Št. 5." Posamezn» iteT. — 2t stottok. V GORIC!, dne 1. februarja 1922. Poitno tefcočl račun žt. 24. Letnik V. GORIŠKA STRAŽA Izhaja vsako sredo opoldne. Velja za cclo leto 12 lir, za en mesec 1 L, zu inozemstvo 20 L; posamezne številke 20 stot. — _ Uredništvo in uprava: ul. Vetturini 9. — —. ODGOVORN1 UREDN1K: ROMAN CCJ. — — Zakaj ni Ijttbezni v Ijudeli ? Zakaj da le enemn mcd vsenii ne privoščijo nitl rosne kaplje, prav (istrmu tie, kl je Ijubezni najboJj lačen in žejen ? I. C, Ndrankirana pistna se ne sprejemajo. Oglasi se plačajo naprej in stancjo 4 lire v visočini enejja cm v cneni stolpu. — List izdaja konsorcij »GORIŠKE STRAŽE«. — — __ _ 'risk »NARODNE T1SKAKNE« v. Gorici. — — Borba za naše vodne sile. V pondcljck se jc vršila seja širše- ga dcželnega odbora v Gc.riei. Na clnev- nem redu je sitalo tudi vpirašanje izrab- Ijanje naših .vodnili isil, - ločno zaveda, da stoji na dnevnem redn največje vpnišanje mjctrovc gio.sipodarsikc bodočnosti. Danes vedo že v najmanjši vasici, da .->c bojLijc dcžela lin njeno prebivalstivo pro t.i peščici zascibniikov, za svojo gospodar- skiO ncodvisnoist. Na cni strami stoji ne- znatno število kapitalis-tičnih podjetnikov, na drugi so tisoči Ijudstva, ki hočejo ostati gospodarji zentlje ,na ikalteni žiivijo. Nasa . zcinlja 'je revna. in wkopa. V, potokih »lije *pot našcga tkimetisikiega iljudstva. da iztr- že zeinlji Lwež za naše družine. Malok/jc imajo kmctjc toliko žuljcv kakor na Pri- infM'sköni. V Kviropi je ni skoro dežcle, k'jer bi knietje d^ilaili in igarali in sc niu- CiiLi ta!k'O kakor v naši i>oikrao agirarnj re- lormi liinsikc-ga leta raamore boljsajo. Priiuorsika zeinlja jc ta'ko trda in noizpros ma, da zene na descttisoce domačaga pre- bivalsrva s trcbuhom za krulimm. V naj- hol'j daljnili deželali -v Ncniičitji, v Ejr.i.ptu in Aniori'ki so razikropljcni siiravi in hce;rc priniorske pokrajinc. Svoje najboljše sile, vse SV.GJC dairave, svojo miladrfust in sivojo nioško dobo puste v tujiiii. Z delavnimi si- lainj liašcjja ljudstva sc množi blagostaujc tujih dežcl. Ni je l>olj 'žalostne in preiüreslji ¦vie slfkc, fkatkor 'tSste dofee vrste primor- skih iz'^nancov, ikii hrcpene i>o domači zemlji, a ne morejo nazaj, ikcr so jim vra- ta zi\ vselcu »zaprta. V zadnjiih iletih se k Kospodarsiki po'lozaj dežele poosfcril, hrez- Poselncst zaw.ema strahotne oblikc. K>aj s-L bo z-godilo z našim dclavnini Ijudsüvonr ko bo obnova pokrajine dovršena? Öd easa bodo živcli imnozice ziidainjef\r, inizar- jev, ;koivacev. tesarjev, 'kleparjev, ključav- ničarjev? Kaij bo z njihov.iini žcnanii in. nji hovimi otroci? Možje, ki poznajo -gospo- darskc razmere naše dcžele trde s pol- i:im prepričanjem, da sc bo morala |)o ob- novi nasih krajcv, izseliti skoro trctjina dclavstvi*. iz dežcle. Naivcčjc skrbi tarcjo tloveka ob misli na prihpdnosit. AH res za nase iintciigcntnio in zilavo ljudstvo ni mspodarskc rcsi'tvc? Ali bo- lno morali gilcdati. dolg-c vrste iaselijciiccyv, iki zapušeajo z boirno cub domaco zeni'ljo? Sanio veliika tin !i>ogumna ßüspoidarska ak- cija, edino velikopotezna Uiospodarska re- foTinia bi iiiiogla prepročiti nesreoo. Kaj naj napravimo, da se ohrani in zairotovi l.iudstvu obstanck v dezeli? Oariška dc-žela ni dežda p-ravj.li kinc tov. Kajti kniet, je le tisti, iki živi 'izključ- rio od svoje zeimlijc. Toda agromn.« veči- ni našega kmetslkcga iljudsWa zeimlja nc daje vsega življcnja. Naši kmctje so kinet- je. rokodclci in delavci obenctn. Na.ivečji življenski problem našega Ijudstva je organizacija postranskega zashižka, iid- nosno orgauizacija industriie. Ce so la Problem hitro in dohro «;e reši, i>reti dežcli po obnovitv.i vseobea brezvoselno'st in :z- sdjc'vanje na veliko. Indiistrija zahteva za svoj razvoj v bistvn >d'va prcdpogoja: ogljc in železo. Vsega tega p;r,i nas ni. Vendar imaino v dezeli nekaj Ikar predstavlja v nasi dob" ciKfca najvažncjš,'.li falktorjcv indu'strije. Goričani imamo vodnc silc, ki bodo s svo- jo električno ener-gijo popolnotma nadome- stilii ogljc in daje možnost za izholjsanje zi.vljens'kih pogo,jcv y -dieizeli. Gosoodjc, v vodnili silah našc deželc vidim edini vir, iz ikatoroga laliko črpa>rno j virc za izholjsanje uarodnega gospodar- S'tva. Zgot'JJ pa sc je ncsocialen in protiza- konit napad na nase n-ajvečje — in ddino naraivno bogastvo. Družba iza'sebniikov 'jc liOložila rc.'ko na našc vodne sile. Ves ¦¦go- s|)odarski razvoj goriškega Ijudstva je v ncvaniiosti. Skupina kapitaüslicnili špe- kiiilantov se je vrgla v boj, »da iztnga de- zeli kc-nccsijo za izrabljanje vodnih sil na lastni zemlji. Sramotno je, da 'je boj rned prehvvalsitv.orn cele naše dežele in peš/čico zasebnih podjetnilkov, sploh .niogioč. Mož- nost tcga boja je zamc nov .dokaz, da jc vladajoči kaipitali-sticiii zistetni pnotisocia- len, nasilen in nenaraven. Pri vladi se ne morejo še odločiti, ali bi dali koncesijo dezeli, iki hoee izirabiti vodne sile, v povzdigo doinačc indnstiriije in v ikorist celdkupnosti, ali pa družbi za- scbnikvW, ki jim jc ]^ri sreu Ic njüicv pri- vatni dobiček. Cc bo vlada poskusila izročiiti naše vodno bogastvo ikapittalistom, se bo vzdig nila na notge ivsa dežda. Ogorčenje sc zc i širi do zadnje gorslke vasiec. : K'O jc prediscdnik dtž. odbora dr. Pet larin prvie stopid v javnost z v:|)rašanjein j vodnili sil, je nascl opciro v vseh stran'kah j in strujah dežele. Danes 'so razpravlja v slciv. delu de- ! žele o ustanovitvi .kre^ke županske zvc- ze. Kna glaivnih in pnvili took njenega pro gra.nia je, da se vse naše občine zavzamc- ; jo z vsuni silaini za nedotaikljivoist naše- ! ga vodncga bagastva. ! Nasc ljudstvo sto'ji nu stališ-eu, da ni- | ma c» zemlji, na kateri prebiva, in o na- \ rodnein bc;gastivu dezole niliče dirugi raz- polagati kakor dežela «ama. Vsaik na^jrot ni poskus znači rop na viirih našega živ- 1 ljcnja. Kdür bi nam hotel vzeti naše.vo- de, bi izvršil ateiTtait ne le na dcželno u- pravo, ainpaik ludi atentat na obstoj prebi ¦valst/va, ki sc ciklepa luuela .,da "e zemija j in kar je ua zemlji, last '1'jiidstva. j Uvcrjcn scni, da mora v tcj pravičui horbi ziiuigati ticžela. Ta zniaiga h;o rnvi kiMiiLii za indu.siri- ja/lizacijo Gorisi'ke, s eimer se ..'.nog-ccr go- spodarski razmah našega Ijudstva. Z mirno veistjo sniLiiio ... :.iJi:irati na- črt deželnc upravc za iZikorinčanije vod- j nili sil in sina'trani da sc. uiarc":). predlogi dež. odbcira hrez dru.gega /e dimes spre- jeti. Nekateri glasovi o Benediktti XV. 1 Cel svet sc klanja vcličini pokojnega ! papeža Benedikta XV. Po ]>ravici je izja- vil diplomatski zbor, akreditiran pri Sv. Stolici, v svojem uradncm sožalju: »Mi vsi žalujemo po ujegovi pravičuosti in velikodušnosti. po dobroti njegovega a- posioljskega srea, po krščAnski usmiljeno- i sti, s katero jc zual v viharnih časih svo- i je^a papcžcvauja blažiti na neverjeten in j vzviscu način duševno in telcsno trplje- njc tisočerih človeških bitij brcz razlike pleinena, narodnosti in vere«. Naihujsi svobodomiselni listi niso mo.^ii odreči spqstovauja vzvišciicmu strcmljenju pa- pcŽcvcmu. Tako imcnujc svobodomisel- na: »Neue l^rcic Presse« papežev mirov- iiI predlog »vclik in sloveč zgodovinski prcdlog«, ki vscbuje »najvišjc postulate človcčnosti in demokracije«. Isti list hva- I li »človekoljubno dclavnost papcžcvo, ki | sc jc wsega posvctil službi nesrečnežuv iü irpcčih, kar podeluje nje.^ovi oscbi \io- seben blcsk in niu zaiiotavlja hvaležnosi | vseh narcdov« isti list naglaša veliko no- | , tranjo podobnost med Benediktovo hi i Leonovo (Xlll) cerkveno politiko. — Spri- co teh dejstev sc po pravici čudiiiio, da se je našcl slovcnski list, ki je vrgel ka- nieu na pokojnika, ter mu očital, da se je vatikanska politika naprani Slovanom Uened. XV. popoluoma oddaljila od Lco- na XIII. Očita, da jc ista odklanjala vsa- ko in tudi najskromnejšo žcljo Jugoslova- nov, glede slovanskega boguslužnega je- zika. Člankar očita neprikrito, da pogre- sa v Benediktovi politiki dobroliotnosti in Ijubezni do slovanskih narodov! — No, to je pa zc prcvcč! () tcj dobroliotnosti naj govorijo nad vse zanesljivc price. Gledc Jugoslavije navajamo iz so- žalnega govora zunanjnega miuistra Nin- čiča te besede: «Pokojnik je storil vča- •su vojne velike ushige srbskemu delu na- šega naroda. Naši inteniimnei in ujetniki v Nemčiii in Avstro-Ogrski so dobivali za časa vojne gmotno pomoč od Sv. Sto- lice, rodbinam beguncev pa je olajšala do- i' pisovanje s svojci, ki so ostali v domovl- i ni. Kdor hočc razumcti vso veličino tega dcla, sc mora zamisliti v ono tcžko dobo, ko smo morali zapustiti našo domovino. Po vojni, ko smo osnovali novo državo, je stremila naša vlada za tern, da ohrani či- nitelj v vscm svetu. Ta trud jc našel pri pok. ])apcžu tudi popolno upoštevanje.« Glcde Čehoslovaške navajamo list češkega zunanjega ministra »Cehoslova- ška Republika«: »Papeževo razmcrje do čehoslovaškega naroda in clržave je biio zelo dobro. Cchoslovaška država se ne more pritoževati, da bi gledc uprave škofij na Slovaškem naletcla \ Vatikami na iicraziimcvanjc. In slovaški list >Slo- venska Political pise, »Mi smo mu (Be- nediktu) dolžni veliko hvale, kajti pri njein smo našli mnogo |)odpo.re za nase lcžiijc-, da jc lani imenoval iri slovaske škofe na Slovaškcm. »Narodna Politikat ugotavlja tole: »Tri uajmočnejša. cesar-. stva so sc znišila po vojni« ä najstarcjša. rcpublika vatikanska jc zrastla k nove- mu življenju.... Že prošlo zimo so odpo- tovali \atikanski odposlanci na Poljsko v Ukrajino in globoko v rusko zeinljo, da bi ugotovili, čc tii mogočc prišcl Čas, da sc poravna.... spor med katolicizmom in pravoslavjem..... da postane Rim zopet glava enotne krščanskc cerkve<. — "Pra- ger Presse« pa dokazuje, da so bistvene Renediktove ujemajo z onimi Leona XIII, ter pravi, da jc bil »rajni papcž nasj)roti čehoslovaški vladi vedno korekten in konciljanten«. — Sain liberalec Scialoja jo v rimski zboniici povdarjal, 'da je papestvo |)od l^enediktom veliko pridobi- lo tudi v iiovih slovanskih državah«. Da pa papež ni bil nasproten slovan- skem bogoslužju, kažc dcjstvo, ki jo na- vajamo drugje, da jc hotel vscm jugo- slovanskim katoličanom dovoliti slovan- sko boR'osluzjc, če bi temu Hrvati ne na- sprotovali. To se je izvedelo iz ust ugled- uili jugoslovaiiskih skofov! Radi škofa Mahniča povdarjamo, da sc je po sam svojem povratku iz rimske- ira pnjgnanstva v Gorici s hvaležnimi Dan plačila. Zgtodovinska ])o;vest. Pise Tine Maitto. H. (3,) Polonca, lepa liči bogaitega očcti I- vana iz Tarčeta, jc stala na dvorišču svo- ioga TOdnega donia. in ni «vedcla, 'kiaj po- čoti. Njena scstra se je nagibäla nad ška- \ ^n in izžtimaiki per.ilo. Ko je posgledala I]arjo,"jo je skoraj zavidala. Brezskrbno so Ü padali sjveitli kiodri na breziskirben 'Obraz, ^i jih ije zdaj pa zjdnj z molk no ncikio zopet PoprajviLa na čclo in sc ctzirla po sestri. Poloca pa je stala, njene misli so u|iajalc dalcč, daikx... Biila !jc >kot čk)v&k, ki Sitclji na razpiotju in ne ve, na ikoncu ka- tere izmed dveh poti leži tisto, kar ime- nujemo srcčo. Zdelo sc ji jc, da jc njeno ^rce icudwo n-a dvioje- nuzdeljen-o, itaiko '-k-ot m^i telitnica dive sfkoddkici. Na eni sko- deLici'scdiCo trije: oče, ki hi jo trad omožil Jjogato, grajski oskrbnik, ostudna pri- ^azen. Jure, ikii !se niti hlizu n-a upa, da bf Jiüveste nc splusil in 'ginof, alii ikctir pravi da Je' -ki ,jo gileda, kat bi -io hotel s siamiim po- glcdoni požreti. Vlsj trije na eni sikiodeli- Oi- Na dru-gi oilagtoma 'olnktja spo ^OiKi c jczičck na teh'tnici. Rada bi. da vse ne nagne tehtnica na stran treh..... Stefan, kje si? Vzdihnila je, da je njena scstrica diviig nila glavo od iiranja, poglcdala jo v oči in se naslinelinila. Reikla ni ni Cesar, iker 'se je bala. Tisti hip so zalajali psi na vasi. Par ik.clkoši jc i>TCsiki{>čii|:o plot in zakokodaikalo. ND'k.i iinpslki je preleitel nijwe in wte ter lsc jc ustaiviil na vasi. Brej foot je mogla Po- lonca zbrati misli v to smor, je stala v-iso- ika j)ostaiva ob stanodavnem »banku«, kjer so možje iz dvanajsitiij slkk-pali važne zadove. Usitrasila se ije .in iskoriay Jvriiknila. Toda na obrazu mošlkega je wstal nasmeli in :se jc razšiniil v lica, bcli zobje ko ise pri- ' kazali in obna'iz-je positail pcivsem diruga- čen. V Polonci je vstala znana podoba in njeno sree je ipričdo sunkioma hiti, vsa rdcčica ji iJQ plitnila v obiriaz. Obstala jc na mostu, nrošika postava pa sc je priee- la pdbliževati! Čcz hip: »Polonca! — Stefan!« Prijela srta se ;:a rioke in sj brez bc- scd poglcdala v oči, Polonca jc naitio po- vesila pogled. »Kaj je, Polonca?< »Nič. MisIMa sem, da to nc bo več«. C/za 'trenutök aiwlika je zbral Stefan misli in dc^al itchtaje vsakio potesao nia nje- ncm obrazu, vs.a!k büesk v njcnih očch: »Morda bi ti biilo ^rav ,da bi nc priscl ( več.« Ona ga je pogledalia pol z očitanjem, pol z ivprašanSem, če miisli re-siio! Dviei s-ol zi sta sc ji zalcsikctali v očeh in spctlzeU čez lica ua rdcčc ustnice ko:t dve jagodi. Imelj sta bridikio islaii okns nczaiS'luzeiiega oci'üka. Stefan je sporznal to, z-aitio se ;je niagnU k nji, ko sta 'seldla n,a Iklop in šepetal -o- inehcan: »Saj ti vise verujem. Ne Otčiitium niče- sair. Morda bi te moral jaz prositi odpu- söanja.....« Na te besede iga iic sa.mo hivalezno po gledala. Spomnib sc je na strogiega oce- ta, a mu ta hip viseeno ni lodtegniJa rio'ike. Bilo ji jc nežno pri sreu. Ni vedela, kam bo planii üczicük na tehtnici ¦--¦ zdaj se jc pognaila z \'&\o siilo na ito stran. V eno isa- mo besedo gc hotcla izliti vse in ta je bila: ! »Ti —- odpusitii.« Stefan je videl njeno solzo, čutil nje- no roko in vidtcil njeno sree. Vedel je, da nosi (težo na sebi in je ni hotel še obic- meniti, zato jc bil njegov glas nenavadno mid, sikoroda žeiusiki. »Nie nimaml odpuščttti. Kar iMwej. Sairio pair :minut isnam ča«a; radi mciic se 'je strlo iko.lo in n.c bodo mte čakali. Da veš: kozji pastir sem bil, zdaj sem zopet ¦trigvski hlapec, kot tedaj, ko sem hodil ; todi mimo. In če ine nesreai nc udari, born kmailu vec.... Govori!« Piolonca je moiličala. Njenti roika se je igrala z gubiami obleke. »Kaj je hi'lo?« »Leto dni te \\\ bilo. Ta cas so priha- jasli drugi snubci.u l\)'lonca jje zopet uinolknila. »Ali te je ioCc žc ohljubil?« jc vpra- šajl Stefan in eaidcn občmtck -11111 |e| zaprl grlo, ikot da iga neikaj daivi. »Ne še,« je dejala Piolonca 'slkoraj ti- ho. wKdo te snubü?« Za hip ni dobil odgovora. Pogledala ga jy v oai. Na*o je dejala sfkdraj pojwl- n;0ima tiho: »Jure iz Grumpcrka«. »Grajski oskrbnik?« In še boilij tiho: »Da.« Stefan jc vzikiipel, !kri mu jc planila «v obraz kot ob spiomjnii na g;rdio zaisramo- vanje in zalitöv. Pest je stisniil, začadeiTo je i>ogleda'l Polonco, fki se je stresiki Imx ptdeka v mrazu. »Ta ]>okvT5\a. ta cu-Cioki hlapec vsch razbofliiiikov. fci rabclj.... ta...« Ni našel besed. Ddkle vedati glasno in Jasno svoje j iinneiije, relk-lamirati mora pravico izlko- i nščanja vodnih sil na svoji zemlji zase. Mi ii€ imoreino vze-ti pred delavnimi ma- sami naise odigovornosti, da bi z zarvtlače- vanjein zadeve inorda zaigrali našo pra- vico do vodnili sil in bi koncesiju dobili kapitalisti. — H Ikoncu jc dr. Tuma gilaso- | val za predloga dr. F^ettarina. i Zato laffko z zadovoljsiivoin ugortav- | ljamo, da je vprasanje izrabljanje vodnih I sil našlo cnodušno zaslombo pri \'sch i'stran kali in ]>ri obeh iplemenili naše dežele. Socialni tečaj „Kmetske in delavske zveze". Kmetska in delavska zveza priredt, kakor je bilo ze objavljcno v »Uor. Stra- ži« in v »Hdinosti« socialni tečaj v (io- rici, od 2.-5. febrnarja. PROGRAM SOCIALNEGA TECAJA: Socialni tečaj se začne 2-11. (Sveč- »ica) ob 8. wri zvečer. Na pozdravnem večeru bo govoril o j pomeim in namenu socialnega tečaja: dr. L Bitežnik. Dnevni red socialnega tečaja v pe- tek, due 3-II. ob 8. uri zjutraj bo 1. pre- davanje. Predava agrarni inžcnir Rustja Josip o predmetu: (iospodarske naloge .'Kmetske in delavske zveze«. Ob 10V» bo II. predavanje. Predava dr. Miroslav Mrumat: 0 ljudskem go- vorništvu. Ob 2. uri popoldnc bo 111. predava- nje. Predava živinozdravnik J. üerbic o \ predmetu: Pojem kužne bolezni. I Ob 4 in pol popoldiie bo 4. predava- nje. Predava inzenir Rustja Josip o pred- metu: Organiziranje »Kmetske in delav- ske zveze« in njen poslovk«. Ob 8. uri bo 5 predavanje. Predava živinozdravnik (lerbic Josip o predmetu: Kužne bolezni v nasi deželi. Po predavanju razgovor o orgaiiizi- ranju živinorejških zadnig in o zavaro- valnici za živino. Dnevni red sociaitiega tečaja. v so- boto, dne 4 februarja: Ob 8. uri zjutraj bo 6. predavanje. Predava župan Rejec Anton o predme- tu: Naloge občinc. Ob 10. uri bo 7. predavanje. Preda- va župnik Abram Josip o prcdrnetu: Krek in njegovo delo. Ob 3. uri popoldne bo N. predavanje. Predava dr. Leopold Bobič o predmetu: Obcinska avtonomija. '............."¦"¦"...................""'.....' % »Za njctga deer, a ne -on. Samo dva- krait je bid >v niasi h'iii.« »Kdo c(rugi?< je 'Stefan i&tisnjl zo- be od (}czc in nestirpnosti. »(lospod da je vitez imenda — e- den Kapo:rja(ko;v. Jaz toga ne rasaunieni. Da naj vzamem Juireita.... in da mi bo do- bno, da bom stano's^ila na gra'du.... Jaz ne razurri'CttTi.... On spa me gleda, ig*leda.... 'kot da bi me hotel pozrcfti....« V pr€sledkih ye izgovor.ila^ te bese- dc, nnzadnjc ije zctjdkala. V Stefami je (kuhala jeza, da jc ivstail in izoiD6t isedd. Kio ge videl deklotove sotlze, se je oniclical, pi> božal njen obraz dn se diota^iwl vročih solz. »Nič ne mairaj. Vsc bo dobro. In kaij si ti dejala?« »Nič.....« # »Ni!Si n^kioli priiu'diila?*- »Kenkrat sem samo prikinila. Mu- cus so me .in nisem vediela, ;kjc isi.« :" ifan §e stisnlf ustmce. »To ne ve- Ija«, jc pošepetart. »Cio-vioril bom s tvo- jim ocet'om, fcaidar se vrnem iz Cedada. ITak .kot seni, ne niarcni. In če nc, poai- kam Kaporjaika, grem iia Gruuioxa-k...« Ob 5. uri bo 9. predavanje. Predava državni poslancc Žček o predmetu: Pro- gram »Kmetskj: in delavske zveze«. Ob 8. uri bo 10. predavanje. Preda- va dr. Miroslav Brumat o predmetu: Kul- j turne sile krščanstva. ! Dnevni red socialnega tečaja, v ne- deljo, dne 5. februarja. Ob 9. uri bo 11. predavanje. Preda- va 'dr. K. Besednjak o predmetu: »Deže/lna avtouomija«. Ob 11. bo \2 predavanje. Predava dr. A. Pavlica: () organizaciji karita- tivnega dela. Ob 2 in pol popoldne bo lo. preda- vanje. Predava ureuuik France l^evk: O izobraževalnem delu. Ob 4 in pol bo 14. predavanje. Pre- dava dr. 1. Munih |)redmetu: (jospodar- stvo in valuta. v Ob 8. uri zvečer bo sklepčno 15. pre- davanje. Predava državni poslanec Šček: Nas politični položaj. [ Skupno kosilo udeležencev socialnega tečaja. bo vsaki dan ob 1. uri pop. Skupna večerja pa ob 7. uri zvečcr. Tovariši: Trampus J. (Gor. Brani- ui): Štok Iya (Povir); Sever Maks (Ri- hemberg); 2igon Josip (Komen); Šonc Viktor (Tomaj); Gulič Josip (Tomaj): ki so ]>rijavili tajništvu, da želijo govoriti o predmetili: 1) Naš sedanji gospodarski položaj; 2) o sadjarstvu; 3) o domačem gospodarstvu; 4) Kristus in njegova do- ba; vS) Gospodarska in moralna rešitev goriškil] Slovencev; 6) () društvenem delovanju; 7) () trtoreji — se opozarjajo in naprošajo. da se na svoja predavanja dobro pripravijo, dn nastopijo kot sopre- davatelii pri zgorai navedenili istopred- nietnih predavanjih. Tern tovarišem in vsem udcležeu- cem socialnega tečaja kličemo. da se ži- valnio tidcležujcjo debate. Bati se nc smc niliče — marveč pogum vclja! Socialni te- čaj bo lc tedaj uspešen in koristen, ako »Niikari,« ije mirila Patonoa, in ga pr] jela za roiko. »Kda;j \q \y\\ zadnjic tu?« »Danes. In povem ti: čuden je bil. Kar 'mimogrede. Vedno se je ozjral na cesto. Pazitc sc, bojjm se zate. Oh je razbojniik, pra-vijo«. »Nxtj l*o. Mnogo nas je. Bog; d^tj, da bi se srečali. Nikoli si ne želim kaj Iep5e.ua.- »Ne, Dii q-e oborožen....« j »Naj bo!« Tisti hip so zopet zalajaili psi, ob vhodu na dvor.ifiiče je stal Jak.a UjtIiov in na- znanil hladno. »Vozovi so v redu. Trgovec te tkoilne, kod hodis, Pred nočjo hoče priti v Čedad.« Stefan jc sti'Sin^ naglo Polonci wko in ji se zašepetal: »Če se srecava nocoj... kaikšen je?« PoJonca ije molčala 'za h'w, na,k) je dc- jala: »Bojiim se zate.... V'.tck jc, belo P'.-- ro nos.i in čni plašč....« Sitefan ji je s'tisn.il roko še enkrat in taiko trdo, da je skoiro zaječala. Nato je izgäniil na 'va.si. Ona .fe oKteila na mestu sii- ma in g(ediaila pmoti mes-tn, kjer sa) vpiji vozniki na sanrotni cesti, namen^eni -v Ccdad. (Dalje.) se bodo vsi udeleženei brez izjeinc ude- j leževali cleöate. i\a to polagamo pn .,o- cialnem teca.ui vcliko važnost. Ucleležence socialnega tecaja opo/a- rjamo, Ua princscjo s seooj onsaco, miio, po niožnosu tucii rjuhe in odcjaial Vsak udelcženec naj prmese na so- cialni 'tečaj sviucnik in papir. Sociaini tečaj se bo vršH v prosto- rih Novega doina, 11. nadstropje, Via ber- tolini, št. 24. j Fred vsem opozarjanio vse udele- žence socialnega teeaja, da se due 2. fc- bruarja (na Svecnicoj ob 7. un zvečer zglasijo v prostorili tajništva, Via Car- ducci št. 4. pritličjc. Tovariši — udcleženci socialnega te- caja, bodite iskreno pozdravljeni! Nad W) pnjateljev; — delavcev bo zbrano ua so- cialnem tečaju. Prijateljsko in zaupno sodelovanje udeležencev sociainega tc- j caja bo rodilo blagoslov za vse nasc ljud- | stvo in vso našo deželo. Za »Ktnetsko in delavsko zvezo: H u m a r Kran, Hudajužna — dr. Josip Bitežnik. (iorica — Bajec .losip, ____ Kamnje. ; Kmelijski fečaj. Na dežclni kmetijski šoli v Gorici se bodo vršili letos razni kmetijski tečaji. Prvi tcčaj šestdnevni o sadjarstvu s po- sebnem ozirom na obrezovanje sadnih dreves sc bo vršil od 2(1—25. februarija tlrugi dvodnevni o ceplenju trt v suho pa <>d 21—28 februarija. V te tečaje se sprej- iTi" le omejeno število prosilcev in rev- nejšini udeležcnccm iz oddaljeneših krajev se bodo tudi podelile podporc. Za sadjarski tečarj je dolo>čeiiih 10 podpor po °0 lir, za tečaj za ceplcnjc trt pa 20 pod- por po 30 lir. Prošnje za sprejem je nasloviti na de- želni kmetijski urad v Gorici, kamor jih je nemudoma poslati potom županstva. Sprcjmejo v teOaje kmetovalci, ki so najmanj 10 let stari 'ter znajo brati in pi- sati. Ti slednjr podatki morajo biti navede- ni v prošnji in potrjeni od župansn-a. Isto- tako morajo biti navedeni v prošnji in po- trjeni od županstva tudi podatki o ubož- nosti vseh onih, ki prosijo za podelitev podpor. Po možnosti se bo poskrbelo za brez- plačua preuočišča onih udeležeucev, ki se udeležijo dva ali več dni trajajočih teča- jev iz bolj oddaljenih občin. Po vpisu in sprejemu so \\si udeležen- ci obvezani udeležiti se posameznih te- čajev in se držati natančno določenega pravilnika in urnika. Podpore se izplačajo na koncu vsake- ga tečaja oziroma v dveh enakih obrokih pri onih tečajih, ki bodo trajali po več dni. Drugi obrok se v teh slučajih izplača ob sklcpu \sakega tečaja. V slučajih nered- nega udeleževanja in neprimernega ve- denja se morajo podpore odtegniti. Izpričevalo o obisku se bo izdalo le na udeleženčcvo zahtevo. Novoizvoljenim občinskim slarešinom. Preteklo je dobrih šest let, odkar jc bilo vsled vojne ukinjeno ustavno življe- nje v naši deželi. Med vojno in po vojni so upravljali uaše občine deloma domači, deloma tuji gerenti, ki so bili imenovani od vlade. Kot taki so bili odgovorni le vladi za svoje delovanje in nehanje, ker niso bili od Ijudsva izvoljeni. Tnji geren- ti so bili od ljudstva osovraženi, ker so se obnašali kot tujec med ptujci in ker niso imeli smisla in dobre volje za pravične za- hteve našega ])o vojni tako oškodova- nega prebivalslxa. Da je gospodarstvo v teh občinah vsled izvenzakonitih razmer močno trpelo, je samoobsebi umevno in da ne bo zlahka mogoče spraviti občin- ske finance v j-ed. V mnogili obcinali pre- vzamejo od ljudstva izvoljeni občinski sveti dokaj zavoženo gospodarstvo, ki no zahtevalo mnogo dobre volje in požrtvo- valnega dela, da se čimprej spravi isto v pravi tir. Veliko vsestranskega dela čaka novoizvoljene občinske svete, če bodo hoteli zadostiti vsem gospodarskim in^o- cialnim zahtevam sedanjega časa. Da bo pa njihovo delovanje uspesno, smotreno ii> kor.istno, treba bo popolnc poglobitve v bistvo občine, njene avtonomije, njenih postav in sploh vseh zadev, ki spadryo v njen delokrog. Le kdor je do6ro podkovau v vsem, bo lahko vršil svojo nalogo kot občinski starešina, ne bo kot statist (ki- movec) pritrjeval vsemu, kar bo slišai. Seje občinskega sitarcšinstva naj bodo v malcm obsegii parlament, kjer se ua do- stojen nacin debatira, rešeta in obravna- va */a občaiie več ali manj važne zadc- vc. Iz starešinstvenih sej naj izgine ono mrtvilo, ki je domačemu parlamentu \' sramoto in obeneni žig malovednosti oz. nevednosti. Kdor lioče nastopati in stvar zastopati, so mora dodobra sam poglo- biti v zadevo, ki jo zastopa ter razumno fit stvarno utemeljiti svoje razloge. Polog te- ga mora tudi euergicuo in neustrašeno zagovarjati zadevo, četudi bi naletel na kakršenkoli odpor ali celo na zamero. Kdor bo samozavestno in odločno nasto- pal, se izogne očitanja, da ni vršil častno naloge, ki jo je sprejel z izvolitvijo v ob- činsko starcšinstvo ter bo lahko podal račuu ob koncu volilnc dobQ. Občinski svetovalci skrbite, da osta- ne občinska avtonomija neokrajšana, da se med vojno izclane gostilničarske konce- sije uničijo, da se dovoljenja za plese, ki so se po deželi zelo razpasli omeje, da se poskrbi za občinske revežc, da sc policij- ska ura natančno in strogo drži pazite na občinske naprave, na red in snago, na občinske ceste, na pametno občinsko go- spodarstvo, na izvrsitev občinskih skle- pov in na ohranitcv naših slovenskih kra- jevnih imen, in kažipotov, našc narodne samobitnosti in naroduih običajev. Lotite se dela z vso vnenio. ker le v dclu je -na- ša rešitcv! Sami se poguhljamo, Od osmih županstcv scm ta tedei* prcjel poziv, naj se za božjo voljo poslan- ci zavzamemo zato, da pridejo pri javnih delih v prvi vrsti v poštev domačini, ki s* brczposelni. I'ri pisma se ozirajo na predilsk« žcleznico. Vsem tern županstvom sem od- govoril približno takolc: Ne poslancl, ne drugi posamezniki bodo tu pripomogli, ampak le organizacija. Prakticno in kon- kretno rečeno: kmctsko-delavska zveza. Naže vbogo ljudstvo se vedno misli na milosti, gnade in cesarje, uamesto &d bi uvidclo potrebo krepke organizacije. Ker pa žalibog naše ljudstvo in predvseui po- dcželska interligenca noče razumeti po- trebc novega časa. dirja narod v pogubo. Delo dobivaio, drugi, domačini stradajo. Odprite occ ob 11. uri. Seek Virgüij- Slovenskim volilcera v Gorici Politična ¦crganizacija Slovencev v Gorici jc zahtevaila od svojih voBlcev dj- sciplino, polnoštevilen nais'top, samazata- jevaitja in veili'ko zaupahje v jjoliticno \*o& stvo! Slovcnsld volilci so ra'zumcli ipoziv politične organizacijc, da j-ei glajvni cifi vo- lilnc borbe za Slovence, da stremo in u- bijeTiio fasizem, da vlije « svojini na- s-tojxHii nasprotnikom spoštovanje do ««- šega ljudstva in njegorvih prarvic. Djsciplinirano&tu mol-čečnosti s^lo- vensikih voliloetv gre zahvala in cast, da je v Gorici strta ikamora in mnj-čen faSiizem. Olasovi silovenskih \t)lilcev so odločHi i- zid volitcv v (iorjci! Vcčino v občinslkeni svetu je d;obi- la itaLijans'ka shrank a id'Azione, ki «so jo Slovenci kompa/ktno podprli s svcjiTni igla sovi. S svojim nasttopioim iso Slov-cnci doka zali, da so vjx 'sporazum italijanskeg« vn skwenskoga -ljud!S)tva, da sc bor.iio za tnir- no, člorveško, pravično sožitje ravica, če tudä je že v Idiriji 25. .leto. 'i retjič nikjer ne slišimo, da bi bili ]- talijani. kjcr «o oni v večini, ponudili si)ravno roko Slovencem. Ne v (ioriici ne \ I T&tiu, tndi ne r>^> hstnsfi\.ih mestih. ln ven dar tani pinctoK-ago oiadi riojeni Slic/venca, v Idriji r>a ikounng sem došJi Iitialijatii." Po- stava zahteva vsaj pol letno bivanje v ol> čitii, preden smeš k volitvi. Tu je bilo ita- •kih vpisanili hiti-oro, a ik\o 'so ise »rdkilanii- rali, sc rekursu ni ugodik>. In na volilnem vabiiu tarnajo naši 1- talijani, da 'so iskali pri siliovcnsslkili stran- kah prijait'ifljslktigia sparazuma. Gospicda, pi cj ga ipcikažite, a .v doianju, ne v bese- dah, aili isaimo na papirju! — Kenie. Due 28. »t. mi. sta se iziopet pone^rečila dva brata, 17 letni Ivan in 11 lotni Oabrijel Kristančič. Ker je hilo rnirz.;^ sta zakiurila pri Spacapaiuavih dpod Faj- tovim hriboin) in se igröla. i^atem ata pn- nesla svojemu ooetu 'kiosilo «in ise »opei grela. Tod a pod ogmjom }e bii a zakopa- na granata. Kio sta biilxi 'Oündka pri ognju, se jc granata razleteki, ubila in irazfcnga'la cnega takoj, drugega pa smrtno ranila ta- •ko,.da je ikimalu unnrl. Oče nijun jc bil bli/.u a se mu nii zgodilo nie luidega. Kalkior so vidi, je ta hrib posejen z raztrelivom in zaU) lies-Tec še ne bo Ikoiica. — Vrtojba. (l)robiz.) Novega župa- na .sriio si izvolili \- soboto v osebi Igna- cija Soban. Xupanski posit bodo sicer za ta nihideiiuska in neizkusena pleča za en- krat prctežki, toda z pomočjo izkušcnik itafešin.se bodo dale vse tcžave [)rema- vati, tor vsa iiercsena vprasanja resiti v popolno zadovoljnosf občanov. Zaupno ft'1-dajiio vsi v mladega žnpana, od ka- i-'re^a piičakujemo, da bo zupanoval šploSiiemu blagru in r.e posamcznim o- •^cbam. Zato krepko in oclločno na te- ^avno delo za re.šitev gospodarskli, kul- tiirnili in socialnili problcmov razdvojenc Vrtojbe! — Teden smrti. Prctekli teden je smrt imela pri nas obilo žetev. Začeia je pri starili, a ne i)rizanasa ttidi mladim. Pokosila nam je po dolgi bolezni 89 let- nega sitarčka Aiidrcj Ciorkič, a kokor tat nam je na hitrem ugrabila 83 letnega Bla- 7.0. (jorkič. Umrla je tudi Katarina Hvala, služabnica našcga g.. vikarja. Naj v mini počivajo! — K«l. Prcjeli smo in priobčimo: Do- pis iz Kala o volitvali ni popolnoma točen. Ne zdi se pa nam vredno. da bi se po ca- sopisih prerekali o domačih zadevali. Saj se poznamo incd seboj, kaj ne? Naj bo župan ta ali oni, upamo, da bo na vse strani pravičon, ker to zahteva korist ob- činc. »Občini koristiti« to naj bo goslo novega župana. — Iz Rcnčc-Gradišče smo prejeli do- pis, v katerem se dopisnik pritožuje, da je okrajna bolniška blagajna v (iorici po- slala ie prcd nekaj incseci v omenjeno občino trikrat na teden nekega zdravnika drja Adclsiicina, ki zdravi bolnike po zna- menu medvojnem reccptu, da oklice na smrt bolncga za zdravüga in ga pošilja na delo. Pravijo, da je početje. ki ga vganja v renški bolniSki ambulanei že snrovo in ze- lja vseh, je. da se razmere preuredijo. — Cniiče. Malo se slisi iz nase vasi, vendar bi bilo marsikaj zanimivega po- vedati. Mi naprednjemo v marsikaterem oziru. Vendar inoramo reči z ozirom na bralno in pevsko društvo, ki se je nekaj časa lepo razvijalo, da ni vcč tistega za- nimanja, kot bi moralo biti. iwiadina, kje si? Ali spiš? — Občinske volitve so bile zelo živahne. Vršila se jc tekma nied stari- mi in mladimi. Marsikaj se je spremenilo. Le dva projšnjih sta še ostala v staresin- stvu. Komnnisti tu sploh niso nastopiii samostojno. pa saj jih sploh ni. Vse je vo- lilo z narodno stranko. — Sy. .Gora. — Se vedno so nam pred očmi oni ginljivi 0rizori, ki so se odigrr.- vali v naši Gorici, ko se je vrnila iz be- gunstva milostna podoba naše svetogor- ske Matere božje. Koliko solzä in gmje- nosti se je tu potočilo! A to vesclje, ta ra- dost še ni bila popolna, ker se sveta po- doba liozje Porouniee ni mogla vrniti na svoje mesto, na kiaj, katerega si je izvo- ! lila po besedah, ki 31I1 je govonla dbklic; Ursuli herligojnici: Keci narodu, naj mi tu zicia niso in prosi mjicsti. — In nas Marijin narod že povprašujc: Kedaj se bo vrmla. niilostna pcuioha na j sv. Uoro?! Za sedaj nam šcni niogoče dati iu>- voljnega ougovora na to vpiasanje. A bo- üi prepričan, ti ljubijeni naroü Marijin, da se dela na vse inogoče načine pripraviti j cmi prej dostojno bivališče Nebeški Kra- Ijici. Zima sicer kraljuje z vso svojo stro- ' gostjo tudi na sv. Uori, a delo in popra- j vilo vondar ni ustavljeno. 1 Ker je nadaljnc zidanjc zasiluc cerkvice in samostančka zaradi zime ustavljeno, se opravljajo ta cas druga poprvljal- na dela. lako n. pr. se je zadnje popravila »Krajšnica« ali 'takozvane Stenge od ^ ka- pelice sv. Trojicc do kapelice sv. Fran- čiška in pokopalisča. i)a se je ta krajsmca am prej popravila, je k temu veliko pri- pomogel vnet častivec Marijin, ki je dal svoja mladeniča — delavca in sicer Drez- plačno iJrcdstojništvo sainostana in sve- tisča mu izreka tem potom svojo najtop- lejšo zahvalo. VpraSamo: ali bi se ne našio v na- šem narodu posnemovalcev tega pleme- mtega gospodarja? lüden ali pa dva dn; ni se pac latiko žrtvovalo za popravo raz- liCmli potov okoli sv. üore, — zlasti sc- aaj, ko drngo delo počiva radi zime m mraza. Vodstvo svetišča je pripravljcno poskrbeti za brezplacno hrano takim .plc- memtim pnjateljem sv. Gore. — Koliko so storili narod moj, tvoji pradedi za zi- uavo in popravo svetišča Niso se sraino- vali nositi opeke niti lesa iz Solkana. In t;, ki si delil begunstvo s svojo Nebeško Ma- terjo, pa se tudi ž njo povrnil v svoj rojst- ni kraj, ti se boš dal sramotiti od svojih pradedov? Vzdigni se torcj in pridi za pai dni na sv. Goro v teh dneh, ko nimaš do- ma posebnega opravila da nam pomagaš pri raznih popravljanjih Marijincga sve- tišča! Kraljica Nebes in zemlje I"i bo no samo tolažnica, ampak tudi plačuica. — Spodnja Idrljlu. V nedcljo, due 8. jan. je pr.iredilo nasc »Kat. slov. Izobr. drufit'vo« zo])et gledališko prcdstavo, to pot Finžgarjevo tridejansko ljudsko dra- mo »Razvalina življenja«. Dvorana je bi- la natlačeno polna, mnogo jih je moralo oditi ker niso dobili prostore. Teden pozneje smo imeli občinskc volitve, ki so se še precej mirno izvršile. V začetku je bil nastal nek razdor v na- rodni stranki, ki se je pa popolnoma po- ravnal, tako da jc it a stranka izšla zmago- slavno iz tega boja. Njeni kandidati so dobili od 201 do 195 glasov. nasprotni zebre/.mi komunisti in socijalisti pa 135 do 134 glasov. Zmaga bi bila še večja, a- ko ne bi skrajno slabo vreme oviralo, da niriogo volivccv ni priSIo na volišče. Do 100 volileev je ostalo doma, od katerih bi pa še marsikdo prisel volit ako bi se zavedal svoje dolžnosti tako kot nas- protniki. Pri tej priliki vain kličemo zo- pet. Kmetje, združite se v »Kmečki in de- lavski zvezi«, ki jo imate že vstanovlje- no v Sp. Idriji. Naročite -se pa tudi na »Gor. Stražo« saj je sramota, da tako ve- lika občina kot je Sp. Idrija, ima le ne- kaj črez 30 naročnikov. Največji posest- niki so, pa nimajo nobenega lista v svoji liiši! — Sola pri Podiiielc», cine 11 t. m. je umrl Ivan Golja star 24. let. providence sv. zakrameuti, kator« mu je njegovo ze- Ijo in tolažbo podelil gosp. župnik iz Pou- melca. Bolehal je že delj časa za bolez- nijo, katero si je v vojni nakopai. Pokojni je bil zelo mirnega in bistroumncga zna- čaja. Bil je zelo spoštovan, kar priča njo- gov pogreb. Zatorej srčna hvala vscm, kateri so ga spremili do njegovoga gro- ba, k zadnjomu počitku. Preostali družini naše iskreno Sv-- žalje! — Iz Loga pod Mangartom: V zaünji »Straži« z due 25. januarja smo brali tudi mi v Logu pod Mangartom: Izid volitev po dcželi. Nekoliko nas je dirnilo, češ, da v naši občini so tudi soeijalni demokiati v ob- jinskem zastopstvu. Da temu in tal-:o, bi- Iježimo sledeče: V . volilncm imeniku je bilo 137 volilcev, izmed katerih je prišlo voli 123. Da pri nas ni bilo strank, skle- pamo iz tega, ker niso nastopilo strankf s svojimi kandidati, temveč mod 123 vo- lilci ni bilo nič maiij kot 35 kandidatov. načiii volitve, ki mu ni para po celi Gori- ški. Izmed teh 35 kandidatov ima občina 15 mož, starcsin, vsi navdušcni za blagor občinc na čelu s starim županom g. Auto- nom Under, ki je bil tudi sedaj enoglasuo izvoljen za novega župana. V novem sta- rejšinstvu so starejši možjc in tudi mlajši. kateri vsi kort en mož čutijo za norodno slovensko stvar; tako da lahko rečem, da je tmii, pri nas doma narodna stranka — kjer izdajalcev ni. — Jabl.anica. Polcg nekega volilnegu odbora, ki je dal plakatirati po vseli va- seh tukajšnje občine sestavljeno kandidat- no listo, ki je pa bila urciena po nušljenju le nekaterih oseb, in ni bila, z maiimi iz- jemaini, nikomur po volji, posebno' se, ker se je delalo bixz sporazuma ostaiega o'o- cinstva, so nastopiii vsi za cnotno kandi- datno listo, brez vsakega plakatirauja. tor so šli poteni zd/uženo eden za druge- ga z glasovnico na volišče in dose^li iz- volitev vseh 12 kandidatov; manjs'inska stranka je dobila 3 mandate. — Kozarščc. Vočkrat čitamo kaj no- vega iz drugih krajev, samo iz naše vasi ni nikoli nobenega glasn. Lepa je biia na- sa vasica prcd vojno, imcli smo izobn.v- žcvalno društvo, a sedaj je vsö zamrlo. Druzcga ni videti, kakor kup razvalin. pričakujcmo odškodnino, da oi dbnoviii zopct svoj dom, ali to grc počasi. Hodijo agitirat razni gospodje. da bi nam napra- 'ili rove hiše ali naši kmetje se ne dajo premotiti. Ker smo si ustanovili 7aclrugo,. upamo v boljšo bodočnost. — Vaščan. — Čezsoča. Izvoljenih je v občinski zastop 10 mladih komunistov in 5 star.j- j>ih nekomunistov. Tik pred volitvijo sia bili ustanovljc- ni dve stranki, vsaka z 12. kandidati, ka- kor že omenjeno i komunisticna in 1 iz pravih Cezsočanov, ki je imela izvoliti 12 znacajnih mož; zadnja je propadla, dobi- la je' samo 38 glasov. Pomagali so ji pro- pasiti Sočani (Log Cezsoški), ki so ustano- vili ob 11. uri svojo lasino stranko za vasi- co Log Cezsoški, a žal je tudi ta pogorela, dobila je samo 34 glasov. '1 a strančica je imeia tudi 12 kandidatov, pristnih samo- ložanov, ki so jih volili samo Ložani; k sroci, da sta volili obedve stranki 2 ob- činska svetnika iz Loga, drugače sta bi;a še ta dva pogorela. Ložani so nas poučili za priiiounje volitve, kako potrebna'je pametna sloga. — ii Trbiža. (Nemei jočejo, a j-re- pozuo.) Obcinskc volitve so princslc Ncni- cem veliko razočaranje. Gbčinsko zastop- stvo je kar na mah postalo po večini la- ško, dasiravno so hotcli Lahi pred volit- vami sklcniti kotnpromis, Neinoi tega ni- so hoteli, svesti si svoje zmage. Do sedaj je občina uradovala ncmski, ali jim novi župan Lah v prihodnjc to dopusti, bodo britko izkusili. Velik shod v Idrijf. Pr-otečeno ncdcljio 29. jan. se je vršil v Idiriji li-mpozamteii shod v prostorih Ru- darsJk'öga glcdališča. Bilo je naivzocih nad 600 Iijudi, mod tcnisi tudi vel'iko ženaik. Go- voril je pcslancc Seek o idrijakein rud- nišlvu in .dirugih 'važnili vprašanjih. Gh'vot princsC'ino prihodniic. V živo debato so poscigii raKPii igosipodje. O. Treven je sta- vil sledicče irc«co- kolico. 2) Izpopolni naj se stcvilo dclavstva, iker je dcwolj dela zmožnc in brczpas-eln.e mladine. 3) Popravi nay se vse eirairieno hiše, ki so vsled vojslve tako trpele da iso ne- prijnernc za stsanovanja. 4) Nnj idoigradi že iprej namoraivane d'elfivskc^Iiise, «keir je .sedaj 58 «duLaivsikih driižin brez stanovanja. 5) Z Oiziiromi na -vaznost klrije, njenc- ga nidnika in tudi na to, da je :v Idrilii se- daj cenbraiiiziirano vse iSlovenstko šolstvu, se P'oziva vlada, da nam čim preje izgra- di i-klkbrjono zeleznico Idrija-Sv. Luciija, ka^or tudi ceste na Piostojiro. d) Da naj nam splošno enalko, taijivo , suihmnenx) ivolilno praivico, nc saan'O zu mioSke, ampalk tuidi za ženslke. 7) Naj nui>ravi dobro 'trgoviinisko po- godbo z Jiiigofcliiivijo, ki je za naso ob- niejno kraiiii'O nujna. 8) Nay se upljiva na pristojnem me- stu, da se nase ljudi, Iki -optirajo za itaili- jansik'O drzavlijansl'vo, ne u>odi brez vzro- 'ka iz naših lkrajev. Tuji glasovi. i. Šibeniški dogodek raizpravlja Her- man Wendel, zuaii ])oznavatelj Jugosia- v ije in nepristranski pisatelj. On svetuje ivjtnški javnosvi, naj se ne da slepiti'od Ira- lije, ki sicer spretno povsod kaže svojo iiiiroljubnost In se 111 in I kot prijateljica Nemoije. I'akt pa je, da italjia v trgovinski pogodbi ne priznava pravice, da uživa največjo ugodnost, pač pa je Jugoslavia sklenila z Nemčijo tako pogodbo. Neinei se morajo postaviti na stran tistcga, ki trpi krivico, ker jo sami zahtevajo zase. Italija Dalmacijb prosto rabi kot most i»a Balkan in ta itaüjanski imperializem je najvecja nevarnost za svetovni mir, na katerem je Ncmčija interesirana. Politika. = Amerika. Ameirükanska delovna zveza je prot ten m, da se Amerika uue- :iezi ikoniercnce v üenoivi. Varcik temiu je dcjstvo, 'da bodo naivwci tudi 'Siovjeteki dck^aiti. — V češkem ^riamentu je biia eidna zadnjili sej zeJio burna. Nelki n-umški :posia- nec je bid med tem wgeil -snirdljivo boni- bo. line je že znaino. Seja se lya potem na- •daijeviada . • ' -- Bivši cesar. K'onfereiioa poslani- ikc/v- je cfol'Ociiia za bwsega -čosuunja Kairia apanažto 6 uririijonciv frankov na tcito. To je kroji 62 m-ilijonov lir. 1 oliko dobi pri nas na deoelo racunano 2J.500 uradnikov. Bo /x- za srio. Jugoslavija io dwivolila apa- nažio, Cehosl'ovaäka se bo uprla. Za biv- itiga ccsarija baje me velj'a sv.otopiisemiskj. izick: KUor ne dela, naj ne je! — Vronje v Indiji. Po vesteli iz Dehl- je je izdala mdijska vlada uradne podatke o nedavni vstaji plemeua Mophah v mak- barski pokrajini. Ho teh podatkih so an- gleške čote ubile 2-50 vstašev. Nad 5500 jih je bilo obsojenih v ječo. Ob casu vsta- je no vstaši prisili več tisoč Nemohanie- dancev, da so morali prestopiti k .moha- medanski veri. Ni še mogoče dati nikakih poaatkov o škodi, ki so jo napravili vstaši. Domače novice« Župaastva! Pozor! Posiljajto ¦ naše- mu uredništvu naitaničnie podatlke o izidu 'UbčinsSiih voiliteiv in ixnena žnpanov, pod- zupaii'Oiv in starešin! Zolo važno! + »Socialist! - komunisti« iv BrdiJi. Po napacnih cd igotovc strani proraičuna- nih intormacijali smo zadnjič poročali, da so v nelkatcrih 'krajjih v Brdih (Medana, Veljk-i d'O-l itd.) /jmagaili sociailisti oz. ko- inunjsti. To ni res. Zmiagali so ikoiSoiii* in ¦rnali ]wsestni»kii pnoti vcleposetivlkiom. Iniu ino piripravljen daljši olandk, ki mora pri- ti — žalibcig-- se le prihodnjic na vrsto. + Junaki. V Kojlsikcm j"j bii pies. Bri- gadir ;je prisel in dedal, da imora biti iz.6- bešena italijaius^a zaistaiva, ee nc pies pro- puve. Naijsitarejši iziuod faijtov je -taikioj le- tel kmpit pisaiKiga papiirja, da so nairediU zastavo. Sarmo, dia »so- smciii pleisaiti pa jc biila domovijia rešcna. Kaj ne, junalki ža- lostnoga ispomina? + Tclmlnsko säovensko planinsko društvo naznanja vsem svojim zaupui- kom, članoin in drugini prijateljem naše- ga planinskcga društva, da so aruätvena izkaznice natisujene tor da so jih dobi pri društvencm blagajniku kr. Viktorju Sivec v Tolmiiau. Gospodje zaupniki naj blagovolijo čimprej v svojem okolišču nabrati člane ter imenik z lctnino (10 lir) poslati v Tol- min, na kar dobe nemudotna za ¦ člane društveuo izkaznico za 1. 1922. Komiir Dolje kaže lako, tiaj pa sani csebno am aii poslje po izkaznico h ß. Matfajniku, članarina, ki so jo posamniki placan lam na dan ooene^a zoora ali kas- ueje, velja za I. is>^. -f iolnunsko slovcusko planinsko druStvo naznanja biatskim društvom po jliuj.skg krajmi, ua si je za natis drustve-» nJi izKuziiic nabavilo kiiše planike z napi- s»oai »Sluv. Flan. Drustvo». Ako katcro , bratsku ürusivo potrebuje klišeja v natis č>vojih dr. izkaznic, so ua rade volje po-' yoJi proti povraoilu postnih stroškov. -\- Kazpisana ticiteljiska mesta. ()- krajni Mji.ski .svet v lnadiški razpisujc hljueJo uciu-ljska mesta s slov. učnim jc- ziKoui: Jjiljana, mesio učiielja voditelja in 1110.10 tijilcljiee. — Kožbana, niesto uoi- telja voditeija. — iirucvlje, niesto nčitc- lia voditelja. — Medaua, niesto ueitdja voditelja in niesto udteljice. — Skriljevo, mesto učitelja vodtelja. Pravilno oprem- ljene r'.rosnje na-j sc pošijejo do 20 febr. -f- Nasiijfa v Istri. Pri voliitvah v Istn so se godila urozna nasilja. V Vepriucu jc !.:-.io nad ^0 ivai-ili mäIcuv iranjenih. LijiKLi so lazganjuli z bombami. Res ilepc razane- re, ki iasno prieaOo, ikaksen ičudeii pojm o tiViObc-di .ima jo ndkaiteri ljudja. -f Sv. Lucija ob Soči. (Podatki 0 cbč. vclivuW. I. \isth vuLilcuv je bi.'.o vpisanih 728. 2. Od teh je glasovalo 380 = 52.5^;. 3. Vecirsi'k-a lista je dobjla i;i /a:.ti/p jc dobro in premišljeno frvi'ücn. In scdai -• n a d e 1 o! -!¦¦ Klobtik jc nckdo zamenjal v pi- ;-anii Coriškc zvezc v Gorici. Prosimo dotičnega. naj ga prinese nazaj. jugoslavija. I. Praznik sv, Savö. V Srbiji so slo- rt^'.o pr^yrovtiii praznik sw. Save. j. 1'ckviem za pLpež.?m. V belgt/ajski k?.tri'iVj»i crkivi Re lie duo 28. bral slo- vesen re&vjem za lumrl'rn pape/xiin. PAPE2EV POGREB. Papcž-a so pok>ž:li due 26. Jan. -vvc- čano v grabnico -v -varikiinski baziliiki, kot je bil a pak-ojnikova žckja. Da bi ixsgreb nataTičiio cpisalii. daros ni tpr-ostora; pri- ncsciTio )vriliv»dr:j;č. KDO DO NOVI PAPEŽ? l^azni listi hočejo že vedeti, kdo ima najvec upiMija, da bo izvoljen za papeža. •;\u prvcm mestu se imenuje kardinal Kiiiti, pt'Leni I'iagciiesi, Lanrenti in La- fomain. patriaih beneski. () kardinalu Rattiju» naidäkiotu inilan- skein, pištjo »Münchener Nachrichten«, da je znanstveno visoko izobražcn in ve- lik diplonjat. 13il jo do nedavnega časa nuncij v Varsavi. iNcmci ga iniajo za IJo- Ijakoiu prijaznega, Poljaki pa ga označu- jejc kot naklonjenega Nemceni. Res pa jc Ic to, da popolnoma obvlada ncmščino, Cesar dozviaj ni znal sc noben papež. — V xadnjem časn. se pa govori, da je najres- nejši kandidatjkardinal (iaspari. Imenuje sc tudi kardinal Maffi, nadškof v Pisi. Konklave sc zberc 2. februarja. V Vatikanu se žc slišijo udarci kladiv, ker nii?arji in tesarji pripravljajo eelice za kardinale volivee. Drustva. d Iz Bovca: Pevsko društvo Rombon v Rovcu ima due 5. svečana 1922 ob 4. uri popcldne v drnštvenih prostorih svoj j-ydni obeni zbor. — Odhor. Tamburaško in pevsko društvo >Svol>oda« in Delavski pevski zbor v Jiencah prircdita veselico z lepim vzpo- r jdont due 5. februarja ft. t. v dvorani g. Franca Brumat-a za udc in povabljene jfoste. Zaietek ob 3. popoldne. d Iz AjdovFČine. Naš »Dramaticni Krožck" uprizori v soboto, dne 4. t. m. ob 8. uri zv. in v nedeljo, dne 5. t. m. ob 4. uri pop. krasno drarno v treb dejanih »V Nižavi«. Dejanje se godi v Španiji pod visokimi Pirenejaini in liam v njem span- ski pisatelj Don (Juimiera na krasem na- oin predočuje gmotno in moralno pro- padlega kmetskega velikaša, in tega nc- .sramiio izkoriščanje svojih podložnih kolonov — sužnje, ki so deloma naravno — čisti, dcloma pod njegovim nplivom pokvarjeno zrasli v njegovi odvisnosti. l'o nemoralno izkoriščenje končno upro- pasti njega samega. Drama se uprizori v slikovitili špauskih nošah, katere je za to ii])rizoritev deloma dala na razpolago mi- ianska gled. izposojevalnica. Radi obsež- nosti drame je občinstvo naprošeno, da zasede zlasti v soboto točno svoje pro- store. Otrokom je vstop prepovedan. Dospole so računice za ljudlslke Sole I. ¦in II. del; III. IV. del v •tisikiu. §c!s.kim v.oid stviGin i)ri vciujih innoziiia.li J 0^ popusta. Knjigarna K. T. D. Gorica Montova liiša. Frence in Jože ali KrnSevcf « Kolud'ovice v Gorici. Jože: Bull dej dobro, Frence. Frence: Bun dej. Ci pcü si biv tc diii, ke te nisetn v,i,dn? Jožc: Sem biv Šoiv u Ooricu h Tiroji zlali- ti. Pej sej jii pio-ziKi'S. Od moje žene strdc )e biv poroču TonÖku lirgesino- vu, se'stru od Andrjaoaviga Pepota jen hči od nijega istoji 11 Oorici. lima aug-a zus'tairja, ;an f.ajn človlk vsalanient Zasiluži po pedcseit Mr Iku de bi pilinu. Včerajj Lsem biv pr njeh, ma njega ni b!io doma. So blotroci ot tistih :k-e So zaivzcli pot Garibaldiitom inajlonn za cajta cesarja Poljona. Naši niso te- li s temi, zato ike «0 iskoro 'vtsi bupci. Sej jcirtiaffo pametne jnisli, ma ni bio Bväsno&ti za zmoigo. Frence: Paj »akcj niiso miši šli se socjeli- sst.i ? Jože: Zatu ke socfi-elisti jen ¦kompunjisiti lsc niso teli gJihat. Lih dobiro, hmali bt l>ozabti. All znas, du >de je ta glavra pr Soujellst-ih? Frence: Aniti je duhitar Tuma? jože: Kej še! Pirekrižaj s,e! Lojze Stolfa, Tiše jo bcmi'O udarli, sio iku niailiais-ti j;.sikali cajtenge, de bi vse br/]jj nal[:en.|k'O zive- dli. Bombič je p'oslov isvojga pedir;- tan)a po viscj Oorici jen ipo \!>eh opail- lah, debi neidu »Stražn«. inn vsr» za- uiojii. Lih taku se je matrov glavar Pi\emlin ke ic ptoslGiv sojn kamarehi po trafikah, pej itiidi z.aistujti. Kain-esa-r Mržoni je poslov tiri niože bliizdk o- siarije »pr pavdriigem goldiuarji« al> kukr i>o iK/)vem ptra-vyo »i>r tireh ikino- naii«<, pej provzaprov bi danes mo- giii rcč »pr treh liraih«, sej 'sc« krone vse nxjiiali v !!ire. Mržoni dib je po- slov, de ti,i na kantoni kukali, če bi kdu \\asnu »Stražu« ses -tüs/kame ne- su, dc bi nui in vzeili če žej ne bi Šlo dr^iiči. U k-:al:.iC>tii za colt »so Tel^ani zvcdili k^j ie nameravaii'O Sloveuci. Teljani so bli ku žimnucnž. An ®v:i§en Gorjan, ke prodaja konsum, jc kriiov ku ma '•a.s.t ix) ikorši: -Ro/veri noj Teljani, prs.ee ščavi jem grnpolacjon ga .virrtro. Safi«!i s>o-skoeili na letoinobik jen kirčali po Qorici: iki viota ;kion -grupc- lacjon v-ota kon §čajvi. Ma .vse to f.vr- čanje 111' \cc pomagalo. Drugi dan jc bill S'od;ni dan. S pornocj'o Slcivenecv j. g.rii'jjOila.cjoii do-bu tavžcnt Scsäo glia- sov priijti Ikamori kc je dobila deveit- sto glasoiv. Frence: SalaiiMit, .ma so tiči. naši. Jože: ln.aš prov, ma ta haupt je bion- dast, }cij ikaku tii je ita frbac. Ja, viž#a. zdcj mi ijc u glavu pa,!'o: S'übeHJrJk ise Mice, ja. Mičkenaikruotta, ma zvifca ku kaiča. Frence: Pej ikaku jc...... Jože: Muči jen p-a^lüsej! Prpvli so. de je grupolacjon jcniu u uedcliu večcrju u ani nobel «oStariji ion de jc an gvišen kamiža taku po jov: Rekjejtn etcrna Bombič ?ta ferma. Od zadej ]>ej ':o an ©viišn Tržoni ba- sinov. Viva giruipdacjon Mulcčip(jo ga ver-to paiiton. Frence: To pdj se bio veseli. Jože: Ne samio uon!, 'ma tiidi naši. samn de »so ;kan:oru vingH. Vse jc pilo. Miln ga je spiv pr Molarji glih tri kvarti- 11c, taku ja bil drugi dan talku nerjen dc jc ani igas-podični diaiv vaiz«Lin na- m-csto flajsitra za kufjc oči. Frence: Ta jc lepa! Jcže: Frence, ztdej s'mi mtffo diomu. Pfri- di po .vcčerji h Tonetu na an -kvar- t.;n, bom še pravu. Z Buiganri. Frence: Z iBiiigam! __m_mmtmmmmimtmammmmimmfmr — Cepovan. Žrtcv zime. V pondeljek 16. t. in. zvečer je .sel znani Cepovanski trgovec z živino, 461etni Peter Suligoj, po dom. Štefanov, iz Gor. TrebuŠe, kjer je kupil par volov, sani po dolgi in strnii bližnici črez Kobilico v Cepovan. Na str- mi in zasneženi stezi mu je prišlo najbrže slabo, ker se pozna po sledovih v snegu da se je veckrat vsedel in noci^al. Prišel je že srečno črez Kobilico na čepovan- sko stran, a kakih 10 minut pred ciljeni, že blizu prvih liiš, je revež obnemogei. obležal v snegu iz zaspal za vcdno. V to- rek zjutraj so ga našli ljudje zmrznjenega v snegu in vsi pojzkusi, da bi ga pripravili k živijenju, so bili žal brezuspešni. Zapu- $ča mlado vdovo. Pokoi njegovi duši! Občinskc volitve so se tu mirno iz- vršile. Izvoljcni so razun enega komuni- sta sami zavcdni pristaši jugosloven.sk© narodnc stranke, možje, ki so trdno odlo- čcni delati z vsemi močmi za korist če- po\panskc občine. Prosveta. pr. Giovanni Vcrga umrl. Unirl jc znani italijanski pisatelj s Sicilije Giovan- ni Verga, ki je bil posebno slovit po svojih novelah iz rqjstnega kraja. pr. Mladi Istranin, St. 2. je izšla in prinaša zopet zanirnivo vsebino za lir- vatsko rnladino. pr. Dom in $vet, je izŠel v novi obliki in v novi opremi in bo odslcj izhajal redno vsak nicscc. Stane 250 K na leto. Med pi- satelji so zastopani v ti številki: ivan Brodar, Nartc Vclikonja in France Bevk. Med pesniiki pa Anton Vodnik. Miran Ja.ro S'lfvin Sarderako Jože Lc'Virenoic. V Us till ima tudi lzidor Cankar en spis. pr. Henrik Barbusse: Ogenj. Izdala Tiskovna zadruga, dobi se tudi v Gorict. To je naznamenitejši roman v svetovni vojni, kar je bilo napisanih, silovita obsod- ba voine in človeške družbc. pr. Naročaite si »Bogolluba«! V 1. števtlk! se ohrac^ urcdniStvo po'^ebe do Primnrcev in pravl: ^Cctiidi nas loči državna rneja, st vendar no smt- mo po duhu ločiti. Toliko bolj moramo skupaj dr- žati, kolikor bolj «as liočcjo viranje sile raztrc:a- ti. Cetudi nam ie otcžetio medscbojno osebno ob- čevanjc, duhu naJiemu vendar ne morejo staviti mej. Zato duhovno ioliko bolj občujmo med !vc- boji V dušcvnem oxiru bodi »Boffoljub« nasa skup na vez. On naj nas dnr?A v cno vcliko duhovno družino. Zato pa. prcsimo: \t na široko odpritc vrata v Vase Iiise po eclem Pri:morju!« -- Prva šicv. prinsiša sliko iiiireriskcffa Grada prcd vnj. sko in po vojski. — 5 lir stane letox BoKoIjnb za nas. p. KrUlka 0 knjigaii »Goriške Matice« je različna. Na sploh sc zeto up-oäteva važncat tcga ijucLsikegui ičterarnD^a pod- jetja za Julijsko Kirajino. Zaitio ]o 1-e pripo- roeati, najj bi se nasi zaupnjki pio-tinidiJli, da we vsi ixtiisii razproda^o kakor lansiko leto. Urednišbvo si «e v sivesti ,-da ni mo* i?Ig vsega doseči, ki bi bilo rado. Ce mu oa »Jutro« očka. Co '!Hl K. rneso (tfovedina) 800—1000 K, "Nkor na kartc 6(K) K, jajca koniad 100 v< must 2000 K, kava črez 2000 K. meter J1JV«nastcK:a blajra 1000—1200 K, voliic- JS^ Pa 8000—10.000 K, spula cvirna ^ K. Vlak do Celovca iz Pliberka je el-!»l doscda.i 90 K, odslej bo 500 K.« v> Na ruskih žeJeznicah se poccni vozijjo. Na [U^'1' hižiiih ždeznicali so vtrch tedivih prijeli 'sj6 °seb. ki so se vozile brez vozovnlc. Pripeti- H ft celo, da sc jc v en em sametn vlaku pelia- ° ^M brez vo'/ncRa listka. Sedanji sospodarski ^er ie sklenil, da bo vsak kaznovau s trimesee- "" Prisilnini delom, ako in- bo mo gel plačati vo- Raznoterosti. Klepetavost. koristna lastnost. Neki ^'lcški list priobcuie na tenieljii innenja •^-nih ztlravnikov o klepetavosti in zko- ¦^'/'osti članck. v katerem lastnost ni o- j spna kot uegativna, temveč kot zelo ze- r, fOristna lastnost. Marsikatcri zdravnik L vWi, ce bolnik veliko govori, ker je to A'0 znamenje in kaže veliko voljo do ^'^nja. Nasprotno je bolnik, ki nič ne !* *V(>r». Kotovo zelo bolan in ostabljen. U- Jj^^'ljcno je tudi. da poslanci in Rovor- i.j ^ dosežejo višjo starost kot pa ljudje, ' ^vorc inalo in znierno. Ljudje, ki radi JjiV°re- so vedno zdravi — pravi zdrav- V; tar sovor pospešuje drkula-cijo kr- \.,'.v "ložjranih. kar ,ie že samoposebi do- U/- ^lrave«;a srea. st, .* Statistika stradajočih. Po zadnjeni V5is*K:nem izkazti je bilo v samarski Jut>eriijij 2(H(K).OOO oseb. od katerih tin je (J|J?^ glad 1,909.000 ljudi. Katastrofe ni ko Uti!o sauK) 26a4lK) oseb ali 9 odstot~ »lih -5/' vse*' ' pretresujoča poročila o irroznem Jtv • A števiio stradajočili šc ^edno na- ^11- Huslej so napravili 767 obednic za Ir^- V kiririški republiki trpi jrlad 0() ijl5dj. qo *¦ Žalostna smrt v Icdu. Športnik Walter ha J|^.C ic "'' radf svo)11' br7-ih Psov' ki; so ^a voziIi ^ lc"''i saneli, znan po šlrnem svetu. Na. vseh i. ^nh dirkah je vsle'd urnosti svojih psov do- kh; T prvc na^nl^c- ^ zadnjem času pa je ta ' e'i zimskcsra športa in psov izKitiil brez slc- tikio sc ic samo t0< ^a je odšei s sanini, v fjQ¦>ri'1 .ic lijlo npre/.eno devet psov .Sedaj pa so ^*4 "aSli, ali kako! Snejc in led na obali jc- i„ -^nosc (Manitoba) je začel kopneti. Iz snesa Ho- Se ie Poiavil zmr/.nicni Walter (ioyiie s ^^i sanmi in v nyh upreženi psi! StraJšeu pri- W s*oic, kot bi nc bili mrtvi in so podobni Gospodarstvo. ^, < Cene v Jugoslaviji. Meso po 2S in >} %Qn za kjf, tiidi pa 21 in 23 kjr. Moka ^^ ^t. o. Nova koruza po 12 K 50 v. Vino-'e v Mariboru po «(K> K za 100 lar. ler i^ v Medjimarju po 14 do 18 K za li- %^° ceno irna vino Banatu. itt,/' ^ovi battkovci po 50.000 kron. Pa nHj ^ »Jas. V Nemslki Avstriji so jih nartis- \' '^m oziru je N. A. za Ru.sijo prva Vprašanja. '^rJ>?^° se nstanovi »Bralno društvo«? ^o Jf1^ »Mladiko^. V prihodnji številkf ^^^Pisano. ____________*________ Darovi. >Sf) d» r°delnosL — Za Slov. sirotišče ^o ]oC;u L. BoL stotero poplačaj. KRONE GOLDINARJE, srebro, staro zhitto- ure, starinske predtnetc, platin, bri- ljante, kupuje po najvišjih dnevnih cenah. Savorgnani, nrar, (iorica, Nemska ulica. Izjava. Podpisaiia naznamjam sovaščaiiom, da mi je Josip Per tout isitotain idoma št. 75 plačal 835 lir in druge pravidne stroš- ke na sodniji v Oorici dne 23. I. 1922. Zadcva j& bila zaradä m,ojc telesne poškodbe. Po^fodila sva se priijateljsjkim potom brez nikaikih drujrih velikih sitros- kov. Kanailsilvi Lom št. 73. Frančiška Murovec. Kanalski Lom št. 73. Preklic. ) Podpisani pröklicujem in .obžalujem obreldjive besede, k\ seni tjili izrdkel proti Konstnnneniu drušfcvu v Tohninu ter nju- nima odbornikoina rr. Karolu Batttetuti- ju in Francötu Kašca in .sejima zahva- l'jujc\m, da sta odisjtopiila od ¦sodnjjskesrfi postopittija. Totmin 22. januanja 1922. Filip Tuta po doinače Vikarnov Tolmin št. 50. *) Za čianke pod tern naslovom je uredniitvo odgovoruo le toliko, kolikor zahteva tiskovni 7akon. Razpis službe. V Rihenbörgu je razpisana služba obč. ;taijnika, zmožnega siov. in italijams'ke 'ga je/j^kia. Plača ipo dogovoru. Čais za vla- ¦jranje prošenj onreml'}enili s potrebnimi ; diAumenti je do 10. fehruairja t \. ] Županstvo Rihenberg žiipan: Sever Ivan. KOMPANJON ali drujr sc is^e za nieha- ničtio in inštalaterslko ideJajvnico. NatanČ- Tiej&i pojasnula pti g. Josipu Lulik — Sv. Križ-Cesta št. 88. IŠČEM DVA INŠTALATERJA in ene- 5?a rnehaniikarja. Z^lasiti se je pri tehn. asistentu Joslpu. Ltdik, Sv. Križ-Cesta št. 88. Predložiti je učno spričevalo in si>ri5e3\-al'O obrtnih šol. KAMIONI v naiboJt.jšem stanjii se prodaijo štirje 'Sikupaj ali posaimezrao po L. 10.000. vsak. Vi,a Ix. Akx>s^o 11. KDOR ŽELI knpati hi§o (pri sraiigii) na sol'kansfki ecjiti, katera se hrta zigraditi, naij se oglaisi pri Mozetiču. gostilna, Sol- kan. STANOVANJE eventuelno tudi 'hrano do- j bita dva iffospoda \yn zavedni dovenski rodbjni v isevornan deki incsta. Več pove upravni^hro »G. Stiraie.< KROJAŠKI POMOCNIK /^ maiio holijsc in za veliko navadno delo išče mesta. Na- stojp taikoj. Pmijazne ponudbe na upravo »Straže« pod »Vesitiein«. NA PRODA'J SO RAZLIČNI MOTOR- ,n od 2 do 25 HP bodi$j na bencin, nafto ali gas, med temi tudi na vazovih, ler 1 parni stroj. Brata Brešan- mehamična delaviiica - Podgiora. ONEMU, )ki iTiii je bila pred več xneseci v bližini sv. Luci>e iiJkiradena breja (kohila in je iutrmI o^las v »Ooriški Straži«, naj da v list polno 'Svoje ime, da mu oni. ki ve z-a skd tatu, lahko osebno pcve. Išče se raladega tehnika veščega sloven- skega in »italij. ijezika v frovoru in pisavi. Ponudbe na upiravo »uorišlke Sfcraže.« 300 L. najr>ra"de dobi oni, kd bi znal po:ve- dati kje se nahaja ivol — kateri je bil ukfct den iz lilcva dne 23. pre.t. meseca po noči posestnikn Ivanu Pirih v S-t. Florjanu, št. 225. Vol je bil popolnoma sive barve In tehta ofrolii 5 q. Sodi se, da je bil odpeljan v smeri proti Konninu. Kdor bi kaj vedtil naj sporoči na jjcnrnii naslov. S PRVIM MAJEM se odda v najcm ^o- stilna združena z žganjarno iia jako pro- metnem ki-aju. Kjc, pave uprava lista. Gorica, 31. decembra 1921. Podpisani Ivan Nardin iz Ločiuiika se istkreno zahvaljuje Zavarovalni Družbi »MIR« (»La Poce«), da mn je takoj in jako dobro izplačala vso škodo mvstalo vsled •.požcira v noči dne 7 teik., ki ie uniči! hišo in hiev z žavino. S spoštovanjem Ivan Nardin. »MIR« (»La Pace«) Glavna Vzajemna ZavarovaJna Druž ba Proti požaru hi drugim. Cjcneralno za- stopstvo iza Goriško: Gorica — Via Mio- relli 16. Išcego se zastopniki pod najujrod- nejšimi pogoji. Dor E. D1 Osvaldo Gorica Piazza Grande Travnik 6. Specialist za očesne boleztii. Periekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—II predp. irr od 3—5 pop. Zadpužna družba: „La Gasa" regiisftr. zadir. z omej. j>or. vabi na izredni obeni zbor katerega sklicuje upravni sve>t na ipodilagj S 20 zadnižnih praivil v nedeljjo, 12. februarja t. !., ob 10. tiri predpoldne v obclnski dvorani s sledečim dneivnkn redjom: 1. Potrjenje zapistDika usitanovnegia obe- nega zbora. 2. Sprememba zadrnžnili pravil. 3. Volitcv. 4. Sliuoajjnosti. Gorica, 26. Januar ja 1922. J. Bonibie predsednik. VABILO na občnizbor Kmetske delavske in Gospodarske zadruge na Idriji pri Bači vpisane zadruge z omejenim .iairksitvom, iki se vrši 19. februarja 1922 ob 11. uri predpoldne v dvorani g. Ignacija Kova- čiča. Dnevni red: 1. Poročilo načelsitva m nadzarstva. 2. Odobritev računsikeRa zakliaička 1921. 3. Volitev načelstva in na'dzorstva. 4. Slučajnoisti. V silučaju nesklepčnoisti se vrsj pol u- re kasneje druj^ občni zbor, ki sikkipa ob vsaikem številu navaočih članoiv. (§16.) IZBRAN LES za kolarstvo in inoderno pohištvo, na stro jih po naročilu prirezan, poskoblau resp. ostrugan (drakslan), jesen, nägnoj, akaci- ja, češnja, lipa, oreh, hrast, gabter, vlaena btikev, jovha za imitaeijo maiiago:iija (z naivodilom), suh jetov >les; izgotovljeoe dvodelne jermeniiee (I^iietnenscheiben), ko i la za vozove, furnir itd. dobavlja Mehaiiična žaga Fužinc - Ajdovscwa. V. BOMBIG železnina Gorica - na Travniku št. 19. - Gorica. KUPUJEM VSAKOVRSTNE KOŽE, ka- kor: lisdčje, ikunin-e, jazbečeve, podlasičle. zajčeve, 'diibuirjovc. vidrine l t. d. po naj- ! ____________višjih certali._____________ Vzajetnna zavarovalnica & PoHdia- rla zavaruje vse na suhein in na morjü, kaikor: proti ipožajru, zwin^kim botenfiim in nezgodam. Ta zavairovaHndca je maj- večja in zavairuje vse i>o najniž^ih cenah. Okrajni zastopmik zii ^orižiko je g. Ciril Bensa. Njc.^ova piisarna sc naha}« Piazzii Cristo št. 2, kjer uiradiuje ob pon- deljkiili, eetrtikih nn sohotah od 9. ure pned potldne do 3. ure piopoldnie, ostale dni pa v Podisabotsinu št. 178. Oka^ajni zastapnft za Kradiščansko, ikras im okötico je g. A- !oj7ij Silič v OrehcKViljah pri Mirnu. čevliarnica in trgovina z usniem Jožef Pregelj Col nad Vipavo. Ima v zalogi vsakovrstne čevlj. potrebščine, veliko izbiro vsakovrstnega usnja, poft- platov itd. Izdeluje različno obuvalo p» najzmernejših cenah ter sprejema naroCila po meri. — Toplo se priporoča svojim rojakom doma in bljižni okolici Cola. ANTON TERPIN in Comp. nova zaloga mannfttkturnega blaga v Gorici, Via Rastello st 10 se priporoča slav. občinstvu v mestu iw na deželi za mnogobrojen obisk. ttF" €ene brez koDkureuee. *"Wti Na Urobno ! Na debelo! IVAN KACIN • Gorica Via della Croce st. 10 (za kornom). Izdeluje orglje, harmonije popravlja in ugla- suje klavirje, automate itd. V zalogi ima vedno izdelane harmonije strune za tant- buraške zbore. Furnir in krnise za mizarje. Kupuje in zamenuje vse omenjene instru- mente. — Oddaja tudi na obroke. U^T* Zahtevajte cenik. "^Hl Zadružna zveza (prej Goriška zveza v Gorici) vpisana zadruga z omeieno zavezo je osrednja organizacija vseh goriških za- driug. Pisarna v Gorici Corso Verdi §t. 32, I. nadstropje. Uradnje iob dalawnikiih od 8. dio 12. predpolne in od 2. do 4. popoludne. Ob sobotah in dnevih pred praznifki je ttrad popoludne zaprit. TOVARNA ZA IZDELOVANJE ZRCAL Tvrdka F. Bus f oni, Weigensamer & Co Gosrka • ulica XXIV. Maggio štev. 14 • Gorica '^aganje - posrebrnjenle - izdelovanje umetniškega slekla - vezanje slekla s suincem in 2 medenino • poliranje stekel in krisfalov - posrebruje se na novo pokvarjena zrcala! NA PRODA.I .]L POSESTVO z civenia hišama in trgovino na zclo pro- metnem kraju na goriškem. Vprašanja na upravo »Goriške Staže«._____ DRUG (KQMPAGNONp se iščc za trgovino na dehclo. Potrcbcii kapital 40-50.000 Lir. Naslov pove upra- i va »Goriške Straže«. * Dr. A. Grusovin specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje