fbštnlnaoigčana v gotovim Leto 11. Liufriiana. 29 oktobra 1M28 IZHAJA vsak ponedeljek ob 4 zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 On. četrtletno 10 Din. polletno 20 Din — V Ljub liani. Maribora in Celju dostavljen na dom mesečno l Din več. — Za Inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knafljeva al 5* telefon št. 2034. 2072. 2804. UPRAVA v Ljubljani. Prešernova al 54+ telefon št 2036 INSERATN1 ODDELEK v Ljubljani Prešernova al 4.. telefon št 2492 Ste* 44 Zmagoslavje Krasno zborovanje v osrčju Slovenije. - Brezuspešna prizadevanja in nasilja klerikalcev. Z burnim odobravanjem sprejeti govori narodnih poslancev Neposredno za Siskom je včerajšnjo nedeljo prišlo na vrsto Celje, da na im-pozanten način manifestira svojo voljo za vztrajnost v borbi za ideje itn cilje KDK. Razume se, da celjski zbor ni mogel po svoji obsežnosti biti enakovreden naslednik onega v Sisku, toda navdušenje, ki je vladalo na njem. je podalo krasen dokaz, da se Slovenija v nadih etapah priključuje kmečko-demokratskemu pokretu. Zgodovinska tla Siska so pred tednom nosila deset-tisoče pravnukov onih borcev za svobodo, ki so v slogi Hrvatstva in Slovenstva videli svoj spas. A zgodovinsko Celje, ki je že pred stoletji kljubovalo Habsburgom. je z včerajšnjim velikim zborom dokazalo, da se zaveda svojih zgodovinskih tradicij. Celje — stečišče Savinjske doline, po naturi podano srce Slovenije, središče tujskega prometa na Štajerskem — je navzlic mnogoterim preizkušnjam v komai minulih letih in desetletjih podalo krasen dokaz, da se v niem stekajo žive žile slovenskega Štajerja. Bil je včerajšnji manifesta-cijski zbor ne glede na pri sodnico desetletnice osvobojenja tudi proslava 60-letnice prvega slovenskega tabora, ki je v neposredni bližini Celja, v osrčju Savinjske doline, v Žalcu, ustvaril močni pokret za Slovenstvo in JugoSlo-venstvo. Zaman vsi klerikalni napori! Celje belo in veselo... Nič niso pomagali vsi ukrepi klero-radikalskega režima. Navzlic močni konsignaciji orožništva, ki se je ves dan nahajalo v pripravi v poslopju Mestne hranilnice, prav nasproti Celjskemu domu, navzlic strogi pripravljenosti vojaštva, navzlic impertinentnim hujskarijam »Slovenca« so z belih hiš belega Celja že v ranem jutru zaplapolale trobojnice. Klerikalci so v zavesti pomembnosti manifestacij-skega zbora KDK v osrčju Slovenije storili vse, da vsaj svoje nezavedne pristaše odvrnejo od udeležbe. V okolici Celja so priredili svoja zborovanja: na Tehariiih, v Vojniku. BraSlovčah in še marsikod drugod. Druge so poskušali dirigirati na nekakšno orlovsko proslavo z ugodnostjo četrtinske vožnje v Ljubljano. Z grožnjami so hoteli tudi ustrahovati vse, ki so količkaj od njih odvisni. Pa je bilo vse zaman. Baš iz onih krajev, kjer so klerikalci najhuje pritiskali so že tekom dopoldneva prihiteli ljudje v skupinah v belo Celje, da čujejo resnico, da manifestirajo za pravico. Vsekakor bo Celje beležilo včerajšnjo nedeljo kot svoj novi zgodovinski dan. Že dolgo ni bilo na celjskih ulicah tolikega vrvenja, že dolgo ne tolikega navdušenja. Z dopoldanskim vlakom so v Celje prispele skupine akademikov iz Ljubljane in Zagreba. Po prisrčnem sprejemu na kolodvoru so se akademiki s prapori na čelu podali v mesto. A glej! Že pred vhodom v Aleksandrovo, nekdanjo Kolodvorsko ulico jih je prestregel močan kordon orožništva. Kakor da so zrasli iz tal. Zaman! Navdušenje akademske omladine je premoglo tudi komando višje oblasti. Po stranskih ulicah so si akademiki omogočili dostop v mesto. Glasno prepevaje, vzklikajoč kralju in Jugoslaviji so srečali večjo skupino vojakov. — Živela vojsika! _ Živela jugoslovenska omladina! — so gromovito odgovarjali vrti vojniki. »Morala« je bila zlomljena in Celje se je spontano vživelo v razpoloženje slavnostnega dne. Prisrčen sprejem na kolodvoru K prihodu popoldanskih vlakov so se na kolodvoru zbrale velike množice, njim na čelu akademiki s številnimi hrvatskimi in slovenskimi zastavami, ovitimi v črni flor. Presrčno je Svetozarja Pribičeviča in dr. Mačka pozdravil bivši celjski župan, sivolasi narodni voditelj dr. Hrašovec. Tako intimen in čuv-stven je bil njegov pozdrav, da so se Mnogim orosile oči. Vse prisotne je nato še posebno ganil ljubek prizor, ko je belo oblečeno dekletce poklonilo obema voditeljema dva krasna šopka. Kmalu nato je v Celje prispel ljubljanski brzovlak, v katerem so se pripeljali poslanca dr. Žerjav in Pucelj, podpredsednik SDS Ribnikar, obl. posl. inž. Zupančič in številni drugi predstavniki KDK iz ljubljanske oblast". Tudi njim je akademska omladina s celjskim občinstvom vred priredila topel sprejem. Pred Celjskim domom so se medtem zbirale velike skupine manifestantov, ki so prispeli v Celje z vlaki, avtomobili, na vozovih, bicikljih, pa tudi peš. A nenavadno impozanten je bil prizor, ko se je približala po Kolodvorski ulici krasna povorka iz Savinjske doline. Bilo je na čelu te divne skupine 30 jezdecev. cvet Savinjske kmečke inteligence. Njim je sledil oddelek kolesarjev, za njimi pa 20 okrašenih vozov, natrpano zasedenih s kmečkimi fanti in možmi, ki so ubrano prepevali narodne pesmi. Ko so udarjala jeklena konjska kopita ob trdi tlak Krekovega trga, je vse prisotne tisoče občudovalcev prešinjala ljubezen do tega zdravega kmečkega rodu in iz grl so doneli oduševljeni vzkliki pravega narodnega navdušenja. V veliki dvorani Celjskega doma Takoj nato se je prostrana dvorana Celjskega doma začela polniti in se napolnila do kraja. Prekrasen pogled se je nudil z odra, okrašenega z zastavami in razcvetelimi oleandri. Dve veliki stranski mizi so zasedli novinarji, zastopniki vseh jugoslovenskih dnevnikov. V dvorani, ki po svoji arhitekto-nrčni lepoti in obsežnosti ne zaostaja dosti za največjimi ljubljanskimi dvoranami. se je strnila glava ob glavi. Kmet, obrtnik, delavec in uradnik so v slož-nosti pričakovali, da čujejo besede svojih voditeljev. Prenapolnjena je bila galerija, na kateri se je v odličnem številu zbralo tudi zavedno ženstvo. Kmalu ni bilo za nikogar več prostora v dvorani in so pred številnimi vhodi, posebno na stranskih terasah, zaman čakale stotine zapoznelcev, da si priborijo vstop v dvorano, ali da vsaj iz prikrajka vjamejo fragmente govorov. Nad 4000 ljudi se je strnilo v Celjskem domu in pred njim. Pričetek zborovanja Silna kompaktnost teh množic je izrazila svoje navdušenje, čim so se v dvorani pojavili voditelji Pribičevič, dr. Maček, dr. Žerjav, Pucelj, dr. Pivko, Urek in drugi. Od vseh strani, posebno še z galerije, se je nanje vsul dež cvetja. vzklikanju ni bilo kraja. Ko so poslanci in drugi predstavniki KDK zasedli svoja mesta na odru, je trajalo še precej minut, preden je prišel do besede nekdanji državni poslanec g. Fran Roblek iz Žalca, ki je s prisrčnimi domačimi besedami pozdravil oba voditelja in zborovalce ter nato izročil predsedstvo odvetniku dr. Ka-lanu. Za podpredsednika sta bila soglasno izvoljena g. Roblek in gosp. P1 a s k a n. Govori Predsednik dr. Kalan je v svojem nagovoru povdaril veliki pomen celjske manifestacije, nato pa podal besedo nar. poslancu Ivanu Puclju, ki je s temperamentnimi besedami, prepričevalnimi in domačimi kakor vsakdanji kruh, ustvaril močno razpoloženje. Z veliko pozornostjo in burnim pritrjevanjem so zborovalci poslušali državniško^ modra izvajanja po>l. dr. Gregorja Žerjava. Z živo simpatijo so sprejeli takoj početne besede »hrvatskega Slovenca« dr. Vladimirja Mačka, ki je v sladki kajkavščini, kateri je pač savinjski dialekt najbližji, podal javno, odkrito izpoved sedanjega čustvovanja hrvatskega naroda. Po lapidarnosti in bujnosti retorike, kakor tudi po važnosti političnih enuncijacij je bil skladna dopolnitev dr. Mačkovih izvajanj govor Svetozarja Pribičeviča. ki je imel svojo krono v močnem povdarku: »Mi se nismo bojali represalija u Austro - ugarskoj, kad je bila u kulmi-naciji svoje sile. pa se ne bojimo ni da-nas, kad smo u svojoj vlastitoj državi!« . . . Zaključek zborovanja S toliko impulzivnostjo prevzeta množica je kakor elektrizirana še pričakovala toplih besed, toda, žal, — čas je potekel. Potrajalo je zopet nekaj minut odobravanja, vzklikan-ja in ploskanja, da je prišel do besede predsednik zbora dr. Kalan, ki se je prisrčno zahvalil zborovalcem na udeležbi in prečital resolucije, ki so bile soglasno sprejete. Na rokah je mladina ponesla oba voditelja z odra. Le počasi se je praznila dvorana in razvnelo se je življenje v vseh ostalih prostorih Celjskega doma. Podjetni restavrater g. Hla-vač, ki sicer v vsakem pogledu ustreza zahtevam moderne hotelske industrije, je pač menda še redko imel tako velik »obrat« kakor včeraj . . . Slovo Gruče zborovalcev z akademiki na čelu so se pred Celjskim domom strnile v velikansko skupino, prepevaje in vzklikajoč voditeljem KDK. Vhod v Aleksandrovo ulico je zopet preprečil kordon orožništva, ki pa je končno le popustil, ker so se medtem že glavni kontingenti zborovalcev z zastavami podali po stranskih ulicah v mesto in se po kratkem obhodu zopet zbrali pred Celjskim domom, kjer je izpregovoril še kratke navdušujoče besede poslanec Pucelj. Ker nagajivosti od strani oblasti le še ni bilo dovolj, so dobri ljudje še poskrbeli, da je za dobre pol ure ugasnila vsa elektrika. Pa tudi temu je bilo kmalu odpomagano. V neskaljenem navdušenju so množice spremile odhajajoče goste na kolodvor, kjer se je med prepevanjem in neprestanim vzklikan.iem na čast voditeljem KDK prekmalu približal trenutek slovesa. Vladine skrbi pred sestankom parlamenta Sestanek bo znova odgoden za dva dni. — Borba za predsednika finančnega odbora. — Načrti za dosego boljše frekvence skupščinskih sej. Beograd, 28. oktobra. Danes je vladalo v Beogradu skoro popolno politično mrtvilo in ni beležiti nikakega važnejšega dogodka. Ministrski predsednik dr. Korošec. ki je bil zadnje dni baje bolan in ni zapuščal svojca stanovanja, je danes zopet prišel v svoj kabinet, kjer je imel konference z raznimi prvaki vladne koalicije. Poleg akcije proti KDK, ki tvori nekako centrailno os vsega vladinega dejanja in ne-hanja, posveča vlada trenutno največjo p°~ zornost zapetnemu sestanku Narodne skup-čine. Prvotno bi se imela skupščina sestati že B. novembra, da bi bilo s kraljevim ukazom otvorjeno redno zasedanje. Danes i>a se je iz^ vladnih krogov zatrjevalo, da se bo skupščina sestala šele 5. novembra. Na dnevnem redu prihodnje seje je samo izvolitev finančnega odbora. Zopetni sestanek Narodne skupščine ponovno spravlja na dnevni red razna vprašanja, ki povzročajo vladi velike preglavice. Predvsem gre za predsednika finančnega odbora. Kakor znano, je svoječasno podpredsednik tega odbora demokratski poslanec Še-čerov ostro nastopil proti vladni finančni politiki in podal odstavko. Sečerov ima za seboj precej močno skupino, ki zahteva v zvezi z izvolitvijo novega finančnega odbora tudi temeljito korekturo finančne politike in namerava napraviti iz tega vprašanje nadaljnega sodelovanja. Govori se, da se strinja s to akcijo tudi Aca Stanojevič, ki se bo v svrho podrobnejšega dogovora jutri sestal z Ljubo Davidovičem in Sečerovom. Drugo za vlado nič manj pereče vprašanje je vprašanje posečanja sej Narodne skupšči- ne s strani poslancev vladne večine. Pri dosedanjih sejah se je često izkazalo, da skupščina nima niti kvoruma, in je le odsotnosti opozicije zahvaliti, da je vlada sploh mogla spraviti pod streho razne svoje predloge. Zato razpravljajo v vladnih krogih o tem, kako bi prisilili poslance k rednemu pokanju sej, zlasti še, ker napovedujejo tudi pristaši radikalskega glavnega odbora bojkot Narodne skupščine. Iz vladnih krogov se je dane9 zatrjevalo, da bo na prvi seji Narodne skupščine sprejet sklep, da se izplačajo i>o-slanske dnevnice samo onim poslanvem, ki bodo navzoči pri vseh sejah. Ta sklep bi obenem zadel tudi poslance KDK in bi tako po mnenju vlade dosegel svoj dvojni uspeh. Ta namera je vzbudila zlasti v vrstah radikalskega glavnega odbora veliko razburjenje. Ožji glavni odbor je imel danes sejo, na kateri se je posvetoval o stališču, iti ga naj zavzamejo. Pozornost vzbuja vest, da je bil dr. Milan Srskič sinoči v daljni avdijenci na dvoru. Seja Državne obrtne banke Beograd, 28 oktobra. Pod predsedstvom Milana Stojanoviča ie bila danes plenarna seja glavnega odbora Obrtne banke kraljevine SHS. Razpravljali so o poročilu bančnega ravnateljstva o poslovanm tega zavoda do 30. septembra. V debati, ki ie bila precej obširna, se ie povdariala tudi potreba osnp"ania novih podružnic Obrtne banke v Ljubljani ln Sarajevu. Jubile ne svečanosti v Pragi Veličastna revija čsl. vojske na Beli gori pred predsednikom Masarykom, generalom Mittelhauserjem in generalom Pešičem. — Masaryk o dolžnostih mladine. — Slovesno odkritje spomenika Ernestu Denisu. Praga, 28. oktobra. Današnje svečanosti je izpolnila velika revija armade in defiliranje na Beli gori pred predsednikom Masarykom. Po paradi so se vršile pri predsedniku Masaryku ofici-jelne avdijence. Po nagovoru predsednika poslanske zbornice Malypetra in predsednika senata dr. Hrubara ter namestnika ministrskega predsednika msgr. dr. Šramka je prečital predsednik Masaryk svojo poslanico. Nato so govorili zastopniki diplomatskega zbora ter papeški nuncij Ciriaci, kateremu je predsednik republike odgovoril v po-( sebnem govoru. Vojaški oddelki so se zbrali pod vodstvom šefa generalnega štaba generala Syrovega v Fochovi ulici ter nato odkorakali po glavnih ulicah na Belo goro. Po mestu so tvorili oddelki Sokola, Orla in delavskih telovadnih organizacij, dalje politične organizacije in društva ter šolska mladina špalir. Na Beli gori so se oddelki razporedili v dve veliki skupini, obrnjeni proti tribuni predsednika. Predsednik Masaryk je prispel v spremstvu obrambnega ministra, francoskega generalnega štaba Mittelhau-serja, jugoslovenskega šefa generalnega štaba Pešiča in številnih drugih visokih vojaških funkcijonarjev. Parado je ©tvorila eskadrila 29 letal prvega letalskega polka. Po paradi se je predsednik raz-govarjal s člani diplomatskega zbora. Pri odhodu so ga zbrane množice živa-no pozdravljale. Praga, 28. oktobra. Včeraj popoldne se je zbralo na trgu Miru okoli 15000 otrok vseh praških šol. da počaste predsednika Masaryka. Otroke je nagovoril predsednik s krasnim nagovorom, v katerem jim je želel zdravja in položil na srce krasne nauke. Pridnost, poštenost, ljubezen do domovine, naroda in materinskega jezika so bile glavne misli, ki so prevevale prisrčne besede predsednika. Prizor je napravil mogočen vtis. Dopoldne je bil slovesno odkrit spomenik francoskemu zgodovinarju Ernestu Denisu. Proslavi je prisostvoval predsednik Masaryk, zunanji minister dr. Beneš, prosvetni minister dr. Hodža ter številni predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Najpomembnejši je bil pri tej priliki govor zunanjega ministra dr. Beneša. ki je obširno govoril o pomenu Denisa za Češkoslovaško. V imenu Francije je poveličeval skupno delo Češkoslovaške in Francije minister dr. Oberkirch, ki je orisal češkoslovaško borbo med vojno in označil Denisov spomenik za simbol moraličnega boia za nravne vrednote. Obenem pa sta spomenika spomina na češkoslovaško-francosko sodelovanje za mir in demokracijo. Triumf „Prodane neveste" v Parizu Pariz, 28. oktobra. V oDeri Comique se je vršila svečana premiiera Smetanove »Prodane neveste«, ki je dosegla nenavadno velik uspeh. Vsi solisti in sodeluioči so bili deležni ponovnega spontanega odobravanja. Listi ne vedo. ali bi bolj povdariali umetniški uspeh prireditve ali vihar simpatij, ki je oril ta večer v znak simpacij Pariza in Francije do Češkoslovaške. Razen pevcev so presenetile tudi odlično naštudirane plesne točke v češkoslovaških narodnih nošah pod vodstvom Vaclava Vlčka in Lidije Wi-siakove. ki so žele mnogo odobravania. Krvavi incidenti ob odkritju spomenika francoskemu državniku Combesu Rojalistični mladeniči poškodovali spomenik. — Moralo je nastopiti orožništvo. Pariz, 28. oktobra. Prosvetni minister Herriot. poslanec Daladier in druge levičarske osebnosti so se udeležile danes v Ponsu odkritja spomenika bivšega ministrskega predsednika Emila Combesa. v čigar dobi so bile. kakor znano, izgnane kongre-gaciie. . . Med slavnostjo ie prišlo do burnih inci- dentov. Kakih 20 mladih rojalistov ie prodrlo kordon in poškodovalo sprednjo stran spomenika. Orožniki so pričeli streljati ter so eno osebo ubili, eno Pa ranili. Vsi ostali so bili aretiram. Minister Herriot je v daljšem govoru obrazložil Gombesovo delo. Govoril ie tudi posl. Daladier. ki ie nastopil proti členoma 70 in 71 fin. zakona. Pred rešitvijo važnih povojnih problemov Pomembne izjave ministrskega predsednika Poincareja. —- Fran-cija bo vztrajala napram Nemčiji na svojem stališču. Pariz, 28. oktobra. Ministrski predsednik Poincare je imel v Caenu govor, v katerem je naglašal, da bo mogoče uspehe financi-jelne sanacije in stabilizacije ohraniti samo s politiko edinosti in razsodnosti. Treba je izvesti obširne socijalne reforme, pii čemer se je treba metodično ogibati neprevidno prenagljenih korakov. Ohraniti je treba pozitivno plačilno bilanco napram inozemstvu ter skrbeti, da bo narod obogatel. Parlament bo moral svoje delo disciplinirati ter ne bo smel dopustiti, da bi prišlo do kakih koalicij za posebne interese, ki naj bi dobili na ta način premoč nad splošnimi interesi. Čuvati je treba dostojanstvo parlamenta ter vse kršitelje miru, predvsem j>a komuniste pomiriti. V prihodnjih šestih mesecih bodo sproženi gotovi zelo važni povoj- Vojni minister in minister dvora v Zagrebu Zagreb, 28. oktobra. Danes ob 9. dopoldne sta dospela z vlakom iz Solita v Zagreb vojni minister general Hadžič in minister dvora Dragomir Jankovič. Na kolodvoru }u je spreiela družba oficirjev. V spremstvu vojnega ministra in ministra dvora je bilo nekaj uradnikov ministrstva za promet Vojni minister ie odšel v restavracijo glavnega kolodvora, kier se ostal do 10. dopoldne, nakar se ie odnelial z avtomobilom po mestu. Opoldne sta general Hadžič in minister Jankovič odpotovala z brzovlakom v Beograd. Kakor se trdi. ie bilo niuno potovanie neslužbenega značaja: bila sta baie v Dalmaciii na lovu. Venizelos čaka Atene, 38. oktobra. Ministrski predsednik Venizelos je izjavil, da čaka 20 dni na ju-goslovenske protipred^oge Venizelos upa. da bodo ti predlogi pospešili zaključitev končnoveljavne pogodbe med Grčijo in Jugoslavijo. ni problemi. Zaradi tega ne smemo dopustiti, da bi bil zmanjšan upravičeni mirovni vpliv Francije in zato hočemo rešiti svoje ogrožene misije v Ameriki, Aziji in Afriki. Iste skrbi nas bodo navdajale vselej, če bo šlo za nase moralne interese. Dosedanje izkušnje nam ne dovoljujejo, da bi žrtvovali svoje ma-terijelne interese. Želimo samo, da bi se lojalno izvajale pogodbe in diplomatski dogovori. Ministrski predsednik je naglašal, da bo vlada pri vseh pogajanjih, kjer bi šlo za francoske zahteve napram Nemčiji, vztrajala na svojem stališču. Francija ne more slepo izročiti svojih zastavnin, niti sprejeti kombinacije, ki bi istočasno ne dosegla tega uspeha da istočasno nudi sredah® za popolno plačilo lastnih dolgov. Protestno zborovanje privatnih nameščencev v Zagrebu Zagreb, 28. oktobra. Danes se je vršila v kinu »Musichall« skupščina združenih organizacij privatnih nameščencev Jugoslavije. na kateri je bila spreieta resolucija, ki ostro kritikuje postopanje vlade, zlasti pa ministrstva socijalne politike in velikih županstev, in v kateri se zahteva, naj se čim prej prično dela za revizijo uredbe o zapiranju trgovskih in obrtnih obratov ter uvede 8-urni delavnik in popolni nedeljski počitek. ,Zeppelinov' povratek v Nemčija Lakehurst, 28. oktobra Zaradi neugodni!' vremenskih razmer še ni gotovo, ali br »Grof Zeppelin« startal v ponedeljek ali \ torek za povratek v Nemčijo čas odhod zavisi od zboljšania vremena Nedelja tudi v Turčiji Carigrad, 28 oktobra Vlada bo v krhkem predložila parlamentu zakonsk- osnr tek. po katerem bo namesto petka progi a Sena nedelja za dan počitka. Proslava lOIetaice čsl. republike v Ljubljani Velike manifestacije za ČSR in za slovansko vzajemnost. Polj' ska delegacija na proslavi Lige. Včerai se je v Ljubljani na slovesen način izvrgila proslava desetletnice Češkoslovaške republike. Proslava le pokazala, kako od srca se slovenski narod radtije s svojimi severnimi brati, ki lahko s ponosom gledajo na svojo lepo državo, saj s; Je v kratki K Primerja. Teren, ki je bil sprva vsaj deloma znosen, se je med nalivom v drugem polčasu popolnoma zmehčal, kar je seveda v veliki meri vplivalo na formo obe/h moštev, posebno pa ASK Primoria. V prvenstveni tabe'i ie sedaj ASK Primorje s 4 točkami na vodstvu, dočim je SK Jadran ostal na zadnjem mestu. Njegove šanse v tem razredu nikakor niso rožnate in v najboljšem primeru ne sme upati na več ko dve točki v letošnji jeseni. VSercg&nda ratinga ASK Primorje : SK Jadran 6 : 1 (S : 1) na presenetila, dasi se prvak, ki je nastopil z Zemljakom kot desnim branilcem, ni pokazal z najboljše strani. Dočim je njegov napad v prvem polčasu lepo kombiniral in zabil pet efektnih golov, je v drugem polčasu skoraj vse ostalo na nogah Jadrano-ve obrambe. Vsekakor je treba upoštevati, da teren ni dopuščal sigurnih udarcev in je mnogo akcij po sreči obtičalo pri nasprotni obrambi. Dočim je Imela krilska vrsta še dovolj posla, je prišla obramba le redko v akcijo. Vratar je menda samo enkrat interveniral. Edini gol ie padel itz enajstmetrovke. Moštvu SK Jadrana se pozna pomanjkanje treninga. Igralo je obupno defenzivno igro, dočim napada na pravem mestu skoraj ni bilo opaziti. Posamezne prodore je izjalovila sigurna obramba Primorja. Ogromno delo je opravila ožja obramba Jadrana, ki skoraj vso igro ni prišla do sape. V drugem polčasu je z mnogo sreče obranila svoja vrata — razen enajstmetrovke — brez nesreče. Vratar Vidmar ]e pokazal par lepih parad iz starih dni Jadrana in je ubranil tudi ostro streljano enajstmetrovko, vendar nosi tudi del krivde za dobljene gole. Igra ie od početnega udarca do zaključka potekala v absolutni premoči zmagovalca Moštva so igrala dovolj fair, vendar je sodnik izključ1! dva Jadranaša in enega Primorjaša, kar je bila gotovo zelo ostra kazen. Kakor izvemo, hoče sodniška sekcija z rigoroznejšimi ukrepi preprečiti surovo igro. Sodnik g. Pevalek je imel slab dan. Predvsem je bii glede presoje foulov prestrog: tudi tri enajstmetrovke (dve proti Jadranu in eno proti Primorju) so bile precej problematične. Popolnoma nerazumljivo pa je, zakaj ni igre odžvižgal vsaj 10 do 15 minut pred rednim potekom, ker je vladal na prostoru že tak mrak in žoge sploh ni b.lo več videt'. Tudi o drugih prestopkih po našem v taki temi ni več mogoče razsojati. Publika je tudi včeraj na vse načine protestirala proti sodnikovim odločitvam, tako da je moral sodnik opetovano prekinjati igro in zaprositi za intervencijo službujočih organov. Neprimerno obnašanje na naših sportmih prostorih presega vse meje in skrajni čas ie že. da odločujoči faktorji zastavijo vse sile, da preprečijo ta kvarni poiav v našem mladem športu. V predtekmi je rezerva ASK Primorja zmagala brez težav nad rezervo Jadrana s 4 : 1 (2 : 0). Mariborski nogomet I. SSK Maribor : SK Železničar 6:1 (3:0). 1. SSK Maribor je nastopil topot v spremenjeni postavi v napadu in le predvedel krasno igro z lepimi kombinacijami. Tekom prvega polčasa je bilo treba postavo zopet spremeniti, ker ie bil srednji krilec Unterreiter poškodovan. Zamenjave v moštvu niso vplivale na potek igre. Moštvo je dobro vigrano in tehnično izvežbano ter danes ni bilo videti slabe točke na njem. Železničarji so igrali zelo požrtvovalno in imeli v branilcu VVagnerJu najboljšo moč. Krilska vrsta je opravila ogromno delo. vendar ie morala kapitulirati pred dovršenimi kombinacijami Maribora. V napadu se je odlikoval Polak in Mešiček na krilu. Sodil je g. Mohorko dobro. Mladina Maribora je v predtekmi zmagala nad mladino Železničarjev s 6 : 2 (3 : 1). V Ptuju sta odigrala SK Svoboda in SK Ptui prijateljsko tekmo, ki je končala s 3 : 2 (1 : 2) za Svobodo. Svoboda je postavila enotnejše moštvo in ]e zmago v polni meri zaslužila. V moštvu stg ugajala vratar in branilec Štros, vendar je manjkalo enajstorici skupnosti Sodil je gosp. Franki dobro. Slovanski turni r v Pragi Češkoslovaška : Jugoslavija 7:1 (1:1) Praga, 28 oktobra. V okvirju svečanosti lOletnega obstoja republike se vrši velik nogometni turnir, ki se za udeležuieio Jugoslavija. Poljska in Češkoslovaška. Danes ob pol 14. se je pričel na igrišču Sparte drugi dan turnirja. Ker je bilo vreme lepo. se je zbralo na igrišču 20.000 ljudi. Najprej so igrali češkoslovaški amaterji proti poljskim amaterjem. Poljaki so danes popolnoma izmenjali moštvo. Tekma je končala z 1 : 0 za Češkoslovaško. Nato je nastopila, burno pozdravljena, jugoslovenska enajstorica. Moštvo je bilo danes popolno in je nastopilo v sledeči postavi: Sifliš, fvkovič, Petrovič, Arseni-jevič, Mar nkovič, Gjorgjevič, Marjanovič, Jovanovič Sotirovič, Beleslin, Najdanovič. Češki profesijonalci so nastopili sledeče: Staplik, Pernar. Steiner, Ha]ny, Carvan, Simdelar, Podražil, Soltys, Silny, Puc, Kra-tochwil. Tekmo je sodil Dunajčan Braun. Prvi polčas je končal neodločno z 1 ; 1. Tudi do 20. minute drugega polčasa se je zdelo, da bo ostal rezultat neodločen ali da bodo Jugosloveni celo zmagali. Toda v 21. minuti se je pričela katastrofa; iugoslo-vensko moštvo je klonilo in tekma je končala z visoko zmago 7 : 1 za Češkoslovaško. Zvečer je priredila nogometna zveza v prostorih reprezentančnega doma svečano večerjo za vse udeležence turnirja. Ostale nogometne tekme Beograd; Soko : BUSK 3 : 0 (3 : 0). Igra je bila surova; 5 igralcev je bilo izključenih Zagreb: Zeljezničari : Croatia 2 : 0 (2:0); Viktorija : Derby 5 : 0 (1 : 0). Dunaj: Avstrija : Švica 2:0(2:0). 38.000 gledalcev. Švicarji so Igrali podrejeno vlogo. Več Avstrijcev je bilo poškodovanih Tekma šteje kot kvalifikacijska tekma za evropski pokal Prijateljske tekme: Nicholsoo : Sportklub 2 : 1 (0 : 1): Wacker : Hertfaa 4 : 2; Brno : Amaterji ZAVAROVALNICA „CROATlA" je preselila svoje poslovne prostore v lastno hišo SELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 4. PRITLIČJE Dunaja 9 : 7 (4 : 2); II. liiga Avstrije : II. liga Madžarske 1 : 1 (0 : 0). Budimpešta: Ferneczvaros : Rapid (Dunaj 7 : 1 (3 : 0)! 20000 gledalcev. FTC je igral odlično; gole so zabili Takacz 3 ln Turay ter Kohnt po 2. Za Rapid je ustrelil častni gol Horvath. Tekma ie prvi finale za srednjeevropski pokal. Prvenstvene tekme: Hungarviia : Kispest 2 : 1 (1 : l); Sabaria : Basya 2 : 1 (0 : 1); Somog : Bocskay 3 : 0 (1 : 0). Krakov: Dunaj : Krakov 2 : 1 (1 : 0); 8000 gledalcev. Kolesarstvo Zmagovalec — Joso Šolar (Ilirija) Včeraj se je vršila »jubilejna kolesarska dirka« za prehodni pokal, poklonjen ob pri' liki 40-letnega obstoja slovenskega kolesarstva — po bivših članih »Kluba sloven. biciklistov Ljubljana 1887.« na progi Ljubljana - Trebnje - Ljubljana (km 100). Tik pred startom je pozdravil dirkače v imer.u bivših članov K. S. B. L. gospod Josip Jakopič, nakar jih je g. major Josip Jaklič v jedrnatih besedah vzpodbudil za vztrajno športno delo. Prehodni pokal le branil g. Joso Šolar. Kljub izredno slabi cesti so dosegli dirkači izborne čase, in sicer: 1. Joso Šolar (motokolesarski klub Ilirija) 3 ure 37 min. 9 sek.; 2. Franc Abulnar (ASK Primorje) 3 ure 47 min. 41 sek.; 3. Maks Peršin (Ilirija) 3 ure 47 min. 41 in ena petina sek . 4. Vilko Meze (Iliriia) 3 ure 47 min. 41 in dve petine sek. G Josu Šolarju je g. Jos. Jakopič izročil prehodna pokal v trajno last. Dirki so prisostvovali številni bivši člani K. S. B. L. Kljub najslabšemu deževnemu vremenu je dirka potekla v polnem redu in brez nezgod. * Službeno iz JHS. Danes zvečer ob 21. v posebni sobi kavarne »Emona« izredna seja uprav, odbora. Zaradi važnosti je udeležba vseh odbornikov nujno potrebna. — Tajnik. ASK Primorje. (Centralni odbor). V torek 30 t. m. ob 18. obvezen sestanek po dva pooblaščenih detesaiov nozametne. lah-koatletske, plavalne in hazenske sekcije. — Tajnik SAMO ŠE DANES ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri si lahko še ogledate divno lepi Stari Heidelerg velefilm, ki je žel vsled svoje bajne krasote tudi v Ljubljani nedosegljiv triumf Rekord navdušenja! Nad 6000 posetnu kov tega sporeda! V glavni vlogi božanski ljubavni par RAMON KOVARRO in NORMA SIIEARER Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA Topla jesenska nedelja Ljubljana. 28 oktobra. Današnja nedelja je bila še vedno topla. Pihal ie že dopoldne topel veter, ki ie preganjal težke oblake na sever. Ze tekom dopoldneva se ie parkrat vlil dež. a se ie zopet pokazalo solnce. V splošnem vreme ni preveč motilo slovesnosti desetletnice osvobojenja. o katerih poročamo na drugem mestu. Na prostoru SK »Ilirije« se ie dopoldne vršila zanimiva prireditev Aerokluba. na kateri so tekmovali s poskusi raznih zra-koplovnih modelov. Na prostoru »Iliriie« se ie zbralo mnogo občinstva, zlasti mladine, ki je z veliko pozornostjo sledila posameznim poskusom. Napovedani protestni shod privatnih nameščencev v Mestnem domu proti poslabšanju naredbe o odpiranlu in zapiranju obratovalnic se zaradi premaleea odziva ni vršil in so prireditelji oo kratkem čakanju shod odpovedali. Kakor dopoldne so Ljubljančani tudi popoldne po večini ostali v mestu. Kmalu se je namreč vlil dež. ki ie pokvaril izletne načrte. Dogodkov nedelja ni dala posebnih in se je v nedeljskem jutru zbudilo na policiji le par že znanih razgrajačev, ki smatrajo noč od sobote na nedeljo najprimernejšo za izlet v deželo alkohola. Samomor bolnega siromaka Maribor. 28. oktobra. Pred devetimi dnevi ie odšel neznano kam od doma vpokojeni železničar Tomšič. Mož je bil dolgo živčno bolan jn je večkrat izjavil članom 6voie družine ter znancem, da je njegovo stanie obupno. Ker moža ni bilo domov, je to nieeova žena priiavila policiji, ki je za izginulim Tomšičem poizvedovala, toda brez uspeha. Danes dopoldne pa le neki ribič pod gostilno »Pri klavnici« zajel s svoiim trnkom čudno stvar. Vlekel je in vlekel ter mislil, da je ujel težko ribo. Nenadoma se ie pa pokazala iz valov človeška roka. Ribič ie poklical svoje tovariše in izvlekli so iz vede moško truplo, ki je bilo že nrecei razpadle in je potemtakem moralo ležati v vodi že teden dni. Obleka ie pa bila še dobro ohranjena in žepi so bili polni kamenja. Kmalu so ugotovili identiteto nesrečnika: Tomšičeva žena ie v nJem spoznala svojega moža. ki Je zaTadi neozdravlilve živčne bolezni izvrši! samomor. Nesrečnik zapuiča 9člansko družino. Iz Pariza na Mars v 45 dneh V Parizu živi bogataš, ki ie razpisal veliko nagrado za onega, ki bi prvi dosegel v raketi enega izmed planetov našega osolnčja. Listi so se o stvari takoi na doleo in široko razpisali in postreeli senzacij lačnemu občinstvu z različnimi zanimivimi podrobnostmi. Tako n. pr. s pikantno vestjo. da ie mecen od tekmovanja izključil planet Mars, češ da je spričo niegove bližine (Mars loči od naše zemlie 80 milijonov kilometrov!) igrača dospeti nani... Čudaškemu bogatašu je ime Andrč Hirsch člani razsodišča ki razpolaga z nagrado, pa so ljudje z zvenečimi imeni, kakor Je-an Penin, imeiitelj Noblove naerade. general Ferrier. ustanoviteli opazovane postaje na Eiffelovem stolpu, profesor Lallemand. predsednik ugledne »Socičtč Astronomicue de France«, romanopisec J. H. Rosny. član Concourtove akademije in rnnozo drugih. Andrd Hirsch sam ie znan astronom, po postranskem poklicu pa Je — ravnatelj »Crč-dit Mobilier Francais«, ene največjih pariških bank. Razpis natečaja »Pred vsem naj povdarim.« ie začel pripovedovati Hirsch nadlezuiočemu novinarju. »da misel o razpisu nazrade ni moja. Spočela sva io skupno z Esnault - Pel-teriejem čigar ime vam bo zotovo znano.« Esnault - Pelterie ie odličen avijatik in znan astronom ter eden najzanimivejših francoskih mož: že leta 1906 ie napovedoval avijatiki veliko bodočnost in si je dal kot praktičen človek patentirati številne izume aeroplanskih sestavnih delov. »Ni res,« ie nadaljeval podietni bankir, » da bi bila naša nagrada nekai nezaslišano velikega: samo pet tisoč papirnatih frankov. Zato pa tudi ne zahtevamo, da bi si morali tekmovalci zlomiti vrat pri poletu z raketo, ki jih ie nemara stala miliione — o, ne! S temi petimi tisoči frankov hočemo le leto za letom nagraiati naiboljše strokovne razprave v interplanetarnem prometu Čeprav bo prva nagrada podeliena šele diugo leto, imamo že zdai celo kopico razprav, idej ln nasvetov, med niimi pravcatih fantazmazorij. ki so nam jih poslali gostje državnih umobolnic, odnosno ljudie. ki spadaio v slične zavode. Vmes pa ie tudi dobrih, da. celo odličnih del.« »Problem potovanja na planete v raketah nikakor ni nerešljiv. Naiboliše delo o današnjem stanju nove vede. kako bi se dala premagati težnost in prodreti v vse-mirje izvira izpod peresa nekesa nemškega učenjaka iz Miincnna pri Oldenburgu. Pri nas v Franciji se veliki astronomi že dolgo ukvarjajo z vprašanjem o »communication interplanetaire« in GodaTd namerava že v bližnji bodočnosti odstreliti v Ameriki raketo na luno. če bo njegova raketa dospela na cilj (seveda brez potnikov), odvisi prav za prav samo od zanesljivega merjenja: da bo njegov izstrelek premogel razdalio. ne dvomim. Toda če se njegov poskus tudi posreči, ie za znanost vendarle brez haska: zakaj raketa bo ostala na luni in mi ne bomo nikdar zvedeli podrobnosti in zanimivosti njenega potovania.« »Ideja interplanetarneza prometa ni nova.« je menil novinar. »Ena najlepših pravljic Julesa Verna pripoveduje o fantastičnem potovanju na luno. ne sicer v raketi, temveč v topovski krogli, v čemer pa ni mnogo razlike, vsaj za strokovnjaka ne. Toda jaz sem zmerom mislil, da je stvar možna zgolj v pesnikovi domišljiji.« »In vendar je potovanje na luno več kakor sama fantastičnost.« je odvrnil Andrč Hirsch »Kar je pisal Verne, ie seveda gola absurdnost. Toda od tedai ie tehnika razstreliv, pred vsem oa radioaktivnih snovi zelo napredovala. Z zanesljivostjo lahko rečemo, da Je promet med planeti samo vprašanje Saša ki sicer ne bo rešeno že iutri. morda tudi ne v desetih ali dvajsetih letih, prav gotovo pa v petdesetih letih. Letalci so se pepeli že deset tisoč metrov visoko. Mimogrede naj omenim, da ie neki založnik deponiral pri naši »Socičte Astronomique< 15.000 frankov za onega pilota, ki bo prvi dosegel višino 100 km — in ie le vprašanje časa. kdaj bo ta nagrada izplačana. Današnji človek ie že gospodar nad privlačnostjo zemlie: pot do planetov mu ie odprta!« »Seveda bo treba premagati še marsi-kako težkočo in rešiti mnogo problemov. Potovanje v vsemirje ie komplicirana veda. Najvažnejši ie pirotehnični problem t. j. problem razstreliva. Dalje je kemični problem: najti je treba snov. ki bi se pri velikanski temperaturi ne stopila in ki bi brez škode prenesla eksplozijo. Nič manj važen ni matematični problem: vprašanje časa in hitrosti Pozabiti tudi ne smemo čistega mehaničnega vprašan ia. namer jenja in ustreljenja in naposled astronomskega problema: vsemirskemu potniku ie kakopak potrebno navigacijsko znanie!« »Danes delamo samo z matematičnimi tabelami in slepomišimo okoli teoretičnih in principijelnih vprašani. Jutri bodo že švigale prve rakete v brezdanii prostor. In pojutrišnjem: redni promet med zemljo in luno v tolikih in tolikih urah: ali: iz Pariza na Mars v 45 dneh!« Otvoritev čsl. oddelka knjižnice »Povratek" Delavske zbornice Ljubljana. 28 oktobra. Danes se ie vršila v čitalniških prostorih palače Delavske zbornice na Miklošičevi cesti slovesna otvoritev češkoslovaškega oddelka knjižnice Delavske zbornice. Otvoritve se ie udeležilo veliko število v Ljubljani bivaiočih češkoslovaških državljanov s konzulom g. Reslom na čelu. Zborovalce je pozdravil za Delavsko zbornico g. S e d e j. nakar ie imel predsednik kultumo-prosvetnega odseka Delavske zbornice g. J u v a n dališi govor, v katerem ie očrtal prizadevanie Delavske zbornice za izobrazbo delavcev ter poudarjal dejstvo, da se vrši otvoritev češkoslovaškega oddelka baš ob 10-letnici osvoboditve obeh bratskih narodov. G. konzul Resi se ie s prisrčnimi besedami zahvalil Delavski zbornici da nudi češkoslovaški družini v Ljubljani svojo čitalnico na razpolago. nakar sta iovori!a za JČL ze. Č er-mak in ravnateM i PintnOeirJek. KINO IDEAL Vrhunec senzacij in atrakacij Cirkus Royal film napete vsebine in najboljših igralcev Radiočhvek, — Salto mortale. — Div* je zveri. — Kače. — Ljubezen. — Trp* ljen je in smrt. — Velenapeto! Predstave ob 4., pol <5.. pol 8. in 9. uri. Gojencem gledališkega tečaja ZKD sporoča Zvezino tajništvo, da ie vest o preložitvi prihodnje vale od torka na današnji ponedeljek netočna in da se vaja vrši kot običajno v redu iutri, v torek 30. t m. ob pol 8. zvečer na običajnem mestu. Tajništvo ZKD. PULOVERJI Jumper obleke, telovniki. Jopice ter priznano najboljše nogavice in rokavice v veHfceaski izberi P. MAGDIČ, LJUBLJANA je ganljiva slika trpljenja vojnih ujet« nikov, njih hrepenenja domovini in svojcih. — V glovnih vlogah GU' STA FROHLICH in DITA PAUJ.O Pride! Pride! Prid ! ELITNI KINO MATICA Zanimivosti iz naših krajev V Beogradu je gibraltarski anglikanski škof dr. Hicks. Svrha njegoveea prihoda ni samo obisk angleške kolonije v naši državi. nego tudi razgovor z zastopniki STb-ske pravoslavne cerkve, s katero se nahaja anglikanska cerkev, v tesnih zvezah. Gibanje za zbližanie med obema cerkvama. anglikansko in pravoslavno, traia že dalje časa in ima. kakor ie podoba, med odločilnimi činitelji pravoslavne cerkve vedno več pristašev. Na čast škofa dr. Hicksa je priredil snoči minister za vere banket pri »Srbskem kraliu«. V soboto dopoldne ie preminul v Beogradu v 85. letu starosti Pera Manoilovič, srbski javnosti znan po svojih prerokovanjih seizmičnih pojavov in potresov. Roien je bil v Srbobranu v Bački. Stopii ie v avstrijsko vojno akademijo in oozmeie kot avstrijski oficir dokončal študiie na geografskem zavodu na Dunaju. Za časa prve turške vojne ie Pera Manoilovič stopil v srbsko voisko kot dobrovoliec. Ostal Je v Srbiji. To večletni konzularni službi ie prešel kot uradnik v generalno direkcijo železnic, kjer je ostal do svoieea vpoko-jenja. V začetku letošniega leta ie izdal zanimiv grafikon s proznozami deževnih dni in potresov. Včeraj popoldne se je obesila v restavraciji »Sokol« na Sušaku ruska plesalka Aleksandra Novoselska. stara 38 let. ki ie bila v zadnjem času članica družbe »Vesela kokoš« pod vodstvom Gabaievega Družb? Je gostovala v restavracij »Soko!« ter ie njene prireditve občinstvo zelo mnoeoštp-vilno posečalo. V zadnjem času so onazili. da ie Novoselska bila zelo zamišljena, nihče pa ni slutil da se »rioravlia k samomoru. Preselitev pošte v Mostah V dneh 30. in 31, oktobra se bo preselila pošta v Mostah pri Liublisni v druee prostore in bo zaradi tega za mslnvanie s strankami zaprta. Došle brzoiavke bo dostavljala pošta Ljubljana I. Moderna ženska in materinstvo Rosita Forbesova Omejiti normalne funkcije ženske narave na fukcijo žene in matere ie orav tako nelogično. kakor kazati moškim, da so bojevite zveri. — Teorija, da ie edina naloga ženske ohraniti človeški rod. izvira še iz časa. ko je bila edina naloga moških boj. h kateremu jih je gnala niihova krvoločnost. Obe stališči sta danes zastareli. Zakon ie najzanimivejša. Pa tudi najtežja naloga na svetu in odgovornost za njegov uspeh ali neuspeh mora biti enako raz-delien na oba zakonska dela. V davnih časih je mož. odet v kožo. izpostavljal svoie življenje, da ie branil imovino, ki io ie njegova žena pridobivala s trudom svojih rok pri obdelovanju zemlje V onih primitivnih časih ie bilo materinstvo samo del ženskega poklica in upravičeno ie bilo mnenje, da Domeni vsak otrok povečanje plemena ali družine, o položaju, katere je odločalo število članov. V današnjem času. ki se bori proti vojni in v kateTem se človeška moč hitro nadomešča s strojno silo. ne služilo otroci samo' namenu voine. Teorija, da mora vsaka ženska, kakršnekoli so njene fizične in duševne zmožnosti, stremeti za tem. da bodi si tudi v ur ©obljudeni državi poveča število prebivalstva v škodo svojega zdravia in svoie ekonomske zmožnosti — je odgovorna za umazana, preobliudena predmestia velemest, za prenapolnjene tovarne in umobolnice, za nezaposlenost, siromaštvo in hudodelstvo. — Ako naj pridobe ženske v sDlošnosti kak vpliven položaj, potem morajo v borbi za enakopravnost v prvi vrsti stremeti za tem. da omejujejo porode in s tem ono zlo. ki bi ga utegnila povzročiti preobliudenost. Moderna žena nikakor ni mani sposobna za materinstvo, toda živlienske razmere io mnogokrat siliio k temu. da se udeležuje borbe na delovnem polju in tako povečuje zaslužek svojega moža ter obenem ustvarja svoiim otrokom lepše in boliše živlienske pogoje Tehnični in strojni napredek ie upropastil domače delo. Izobrazba ie razširila žensko obzorje daleč preko mei prošlih generacii. Fizične vaje, razumna moda. zadostno bivanje na svežem zraku in boliše spoznavanje higirene. vse to .ie znatno izboljšalo »To mesto je res izvrstno za ribji lov. Ujel sem že pet rib.« »Danes?« »Ne, letos!« zdravje žensk. Današnja ženska ie mnogo sposobnejša za pridobitno delo. kakor naše stare matere; ona lahko opravlia domače posle, oskrbuje otroke, obenem pa zasluži in prinaša v hišo denar. Geslo današnje ženske mora biti »kvaliteta« in »kvantiteta«. Materinstvo ie morda naisebičnejše razkošje na svetu Toda če se vračajo modema dekleta iz raznih šol. delavnic, pisarn itd. k onemu materinstvu. ki ie smatralo svoje otroke za osebno lastnino brez individualnega značaja ali nazirania. ki naj se razvija pod strogim nadzorstvom svoiih roditeljev po mišljenju stare generacije, tedaj uničujejo ženske svojevoljno vse one izglede, ki so si jih pridobile s svoiimi duševnimi in telesnimi sposobnostmi in s svojim stremlienjem. da se udeistvuieio enako uspešno izven doma. kakor tudi v krogu domačega ognjišča. t Ni vsak človek sposoben biti mož ali oče in nevarno .ie naziranie. da bi se ženska bolje obnašala v kuhinji in otroški sobi. nego v poklicu zdravnika, kemika, književnika. oglasnega agenta, knjigovodje, urednika ali vodje trgovskega podietia. Ako ie materinstvo poklic, tedai ie višja misija biti oče. Jaz sem prepričan, da bi bili izgledi bodočih generacij bolje zagotovljeni, ako bi moški in ženske očetovstvo smatrali za isto kakor materinstvo. Mladeniči in mladenke morajo v bodočnosti delati in sicer neumorno delati, današnja ženska se ne sme vdaiati zakonu aH materinstvu slepo, samo da bi zadovoljila svoje nagone — ampak mora misliti tudi na to. kake izglede za bodočnost more nuditi svoji deci. čim boli se bosta razširila obzorje ženske ter nien delokrog, tem boli se bo razvil v njenih hčerkah in sinovih duh iniciiative črnogorske pripovedke Kateri je bolji Vojvoda Marko Miljanov pokliče k sebi Stojana Vukičeva in Miljana Paunova in vpraša: »Kateri od vaju ie bolii. da mu podarim puško?« Aliljan odgovori: »Jaz sem bolii od Stojana, ker sem ubil 18 mož in iih pet posekal. Stojan pa ni nikogar ustrelil, niti posekal.« »Jaz sem pet liudi rešil očividne smrti, kar ve vojvoda Marko in vsi Kuči. Menda sem iaz bolii.« reče Stoian. Vojvoda Marko pa: »Oba sta dobra. Puške ne dam pa nobenemu. A vedno ie težje biti dober in plemenit človek nego iunak. Bolje je liudi oteti smrti negoli goniti iih v smrt.« Vojvoda kučki in vasojeviškj Vojvodi Marko Miljanov in Milian Vukov sta sedela s svojimi plemeniki na Komu ter se često prepirala glede mei med Kuči in Vasojeviči. V tem prepiru se voivoda Marko razliuti. vstane in prime za sabljo. Da bi ga pomiril, reče voivoda Miljan: »Tako! Ti stoi. iaz bom pa sedel, pa pripoveduj mo.« Vojvoda Marko nato zopet prisede k Milianu. Marko Miljanov in Pemba Jakupova Marko Miljanov pride neki dan na sestanek k Jakupu Feroviču v Plavo. Pemba. Jakupova žena. je gledala z okna Marka, jahajočega na konju. Slišala ie n niem kot o velikem možu. ga premerila po stasu in obrazu ter videla, da ie isto toliko diven kolikor slaven in dober, pa reče svoii dru-garici. ki ga ie takisto opazovala skozi okno: »Silen vlah. Bog dai. da ne bi ostalo sledu po njem!« Tovarišica pa ga pomiluie: »Nikar tako ne govori, nesrečnica! Čeprav ie Srb, bi bilo greh. da se zatre takšen možak.« »Vem. kai pravim. Sai kogar koli zapusti za seboj, nihče ne more biti tak kot on. Zato ie bolje, da ne bi imel nikogar, vsaj sramote ne bo.< Maraš Markov in Marko Miljanov Kapetan Maraš Markov, katolik iz Za-trijepča. pride neki dan k voivodi Marku Miljanovu na Medun. ki ie bil obkrožen z velikim številom svojih seliakov. in mu za-kliče od vrat: »Pomozi ti Bog. Marko Milianov!« »Dobra ti sreča, kapetan Maraš.« In veli. naj mu prineso stolico. da se vsede. Maraš. zakaj me vsi liudie kličejo: voivoda Marko, ti edini pa: Marko Milianov?« »Vojvod je dosti, a Marko Milianov ie samo eden,« se odreže Maraš. Vedno zadosti Ilija Veljov Djukič iz Brskuta ie slovel kot iako gostoljuben človek. Ne da bi svojcem iavil. ti je povabil koga na obed ali večerjo. Ko so rnu domačini očitali: zakaj kliče ljudi, a iih nima s čim pogostiti, ie samo odgovarjal: »Imam. tako mi duše. vselej dosti: dobre volje in kar se naide.« Želja Miča Iličkoviča Ob neki priliki je vprašal kujar Danilo zbrani narod in perjanike, kaj bi bilo komu najmilejjse. Eden reče: dobro posestvo, drugi: lepo orožje, tretji: izvrstna obleka itd. Ker Mica Iličkovič ni nič odgovoril, a kujar ga je dobro poznal kot duhovitega moža, mu veli: 2>A ti, Mičo, česa bi si ti najbolj želel?« >Ker me že poprašuješ, gospodar, ti povem po pravici. Ja® bi najrajši, da se povz-pnem na vrh Lovčena, pa tu da se razširim in okamenim, razume se, da bi mi Bog dal. da še malo bolj vzrastem, da bi me mogli videli z morja in s kopnega.« Humor naducitelja Lavriča Lavrič si je sposodil pri župniku neko orodje, kakšno je bilo. se danes ne spominjam več. Lavrič je trdil, da je dotično orodje župniku vrnil, župnik pa nasprotno, da orodja ni dobil in da ga ni v žup-nišču. Najbrže sta imela oba prav in je orodje izmaknil tretji. Toda župnik je zahteval orodje nazaj. Lavrič pa je trdil, da ga je že vrnil. Tako sta se prerekala dolgo časa, a nazadnje pravi župnik: »Dobro, maj pa sodišče odloči.« »Tudi dobro, pa nai sodišče odloči,« pritrdi Lavrič. Moža sta se razšla in moti se vsak. kdor misli, da v sovraštvu. Občevala sta tako prijateljsko, kakor prej in oba sta se zanimala, kako se bo obnesla zadeva pred sodiščem. Prišel je dan obravnave pri sodišču v M., kamor je bilo skoraj dve uri daleč z vozom Župnik se je že pripravljal, da se odpelje. Lavrič pa ie še vedno lndil v copatah okrog šole. »No gospod Lavrič, ali še ne greva? Voz je pripravljen,« pravi župnik »Gospod župnik, ne morem. Čevlje sem dal popraviti, ta preklennani čevljar pa jih še ni popravil, dasiravno sem mu naročil, da morajo biti do danes zjutraj gotovi,« odgovori Lavrič. Župnik razmišlja nekaj časa, nakar ponudi Lavriču par svojih čevljev. samo da bi ga spravil s seboj. Lavrič je ponudbo takoj spreie'. v hipu se mu je pa v glavi že tudi rodil načrt, kako bo izplačal župnika ... Prideta pred sodnika. Župnik trdi svoie. Lavrič svoje. Prič nobenih in sodnik je bil v zadregi, kako naj odloči Ker se prerekanje le vleče sem in tje, pravi Lavrič: »Veste gospod sodnik, gospod župnik so včasih strašno čudni. Vtepejo si nekaj v glavo in od tega ne odnehajo za nobeno ceno. Nazadnje sami verjamejo, da je to res. kar so si vtepli v glavo Če bi jim n. pr. sedaj padlo v glavo, da so tile čevlji, ki jih imam na nogah, njihovi, pa bodo potem trdili da so res njihovi.« »Lej ga falota,« se razburi župnik, »ali morda niso?« »No. le poglejte, gospod sodnik, kaj sem vam rekel! Gospod župnik bodo sedaj to trdili in če bi se svet podrl!« Župnik je trdil, da so čevlji res njegovi. Lavrič pa je hudomušno namiigaval, kakor bi v župnikov i glavi ne bilo vse popolnoma v redu. Sodnik je >bravti.iv-> preložil, češ da naj prideta drugič. Sodnik je poznal Lavriča kot šaljivca in se mu ie takoj zdelo, da tu nekaj ni v redu. Dugič norem nista prišla več, ker sta se med tem pobotala. Lavrič pa je bil zadovoljen, da se mu je dovtip posrečil. R. P-ič. Ako še ne veš Za zgodovino letalstva Prvi avijatik, o čigar poletih imamo iz* pričane vire, je Bartholomeu de Gusman, rojen v Santosu (Brazilija) okoli 1. 1685. Preselivši se v Evropo, je z 20. letom poskušal letati po zraku. Španska kraljica ga je ščitila in ga priporočila portugalskemu kralju. Redovnik Gusman se je naselil v Lisboni ter izumil pripraven stroj, na ka* terem je 8. avgusta 1709 pred mnogobroj* ninti občinstvom sfrčal raz stolp «Casa da India», plaval precej daleč in pristal za tr= gfom Tenreiro de Pace. Takoi mu je narod zvrgel vzdevek »Jastreb«. Inkvizicija je smatrala ta čin za vražjo čarobo in Gusman toliko da ni bil obdolžen sodelovanja s hv dioem. Vsekakor je opustil nadaljnje po* izkuse. Eskimski dnevnik Ima najmanjšo naklado: izhaja namreč v enem samem izvodu, to pa na stanjšani tju» lenjevi koži, po kateri se črtkajo pismenke s šivanko. Časnik roma iz rok v roke in ljudstvo ga baje kaj rado čita. Vendar ima eno slabo stran: preden dospe do posled= njega naročnika, so se novice že postarale. Argentinec o našem svetu Argentino Rossani, bivši konzul v Splitu znan kot slikar in slovstvenik. se z veseljem spominia naših kraiev. Evo pisma, ki ga je poslal koncem septembra iz Asunci-ona našemu sotrudršku (Razprti stavki so nespremenieni vzeti iz španskega izvirnika.): Dragi prijatel'! V nekaj dneh upam biti docela svoboden in vam popolnoma na uslugo, da vam poskrbim nekai kniiz. ki si iih želite. Zadnje čase sem imel mnoeo posla. Ustanovil sem v tem mestu »ATENEO PARAGUAYO« in to veste koliko daie dela. Vendar menim, da v kratkem odidem v B. Aires delovat v kako drugo ministrstvo. ker sem se naveličal konzulovania. Kakih šest let ostanem bržkone v B Ai-resu. potem pa j>oskusim priti nazai v moju lijepu Jugoslaviiu. ker mi vaša zemlia iako ugaja Želel bi se iz vsega srca vrniti toda ne kot konzul ampak kai več — sai me razumete Minister na primer. A kedaj. ne vem. Ja sam bio pu-no sretan u Jugos lav i i i i mislim u v i e k Mosore. Dinar a. Kozjak! Kadar si živel v Jugoslaviji ter io liubil kakor iaz. težko odhajaš iz nje. Prebil sem iako lepe urice v vaši domovini in malone sinovska čuvstva moram imeti do nie. ljubi profesor in prijatelj. Pišite mi često. sai močno hrepenim Po vaših poročilih pošliite mi publikacije: vašega iezika nisem še do-čista pozabil, svoj čas sem ga precej dobro govoril Ali na žalost ga po malem pozabljam. ker ni va.ie. Hvala za razglednico z Golice Naslovite mi še katero so prav čedne, in kadar lazite na gore. se spominjajte. da oni Američan ki sliši na ime Rossani. ljubi hribe vaše dežele in iih ie pogosto opeval s svoio skromno liro .Ta sam p 1 a n i n a r. brate... iz srca Danes dovoli, krepek obiem in ako vidite prijatelja Kopača, tudi niemu čvrst obiem MESTNI TRG ŠTEV 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic T V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dragi sopr^u oče, stari oče in last. gospo*! l! danes po kratki, mučni bolezni previden s tolažili sv vere mir no preminul. Pogreb dragega pokojnika !>o v ponedeljek ob pol 3. pop. iz hiše. žalosti, Zelena jama št. 156. Zelena jama, 27. oktobra 1 ŽALI JO' I (»STA? ! tfarocda uv ure. dopisa, tičoi&j* matiJu oglasov, jv posiah> ms, OgLasrusod cUUk Jutra,', hubljajui, Prtstrruroa, TaL sL JLolL oglasu, h^ sLu.xj.jo u parnLcLouaJsi* tri roaj-aL i IjuuIl.J\ I tnanjfi uustk Via, Pristojbina, ta rifrr> J)ut, ^ Ost- prtslajborut j» upasLo, II obtAAJtt t naročilom,, m, otr /» oglasi* c« mobcuo čikotnu, račun, pa/U+ lira, mbujc* (juhljsiiuL.sl nfsz. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite tele!, štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telef. štev. 3203. Sprejmem zastopstvo za Hrvaško Primorje, Gor-eki Kotor, Liko in Dalmacijo, kjer sem dobro vpeljan. — Sprejmem le dobro idoiSe ali pa sezonske predmete. Naslov v oglasnem oddelku cjutra» 36095 Postrežnica išče za.poslenja. Sprejme tudi krpanje nogavic na dom Naslov -v oglasnem oddelku «Jutra». 36261 Delo za prepisovanje s strojem sprejmem na dom Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 36034 * A * * C '. -f^S . .-v 't^r Izurjeno pletiljo sprejme v stalno -lužbo M. Babšek, Rožna dclina H/13 36047 Trg. pomočnika začetnika, sprejmem takoj. Nafclov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36207 Pletilje in učenke sprejmem takoj pvi ugodnimi pogoji Naslov v ogl. oddelku . 36275 Opremljeno sobo jgče za 1. november boljši zakonski par brez otrok. Ponudb? na oglasni odd. »Boljši«. Opremljeno sobo s posebnim vhodom v bližini kolodvora išče uradnik. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod šifro »Soliden uradnik«. 36348 Boljšega gospoda sprejmem na stanovanje in hra.no. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 36156 Gospodično sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 36195 Sobo t 3 posteljama "ddam — Društvena ' 64 Pošta Moste. 36324 Želim znanja s krasno črnolasko. siroto čiste preteklosti V primeru sporazuma ženitev za-jamf^ra Djskrecija častna beseda Prosim ponudbe s sliko, ki ee oa zahtevo vrne. na ogl. odd. Jutra pod »Kapital brez ljubezni ni sreča«. 36323 Strojnik šofer z nekaj tisoč dinarjev premoženja. 30 let star in gorenjski čebelar, s stalno službo želi znanja z gospodično njemu primerne starosti z nekaj premoženja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Gorenjski čebelar«. 36330 Zdrave, cepljene svinje, pra.sičke in prasi-čice, čiste nemške žlahtne bele pasme, 10 tednov sta, re komad po 270 Din 14 tednov stare komad po 320 dinarjev, dobavi Franc Kupnik, pošta Podplat. 36349 • i .a ' ' zr Pianino dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra. 36255 Harmoniko trivrstno, novo. prodam ali zamenjam za moško ali žensko kolo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 36259 Glasovir za vežbanje ugodno na razpolago Kolodvorska 5 36317 Df>ber klavir na prodaj. Naslov pove ogl. odd Jutra 36347 Preklic Spodaj podpisana opozarjam vsako osebo. ki bi mojemu možu dala Kaj na kredit ali od njega kaj kupila ali mu izplačala za vožnjo kak znesek brez mojega dovoljenja. da bom nastopila proti v.-aki osebi sodnijsko. torej se varujte, da ne boste imeli Unofti — S spoštovanjem Marija Glasinc, pose^tniea Zgornji Breg pri Ptuju S6329 Din 10.000 posojila iščem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Oktober«. 36350 I 2 68 s c e m o iiro razstavno in \mw !»'ele v eni naiiprometnejših cest v Ljubljani in kumferit! VBSiegs ci za avtomobile in druge naše proizvode. Ponudbe na Škodove zavode, Šelenburgova ul. 7. in stavben? msateriisS nudi „Kfatef?al"f Dunaiska 36 Jutra pod 36333 Oi*igiinolrs© Eigoboncil^pcireiil^meko proizvajajo jedino ZJEDINJENI PAROMUNI D.D. BJEIOVAR VARUJTE SE 1MENUSL1ČNHH POTVORB ! Izda|a za konzorcij dlutra. Adolf R i b o i k a r, urejuje Ivan Podrža j. tiska .Narodna tiskarna d d.», ojen predstavnik Fran JezerSek, »si » Ljubljani.