CELJSKI TEDNIK CELJE, 13. januarja 1961 Leto ^;y^tev. 1 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK< UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Naš gost Sekou Toure Pred dnevi se je mudil v na- ši državi predsednil< republike Gvineje Sel vseh ob- činah celjskega okraja občinske konference Socialistične zveze. Po pripravah sodeč, ki so v iplnem te- ku, je pričakovati, da bod. poročila in razprava na teh konferncah do- kaj bogata. Te konference ootekajo istočasno, ko se po občinh zbira gradivo za nove perspektine pla- ne, ki bodo sprejeti prej kotokrajni perspektivni plan, in o kateri smer- nicah na terenu in v gospocrskih organizacijah že dokaj živi raz- pravljajo. To je še en razla, da bodo občinske konference »očno razgibale politično dejavnost p ob- činah in dale važen prispevk k utrjevanju našega gospodarsega in družbenega življenja. Da bi se delegati seznanili Soo- tekom in vsebino konference terda bi na njej čim bolj posegali v tz- pravo, bodo občinski odbori Soci- listične zveze razposlali pismet) poročilo že vnaprej. Na konferenc^ bodo poročali predvsem o bodoči nalogah, smernicah in ciljih per spektivnega plana, kar bi naj slu- žilo za čim širšo mobilizacijo član- stva pri izpolnjevanju planskih na- log. V poročilih ne bo zajeto le go- spodarstvo, temveč tudi ostala de- javnost kot n. pr. šolstvo, zdrav- stvo, prosveta, standard, množične organizacije. Vsa ta pestra proble- matika pa bo dala delegatom dovolj fnožnosti, da bodo v čim večjem številu posegli v razpravo. V večjih občinah, kjer je večje število dele- gatov, bo razprava potekala v ko- misijah. Na občinskih konferencah bodo morali posvetiti posebno pozornost tudi izvolitvi najboljših in delovnih ljudi v občinski odbor Socialistične zveze. Na nedavnem posvetu pred- sednikov občinskih odborov SZDL so menili, da bi bilo potrebno od- ■ bore [pomladiti in vključiti vanje čim več razgledanih delavcev in po- štenih izobražencev ter čim več že- na. Volitve odbora bodo tajne. Na 300 članov Socialistične zveze bodo ' izvolili tudi po enega delegata za okrajno konferenco, na 1.250 članov pa po enega delegata na Peti kon- gres SZDL Slovenije. OKRAJNI ODBOR ZA PROSLAVO 20-LETNICE VSTAJE Pred dnevi so na skupnem ple- numu OK ZKS in 00 SZDL v Celju izvolili okrajni odbor za proslavo 20-letnice vstaje jugoslovanskih na- rodov. V okvfru okraja zaenkrat ne pred- videvajo centralne proslave, pač pa bo težišče proslav v občinah. Ra- zumljivo je, da bodo v jub-lejnem letu to važno obletnico dostojno pro- slavili ne le v občinskih središčih, temveč tudi v ostalih krajih, po va- seh, vseh šolah, delovnih kolektivih in množičnih organizacijah. V celj- ski, žalski in šoštanjski občini, ka- terih občinski prazniki so tesno po- vezani z dogodki v začetku vstaje, bodo te praznike letos še posebej svečano proslavili. V ta namen bo- do tudi v občinah te dni ustano- vili odbore za proslavo 20-letnice vstaje. Občinske konference S7DL bodo v vsem celjskem okraju v ja- nuarju in v začetku februarja. V vseh občinah se nanje temeljito pri- pravljajo. V Šentjurju bo občinska konferenca Socialistične zveze 24. januarja, v Laškem in Žalcu '9. januarja, v Celju 31. januarja, Šmarju 2. februarja, v Šoštanju I Mozirju 4., v Slov. Konjicah pa ' februarja. RZGOVOR O PERSPEKTIVNEM PROGRAMU adnji dan preteklega tedna je bil na sedežu 0'krajnega komiteja Zv»e komunistov v Celju tiskovna lrenca, na kateri je sekretar tov.pranc Simonič seznanil časni- karjiz nekaterimi osnovnimi smer- nicaij petletfiega perspektivnega načrt jn zlasti z nalogami, ki ča- kaioiolitične organizacije v raz- pravi n pri sprejemanju tega pro- gramav tej zvezi je še posebej po- udaril-jogo občin, kot nosilcev ce- lotne »javnosti in hkrati okraja, kot koojinatorja vseh stremljenj, ki se prepiajo med občinami in prav tako ko organa, ki bo v določeni meri pobiral izvajanje republiških investici] Polifične organizacije glavni pobudniki PRI TOLMAČENJU IN IZVAJANJU PLANSKiH NALOG Na zadnji seji Okrajnega komiteja ZKS in Okrajnega od- bora Socialistične zveze, ki je bila pred dnevi v Celju, so med drugim obširno obravnavali simernice okrajnega per- spektivnega plana. Po izčrpnem poročilu predsednika OO SZDL tovariša FRANCA LUBEJ A se je razvila ži- vahna razprava, v kateri so diskutanti podprli naloge, začrtane v predlogu okrajnega perspektivnega plana in prispevali nekaj plodnih misli, ki jih bo vredno upoštevati. Predlog okrajnega perspektiv- nega plana predvideva povečanje industrijske proizvodnje za 83,3 odstotka, odnosno letno za okoli 13 odstotkov. Razen tovarne ive- rastih plošč in gradnje energet- sko-kemijskega kombinata v Ve- lenju v okraju ne bo večjih in- dustrijskih gradenj. Ker so skoraj vsa naša večja podjetja v rekon- Franc Lubej strukciji, je očitno, da je pred na- šimi delovnimi ljudmi nova kva- litetna in resna naloga: z lastni- mi sredstvi razvijati industrijo — rekonstruirati, razširiti in moder- nizirati jo. Će hočemo izvršiti plan, bo ta nalrna ena bii:tvenih. kar pomeni, da bo treba k njej čim prej in z vso resnostjo pri- stopiti. Druga pomembna značilnost osnutka okrajnega petletnega plana je v razvoju kmetijske pro- izvodnje, le-ta naj bi porasla v petih letih za 48,3 odstotka ali letno za 8,25 odstotka. Pri tem gre za važne stvari. Nosilci na- predka na vasi in večje proizvod- nje naj bi bila predvsem družbe- na kmetijska posestva in zadruž- ne ekonomije. Naloga kmetijskih gospodarstev, ki morajo postati odločujoč činitelj v proizvodnji in s tem tudi na tržišču, je, da iz- popolnijo organizacijo dela, po- večajo produktivnost in s tem zmanjšajo proizvodne stroške. V petih letih predvideva osnu- tek, da se bodo povečale obdelo- valne površine v socialističnem sektorju za 167 odstotkov. To naj bi dosegli z boljšim izkoriščanjem zemljišč splošno ljudskega pre- moženja, z melioracijami in kr- čenjem gozdov ter z odkupom in zakupom zemlje. Tudi proizvodno sodelovanje naj bi prispevalo ve- liki delež k povečanju ikmetijske proizvodnje. Prometne storitve naj bi v pet- letnem obdobju porasle za 71,3 odstotke, gradbena dejavnost pa za 60,6 odstotka. Blagovni promet naj bi se povečal za 60,7 odstot- kov aH za 10 odstotkov letno, v gostinstvu naj bi porasel bruto produ''zt za 70,6 v obrti pa za 74 odstotkov. V naslednjih letih bomo vlagali sredstva predvsem » rekonstruk- cijo industrijskih podjetij in za- čeli z gradnjo energetsko-kemij- skega kombinata v Velenju in to- varne iverastih plošč. Perspektiv- ni plan v ta namen priporoča združevanje sredstev v okviru ob- čine in okraja, da bi bile rekon- strukcije čim bolj smotrne in pa učinkovite. Rekonstrukcije naj bi se v glavnem izvršile v Železarni Store, Cinkarni, Tovarni emajli- rane posode. Tovarni tehtnic. Le- sni industriji Savinja, dalje v tekstilnih tovarnah v Celju, Pre- boldu, Polzeli, Šempetru itd. V kmetijstvu predvideva osnutek plana investicije v znesku 6,5 milijard dinarjev. V skladu s smernicami petlet- nega perspektivnega plana bo po- trebno nuditi ustrezno gospodar- sko pomoč nerazvitim področjem oziroma občinam v okraju. Okraj bo kot skupnost komun imel na tem podrčju še vedno važno na- logo, da bo našel ustrezno rešitev za pomoč nerazvitim področjem morda z ustanavljanjem obratov industrijskih podjetij v gospo- darsko nerazvitih občinah. V razpravi, ki je sledila poro- čilu tovariša Lubej a, so med dru- gim poudarili, da bo potrebno za izpolnitev planskih nalog angaži- rati vse razpoložljive sile. Pri tem pa bodo morale usmerjati, tolma- čiti in vzpodbujati vse delovne ljudi politične organizacije, ki so v prvi vrsti odgovorne za čim boljše izpolnjevanje planskih na- log. Tovariš Lesjak je v razpravi poudaril, da bo v času, ko so pod- jetja v rekonstrukciji, potrebno poiskati še notranje rezerve, ki so ponekod še dokaj velike (iz- padi proizvodnje zaradi preko- mernih obolenj in nesreč ter ne- upravičenih izostankov od dela). Tov. Križnik je med drugim de- jal, da bo potrebno za uspešnejši razvoj kmetijstva izdelati preciz- ne akcijske protn^ame, kjer naj bi bolj sodelovali predvsem orga- ni upravljanja, ne le tehnično osebje. Tovariš Knez je dejal, da so glede pravilnega gospodarje- nja z gozdovi pred kmetijskimi zadrugami in gozdnimi gospodar- stvi odgovme naloge, ki jih bodo uspešno izpolnjevali le ob pod- pori političnih organizacij. Tova- riš Marine je med drugim govoril o potrebi investicij za melioracijo zemlje, tovariš Rupret pa se je zavzemal za pomoč nerazvitim občinam. Ob zaključku je tov. Simonič, ki je plenum vodil, podal nekaj zelo konkretnih in vzpodbudnih misli, ki bodo služile kot koristno napotilo pri izvajanju planskih nalog v industriji, kmetijstvu ter ostalih gospodarskih panogah. Še posebej se je zavzel za koristnost združevanja sredstev v okviru občin in okraja za potrebe rekon- strukcij in gradnjo energetsko- kemijskega kombinata v Velenju. Na zaključku pa je poudaril še naloge in odgovornost političnih organizacij, ki bodo morale biti glavni pobudniki pri tolmačenju in izvajanju planskih nalog, -ma- Izvolitev dveh odborov Na skupni zadnji seji OK ZKS in 00 SZDL v Celju so pred dnevi izvolili okrajni odbor jugoslovan- skih pionirskih iger, ki ga bo vodil tov. Vojko Simončič. Ker bodo v Celju v naslednjih letih gradili poslopje, v katerem bi dobile svoj prostor vse politične or- ganizacije, so izvolili gradbeni od- bor, ki ga bo vodil tov. Riko Jer- man. VREME V NASLEDNJIH DNEH OD 12. DO 22. JANUARJA Vseskozi nestalno vreme s po- grostimi padavinami in mnoRckrat močnimi padavinami. Ohladitve se pričakujejo okr<^ 12. in 18. ja- nuarja. CELJSKI TEDNIK STEV. 1 — 13. januarja 1961 Organizacija sodišč se ne more razviti mimo komun OTVORITEV NOVIH OKRAJNIH SODIŠČ V 2ALCU IN SLOV. KONJICAH Prvi dan po novoletnih praznikih sta bili v 2a'cu in Sloven- skih Konjicah dve pomembni svečanosti, saj so v obeh krajih od- prli na novo ustanovljeni okrajni sodišči, zraven tega pa v Konji- cah še lepo in novo sodno poslopje. »V čast mi je,« je začel otvoritve- ni govor na obeh svečanostih držav- ni sekretar za pravosodno upravo LRS tov. Jože Pavličič, »da lahko danes uresničim, sklep zasedanja Ljudske skupščine Slovenije in od- piram dve nov; okrajni sodišči na območju celjskega okraja.« Ko p?, je v nadaljevanju utemeljil njuno ustanovitev, je dejal, da že več let ugotavljajo potrebo po raz- širitvi mreže okrajnih sodišč. Spri- čo velikih teritorialnih območij pa tudi nezadostnega števila imajo Trije posnetki z otvoritve okrajnih sodišč v 2alcu in Slovenskih Konji- cah, jpodnja slika kaže sekretarja za pravosodno upravo LRS tov. Jo- žeta Pavličiča med pozdravnim govorom v Ž?.lcu. Zgoraj na levi je predsednik novoustanovljenega sod'šča v Konjicah Ludvik Gorenjak, na desni pa predsednik okrajnega sodišča v Žalcu tov. Vinko 2agar. državljani težak dostop do sodišč. Kljub dobri volji pa se je njihovo ustanavljanie le počasi razvija'o. Za to so bili objektivni razlogi, kot pomanjkanje prostorov, pa tudi de- narja za gradnjo novih sodnih po- slopij ni bilo. Po zaslugi Okrajnega ljudskega odbora je bilo na območ- ju celjskega okraja v zadnjem času veliko napravljenega. To priča tudi otvoritev dveh sodišč. Zatem je tov. Pavličič opozoril na dejstvo, da se organizacija sodišč ne more razvijati mimo komun Ustanovitev novih okrajnih sodišč v 2alcu in Slovenskih Konjicah ni pomembna samo zaradi približanja sodstva državljanom, temveč v obeh primerih še predvsem zavoljo tega, ker se sodna organizacija vsklajuje s komunalnim sistemom. Ce govori- mo, da naj se zakoni izvajajo na območju in v okviru komun in če to načelo vzporejajmo s sodno organi- zacijo, potem je jasna perspektiva, da naj prvostopna sodišča dobijo vse osnovne pristojnosti. To pa hkrati kaže, da je pred temi sodišči še veliko težkih in odgovornih na- log. Končno je sekretar za pravosodno upravo zaželel obema kolektivoma čim več delovnih uspehov, hkrati pa izrazil željo, da naj se v čim večji meri vključita v družbeno in politič- no življenje občin. Na obeh svečanostih je govoril tudi predsednik OLO Celje Riko Jerman, ki je v prvi vrsti utemeljil potrebo po ustanovitvi obeh sodišč, hkrati pa izrekel priznanje in zahva- lo predsedniku Okrožnega sodišča v Celju Niku Pogačarju, ki je Okrajn' ljudski odbor nenehno opozarjal na te potrebe in sploh na probleme sod- stva. Razen tega je dejal, da je v perspektivi še ustanovitev okrajne- ga sodišča v Mozirju. Na otvoritvenih proslavah sta go- vori'a tud' predsednik občinskih ljudskih odborov, tako v 2alcu Tone Delak in v Konjicah inž. Adolf Tav- čar. Razen njiju sta kolektivoma za- želela največ uspehov še podpred- sednik Vrhovnega sodišča LRS dr. Matej Dolničar, pomočnik javnega tožilca LRS Tone Bizjak ter v Ko- njicah tudi predsednik celjskega okrajnega sodišča Ivan Mišic. Pri otvoritvah sta gpvorMa tudi predsednika novoustanovljenih so- dišč in sicer tov. 2a?ar v 2alcu in tov. Gorenjak v Konjicah, . Razen predstavnikov javnega'Hn političneg« življenja obeh obč n so svečanostim prisostvovali še pomoč- nik državnega sekretarja za pravo- sodno upravo LRS dr, Marjan Pav- lic, načelnik splošnega oddelka se- kretariata za pravosodno upravo dr. Ivan Šketa, nadalje Franc Lubej, Miran Cvenk ter najvidnejši pred- stavniki vseh pravosodnih ustanov iz Celja, M, B, V konjiški občini 13 KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL Občni zbori-krajevn'h organizacij SZDL v konjiški občini so končani. Skupaj s pripravami so trajali pri- bližno dva meseca. K'.jub dobrim pripravam pa so morali ponekod za- radi slabe udeležbe konference pre- ložiti. To velja za 2lče, dalje za Spitalič itd. V konjiški občini je zdaj trinajst krajevnih organizacij, od katerih imata organizaciji v Konjicah in 2i- čah šest podružnic. Razprave na zborih so bile po- vsod dokaj konkretne. V nove odbo- re pa so izvolili večje število mladih članov. Na vseh z'borlh so tudi vo- lili delegate za občinsko konferenco, ki bo v sredini januarja. Na njej se bo zbralo blizu 250 delegatov. V. L. V zadnjem tednu po domovini Pclek, 6. januarja RA7STAV() »Okupatorjevi zanuri in tnlt<-rK''»» ki io nr>>ienn v I inhlinni. si je že doslej ogledalo nad 16.000 ljudi. Sf^bota. r. januarja NA SEJI sveia za znanost LRS so go- vorili o proeramii dela v letošnjem letu ter o Kidrift'vcin skladu. Pri tem so osvojili načelo, da naj ta sklad dobi .širši pomen in vlogo. Zato nat sklad pod- pira in vzpodbuja teoretično in praktično delo na vseti znanstvenih področjih, fi- nansiru znanstvene naloge, podeljuje nagrade ipd. Nedelja, 8. januarja JUGOSLOVANSKE LADJEDELNICE bodo letos zgradile 38 ladij, v glavnem tovorne ladje in tramperje. Skunna to- naža vseh pa bo znašala 313.000 brt. kar je za 90,000 ton vee kot lani. Največja objekta bosta tankerja, ki b"sta imela po 32.500 ton nosilnosti; zgradila ju bo reška ladjedelnica. Ponedeljek, 9. januarja V TOMOSU v Kopru je stekla koope- racijska proizvodnja popularnih avto- mobilov 2-CV iCitroenc. Torek, 10. januarja NA FAKULTETI za medicino in stoma- tologijo v Ljubljani je prejelo diplome petnajst novih doktorjev. To so prvi le- tošnji diplomanti te fakultete. Sreda, 11. januarja IZVRSNI SVET LRS je sprejel predlog programa perspektivnega razvoja Slove- nije od 1961. do 19t)5. leta. Prav tako je sprejel predlog družbenega plana in proračuna za letošnje leto. Janez Kovačič SEKRETAR OBČINSKEGA ODBORA SZDL V CELJU Namesto Andreja Drolleta, ki je več let opravljal dolžnosti sekretar- ja Občinskega odbora SZDL v Celju in ki je pred kratkim prevzel novo delovno 'mesto v tovarni žičnih iz- delkov »2lčna«, je bil za sekretarja Občinskega odbora SZDL Celje iz- voljen tov. Janez Kovačič. Za boljšo informiranost državljanov z zin;o, pa čeprav nič kaj hudo in mrzlo, je prišel tudi čas, ko si ljudje laže utrgajo nekoliko več časa in ga posve- tijo izobraževanju, vzgojno po- litičnemu delu. Te okolnosti se dobro zavedajo tudi krajevne organizacije SZDL na območju celjske občine, ki so se temelji- to pripravile, ponekod pa tudi že začele z izvajanjem progra- ma idejno vzgojnega dela. Za- radi boljše organizacije so pri krajevnih odborih SZDL usta- novili posebne centre, v katerih niso le člani SZDL, temveč tu- di predstavniki organizacij ZK. Kajti skrb za izobraževanje ne pade samo na organizacije SZDL, temveč na vse politične organizacije, v podjetjih pa na sindikalne podružnice. V glav- nem so centri za izobraževanje pri krajevnih organizacijah SZDL sestavili programe tega dela in vanj zajeli od šest do deset predavanj zanimive in aktualne vsebine. Četudi so po- nekod že imeli prva predava- nja, pa se bo v glavnem to delo začelo še'e zdaj. Občinski odbor SZDL v Ce- lju, oziroma njegova komisija za idejno politično delo, pa pri- pravlja tudi seminar za pred- sedn'ke in tajn'ke krajevnih or- ganizacij SZDL. Razen teh dveh najodgovornejših funk- cionarjev bodo na seminar va- bili tudi mlajše odbornike kra- jevnih organizacij SZDL, po možnosti mladince. Tako bi jih naj že zdaj priprav;!' na poz- nejše politično delo. Na semi- narju bodo proučili najvažnej- ša vprašanja organizacjskega pa tudi političnega in gospo- darskega značaja. Zaradi bolj- še izvedbe, ga bodo pripravili v dveh krajih, in sicer v Celju za zastopnike krajevnih orga- nizacij iz ožjega mestnega ob- močja ter bližnje okolice in v Vojniku za preostali prede! ob- čine. Na predlog komisije na] bi bil ta seminar v sredini pri- hodnjega meseca. Hvaležna je pobuda P'Olitične organizacije o večji in boljši informiranosti državljanov. Gre namreč za željo, da naj bi delo ljudskega odbora, njego' vih organov ter sploh vseh or- ganov družbenega in delavske- ga upravljanja dobilo v večji meri javni zn?čaj, kot ga je imelo doslej. Pa ne samo to, Socialistična zveza naj bi v res- nici postala ljudska trbuna, na kater; naj bi ljudje razpravljali o vseh vprašanjih, ki jih zani- majo in težijo. Prav zaradi te- ga je na zadnji seji komisije za idejno polit eno de'o pri Ob- činskem odboru SZDL v Celju padel predlog o ustanovitvi »ljudske tribune,« kot posebne oblike razpravljanja o aktual- nih vprašanjih. Ta tribuna naj bi postala mesto, na katerem bi proučevali vsa vprašanja, ki bi jih sprožili državljani ali orga- nizac'ja. Zato bi se ne smela omejevati na ozek krog, niti na 'kraj. Možnosti za njeno usta- novitev in uspešno delo je ve- liko, zelo veliko. Treba bo samo prisluhniti željam in potrebam ter doseči, da bodo ljudje ne le razpravljali, temveč dajali tu- di pobude za reševanje dolo- čenih vprašanj. Drugo obliko takšnega dela pa je nakazal novi statut So- cialistčne zveze Jugoslavije ko je predvidel sekcije v okvi- ru krajevnih organizacij. -mb POZIV k vložitvi davčnih prijav za odmero dohodnine in prometnega davka za leto 1950, pavšalno odmero dohodnine in prometnega davka za leto 1951, odmero dohodnine od stavb za leto 1961 in odmero davka od osebnega dohodka za leto 1950. NEPREKLICNI ROK ZA VLOŽITEV DAVČNIH PRIJAV JE DO 31. JA- NUARJA 1961. I. DOHODNINA IN PROMETNI DAVEK, Zasebni davčni zavezanci in zasebne pravne osebe, ki so v 1960, letu opravljali kakršno koli pridobitno delo ali so izvrševali samostojne ro- klice z namenom pridrbivanja dohodkov, ali so imeli dohodke od premo- ženja in premoženjskih pravic (razen dohodkov ed stavb), morajo zaradi odmere dohodnine vložiti davčne prijave na predpisanem obrazcu v zgo- raj določenem roku. Davčne prijave je treba oddati pri pristojni občini, kjer ima zave- zanec stalno bivališče oziroma sedež obrti. Davčne prijave lahko oddajo zavezanci po pošti ali osebno pri Upravi za dfihodke Občinskega ljudskega odbora v Celju. Dohodki iz uslužbenskega razmerja ne spadajo v davčno osnovo za odmero dohodnine in jih ni treba izkazovati v davčni prijavi. Davčnih prijav niso dolžni vložiti: 1. Kmetijska gospodarstva, ki imajo dohodke izključno :z kmetijstva. 2. Pcstreščki, ulični prodajalci časopisov, snažilci obutve in podrbni delavci, ki plačujejo dohodnino v stalnem letnem znesku, če nimajo dru- gih dohodkov, za katere je predpisana vložitev davčne prijave. 3. Osebe, ki so imele dohodke cd dobitkov srečk in drugih vrednostnih papirjev, od dobitkov športnih in drugih prireditev. Hkrati in v istem roku z davčno prijavo dohodnine morajo vložiti na posebnem obrazcu letno prijavo za prometni davek tisti davčni zavezanci, ki opravljalo promet, zavezan plačilu prometnega davka. II. PAVŠALNA ODMERA SE izvrši po povsem ločeni prijavi kosma- tega dohodka, ki ga bodo pavšalirani zavezanci predvidoma dosegli v letu 1951. Zavezanci so istočasno dolžni prijaviti tudi predvideni promet v letu 1961. III. DOHODNINA OD STAVB. Davčni zavezanci so lastniki ali uživalci stavb oziroma delov stavb. Za dohodke od stavb se računa tudi najemna vrednost lastnih stanovanj. Davčnih prjav ni potrebno vlagati za stavbe izven okoliša mest, toplic, kopališč ter klimatskih in turističnih krajev, ker bodo za take stavbe uradno zbrane davčne osnove. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA se odmeri zavezancem po 13, členu zakona o davku od osebnega dohodka (Uradni list FLRJ štev. 24/60) na podlagi davčn'h napovedi. Kdor ne vloži davčnih prijav v navedenem roku, plača kazni od 3 % predpisanega davka, do trikratnega oziroma petkratnega kasneje ugotov- ljenega zneska davka (pri osebnem dohodku). Kdor vire dohodka utaj^ bo kaznovan s kaznijo, ki je predpisana za davčno utajo. Občinski ljudski odbor Uprava za dohodke Celje Vlado Plaskan PODPREDSEDNIK 2ALSKE OBČINE Na zadnji seji 0'bčinskega ljud- skega odbora 2alec so odbornki iz- volili za^ novega podpredsednika občine V.ada Plaskana, dosedanje- ga upravnika zadruge v Preboldu. Nov predsednik MLADINSKEGA KOMITEJA V 2ALCU Na prvi seji članov novoizvoljene- ga občinsl(ega 'komiteja Ljudske mladine v Žalcu so za novega pred- sednika komiteja izbrali tovariša Franca Vidmarja, za sekretarja pa Staneta Lesjaka. Dosedanji pred- sednik Občinskega komiteja LMS Jože Zupane pa je prevzel dolžno- sti organizacijskega sekretarja Ob- činskega komiteja Zveze komuni- stov. OBČINSKA DELAVSKA UNIVERZA TUDI V CELJU Na zadnjem plenumu OK ZKS in 00 SZDL v Celju so pred dnevi spre/eli sklep, da se ukine Okrajna delavska univerza, odnosno da se kot samostojna us+anova z lastnim finansiranjem stavi v pristojnost obdine. Delavska univerza v Celju bo še naprej nudila pomoč in preda- vateljski kader ostalim občinskim delavskim univerzam v okraju. POGLED PO SVETU Velike eksplozije v tovarnah Za- hodne Nemčije. Ekspozija v ameri- škem poskusnem centru Idaho FaHs. še večja kot leta 1956. Letalski ka- ramboli nad Newyorkom. Nezasli- šane uime na Kitajskem. Tretja francoska vodikova bomba v Sahari. In še izraelsko atomsko preseneče- nje? To so »bombe« zadnjih desetih dni. ob katerih se je spletla vrsta dogodkov, ki sejejo vse prej kot op- timizem v duhove nemirnega člove- štva. Močno nevralgična točka na zemeljski obli je Laos. Po ženevskih sporazumih se dežela ni pomirila, preveč je bilo nerešenih vprašanj še iz dobe francoske kolonialne oblasti in japonske okupacije, ko so Fran- cozi pomagali Japoncem pri hajkah na partizane, iz katerih je zraslo današnje levičarsko gibanje Patet Lao. SEATO pakt je bil na delu in iztaknil je nekje nekega princa in generala za »sveti boj« zoper »sve- tovni« komunizem. Državljanska vojna .je vzplamtela, v deželi je zmeda, mir na konici meča je ne bo odp'-avil, še manj pa ameriških 300 milijonov dolarjev. Prav ima princ Norodom Sihanuk, ki predlaga po- miritev na podlagi ženevskih spora- zumov. V Kongu se bodo stvari verjetno stabilizirale fifty-fifty, kakor je bilo to že marsikje po drugi vojni, kjer sta si Vzhod in Zahod skočila v la- se, ali po vojaško, kjer sta prišla v neposredni spopad. Ce se je OZN opredelila za Mobutuja, je to vsak dan večja politična napaka, posebno če bo Gizenga — Lumumbov za- stopnik — krepil dan za dnem svoj položaj v Kasai in drugih provincah. Ce se Mobutov pomočnik Pongo vleče za Lumumbo, če je belgijska intervencija v Bukava iz Ugande — Urundi spodletela, potem je možno, da resolucija afriškega vrha v Ca- ssablanci nekoč postane meso in kri: Nacionalna konferenca vseh kongoških politikov za pomiritev. Dekolonizacija Konga ni samo stvar ameriških dolarjev in belgijskih del- nic, ki so povezane s svetovn'm ka- pitalom. Neodvisne afriške države, ki so zborovale v Cassablanci, so fieuničljiv vodnik v afriško bodoč- nost. Narod, ki hoče svobodno žive- ti, je neuničljiv, tako pravi ena od temeljnih tez socializma. Ce so na Zahodu slikali našega predsednika Tita, obkroženega od afriških za- stopnikov, kako čakajo na njegove besede, so nehote potrjevali moč ideje, s katero je zrasel Tito in nje- gov narod. Ni naključje, da je v Belgiji vzplamtela stavka. Kongo je stvar Afrike, Kongo je stvar kapitala. Kongo je stvar vsega sveta. Ce se je to pokazalo v Belgiji v obliki štrajka, ki traja že tri tedne in več, če so tam barikade in spopadi, če je kralj Baudoin moral prekiniti po- točno potovanje in se mora poga- jati z Bollardom, šefom socialistič- ne stranke, in je predsednik vlade Eyskens pripravljen na kompromis, potem je to samo dokaz več za moč osvobodilnih' idej in njihove progre- sivne nosilce. Francoska Jeanne d'Arc današ- njih dni, de Gaulle, je skočil v sed- lo novega leta s staro čelado na glavi. Kakor razsrjen Gaskonjec upa, da bo z mečem rešil slavo Francije: Zato je izigral OZN s tret- jo atomsko bombo v Sahari, zato s s piratstvom na morju nabira.za- mere v Libanonu, Jugoslaviji in ze- lo hude v Zahodni Nemčiji, na Ja- ponskem, v Sudanu, v vseh svobod- nih afriških državah. Ce z referen- dumom za alžirsko politiko ne bo prodrl, grozi z odstopom. ZDA so prekinile diplomatske zveze s Kubo. To je huda demon- stracija, ki jo spremlja bančna in- tegracija Srednje Amerike, sovjet- ske grožnje ZDA in obljube Kubi in sovjetsko posojilo brez političnih pogojev Boliviji in to 150 milijonov dolarjev. In še diplomatska ofenziva na Vzhod: Adenauer se prilizuje S Z v novoletni brzojavki Hruščevu, trgo- vinska pogajanja s SZ so obnovlje- na, de jure bodo veljale določbe tudi za'zahodni Berlin. Macmillan napo- veduje plodno sodelovanje s SZ, na drugi strani pa obeta potovanje u Peking, ki je za Angleže interesan- ten ne samo zaradi trgovine, ampak tudi zaradi stvari, ki se pletejo med Moskvo in Maotsetungom že nekaj desetletij. Sodeč po moskovski re- soluciji novembra 1960 čaka Vzhod na to diplomatsko ofenzivo enoten. Morebiti pa se bo iz vsega tega le izcimil položaj, ki bo omogočil nov svetovni vrh, posebno če se bo novi ameriški predsednik osvobodil spon, ki jih vari ogenj »boja zoper čarov- nice. T. O. RAZGOVOR «AD HOC« V povečanem obsegu našega lista smo našli tudi prostor, kjer bomo bolj smotrno, kot smo to delali do- slej, obravnavali aktualne in zani- mive probleme našega prometa. Skratka, gre za delež lista v pre- ventivni akciji, kako zmanjšati šte- vilo prometnih nesreč. V današnji številki je prvi prispevek tako ime- novane prometne kronike objavljen na peti strani. Ko sem se o vsebifii te rubrike in njenem namenu oni dan razgo- varjal z najodgovornejšimi usluž- benci odseka za varnost prometa pri Oddelku za notranje zadeve celjske- ga okraja, so kar tako, lahko bi re- kel skoraj mimogrede, padli proble- mi, o katerih sem sodil, da je prav, če jih posebej zapišem. — V okviru skupnega programa smo tudi v celjskem okraju lani iz- vedli dve akciji za zboljšanje in po- večanje varnosti na naših cestah. Medtem, ko je bila prva namenjena kolesarjem, smo drugo, je dejal tov T ur k, posvetili voznikom motornih vozil. Lepo je uspela zlasti prva. Kolesarji so postali v glavnem zelo disciplinirani koristniki naših cest. Znatno se je zboljšala tudi oprema koles. Lahko rečem, da je danes že težko najti na cestah prvega reda kolo, ki bi ne bilo pravilno oprem- ljeno. Manj, kot smo pričakovali, pa smo uspeli z drugo akcijo. To je tu- di razumljivo, saj je bila izvedena v neprimernem času, v času dopu- stov. — Sicer pa lahko trdimo, je po- vzel besedo tovariš Poljanšek, da so v teh akcijah odigrale pomembno vlogo ustrezne občinske komisije za varnost prometa. Prav gotovo pa je, da bi bili uspehi še večji, če bi te komisije razpolagale tudi z večjimi denarnimi sredstvi. Tako pa se je zgodilo, da so mnogi predavatelji hodili iz kraja v kraj, iz vasi v vas, ne da bi zato dobili povrnjene vsaj dejanske stroške. Zanimiv pa je tudi podatek, da smo za propagandni material izdali nad 920.000 dinar- jev. — Razveseljiva je ugotovitev, da so šolski otroci postali na cestah bolj disciplinirani. Poglejmo samo številko 33.000 šoloobveznih otrok in pa število 27-ih prometnih nesreč, pri katerih so bili soudeleženi, od teh ena s smrtnim izidom, pa lah- ko rečemo, da so prometni krožki na šolah imeli velik vpliv na mladino. To pa je tudi zasluga velikega šte- vila prizadevnih učiteljev. K uspe- hu te akcije je v veliki meri pripo- mogel še svet za notranje zadeve pri Okrajnem ljudskem odboru, ki jc opozarjal šolska vodstva na važ- nost takega poučevanja otrok. Ra- zen tega gre temu tudi zahvala, da so se naše trgovine lepo založile z blagom, (kot dinamami, svetilkami, zavorami za kolesa in podobno), ki ga je zlasti v prejšnjih časih moč- no primanjkovalo. Tako zdaj ni več problem nabaviti si luč za kolo itd. — Ko smo analizirali prometne nesreče v lanskem letu, smo znova ugotovili, da se jih več kot polovica pripeti zaradi malomarnosti vozni- kov in zavoljo tega čisto brez po- trebe. Res je, da je alkohol še ved- no na prvem mestu povzročiteljev, toda tudi ostali činitelji, kot pod- cenjevanje ali precenjevanje lastnih sposobnosti, pa tudi sposobnosti ceste in vozil je preveč pogost po- jav. Značilno je namreč to, da se nesreče takega značaja najčešče zgodijo na širokih, odprtih cestah, torej tam, kjer bi jih najmanj pri- čakovali. — Pa še nekaj. Medtem, ko smo v prejšnjih letih najbolj pogosto beležili v sezname karombolov av- tomobile družbene lastn'ne, pa zdaj občutno prednjačijo zasebni lastniki motornih vozil. Zato imamo največ nesreč ob dnevih, ko se ljudje vo- zijo na izlete in dopuste ali se z njih vračajo na domove. Tako se je prepletal razgovor o teh in drugih problemih, o anketi, ki je v teku in na osnovi katere pro- učujejo najrazličnejše probleme var- nosti prometa, pa še o drugih rečeh. Razen tega so priporočili, da naj bt se ljudje oziroma organizacije u večji meri posluževale 24 filmov, kolikor jih imajo na zalogi in na ka- terih so posneti poučni primeri iz prometa. M. B. CELJSKI TEDNIK STEV. 1 — 13. januarja 1961 3 Dvojne cene kruhu v zadnjem času se je v Celju raz- mahnila razprava o cenah kruha. Nekje so predlagali, da bo treba ce- no kruhu dvigniti, ker pač kal'ku- lacije sedanje cene ne prenesejo. Zadevo je obravnaval tudi občinski ljudski odbor, kjer so odborniki bili mnenja, da ceno kruha ne ikaže po- večati, če ni ustreznega povečanja cen moke (oziroma žita). Toda razprava s tem ni-nehala. Predstavniki Delavskih pekarn so še naprej dokazovali potrebo po pove- čanju cene. Prav je, da so dokazo- vali in da niso cene kruhu, ki je najvažnejši prehranbeni predmet kar čez noč povečali. V razpravi so sodelovali tudi predstavniki sindi- kalnih organizacij. Tako je končno prišlo do enotnega stališča. Delavske pekarne lahko poveča- jo ceno kruhu (belemu kruhu naj bi bila cena za kilogram 68 dinar- jev, črnemu pa 54 dinarjev). Mest- ne pekarne pa k temu ne siljo, celo nasprotujejo predlogu o povečanju cen kruhu. Zato je končno tudi prav, da pri njih ostanejo cene na dose- danji viš'ni. Ta'ko bomo imeli v Ce- lju v prodajalnah Delavskih pekarn dražji kruh v prodajalnah Mestnih pekarn pa cenejši kruh (po starih cenah). Zagovorniki povečanja cene kru- ha pravijo, da je kruh v Delavskih pekarnah tudi kvalitetnejši in daje zato lahko tudi dražji. Morda je to res. Toda, ali j^ to res, bo pokazala prihodnost! To pomeni tako, da bo kljub višjim cenam ta pekarna še naprej lahko nemoteno obratovala, ali pa bo propadla. Vendar je treba vedeti nekaj, če bi se v tem podjetju pojavile kakrš- ne koli težave, jih bodo morali pre- nesti sami. Kratke iz Velenja — Rudnik lignita Velenje bo povečal svoj počitniški dom na Jadranu, in sicer v Fiesi. Gradnja bo končana do prihod- nje sezone in bo dom lahko sprejel en- krat več članov kolektiva kakor lansko leto. Imel bo 100 ležišč. —Stanovanjska skupnost v Velenju je zelo aktivna. Letos je uspela urediti no- vo moderno pralnico s pomočjo kredita komune in vseh podjetij v Velenju. Or- ganizirala je tudi zbiralnico oblek za kemično čiščenje. Tu je imela mnogo skrb:, kajti celjska čistilnica, s katero je skupnost imela pogodbo, je odpove- dala sodelovanje z izgovorom, da stvar ni rentabilna. Stanovanjska skupnost se je obrnila na mariborsko čistilnico, kjer je naletela na popolno razumevanje. Ma- riborska čistilnica sedaj z lastnimi pre- voznimi sredstvi redno odvaža in dostav- lja obleke, ki jih nosijo na čiščenje. Zaščita vozičkov Niso redki primeri, ko nas šele izkušnje, posledice, poškodbe po- učijo, da nekje na nekem delovnem mestu, stroju ali orodju manjka za- ščita in 'da delo ni varno. V Celju še vedno vidimo tu in tam take vozičke, ki nimajo zaščit- nega ogrodja (tak' primer je tudi v celjski bolnišnici). Ideljena nagrada v obliKi gostovanja velike- ga radijskega orkestra. To gostova- nje, oziroma ta koncert bo v sredo, 18. t. m. pod okriljem Olepševalne- ga in turističnega društva. Začel pa se bo ob osmih zvečer v veliki uni- onski dvorani. hmlm pričakoraDja Ob pomanjkljivi reklami, neza- dostnih informacijah in celo ob po- manjkanju ustreznih plakatov je bil koncert imenitnega čelista Reneja Foresta, ki je prišel namesto obljub- ljenih zakoncev Tortelier, izredno slabo obiskan. Morda je temu vzrok tudi premajhna popularnost violon- čela, vendar je jedro celjskega kon- certnega občinstva izredno toplo po- zdravilo koncert, ki je presegel vsa pričakovanja. Težko bi bilo reči, kaj je bila te- žiš čna točka večera, saj je lepota igranja bila od Frescobaldijeve Toccate dalje na izredni višini, ob- činstvu pa je menda včasih zastal dah ob izredno sugestivni izvedbi Debussyjeve Sonate, v kateri sta bi- la izvajalca Forest in pianist Freddg Došek genialna. Ce se je poslušalcu na galeriji še ob Mendelssohnovi sonati zdelo, da se čelo ob klavirju ne sliši dovolj, kar je lahko krivda akustike dvorane, sta se tukaj oba inštrumenta zlila v eno samo telo. Izredno mogočno je zvenel stavek iz Bachove solo-sonate za čelo, ki ga je občinstvo z navdušenimi aplavzi naravnost izsililo kot doda- tek. Nehote -mi je prišla na misel primerjava z Janigrom. Oni je ne- mara obrnil vso pozornost na teh- niko oblikovanja tona, toda Forest ima muzikalni žar, psihološko vživ- Ijanje in zdi se, da neskončno uži- va v nizkih tonih. Saj je v Men- delssohnovi Sonati očaral celo z onimi mesti, kjer čelo igra sprem- ljavo klavirju. Schummanove Fan- tazije so ob ponovitvi še pridobile na izraznosti, Faurejeva Elegija je pa prinesla v dvorano dih zamak- njene spokojnosti, kakršno so vča- sih uživali stari, ko so pr'lakovali večer ob oknu. Koncert čelista Reneja Foresta in pianista t'eadyja Doseka dne 28. decembra je pomenil peščici resnič- nih Ijubeteljev lepe umetnosti naj- lepši uvod h svečanostim slivestro- vanja. Koncert mladih Glasbena šola se je v ponedeljek predstavila naši javnosti z nasto- pom, ki je prikazal uspešen razvoj gojencev te ustanove. V programu, ki je trajal poldrugo uro. so se zvr- stili mladi talenti, ki se udejstvu- jejo na različnih področjih. Tu so bili zastopani najrazličnejši inštru- menti, ter godalni orkester in solo- petje. Povprečje je bilo na lepi vi- šini, močno so pa zopet, kot vedno, izstopili nekateri talenti. Tako je presenetil klarinetist Marinček, ki je pokazal veliko zlitost z inštrumen- tom, nadalje oba brata Mikelna, klavirista, čelist Stanko Podlesnik, ki je razen tehničnega napredka od lani pokazal v Tommasijevi skladbi tudi sposobnost prefinjenega muzi- ciranja, ter pianistka Vellkanje, ki je v šolskem merilu docela uspela z Debussyjevimi Odsevi v vodi. Posebno pozornost zasluži mladi orkester pod vodstvom prof. Dušana Sanclna, ki usposablja glasbeno mladino za kasnejše sodelovanje v velikih simfoničnih orkestrih. RAZPIS Na predlog Sveta za kulturo in znanost pri Občinskem ljud- skem odboru Celje, je Občinski ljudski odbor na svoji seji dne 28. decembra 1960 sprejel ODLOK o ustanovitvi sklada »Slavka Slandra«. Namen sklada je pospeševanje in razvoj kulturnega, znan- stvenega, oziroma strokovnega dela na vseh področjih družbene- ga udejstvovanja na območju občine Celje. V ta namen bo upravni odbor sklada »Slavko Šlander« vsako leto podelil na dan občinskega praznika denarne nagrade. Ker bodo letošnje nagrade podeljene v znamenju dvajsetlet- nice ljudske revolucije, bodo ocenjena in nagrajena dela za ves čas, od leta 1941 dalje. Letos bodo podelili nagrade v skupnem znesku 500.000 din. Nagradili bodo predvsem tista dela, ki so, ali pa bodo po- membno vplivala na splošni družbeni razvoj celjske občine. Upravni odbor sklada si pridržuje pravico, nagraditi tudi državljane, ki so s svojim udejstvovanjem v prej navedenem smislu pomembno koristili razvoju občine Celje. Kandidati naj predložijo svoja dela ali pa opis svojega udej- stvovanja do 31. maja 1961, Svetu za kulturo in znanost občine Celje. Predložena dela bo ocenila posebna strokovna komisija. Svet za kulturo in znanost občine Celje JAKI V PARIZU Nekdo je v zvezi z Jakijevo raz- stavo v Parizu lakonično zapisal, da je pot od Nazarja do Pariza kratka. Vsekakor — toda v geograf- skem smislii! Pot slikarja v katero- koli znano pariško galerijo pa je, kakor znano, dolga, in mnogo jih je bilo in jih je, ki nikoli niso in ne bodo prišli do tja. Jaki je eden izmed tistih, ki jim je to vendarle uspelo. V Galerie Lambert na otoku Seine bo razstav- ljal od II. januarja do 1. februarja. S tem v zvezi je prireditelj razstave natisnil vabilo, s katerim ima »čast povabiti občinstvo na razstavo sli- karja Jakija.« Na hrbtni strani pa je spodaj napisano še: Jože Horvat- Jaki, rojen 1930 v Murski Soboti v Sloveniji (Jugoslavija). Samouk, Ce je del uspeha že v tem, da je mimo Jakopičevega paviljona pro- drl v Galerijo Lambert, tedaj je ne glede na vprašanje sprejema pri pa- riški javnosti pač nekaj resnice tudi na tem, da si je moral umetniški azil poiskati najprej zunaj, da bi ga potlej našel tudi doma. JAKI CELJSKI TEDNIK STEV. 1 - 13. januarja 1961 5 Zdravstveno zavarovanje v šoštanjski in mozirski občini Izvajanje zdravstvenega zavaro- vanja kmetijskih proizvajalcev v šo- štanjski in mozirski občini poteka povsem normalno. Zavarovanci že dodobra poznajo svoje pravice, prav tako pa je tudi v zdravstveni službi mnogo manj težav, kot jih je bilo na začetku. Kmetijsko zavarovanje je zajelo na področju oheh občin okrog 8000 kmetijskih proizvajalcev, zdravljenje v ambulantah in bolniš- nicah pa je zneslo 27 milijonov di- narjev. Pri tem je bilo največ izdatkov za brezplačno zdravljenje — 13 mi- lijonov, za zdravljenje s prispev- kom zavarovancev 8 milijonov, med- tem ko odpadejo 4 milijoni na am- bulantno zdravljenje in ostalo na izdatke za zdravila ter prevoze z re- šilnimi avtomobili. Medtem ko so pričakovali, da bo pritisk zdravstve- nih zavarovancev na zdravstveno službo porasel zlasti pozimi, se je pokazalo, da so kmetijski proizva- jalci uveljavljali zdravst-veno var- stvo v enaki meri tudi v ostalih mesecih. Največ težav je bilo z vprašanjem sredstev za izvajanje kmetijskega zavarovanja. Občinska ljudska od- bora nista sproti in redno odvajala prispevkov za sklad zavarovanja, niti nista izpolnjevala osnovnih dolžnosti do tega sklada z lastnimi sredstvi. Neporavnane obveznosti so v šoštanjski in mozirski občini zna- šale 4 rriilijone dinarjev. Vsi ti podatki so seveda še ne- popolni. Ko bodo organi socialnega zavarovanja razpolagali s popolnej- šimi podatki, bomo o tej problema- tiki pisali obširneje. bi Ideološko politično izobraževanje Pred letom in pol je bila ustanov- ljena v Žalcu delavska univerza. Dotlej so potekale vse izobraževal- ne akcije znotraj političnih, družbe- nih in gospodarskih organizacij. Ta- ka praksa, ki se je odražala pred- vsem v organiziranju posameznih predavanj, ni rodila in ni mogla ro- diti zaželenih uspehov. V glavnem zategadelj ne, ker pri tem niso upo- števali niti načela načrtnosti niti načela sistematičnosti. Z ustanovitvijo delavske univerze v Zalcu je bila ta pomanjkljivost odpravljena. V Zalcu je zaživela po- litična šola, v številnih seminarjih so se naši upravljavci seznanjali z družbeno-ekonomskimi problemi, v vseh krajih občine je bilo blizu sto raznih predavanj s področja politi- ke, gospodarstva, tehnike, poljudne znanosti, zdravstva itd. Zaživele so in z uspehom zaključile svoje delo prve tri šole za starše Se večji razmah pa beležijo v le- tošnji delovni sezoni, ko je bil mi- nulo jesen nameščen v delavski uni- verzi poseben referent za politično- ideološko izobraževanje. Prvotna politična šola v Zalcu, ki je dobila svoj statut, svojega rav- natelja in svoj družbeni organ — šolski odbor, ima sedaj razen do- mačega še samostojne oddelke v Li- bojah, na Polzeli in v Preboldu. V vse oddelke zahaja nad sto komuni- stov, ki so že — večidel vsi — uspešno opravili izpite iz politične ekonomije. Trenutno poslušajo pre- davanja iz znanstvenega socializma, katerim bodo potem sledila preda- vanja iz ekonomike FLRJ, iz zgodo- vine delavskega gibanja in ostalih predmetov. Vsak oddelek ima svo- jega vodjo in svoj oddelčni šolski odbor. Razen tega se odvija množično politično-ideološko izobraževanje v komuni prek izobraževalnih sekcij pri osnovnih organizacijah SZDL in prek sindikalnih podružnic v gospo- darskih organizacijah. V večjih cen- trih (Liboje, Zabukovca-Griže, Pe- trovce, Prebold, Vransko, Braslovče, Polzela, Šempeter in Žalec) posre- dujejo državljanom predavatelji ci- klus desetih, v vseh ostalih manjših krajih pa ciklus šestih predavanj s politično ekonomsko in družbeno- ekonomsko tematiko. Ko bo konec januarja program teh predavanj v glavnem zalrav bi bilo naposled, če bi se tudi odnos do društva malce spremenil in da bi se zanj zavzeli v večji meri kakor doslej. bi Lani 30 mrtvih Bilanca prometnih nesreč Po statističnih podatkih je bilo lani v okraju Celje 452 prometnih nesreč, 30 oseb je izgubilo življenje, micdtem ko je bilo 321 oseb huje in laže telesno poškodovanih. Pri vseh teh nesrečah je nastalo za okrog 35 milijonov materialne škode. V tej vsoti so vračunani samo stroški, ki nastanejo zaradi okvar na vozi- lu, ne pa stroški, ki nastanejo za- radi zdravljenja telesno poškodo- dovanih oseb in stroški, ki nasta- nejo zaradi zastoja vozil. Analiza vzrokov prometnih ne- sreč nam kaže, da pride do promet- nih nesreč predvsem zaradi neupo- števanja cestno prometnih predpi- sov s strani vseh koristnikov cest. Prav gotovo, da pride do nesreč tu- di zaradi slabega stanja cest in mo- tornih vozil, vendar je odstotek teh nesreč zelo majhen. Od vseh koristnikov cest povzro- čajo kolesarji največ prometnih ne- sreč. V preteklem letu so v okraju kolesarji povzročili kar 137 nesreč. Pri teh nesrečah je II kolesarjev iz- gubilo življenje, ostali pa so bili hu- je ali laže telesno poškodovani. Po- leg tega pa so zelo česte nesreče delavcev in uslužbencev, ki se vsa- kodnevno vozijo na delo in z dela. Po podatkih Zavoda za socialno za- varovanje v Celju je bilo v letu 1960 zabeleženih 782 telesnih poškodb ko- lesarjev. Zaradi tega je bilo izgub- ljenih 10.948 delovnih dni, kar pred- stavlja 33 milijonov dinarjev na- rodnega dohodka. Kolesarji v veliki meri ne pozna- jo predpisov. V prometu se pojavlja- jo s pomanjkljivo opremljenimi ko- lesi, brez luči, odbojnega stekla in zavor. Vozijo vzporedno, nepravil- no prehitevajo, vozijo vinjeni, ne nakazujejo spremembo smeri vožnje vozijo predmete, ki jih ovirajo pri zavijanju in preglednosti. Razum- ljivo je, da so pri taki vožnji stalno izpostavljeni nevarnosti in v mno- gih primerih žrtve prometnih ne- sreč. Prav gotovo, da bi bilo manj nesreč z udeležbo kolesarjev, če bi imieli kolesarji kolesarske ste- ze. Samo na cesti I. reda od Vojni- ka do Žalca vozi dnevno okrog 15 tisoč kolesarjev. Na tem odseku ce- ste I. reda je bilo lani zabeleženih 72 prometnih nesreč, pri katerih je nastala materialna škoda gotovo večja kot bi stala zgraditev kole- sarske sieze. V preteklem letu je izgubil življe- .nje samo en mopedist, medtem ko so se v letu 1959 smrtno ponesrečili kar štirje mopedisti. Ta primerjava nam jasno dokazuje, da je uvedba izpitov o cestno prometnih predpi- sih za mopediste zelo pozitivno vplivala na zmanjšanje števila pro- m.etnih nesreč. Vozniki motornih vozil povzroča- jo največ nesreč zaradi vinjenosti, nepravilnega prehitevanja in preve- like hitrosti. Pri voznikih, zlasti amaterjih, je često vzrok za nesrečo neizkušenost v vožnji — vožnje brez vozniškega izpita. Vozniki vprežnih vozil so v pre- teklem letu povzročili v okraju 35 prometnih nesreč. Dva voznika sta pri nesreči izgubila življenje. Do prometnih nesreč, pri katerih so ^:;:'^'(.'že;ii vozniki vprežnih vozil, pride predvsem zaradi pomanjklji- ve opreme vpreg v nočnem času, ne- pravilnega prečkanja glavne ceste in vinjenosti. Neprilagodljivost vpreg sodobnemu prometu je znano dej- stvo, zaradi česar ni potrebno še po- sebej analizirati ostale vzroke in nepravilnosti, ki čestokrat dovedejo do nesreče. Ce primerjamo statistiko promet- nih nesreč v letu 1959 s statistiko prometnih nesreč v preteklem letu, ugotovimo, da se je število promet- nih nesreč v celjskem okraju zmanj- šalo za 12 odstotkov, število mrtvih pa za 10 odstotkov, kljub temu, da se je občutno povečalo število mo- tornih vozil. Vse to je pripisati in- tenzivni prometni vzgoji vseh ko- ristnikov cest, ki se je v preteklem letu vršila preko Oddelka za notra- nje zadeve OLO Celje, okrajne in občinskih komisij za vzgojo in var- nost cestnega prometa in preko šte- vilnih Avto moto društev in LT v okraju. Upravni odbor Savinjske tovarne opeke, Žalec razpisuje mesto računovodje Pogoji: dovršena ekonomska srednja šola s 3-letno prakso ali nepopolna srednja šola z 8-letno prakso pri finančnih poslih. Osebni prejemki po tarifnem pravilniku. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Rudnik rjavega premoga Zabukovca, pošta Griže razpisuje prosto delovno mesto analitika podjetja Pogoji: 1. Dovršena ekonomska fakulteta s prakso ali srednja e'ko- nomska šola z najmanj 5-letno prakso v gospodarski organiza- ciji; 2. dovršena rudarska fakulteta s prakso ali srednja rudar- ska šola z najmanj 5-letno prakso v rudarskih podjetjih; 3. osebni prejemki po tarifnem pravilniku odnosno po do- govoru; 4. družinsko stanovanje je na razpolago. Prošnjo je treba dostaviti v roku 30 dni po objavi na upravni odbor podjetja. Zgodba o Kokodaku KOKODAK je kraj v kotu hmeljske doline. Ima lepo le- go, dobre ljudi in vidne osebe, ki so izvrstni organizatorji. Kar je res, je res. Dejstev ne gr^ zanikati. Povsod živahne razprave, besedne vojne, se- stavljajo se načrti in pišejo prošnje. Boste videli, -boste doživeli: KOKODAK bo do- bil nov obraz! Tak, ki bo v ponos še poznim rodovom. Pa kaj bi ne! To je pribito. Im.amn kmete. Imamo obrt- nike. Imamo delavce. Imamo ddr^vno inteiinenro. Imamo dobro voljo. Vse drugo bo že prišlo. Mora priti. V KOKO- DAKU se bo gradilo, da ni- kjer v Hmeljski dolini. Pa pridejo očitki: Vi, gori v KOKODAKU se le ustite! Jeziki vam migi je jo, roke ne. V KODAKU takih očitkov ne ^orefo sprejeti. Nikdar in nikoli. Za to jamčijo najvid. lieiš(> o^phe. nDAKA se je lotila smola. Zmanjkalo je sredstev. Ne apna in kame- nja, denarja! Kdo ga bo dal? In petorček je za svojo hi- permodernost dosti predrag. Takih gradenj KOKODAK ne premore. Tovariš Oblju- bovič je sklical interesente in jim stvar takole razložil. Tovariši, petorček je gotov. Spada med moderne gradnje francoskega vzorca. Prišli smo do zaključka, da so take gradnje za naš KOKODAK absolutno predrage. Kdo pa pa bo stanoval v tako dragih hišah? Najemnina bo prišla, z garažo vred seveda, šest ti- soč! Kdo od vas premore tak znesek? Pri tako pičlih pla- čah, vi, navadni delavci, si kaj takega res ne morete do- voliti. Zato predlagam, naj se v petorček vselijo stranke s primerno plačo ifi'' M'-po- sedujejo osebni avtorkobU. Kdo je za moj predlog? TUROBNA TIŠINA . .. Tovariš Obljubovič je pre- pričevalno nadaljeval. Da se ne bi stvar zavlekla v nedogled, namreč, v so- sednjem podjetju imajo zve- čer neko slavnost, bi kar jaz predlagal naslednje stranke: Kot prvi bi prišel v poštev komercialni direktor. Potem moj pomočnik in glavni ob- ratovodja, dalje vodja trgov- ske mreže. Zatem nimam nič proti, če se vseli tudi direk- tor pogona in seveda jaz kot glava velikega podjetja, fa- brike ZLATOKOVATUS. Se strinjate s predlogom'^ Ima kdo kaj proti? Prosim, na dan z besedo! Navzoči sn se raršH .s fitis- njenimi pestmi, s škrirtajgči- mi zobmi in mračnimi, na- gubanimi čeli. S tem je bil direktorjev predlog uzakonjen. Na pred- večer selitve onega dne so imele predlagane stranke majhno, intimno zakjisko. Drago Robida 6 CELJSKI TEDNIK STEV. 1 — 13. januarja 1961 Z LETNE KONFERENCE MLADINE KONJIŠKE OBČINE Več skupnih akcij V nede'jo so se k rednemu letne- mu zborovanju zbrali mladinci ko- nj š'ke občine. Konference so se po- leg predstavnikov okrajnega komi- teja Ljudske mlad ne :n predstavni- kov političnih forumov občine, ude- ležili še član: nekaterih ot)činsk;h komitejev Ljudske mladine celjske- ga okraja. Sekretar občinskega komiteja Janko Kovač je v referatu povedal da bo v konjiški občini mlad na z vsemi silami delala pri izvajanju novega perspektivnega plana komu- ne. Pomagali bodo tud: pri rekon- strukcijah podjetij, sodelovali pri razpravah o razvoju terciarnih pa- nog, širili načela napredne kmetij- ske proizvodnje itd. Zavedajo se, da bodo morali več športnih objektov zgraditi s prostovoljnim delom, saj je samo ena opremljena telovadn ca za območje konjiške komune vseka- kor premalo. Tud primernih prosto- rov, kjer bi se zbirali, študirali in koristno preživeli svoj prosti čas nim.ajo. V Konjicah je sicer »mla- dinski« dom, ki pa je »mladinski« skoraj le zavoljo tega, ker je v njem razred osemletke, ali pa od časa do časa veselica, na kateri pijančuje tudi mladina. Mladina konjiške občine je v pre- teklem razdobju dosegla precejšnje uspehe pri politično-ideološkem de- lu. Na letošnjih konferencah osnov- nih organizacij Ljudske mlad ne pa so opazili, da so pri sestavljanju programov posvetili še več pozorno- sti interesom članstva kot v lanskem letu. Zato upajo, da bodo pri idej- no-vzgojnem de"u čez leto dni želi še boljše uspehe. Mnogo manj uspešno so delali n\'.rSLOM« Ponikva pri Grobelnem razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Obratovodja posestva Pogoji: Agronom s prakso in vojaške službe, ali kmetijski tehnik z daljšo prakso v polje- delstvu in živinoreji. 2. Več govedorejcev za pitanje te- let in oskrbo plemenske živine 1-ogoji: Praksa pri oskrbi živine. 3. Kuharico za menzo posestva Pogoji: Znanje v kuharski stroki. 4. Skladiščnika Pogoji: Večletna praksa v skla- diščni službi, po možnosti v kme- tijstvu ali sorodni stroki. Plača po dogovoru, oziroma po ta- ritncm pravilniku. Stanovanje priskrbljeuo. Prošnje pošljite na upravo pose- stva. Uredništvo: Celje, Titov trg 5 - poštni predal 16 - telefon 25-23 in 24-23 - uprava: Celje, Trg V. kongresa 3 - poštni predal 15« - telefon 23-75 in 20-89 - Teko«! račun pri Komunalni banki Celje M3.70.1-656 - izhaja ob petkih - letna naročnina 50«, polletna 25t, četrtletna 125 din — posamezna neviika 15 din — rokopisov ne vračamo. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELIE Petek, 13. jan. rb 19.30 nri — Leslie Stevens: Zakonski vrtiljak. Premiera. Premierski abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Sobota, 14. jan. ob 19.30 uri — Leslie Stevens: Zakonski vrtiljak. Sobotni abonma in izven. Vstopnice so v pro- daji. Nedelja, 15. jan. ob 10. nri. — Leslie Stevens: Zakonski vrtiljak. I. nedeljski dopoldanski abonma in izven. Vstop-- niče so v prodaji. ob 15.30 nri — Leslie Stevens: Zakonski vrtiliak. Nedel'ski nonoldanski abon- ma in izven. Vstopnice so v prodaji. Torek. 17. jan. ob 19.''0 uri — Leslie Ste- vens: Zakonski vrtiliak. Torkov abon- ma in izven. Vstopnice so v prodaji. RAZNO Ob vstopu v novo leto 1951 želimo vsem domačim ter fantom in dekletom sreč- no ter uspehov vvlno Novo leto 1961. Salobir Karli, Lončar Vinko in Pusov- nik Drago V. P. 6592/30 NIŠ. GARAŽO v mestu vzamem v najem. Dr. Divjak, Razlagova 6. Celje. PREKLICUJEM žaljivke, ki sem jih iz- rekla o Petek Marjani iz Kamena in izja>ljam, da so neresnične. Mernik Mari'a. NAMESTO VENCA na grob pokojne Ho- čevar Vide so sosede darovale 2.000 dinarjev Rdečemu križu v Zavodni. Za iskreno pozornost nailepša hvala. KLJUČI, naJdeni na Otoku blizu nebo- tičnika okoli novega leta se dobe v upravi lista. SADNO drevje strokovno čistim. Naslov v upravi lista. Za komisijsko prrdaialno potrebujemo 'd'okolesa. motorna kolesa, šivalne, pi- salne, računske in druge stroje, otroške vozičke, ročne ure, fotografske aparate, dobro ohranjeno pohištvo in zlatnino. Pri dobro ohranjenem blagu s primerno ceno zagotavljamo hitro vnovčenie. Pri- poročamo »ii- za renjenf ronudbe. »POSREDNIK« CELJE PRODAM HIŠO OB MORJU, vseljivo prodam. Močna dvonadstropnica za večii^ dru- žino, ali dve manjši, ali kolonijo do 18 postelj. Parketi, vodovod, elektrika, streha v redu. Ocenjena 1,600.000. Marta Neženy, Bakar 75. KROMATICNO harmoniko novo. znamke DALAPA 95 basov. 13 registrov, štiri- krat glašeno, ugodno prodam. Saušek Al'jz.'Marija Gradec 15, Laško. ŽELEZNI štedilnik, desni in samodelna nahrbtna sadna škropilnica je napro- daj i-ri Rajhman Josipu, Celje, Zvezna 29 (Jožefov hrib). SPALNICO novo, kuhinjo in skobelnik ugodno prodam po zmerni ceni. Lo- košek Tine. Kersnikova 4. TURBINO PELTON 5 KS in cevovod, črni ribezelj ROSENTALER, prodam. Pečovnik 18, Celje. KRAVO brejo v devetem mesecu, pro- dam. Terbovc Jože, Polule 64. ŠTEDILNIK emajliran za 11.000 din pro- dam. Naslov v upravi lista. ZEMLJO predam ali zamenjam za stav- beno i-arcelo. Naslov v upravi lista. ŠTEDILNIK, prenosni, dvoje ogro^Iij zn zidana štedilnika ter vrata z okvirjem, prodam. Vprašati pri hišniku, Razla- gova 3/a. POHIŠTVO za samsko sobo, temnorjavo ter sobno kredenco, starinsko, prodam. Naslov v upravi lista. ITALIJANSKI d rkalni MOPED, prodam. Naslov v upravi lista. OSTANKE gradbenega lesa od gradnje hiše, prodam. Travner Ivan, Mikloši- čeva 2, Celje — (Obrtnik). RAZTEGLJIV kavč, skoro nov, prodam. Slemenšek, Medlog 27. BARAKO, premično in kompletno po- steljo, prodam. Aškerčeva 3 v delav- nici. SOBNO pohištvo kompletno, rabljeno, prodam. Peterman Tilka, Vrtna 2 Ce- lje, po 15 uri. KRAVO s teletom, prodam. TopoTak F. ' Loče, Šmartno v Rožni dolini. FIAT Balilla v dobrem stanju, ugodno prodam. Nasiov v upravi lista. KUHINJSKO pohištvo, dobro ohranjeno, dve moški obleki, Uve karnisi, pro- dam. Petek, Stanetova 3/11 Celje. ZELO dobro ohranjen kombiniran otro- ški voziček, drap, in stajico ugodno prodam. Cankarjeva 7/H, desno. SLUŽBE NUJNO potrebujem inštruktorja nem- ščine v Celju ali Laškem. Naslov v upravi lista. INŠTRUKTORJA za začetno angleščino, iščem. Ponudbe v oglasnem oddelku Celjskega tednika pod »Inštruktor«. IŠČEM gospodinjsko pomočnico. Naslov v upravi lista. STROJEPISNO delo prevzamem na dom. Naslov v upravi lista. VAJENCA starega nad 16 let, sprejmem. Marovt Jože, sodarstvo, Parižlje—Bra- slovče. SAMOSTOJNA frizerka išče službo v Celju. Naslov v upravi lista. STANOVANJA STANOVANJA MIRNA upokojenca brez otrok, kupita dosmrtno stanovanje, po možnosti z nekaj vrta. Lahko tudi na periferiji. Ponudbe na upravo lista pod »Mirna upokojenca«. ZAMENJAM sončno sobo 15 m» z drvar- nico v Celju in dam 100.000 dinarjev onemu, kdor mi odstopi sobo m ku- hinjo z drvarnico. Naslov v upravi NUJNO iščem opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. NAMEŠCENKA nujno išče nameščeno sobo za mesec dni. Plača dobro. Na- slov v upravi lista. VEC STANOVANJ v večji hiši v Celju ugodno prodam. Povprašati na naslov: Zore Franc, Teharska cesta 53. Komisija za delovna razmerja Keramične industrije Liboje razpisuje delovno mesto tehničnega risarja s potrebno srednjo strokovno Izobrazbo Prošnje je treba dostaviti v 15 dneh po objavi. Komisijo za imenovanje d.-ektorjev pri Občinskem ljudskem odboru Ce!je razpisuje mestoGLAVNEGA DIREKTORJA PODJETJA ŽELEZARNE STORE. Pogoji, visoka teftnična izobrazba a!: ekonomska fakulteta s 5-letno prakso na vodilnih mestih v gospodarstvu ali srednja tehnična oziroma srednja ekonomska šola z najmanj 10-letno prakso na vod'lnih delovnih mestih v gospoda-stvu; mesto DIREKTORJA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV V CELJU. Pogoji: višja strokovna izobrazba z opravljenim strokovnim iz- pitom in z najmanj 5-letno prakso na vodilnih delovn h mestih. Kandidati naj vlagajo kolkovane ponudbe na Komisijo za ime- novanje direktorjev pri Oblčnskem ljudskem odboru Celje do 25. januarja 1961. Iz vlog naj bo razvidno dosedanje službovanje kandidata. K prošnjam naj prilože še prepis diplome oz roma šolskega spriče- vala m potrefilo, da ni zoper njih uveden kazenski oziroma disci- plinski postopek. Razpis Zavod za zaposlovanje delavcev v Velenju razpisuje nasled- nja delovna mesta v zavodu. 1. REFERENT za zaposlovanje delavcev; 2. REFERENT za usmerjanje mladine, za usposabljanje In strokovno izobraževanje delavcev in skrb za rehabilitacijo vseh vrst invalidov. 3. PISARNIŠKO iVVOC. Pogoji: pod toč. 1. in 2. se zahteva višja strokovna izobrazba in vsaj 5 let upravne službe; pod toč. 3. srednja strokovna izobrazba in vsaj 3 leta uprav- ne službe. Prošnje je treba vlož ti do 20. januarja 1961 na Zavod za zaposlovanje delavcev v Velenju. Kmetijsko gozdarska zbornica Celje razpisuje delovno mesto steno-daktilografinje Pogoj- srednješolska izobrazba z nekaj pra'kse. Prošnjo s krat- kim življenjepisom je treba predložiti do 31. januarja 1961 na naslov: Kmetijsko gozdarska zbornica Celje, Cankarjeva ulica št. l/I. Kmetijsko gozdarska zbornica, Celje Razpis Kolodvorska restavracija proda naslednja osnovna sredstva: 1 dobro ohranjen točilni pult iz hrastovega lesa z dvema priključkoma za točenje piva in vode; 1 vrtni paviljon železne konstrukcije s priključkom za pivo in tekočo vodo. Interesenti dobe podrobnejša pojasnila v upravi podjetja Titov trg 3/II. Kadar gospodinja kupuje, izuira od dobrega boljše. Varčna gospodinja bo pri nakupu zahtevala preizkušeni pralni detergent OSKAR ... Ona ve, da je OSKAR poceni in vendar odlično opere vsako perilo hitro in uspešno. Za belo in pisano perilo OSKAR, — za volno, svilo, nylon in perlon detergent »PERILO«. Kakšen želite ? NASA NAGRADNA ANKETA V želji, da bi svedeli od bralcev, kaj mislijo o Celjskem tedniku — o njegovi vsebini — smo se odločili razpisati nagradno anketo, ki bo zaključena 17. januarja. Med udeležene', ki bodo poslali pismene odgovore v posebnem pismu z označbo »Naša nagradna anketa« do 17. januarja, bo žreb določil 10 »srečnežev«. Vrednost nagrad je 15.000 din. Kaj bi torej radi zvedeli? 1. Kako ste zadovoljni s Celjskim tednikom? 2. Kaj vam v tedniku še prav posebno ugaja? 3. Kaj bi si želeli, da bi prinašal Celjski tednik? 4. S čim v Celjskem tedniku niste zadovoljni? 5. Kaj bi bilo treba po vašem mnenju v Celjskem tedniku opustiti? 6. Kakšnemu pisanju naj bi po vašem mnenju list posvetil največ prostora na povečanih štirih straneh po novem letu? 7. Sporočite še morebitne druge želje 'n pripombe? 8. Ste naročnik aH bralec? 9. Vaš poklic? 10. Vaše ime in priimek ter bivališče? List je Vaš, zato Vas prosimo, da na vprašanja odgovorite odkrito. Kolikor bomo mogli, bomo Vaš m željam ustregli, saj je namen te ankete, da bi list še bolj približali bralcem. Pri odgovorih ni treba navajati vprašanj, temveč označite le zaporedno številko vprašanja. Med desetimi nagradami, ka- terih dobitniki bodo izžrebani, je ena za 5000 din, ena za 3C00 din, ena za 2CC0 din, 3 po lOCO din in 4 po 500 din. Izid žrebanja bomo objavili 20. januarja. Uredništvo Celjskega tednika Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljud-skega odbora Celje razpisuje delovna mesta: 1. šefa sanitarne inšpekcije — zdravnik splošne prakse; 2. pomožni sanitarni inšpektor — sanitarni tehnik; 3. načelnik oddelka za gradbene, komunalne in stanovanj- ske zadeve — gradbeni inženir; 4. referent za komujialne zadeve — gradbeni inženir; 5. gradbenega nadzornika — gradbeni tehn k; 6. gradbeni inšpektor — gradbeni i'ženir; 7. referent za urbanizem — arhiiekt; 8. referent za premoženjsko-pravne zadeve— višja strokov- na izobrazba; 9. delovnega inšpektorja — srednja ali višja strokovna iz- obrazb?;; 10. tržnega Inšpektorja — srednja strokovna izobrazba; 11. planer — diplomirani ekonomist; 12. analitik — diplomirani ekonomist; 13. statistik — srednja al: višja strokovna izobrazba; 14. administrativni statistični manipulant — administrativna šola Kandidati naj vlagajo prošnje do 1. februarja 1961 na Občinski ljudski odbor Celje. Iz ponudb naj bo razv dno dosedanje službovanje kandidata, priložen naj bo tudi prepis spričevala. TOVARNA TEHTNIC CELJE sprejme več kvalificiranih kovinostrugar- jevt skoblarjev in rezkalcev več nekvalificiranih delavcev ki so dopolnili 18 let starosti in imajo veselje za priučitev kovinostrugarskih in skoblarsklh poklicev. Ponudbe zb;ra in informacije daje .sekretariat 1'ovarne tehtnic C.eljč. do 25. januarja 1961. Kolodvorska restavracija Celje sprejme samostojnega slaščičarja ter kvalificiranega k'iliiii;s'i3g{i blagajnika ali blagajničarko Nastop službe po dogovoru. Upravni odbor podjetja »MIZARSTVO« Rogaška Slatina raz- pisuje prosto delovno mesto računovodje Pogoji: srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-Ietno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje ni na razpolago. Nastop službe s 1. februarjem 1%1. Ponudbe je treba poslati do 23. januarja 1961 na gornji naslov. Oglašujte v „Celjskem tedniku" 8 CELJSKI TEDNIK STEV. 1 - ». januarja 1901 Brez umetnega drsališča ne bo šlo v sredo popoldne je bil ob lepi ndeležbi članov pa tudi gostov red- ni letni občni zbor Hokejsko drsaJ- nega kluba v Celju. Predsednik klu- ba tov. Milan Božič je v poročilu nanizal ne samo doslej največje športne uspehe, ki so jih dosegli celjski hokejisti (člani so osvojili naslov republiškega prvaka, mla- dinci pa častno drugo mesto za Je- senicami ter pred Ljubljano in Ma- riborom), nadalje napore upravnega odbora pri gospodarjenju, temveč tudi potrebo po nujni gradnji umet- nega drsališča. Sicer pa ne gre sa- mo za drsališče, temveč sploh za ure- ditev športnega središča v parku. Z ureditvijo umetnega drsališča bi na- stali tudi izredno idealni pogoji (be- tonska ploskev) za razvoj ostalih športnih iger v letnem času. Več o tem zboru bomo poročali v prihodnji številki. OLIMP še vedno V KRIZI Ni še dolgo tega, kar smo pisali o hudi finančni zadregi celjskega Olimpa, ki grozi, da bodo morali društvo razpustiti. Vse, ki se zani- m.ajo za šport, je to dejstvo močno prizadelo. Pa tudi ostali, za katere bi človek mislil, da so jim športni problemi deveta briga, niso mirno prejeli te vesti. Večina reform vseh pogovorov je bil: »Tega ne morem razumeti!« Zglasili smo se pri društvu in jih povprašali, kakšni so izgledi, da se ta kriza uspešno prebrodi. Zmajali so z glavo in nam pokazali kup pi- sem iz vseh krajev Slovenije. Pre- gledali smo jih. Sami predlogi, na- sveti, želje in ponudbe. Največ je takšnih, ki zagotavljajo, da so v jesenskem delu prvenstva prvič spo- znali to mlado borbeno moštvo, ki je takoj pridobilo njihove simpatije. Želijo jim, da bi se čimprej izkopali iz težav in spomladi dosegli še lep- še uspehe. Nekaj pisem jim nasve- tuje, kaj naj store, da bodo rešili krizo. Vsa pisma — pisma iz Kopra, Izole, Ljubljane, Kranja, Maribora, Murske Sobote, Šoštanja, Rogaške Slatine, Laškega in Celja so polna simpatij in dobronamernih nasvetov. Posebno pismo iz Maribora je pri- tegnilo našo pozornost, ker se malo razlikuje od ostalih. Dobesedno se glasi takole: Čeprav sem že precej časa iz Celja, še vedno z zanimanjem za- sledujem življenje v njem, še po- sebno v Gaberju. Zelo me je pa pri- zadejalo, ko sem čital članek o Olimpu. Ni mi vseeno, da bi moral Olimp tako končati, saj ste pridni in požrtvovalni in res sami delavci — idealisti. Saj niso bile žrtve, ki jih je vojna zahtevala tudi od Gaber- čanov — zastonj. Kaj bi k temu re- kel Ključar, pa Stanič, da se tako dela s klubom. Sklenil sem, da vam predlagam moj načrt. Pomenil sem se s kolegi v gledališču, ki bi bili pripravljeni priti v Celje, kjer bi izvedli program ali dva v korist Olimpa. Ves inkaso bi bil vaš — odpovemo se vsakemu honorarju. Prišli bi z odličnimi toč- kami in vsakdo bi našel v njih ne- kaj zase. Nastopali bi naslednji: Zlatko Zei — napovedovalec, Boško Lukeš — operni tenorist, Nada Zrimšek — sopranistka, Aleksander Kovač — bas, Helena Kuret — har- fa, Metka Skrjanc — flauta, trije baletniki, spremljevalec na klavirju in Stef — Arnold Tovornik. Sledi še nekaj organizacijskih po- drobnosti in na koncu: Naj živi Olimp — Aleksander Kovač. Dragi tovariš Kovač! Vaša ge- sta je prelepa in hvalevredna. S te- ga mesta (tako so nas naprosili funkcionarji Olimpa), se vam iz vsega srca zahvaljujemo in Vam zagotavljamo, da znamo ceniti vaše simpatije in vašo dobronamerno po- moč pri reševanju Olimpovih težav. Iskrena vam hvala. Prav tako se zahvaljujemo tudi vsem ostalim za njihovo razumevanje in bodrilne besede. Tako, kot se sprašujete sedaj vi, dragi bralci, smo se vprašali tudi mi: Kaj pa vrata, za katerimi živi odločitev? Kaj je z njimi? Odgovor je kratek in žalosten: Ostala so zaprta! Nerazumljivo — a vendar res, tisti, ki bi lahko pomagali Olimpu so ost.Rli nemi. Vendar Olimpovci še niso obupali. Te dni bo dobilo okoli 100 celjskih gospo- darskih podjetij njihovo prošnjo za pomoč. Olimp pro'^i, prosi za malo dobre volje in za razumevanje za njihove težave. Olimp ne prosi zase,- Olimp prosi za nekaj tisoč delavcev. Bodo vrata še ostala zaprta? PLANINSKI ODSEKI ludi na osnovnih šolah v nedeljo dopoldne je bil pri Celj- ski koči zbor mladinskega odseka celjskega planinskega društva. Zbo- ru je poleg šestdeset predstavnikov planinskih skupin iz celjskih šol in podjetij prisostvovalo še nekaj pred- stavnikov mladinskih odsekov pla- ninskih društev s Koroške, Maribo- ra in Ljubljane. Med drugimi se ga je udeležil tudi zastopnik Planinske zveze Slovenije tov. Milan Kristjan. Iz poročila načelnika mladinske- ga odseka Pavla Goričana je bilo očitno, da je celjska mladina v pla- ninskem društvu zelo aktivna, saj je organizirala več samostojnih iz- letov, pohodov, udeleževala se raz- nih akcij itd. Iz poročila je bilo na- dalje razvidno, da delujejo samo- stojne planinske skupine na večini srednjih celjskih šol, pa tudi na osemletki in v nekaterih podjetjih. V razpravi so govorili o mladin- skih planinskih vodnikih. Bili so mnenja, da bi moral biti na vsakih pet planincev po en vodnik. Zdaj pa je tako, da se to razmerje suče na vsakih sedemdeset planincev en vodič. Na koncu zbora so razpravljali še o bodočih nalogah. Letošnja tretja etapa pohoda po poti Štirinajste di- vizije, ki je v organizaciji celjskega planinskega društva, naj bi postala akcija republiškega značaja. Razen tega so priporočili organizacijo več izletov, pridobivanje novih članov itd. V počastitev dvajsetletnice vsta- je naj bi izvedli tudi pohod po poti prve celjske čete. Mimo tega so v delovni načrt sprejeli planinski ta- bor v Logarski dolini, predavanja ter ustanavljanje planinskih odse- kov na osnovnih šolah, pa tudi v podjetjih. J. T. Strelišče za zračno puško PROBLEM SI. 1 Ni dolgo tega, ko so tudi strelci »Kovinarja« v Storah polagali ob- račun svojega dela. Medtem, ko so se občnega zbora udeležili številni predstavniki okrajnega in občinske- ga strelskega odbora, pa tudi za- stopniki političnih organizacij s te- rena in končno člani mladinskega kcmiiteja železarne, pa so na zboru pogrešali zastopnike tovarniškega ;Apolo« s tremi člani posadke. Toda kaže, da utegnejo Rusi po- slali ljudi na Mesec že poprej. Naj- prej bodo seveda letali le 'okoli Me- seca, merili in fotografirali njego- vo površino, potem pa se vrnili na Zemljo. Takole bosta človek in njegov najstarejši spremljevalec opremljena za polet v vesolje. Astronavtski obleki za vsemirskega pilota in psa so iz- delali strokovnjaki v Sovjetski zvezi. Po predvidevanju pa bo Človek stopil na površino Meseca nekje le- ta 1968 do 1970. Da bi do takrat čim bolje spoznali Luno, so zgradili zvezdarnico, v kateri bodo naredili najmanj 100.000 posnetkov Lune in sestavili natančni zemljevid (luno- vi'd). Ta lunovid bo moral biti zelo natančen in poln orientacijskih točk kajti na Mesecu kompas ne deluje, ker nima magnetnih polj. Ce bo šlo vse po predvidenem na- črtu in če bodo na Mesecu našli ru- de ter pogonsko gorivo, bo Mesec postal raketna baza za nadaljnje prodiranje v vsemirje. Tedaj bodo v naslednjih desetletjih na Mesecu nastali centri, med Zemljo in Luno pa reden promet. Predvidevajo, da bodo ljudje čez kakšnih dvajset let hitreje prepotovali daljave med Me- secem in Zemljo, kot danes zmorejo preleteti pot med Evropo in Ame- riko. ZIMA Zima je čas dolgih noči, hladnih meglenih dni, je umi- ranje sonca in počitek večno snujoče narave. Zima je starček v zapečku, ki z uvelimi prsti lušči fižol, je zamrznjen studenec in kop- nenje polen v skladovnici. Zi- ma je belo presenečenje otrok, je slikar, ki barva njih noske in lička z rdečico. Zima je izda- jalka, ki zvabi bevskajoče pse na snežne planjave prepredene s sledovi divjadi. Je vreščanje' pred svinjaki, dražeč vonj po krvavicah in kislem zelju. Zima je doba prevelikih po- treb in premajhnih plač, je se- zona nog v mavcu, avtomobil- skih ruševin in termoforjev. Zima spravlja vasovalce v za- konski jarem, meščane pa v plesne dvorane. Dolgi zimski večeri so čas opravljanja, rod- binskih obiskov, so topa potla- čenost betežnih starcev. Zima je dopust za kmete in ljubtelje belega športa, za dru- ge je hrepenenje po toploti, soncu, zelenju in cvetju brez- krajnih livad, ki spijo pod belo odejo. STRICU SAMU ODTEKA ZLATO V Ameriki so zagnali krik in vik. Prvič po 20 letih se je vrednost zla- te zaloge v ZDA znižala za 5 bili- jonov dolarjev. Zgodilo se je, da je ameriška plačilna bilanca izkazala izgubo. To pa zaradi tega, ker je bil izvoz iz ZDA manjši kot prejš- nja leta. Kdo je kriv? Uvoz? Deloma že. l>voz raznega blaga iz Evrope, zlasti iz Nemčije, pa tudi iz Japonske, se je povečal. Lani so v prvih šestih mesecih uvo- zili 314.250 osebnih avtomobilov. Potratnost? Tudi to. Ameriški iz- letniki so odnesli v svet kar pet bi- lijonov dolarjev. Nakupovali so razne »neumnosti«, od kameljih se- del iz Egipta, preko švicarskih ur, pa vse do japonskega bowI punča .. Investicije v inozemstvu? Seveda. Amerikanci izvažajo industrijski ka- pital v »podedovane« dežele kolo- nialističnih prijateljev. Oboroževanje? To je tisto. Za obrambo so porabili 3,1 bilijo- ne dolarjev, za posebne vojaške iz- datke pa spet nadaljnje tri bilijone. Hude skrbi jim povzroča Nemčija, ki so jo tako pridno pomagali spra- viti na noge, prav tako pa številna, po vsem svetu raztresena oporišča, ki niso samo nevarna žarišča vojne, temveč tudi reprezentanca standar- da ameriškega vojaka. Kaj bo storil stric Sam, da mu ne bo odtekalo zlato? Takle kup zlatih opek je v letu 1960 »pobegnilo« iz ameriške banke. Nekaj škotskiti Skot, ki s svojim sekundantom potuje na kraj dvoboja, kupi vozni listek za cestno železnico samo v eno smer. Pa vpraša sekundant: »Zakaj niste vzeli povratnega listka? Ste mar tak pesimist?« »Kakor se vzame. Ce me nasprot- nik ubije, škoda denarja, če jaz nje- ga, se bom vrnil z njegovim list- kom.« Na edinburški ulici je Skot izgu- bil en penny. V nastali gneči sta bila dva človeka hudo poškodovana. Dva škotska brodolomca se borita z valovi. Eden opeša in začne mo- liti: »Ljubi bog, če se rešim, ti oblju- bim ...« »Ne prenagli se, zavpije drugi, zdi se mi, da vidim kopno.« Vprašali so slovitega Skota Mac Gregorja, kaj meni o zlobnih dovti- pih o škotski skoposti. Odgovoril je: »Mislim, da bi s takimi dovtipi morali začeti varčevati.« Poznate stojo ožjo domorino? Odločite se za vsako vprašanje v eni minuti, potem pa si oglejte od- govore. Premore celjski okraj ponikalni- co? Ce mislite da, katera reka je to? Voglajna? Paka? Savinja? Kaj se je zgodilo leta 1456 v Ce- lju? Podelitev mestnih pravic? Pokop zadnjega celjskega grofa? Upor sa- vinjskih kmetov? Kdo je bil prvi komandir I. celj- ske čete? Franc Leskošek-Luka? Peter Stan- te-Skala? Franc Vrunč? Katera celjska palača je bila spodnji grad celjskih grofov? Današnja grofija (muzej)? Slan- drova vojašnica? Mestni magistrat? Katera celjska tovarna je starej- ša? Emajlirka? »Metka«? Cinkarna? Kako je Narodni dom v Celju iz- gubil svoj nekdanji zunanji videz? Zaradi požara? Zaradi bombardi- ranja? Zaradi okupatorske prezida- ve? Kje je bila najstarejša znana le- karna v celjskem okraju? V Gornjem gradu? V Celju? \' 0'limju na Kozjanskem? Kje je bila (po izročilu) pokopa- na Veronika Deseniška? V žlčkem samostanu? V Jurklo- štru? V Ojstriškem gradu? Kateri celjskih pisateljev je avtor »Moloha«? Vladimir Levstik? Janko Kač? Fran Roš? Kdo je avtor celjskega spomenika NOB? Ivan Napotnik? Jaka Savinšek? Ciril Cesar? ■ijasui.Msi... -B|(J '^JlUOUIods I5isfp3 — 03(URf jBuiAou' ui fiojesid' i|aiun af >bho[oi^' jojAV "~ 'njjsoi^t'jnf' a BuBdo3jod rjUj ,if B>(siuas3Q B5(tuojajV — 'nfuiTio a o I nfBJ5(0 A BuaB?[ai BsrajBjsfBf^ — -apEsui o.\Bipizajd s puiafij ijtgiuu nuiop nmaupo.i -B\I os ZOpTA lfUBUn'z'*irnBp>10jNJ — -BUJK^J -UI3 Of BUJBAOJ B5(SrjaO BSfOJB)S[Bf^- •BDIUSaTOA BAOjpUBJS »fUSBUBp af AO|Ojg ajaD'a^isfiaa -j'jipuBuio;j( — -joaS nšfiaš iTupBZ 'm[\ UBdoijod nr[03 a \\q al i)cf[ Bja^j 'autiop a:^sjBSoq ujap lualiipods a uBp Bu )ads aaa^ud ui biui^j modeift pod outsjAod pod aftJjfs as ' BfuiABg VfMVSVHdA VN IHOAOOaO INlIAVHd Najbogatejša žena Po ugotovitvah nekega ameriške- ga lista je trenutno najbogatejša žena na svetu nizozemska kraljica Vilhelmina. Kakor ve'povedati ča- sopis, znaša približna vsota njene- ga bogastva 600 milijonov dolar- jev. Na drugem mestu je vdova po Aga Khanu in na tretjem britanska kraljica Elizabeta. Kakor piše časo- pis, premoženje britanske kraljice sicer ni znano, vendar je zanesljivo najbogatejša žena na otoku. Njena zbirka nakita je vredna 150 milijo- nov dolarjev, razen tega dobiva kra- ljica 350 tisoč dolarjev letno (brez davka). V DVEH URAH IZ LONDONA V NEVVVORK Kakor zatrjujejo, bodo v Veliki Britaniji izdelali letalo, ki bo s svo- jo posebno šiljasto obliko in šesti- mi motorji preletelo pot med Lon- donom in New Yorkom v dveh urah in pol. Sprejelo bo 120 potnikov, njegova brzina pa bo znesla 2400 kilometrov na uro. AKTIVISTOVA POMOTA Aktivistova žena ob mizi, priprav- ljeni za goste: »Ura je že osem, naših gostov pa še ni. Saj se bo vse ohladilo in po- kvarilo.« Mož v zadregi: »Kaže, da sem ga polomil. Poslal sem jim vizitke, ki jih uporabljam za vabila na seje.« Eichmanova prekleta zgodba AMERIŠKA REVIJA »LIFE« JE V PRVI JANUARSKI ŠTE- VILKI ZAČELA OBJAVLJATI EICHMANOVE SPOMINE, KI JIH TA MILIJONKRAT PREKLETI ZLOČINEC HITLERJEVE- GA REICHA PISE V ZAPORU V TEL AVIVU. V AMERIKI JE SICER VISOKA MODA, DA PIŠEJO SPOMINE LJUDJE VSEH SORT IN BAZ, OD VOJSKOVODIJ, DRŽAVNIKOV, PA DO GANGSTERJEV IN IZVRZKOV. TOKRAT PA JE NAŠEL PUB- LICITETO V TEJ REVIJI TUDI NAJBOLJ ZAVRŽENI IZME- ČEK, KI SE JE PRAV TAKO HLADNOKRVNO, KAKOR JE ZLOČINE VODIL IN POČENJAL, LOTIL OPISOVANJA SVOJE ZLOČINSKE KARIERE. ZA NAS, KI SMO NACISTIČNE ZLOČINE ČUTILI NA LASTNI KOZI, TA ZGODBA NI TAKO V CELOTI INTERE- SANTNA, KOT JE MORDA ZA AMERIKANCE, VENDAR BODO ŠTEVILNE PODROBNOSTI V TEJ »HUDIČEVI AVTOBIOGRA- FIJI« LE VREDNE SPRIČO AVTENTIČNOSTI STORILCA SA- MEGA, DA NAM OSVEŽIJO SPOMIN NA NAJBOLJ BRUTAL- NO OBDOBJE ČLOVEŠKE ZGODOVINE. Ta nežen mornarček je deset let pozneje oblekel drugačno uniformo in postal vse prej kot tankočuten in človeški. Iz Eichmanove zgodbe razbere- mo, da je že kot otrok bil deležen tipične nemške vzgoje. Njegov oče, ki je bil direktor velike električne družbe, mu je že kot šolarju poda- ril nemško vojaško čepico, da jo je nosil v šolo. No, Eichmanovi so ži- veli v Linzu v Avstriji in kot kaže je to podobna okoliščina, kot velja za Hitlerja. Zgodilo se je namreč, da se ga reichovski Nemci prav ta- ko silovito otepajo, kot člana svoje narodnostne skupine, kot ga na vse kriplje odrivajo Avstrijci. Kljub dolgoletni odsotnosti v Ar- gentini je Elchman obdržal »zlate« navade nemškega izmotavanja in dela svojim sonarodnikom levjo uslugo, ko zatrjuje: — Nisem bil morilec, najmanj pa množični klavec. Protestiram proti izjavi nekega francoskega lista, da bi bil »Judovski car«. Jaz sem bil le kolešček v mehanizmu državne- ga stroja nemškega reicha. — Ta zanimiv in prav nič prepričljiv stavek poslušamo vse od Nurnber- škega procesa sem. Je na jeziku vsakemu Nemcu od Spandauskih za- pornikov pa do »dobrohotnih« turi- stov, ki jih srečujemo vzdolž jadran- ske obale. Čudna je le-ta čudovita poslušnost vseh koleščk hitlerjevega stroja, saj vendar vemo, da se ura ustavi, če se le en sam zob zatak- ne, pa naj bo vzmet še tako napeta. Adolf Elchman se kot študent tehnične visoke šole v Linzu še ni ukvarjal z mislijo o Judih, tembolj pa z oholim mišljenjem o poslan- stvu nemške rase. To pa je bilo več kot dovolj za dobrega nacista, zato jo je leta 1933 potegnil čez mejo in se vključil v SS oddelke. Uniforma, ki jo je tu oblekel, ni bila več igrač- ka. Ni mu bilo težko, ko mu je nje- gov avstrijski delodajalec odpove- dal usluge, rekoč: — Nacisti so za moje pojme idi- oti. — Eichman mu je odvrnil: — Idioti morda, toda imajo moči Da, da. Za ceno moči je bilo vred- no vse dati Vredno je biti »kole- šček« v stroju in potlej jokati nad nesrečo, da se je stroj razletel. Elchman je naglo napredoval. Kazal je izreden talent v oddelku za židovske zadeve, ki je obrnil vse podatke v matičnih knjigah v lovu za Židi. Crna esesovska uniforma mu je bila tako pri srcu, da je ni slekel niti na poročni dan. Pač pa jo. je slekel leta 1937, ko je kot čas- nikar odpotoval v Izrael, da bi se temeljiteje spoznal z judovskim vprašanjem. Takrat je svoji ženi poslal foto- grafijo s posvetilom: — Moji cenjeni ženi z globoko željo, da bi ji za božič poklonil sa- mega sebe. — Ganljivo. Zdaj je spet v Izraelu, samo da tokrat ne bo več zapustil meja židovske države. Adolf Eichman kot študent na nedeljskem izletu s profesorjem tehnič- ne šole v Linzu in prijateljem, ki je za čudo, sin linškega trgovca — Zida. Da sla po oblastnosti ne pozna prijateljstva, se je njegov židovski kolega pozneje gotovo naučil.