61* itevälka. 'Naročnina liste: — Celo leto . . K10 — Pol leta . . . „ 5'— Četrt leta ... „ 2'50 Mesečno. . . „ 1 — 'Zunaj Avstrije: Cd o Is'o . . „ 15'— P© S£i&V2T3l@ Številk« — 10 vinarjev. — 3!?^ Posamezna številka stane 12 v. Maribor, dm© 3 avgusta 1917* .Lesnik IX. • AZA Inseraii ali oznanila se računajo po 12 vin. od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust. — „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. ^BgaswBsaaiM«agBBtaM«aMBHgaMsaa^Bwg!gEgs^gaawBstaB9BWBgr*s Uredništvo In upravništvo: Maribor I ' Korošica utica. 5. — Telefon St. 113. | i.V V ISCii J» isisa «m ß 2 »radništvom se tnore govoriti &A .SiOVenSiCO IjUööltfO. | vsak dan od 11. 12. ure dopoldne. ..................m MmmmmaaaEteaesaam Seidlerjeva misija --nesreceia? Uradniško ministrstvo na vidika. Dr. vitezu Seidler se še do danes ni posre čilo sestaviti parlamentarnega ministrstva in sestaviti potrebno državno-zborsko večino. Včeraj, dne 2. avgusta je imela nemška krščansko-socialna zveza v državni zbornici klubovo sejo, v kateri se je sprejel sklep, da je stranka sicer pripravljena podpirati vlado, a v ministrstvo stranka ne more stopiti. Za vstop v vlado se je izjavil pravzaprav še samo Nationalverband. Poljski klub odločno zahteva večjo vladno skrb za Galicijo in odstranitev gališke vojaške vlade. Jugoslovanske zahteve pa so itak bile jasno označene v deklaraciji z dne 30. maja. V vlado, katera bi ne bila pripravljena izpolniti naših celotnih zahtev, pač jugoslovanski poslanci ne bodo vstopili. Naš jugoslovanski program je jasen in čist. Cehi in socialni de- | mokratje tudi ne marajo vstopiti v novo vlado, jj Rusini in Romani pa itak tudi nišo posebno vneti \ za vstop v ministrstvo. Širijo se glasovi, da bomo vsled ponesrečene Seidlerjeve misije dobili — uradniško ministrstvo. ^jsiovejše avstrijske aradsto . DuÄaj 2. avgusta. Rusko in rumunsko bojišče. Sovražnik je opetovano hudo napadal ob obeh straneh doline Casinu. Naše hrabre čete so bile zmagovite v protisunku in v več ur trajajočem boju iz bližine. Rusko-rumunske divizije so se morale z velikimi izgubami umakniti v svoje postojanke. Armada generalnega polkovnika pl. Kövessa pridobiva v bojih na ozemlju. Višine vzhodno od Dragojesa na vogalu treh dežel in ozemlje severno od Kimpolunga se nahaja v naši oblasti. Armadna skupina generalnega polkovnika pl. Böhm-Ermolli prodira neposredno južno od Dnje-stra proti ruski meji. Kot pri izlivu rek Zbruž je sovražnik večji del izpraznil. / Italijansko in balkansko bojišče. Nič pomembnega. Iz nemškega uradnega poročila. Berolin, 2. avgusta. Francosko bojišče. Na( bojišču v Flandriji je prišlo še le proti večeru zopet do hudih artilerijskih bojev. Od Lan genmarka do reke Lys več ur trajajoči bobneči ogenj, kateremu so sledili novi močni napadi V novih hud.th bojih so sovražne divizije bile povsod odbite in sovražnik ni imel nikjer uspehov. Južno od Filaioa in južnovzhodno od Cerny so Francozi petkrat brezuspešno navalili na nemške postojanke. Istotako so bili brezuspešni sovražni napadi na zahodnem bregu reke Može. Borba za Čemaviee. Iz vojnega tiskovnega stana, dne 2. avgusta. Naša napadalna črta se je pomaknila čisto blizo Cernovic. Od danes naprej je mesto v območju naših topoV. Severno od Pruta ležeči del Bukovine je skoro popolnoma očiščen sovražnika. Napadalne čete, ki prodirajo južno od Dnjestra, so se že tako približale državni meji, da se že tudi od severne strani čuti hud pritisk na Cernovice. . »Az Est« poroča, da so stale naše čete v jutro, dne 2. avgusta samo še 12 km pred mestom. Boj se vrši za zadnje sovražnikove postojanke zunaj mesta. Koroški Slo ¥ e.uči, Iz Koroškega se nam piše: Narod bsez lastnih šol, brez svetne inteligence, lastnih uradnikov, narod brez vsakih narodnih pravic je obsojen na smrt. Tak narod išče zastonj o-pore, vzstraja, sef bori, obupuje in končno omaga. Smrt je njegov delež. Koroški Slovenci smemo reči, da nimamo laji-ške inteligence. Kar je je srečno prijadralo mimo čeri in brezdna germanizacije, je morala čez mejo v ] druge dežele, ali pa mora med nemškim prebivaJst- j vom oddaleč gledati, kako se pripravlja njen narod j na narodno smrt. Le par izjem v pravem pomenu \ besede je, da so ostali le nižji uradpiki — Slovenci I med Slovenci, bodisi da jih vsled razumljivo popolnoma indiferentnega zadržanja v narodnem oziru niso takoj spoznali, bodisi da jih potrebujejo za tolmače ali prevajatelje za slovenščino v skrajni sili. Po stanju dne 1. januarja 1913 je bilo od približno 200 političnih uradnikov kakih 14 Slovencev j in 186 Nemcev v slovenskem in mešanem delu deže- j le, med temi seveda noben višji uradnik, noben o- j krajni glavar; od 77 deželnih uradnikov sta bila 2 ( Slovenca; na srednjih šolah in na učiteljišču je bi- j lo 72 Nemcev in 8 Slovencev, pri ju stični oblasti v I ■slovenskih in mešanih sodnih okrajih 03 nemških in j 4 (slovenski uradniki, pri državni železnici kakih 000 j Nemcev in 15 Slovencev, pri južni železnici 173 Nemcev in 9 Sloviencev, pri pošti 160 Nemcev in 5 Slovencev, pri davčnih uradih 102 Nem,ca in kakih 8 Slovencev. Kdor je v privatnem občevanju govoril slovensko, ta je žalil Nemce, in kdor se je drznil v javnosti klicati po pravicah za Slovence, tega je nemško-nacionalno časopisje razkričalo za nacionalnega hujskača, Uradnik kajpada bi bil postal nemogoč, ako bi se bil . drznil kaj takega storiti. Edino slovenska j duhovščina je v velikem svojem Idealizmu in z veli- i ko, občudovanja vredno požrtvovalnostjo stala na S braniku za svoj narod; zato pa so jo razkričali za j veleizdajalsko, da M jo diskreditirali in ;so pihnili v začetku vojske po njej, kakor obširno razpravlja in- j terpelacija naših poslancev v državnem zboru. Edi- \ ni slovenski poslanec na Koroškem, .Grafenauer, se j je na Dunaju vsa leta mnogo trudil, pa vsa njegova j prizadevanja so ostala brezvspešna. Kjerkoli je za- j stavil svoje velike duševne vrline, kjerkoli je trkal, j povsod mu je sledila senca nemškega naoionaloa po- ; slanca Doberniga in onemogočila vsak vspeh. Kon- 'j čno je moral v ječo, iz katere ga je rešila vele d uš- j nost presvitlega cesarja. Na vse ponudbe slovenske javnosti za. spravo z j Nemci ni bilo nobenega odmeva. Nemški nacionale! j so upali, 'da je ne bo treba, ker koroških Slovencev j ne bo več doigo. Obsojeni smo bili, d!a delimo msodo Gosposveškega polja, kjer so naši slovenski pradedje pred 500 leti Še vstoličevali svoje kneze v našem slovenskem jeziku, sedaj pa je tam skoro že popolnoma zamrla slovenska govorica. Nemškon aeion aln a politika si tudi v državnem zboru ni upala priznati tega, kar je uganjala doma na Koroškem s Slovenci. Zato je poslanec Dobernig na Dunaju v zbornici svoj Čas imenoval dejstva, ki jih je šibal poslanec Grafenauer, bajke. Računal je pri tem, da takih dejstev nihče ne bo verjel, kjer so v urejenih razmerah res neverjetna., nezaslišana. In Dobernig je na Dunaju izknajfal, doma pa se je nadaljevala politika neverjetnih 'dejstev. Koroški Slovenci so bili pred vojno od nemško-nacionalne 'in vladne politike na smrt obsojeni. Sedaj pa nastopi v državnem zboru zopet nemški naci-onalee poslanec Marckhl in trdi: 'Že pred vojsko se je uganjala s frazo o „tlačenih narodih“ frivolna i-gra- Toda po vojni — te vere nam nihče ne vzame — čaka ves slovenski narod lepša bodočnost in tudi koroški Slovenci bodo kot polmrliči vstali iz narodne groblje in začeli dihati znak zlate narodne svobode in samostojnosti. / .7 Narodno združenje. Iz krogov mariborskih rodoljubov se nam piše: ‘ \ „Mi Slovenci Smo danes tako \ združeni, kakor nikdar v zgodo- \ vini. Pri nas ni nesoglasja, vsi korakamo za istim ciljem, drug drugega spoštuje, izdajalcev ni- x mamo, in to je naša, največja to7-/ lažba in sila,.“ Tako je govoril dr. Krek v Pragi. Te jedrnate besede vsi z navdušenostjo podpišemo. Saj je bilo vedno med nami ljudi, ki so se jim zdela nasprotja, raznih strank malenkostna in so jih skušali premostiti in doseči narodno združenje. A edinost se vendar ni dala doseči. V svetovni vojni pa, ko so šli sinovi vseh slovenskih slojev z enakim, navdušenjem v enako nevarni boj za cesarja in dom, (tedaj nas jo začela ta skupna nesreča združevati tudi doma. Nezaupnost je začela ginevati in medsebojno spoštovanje je vstajalo. Da pa so se prej skregani in nasprotujoči si bratje popolnoma spravili in si podali brez pridržka roke ter vstopili v isto bojno Črto proti notranjemu sovražniku, k temu so največ pripomogli Nemci sami. V preiskovalnih zaporih so, se sešli člani vseh slovenskih strank, vseh Slovenskih slojev, ki so bili vsi na podlagi enakih krivičnih in podlih ovadb o-pljuvani, kamenjani in preganjani, tam so izginila med temi narodnimi mučeniki docela vsa politična nasprotja, ki so nas še 'do tedaj ovirala, hraniti z združenimi močmi narodove pravice. In to polTfmftmstvo. vzklilo iz enakega mučeni-štva, ne bo izginilo, pač pa bo izginilo vsako, tudi najmanjše nezaupanje, vsaka malenkostna občutljivost;- izgihTirpa mora seveda tudi vsaka osebna sebičnost, ki navaja pod krinko skrajne radikalnosti vodo na svoj mlin in rodi odpon. Preko takih ljudi 36 treba iti na obeh straneh brezobzirno na — dnevni red. To narodno združenje, kojega prvi sad je deklaracija o združenju vseh Jugoslovanov, je treba vedno in povsod povdarjati ne manj med izobraženci, kakor med Idmjetskim in delavskim ljudstvom. Časi, ko smo se med sebo.i kavsali in ravsali, so minuli, te otroške bolezni smo srečno prebili, zdaij pride čas krepkega delai za skupne cilje, za avtonomijo složnega jugoslovanskega naroda v okviru avstrijske države pod habsburškim žezlom. Skrajno potreba je, da zbirajo poslanci ljudstvo na javne in zaupne shode, kakor to delajo drugi narodi te dni, in tam navdušujejo narod za združenje vseh strank za skupne cilje. rS to enotnostjo o-nemogočimo za vedno, da bi ostal slovenski narod, ki je vrgel o pravem času vsa razjedajoča nasprot-stva od sebe, politično raztrgan y raznih kronovi-nah. Mi dobro razumemo načelo Nemcev: „Divide et impera!“ (Deli in vladal boš!) A tok časa je postal temu načelu neizmerno nasproten. Načelo novega časa se glasi: ..Zberi raztresene narodo- ve u d e in združi jih v e n o; n ar o d n o e -noto, k i b o tvorila z enakimi enotami ostalih narodov skupno veliko zv ,e z-iio avstrijsko drža V o, v k ate r i bo z v e-s e 1 j e m bivala in jo z navdušenjem branila. Z a n a d v 1 a d o enega naroda nad drugimi s ev e d a v taki zvezi n i noben e g a prostor a.“ Nova vlada v Avstriji« Na Dunaju 1 sestavljajo novo vlado. Poluradni dunajski „Fremdenblatt“ objavlja včeraj, dne 2. avgusta, članek, kateri se peča s programom bodoče avstrijske vlade. Po „Fremdenblattovih“ poročilih bo glavna točka tega programa rešitev ustavnega vprašanja in sicer na podlagi narodne avtonomije in razdelitev okrožij v monarhiji; ostale pa bi dosedanje deželne meje. Vsi narodi naj bi bili v novi vladi zastopani. Naloga te vlade bi bila čuvati pravice po-! sameznih narodov in jih strniti' k skupnemu delu. j Nova vlada bo skušala streti dosedanji sistem, po j katerem so posebni narodi v svojo korist izigravali I posamezne narode. V gospodarskem oziru pa bo no- ra vlada stremila za tem: t. Da dobro uredi vojno ljudsko gospodarstvo za tisti kratek čas, kar še bo trajala vojna; 2. skrbeti hoöe že sedaj za prehodno in 3. za sledečo mirovno gospodarstvo. (Povišati hoče pridelovanje. 'Avstrijo hoče nova vlada tako preustrojiti, da bo močna skupna notranja fronta. Poročila iz Dunaja, ki jih širijo nemški (listi, pravijo, da vitez Seidler upa na podlagi dosedanjih pogajanj s strankami zvariti državnozborsko dlelovno večino, ki bi razpolagala s približno «100 glasovi. Tej večini bi po mnenju nemških listov pripadal Nation aljverb an d, nemški krščanski socialci in drugi nemški poslanci, Jugoslovani, Rusini, Poljaki in z-merni Cehi. V listih in poročilih z Dunaja se že tudi delijo ministrski sedeži med posamezne stranke. Tako pravi neko poročilo, da dobi Nationalverband 4, krščaniski socialci, Poljaki, Cehi in Jugoslovani po 2, Ukrajinci in Romani po 1 ministra, Ni sicer danes, dne 2. avgusta, ko to pišemo, nikakih podrobnih informacij od merodajne strani, a vendar smatramo prej navedene načrte o spremeinjbi ustave, kakor si jih predstavljajo poročila nemških listov, in sestavo vlade po označenem ključu kot nekaj nemogočega in za nas Slovane in posebej še za Jugoslovane neizvedljivega ter nesprejemljivega, Naš cilj in naše zahteve so jasno in,točno označene v deklaraciji z dne 30. maja t. 1. v dlržavni zbornici. — Praški intermezzo ni in ne bo skrhal naše krepke volje in poguma, da se hočemo tako dolgo boriti, dokler se naše upravičene narodne zahteve v polni meri ne uresničijo. Načrt avtonomije, kakor ga začrtuje „Fremdenblatt“. po našem mnenju ne bi prinesel narodnega sporazumljenja; ravno tako tudi enostranska sestava novega ministrstva ne bi rešila sedanjega položaja. „Štaj