ORGAN NMsMntftotritoM »rfsr perait Rs. 208aithorized fcytfcsActsfOet. 6,1 , III. By ordef If tke president, A. S. Burleson, Postmaster General. ralui ■ (ti "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1951 W. 22nd Plačo, CHICAGO* ILL. rotara pmu|« Th« largest Slovenian Weekly in the United States of America. Uauod every WedaeWa y Subcription price: For members, ycarly.fOiM For noamombors.....$2.00 -oroi^n Countries.... $SwOO [Telephone: Canal 2487 V___/ OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Ent.r»d ». iMMri-Clm M«tl.r J.na.ry 18, 1915. »t th. Po»t OHic «1 Chic»to, • lltinoU, und.r th. Act .( August 24, MIX. r ^ Največji slovenski ted nik v Združenih državah. Isliaja rsalro sredo. Naročnina t Za član«, aa loto. Im nečlan«. ...... Za $0.96 $2.00 .$3.00 NASLOV aredniitva in uprav-nistva: 1951 W. 22nd Plača, Chicago, III. Telefon: Canal 2487 V ' J ...ii...-^--^^,. . • - ......■ , - — -----,—. _ ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 191 & Chicago, 111., 2a julija (July), 1920. Leto VL Volume VL K MINULIM IZGREDOM V TRSTU. Belgrad, 18. jul. —'(Po inform, biroju SHS v Washingtonu.) — Iz Ljubljane poročajo: Po zadnjih poročilih je bil napad na "Narodni Dom*' v Trstu organizirano deld. Demonstrantje so dobili na razpolago petrolej v sosedni ka sarni. Skoda na "Narodnom Domu" znaša 10 miljonov lir, na poslopju "Balkan" na pet miljonov lir. Italijani so osebno napadli tajnika jugoslovanske delegacije v Trstu dr. Novaka Tihana. Iz Spleta poročajo: V Šibeniku so Italijani zaprli petdeset Jugoslovanov in jih tepli v zaporu. Po cele noči odmeva jok iz ječe; — vsled- tega je nastalo veliko razburjenje po celi naši deželi. LAŠKA PREDRZNOST. P0LEN-TARJT PONOVNO IZZIVAJO JUGOSLOVANE. Laški zrakoplovi nad Ljubljano. Italijanski konzul zbežal iz Ljubljane. Washington, D. C. 19. julija. — Po informac. biroju SHS. — Belgrad, 17. julija. Iz Ljubljane se poroča : Italijani dovažajo vojaške čete na demarkacijsko linijo. V Logatec je dospela polkovnija pehote in artilerije. V Trst sta dospela dva nova polka italijanske brigade "Sasari" št, 151 in 152. Iz Trsta se poroča: Italijanska Zveza "Fascin di combatimento " je naslovila na prebivalstvo Trsta manifest, radi katerega se pričakuje novih nemirov. "Lavoratore", socijalistični list, ne piše ničesar o teh pozivih, in mogoče pride do spopada med socijalisti in nacionalisti. Iz Ljubljane poročajo: Laški zrakoplovci so ponovno letali nad Ljubljano. Italijanski konzul je zaprl svoj urad in pobegnil iz Ljubljane. V Pulju, Pazinu in drugih mestih Istre so Italijani u-prizorili velike nemire in napade proti Slovencem. Iz Bakra se poroča: Na Reki so se vršile velike demonstracije proti Jugoslovanom. Arditi in drugi Italijani so napadli vse slovenske trgovine in delavnice,* kjer so odnesli vse blago Jugoslovanom ter ga pometali v morje. Ves denar v jugoslovanskih bankah na Reki so Italijani ukradli. Popolnoma so razrušili edino hrvatsko lekarno. Jugoslovan se ne sme prikazati na ulici, in če se kdo prikaže, ga nemudoma napadejo. Včeraj so bile manifestacije še bolj besne. Štiri jugoslovanske ladije so Italijani zažgali. Bel grajski listi posvečajo tem dogodkom obširne članke. "Trgovinski Glasnik" piše: Žalostni dogodki v Splitu morajo odpreti oči zaveznikom ter italijanskim politikarjem, da ne bodo zaman trošili časa, ampak urede na pravičen način Jadransko vprašanje ter jugoslovanski narod na Jadranskem morju osvobode tujega roparstva. Evropski mir, ki je bil kompromitiran od več strani, je v interesu zaveznikov. Potrebno, je torej da se ta mir nemudoma u-stvari. Tako ostro obsojajo to brezobzirno grdo postopanje Italijanov še številni drugi jugoslovanski listi. _' ■ Boji med polentarji za makarone. Rim, 26. julija. — V Randazzo, malem trgu Katanije je pri delitvi makaronov napadlo 500 oboroženih kmetov mestno hišo, ki so si hoteli s silo prilastiti ta živež. V tem spopadu je bilo 7 oseb ubitih in več ranjenih; nemire je končno policija z orožjem zadušila. * Premirje med Poljsko in Rusijo sklenjeno. Pariz, 26. julija. — Vnanje francosko ministrstvo je bilo uradna obveščeno, da se je sklenilo med poljsko in sovjetsko armado premirje, ki stopi v veljavo dne 30. julija t. 1. Dosedaj se poljski in ruski generali se nisd sestali skupaj ; določen je pa zato neki kraj ob progi med Brest-Litovskem in Baranoviči. Boljševiki so o tem obvestili Poljake z tiskanim obvestilom, katere so metali iz nekega zrakoplova na tla; nato je poslal tudi predsednik Poljske, general Pilsudski svojega letalca nad rdečo armado, ki je boljševike z o-krožnico obvestil, da Poljska sprejme premirje. |V Varšavo je dospela francosko-angleška vojaška misija pod vodstvom generalov Weyganda in Radcliffaj oba označena generala bosta pomagala Poljakom pri sestavi točk za premirje. Danes vlada na celi fronti mir; le tu in tam se čuje še kako bombo. Tako je tudi prenehala poljska protiofenziva vsled česar se fudi jenjali streljati. Poroča se, da so se pričeli vojaki poljske in ruske armade med seboj bratiti in prQazniti navzlic prepovedi častnikov. Francoski ministrski predsednik Millerand je že angleško vlado obvestil, pod kakimi pogoji je Francija pripravljena sklepati mir boljševiki. Prvič: Rusija mora priznati in plačati Franciji tozadevno vojno posojilo; drugič, Francija ne pripušča, da bi se generala Wrangla izročilo boljševi-kom. Nasprotno pa sovjetska vlada odločno zahteva izročitev tega generala in predno naj bi se pričelo z mirovnimi pogajanji in da se mu ne bo nič žalega pripetilo. Sijajna zmaga boljševikov. London, 26. julija. — Sovijet-ska Rusija je dosegla sijajno diplomatsko zmago s tem, da je prisilila svoje nasprotnike, Poljake k premirju. Zaeno je prisilila tudi zapadne zaveznike, da pripoznajo njeno diplomacijo. Iz tega bodo sledili nadaljni koraki k splošnemu miru in uradnemu priznanju boljševiške vlade. Mr. Lloyd George je po prejemu ruske note takoj telefoniral francoskemu ministrsk. predsedniku Millerandu ter določil skupno konferenco v Boulogne, vršečo se že jutri. Rusi so Anglijo obvestili sinoči. da so pri volji skleniti s Poljsko premirje in da naj se tozadevna konferenca vrši v Londonu. Že določenega mirovnega posvetovanja v Boulogne se bo vdeležil tudi ruski ministr Krasin, ki bo pred vsem skušal doseži uradno pripo-znanje boljševiške vlade in medsebojno trgovsko zvezo. Grozna smrt bivše ruske carske družine. Pariz. — Semkaj v Pariz je do-šel Aleksij Dobrovic, sluga in privatni sel bivše ruske carinje ki pripoveduje, da so Rusi carinjo in njeno družino sežgali pri živem telesu. • Po umoru carja Nikolaja v Ekaterinburgu, so napadalci s silo odvedli carinjo ter njene otroke v nek bližnji gozd blizu Eka-terinburga, kjer so namah pripravili iz dračja veliko gromado in isto zapalili. Zatem so z nasajenimi bajoneti prisilili carinjo in njene otroke, da so stopili na grmado. Tatiana, druga starejša hči carske družine je hotela 3 krat uteči z grmade; končno se je zgrudila mrtva na tla prebodena od bajonetov. Carinja in prestolonaslednik Aleksij sta v objemu stala sredi grmade, dokler jih ni plamen obkolil in pokončal. STARŠI, POZOR! Radi in neradi prinašamo brez kakega komentarja dobri stvari na ljubo sledečo vest, posneto iz "Amerikanskega Slovenca" štev. 69 od dne 20. julija 1.1. ki se glasi dobesedno takole: "Z začudenjem smo slišali iz prižnice v naši cerkvi sv. Jožefa v nedeljo, ko je preč. g. Vencel Šolar, O. S. B., pred pridigo oznanil nekako tako: "Nekaj moram na tem mestu naznaniti česar res ne bi rad storil. Žal, da to moram storiti. Veže , me namreč sveta dolžnost, da opozarjam posebno naše stariše, očete in matere, ki so morda naročniki in čitatelji lista "Ave Marija," da ko dotični list dobijo v roke, naj istega prej sami pazno prečitajo, in še potem, ko se sami prepričajo, da niso našli v njem ničesar, kar bi njihovi nedolžni otroci in družina ne smela čitati, lahko dajo list drugim v berilo. Ako po stariši najdejo v "Ave Mariji" kak tak spis, katerega bi nedolžna mladina in njih družina ne smela čitati radi pohujšanja, naj dotični list vržejo v peč." Rev. V. Šolar, O. S. B., je znan slovenski misijonar; je profesor modroslovja in bogoslovja v St. Bede College, Peru, 111., že dolgo vrsto let, zato je vsakdo lahko uverjen, da gospod predobro ve o - čem govori in zakaj svari dobro ljudstvo. List "Ave Marija" že več mesecev ne prihaja redno v naše uredništvo. Prej nam so ga pošiljali v zameno, kakor to store vsi slovenski listi, zato ne vemo o čem se gre, a bomo slučajno poizvedeli, če mogoče, in potem bomo v tej zadevi izdali daljše pojasnilo. Vsekakor mora biti zagrešek u-i redništva "Ave Marija" silno velik. Prepričani smo da bi se Rev. V. Šolar ne spodtikal nad morebitnimi malenkostmi." NAD 200,000 PREMOGARJEV GROZI S STAVKO. Predsednik premog, unije ultimatum. izdal Smrtna kosa. Dne 19. t. m. je na posledicah že 4. ponesrečene operacije umrla v Milwaukee, Wis. soproga rojaka Adolf Mantel, ki je pred več leti živel v New Yorku in v Chicagu. Pokojnica, rodom iz ameriške nemške družine je bila doma iz New Yorka, kjer se je tudi pred več leti poročila; poleg svojega jezika a je umela tudi slovenščino. Svojemu, neutolažljivemu soprogu je zapustila štiri nedorasle otroke, od kojih je največji star 8 let, najmlajši pa 22 mesecev. Iskreno sožalje! R. I. P. Novi ameriški konzulat v Jugo slavij i. "COrmmerce Report's", uradno glasilo Department of Commerce, Department of State, naznanja imenovanje ameriškega konzularnega uradnika za Zagreb; pričakuje se, da bo odpotoval na novo konzularno mesto v Jugoslavijo začetkom jeseni. Dober plen. . Toledo, Ohio. 26. julija. — Pro-hibicijski agent je so na tukajšnji postaji zaplenili tri vagone viške v skupni vrednosti $800.000. Cene življenskih potrebščin vedno rastejo. Washington, D. C. — Posebni statistični urad delavskega depart-menta je na podlagi svoje preiskave dognal, da cene življenskih potrebščin v Združenih državah vedno naraščajo. Od 15. maja do 15. junija t. 1. se je cena povprečno za 2% podražila; od 1. januarja t. 1. do 15. junija pa skupaj za 9%; v Chicagu ji. pr. so poskočile zadnji čas cene za 3 odstotke v Springfieldu, 111. pa zadnje leto za čelih 29 odst. Indianapolis, Ind. 24. julija. John L. Lewis, predsed. unije U. M. W. of A. je dal o premogarski stavki v državi Illinois danes sledeče poročilo: "Sedanji položaj premogarjev po rovih illinoiske-ga premogovnega okrožja postaja vedno bolj opasen in vse graje vreden. Krivdo je vsemu temu pripisovati zvezni komisiji mehkega premoga, ker je v svojem priporočilu popolnoma prezrla primerno odškodnino za gotove vrste premogarjev. Označeno zboljšanje plače je obljubil čelo sam predsednik Wilson na protest glavnih uradnikov premogarske unije. Pri tem je tudi sama vlada trdila, da se mora pravično ravnati s premo-mogarji. • Odkar je bila premogarjem gotove vrste odškodnina obljubljena, so razne premogarske družbe nalašč jemale na polno delo le majhno število premogarjev, trdeče, da nimajo potrebnih vozov za razpošiljanje premoga. Lastniki premogovnikov pa izrabljajo to priliko v svoje lastne, sebične namene s tem, da računajo naravnost oderuško, ceno po $11.— $12.— za tono premoga na mestu; vsled tega trpi tudi ljudstvo veliko škodo. , Ako ne pride med operatorji in premogarji do umestne ter pravične poravnave, bode okrog 210,000 premogarjev na mah ostavilo svoje cielo; pri tem bodo po. največ prizadeti premogovniki v centralnih državah, pred vsem država Illinois, kjer je zaposlenih nad 90,-000 premogarjev; v tej zadevi je izdal Lewis že svoj ultimatum. V blagohotno uvaževanje. Vsa društva katera se mislijo vdeležiti v nedeljo, dne 15. avgusta velike parade povodom sprejema delegatov XIV. konvenncije K. S. K. J. v Jolietu, naj uredijo svojo vožnjo tako, da bodo že ob 9:80 zjutraj (ob pol desrtih) NOVI ČAS tukaj v Jolietu, kjer jih bodo Čakala na Union postaji domača, ali jolietska društva. Društva, ki morda ne pridejo z vlakom, naj se pravočasno zbirajo pred slovensko cerkvijo. Za goste iz Chicaga je najbolje, da vzamejo na La Salle postaji vlak zjutraj ob 7. uri (stari čas); ta vlak dospe v Joliet ob 8:30 (stari čas), oziroma 9:30 novi čas. Sv. maša se vrši v slovenski cerkvi točno ob pol 11. uri; popoldne ob 2. uri je pa pričetek velikega skupnega piknika v Rival's parku (prej Theilers park). Tem potom še enkrat prosimo vsa bližnja društva, ki so bila povabljena na to vdeležbo, da mam takoj odgovorijo, če se bodo vde-ležila ali ne, da bomo znali. Na srečno in veselo svidenje dne 15. avg. v Jolietu! OPOMBA: Obširni spored sledi prihodnjič. PRIPRAVLJALNI ODBOR. Predsednik Wilson bo posredoval. Washington, D. C. 24. julija. — V Beli hiši se zagotavlja, da namerava sam predsednik Wilson posredovati v preteči stavki premogarjev države Illinois. V to svrho bo poslal brzojavnim potom voditeljem premogarjev, tako tudi operatorjem poseben oklic in navodilo, da naj se pretečo stavko mirnim potom ter pravično za-brani. Pijača za domačo rabo dovoljena. Washington, D. C. 23. julija.— Zvezni uradniki za uvedbo prohi-bicije so postali nekoliko popustljivi kar se tiče pijače za domačo rabo. Zdaj več ne delajo sitnosti pri izdelovanju sadjevca doma, čeravno vsebuje taka pijača več kot pol odst. alkohola. Z drugimi besedami : Postavno .je dovoljeno, kupiti sadje, ter izdelovati iz nje* ga domačo pijačo, četudi je malo bolj močna. Torej se lahko doma dela žganje iz jabolk, sadjevec, ja-godovec in pa vino iz grozdja. Velika razprodaja živil iz državnih skladišč. Washington, D. 0. — Da bo mogoče nekoliko omejiti sedanjo veliko draginjo, se je vojni department odločil razprodati med ljudstvo ogromne zaloge konzervirane mesnine v škatljah in sicer po nižjih cenah, kot so bile iste pred vojno. Vrednost tega; blaga znaša več milijonov dolarjev. Na prodaj bo takozvani 'comed beaf'. "corned beef hash", roast beef" in slanina (špeh.) Da bo imela vsaka stranka priliko do nakupa tega blaga, bodo jemali vsi poštarji, številni bankirji in mestni uradi naročila za isto; tudi trgovcem na debelo in drobno bodo ta živila na ponudbo s pogojem da jih bodo prodajali po gotovi, od vlade dojočeni ceni. V Chicagu je glavno vojaško skladišče za to blago na 1819 W. 39. cesti. Obrat v premogovnikih Indiane ustavljen. Terre Haute, Ind. 26. julija. Ves obrat v premogovnikih države Indiane je danes začasno ustavljen ker so premogarji sledili svo* jim tovarišem iz države Illinois s tem, da so ostavili delo; blizu Terre Haute počiva 50 premogovnikov. Lepo priznanje za dobljeno zmago v stavki Ker se je nedavno M. J. Boyle, zastopnik lokalne unije št. 134 e-lektrikarjev v Chicagu tekom treh dni zmagal v stavki pocestnih železničarjev, mu je označena unija izrekla 'svojo zaupnico. Zaeno se mu je tudi'podvojilo letno plačo $5.200 na $10,400. Mehiški bandit Villa se je vdal? Mexico City, 26. julija. — Zloglasni mehiški bandit Pancho Villa, večletni strah cele dežele se je vdal. Te dni je poslal Huertovi vladi brzojavko z vprašanjem, kje naj se javi, ali komu naj se izroči. Vojni department mu je na to odgovoril, da naj se priglasi pri generalu Mt&rtinezu v Chihuahua državi. Predsednik Huerta zatrjuje, da je vlada kapitulacijo gen. Huerte samo pogojno odobnla, dokler ne bodo tudi vsi njegovi pristaši vje-ti in razoroženi. Trupla 881 padlih ameriških junakov prepeljana domov. Dne 21. julija t. 1. je priplul v New York parnik "Matoika" z Gdanskega in Antwerpna z 881 trupli ameriških vojakov, ki so padli v minuli vojni. Dalje se poroča iz Washingtona, da se je med našo in belgijsko vlado doseglo sporazum za odkop vseh, v belgijski zemlji zakopanih ameriških vojakov; pretežno večino ostankov teh pokojnikov se bo pripeljalo domov, drugi bodo pa prenešeni na skupna ameriška pokopališča v Franciji. Z odkopava-njem se vendar ne bo pričelo pred 1. oktobrom t. 1. Amerikanci se ne zanimajo za kolajne. Washington, D. C. 21. julija. — Odkar je vojni department izdal oklic na vse one ameriške častnike in vojake, ki so služili v minuli vojni da naj se pismeno javijo za podelitev kolajne zmage, se je tekom 1 meseca zato priglasilo samo 50^000 prosilcev. Vlada ima na razpolago nad 3,000,000 teh kolajn in jifi razpošlje lahko 35,000 na dan. Ako bo zanimanje doslu-ženih vojakov za to odlikovanje tako slabo, bo preteklo za distribucijo teh kolajn do malega 6 let. Prva cerkev na čast sv. Joani d'Arc. New York, N. Y. — Te dni se je začelo kopati v našem mestu temelj za prvo cerkev v počast sveti Joani d'Arc (Devici orleanski), ki je bila še le pred nekaj tedni od sv. očeta proglašena za svetnico Cerkev s tem imenom je gotovo prva in edina v Ameriki in morda tudi na celem svetu; stala bo ob Fillmore cesti, kjer živi več vernikov francoske narodnosti. Novo faro s tem imenom je ustanovil škof McDonnell na dan beatifika-cije Device orleanske. Največja ameriška podp. organi-• zacija ima zgubo. Linncoln, Neb. — Dasiravno je podporna ' organizacija Modern Woodmen of America", ki šteje 1,-054,131 članov še pred letom dni povišala svoj smrtninski asesment, ima vseeno že okrog $8,000,000.— primanjkljaja; ta primanjkljaj je nastal še od 1. 1917 ko se je vpla-čevifto še po starem sistemu in vsled minule influenčne epidemije. Vsled innfluence je ta organizacija izplačala $6,732,000 iz svoje blagajne. Da se bo ta velikanski deficit saj deloma pokrilo, bo asesment zopet zvišan. Zdravilo za žejne. Te dni so oblasti odvzele dovoljenje izvrševanja zdravniške prakse Dr. J. W. Russell-ux na 355 E. 26 cesti v Chicagu, ker ni zdravil bolnikov, ampak je skrbel le za žejna grla. Finančni uradniki so namreč pronašli, da je Dr. Russell od 15. feb. do 25. marca (v 46 dneh) izdal 7435 receptov (nakaznic) za dobavo viške, ali povprečno 175 na dan. Visko je predpisal vsakemu pacijentu, če ni mogel spati ali če ni mogel jesti. Za recept je računal sprva po 50c, zatem po $1.— nazadnje pa po $2.— Dr. Russell bo sedaj lahko nekaj časa počival, ker je zaslužil pri tem do malega $10,000. Rodovitna oranžna drevesa. Miami, Fla.,— V našem kraju se je zaključilo letošnje trganje in nabiranje oranž. Letina tega pridelka je bila nad vse izborna. Neki sadjerejec je ne svojem vrtu samo z treh dreves natrgal 5237 oranž. Prvo oranžno drevo, staro 17let mu jfe vrglo 2007 oranž, drugo 1650 in tretje 1850. ZOPETNA DEMISIJA , JUGOSLOVANSKEGA KABINETA. Belgrad, 20. julija. — (Po infor. biroju SHS v Washingtonu.) — Predsednik ministrskega sveta; dr. Milenko Vesnič, je danes podal ostavko kabineta, ko je včeraj narodno predstavništvo zavrglo z 68 glasovi proti 64 petnajsti člen volilnega zakona, ki se glasi, da sc učitelji ne smejo voliti za narodne poslance. Regent Aleksander -je sprejel ostavko. Ministri ostanejo v službi še toliko časa, dokler se ne sestavi nova vlada. celoknpne- obljubljeno "Glasila", tiskarne in io poročilo '1 Glasila" za »3 leta se nahaja na 4. sira- ni današnje izdaje. * Važno aa vse tajnike (ice) in dopisnike! Za razmotrivanje imamo do konvencije Se tri tedne časa. Ker bo št. 33 (konvenena številka) izšla dva dni prej kot običajno, zato prosimo vse dopisnike, da naj pošljejo svoje gradivo (rokopise) najkasneje do 11 avgusta. Na kasneje došle dopise se ne ho mogel urednik ozirati ker se bo tudi on vdeležil seje gl. odbora in konvencije. Popisnik Aurora, HI. in Beaver- faHs, Pa. — Vaše razmotrivanje sledi prihodnjič! M. 8. North Chicago. — Poslani, zanimivi dopis sledi v prihodnji številki. Živeli korenjaški Slovenci iz J^orth Chicaga in Wau-kegana, ki so v oni tekmi tako sijajno zmagali! Resničen je naš domač pregovor: "Da slovenska kri, nikdar ne "sfali". One slovenske junake hi bilo res dobro poslati v Trst, Gorico in zasedeno ozemlje, da bi polentarje kar z metlišči napodili preko morja. 66. Chicago, 111. Ker se .je iz Chicaga primeroma jako malo dopisnikov v teh predalih dosedaj oglasilo, naj mi bo dovoljeno ,malo prostora za sledeče vrstice sedaj, ko se bliža razmotrivanje že svojemu zaključku. Prečita vži število raznih nasvetov za dobrobit naše K. S. K. J. bom v nastopnem ob kratkem iz razil svoje lastno, ali osebno mnenje o raznih točkah o katerih sc je še dosti na tem mestu razmotri-valo: J Jaz odobravam nasvet za uvedbo ženske enakopravnosti pri K. S. K. J. Če imajo naše sosestre že • svojo volilno pravieo, naj imajo še pravico, d* bodo zastopane na konveneiji po svojih delegati-njah. Odločno sem proti nameravanem načrtu, da bi si Jednota o-mislila svojo 'lastno tiskarno. Ne spuščaj mo se v vratlomen biznes in velikanske stroške. Tudi nimamo denarja na razpolago za last-v no tiskarno ($15,000,00). Vsi člani (iee) bi bili primorani plačati najmanj $1.25 posebnega ases. za nakup lastne tiskarne. Le vprašajte člane, koliko jih bo ta ases. rado plačalo? "Glasilo" naj ostane tednik v sedanji obliki in naj se tiska ter urejuje v Chicagu. Ker je dosedanja naročnina za list 96c na leto prenizka, naj se isto za nekaj zviša. .vi . {.- Plačo glavnemu tajniku in u-redniku "Glasila" naj se primerne zviša. , j Priporočam, da konvencija izreče zaupnico celemu sedanjemu glavnemu odboru. Vožnjo delegatom naj plača Jednota, dnevnice pa društva. Zasedanje konvencij naj se podaljša na 4 leta in to v državi Illinois, v,središču Združenih držav, s tem se bo prihranilo dosti nepotrebnih stroškov pri vožnji delegatov in gl. odbora. Priporočam konvenčni zbornici, do odobri uvedbo bolniške centralizacije za vsa društva. Ako bo ta točka na konvenciji preveč kočljiva, naj se isto da na splošno glasovapje. - ,. Pravila KSKJ naj se preuredc, da bodo bolj kratka in jedrnata. Načelo Jednote naj ostane katoliško; vendar je moj nasvet, da naj se pravila glede verskih točk nekoliko omilijo; pred vsem, naj se ne zahteva spovednih listkov, ampak naj se ravna po načinu drugih velikih katoliških podpornih organizacij n. pr. Knights of Co-himbus. Catholic Order of Foresters itd. Čul sem, da se je usta-novnik naše K. S. K. J. pok. Rev. Fr. Šušteršie glede te točke sledeče izrazil: "Jednota naj se ne umešava v to stvar in naj ne zahteva listkov od članov. Naše katoliško ljudstvo je dovolj verno [rience Tabfe. in zna za svoje verske . dolžno-1 Ali ne bi bilo to dobro tudi za sti— V obče pa nobena prisil je-; našo KSKJ? Ako bi se tako lest-na stvar ni dobra. 67. Ahmeek, Mich.. Ker se bliža čas konvencije KSKJ., zatorej sem se tudi jaz namenil nekoliko opisati po svojem najboljšem mnenju, kaj bi koristilo naši najstarejši slovenski podporni Jednoti v Ameriki k boljšemu napredku. Ker se čas menja, ravno tako se mora tudi menjati s Časom vred poslovanje naše slavne KSKJ. Pri nas, Slovencih je napaka, da naj-lajše imamo vse po starem, in tako pri starem ostanemo, dokler se ne najde kaka druga sila da nas privede do premembe. Ta sila nam veli, da se ji moramo pokoriti, radi ali neradi. Ravno tako so ie dogodilo pri naši KSKJ, sedaj ko posluje že nad 25 let. Pri nas, Slovencih je tudi na vada, tla mi hočemo nekaj narediti skoraj brez nič, ali drugače rečeno; za mal.denar zahtevamo preveč. Kakor ne more žena pri hiši brez moke kruha speči, ravno tako ne more, ne samo naša KSKJ — ampak tudi vse druge podporne organizacije — plače vati tisoč dolarjev posmrtnine na podlagi sedaj poslujoče lestvice. V tem oziru ne moremo nika kor devati krivice na rame naših prednikov, ki so začeli podporne organizacije'; baš nasprotno, — še hvaležni jim bodimo iz vsega srca za njih započeto delo. Priznati pa moremo, da ni bilo ravno pri pod-pornih organizacijah nikakoršne skušnje in smelo rečeno, da ni bilo dovolj zmožnih moči, ali vešča kov v prejšnjih časih, da bi bili stvar bolje vpeljali. Pred več leti ni nikdo mislil na to, da morajo bratske organizacije sloneti na trgovski podlagi, .kakor se je to iz preskušnje dokazalo do dandanes. Omeniti hočem glede plačilne lestvice, da "Fraternal Rate" odgovarja samo za člane trgovce, ali pa za take člane, ki opravljajo samo lahko, nenevarna dela. Ta lestvica nikakor ni zadosti visoka za naše slovenske podporne organi zacije, ker je večina nas Slovencev na težkih in nevarnih prosto rih zaposlena, vsled česar, se pripeti tudi več smrtnih slučajev. Dozdeva se mi, da sem v dosedanjem razmotrivanju zapazil dva dopisnika, ki sta omenila American Experience Table, po kateri delujejo vse ameriške zavarovalne družbe v Združenih državah, 238 po šteVilu skupaj. Čemu bi ne bila ta lestvica dobra tudi za našo KSK JednOto! Omeniti hočem, da asesmenti po Amer. Experience Table tudi nikakor ne morejo zadostovati za vse slučaje, ali za celo poslovanja pri katerisižekoli organizaciji, ampak so uvedene poleg teh še posebne doklade za upravne, ali poslovne stroške. Ako je n. pr. član star 20 let ob pristopu v organizacijo zavarovan za $1000. — posmrtnine, znašajo celoletni prispevki po Am. Exp, Table $13.45 ali 1.12 mesečno toda vse ameri ške zavarovalne družbe (Insuran ce Comp.) poslujejo na precej vi šji lestvici. Neka največja svetov noznana zavarov. družba računa za 2(5 letno starost za $1000 — za varovalnine $18.44 letno, afi $4. 96 več, kakor kaže Am. Exp. Ta ble. Pri tem moramo jemati v po štev dejstvo, da je ta zavarovalna družba ena izmed najcenejših tej deželi. Marsikdo bo morda re kel, da je ta cena morda pretira na, ali previsoka; ali temu ni ta ko, temveč ravno nasprotno. Ako primerjamo smrtninski asesment po Fraternal Rates s smrtn, ases Amer. Exper. Table, homo prona šli v treh letih, da plačujejo pri slednjem zavarovani člani manj kot pa člani zavarovani po Fraternal rate. Ker mi čas ne dopušča, hočem v tem pogledu označiti samo še sledečo malo primero: Član, star oh pristopu 20 let more po 3 letih dobiti $20. — gotovine ali plačano zavarovalnino $66.00, ali mora nositi 3 leta in 6 mesecev $1000. — zavarovalnine ,brez vsakega na-daljnega vplačila na Amer. Expe- yenska podp. Jednota bo vpeljala, ta bo naredili korak do stalnega obstoja predka; to bo tudi V korist za ves slovenski narod v Ameriki. Torej sistem vplačevanja ases. mora bi-ti pri KSKJ prenarejen ako hočemo napredovati. Dalje, ako hočemo napredovati, dajmo tudi ženskam jednake pravice. Tudi je ftioj nasvet, da naj Jednota plačuje stroške delegatom za konvencijo. Uvede naj se tudi bolniška centralizacija, ako hočemo obvarovati manjša druStva finančne krize. Tajnik naj bo samo eden v glavnem uradu, naj se mu pa da pomoč, kolikor iste potrebuje, ker dva tajnika v gl. uradu bi rodilo samo razprtijo in odlašanje dela; vedno bi se drug na drugega naslanjala. Prav in umestno bi tudi bilo, da se omilijo točke sedanjih pravil o verskih dolžnostih. 'Glasilo" naj ostane pri Starem s starim urednikom, izvzemšii, da se preseli iz Chicaga v Joliet, To je moje mišljenje. Ako .vse to naredimo na prihodnji konvenciji, smo dovršili svoje delo za dobo nekaj let; ako pa hočemo, še po starem naprej "ronati" bi pa pri najboljši volji priporočal, da vsi doma ostanemo, in seno suši mo, ali pa jagode beremo. Josip Butala, delegat, dr. Sv. Alojzija št. 88 68. Bridgeport, Ohio. Še nekaj tednov, in. zbrali se bodo delegati društev KSKJ, 14. gl. zborovanju, kjer bodo ime li za rešiti važno nalogo, zbotjša ti Jednotina pravila, postaviti Je dnoto na sigurno podlago, sprejeti nove uredbe ki bodo odgovar jale sedanjim razmeram v korist Jednote in nje ^članstva. Pazno zasledujem članke o raz motrivanju o zboljšanju pravil in stanja naše vrle Jednote, ki sq po večini res vpoštevanja vredni Naj torej še jaz izrazim svoje mnenje in mnenje našega društva št. 23. t.-M ,vieo sprejelo, sem prepričan, da Za dosego solventnosti pripo- bi imeli lep napredek in članstvo nicam sistem zadolžnic. [KSKJ, bi bilo bolj zadovoljno, Agitatorjem "reinšurcnea"|ker bi vsak član znal, koliko ases naj se izreče nezaupnica ali pa I mora redno plačati in bi ases ne Ker živimo v dobi, ko se po ce lem svetu govori in deluje za enaf kopravnosti, je čas tudi za našo Jednoto, da dobimo člani in članice jednakopravnost, vsfed tega je potreba 1) Centralizacijo bolni ške podpore, za katero se mala društva bore že zadnje štiri kon vencije; žal da brez uspeha do se daj, kar je obžalovanja vredno, da ravno pri naši Jednoti ni tiste bratske ljubezni da bi se podpirali tudi v življenju, ne samo po smrti. Vsem delegatom toplo priporočam članek sobr. Louis Planin-še k od štev 158 Pleasant Unity, Pa., v prevdarek, glede centralizacije; vse je gola resnica kar o-menja on in drugi člani, ki so prizadeti in ki nismo toliko srečni, da bi se nahajali pri bogatih društvih. Zatorej, če želite da bo Jed nota napredovala v članstvu In da bomo jednakopravm, ustanovite centralizacijo bolniške podpore na jubilejni konveneiji. 2) Stroški delegatov ob konvencijah naj se plačujejo iz skup ne blagajne; napravite jednako pravnost tudi pri tem; skupno plačujemo jednake asesmente, i-mamo skupna pravila in obvezno sti do Jednote, ali bi ne bilo pra vično, da bi bila društva tudi za stopana na konvencijah, kjer se delajo postave za vsa društva, naj bi se v ta namen napravil poseben assesment na vse Jlanstvo jedna ko. Bratje, ne bodimo sebični, nikakor ni lepo in bratsko prezirati majhna in revnejša društva! Vsi za enega eden za vse", naj bo naše geslo in zagotovljam Vam da bo lepši napredek pri naši Jednoti. sklad; ako sc iti, bi bile vse te&oče odstranjene glede solven nikakor pa ni za pripo.ro-1 "evanje asesmentov po se- ostl člane v, kakor je M-javljena tžibela po sobr. gl. ; to bi bil naprenesljiv u-darec za stare člane. Mnogi že plačujejo v Jednoto 20 do 25 let in bi bili sedaj primorani mnogi Jednoto pustiti na stara leta, in drugam ne morejo več vsled starosti. Vpoštovajmo bratstvo tudi pri tem in pomagajmo vsi skupaj postaviti našo Jednoto na solvent-nost, ne da bi starejši člani bili tako trdo. prizadeti. 5.) "Glasilo" naj ostane na tej podlagi kakor dosedaj. List je izvrstno urejevan in odgovarja vsem zadevam, da je članstvo lahko ponosno na njega; seveda naročnina se mora povišati času primerno. Uredniku naj se izreče zaupnica za njegovo vrlo delo in naj se ga ponovno izvoli. Dober Urednik napravi dober list iri to kar članstvo K. S. K. J. želi in potrebuje. Priporočam da se uredniku. da plača, do katere je opravičen; vsakemu je znano ,da u-rednik do sedaj še ni zahteval povišanja plače, dasi je bil opravičen zaradi nastople draginje, za kar mu vsa čast, da je deloval v korist .članstva. Moj nasvet je, da se vsa uradna naznanila objavljajo tudi v Angleškem jeziku, to je v korist, na ših mladih članov, ki ne umejo slov. jezika, ker ni povsod sloven skih šol, je nemogoče da bi tu ro jeni slovenski otroci znali citati in pisati slovensko; čas je priše ko je treba na to resno misliti, ce hočemo našo mladino ohraniti pri naši Jednoti; nek član priporoča, da naj pe da Mladinskem oddelku vse ugodnosti, kar je vse hvale vreden nasvet, ravno tako je po treba tudi za naše mlade, člane skrbeti ko pristopijo v društvo in Jednoto, da* bodo vedno v njih jeziku čitali o -poslovanju Jednote ter se zanimali za 'Glasilo" in Jc dnofc? kar se sedaj ne godi. Mno gi rajše pristopajo v Angleška , (drUStva, Kjer imajo vse ugodno fcti v angleškem jeziku. Mladina je bodoči temelj naše Jednote za to je naša sveta dolžnost, da pre skrbimo mladim kar potrebuje Neumestna je tudi trditev, da je ipri tčm naš slov. jezik v nevarno sti, nasprotno bo mnogo naših mladeničev in deklet ostalo v slo venskih društvih in Jednoti, če bodo čitali poročila in poduke svojem glasilu. V nekaj letih ho mo imeli tisoče takih članov, to-raj začnimo takoj, da.ne bo pre pozno. 7.) (llede ustanovitve lastne ti skarne in selitve "Glasila" priporočam delegatom skrajne previdnosti, da se nam ne godi isto kakor se je z Jednotinim domom 8.) Konvencije naj se vrše vsake 4. leta. di tega, ker smo že sedaj pri vsa-to bi bilofEem dolarju za 14 centov pre- 3.) Jednakopravnost našim ženskim društvom; dosti dolgo so že na preskušnji, da sleherni član, ahko sprevidi, da so opravičene do vseh pravic kakor jih imamo moški člani. Da so ženske vnete za napredek naše Jednote, so do-caz lepo napredujoča ženska društva. Ako postanemo jednako-pravni v teh točkah, bo stopila naša Jednota na napredno stališče, ter nas ne bodo imeli naši nasprotniki prilike imenovati 'na-zadnjake", kakor se zdaj sliši žal mnogokrat, kar gotovo ni v korisftn Jednote. 9.) Operacijske podpore naj o-stanejo, ter se za večje nevarnejše operacije podpora nekoliko poviša. 1 10.) V glavni odbor naj se voli e toliko odbornikov kolikor se jih skrajno potrebuje. Gl. tajniku naj konvencija izvoli stalnega pomočnika s primerno plačo. 11.) Zadeva sobr. Snelerja in Baniea naj se temljito preišče od delegatov, da članstvo izve popolno resnico o njih delovanju in o telovajiju gl. Odbora. Delegatom toplo priporočam da vpoštevajo, razmotrivanja in nasvete v "Glasilu", ker tu so izražene lelje članstva; ako se bodo ravnali po teh nasvetih sem zagotovljen, da bodo ustregli veČini članstva je jubilejna konvencija bo označena z zlatimi črkami v zgodovini K. S. K. J. ■Vsem delegatom želim najboljšega V8peha in božjega blagoslova da bi častno rešili svojo težko nalogo v proč vit K. S. K. J. in njenih društev. Mihael Hočevar tajnik društva sv. Barbare št. 23 sem za to, ilo mogoče. Cenjeni sobr. delegat je! Rešite to važno točko, ki ni tako težko izvedljiva; saj smo si vsi bratje in sestre. Naj ne bo razlike med malimi in velikimi društvi. Bodimo vsi za enega, eden za vse! V). Kar se tiče poškodninskin in operacijskih podpor, te podpore naj vse ostanejo; dobro bi pač bilo, da se še nekoliko zboljšajo oziroma zvišajo. To hode tudi delo usmiljenja do nas vseh. Seveda ako se bo povišalo te podpore, bo treba tudi za nekoliko zvišati tozadevni ases. da bo na ta način za vse jednako prav. Več o tem .ie bom govoril, ker prepuščam to točko konvenciji v razsodbo. VI). Dalje kar Se tiče solvent- kratki in če še. nadalje obdržimo sedanje asesmente, ho primank- Ij^j vedno večji. V tem oziru čitamo razne nasvete, katere je vredno vpošteva- ti, skoraj vsi dopisniki, kateri so dotaknili tega vprašanja, se strinjajo s tem, da se uvede sistem zadolžnic. Tudi jaz se v tem oziru popolnoma strinjam in priporočam uvedbo obdačenja certifikatov potom zadolžnic. A-sesmeut za članev v razredu "A" bo le toliko povišan, kolikor znašajo obresti po 4% od zadolžnic. O vprašanju glede solventnosti se je mnogo pisalo in razmotriva-lo pri prejšnjih konvencijah, toda vedno se je odlašalo in ničesar doseglo. Ako toraj hočemo zagotoviti našim dedičem posmrtnine, moramo sedanji sistem prevrediti brez odlašanja, in potom sistema zadolžnic, bo to vprašanje najbolj ugodno rešeno v korist članstva in za napredek Jednote. Vprašanje glede ženske enakopravnosti l>i bilo lahko rečeno že pri splošnem glasovanju, toda toda resnici na ljubo povedano, in kar vemo vsi, so ravno članice same krive, da niso dosegle enako-' pra vnosi i. Tudi v tem oziru lipam, da bo konvečna zbornica vpoštevala želje članstva in članicam dovolila enakopravnost, kajti članice imajo iste dolžnosti kot Člani, najemajo tudi iste pravice. Za premestitev uredništva "Glasila" iz Chicaga v Joliet, naj omenim le toliko, da ima odbor, kateri jc bil imenovan pri seji glavnega odl>ora nalogo, da natanko prevdari in preračuna, ter iznajde način, kako naj se znižajo sedanji izdatki pri "Gla- nosti naše Jednote je lo bolj tež-Ulu"; poročilo tega odbora bo ko vprašanje, ki se da rešiti a'co bomo složno, bratsko in premišljeno postopali v tej zadevi. Če postava absolutno zahteva da moramo biti solventni, torei na nope; predloženo konvečni zbornici. V Jednotinem uradu je dosti prostora tudi za uredništvo in uprav-ništvo "Glasila" in ako vpošteva-mo, da se ppleg boljše ugodnosti ako pa ni to laka nujha zahteva,,prihrani tudi denar za plačevanje pa potrpimo še malo. Jaz mislim, da naša Jednota postane ravno tako lahko solventna, kakor se je lansko leto nadomestil primanj-Ijaj^ $135,000 vsled influenene e-pidemije. To važno točko cen j de-legatje dobro prerešetajce, da bo za vse nas jednako prav. VIL). Zborovanje (kor. vend ja) naše KSKJ naj bi se vršilo vsako 4. leto enkrat, in to v mestu Joliet, 111.; s tenf bi se na toliko časa prihranilo mnogo stroškov pre pogostih konvencij. In glavni u-rad KSKJ naj ostane tudi v Joiietu kot je sedaj. Ker je bilo v že zadnjih 26 let mesto Joliet dobro za centralo naše podporne organizacije, naj ostane še nadaljuih 24 let, da dočaka zlatega jubileja. Vlil). Tudi je moja iskrena želja, da bi se gg. delegatie ozirali, da ponovno izvolijo urednikom "Glasila" sobr. Ivan Zupan-a. Njegova roka je spretna v pisavi, zato tudi zasluži to mesto. In pri-boljšajte mu plačo, ako vidite, da je to potrebno. — Gotovo, da je IX). Tudi sem zato* da dast< onemu Članu zaupnico za prvo mesto, ki je obdaroval našo k. S i. J., da nismo šli z inšuraneem na boben. X). Naša dična K. S. K. J. J. naj še zanaprej ohrani svoja katoliška načela, teh nač"l se ne sme opustiti. H konejj vam kličem: Na delo za zboljšanje KSKJ! To si želi vsak posamezni član in članica. Delegatom prihodnje konvencije pa želim mnogo uspeha. Imejte pred očmi edino le napredek naše podporne organizacije, koiega bomo dosegli z bratstvom in slo go. — Prosim pa, da če sem s temi vrsticami koga razžalil, naj mi to blagohotno odpusti. Vse i< toe ke prepuščam veČini konvencije v rešitev. Anton Strukel, Član dr. 'štev. 75. stanarine v Chicagu, zato priporočam, da se uredništvo "Glasila' preseli v glavni urad Jednote. Koneeno želim, da bi konvečna zbornica rešila vse težavne točke in vprašanja v splošno zado-voljnost članstva naše Jednote, ter kličem vsem gg. delegatom: Na veselo svidenje! Anton Burgar, Preds. pravnega odbora K. S. K.J. f »? La Sal le, "711. K razmotrivanju v prilog prihodnje (XIV.) kori venci je K. S. J., namenil sem se tudi jas izraziti svoje najboljše mišljenje. I). tudi moj nasvet je, da se vstanovi bolniška centralizacija pri naši KSKJ; saj isto smo že i-meli uvederto, torej naj se ž njo še enkrat prične pa popolnoma a dragi, novi in bolj prakrični j&odlagi. V ta oddelek naj bi sjfa- 70. New Yprk, N. Y. Pazno zasledujem in čitam raz na razmotrivanja v prilog 14. konvencije in z . veseljem pripoz-nam, da zanimanje članstva nad-kriljuje vse prejšnje konvencije; prepričan sem, da bodo ta razmotrivanja dosti pripomogla k boljšemu uspehu na prihodnji konveneiji in da bo konvenčna Zbornica vpoštevala želje članstva. Dosti .se piše glede solventnosti, kajti ravno to vprašanje bo najbolj važno in najbolj težavno za rešiti. Resnica je, da po sedanjem sistemu lahko še leta poslujemo; toda solventnosti v razredu A" pod sedanjim sistemom ne bo mogoče nikoli doseči,-to pa ra- 71. Sheboygan, Wis. Razmotrivanje za 14 konvencijo je že skoro pri kraju in marsikaj je še potrebno, da bi se kaj pogovorili in premislili. Jaz imam še nekaj važnih preudarkov. Jaz sem že prečital skoraj vse te članke, pa še nisem nič bral kaj bi naredili s sobratmi ko prestopijo iz enega društva v drugo. Velikokrat so težka vprašanja kadar prestopi kak sobrat iz enega društva v drugo. V slučaju da sobrat takoj po prestopu zboli pa nastane glavno vprašanje: kedo mu hod& plačal bolniško podporo? Prvo društvo je noče, ker je že prestopil; drugo pa tudi ne, ker še ni nič plačal v bolniško blagajno. To vprašanje se meni zdi jako važno! V takem slučaju bi bilo po mojem mnenju najboljše, da bi Jednota stala v pomoči, ali pa naj bi tak član polovico plačal v prejšnje društvo, polovico pa v novo društvo. Marsikateri bode rekel, da naj se vpelje bolniška centralizacija pa bo mir. — Jaz sem tudi tukaj tega mišljenja, da naj se ta centralizacija vpelje prosta, ne pa prisiljena. Saj vidimo koliko prepira imajo druge Jednote glede tega. Dalje, kaj bi se sedaj zgodilo s sol>ratom ako bi šel, oziroma je že šel v stari kraj pa bi tam u-mrl čez par tednov, asesment ima še plačan tukaj, ali bi mu Jednota tudi izplačala posmrtnino? Ako ni vzel sobrat potnega lista, član je bil dober in redno plačeval. Kaj bi se storilo s takim sobratom? Jaz mislim, da za dokler ima^sobrat plačan ases, tako dolgo bi mu morala Jednota tudi izplačevati, seveda,'da to bode najložje rešiti na prihodnji konveneiji. Jakob Prestor. Delegat društva sv. Cirila in Metoda. Štev.. 144. Cenjeni sobrat! Cenjena sose-stra! Stopi v vrsto agitatorjev za našo Jednoto! Poslužujte se lepih nagrad za pridobivanje novih članov. i«,- i ®0P» POZIV NA SEJO. Vsem članom dr. Sv. Družine štev. 5. K. S. K. Jednote se naznanja, da se prihodnje redne mesečne seje polnoštevilno vdeleže. Seja se vrši 1. avg. oh navadnem času in to bo zadnja pred odhodom delegatov na 14. konvencijo v Joliet. Prosim torej vdeležite se te seje vsi. in povejte kaj naj naša delegata predlagata v korist društva in Jednote. Sobratje! Zdaj je čas za debatiranje, ker ravno na tej konvenciji se bo mo-j ralo več važnih točk rešiti, zatorej Vas še enkrat prosim pridite vsi in izrazite svoje mnenje. Sobrateki pozdrav vsem članom in članicam John Pražen, tajnik. NAZNANILO IN ZAHVALA. Iz nrada društva Sv. Jožefa Št. 7. Pueblo, Colo. Bazar našega društva se je si jajno završil. Dobička se je napravilo okolu $900.00. Zato si ne morem kaj, da bi ne izrazil na tem mestu odkritosrčne zahvale vsem našim dobrotnikom, darovalcem, in delavcem, ker se je v resnici vsak potrudil da reši svojo nalogo. Posebna zahvala pa gre našim trgovcem in farmarjem, ker se je vsakdo v resnici potrudil, da kaj več napravi ali pa kaj več daruje. Torej naš bazar za letos je končan; sedaj se pa že pripravljajmo na drugega za drugo leto. Torej najlepša zahvala vsem skupaj, še enkrat! Nadalje opozarjam vse članstvo, da naj se vsakdo komur le čas dopušča vdeležuje društvenih sej pogosto. Naše seje so sedaj jako važne, ker na njify se razmotri-va vse o naši bodoči konvenciji in o dofbrobitu naše Jednote. Zato bi želel, da se sleherni član udeleži vsaj ene seje med časom do 10. avgusta. Seje se vršijo kakor po navadi vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu dopoldne. Torej pomni dragi član ali članica, da jc za tvoj dobrobit ako se udeležiš' seje svojega društva, zafo ne zamudi prilike. Za društvo Se. Jožefa John Germ, predsednik. NAZNANILO. Iz urada sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. Jednote v Rock Springsu, Wyo. Vse članice zgoraj imenovanega društva se uljudno prosijo in poživljajo, da se prav gotovo udeleže prihodnje mesečne seje, to je, dne 8. avgusta, ali na drugo nedeljo v mesecu avgustu, ker to je zadnja sejo pred konvencijo, in se bo na tej seji dalo ukaze in navodila delegatu, ki bo zastopal naše društvo na prihodnji konvenciji. Torej je zelo važno, da ste navzoče vse brez izjeme. Za dr. sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. Jednote. (Miss) Marjr Leskovec, tajnica. zabavo', takrat si pa le privoščiMo Veselja. Ravno- Ve se pripravljamo zopet za dan ve selja, in to bode 1. Stgti&ta. — "I kaj pa bode zopet', si bo vsakdo mislil. Vsakemu rojaku v na ši naselbini je dobro znano, kje da je "zelena dolina," Ravno v ''ze- VABILO NA SEJO. S tem uljudno prosim in vabim vse članice društva sv. Genove fe , št. 108 KSKJ,. da bi se polnoštevilno udeležile prihodnje seje, ker bo na isti več važnih točk na dnevnem redu. Istotako sta povabljena na to sejo tudi o-ba delegata, ki bosta zastopala naše drulštvo na prihodnji konvenciji. Ker je to zadnja seja pred konvencijo, udeležite se iste v obilnem številu. Spsestrski pozdrav Mary Laurie, tajnica. NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25 Cleveland, Ohio., se članstvu našega društva uradnim potom naznanja, da se vrši prihodnja mesečna seja dne 1. (prvega) avgusta. Vplačevanje društv. a-sesmenta se prične že ob 10. uri dopoldne in traja do 5. ure popoldne. Torej so prošeni č&ni(ice) da to blagohotno vpoštevajo in pla%-čujejo asesmente pri seji ne pa na domu tajnika, ker na domu pri tajniku se ne bo zanaprej več pobiralo ases., saj je dovolj časa za vplačevanje pri seji. Nadalje naznanjam* članom in članicam gori omenjenega društva, da odidejo trije naši uradniki na prihodnjo (XIV.) konvencijo K. S. K. J. in sicer: predsednik, tajnik in zastopnik. Za na mestnike teh so postavljeni: Josip Grm, podpredsednik, 6711 Myron ave N. E.—Anton Fortuna zapisnikar 1370i/2 E. 47 St. N. E. in Anton Korošec, 1063 Addison lid. N. E. V slučaju bolezni, ali smrti kakega člana ali članice, se obrnite na gori označene uradnike in sicer od 9. do 25. avg. t. 1. in od 9. avg. t. 1. bo urad I. društvenega tajnika popolnoma zaprt. Prosim torej cenj. članstvo našega društva, da to , naznanilo vpošteva. S sobratskim pozdravom Josip Russ, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva Sv. Ane štev. 139 La Salle, 111., se uradno naznanja, da se prihodnja redna mesečna seja vrši 8. avgusta ob navadni uri v šolski dvorani. Ker bo naše društto Sv. Ane zastopano na prihodnji konvenciji po so-bratu Anton Nemaniču mlajšemu, prosim torej, da se gori omenjene seje vse članice Vdeleže. Seja 8. avgusta je zadnja pred konvencijo in na tej seji naj pove vsaka članica svoje mnenje kaj naj predlaga naš delegat na gl. zborovanju. Cenjene sosestre! Na tej seji jc prilika, da vsaka svoje mnenje izrazi, katera pravila naj se pre-drugačijo, ker konvencija je najvišja zakonodaja za vše člane in članice naše slavne Jednote. Torej pridite vse ne pa kakor po navadi samo par odbornic; ta seja bo za vsako članico velike važnosti. Sosesterski pozdrav vsem članom in članicam naše Jednote. Mary Stušek, tajnica. leno dolino" ste vsi vabljeni na prvo nedeljo v avgustu ako ne bode deževalo, v slučaju j)a,. da bi deževalo, bode pa izlet prestav Ijen na prihodnjo nedeljo,. Vdeležite se vsi rojaki Slovenci in Hrvati. Ta piknik bod»* prvi v naši naselbini v tem letu. Ves dobiček je namenjen v korist naše slovenske cerkve. Ker bomo le tos obhajali desetletnico, zato se spomnimo, in radi Jtaj žrtvujmo, da smo tako srečno dočakali to slovesno leto. Z^ven tega vam i? tudi dobro znano,- da bomo imeli letos tudi velike stroške. Prvič veste, bode vse prebarvano, drugič veste, da bomo dobili nove orgije in vse to bode stalo veliko denar ja. In zafo smo se namenili, da bomo priredili ta izlet. . Tukaj na temu izletu bode dosti zabave za vsakega kedor se ga bode udeležil. Saj vam bode dana prosta zabava, lahko boste skakali kolikor se bode koinii poljubilo. Saj zemlja je naša last, tako boste 'frej", kot ste bili doma v svoji domovini na svojem lastnem vrtu. Že sedaj v naprej želim vsem zabave. Sedaj pa pozdravljam vse čita-tel je tega lista! Jacob Prestor. Lokalne vesti. v v bož- Jjjp^p Iz angleščine prevel »ništvu. "S&aP Avg. F. Florjane. NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv Valentina št. 145 Beaverfalls, Pa. Člani našega društva so prošeni, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, katera sc bo vršila dne 8. avgusta, ker imamo več važnih stvari na dnevnem redu. Tudi naznanjam, da smo na prošli seji izvolili novega zastopnika sobr. Ignac Krklec in novega podpredsednika, sobr. Mi j o Petir. S sobratskim pozdravom Josip Kemfelja, tajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. Sv. Frančiška SaL št. 29. Joliet, 111. Člani imenovanega društva so naprošeni, da se udeležijo prihodnje mesečna seje dne 1. avgusta v polnem številu, ker ista seja bode zadnja seja pred konvencijo in imamo več važnih stvari na dnevnem redu. — Zatorej člani ne iz-ostanite od te s^je, ker imamo še nekoliko razmotrivanj v prilog 14. konvencije in kateri imate še kaj dobrih nasvetov prinesite jih naprej na tej seji, da se še ukrene kaj v dobrobit članstva in naše dične K S. K. Jednote. S pozdravom John Gregorich, tajnik,. AGITIRAJTE ZA K. S. K. JE-DNOTO! NAZNANILO. Članom društva sv. Mihalja št. 163 Pittsburgh, Pa., javljam, da je bivši odbor bolesti ostavil svojo čast pri društvu poradi velike zaposlenosti i na prošloj seji iza-brali smo za predsadnika odbora bolesti brata Jankota Horvati-ča, 4839 Blackberry Alley, Pbgh, Pa. Stoga opominjam sve članove, kojim bi se pripetila bolest, da se javiju na zgoradnji naslov i da to dobro svaki član zapamti i ii-bilježi sadašnjeg odbor bolesti a-tresu, da se ne bujo javljali na tajnika ili predsednika, nego o-nemu, koji je za to odredjen. S bratskim pozdravom Matt Brozenič, tajnik. Op. uredništva: Vaši želji bomo ugodili in priobčili v št. 32 tudi ime in naslov predsednika bolniškega odbora. Sheboygan, Wis. Malo hočem zopet dati v javnost kako se kaj mi zabavamo tukaj v Sheboyganu. Delati moramo vsak dan, to>je gotovo, posebno sedaj ker je povsod dosti dela. Pa tudi pijače se še dosti dobi, čeprav je suša v našem mestu. Vrc-čine do sedaj še nismo imeli tukaj, ne vem če je povsod tako kot je pri nas, potem bode pa letos dobro zrnje. Tukaj smo vedno bolj žalostni kot pa veseli. Seveda kadar ima- Poroke. Minulo soboto dne 24. t. m. sta se poročila v naši slovenski cerkvi rojak Math Tursich in gdč. Rezi-ka Vahtar. Zadnjo nedeljo sta bila pa enkrat za trikrat oklicana rojak Josip Gregorich in gdč. Marija Černof, ki se bosta danes dne 28. julija poročila v slovenski cer-tvi na Gilbert, Minn. Ženin Joe Gregorich je starejši sin znane in ugledne družine Anton Gre go-rie-a, porotn. odbornika K. S. K. J. Dasiravno rojen tu v Chicagu je naš Joe vrl narodnjak in naše gore list.Vdeželil se je tudi minule svetovne vojne na francoskem, ter se srečno vrnil nazaj kot saržent inženirskega oddelka. Nevesta gdč. Mary Chernof je pa rodom iz Domžal in živi tu v'Chicagu že več let. Poroka se vrši vsled tega v Minnesoti, ker ima nevesta tam svoje mater in več omoženih sester. Obema paroma iskrene čestitke Mnogo sreče, zdravja in klagoslo-va božjega v novem stanu! Uspeh telovadne sokolske tekme. Pri dne 21. t. m. se vršeči tekmi nižjega oddelka Slo. Del. Sokola "Chicago", so se odlikovali sledeči mladeniči-telovadci. 1. Lorenc Korenčan je dosegel 81^ točk. 2. Anton Bogolin 81.3 Frank Ko-bilarček 741/*, 4.Johny Kosmach 731/2, 5. John Mohar 71i/2, 6. Vik-tor Zalokar 63, 7. Johny Koren, chan 56. Sleherni telovadec je dobil toliko točk iz med mogočih 100 točk. Telovadilo se je na drogu, bradlji, v krogu, na konju s skoki in v prostih vojah. Učitelj telovadbe in starosta tega Sokola je naš znani atlet Tony Wencel. Meseca nojiembra t. 1. priredi to sokolsko društvo svojo veliko jevno telovadbo in plesno veselico. (Dalje.) Iz vsega tega sledi, da je za vsakega človeka dolžnost podpirati kak šolski zavod in še posebno z veliko vnemo recimo, da še i takšnem zavodu vlada versko sta nje svojo umestno vlogo, katero naš Božji odrešenik in ljubitelj malih ©tročičkov tako željno želi gojiti; v njih srcih. Kadar pošljete vi stariši svoje otroke v kakšen zavod ali v kakšno javno šolo, tedaj si1 sebi stavite tole vprašanje t Ljubi Zveličar, na kakšen način in skozi kakšen zavod želiš vzgojiti naše mlade otročičke! Ako potem zamorete reči s čisto vestjo: Ta zavod je oni, v katerega smo dolžni poslati naše malčke," Tedaj jih pošljete in ne odlašajte. Toda glavno pri tem. je. da jih vzgojite ob pravem času in po pravih naukih. »Glejte, ako jih pošljete v kakšno brezversko šolo, tedaj jim ne daste piČ, temveč pov-zročujete s svojim dejanjem še večje zlo, kakor pa da bi jih nikdar ne poslali v šolo. Vzgojite-ji po otroških vrtcih morajo sami biti takšni, kakoršne si želi Jczusf Kristus naš odrešenik; oni morajo imeti pravo ljubezen vz-glednosti in skrbi* tako da bodo imeli mali otročički pravo vzgle-dno življenje v svojih vzgojiteljih in predstojnikih: Toda nemogoče je imeti otroški vrtec vsepovsod v vsakem kraju. Namen te vrste zavodov, .posebno v- večjih mestih se $amote nadomestiti samo v nekakšni ineri, kar posamezne družine nišo sposobne storiti za svoje otroke, prvič vsled u-božnosti ali pa vsled pregrešne zanemarjenosti. Očetov dom bi moral biti najboljši otroški vrtec in pobožna mati v tem vrtu bi zamo-gla biti najboljša vrtnarica. Če se otrok v materinem naročju nauči Če mu je mati utisnila globoko % njegovo srce pomenljive besede — 'Karkoli jaz storim, Bog, moj oče me vidi in spozna.' Če jc mati otroka navdihnila kakor bi bilo v njegovem srcu ne-^kakšen dar bogaboječnosti, rekoč mu, da njegova dejanja 1)odo go-, tovo dobro plačana in njegova slaba dejanja ravno tako kaznovana, potem takšen otrok ne bo tako lahko zabredel v pogubo zlo-Čin8tva; če pa že zaide, potem bode to- redka izjema in posledica bo taj da se bode hitro in prav gotovo povrnil na pravo pot, po katere j ga je naučila hoditi njegova pobožna mati že v zgodnjih letih njegove mladosti. AMERIKANCEM IN DRUGIM. Iz 'Bogoljuba" l. 1912. 0 rodni brat, o sestra rodna mila, kaj vendar žene tebe v kpaje tuje? Mar srce ti o lepši sreči snuje, ki bo tujina ti jo naklonila! . V bridkosti, glej, je mati roke vila, za tabo skrbni oče tvoj žaluje; ljubeče oče, mati se vprašuje; Kedaj in kakšna bosta se.vrnila? * Ne bo tujina tehi sreče dala, ker hrani jo za svoje hčere, sine; za te ostane trda kakor skala. Lahko najdražji ti zaklad izvine, ki duša ga Je skrbno negovala: 1 vero i ljubav do domovine. F. Bojazljivost in nestrpnost sta si dvojčka. • Dokler ne izgubiš spostovan^a do samega sebe, lahko še vedno upaš. mamo časa ti >,spc " Čc "Vsakdo izmed vas ve In zna, kako velike važnosti je preskrbeti na domu pobožno in versko vzgojo za otroke že v nežnih letih mladosti. Tukaj noben izgovor ne velja kakor jih. navadno slišimo pri nekaterih stariših:" "Za to ni-osobnosti in nikakršnega e vi nimate že seclaj nobenega časa in nobene sposobnosti za to, potem je to res žalosten dokaz, da ste zanemarjali y vaši mladosti si pridobiti vero in po-božnost kakor najpotrebnejši zakonski zapisnik. V tem slučaju si pridobiti vero in pobožnost kakor najpotrebnejši zakonski zapisnik: V tem slučaju ste dolžni sedaj misfit i in si zato prizadevati še veliko veli da si to sposobnost pridobite saj zavoljo svojih otrok. Če nimate nikakšnega časa za njo. tedaj tudi ne boste imeli časa za vstop v nebesa, kajti vi boste šli v nebesa, samo morete pripeljati svoje otroke s sabo. To je tedaj oni prepqtrebni začetek, od katerega je skoraj vselej odvisno nadaljevanje jn srečen konec in ta začetek je pobožnost, verska vzgoja in strah pred grehom prva o-troška leta. Sedaj če me vprašate: 'Kake natančno smo dolžni skrbeti za izpolnjevanje te dolžnosti?" Moj odgovor je tale: "Ljubezen j|e ona podlaga"; če imate v svojem srcu pravo naravno ljubezen za Svoje otroke* ta vam bode tedaj najboljše pokazala številna sredstva in pota, ter tudi pravi znak, ko bode zamogel vzbuditi v njih nežnih srcih vse te občutljivosti, ki so takorekoč korenine, iz katerih se zamore vzdigniti pravo krščansko življenje. Kmalu zatem bodemo začeli razpravljati tudi o drugih kakovostih, katere morate pregledati ako hočete to dopolniti in srečno izpeljati. Zatorej danes poglejmo domačo družino, ki je v želo zdravem sta- nju m v razvitju verskega otro škega življenja. Kaj zapazimo najprvo ko vstopimo^ in ko gremo po obednici in po spalnih sobah? Križ'z dvema svečama in nekaj svetlic, male po dobice, slike tako urejene, da tvorijo nekakšen mali oltarček, na steni visi slika presvetega srca Jezusovega in Marije, Svetega Jožefa in angelja varuha, ter razne vrste drugih podobic, prestavljajoče druge svetnike. Mogoče zra ven tega tudi kakšno navadno sli ko, toda pod nobenim pogojem kakšno brezversko; tako če človek vstopi v takšno domovje, si nikakor ne more misliti, da vladav taki hiši nevera i brezbožnost. Kar je hvale vredno, je pa tudi pa to, da taki stariši za nobeno ceno ne trpe koledarjev, slik, podob, katere predstavljajo kako nesramežljivo stvar. Proč s takimi grdimi slikami; vrzite jih rajši ogenj, kakor pa da bi jih pustili viseti na steni pohujšanje svojih mladoletnih otrok. Hudobec jih ima s svojo grdo, umazano roko za svojo po moč, da jih .zapelje na pot pre-grešnosti; td je njegovo največje orodje s katerim zapeljuje mlado ljudstvo, Zapeljivec mesa s široko odprtimi očmi zre naravnost v oči in v dušo malega otroka. V glavni sobi vidimo najmanj eden »kropilnik za blagoslovljeno vodo in ravno tako v zgornjem koncu po spalnicah. Gotovo so ti škropilniki napolnjeni vedno z blagoslovljeno vodo in niso izsušeni. Mi zapazimo, kako mati nikdar ne vzame malega deteta jia svoje roke ali ga nikdar ne da od sebe, to posebno v jutru in večeru, ne da bi ga ne prekrižala z blagoslovljeno vodo, kako mati vodi o-troško roko .in izgovarja počasi besede dokler otrok v tretjem ali četrtem letu ne more tega že sam storiti. Pobožna mati ima tudi pripravljene knjige za verski poduk svojih . otrok. Prve in najboljše sc skoraj vselej križ in podobice. Ko se mati vsede k svojem delu in se mali otročički zbero okoli nje, te daj ima iftati najlepšo priliko jih napeljevati na svete podobice, jih opominjati na Boga v nebesih. Iz križa tukaj gleda ljubi Zveličar, iz podobic in slik se vidijo ljubez-njive oči svetnikov, katere se z vso svojo močjo vtiskujejo globoko v njih srce. fako tudi mati želeč zadovoljiti radovednost svojih o-trok najde najboljšo priliko, da jih tako po malem sčasoma navadi in da se tako čedalje več in več naučijo od svoje mamice kako je to in to, kaj nam ta in ta slika predstavlja; kaj je Jezus, kaj je Marija, angelj varuh, Bethlehem, Nazaret, gora Kalvarija, nebesa in pekel, greh in čednost. Na ta način se otroci nauče te prepotreb-ne reči brez vsakih muk iz ustnic svoje ljube matere. Ravno ta pot in sredstvo služi materi tudi za najupesnejši način kaznovanja. Dete je bilo na primer zelo trdovratno, jezikavo, nesramežljivo i. t. d. Mati vidi in sliši vse. Na mestu pelja otroka pred Božje razpelo^ pred sliko Srca Jezusovega ali Blažene Device Marije: "Dete kaj si storilo? Jezus Marija, angelj varuh so videli tvoje pregrešno početje^in so žalostni zaradi tega. Poklekni zraven mene na kolena in jih skupaj prosiva odpuščanja za te in potem jim pa slovesno tudi obljubi, da jim ne bodeš več delal kakšne žav losti." Tako je malo dete napra< vilo pokoro in namen sc poboljšati ne da bi vedelo kako se temu ali temu reče z besedo. Potem če še mati nadaljuje tiho in resno z naslednjimi besedami: "Če bodeš še enkrat padel nazaj v ravno to pregreho, tedaj te bodem morala jaz sama kaznovati, tako da neJ^ bode potreba malemu Jezusčku te kaznovati.' Materi je na ta način malokdaj potreba prijeti za šibo ali za pas, temveč jo bode mali sinko ali mala hčerka skoro vselej -hipoma ubogala, veliko bolj kakor pa če je otrok neveden o božjih stvareh. Tako bodo rastli otroci v Božjem strahu pod oblastjo matere : Tako dqn za dncui pobožna mati zdravi v domači hiši, seje in sadi zrnje vere in pobožnosti v *mi _ svojih otrok in zatre prvi plevel, ki se je pokazal na novo vsajeni njivi. Ako storite to, tedaj vam to ne bode delalo nikakšne sitnosti, vam ne bode jemalo nobenega časa, temveč vas bode napolnjevalo s pravim veseljem in sladkim razvedrilom, katerega si tako željno pričakujete. Nekega dne je duhovnik, ko je šel po polju, naletel na štiri let starega dečka, ki je sedel v travi ob strani pota. Angeljska nedolžnost je gledala iz njegovih oči. "Povej mi, moj mali fant," ga je mlad duhovnik vprašal, "ali se znaš prekrižati?" Dečko ga je nekako čudno pogledal, ker ga ni dosti vznemirjalo, ali zna ali ne. Dečko se mu prijazno nasmeji. Blizu njega zaposljena je bila njegova mati, katera je rekla duhov- nu: "To vprašanje ni zadosti veliko za mojega malčka; vprašajte ga nekaj vprašanj iz katekizma, in on vam jih bode pravilno odgovoril" — — Duhovnik, kakor bi dajal poduk v katekizmu ga je iz-praševal o njpotrebnejših naukih in resnicah naše svete vere. Mali fant ni nepravilno odgovoril na nobeno vprašanje; vsak njegov odgovor je bH kratek razločen in razumljiv. Iznenaden ob tako velikem znanju malega otroka jc duhovnik vprašal njegovo mater, katera je stala zraven njega in poslušala: "Kako ste zamogli vi, dobra krščanska mati tega, komaj štiri leta starega fantka, vse to naučiti?" Nadaljevanje. STARI SISTEM JE MRTEV. Pred dvajset leti se jc nudilo ljudem razne zmesi z različnimi napisi in slikami na zavojih. Bogati okus, pomaga skoro pri vsaki bolezni*. itd.,, je paradiralo v raznih oglasih. Vrednost in dobro ime zdravil v lekarnah je prešlo v nevarnost. Ampak na srečo stari sistem j e izumrl. Dandanes vsi spoštovani izdelovalci zdravil zastopajo vseh ozirih do najvišje stopinje v resničnem zaupanju pri ljudeh. Trinerjevo ameriško grenko vino so še vedno priporočali svojim odjemalcem in sicer s polnim prepričanjem, da bo to zdravilo tudi izvršilo kar iiareku-je na svojem napisu. Trinerjevo ameriško grenko vino je prave vrednosti za katere sc g?« priporoča, to je za zaprtnico, slab tek do jedi, oslabelost, glavobol, ner-voznost in druge želodčne vrednosti. Vsa druga Trinerjeva zdravila (Triner's Liniment, Triner's Cough Sedative, Triner's Antipu-trin,.Triner's Angelica Bitter Tonic, itd.) so enako zanesljiva. Joseph Triuer Company, 1333— 45 So. Ashland Ave. Chicago, ll!. (Adv.) Najceneje in najhitreje poSiljanje denarja v stari kraj, se obavlja potom čeka (drafta). Vse kar Je potrebno Je to: Mi vam pošljemo ček in vi ga sami poSljete naslovljencu,' in on pa kadar ta ček dobi, gre enostavno do najbližnje hranilnice, l»ankc in tam dobi denar za ček. / Ccke. izdajamo na vse večje banke v Jugoslaviji. / Pošiljamo denar tudi potom pošte ali brzojavno. Naša cena je vedno najnižja. rošiljamo denar tudi v domovino za uloge v hranilnice za vse hranilnice v Jugoslaviji ter dobimo za vas uložno knjižnico v kratkem času. „ .. Prodajamo parobrodne listke za vse proge. Našim potnikom preskrbimo vse potne listine brezplačno. Vam preskrbimo sorodnike iz starega kraja v Ameriko ter opravljamo vse notarske posle kot: uradne spise, pooblastila, pogodbe, itd. Pridite osebno ali pa nam pišite za pojasnila. NEMETH STATE BANK II E. ttrt St. John Nemeth, preds. Hew Ysfk, N. Y. 1961 W est 22nd PI**, Uredništvo in upravništvo: Telefon: Canal 2487. ■lULZM CHICAGO, ILL. Zt člane, na lato. Za nečlane ..... Za inozemstvo . . Naročnina: .$0.96 .$2.00 .$3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION rp~ of the UNITED STATES OF AMERICA ,_ Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. _ 1961 West 22nd Plaea, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription rricss ♦ ........... ...........................$0.96 For ......................................................{^.00 For^Foreign Countries..................»*.................... For Members, per year embe Odprta računska knjiga "Glasila K. S, K. Jednote" in vprašanje o vstano-vitvi lastne tiskarne. prejelo od gl. urada ........................$6200.00 vplačano v /tem času.......................... 5738.38 461.12 " $1048.56 1140.63 razlika $ 92.07 Razlika . . ............... Dne 30. jun. 1919 skupno imetje * * Glasila Dne 31. dec. 1919 skupno imet je 44 Glasila jšAjl * —t-r Skupna izguba................................$ 369.05 I. polovica leta 1920: Upravništvo je prejelo od gl. urada......i...............$ 7050.00 Od članov vplačano...................................... 5737.44 Razlika.......................................$1312.56 Dne 30. jun. ip?0 skupno imetje "Glasita" $1250.58 Dne 31. dec. 1919 skupno imetje "Glasila" 1140.63 razlika $ 109.95 Jiljf J . - Skupna izguba .........................$ 1202.61 Skupna izguba za zadnja tri polletja (semestre) glasom gornjih izkazov nam tvori torej: b skupaj $378.50 brez svinca, plina, elektrike, hA lev I. polletje..........$ 218.17 II. polletje.......... 369.05 III. polletje . . !....... 1202.61 Škupaj .............$1789.83 Pregled*.! Prebitek prve tri semestre . . ............... .$3358.05 Izguba zadnje tri semestre.................. 1789.83 K ikor znano, so bile prve točke, o katerih se je razmotrivalo povodom bližajoče se konvencije: vprašanje o velikanski (?) izgubi, katero imamo baš pri izdaji našega "Glasila"; nasvet za ustanovitev lastne tiskarne v Jolietu in o preselitvi uredništva ter upravništva iz Chicaga v glavni urad K S. K Jednote. Ker je že nekaj članov ter delegatov želelo slišati o tem mnenje in sodbo sedanjega urednika, oziroma upravnika "Glasila" — in to še pred konvencijo — sem v zadnji številki članstvu v kolonah razmotri-vanja obljubil, priobčiti danes svoje skromno mnenje v tem oziru. To sem storil vsled tega ker vem, da bo predstoječe poročilo, oziroma od prta računska knjiga "Glasila" vsem delegatom dobro došla, osobito pa onemu, v to posebno določenemu odboru, ki bo cen j. konvenčni zbornici predložil syoj tozadevni referat. Da bo označenemu odboru mogoče narediti vpogled o minulem, tako tudi o bodočem proračunu v zvezi z izdajo "Glasila", in da se bo v tej zadevi na konvenciji prihranilo nekaj časa pri debatiranju, stopa upravnik lista že 2 tedna pred konvencijo s tem svojim poročilom, čeravno ni bil od gl. odbora zato določen in pozvan. Prihajam torej s številkami na plan, posnetimi iz glavne knjige, kojo so sobr. glavni nadzorniki od časa do časa pregledali ter potrdili. Račun "Glasila" za prvo polovico tekočega leta bo pa predložen gg. nadzornikom teden dni pred konvencijo. Glavno vprašanje nastane sedaj: Ali smo imeli pri "Glasilu" od zadnje konvencije zgubo ali dobiček? Kdor je pisal, ali trdil o izgubi, ta se je motil. Upravnik lista je doslej o tem lepo molčal; zdaj, ko je pa napočila prava ura, pa stopa pred cenjeno članstvo s prijetno novico, da je naredila K. S. K. J. od 30. junija 1917do 30. junija 1920, torej od zadnje konvencije, $1568.22 (tisoč petsto oseminšestdeset dolarjev 22 centov) ČISTEGA DOBIČKA. Marsikdo bo morda zmajal z glavo, da to ni mogoče t In vendar ta dobiček lahko s številkami dokažemo. Ko smo na zadnji konvenciji povišali naročnino "Glasila" s 60c na 96c letno, smo imeli prvik 18 mesecev (od 30. junija 1917 do 31. decembra 1918) srečo s tem, da je bilo koncem vsakega polletja vedno nekaj dobička. In čemu? Zato, ker tedaj še niso bile tiskarske potrebščine tako drage, osobito pa tiskarski papir. Tedaj se je lahko kupilo funt takega papirja za 5 do 6c; danes pa velja 1 funt tukaj v Chicagu 14 in pol ccnta na debelo. Premislite to veliko razliko! "Tako je "bilo tudi s svincem za linotype stroj. Poleg tega so unijski stavci in delavci v tiskarni v tem času trikrat zahtevali večjo plačo ter isto tudi dobili. Vse to je povzročilo, da se je pričela zadnjih 18 mesecev pri listu kazati zguba, in celo vedno večja. Dandanes doplačamo pri vsaki izdaji lista brez upravnih stroškov okrog $60.00 ali $240.00 na mesec. Upravništvo "Glasila" hoče dati članstvu čiste vode na podlagi računov. Še enkrat povdarjamo, da upravništvo nikakor ne trdi, da imamo pri sedanji izdaji lista dobiček; pač pa trdi, da smo ga naredili tekom zadnjih treh let, od 13. konvencije pa do sedanje in sicer na sledeči način: Ostane 30. jun. 1920 čistega prebitka......$1568.22. Dodatko k gornjim dohodkom (paročnini $34.000.00) prejeti iz glavnega urada, je treba prišteti za zadnja tri leta še $367.48 za vplačano naročnino.nečlanov in članov v inozemstv**L$5221.46 za oglase in $240.94 za povrnjeno najemnino in razno. Vseh dohodkov je bilo v tem času s preostalim čistim prebitkom $41,398.10. Vseh stroškov pa $40,147.52. Skupni stroški se delijo sledeče: Za plačo uredniku za II. polovico leta 1917 po $100.00 na mesec in za upravniško delo po $50.00 na mesec > za ostali čas uredniška plača $125.00 na mesec, upravniška plača $50.00 na mesec; vsa plača skupaj........,.................. 110.45 Za razno (pisalne potrebščine, nagrade sotrudnikom, eks-pres, Čiščenje urada, naročene angl. in starokrajske liste in drugo .;.................................. 1,036.99 V II. polovici leta 1917 se je od članov vplačalo naročnine po 8c na mesec v skupnem znesku............................ $ 6206.40 Upravnik je v tem času prejel od glavnega urada.......... 4450.00 Brut to prebitek............................. ...$1756.40 Dne 30. juu. 1917 je znašalo skupno imetje "Glasila".........................$1582.16 Dne 31. dec. 1917 pa.................... 1164.40 razlika $ 417.76 Skupni čisti prebitek ...........................$1338.64 I. polovica leta 1918: Skupna vplačana naročnina..............................$6181.76 Iz glavnega urada je upravnik prejel.................... 5100.00 Prebitek......................................$1081.76 Dne 30 jun. 1918 skupno imetje-"Glasila" $1353.17 Dne 31. dec. 1917 skupno imetje "Glasila" 1164.40 razlika $ 188.77 % Skupni čisti prebitek ...........................$1270.53- II. polovica leta 1918: STaipno vplačana naročnina..............................$6092.16 Iz gl. urada je upravnik prejel.......................... 5150.00 Brutto prebitek................................$ 942.16 Dne 30. jun. 1918 skupno imetje "Glasila" $ 1353.17 Dne 31. dec. 1918 skupno imetje "Glasila" 1159.89 razlika $ 193.28 Čisti prebitek..................................$ 748.88 Skupni čisti prebitek za prva tri polletja (semestre) glasom gornjih izkazov nam tvori torej: I. polletje...........$1338.64 II. polletje.......1270.53 III. polletje . .......... 748.88 Skupaj..............$3358.05 Izgube smo pa imeli zadnja tri polletja (semetre) od 1. jan. 1919 do 30. junija 1920 v skupnem znesku $1789.83, kakor sledi : I. polletje 1919: Upravništvo je prejelo od gl. urada ...........r..........$6050.00 Od članov vplačano v tem času.......................... 5943.16 Razlika......................................$ 106 84 Dne 31. dec. 1918 skupno imetje "Glasila" $ 1159.89 Dne 30. jun. 1919 skupno imetje "Glasila" 1048.56 razlika $ 111.33 Skupna izguba...................... i..........$ 218.17 Skupaj........................................$40,147.52 Razliko $1250.58 med dohodki in izdatki tvori, sedanje imetje pri "Glasilu". * Zdaj hočemo še pojasniti, na kak način imamo pri sleherni sedanji izdaji lista okrog $60.00 zgube, Liar tvori $240.00 skupne izgube na mesec samo pri tiskanju lista brez upravnih stroškov in brez poštnine. Tiskarna nam računa sedaj z* eno izdajo (12,150 listov) $298.57, to pride $2.45 za 100 listov ih papir, stavek, tisk in odpremo, sploh za vse, kar spada k izdaji lista. Za štiri izdaje v mesecu znaša račun tiskarne $1194.28. Tekom prvih &ist mesecev leta 1920 smo imeli pri Jednoti povprečno 11,953 članov$c), ki so vplačali vsak po 8c na mesec za naročnino za ta čas $956.24, torej so člani manj vplačali za $238.04 kolikor je znašal račun same tiskarne. Ako je pa pet izdaj v mesecu, znaša pa ta razlika $536.61. Te številke nam torej jasno kažejo, da "Glasila" v tej obliki in s tako nizko naročnino 96o ne moremo in ne smemo več vzdrževati, ker bi bila koncem leta prevelika izguba. Kako zamore pri tej draginji sploh kdo misliti, da se zamore list (tednik na 8 straneh s 6 kolonami) s samo 96c na leto izplačevati?! Le poglejte ostale slovenske liste, kako so zadnji čas poskočili z naročnino. "Slovenske Novice" (tednik) v Calumetu so izhajale zadnji čas samo na 4 straneh po 5 kolon, dasirfmio je, znašala celoletna naročnina $3.00, so morale nedavno prenehati vsled prevelikih stroškov pri izdaji. Upravnik "Glasila" pa nikakor ne more delati čudežev, da bi pri sdanji ceni tiska in tako nizki naročnini zamogel izračunati dandanes kaj prebitka. To je bilo pač mogoče pred tremi leti, ne pa več sedaj. Dandanes velja y Chicagu 1 funt tiskarskega papirja za časnike MI/2C. Ena skupna izdaja "Glasila" tehta povprečno 1300 funtov, torej velja samo papir za eno izdajo $188.50; za stavek, tisk in odpremo lista pride torej samo $110.07 za 12.150 iztisov; ena sama tiskana številka stane torej 2.45c. Sedaj pa preidimo k najbolj važni stvari: Vsikdar, ko pride kak dopisnik s svojo skromno željo na plan, da naj si Jednota omisli svojo lastno tiskarno; drugi želi, da naj se urednik ter upravnik preseli v glavni urad Jednote, tedaj si mislimo: To pišejo člani, ki ne vedo kaj je pravzapray dandanes časnikarski biznes. Glede nakupa lastne tiskarne bomo v kratkem izpregovorili. Hočemo pač tukaj nekaj razlogov navesti onim dopisnikom, ki samo želijo, da naj se uredništvo preseli v glavni urad Jednote. Pri tem pa nič ne omenijo, kaj bo s tiskom ali izdajo lista.Ali naj ga morda upravnik na svojem domu stavi in tiska? Ali naj ob torkih kar začara, pa bo izdaja gotova? Takim dopisnikom bi stavili sledečo primero. Na primer blizu Waukegana je farmer, ki ima konja pri sebi, voz ali plug pa v Chicagu. Kako zamore delati na pol^u? Ravno taka je tudi v tem slučaju. --Uredništvo in tiskarna morata biti skupaj v enem in istem mestu, drugače so prevelike ovire in stroški pri izdaji. K. S. K. J. naj ima poleg svojega nesrečnega doma še svojo lastno tiskarno v sedanjih dragih časih. $15.000 — je cena tiskarne "A. S." s poslopjem vred; tako smo čuli. Recimo, da bi res naredili to kupčijo (denarja za to sploh nimamo); treba je nam vzeti svinčnik v roko in računati. Izgubo pri kapitalu na obrestih po 6% računajmo $900.00. Sedanjih starih strojev "A. Ss" bi nikakor ne mogli rabiti; kupiti bi bilo treba nov linotype za $7,000.00 (za starega bi morda dobiii $1,500). Starega tiskarskega stroja (Drum press) ne moremo rabiti; treba bi bilo kupiti nov (Duplex) stroj za $7,000.00 (za starega bi dobili morda $600.00). Na starem stroju se tiska lahko 600 številk veni uri in samo 4 strani; za 12.150 listov bi moral ta stari stroj neprenehoma ronati 40 ur, ali 2 dni. Tiskarna, ki sedaj tiska "Glasilo" dovrši ves tisk od 1. ure do 4. ure popoldne, ker na modernem strojti se lahko naredi 4000 iztisov na uro. Odprava (mailing) lista bi trajala en dan. (Pri Narodni Tiskarni izvreijo to delo trije uslužbenci v štirih urah.) List bi moral iziti torej tri »prej, kot pa izhaja sedaj, pa bi ga naročniki še tako redno ne dobivali, ker prometna zveza iz Jolieta je bolj počasna kot *pa chiktfška. Zadnje tedne dobivamo "A. S." še le čez tri »ali štiri dni. Petkova številka nam pride v roke šele v torek. Chikaške pošte torej ne "bita" nobeno drugo mesto v Ameriki. Zdaj pa izračunajmo še plačo za unijsko osobje v lastni tiskarni. Rabili bi: 1 linotypista $30.00 na teden, (3 dni bi delal, tri dni pa počival), 1 stavca za oglase in sestavo strani (meterja) $30.00, delal bi pri listu samo enkrat na teden, . . lieami, bi jih moral imeti 41 va- i K°maJ ** letw dectk "•»*!■» gonov V enem kilogramu prosa je 45 Bery, kateremu je pri dolu v tovarni stroj zmečkal eno roko, je tožil lastnika tovarne za večjo od- tisoč zrn, zato tehta ena milijar- v, , .' , v . da prosenih zrn 22,222 k« ali 222 skodn.mo' okr.oz"? "T metrskih stotov (q). S to množi- "8™" "T H , . .. .. . nr\n i skodnine z zraloga, da je bil ta de-110. ki predstavlja skoraj 300 U i_ *_________, , i. .. vreč prosa, se more posejati 650 ha njiv ali sveta za 6500 mernikov pesetve. Če bi naše največje občine posejale vne svoje njive ček še premlad za delo v roverni. Danes je pa državno vrhovno sodišče ta odlok razveljavilo, češ. da je zakon glede otroškega dela nedoletni otroci lahko opravljajo vsako delo v privoljenjem sta-rišev,vee imajo gotovo število let šolske izobrazbe. ' ' ' u• u-i , , : v tej državi protiustaven. Sodišče ?amo s prosom, bi bila malokatera . . ; , . v stanu celo milijardo prosenih na™Ja, prl.tem f« razl'"r' *'" I nonnlotni ntrnm lohlrrt nnvuvliii. zrn posejati. Naši nesposobni dr, avniki in njih brezvestni ter bedasti pomagači so pa na stotine milijard kron posejali, ki so jih I manj ali več s silo in z zvijačo iz naših žepov zvabili. Ti državniki bivšo Avstro-Ogrske. ki so povz-1 ročili grozno svetovno vojno, so v pokritje vojnih stroškov natisnili za 60 milijard ničvrednih bankovcev in so iz prebivalstva izsilili preko 100 milijard vojnega posojila. S temi ogromnimi svotami bi ^e dala kupiti vsa bivša Av; tro-Ogrska z vso zemljo, t vsemi hišami, tvornicami i. dr. Premoga še ne bo zmanjkalo. Dne 14. julija t. 1. se je vršila v Clevelandu, O. konverieijii rudniških nadzornikov, kjer je J. W. glavni zvezni rudarski inženir podal izjavo: *V Ameriki imamo trdega premoga dovolj še za 150 do 200 let ; mehkega premoga je pa še a na-daljnih 6 tisoč let na razpolago. • Kaj vse ljubezen stri? Atlantic, Iowa. 22. julija. — Tu živeča 86 letna Mrs Mary Leslie je nedavno ušla od tukaj s svojim 51' let starim pastorkom William ! W. Lesi i jem, ter se je dne pred enim mesecem v Maryville, Mb. ž njim poročila. Ker je bila postarana nevesta pri poroki zelo slabotna, jo je moral ženin pokonci drj&ti. ,' Sedaj že pokojni oče ženina se je poročil še leta 1878, ko je vbil William komaj 9 let star; njegova mačeha, in sedanja žena ga je imela že iz mladega rada, ker jo je vedno ubogal; zadnjih 40 let sta oba stanovala neprestano v eni in isti hiši. Mrs. Leslie bo po srečno? dokončanem zakonskem življenju svojemu pastorku in možu zapustila 1000 akrov obsegajočo farmo, vredno okrog pol milijona dolarjev. Zft-ačna zveza New York—Pariz. Atlantic City, N. J. 24. julija. — Tu se mudi na svojem obisku znani italijanski izumitelj aeroplanov G. Caproni, ki zatrjuje, da bo letos osorej že mogoče po zraku po-toyati iz New Yorka v Pariz, kamor se bo dospelo v 36 urah. Tako bodo tudi uvedli zračno zvezo med Italijo in Rusijo, grško ter med Anglijo. Načrte za te aeroplane bo izdelal Caproni. Za dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn.: Paul Bukovec, Jos. J. Peshel. Za društvo Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111.: Josip Kuhar. Za društvo sv. Ane 127, Waukegan, 111.: John Umek. Za društvo Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr.: Josip Jerman. Za društvo sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn.: Anton Erchul. Za dr. sv. Ane 139, La Salle, III.: Anton Nemanich, ml. Za društvo sv. Janeza Krst. 143, Joliet, 111.: Rev. John Plevnik/ Za dr. sv. Cir. in Metoda 144, Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. Za društvo sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio: Josip Lekan. Dr. sv. An*1 150. Cleveland. Ohio: Rev. J. J. Oman. Za društvo sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa.: Anton Bevc. Z& društvo Marije Magdalene 162, Cleveland, Ohio: John Zulich, John Vidervol. Za drušfvo sv. Jožefa 168, Bethlehem, Pa.: Ivan oGsar. Dosedaj je prijavilo 59 društev 94 delegatov skupaj. Koliko je ena mil-jarda? Svetovna vojna nas je prisilila misliti, govoriti in računati z milijardami, toda malokdo ve, koliko je pravzaprav ena miljarda. Kako lahko se ta beseda spregovori, a kako tež^o je to ogromno število po j m iti-, in še težje je milijarde svote plačevati, kar sedaj bridko občutimo. i Milijarda je okroglo število, ki znači tisoč milijonov'in ki se številkami zapiše 1.000.000.000. Malokdo ve, koliko množino kakih predmetov, n. pr. kron, pomeni ena miljarda. En tucat, t. j. 12 ljudi, ovac, krav ali konj itd., si lahko vsakdo predstavlja. Vsakdo ve, koliko je deset (10,) koliko je (100) ali (1000) kron. Tudi več tisoč si je lahko predstavljati. Miljon (1,000,000), t. j. tisoč tisočev kron pa je za navadnega človeka, ki ni vojni dobička^ že precej veliko število, ki ga je že težje poi-miti. Kaj šele eno milijardo. !:i šteje tisoč miljonov? V laže razumevanje ogromnega števila ene miljarde naj navedemo nekaj primer. Železniška proga obstoji iz dveh tirov; vsak tir je sestavljen iz dveh parov tračnic (šin), 2500 kilometrov (km) tračnic da 1250 km želczniškee proge. Južna železnica od Trsta do Dunaja je nekaj manj kakor 500 km dolga in ima dve progi, t. j. torej štiri tire, tedaj 2000 km tračnic. Na vsakem kolodvoru je seveda po tri, deset in tudi več prog za premikanje vlakov ter za postavljanje vagonov in lokomotiv. Če prištejemo zraven še nekatere kraje stranske proge, lahko trdimo, da itaa Južna železnica od Trsta do Dunaja najmanj 1250 km dvojno-tirne proge, na katera je položenih 2500 km tračnic (šin.) Na vsak centimeter (cm) tračnice gredo, ena poleg druge položene, štiri vžigalice (žveplen-ke), na en meter torej 400, na en km 4,000.000 (štiri milijoni), in fta vse tračnice, katerih dolžina znaša približno in okroglo 1250 km, pa ravno ena bilijarda. Fordova družba kupila premogovnik. Lynchburg, Va. 24. julija. — Znana Fordova' družba iz Dctroi-ta, Mich, je kupila velik Banner Fordov premogovnik v Harlem o-kraju Ky, za vsoto $1.500.000. premog bo rabila za svojo tovarne. Premogarske družbe na zatožni klopi. East St. Louis, 111. 24 julija. — Zvezni okrožni pravdnik bo sod t nijskim potom nastopil naoram več premogarskim družbam i/, južnega Illinoisa vsled kršenja I^e-verjeve profitarske postave. Dognalo se je namreč, da prodajajo nekateri operatorji po $10.00 tono mehkega premoga namesto $2.82, kar bi bila popolnoma primerna cena. Število živine v državi Illinois. Zvezni poljedelski oddelek poroča na podlagi zadnjega popisovanja, da* je v državi Illinois 10,329,U -živine v skupni vrednosti $44ti,-177,000 in sicer: 1,422,000 konj, vrednih povprečno po $94 kar znaša skupaj $133 -668,000: 147,000 mul po $125, skupna vrednost $18,375,000; 1,-060,000 krav (mlekaric) po $96, skupaj vredne $101,760.800; 1,-367.000 druge goveje živine povprečno vredne po $51.52 ali $70,-434,000 skupaj; 1,010,000 ovac po $12.60 ($12,726,000) in 5,323.000 svinj po $20.50 ($109.122,000). Največ konj je v McLean okraju (38,826), največ mul (4,835) v St. Clair Okraju; največ krav (51,198) v McHenry okraju in na j ve svinj (170,248) v Fulton okraju. V državi Tlliuois dajejo krave povprečno na dan po 9 kvartov mleka, število molznih dni na leto pa znaša 286. Važno za vsakega člana! Ako ste se preselili in prcnic-nili svoj naslov, naznanite to laj-niku(ici) krajevnega društva; m* naznanjate pa te premembe naravnost upravništvu "Glasila". Na taka pisma se upravništvo nc bo oziralo. i v Čestitke povodom poroke. Draga nam novoporočenca! Ker nam je nemogoče danes osebno prisostvovati pri Vajunl poroki tam v daljni Minnesoti, je štejemo v prijetno dolžnost, da Vama tem potom izražamo naše naj-iskrenejše čestitke. Naj Vama bo v zakonskem stanu sreča mila. Naj Vama dodeli ljubi Bog mnogo sreče, zado-voljuosti, blagostanja, miru, veselja in Svojega blagoslova ! Današnjega važnega trenutka se Vaju spominjamo duhu, ter Vama iz srca še enkrat kličemo: Živela na miioga leta ! Na veselo zopetno svidenje tukaj v Chicagu! Drugi najun sin Josip! Bogastva ti ne moreva dati za doto: sprejmi pa zato očetov in materin .blagoslov v zavesti, da je dana lepa vzgoja več vredna; kot drugo. Upamo in želimo da bi ob strani svoje izvoljenke vži val srečo in zadovoljnost do pozne starosti. Chicago, III., dne 28. julija 1920. Anton Gregorich, oče; Marija Gregorich mati. Vsi bratje in sestre. * Ljubljanski "Slovenec" poroča: •Dne 27. junija t. 1. ob 9. uri se je vršil v stekleni dvorani dežel -• ne palače slavnostni diner, med katerimi je imel regent Aleks&n der naslednji govor: "Ustanimo za trenut, Gospodo, i zahvalimo Onoine, koji deli pravdu medju Ijndima i narodi-ma na zemlju, što nam je, 11 heiz-mjernoj milosti svojoj dodelio tu veliku sreču. da srpo se, zbratim-ljcni i ovom trpezom, da je i ovim putem proslavimo naše narodno ujedinjenje. Slovanae, Hrvat i Srbin živeli sn i bo danas kao brača; naša pctnaest-stoletna povesnica nežna ni za kaVu borbu izmedju naša tri jednokrvna plemena. Ali to naše bratstvo mi do danas nismo mogli ni smeli pavno ispove-dati, jer to ni je dopuštala tud-ja sila. Naš troimeni ali jednodu-šni narod nvidio je najposilije, . da mu je, i da je svima nama, spas santo u potpunom jedinstvu, i on ie, zahvaljnjuči našim savez-nicima i prijateljima, po najviše svojo j odlučnosti i svojim divov-skim napori ma stresao tudjinski jarem jednom za svagda i ujedi-nio se u naše kraljevimi, tvrdo rešen, da svoje jedinstvo i svoju slobodu neguje i čuva nada svim na svetu. U veli ko j i teškoj borbi za ob-stanak, naši Slbvenci su imali da izdrže besp rim erne napore kroz sve vreme od kad su • došli ove krajeve. i ste, bračo moja, bili kroz pnnih petnaest stoljeda na mrtvoj straži za našu zajeduičku odbranu od najinočnijih napada da. Za to predugo vreme. Vi ste bili prisiljeni napuštati stopu po stopu od svoje djedovine; ali ste to činili tek po cenu ljute borbe i velikih žrtava za napadača. U toj besprekidnoj borbi Vi ste se sva kim danom čeličili, te se spravom može tvrditi, da je na taj način Vaša odporna snaga neprestano rasla. Ona je ajočala naročite on da, kad su Vaši i naš opšti narod nispas u sporazumu i slozi s Va-šom bračom Hrvatima i Srbima. Tako je logišno došlo. da su Kopitar i Miklošič. Prešern ^Gregorčič bili medju prvim i najiibe-djenijim pobornicima jugosloven-ske misli i da je rano preminuli Krek izneo program n&šeg naro-dnog jedinstva usred germans-koga Beča i na veliko iznenadje-nje Evrope, a u liajkritienijem trenutku svetskoga rata. Svetski Areopag, koji imao prema steča-no datim obečan^ima, da zajamči slobodu malim narodima, i da ih u pravima izjednači z velikima, ni je bit) pravedan prema nama, najmanje prema Vama Slovcnei-ma. On je dopust io, da pod tud-jinskim jarmom ostane je(Wn veliki deo naše najbolje brače. Pod tim jarmom ostaje za sad još.je-dan znatan deo i Srba i Hrvata, ali s razmerno najvišje Slovena-ca. Ta nepravda ne može biti me-djutim duga veka. Zato nam jamči slična prošlost drugih delova našeg naroda. Ali najpouzdanije delova našeg naroda. Ali najpouzdanije jemstvo zato' imamo da stvorimo mi sami. A mi čemo ga pouzdano stvoriti, ako zajeduički pritegnemo na posao oko što rafci-jonatnije sredijivanja naših poli-tičkih, posvetnih i pri vrednih odnosa. Bogata i napredna prosve-čena i uredjena Kraljevina $rba, Hrvata i Slov£naca, bit če jie santo naša željena zajeduička Otkd-žblna; ona če u isto vreme i u i-sfoj meri biti i pouzdanija zaloga nale opšte još lepše i još potpu-nijt narodne budučnosti. Radhno predano na tome veli-kom i uzvišenom poslu. Kad u na-šoj užoj domovini pravda i slobo-budu pod jedli a k c za sve ; kad orač na njivi, radnik u tvor uiei, trgovac i obrtnik, garadja-nin i vojnik budu sretni i zadovoljni. — a oni to mogu biti, on-da če ta sreča obasjavati i za greva t i i našu braeu, kojima silni ji od nas još nisu dopustili z vat i se našim gradjanima. Čovečanstvo u naše doba ide nesumnjivo pravde-nijoj budučnosti. Pravda, rad i vreme su naši pouzdani saveznici, koje nijednog trenutka nesmilje-mo gubiti iz vida. Rcvnostno, i-skoriščujmo plodove naše slobo-de! Tada budučnost mora biti naša. U to ime ja dižem svoju čašu i pijem na sreču svih SloVenaea, istrajnem prošlošču i sijajniju sadaš-njost. Udružimo snagom mi čemo h teti i moči zajemčiti im bolju i sijajniju budučnost. Na to delt ja Vas pozivam. Gospodo, u ime svoga uzvišenog Roditelja, Našeg ljdbljaraog kralja, i u ime cele naše mile Otadžbine.'' Pri prihodu prestolonaslednika Aleksandra v Ljubljani, je bilo zastopano tudi ljudstvo iz zasedenega ozemlja. O tem pišejo starokrajski listi sledeče: Ko se je peljal regent Aleksander iz južnega kolodvora v mesto, ,se je naenkrat ustavila ko<*i-ja. Regent je stopil z voza, preden j je stopila dcputacija primorskih žena in mala, v belo obleko oblečena deklica je podarila regentu šopek s sledečimi besedami : "Vaše kraljevsko Visočanstvo! I mi smo radostna, a vesela skupina nismo. Ko je dobrotni Bog postavil našemu troedinemu narodu nov beli dom, v katerem gospodariš ti, presvetli knez, smo postali uprav mi, otroci juga in otroci solnca, ki bi te bili najbolj žarko ljubili, žalostni zunaj vrat, sirote brez matere — mile domo-tine jugoslovenske brez očeta. Prosili smo brača, koje još nema-jo kuče, prosili smo brača v Trstu, Goriškoj in Istri, da češ doči svetli kneze medju nas. Pa su eto nabrali ovog cviječa na toj nada tužnoj našoj zemlji, da vidiš našu ljubav, nau čežnju, nau nadu. Srce, kojemu niko ne mOžeda veli neka uti. oljših tvojih sinova, in hčera, pozdravlja te iz njih: Ave Caesar, salutant te vieturi! Regent je deklico prijazno o-govoril, sprejel šopek, ki so mu ga položili v kočijo i h nato poljubil deklico, hčerko notarja Šorli-ja ter njeni dve mali spremljevalki. Posebno ginljiv je bil prizor na polkrožnO skupino, ki jo je tvorilo zasedeno ozemlje med "Slonom" in Jadransko banko pred pošto. Čisto na levi so bili zastopani Tolminci s svojo upornostjo proti tujcu, ki tfači njih in njih brate, v očeh; takoj za njimi je stala Reka, katerih rodno mesto ječi pod terorjem glasovitega, klovna, ob njih strani so stali zelo številno zastopani Vipavci, t grenko mislijo na lepo in plodno vipavsko dolino, ki ni svobodna in je otožna ljub svoji krasoti. Na uajlepšem mestu, najbolj izziva joče je stal Trst, ki so mu izpod-rezane klice življenja, dalje tužna Istra, ki kliče po rešitvi in Gorica, sanje vseh onih, ki žele svobode in solnca. Pogled na to skupino žalnih oblek in s črnim ša lom ovite sokolske zastave iz Gorice, je bil res turoben. e- Rudoli od kapi zadet ?. Janko Kersiiik, kontrolor kr ob. tovarne y Splitu. Nekaj časa ie služboval tudi v Ljubljani. Smrt ga je dohitela na službenem potovanju. Naj v miru počiva! Umrl je v BašljU 12. junija; mladenič Anton Roblek, star 21 let. Kal bolezni jc prinesel od vojakov. Naposled je bil doma hiral nad poldrugo leto. Pokojni je bil lošten mladenič. Priscdši od vo-cbv domov, se je držal naprej Vseh krščanskih načel. Ljubil je dom. 'Namesto slabe družbe so bile njemu za nedeljsko razvedrilo nedolžne čebelicc. Bil je član Slo-, čebelarskega društva. Bilo je u-uanje, da postane dober gospodar, a nemila smrt je vse to preproga. Hud udarec je za družino, zlasti za matfer-vdovo, ,ki je z Antonom izgubila vsled vojske že drugega sma. Naše sožalje, Antonu pa večni pokoj ! Smrtna kosa. V Kanalu pri Gorici je umrla g. Mafija Drašček, vdova tamoŠnjega poštarja in župana v starosti 88 let, Izpolnila sc ji je želja, da počiva v domači zemlji, kamor se je vrnila iz begunstva meseca aprila. Umrl je Matevž Repnik, posestnik v Rudniku pri Kamniku. Bil jc skrben oče, marljiv in delaven gospodar. Priporoča se v molitev in blag spomin. Smrtna nesreča. Dne 14. jun. popoldne je padla posestniea Jožefa Fink iz Podturna s črešnje in si zlomila tilnik, Obležala je mrtva. V Savi najden mrtvec. Dne 20. jun. je bilo najdeno v Savi blizu Kresnic moško truplo, katero je moralo biti v vodi Že približno en mesec. Mrtvec je Josip Jenko iz Pre ske pri Medvodah, kateri je | izdelovanje škatelj za konserve, bil slaboumen in jc zašel 23. maja 1 lastno mizarstvo in sodarstvo. To letos v Savo. podjetje, zlasti pa kar se tiče iz- Vlom v cerkvi na Jesenicah. — Na Jesenicah so vlomili zločinci v cerkev in ukradli kelihe, dva ci-borija in monštfaneo; Velika cerkvena tatvina. V Tr- res v Ju-bi oblasti, čim ies ih koruzo, ali ima koncesijo? Sicer pa kažejo razna dejstva, da 40 dobili Nemci od nekje direkti vo, kako naj izzivajo. Celo ljud ie, ki so bili še v starih časih cto-:olj strpni, so pričeli izzivati. Nedavno tega se je zaklinjal neki Kugler, da se slove.isŠčine nikdar ne bo učil. Ta nadebudni dečko je potrjen v vojake. Skuša se na vse mogoče načine izrezati. Pravijo, da se mu bo to tudi posrečilo, ker ima protekcijo. Apeliramo na po-veljništvo mariborskega polka, da stori tukaj svojo sveto dolžnost. Pozitivno vemo, da je po-bič zdrav in da se šele, odkar je bil potrjen, pritožuje, da ga boli oko. Rokavice dol napram takim ljudem, in povejmo jim, da smo tu mi gazde! Prepričani smo, da ne bo pomagala Kuglerju nobena protekeija. S hujskači Jreba obra čuniti pprej kot slej! — Poljčan. Nova industrija. Na Vrhniki pri Ljubljani se je ustanovila velika tovarna konserv za pripravljanje oziroma prekajevanje vse vrst mesa v salame, šunke ter ra znovrstne mesne, sadne in sočiv-* ne konzerve, nadalje za izdelovanje mila, sveč, margarina, kolo-maza, kostne moke za gnojila itd. Ta industriji je zamišljena v velikem pbsegu in se je ustanovila zato posebna družba, katera jc izšla iz importne in eksportne družbe : :Imipex" v Ljubljani. Družba je kupila v ta namen pivovarno na Vrhniki in jo adoptira v tovarniške namene. Zvezana je z lastno železniško progo. Ves obrat se bo vršil z lastno .električno silo ter odgovarja najmodernejšim zahtevam. V tovarni se nahaja velika klavnica z velikimi modernimi hladilnimi pripravami, lastno delovanja konzerv, je edino te vrste v Jugoslaviji in ga je pozdraviti, ker se bodo porabili poleg mesa in masti vsi odpadki kakor kri. parklji, rogovi in sploh vsak novem na Notranjskem so tatovi, najmanjši del od živine in praši-vlomili ponoči ravno na praznik čev, katere se je dosedaj takore de- tega se je izkazalo, da je moral biti zločinec neki zverinski človek, ki je ubogem dečku nasitil svoj živalski nagon. O ostudnem morilcu ni še nobene sledi. Organizacija obnovitve dela na Primorskem. Tržaško finančno ravnateljstvo je razposlalo naslednjo okrožnico. Naznanja se radi vedenja, da jc s 1, aprilom 1920, prevzel "pri morski tehnični urad" vodstvo obnovitvenih del na zasedenem o-zemlju in da je ustanovil v to vrho /'obnovitveni oddelek'.' z Umrli so v'Ljubljani: — Brigi ta Pust, delavka, 21. let. Marija Kaplan, tobačna delavka v pok 71. let. — Julija Venedik, hiral-ka, 76 let. — Valentin Čedilnik, železniški delavec, 26 let. — Ivan Lavrie, vojni invalid, 22 let. — Andrej Smole, hiralec, 82 let. — Ivan Maček, hiralec, 70. let. —Helena Nahtagal, kovačeva vdova, 76 let. — Marija Čebul j, hišna, 46 let. Tomaž Eržen, pošt. nadkron-trolor v pok., 80 let. — Marija I*rek, hči žel. kolarja, 8 let. Marija Tavčar, kočar jeva žena, 67 let. — Marija Westermayer, hči braujevke, 20 let. — Fran Pov-še, premoga r, 24 let. — Ana Žagar, hiralka, 38 let. — Karel Do-brovoljec, progovni delavec, 18 let. Elizabeta Zadelj, bivša tra-fikantka, 80 let. — Marija Kuhar , žena gostilničarja, 39 let. — Frančiška Nartnik, delavčeva žena, 39 let. — Barbara Meze, mestna uboga, 65 let. — Mihael Premk, tov. livar, 69 let. — Helena Halbjan, gostilničarka, 45 let. — Adolf Lukan, nadaprevodnik v pok, in posestnik 70 let. — Marija Železnik, zasebnica, 60 let. — Marko Volaj. premogar 29 let — Marija Jeglič, hči posestniee, 17 let. — Anton Bizjak, nadsprevo-dnfk in posestnik, 48 let. — Neža Drofenik, služkinja. 47 let. — Andrej Goričnik, invalid, 36 let. — Alojz Seliškar, višji sodni svetnik, 53 let. — Jakob Lukanc, čevljar, 62 let. — Frančiška Blažina, žena iel. sklad, delavca, 29 let. — Helena Fischer, zasebnica, 39 let. sv. . Telesa Skozi zakristijo v cerkev. Vlomili so v tabernakelj ter odnesli monštranco in dva eibori-ja. Iz zakristije so odnesli tri kelihe. Poškodovali so tabernakelj in napravili za 20.000 lir škode. O tatovih ni sledu. Tristoletnica in tabor na Trski gori. — V nedeljo, 20. junija, so praznovali na Trški gori V šent-peterski župniji 3001etnico sezidfc-ve tamošnje romarske cerkve. Cerkvena sloveStnost se je pričela že prejšnji dan. Višek slavlja je bil v nedeljo ob 10. uri, ko sc je vpričo mnogobrojnega ljudstva od blizu in daleč opravljala dvojna služba božja v cerkvi iii zunaj cerkve. V svetišču je imel pontifikalno mašo novomeški gospod prošt dr. Elbert ob asistenci 12 duhovnikov. Ob 12 uri se je vršil na prostem velik ženski tabor. Pod predsedstvom gospe A-petove so govorili: zastopnica dolenjskega ženstva, ga. inž. Remčeva v imenu ženskega odseka S. K. S. Z. dr. Marko Natlačen, dr. Ivo Česnik in domači župnik Fr. Vovko. Lepo sc jc izvršila redka slavnost. Toča je uničila zadnje dni polj-poljske pridelke v velikem delu Slovenskih goric in Dravskega polja. V soboto, 26. junija popoldne je divjalo silno neurje čez sv. Jurij ob Pesnici, Svečino, Gornjo in Spodnjo Sv. Kungoto, del Št. Ilja,, Jarenine, Št. Jakoba. Lener-šbeega do žel. predora. Sv. Marjeto, St. Peter, Sv. Barbaro, Sv. Rupert, Vurberg. Šmartna in še dalje proti Ptuju. V nedeljo 27. junija popoldne okoli 3. ure pa je še strašnejše uda.tila toča v krajih : Slivnica, Cirkovca, Št. Janž, Št. Lovrenc, Slivnice in Ptujska gora in Hajdin. Uničeno je sadje, vinogradi-, vsi poljski pridelki, celo krompir in seno je zbito in ne-porabno. Toča. Dne 10. junija je uničila toča poljske pridelke v Brezniei nad Šikofjo Loko. Česar ni uničila toča, je pa odnesla voda, ki je poplavila skoraj vsa žita in travnike. Kaj takega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. črne koze so se pojavile v okolici Rajhenburga. Več otrok je u-mrlo. « Iz Poljčan. Nemška sfinga jc Od dne do dne postajajo Nemci koč brez pravega izkoriščanja zavrglo. Z obratovanjem se utegne začeti jefceni t. 1. Naš narod pri plebiscitni komisiji v? Celovcu. Gospod generalni »krater in načelnik našega urada pri plebiscitni komisiji g. Bruno Hi:go Stare Se je podal t e dni v spremstvu članov naše misije gg. dr. Rudolfa Steinnietz-Soro-dolskega ter inž. Janka Mačkov-vška, zajed no z uradniškim osob-jem naše misije v Celovec. Naše najboljše želje jih spremljajo! Regentov dar za siromašne vi-Tckosolce. Major Radko Raketič je izročil rektorju dr. Plemlju 40,000 kron kot dar prestolonaslednika regenta Aleksandra za siromašne dijake ljubljanskega vseučilišča. Sin napadel mater z nožem! Dne 30. junija je bil v Trstu a-retiran Angel Berne , stanujoč v ill. Capitell št. 17. Devetnajstletni Berne je razuzdan in nasilen mladenič,. ki bi zraven tega hotel še živeti od žuljev matere, mesto da bi jo sam podpiral. Skoraj vsak dan je zahteval od nje denar in ako mu ni uboga mati takoj u-stregla, se ji je vsakikrat prav ne-sinovsko grozil. Tako se je zgodilo tudi dne 30. junija. To pot pa ga je mati karala in mu ni hotela ničesar dati, ali 'bolje mu ni mogla ničesar dati, ker ni imela denarja. Nečloveški sin se je tedaj razsrdil in potegnil iz žepa velik oster nož, s katerim je planil proti latetni materi. Ta-le je vsa prestrašena zbežala, a srditi sin se je spustil za njo v stanovanje ne-k,e sosede. Dotekel jo je revico, in pri tej priči je držal v roki stekle-ničico alkoholne kiseline, ki jo je hotel vreči materi v obraz. Ubogo mater so rešili pred zverinskim sinom drugi sostanovalci, a njega so naznanili policiji, ki ga je spravila v zapor. Velik zločin v Črnem Vrhu (I-strija.) Pri Črnem Vrhu so našli lOletnega pastirja Matija Klobca mrtvega na paši. Kakor po navadi, je Ignal živino past tudi tega dne, toda je ni gnal domu ob navadni uri. Mati ga je radi tega šla iskat. Našla pa je samo govedo in jih gnala Sama domov. Dečka pa le ni bilo, in oče je šel naznaniti orožnikom ,kaj se mu je vsemi prilastki in delokrogi, ki deli na pet odsekov s široko avtonomijo, ki bodo delovali na sledečih ozemljih: I. Tržiški odsek, ki obsega politični okraj tržiški, t. j. godni okraj tržišk* in červi-njnski. Glavni sedež v Tržiču. — 2. Goriški odsek, ki obsega goriški politični okraj, t. j. sodni o-kraj goriški ajdovski in kanalski brez ozemlja na desnem v bregu Soče (Brda). Glavni sedež v Gorici. — 3. Gradiški odsek, ki obsega gradiški politični okraj, t. j gradiški in krvinskki sodni okraj in Brda, ki so isti del goriškega okraja, kateri se nahaja desno od Sdče. Glavni sedež v Gradiški. — 4. Tolminski odsek, ki Obsega tolminski politični okraj, t. j. tolminski kobaridski, bovški in cerkljanski sodni okraj in še trbi-ški predel. Glavni sedež v Tolminu. — 5. Istrski in kraški odsek, ki obsega Istro, Trst in sežanski okraj (t. j. sežanski in komenski sodni okraj) in še zasedeno ozemlje onkraj teh mej. Glavni sedež v Trstu. Vso prizadeti naj se obračajo od sedaj naprej na dotične odseke rabeč tale naslov: Tehničnemu uradu za Primorsko. Obnovitveni oddelek. Odsek. . . Slovenskim županstvom je napisala "Goriška Straža": Sram udarja človeku v lica in srd v srce, ko sliši, da nekatera slovenska županstva dopisujejo oblastnijam v italijanskemu jeziku. In kakšna italijanščina jfc to! To se silijo in pačijo, da noben vrag tega jezika ne raztolmači, ln poleg vsega tega še samoitalijanski pečat! Slo- venska županstva, ki se vas tiče, kaj pa delate! Ali se to pravi boriti se za slovenski uradni jezik? Ali se to ne pravi Italijane še podpirati v poitalijanščevanju slovenskega ljudstva! Odkod ta hlapčevski duh? Čemu to sramotno klečeplazenje? Kje jc slovenska zavednost? Kje je narodni ponos? Kaj vas je zmotilo? Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Zato na dan s slovenščino, zmiraj in povsod, ker le tako se ji zagotovi pravica v uradih in se ji zagotovi obstoj! Quo usque tandem. Prejeli smo: Kako dolgo naj se Se poskuša naša potrpežljivost. Škandal je to kaj se to dela s potnimi listi v Jugoslavijo, oziroma ne rf- di, nridi, naprej stopi! blagoslovljen! saj si že ves premrl!" tu in tam klicali navzoči s skrb- vendar ne%odo oropali." so radovi zaklicali nekateri glasovi. " da naj ostane, vasi zdaj Mraz je bilo, zima in sneženi metež. Noč je bila tudi tako temna, tako strašna, da se ljudje ^ hribovski vasi O. . . ob tej uri niso mogli domisliti, kdaj so nazadnje videli dan in solnee, svetlobo in gorkoto in jasno nebo. fudi veter je vlekel,, pa kakšen veter! Zdelo se je, da veje iz mrtvaškega sveta, v njegovem bučanju je bilo nekaj, kar je vzbudilo grozo, naznanjalo nesrečo. Igral se je s snegom, toda to je bila demonska igra. (Demon je pomenil pri starih Grkih božanstvo nižje vrste; sv. pismo a tein imenom imenuje hudega duha, hudiča.), oblizoval je predmete, toda njegov dih je bil smrtnonosen. Zmrsovali pa niso samo ljudje, ampak eels vas O, . . z vsemi svojimi kočami, svojimi skednji, svojimi kupi a-tarja, (Stlačeni kravje k i (kravji gnoj), ki ga na solneti posušojn ž njim kurijo.), se je zdelo, da sp trese in drgeta v tej gosti temi, pred to peklensko vihro, in težko se je dalo spoznati, ali je bil to trepet od mraza ali strahu. Oj, va-ščani so se bali narave, in kako so se bali, kako so bili prestrašeni nad njo. Grom .in blisk, vihar in neurje jim niso bili nedolžna, brc-zmiselna igra narave; ti prihajajo s prav določenimi, strašnimi nameni, to kmet dobro ve. Kako bi ne trpeli! Se sreča, da se je zoper blisk človek lahko pokrižal zoper sneženi metež je bil pa gorki hlev in saki. (Ozek prostor brez oken, ki dobiva svetlobo od zgoraj skoz neko luknjo v stropn. Na obeh straneh stoje ob straneh leseni ali glinasti nizki, podstavki: med njimi je ozek hodnik. Na nizke podstavke nalože blazine in pre proge in nanje posajajo svoje go £te.) - / Bu, hu.—je tulil vihar, in vselej kedar se je razlegalo to strašno ječanje, so gosti, ki so sedeli v hi ši Melika-Šahina na obeh straneh sakija, nehali govoriti, pobrali pi pe iz ust, se spogledali in čutili takorekoč notranjo potrebo, da se drug drugemu približajo in se bolj stisnejo. Moj Bog, sneg i in mraz sta že dobra ob svojem času, toda ta vihar, kaj ta strašni vihar le namerava, kaj pomeni? Nihče si ni upal govora tega strašnega elementa glasno razlagati, pa so ga vsi dobro razumeli To je bila za vse velika pes^m u-sode, ki jo je zlagal vihar, ta večni popotnik, iz bolečin sveta, iz vzdihov slabotnih, iz krika njih, ki so brez pomoči, iz solza teh, ki so nesrečni, in iz skrbi ubožcev. Niti en tožeč glas ni zamrl v brezmejnosti. Od najslabotnejšega, srce pretresnjočega šepeta, do go "re majočega bučanja jc zbral vihar, kot zvesti varili obljub, vse v svojem zračnem naročju; in včasih jih pri veže na najvišje vrhove gora, ali pa na prostrano temo jam, včasih jih pa izpusti, da gre do v nižavo in se oglase pred svetom se odlašajo v ječečih in grozečih glasovih in govore prestrašenim človeškim ušesom o neiz premenjlivi usodi. Tako so mislile v saknju prestrašene kmetiške glave. Zato je bil tuleči veter za vsakogar grozen koncert, ki je iz rajočih, krik in ^trahotno rojev-nje hudičev m tuljenje lačnih volkov. Ali ne planejo vši ti ob sneženi vihri kaj radi iz svojih brlogov, da s svojim neznanim kričanjem naravo še st rasnejšo nare-de? O kakšen krik in vik je to! Lasje sc ježe, jezik usiha, sapa pohaja. Buli, buv — vihar je postajal še močnejši, zdaj je streha saki jeva pokala; semtertje se je zdelo, kot da kdo z nogo topota. "Oj, pekel je zunaj," je dejal eden teh, ki so sedeli, da bi sploh nekaj dejal. "Svojemu sovražniku bi ne privoščil, da bi bil na go-• »i ri. -h, ,,., . "Na gori", je drugi posmehljivo odvrnil, "kot da bi imel pogum, da greš zdaj do naših vinogradov, in zraven govoriš o gorah. Ali ne slišiš teh glasov! Nebo inizcmlja sta se spopadla." Zopet je zavladal molk. Vsi so i-meli dovolj misliti. lllevna vrata so nerodno zaškripala. Vsi <£o pogledali v to smer; V poltemi se je zarisala moška postava, ki je bila zavita v past trski plašč videti kot snežen kup. Mož jc moral dolgo časa biti I poglede, z ostrejšim, poguranejšim nim glasom. 'Dajte Ha ju prostora, da bo sedel. "Da, pri Bogu, premrl sem," je dejal prišlec, ko se je naprej pomikal. "Nemogoče je dlje zunaj ostati; Človek bi menil, da se nebesa podirajo, še v vasi človeka duši. Sneg in vihar! Joj, kakšen vihar je to, kakšen vihar! Pa sem rekel, v saki grem, se pogrejem pa se zopet dvignem." Mož je sedel. Nad buharjem (Buhar je odprta peč, ognjišče, kamin, ki se naha ja sredi zadnje stene sakija) v mali okajen!4uknji je mirno svetila oljnata svetilka. Motni plamen se je nagibal in lahno trepetal, kot da se boji vetrovega bu-čanja. Pa je le dajala slabotno luč. toliko, da se je pod senco gostih ovčjih kož začrtavalo nekaj obrazov. Tudi na novodošlega je padlo nekaj zibajočih se » rumenkastih žarkov. Bil je kmetiški obraz, ki mu je mukepolno življenje vtisnilo pečat divjosti in bolest se je bila ugnezdila v globokih gubah trde kože. Bil je še mlad mož, toda videlo se je, da je že veliko doživel. Izpod gostih brkov sta se prikazali dve debeli, močno stisnjeni ustnici, ki sta dajali njegovemu licu neki trmasti izraz. Oči so bile majhne ,toda žive in ognjevite. Bil je Armeneč, ki jih je veliko prebivalo v vasi O . . . toda vsi so se bili izselili, in le ta edini je zaostal, kot zakesneli žerjav. Prebivalce njegovega imena niso dobro poznali. Namesto Naho so ga nekateri imenovali Mho, drugi so dejali tudi MJko, nazadnje so se pa vsi zedinili v tem, da so mu rekli preprosto "Haj". Tako je bilo dobro, lahko se je izgovarjalo. Saj je bil tudi res Haj (Neko narečje rabi besedo "Haj namesto besede "Armenec".), zakaj bil je Armenec iz vasi Osma. To je bil Haj, ki je sedel v kot ob steni, se sključil in molčal. Saki je bil gorak. Metež je še vedno trajal. Besni veter je bučal, tulil kot ranjena žival. "Taka noč je prehitela tudi ubogega nesrečnika; res," je dejal vaški načelnik Gevo, — šlo je za kmeta, ki-fc* je* -nekaj dirf- prfej zgrabil sneženi vihar in ga zadušil — "kolikrat smo dejali, ne hodi, ne begaj ob tem snegu in zimskem vremenu okoli, ženo imaš in otroke!" "Eh, kaj tako neumno čenčaš, to" je bilo v moževi usodi tako določeno," je dejal Melik, "on je moral iti in se moral zadušiti. Kdo more uiti usodi?' "Res, res, Melik," so dejali ne kateri, "to kar je usoda napisala se ne da izbrisati." Usoda, vsemogočna usoda! Ob tej strašni nočni uri, v poltemnem jami podobnem sakiju, ob grozot nem bučanju vetra, ki je v slep moči pripovedoval strašne reči, je bilo težko najti bolj primeren predmet za razgovor. Vsakdo je imel do tega sklepa, da je človek igrača svojevoljnosti usode, da so njej nasproti -vsi pripomočki, ves njegov razum, njegov trud in delo zaman. \ "Jaz ne verujem v usodo," je dejal glas iz sakijevega kota. Vsi pogledi so se obrnili proti tisti strani, začudenje je bilo splošno. Kdo je ta velikan?" je zbadljivo vprašal Melik. Tvoj služabnik, jaz sem, Melik. Jaz ne Verujem v usodo," je isti glas trdovratno ponavljal. Možje niso vedeli, ali naj se smejejo ali naj se jeze. Ta, ki ni veroval v vsemogočno moč usode, je bil nebore Ha^j "Najbolj zanrkarna koza bi se lahko razjarila," je dejal Melik, na pol porogljivo, na pol razdra ženo. V resnici so bili val razburjeni, in kako tudi ne. Melik, bogati, mogočni Melik je veroval usodo in se je je bal. Vaškega načelnika Geva, pred Čigar palico so se tresli vrbovi listi, je bilo groza pred usodo. In pop, naj je pridigal, kar je hotel, navsezadnje je prišla usoda. .Vsi so bili vendar podvrženi tej nevidni moči iu so se je bali, samo ta bore zanikam i Haj ni veroval v usodo in se je ni bal. '' Da, jaz ne verujem v vašo usodo," je ponavljal Haj, to pot pa, ko je videl vase uprte zaničljive ica Na načelnikovo željo je Haj zopet sedel na svoj prostor. Vseh pogledi so se obrnili proti njemu, vsi so čakali na to, kaj bo ta mož pripovedal, ki s tako drzno trdo-vratnostjo taji usodo. "Tisto leto," je začel Haj, nas je bilo deset oseb', takorekoče deset norcev. Vseh deset nas je nosilo v prsih živ ogenj, enak ogenj, užgan od istega bliska, ki je žarel in nas skupaj vlekel. Vsi smo imeli neustrašeno srce, in kakšno srce! To je bilo morje, ki je od bolečine prestopalo bregove, ki ga je sramota zatemnjevala, skladalnica drv, ki jo je užgala maščevalnost. Mesece smo popotovali od polja do polja, od gozda d^o gozda, od soteske do soteske. S kačami smo skupaj vodo pili in v kameniti postelji smo pet minut odpočivali. Kaj naj storimo? Predolgo Smo že požirali nečast, naša potrpežljivost je bila velika, toda lirezbožnost našega sovražnika, njegova brezsrčna nesramnost je bila brezmejna. Ni bilo več moč živeti, ni bilo več kruha, in kar ga je bilo. ga ni bilo moč uživati, izpremenil tae je bil v strup in grenkobo. (Konec prihodnjič.) Ali ste že pridob/li kakega no vega člana (ico) za prihodnjo sejo? - SlfOtffe R LAHKO m Prišeljuistcc postave 'ostanejo še zmeraj, V veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. Podpisani vam bo dal navodila, kako dobijo v kraju potne liste. Pišite, ali se pa osebno obrnite na znanega rojaka Matijo Slender, Javnega Notorfa, 5227 Butler Street; Pittsburgh, Pa. On Vam bo stvar uredil in pojasnil. (Advert is.) KAJ PRAVI tJREDNIK. Cenjeni & doktor:^- f ^ Poslani in podarjeni besednjak mi pri mojem dehi jako dosti pomaga in služi. Jaz ga toplo prijo-ročam vsem Slovencem v Ameriki." • ^ *. Ivan Zupan. Angleško - slovenski besednjak naročite na sledeči naslov: Dr. F. J. Kem, 6202 St. Clair Are. 5'. Dobro za ljudi, ki se ne morejo gibati. Zelo priporočfjivo za slabotne in nežne osebe. Pravilna tonika za ostarele ljudi. Cene 75c in 3c davka, ali $1.50 in 6c davka. Pri lekarjih ali pišite na W. F. Severa Co.0^*'""1*' v sneženem metežu. "Dober večer", je dejal doslec in otepal s svojega plašča debelo sneženo plast." glasom, "in lahko bi vam v tem trenutku dokazal, da imam prav, pa le škoda, da moram vun, da grem po vasi naokoli,'' Ka lahko denar pošljete skoiz NAS in ste zagotovljeni, da bodo vaši sorodniki in prijatelji prejeli denar že v ŠTIRIH TEDNIH od dneva, ko ga pošljete, Mi imamo posebne zveze in udobnosti z največjimi bankami v vaši domovini; vsled tega vas zagotavljamo ne le samo najbolj točne postrežbe, ampak tudi najnižje cene. Denar pošiljamo po kablju, čekih in denarnih nakaznicah, Mi vam brei kakih posebnih stroškov preskrbimo Izvirno potrdilo prejemnika. Mi naložimo denar za vas v vsako hranilnico v vaši domovini. ; Prodajemo parobrodne karte Trsta, Dubrovnika, Hamburga, Havre, Gdanskega, Konstanceri t. ,.d. po najnižjih cenah iz Združenih držav do cilja. 4)3i Naš parobrodni oddelek vam preskrbi potne liste za Evropo m za potnike iz Evrope. COMMERCIAL & SA VI N G S 1935-39 MILWAUKEE AVENUE, CHICAGO, TELEFON AR\t!TAGE 1012 ODPRTO DNEVNO od 9—6; Ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 8:30 do 8:30. Ob nedeljah od 10—12 ure. STATE BANK ILLINOIS POZOR gg. TAJNIKI KRAJEVNIH DRUŠTEV?! Kadar potrebujete nova društvene pravila, lično izdelana pisma, Y kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v 'Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, III. | Ta Vam bode xzgotovila vse tiskovine v popolne zadovoljnnst glede čene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilue knjižiee za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi žejo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo Članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. ^ Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinnvedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote" Investirajte sami svoj denar na vara« prve Mortffafe Bonde, ki nosijo po 6% in 7% obresti namesto, da ga daste bankam, ki z vašim d e n ar jem kupu jejo Mortgage Bonde in vam dajo le 3%. Mortgage se dobe po $50, $100, $500 in $1000. Poteče jo od 1921 do 1929. Če želite kratke dobe mortgage, zglasi-te se pri nas takoj. Prodajava in ▼ zamera naprodaj kise in farme. Pošiljava v staro domovino denar. Izdelujeva vsakovrstne notarska dela in druge legalne listine za tukaj in stari kraj. MLADIČ & J. VERDERBAR, £111111111111111 VAŽNA OBJAVA NOVOST! NOVOST! lini ifiiiiiai* Amerikanski konzul v domovini sedaj dovoljuje vašim rojakom, družini ali zaročenki da lahko pridejo k vam v Ameriko, ako imajo od vas predpisane izjave in plačano pot. Izdelujem vse izjave pajtočneje, preskrbim zahtevana potrdila in jih pošljem potnikom v stari kraj z vsemi potrebnimi nasveti. ' ' . i?' Karto svojcem lahko plačate iz domovine do vsake postaje v Ameriki. Ako jih hočete dopremiti brzo in sigurno, pišite takoj ha KISS, banker, Second Ave., New York. NALNll3CENI!Seljen0em CEKE NA dolarJe p0 NOMI- Poštne in brzojavne pošiljatve, MENICE (draft) samo' v NOVIH KRONAH po najnižji dnevni ceni. Potrdila boste dobilh v roke v najkrajšem času. Vprašajte za moje posebne cene! . POTNIKI: Ali ste mi že naznanili kedaj želite potovati? Pravi vremenski kazalec za samo $2.25 To je vremenski kazalec narejen po Švicarski metodi, ki pojasnuje vremensko stanje 24 ur naprej. To ni nobena igrača, temveč je znanstveno izdelano in deluje automatično pod pritiskom zraka. Ta mala hišiea ima 4 okenca, dve v ospredju in dve ob straneh. Ima tudi dvoje vratic skozi katere prihajajo številke ki vam povedo spremembo vremena. Med vrati je barometer, ki kaže toploto in mraz v vaši sobi. Na gornji strani je Kuko-vica sedeča v ospredju okrašena z jelenovo glavo. Na levi na strehi te hišice je mala Metka. Z eno besedo to je nekaj zelo krasnega in zanimivega za vsako osebo. Natančna navodila se pošljejo z vsako hišico. NE POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ. Izrežfte ta oglas in priložite v pismu 25 centov poštnih znamk za pokritje pošiijatVenih troškov. Ostalo svoto $2.25 pa plačate potem lcadar se vam prinese blago na dom. Pišite hitro ker blago zna hitro poteči. VARIETY SALES COMPANY Dept. 458 K, 1016 Milwaukee Ave., Chicago, III. ,i?irpkt+ne iz New Yorka d° Ljubljane, Zagreba, Broda _ pomočjo V1ZG in dovoIjenja dobite najbolj hitro z mojo = ItiBJlS THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO. GLAVNICA $50,000.00. PREBITEK $50,000.00. ' r. t .- v . -- i Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagatelj ica. Plačujemo po 4% obresti pri hranilnih vlogah. | Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. iisiiEissifisssiiiJii^^ IZ STAREGA KRAJA je prišlo že mnogo osgb, katerim sem jaz izdelal prošnje na podlagi katerih jim je bilo piogoče dobiti potrebno dovoljenje za potovanje v Ameriko. Kdor želi poslati svojcem v stari domovini take prošnje, noj zaupno otfrne na mene in jaz mu bodem zadevo povoljno uredil. TUDI V VSEH DRUGIH NOTARSKIH ZADEVAH, BODISI V AMERIKI ALI V STAREM KRAJU, se poslužujte moje pisarne. Delo povoljno, cene ni'.kc.* ANTON ZBASNIK, javni notar, soba 102 Bake well Bldg., Pittsburgh, Pa. vogal Diamond and Grant Sts., (nasproti Courts), ali pa zvečer na domu, 5633 Butler Street. wmen* tvrdka 1724 So. Racine Ave. i CHICAGO, ILL. Telefon Canal 4503 JOHN JAVNI NOTAR Izvršuje razne listine SPADAJOČE V TO .STROKO. POŠILJA DOLARJE V STARI KRAJ —IN— PRODAJE ŠIFKARTE. mpnara (Dalje.) obsojali, niso ji mugovarjali, to da napirali so vse moči, da si o hranijo napram vestem o gledališču ravnodušno stališče in viso-kosten pogled. Šele v zadnjem času tik pred dnevom predstave, so se jeli vsi zanimati, kaj bo. Ka j delajo naši? Kaj pravi major- na (Vlnik? Ali se bo posrečilo tako v minulem letu? — in tako dalje Baklušin mi je zatrjeval, da so vsi igralci imenitno preskrbljeni kostumi, 'Vsak po svoji ulogi", in da bo imel oder celo zaVeso. Pilat kino nevesto da ho igral Sirot kin — "sami boste videli, kakšen je on v ženski obleki!" je govoril, mežika je in tleskaje z jezikom. Pravil je> da bo imela dobrodelna grajščakinja falbelno krilo, pelerino in solnčnik v rokah, dobrodelni grasčak pa da nastopi v častniški suknji z naramnicami in trstiko. Tej igri je sledila druga: »'Ke-dril požeruh". Naslov me je ja-ko zanimal, a kolikor sem izpra-ševal o tej komediji, naprej nisem mogel izvedeti ničesar. Povedali so mi le toliko, da ni vzeta iz knjige, »nego "po spisku"; dobili da so jo pri nekem umirovlje-. nem podčastniku v predmestju, ki je prejšnje čase gotovo sam sodeloval pri njeni predstavi na kakem vojaškem odru. Pri nas se v oddaljenih mestih in gubernijah v resnici dobe gledilški igrokazi, ki bi se zdelo, da jih nihče ne pozna, in niso morda nikjer natisnjeni, ki pa so se pojavili sami od sebe kdoveodkod in tvore neizogibni temelj vsakega narodnega gledališča v izvestnem pasu Rusije. Da omenimrekel sem "narodnega gledališča". Zelo, zelo dobro bi bilo, če bi se kateri izmed naših raziskovalcev poprijel novih in temeljitejših raziskavanj o narodnem gledališču, ki eksisti-ra v resnici in morda niti ni tako neznatno. Neverjetno se mi zdi, da bi bilo vse, kar sem videl pri nas, v našem ostrožnem gledališču, izmišljeno od arestantov. Neizogibna je tukaj dedščina sporočila, vkoreninjene navade in pojmi* ki so že izza davna prehajali od roda na rod. Iskati hi jih bilo treba pri vojakih, pri fabri-ških delavcih po fabriskih mestih in celo v nekaterih neznanih, rev* nih mestecih pri meščanih. Ohranili so se tudi po vaseh in po gu-bernijijskih mestih med služin-čadjo velikih graščinskih hiš. Mislim celo, da so se razplodile mnoge starinske igre ravno po graščinskem služabništvu v prepisih po vsej Rusiji. Prejšnji stari gra-ščaki in moskovski velikaši so i-meli lastna gledališča, sestavljena iz podaniških umetnikov. Ravno v teh gledališčih pa je vzklil začetek naše narodne dramatične u-metnosti, katere znaki so nedvoj-beni. Kar se tiče "Kedrila " * ruh", nisem mogel izvedeti vsem svojim željam ničesar naprej, razen da se na odru prikažejo hudobni duhovi ter odneso Kedrula v pekel. Toda kaj pomeni Kedril! In naposled, čemu se pravi Kedril in ne Kiril? Ali kaže to na ruski ali na tuj izvir besede? — Na vsa ta vprašanja si nisem mogel dati odgovora. Kot zaključek, so pravili, da se predstavlja "pantomina z godbo.' Gotovo, vse to je bilo zelo zanimivo. Igralcev je bilo petnajst, samih spretnih in vrlih ljudi. Begali so po svojih potih, prirejali izkušnje, včasih za kasarnami, skrivali se in se umikali opazovalcem. Z eno besedo, hoteli so nas presenetili z nečim nenavadnim in nepričakovanim. Ob delavnikih so zapirali o-strog že zgodaj, kakor hitro se je stemnilo. Na Božič pa so napravili izjemo; ostal je odprt prav do mirozova. Ta olajšava je bila nalašč zaradi gledališča. Ves čas praznikov so poslali iz ostroga skoraj vsak dan proti večeru odposlanstvo k stražnemu častniku z najvdanejšo prošnjo, "da bi dovolil gledišče in da bi ostal o-strog malo dalje odprt", češ» da je bilo tudi včeraj gledališče in dolgo niso zaprli ostroga, neredov pa vendar ni bilo. Stražni častnik si je mislil takole: Neredov sinoči res ni bilo; in če sami obetajo^ da jih tudi danes ne bo, se-vidi, da hočejo gledati sami nase, in to drži bolj od vsega drugega. Vrhutega — če jim ne dovolim predstave, kdo ve — vrag poznaj to katoržno ljudstvo! — če mi od jeze ne napravijo nalašč kake reči in ne zapleto še stražnikov vanjo. Naposled je pa tudi tako: stati v stražnici ni kratkočasno,' tam pa je gledališče, ne navadno vojaško, nego arestantovsko, in a-restanti so zanimivi lujdje; zabavno bo pogledati. In pogledati i-ma stražni Častnik zme.rom pravico. . • > Če tri prišel čezurni častnik in bi vpražal: "Kje je stražni častnik?" — mu odgovori vojak:: 'V otrog je šel, da preišče arestante in zapre kasarne" — jasen odgovor in popolnoma opravičba. 'Na ta način so stražni častniki dovoljevali gledišče ves čas praznikov večer za večerom in puščali kasarne odprte tik do mirozova. Arestanti so vedeli že naprej, da s strani straže ne bo zaprek, in so bili brez skrbi. Ob sedmih je prišel Petrov po mene, da sva odšla skupaj k predstavi. Iz naše kasarne so šli skoraj vsi razen černigovskega staroverca in Poljakov. Poljaki so se šele na dan zadnje predstave, dne četrtega januarja, odločili iti v gledališče, in še to le po mnogih zagotovilih, da je tam prijetno* veselo in neopasno. Ošabnost Poljakov ni prav nič razburjala arestantov; četrtega januarja so jih sprejeli z veliko vljudnostjo. Pustili so jih celo na boljša mesta. Čerkesom in našemu Izaju Fomi-ču je bilo gledališče pravceta naslada. Izaj Fomič je dal vsakikrat po tri kopejke, zadnjikrat pa je položil na krožnik kar deset ko-pejk, in blaženost je sijala na njegovem obrazu. Igralci so bili sklenili pobirati od navzočih, kolikor kdo da, deloma za prireditvene stroške, deloma za svojo lastno pokrepčanje. Petrov mi je zatrjeval, da me spuste na eno izmed prvih mest, najsi bo gledišče še tako nabito polno, to pa zato, ker sem bogatejši od drugih in bom orejkone tudi več dal, in drugič, ker se bolje razumem na take reči. Tako se je tudi zgodilo. Preden pa nadaljujem, hočem opisati dvorano in uredbo gledališča. Naša vojna kosama, v kateri so napravili gledališče, je bila petnajst korakov dolga. 2 dvorišča si prišel na stopnjice, s stopnjic v vežo in iz veže v kasarno. Ta dolga kasarna *je bila, kakor sem že povedal, urejena po svoje pogradi so se vlekli v njej *>b steni, tako da je bila sredina izbe prosta. Polovica prostora, tista pri vhodu je bila na razpolago vsem gledalcem; druga polovica, ki je bila zvezana s sosednjo kasarno, pa je bila namenjena za oder. Najprej me je presenetila zavesa, ki se je vlekla šest korakov na široko preko vse kasarne. Bila je tako razkošna, da si se i-mel v resnici čuditi. Poleg tega je bila poslikana z oljnatimi barvami! slikarija je predstavljala drevesa, hladilnice, ribnjake in zvezde. Sestavljena je bila iz starega noyega platna, kolikor ga je kdo dal in žrtvoval, iz starih are-stantskih cunj za noge in srajc, sešitih kdovekako v eno samo rjuho, tisti njen del pa, za katerega je zmanjkalo platna, je bil -eno-stanvno iz papirja, naprošenega istotako po listih v raznih pisarnah in uradih. 'Naši slikarji, med katerimi se je odlikoval tudi Br-julov A-v, so se bili potrudili po možnosti, da jo pobarvajo in poslikajo čim najlepše. Učinek je bil Čudovit. Takšna krasota je veselila celo najbolj čemerne in sitne arestante, ki so se pokazali« kakor hitro je prišlo do predstave, brez izjeme ravno takšne otroke kakor najbolj vneti in nestrpni med njihovimi tovariši. Vsi so bili zelo zadovoljni; celo bahali so se od zadovoljstva. Razsvetljavo je tvorilo par lojevih sveč, razrezanih na kose. Pred zaveso je stalo dvoje klopi iz kuhinje, pred klopmi trije ali štirje stoli, ki so jih dobili iz podčastniške sobe. (Dalje sledi.) tvoji čevUt potenje in nc S Foot K Powder (Smrov Prafek ta i ftek pomaga, vu 1 vlago in drži val« komfortu. Dobit« karju. Cana 26c !ra). Ta pra-e nog«, suši i suhe in v vašem le-davka. - W F. SF.VERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA vmmivet* I Jaz iw„ -kot odvetnik za patente, veled česar lahko poavotim vašemu patentu posebno pozornost. MoJ urad se nahaja samo nekaj ko-rakov od Patentnega urada in jez lahko izvršim vašo zadevo v kratkem ča»u. PoSljit« mi svojo iznajdbo v pregled. Pišite! mi dan«« v svojem lastnem jeziku. :V A. M. WILSON, ' Registered Patent Attorney, 315 Victor ' Bldg. Washington, D. O. Začimbe, zelišča in najraznovrst-nejša J v 1 •! domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIB P. 0. Box 772, Oity Hall Station NEW TORE CITY. SIFKARTE | za DUBROVNIK i TRST, HAVRE g in HAMBURG prodajemo po g najpovoljnenih g] S cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi stroški in brez zavlačenja. POŠILJAMO denar v domovino, ter izdajemo čeke na dolarje, ali krone, katere izplačujejo razni denarni zavodi v starem kraju. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje in ponesrečbe. NAS ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. Za dobro poatrežbo jamči. JOHN A. LAJEVICH & CO. 1137 West 18th Street, Chicago, III. Phone: Canal 4116. S S m i a a Prostor na vseh boljših parni- VSEM JUGOSLOVANOM ™BIBBBBBBBBBBBBEBBBBBBillSla]li)lgll MATIJA. SKENDER iz chisholma in okolice! ROJAKI ki želite dobiti svojce iz starega kraja, morate imeti prošnje (affa-davits) in sicer v slovenskem, kakor tudi v angleškem jeziku. Omenjene prošnje vam napravi in izdela najhitreje in najceneie vaš rojak in SOKRAT ANTON F. KOZLEUCHAR 438 —52 Avenue West Allis, Wis. kih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naprej. NEW Y0RK-DURR0VNIK-TRST. 12.' avgusta — Argentina, > 28. avgusta — Panonia, • 14. sept. — Pres. Wilson, 21. sept. — Belvedere. NEW YORK-HAVRE-CHERBOURG. 30. julija — La Payette, 31. julija — Aquitania, 5. avgusta — Mauretania, 6. avgusta — La Savoie, 14. avgusta — La Touraine, 14. avgusta — K. A. Victoria, 20 avgusta — La Lorraine Navedeni vozni red je po boljŠQ in POTNI USTI:—Potnikom pre- hitrejšo postrežbo, kakoršno skrbim potno liste in drugo, kar dobite drugod. Oglasite se rabijo za potovanje. y naši banki pri yašem do_ IZ STAREGA KRAJA: mačinu (rojaku) J. Osje do sedaj prišlo v Ameriko že bolt-U, ki Vam bo dal vsa več slovenskih naseljencev, za ka- pojasnila, kako je najboljše tere sem jaz izdelal potrebne Ji- poslati denar v Jugoslavijo, stine in katerim sem jaz poslal Ako ne morete sami priti, pi-karte. Ako želite tudi Vi dobiti šite nam v svojem lastnem sem svoje sorodnike, mi pišite za jezjku tozadevna pojasnila. JX ... ... . . j Banka odprta od 9 do 3. Za nadaljna pojasnila se obrni- Qb sobotah zvečer tudi od J* r-» , f. , 7. do 8. ure. Leo Zakrajsek first national bank, 7®—9th Ave., New York,N.Y. chisholm, minnesota Vsled udobnosti za potnike in stranke, ki hočejo poslati večje svote denarja v staro domovino, smo uredili zvezo, da izdelujemo drafte v ameriških dolarjih na Prvo Hrvatako Štedionico. Ta banka ima več svojih podružnic po celi Kranjski, Koroški in štajerski. Vendar se morajo drafti glasiti od $100.00 naprej. Pristojbina je zelo nizka. Nadejamo se da se bodo naši jugoslovanski prijatelji v obilni meri posluževali nakupa teh draftov. Poleg tega pošiljamo tudi JAVNI NOTAR Za *Amkriko in Stari Kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne Liste (PASOVE) ; Iztiij* dolgove tulca) in ▼ starem kraju. Izvršile VSA v Notarsko stroko spadajoča dela te polnih 10 let na istem mesto. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj prej«, j« sedaj potreben ta opomin, kajti rsled vetje množine denarja med ljudstvom delajo tpekulantje velike dobičke ■ onimi, ki jim aredo na limanice. Nal denarni savod je zanesljiv in potnsn med narodom po svoji olju dni in hitri poetreibL Mi platajeera na kraaflae ulop ki jih pripUemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema. Pri poftOjanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Bresvestni mežetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti ■ nevednostjo ljudstva telite poslati Povpraiajte nas za nasvet In ceaa, ka domovino! Ako imate doma Liberty Bonde. izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jib k nam ter Vam Jih bodemo shranili brezplačno. Poslopje, kjer so naii uradi. Je naia lastnina. Odprto vsak dan izven aedelj in praznikov od 9. d op. do S. pop. THE JOLIfcT NATIONAL BANK LJOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 gggsir ir=ni H-irssnr-h =nr=u== NA DEŽELO! Pozor Slovenci v zaduhlih in za-' prašenih mestnih zidovih! Ako se želite fino prezračiti v zeleni, divni naravi kar bo koristilo Vašemu zdravju, obiščite rojaka Anton MladiČ-a, v krasnem Algonquin-u, 111., 45 milj od Chicaga na severozapadni strani. Izberite si ta kraj za letošnje počitnice.J Tukaj je izvrsten ribolov v Fox re-1 ki; pri meni dobite čedno prenočišče, | izborno domačo hrano, ter kristalno studenčnico. V mojem letovišču je vsako soboto godba in ples. Strašni1 izleti po senčnatih gozdih so vsakemu na razpolago. Vlaki iz Chicaga vozijo 4 krat dnevno in sicer ob 7. in 11. dopoldne, ter ob 3. in 5. pop. z Northwestern postaje. Za avtomile vzemite progo Milwaukee Ave., Rand Road, Baring-ton, Algonquin.—Pišite mi, kedaj pridete. # ANTON MLADIČ, River Road, Algonquin, Illinois. „ Telefon:. Algonquin 10. Telefon: Canal 6027. FRANK GRILL'S DAIRY! Prva slov. hrvatska mlekarna 1818 W. 22. St. Chicago, I1L Se priporoča našim gospodinjam. Mleko raavažam/na! dom. Kila omori 7000 Ijndij na leto. Sedem tisoč oseb umrje na leto kilo,—tako se glasijo namreč mrtvaiki listi. Čemu ? Ker so nesrečniki sami sebe zanemarili, a^i se pa niso dosti ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled utrganja, ali kile. Kazko je pa z Vami? Ali se tudi Vi zanemarjate s tem, da nosite le kako obvezo, ali kaj drugega? Taka obvezna je samo za silo, podobna slabi opori pri veliki steni, da se ne po-„ruii> Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Ce se preveč stisnete . t obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka' obveza drgne tudi oslabele milice, ki potrebujejo največ prehrane. • • Veda in umetnost je pa iznažla način, ki vsemu temu odpomaga. Vsakdo, ki nosi sedaj kako obvezo, ali pas zoper kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki Je najbcU umetna, logična in uspeina pri domaČemu zdravljenju kile. Ta način je že svetovno znan. PLAPAO BLAZINICA, kadar se Jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne teii. Ta blazinica je mehks kot žamet, lahka pri nožnji in po ceni. Rabite je lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov. Učite se torej ksko je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino utrganja (kile) da Vas isto ne bo vedno težilo. Požljite svoje ime in naslov že danes na naslov: PLAPAO CO, Block 3207, St. Louis, Mo, da Vam poiiljemo ZASTONJ na poskuinjo Plapao in vsa potrebna navodila I Dr. Koleri SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Penn Ave,, Pittsburgh, Pa. 12 Dr. Koler Je najstarejil slovenski zdravnik, specialist v Pitts-burghu, ki ima 2 8-letno prakso v zdravljenju vseh moikih bolezni. Zastruplja nje krvi zdravi a gla-sovitem 606, ki ga je izumel dr. prof. Erlich. Ce imate mozolje ali menurčke po telesu ali v grlu, izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze. Vse moške bolezni zdravim po okrajšani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehu-je zdravje, ne čakajte, temveč pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil. Hydrocele ali vodno ldlo ozdravim v 36. urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri pučanju vode, .ozdravim z gotovostjo. Revmatizem. trganje, bolečine otekline, srbečice, škrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času, da Vam ni potrebno ležati. Uradne ure: vsak dan od 8. ure zjutraj do 8. zvečer; v petkih o(d 8. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od zjutraj do 2. popoldne. BANKA EMIL KISS = vstanovljena 1898.—državno nadzorovana) pošilja denar hitro, zanesljivo in pod jamstvom na vse kraje po najnižji dnevni knrani ceni in je ena prvih bank, ki je dosegla izplačilo vseh Vaših pošiljatev v stari domovini. — Izdaja bančne nakaznice, (Drafts) in pošilja hranilne vloge na vse zanesljive denarne aavode v domovini __f * fcl ftfc Sprejema hranilne vloge, pladnje 4% obresti ter izplačuje vloge brez odpovedi. Kupuje, prodaja in menjuje denar po najnižji dnevni borzni ceni. Izvršuje točno, vestno in najceneje vse pravne in notarske zadeve. Prodaja "šifkarte" za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah in Vam zamore urediti vse potrebno, da dobite svojce iz stare domovine v Ameriko. TAKOJ zaana prostor, ker s tem si prihrani nepotrebnega čakanja in stroškov. Za sedaj zamorete dobiti prostore na sledečih ladjah: I. NEW YORK—DUBROVNIK—TRST. "ITALIA" 31. julija .................................. "PATRIA" 7. avgusta ................................ "DUCA D' ABRUZZI" 12. avguste ................ "ARGENTINA" 12. avguste....................... "ROMA" 31. avguste ............................ "PROVIDENCE" 1. septembra ........................ "PRESIDENT WILSON" 14. septembra ................. . "BELVIDERE" 21. septembra ........................ 2. NEW YORK—HAVRE i "LAFAYETTE" 30. julija ......................... "LA SAVOIE" 6. avguste....................... "LA TOURRAINE" 14. avgusta .......... .... "ROCHAMBEAU" 21. avguste ................ "LAFAYETTE" 27. avguate ................ "LA SAVOIE" 3. septembra ........................ Pri navedenih cenah je državni davek vi tet. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na staro in priznanja vredno tvrdko EMIL KISS, BANKER 133 Second Ave., vogal 8. St., New York, N. Y. 106.00 91.00 93.00 12S.OO 91.00 . .91.00 130.00 128.00 76-50 76.60 76.50 76.50 76.50 76-50