61* itevälka.
'Naročnina liste: — Celo leto . . K10 — Pol leta . . .	„ 5'—
Četrt leta ...	„ 2'50
Mesečno. . . „ 1 — 'Zunaj Avstrije:
Cd o Is'o . .	„ 15'—
P© S£i&V2T3l@ Številk« — 10 vinarjev. —
3!?^ Posamezna številka stane 12 v.
Maribor, dm© 3 avgusta 1917*	.Lesnik IX.
• AZA
Inseraii ali oznanila
se računajo po 12 vin. od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust. —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
^BgaswBsaaiM«agBBtaM«aMBHgaMsaa^Bwg!gEgs^gaawBstaB9BWBgr*s
Uredništvo In upravništvo: Maribor I
' Korošica utica. 5. — Telefon St. 113. | i.V	V ISCii J»	isisa
«m	ß 2 »radništvom se tnore govoriti
&A .SiOVenSiCO IjUööltfO. | vsak dan od 11. 12. ure dopoldne.
..................m MmmmmaaaEteaesaam
Seidlerjeva misija --nesreceia?
Uradniško ministrstvo na vidika.
Dr. vitezu Seidler se še do danes ni posre čilo sestaviti parlamentarnega ministrstva in sestaviti potrebno državno-zborsko večino. Včeraj, dne 2. avgusta je imela nemška krščansko-socialna zveza v državni zbornici klubovo sejo, v kateri se je sprejel sklep, da je stranka sicer pripravljena podpirati vlado, a v ministrstvo stranka ne more stopiti. Za vstop v vlado se je izjavil pravzaprav še samo Nationalverband. Poljski klub odločno zahteva večjo vladno skrb za Galicijo in odstranitev gališke vojaške vlade. Jugoslovanske zahteve pa so itak bile jasno označene v deklaraciji z dne 30. maja. V vlado, katera bi ne bila pripravljena izpolniti naših celotnih zahtev, pač jugoslovanski poslanci ne bodo vstopili. Naš jugoslovanski program je jasen in čist. Cehi in socialni de- | mokratje tudi ne marajo vstopiti v novo vlado, jj Rusini in Romani pa itak tudi nišo posebno vneti \ za vstop v ministrstvo. Širijo se glasovi, da bomo vsled ponesrečene Seidlerjeve misije dobili — uradniško ministrstvo.
^jsiovejše avstrijske aradsto	.
DuÄaj 2. avgusta.
Rusko in rumunsko bojišče.
Sovražnik je opetovano hudo napadal ob obeh straneh doline Casinu. Naše hrabre čete so bile zmagovite v protisunku in v več ur trajajočem boju iz bližine. Rusko-rumunske divizije so se morale z velikimi izgubami umakniti v svoje postojanke.
Armada generalnega polkovnika pl. Kövessa pridobiva v bojih na ozemlju. Višine vzhodno od Dragojesa na vogalu treh dežel in ozemlje severno od Kimpolunga se nahaja v naši oblasti.
Armadna skupina generalnega polkovnika pl. Böhm-Ermolli prodira neposredno južno od Dnje-stra proti ruski meji. Kot pri izlivu rek Zbruž je
sovražnik večji del izpraznil.
/
Italijansko in balkansko bojišče.
Nič pomembnega.
Iz nemškega uradnega
poročila.
Berolin, 2. avgusta.
Francosko bojišče.
Na( bojišču v Flandriji je prišlo še le proti večeru zopet do hudih artilerijskih bojev. Od Lan genmarka do reke Lys več ur trajajoči bobneči ogenj, kateremu so sledili novi močni napadi V novih hud.th bojih so sovražne divizije bile povsod odbite in sovražnik ni imel nikjer uspehov. Južno od Filaioa in južnovzhodno od Cerny so Francozi petkrat brezuspešno navalili na nemške postojanke. Istotako so bili brezuspešni sovražni napadi na zahodnem bregu reke Može.
Borba za Čemaviee.
Iz vojnega tiskovnega stana, dne 2. avgusta.
Naša napadalna črta se je pomaknila čisto blizo Cernovic. Od danes naprej je mesto v območju naših topoV. Severno od Pruta ležeči del Bukovine je skoro popolnoma očiščen sovražnika. Napadalne čete, ki prodirajo južno od Dnjestra, so
se že tako približale državni meji, da se že tudi od severne strani čuti hud pritisk na Cernovice.
. »Az Est« poroča, da so stale naše čete v jutro, dne 2. avgusta samo še 12 km pred mestom. Boj se vrši za zadnje sovražnikove postojanke zunaj mesta.
Koroški Slo ¥ e.uči,
Iz Koroškega se nam piše:
Narod bsez lastnih šol, brez svetne inteligence, lastnih uradnikov, narod brez vsakih narodnih pravic je obsojen na smrt. Tak narod išče zastonj o-pore, vzstraja, sef bori, obupuje in končno omaga. Smrt je njegov delež.
Koroški Slovenci smemo reči, da nimamo laji-ške inteligence. Kar je je srečno prijadralo mimo čeri in brezdna germanizacije, je morala čez mejo v ] druge dežele, ali pa mora med nemškim prebivaJst- j vom oddaleč gledati, kako se pripravlja njen narod j na narodno smrt. Le par izjem v pravem pomenu \ besede je, da so ostali le nižji uradpiki — Slovenci I med Slovenci, bodisi da jih vsled razumljivo popolnoma indiferentnega zadržanja v narodnem oziru niso takoj spoznali, bodisi da jih potrebujejo za tolmače ali prevajatelje za slovenščino v skrajni sili.
Po stanju dne 1. januarja 1913 je bilo od približno 200 političnih uradnikov kakih 14 Slovencev j in 186 Nemcev v slovenskem in mešanem delu deže- j le, med temi seveda noben višji uradnik, noben o- j krajni glavar; od 77 deželnih uradnikov sta bila 2 ( Slovenca; na srednjih šolah in na učiteljišču je bi- j lo 72 Nemcev in 8 Slovencev, pri ju stični oblasti v I ■slovenskih in mešanih sodnih okrajih 03 nemških in j 4 (slovenski uradniki, pri državni železnici kakih 000 j Nemcev in 15 Slovencev, pri južni železnici 173 Nemcev in 9 Sloviencev, pri pošti 160 Nemcev in 5 Slovencev, pri davčnih uradih 102 Nem,ca in kakih 8 Slovencev.
Kdor je v privatnem občevanju govoril slovensko, ta je žalil Nemce, in kdor se je drznil v javnosti klicati po pravicah za Slovence, tega je nemško-nacionalno časopisje razkričalo za nacionalnega hujskača, Uradnik kajpada bi bil postal nemogoč, ako bi se bil . drznil kaj takega storiti. Edino slovenska j duhovščina je v velikem svojem Idealizmu in z veli- i ko, občudovanja vredno požrtvovalnostjo stala na S braniku za svoj narod; zato pa so jo razkričali za j veleizdajalsko, da M jo diskreditirali in ;so pihnili v začetku vojske po njej, kakor obširno razpravlja in- j terpelacija naših poslancev v državnem zboru. Edi- \ ni slovenski poslanec na Koroškem, .Grafenauer, se j je na Dunaju vsa leta mnogo trudil, pa vsa njegova j prizadevanja so ostala brezvspešna. Kjerkoli je za- j stavil svoje velike duševne vrline, kjerkoli je trkal, j povsod mu je sledila senca nemškega naoionaloa po- ; slanca Doberniga in onemogočila vsak vspeh. Kon- 'j čno je moral v ječo, iz katere ga je rešila vele d uš- j nost presvitlega cesarja.
Na vse ponudbe slovenske javnosti za. spravo z j Nemci ni bilo nobenega odmeva. Nemški nacionale! j so upali, 'da je ne bo treba, ker koroških Slovencev j ne bo več doigo. Obsojeni smo bili, d!a delimo msodo Gosposveškega polja, kjer so naši slovenski pradedje pred 500 leti Še vstoličevali svoje kneze v našem slovenskem jeziku, sedaj pa je tam skoro že popolnoma zamrla slovenska govorica.
Nemškon aeion aln a politika si tudi v državnem zboru ni upala priznati tega, kar je uganjala doma na Koroškem s Slovenci. Zato je poslanec Dobernig na Dunaju v zbornici svoj Čas imenoval dejstva, ki jih je šibal poslanec Grafenauer, bajke. Računal je pri tem, da takih dejstev nihče ne bo verjel, kjer so v urejenih razmerah res neverjetna., nezaslišana. In Dobernig je na Dunaju izknajfal, doma pa se je nadaljevala politika neverjetnih 'dejstev.
Koroški Slovenci so bili pred vojno od nemško-nacionalne 'in vladne politike na smrt obsojeni. Sedaj pa nastopi v državnem zboru zopet nemški naci-onalee poslanec Marckhl in trdi: 'Že pred vojsko se je uganjala s frazo o „tlačenih narodih“ frivolna i-gra-
Toda po vojni — te vere nam nihče ne vzame — čaka ves slovenski narod lepša bodočnost in tudi koroški Slovenci bodo kot polmrliči vstali iz narodne groblje in začeli dihati znak zlate narodne svobode in samostojnosti.
/
.7
Narodno združenje.
Iz krogov mariborskih rodoljubov se nam piše: ‘	\
„Mi Slovenci Smo danes tako \ združeni, kakor nikdar v zgodo- \ vini. Pri nas ni nesoglasja, vsi korakamo za istim ciljem, drug drugega spoštuje, izdajalcev ni- x mamo, in to je naša, največja to7-/ lažba in sila,.“
Tako je govoril dr. Krek v Pragi.
Te jedrnate besede vsi z navdušenostjo podpišemo. Saj je bilo vedno med nami ljudi, ki so se jim zdela nasprotja, raznih strank malenkostna in so jih skušali premostiti in doseči narodno združenje. A edinost se vendar ni dala doseči.
V svetovni vojni pa, ko so šli sinovi vseh slovenskih slojev z enakim, navdušenjem v enako nevarni boj za cesarja in dom, (tedaj nas jo začela ta skupna nesreča združevati tudi doma. Nezaupnost je začela ginevati in medsebojno spoštovanje je vstajalo.
Da pa so se prej skregani in nasprotujoči si bratje popolnoma spravili in si podali brez pridržka roke ter vstopili v isto bojno Črto proti notranjemu sovražniku, k temu so največ pripomogli Nemci sami. V preiskovalnih zaporih so, se sešli člani vseh slovenskih strank, vseh Slovenskih slojev, ki so bili vsi na podlagi enakih krivičnih in podlih ovadb o-pljuvani, kamenjani in preganjani, tam so izginila med temi narodnimi mučeniki docela vsa politična nasprotja, ki so nas še 'do tedaj ovirala, hraniti z združenimi močmi narodove pravice.
In to polTfmftmstvo. vzklilo iz enakega mučeni-štva, ne bo izginilo, pač pa bo izginilo vsako, tudi najmanjše nezaupanje, vsaka malenkostna občutljivost;- izgihTirpa mora seveda tudi vsaka osebna sebičnost, ki navaja pod krinko skrajne radikalnosti vodo na svoj mlin in rodi odpon. Preko takih ljudi 36 treba iti na obeh straneh brezobzirno na — dnevni red.
To narodno združenje, kojega prvi sad je deklaracija o združenju vseh Jugoslovanov, je treba vedno in povsod povdarjati ne manj med izobraženci, kakor med Idmjetskim in delavskim ljudstvom. Časi, ko smo se med sebo.i kavsali in ravsali, so minuli, te otroške bolezni smo srečno prebili, zdaij pride čas krepkega delai za skupne cilje, za avtonomijo složnega jugoslovanskega naroda v okviru avstrijske države pod habsburškim žezlom.
Skrajno potreba je, da zbirajo poslanci ljudstvo na javne in zaupne shode, kakor to delajo drugi narodi te dni, in tam navdušujejo narod za združenje vseh strank za skupne cilje. rS to enotnostjo o-nemogočimo za vedno, da bi ostal slovenski narod, ki je vrgel o pravem času vsa razjedajoča nasprot-stva od sebe, politično raztrgan y raznih kronovi-nah.
Mi dobro razumemo načelo Nemcev: „Divide et impera!“ (Deli in vladal boš!) A tok časa je postal temu načelu neizmerno nasproten. Načelo novega časa se glasi:	..Zberi raztresene narodo-
ve u d e in združi jih v e n o; n ar o d n o e -noto, k i b o tvorila z enakimi enotami ostalih narodov skupno veliko zv ,e z-iio avstrijsko drža V o, v k ate r i bo z v e-s e 1 j e m bivala in jo z navdušenjem branila. Z a n a d v 1 a d o enega naroda nad drugimi s ev e d a v taki zvezi n i noben e g a prostor a.“
Nova vlada v Avstriji«
Na Dunaju 1 sestavljajo novo vlado. Poluradni dunajski „Fremdenblatt“ objavlja včeraj, dne 2. avgusta, članek, kateri se peča s programom bodoče avstrijske vlade. Po „Fremdenblattovih“ poročilih bo glavna točka tega programa rešitev ustavnega vprašanja in sicer na podlagi narodne avtonomije in razdelitev okrožij v monarhiji; ostale pa bi dosedanje deželne meje. Vsi narodi naj bi bili v novi vladi zastopani. Naloga te vlade bi bila čuvati pravice po-! sameznih narodov in jih strniti' k skupnemu delu. j Nova vlada bo skušala streti dosedanji sistem, po j katerem so posebni narodi v svojo korist izigravali I posamezne narode. V gospodarskem oziru pa bo no-
ra vlada stremila za tem:	t. Da dobro uredi vojno
ljudsko gospodarstvo za tisti kratek čas, kar še bo trajala vojna; 2. skrbeti hoöe že sedaj za prehodno in 3. za sledečo mirovno gospodarstvo. (Povišati hoče pridelovanje. 'Avstrijo hoče nova vlada tako preustrojiti, da bo močna skupna notranja fronta.
Poročila iz Dunaja, ki jih širijo nemški (listi, pravijo, da vitez Seidler upa na podlagi dosedanjih pogajanj s strankami zvariti državnozborsko dlelovno večino, ki bi razpolagala s približno «100 glasovi. Tej večini bi po mnenju nemških listov pripadal Nation aljverb an d, nemški krščanski socialci in drugi nemški poslanci, Jugoslovani, Rusini, Poljaki in z-merni Cehi. V listih in poročilih z Dunaja se že tudi delijo ministrski sedeži med posamezne stranke. Tako pravi neko poročilo, da dobi Nationalverband 4, krščaniski socialci, Poljaki, Cehi in Jugoslovani po 2, Ukrajinci in Romani po 1 ministra,
Ni sicer danes, dne 2. avgusta, ko to pišemo, nikakih podrobnih informacij od merodajne strani, a vendar smatramo prej navedene načrte o spremeinjbi ustave, kakor si jih predstavljajo poročila nemških listov, in sestavo vlade po označenem ključu kot nekaj nemogočega in za nas Slovane in posebej še za Jugoslovane neizvedljivega ter nesprejemljivega, Naš cilj in naše zahteve so jasno in,točno označene v deklaraciji z dne 30. maja t. 1. v dlržavni zbornici. — Praški intermezzo ni in ne bo skrhal naše krepke volje in poguma, da se hočemo tako dolgo boriti, dokler se naše upravičene narodne zahteve v polni meri ne uresničijo.
Načrt avtonomije, kakor ga začrtuje „Fremdenblatt“. po našem mnenju ne bi prinesel narodnega sporazumljenja; ravno tako tudi enostranska sestava novega ministrstva ne bi rešila sedanjega položaja.
„Štaj<Hre&v“ shod.
(Dopis iz slovenjebistriškega okraja.)
Ptujski „Stajerc", oziroma niegov urednik Linhart se kar peni od jeze, odkar se je začela avstrijska javnost zanimati za jugoslovansko vprašanje. Ne ve, kaj bi počel. Zdaj laže in obrekuje, zdaj zopet roti vlado in vplivne kroge, da ja ne dajo Jugoslovanom, kar jim gre. Zadnjo nedeljo so sklicali štajerčijanci shod v Ptuju, seveda v nemškem „Ver-einshausu.“ Prišli so skupaj sami Nemci in. nemškutarji, torej sami najbolj, zagrizeni nasprotniki slovenskega kmeta in slovenskih zahtev. Seveda je bil razgovor po veliki večini nemški, kakor poročajo listi. Za dušno hrano zborovalcev je skrbel bivši, socialdemokrat, zdaj nemškutar Linhart. Hudotval se je nad našimi delavnimi poslanci, ki mu preveč pridno in skrbno zastopajo koristi slovenskega kmeta in slovenskega naroda. Prepovedal je našim poslancem, potegovati se za pravice slovenskega ljudstva in slovenskega kmeta. Linhart je seveda zoper avtonomijo slovenskega naroda; on hoče, da naj nemškutarji Še nadalje zatirajo slovensko ljudstvo; Linhart zahteva, da naj nemški uradniki še naprej stiskajo naše slovensko ljudstvo. Načelo ptujskih nemškutarjev je, da se naj slovenski jezik zatre, da slovenski jezik izgine iz vseh narodov, potem bi bil Linhart srečen.
Dasiravno se ptujski v^enemci in nemškutarji, ki so bili zbrani v nedeljo, kaj radi navdušujejo za Nemčijo in radi kličejo „Heil Hohenzollern! “, so pa vendar v nedeljo na shodu brzojavno pozdravili tudi našega cesarja. Pa še v tem pozdravu se lažejo — Pravijo, da štejejo pristaši „Štajerca“ nad 100.000! „Stajerc“, Še nemške krave se ti smejijo, če trdiš, da
'"TiSTEK,
Smodnik.
Spisal prof. Fr. Pengov (»v Mentorju«).
(Konec.)
Iz njega se je razvil, pa ga kmalu tudi popolnoma izpodrinil prizmatični smodnik, čigar glavna prednost je počasno izgorevanje; kljub temu pa pride sila razvitih plinov popolnoma do veljave zato — ker so podaljšali topovske cevi in se mora topovska krogla zato dalje časa muditi v njih, s tem je pa tudi plinom dana priložnost, da porabijo nad kroglo vso svojo silo. Ta sila ni toliko sunek, kot pri drobnozrnatem smodniku, ampak bolj poriva in potiska.
Tudi za razstreljevanje rabijo v večji meri stisnjeni smodnik; ta ima navadno obliko cilindra, čigar podolžna osnica je pa izvrtana, da more sprejeti vase vžigalno vrvico.
Vrhunec razvoja, je doseglo proizvajanje črnega smodnika leta 1882 v rjavem prizmatičnem ali čokoladnem smodniku. Sestavljen je bil iz 78 delov solitra, 18 delov slabo žganega oglja in 3 delov žvepla. Vsled majhne množine žvepla je povzročal tudi precej manj dima. Vse drža.ve sp ga rabile za težko topniČarstvo, dokler ga ni izpodrinil moderni, brez-dimni smodnik.
Do 80 let preteklega stoletja so izdelovali topovske cevi s kalibrom 18—25, to se pravi, cevi so bile 18—25krat daljše od premera (kalibra) krogle. Že leta 1882 pa so jeli daljšati cevi na,kaliber 32—35 in
imaš nad 100.000 pristašev M „Stajerc“ kot star nem- j škutar seveda ne želi združene Slovenije, ker v zdru- j ženi Sloveniji za „Štajerca“ ne bo več prostora. Pa \ ubogi štajerčijanci, le pomirite se! Naš presvitli ce- t sar predobro pozna slovensko ljudstvo in on hoče \ dati temu zvestemu ljudstvu samoupravo; cesar že- ] li, da si ljudstvo samo uredi šole, da slovensko ljudstvo dobi slovensko uradnišfrvo. „Stajerc“, le miren bodi! Mi Slovenci bomo po želji našega vsem naro-dPm pravičnega cesarja na svoji domači slovenski zemlji sami gospodarili brez |„ištajerea“, brez Linharta, brez nemškutarjev in tujcev!
Ker slovenski poslanci ne delajo po želji „Štajerca“, zato so dobili tudi „nezaupnico.“ Večje neumnosti si pač ne moremo predstavljati, kakor so jo s tem napravili nemškutarji! Kako pač morajo sedaj trepetati naši poslanci, ker jih nemškutarji ne marajo! ? Ta nezaupnicanemškutarjev nasproti slovenskim pošla#cem izgleda ravno takb, kakor če bi italijanski Gadoma izrazil nezaupnico našemu Boroeviču, zato, ker ga je že desetkrat naklestil in ga ne pusti v — Trst! Bog daj norcem pamet! r
Na .zborovanju seveda ni smel manjkati mariborski Girstmeier Fraud kot inštruktor v gospodar-j skih zadfevah. Kar je on zahteval od vlade, to smo j zahtevali nri in naši poslanci že davno. [Ko bi bil j Franci Girstmeier nepristranski zagovornik kmetskih I koristi, bi bil moral predlagali nezaupnico Ornigu in {»tujskemu okrajnemu zastopu, ki delata proti slovenskemu kmetu, ker prodajata galico po 4 K in ker zahtevata, da žene vpoklicanih kmetov naj ne dobivajo I podpore ter da se naj živini znižajo cene. Kaj ne, g.
! Girstmeier, na to ste gotovo pozabili?!
Kako bo kaj „Stajerc“ o nedeljskem shodu kr j gal, še ne vemo. Svetujemo mu pa, da se naj pre-I več ne razburja zaradi Jugoslovanov, leer njegova l jeza jugoslovanski stvari nič ne škoduje, Linhartu I pa bi se vendar utegnil razliti žolč, kar bi njegovo j življenje spravilo v nevarnost. »Sicer pa je Linhart I že večkrat spremenil svoje prepričanje, dokler ni I končno nastal iz socialnega, demokrata ptujski nem-; Škutar — morebiti bo šla ta metamorfoza naprej, da bo nekega dne postal iz ptujskega „Štajerca“ še navdušen „Jugoslovan“, kojega b'o urejeval bivši — nemškutar Linhart.
Mirovni pogoji angleške mirovne stranke.
Angleška mirovna stranka, ki ji načeljujejo poslanci John Burns, Ramsay Maledonald, Snowden, Trevelyan in Ponkonby. je prejšnji teden objavila mirovni program, o katerem meni, da bi mogel služiti za podlago skorajšnjega, za vse vojskujoče se države zadovoljivega miru. Program se je oficielno naznanil angleškemu ministrstvu. lObsega te-le poglavitne točke:
1.	Belgija se mora zopet urediti kot neodvisna država.
2.	Isto velja za Srbijo, Crnogoro in za Rumu-
nijo.
3.	Poljska postane popolnoma neodvisna država.
4.	Glede Alzacije in Lotaringije. Tirentina in drugih prepornih pokrajin se mora uvesti ljudsko glasovanje.
5.	Nemške kolonije naj se Nemčiji vrnejo.
6.	Avstro-Ogrska da vsem svojim narodom avtonomijo.
7.	Po vojski ne sme biti gospodarskega bojkota in. v vseli prekomorskih kolonijah mora, veljati [popolna trgovinska svoboda.
okoli leta 1900 so prišli do kalibra 50. Take dolge cevi izrabijo prizmatični smodnik mnogo bolje, podelijo izstrelku večjo začetno hitrost in z njo vred Uidi večjo prebojno moč. Neverjetno velika je moč takih topov. Že leta 1892 je pognal 24cm Kruppov top 215 kg težko kroglo v 70” čez 20 kim dajleč; pri tem je dosegla krogla višino 6540 m. Kaj da to pomeni, ti bo jasno, ako se zmisliŠ, da se dviga Ghimboraco le 6421 m, in Mont Blanc samo 4810 m visoko. Za naboj je bilo treba 115 kg prizmatičnega smodnika,.
Drugi Kruppov top, 42em s 14 m dolgo cevjo, zažene 1000 kg težko kroglo s pomočjo 410 kg prizmatičnega smodnika 8850 m daleč z začetno brzino 400 m na sekundo. Lafeta tega orjaka tehta 68.000 kg in aparat za montažo ravno toliko. Krogla ima v ' sebi 12.5 kg razstreliva in prebije v daljavi 1 km železno ploščo 108 cm debelo, v daljam 2 km še vedno 92 cm debelo. Kako silno drag pa mora biti tak strel, Če pomislimo, da vzdrži tak top le 75—80 strelov.
Čudovita izpopolnitev topov so brzostrelni topovi. Tem se imajo zahvaliti Japonci v prvi vrsti za svoje vspehe proti Kitajcem leta 1895 v bitki oh izlivu reke Jalu. Na eni sami kitajski oklopnici so našli 200 lukenj, na drugi 120 od topovskih krogel. Ti brzostrelni topovi dajo na minuto 50 in več strelov, a starega, črnega smodnika ne morejo rabiti, hoče se jim modernega, brezdimnega,
Moč črnega smodnika je. kakor stan videli na gornjih zgledih, silno velika. Kacfiar eksplodira, 1 kg 70%nega Črnega smodnika, tedaj razvije veliko silo 219.000 kg-m in pusti 564 g dima za seboj. Kako pa. si imamo razlagati to silno moč?
8.	Vsaka vojna odškodnina odpade. Vse vojskujoče se države pa morajo skupno preskrbeti svote, da poravnajo in popravijo škodo v tistih krajih, ki so vsled vojske največ trpeli.
Rusko bojišče.
Na ruskem bojišču polagoma prodiramo čez Bukovino in Galicijo v Besarabijo in Podolij o. Naši od treh strani obkoljujejo Černovtce. Mogoče, da bo bukovinsko glavno mesto tedaj, ko bodo naši čitatelji dobili »Stražo« v roke, že v avstrijski posesti. Severno od Černovic korakoma prodiramo čez obmejno reko Zbruž v Rusijo in vedno bolj razširjamo odprtino, ki smo jo vsekali v rusko črto. Pri Brodiju imajo Rusi zaseden le še ozek pas gališkega ozemlja. Dalje proti severu se položaj ni spremenil. — Iz Rusije prihajajo po nemških listih dan za dnevom poročila o nemirih, ustaji, revoluciji in sličnih dogodkih. Jasnega položaja, kako je sedaj v Rusiji, pa je težko dobiti. Da vlada tam velik nered, je res.
Naše prodiranje v Bukovini.
Naše zmagoslavne čete prodirajo nevzdržno vedno globokeje v Bukovino kljub srditemu ruskemu odporu zlasti v goratih delih dežele. Prodiranje naših čet je osredotočeno v smeri proti glavnemu mestu Bukovine proti Černovicam, proti dolini Radauc in proti mestu Seret. Na' gorski planoti med rekama Dnjester in Prut se Rusi krčevito ustavljajo našemu prodiranju toda postojanka za postojanko pade v našo oblast. Naš plen v Bukovini postaja od dne do dne večji. Vplenili smo zlasti velikanske zaloge železniških voaov napolnjenih z živili in mnogo drugih vojnih potrebščin,	’ •
Ruska narodna skupščina sklicana v Moskvo.
Po poročilih iz Pelrograda bo takoj, kakor hitro bo urejena sestava novega ministrstva, sklicana narodna skupščina v Moskvo. V tej narodni skupščini bodo zastopani vsi sloji ruskega prebivalstva, kot zastopniki delavstva, vojaštva, bank, poljedelstva, znanstvenih zavodov in raznih društev. Zborovanj narodne skupščine v Moskvi se bo udeleževalo 850 članov.
Na'drugih bojišiih.
Na francoski fronti se bije te dni tako krvava bitka, kakoršne ne pomni svetovna zgodovina. Na angleškem delu bojišča ob reki Yser in Lys je sovražni naval proti nemškim postojankam najhujši. Angleži so glede moštva in artilerije trikrat močnejši kot nemška armada. Nemci se branijo na življenje in smrt. Prvokrat so sedaj stopile ameriške čete v boj in sicer na bojišču ob Mozi.
Na drugih bojiščih položaj nespremenjen.
Ce vržeš malce solitra na tleč kosec oglja, tedaj se rafzpubne s silo ; če napojiš Oglje ali bomba-ževino s solitarjevo raztopino, tedaj dobi blago lastnost, da tli posušeno naprej, če si ga vžgal. Sotitar daje torej oglju in drugim telesom lastnost, da z lahkoto in urno gore.
Solit ar je zelo bogat kisleca, Znano ti je pa, da je ravno kislec tisti plin, ki vzdiržuje gorenje; saj gorenje oglja, premoga ali lesa ni nič drugega, kot spajanje kisleca v zraku z ogtencem v gorivu, pri čemer nastaja plinasta oglenčeva kislina, ki odhaja v zrak. Ce kisleca ni, oglje ne more goreti. Le nabaši oglja v močan železen lonec, ga dobro stolči in potlači, nato pa prižgi pri vrhu. Ne bo h gorelo. Ce pa natlačiš v isti lonec zmes stolčenega oglja in solitra, ki obstoji skoro db polo vice iz kisleca, in jo prižgeš, ti bo zgorela prav do dna. ‘ Stoletna izkušnja uči, da posebno zmes solitra, oglja in žvepla z-gori tako živahno in urno, kakor zgori pri šolskem eksperimentu kosec tlečega oglja, v čistem kislecu s sijajnim žarom in veliko naglico.
Ako vjamemo v pripravnih posodah pline, ki nastanejo pri eksploziji smodnika, in jih zmerimo, pa najdemo, da da 5 g smodnika skoraj 1. liter plina. Ce dalje zmerimo toplino, ki nastane pri razpoku, jo najdemo okoli 3000 do 5000 stop. C.
Fizika nas uči, da se vsak plin, ki ga segrejemo za 1 stop. C, razširi za 1 273inko svoje prostornine, to se pravi: 1 liter plina pri 0 stop.'1 C zavzame segret na 273 stop. C ravno 2 litru, prostora. Plin, ki nastane iz 1 litra smodnika, potrebuje pri navadhem zračnem tlaku, pri 1 atmosferi, 300 litrov prostora; ker pa nastane ta plin Miškoma, v ozko o-
vzrok opozieioneinega poljskega stališča je iskati v Pilsudskijevi aferi in zahtevi po civilnem namestniku v Galiciji. Poljaki silno zamerijo naši vladi, posebno grofu Černinu, da ni znal preprečiti aretacije brigadirja poljskih legionarjev generala Pilsudskega v Varšavi in njegovih tovarišev. S to afero se je med Poljaki v novi Poljski, in posebno tudi v Avstriji in Prusiji oživela še večja
Politične vesti.
Štajercijanci so imeli v nedeljo, dne 29. jul. v Ptuju zborovanje, na katerem je bivši socialdemokrat Linhart vihtel meč nad našimi poslanci in našimi cilji. Celo zborovanje je bilo čisto navadno slepilo in varanje javnosti. Graški »Arbeiterwille« piše o tem zborovanju: »Nerodnemu šare- [ narodna zavest in okrepilo sovraštvo hapram Nemaju ljudi okoli župana Orniga in Linharta pač ne j cem. Poljaki vidijo, da gredo niti politike, ki je bo nihče nasedel, saj je znano, da od nemških t nasprotna poljski narodni politiki preko Berolina nacionalcev ustanovljena in z njihovim denarjem j na Dunaj. Vsled tega tudi nimajo posebnega ve-vzdrževana štajercijanska stranka ničesar ne po- j seija vstopiti v vlado, ki noče v polni meri izpol-meni in od »stotisoč članov« se morajo pač zad- \ niti poljskih narodnih zahtev. Narodna struja v nje tri ničle prečrtati. Vse skupaj je nesramen j Poljskem klubu je vedno močnejša, poskus slepiti javnost in cesarja o razpoloženju j Hrvatski sabor zopet zboruje. Dne BI. julija Slovencev in bedasta agitacija proti narodni avto- j je pri razpravi o indemnitetni predlogi govoril nomiji, katero nemški nacionalci za Češko zahte- f podban dr. Kriskovič in je obljubil, da bodo Hr vajo, za Štajersko pa odklanjajo, čeprav je le pov- j vati kot plačilo za junaško brambo domovine do-sod ali pa nikjer mogoča.« Ornig in »Volksrat« I bili več svobode, pred vsem splošno, enako in sta najela »velepolitika« Linharta, da strmoglavi tajno volilno pravico. — Poslanec Budislavljevič je
ne samo naše poslance, ampak vrže tudi celo narodno avtonomijo v koš. Zato so šnopsarji in renegati izrazili slovenskim poslancem nezaupnico. In sedaj se že trese ves slovenski svet pred mogočnim Linhartom! Ornig in Linhart bosta odslej gotovo povabljena na Dunaj, kadar bodo sestav Ijali novo vlado ali iskali ministre!
Skupne seje nemških »Volksratov«. V nede- ]
dne 1. avgusta navdušeno govoril za zdi užitev vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov. Razrušiti se mora zveza med Hrvatsko in Ogrsko. V istem smislu je govoril tudi poslanec Novak. Razprava o in-demniteti se te dni nadaljuje.
Novi minister za Hrvatsko. Sedanji civilni adlatus za Bosno dr. Unkelhäusser bo v najkrajšem času imenovan za hrvatskega ministra. Na
Ijo, dne 29. julija je bila v ljubljanski kazini skup- jj njegovo mesto stopi sekcijski šef v skupnem ii na seja nemških »Volksratov« iz Kranjske, Koro- I nančnem ministrstvu Maks pl. Gjurkovič.
ške. Primorja in Spodnje Štajerske. Udelečil se je seje tudi poslanec Marckhl Pod predsedstvom dr. Ambroschitscha iz Celja so razpravljali »pereča« politična vprašanja, zlasti zahteve jugoslovanskih politikov in nova vodilna načela nemškega »Na-tionalverbanda«. O teh so izražali gospodje precej ostro. Govorili so »zastopniki vseh ozemelj« od Maribora do Trsta. Vendar pa še niso prišli na jasno, kakor poroča »Tagespost«, zato bo nova skupna seja v Mariboru. Tam hočejo priti na »čisto«
Čfehi in Slovenci. »Pravo Lidu« prinaša izpod peresa dr. Soukupa daljši članek o potovanju dr. 1 Korošca in dr. Kreka v Prago. Dr. Krek se je i baje v uredništvu češko-sociaidemokraškega lista »Pravo Lidu« izjavil zelo ostro radi postopanja Čehov n apr a m jugoslovanskima zastopnikoma. Odločno je odklonil sumničenje, kaker da bi bila jugoslovanska poslanca vladna agenta. Jugoslovani
Nemški kancelar na Dunaju. Dne 1. avgusta je dospel nemški državni kancelar Michaelis na Dunaj, kjer se vršijo te dni važna posvetovanja med avstrijskimi, nemškimi in madžarskimi državniki
tedenske novice.
Za stolnega prošta mariborskega kapitlja je bil dne 1. avgusta t. 1. slovesno inštaliran mil. g. dr. Martin Matek, dozdaj stolni kanonik in ravnatelj kn. šk. ordinariatske pisarne. Novemu proštu prav iz srca čestitamo in mu želimo, da ga ljubi Bog krepi in podpira v njegovi težavni službi!
Duhovniške spremembe- Prestavljeni so naslednji čč. gg. kaplani:	Josip Dušič iz Kozjega v Tr-
bovlje, Anton Kuhar iz Ljubnega k Sv. Maftijnu na Paki, Martin Kozar iz Loke pri Zidanem Mostu
Sv. Lenartu v Slov. gor., Anton Bratkovič, ki je bil niso prišli v Prago na nikako slavnost, ampak na f zavoljo bolezni v začasnem pokoju, v Leskovec, V. resno delo. Toda, kar se je zgodilo, je sleparstvo. I .fastrobnik, bivši vojni kurat, na Ljubno v Savinjski Ne zamerite, da tako govorimo. Mi Slovenci smo t dolini. Na novo nastavljeni so naslednji eč. gg. no-
danes tako združen? kot nikdar v zgodovini. Pri nas
ni nesoglasja, vsi korakamo za istim ciljem, drug drugega spoštuje, izdajalcev nimamo, in to je naša največja tolažba in sila. Kaj tacega, kakor pri vas, je pri nas nemogoče. Želeti bi bilo tudi pri vas tako soglasje tako medsebojno spoštovanje.
Kaj bo s Poljaki? Načelstvo Poljskega kluba je baje v Krakovu v neki tajni seji sklenilo, da bo radi nastalih razmer prekinilo razmerje do ministrskega predsednika viteza Seidlerja. Glavni
mejenem prostoru (topovska ali puškina cev, vdolbina v skali) in zraven še pri neznano visoki temperaturi, zato si boš lahko razlagal siloviti mehanični učinek njegove eksplozije in rabo smodnikovo kot strelivo, oziroma kot razstrelivo.
Smodnik se pa ne rabi samo za vojsko, za lov in za industrijo, tudi za zabavo služi smodnik v u-metnem ognju, redkeje v tej obliki resnim namenom kot signal v vojski in ob nesrečah na morju. Kot u-metni ogenj rabimo le smodnik v obliki moke. Med najbolj priljubljene in vsled svoje mnogoličnosti tudi najlepše umetalne ognje spadajo rakete. Ako zažgeš vložek (basanje, polnilo) v raketnem patronu (ovoju), ti sfrči raketa s precejšnjo silo v zrat, go-ieče polnilo pa brusi medtem ž.-valino iskre ali tudi zvezde, svetle krogle od sebe in zaznamuje tako pot lakete. To basanje obstoji v pirotehniki iz smodnikovega prahu in različnih primesi.
Ce prideneš smodniku železnih opilkov, dobiš pri vžigu krasno prska,joče bele iskre, bakreni opilki dajo zeleno, cinkovi pa modro barvo, kuhinjska sol pobarva plamen rumeno, solitrnokisli stroncij an bre-skvinordeče. Saje. smodnikov prah in solitar napravijo rumene iskre čarnolepega zlatega dežja in zvezde pri raketah. V umetnem ognjarstvu igra zelo važno vlogo ldorovokisli kali (kalijev klorat), o katerem je sicer znano, da gori še mnogo burneje nego solitar. Ce hočeš napraviti vložek iz njega, moraš potrebne sestavine zmešati s špiritom skupaj in posušiti na zraku; ob suhem mešanju boš le redkoke-daj ušel nenadni eksploziji. Sicer pa, če nisi v teh nevarnih rečeh Že precej vešč, te prosim, roko proč
J — v. -3	f
uu omuuu tsui *
vemašniki:	Martin Cepin pri Sv. Juriju ob juž. ž.,
Alojzij Mešiček v Kamnici pri Mariboru, Alojz Pirš v Žalcu, Franc Rakun k Sv. Emi, Janko Kljun v Selnici ob Dravi, J. Lužar v Loki pri Zid. Mostu, Ernest Vidic pri St. Juriju v Slov. gor. in Leopold Amon v Slivnici pri Celju. — Za provizorja na Remšniku je imenovan tamošnji kaplan č. g. Matko Krevh.
Visoko odlikovanje slovenskega generala. Vi-težld križ Leopoldovega reda z vojno dekoracijo in z meči je dobil general major Gustav Globočnik, naš rojak iz Rajhenburga ob Savi.
Visoko odlikovanje naših vojskovodij. Naš cesar je podelil armadnemu poveljniku pl Böhm-Er-moili, kojega armadni skupini se je v vzhodni Galiciji posrečilo predreti rusko fronto in skoro docela zopet osvoboditi Galicijo, najvišji vojaški red komanderni križec Marije Terezije -in načelniku njegovega generalnega štaba, generalnemu majorju Bardolfu pa veliki križec Franc Jožefovega reda z vojnim okraskom in z meči
Iz justične službe. Za okrajne sodnike so imenovani sledeči sodniki: Dr. O. Ilaunig pri Sv. Lenartu v Slov. gor., dr. Ivan Holly v Cmureku. dr. Rudolf Altziebler v Ormožu, dr. Rudolf Kristl v Brežicah, Franc Pečnik v Šmarju; za deželno sodnega svetnika je imenovan okrajni sodnik v Celju, dr. V. Stepischnegg.
Jubilej Jugoslovanske akademije. V soboto, dne 2§. julija, dopoldne ob 11. uri, se je vršila v Za*grebu v veliki slavnostni dvorani Jugoslovanske akademije slajvnostna seja povodom SOletnega jubileja. Sejo je otvoril predsednik dr. Tomo Maretič, tajnik profesor dr. Juraj Majcen je prečital udanostno izjavo, v kateri se tudi naznanja, da je akademija sklenila tem slavnostnim povodom, ustanoviti razred za lepe umetnosti, da tako razširi svoje znanstveno delovanje tudi na lepe umetnosti. Na udanostno izjavo je došel odgovor cesarja in kralja, cesarice in kraljice, ki zagotavljata najživahnejši interes za prizadevanja Jugoslovanske akademije. Nadškof dr. A. Bauer je poročal v slavnostnem govoru, da daruje
za sedaj za IV. razred umetnosti svoto 10.000 kron. Nato sta govorila oba tajnika dr. Majcen in dr. Ma-nojlovič. Došlo je veliko čestitk. Odkriti sta bili dve spominski plošči, zvečer je bila v narodnem gledališču svečanostna predstava. ,.Dubravki.“
Odstop generalnega ravnatelja južne železnice. Iz Dunaja poročajo, da je odstopil generalni ravnatelj južne železnice dr. vitez_ Weeber. Izjavil je, da odstopa po natančnem preudarku.
Povišanja kaznilničnih uradnikov. Vodja jn-I stičnega ministrstva je oskrbnika moške kazminice v I Kopru, sedaj v Mariboru, imenoval za kaznilničnega ravnatelja, učitelja mariborske kaznilnice g. Antona Uohnjec pa je povzdignil v X. činovni razred
Iz državne gozdarske službe. Gozdarski nad-komisar v Celju. Oton Paul, je imenovan za gozdarskega svetnika istotam.
Razpuščen občinski zastop. Štajersko cesarsko namestništvo je razpustilo občinski zastop občine Ključarovci v ljutomerskem okraju, ker je postal vsled vpoklicev odbornikov v vojaško službo nesklepčen. Občinske posle bo oskrboval dosedanji župan Franc Sagaj.
Ustavljen poštni promet. Poštni promet čez Grobelno—Rogatec—Pregrado je popolnoma ustavljen. Pošto prevažajo po zelo velikih ovinkih. Vsi časopisi in tudi zasebna pošta prihaja z večdnevno zamudo. Poštna uprava, kje si?
Porotna sodišča. Občiirapi je naročeno, da morajo takoj sestaviti prvotne imenike porotnikov in jili najmanj za 8 dni razpoložiti na javen vpogled. Občinski načelniki morajo poslati pregledane imenike najkasneje do srede septembra;, popravljene pa do srede oktobra 1917 na okrajna, glavarstva. Okrajna glavarstva in občine z lastnimi Statuti morajo prvotne imenike predložiti predsedniku sodišča I. instance najkasneje do konca oktobra. Letni imeniki naj se sestavijo kakor hitro mogoče. Sestavitev letnega imenika se mora nemudoma javiti justičnemu ministrstvu. Ta naredba ne velja za Goriško in Gradiško, Istro, Trst in okolico in za okrožja Trident in Ro-vereto.
Snemanje zvonov. »Sl. N.« poroča: Ta teden bo vojaška oblast začela (na Kranjskem) snemati še ostale zvonove, kar se občinstvu tem potom naznanja.
Nove, uradnim potom izdane vojne dopisnice. Od 1. avgusta t. 1. nadalje so dopustne v prometu k armadi na bojišču samo nove iz sivega papirja izgotovljene vojne dopisnice, dočim so za promet od armade na bojišču še nadalje veljavne sedanje iz roza-papirja narejene vojne dopisnice. Zasebnim potom izdane vojne dopisnice so le tedaj dopustne, če so uradno izdanim dopisnicam tako glede na barvo kakor glede na besedilo popolnoma enake. Vojne dopisnice, ki ne ustrezajo tem določbam, so izključene iz poštnega prometa.
Kontrola vojaščine oproščenih. Vojaška oblast je izdala nove odredbe glede vojaških oprostitev. — Glavna določila so:	Kar tiče prijave oproščencev,
naj se še naprej oproste, so te osebe nadalje oproščene, dokler se ne bo odločilo o posameznih prošnjah in so dobili o začasni oprostitvi tudi potrdilo. Rok, ki je v teh potrdiljih razviden, ima le namen, da se zabrani, da bi dotičniki bili pri evidenči prezrti, in se jim pri pravočasni priglasitvi, ki pa ne sme izostati, od strani politične oblasti podaljša. Ce je pa oproščen ec obveščen, da se podaljšanje odklanja, o-zboma da se je oprostitev razveljavila, mora dotič-nik v vseh odolnostih odriniti pod orožje. Politične oblasti takim osebam ne smejo dovoliti, da bi še čakale. če se je tudi vložila zan(je nova prošnja. Glede na prošnje za nove oprostitve so politične oblasti pooblaščene, da pod pogojem resnično neobhodne potrebe dovoljujejo čakalno dobo v potrebni izmeri, a ne dalje kakor do dne 30. septembra 1917, oziroma, da čakalno dobo podaljšajo in izstavijo o tem potrdilo. Vojakom na dopustu se glede na to. če pripadajo armadi na bojišču ali četam v zaledju, ne more nikdar dovoliti čakalna doba.
Junaštvo mariborskega prostovoljnega strelskega bataljona. Armadni poveljnik soške fronte general pl. Boroevič je poslal štajerskemu cesarskemu namestništvu sledeče pismo: »Vzradoščen nad vspe-hi in posnemanja vrednim zadržanjem mariborskega prostovoljnega strelskega bataljona v deseti laški ofenzivi pošiljam izvleček iz vojnega poročila. Prebivalstvo domovine tega hrabrega bataljona sme zreti s ponosom na svoje hrabre sinove, ki se prostovoljno vojskujejo za našo domovino.«
Sleparstva pri nakupovanju živine. V Feldba-chu so zaprli tamošnjega živinskega nakupovalca Davida, ker je zakrivil večje število sleparstev. Sedaj se je še pa tudi dognalo, da je bil v ta sleparstva zapleten še tudi tamošnji višji živinozdrav-nik dr. J. Ganselmaier, katerega so istotako vtaknili pod ključ.
Gospodarsko novice* i
I
Letošnje najvišje žitne cene. Za raznovrstna žita letošnjega pridelka so določene sledeče naj-višje žitne cene in sicer pri oddaji vojno-žitno prometnemu zavodu: Za meterski stot pšenice ali pire •40 K, rži 40 K, ječmena 37 K in ovsa 36 K. Za soržico ali mešano žito velja cena, ki je določena za najcenejšo dotično vrsto žita. Kdor odda pšenico ali rž najpozneje do 15. novembra 1.1., dobi vrhutega še nagrado po 2 K za vsak meterski stot.
Dovoljenje za prevažanje sadja. Urad za ljudsko prehrano naznanja, da se sme o$ 30. julija nadalje prevažati sadje po pošti, po železnicah itd. v množini od 50 kg in več samo tedaj, če da tozadevno dovoljenje dotična okrajna politična o-blast.
tovie#,
Znaki časa. Danes so poroke mladih m nevednih parov nekaj navadnega. Nekod se je poročila nežna gospica, pa ni znala nič o kuhanju, nič o gospodinjstvu. Pač pa je izvrstno razumela, sitnariti s služkinjo. Ko prinese nekoč služkinja mladi, moderni gospej iz trga prav mala jajca, jo gospa modro zavrne, rekoč: „Ta jajca nesi nazaj! Morajo še ležati nekaj 'dni v gnezdu, da bodo postale večje! “
Nemški državni kancler dr. Mihaelis pred maturo. Mihaelis je bil na gimnaziji precej slabo podkovan v starih jezikih. Profesor latinščine mu je rekel nekoč: Kdor napravi maturo, temu je odprt ves svet. Ta lahko postane vse, tudi minister, celo državni kancler. Na Vas, Mihaelis, pa se to ne nanaša. Ves razred se je smejal — sedaj pa je Mihaelis nemški državni kancelar.
Zatajena kava in sladkor. Iz Budimpešte poročajo, da je uvedena kazenska preiskava proti tvrdki Blitz & Braun, ker je zatajila in skrila zalogo kave in sladkorja v vrednosti 220.000 K.
Dopisi*
Maribor. Mestni magistrat še vedno razglaša vse svoje naredbe in odloke edino v nemščini. V Mariboru prebiva sedaj najmanj 20.000 Slovencev; v Maribor prihaja z dežeie večinoma slovensko prebivalstvo, ki ne razume mariborskega mestnega uradnega jezika in ne njegovih ukazov glede najvišjih cen itd. Odločno zahtevamo, da se vsi razglasi, ki se tičejo javnih zadev, prehrane itd. odslej objavljajo tudi v slovenskem jeziku.
Maribor. Narodna društva v M a-r i b o r u priredijo v nedeljo, dne 19. avgusta 1917 v proslavo prvega rojstnega dne po nastopu vlade Njegovega Veličanstva cesarja Karla I. slavnost v spodnjih prostorih Narodnega doma v Mariboru s sledečim vspore-dom: . godba, 2. petje, 3. slavnostni govor (profesor dr. A. Medved), 4. tombola (karte po 50 v, dobitki v prvi vrsti živila), 5. prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 50 v. Čisti dobiček je namenjen invalidom in sirotam po padlih vojakih mariborskega okraja.
Rošpoh pri Mariboru. Žetna komisija je sklenila sledeče:	1. Hoja po potih čez polja, travnike,
sados osnike, vinograde in gozde je za čas vojske strogo prepovedana. 2. Po 8. uri zvečer do 6. ure zjutraj sme hoditi po poljih, travnikih, sado-nosnikih. vinogradih in gozdih le posestnik sam.
3.	Vs: k, ki nosi ali vozi poljske pridelke, sadje, grozdje itd. se mora izkazati z uradnim potrdilom, odkod da ima to blago.
Šmšklavž pri Hočah. V pondeljek, dne 30. julija zvečer je gostilničar Janez Pauko ustrelil s puško (naboj je imel 40 šiber) kmetskega sina Jakoba Vauhnik. Zadel ga je na desno stran glave in prsi. Bil je pri priči mrtev. Umorjeni je bil star 28 let in se je nahajal na dopustu. Pauko se je sam javil orožnikom, ki so ga izročili mariborskemu okrožnemu sodišču. Vzrok umora: Vauhnik bi bil rad poročil Paukotovo hčer.
Oplotnica. Za »Slov. Stražo« je plačala Antonija Sparakelj, ki je obrekovala načelstvo posojilnice, 10 K.
Sv. Jurij ob juž. žel. Naš rojak desetnik Fr. Žličar, bivši gostilničar v »Kat. domu«, ki se zdaj zdravi v bolnišnici v Olomucu, je odlikovan z veliko srebrno svetinjo na hrabrostnem traku.
Celje. Naš župan je nastopil večtedenski dopust. Za dobo odsotnosti ga bo nadomestoval podžupan Karel Tepej. Tukajšnji nemški listič je zelo potrt, da se najde v raznih nabiralnikih za nem-
Izdajatelj in založnik: Konsorob „Straža.*-
ška bojna društva komaj nekaj vinarjev prispev- j kov, največji prispevek je pa bil v nabiralniku v gostilni »Deutsches Haus« namreč celih -— 90 vinarjev!
Vransko—Sv. Uršula. V zahvalo za izprošeni blagodejni dež in v druge domoljubne namene poromamo dne 9. avgusta čez Homec, Grad, Sele na Sv. Uršulo, kjer bo na Lovrenčevo, dne 10. avgusta skupno z vrlimi Korošci sv. opravilo. Vračali se bomo pa na Sv. Križ pri Belih vodah, kjer še bo isti dan ob jednajstih sv. opravilo.	i
Videm. Sedaj se je napovedala prva rekvizicija žita v občini. Že sedaj se ne dela po drugem
kakor K.......ključu. Koliko kletve še bo,
če se bo tako samoljubno predpisovala oddaja, eni se izpuščajo, drugi gulijo do kože.
Cernovice padle.
Ob sklepu uredništva smo dobili telefonično poročilo, da je glavno mesto Bukovine, Cernovice, padlo zopet v naše roke.
Vinski kamen»
suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sedmin vse vrste praznih vreč kupi vsako množino
veletrgovec ANTON KOLENC, CELJE &8i
„Enonadstropna hiša, na najlepšem
prostora lićnega trga na Spodnjem Štajerskem, ob železu ci pripravna *:i 73*ko obrt, se proda pod ugodnimi pogoji. Zraven hiše vrt ia blev.. “ Hranilnica in posojilnica v Sevnici.
Lončarskega Domočuita,
ki bi hotel izdelati 1000 svinjskih loncev (kropnjače) sprejme takoj proti dobremu plačila Jurij Kajba, lončar, Gornja Polskava, Štajersko.	71
Posojilnica v Mariboru
(HARODNiDOM)
razpisuje za šolsko leto 1917/18 usfanöim *? &n@sku 40© K za obisk c* kr. državne
«sisriffse šole w Ljubljagii.
Prošrpe, katerim se naj priloži domovnica ali krstni list ter zadnje šolsko spričevalo, se morajo vložiti do' 85* awf|MStS3 1917 pri Posojilnici v Mariboru (Narodni dom).
Pri podelitvi ustanove se bode oziralo v prvi vrsti na prošnjike iz mariborskega okraja.
Ravnateljstvo.
OÖÖÖÖÖ^NdOOOObÖ
§OOOO0OOOO©00o
o	. o
g Razglas °
S 15. julijem 1917 se je v Maribora ustanovilo
Općinska Štedionica
U Drnišu (Dalmacija).
HranBfic vloiiN koncerni. 1916. K 1 137 683 37 R -zervni laklad	<•	95.180 92
Obrestuje hranilne vloge koncem vsakega polletja s
4 Vio
glavno
ifjeaBirijste lil rentne
zastopstvo
Meine Siljenih avarnaMce
Zavarovalnica prevzame zavarovanje na doživetek in smrt, otroške dote, rentno, ljudsko, nezgodno, kakor tudi zavarovanje jamstvene dolžnosti in zavarovanje poškodovanja vodovodov. sUC* Sposobni potovalci kakor tudi krajevni zastopniki se sprejmejo.
O
8
8
O
O
O
o
o
o
brez edbilka.
göÖOOOOOOOOÖOg
booooo©oo©o©©o
Občina Drniš jamči za varnost s celo svojo davčno močjo in z vsem svojim premoženjem, vrednim
Hranilnica je pod državnim nadzorstvom.
( Zavod uživa pupilarno varnost ter se vsled tega \ sprejemajo tudi vloge mladoletnih, sirotinskih in cerkvenih zakladov.
PieljijE a»teijSiO Mptiiarea posojila p 6"/«.
pg- Za pristnost ia izvor se jamči y Bolnem ftep,
bei«, rdel» lis Ir n®
(dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. CVITANIC vdova V I&ilgllBORU»
Šolska ulica št. 5.
VINA
listano uljena 1. 1893
Ustanovljeno L 1893.
Vzajemno podporno društvo
t Uubliani
Krojaški laojntcr
Leopold Sup «ec
naznanja preč. duhovščini, da je svojo krojaško obrt preselil v svojo lastno hišo, Malteserjcva ulica št. IS v Melju in se priporoča sa vsakovrstno izdelovanje oblek.
69
racistrevana sacNfaga i ometenim.
mmm
Or,¥@l5iiIe Han©«* poselil®. preiti eoroltvu, sastavi iivljenisfe&h peli«.
vredne* stnihi papirjev ali ztznambi n® lliiibeee preittuliae
Vraöajo »e posojila v 7 */„ 15 ali 22 */* letih v od-soMh ali P» v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi pesrjil©, naj se obrne na pisarno
v Ljubljani, KoBgressi trg it 19, ki daje vsa ' potrebna pojasnil#.
Sadruga sprejema tudi hranilne
vlog© ia jih obrestuje p® 4l/4%-
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentuje jamstveno glavnice za 6,089.850jkron.
Iščejo se pošteni in dobri starši v Savinjski dolini, ki bi vzeli za svojega 5 letnega fan teka v popolno oskrb proti mesečnem plačila, dokler oče živi in fantek bo imel lepo dot s. Zs ponudbe se prosi, B.a cprsvništve „Straže“ pod „Dobra mati št. 72“.
“Tino”
belo (tudi za sv. maše), rdeče ia črno dalmatinsko od 56 litro? naprej razpošilja po povzetju
A. OSET
p. GUSTANJ, Koroško.
' IZGUBILA
^88 je bils 11. julija med fraučiš-^ kansko cerkvijo in glavi ;ja kolodvorom v Maribora listnica * denarjem v znesku 16 K ia važna pisma, ki nimajo na tistega, kdor je listaico naše!, nobene veljave. Pošteni najditelj mi jo naj vrne proti lepi »»gradi. Kaiser Jožef, posesmik Brestrnica 8fi pri Mariboru.
Odgovora! urednik: Vekoslav Shipsn,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.