v spremenjenih razmerah konkretneje opredelimo naloge in program delovanja znotraj sociologije: z njeno pomočjo pa tudi v našem ožjem in širšem družbenem okolju.
VJERAN KATUNARIČ
Sociologija (še) v kleščah politične presoje
1. Sistemska teorija. Hegemonija in odvisnost med državami. Teorija in raziskave o etnično-nacionalnih odnosih - s posebnim ozirom na politične spremembe v Vzhodni Evropi.
Na simpoziju o sistemski teoriji je bilo malo udeležencev. Uvodničarji, med katerimi sem poznal le K. D. Baileya. so predstavili nekatere svoje konceptualne finese. ki zadevajo možnosti interpretacije družbenih procesov v kategorijah sistemske teorije. Zaznavna je bila težnja, da se interpretacija nekoliko bolj poenostavi. Glede na to in pa izkazani interes med udeleženci se zdi. da prevzema primat na splošni teoretski ravni teorija racionalnega izbora; v nasprotju s prej omenjenim simpozijem je bil ta drugi množično obiskan - udeležili so se ga tudi znanstveniki svetovnega slovesa. Skratka, velika imena pritegujejo poznavalce ter spodbujajo produkcijo socioloških del. vplivajo na izbiro tem in ustvarjajo inter-pretativne modele, ki jih potem drugi na široko posnemajo.
Na simpoziju o hegemoniji in odvisnosti med državami, ki je bil tudi zelo dobro obiskan, sta največ pozornosti požela Johan Galtung in Immanuel Wallerstein, ki sta predstavila svoja videnja novo nastajajočih interesnih sfer v svetu. Pri tem sta se izkazala z dokajšnjo geopolitično imaginacijo. ki je bila na trenutke podobna strateškim igram s futurističnimi scenariji. V tem in še v drugih primerih se poslušalcu vsiljuje dojem. da so kongresi podobni velikim sejemskim prireditvam. Hipe-rinflacija idej. katere glavna značilnost je proizvodnja novih besedi in skovank, je momentum intelektualnega tržišča - hkrati pa tudi izraz samoohranjanja zakladnice jezika: gre za razloček med kruto politekonomsko stvarnostjo družbe, »gluhost-jo« držav, korporacij in establichmenta trdih znanosti, vključno z ekonomijo - nasproti poetizirajočemu diskurzu družbeno-humanističnih ved.
Simpozijem in sejam o etnično-nacionalnih odnosih sta dajala ton predvsem dva pristopa. Prvi je ameriški, ki etnične odnose preučuje v kontekstu socialne stratifikacije. drugi pa je vzhodnoevropski, ki te odnose postavlja v kontekst teritorialnih vprašanj in razmejevanj. Ta drugi vidik se mi je zdel zanimivejši; takoj pa moram pristaviti, da je v tem pogledu, kolikor sem pač lahko ugotovil, sociološka artikulacija etničnih problemov komaj v fazi nastajanja, z izjemo morda pri jugoslovanskih sociologih. Kolegi z Vzhoda, pa tudi mi smo še dokaj močno obremenjeni z nekakšnim političnim nad-determinizmom. ki nam ne vsiljuje le »dnevnih redov«, pač pa tudi konstruira družbo prek ultimativnih in dokončnih nazorov o zgodovini, suverenosti, pravicah narodov in o optimalnih mednarodnih odnosih oz. odnosih med državami. Sociologi se seveda ne morejo povsem ogniti nad-determinaciji z nekakšno utopično koncepcijo družbe, upravičeno pa bi bilo pričakovati. da ne bodo slepo korakali po poti političnih konstrukcij, ki so. po mojem prav tako iluzorne. pa najsi gre za secesionistične ali za imperialistične konstrukci-
je - bodisi v litvanski ali v rusko-sovjetski varianti. Ko sem, na primer, vprašal svojega kolego iz Češkoslovaške, kaj po njegovem mnenju povzroča tolikšna trenja med Čehi in Slovaki, mi je odgovoril, da gre pri tem izključno za ekonomslke probleme. Podobna temu je bila reakcija nekega ameriškega kolege na moja pojasnila o etnično-nacionalnih spopadih v Jugoslaviji, ko me je vprašal, kakšna je ta nerazumljiva navezanost balkanskih narodov na njihove teritorije. Seveda je bilo to (ne)razumevanje v tipični vzročni zvezi z ameriškim kontekstom - prav tako kot tudi dokaj splošno sprejeta sodba mnogih ameriških sociologov in antropologov. daje evropski ideal »Blut und Boden« zgodovinski anahronizcm. ki so ga ZDA že zdavnaj pokopale. V bistvu pa v tem primeru ne gre le za ateoretično premiso takega razmišljanja, docela je skregano z logiko - saj je tudi teritorij ZDA sakrosanktno dejstvo, pa najsi se izraža v patriotski evforiji ali pa v modernem mednarodnem pravu. Obsojati male narode na tisto (prilaščanje teritorija), kar so veliki narodi počenjali v preteklosti, je izrazit primer političnega vplivanja na razsojanje. To je v bistvu status quo, ki paralizira sociološko misel in njeno zmožnost. da bi prispevala k razreševanju problemov. Kakor hitro pa se takemu vplivanju uprete. postavite v dvom marsikaj, kajti potem morate razmišljati v povsem drugačnih razsežjih. V tem pogledu na kongresu predstavljena sociološka misel ni bistveno evoluirala. Je to morda bojazen pred vnovičnimi pojavi nekega radikaliz-ma ali utopizma. na to vprašanje ne bi znal odgovoriti. Zavedam pa se tega: če bomo toliko obremenjeni s politično usodnostjo zgodovine, tudi poslej ne bomo niti kot znanost niti kot profesija sposobni sooblikovati svobodnega sveta v plura-lu. kar je kongres izpostavil kot simbolično nalogo za to leto.
2. Na kongresu sem govoril o problemu političnega reprezentiranja etnično-nacionalnih manjšin v enopartijskem in večpartijskem sistemu, pri čemer sem kot primer uporabil Srbe na Hrvaškem. Na podlagi izsledkov dveh raziskav o etnični stratifikaciji na Hrvaškem ter s komentarji o sedanjih političnih dogajanjih sem opozoril na resne težave pri vzpostavljanju politične demokracije v multietničnem kontekstu; to posebej vsied tega. ker se je suverenost naroda po zlomu boljševiške nadsuverenosti (Jugoslavije) skušalo nadomestiti z etnično-nacionalnim ključem v kadrovski politiki, zdaj pa se ta vrača k svojim primordialem izvorom (teritorij, meje, resursi, jezik, kvazi sorodnost itd.). Konec koncev so tako pot v konstituiranje demokracije ubirale tudi razvitejše nacije. seveda ob občasnih daljših zastojih in pretresih. Na kongresu sem se omejil na prikaz stanja in probleme, ki jih sproža. Teoretskih reperkusij takega historično determinističnega pojmovanja pluralne družbe v svojem prispevku tokrat nisem načenjal.
DRAGO KOS
Delitve in združevanja v svetovni sociologiji
Kongres v Madridu je bil po obsegu največje dosedanje srečanje sociologov, kar je nedvomno eden izmed pokazateljev naraščajoče dejavnosti sociologov celega sveta. Zelo verjetno pa je na tako množičen obisk (več kot 5000 udeležencev) vplivala »prostorsko časovna distanca«. Predhodna kongresa sta bila namreč