Izmenjava izkušenj
Literarni klub Grosuplje je klub, ki lahko rabi vsem drugim za zgled za-radi svoje dejavnosti, ki jo odlikuje predvsem kontinuiteta. Poleg rednih srečanj članov kluba, ki se jih po na-vadi udeležijo zanimivi književniki, ki jim lahko tudi kaj povedo o so-dobnih tokovih m literaturi in njihovi lastni ustvarjalnosti, izdajajo tudi svoj almanah proze in poezije. Letos pa so se lotili zahtevne naloge z organizi-ranjetn tridnevne literaroe šole. Ze
sara program je bil hkrati pester in aktualen. Zvečer, ko je bit hkrati spoznavni večer, je gledališka skupi-na Sapho iz Velikih Lašč uprizorila izbor slovenske mladinske poezije in ga združila v posrečen glediališki do-godek. Prvega dne smo lahko sledili res izčrpni razpravi pisatelja in teore-tika Toneta Peršaka o pomanjkljivos-tih pisanja mlade in najmlajše sloven-ske literature, ki jo je mogoče zasle-dovati zlasti v reviji Mentor in v Mla-
dih potih. Vprašanja, ki jih je Peršak odprl, so seveda zadevala vrsto izrazi-to literarnih vprašanj, ki so bila vzrok živahnemu razpravljanju udeležen-cev, popoldne istega dnc je sledil po-govor s prof. dr. Antonom Trsten-jakotn o ustvarjalnosti, ki pa se ni omejil samo na to temo, temveč je se-gel v bistvena vprašanja sodobne lite-rarne ustvarjalnosti zlasti mladih, kot so npr. vprašanja krize vrednot, vprašanje izvora literarnega jezika in izpovednosti, tako imenovanega late-ralnega mišljenja, ki zaradi svojega marginalnega položaja glede na po-glavilne mišljenjske tokove ustvarja nove vidike itd. itd. Naslednje dni je pisatelj Vlado Žabot govoril o slo-govnih zakonitostih in značilnosti, za
podlago njegovega razmišljanja pa stajnu rabila dva avtorja, in sicer Ru-di Šeligo in Feri Lainšček. Sama raz-prava je segla prav v osrednj.e pro-bleme, s katerimi se pravzaprav otepajo mladi avtorji, ko oblikujejo pri svojih literarnih naporih svoj last-ni instrumentarij in lastni literarni je-zik, nazadnje je predaval še Andrej Blatnik na temo, ki je zadnje čaše namenjamo največ pozornosti, nam-reč o vprašanjih kreativnega pisanja. Ob tem pestrem in nadvse aktual-nem izboru tem je treba predvsem povedati, da to niso bila predavanja ex cathedra, kakršnih smo vajeni, temveč predvsem okrogle mize, na katerih so udeleženci oblikovali svoja lastna stališča, svojo prakso. Pri tem je treba poudariti, da je bilo to seveda mogoče, saj se Literarni klub na svo-jih sestankih že nekaj časa posveča tem vprašanjem, karpomeni, da pisa-telji in pesniki tega kluba znajo svojo prakso tudi artikulirati. Posebno po-zornost pa naj namenim predvsem tistemu, na kar največkrat pozablja-mo in se zadovoljujemo s formalnim potekom takih srečanj, literarnih šol ali pogovorov. Na tej mali literarni
šoli je bHo precej gostov, in to ne sa-mo iz precej uspešnih literarnih klu-bov iz Titovega Velenja in iz Tolmi-na, temveč tudi od drugod, npr. iz Nove Gorice, Kočevja itd. Ti gostje fonnalno sicer niso člani tega kluba, vendar pa se udeležujejo njegovih srečanj, saj se na primer v Ljubljani, kjer študirajo (npr. svetovno književ-nost ali slavistiko), nimajo kam vključiti oziroma lkerarna dejavnost, kolikor tam že obstaja, nikakor ni niti vsebinsko niti sicer na tej ravni. Že sama odločitev Literamega kluba, da
to šolo priredi na Polževem, je vredna posnemanja, saj udeleženci vendarle preživijo tri dni skupaj. Dnevi po-tekajo v družabnosti, velik del te pa je pravzaprav neformalna izmenjava medsebojnih literarnih in tudi siceršn-jih življenjskih izkušenj. Ta plat socia-iizacije mladih je poglavitna zadeva, ki je že ves čas značilna za samo lite-rarno gibanje ZKOS in je v preteklos-ti povezala danes že uveljavljeno ge-neracijo slovenske mlade literature in publicistike.
Peter Božič