P R E S E K List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 29 (2001/2002) Številka 6 Strani 334-337 Marijan Prosen: ZAKRITJE Ključne besede: astronomija, nebo, zvezde, Luna, okultacija. Elektronska verzija: http://www.presek.si/29/1495-Prosen.pdf © 2002 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije © 2010 DMFA - založništvo ZAKRIT JE Zakrit je ali okuliacija (occultatio, lat. h ki'i vanje, tajenje) v astronomiji na splošno pomeni pojav, da. prvo vesoljsko telo zakrije ali okultira drugo. V tem primeru leži drugo, to je zakrito telo, bolj daleč kot prvo telo. Zakritje večkrat uporabljamo kot pomoč pri ugotavljanju, katero od dveh vesoljskih teles, ki sta udeleženi pri zakritju, je od nas bolj oddaljeno Z roko zakrijmo (zastrimo) luč na steni. Kaj je od nas bolj oddaljeno, roka ali luč? Tako lahko Luna pri svojem navideznem mesečnem gibanju na nebu zakrije zvezde, planete, glave kometov, radijske vire, kar vse pomeni, da so zvezde, planeti, kometi, radijski viri od nas bolj oddaljeni, kot je oddaljena Luna. Planet lahko zakrije zvezdo (leta 1679 je Saturn za,kril zvezdo Omi-kron Bika., 1976 je Mars zakril zvezdo Epsilon Dvojčka, 1981 pa Venera zvezdo Sigma Strelca). Znani so primeri, da planet zakrije planet (leta 1590 je Venera zakrila Mars) ali da planet zakrije satelit, ki kroži okrog njega (npr. da Jupiter zakrije kako svojo luno; o tem najdete podatke v astronomskih efemeridah ¿Vaše nebo). Najbolj znana, številna, raziskana in tudi pomembna so Lunina zakritje zvezd. Zato tu predstavimo predvsem ta pojav (slika 1). Pri Luninem zakritju zvezda v hipu zaide za Luno, včasih pa prav tako tudi vzide izza nje. Ker se Luna premika glede na zvezde od zahoda proti vzhodu, zvezda (planet ali kako drugo vesoljsko telo) izgine za Luninim vzhodnim robom (pojav imenujemo tudi imersija), pojavi pa se izza njenega zahodnega robu (emersija). Od mlaja mimo prvega krajca do polne lune se izginotje zvezde torej dogaja na temnem vzhodnem robu Lune, od ščipa mimo zadnjega krajca, do mlaja pa se ponovni pojav zvezde kaže na temnem zahodnem robu. Lunina zakritja zvezd uporabljajo za določitev natančne lege Lune, za katero vemo (glej Presek 28. 2000-2001, 206), da ima zelo zamotano gibanje, njeno natančno lego pa pogosto potrebujemo v raznih izračunih. Lege zvezd na. nebu so določene zelo natančno, ker gre za točkasta telesa z gibanji, katerih lastnosti dobro poznamo. Luna pa ni točkasta, pravzaprav je navidezno zelo razsežno telo, pa še njeno gibanje je zelo težko natančno predvideti. Lege Lune torej ni možno napovedati z enako natančnostjo kot lege zvezd. Ce pa na primer izmerimo čas (trenutek), ko Luna zakrije zvezdo, je lega točke na Luninem robu (to je zvezde, ki se ravno dotika Luninega diska, kjer se odigra pojav) v tem času tudi znana. Slika 1. Ko Luna prečka nebo, občasno pride pred kakšno zvezdo v ozadju tako, da jo Začasno zastre in prepreči, da bi jo opazovali - rečemo, da Luna zakrije zvezdo. Razmeroma pogosto zakrije dovolj svetlo zvezdo, ki jo lahko opazujemo že z daljnogledom manjše povečave. Slika prikazuje, da bo Luna kmalu zakrila zvezdo — zgodilo se bo Lunino zakritje zvezde. Pojav se odigra v nekaj stotinkab sekunde. Zakritje je mogoče posneti na filmski trak, s TV kamero, fotocelico, fotometrom, videom. Kot zanimivost naj povemo, da natančni pregledi posnetkov kažejo, da Luno obkroža skrajno redka atmosfera (tako redka, da bi lahko rekli, da je nima). Pri izredno natančnem opazovanju sij zvezde nekako dve do tri sekunde preden zvezda izgine za Lunin rob zelo rahlo pade, svetloba zvezde nekako šibko "zamigota" oziroma zvezda 'Vibledr. Na zgornji sliki je zvezda še nekoliko navidezno oddaljena od Luninega robu: Luna se ji navidezno približuje od zahoda proti vzhodu (giblje se v levo). Spodaj je zvezda tik pred zakritjem. Iz teh podatkov lahko nato določimo natančno lego Lune, pravzaprav središča njenega, diska ob zakritju (alika. 2). Zato Lunina zakritja zvezd pazljivo opazujejo. V preteklosti so opazovanja teh zakritij pomagala tudi pri odkrivanju sprememb v vrtenju Zemlje. Slika. 2. K določitvi natančne lege Lune s pomočjo Luninega zakritja zvezde. Zaradi Luninega gibanja glede na zvezde proti vzhodu zvezda Zi izgine (zaide) za Luno - zakritje (imersija), zvezda Z2 pa se pojavi (vzide) - odkritje (emersija). Zvezde imajo kot. točkasta telesa natančno določeni nebesni koordinati (rcktascenzijo ti in deklinacijo (i), Luna kot razsezno in zelo "muhasto" telo pa ne. Natančnejši koordinati Lune (pravzaprav središča Luninega, diska) ob zakritju dobimo, da upoštevamo smer Luninega gibanja na nebu, podanega npr. s kotom e, in znanim navideznim polmerom /j Lune. Naj ima zvezda Zi znani koordinati «1 in ¿1. Tedaj sta koordinati središča Tq(«o, Luninega diska enaki' au = Ori — pcose in 5q ==