Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi el.6/111
S£OVESEC
ček. račun : Ljubljana It 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U p r« r « ; Kopitarjeva 6. telefon 2993
Telefoni wediiliHr«i dnevna služba 2050 — sočna 299«, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan «jntrmj, rasen ponedeljka ia dneva po praznika
Fašizem proti boljševizmu
fsastoj in obstoj fašizmov po nekaterih evropskih državah se uipravičuje s tem, da je fašizem v našem veku edina sila, ki je zmožna zoperstaviti se boljševizmu. Z boljševiško nevarnostjo je italijanski fašizem opravičil svoj prihod na oblast. Če se nejevolja Italijanov radi trde fašistične roke kdaj glasneje javi, še tudi danes fašisti radi pokažejo bavbav: bodite zadovoljni in tiho, ker če bi ne bilo uas, bi boljševizem gospodoval v deželi. Pa tudi nemškemu fašizmu je stari Hindenburg izročil vodstvo države največ iz strahu pred naraščajočimi komunističnimi glasovi, ki so od volitev do volitev milijonsko naraščali. Oplašili so starega maršala s tem, da so gu spretno postavili pred alternativo: ali Hitler ali Stalin.
Nič ne prikrivamo, da tudi mnogi katoliški krogi po svetu v sedanjem političnem položaju vidijo isto alternativo: ali fašizem ali boljševizem. In so mnenja, da je vendarle boljše tolerirati fašizem kakor pa zapasti boljševi-škeinu barbarstvu. Strah pred boljševizmom je glavni vzrok, da se je fašizem tako hitro mogel zasidrati in da tudi v katoliških krogih uživa neko gotovo toleranco, čeprav je fašistična ideologija katoliški zamisli o državi in državljanskih pravicah v marsičem bistveno nasprotna.
Ob takem stanju stvari bi si le dovolili opozoriti, da alternativa: ali fašizem ali boljševizem sploh ni točna in da imajo katoličani, ki tako mislijo, predvsem za katolicizem jako nevarno miselnost, potem pa tudi premalo samozavesti in spoznanja, da je edino Cerkev s celotnim svojim pojmovanjem o človeku in družbi dovolj močna sila, ki se more z uspehom postaviti v bran boljševizmu.
Tem bi se seveda dalo oporekati, češ, Cerkev ni politično oblast in še manj stranka. Zato pa podpira tiste politične sile, ki so ji kulturno bližje, oziroma, ki njenega duhovnega poslanstva vsaj ne ovirajo in podirajo. In v tem slučaju za katoličana niti ni primere med fašizmom in boljševizmom.
Vse to je res. Še več. Fašizem ima braz dvoma v svojem gibanju mnogo simpatičnih potez tudi za katoličana, saj so mnoge njegove zahteve vzete iz katoliškega idejnega zaklada. Spomnimo samo na njegova prizadevanja za moralni dvig, za odpravo razrednega boja in ustvaritev korporativne države. Kar je pozitivnega na fašizmu, to je vzeto iz krščanstva in v tej smeri more biti fašizem res tudi del protiboljševiške fronte.
1'oda to še ni ves fašizem. Velik del njegove doktrine raste iz machiavelizma in he-gelianizma, zato je pri njem tiranija postala sistem in absolutna, totalna država ideal ! Krščansko in pogansko pojmovanje države si v fašizmu stojita v diametralnem nasprotstvu, zlasti še ko vidimo, do boja proti boljševizmu fašizini niti ne vzamejo preveč resno, kadar se enkrat prikopljejo ua oblast. Fašizmi so osnovani na sili, zato imajo dovolj neprestanega dela z notranjimi »sovražniki« in si na zunaj, kljub rožljanju s sabljo, predvsem žele miru. Ali ni fašistična Italija po svoji ideologiji »sacro egoizmo« že davno v najboljših od-nošajih z ruskimi boljševiki, sklepa z njimi trgovinske pogodbe in pošilja v Moskvo svoje vojaške odposlance...? Prav tako je tudi nemški Hitlerjev fašizem hitro poskrbel za primerne izjave, ki uaj pomirijo vsako neraz-položenje med ruskimi boljševiki. Če ne več, vsaj poinanjkonje organičnega mišljenja smemo fašizmu očitati radi takšnega njegovega zadržanja.
Zunanje - politično so torej fašizmi jako dvomljivi protiboljševiški zavezniki. Delajo prav isto, kar je papež ponovno grajal na liberalnih kapitalističnih državah: Kšeft jim je prvo, pa naj si bo tudi z boljševiki!
Kaj pa notranje-politično, v mejah lastne države? Ali je fašizem res primerno sredstvo za zatiranje boljševizma? — Kakor smo pravkar poudarili je senčna stran fašizma močna roka kot sistem in pa totalna država. V Italiji boljševizma sploh bilo ni, zato fašizem ne more reči, da ga je zatrl. Pač pa je danes Italija vsa podrita s komunizmom. Prav tako nihče ne dvomi, da pojde nemški komunizem v katakombe in bo tain nadaljeval svoje delo. Pod tem vidikom bi bil fašizem še celo jako nepriličen zaveznik Cerkve. Zakaj je projiadel veliki katoliški srednji vek, ki je ustvaril tako čudovite katedrale in zapustil veličastne spomenike svojega duha — ni pa mogel ohraniti socialne forme? Zato, ker je v njegovem programu manjkal princip svobode. Ni bilo ventila. Nihče ni izstopil iz Cerkve, vse je ostalo v njej, ker zunaj je grozila inkvizicija in državno sodišče. Nadaljni razvoj zgodovine je pokazal, da to ni bilo v korist Cerkve.
Vsako pretesno združenje Cerkve in fašizma bi Cerkvi utegnilo škodovati. Kajti tudi fašizem je nestrpen, svobodo pozna samo za svoje pristaše, vsem drugim jo odreka, ne priznava je niti Cerkvi. Fašizem dopoveduje Cerkvi, rla je njen zaščitnik, ki jo varuje pred boljševiskiin zmajem, pri tem pa ne gleda nanjo, — da vzamemo prispodobo nekega nemškega pisatelje — kakor na svojo gospo in mater, ampak ravna z njo kakor se postopa s slabotnim, brezmočnim bitjem ... Ponosno se trka fašizem na prsi, a na Cerkev gleda s pomilovanjem, kakor da ona živi od njegove
in i meti Pm 4 t\ t •»» <n..1 ..n.i! 11 i -_ -1 _ L __ i!______■
milosti. Po tej miselnosti ji tudi kroji po svoje pravico in svobodo, utesiiuje njen delokrog, odriva jo od vzgoje mladine in bi jo najrajše
ponižal za svojo deklo.
Cerkev je v svoji tisočletni zgodovini doživela že mnogo enakih poskusov zasužnjena in jih tudi zmagoslavno preživela, ker je večna. Preživela bo tudi fašizem in boljševizem. Res pa je, da boljševizem predstavlja za Cerkev daleko večjo nevarnost, ker je v sebi strnjen, popolnoma zaokrožen svetovni nazor Antikrista proti Kristu. Boljševizem sovraži Cerkev, ker ne trpi ob sebi >nobenih drugih bogov«. Fašistična ideologija še davno ni tako zaokrožena in "te r sebi oovživajoča kakor je bolj i« vi
Rane, hi jih seka kriza družabnega reda
32 milijonov ljudi brez zaslužka
Strašne številke o svetovni brezposelnosti Letos ie brezposelna beda ogromno narasla
4 jii
00 milijonov brez kruha
Ženeva, 13. maja. je objavil številke za cili tekočega leta. Go: ste in ž njo se dviga mala v vseli državah bila slika brezposelno* sledeča:
u. Mednarodni urad za delo brezposelnost > prvih mese-podarsko kriza še vedno ra-tudi število brezposelnih do-sveta. V začetku I. 1932 je «ti po največjih državah sveta
Zed. države 11,500.001)	Nizozemska	.450.000
Nemčija	6,000.000	Poljska	220.000
Anglija	2,950.000	Danska	180.000
Italija	1,225.000	Belgija	160.000
Francija	1,110.000	Švedska	135.000
Češkoslovaška 865.000	Švica	105.000
Avstrija	450.000	Jugoslavija	100.000
Druge države: 2.000.000.
iz teh navedenih številk bi sledilo, da je bilo r začetku lanskega leta okroglo 27.000.000 vpisa-
nih in kontroliranih brezposelnih v svetu, ne računajoč ogromno število onih, ki ne delajo redno oziroma onih po državah, kjer brezposelna kontrola še ni uvedena.
Toda tekom letošnjega leta se je brezposelnost še dvignila. Po nekaterih južnoameriških državah je poskočila kar zn 116 odstotkov, na Švedskem in v baltiških državah zn 77 odstotkov, v Češkoslovaški zu 61 odstotkov, v Relgiji in na Danskem zu 33 odstotkov, v Švici za 22 odstotkov. V Avstriji in t Franciji naraslek ne dosega 10 odstotkov. Le t štirih državah se je brezposelnost znižala in eer v Nemčiji, na Poljskem, т Avstraliji in v Kanadi, toda znižanje je zgolj knjigovodskega značaja, ker »o bili nekateri brezposelni izbrisani iz registrov za podpore. Dejansko pu so ostali brei dela, kot so bili prej. Proeenluelno je brezposelnost najvišja v Nemčiji, kjer je 33 odstotkov dela-tmožnih ljudi brez posla, т Angliji jih je 23 od-
stotkov iu v Zod in jenih državah severne Amerike tudi ena Iretjiua.
Mednarodni urad za delo računa, da je trenutno zabeleženih in kontroliranih okroglo 32 milijonov ljudi, to se pravi da je prizadetih zaradi brezposelnosti nad 100,000.000. ako vračunamo člane družin, katerim je brezposelni edini reditelj. Nad 100.000.000 ljudi — in če hi računali še one miljonske brezposelne, ki nikjer niso vpisani, še mnogo več — je torej naravnost navezano na miloščino drugih ali na državno pomoč, ki prihaja zopet le iz davčnih prispevkov državljanov. — 100 miljoiiov ljudi živi v siromaštvu in brezmejni po trebi, ker današnji družabni red ne more zaposliti rediteljev.
Strašno brezno se odpira pred človeštvom, ki pa ne sluti nevarnosti, ki ga ohjemn. Tako končuje poročilo Mednarodnega urada za delo. (In po ëi-gavi krivdi, vprašujemo mi? Op. ur.)
Sovražnik se bliža po „Cesti mandarinov"
Silen odpor kitajske
armade
Japonska bliskovito prodira „Tako peklo kakor v bitki ob Marni"
Seia'ei smrti iz zraka
Vsi napori Japoncev so naperjeni na kraj Mi-jun, ki odpira pot v Peking. Na tem sektorju se je razvila najhujša borba v Sinkajlingu, kjer so Japonci napadli kitajsko obrambno linijo tudi z 21 tanki. Kraja samega pa Japonci še niso mogli zasesti, ker se kitajski vojaki upirajo z vso «ilo. Japonska težka artiljerija obstreljuje Nantijenmen, ki leži severno od Mijuna. Na vseh točkah kitajske obrambne črte pa so v akciji številne japonske letalske eskadre, ki kitajske rove z bombami naravnost obsipajo. Telegrami angleškega vojaškega atašeja iz Pekinga, ki se nahaja na kitajski fronti, pravijo, da je ob reki Luanho tako peklo, kakor je bilo svojčas na Marni. Japonska artiljerija strelja brez vsakega prestanka. Obenem pokajo okopni možnarji, granate pa povzročajo silne lijake ▼ moč-
virni zemlji. Najstrašnejše je pa pokanje letalskih bomb iz zraka. Spričo tega je treba občudovati he-roizem Čankajšekovih vojakov, ki sredi tega pekla kljub najhujšim izgubam še vztrajajo. Japonci pa dobivajo vedno večja ojačenja in ni daleč čas, ko bo hrabri odpor Kitajcev zlomljen.
Japonci dereio proti Pekingu
Nad Pekingom samim se je pojavila japonska letalska eskadra. Med prebivalstvom je zavladala silna panika, dasi japonska letala niso metala nn mesto bomb. Pač pa so razsipala na tisoče rumenih letakov, v katerih pozivajo Japonci prebivalstvo, naj strmoglavi režim Čankajšeka in pomaga stranki »Antun«, ki hoče proglasiti neodvisno severno kitajsko republiko. Protiletalski topovi, ki so jih Kitajci dobili iz Amerike, so ljuto obstreljevali japonska letala, ki so pa krožila tako visoko, da ni bilo nobeno zadeto. Letalci so se po preteku pol ure zopet vrnili na sever. Med prebivalci na cestah je seveda zavladala strašna panika in so ljudje med brnenjem motorjev, streljanjem topov in treskanjem mitraljez bežali na vse strani. Dne 12. mnja so se začeli evakuirati iz Pekinga ranjenci. Ceste, ki vodijo na sever na fronto, so blokirane od čet ranjencev, municijskih kolon in vozov z živežem. Ki-I tajski generalni štab pravi, da je japonska ofenziva na tako zvani cesti mandarinov popolnoma ustavljena. Komunike japonskega generalnega štaba pa nasprotno pravi, da so Japonci prekoračili reke Luanho in da podijo pred seboj Kitajce.
Rusija hoče o hraniti mir za vsako ceno
Japonski ccsar Hirohito
London, 13. marca.
Iz telegramov, ki prihajajo z Daljnega vzhoda, se da sklepati, da so Japonci začeli svojo ofenzivo proti Kitaju včeraj, to je 12. maja. Število japonskih čet ni znano, na vsak način je pa dosti manjše od čet kitajskega generalissimusa Čankajšeka, ki je zbral na fronti od Pekinga do Tjencina najmanj 250.000 mož, ki so se zakopali globoko v zemljo in se Japoncem upirajo z občudovanja vredno trdo-vratnostjo. Pač pa razpolagajo Japonci s prvovrstnim tehničnim materijalom, s katerim se jim bo brez dvoma posrečilo zlomiti kitajsko obrambno črto in se polastiti Pekinga in Tjencina. V sedanjem trenutku divja ljuta bitka vzdolž cele reke Luanho, najhujši ogenj pa je ob utrjenih krajih Tsi-nan, Nantijenmen, Mijun in Sinhajling.
Japonci po klali več tisoč Kitajcev
Kako obupno se Kitajci branijo, dokazuje slučaj Tsinana. Tukaj so kitajske čete mesto navidezno zapustile, tako da so Japonci kraj zasedli brez odpora. Toda kakor hitro so se Japonci nahajali v ozkih ulicah, so začeli Kitajci streljati nanje iz vseh hiš, tako da je okoli 200 japonskih vojakov padlo mrtvih po tleh. Japonci so se pa hitro zavedli položaja in so napadli hiše z bajoneti ter se po dve-urni borbi polastili mesta. Japonci so poklali vse Kitajce do zadnjega, tako da po hišah in ulicah leži ▼eč tisoč kitajskih trupel.
Fašizem je le stranka, ne svetovni nazor. Poleg sebe trpi zaenkrat vsaj tudi Cerkev. Če se bo Cerkvi postopoma posrečilo, da gu očisti poganskih primesi in izčisti njegovo državno in socialno ideologijo, more tudi fašizem postati dragocen sodelavec Cerkve proti boljše-viškemu rnzk ristjanjenju. Kajti edino pravilno postavljena antiteza ji- boljševizem proti Cerkvi, ker se boljševizem zaveda, da je Cerkev edina duhovna sila, ki ga more premagati.
dri o.
Komisarijat zunanjih zadev v Moskvi je izdal komunike, v katerem pravi, da je Rusija res pripravljena prodati vzhodnokitajsko železnico Japonski, oziroma Mandžuriji, ker sloji Kusija na stališču, da mora železnica pripadati tistemu, ki je gospodar ozemlja, skozi katero železnica teče. So-vjeti hočejo na Daljnem vzhodu mir in se bodo železnici, ki je bila zadeva med carsko Rusijo in Ki-tajem, odrekli, zato da izgine vsak povod za konflikte med Rusijo na eni in Japonsko ter Mandžu-kojem na drugi strani. Sovjetska vlada izjavlja nadalje, da kitajska vlada v Nankingu nima nobene pravice proti eventualni prodaji protestirati, ker je Kitaj nehal biti solastnik te železnice že pred osemnajstimi meseci, ko so kitajski upravni svetniki zapustili svoja mesta in jih prepustili Mand-žurcem. Kdorkoli se upira tej transakciji, pravi komunike, dokazuje samo, da hoče provocirati konflikt med Rusijo in Japonsko.
Kljub temu skrajno odienljivemu stališču Rusije je mandžurska vlada sedaj zopet stavila ruski
Soojeli se odrečejo Mandžurije Mandžurci pa Ruse zapira o
vladi ultimatum, da ji vrne železniški matenijal, ki so ga bili Rusi baje pred mesecem odpeljali. Ultimatum je zapadel 12. maja opolnoči. Javnost je radovedna, kaj bo mandžurska vlada sedaj naredila, ker je gotovo, da Rusi ultimata ne bodo izpolnili.
V Harbinu mandžurske oblasti zapirajo Ruse, ki so še ostali na železniškem ravnateljstvu. Aretirali so pa ludi sovjetskega komisarja Olujeva od carinskega urada v Pogranični in ga bodo postavih pred sodišče radi obtožbe goljufije in soudeležb» pri umoru.
London, 13. maja. ž. Reuterjev dopisnik poroča iz Harbina, da je o polnoči potekel ultimatum Mandžurije sovjetski Rusiji. Sovjetska Rusija na ultimatum novo ustanovljene mandžurske države ni dala niti odgovora. Mandžurska vlada bo v teku današnjega dne brevi manu prevzela vzhodnokitajsko že-: leznico v last, češ, da je ne veže kitajsko-sovjetski I sporazum iz leta 1924. Ob meji se zbirajo ruske in mandžurske čete.
Nemški m:nistri na Dunalu
Niste zaželjeni, ali osebno ste
„Hvala za tako itubeznïw sprejem"
99
varni"
Dunaj, 13. maja. tg. Danes popoldne so z letali prispeli na dunajsko letališče v Aspernu nemška ministra Kerrl s soprogo in hčerko in dr. Franck s soprogo ter ministerialni svetnik Freissler, kjer so jih pozdravili tisoči narodnih socialistov. Dvorni svetnik Skubl, poslan od državne policije, je izjavil, kakor poroča narodnosocialistični »Kampfruf«; »Z ozirom na neprijetno stvar (očividno je mišljen dr. Franckov govor v radiu v Miinchenu) vam moram sporočiti ▼ imenu zvezne vlade, da vaš obisk v Avstriji ni posebno zaželjen. Kljub temu je vlada vse odredila, kar je potrebno za vašo osebno varnost.« Državni minister Franck je odgovoril: »Izvolite sporočiti zvezni vladi, da se izredno veselim, s kakšno ljubeznivostjo me je sprejela.« Na vsem potu po dunajskem mestu so tisoči pristašev navdušeno pozdravljali goste. Policija je aretirala nekoliko oseb.
Pobalinstva hftleriercev
Dunaj. 13. maja. U. Narodno socialistični divjaki so snoči na najgrši način oskrunili dve katoliški župni cerkvi nu Diinuju in sicer župno cerkev v Dornhachu in župno cerkev v Sehottenfeldn. Sku pina mladih narodno-socialističnih fakinor je nnm rec '»topil* med vpitjem ia гм(гшш«ш T earkat
in brezbrižno hodila po svetišču z gorečimi cigare lami v ustih. Kantulini so bili takoj aretirani in policija jih je komaj ubrnnila pred ogorčenostjo ob činstvu. Nadalje se je opazilo, da so na posameznih postajah križevega pota prilepljeni znaki socialde-mokraške stranke. Preiskava je dognala, da so tudi tukaj imeli roke vmes narodni socialisti in so hoteli s to oskrumho samo vreči sum na marksiste.
še hujša in ostudnejša pa je oskruinba v Schot-tenfelder cerkvi. Ko je namreč včeruj neki vernik holel seči po blagoslovljeni vodi v kropilnikll, je zapazil, da se tam nahaja mesto vode neka rumena gosta tekočina. Policija, ki jc bila pozvana, jc ugotovila. da se nahajajo v kropilnikll človeški odpadki. To sramotno dejanje so zakrivili tudi hillcrjcvci Cerkvene oblasti so sedaj izdale odlok, da sc bodo cerkve zapirale in bodo odprte le ined božjo službo. Za red bo skrbela odslej posebna varnostna straža. Ljudstvo je ogorčeno nad toliko propalosijo teli po litično nahujskanih frkolinov in odobrava energično akcijo državnih oblasti.
K2EÏ
Beli zobje: Čhlorbdo
3»rw-»-«г-ж-а
«t-
Kci ,e fr zgoMio po «.«h. v preteklem tednu
redno je NemćlJ« т гмШСа rr^oroega
uv*l)avfj«
rana
limanja. Novi reiim v Nemčiji *• znotraj s tako brutalnostjo, da svet naravnoet strmi in se vprašuje, k)« s« bo val nemškega fafrizma
zaustavil. Na desetine tisočev ljudi sedi zaprtih po ječah ali po koncentracijskih taborih, ki opominjajo na avstrijske za časa svetovne vojne. Vsi komunistični in socialistični voditelji so pod ključem, če niso pravočasno pobegnili preko meje. Žide še vedno irtrebljavajo brez usmiljenja m brez ozira na zasluge, ki eo si jih nekateri morehiti stekli za Nemčijo. Veliki učenjaki so kratkomalo odstavljeni, veliki kulturni delavci ponižani ra strti, vse beži iz Nemčije prod narodnoeocialističnim terorjem in išče zavetišča r Franciji, Češkoslovaški in Belgiji. V petek zvečer so dijaki požigali po vsej Nemčiji grmade knjig, ki so jih napisali pisatelji in znanstveniki židovskega pokolenja. Med temi knjigami je bilo res mnogo gnoja, toda med njimi eo se nahajala tudi dela trajne znanstvene in literarne vrednosti. Toda najhujši udarec, ki je padel pretekli teden, je zadel
nemške socialdemokrate
Vse njihove strokovne organizacije, brez dvoma najmočnejše in najbolj trdno organizirane na svetu, ponos sooialdemokracije, so bile enostavno zasedene od narodnih socialistov v uniformah napadalnih čet in država je proglasila nad njimi vrhovno kontrolo. Par dni za tem je državni kancler Hitler proglasil še zaplembo veega premoženja &o-oialdemkracije, da ne govorimo o komunistih, ki se ematrajo itak irven zakona. Nemike eocialde-mokraške strokovne organizacije so imele sijajno raz pred eno organizacijo, ogromno množino dnevnega in tedenskega tiska, velike tiskarne in bu-kvarne, nebroj konzumov in drugih gospodarskih podjetij. Država je vse to zaplenila. Mislilo ie ie da bo zaplenjenega veliko suhega denarja, toda zaplemba ni prinesla več kot pa 93.000 mark (1.8 milijona dinarjev), med tem ko prekaša vrednost gospodarskih podjetij skoroda dve milijardi dinarjev. Nemška socialdemokracija je torej v enem tednu izbrisana in nikjer ni več nobenega aledu za njo. Svet se upravičeno čudi, kako je bilo mogoče streti to r.ilno organizacijo brez najmanjšega odpora. Celih 15 let je strahovala Nemčijo in Evropo in je sedaj izbrisana, ne da bi kdo ekomirail z ramo.
Toda hude so tudi posledice Hitlorje-vega režima v zunanjem svetu irven Nemčije. Pijana od zmag, ko se ji jc brez velikih naporov poerečilo, da maršira danes 66 milijonov Nemcev na povelje Hitlerja, si je domišljevala nemška vlada novega režima, da bo z isto lahkoto postavila v vrsto tudi inozemske države, samo če bo le malo nad njimi zarentačila. Prvi njeni izbruh je veljal zahtevi, da se popravijo dosedanje »krivične meje«. Toda odmev v zunanjem svetu je bil tako odločen in tako enodušen, da je morala umakniti svoje zahteve in obljubiti Poljski, da bo mirovala. Drugi izpad je izvršrl sedaj v Ženevi na
razoro&tveni konferenci
ko je Hitlerjev zastopnik nastopil tako oblastno in odurno, da je razgibal proti sebi vee ostale države.
Prvič ni maral povedati, kakor so to etorile druge države, koliko šteje nemška oborožena sila. Nato so mu izračunali, da ima danes Nemčija, poleg redne armad; še toliko popolnoma oborožene milice in do zob oboroženih organizacij, da presega nemška vojaška moč danes 700 000 izvežbanih mož pod orožjem, kar je več, kot ima vsaka druga država na svetu. V nadaljni razpravi je nemški zastopnik v imenu enakopravnosti Nemčije z ostalimi državami grozil z nadaljnim oboroževanjem, ako bi razorožitvena konferenca prostovoljno ne dovolila Nemcem uporabo v versajski mirovni pogodbi prepovedanega orožja. Ta nemški nastop je dvignil val protesta od vseh strani in združil vse v Ge-nevi združene države proti Nemčiji. Nemčija je osamljena in če se bo zaradi nje razorožitvena konferenca morala raziti, bo svet znova sodil Nemčijo, kot jo je sodil leta 1914. Če je prej še obstojal v evetu močan moralni pritisk na velesile, da razorožijo, je ta pritisk sedaj popolnoma izginil in se pojavlja spričo grozeče in s sabljo rožlja-joče Nemčije v nasprotni smeri. Velesile ne bodo razorožile zaradi Hitlerjeve napuhnjenosti in začela se bo znova tekma v oboroževanju. Mesto mira oam bo bodočnost prinesla nevarne zapletljaje. Zdi te, da so v Berlinu nekoliko uvideli neumnost svoje kričeče taktike v Ženevi in da prihajajo v nemški vladi do besede osebnosti, ki svetujejo zmernost, da si Nemčija zopet z nova ne naprti sovraStva veega sveta.
Avstrija se pogumno otepa
hitierjevstva in vsa Evropa s simpatijami zasleduje borbo, ki jo vodi avstrijski kancler proti valu vse-nemštva, ki dere iz Nemčije v našo sosednjo državo. Avetrijeka vlada je izdala stroge ukrepe proti hitlerjevskim organizacijam, pozarprla je nekaj uglednih članov, odkar je izvedela za tajno zaroto, da je hotelo 30.000 nemških hitlerjevcev kratkomalo vkorakati v Avstrijo in najstrožje za-branila svojemu uradništvu, da se peča s hitlerjev-sko propagando. Avstriji sledijo tudi druge države med njimi Češkoslovaška, ki hoče z vso strogostjo zatreti vsak pokret, ki bi le količkaj dišal po hitlerjanstvu. Tudi naša država, kjer eo se zadnje čase začeli pojavljati nekateri navdušenci za Hitlerja, ne bo čakala in se bo znala ubraniti tega objestnega pokreta, ki je spravil v nered in nemir vso Evropo.
Nove voine
eo izbruhnile. O japonsko-kitajski vojni pišemo na drugi strani. Toda tudi v južni Ameriki je pri-Slo do izbruha vojne med Bolivijo in Paragvajem. Sovražnosti so se začele z vso srditostjo. Obe državi sta članici Zveze narodov. Morda se bo tej posrečilo, da ju pomiri, predno bo preteklo preveč nedolžne krvi, kajti vsakdo ve, da so to vojno v južni Ameriki uprizorile velike petrolejske kapitalistih ..........
(Rujava polt
NI VE A
CREME * OLJE
Zračna kopeljl Solnčna kopel jI Uživajte jo, kolikokrat morete I Poprej se pa morate nadrgniti
z Nivea-Creme ali — oljem To pospeši po-temnitev, obenem pa omili nevarnost solnčarice (i1
Odkod ta učinek? Od eucerita. Tega	|
ne vsebuje nobeno drugo sredstvo za	J^JVa negovanje kože na. svetu. Nivea je toraj nenadomestljiva.
NIVEA ie poceni: Creme: Din 3'5tf, 6'-. 12'—. 25-—.
Sutmiiški škof obscen zaradi pastirskega Usta e S oholih
Subotica, 13. maja. 1. Včeraj dopoldne je bila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem razprava proti tukajšnjemu škofu Lajču Budanoviču, katerega je tožil »Sokol kraljevine Jugoslavije« radi znane spomenice jugoslovanskega episkopata, ki je bila prebrana tudi v tukajšnji katedrali sv. Terezije. Sodi-
šče jc škofa Budanoviča obsodilo na deset dni zapora in na denarno globo 4000 Din, ki se v slučaju neizterljivosti spremeni v zaporno kazen SO dni, tako da bi moral škof Budanovič izdržati vsega 90 dni zapora.
Načrti bolgarskih atentatorjev v Belgradu
ične družbe Amerike in Anglije.
h eaHOVtC
ARTERIOSKLEROZA (poapnenje žil)
nastane vsled nabiranja strupov v krvi in slabega izločanja. Radi tega postane kri nečista, se prične slabo pretakati ter postane gosta. Z uživanjem naravnega
„PLANINKA"-CA) BAHOVEC
dobimo normalno Izločevanje in pravilni obtok krvi.
Zahtevajte v lekarnah in drogerijah samo pravi BAHOVEC, ki se ne prodaja odprto, temveč v plombiranih paketih po Din 20'— i naslovom proizvajalca:
Lekarna Mr. L. BAHOVEC, Ljubljana
Rog. St. 1*49 T. dne 6. 7. 1931
Po nemških grožnjah v Ženevi
,9Francija močna in pripravljena"
(Govor predsednika vlade)
Belgrad, 18. maja. Poročali smo, da je beograjska policija aretirala v Belgradu dva bolgarska atentatorja, Gavrila
Ivanova iu Giča Gigova, pri katerih je našla peklenska stroje, s katerim sta atentatorja nameravala vprizoriti v Belgradu velik atentat.
V Belgradu je majhna iu blatna ulica z imenom Triglavska ulica. V tej ulici ima majhno branjarijo ! branjevec Svetozar Ristič, pošten in marljiv človek, ki oddaja tudi nekaj sobic delavcem v podnajem. Pred dnevi sta prišla k njemu dva moška in se mu predstavila kot zidarska delavca. Bila sta to Gavrilo Ivanov in Gičo Gigov. Branjevec jima je dal sobico ki mesečno najemnino 200 Din. Gigov , je še namignil branje\cu, da ima stavbeno šolo in ' da išče boljšega dela kakor pa je navadno zidarsko i delo. Oba atentatorja sta napravila na Rističa prav dober vtis. Ristič seveda niti slutil ni, s kom ima opraviti. Zahteval je del najemnine naprej in šele čea nekaj dni в1а atentatorja plačala 00 Din. Ko sta eo vselila, sta prinesla s seboj veliko pleteno košaro in ročni kovčeg. Poleg tega sta prinesla še I dve skromni poslelji. Branjevec Ristič ju je vsak I dan silil, naj napravita prijavnici za policijo, toda atentatorja sta vedno odlašala.
Na vso moč presenečen pa je bil Ristič 9. t. m., ko jo čul iz te sobice nekakšen roj>ot. Prihitel je pogledat, kaj se godi in je na pragu opazil neznanega moškega z revolverjem v roki in z obrazom obrnjen proti mali sobici, v kateri sta stanovala »zidarja«. Pred neznanim človekom jo stal Ivanov in z očmi spraševal prihitelega gospodarja, češ, kaj «e godi tu.
Ristič je dejal neenancu: »Spravite revolver, da vidim, kaj je med vama dvemaI< Mislil je namreč, da sla se zaradi kakšne malenkosti sprla. Neznanec jo odgovoril:
»Ta me je poskušal ubiti l< Nato je n «znanec pojasnil Rističu, da je policijski detektiv. Ristič je nato pomirjevalno dejal Ivanovu:
»Pridi sem! Naj gospod napravi poročilo, in čc si kriv, odgovarjaj, če pa nisi, te bo že izpustili« Ivanov se je res pomiril in se delal, kakor da ga nič ne briga. Prišla sta še dva detektiva ter Ivanova odvedla.
Do aretacije Ivanova je prišlo na ta način, da je policija nekaj dni opazovala gibanje te dvojice, nato pa je en detektiv zahteval v kavarni »Čubori« legitimacijo in dokumente od Ivanova. Ivanov mu je nato odvrnil, da legitimacije nima pri sebi, pač pa na domu. Detektiv ga je nato spremil na dom in Ivanov je odprl kovčeg. Namesto po da bi izvlekel dokumente, ki jih ni imel, je pograbil za revolver v kovčgu in ga sprožil proti detektivu.
Toda revolver je k sreči odpovedal in nato je detektiv hitro pograbil za svoj revolver. Se istega dne je bil aretiran tudi drugi atentator Gigov.
Na stanovanju obeh atentatorjev je policija našla štiri peklenske stroje, zavite v umazano perilo. Dalje je policija našla šest vžigalnikov za stroje in več municije za revolverje. Analiza je ugotovila, da so to prav taki peklenski stroji, kakršne so makedonstvujoči že poprej pošiljali v našo državo. Vsak peklenski stroj je imel v sebi kilogram ekrazita in je bil opremljen z vsemi pripravami za montiranje.
Ivanov in Gigov sta prišla v Belgrad z določeno nalogo in sta prinesla s seboj vsak dva peklenska stroja. Pri zaslišanju sta priznala, da sta jih sem poslala znana Ase Nikolov in Ljuborča Statikov. Stankov je že lani povzročil znani atentat na oficirski dom in pri tem povzročil smrt noeača Kresoviča, oficirski dom pa precej poškodoval. Ivanov jc imel pri sebi tudi fotografijo Ljuborče, n* podlagi katere je policija ugotovila, da je bil Ljuborča v resnici lani v Belgradu, kjer se je predstavil kot mizar. Oba prijeta atentatorja sita priznala, da sta se sestajala z načelnikom znane banditske organizacije »zahodnih pokrajin«, to je z izkušenim atentatorjem Ljuborčom Stankovem.
V načrtu je bik) tudi, da pride v Belgrad sam Ljuborča. Ljuborča pa je to misel opustil, trdeč, da ima v Bolgariji važne opravke. Nikolov je obema dejal, da morata eaino prinesti v Belgrad peklenske stroje in tum počakati nadaljnjih navodil. Za vsak slučaj, če bi Ljuborča ne mogel v Belgrad, ata Nikolov in Ljuborča naučila Ivanova ravnati, s peklenskimi strojL Priporočila sta Ivanovu in Gi-govu. naj postavijo peklenske stroje na vanže kraje, tako v prvi vrsti pred Narodno skupščino, pred ministrstva, poŠto, vojaški dom in druge važne javno zgradbe. Atentatorja sta bila tudi poučena za primer, da bi se jima namera ne posrečila: Naj zbežita, če pa to ni mogoče, naj napadeta preganjalce, ia če tudi to ni mogoče, naj izvršita samoumor. Kakor znano, je Ivanov res poskušal ubiti policijskega detektiva.
Zaplenjena je bila tudi korespondenca med Lju-
borčo in Gigovim. Gigo se je namreč pritožil Lju-borči, da ne znata prav montirati peklenski stroj in Ljuborča niu je odgovoril: >Na uri, ki ti jo je podarila seetrična Anica, izvleci belo pero pod pokrovom, da bo ura bolje šla!« Ljuborča ee je podpisal: »Tvoja sestra Ljuba.« Na enak način je dajal Ljuborča navodila Ivanovu v drugem pismu.
Ive sreča in vestnost belgmjske policije sta preprečili, da oba atentatorja nista rnoigln izvršiti svojih načrtov, ki bi imeli neizmerne posledice.
Pariz, 18. maja. i V senatu je zaključena debata o državnih izdatkih. V debati je bil general Bourgois odločno proti znižanju vojnega proračuna ter izjavil: »Dogodki, ki so odigravajo na oni strani Bone, rahtovajo, da ostane Francijo močna in pripravljena.«
Daladier je naglaeil, da je Francija za mir in da mora radi tega zavarovati svoj narod. Vlada bo dala vojaštvu vse, čeprav bo pri tem vodila skrajno varčevalno politiko. Francija se zaveda svoje moči in pravice ter ne bo nikdar dovolila, da bi se nasilno kršile obstoječe pogodbe. Če v vseh drugih državah De bo prepovedano privatno izdelovanje orožja, potem ee temu ne more odpovedati niti Francija in se mora ludi njena industrija pripraviti na vlogo, ki jo bo morala izvršiti v slučaju vojne. Mi moramo braniti naše položaje in sicer ne samo s golimi prsi, temveč tudi z industrijo. Naše tovarne 60 zaposlene z naročili za utrjevanje mej. Kadar bodo zavarovane naše meje, izza katerih bo stala organizirana naša vojska, potem bomo šele mislili na drugo delo, kajti naši delavci in naši inženjerji ne smejo ostati brez dela. Narod lahko trdno zaupa v mojo izjavo, da bo organizacija narodne obrambe izvršena s čim manjšimi stroški.
Zunanjepolitična komisija v senatu je imenovala poseben študijski odbor, ki se 1к> podrobno ba-vil z nemškim oboroževanjem in postavil na sramotni oder nemško sunke proti oni klavzuli ver-saillske mirovne pogodbe, katera določa razorožitev.
Nemški delegat beži domov
Ženeva, 13. maja. ž. Nemški delegat Nadolny potuje v ponedeljek v Berlin, kjer bo poročal o položaju v Ženevi. V Ženevo se bo vrnil šele po seji državnega zbora. Sklicanje seje državnega zbora je povzročilo v uradnih krogih razorožitvene konference veliko pozornost in nestrpno pričakujejo izjavo državnega kanclerja Hitlerja.
Za stranko - strokovna društva
Berlin, 13. maja. ž. Časnikarska agencija na-rodnosocialistične stranke poroča, da jc vlada sklenila zapleniti vse premoženje svobodnih strokovnih organizacij, kakor se je to zgodilo s premoženjem socialnodemokratske stranke. Ta zaplemba bo izvršena radi tega, ker sc je premoženje uporabljalo v strankarske namene.
Zadružne zveze
Zadružna zveza je sestavila svoj	računski
zaključek za leto 1932, ki bo predložen	občnemu zboru dne t. junija t. 1.
Glavne bilančne postavke so bile	naslednje (v tisočih Din):
Aktiva:
*
gotovina in p. hr. 295 606	24
naložbe 107.878 110.226	116.977
tekoči računi 74.872 76.621	66.309
efekti 19.774 18.105	16.926
tuji deleži 113 113	113
nepremičnine 974 954	934
deleži
rezerve
vloge v tek. rač. lombard in rceskont 2.750 čisti dobiček	65
Pasiva:
1.566
288 199.237
1.634
371 199.337 5.250 34
1.671 426 195.141 4.012 34
spopadu z orožnikom
nevzsm® ranjen
Rajhenburg, 12. maja.
K mnogoštevilnim krvavim dogodkom moramo zabeležiti zopet enega. V noči od erede na četrtek eta bila v gostilni Klanšek na Senovem Leopold Sadar in orožnik Novak od senovske orožniiškc postaje. Ko so gostje po noči odhajali proti domu, je nastal kratek prepir. I- S. je hotel z dolgim bodalom, takozvanim »štiletom« oro-Anika Novaka napasti. Orožnik ee je spretno umaknil, ter v «ilo-branu potegnil za samokre« in ustrelil proti Sa-darju. Krogla ga je zadela nekoliko pod srcem, ranila pljuča, želodec in čreva, ter na hrbtni strani izstopila. Prvo zdravniško pomoč mu je nudil zdravnik dr. Benedičič ter takoj odredil prevoz v bolnišnico v Brežice. Razne govorice, ki krožijo med ljudstvom o vzroku tega nočnega srpopada, onemogočajo zaenkrat ugotoviti pravi vzrok. Najbolj verjetno je, da je glavni krivec alkohol. Vsekakor bo pa ugotovila pravi vrrok pretakava, ki je bila takoj uvedena. Sadarjer brat, Mirko Sadar, rudar v Htidi jami, je bil preteklo nedeljo ▼ pretepu ubit. In ko so t četrtek sorodniki ubitega
Mirka Sadarja šli na pogreb v Celje, je moral njegov starejši brat v bolnišnico. Obema bratoma sta v kratkem razdobju umrli ženi ter jima pustili vsaka po dva otroka. Ljudje sočustvujejo z otroci, ki so ostali, kakor tudi e stariši, za katere je to gotovo velika bolečina. Naj bi vendar kri in življenje tolikih žrtev, vzbudila merodajne oblasti, da bi z radikalnimi sredstvi preprečili take dogodke, ki so naša sramota. Predvsem bi bila potrebna
prava vzgoja srčne kulture v naši mladini, ★
Belgrad, 13. maja. 1. Jutri bo tukaj redni občni zb or belgrajske borze. —- Iz poročila o delovanju upravnega odbora jc razvidno, da pokazuje svetovna trgovina še vedno znake padanja, pa ludi razvoj industrije ne kaže zadovoljivih uspehov.
вигогжшхмнтмммишживттк^т^
Spomladanske obleke
za gospode, površniki in velika izbera sukna modernih vzorcev še vedno najceneje pri
Drago Schwab, Ljubljana
Iz teh podatkov je razvidno, da je kriza na denarnem trgu prizadejala škodo tudi našemu zadružništvu. Kajti vloge v tekočem računu so se pri zvezi zmanjšale za nad 4 miljone Din, pri tem pa niso vpoštevnne tudi obresti, ki so znašale po računu dobička in izgube nad 15.2 milj. Din (med njimi tudi obresti za lombard). Skupno je torej zveza izplačala na vlogah ter obrestih lani okoli 20 milj. Din, kar je v teh težkih časih znatna svota. Poleg tega je treba še vpoštevaii. da se je to izvršilo iz lastne moči, kajti lombardna in menična jzposojila zveze so lani celo padla za nad t mil j. Din, ker^ je zveza vrnila ves lombardni kredit pri Poštni hranilnici v znesku 750.000 Din in se je obenem zmanjšal njen lombardni kredit pri Narodni banki zn skoro pol milijona Din. Menični kredit pri Narodni banki je ostal neizpremenjen: 2 milijona Din.
Glede efektov iz računskega zaključka ni razvidno, čc pomeni zmanjšanje nostavke samo odpise ali pa tudi odprodajo efektov. Med aktivnimi postavkami so se najbolj znižale terjatve v tekočem računu, dočim so naložbe naraste. Zmanjšanje izkazuje tudi postavka efektov za t.2 milj. Din in blagajne. Nepremičnine «o se znižale za običajen odpie.
Zgnba in dobiček
Ta račun izkazuje v tisočih Din tele postavke (v oklej>ajih Dodutki za 1931):
Dobiček: obresti 15.903 (16.624), upravni dohodki 567 (708), državna podpora--(116),
dohodki nepremičnin 238 (243), Narodni gospodar 24 (25).
Izguba: obresti 15.238 (15.898), upravni stroški 1.211 (1.488), stroški nepremičnin 142 (159), Narodni gosjxxlar 49 (53), odpisi 21 (46), zadružni tečaji 15 (12), članarina Glavni zadružni zvezi 25 (25), čisti dobiček 34 (34).
Čisti donos obresti se je lani zmanjšal od 726 na 665 tisoč Din, kar dokazuje nizko napetost v obrestni meri. Hvalevredno je znatno znižanje upravnih stroškov, ki znaša nad četrt-milijona Din, kar pomeni nad eno petino vseh sedanjih stroškov. To je znatna svota, kateri ni lahko najti primera. Nadalje je omeniti, da so se stroški za vzdrževanje nepremičnin zmanjšali znatno bolj kot donos nepremičnin in je bil tudi tu dosežen prihranek.
Nadalje pade v oči, da zveza lani ni dobila nobene podpore od države, dočim so jo druge zveze dobile. Razloga za to ne vemo, smatramo pa, da zasluži naše zadružništvo za svoje emi-nentno zadružno delo, ki nima namena delati dobičkov, vso podporo oblasti. Kakor smo svoje-časno poročali, je Glavna zadružna zveza po-elaja kmetijskemu ministrstvu glede razdelitve državnih podpor natančen predlog, ki pa ni bil sprejet v celoti.
Iz vo'ske
Belgrad, 13. maja. 1. Za inšpektorja pehote je
postavljen divizijski general Gregor Ristič, dosedanji poveljnik šole za pehotne in topniške častnike, za poveljnika šole za pehotne in topniške častnike je imenovan divizijski general Dušan Simovič, dosedanji drugi pomočnik načelnika glavnega štaba; za drugega pomočnika načelnika glavnega Štaba je postavljen divizijski general Bogoljub IliČ, poveljnik Boke Kotorske; za vršilca dolžnosti načelnika štaba poveljstva dravske divizijske oblasti je imenovan pehotni podpolkovnik za generalMab-ne posle Svetozar Orlovič. — Za uradnike 5. pol. skupine sta napredovala Ivan Kovač, profesor za fizično vzgojo na pomorski akademiji, in Andrej Nartnik, vojni kurat.
Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo
vreme. Jutri bo precej jasno z vlfljo temperatifro. Tekom dneva pa bo 51a miimo nevihta od zapada i lokalnim dežjem. Jutranja slana ni verjetna.
Smrtna nesreča v Kamniških planinah
Zadnji krik mladega
planinca
Ljubljana 13. maja.
Danes je prišla v Ljubljano vest o pretresljivi planinski žaloigri, ki se je pripetila včeraj popoldne v Kamniških planinah in sicer na Planjavi, to je desnem vrhu ob Kamniškem sedlu. Žrtev planinske žaloigre je tokrat simpatični planinec Sandi W is s i a k.
Wissiak je odšel pred dnevi z dvema tovarišema v Kamniške planine. Včeraj dopoldne so se vsi trije napotili s Kamniškega sedla črez Planiavo po običajni poti proti Korošici. Ob zadnjem dežju je v Kamniških planinah zapadlo mnogo snega. Ko se je v.čeraj v opoldanskih urah uprlo solnce v sneg in se je ozračje segrelo, so se pričeli valiti s planin veliki snežni plazovi. Prav tako tudi na Planjavi. Pot, po kateri so mladi planinci šli, je bila seveda pod snegom in vsem trem je pričelo drseti. Naenkrat je Sandi zdrsel navzdol in strmoglavil na skale, ki so bile pod potjo. Za njim pa se je vsul ogromen snežni plaz, ki ga je pokopal. Na desni strani Planjave se vleče velika in dolga rjava lisa in sicer skoraj od vrha pa do pastirske koče na Kamniškem sedlu. Tam, kjer seka ta lisa pot, tam se je zgodila nesreča. Kakor domnevajo, ie plaz odnesel Sandija najbrže proti pastirski koči.
Oba spremljevalca sta takoj odhitela do pastirske koče in tam sporočila strašno vest o nesreči. Iz Kamnika je bila poklicana reševalna eks-pedicija tamkajšnje podružnice SPD, ki je pričela iskati truplo. Vendar je bil ves trud do sedaj zaman. Trupla do sedaj še niso našli, ker je pokopano globoko pod snegom. Turistovski klub »Skala«, ki je njegov član, je poslala danes dva svoja člana, da pomagata pri iskanju trupla. Skoraj zanesljivo je, da ee je Sandi smrtno ponesrečil, ker eo opazili na skali, kjer je Sandi strmoglavil, večje krvave srage. Nekateri planinci celo pravijo, da so slišali Sandija po nesreči dvakrat klicati na pomoč.
Ljubljana, 13. maja.
O nesreči imo izvedeli še nekaj podrobnosti, ki jih dodajamo v izpopolnitev gorenjega poročila:
Ponesrečeni Sandi Wissiak je star 24 let, sin trgovskega zastopnika z Miklošičeve ceste 14, in brat znane slovenske gledališke plesalke Lidije Wissiakove.
Šentviški gospod žuonik
Staroslavni dolenjski Št. Vid ima danes praznik: praznuje 70 letnico svojega župnika duh. svetnika vlč, g. Janeza H 1 a d n i k a , ki se je rodil 13. maja 1863 v Rovtah nad Logatcem.
»Naš gospod župnik,« tako mu pravijo šentviški župljani, bo gotovo hud in užaljen, ko bo videl, da ga nosimo po listih z njegovim jubilejem. Saj je vsem gospodom tam doli prepovedal vsako črko o njegovem jubileju. Res je, kakor misli in pravi gospod župnik Hladnik, da ni nobena zasluga, če je Bog komu podelil starost 70 let. Pa je na drugi strani tudi to res, da se ob takem jubileju moža, kakršen je gospod župnik, spodobi zaradi zgleda in resnice pokazati nanj, ki nikdar ni bil in tudi danes ni suho stebelce na koreninah slovenskega naroda. Zato, gospod župnik, ne zamerite, da se Vas »Slovenec« danes spominja proti Vaši volji!
Velik kos slovenske zgodovine v teku zadnjega pol stoletja ste pomagali ustvarjati tudi Vi! Rajni Janez Evangelist Vas je celo nekako prisilil v dunajski parlament, kjer ste v zgodovinskih časih odločilno sodelovali z odločnostjo in načelno neizprosnostjo, ki se ni bala nobene zamere in ki je v današnjih dneh tako potrebno zdravilo za rane in bolezni tega razmehkuženega časa. Gospod Janez Hladnik je bil načelen katoliški pacifist že tedaj, ko to še ni bilo moderno, še manj pa priporočljivo.
Velika je bila vedno njegova skrb za gospodarski napredek našega naroda ter še posebej za telesni blagor svojih župljanov. Povsod, kjer je služboval, je zapustil vedno sledove svoje skrbnosti in temeljitega znanja. A neprimerno večja je bila njegova skrb za duhovno dobro vsega našega naroda. Do neizmernosti potrpežljiv in vztrajen v Gospodovem vinogradu je z jekleno voljo in odločnostjo čistil in pilil rjo s src, oral globoke brazde v duše vernih župljanov, izravnaval ter glad.il pota Gospodu, ki ga je želel pripeljati v vsako človeško srce, izročeno sebi v skrb. Iz te župnikove vneme v Gospodovi službi je v Št. Vidu zrastel tudi lepi »Prosvetni dom«; zraslo polno katoliških in verskih organizacij.
Nekaj Krekovega je v gospodu župniku Hladni-ku. Okrog njegove mize se zbira dan na dan polno siromakov, do 20 oseb preživlja na dan. Zato pa je njegova suknja ogoljena in revna, njegovo življenje preprosto in skromno tako, da je izpočetka ponosnim Šentvidcem bilo kar v spodtiko. Danes širna šentviška iara ve, kako plemenito in dobro srce bije pod to suknjo, srce, ki noče nič za sé, vse le za druge. To je tisti krekovski duh, ki ga je mladina občudovala na svojem Evangelistu, pa ni vedela, da je to duh pravega katoliškega duhovništva: Ser-vus servorum Dei — služabnik božjih služabnikov sem.
To je gospod župnik Janez Hladnik. Danes v nedeljo so Šentvidci pripravljali v Prosvetnem domu farno slovesnost, da počaste svojega župnika, ki pa je vse prepovedal, kakor hitro je izvedel za to. To je doslednost v načelu, da oseba ni niči
Če danes Št. Vid ne bo mogel svojemu župniku izkazati ljubezni in spoštovanja v društvenem domu, naj mu jo pokaže v svojih domovih s posnemanjem vsega tega, kar g. župnik Janez Hladnik uči v besedi in dejanjul
Gospod župniki Naša želja je: Daj ljubi Bog, da bi še dolgo učili svoje župljane in vse nasi
Smrt treh starčkov
Radeče, 12. majnika.
Včeraj smo pokopali zemeljske ostanke pre-užitkarja Jožeta Pavlina, ki je v noči od torka na sredo nenadno izdihnil v 74. letu starosti.
V sredo je šel Anton K o r i t n i k v družbi dveh svojcev na hrib Planino, kosit resje. Že oslabelemu in nad 70 let staremu možu je spodrsnilo, da je zorčal nizdol po riii skoraj 300 m daleč. Za-dobil je močne notranje in zunanje poškodbe. Radi prevelike izgube krvi je bolečinam podlegel.
Po dolgi in mučni bolezni je umrl preužitkar Martin Trbežnik, najstarejši mož radeške ohčine. Dopolnil j« že 76 led. Pogreb pokojnega bo v nedeljo zjutraj ob 7. N. v m. pJ
Sandiia Wisiaka iz L ubliane ie v petek pokopal snežni plaz
Pot, po kateri je ponesrečenec šel s svojima tovarišema, vodi po snežiščih na Planjavo in je v tem času zaradi južnega vremena zelo nevarna. Mladi planinci, ki so to bržkone vedeli, so s svojo turo precej tvegali. Pri prečkanju čez snežišče so sicer bili med seboj po deset metrov narazen, bili so pa, kakor sklepajo, nezavarovani. Wissiak je plezal prvi, tovariša pa, nič hudega sluteča, za njim. Nesreča se je zgodila v bližini rdečega Kupa. Wissiakova tovariša sta nenadoma zaslišala nad seboj presunljiv krik;
»Joj, moja noga!«
Ko je Wissiaku zdrČalo pod nogami, si je najbrž zlomil nogo in se mu je pri tem izvil ta krik iz grla. Tovariša sta se ozrla kvišku in na svojo grozo ■idela, kako je sneženi plaz, ki se je odtrgal Wissiaku pod nogami, v hipu zagrmel z nesrečnežem vred navzdol. Potem pa je utihnilo vse .
Tovariša sta se nemudoma vrnila v Kamniško Bistrico in obvestila o pretresljivi nezgodi oskrbnika tamkajšnje koče. Ekspedicija, ki jo je poslala podružnica SPD v Kamniku, je štela šest mož. Dospela je na kraj nesreče proti večeru in je do 11 ponoči s klici in z luknanjem v sneg iskala ponesrečenega planinca. Ves njen trud pa je bil zaman. Zjutraj ob treh se je pod vodstvom Petra Erjavška formirala nova ekspedicija treh najpogumnejših članov reševalnega oddelka SPD, ki pa tudi ni našla drugega kakor ogromen kup snega,
sledove krvi in rokavico ponesrečenega Wissiaka.
Zaradi novih nevarnih plazov, ki so onemogočili nadaljnje iskanje, se je morala tudi ta ekspedicija vrniti praznih rok. G. Koželj, tajnik podružnice SPD v Kamniku in načelnik tamkajšnjega reševalnega oddelka, je s temi podatki prišel v Ljubljano, kjer se je danes formirala nova reševalna ekspedicija iz Skalašev in članov SPD, v kateri je tudi zdravnik dr. Bogdan B r e c e 1 j. Reševalci imajo le malo upanja, da bi našli ponesrečenčevo truplo, prav nobene nade pa ni, da bi našli Wissiaka še živega. Snežena plast, pod katero je Wissiak pokopan, je po izjavi g. Koželja debela okoli 10 metrov in bo iskanje silno otežkočeno, zlasti še, ker se trgajo vedno novi plazovi in se grmadijo na ledenem grobu nesrečne žrtve naših planin.
Zlatomašnck Pernat 80 letnik
Dobova, 13. maja.
Kdo ne pozna priprostega, dobrotnega, duhovitega in vedno šegavega gosp. zlatomašnika in duhovnega svetnika Antona Pernata, župnika v Dobovi ob Savi? Danes v soboio 13. t. m. je poteklo 80 let, odkar je zagledal v Cirkovcah luč sveta kot sin vernih, slovenskih, kmečkih starišev, ki so nadarjenega Tončka poslali v gimnazijo v Maribor, da bi »pel novo mašo«. Želja se jim je izpolnila. Kot vzgleden bogoslovec je bil posvečen v duhovnika že kot tretjeletnik 1. 1877. Po končanih bogoslovnih naukih je bil nastavljen za kaplana v prijazen trg Rečica ob Savinji. Ker pa je rečiška župnija precej hribovita, gospod Anton pa od rojstva vajen doline in ravnine, so ga na lastno prošnjo prestavili v prijazno mestece Brežice, kjer je deloval celih deset let. Iz te dobe ve gospod zlatomašnik marsikatero dogodbo povedati, kako so se »ravsali« nemškutarji s Slovenci. Dasi-ravno odločen Slovenec, je bil gosp. katehet Ant. Pernat pri vseh priljubljen, zlasti pri otrocih. Že sivolasi njegovi učenci s hvaležnostjo pripovedujejo, da je bil strog, pa tudi dober. Iz Brežic se je preselil kot kurat na Planino, kjer še takrat ni bilo samostojne župnije. Po petih letih pa se je povrnil v prijazno, njemu tako ljubo Posavje, ko je bil umeščen 24. maja 1. 1893 na župnijo Dobovo.
Dvojni jubilej obhaja naš blagi zlatomašnik v letošnjem Marijinem mesecu. Osemdesetletnico trudapolnega življenja in štirideeetleinico plodo-nosnega župnikovanja v Dobovi. Bolezen ga je sicer zadnji čas priklenila na postelj, da ne more več opravljati duhovniških poslov, a njegov duh je vedno veder in svež. K dvojnemu jubileju želimo vsi gosp. zlatomašniku in svétniku obilo božjega blagoslova. Na priprošnjo Kraljice majnikove in njegovega patrona sv. Antona naj mu dobrotni Bog podaljša, pa tudi lajša in olajša večer njegovega življenjal
Uobrtf* Ê* Minl»turatvo sociialn« politik« in norodnvgo tdrovlja
s. u» M .< m » mz
Dolžniki vseh stanov.
Za Vas posluje društvo za Vašo zaščito. Obrnite se s polnim zaupanjem nanj in bo društvo vprašanje Vaših dolgov v vseh primerih uredilo najuspešneje in najceneje. — Postanite član, ker vse ugodnosti uživajo le člani! — Društvo za zaščito dolžnikov za Jugoslavijo s sedežem v Beogradu, glavno zastopstvo za Dravsko banovino: Ljubljana, Alekaaadrova cesta i
Poplača zvestobo!
Davno že ste spoznali njegovo vrednost — Schichtovo terpentinovo milo je nenadomestljivo.
Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati po- c. ejenih mil.
3CHICHT
TERPENTINOVO MILO
S.TJ2-53
PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK!
Za mir med narodi Evrope
Zborovanje Panevropske unije v L%ubi$ani
Ljubljana, 13. maja.
Na dan oblehiice Briandovega memoranduma, 17. maja, se vrši. kakor vsako leto, zborovanje jugoslovanskega predstavništva Panevropske unije. Prva redna seja predstavništva, čigar predsednik je dr. Momčilo Ni n č i č, se je vršila predlanskim v Belgradu. lani v Zagrebu, letos pa bo v Ljubljani 'i. sc v teku vse pripra«e, da ljubljanska organizacija čim dostojneje sprejme b<»!-gr;:jil<e in zagrebške delegate.
Spored zborovanja bo v glavnem : splošno poročilo predsednika in poročilo tajnika o delu posameznih organizacij Panevropske unije ter razgovor o delu za prihodnje leto. Zborovanje se bo začelo z oficielnim banketom v srebrni dvorani »Uniona«, seja pa bo popoldne v veliki dvorani Trgovske zbornice. Slavnostni govor bo iinel predsednik ljubljanske organizacije dr. Gosar, referate o panevropskem pokretu dr. Momčilo Ninč.ić ter bivši minister in senator dr. Oton Franges.
Velika ideja pokojnega Brianda za medsebojno 1 slogo evropskih narodov je dobila v Panevropski uniji svojega najboljšega glasnika. Niti Panevropske unije so razpredene po vseh evropskih državah in kaže med drugimi zlasti tudi naša država mnogo razumevanja za to gibanje. Lepo število odličnih predstavnikov našega javnega in kultur-
nega življenja je že etopilo v vrste borcev za uresničenje ideje nesmrtnega propagatorja miru — Aristida Brianda. Panevropska unija ima v Jugoslaviji tri organizacije: v Ljubljani, v Belgradu in v Zagrebu. Ljubljanski organizaciji predseduje, kakor že omenjeno, bivši minister dr. Gosar, zagrebški organizaciji senator dr. Milan Vrbanič. bolgrajski pa univ. prof. dr. Arangjelovič. V predstavništvu paaevropskega pokreta v Jugoslaviji so predsednik dr. Momčilo Ninčič, podpredsedniki pa so predstavniki vseh treh organizacij.
Svoj prihod na kongres eo doslej priglasili vsi člani predstavništva. Poleg že omenjenih se udeležijo koneresa še: dr. Vukašin Životič, tajnik predstavništva, dr. Jovan Marmovič, bivši minister in član uprave Narodne banke, baron Turkovič, univ. prof. dr. Manojlovič in tajnik dr. Ivo Stem. Seji bodo prisostvovali seveda tudi vsi člani ljubljanske organizacije: podpredsednika univ. prof. dr. Dolenc in senator dr. Ravnihar, tajnik dr. Ma-jaron, blagajnik dr. Slokar ter odborniki dr. Izidor Cankar, dr. Windisoher, dr. Vidmar, dr. Brejc. dr. L. Bolim in drugi.
Ljubljana bo gotovo poskrbela, da se bo to zborovanje razvilo v lepo manifestacijo za mirovno idejo, ki je utelešena v programu Panevropske unije.
Meštroviceva razstava v Pragi
Najslovitejši jugoslovanski (nekateri trdijo, da je tudi največji evropski) kipar Ivan Meštro-v i č bo v prihodnjih dneh odprl v praškem gradu Belvedere (glej sliko!) veliko razstavo svojih del. Meštrovič je v svojem umetniško plodnem življenju razstavljal že po raznih mestih Anglije, Francije, Belgije, Nizozemske, Italije, Nemčije, Španije, Združenih ameriških držav, Kanade, Južne Amerike itd., a povsod so bila sprejeta njegova dela z največjim priznanjem. Njegove mojstrovine so zategadelj raztresene po vsem svetu in še danes prejema naročila najbolj kompliciranih motivov. V tem mesecu pa Praga z velikim navdušenjem pričakuje, ko se bo odprla razstava tega tako proslavljenega
jugoslovanskega umetnika. Pokrovitejstvo nad razstavo je prevzel predsednik republike, dr. 'Г. G. Masaryk, a častni predsedniki so: dr. E. Beneš, minister zunanjih zadev ČSR, jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jeftič, N. Titulescu, zunanji minister kraljevine Romunije, dr. Ivan Dercr, češkoslovaški prosvetni minister, dr. P. Grisogono, jugoslovanski poslanik v Pragi, in dr. T. Emandi, romunski poslanik v Pragi. V častnem odboru so zastopane odlične osebnosti češkoslovaškega kulturnega sveta. Po dosedanjih dispozicijah bo razstava odprta, kakor hitro se bodo sestali zunanji ministri Male zveze, katera naj bi pomenila tu tudi kot velika malozvezna politična in kulturna manifestacija.
MILIJONSKI FILM
F. P. t NE ODGOVARJA
v kinu KODELJEVO dane« nhpol4,polAinpa|«>te!r Jutri ob pol 9. Telefon 31-ii	Rezervirajte vatopok* prevočaeael	Telefon M-41
Ljubljanske vesti:
Lmbimtmki film preteklega tedna
Na cestah je vse živo. Vee veselo, kakor da bd se bila včeraj pomlad skozi ulice peljala in trosilo smeh, burno vrvenje, premnogo lepih, najlepših reči. In spomladansko modo je prinesla — o, kaj novega! — da, celo v izložbi? je dahnila. Ah, ti pomladanski plašči in klobučki. Klobučki! Tako lep je, da so človeku pri srcu kar milo stori, čisto avtomatično, kakor ob prikazni nagne glavo malo na stran, pogled plava nekje v srečnih daljavah. Poglejte — na primer — onolo damo tam! Prosim, to je kakor poosebljena pomlad. Ah, ti (Parižani, ti danes še kako novo iztuhtajo — čeprav modni tok pride v Ljubljano pol leta kasneje; nič ne de. Poglej jo, klobuček postrani, komaj visi še na enem ošeau. Seveda, potem je pač treba glavo nagniti nekoliko na drugo stran, sicer bi ta biser najnovejše mode zdrsnil čez ramo in padel na tla in bi so delala škoda. Takle modni biser je pa drag, človeka pomladi, modernega ga naredi in — kar je glavno — vsaka tovarlšica, vsaka sošolka, vsaka sotrodnica ali vsaka sostanovalka takega klobučka še nima. In to je veliko vredno in tudi nekaj pomeni. Kaj pač hočemo danes, ko je ven-dar čisto postranskega pomena, kaj nosim v srcu.
Vb i če k je živalim — če jo sploh smemo tako imenovati — Iti spada »med višje sloje« ali >v boljše kroge«. Psiček ni karsibodi — je redni član družine z vsemi pravicami. Neredko pomeni prav toliko knkor n. pr. mož ali po gosjmsko in neslovensko »soproge, sin, hči itd. To je ljubljanski psiček.
Torej milostljiva s psičkom gredo po cesti.
»Ah, ti ljubi moj Pusi, tak stopi vendar hitreje!«
Mali, snežjiobeli Pusi se je očividno naveličal tega tekanja po mestu. Ne more in no inore razumeti, čemu vse to. Ko je vendar že ves dopoldan hodil po najprometnejših ljubljanskih ulicah in še in še...
îIPusi, lepo te proaim, stopi hitreje, mudi se nama.«
Pusi postaja trdovraten. Morila ima celo prav.
»Ah, ti moj Pusi, kako si poreden postal... Še kosilo bova zamudila. Pusi.. .<
Zdaj je v Pusiju zavrelo, jez« in nevolja sta prikipeli do vrhunca. Cemu to neumno tekanje v enem in istem krogu ves dan? Pusi je togotno vse štiri zapičil v tlak, trap pomaknil nazaj, svetla vrvica se je napela. Pusi noče nikamor več!
»Boš videl, Pusi, če ne greš! Boš tepesn!«
Milostljiva postajajo hudi, kako tudi ne, saj se jim jo Pusi, ki jim je prav za prav po zakonu dolžan vso pokorščino, kar sredi cesle uprl. Uprl.
jf'uei, veš, zdaj bom pa imela kmalu zadosti!«
A Pusi ee ne zmeni, milostljiva ga vlečejo, on drsa po tlaku, a prestopiti se noče, tudi za korak ne. Tedaj pa milostljiva izgube prisotnost duha in v svoji sveti jezi Pusija udarijo... Pusi krčevito zacvili, v hipu se čuti najbolj ponižanega in razžaljenega, njegov krik je prav podoben onemu: Krivica!
In baš radi krutega udarca. Pusi ostane pri svojem, še več, potuhne se in se prihuli ob tla, še zdaleč ni več mnenja, da bi morda le šel. Kar naj ga bije, on se ne premakne nikamor več!
»Oh, ti moj ljubi Pusi, kaj danes počenjaš! Samo v pokoro si mi... Oh, jn ...«
Tedaj se pa milostljiva sklonejo k tlom in lastnoročno dvignejo Pusija — uporneža v svoje naročje in brez besed od hite.
Tudi to je žrtev, velika žrtev za milostljivo. Idealna poteza pasjega idealizma ...
terpentinovo milo
kaj in kakšen je moj poklic, kakšno je moje prepričanje in moji nazori, beži, beži, kdo se danes za kaj takega zineni. V tem namreč ili prav nič modernega. Obleka dela človeka — zlasti na spomlad. Za tole gre: Ali sem najnovejši? Ali ni moj klobuček že skoraj en mesec star? Ali imam pravilno peto na čevlju? in tako naprej. Sodobni bodimo! — to je danes edini upravičen klic. V Ljubljani — seveda, če hočeš nekaj pomeniti — si moraš natanko izprašati vest, kakšen si na ulici, na promenadi, ali greš na vsak koncert, ali imaš v kavarni stalno mesto, ali imaš najmodernejšo obleko, ali imaš v listnici ali vsaj v albumu najnovejšo serijo filmskih zvezd in tako dalje? Da, vse to. če se hočeš nekoliko približati Ideal-Ljub-ljančanu, če hočeš biti kulturen. Da, kultura, to je nežna rožica sredi Ljubljane, ki seveda zdaj na spomlad bujno, bujno cvete, da diši še hujše kakor svoje čase Ljubljanica ...
Na neki ljubljanski cesti je trgovina, in tista trgovina ima izložbo, in tista izložba je te dni slučajno prazna. A glej, prijatelj, pred tisto izložbo stoji lepa dama, ki je »neka«, ker je —-hvala Bogu — ne poznam. Le kaj ta dama v prazni izložbi opazuje? Pa tako napeto in zbrano, da bi
Brž ooozoril sem ženko: „K S/amiču danes beživa! Saj oba jesti želiva v smetani pljučno pečenko !"
ji tistega »pamža«, la ga ima v vozičku pred seboj, prav lahko ukradel, pa bi se še zmenila ne._ Vse njene misli in vsa pozornost je zdaj koncentrirana v tisti prazni izložbi. Vsekakor: tipično ljubljanski prizor, a rediva roža.
A zdaj, prijatelj, stopiva bliže, stvar postaja eajemljiva. Zares, izložba je prazna, popolnoma prazna! Samo nekaj s papirjem preoblečenih pojic je v njej in to se še vedno pravi: prazna. Za božjo voljo vendar, kaj je pa to tako zanimivega? Nekaj vendar mora bitil
A ta čudna in globoka skrivnost ae razjasni v hipu. V prazni izložbi se namreč človek vidi kakor v ogledalu. To pa marsikomu prav pride. In tukaj •e ta dama občuduje, svojo lepoto menda občudu'je, morda si na tihem prepeva visoke slavospeve, morda opazuje samo, kaj je na njej prav posebno lepega, kaj bi se dalo še zlepšatl in izboljšati, ali morda klobuček ni dovolj na stran potlačen, ali se vidi nad čelom dovolj kodrčkov, ali morda lasje uhanov ne zakrivajo — in tako naprej, če hočete ves dan. To je torej tista zagonetna skrivnost prazne izložbo. Tnkle prizor je res ganljiv in v srce segajoč. A še nekaj se mi zdi: Ce bi listi dami vzeli klobuk in še kodro, potem pa odprli lobanjo, to bi bila pa tudi — prazna izložba
Zelo prometen trg, prav za prav oeeta.
Ljudje hite sem in tja, vsakomur se mudi. In baš poldanska urn je, ko vse hiti h kosilu.
Spet dama, recimo ji »milostljiva«. S psičkom.
@ Zveneče fanfare, ki se bodo danee (nedelja)
med 10 in 12 dopoldne oglašale po vseh mestnih okrajih, bodo prosile, da bi vsakdo brez odlašanja v paket povezal obrabljeno zimsko obleko, obutev, perilo, posteljnino, ki jo je namenil ljubljanskim revežem in njih otrokom, ter oznanjale, da pride »Rdeči križ« že jutri (ponedeljek) med 10 in 12 dopoldne ponje.
0 7m današnji nastop ljubljanskih srednješol- ! škili pevskih zborov se prodajajo vstopnice od 9 do 10 pri blagajni v »Unionu«. Koncert se bo pričel točno ob 10 dopoldne v veliki dvorani hotela Union.
O Soja občinske uprave. V sredo dne 17. maja bo ob 5 popoldne redna javna seja občinske uprave. Na dnevnem redu so poročila raznih odsekov. Iz poročila finančnega odseka bodo zlasti zanimive točke o odprodaji mcetnih parcel raznim prosilcem, dalje odstop zemljišča v Lattermannovem drevoreda ljubljanskemu »Sokolu« in o garanciji za gradbeno posojilo zadrugi »Stan in dom«.
0 Obveščamo gospe in služkinje, da so je »Po-solska zveza« preselila iz dosedanje sobe pri »Jugoslovanski strokovni zvezi« v sobo na hodniku s posebnim vhodom v I. nadstropju Delavske zbornice. Priporočamo se za nadaljnji obisk gospein, ki iščejo služkinje in tudi služkinjam, ki iščejo službo. Vabi »Poselska zveza«.
© Uradno uro na sodišču v Ljubljani. Za dobo od 1. junija do 81. nvgustn 1933 so uradne ure pri okrožnem in okrajnem sodišču v Ljubljani ob delavnikih od 7.30 do 13.30, ob nedeljah in prazr n'kih od 9—11.
O »Rdeči križ« Vas prosi zimskih potrebščin za ljubljanske reveže in njih otroke! V ponedeljek dopoldne med 10 in 12 prido ponje!
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
J. VILHAR, urar
Ljubljana, Sv. Petra c. 36
s- DOUCE FRANCE
parfumerije LUB1N-PAR1S
vsebuje skrivnost mladosti, tter
«DOUCE FRANCE
daje dovršeno polt, hrani kožo, odpravlja črne pikice, dolgo ostane na obrazu ter ima prijeten, trajen in diskreten vonj.
Že po prvi uporabi postanete stalen odjemalec
pudra DOUCE FRANCE
LU BIN-PAR1S
Dobi se v weh ipotehah, drogepljoh In bollilb perfitmljeb.
JSassnanila
Nova knjjga ?a mesec junij S
0. HERMAN V0DEN1K ref. cist.
Mesec presu. Srca
Ta knjiga bo izvrstno služila vsakomur za opravljanje junije!-e pobožnosti v čast Srcu Jezusovemi; (podobno kakor Šmarnice v maju). Z njo se bo ta pobožnost lahko povsod razširila. Knjiga ima 30 bertl s poučnimi zgledi, večinoma iz naših časov. V dodatku je še posebno premišljevanje, sv. mašil, litanije in dmge molitve k presv. Srcu.
Broširan izvod stann 15 Din; rezan v eelo platno s zlatim napisom 20 Dia; pe pošti 3 Din reč.
Knjiga «e naroča pri: Upravi Glasnika presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega e. 9.
Poostren disciplinski postopek za univerzo
Ljubljana, 13. maja.
Po letošnjih dijaških demonstracijah na vseh treh naših univerzah je sklenil najprej senat bel-grajske univerze, da predloži g. prosvetnemu ministru, naj poostri disciplinski postopek pri univerzitetnem razsodišču, da se hitreje in uspešneje doseže red. Ko je prosvetni minister odobril belgrajski predlog, je isto sklenil zagrebški in ljubljanski univerzitetni senat. Te dni je g. minister odobril, kakor že prej za Belgrad in Zagreb, tudi za ljubl;aa-sko univerzo ta disciplinski red, kakor ga je predložil senat ljubljanske univerze.
J. MAČEK
Liubliana, Aleksandrova c. 12
ima krasne birmanske oblekce
modre in bele vseh velikosti.
Zahieve vo$mh inva idov
Ljubljana, 13. maja.
(Pred dnevi je bilo v Ljubljani delegatsko zborovanje Združenja vojnih invalidov oblastnega odbora v Ljubljani. Delegatsko zborovanje je sprejelo dve resoluciji. Važna je posebno resolucija, v kateri ugotavljajo vojni invalidi naslednje:
Vsled zmanjšanja kreditov za ortopediranje invalidov za leto 1933-34 je morala protezna de-I lavnica v Ljubljani omejiti obratovanje na 4 dni ' v tednu.
Ker že dosedanja sredstva niso zadoščala za \ izvedbo vsega povpraševanja vojnih invalidov, je sedaj naravnost 'nevarnost, da ne bodo invalidi mogli dobiti protez, kar bo še povečalo njihovo 1 obupno stanje.
Zato zahtevamo, da se preskrbijo dovoljna ' sredstva za neomejeno obratovanje. Invalidom, ki ! so izgubili ude, se ne sme še ta nesreča poslab-! Sevati, ampak se mora blažiti.
MvM plošči in dežni ološči
iz specijalnih edinstvenih blagov. Športna oblačila vseh vrst. Za gospode vsakovrstne obleke po meri.
K. PUČI^SM. - Ljubliana
Šrlrnbnrgova ulica štev. 1.
Ka bo danes?
Drama; »Karel in Ana«. Izven. Znižane cene.
Opera: »Samson in Dalila«. Izven. Znižane cenc.
Kino Kodeljevo: »F. P. 1 ne odgovarja ob ]>ol 4, pol 6 ln pol 9.
Kino-glcdališče Št. Vid predvaja danes ob 'A4, Vi6 in 8 zvečer zgodovinski film iz putarekih časov hrvatskih plemiče v »Franc baron Trenkt.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg, mr. Ustar, Sv. Petra cesta, in mr. Hočevar, Celovška cesta.
KAJ BO JUTRI?
Drama: »Izpreobrnitev Ferdiše Pišlore«. R. C.
Opora: Zaprta.
Kino Kodeljcvo: Ob pol 9: »F. P. 1« nc odgovarja«.
Nočno službo imata lekarni: šušnik, Marijin trg, in mr. Kuralt, Gosposvctska cesta.
Žc danes opozarfamo
cenjene inserente na bližnji velesejmski teden in na časopisno reklamo, ki Vam bo v onih dneh nujno potrebna. Izvolite nam začasno oddati cenjcna oglasna naročila za »Slovenca», da Vam bomo mogli postreči v vsakem oziru.
© Rezervni oficirji v Ljubljani se obveščajo, | da je gosjxxi komandant ljubljanskega vojnega ! okrožja naknadno odredil, da se letos pregled I oficirske uniformo ne bo vršil. Vsi tozadevni pozivi za 18. t. m. so torej brezpredmetni.
© V Ljubljani so umrli od 5. inaja do 11. maja 1933: Klemene Antonija, roj. Bregar, 68 let, vdova železn. uradnika, Škofja ul. 7 ; Hribar Josip, 62 let, železničar v pok., Miklošičeva c. 34-1 V.; Horvat Marija, roj. Seršen, 78 let, vdova čevljar, mojstra, Dunajska c. 9; Brolih Marija, 75 let, bivša služkinja, Poljanska c. 16; Obrekar Marija, roj. Peterca, 77 let, žena črkostavea, Hranilnična c. 7; Cigler Marija, 74 let, bivša posestnica, Japljeva 2;
hvalijo i'se naše gospodinje, ker je izvrsten domač pridelek, pri tem pa zelo poceni. Dobite ga v vsaki trgovini. Zahtevajte ga od Vašega trgovca, ki Vas hode rad z njim postregel.
Gerbič Emilija, 77 let, vdova ravnatelja Glasbene Matice, Čevljarska ul. 1; Zaveršck Anton, 71 let, mestni delavec, Vidovdanska .c. 9; Stoje Marija, 89 let, zasebnica, Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnišnici ho umrli: Štiren Janez, 47 let, šofer, Sv. Petra c. 43; Luzner Bernarda, 22 let, žena posestnika, Luče 1; Žakelj Anton, 40 let, kajžar in brezposelni zidar, Log 41; Globočnik Ana, zasebnica, 40 let, Sv. Florjana ul. 13; Levičnik Marija, 2 dni, hči kočarja. Javor 1; IPotrebuješ Josip, 32 let, dninar, Črni vrli 11; Prek Janko, 37 let, trgovski poslovodja, Karadžičeva 10; Lukežič Ivn, 53 lel, hiralec, Pšata 51 pri Dolu; Poljšak Alojzij, 10 let, sin posestnika, Petrušna vas 25.
„R/Mm. I.AME, ГШЧЕ2"
ia vse vstale pleskarske in slikarske potrebščine — ako hočete biti res zadovoljivo postreženi — kupujte le v trgovini.
J1JS1R/I' V LAŽNIH
Ljubljana, Gosposvetska 8 (poleg Slsmiča). Tel. 2753
Pri večiem odjemu znaten popust.
O Akademike, ki žele imeti med počitnicami polovično vožnjo na železnicah in ladjah, znižano pristojbino v planinskih kočah, mnogih kopališčih in avtobusih 1er mnogo drugih ugodnosti, ojiozar-jamo, da sc še lahko vpišejo v Ferijalni Savez, Do 20. maja naj pošljejo po položnici, ki se dobi v portirjevi loži na univerzi, 35 Din plus 10 Din kot ekvivalent (slednjega bodo oproščeni le najrevnejši). Slike za legilimncije oddajte takoj v nabiralnik v avli univerze. — Odbor.
O »Med urami in tulipani«. Pod tem geslom je bila včeraj odprta v Kazini prav zanimiva razstava bogate zbirke ur in prekrasnih tulipanov. Opozarjamo zlasti na zgodovinsko zanimive ure, kakor Slomškovo, IPrešernovo, Levčevo (Levstikov dar) itd. ter na druge razkošne in umetniško izdelane ure. Tulipane so na razstavo prispevali tvrdka Korzika in pa mestna vrtnarija. Načrt zn razstavo je napravil ing. arh. Mesar.
Gospodje! Poznate že razirno kremo „T, A TOIA"?
Preizkusile jo in sicer nadležno britje Vam bo poslalo zabava. Generalno zastopstvo zn JuROslavijo: »CHEMOTECHNA» d. z o. z.
Ljubljana, Mestni irg 10
0 Usnje, čevljarske potrebščine, damske torbice, pasove, aktovke, najboljše kvalitete, solidne cene. nudi tvrdka Franc Erjavec, trgovina usnja. Ljubljana, Stari trg 18.
0 Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Pelra cesla 14.
© Dunajsko pranje svctlolikanje, Šimenc, Kolodvorska 8.
IGNACIJ NAROBE, TAPETNTK, GOSPOSVETSKA CESTA STEV. 16 (PRI LEVU).
Trbov lie
Spremembe pri avtovožnjah. Vsled spremenjenega voznega reda na železnici bodo zanaprej tudi avtomobili k vlakom drugače vozili in sicer k prvemu vlaku iz Trbovelj četrt ure pozneje, to je ob 5.30, ob 8 in opoldne pa 10 minut prej, 7,50 in 11.50. Popoldanski vozni red pa ostane dosedanji. Izpred restavracije na Vodah odpelje avto 10 minut po odhodu iz Trbovolj-trga.
Hrastnik. Zveza bojevnikov ima prihodnjo nedeljo, 21. t. m. prireditev pri romarski cerkvi onstran Save in sicer daruje ob 10 ev. mašo višji vojni kurat v r. gosp. Ratej nato pa jc zborovanje na proetem. Sodeluje tudi hrastniška steklarska godba.
»Ljubljana« ima v ponedeljek ob У,9 vaja Tobačni upokojcci in upokojenke! Obveščamo vse člane in članice, da bo redni letni občni zbor »Strokovnega društva tobačnih upokojencev in npo-I koj-enfc v Ljubljani« prihodnjo sredo, t. j. dne 17. I maja ob pol 3 popoldne v dvorani »Rokodelskega j doma«, Komenskega ulica 12. Prosimo, da se istega I udeležite v obilnem številu. — Vabi odbor.
Krožek ljubiteljev dalij se je ustanovil v četrtek 11. t. m. v okviru »Sadjarskega in vrtnarskega društv av Ljubljani«. Pri tej priliki je bilo sklenjeno prirediti ob velesejmu razstavo dalij. Poleti pa si bo dvočlanska komisija ogledala vrtove in ocenila dalije. Prihodnji četrtek 18. t. m. ee bo v gostilni pri »Sokolu« vršil nov sestanek, ki so nanj vabljeni vsi ljubitelji dalij.
Beneški trojčki v Itadcčah. Diletanti »Kmetske knjižnice« prirede danes popoldne v Narodnem domu Collalto-Kuretovo igro štiridejanko: »Beneški trojčki«. Z ozirom na veliko zanimanje, ki vlada za to prireditev, se občinstvo opozarja na pred-prodajo vstopnic, ki je v trgovini g. A. Sotlarja. Vstopnina običajna. Začetek točno ob 4 popoldne.
Pevski zbor v Borovnici nastopi v nedeljo, dne 14. maja ob 3 popoldne v cerkveni dvorani s svojim koncertom, na katerem sodeluje mešani, ženski in moški zbor s 17 točkami sporeda. — Prijatelje petja vabimo!
Pomladek Rdečega križa v Voklem priredi v nedeljo dne 21. maja ob pol 3 popoldne proslavo Materinskega dne, združeno s svečano blagoslovitvijo šolske zastave. Na sporedu je Savinškova igrica »K mamici!« Slika otroške ljubezni v 3 dejanjih. Pomladkarice se poiklonijo svojim materam v »deč-vah«, katerim se pridružijo v sprevodu naša dekleta in žene v narodnih nošah in pevski moški zbor. Vse prijatelje mladine najvljudneje vabi šol. o<lbor P. R. K.
Cerkveni vestnih
Nočni častivci presv. Srca Jezusovega Imajo v torek dne 16. maja zvečer od 9 do 10 izredno skupno molitveno uro v proslavo praznika ev. Pa-skala, patrona nočnih častivcev. Molili bodo iz knjige »Večna molitev« 10. molitveno uro: Zahvala za prejete dobrote. Te molitvene ure naj ne zamudi noben nočni častivec, obenem se pa vljudno vabijo tudi drugi možje in mladeniči.
Cerkvena slavnost v čast Marije Matere dobrega sveta, nebeške varuhinje misijonske družbe sv. Petra Klaverja, ee bo vršila danes, 14. maja, v župni cerkvi sv. Petra ob pol 8 zvečer. Misijonski govor, katerega bo imel preč. g. dr. Jože Pogačnik, nato slovesne pete litanije in blagoslov. Med lita-nijami se bodo pobirali prostovoljni prispevki za uboge afriške misijone. Prisrčno vabimo k številni udeležbi.
Ljjttblj. vreme preteklega tedna
od 6. do 13. maja.
Običajen vpad mrzlega zraka okoli treh svetnikov Pankracija, Servacija in Bonifacija se je izvršil tudi letos. S tem v zvezi se je nebo zoblačilo in ta teden s onastopilc precc jznatne padavine.
V soboto 6. t, m. smo imeli lepo jasno jutro. Toda kmalu so se začeli razvijati beli in nitasti najvišji oblaki ter so že dopoldne tanko prepletli nebo. Obenem so se pojavili na nebu debelejši nizki oblaki, ki so ohranjali nebo do večera deloma jasno deloma oblačno. V teh višinah je pihal jugozahoden veter, barometer pa je začel ta dan zjutraj padati. Radi najvišjih oblakov, ki so preprečevali izžarevanje toplote iz zemeljske površine, se je ta dan ozračje močno ogrelo in najvišja temperatura je bila kar 26° C. Barometer je padal še naslednji dan v nedeljo, ko je bilo večinoma oblačno. Okoli pol tretje ure popoldne je začelo kapljati in s tem se je začela deževna doba tega tedna. Po malem zasnenju zvečer je začel čez noč dež znova padali in sicer v presledkih. Podobno obliko je imel dež v ponedeljek dopoldne, ko smo imeli malo po 11 precej močan naliv. Popoldne jc dež ponehal, nebo jc ostalo oblačno, a ob polnoči I je začelo znova deževati, dokler ni v torek kmalu dopoldne polagoma ponehalo. Torek ej bil v osta-I lem večinoma oblačen dan, barometer pa se je dvigal in to že od prejšnjega dne dopoldne. V omenjenih dneh se je temperatura ves ča» nižala. (V soboto najvišja 26.3° C, v torek najnižja 9.5° C), V sredo 10. t. m. je od severa znova vpadel mrzel zrak in hitro zoblačil ta dan dopoldne ne popolnoma oblačno nebo. Oblaki so postali zelo gosti in debeli, v katerih so bili zelo slahi severni vetrovi, in ob pol treh je začel padati dež, ki je z malim presledkom ta dan popoldne precej močno in stanovitno padal do četrtka zvečer. Četrtek je bil hladen dan z najvišjo temperaturo 11.1° C in najnižjo 5.0° C. Proti večeru se je začelo jasniti in čez noč je nastopila megla, ki pa se je do petja zjutraj malo dvignila. Sonce je meglo kmalu pregnalo, nebo se je zjasnilo, čez dan pa so sc tvorili posamezni oblaki, iz katerih je na več krajih v obliki slabih nalivov deževalo. Tudi tu je padlo ob 13 pri ne popolnoma oblačnem nebu nekaj kapelj. Tako je bilo nebo do večera, ko se je zjasnilo, nakar je nastopila čez noč megla in sicer pri nizki temperaturi 3° C in je ležala še v soboto zjutraj nad Ljubljano.
Močno znižanje temperature je povzročilo, da ie pobelil sneg Kamniške planine nekako do višine 1300 m, ki so imele v četrtek zvečer popolnoma zimsko sliko. Najvišja temperatura je bila ia teden 26-3° C, najnižja 2.8° C.
Velik požar v Sp. Hajdini
Ptuj, 13. maja.
V petek 12. maja ob pol 11 je izbruhnil ogenj na Spodnji Hajdini. Goreti je začelo pri posestniku Marku Cesniku, baje celo na dveh krajih. Z bliskovito naglico je objel ogenj tako gospodarsko kakor stanovanjsko poslopje in se razširil še na sosednja poslopja posestnika Jožefa Gojčiča.
Gasilci iz Hajdine, Jurovcev in Ptuja, ki so prihiteli na kraj nesreče, radi pomanjkanja vode niso mogli uspešno gasiti, omejiti so se morali le na to,
?<7*T



Sw&sk
•»'VVV'- tjyjy
МЛШ
ШШд
flbMtfLdfci
'SIATMA
vas pričakuje! Trud in delo vašega poklica, pa tudi zima in brezsolnčni dnevi so izčrpali vašo moči, skratka potrebni ste odmora. Pridite, vse je pripravljeno za vaš sprejem Pri na- so bo-de počutili tako kakor doma. Kmalu bote prekipevali zdravja, zadovoljstva in veselja. Ce pa m >rda ni z vašim želodcem, jetri, srcem, ledvicami itd. kaj v redu. je preskrbljeno tudi /.a ta slučai. Na razpolago so naravna zdravilna sredstva (ur neralni vrelci Teinpel, Styria in Donat) in tudi vsa moderna zdravdna sredstva ter zdravniki specijalisti. I^roepel-sti v vseh pisarnah iPutml*.« in pri zdravilišču in in letovišču v RoaaSki *»>at«ti£
„Pohod" daje zadoščenje Vzajemni zavarovalnici
Zadnja številka ljubljanskega »Pohoda« prinaša to-le izjavo:
V 7. številki našega tednika z dpe 18. februarja 1933 je izšel članek pod naslovom »Samo za-morčki in misijoni«, ki vsebuje obdolžitve proti »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani.
Članek je prišel v list, ker delajo naši uredniški sotrudniki brezplačno v službe prostem času in včasih pri najboljši volji ni mogoča zadostna kontrola.
Vse obdolžitve, ki jih vsebuje navedeni članek proti »Vzajemni zavarovalnici« in njenim zastopnikom, so neresnične in izmišljene. Odkrito obžalujemo, da se je lo zgodilo, to tem bolj, ker je bil s čUnlf.Ojn prizadet naš domač zavod in so nekatere druge zavarovalnico članek celo zlorabile v konkurenčnem boju proti »Vzajemni zavarovalnici«.
»Vzajemni zavarovalnici« smo dali lojalno polno zadoščenje, kakor ga je zahtevala, in se ji zahvaljujemo, da je odstopila od nadaljnih korakov proti našemu listu.	Uredništvo »Pohoda«.
Morda sle tudi Vi
med onimi ki še niso poravnali naročnine za maj. Izvolite zamujeno takoj odposlali, ker sc v tekočem tednu prične zopet t nstavljenjem lista.
Potres v Macedoniji
Gjevgjelija, 12, maja.
Snoči je bil v južni Srbiji in grški Macedoniji močan potres, ki pa k sreči ni bil tako katastrofalen kakor lani. Hiše v Solunu so se sicer majale, vendar ee ni pa nobena podrla. Ta potres ni bil navpičen, kakor lanski, temveč vodoraven. Podzemeljski sunki so se čutili snoči okoli 10, po srednjeevropskemu času nekako ob 8. V kavarnah im na ulicah je bilo v Solunu mnogo občinstva. Naenkrat se je zaslišalo grmenje in prvi sunki izpod zemlje. Seveda je bilo vsem takoj jasno, da je potres.
Po hišah se je pričelo tresti in premikati pohištvo. Podzemeljsko grmenje je bilo nenavadno močno in zdelo ee je, kakor da se bo vse podrlo. Ljudje so v grozi bežali na ulice in iskali primerna zavetišča. Podzemeljski sunki so trajali nepretrgano 15 sekund, nato pa je grmenje ponehalo. Ljudje se pa niso tako hitro pomirili, ker so se še dobro spominjali lanske katastrofe in so se bali, da se ne bi potres ponovil. Epicenter potresa je bil na polotoku Halkidike. Zlasti močen jc bil potres v bližini Kavale in so ga obutili ob vsej obali Egejskega morja od Kavale do Aten.
V Gjevgjeliji, našem obmejnem mestu, so občutili potTes ob 18.15 in je trajal 10 sekund. Med prebivalstvom je nastala prava panika, ker so ljudje pričeli bežati iz hiš. Po prvem močnem sun-
Največje kopališče na Jadranu. 4'/2 ure vožnje od Zagreba via Plase. 30 hotelov in pensionov. Letos velike slovesnosti in znatno znižane cene. Informacije in prospekte pošilja
__Ijječilišno povjereustvn in sami hoteli.
Pens. - Itest VILA KUŽ1CA~35 sob Vis-a-vis obala Prospekte in pojasnila pošlje na za-htevo uprava Cena v predsezoni b5 — 80 D in. Pens.-Rest. TRIGLAV. "Popolna oskrba od
00 — 75 Din Komfort.	Snažnost._	Solidnost.
Hotel-Pension »LIBURNI A t. Vis-n-viš kopa-lišča in v biižini kopališkega parka Moderno opremljene sobe. Popolna oskrba 65 — 85 Din Pens.-Rest. MORAVA. Dobra in mirna mešeatv ska hiša. Popolna oskrba 00 — 70 Din Pens.-Rest. ZELENGAJ. Tik ôb~môrju blizu obale. Popolna oskrba 60 — 65 Din Restavracija VINODOL. Izborna domača in dunajska kuhinja. Vsak dan sveže morske ribe Izvrstna domača in dalmatinska vina. Shajališče gurmanov. Prehrana 40 Din
da se ogenj ni razširil še naprej. Omenjenima posestnikoma je zgorelo vse do tal, v zrak štrli le očrnelo zidovje. Z veliko težavo so rešili le iivino. Škoda presega 100.000 Din in je krita z zavarovalnino.
Pri gašenju se je ponesrečilo pet oseb, od teh so ptujski reševalci prepeljali v ptujsko bolnišnico tri, dve osebi pa sta ostali v domači oskrbi. V bolnišnici se nahajajo 33 letna posestnica Magdalena Cesnik, 38 letna kočarica Roza Pal in 26 letna služkinja Veronika Cebek.
ku je sledil drugi, toda mnogo šibkejši. Potem se potres ni več ponavljal,
V	Bitolju so občutili potres ob 8, Tudi tam je prebivalstvo prijela panika. Potres k sreči ni imel hujših posledic. Poslopja so se sicer precej treisla, vendar pa stvarne škode ni.
» Koncert"
V	PROSLAVO MATERINSKEGA DNE.
Kolo jug. sester je priredilo v petek zvečer v dvorani hotela Union akademijo v proslavo materinskega dne.
Sodelovali so: Orkestralno društvo Glasbena Matica in pianist Ivan Noč s pojočo žago pod vodstvom gosp. L. M. Skerjanca; solista-pevca gospa Marčec-Olupova in gosp. Marčec; Završanov kvartet; pn klavirju gosp. R. Gallatia. Vmes je govorila o materi gospa Marija Vera, članica Narodnega gledahča. — V svojih lepih in resnih besedah ie zajela plemenito misel o poslarstvu matere, ki naj ji bo zlasti danes delo proti vojni, tej najgro-zotnej'ši morilki njenih sinov, najsilnejše stremljenje.
V	ostalem pa vzbuja prireditev pomisleke v pogledu na svojo upravičenost kot resni konccrt. Kes, da so se vsi sodelujoči potrudili. Toda sestava sporeda se je zelo oddaljila od zahtevane smiselnosti. Izvajale so se skladbe brez vsake smotrenosti tako z ozirom na slog, kot tehniko reprodukcije. Končno pa je prav neprijetno učinkovala na sporedu atrakcija »z žago«. To je zabloda, računajoča na najskrajnejši naturalistični ušesni dražljaj, ki po svojem smotru ne spada v resno umetnost, temveč v varijetetni in kabaretni jazz-orkester, ki jo je prinesel.
Kakor iz srca odobravamo prireditve, posvečene spominu matere, tako mislimo, da na tak način sestavljeni glasbeni večeri niso upravičeni lastiti si ime »koncert«.	V. U.
3 tihotapci v zametih
Huda usoda jo doletela te dni tri tihotapce na planini Prenj, ki leži na meji med Bosno in Hercegovino. Tihotapili so tobak iz mostanskega okraja cez planino Prenj. Ker je pred kratkim zapadel v tamkajšnjih krajih sneg in je bila mimo tega planina zavita v gosto meglo, so tihotapci čisto zašli. Tri dni so se borili s snežnim metežem in iskali prave poti. Le enemu od njih pa se je posrečilo, da se je ves izmučen privlekel do bližnje vasi. Druga dva pa sta bila tako izčrpana, da nista mogla dalje in sta napol mrtva obležala v snegu.
Rešeni tihotapec je kmetom povedal o usodi svojih dveh tovarišev in ti eo obvestili orožnike, ki so se takoj odpravili iskat pogrešana tihotapca. 1 o dolgem tavanju in iskanju so slednjič našli enega od obeh pogrešancev. Bil je že skoraj pri koncu m m vedel ničesar povedati o usodi tretjega to. variša, ko so ga spravili k zavesti. Orožniki so nadaljevali z iskanjem, pa še do danes niso mogli najti tretjega ponesrečenca.
Vso noč ie spal pri mrliču
V	vasi Zalužare v Bosni je neki kmet povabil več gostov, med njimi tudi svojega strica, železniškega uradnika Ilijo Aveka. Gostje so se zabavali do polnoči, potem pa so odšli vsak proli svojemu domu. Strica Ilijo Aveka pa je gostitelj pridržal v hiši, kjer sta še malo pila, nato pa sta legla v posteljo drug zraven drugega.
Drugo jutro je Illja zgodaj vstal in tiho odšel iz hise, da no bi prebudil spečega druga. Komaj pa je bil od hiše oddaljen nekaj korakov, je za. slišal presunljiv krik. Hitro se jc vrnil v hišo in na svojo grozo opazil, da se žena vsa obupana sklanja in joče nad možem, ki je ležal na postelji ze mrzel, llija nikakor ne more razumeti, kako je mogel toliko ur spati zraven mrtvega človeka, ne da bi to opazil.
Zlato naše hrane
Makaroni, špageti, juhine za kuhe
Morilca so hoteli Hnčati
Policijska preiskava proti morilcu Markoviču, bivšemu bančnemu ravnatelju, ki je umoril trgovca Stankoviča, se temeljito nadaljuje.
Po pogrebu žrtve Djordja Stankoviča je obiskalo njegov grob okoli 2000 Belgrajčanov.
Pod strogim nadzorstvom je moral Markovič pokazati svojo sobo, v kateri je z Miljkovičem ubil Stankoviča. Moral je pokazati, kje je Stankovič stal, kje on in kje Miljikovič. Pokazal je, kako je stankovič pade! na tla. Markovič je bilo zelo nemiren pri tem zaslišavanju in ni vedel, kam naj se z očmi obrne. Ko je bil ogled končan, je morilca Markovič;! čakala pred hišo več stoglava množica ki ga je hotela linčati. Toda policija, zlasti detektiv llija, ki se morilca stalno drži, je Markoviča hitro posadila na policijski avto iu ga odpeljala.
Zanimivo jc, da je Markovič ukradel svojemu sosedu, kasacijskemu sodniku Radoviču, telefon. Markovič se je preselil v novo stanovanje dne 1. maja in še tistega dne je Iladovič opazil, da njegov telefon ne funkcionira več. Markovič ga jo namreč kratkomalo priključil nase. Radovič si ni znal lega razložiti, medtem pa je Markovič na njegov račun telefoniral na vse strani v svojem in v njegovem imenu. Bogve, kakšne sitnosti bi Radovič še vse imel. če ne bi prišlo do aretacije Markoviča.
Policija je ugotovila, da je Markovič zato vodil razne kupčije, da bi našel žrtve, ki bi jih oropal. Na ta način je tudi vodil kupčijsko zvezo s pokojnim Stankovičem.
V Bjelini v Bosni so aretirali nekega človeka, ki se izdaja za Nikola Vladimirskega in o katerem bjelinska policija misli, da je to najbrž pogrešani zločinec Nikola Miljkovič. Z zanesljivostjo pa se tc do sedaj šo ni dalo ugotoviti.
Zobe
kupit
-pa
ne svojih!
Zato pa:
boj novarnesvesu zobusmu kamnu!
Vaši zobje so videti zdravi. . . ali so pa tudi res? Zakaj zobni kamen. — vzrok mnogim zobnim boleznim — tiči skrit za zobmi I Tega zla se iznebite. Če redno snažite zobe s Sargovim Kalodontom. Pri nas ima samo Sargov Kalodont v sebi zobni kamen uničujoči, znanstveno priznani sulforicinov oleat po d™ Brâunlichu. Pravilna zobna nega je tale: po 2x na leto k zobnemu zdravniku na pregled — po 2 x na dan Sargov Kalodont!
Proti zobnemu kamnu
Kole dar
Nedelja, 14. maja: (4. jiovelikonočna nedelja.) Bonifacij, mučenec; Paskal L, papež.
Ponedeljek, 15. maja: Izidor, kmet, spoznava-lec; Zofija.
Osebne vesli
Gospod finančni direktor dr. Valjavec pri-hoduji teden no bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten. Nadomestoval ga bo pomočnik finančnega direktorja gospod Sedlar Avgust.
= Imonovan je za uradniškega pripravnika strojni inženjer Anton Š k u 1 j in odrejen na službo v tehničnem oddelku zrakoplovnega poveljstva vojske.
Ostale vesti
— Lavantinskim župnim uradom in duhovnikom
se sporoča, da je dospel slovenski Obrednik, ki se bo prihodnji teden začel razpošiljati. Pripominja se, da je za ves teritorij lavantinske škofije za duhovnike in laike obvezno naročati slovenski Obrednik samo iz Maribora. Zaradi reda prosimo, da se to upošteva. Vse nadaljnje se sporoči v posebnih dopisih.
/Slatinske tablete za
hll jšanje odstranijo oso preobilno tolščo in V as napravijo vitke, mladostne in lepe.
Apoteka BAHOVEC,Ljubljano
—	Katehetom. V ponedeljek, dne 15. maja, v posvetovalnici J. t. ob pol petih popoldne napovedani pomenelt o referatu prof. dr. M. Dokler-ja (Priprava na zagrebško konferenco o vprašanju: ^Liturgično gibanjo v posameznih kategorijah šol kot udejstvovanje zahtev delovne šole.)
—	Obstoj Narodnega gledališča — je ogrožen. Sestanek predstavnikov vseh kulturnih organizacij bo v torek 16. maja ob 8 zvečer v dramskem gledališču. Dnevni red: Poročilo o stanju gledališča, razgovor in predlogi za sanacijo gledališča, resolucija. — Vabljene so vso organizacije. Ako katero
i društvo ni prejelo vabila, se je zgodila neljuba ! pomota in je vabljeno s tem. Gg. delegati se naprošajo, da zavzamejo mesta v parterju. > Združenje gledaliških igralcev...
Régénéra
stocvctnn zmes za parne kopeli lica. Dobiva se v lekarnah in drogerijah.
—	Sprejem za uradniške pripravnike. Ministrstvo vojske in mornarice bo sprejelo iz meščanstva petindvajset kandidatov za uradniške pripravnike VIII. položajne skupine za sodno stroko v vojski in mornarici. Kandidati, ki bodo napravili izpit po enoletni praksi, bodo sprejeti za sodne poročnike. Interesenti morajo poslati svojo prošnje do 25. t. m. sodnemu oddelku ministrstva vojske in mornarice v Belgradu. Sprejemni pogoji so razvidni iz službenega voj. .lista št. 15 od letos, stran 653—650, ki je na razpolago pri pristojnih voj. okrožjih in na vseh orožniških postajali.
—	Opica je ugriznila 4 letno hčerko gospoda L. Povšeta v Novem mestu, Otrok se zdravi v domači oskrbi Starši, pazite na otroke!
I — Sneg v Bosni. V noči med četrtkom in pet-j kom je v nekaterih predelih Bosne zapadel sneg, 1 pomešan z dežjem. Obdržal pa se je le na višjih
1 grebenih bosanskih planin.
—	Z mlekom so se »astropili. Niško preblval-! stvo je te dni zelo razbnriln vest, da so so člani
treh družin zastrupili — z mlekom. Družine so I kupile mleko od nekega lcmeta iz okolice. Takoj 1 po za uživanju tega mlska «j vsi začutili strašne bolečino v želodcu. Poklicati so morali zdravnika.
ki jim je nudil prvo pomoč. Tri od njih so morali prepeljati v bolnišnico. Zdravnik jo ugotovil, da je bila vzrok zastrupljenja nesnaga v mleku.
—	Za romarski vlak na Trsut sprejmemo se nekaj romarjev, ker nekateri prijavljeni niso plačali voznine. Nove prijave in vplačila bomo sprejemali do 2*1. maja, če ne bodo vsa mesta že prej oddana. Romarski list s položnico pošljemo zastonj. Pišite na naslov: : Romarski odbor pri Sveti vojski«. Ljubljana, Dunajska cesta 17.
— Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice neovirano, lagodno izpraznjenje črev, kar večkrat izredno dobrodejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef« vode tudi potom njihovih raziskovanj. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
—	Najlepše darilo prvnohhajanrcni je lična knjižica: »Vzorniki prvega svetega obhajila« — zbral in uredil Anton Kržič. Ima S5 strani in stane nevezana 12 Din, elegantno vezana v platno 20 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Mala knjižica obsega kratke življenjepise naših svetih vzomikov-priprošnjikov, med njimi najdemo celo nekaj iz novejših časov, bližnjih krajev ter znanih bogoljubnih otrok božjih. Dovzetno mlado dušo prvoobhajenčevo bodo ti zgledi navdušili za vse dobro, vneli jih v ljubezni do prihajajočega Kristusa Kralja, da se dostojno pripravijo na naj. lepši dan svojega življenja. Knjižico krasi več lepih slik. Tudi gg. katehetom bo knjiga v pomoč pri pouku. — Istočasno priporočamo: »Spominek prvega svetega obhajila« ali šest zlatih sredstev za dosego stanovitnosti na poti v nebesa. Din *2. Pri večjem naročilu — nad 10 komadov enega povrh.
DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESEL!
dajte mu »ENERGIN« za krepitev krvi, živcev
in teka. »ENERGIN« pospešuje razvoj otroka.
Otrokom 3 krat na dan po 1 malo žličko okusnega »ENERGINA«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol litra 35 Din.
—	»Karitas«. članom samopomoči društva hišnih posestnikov (v likvidaciji), ki pristopijo v »Karitas;, javljamo, naj radi enostavnosti somi poskrbijo za nakazilo pripadajočih zneskov od svoje bivše blagajne nn »Karitas-. >Karitas . Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice.
—	Za prijatelje umetnosti. Naša strokovna umetnostna književnost je v zadnjem času lepo napredovala in smo med drugim dobili posamezne knjige, ki so nujno potrebne strokovnjakom, dijakom in ludi vsem, ki žele splošne izobrazbe. Te knjige so: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, spisal Fr. Štele, bogato ilustrirano delo, dalje Literarna voda, spisal univ, prof. dr. Jakob Kelemina, in Uvod v glasbo, spisal rajni dr. Stanko Vurnik. Vse tri knjige je založila Nova založba v Ljubljani.
—	Nn dopustu in na počitnicah čitamo Karla Mava iz Cirilove knjigarne v Mariboru.
_ Dcntist F. Palovec, Kongresni trg 14, Ljubljana, do konca meseca nc bo sprejemal.
—	Dnevno sveži jogurt, sladko smetano in vse mlečne izdelke priporoča mlekarna v pasaži nebotičnika. Oglejte si izložbo!
—	Opozarjamo na današnji oglas prodaje ma-nufakture pri tvrdki Mara Ramovš v Tavčarjevi ulici 2, I. nadstropje.
—	Kamnoeešivo Alofzij Vodnik, Ljublfana, Kolodvorska, odprodaja zaradi velike zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji, tudi na hranilne knjižice.
—	Doraščajočl mladini nudimo zjutTaj čašico naravne »Franz Joscfove« grenčice, ki doseza ra-di tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in dekiicah prav izdatne us,pehe.
Maribor Pomembna kulturna pridobitev
Z batisko uredbo o poslovniku banovinekega
arhiva v Mariboru, ki je izšla te dni, smo dobili v našem ineslu velepomembno kulturno institucijo, ki lx> gotovo velikega pomena za kulturni in znan-slveni razvoj Maribora. Področje območja mariborskega arhiva bo obsegalo po tej uredbi ozemlje mest Maribor, Ptuj in Celje ter okrajnih glavarstev Maribor desni in levi breg, Ptuj, Dol. Lendava, Murska Sobota, Ljutomer, Dravograd, Slovenjgradec, Konjice, Šmarje pri Jelšah, Celje, Gornji grad, Laško in Brežice, torej še obsežnejše področje, kakor svoječasne ir mborake oblasti. Celotna nekdanja Spodnještaje ska bo imela sedaj važno kulturno in znanstveno žarišče v Mariboru. Banovinski arhiv v Mariboru ima nalogo odkrivati, zbirati in znanstveno proučevati javne, cerkvene in zasebne arhivalije in arhive z označenega področja ter skrbeti, da se ohranijo. Začasno pa tudi hrani vse upravne arhivalije, ki ne služijo več uradnim namenom. Poleg evidence vseli arhivov, sestave pregleda njihove vsebine 1er njihovega urejevanja pa ima arhivar še obsežnejšo nalogo: zanimanje za usodo umetnostnih in zgodovinskih j spomenikov vsega področja. Bo torej nekak kon-servator za ozemlje bivš"ga Spodnjega Stajerja. Kakega pomena bo ta ustanova za nas, nam lia-rorno kaže škoda, ki so jo napravili svoječasno brezvestni prekupčevalci starin in umetnostnih i predmetov, ki so naš-e, na njih tako bogate grada-ve in cerkve, dostikrat naravnost opleaili. In k
□	Cesta nn hrib Sv. Urbana. Menda ça ni Mariborčana, ki še ni bil na znamenitem hribčku Sv. Urbana pri Kamnici. Tako lepega in divnega razgleda, kakor ga imajo izletniki pri Sv. Urbanu, ga ni v mariborski okolici. Tu imaš pred «teboj vinorodne Slov. Gorice, Dravsko polje, Pohorje. Boč. Donati, Prlekijo, Avstrijo proti Gradcu in Radgoni in najlepše vidiš tu pred seboj mesto Maribor. Na tisoče Mariborčanov in turistov obišče vsako leto to res divno ; izletno točko. Edina težava je, da ni izpeljana na vrh Sv. Urbana vozna cesta iz mariborske strani. Ideja po zgraditvi take ceste je že stara. Ker ni uipanja. da bi javne koqioracije v sedanji dobi mogle zgraditi tako cesto, se je osno- 1 val pripravljeni odbor, ki si je nadel nalogo, da bo s prispevki in javnimi sredstvi gradil to cesto. Pripravljalnemu odboru predseduje odlični in agilni rodoljub od Sv. Križa g. Hlade Joško. V odboru so še drugi odlični možje iz okolice Sv. Urbana. Kamnice in Maribora.^ Da se pritegnejo k temu podjetju še Mariborčani, sklicuje pripravljalni odbor za danes 14. maja ob devetih prcdpoldne v gostilno Jošt na vrhu Sv. Urbana sestanek, na katerem bi se natanko določilo kako bi se začelo s pripravami. — Vabljeni so nn sestanek'vsi. ki se interesi rajo za stvar. Mariborčani, združite svoj jutrišnji nedeljski izlet s tem sestankom pri Sv. Urbanu!
V kolikor smo informirani, bi nova cesta tekla o<l križa nad klancem pri g. Perku v serpentinah na sončni strani proti Sv. Urbanu. Ako se premaga strmina proti Sv. Urbanu, bi se dosegla potem tudi krasna zveza naprej proti višini Sv. Križa. Če pomislimo, da »e za naše kozjaško pogorje vse premalo skrbi v tnristov-skein smislu in da vse stremi dosedaj samo na Pohorje oziroma za turistiko na desnem bre>gu Drave, a levi koc.jaški del se zanemarja, je ideja, ki je vzklila med kmetskim narodom samim, toplo pozdraviti. Mariborčani: V nedeljo 1+. t. m. na hrib Sv. Urbana!	F. Ž.
— Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josef« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. Že stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josel« voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. »Franz-Josef« gren-čica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah.
П Sinje morje... Jutri v ponedeljek predava v tukajšnji Ljudski univerzi odvetnik dr. IT. Oblak o našem sinjem jadranskem morju. jLepe projekcije! Omenjeni večer priredi Ljudska univerza skupno z Jadransko fit razo.
□	Frančiškova mladina proslavi danes ob pol 17 v dvorani na Aleksandrovi 6 materinski dan z bogatim sporedom: P. Aleksander >Ma-teri< in Mamici«, deklaniacija. Nato govor; sledi p. Krizostomova štirideianka s petjem in rajanjem »Čarodelna piščalka«. Ob zaključku: p. Krizoetom »Pevcu solnčne pesmi«, zborna de-klamacija. Vstopnina prosta.
П Za 2 Din rožni red v Cirilovih knjtganiah.
□	Napredovanje. Mestni višji zdravnik dr. Alfonz Wankmiiller ie bil na zadnji tajni seji mariborskega občinskega sveta imenovan za mestnega sanitetnega svetnika. Častitamo!
□	Smrt dveh trgovcev. V Koroščevi ulici 5, je umrl ugledni mariborski hišni posestnik in trgovec g. Stanko Balaš, »tar 67 let. Pogreb blagega pokojnika bo danes popoldne ob štirih iz mrtvašnice mestnega pokopališča. — V splošni bolnišnici je pobrala smrt znanega trgovca g. Rajka Ritošeka iz Šoštanja. Dosegel je najlepšo moško dobo 42 let. Truplo rajnkega bodo prepeljali v ponedeljek z mestnim avtofnrgonom v šaštanj. kjer bo položeno na tamošnje pokopališče k večnemu počitku. — Svetila fx>kojnima večna luč, žalujočim naše globoko sožalje.
□	Posestno gibanje. Josip Paltauf iz Gradca je kupil od Marije Paltaut hišo na Aleksandrovi cesti 14 za 300.000 Din. — Jakob Haring in Braun-steiner Rudolf sta kupila od Jurija Zidanška hišo v Židovski ulici 8, ki jo je dobil Zidanšek od mestne občine v zameno za poslopje v Strossina-jerjevi ulici, katerega bodo zaradi podaljška Smetanove ceste podrli. Kupnina znaša 126.000 Din. — Julij Glaser je prodal v Orešju pri Mariboru ležečo hišo in parcelo Antonu Koku za 350.000 Din. — Majcen Marija in Jelen Angela sta kupili vilo v Vriianovi 55 od Bogomirja Braška za 378.000 Din. — Erhatič Franc je prodal svojo hišo v Studencih na Gosposvetski cesti 14 Martinu Zebecu za 65.500 Din. — Zanimiva je pri tem primera s posestnim gibanjem v preteklem letu, ker nazorno pokaže, kako je nepremičninski promet padel zaradi pomanjkanja gotovine. Tako je bilo v prvih štirih mesecih 1. 1932. v Mariboru za 9,629.120 Din nepremičninskega prometa, v istem razdobju letošnjega leta pa le 3,159.090 Din. V enem samem letu torej za 6,470.030 Din razlike. Te številke dajo mnogo misliti. Poleg tega se vrši letos vsa nepremičninska trgovina po večini le s pomočjo hranQ-
temu še škoda, ki so nam jo napravili po naših mestih razni »modernizatorjkl Najlepše zgodovinske stavbe so nadomestili z razno nemogočo navlako! Naloga vodje arhiva bo odgovorna in velika. — Banovinski arhiv ima svoje uradne prostore nn mariborskem okrajnem glavarstvu. Delovanje arhiva se bo vršilo sporazumno z zgodovinskimi in muzejskimi ustanovami posameznih mest in krajev. — Odprto pa je še vprašanje primernih prostorov, v katerih bi bila dana možnost vsestranskega razvoja te ustanove. Ze svoječasno, ko je bilo še prazno poslopje uprave nekdanje mariborske oblasti, v katerem »e sedaj nahaja gozdarska šola. se je jn-edlagalo. da bi se del prostorov v dvorcu odstopil arhivn. Ko je ta načrt padel v vodo, se je v javnosti in na merodajnih mestih opetovano opozarjalo na prostore v kazinskem poslopju, ki bi bili po nekaterih adaptacijah kakor nalašč za namestitev arhiva. Na svoji zadnji seji pa je občinski svet tudi ta načrt onemogočil, ko je odredil, da so pritlični prostori Kazine, v katerih je bila svoj čas uradniška menza, preuredijo tako, da bodo lahko služili častniškemu domu za njegove družabne prireditve. Drugih, slično primernih prostorov za namestitev arhiva zaenkrat v Mariboru nimamo. Bo pa v interesu kulturnega in znanstvenega razvoja našega mosta nujna potreba, da so omogoči tej važni instituciji vsestranski razmah. Kakor znano, vodi banovinski arhiv znani naš zgodovinar g. prof. Baš.
nih knjižic, dočim so lansko leto z njo prišle v promet še velike vsote gotovine.
□	Modni listi v	knjjga^ah!
□	Kljub le«! nitn možem, ki so nam prinesli nemivadno hladno in deževno vreme, bodo danes odprli kopališče na Mariborskem otoku.
□Aeroklub »Naša krila«. A S. G. Graz. Prvi meddržavni poštno-jadralni polet Graz -Maribor v nedeljo (4. maja ob 15 do 17 na Teznu. Vstopnina lc 4 Din.
□	V nedeljo 14. maja otvoritev vrta s koncertom. — Dobra kapljica. Gostilna Weber, Pobrežje. Samo pri lepem vremenu!
Od leta 1813 odlično belo platno
Piu<
Glasbena šola. Glasbena matica v Ptuju priredi v sredo 67. t. m. ob 17 javno produkcijo gojencev v dvorani Glasbene matice. Občinstvo, posebno še starši gojencev vljudno vabljeni.
Tedensko službo ptujskih gasilcev od 14. do 21. t. m. vrši tretja desetina drugega voda in sicer četovodja Franc Breznik in desetnik Friderik Mahač. Reševalno službo pa vrši šofer Kari Pen-teker in desetnik Ljudevit Kropf, od moštva pa Anton Kuhar in Konrad Somer.
Celje
Јвг Ustanovni občni zbor društva »Sola in dom«. Mariborer Zeitung z dne 13. t. m. štev. 128 sporoča, da se bo na pobudo ministrstva za trgovino in industrijo ustanovilo tudi v Celju društvo >Sola in dom«. Ustanovni občni zbor bo danes ob 10 dopoldne na trgovski šoli. Ne vemo, kakšni oziri so vodili sklicatelje tega občnega zbora, da o tem ni bilo javno obveščeno slovensko občinstvo v Celju.
ZAPOMNITE SI!
Gotovo ee mudite mnogokrat v Celju in iščete morda zaman trgovino, kjer bi res zaupno nakupovali. Zato Vam priporočamo dobro znano in solidno manufakturno trgovino VALENTIN HLADIN v Prešernovi niici — poleg Marijine cerkve — kjer najdete za vsak okus obilo lepega in svežega blaga za moške in ženske obleke. Ravnokar smo prejeli tudi vest, da je prispela ogromna pošiljka lepega blaga za bir-mance. Ker so cone ugodne, Vas vabimo, da gotovo obiščete »Illadinovo« prodajalno.
Mojstrske izpite pri okrožnem odboru v Celju so napravili v zadnjem času: Jagodic Alojzij iz Kačjega dola, slikar; Majerič Ignac, Celje, Vi-potnik Janez, Celje, Gratzer Josip, Celje, vsi mizarji; Lenart Alojzij, Šoštanj, Lakner Bogomir, Ljubno, oba brivca; Gmajner Ivan, Braslovče, Ha-ložan Avgust, Brezno pri Humu ob Sotli, Orožim Ivan, Celje, Kolar Alojzij, Rogaška Slatina, Štern Anton, Rogaška Slatina, Pilih Josip, Vitanje, Že-ner Kari, Rajhenburg, Staroveški Stanko. Podčetrtek, vsi mesarji; Zoliar Viktor. Gaberje, Ger-madnik Franc, Gaberje, Končan Alojzij, Gaberje, ključavničarji; Penteker Kari, Ptuj, urar; Vrečko Angela, Cret, Kačič Marija, Laško, obe šivilji; Florjan Viktor, Št. Jurij ob j. ž., Babovšek Vladimir, Maribor, Schiister Franc, Slovenjgradec,. vsi klobučarji; Marki Anton, Zidani most, Plevnik Ivan, Hromeč, Koradej Ivan. Šoštanj, Vordoušeg Franc, Lava pri Celju in Gorišek Franc, Planina, vsi čevljarji.
0 Mojstrski izpiti pred tukajšnjim okrožnim odborom se bodo vršili v naslednjem redu: dne 16. t. m. ob 2 popoldne mesarji; dne 17. t. ni. ob 2 mesarji, ob 7 zvečer šivilje; dne 18. t. m. ob 7 zvečer mesarji; dne 20. t. m. ob 7 zvečer mizarji; 23. t. m. ob 7 zvečer kleparji in dne 24. t. m. ob 2 popoldne kolarji.
sss Mestni avtobus bo vozil od danes dalje v Rimske toplice vsako nedeljo in praznik ob 13.45 izpred kolodvora v Celju in se bo vračal ob 18.30 iz Rimskih toplic.
Med. dr.
Idd R^kulpć-Zeloii
javlja, da se je z univerzitetne ženske klinike v Orazu, kjer se je specializiral in vršil službo asistenta pri dvornem svetniku prof. doktorju E. KNAUERJU, preselil t LJUBLJANO in ordinira ca operativno вул ekologi jo (ženske bolezni) In porodnlitvo na Miklošičevi eesti 34, prvo nadstropje, od 9—11 iu 16—19 ure. Telefon 20-25.
Gospodarstvo
Ljubljansko trgovstvo
0	sanaciji gospodarstva
V	petek zve-čer je priredilo Združenje trgovcev v Ljubljani diskusijski večer za ljubljansko trgovstvo.
Po uvodnih besedah gosp. Gregorca je rele-riral najprej glavni tajink Zbornice gosp. Ivan Mohorič, ki je v dveurnem govoru pojasnil razloge, ki so dovedli do sedanjega obsega gospodarske krize v naši državi. Znaki finančne krize eo bili vidni že par let sem in so s« pojavljali predvsem v padanju cen kmetijskih pridelkov. Nastopile so težkoče v deviznem prometu, uvedeni so bili razni kliiringi. Padec dinarja je pripisovati predvsem osvoboditvi vezanih italijanskih terjatev pri nas, ki so pritisnile v kratkem času na trg, ki jih ni mogel absorbirati. Fdino razveseljivo dejstvo je, da je v teh težkih časih dinar zelo ohranil svojo kupno moč.
Glede avstrijskih trditev, da je trgovinska bilanca z našo državo za nas pasivna, je ugotoviti, da je plačilna bilanca za nas globoko pasivna, ker imajo Avstrijci pri nas milijardne kapitale itd.
Glede proračuna je dejal, da nastaja nova nevarnost, ker je naš proračun deficiten in v vedno večji meri. Ta deficit je hotel kriti finančni minister s tem, da poveča davke in z izdajo «rebrnega denarja. Toda povišanje indirekt-nih davkov se ni obneslo, ker pri zmanjšani kon-zumni kvoti prebivalstva je padel tudi donos trošarine. In pregled državnih dohodkov, ki jih objavlja finančni minister, je docela potrdil moje napovedi, saj pri povišanih davkih ni mogel doseči finančni minister niti prejšnjih proračunskih dohodkov.
Lanski deficit je pokril kovani denar. A s čim bo pokrit novi deficit? In to vprašanje me je napotilo, da sem pregledal kritično proračun, da sem zahteval revizijo deficitnih gospodarskih podjetij in redukcijo nepotrebnih izdatkov. Za izhod iz ti-nančne krize je predpogoj, da je naš proračun uravnovešen.
Gosp. predsednik Zbornice Ivan Je la čin je poročal, da obstojata dva predloga za izhod iz denarne krize: 1. predlog predlaga izdajo bonov odnosno fundiranih novčanic za konverzijo kmet-skih dolgov, 2. predlog pa pravi, naj se izvede pomoč denarstvu z iztirjanjem zaostalih davkov kot se je to deloma zgodilo v ČSR.
V	debati je gosp. Stanko Florjančič v temperamentnem govoru poudaril, da mora nehati grda navada, da vsakogar, ki tudi z najboljšim namenom kritizira razne nedostatke, proglase za hujskača, punktaša, defetisla, veleizdajalca in podobno. Resna kritika je absolutno potrebna, če hočemo priti iz sedanjih razmer ven. Samo oni, ki dobro služijo, lahko govore, da je treba potrpeti. Dober državljan in nacionalist je oni, ki skrbi, da ima narod svoj kruh.
Sedaj je potrebno složno sodelovanje vseh in treba je poiskati nova pota. Gospodarske organizacije ne smejo samo ponavljati starih zahtev večjega ali manjšega značaja, ampak naj dajo smernice za smotreno gospodarsko delo. Nato je obširno govoril o inozemski industriji pri nas, ki uživa preveliko zaščito. Ogromni milijoni gredo iz naše države ven in nikdo ne brani tega. Sramotno nizke mezde dela importirane industrije še dolgo ne odtehtajo škode, ki jo ima naš narod na drugi strani. Poleg tega je še ta industrija odtrgala nebroj kmetov od rodne grude. Žalostno poglavje so razni karteli. Zaščita kmeta je enostranska: za kmeta in banke. Ostalo je pa v sredi med obema kamnoma. Obrestna тета je odločno previsoka in daje preveč zaslužka bankam. Ostre kazni so na mestu za one, ki so izvozili leta 1931 naš kapital v inozemstvo. Naše denarstvo je posekalo ameriško. Banke so bile v Ameriki zaprte le par dni, pri nas pa se kriza denarstva vleče že poldrugo leto. Kupčevanje s hranilnimi knjižicami je grda špekulacija, katero je treba preprečiti,
Po debati je predsednik Gre gore resu-miral vse predloge takole:
1.	Posvetovalni odbor za denarstvo naj zasliši tudi zastopnike ljubljanskega združenja trgovcev.
2.	Posvetovanja s posvetovalnim odborom naj se vrše skupno in ne posamezno.
3.	Pooblašča se predsedstvo Zbornice, da zastopa ljubljansko trgovstvo pred posvetovalnim odborom.
4.	Izreka se za izdajo fundiranih državnih novčanic.
5.	Zahteva popolno opustitev klirinškega plačilnega prometa,
6.	Poudarja nujno potrebo, da v evrho splošnega znižanja obrestne mere zniža Narodna banka svojo obrestno mero.
Borza
Dne 13. maja 1933.
Denar
Devizni promet je znašal ta teden 3.1 milij. Din v primeri 8 2.0, 3.4, 3.6 in 2.1 milij. v prejšnjih tednih.
Curih. Pariz 20.385 London 17.49, Newyork 441, Bruselj 72.05, Milan 26.90, Madrid 44.20. Amsterdam 208.10, Berlin 121.20, Dunaj 73.16 (57.12), Stockholm 89.65, Oslo 88.75, Kopenhagen 77.75, Praga 15.42, Varšava 58.05. Atene 2.96, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Dnnaj. Podon.-savska-jadran. 57.60. Aussiger Chemische 107, Alpine 12.90, Trboveljska 15.75.
Živina
, Mariborski sejem. Na svinjski sejem dne 12. I. m. je bilo pripeljanih 309 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100 do 120 Din, 7—9 tednov stari 150—200 Din, 3—4 mesece stari 250— 300 Din, 5—7 mesecev stari 450 do 550 Din. 8—10 mesecev stari 600—650 Din, eno ; leto stari 750- 900 Din. 1 kg žive teže 7.50—8 Din, . 1 kg mrtve teže 10.50—12 Din. — Prodanih je bilo 182 svinj t/zir prašičkov.
Les
1	Ker so zaloge starih in slabih tramov že izčrpane, se nova produkcija lahko proda. Monte-trami se vsled pomanjkanja gotovine ne morejo oddati, ker ravno vsled denarne krize tudi naši odjemalci ne morejo držati velikih skladišč. Tako ee glaee le naročila po notah, ki se slučajno potrebujejo za stavbne svrhe. Filerji in bordonali se težje oddajo.
Cene tramov sicer niso povoljne, vendar pa so kolikor toliko zenačene. Zelo opasna pa bi bila špekulacija s trami. Ni mogoče verjeti neutemeljenim govoricam o kakem dvigu cen.
V mehkem lesu je položaj nespremenjen. Hrastovimi in bukovina ee ie po malem oddaja, večjih zaključkov ni.
Kupčija v dTvih in oglju je popustila, ker je aa to blago ie pri Icraju.
TOGAL TABLETE
blagodejno vplivajo proti : rermatiimu protina
hripi	živčnim bolesnim
prehlada | lumbago išiasu in glavobola. Togal tablete ne ublažujejo samo boleCta, ampak
pripomorejo tudi k izločenju mokračne kisline. Vsled lega so bili doseženi odlični rezultati tudi v zastarelih slučajih. Če več kot 6000 zdravnikov, med katerimi je mnogo profesorjev, predpisuje Togal tablete, potem lahko tudi Vi z zaupanjem kupujete to zdravilo. Togal Vam bo pomagal, kakor je že tisočerim drugim. Togal tablete so neškodljive 7.H želodec, srce in ostale organe, ako se jemljejo v predpisanih količinah. Vprašajte svojega zdravnika Dobe se v vseh apotekah. — Odobreno od Min. Soc. Pol. in Nar. zdrav. S. br. 2082 6./II. 1933
Sport
BSK V LJUBLJANI
Veliko je zanimanje za današnjo nogometno tekmo med BSK in Primorjem. Pa zakaj tudi ne. Saj nastopi zopet belgrajski športni klub, katerega že nad deset let nismo videli v Ljubljani. Za Ljubljano so belgrajski klubi predragi, zato ni mogla vabiti gostov iz naše prestolnice. Nov način tekmovanja za državno prvenstvo pa nam je prinesel vsaj to korist, da bomo imeli priliko v;.de(i letos v Ljubljani najboljša moštva iz države, med katera spadajo v prvi vrsti belgrajska.
Kakšne izglede ima naš zastopnik ASK Pri-morje napram današnjemu nasprotniku? Težl.o je pravilno uganiti. Kajti mi vemo le toliko, du ima BSK nevarno enajstorico, ki je dala večj/ del naše državne reprezentance. Zaigrati bo hot'jl пл vsak način tako, da ne bo ostala nobena toika / Ljubljani. Pa je razumljivo, vsaj so mu tefike 'udi zelo potrebne. Jasno, da tudi črno-beli гл bojo držali križem rok. Svojo postavo so tobko spremenili (samo, če bo ostala), da smemo upati na uspeh. Formacija s Starcem v golu, s Svetličrfm in Ha-slom v ožji obrambi, halflinija sestoječa iz Zem-ljaka, Sočana in Piška II. ter napad: Jug, Franci. Slapar, Jež, Šenica in Uršič je najboljša in najmočnejša, ki jo trenutno premore Primorje. Ce se bodo fantje dobro držali in če ne bodo izgubili glave, ko zabijejo goslje prvi gol, potem ne smemo biti ravno preveliki pesimisti.
Naj že bo kakorkoli, eno je pa gotovo, da bomo videli danes nogomet, kakršnega že dolgo ne. Igra bo brez dvoma zelo napeta in vseskoz borbena, da bo vsakdo izrabil to priliko ter si ogledni goste iz naše prestolnice.
Tekma se prične ob 16, predtekma pa ob 14.30. Obe tekmi se vršita na igrišču Primorja.
TENIŠKI TURNIR NA ILIRIJI
Danes ob 9 prične na Iliriji I. kolo za drž. prvenstvo moštev v tenisu. Nastopita mariborski Ra-pid in naša Ilirija. Ker bo turnir zelo zanimiv, se občinstvo vabi, da poseti lepe borbe za točke т čim večjem številu. Da se čim bolj popularizira Ia športna panoga med našim narodom, ni za turnir nobene vstopnine, tako, da si ga lahko vsakdo ogleda. Popoldne ob 15 se turnir — če bo potrebno — nadaljuje. Pridite in oglejte si ta kritni, beli spori!
★
SK Jadran. Naslednji igrači morajo biti danes ob 9.30 na igrišču Ilermesa: Logar, Brcar, Oven F., Kosmač, Pepi, Lipovšek, Feliks, Prežel, Januš, Oven R., Macarol, Kalčič, Kocjan, Oven A, Klier, Goli, Roman Burger, Bezlaj, Kotar. — Načelnik.
tik morja
RA,B - Hote! Siavija
in VILA MARJAN v borovem gozdu nad morjem. Dunajska in domača kuhinja. Popolni pension od Din 60'— do Din 75'— z vsemi taksami. Prospekte pošilja Ante Filipini, bivši lastnik hotela Adrija.
Radio
Programi Kadlio-UubrJtma i
Nedelja, 14. maja: 8.15 Poročila 8.30 Gimnasti ka (Marjan Dobovšek) 9.00 Božja postava (dr. Roman Tominec) 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 10.00 Prenos koncerta ljubljanskih srednjih šol iz Uniona 11.30 Salonski kvintet 12.15 Čas, plošče 15.00 Dekliška ura (gdčna Lebarjeva) 15JO Koncert pevskega zbora I. drž. realne gimnazije 16.30 »Vrnitev« (Vombergar), igra sokolski oder Vi« 20.00 Plošče 20.30 Rezervirano za prenos 22.30 Čas, poročila, plošče.
Ponedeljek, 15. maja. 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Socialno politični progr. Narodne odbrane (Rudolf Ivan) — 19.30 Srbohrvaščina (dr. Rupel) — 20.00 Koncert na dveh klavirjih (gg. Gallatia in Vodušek) 20.45 Fantjo na vasi — 21.30 Cas, Poročila — 21.45 Salonski kvintet.
Dragi programi»
Nedelja, 14, maja; Zagreb: 20.00 Koncert radio orkestra 21.00 Športna nedelja 21.15 Koncert radio orkestra — Milano: 21.00 »Falstaff«, opera — Brno: 21.00 Koncert vojaške godbe — London: 20.55 Bogoslužje 22.05 Večerni koncert — Stuttgart: 19.00 Harmonike 21.30 Orkestralni koncert — Bukarest: 20.00 Operni prenos — Suisse Romande: 21.00 Koncert radio orkestra — Berlin: 21.05 Orkestralni konccrt
—	Belgrad: 21.00 Koncert vokalnega okteta 21.50 Originalne havajske pesmi in plesi, igra originalni havajski trio — Rim: 21.00 »Falstaif. (Verdi), opera
—	Langenbcrg; 20.00 Poljudna koncert — Praga: 20.00 Operetni večer — Dunaj: 20.00 Pester večer
—	Varšava: 20.00 Pianinski koncert.
Ponedeljek, 15. maja,
Zagreb: 20.00 Operni prenos iz Narodnega gle> dališča v Belgradu — Milano: 21.00 Koncert komorne glasbe — Barcelona: 21.15 Koncert radie j orkestra — London: 21.00 Varijetejski program
—	22.00 Koncert gledališkega orkestra — Stutt-; gart: 20.00 Pester program — 21.00 Spodnjesaške
pesmi — Leipzig: 20.00 Pester zabavni program
—	31.20 Večerni konccrt — Suisse Romande: 20.25 Vokalni koncert — 20.50 Veôer fniitnzij — Berlin *. 21.30 J. Brahmsov koncert — Belgrad: 20.00 Oper ni prenos iz belgrajekega Narodnega gledališča — Rim: 20.45 Koncert lahke glasbe — Praga: 20.40 Koncert mandolinskega orkestra — 21.00 Koncert radio orkestra — Dunaj: 18.25 Rienzi, zadnji tri. bun, opera — Budapest: 20.00 Lisztove kompozi-
j rije — 20.30 Gustav Dirnerjeve kompozicije — Varšava: 20.00 iPrenoe iz gledališča.
Od sonca so odvisne
slabe in dobre letine
Od sončnih žarkov in sončnega izžarevanja Je odvisno vse organsko življenje nu zemlji. Prav tako vpliva sonce na razne zračne in morske tokove. Sonce je tista sila, ki ustvarja dež, ki prinaša hrano rekam in vodopadom. Brez sončne energije bi ne bila mogoča klorofilna asimilacija rastlin in radi tega tudi ne nobeno življenje. Če je vse organsko življenje na zem-odvisno od sončnega izžarevanja, potem ni čudno, da se opužajo v življenju na zemlji motnje, kakor hitro se te pojavijo tudi na soncu. S precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, piše E. Eeclagou, ravnatelj pariške zvezdarne, da je površina sonca pri toploti 6000 Celzija v neprestanem valovanju in da posredno ali neposredno oddaja vse fizikalične žarke, če izvzamemo tnorda Hertzove valove, katerih navzočnost še ni bilo mogoče dokazati v sončnem izžarevanju. Nekateri žarki tvorijo sve-
Karikaturist Olaf Gulbranson bo imel te dni
60 let. Rojen je bil v Oslu.
tlobne valove, ki jih tudi oko opazi, drugi zopet, kakor so ultravioletni in infra rdeči, ostanejo človeškemu očesu nevidni. Sonce poleg tega tudi daje ogromen tok elektronov, katerih hitrost se približuje hitrosti svetlobnih žarkov.
Katere so torej motnje, ki se navadno |>o-javljajo na eoncu in ki na drugi strani povzročajo tudi motnje v življenju na zemlji? Najbolj vidni so sončni madeži, ki se pojavljajo na soncu v različni velikosti in ki so v neprestanem razvoju. Ti madeži so v resnici velikanske vzdolbine na površju sonca, ki so včasih globlje, kakor premer zemlje same in dosežejo globino do 100.000 kilometrov. Včasih se razdelijo, včasih zopet se pojavi čez nje nekak eveteči most, potein zopet se prikažejo iz njih
Ne seliio se samo ptice
Splošno mnenje je, da se selijo samo ptice; navadno čujemo le o pticah selivkah. V resnici pa ee tudi druge živali in sicer tudi sesalci kaj radi selijo. Tako je ziiano o severnoameriškem netopirju, da se preseli na jug, ko začne mraz. Tudi naši netopirji, posebno tisti, ki živijo v gorah, se kaj radi selijo, ko se približuje zima. V severnih krajih sili tudi pomanjkanje hrane razne sesalce, da se selijo prav v velikih množinah. Med te živali moremo prištevati jelena in veverico. V Afriki se zberejo n. pr. antilope in odpotujejo skupno v druge kraje, ko nastopi prehuda vročina. Prav tako je znano tudi o ribah, da se kaj rade selijo iz enega morja v drugo. Toda tudi žuželke se selijo, tako n. pr. kobilice, metulji in tudi nekateri hrošči. Doslej še niso mogli ugotoviti, kaj je vzrok selitvi žuželk. Glede kobilic so ugotovili, da opustošijo vedno določene kraje in dežele; ta periodičnost se ne da razlagati s pomanjkanjem hrane, ki naj bi morebiti dovedlo kobilice, da se preselijo v drugo deželo. Nekateri strokovnjaki domnevajo, da je selitev žuželk nekakega psihološkega značaja, češ, da so kobilice, kakor druge žuželke, podvržene «ugestiji mase; saj je značilno, da se tem jatam pridružijo tudi vse žuželke, na katere naleti jata, ki se seli.
Malenkostna plača
Greta Garbo se je kar na tihem vrnila iz svoje domovine švedije v Ilollyurod. S filmskim podjetjem je sklenila pogodbo, v smislu katere bo prejela za vsak film 250.000 dolarjev plače, to je okoli 15 milijonov dinarjev.
žareči kosi, kakor bi bruhal iz njih vulkan. Na teh madežih se vršijo vse mogoče izpremembe, kinetične, dinamične, kalorične, električne in elektromagnetične, ki jih potem čutimo mi na zemlji. Ko gre mimo sončni meridian, obrnjen proti zemlji, povzročijo ti madeži magnetične motnje, ki odbijajo kompas in včasih motijo celo brzojavna prenašanja. Čeprav se zdi na prvi pogled, da se ti sončni madeži ne pojavljajo redno in da je tudi njihovo trajanje različno, so vendar natančna preiskovanja dokazala, da so te motnje periodične, to je, da se ponavljajo v določenih časovnih razdaljah. Dobo teh period so pred 100 leti odkrili na nepričakovan način.
Nek priprost zvezdoslovec, ki se je bavil e. zvezdoslovjem za zabavo, je začel sestavljati statistiko o povprečni ceni pšenice na Angleškem, knkor se je sukala v daljšem razdobju/ tJgotovil je, da so se redno vsakih 11 let i>o-javila nihanja v cenah žita, ki so bile odvisne od bogate ali slabe letine. In kje naj bi bil vzrok periodičnih sprememb, ki .*> nastopale v žitnih letinah, ako ne v izprememhi delovanja sonca? In v resnici sta astronoma Schvvabe in za njim Carrington kmalu dokazala, da se madeži na soncu pojavijo vsakih II. let. Tudi izpremembe višine gladine jezer Njassa so kmalu spravili v zvezo s temi 11-letnimi cikli madežev na soncu. Izhlapevanje jezera je pač v zvezi z silo sončnega izžarevanja. Prav tako je bilo mogoče razložiti redno se |>onavljajočo 6ušo v Indiji, kateri je sledila lakota, kakor tudi pojavljanje ledenikov.
Na sončno površino vplivajo tudi strahotni viharji, ki povzročajo ogromne motnje in ki se oblikujejo v silno visoke plamenske zublje, ki dosegajo višino 100.000 do 250.000 kilometrov. Toda ti plameni kaj hitro zginejo, včasih v nekaj dneh, včasih pa tudi v nekaj urah.
Nevarna igra
Čudne posledice stanovanjske stiske
Moskovski listi prinašajo smešno zgodbo iz državnega matičnega urada v rdeči prestolici. Šest krepkih mladeničev je prijavilo začudeni uradnici, da bi radi postali sorodniki. Niso sicer hoteli posinoviti drug drugega, ker so hočejo vsi prej ali slej oženiti. Želeli so postati bratje ali pa vsaj nečaki, če bi bil eden' njih proglašen za skupnega strica. Na vprašanje o vzrokih čudne prošnje, so pojasnili prosilci, da stanujejo vsi sku-
Medtem ko »moderna« mati brez usmiljenja ugonobi še neporojeno bitje, je krščanski in res
narodni materi otrok v največje veselje
Pariški zdravniki
odgovarjajo HHterju
Hitler preganja Žide naprej. Berlinski župan jim je dovolil obiskovati mestna kopališča samo ob določenih urah. Listi prinašajo okrožnico o »zdravniških spričevalih židovskega izvora«, ki jih predlagajo številni politični jetniki v dokaz, da škoduje zapor njih zdravju. Oblasti razglašajo, da bodo oproščale samo one židovske jetnike, namesto katerih bodo takoj prostovoljno nastopili kazen na spriče-
valih podpisani židovski zdravniki. Kajti židje vedno izkoriščajo medicino za sleparije in pokvarjenost... Pariški židovski zdravniki odgovarjajo na te očitke s to-le listo zaslug židovskih znanstvenikov za nemško medicinsko znanost. Prof. Ehrlich je premagal sifilis in se odrekel vsakemu zaslužku pri prodaji salvarsana. Isto je storil dr. Salomon Stricker, ki je odkril pomen kokaina za kirurgijo. Prof. Was-serman je odkril po njem imenovano reakcijo, ki ugotavlja zakrinkane oblike spolnih bolezni. Prof. Manikovski je izumil insulin, ki reši sto-tisoče na sladkorni bolezni obolelih ljudi. Kemik Filegger je sestavil za nevralgične bolečine pomembna »piramidon« in »antipirin«. Ludvig Traube je odkril digitnlin in Oskar Liebreich chloral-hidrat, edino uspešno sredstvo zoper krč. Prof. Gerson je oblikoval dietetično zdravljenje za jetične in prof. Freud psihoanalizo. Vsi ti Židje so pisali v nemščini. A razen njih so se odlikovali Bezredjko na Ruskem, Vidal (avtor reakcije za spoznavanje tifusa) na Francoskem in mnogi drugi.
Moskva se pripravila na zračno obrambo
Letalsko-kemično društvo v Moskvi, ki skrbi za pouk glede obrambe proti zračnim napadom, bo zdaj osnovalo v Moskvi »skupine za samoobrambo«:. Te skupine sestojijo iz 15—30 članov, ki so obenem člani letalsko-kemičnega društva. Ti imajo nalog, da se zanimajo zn požarno brambo in za zboljšanje higijene v stanovanjih. Ti bodo vsako družino poučili, kako je treba ravnati s plinskimi maskami in sploh, kako naj se vede v primeru zračnega napada.
iapred Towera v Londonu so angleški vojaki pravkar oddali pozdravne strele ob obletnici kronanja angleškega kralja Jurija V. V ozadju stolpni most (Towerj.
paj v mali sobi nekega delavskega doma. Hišni upravitelj je rekel, da znaša stanarina 30 rubljev na mesec. Toda stanovalci morajo plačati po 30 rubljev od osebe, ker niso sorodniki in se n« morejo smatrati za eno družino«. Na ta način je narasla najemnina do 180 rubljev. Mladeniči, ki nimajo nobenega upanja na druge sobe v prena-trpani Moskvi, so sklenili postati »ena družina«. Oblast seveda ne bo ugodila prošnji, ker bi imelo to nedogledne posledice. Saj trpi na nedoetatku stanovanj vsa Rusija, kjer je odpravljena zasebna hišna lastnina, in ne mara vsled tega nihče zidati.
Svet, ki se potaplja
Anton Gavriljuk, pariški dopisnik »Večerne Moskve«, piše o sijajnem plesu v neki aristokratski hiši S. Germainski četrti. V sobi za bridge je videl pri eni mizi tri dame. Ena je imela nošo »Lačne matere«, s čipkami in s svilo posnemala <aq>e revežev. Druga je nosila obleko z geslom »Oglodana kost v vrednosti 10.000 frankov. Tretja v noši »Obešenke« iz belega baržuna je imela na vratu en meter in pol dolgo vrv iz rožnatih biserov. Med tem ko so zunaj v temi in mrazu stradali ter glodali kosti proletarci, so se zabavale plemenite dame nad njih nesrečo... Pri razkošni večerji so uživale jerebice, zrezke »brezposelnih« in beluše »prenočišče pod mostom«. Višek gnusnosti je pomenila sladka jed z naslovom »Obup«. V veliki hiši iz sladoleda je sedel bolni oče sredi ra»-ca]wiih otrok. Vse je bilo narejeno iz marcipana. V kotu je ihtela iz pomarančnih kosov sestavljena mati. Jed je izzvala viharno navdušenje pri povabljencih, ki so jo pohrustali do zadnje drobtinice... Ta grozna slika bo nedvomno še bolj vnela sovra-štvo do kapitala, ki ga netijo v Moskvi.

Prvi svojemu znancu: »Kako ste mogli svetovati bančnemu ravnatelju K„ naj svojo hčerko da mlademu Mirku? Ta je vendar poln doli»ov!<
Drugi: »Prav radi tega. Se vedno mi je dolžan 30.000 Diu.x
Takšen je opazovalni balon, ki je seveda vedno privezan z vrvmi.
»Kaj pijete? Pivo? Mislil sem, da ste član abstinenčnega društva.«
»Da, bil sem. Toda nisem mogel plačevati članarine!«
• Kako se vendar obnašaš, Ljubica? Rada hi vedela, kdaj se boš naučila sedeti, kakor se spodobi
strickov kotiček
MLADI SLOVENEC
Vinko Bitenc:
Uspavanka revne matere
Ziblji, oj ziblji, zibelka mojega malega ljubljenčka!
V sanjah pričaraj mu like pravljične, bajne slike sončnih livad: cvetke, metuljčke in ptice, potok in bele stezice, biserni grad.
Ziblji, zaziblji zibelka mojega malega ljubljenčka v sipanje nocoj; jaz bom ob vzglavju slonela, vso noč bedela in pela bom nad teboj...
Vile in pastir
Nekoč je živel pastirček. Pasel je ovce visoko nekje na gorski senožeti.
Nekega dne je pastirček zagledal v gozdu poleg senožeti lepe deklice. Povabile so ga k sebi in ga prosile:
»Pastirček, lačne smo! Daj, podari nam ovco, da si jo spečemo za kosilo! Tudi Ti boš lahko z nami obedoval. Pusti čredo, naj se medtem sama pase, saj se ji ne bo nič hudega zgodilo.«
Pastirčku so se zasmilile lačne vile in zaklal je ovco in jim jo spekel ob ognju, ki so ga napravile vile.
In so se začeli gostiti s slastno pečenko. Vile so dejale pastirčku:
(Pastirček, pazi. da ne zlomiš in pozoblješ kake kosti!
Pastirček je jedel na vso moč previdno in ni zlomil in pogoltnil nobene koščice.
Ko so ovco pojedli, je dobrega pastirčka čakalo veliko presenečenje. Vile so oglodane kosti zložile skupaj - in kar nenadoma ja stala pred pastirčkom zaklana ovca spet cela in živa. Radostno je odskakljala nazaj k drugim ovčicam.
Pastirček je še večkrat zaklal ovco in jo spekel lačnim vilam. In zmerom so vile raztresene kosti spet zbrale skupaj in pričarale zaklano ovco živo nazaj. Ko so se lako vile gostile s parstirčko-vimi ovcami mesec dni, so nekega dne izginile, pastirčku pa so* pustile zvrhano mošnjo cekinov v dar. Pastirček je postal bogat, kupil si je velik Rrad in živi v njem še danes, čc ni že umrl...
Steblo in ptiček
Letel je ptiček, letel in sedel na seno. Steblo je zlezlo ptičku za čevelj in sc ni mogel sezuti.
Zagledal je kozo in jo prosil: »Izvleci mi ■deblo!«
Koza je zameketala: »Ne izvlečem ga!« Zagledal je ptiček bika: »Bik, izpij vodo!« Volk je za renčal: »Ne ugriznem je k Zagledal je ptiček ogenj: »Ogenj, opeči volka 1« Ogenj je zaprasketal: >Ne opečem ga!« Zagledal je ptiček vodo: »Voda, pogasi ogenj!« Voda je zašumela: »Ne pogasim ga!« Zagledal ptiček bika: »Bik, izpij vodo!« Bik je zatulil: »Ne izpijem je!« Zagledal je ptiček bič; »Bič oplazi bika!« Bič je zažvižgal: »Ne oplazim ga!« Zagledal je ptiček črve: »Črvi, izglodajte bič!« Črvi so zamrmrali: »Ne izglodamo ga!« Zagledal je ptiček kokoši: »Kokoši, pozobajte črve!«
Kokoši so zakokodajsale: »Ne pozobljemo jih!« Zagledal je ptiček lisico: »Lisičke, snejte ko-Koši! Kokoši nočejo pozobati črvov, črvi nočejo izglodati biča, bič noče udariti bika, bik noče vode, voda noče pogasiti ognja, ogenj noče opeči volka, volk noče koze ugrizniti in koza noče potegniti stebla iz mojega čevlja.«
Lisice so planile na kokoši, kokoši na črve, črvti na bič, bič na bika, bik na vodo, voda na ogenj, ogenj na volka, volk na kozo in ta je potegnila ptičku steblo iz čevlja in zbežala. Ptiček se je razveselil in odletel.
Uklete kronične
Pred davnimi, davnimi leti je živel kralj, ki je bil zelo krut proti ljudem in živalim. Vsi so eo ga bali. Nikogar na vsem božjem svetu ni imel rad — razen svojih petih otrok: Ančke, Metke, Rezike, Micke in Janezka.
Nekega dne, ko so se otroci igrali v kraljevskem vrtu, je nenadoma nekaj završalo v zraku in velik črn ptič se je spustil pred njimi na tla. Tako velik in črn je bil, da > kakor oblak za-temnil vse naokoli. Ko je oblak izginil — so izginili z njim tudi kraljevi otroci. Samo najmlajši, Janezek je ostal tam. Bridko plakajoč je stekel v grad in povedal očetu-kralju, da je sestrice odnesel v svojem ogromnem kljunu neznan ptič, njemu, Janezku, pa je stisnil v roke bel papir, na katerem je bilo napisano: Kralj !
Ker si tako krut vladar in se te ne smilijo ne ljudje ne živali, sem začaral Tvoje štiri hčere Ančko, Metko, Rpziko in Micko v štiri divje sove. Rešiti jih bo mogel samo Tvoj sin Janezek, če bo postal dober in blag mladenič!«
Velika potrtost in žalost je zavladala v kraljevi palači. Na vse strani je poslal kralj sle, ki so oznanili ljudem, da dobi tisti, ki reši princeske iz zakletve in jih žive in zdrave privede nazaj, najlepše, kar si bo požclel.
A leta so tekla, kralj je postal siv in star — in nikogar ni bilo, ki bi mu mogel povedati, kje so njegove hčerke.
Janezek je medtem zrastel v krepkega in zalega mladeniča in je bil daleč naokoli znan po 3voji dobroti in usmiljenosli. Nobeni živali ni storil žalega in vse ljudi, revne in bogate, je imel enako rad. Marsikatera kraljična v sosednih deželah ei jo zaželela mladega kraljeviča za moža.
Janezek pa je vsa leta mislil samo na svoje štiri nesrečne sestre in premišljeval, kako bi jih rešil.
Nekega dne so je poslovil od očeta in odšel v širni svet izgubljene sestrice iskat...
Šeet mesecev in šest dni je že romal križem kražem po svetu, ko je nekoč proti večeru prišel do velikega gozda. Zaslišal je nad seboj štiri drobne glasovo:
»Bratec, joj, bratec, reši nas! Že petnajst let smo uklete v grde divje sovo...«
Kraljevič se je ozrl kvišku in zagledal na visokem topolu štiri sove, ki so obupno opletale s perotmi, pa se niso mogle geniti z mesta. Žalostno so gledale s svojimi velikimi, okroglimi očmi navzdol.
Kraljevič je hotel splezati na topol, pa ni mogel — tako visoko in debelo je bilo drevo. Obupno je vzkliknil:
»Seetrice, povejte mi vendar, kako naj vam pomagam?«
In so sestrice-sove spet žalostno zakrilile s perotmi in dejalo:
»Ah, bratec, saj ne moreš do nas in me ne moremo do tebe. Rešiti nas moreš le, če prideš do nas in nas stisneš na svoje srce.«
In so bridko znplnknle uboge sestre, ker so videle, da jim Janezek ne more pomagati.
Pa je zdajci nekaj močno zašumelo v zraku. Šest divjih gosi in šest divjih rac je prilelelo od-nekod. Spustile so se pred mladim kraljevičem na tla in največja med njimi je dejala:
»Ker si bil vedno dober do nas in nas nisi nikoli s puško preganjal, ti pomagamo rešiti uklete sestrice. Krepko se oprimi naših nog in ponesemo te na drevo!«
Kraljevič se je vzradostil. Oprije! se je ■/. rokami njihovih nog in race in gosi so ga dvignile kvišku k njegovim sestricam. Kraljevič je sedel na vejo, prisrčno objel vsc štiri sestrice — in glej čudo čudovito: v istem hipu so se njegove sestrice spremenile iz grdih sov v lepe deklice in vsi so bili pod drevesom na tleh. Okoli presrečnega Janezka in njegovih rešenih sestric pa je rajalo še šest drugih kraljičen in šest kraljevičev, ki jih je hudoben čarovnik nekoč začaral v divje gosi in raco in katere je Janezek prav tako rešil ča-rovne zakletve.
V vsej deželi je zavladala nepopisna radost, ko ee je krajevič s kraljičnaini živ in zdrav vrnil domov. Priredili so veliko gostijo njim na čast i n stari kralj je ukazal, da poslej ne sme nihče več biti krut do živali in ljudi.
Lonec s kaktusi
1. Gospod Kratkovid-vidnež ima na vso moč rad bodeče rože, ki jim pravijo »kaktusk. Od ju-Ira do večera se veselo smuka okoli cvetličnih lončkov, v katerih so vsajeni ti kaktusi.
2. Tinček in Tonček, ki sta vseh muh polna, se domenita, da gospodu Kratkovidnežu kakšno imenitno zagodetn na račun te njegove ljubezni do kaktusov.
3. Rečeno — storjeno. Medtem, ko gospod Krat-kovidnež blaženo dremlje v naslanjaču pred hišo, stakneta fantiča nekje velik cilinder.
4. Vanj položita neka, debelih kumar iu jih obložita z iglami, da so po. vsei " podobne kaktusom
5. Ko se gospod Krat-kovidnež zbudi iz prijetnega sna, se na vso moč razveseli, ko zagleda pred seboj zvrhan lonec kaktusov. (V svoji kratkovidnosti mož ne vidi. kako kruto jc varan ...)
G. Ampak burkasto dejanje Tinčka in Tončka iie ostane nekaznovano. Medtem, ko za plotom stojita in se gospodu Kratkovidnežu smejitn, se priplazi odnekod domači čuvaj Muki. V hipu se za-praši za fantičema in zagrabi euega od njiju za hlače.
7. Ob plotu, na katerega se hoče fantič rešili pred hudim psom, stoji l il ; s pravimi kaktusi, Resk! bums! pade fantič s plola na tla — kaj ga čaka tam, vidite na sliki.
za bistre glave
Rešitev zloženke
K—os j—elka e—ncijan
s—m reka o—Ijka m—ah o—t rok j—elen e—na
r—i ž
0—vca
ž.—efran
1—gla c—imet c—ukrat
Rešitev izpolnfevalhe
Jaz mislim nate, mati. Vso noč ne moreni spati, vso noč iz senc in mraku za tabo duša plaka.
Brez solnca in brez cveta so moja mlada leta, vsi cilji izgubljeni, odkar te ni pri meni.
Kot zvezda, ki utrne sc v noč in se ne vrne, si tiho ugasnila, me v temi zapustila...
Jaz mislim nate, mati. Vso noč ne morem spati, vso noč iz senc in mraka za tabo duša plaka.
Pravilno je rešilo zloženko in izpolnjevalko 89 reševalcev. Za nagrado je bil izžreban Ferdo Ferenc, učenec V. razr. na Vrtači, Ljubljana. Mestni trg 3. Dobi knjigo Winnetou.
Zlogovnica
Ska—br—sto—ra— Iji—na—ca—Stan j—me— —ra—vo—do—na— ra— go— dov — šo — kran j— —go—no—šmar
Sestavite iz teh zlogov 6 besed, ki pomenijo: t. Mesto na Gorenjskem.
2.	Mesto no štajerskem,
3.	Mesto na Dolenjskem.
4.	Letovišče na Gorenjskem.
5.	Zdravilišče na Štajerskem.
6.	Izletniški hrib v bližini Ljubljane.
Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 18. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
za Zidano voljo
Čemu?
Pepček si je na sosedovem vrtu brez dovoljenja nabral klobuk češenj. Ne da bi ga kdo videl, spleza čez plot, pri čemer si seveda raztrga hlače, in odbeži ko blisk.
Pa mu nenadoma zastavi pot Francek in vzklikne: »Le čakaj, ti si češnje kradel! Kakor hitro jih ne daš meni polovico, pa te za-tožim!«
Pepček se prestraši, mu da polovico češenj in jo hoče pobrisati z drugo polovico, a Franckov starejši brat, ki je oba opazoval, ga zadrži:
»Odkod pa imata češnje? Tako? Pepček jih je ukradel? Že povem očetu! Ali bo šiba pela!«
Pepček sc vda. »Če nc boš povedal, pa ti dam češnje!«
Starejši Franckov brat je zadovoljen in jokaje se Pepček izmaže: »Čemu sem si pa zdaj prav za prav hlače raztrgal?«
Imenitna pogača
Dva potepuha prideta trudna in lačna do kmetske hiše in eden od njiju stopi v hišo in prosi kos kruha. Kmalu se vrne k tovarišu, ki ga zunaj čaka, z velikim kosom pogače v roki.
»Gospodinja je zelo dobra ženska,« reče. »Danes imajo ravno kosce, pa mi je odrezala tale kos pogače. Takega priboljška že dolgo nisva imelo, bratec.«
Čez nekaj časa pa se isti potepuh spet oglasi v hiši in prosi ženo, ki mu je dala pogačo: »Mati, dajte mi recept, kako delate pogačo!«
»Recept bi radi?« se začudi žena. »Čemu vam bo recept?«
»Veste, mati, s prijateljem se prepirava. On trdi, dn sta v pogači dve žlici cementa, jaz pa trdim, da so tri ...«
Zakaj bi potem jokal?
Mama stopi nepričakovano v sobo in vidi, kako «i Mihec obvezuje krvaveči prst.
»Ti revček ti!« sočutno vzklikne. »Kaj si si pa naredil?«
»Z nožem sem sc urezah« pove Mihec.
>I'a nisi nič jokal, junnčck moj?«
»Nc! — Sem mislil, da te ni doma...«
Čc cigan pade v vodo...
Cigan vpraša cigana: »Kaj pa so napravili ljudje, ko si nenadoma padel v vodo?«
Cigan (ogorčeno): »Veš kaj? — Kos mila so vrgli za mano!«
Struklji
Pri Korenčkovib jedo štruklje. Dobre maslene štruklje, ki kar sami lezejo po grlu.
Micka zahteva še en štrukelj. Mama pa ji pravi: »Nič več, štrukelj bi bil zato pretežak.«
»Mama, ga boni pa držala z obema rokama I« se odreže Micka.
V šoli
Učitelj ves jezen: »Takega razreda še nisem imeli To je pravi brlog lenuhov, inalomnrnežev, pretepaîev, razgrajačev... (Ta hip na hodniku
pozvoni šolski zvonec.) — Nadaljeval bom prihodnjo uro!«'
494.	Dragi striček! — Iz Sremske Mitrovice najbrž še uisi dobil nobenega »pisanja«, zlasti pa ne iz naše šole. Ker bi pa tudi midva rada nekoliko pogledala v tisti 1 voj elavni kotiček, Ti piševa tele vrsticc. Naša šola sicer ni slaba, pn sva lc skoro vsak dan zaprta. Takrat pa midva skačeva po razredu in pojeva tisto lepo pesem, ki jc tudi Tebi zelo všeč: »Kje so mojç rožice?« (namreč: pisane in bele.)
Črnilo se je razlilo, pero se je sklalo, s tem se jc najino pismo končalo. Lepo pozdravljava Tebe in ves Tvoj vrtec. Upam, da se v kratkem kaj oglasiš pri nas v šoli.
Peter če k Cerar in Lojzek Ilija,
učenca (?) razr. v Sremski Mitrovici.
Draga moja fantička Pctrček in Lojzek! — Vajino prisrčno pisemce me je na vso moč in šc malo razveselilo, kajti nisem doslej v reenici še nobenega »pisanja« iz Sremske Mitrovice prejel. To je bil zame že kar velik dogodek in za moj kotiček seve tudi. Od gromozanskega začudenja nad dvema tako redkima in dragima gostoma je zazijal, tako široko zazijal, da sem se gn kar prestrašil in ga v skrbeli pobaral; »Ja, kaj pa je s teboj, kotiček moj?« V tem hipu pa se je njegovo gromozansko začudenje spremenilo v gromozansko radost in namesto odgovora je navdušeno zagrmel iz dna srca: »Živijo!« Ni mi treba še posebej razlagati, draga moja fantička, da ta dobrodošlica ni veljala nikomur drugemu kakor vama.^ »Živijo!« zakličem tudi jaz za njim in vse svoje kotičkarje poživljam, naj storijo isto!
Zdaj, ko sem vaju svečano sprejel v našo sredo, se pa kar epodobi, da vaju posadim na častno mesto v kotičku in z vama malo po-k ranil jam.
Tamkajšnja šola, pravita, ni slaba šola, pa sta klub temu vsak dan zaprta. Saj se mi smilita, grozno smilita, ampak kljub temu si ne morem kaj, da vama ne bi očetovsko 6trogo požugal s kazalcem: »Zakaj pa nista pridna, a? Učitelja je treba ubogati, zmerom in poveod ubogati, pa naj ima še takšno piko na vaju! On že ve, zakaj jo ima! In naj se magari zmoti in v raztresenosti reče, da jc 2X2—5, vidva mu morata kot poslušna učenca na vse grlo iritrditi: »Tako je, gospod učitelj!« To zahteva ion ton in pokorščina in ponižnost in spoštovanje in ne vem kaj še vse do starih ljudi. Vtie-nita si le moje modre in zlate nauke v srce!
Kadar sta zaprta, nnjraje prepevata ono prelepo: »Kje so moje rožice...«, pišeta dalje. Nič ne rečem, je res kar zadosti čedna in mila tn pesem, ampak najlepša pn tudi ni! Jaz n. pr. mnogo raje prepevam ono, ki sem jo spesnil in uglasbil sam in se takole glasi:
Krivce za klobukom, nagelj rdeč v gumbnici — takšni smo fantički, ki slovenske smo krvi!
Krivci so poguma našega ponosen znak, nagelj znak ljubezni žarke, kot je v polju mak.
Tri reči so svete
nam ko ptičkom šumni log
in ko rožam solnce:
mati. domovina, Bog!
Prepričan sem, da bo ta pesem tudi vama močno ugajala — saj sta fanta od fare — in da jo bosta odsihdob namesto one druge prepevala noč in dan. Le dajta, jaz vaju bom pa v duhu navdušeno epreinljal na orglice, da to odmevalo na vrh Triglava!
Vajino veleprijazno povabilo, naj vaju ob priliki kaj obiščem v tamkajšnji šoli, pa moram z žalostnim srcem odkloniti. Kajti sem previden človek in se nerad spuščam v takšne gro-zanske nevarnosti. Ilolaj, samo pomislita, kako lahko bi se zgodilo, da bi gospod učitelj tudi mene pridržal v šoli in bi bili potem vsi trije pod ključem... Nak, zaenkrat mi to še kar nič ne diši!
Bog vaju živi in še kaj mi pišita! — Kotičkov striček.
495.	Zelo prijazni Kotičkov striček! — Danes Ti pišem že četrtič, pa mi dozdaj niti enkrat še nisi odgovoril. Nc vem, ali Ti moja pisma niso všeč, ali pa gojiš v svojem muhastem srcu kakšne druge nakane. Ko bi Ti vedel, kako lep kraj je Stična in kako smo tu vsi s celim srcem vdani samo Tebi in Tvojim stori-jam, bi nas gotovo ne deval lako v nič. V zadnjem pismu sem Te povabila, da pridi k nam, pa najbrž ne upaš priti. Če mi še zdaj nc odgovoriš, potem je z nama amen!
Tc pozdravlja Tvoja užaljena Tilka Zoreč, učenka V. razr. v Stični.
Draga Tilka! — Pregrozno bi bilo, če bi bilo z nama »amen«, zato to pot ne premišljujem prav nič, ali bi ali ne bi... nego Ti kakor blisku — grom jndrno odgovarjam.
Muhasto srce imam, praviš. Čudo čudovito, da jaz o tem nič ne vcin! Sem bil do danes trdilo prepričan, dn imam v prsih človeško srce — no, zdaj pa takole razočaranje! Namesto z ljudmi, sc bom moral odsihdob z muhami bratiti, kajti človek z muhastim srcem pač ne spada drugam kakor med muhe... Joj, prejoj. kako strašno me jc to Tvoje neusmiljeno odkritje potilo! Morje pregrenkib solz bi začel pretakati — če bi imel kaj čebule ali česna pri roki...
S celini srcem ste vdani meni in mojim storijam? To si pa ginljivo lepo povedala, to! Neki moj kolega v uredništvu, ki ima jeziček strupen kakor gad, je sicer k temu pripomnil, da ste mi najbrž samo s počenim ercem vdani — ampak prepričan sem, da govori iz njega zgolj zlobna zavist! Njemu namreč nihče niti s počenim srcem ni vdan, zato strese svojo jezico nad menoj, ki sem miroljuben in potrpežljiv človek. Nad drugim je pn ne upa. Kajti predobro ve, hudobnež, da bi kdo drugi že zdav-nej vzel v roke škarje in mu — švrk, švrk! — odstrigel vsaj polovico strupenega jezička ... Jaz pa vse mirno pretrpim in ne potožim nikoli nikomur bridkosti svojega muhastega srca in krivice, ki se mi godi. Kajne, kako dober človek sem?
Pa šc drugič kaj! Lepo pozdravljena! — Kotičkov striček.
Franckova molitev.
Francck kleči ob postelji in moli veîerno molitev:
»Ljubi Bog! Daj, napravi tako, da sosedov Janezek ne bo več metal kamenja vame. Čc ti tega r« napraviš, poskrbim sam, da mi bo dal mir... Amen.«
Junak.
Nedeljski lovec (ki je streljal zajca): »Zadel ga eicer uisem — ampak beji sc uie pa le!«
DELAVSKI VEST JVIK ZEN A IN DOM
Slovensko delavsko zadružništvo
Zaradi naših gospodarskih prilik — ker kmetijstvo pri nas močno prevladuje — smo dobili delavske konznmne zadruge veliko pozneje, kakor drugi narodi. Tudi njih razvoj je bil bolj počasen.
Prve delavske konzumne zadruge na slovenskem ozemlju so bile ustanovljene v letu 1882 v rudniških revirjih Hrastnik in Trbovlje.V zadružni register so bile vpisane te zadruge z nemško firmo, v slovenskih zadružnih zvezah niso bile včlanjene, zato jih tudi ne moremo smatrati kot zadruge, ki eo zraslo iz našega zadružnega gibanja.
Kot prvi začetek našega delavskega konzum-nega gibanja moramo smatrati šele leto 1805. Tedaj je bilo pod vplivom krščansko socialnega gibanja ustanovljeno Prvo delavsko konzumno društvo v Ljubljani. Začetki I. delavskega konzumnega društva so bili ravno tako skromni kot pri zadrugi ročdalslcih pionirjev. V kleti Ovijačeve hiše na Kongresnem trgu jo imela zadruga svoj lokal, ki so ga njeni ustanovitelji sami primerno uredili za prodajalno. Konzumno društvo se je polagoma razvijalo, p» zaključku vojne pa je v svojem razvoju napravilo velikanski korak. Število poslovalnic in članov se je znatno pomnožilo, v raznih krajih predvsem industrijskih, je moralo društvo odpreti nove prodajalne. Sedaj ima društvo 37 prodajaln, pri katerih kupuje svoje potrebščine okrog lO.OCO članov, od katerih tvorijo delavci ogronmo večino. Letno nakupijo člani pri I. delavskem konzumnem društvu za nad 20 milijonov l)in blaga. Kot 3%-no dividendo za nakupljeno blago povrne društvo članom nad pol milijona dinarjev letno. Korist, ki jo zadružniki od društva imajo, je torej prav znatna.
I. delavskemu konzumnemu društvu v Ljubljani so v naslednjih letih sledile delavske konzumno zadruge v Dev. Mariji v Polju, Kropi, Jesenicah itd.
Kakor pa so seveda v delavskih konzunmih zadrugah zastopani tudi drugi stanovi, kmetje, uradniki itd., tako dobimo tudi delavce pri zadrugah, ki jih smatramo kot kmetijske zadruge. Jasne ločitvo ni in jo ponekod tudi pri danih razmerah težka. Zato tudi ni mogoče navesti števila delavskih konzunmih društev, še manj pa števila
Nedeljski počitek
Delovno ljudstvo vsega sveta se bori za skrajšanje delovnega časa. Delavske organizacije, gospodarski strokovnjaki, državne vlade in celo Zveza narodov se resno trudijo, da bi uvedli skrajšanje delovnega časa. Ni več govora o tem, ali more skrajšanje delovnega časa kaj omiliti splošno krizo in brezposelnost, govor jo le o tem, kako naj se izpelje to skrajšanje delovnega časa.
Pa kljub temu moremo dan za dnem opazovati, da kapitalistične magnate ta problem pravnic no skrbi in ne briga, če imajo le šc dovolj naročil za svoje izdelke. Še celo ob nedeljah in praznikih morajo delati njihovi delavci. Tako vidimo, da so ob največjih cerkvcnih praznikih, kot n. pr. ob sv. Rešnjem Telesu, Vncbohodu in raznih Marijinih praznikih, ob splošnem zgražanju vernikov tlakujejo ceste, odvažajo smeti in zidajo stavbe.
Ko je nedavno avstrijska vlada hotela z zakonom določiti, ob katerih cerkvenih praznikih mora delo počivati, so trgovski in industrijski krogi zagnali tak vrišč, da je bil predlog takoj odstavljen z dnevnega reda.
Trdimo, da je delo ob nedeljah in praznikih socialni in verski zločin. Ni prav nobenega opravičila, da se ob nedeljah zida, prepeljavajo tovori, ni danes razloga za nepretrgano delo v vseh tovarnah, kjer ni plavžev, ko vendar vidimo tako preobilico produktov, da posamezne tovarne svoj obrat sploh ustavljajo. Tako je n. pr. neka predilnica — kar povzamemo iz Vestnika prvega delavskega konzumnega društva v Ljubljani — ustavila svoj obrat radi pomanjkanja naročil. Ko se je zopet nabralo dovolj naročil, so nekaj delavcev zopet sprejeli nazaj, a ti so morali delati noč in dan ter tudi ob nedeljah, da so se naročila čim preje izvršila. Ko so bila naročila izvršena, pa so tovarno zopet zaprli. Tako so morali delavci kršili Gospodov dan, samo da jc bilo ugodeno dobička-željnoeti nenasitnega kapitalista, ki jo hotel čim večjega dobička pri malih stroških.
So tudi tako zvani krščanski obrati — katerih lastniki so seveda kristjani samo po krstnih knjigah — ki nočejo poznati nedeljskega počitka in nočejo vedeti, da nedeljsko delo nima blagoslova. Ti obrati tvorijo največje pohujšanje in največje zlo. Kajti kristjan nc krši le državnih, ampak tudi božje zakone.
Prva zahteva, če hočemo brezposelnost vsaj nekoliko omiliti, jo tedaj, prepoved nedeljskega dola in dela ob praznikih. Seveda nc sme biti taka prepoved samo na papirju, kot jc to pri nas. Naš zakon o zaščiti delavcev prepoveduje namreč nedeljsko delo. Toda za to določbo se podjetniki nc zmenijo. In dokler se podjetnikov ne bo prisililo k izvrševanju zakonitih dolžnosti, toliko časa seveda ni misliti na zboljšanje današnjih razmer.
Drobne vesti
50.000 dinarjev jo prejela Borza dela v Tuzli, da jih razdeli med brezposelno delavstvo teritorija to borze.
Težka rudarska nesreča se jc zgodila v Po-renju blizu mesta Karnapa. Bilo je 7 mrtvih in več težko ranjenih.
Krščansko strokovne zveze v Nemčiji so sc prostovoljno izenačile z državnimi strok, zvezami.
Berlinska mostna občina ne more plačali svojih nameščencev, ker znaša deficit 313 milj. mark.
Sto nad eno milijardo dinarjev »posojila delne so podpisali dosedaj v Češkoslovaški republiki.
Sv. zahon-vrelec življenja
Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Diu 20-—.
delavcev, ki se jih poslužujejo pri nakupovanju svojih potrebščin.
Ko govorimo o našem delavskem zadružništvu, moramo omenili tudi stavbne zadruge, ki imajo namen preskrbeti stanovanja za svoje člane. Stroški za stanovanje znašajo povprečno eno petino do ene četrtine delavskih dohodkov, za delavstvo je pač velikega pomena, če moro pri teh izdatkih kaj prihraniti, lako kakor pri izdatkih za druge življenjske potrebščine. V času stanovanjske krize, je pomen stavbnih zadrug za preskrbo zdravih, primernih stanovanj toliko večji. Na tem polju je vršilo pri nas dr. Krekovo delavsko slavbinsko društvo v Ljubljani pionirsko delo. Zgradilo je svojim članom celo vrsto hišic v Mostah in jih s tem osvobodilo nadaljnjih skrbi za stanovanja. Izmed delavskih stavbnih zadrug, ki delujejo v večjem obsegu, nnj omenimo Ljudsko stavbno zadrugo v Zagorju. Omenimo naj še, da obstoja cela vrsta stavbnih zadrug, ki pa imajo samo namen, da pospešujejo varčevanje med delavci in da da-dajo prostore raznim društvom in socialnim napravam.
Produktivnih delavskih zadrug nimamo veliko, a večina jih dela uspešno in imajo člani od njih velike koristi. Bistvo teh zadrug je, da člani obenem delajo za zadrugo kot delavci. Tako je pri Prvi žebljarski in Zelezo-obrlni zadrugi v Kropi. Usnjarski in čevljarski zadrugi .Runo« v Tržiču, Slamnikarski in klobučarski zadrugi v Mengšu, Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani in v So-darski zadrugi v Cešnjici. V vseh teh slučajih so zadruge organizirale hišno obrt, delavci delajo v zadružnem podjetju kot je to v Kropi, Tržiču, Mengšu ali pa delajo doma, zadruga pa skrbi za prodajo njihovih izdelkov, oziroma jim preskrbuje delo. Marsikje od naštetih krajev bi delavci brez zadruge sploli ne imeli dola, ali pn bi njihovo delo bilo slabše plačano kot pa je sedaj.
Omenimo naj še delavske hranilnice in posojilnice, ki so se začele ustanavljati v zadnjih letih. Delavske hranilnice in posojilnice imajo namen, da pospešujejo varčevajne med delavci in da dajejo posojila potrebnim članom. Ker se naslanjajo le na delavstvo in so šele v prvih početkih, so sredstva, s katerimi razpolagajo, le neznatna.
brezposelnih raste
lîeda in strašna brezposelnost delovnega ljudstva jo vedno bolj neznosna. Države ne morejo — v sedanjem gospodarskem sistemu — skoraj ničesar napraviti za ublažitev lakote brezposelnih množic, čeprav jim to narekuje splošna narodna in državna blaginja.
Danes nima nobenega zaslužka preko 30 milijonov delavcev. Z družinami vred strada od 120 do 150 milijonov ljudi. Ugotovljeno je, da jc ludi v naši Sloveniji vsak peti delavec brezposeln. — ; Zakaj taka ogromna brezposelnost? Zaradi tega, Ker je čim večji dobiček in izžemanje delovne sile edino vodilo in gibalo sedanjega kapitalističnega : reda.
Točne podatke o stanju brezposelnosti v posameznih državah je nedavno izdal Mednarodni delovni urad v Ženevi. Iz teh statistik je razvidno, da se jc splošno stanje brezposelnosti od 1. 1031 iu 1932 letos še. poslabšalo. V večini držav se je namreč število brezposelnih močno zvišalo.
V suhih številkah ee nam brezposelnost v sledečih državah kaže takole:
	september	avgust	marec
	1931	1932	1933
Avstrija	237.000	334.000	478.03^
Avstralija	120.000	122.000	116.052
Belgija	70.000	165.000	207.112
Češkoslovaška	215.C00	459.000	918.334
Chile	56.000	77.000	102.105
Danska	35.000	74.C00	189 805
Estonska	1.000	З.ОСО	N 3.000
Finska	9.000	15.000	15X00
Francija	37.000	264.000	368.829
Gdansk	21.000	28.000	27.4C0
Holandija	115.000	262.000	230.136
Ir.ka	21.000	77.000	82.300
Italija	693.000	945.000	1,229.387
Japonska	233.000	415.000	503.958
Jugoslavija	? 7.000	711.000	? 23.500
Kanada	31.000	37.000	81.061
Litva	4.000	9.000	7.500
Madžarska	29.000	29.000	78.020
Nemčija	4,214.000	5,223.000	6,000.858
Norveška	22.000	27.000	42.437
Nova Zelandija	50.000	56.000	51 698
Palestina	36.000	29.000	30.780
Poljska	246.000	190.000 '	226.601
Romunija	22.000	32.000	35.420
Saarsko ozemlje	20.000	38.000	43.500
Švedska	46.COO	79.000	138.131
Švica	18.000	47.000	96.273
U. S. A.	10,027.000	11,590.000	16.774.000
Velika Britanija	2.813.000	2,946.000	2,914.914
Skupaj	19,448.000	23,603.000	31,016.145
Veliko nam povedo gornje številke. CM leta 1931 dalje do marca t. 1. se je brezposelnost na vsem svetu dvignila za 7,413.145 oseb. Računati moramo tudi s tem, da v tej statistiki Mednarodnega urada dela ni vpoštevanih še veliko držav, kakor n. pr. Španija, Portugalska, Turčija, Grčija itd. Pripomniti moramo, da tudi to uradne statistike povsem nc drže za vse naštete države. V resnici je brezposelnih večkrat le še nekoliko več n. pr. v Jugoslaviji. Armada brezposelnih torej raste. Predstavljajmo si, koliko ti brezposelni reveži in njihove družine trpe. Krik bede je vedno jačji in zato bo težko zadržati val raznih krilatic in gesel, ki se kot velika povodenj vali čez ves svet.
Narobe je svet, zato jc pa tako. Vprašanje brezposelnosti je gotovo eno najvažnejših svetovno gospodarskih vprašanji — Veliko lahko stori zn ublažitev tega vprašanja vsak posameznik z dejansko krščansko ljubeznijo. Vzgajajnio tudi ljudi za družabni red. ki ne bo v službi brezmejnega izkoriščanja delovnega ljudstva, pa bomo marsikaj zboljšali!
Za birmance kupite dobro in poceni v
Trpinovem bazarju
Maribor, Vetritijska 15
Oglejte si îaioeo prod nnkupnm?
Lepota in red v kmetshi hiši
Če si položimo roko na srce, moramo tisti, ki smo izšli iz kmetskih in delavekih domov, priznati, da nikoli več v življenju nismo tako dobro spali, kakor na trdi domači jiostelji, in dn nikoli več nismo tako spoštovali, tako hrepeneli po vsaki drobtinici lepote kakor v tistih skromnih razmerah. Prav zato nam je ostalo do tistih domov v vsej njihovi skromnosti neko sveto spoštovanje, mil spomin, kakor nam takih čuvstev poslej ni moglo vzbuditi nobeno gosposko opremljeno stanovanje. Priznati moramo, da nam je prav v skromnem kmetskem ali delavskem domu, ob bridkem očetu in sladki materi — včasih je bilo tudi obratno! — vzklila srčnu kultura, najdražje in najboljše, kar imamo. Ta doni nam torej ni ostal ničesar dolžan, razen morda včasih telesnega zdravja (čc je bilo stanovanje lc prenezdrnvo ali pomanjkanje le prehudo). Vendar pa moramo tudi priznati, da so danes drugi časi in druge potrebe in du je le naravno, čc sodobno žensko kmetsko mladino dosedanje razmere nc zadovoljujejo več in se ji hoče lepote v obliki mestno urejenega stanovanja in mestno ukrojene obleke. Nov duh zahteva tudi novo zunanjost.
Sevc mora pametna žena vedeti, da v kmetsko hišo lic spada vse kakor v mestno stnnovanje, ker je način življenja nn kmetih povsem drugačen in drugačne tudi potrebe. Vedeti mora, dn jc vrednost vsakega predmeta predvsem v njegovi dobri kakovosti in v tem, <la čim najbolje služi potrebam, to je v njegovi praktičnosti. Tnk predmet je žc sam po sebi lep in dragocen in mu ni treba šc posebnih okraskov, kričečega videza. Veliko ulogo igra pri opremi stanovanja moderno zdravstvo, katerega zahteve se pa popolnoma krijejo z zahtevami lepočutju in praktičnosti: enostavno, svetlo, pregledno, lahko premakljivo, trpežno, da prenese temeljito čiščenje. Naše strokovno šolstvo, naši obrtni krogi bi morali utirati pot dobremu zdravemu okusu med našimi kmet-skimi in delavskimi sloji in pri izdelovanju |»o-liištva vpoštevati njihove posebne potrebe.
Stavbene nedostatke naših kmetskih hiš jc bil že pred dobrimi dvajsetimi leti grajal pokojni dr. Krek in opozarjal, koliko kmetskih gospodinj oboleva in Ilira zaradi njih, posebno zaradi prepiha in mrzlih tal, po vežah, ki во preje služile za kuhinje. Danes smo toliko nu-prcdovali, da ima domalega vsaka kmetska hiša zaprto kuhinjo in štedilnik. Premajhna oknu. vlažne stene in mnogo drugih nedostat-kov je pu šc marsikje ostalo. V teh hudih časih pa tudi ne kuže, da bi se kmetsko gospo-dastvo zaradi velikih prezidav zadolževalo. Počakati treba boljših časov in urediti lc najpotrebnejše. S temeljitim zračenjem in čiščenjem utegnemo znatno izboljšati vsak stanovanjski prostor. Na vsak način pa bi moruli imeti stanovanjski prostori prednost pred hlevi in L»i bilo treba prve najprej preurediti in izboljšati. — Pri zidanju novih kmctskili domov pa naj mojstri in stavbeniki še prav posebno vpoštevajo tudi načela naprednega gospodinjstva in žc v načrtu poskrbe, da bodo gospodinjski prostori gospodinji čim bolj na roko, da bo poskrbljeno za zadostno svetlobo in lagodno zračenje. Seveda sc inora pa predvsem tudi gospodinja sama brigati za to in dati stavbeniku potrebna navodila.
Л naj bo hiša in njena oprava taka ali taka, ako ni v njej reda, jo neprijazna, nc vabi, marveč odbija. Za vzdrževanje reda in snage pa jc treba veliko časa, in to temveč, čimmanj ztnisla za snago in red imajo ostali člani družine. Kmetsko gospodinjo mora imeti vsaj redoma vsak dan dovolj časa. da posprovi in počisti, in to njeno delo nc smemo manj ceniti kakor delo v hlevu in na polju. Kajti tudi v kmetskem gospodarstvu mora veljati, da jc človek prvi, da mu gre prvenstvo pred tvar-
MODNE NOVOSTI
nimi koristmi. Tudi grunt ne sme biti noben mnlik, kateremu bi se žrtvovali vsi drugi oziri.
Gospodinja bo pa porabila za čiščenje in pospravljanje tem munj čusu, čim bolj bodo pazili na snago in red v6i člani družine. Dokler bodo kmetski možaki štorkljali iz hleva ali s polja naravnost v kuhinjo in izbo, ne dn bi sc preobuli ali бј vsaj temeljito odrgnili obutev, pljuvali po tleli, puščali za sabo čike in iztresavali pipe, sploh ravnali v stanovanjskih prostorih kakor na dvorišču ali v hlevu — tako dolgo bo vsako izobraženejše dekle spreletaln zona pred kmetskim gospodinjstvom. Gotovo so vse to predvsem zgolj zunanjosti, k že dolgo ne pomenijo vsega, a pomenijo pa le mnogo.
Povojna moda. ki jc prinesla skrajšanje kril in zdravo poenostavljenje vse ženske obleke. jc bila ravno za kmetsko žeustvo, v kolikor ii i posnemalo njenih pretiravanj, naravnost odrešilna. Koliko In/je dela kmetsko dekle, kmetska žena v kratkem krilu, v lacodni, lahni moderni obleki, nego v prejšnjih težkih in dolgih krilih ter ozkih kočemajkahl Pa še bi se dalo tu marsikaj izboljšati. Kmetsko dekle in žena bi se pri delu mnogo bolje počutila, če ne bi nosila ponošenih cunj, ki so bile prvotno namenjene za nedeljo ali za pot v mesto in eo sedaj izgubile žc vso barvo in obliko — marveč |K>šteno delovno obleko, narejeno iz vsega početka za delo, torej iz trpežnega blaga in praktične oblike, ki pa more in mora vendarle biti brhka, da sc ni treba sramovati pred morebitnim nenadnim obiskom. Tu je za strokovno šolstvo in za iznajdljivost posameznih krojačic odprto hvaležno [Kilje. Tudi delavkam po različnih industrijskih obratih bi bilo s posebno delavno obleko najbržc zelo ustreženo
Poinladnn obleka: bela platnona jopica, ki se prilega životu, temno krilo in progasta bluza — liptopl
Moderno pohištvo
i

ШШ
; 1 v -
v	'Л , ■
"mfaks'
Stol, na katerem smo prisiljeni pravilno sedeti in nas no boli ne križ ne noge. Naslonjalo se pregiba in stolu moremo dati poljubno višino.
Loščilo za pohištvo. Ako hočemo osnažiti in osvežiti kakoršnokoli pohištvo, si oskrbimo naslednjo mešanico: V primerno steklenico nali-jemo v popolnoma enakih delili vina, špiritn. in lanenegn olja; stcklcnico zamašimo in dobro strc6emo, da se tekočine temeljito zmešajo med seboj. S to mešanico prav malo zmočimo volneno krpo in z njo temeljito odrgnemo pohištvo
Potem poliramo še z mehko brisalko.
*
Krtačice za roke moramo po vsakokratni uporabi temeljito izprati, ker milo drugače ščetine zmehča in začno gnili. Krtačo položimo vedno i" ščetinami navzdol, da so more voda odteči.
Vrečica za kuhanje jajc. Če denemo jajca kuhati v žc vročo vodo, sc rado zgodi, da jajcc udari ob dno in poči. To preprečimo, ako denemo jajca v majhno vrečico na zadrgo, ki jo sami splctcmo ali skvačkamo ali sešijemo iz organdina. Vročico z jajci potopimo v krop, trak pa ovijemo okrog lončenega ročaja. Ko so jajca kuhana, potegnemo vrečico iz lonca in položimo jajca (trdo kuhanal v mrzlo vodo.
INSERIRAJTE V »SLOVENCU«!
f*
SLOVENCEV" SVETOVALEC
Nas domači zdravnik
F. Z. V. Hudo trganje v glavi vas muči nekaj dni vsak teden in to že deset let po prehladu v otroški postelji. Praški in mazila ne pomagajo nič, tudi zdravnik ni stanja izboljšal. Nelahka zadeva, posebno zame, ki vas prav nič ne poznam in ne vaših okoliščin! Takšno trganje v glavi je izraz ali znak neštetih, več ko 77 različnih bolezni, splošnih in krajevnih. Poleg živčnih bolezni v širšem pomenu so bolezni možganov, možganskih mren, lobanje, oči, ušes, nosne dupline in stranskih votlin, zobovja, prebavil, izločal (posebno obisti), spolovil, krvnega obtoka in še katerih drugih vzrokov, da nastopi trganje v glavi. Če vam je nadloga zares mučna, pojdite k zdravniku svojega zaupanja in ne pričakujte, da vam bolezen kar »spihne«. S potr-plenjem od vaše in njegove strani se da izslediti pravi in glavni vzrok vašemu trganju in s smotrnim zdravljenjem menda tudi odpraviti. Če vam takšno zdravljenje ni mogoče iz kakršnegakoli razloga, pojdite v splošno bolnišnico na oddelek ali za notranje ali za živčne bolezni; tam se kmalu do-žene, kje vam treba zastaviti z zdravljenjem.
P. B. Š. Nesrečnika, ki je od rojstva ohrom-ljen, ki je bil v mlajših letih zmeden in se ga je zdaj polastila obupna zbeganost, ne kaže zdraviti in držati doma. S pomočjo občinskega zdravnika dosežete, da bo nesrečnik sprejet v primeren zavod, za dobo čakanja vam predpiše zdravnik pomirjevalna sredstva, da se olajša stanje bolniku in vam. Zdravila iz Zagreba in celo Berlina naročati za drag denar je gotova zguba!
A. Š. B. Zastarelo zasliženje dušuikov [vi pravite »kronično vnetje pljučnega katara«) pomeni časih samo omiljen izraz za pljučno jetiko. Ne bi hotel, da radi mojega nasveta bolezen zanemarite, zato se držite svojega zdravnika. Moja splošna vodila glede vtrjevanja vam ne morejo škoditi, če se jih poslužujete po pameti!
M. J. Š. Zdravila, ki so vam ostala od lanskih počitnic v veliki steklenici, vrzite proč! Vživanje medu pred zajtrkom je komu koristno, drugemu škodljivo, glede vas pa ne morem nič reči. Doslej nisem še nikomur naročil, naj vživa med na tešče, pri vas ne maram začeti.
P. B. M. Oroženela koža na stopalih povzroča poleti neznosne bolečine? Nič ne poročate o uspehih, oziroma neuspehih, dasi imate že gotovo svoje izkušnje s solmi, ki se v vseh listih in v izložbenih oknih ponujajo s kričečo reklamo in nosijo imena priljubljenih svetnikov? Svetni! i se mi smilijo, ki se zlorabljajo čisto po nemarnem za umazano do-bičkaželjnost... Kaj vam resno svetujem? Poleg pogostnega kopanja, oziroma umivanja nog nošenje prilegajočrh se, po nogi narejenih čevljev, v njih imejte še dobre vložke iz lufe ali drugega mehkega in luknjičavega blaga. Oroženela koža je odziv na škodljivosti, ki jih prestaja noga zavoljo neprimerne obutve.
I. R. B. Nenavadna utrudljivost po srečno uspeli operaciji na želodcu vas bega ter vam mott popolno okrevanje? Dajte se pregledati pri bližnjem občinskem zdravniku, če ni morda kakšna motnja pri srcu ali tam v bližini, kar bi trebalo posebej zdraviti. Bržkone je vaša utrudljivost posle-
dica živčne izčrpanosti zavoljo dolgotrajne želodčne bolezni in hude operacije. »Težka kri«, kakor vi označujete svoje stanje zavoljo nerednega in redkega mesečnega perila, ne more biti pravi ali glavni vzrok nepovoljnemu okrevanju, saj to bi se moralo javljati že poprej. Pogovorite ie z zdravnikom, kje vam je začeti z zdravljenjeml
A. Z. L. Slabokrvnost sama na sebi ni bolezen, marveč znak raznovrstnih bolezni. Iz vašega pisma je razviden močan in bržkone dolgotrajen nahod, ki se kaže v obilni množini gnojastega izcedka. Morda je res v nosu ali njegovih stranskih duplinah vzrok vaši slabokrvnosti in utrudljivost!. Ker vam navadno izpiranje ne pomaga dovolj, vam treba zdravniške pomoči. To dobite s potrdilom občine brezplačno pri domačem zdravniku ali v bolnišnici. Zdi se, da bo treba operativnega zdravljenja, če si hočete opomoči! Ne zgubljajte več časa z neuspešnim poskušanjem.
A. H. M. »Morska kost« na obeh nožnih palcih je posledica lepih modernih čeveljčkov. Kopanje in masiranje vam ne pomore, operacija je menda Se nepotrebna. Nosite zdaj do jeseni sandale, za hladno letno dobo pa si oskrbite čevlje, ki bodo narejeni ne po vaših že skvarjenih nogah, ampak po obliki zdravih nog, ki bodo imeli dovolj prostora za palca v naravni drži. Čevlje take oblike so imenovali prej amerikanske, dandanes jim pravijo športni. V takih čevljih vam »morska kost« izgine prej ko v enem letu.
J. Ž. R. Potenje nekajtedenskega dojenca ima bržčas svoj vzrok izven njega, v pretoplem odeva-nju ali sličnem. Opustite vendar gumasto podlogo, ki ovira prezračevanje in izhlapevanje kože! Saj ni posebna nesreča, če zmoči otroček namesto samo ene plenice kar dve naenkrat! Vse, kar obdaja človeka in posebno dojenca, ki ima posebno občutno kožo, bodi produšno, to je tako, da propušča zrak, pline in vodno paro!
Isti. Gnojenje po rokah, lahteh in zdaj tudi golenih v obliki »stržena« pri šesttedenskem otročku, mi ni prav jasno, dasi sem opazoval več tisoč otrok v tej dobi. Bržkone je običajno lovljenje kože, pn vašem otroku morda močnejše, ker ga držite preveč toplo povitega, morda pa je vse to »1 o j a v i -c a« (izredno izločanje žlez lojnic), za kar pričajo tudi »temenice« (kraste na glavi). Brez neposrednega zdravniškega nadzorovanja pač ne pojde.
Isti. Sončenje dojencev v prvih mesecih je modna pretiranost, ki vtegne več škoditi kakor koristiti. Opazujte vrtnarja, kako previdno ravna z rastlinami, ker ve, da isto sonce, ki daje vsemu rastlinju rast, nerazvite in nevajene rastlinice kar zamori. Enake in še večje previdnosti treba pri otrocih! Pred tremi meseci menda ni treba otročka izpostavljati golega sončnim žarkom, po tej dobi ge sme pričeti s sončenjem in sicer prvekrati naj traja sončenje tri minute, kasneje, ko se otrok privadi, se polagoma podaljšuje do pol ure. Sicer pa je bilo o tem pisano že letos.
F. K. Lj. Tisto prelivanje barv pomenja samo, katera kri prevladuje, venozna [ki je temnomodri-kastordeča) ali arterijalna (ki je živordeča). Ta pojav je v vašem primeru brezpomemben.
Pravni nasveti
Podpora svojcem mornarjev potopljene ladje »Dakse«. J. S. V. Z ladjo »Daksa«, ki se je potopila januarja 1930. je utonil tudi Vaš edini 18 letni sin. Nabiralo se je za svojce potopljenih mornarjev, a dobili ste le malenkostno podporo. Osnoval se je neki sklad, iz katerega so delili podpore. Postopanje se Vam ni zdelo pravilno in ste se pritoževali na razne oblasti, a vse je bilo brez uspeha. Od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ste zahtevali rento, a Vas je z Vašo zahtevo odbil. Pritožili ste se na sodišče v Dubrovnik, a brez uspeha. Kaj storiti? —V Splitu obstoji odbor »Zaklade Daksec, katerega cilj je podpiranje družin ponesrečenih pomorščakov, a v prvi vrsti vdov in sirot ponesrečencev. Po pravilih tega sklada mora ostati glavnica, ki so jo zbrali s pobiranjem, nedotaknjena. ampak se samo dohodki iz glavnice (obresti) uporabijo za podpore. Zato je Vaše pritoževanje, da se glavnica ni razdelila, ne-npravičeno. Tudi pritoževanje na razne oblasti v tem smislu ne more pomagati, ker se mora odbor držati pravil. V vsokem slučaju se obračajte le na navedeni odbor. Druga pa je stvar z rento. Starši ponesrečenega zavarovanca dobivajo rento v višini ene tretjine zavarovanega letnega zaslužka umrlega zavarovanca, ako je za njih vzdrževanje pretežno skrbel oni, ki je vsled nezgode umrl. O tem izda odločbo Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Proti tej odločbi ste morali po Okrožnem nradn vložiti pritožbo na sodišče delavskega zavarovanja (v Dubrovniku), iu to v 15 dneh. Proti razsodili tega sodišča ste se zopet mogli pritožiti v 15 dneh na vrhovno sodišče delavskega zavarovanja (v Zagrebu). Druge poti ni, posebno če ste te zamudili.
Mejniki. K. J. Pred letom ste postavili mejnike, vendar na svojem svetu. Sosed pa trdi, da stoje na meji in hoče postaviti ograjo do srede mejnikov. Vprašate, če sme to storiti? — Na svojem svetu sme postaviti ograjo, na meji pa le sporazumno z vami. Če je meja sporna, se morate pač najprej sporazumeti glede nje. V skrajnem slučaju pa imate sodno pot.
Razdalja hiše od meje. P. F. Ni predpisano, kako daleč mora biti postavljena hiša od meje. Vsekakor toliko, da sosed ni oviran v izvrševanju svojih pravic. Sicer pa morate pred graditvijo dobiti stavbno dovoljenje in bo moral tedaj sosed staviti svoje ugovore. V kolikor bodo upravičeni, jih bo vpošlevala že stavbna komisija, drugače ga bo pa zavrnila na pot pravde in bi v tem slučaju odločilo sodišče.
Prestavitev drvarnice. F. S. B. Radi bi drvarnico prestavili k meji, pa se temu sosed upira in zahteva komisijo. Vprašate, če vam sosed more braniti prestavitev drvarnice k meji tako. dn bi bila kap še na vašem. — Ne poznamo razlogov, iz katerih Vam sosed brani prestaviti drvarnico, zato ne moremo presoditi upravičenosti njegovega postopanja. Paziti boste morali, da ne boste posegali v kakšne sose-
dove pravice in ga v njih izvrševanju ovirali (n. pr. pri oranju itd.).
»šušmarstvo«. F. P. Lani sta izvršila dva zidarska pomočnika prizidek pri Vaši hiši, za katerega ste dobili stavbno dovoljenje. Sedaj pa ste prejeli od nekega zidarskega mojstra poziv, da ni u plačate določen znesek kot »procente« od dela, ki ste ga izvršili s pomočniki, s katerimi ste se pogodili. Preti Vam, da vas bo drugače naznanil zaradi šušmarstva in da boste morali nato plačati desetkrat toliko. S tem mojstrom niste napravili nobene pogodbe. Kaj storiti? — Vsa stvar diši po izsiljevanju in bi bilo dobro, da si tega mojstra malo ogleda državni tožilec. Če niste z njim ali z njegovim pooblaščencem sklenili pogodbe, mil niste ničesar dolžni. Če sta pomočnika izvršila delo, ne da bi imela obrtno dovoljenje, jih obrtno oblastvo lahko kaznuje. Pravica do preganjanja prekrškov po obrtnem zakonu pa zastara čez šest mesecev in se menda tudi pomočnikoma ni več bati kazni.
Izplačilo dednih deležev. A. N. G. Brat je imel izplačati dedne deleže 6 mesecev po očetovi emrti. Ta rok je že davno minul, vendar se brat za izplačilo ne zmeni. Vprašate, ali spadajo terjatve dednih deležev pod zakon o zaščiti kmetov. — Tudi takšne terjatve niso izvzete od zaščite in sc za to terjatev v slučaju izvršbe ne bo smela dovoliti prisilna dražba premične in nepremične imovine dolžniku, ki je kmet. ako njegovo posestvo ne presega 75 ha za obdelovanje sposobne zemlje. Nasprotno pa se od zaščite izvzame jo javne dajatve in z zakonom predpisane pristojbine, dolgovi do 500 l>in iz nakupa življenjskih potrebščin, ki so nastali od 20. oktobra 1931 dalje, terjatve za vzdrževanje, terjatve, ki izvirajo iz kaznjivega dejanja, terjatve za poljsko škodo, terjatve za plačo oseb, zaposlenih v dolžnikovem gospodarstvu, zakupnine in najemnine, kakor tudi terjatve obrtnikov za opravljena obrtna dela, dospele po 20. oktobru 1931.
Delavske terjatve pri podjetju v konkur-
zu. I. K. G. Uslužbeni ste bili pri podjetju, ki je prišlo v konkurz. Podjetje je ostalo dolžno vam in vašim tovarišem delavcem precej zaslužka. Ko jc bil že konkurz otvorjen, ste «lobili poziv, da morate založiti nekaj denarja, da bo šla stvar naprej. Obrnili ste se na konkurz-nega upravitelja, ki pa vam je odgovoril, da vam nc more nič pomagati, ker jc podjetje preveč zadolženo. Kako bi prišli do težko zasluženega zaslužka? — Terjatve delavstva, ki je bilo pri prezadolžcncu v službi, spadajo v prvi razred konkurznih terjatev, in to samo one iz zadnjega leta pred uvedlio konkurzo. ter se v slučaju, da j ostalo ka j premoženja, izplačajo v celoti, lipnike konkurzne mase je izplačali ne glede na stanje konkur/nega postopanja, čitu eo njih zahtevki pri sodišču ugotovljeni in
seveda dospeli. Za pravočasno izplačilo mora skrbeti konkurzni upravitelj, ki je navadno advokat. Če upravitelj konkurzne mase zadržuje izplačilo, se smejo upniki obrniti za pomoč na konkurznega sodniku. V vašem slučaju pa konkurz najbrž ni bil niti otvorjen, ker pišete, da ste dobili poziv, dn daste predujem. Ako namreč dolžnikova imovina ne zadošča niti za stroške konkurznega postopanja, se konkurz uvede le, če da upnik predujem za te stroške. Najtočnejšo informacijo o tem boste dobili pri konkurznem sodniku. Če nima pre-zadolženec niti toliko, da bi zadoščalo za kritje konkurznega postopanja, ki se morajo pokriti na prvem mestu, potem je malo upanja, da bi vi, ki za svoje terjatve niste niti vknjiženi, zaenkrat sploh mogli kaj dobiti od prezadolženca. Dobro bi pa bilo, da dosežete izvršilni naslov, to je sodbo, ali pa sodno poravnavo; to se pravi. da prezadolženca tožite, ali ga pozovete na sodišče, da sklene z vami izvršljivo poravnavo. S sodbo oziroma s poravnavo boste prezadolženca lahko vsak čas zarubili, ako boste ugotovili. da ima kaj premoženja.
I. R. C. — Ponavljamo, da v javni posvetovalnici ne moremo dajati informacij o raznih hranilnicah, posojilnicah in zavarovalnicah. — Obrnite se vendar na eno ali drugo zanesljivo osebo v dotičnem kraju, kjer je zavod, da vam zaupno sporoči, kar bi radi zvedeli od nas.
K R. S — Za osebne informacije o osebi, ki stanuje v Ljubljani, zaprosite upravo policije. Tozadevno prošnjo morate kolekovati s 5 dinarji.
Bolniško zavarovanje žene. I. R. C. — Radi bi vedeli, ali obrtnik lahko zavaruje svojo ženo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev in ali ima ona pravico v slučaju poroda ali bolezni do brezplačnega zdravljenja. — Zavarovati se morajo vse osebe, ki dajejo na podlagi kakršnegakoli delovnega razmerja svojo telesno ali duševno moč v najem. Ako torej obstoji med možem in ženo delovno razmerje, to se pravi, da je žena v službi pri možu. hi mogla biti zavarovana. Seveda pa ne sme biti to delovno razmerje samo navidezno, kar bi se dalo v posameznih slučajih ugotoviti po raznih okolnostih. V .ištev bi moglo n. pr. priti vpra-
šanje, če je po socialnem položaju zakoncev sploh mogoče verjeti, da je žena v službenem razmerju do moža; ali pa, če je sploh verjetno, da mož pri svoji obrti potrebuje družinskega člana kot jiomočiiika oziroma uslužbenca. Če je žena zavarovana, ima seveda vse pravice, ki vsakemu zavarovancu pritičejo po zakonu.
Obrtnikove terjatve pri kmetih. K. I. G. Imate pri kmetih več terjatev, ki jih radi zakona o zaščiti kmetov ne morete izterjati. Kako priti do zasluženega denarja? — Terjatve obrtnikov za opravljena obrtna dela, ki so zapadle po 20. oktobru 1931, lahko s tožijo in z njej sledečo izvršl>o izterjate; glede drugih se pa dogovorite s kmeti, da naj vam jih vsaj v malib obrokih odplačojo.
Postavitev hiše ob pešpoti. I. J. K. — Ob pešpoti nameravate zgraditi hišo. Sosed pa preti, da bo pot zaprl za vse stanovalce hiše, ki nimajo nobene pravice do nje. Ali ima res to pravico? — Ako je zemljišče, preko katerega votli pešpot, sosedova last in je ta pot tudi njegova, sme samo tisti hoditi po njej, ki ima na njej služnostno pravico, ali ki mu lastnik dovoli hojo po njej. Vsem drugim, ki bi hoteli brez pravice po njej hoditi, lastnik to lahko prepove in eventuelno tudi s pomočjo sodišče zabrani.
Nerodnost pri pošti. A. G. J. — Pišete nam, da vaš pismonoša pošto, katero zjutraj prevzame z vlaka, odnese domov na stanovanje, kjer jo drži do 8. ure, nakar jo šele odnese v urad. Ali je to dopustno? — Jasno je, da spada pošta v poštni urad in ne v privatno stanovanje. Zato javite vse te nerodnosti na pristojno mesto.
Pokojnina drž. uslužbenca. V. L. Lj. — Pokojnino more sprejeti tudi vaš pooblaščenec e pravnovcljavnim pooblastilom. Pooblaščeneo sme biti tudi žena in druge samopravne osebe. Začasna odsotnost v zdravilišču ne pomeni še spremembe kraja stalnega bivališča, zato vas v tem slučaju — po našem mnenju — ne morejo prestaviti v nižji draginjski razred. Glede ostalih podrobnosti pri izplačevanju pokojnina pa vprašajte Dravsko finančno direkcijo.
Zavarovanka. D. A. O. — Kako visoka hranarina vam pripada v slučaju bolezni z ozirom na vašo plačo, boste najtočnejše zvedeli pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev.
Vpis nn univerzi. D. V. Kdor je maturiral zunaj naše države, pa se hoče vpisati na našo univerzo, mora polagati dopolnilni izpit iz nacionalne skupine predmetov na enem izmed tukajšnjih drž. srednješolskih zavodov. Podrobne informacije o tem dobite pri vsakterea» gimnazijskem direktorju. Nadalj. na 12. str.
Kmetijski nasveti
M. K. Lj. Zatiranje brumorjn nn vrtu. —
Vsako leto se mi na mojem vrtu razmnoži bramor ter mi uniči mnogo zelenjave. Kako bi ga bilo najbolje zatreti. — Popolnoma zanesljivega in uspešnega sredstva za zatiranje bra-inorja do sedaj ne poznamo. Vzlic temu vam hočemo tu navesti nekaj sredstev in načii ,iv, kako se odkrižamo tega škodljivca, oziroma, kako omejimo škodo, ki jo nam povzroča na vrtu. Spomladi ga zatiramo tako. da vzamemo dva litra vode in ji primešamo četrt litra tobačnega izvlečka. Ko prekopavamo vrt in opazimo rov bramorja. ki pelje ▼ globino, zlijemo vanj nekoliko te tekočine in s tem zamorimo škodljivca, ki tiči v luknji z navzgor obrnjeno glavo. — Bramorje lovimo tudi v lonce. V ze-ienjadnem vrtu izkopljemo tam, kjer opazimo rov, luknjo, v katero vtnknemo lonec, na pr. spodaj zamašen cvetlični lonec, tako globoko, da sega do rova. Vanj se love bramorji večinoma ponoči, ko hodijo na parjenje. — Junija meseca najuspešneje lahko zatiramo bramorje, če pokončujemo njih gnezda. Kraj. kjer je gnezdo, se spozna po ovenelih rastlinah, gnezdo samo jvi po tem. da je trše nego okolica. Gnezdo se mora izkopati celo. da se jajca ne raztrosijo. — Če imamo vrt poln bramorjev, jih pokončamo tudi s tem. da skopi jemo jeseni približno pol metra globoke jame med gredicami ter jih napolnimo s svežim konjskim gnojem. Bramorji se nabero v torilem gnoju, kjer jim je bolje prezimiti. Spomladi, preden se prehude iz otrplosti, izkopljemo gnoj in uničimo škodljivce. — Ker prebivajo bramorji najrajši na peščeno-ilovnatih ali nn močno zagnojenih tleh, zato jim zagrenimo bivanje z apnenjem in s pogostim rahljanjem zemlje.	L.
F. G. N. Odpravo pustega duha iz soda. Jeseni ste iz soda iztočili vino, sedaj bi ga pa radi zopet napolnili. Opazili ste pa. da ima pust. zatohel duh. vsled česar se bojite, da se vino v njem ne pokvari. Želeli bi vedeti, kako bi to napako odpravili. — Slabo ravnanje s sodi po iztočenjn vina je skoraj vedno krivo, da se ti pokvarijo, in vendar zadostuje tako malo. da se ohrani sode zdrave. Ko smo vino iz njih iztočili, jih operemo. posušimo, zažveplja-mo in trdno zabijemo. Tako se sod ohrani vedno zdrav. Če se vam je sod pokvaril, ste gotovo slabo z njim ravnali. Pustili ste ga neosuše-nega. odprtega, neznžvepljanega na nepriklad-nem prostoru, zato se vam je moral pokvariti. Tak sod popravite najbolje na ta način, da ga temeljito izparite, če imate kje v bližini parni kotel. Če vam to ni mogoče, si pomagajte z vrelim kropom, v katerem ste raztopili 2% navadne sode (2 kg na tOO litrov vode). Na 100 litrov vsebine soda računamo navadno okrog 20 litrov kropa. Ko je krop v sodu. ga z veho dobro zamašite in na to kotalite, da se sodova raztopina povsod zaje v les in vniči vse škodljive snovi in nenrijelen vonj. Krop pustite v sodu več ur: med tem ga večkrat prekotalite. Ko je sod do čistega izpran, ga ovinite s kuhanico vinskih droži. da dobi zopet vinski duh. L.
A. Z.-C. Kako bi pregnal mravlje, ki jih je vse polno v kuhinji? Največ pn jih lazi okoli štedilnika in ni nobena jed pred njimi varna.
Znano vam je. da mravlje pred vsem stikajo po slnščiran. Če najdejo shrambo za živila in jedila, jih je le težko odvrniti, zlasti še če so se že naselile kje v hiši. Potem jih je mogoče uspešno zatirati le. če vemo kje je njih skrivališče, kar pa je težko dognati posebno tedaj, če prihajajo na svetlo skozi kakšno prav neznatno luknjico. Najnrej se nam posreči najti njih skrivališče, če jih opazujemo pri hoji po njih stezicah. Mravlja, ki nese težko breme, leze vedno proti skritemu mravljišču, ako je nn poti nihče ne moti. Ako kanemo na dobro uglajeno mravljinčjo stezico nekaj kapljic medu ali raztopljenega sladkorja, ootem še lažje doženemo smer. kjer je mravljišče. _ odkoder vedno prihajajo nove lačne mravlje in kamor odhajajo nasičene. Najdeno mravljišče polijemo na to dobro s kropom in se tako rešimo nadležnih mravelj. Vse težje je pregnati mravlje. če ne najdemo mravljišča ali če ga ni mo-Toče politi s kropom. Tu si pomagamo s «lad; korjem. ki gn reztopimo v vodi. V tej sladki raztopini namočimo veliko gobo, ki jo najprej
nekoliko iztisnemo in na to poloHmo да mravljinčjo stezo. V kratkem napolnijo sladkosnede mravlie gobo. Ko je goba polna mravelj, jo previdno dvignemo in vržemo v krop. Nato izperemo iz gobe mrtve mravlje, pomočimo izpraznjeno gobo zopet v sladko raztopino in jo položimo na stezo. To ponavljamo toliko časa, dokler niso vse mravlje pokončane. — Če prihajajo mravlje od zunaj v hišo, moramo pred vsem poiskati mesto, pri katerem prihajajo r hišo. Ako je na jdeno mesto v zidu, ga zadelamo s cementom ali apnom, ako pa je v lesu, ga zataknemo s kitom, ki ga pripravimo iz кгеавк lanenega olja in petroleja. Če pa tega ne moremo storiti iz kateregakoli vzroka, poskusimo odvrniti mravlje s snovmi, ki jim neprijetno dišijo. Tako lahko polijemo pivnik z ribjim oljem, terpentinom ali petrolejem in ga položimo na mesto, koder prihajajo mravlje. Mravljinčje stezice lahko tudi poškropimo s petrolejem itd. ali potrosimo po njih žvcpleni cvet (prah), naftalin ali tudi kuhinjsko sol. — Mravlje lahko preženemo iz hiše tudi z gozdnimi mravljami, ki jih prinesemo v večji množini iz gozdnih mravl jišč v hišo. in jih položimo povsod tam, kjer se pojavljajo hišne mravljei. Gozdne mravlje preganjajo druge mravlje in zapustijo hišo, ko ni več v hiši nobenih drugih mravel j.
Hroščevo leto je. Zato zatirajte rjavega hrošča, dokler je čas, da vam njegove ličinke-ogrci ne bodo napravili toliko škode na njivskih, travniških in vrtnih rastlinah v prihodnjih letih kakor v preteklih letih. Pomnite, da z zatiranjem rjavega hrošča najuspešnejše zatirate tudi ogree.
V pločevinasti posodi imate nekaj slabše vrste lanskega medu, ki ste ga bili namenili za krmljenje. Čez zimo se je pa razpustil in ima neprijeten, kiselkast okus. Če naj ga uporabite za pitanje čebel? Fr. J. v V.
Vaš med kisa. Najbrž je v slabi posodi, ki je pomanjkljivo zaprta in v neprimernem prostoru shranjena. Med zelo vleče zračno vlago vase in se vsled tega kaj hitro pokvari, če je slabo spravljen. Vzdrži pa leta in leta, če je bil točen dovolj zrel in bil shranjen v dobri, zaprti posodi in v suhen prostoru. Najbrž Vaš med ni ves pokvarjen. Zvodenelo plast, ki je za silo uporabna za pokladanje. dokler je Še kaj sladka, ko pa popolnoma skisa, pa neporabna, odstranite tako globoko, da pridete do kristilizirane trde plasti. Tam je med še zdrav. Ako je pa že ves razpuščen in kiselkast, ga ne uporabljajte za hrano čebelam, marveč ga razredčite z vodo in pustite odprtega, da ima zrak dostop. Tekočina bo kisala naprej i o dobili boste prav imeniten jesih.
Za bodoče pa vedite, da je pri medu treba paziti na te-Ie reči: točiti se sme šele takrat, ko je vsaj tretjina z medom napolnjenih celic že pokritih, shraniti pa v lesenih, glinastih ali pločevinastih pocinjenili (ne pocinkanih!) posodah. ki se dobro zapro, nn suhem prostoru, najboljše na podstrešju. Imate eno skušnjo več; vsaka šola pa nekaj stane.
J. G. v B. Suše se ni treba prav nHS batj
pri mladem nasadu, če ste skopali pri saditvi primerne jame in prst zboljšali z dodatkom velike množine dobrega komposta in če skrbite še za sledeče ukrepe: Po prvem večjem dežju dobro okopljite površino jame in to ponovite po vsakem večjem deževju. S takim okopava-njem nbijete kar dve muhi na en mah: uničite plevele in porušite zemeljsko skorjo, ki jo je zliil do*. Pleveli eo tako požrešni za vodo, da jo srkajo celo med koreninami mladega drevesa in pa še obenem odvzemajo drevesu — nebogljencu z maloštevilnimi koreninami — hrano. Skorja zemlje pa omogoča naglo izhlapevanje nakopičene vlage, kar z okopavanjem preprečite. — V bližini doma. knkor tudi v bližini vode po sploh priporočamo zalivanje no pravilu: vsak teden drevesu škaf vode. pn bo mir. Včasih so otroci vršili take posle zalivanja, katerim se je obljubilo prvi sad. aH pa reklo, da bo nn i lepše rastoče drevo njegovo. Tako dobe veselje do dela iu smisel za sadjarstvo. Poizkusite!	Sk.
ČITATELJEM ZA NEDELJO
Axel Munthe:
Gospod Alfonz
Z »malimi sestrami ubogih« v San Pietro in Vincoli v Rimu — nekako petdeset jih je bilo in večinoma Francozinje — sem bil velik prijatelj. Tako tudi s številnimi starkami in starčki, ki so našli zavetje v njihovem mogočnem starem poslopju. Italijanski zdravnik, ki bi bil moral pravzaprav zanje skrbeti, ni pokazal nikoli najmanjše poklicne zavisti ali nevolje, če sem jih obiskal. Niti tedaj ne, ko so po ledenomrzlem kamenitem tlaku kapele po temeljiti razkužitvi položili preprogo pitts-burškega milijonarja iz Grand hotela. (Bila je prej v sobi, kjer je bil umrl njegov sin za davico. Oče je bil moral plačati zanjo najmanj štirikrat toliko, kakor jc bila vredna; zato jo je pisatelj v veliko hotelirjevo jezo odnesel k »malim sestram«. Pisatelju, ki je bil zdravnik, je bogataš iz strahu pred okužitvijo daroval tudi vso obleko.)
Bilo mi je uganka, kako so »male sestre« zmogle, da so svojim številnim varovancem preskrbele obleko in hrano. Z majavim starim vozičkom so pobirale od hotela do hotela, kar jc ostalo jedi. Vsem, ki so poznali Rim tistih dni, jc bil pogled na njihov voziček domač. Dvajset sester — po dve in dve skupaj — je hodilo ves dan z velikimi košarami in nabiralnikom po mestu. Ob času sprejemnih ur sta dve redno stali v kotu mojega stop-njišča. Marsikateri mojih tedanjih bolnikov se jih bo spominjal. Vedno dobre volje kakor vse redovnice in polne veselih domislic sta uživali, čc se jima je ponudila prilika, da sta malo pokramljali. Obe sta bili mladi in zali. Gospa prednica mi jc bila žc davno zaupno povedala, da stare in grde sestre niso za nabiranje darov. Da sem ji vrnil zaupanje, sem rekel: »Tudi pri mojih bolnikih ima mlada in čedna sestra več vpliva.«
Sestre so Ic malo vedele o zunanjem svetu, vendar so čudovito razumevale človeško naravo. Na prvi pogled so spoznale, kje bi se dalo kaj dobiti v nabiralnik in kje nc. Menile so, da dajo mladi ljudje več nego stari; otroci žal 'c redko, razen če jim odrasli to vele. Možje dajo več ko žene, pešci več od teh, ki sede v kočijah. Angleži so najradodarnejši, za njimi so Rusi. Francoskih popotnikov je bilo tedaj le malo. Amerikanci in Nemci da se lc težko ločijo od svojega denarja, Italijani višjih slojev da so še slabši, medtem ko so italijanski reveži zelo dobrih rok.
S stoinpetdesetimi starčki, ki so jih oskrbovale, je bilo lahko ravnati v primeri s stoinpetdesetimi starkami, ki so se neprestano prepirale in kregale. Čcsto so sc odigravale med obema oddelkoma zavetišča težke drame. Tedaj so male sestre poskušale gasiti žerjavico, ki jc tlela pod pepelom, kakor so pač znale pri svojih skromnih izkušnjah.
Hišni ljubljenec je bil francoski gospod Alfonz, neverjetno majhnega in drobnega stasa. Stanoval je za modrimi zastori v kotu dvorane s šestdesetimi posteljami. Nobena drugih postelj ni imela zavese. Bila je to prednost, ki jo je užival samo najstarejši stanovalec. Sam je trdil, da ima petinsedemdeset let, sestre so mu jih prisojale dobrih osemdeset; po stanju žilja sodeč, sem ga cenil skoro na devetdeset. Pred mnogimi leti je bil prišel nekega dne z malo potno torbico v rokah, v oguljenem površniku in cilindru. Nihče ni vedel, odkod. Ves dan je tičal za svojimi zavesami, strogo ločen od vseh ostalih. Prikazal sc je samo ob nedeljah. S cilindrom v roki je ponosno korakal v kapelo. Nihče ni slutil, kaj je počenjal ves dan za zastori. Sestre, ki so mu prinašale juho ali skodelico kave — ludi posebna izjema — so pripovedovale, da sedi na postelji in brska med listinami svoje stare torbice ali pa neutrudljivo čisti svoj visoki klobuk.
Gospod Alfonz je zelo čislal etiketo pri obiskih. Najprej je bilo treba potrkati na mizico ob njegovi postelji, nato jc skrbno spravil svoje listine v torbico, zaklical z visokim glasom: »Entrez, monsieur!« in z opravičujočo se kretnjo povabil gosta, naj sede poleg njega na posteljo. Moj prihod mu je bil vedno v veselje in kmalu sva bila dobra prijatelja. Poizkusi, da bi izvedel kaj o njegovi preteklosti, so se izjalovili. Vedel sem samo, da je bil Francoz, ne pa Parižan, kakor sem bil mislil. Italijanski ni znal niti besedice, celo Rima ni poznal. Še v cerkvi sv. Petra ni bil, dejal pa je, da pojde »prihodnje dni enkrat«. Sestre so menile, da ni-
koli, ker sploh nikamor nc gre, dasi lahko hodi, ako hoče. Pravi vzrok, da jc ostajal doma šc ob četrtkih, ko so starčki šli z doma, je bilo nepopravljivo stanje cilindra in površnika, ki mu večno snaženje ni prijalo.
Tistega dne, ko so mu pomerili cilinder in površnik pittsburškega bogataša, oboje popolnoma novo in zadnje ameriške mode, se je pričelo zadnje poglavje v življenju gospoda Alfonza — zadnje, in morda najsrečnejše.
Iz vseh dvoran so prihitele sestre in celo mati prednica je stala na pragu, ko je naslednjega četrtka stopal gospod Alfonz v mojo lepo kočijo in svečano snel cilinder pred svojimi občudovalci.
»Eleganten je,« so se smejali, »rekel bi kdo, da je angleški milord.« Peljala sva sc vzdolž Corsa in se pokazala za hip na Pincio-u, preden sva izstopila na Piazza di Spagna, kjer je bil povabljen k meni na zajulrek.
Rad bi ga poznal, ki bi sc mogel ustavljati izkušnjavi in nc bi tega četrtkovega povabila raztegnil na vsak teden.
Tako je listo ziino pripeljala moja kočija vsak četrtek točno ob eni gospoda Alfonza na Piazzo di Spagna pred številko šestindvajset. Uro pozneje, ko so sc pričele moje sprejemne ure, ga je spremila služabnica Ana do čakajočega voza za redno vožnjo na Pincio. Potem sc jc gospod Alfonzo ustavil za pol ure v »Café Aragno«. Tam jc v svojem kotu ob skodelici kave z obrazom starega poslanika citai »Figaro«. Sledilo jc še pol ure najvišjega užitka, ko se jc vozil po Corsu in na Piazzi di Spagna vneto pogledoval za znanci, da bi pred njimi snemal novi cilinder. Nato jc zopet izginil za svoje modre zavese. Prihodnji četrtek pa jc žc ob zori zopet snažil cilinder.
Včasih sc je v največje veselje gospoda Alfonza primerilo, da je nepričakovano prišel kdo mojih prijateljev in z nami zaiutrkoval. Nihče med njimi ni niti slutil, odkod prihaja. Bil jc pa tudi res čeden v elegantnem dolgem suknjiču in novem cilindru, od katerega se je celo za mizo nerad ločil. Ker sam nisem vedel, kam bi ga uvrstil, sem ga slednjič napravil za upokojenega diplomata. Vsi moji prijatelji so ga nagovarjali »gospod minister« in Ana ga jc vselej nazivala »vaša svetlost«. Pri tem jc bilo treba videti njegov obraz! K sreči je bil precej gluh in razgovor sc je v glavnem omejeval na nekaj vljudnih pripomb o papežu ali vremenu. Ko pa je popil drugo kupico »frascatija«, sem moral ostati čuječ in biti vsak hip pripravljen, da mu umaknem steklenico ali pridem na pomoč pri kočljivem vprašanju ali še kočljivejšcm odgovoru. — Gospod Alfonz je bil goreč rojalist, pripravljen za vsako ceno strmoglaviti francosko republiko. Vsak dan je iz strogo zaupnega vira pričakoval poročil, ki bi ga pozvala nazaj v Pariz. To ni bilo tako nevarno, saj sem slišal že marsikaterega Francoza uničevati republiko. Ko pa je pričel govoriti o družinskih zadevah, sem moral zelo paziti, da ni izdal skrbno čuvane skrivnosti svoje preteklosti. Dobro je bilo, da me jc vsa-krat opozoril na nevarnost, omenivši svaka: »moj svak podprefekt...« Moji prijatelji in jaz smo molče soglašali, da je treba pri sami omenitvi te skrivnostne osebnosti umakniti vino iz njegove bližine in da ne sme niti kapljica več v njegov kozarec.
Točno se spominjam četrtka, ko je zajtrkoval 7. nami kipar in poseben prijatelj gospoda Alfonza, Waldo Storey. Starček je bil sijajne volje in izredno zgovoren. Še preden je izpraznil prvo čašo, je razpravljal z Waldom o sestavitvi armade iz bivših garibaldinccv, ki bi jo peljal na Francosko, zavzel Pariz in strmoglavil republiko. Slednjič jc ostalo samo še denarno vprašanje: pet milijonov bi popolnoma zadoščalo, enega bi v sili sam skupaj spravil.
Dozdeval se mi je nekam razgret in bil sem prepričan, da bo njegov svak kmalu na vrsti. Dal sem Waldu dogovorjeno znamenje, naj mu več nc
naliva.
»Moj svak podprefekt .. .« je dejal.
Ko sem odmaknil steklenico, je nenadoma umolknil in uprl pogled na svoj krožnik, kakor vselej, če mu kaj ni prijalo.
»Brez zamere,« sem rekel, »izpijmo še kozarec na vaše zdravje. Nisem vas hotel žalili in: Doli z republiko! — ker vi tako želite!«
Na moje začudenje ni iztegnil roke po kupici, mirno je sedel in strmel na krožnik. Bil je mrtev.
Vedel sem Ic predobro, kaj bi pomenilo za gospoda Alfonza in zame pravilno obvestilo policiji: ogled trupla po policijskem zdravniku, mogoče zapoznelo vmešavanje francoskega konzulata, slednjič bi umrlemu po možnosti ukradli njegovo edino imetje —- skrivnost njegove preteklosti.
Ano sem poslal h kočijažu, naj dvigne streho voza, češ, da se je gospod Alfonz onesvestil in ga bom sam spravil domov. Pet minut pozneje je sedel starček poleg mene na svojem običajnem sedežu, ovratnik zavilian preko ušes, cilinder na očeh, kol po navadi. Bil je natančno tak kot vselej, tc da je bil videti mnogo manjši kot v življenju, kakor vsi mrtvi.
»Čez Corso?« jc vprašal kočijaž.
»Seveda, čez Corso, to je najljubša vožnja gospoda Alfonza.«
Mati prednica je bila izprva malo vznemirjena; toda moj izkaz: »Smrt zaradi srčne oslabelosti« z datumom in žigom zavetišča je odstranil vse težkoče pri policiji. Zvečer so položili starčka v rakev, njegovo torbico za blazino pod staro glavo, trak s ključem jc itak vedno nosil okrog vratu.
Male sestre ne vprašujejo ne živih nc mrtvih. Dovolj jim je, da vedo, da so ti, ki iščejo pri njih zatočišče, stari in lačni. Vse drugo briga samo ljubega Boga, sicer pa ne njih ne koga drugega. Vedo, da mnogi njihovi varovanci žive in umrjejo pod napačnim imenom.
Hotel sem, da bi vzel gospod Alfonz svoj cilinder s seboj v grob, a sestre so bile mnenja, da to ne gre. Zal mi je bilo, ker bi ga gotovo veselilo.
Male sestre delajo od zore do mraka. Ne poznam dela, ki bi bilo hkralu tako blagoslovljeno in tako nehvaležno. Ni treba hodili v Rim, da jih srečaš. Revščino in starost najdeš povsod in male sestre s praznimi košarami in praznimi nabiralniki tudi. Položite jim vendar svoje obnošene obleke v koše, velikost je postranska stvar, vsaka pride sestram prav. Cilindri niso več sodobni, darujte jim svoje cilindre!
W. Bosenstein:
Sivčev zadnji pohod
Bela in neskončna se razprostira pokrajina severnosibirske obale, ob kateri prehaja tundra polagoma v bazalt. Zima vklepa naravo v svojo ledene okove. Kje se začenja morje, kje nehava kopno — kdo bi mogel to povedati? Vse je ena sama neskončna snežena puščava.
Sivec, volk, vodi svoje krdelo. S šiljastim nosom preizkuša veter; veje z morske strani proti celini.
Tedaj sc volk zgane, še enkrat preizkusi veter. stegne glavo čisto navpično v zrak, odpre gobec in iz njegovega grla se razleže klic na lov, ki se mu noben polarni volk ne more upirati. Nemudoma se oglasijo vsi člani tropa, ki so daleč naokrog raztreseni. Urede se v vrsto in v gosjem redu gredo po globokem snegu za sled jo svojega voditelja.
mast in so ga valovi vrgli na o Da L Kako sta rjovela medveda od srda! Peneč se je zn šumelo morje, ko sla jo slednjič odkurila.
Čudno, kako živo jo mogoče sanjati! Čisto jasno st: sliši zamolkli šum! Sunkoma plane vodilni volk ua svojem ležišču. Da, kaj pa je to?
Divje tuli vihar čez belo plan in goni pred sabo snežne oblake. Presunljivo se razleže sivčev glas. Drugovi so pa že na nogah. Nemirno dirjajo nekaj časa sem pa tja, potem se urede za vodilnim volkom, in stari vodi svoje krdelo nazaj.
Toda šumenje valov noče ponehati. Vmes grmi in poka lomeče se ledovje.
V blaznem begu drve volkovi vedno dalje in dalje proti rešilni celini. Tedaj vodnik z vso silo zavre tek. Nekateri volkovi pa se ne morejo več pravočasno ustaviti in treščijo v odprto vodovje.
Vedno dalje iu dalje se pomiku srebrnosiva črta. Zamolklo šumenje naznanja bližino odprtega morja. Tam, sredi bele neskončnosti, se riše temna točka. Hitreje žene volkove v njeni smeri. Tu je bil obedoval beli plajšar, severni medved, kralj ledenega sveta. In preostal mu je dobršen del.
Ostanki velikega tjulnja so kmalu pospravlje-ni. Krdelo se zopet na široko razproetre. Vsak posamezni volk si poišče za kosi ledu ali snežnim zametom varen prostorček, se po pasji navadi parkrat zasuče krog svoje osi, se zvije vkup in skrbno položi košati, mehki rep na črni smrček, ki je zelo občutljiv.
Volkovi epe globoko in prijetno. Sivec sem pa tja zadrgeta in zacvili. Sanjalo se mu je o prekrasnem lovu, takrat, ko so udrli v črede severnih jelenov ter davili in trgali... mno^vveS, nego so mogli požreti. In takrat, ko je lufrstar, izkušen kolovodja s svojimi zanesljivimi pajdaši celo belega plajšarja iu njegovo ženo toliko časa napadal in nadlegoval, da sta jim orjaka prepustila slastno kitovo truplo, s katerega so bili ribiči zrezali
A prav tako hitro so zopet na vrhu. Od groze tulijo, ker ne morejo več doseči celine — komaj jo še vidna na obzorju.
Počasi drobeča se plošča jih nese ven v besneče, hrumeč» vodovje.
Zaenkrat pri tem ni hudega — saj volk zna skoraj neomejeno stradati. Vrhu tega je sivec iz-prežal neprevidnega tjulnja, ki je legel ob robu plošče na sonce. Še se krdelo pokorava disciplini. Izkoriščajoč veter, so se v redkem loku razpro-slrli kakor strelci in se plazili proti plenu, skrivajoč se za najmanjšimi kritji. Ko pa se je tjulenj slučajno ozrl in jih opazil, so šinili proti njemu kakor Irop besnih vragov. V pičlih treh minutah so ga razmesarlli.
Toda že kažejo volkovi besno in lokavo svojo žolto zobovje drug proti drugemu. Majhen, star volk jo dobil med mesarjenjem dolgo prasko na desnem pleču. Bdeča vlaga pronica skozi gosto dlako. Strmo bolšči trop na ranjenca. Potem pa se kakor na povelje zakade v nesrečnika in v malo trenotkih ni za njim več sledi.
Evgen Zamjatin:
Desetmmuina drama
Tramvaj proge štev. 4 je letel skozi uevsko ledeno temo, in njegove rumene oči so brlele pod pritiskom mrzlega vetra. Notri je bilo 6vetlo. Dve rožnati komunistični mladenki sta razpravljali o Stalinu in opoziciji. Redkobesedna gospa je peljala v košarici ščene, dober-mana. Sprevodnik se jc tiho menil s ponižnim starcem, nekdanjo visoko osebo, o Bogu in duši. Nikomur izmed navzočih sc ni sanjalo, da bodo priče desetminutne tramvajske drame.
Sprevodnik je naznanil začetek drame. Svečano kakor cerkovnik je zaklical:
»Nekdanji trg Marijinega Oznancnja — Proletarski trg.«
Ta klic jc kakor uvodna igra simbolično razodeval vsebino drame — nasprotje dveh svetov. Sprevodnik jc odprl vrata, in v voz jc stopil prelep mladenič s številko »Moskovskih Izvc-stij« v roki. Zasedel je prostor meni nasproti, naravnal na kolenih nežne bisernoeive hlačke, privlekel iz žepa očala, jih obrisal z robčkom in nataknil. Seveda so bila ta očala ameriška, okrogla, z debelimi črnimi ojami za ušesi. Marsikdo izgleda v slični vpregi kakor doktor Fauet in dijak črnih šol. A prelepi mladenič je bil najbolj sličen dirkalnemu konju. Nestrpno je peketal z lakastini kopitom. Hitel je nekam na promenado, a sprevodnik se je kakor nalašč obotavljal.
Sicer pa ni bil eprevodnik kriv. Ni smel sprožiti zvonca in voza. preden ni vstopil drugi junak naše draine. Naposled je prilezel noter šc ta. Razkoračil ic noge v debelih škornjih
in obstal sredi voza. Nihče razeu njega ni občutil potresa, a pod škornji so se resno majala tla. Ves čudežni svet sc jc pozibaval, sc krožil in vrtel pred njegovimi blaženimi oči. Njegov pogled ju po vrsti obtičal na rožnatih deklicah. resni dami in pritlikavem dobermaiiu. »Kužek ... kužek« se je nagnil in pobožal ščene, a potres mu je zdaj odločno izmaknil tla izpod nog. Težko se je spustil na klop poleg mene in zagledal gizdavega mladeniča nasproti.
»Nno... lino, danes sem ]>a res malo okajen,« je rekel naglas. »A zakaj ne hi pil, če... če imam pravico do tega. Tukaj so moji žulji ... to jc moja pravica... Le poglejte jili!«
Pokazal je potujočemu občinstvu svoje roke ter me s tem oprostil dolžuosti popisovati njegov poklic in socialno etališče. Vse jo itak ]>ostalo popolnonm jasno. Usoda jc nedvomno nalašč spravila skupaj moža z žulji in lakiranega mladeniča. Pri mladeniču so se bleščala očala in pri mojem sosedu — zobje. Videti je bilo, da ima krt pkc bele, rženega kruha in mraza vajene zobe. Njegov megleni smehljaj je taval po obrazili, se samo za trenutek pomii-dil pri kužku in naposled obstal, ker so gu privabila bleščeča ameriška očala. Mož je uprl roke v kolena, dolgo nepremično gledal \ očala vpreženega mladega gospoda, se vedno bolj srečno muzal ter naposled neizrečeno navdušen nenadno zaklical:
»Glej ga no, kako je lep, kuj? Samo hlačke mu poglejte, koliko so vredne! In šc očala ima l>a lakuste čevlje... glejte no! O. ti ničeniur-než, ti!«
Mladi komunistinji sta kihnili. Ničcmurnež je poslal tetnnordeč; žc jc hotel skočiti iz vprege, a sc domislil, da bi bil prepir pod
njegovo častjo. Zato je samo stisnil usta in sklonil oje svojih očal nad dnevnikom.
A delavec ni odmaknil oči od njegovih očal. Pisane slike, ki so niti krožile pred očmi kakor kroži zemlja okoli sonca, so obstale. Sonce je zašlo. Smehljaj je izginil, in močni zobje se niso več lesketali. Sedel je mrk kakor noč.
»Le čakaj, ti, sotlrga. ti« je nenadno nagovoril ničemurneža. »Ti bom že dal vetra! Kdo pa si? Samo podrepnik kapitala si. da veš! Misliš, da boš naprej bral svoj list. ko da hi bil jaz eamo mu lia na oknu? Le počakaj! Takoj ti boni eno prisolil po očalih, po boš takoj videl... tisto pa žc, tla boš takoj videl, koliko jc ura!«
List na kolenih je zadrhtel. Ničeniurnež jc zaslutil, da je njegova sreča na promenadi izgubljena: utonila bo v krvi in podplutbah. Dvajset oči potujočega občinstva je razburjeno pričakovalo zaključek dejanja, /astor se jc že dvigal. Delavec jc vstal in potegnil roko iz žepa ...
Spreten režiser bi izrabil ta trenutek za vmesno zarezo, da bi se napeli živci gledalcev drame kakor strune, fn sprevodnik jc takoj poskrbel za to zarezo. Pohitel je od vrat na kraj dejanja, tla bi opravil svojo dolžnost vernega kristjana in varuha potnikov.
»Državljan... čujte no, državljan... to res ne gre! jc |>omirjcvalno rekel delavcu.
»Koj... rajši tiho hodi!« se jc ozrl dcluvec. Sprevodnik jc stopil nazaj in se zazibal. Tramvaj jc obstal.
»Nekdanji Veliki drevored — drevored Zmage proletarijata!« — jc zautrmral sprevodnik in sc uaslonil na vrata.
»Veliki drevored, praviš? To je moja postaja... A počakaj; ne grem šc! kaj bi šel! še bom ostal, čc imam pravico do tega!« Delavec sc jc sklonil nad ameriško vprego, in vsi so razumeli, da ne bo šel. dokler ne ho z zadnjim strahovitim sunkom končal splošne nestrpne napetosti. Gospa z dohermanoin je planila na noge, obe mladi komunistinji «ta odprli usta. »Tz-vestja« nn bisernosivih modnih hlačah so obupno trepetala.
»No. ti... ali čuješ... poglej me! Dvigni glavo, ti pravim!« jc zapovedal delavec.
Nečimurnež je poslušno dvignil v očala vpreženi obraz in zatisnil oči. Tramvaj jc stal. Odrevcneli sprevodnik ni bil v stanju sprožiti zvonca. Dclavcc se jc razkoračil, se utrdil na tleli in dvignil nad podrepnikom kapitala težko pest.
■No,« je rekel, »zdaj grem, in sc morebiti nikoli več nc bova srečala... Ampak za slovo.. •«
Sprevodnik, ki je stal kakor lipov bog in od pesti ni odmaknil oči, sc je ozrl na zvonce.
»Čakaj!« mu je zavpil dclavec, »čakaj, du 1н)1п opravil!«
Sprevodnik jc obetal. Dclavcc sc jc za trenutek zazibal, ko da bi pomeril iti svečano zaključil:
>A za slovo... Ti, lepi moj fantič — da i. no. da tc poljubim!«
Sunkoma je kakor medved objel mladeniča z očali, ga Cmoknil na usta in zapustil voz. Trenutek jc bilo vse tiho. Potem je izbruhnil gro-hot. Vse sc je smejalo. Voz se je stresel, znro-potal in pričel skakati po stikih, zletel naprej skozi uevtsko ledeno temo, pod sunke mrzlega vetra.
Zoj>et se razprostro zveri na široko in ležejo k počitku. A miru ne najdejo. Drug od drugega ne odmakne pogleda. Kakor hitro se dvigne kateri, se oglasi zamolklo renèanje.
Tako jib nosi valov je dneve in dneve. Vedno češče se ponavljajo prizori samožrstva — nagon samoobrambe ne miruje.
Nekega dne se beli plav raztrešči na drobne kose. Dva mlada volka odneso valovi proti severu, ostali se na večji plošči počasi pomikajo proti zapadu. Še dolgo je slišati obupno tuljenje tovarišev, dokler ne zamre v šumu vodovja.
Nejevoljno se je začelo svitati motno polarno jutro. Skozi ledovje si je mukoma delal pot majhen, trdno zgrajen lovski parnik. Ni lahko prodirati skozi ledeno kosovje, ki se z glasnim škripanjem preriva in drgne med seboj ter polagoma melje v rahlo kašo. Slabo razpoložen stopica kapitan po mostu sem in tja in daje krmarju zdaj pa zdaj povelja.
Zdajci ee oba do neverjetnosti spogledala. Grom in strela, kaj pa je to? Brž zemljevid! Tu
Scih
Glavni turnir Ljubljanskega šahovskega kluba se sedaj še ne bo vršil. Ker je klub v letošnji sezoni začel s svojimi turnirji zelo pozno, ga je čas sedaj prehitel in turnir je moral biti preložen na jesen, klub je v letošnji sezoni izvedel dva turnirja in dve veliki siniul-tanki, kar je za prvo leto povsem zadovoljiv uspeh. Prihodnjo sezono pa bo klub začel takoj z glavnim turnirjem, katerega se bo predvidoma udeležila večina najboljših ljubljanskih šalii-6tov. Klubov prvenstveni turnir je za klub najvažnejša prireditev in Ljubljanski šahovski klub bo imel sedaj dovolj časa, da se na to prireditev zadostno pripravi, da jo bo mogel re* zadovoljivo izvesti. Ljubljanski šahovski klub pa mora v letošnji sezoni izvršiti še eno važno nalogo. Postaviti mora svoje moštvo za medklubske tekme za prvenstvo države, ki se bodo pričele o Binkoštih v Rogaški Slatini in se bodo nadaljevale v jeseni. Ljubljana je veljala obenem z Zagrebom vedno za najmočnejše središče šahovskega življenja v naši državi in zato se mora Ljubljanski šahovski klub |к>-brigati, da bo na teh tekmah njegovo moštvo res častno zastopalo Ljubljano. —
Izmed novejših ruskih mojstrov je poleg Botvinika postal znan tudi Rjumin. Objavili smo že krasno njegovo partijo s kalinom, danes pa prinašamo partijo z. znanim ruskim mo1 strom Romanovskim. Rjuinin je bil v tej partiji že v zelo nevarnem položaju, toda nasprotnika je s finimi manevri potisnil v defenzivo in slednjič z lepo kombinacijo zmngal. Purtija ie bila igrana v februarju v Moskvi.
Njemcovičev sistem.
P. A. Romnnovski : IS'. M. Rjumin.
t. Sgl— f3, d7—<15; 2. b2—b3, c7—c5: 3. e2— —еЗ, Sb8—c6; 4. Let—b2, Lc8-g4; 5. h2—h3, Lg4—h5; Rosselli je igral v znani |wirtiji z Njemcovičem v Baden — Badnu 1 1925. LXf3 in Njvmcovič je po 6. DXf3, e5; 7. Lb5, Ddb; 8. e4!, <14; 9. Sa3 dobil malo pozicijsko premoč.) 6 Lft—b5, Dd8—c7; 7. 0—0, f7—f6! 8. d2—<14, 0—O-O; 9. Lb5Xc6, Dc7Xc6; 10. Sbl—<12, Ксв— —b« (Zelo važna poteza, ki utrjuje kraljevo pozicijo in daje črnemu stolpu možnost, zasesti c linijo). It. c2—c4, d5Xc4; 12. 1)ЗХс4, e7—еб; 13. Ddt—b3, Sg8—e7; 14. Lb2-e3. Se7-e8; 15. Tat-bt. T<l8-d7; 16. Tfl-rt. Lli5-g6; 17. e3— —c4. c5Xd4; (d4—d5 črni ni smel dovoliti.) 18.
Pravnt nasveti
Zavarovanje časopisnega naročnika. L V. C.
Iz police, ki vain jo je |K»slulo časopisno podjetje, je razvidno, kakšne pravice vam pripu-dajo. Ce stoji v polici, da se izplača zavarovalnina le, če zavaro\anec-naročnik umre pred 65. letom starosti, ne morete zahtevati zavarovalnine, ako je zavarovanec umrl v 73. letu starosti. Tožbe vaai zato ne evetujemo.
Zavarovanje zu doto F. A. S. — Nimamo pravil v vprašanju navedene zavarovalnice. Zato vam na vaše vprašanje ne moremo odgovoriti. Za pojasnilo ali je delovanje omenjene zavarovalnice zopet dovoljeno, se obrnite na bansko upravo.
Popravljeni, a zopet izpadli zobje. F. L. Pred poldrugim letom ste bila pri nekeai zo-botehniku, ki dela baje brez obrta. Naredil in popravil je zobe v zlatu, kar vas je stalo zelo veliko. Garantiral vam je, da bo vse dobro. Po par mesecih so Vam izpadli popravljeni zobje. Zopet ste šli k istemu zobarju, ki Vam je zopet uredil zobe in zopet obljubil, da bo sedaj vse dobro. Cez tri mesece so zopet vaši zobje odnehali in izpadli. Sedaj nimate ne denarja ne zob. Vprašate, če lahko zahtevate odškodnino. — Vaše zobovje bi morali dati nnjprvo pregledati po zvedenen-zobozdrav-niku, da ugotovi, kaj je vzrok izpadanju vaših
mora biti nekaj narobe. Ladja je vsaj tisoč milj oddaljena od celine. Pravkar pa je bilo slišati volčje tuljenje... Oba prisluškujeta. Zopet pre-dirljiv glas, kakor bi se razlegal prek morja krik do smrti mučenih.
Brzojav zazveni. Stroj s eustavi, ladjo ženejo samo še valovi. Zdaj ne moti več zamolklo udarjanje vijaka. Vse moštvo je priletelo na krov in prisluškuje v vseh smereh. Tedaj zadoni visoko z jambora opazovalčev glas: »V ravni smeri spredaj veliko ledeno polje, na katerem se nekaj premika.«
Vodja je ukazal voziti naravnost. Kmalu so blizu opaženemu predmetu: skozi ledeno meglo je nejasno videti tri pošastne, do kosti shujšane kosmate jiostave.
Zdaj je parnikov rilec zadel ob prepereli led. Pok in tresk — in sivčevo zadnje zavetje se razmrvi.
Poslednji grozni krik — skoraj kakor iz človeškega grla — se razleže po morju — — — in mirno kakor preje valovi sivo zeleno vodovje.
Sf3—d4, Осб—a6; 19. Sd4—b'V е6—e5; 20. I.c3— —b4, I)a6-c6; 21. Tbl—b2. Lf8Xb4; 22. Db3X Xb4, Th8—<18; (Črni igra zelo Tino. Pritisk belega na b liniji skuša uničiti s pritiskom na d liniji.) 23. Tet— e2, Sc8—bb; 24. Sl>5—c3 (Tu je bila kriza partije. Beli se je dal zapeljati in hoče vvditi ska kača na polje <15. na kar ga pa črni s krasnim napadom na pešče c4 in e4 potisne polngoina v popolno defenzivo. Bolje je bilo igrati SXdb in beli bi obdržal napad.) 24. .... Td8—c8! 25. Sc3—d5, Dc6—c5! 26. Db4—a4 (Menjati beli ne sme, ker je pešeo e4 potem
polagoma izgubljen.) 26.....Lg6—e8! 27. Sd5—
—еЗ, I)c5—c6; 28. I)a4—c2, Le8—f7; 29. Tb2— —b4, Lf7—g6: 30. f2—f3, Dc6—c5! 3t. a2—a3, a7—«5; 32. Tb4—b3, Г6— f5! 33. kgl—h2. Г5—f4; 34. Se3—<15 (grozilo je Sb5, proti čemur pn ni
več prave obrambe.) 34..... Dc5—X<I5! 35.
e4Xd5. Lg6Xc2; 36. Tl>3—c3, Lc2—g6 in beli se je vdal.
Kurenčhuva Neška ma tud beseda
	a	b	C	d	e	i	g	h	
8	li	S		ШМ m Ш//Љ		Ш		gg	8
7			Ш	%	Ш	i			7
6		g§		H		gjj	јјјј		6
5	jfj		g§		Ш		U		5
4	i	B		s		Ш		B	4
3	Ш		IJ	Ш					3
2	l	Ш	1	§§§		§§f		Ш	2
1	Ш		Ш	*	Ш		Ш		
a b c d e f
i_L
Čudu Ide sa don-dans na svet. Kene, če je ena žeuska mal bi zguvorna, pa že prauja Ide, de je kle-petuln, če se pa drži, ket piš me uh, pruuja pa, de je ena mula. Astn, zdej pa pu-vejte, kuku nej se pol ena ženska zadrži, de u za use prou in de ja nauja inogl Ide skus zube ulečt?
Men na more žiu krst naprej metat, de velik guvarim, ul pu, de sin klepetula. Vite pa ni je le enkat — «e ni douli tega — pršlu na uhli, de Ide prauja, I de jest preveč gubezdain in ježek brusem in ! de je moj mož usmilejna ureden. ke ma taka klepetala za žena. Ja, vite, takln Ide sa na svet. Pa use tu sa same flauze. Tu ni res. Jest sam tist puveni, kar m glih na src leži. Druzga nč. : Tist pa vnder morm puvedat iu mislem, ie j tud žiher puveni. Ke se enkat ene reči preveč ; nabere, se more liolt udlužit kamer je. Kene če eninii kej u želodce ubleži, more tud gledat, de pride hiter <lu Buhučuga »Planinka čaja«, de mu brž želodec spuca. Scer mama Sluvenci zdaj že precej spucane želodce brez »Planinka čaja«. Za naše želodce že druh skrbeja, da nisa preublužen. Zatu b ni blu desetkat lubš, če b s aputekari skp uzel in en tak čaj pugruntal, de b tist dol sipucu, kar ldem na src leži. Tu b biu fnjn kšeft, in niarskermu b blu h ve likmu nue, ke b se mu na blu treba pol pred sudnikam zvijat, ket kašna glista in besed nazaj jemat, al jli pu na use viže ubraČat, da b bi imdoužne vil vidle.
Jest main že en tak mehanizem u 6eb, de m zmeri kašna reč na src leži, iz srca m na ježek zdrkne, z jezika pa vn med svet. Ampak jest na nucam za moj mehanizem nubene žaube, al pa kašueh drugeh areni, ke men nubena
DIAGRAM <ST. 16.
Mat v treh potezah.
Rešitev problema št. 15.: 1. Sal—c2, TclX Xc2. 2. Dc4Xa4, Kdt—cl. 3. Da4—at mat.
Problem štev. 16.
L. Knotek.
Beli: Kgl. Df3, Tg4, La2, Se4 (5 figur).
Črni: K<U, Ta8, e7, Sdl, d7. P: a4. c2, e5, f7 (9 figur).
popravljenih zob: ali slabo in površno delo, ali pa to, <lu se sa:ni še niste navadili uporabljati umetne zobe. Če bi zvedencc ugotovil nespod-bitne znake slabega in površnega dela, potem lahko popravljalra vaših zob brez skrbi tožite za odškodnino: plačati vam inora vse vaše izdatke. Če pa zvedencc po pregledu vašega zobovja ugotovi, da so bili zobje strokovno pravilno vdelani, ne morete zahtevati nobene odškodnine.
Nesreča pri slamoreznici. L Z. Na prošnjo nekega posestnika ste mu šli pomagat k slamo- ' rezni.ei. Pri delu ste pili žganje, tako, da ete se opili in to po krivdi posestnika, ki vem je pijačo ponujal, čeprav ste se je branili. Sami ne veste, knfeo ste utaknili roko v slamoreznico, ki vam je odrezala štiri prste. Ali ^je dolžan posestnik plačati odškodnino? Ali je dolžan delavce pri slamoreznici zavarovati? — Posestnik je dolžan zavarovati delavce pri slamoreznici, ako jo poganja z elementarno silo (z elektriko) ali z živalsko silo Kar se tiče odškodnine, velja, da ima plačati odškodnino vedno tisti, ki škodo zakrivi. V predmetnem slučaju ste nesreče največ krivi sami. ki ste toliko pili, I da ste se opili in v takem stan ju utaknili roko v slamoreznico. Vendar niste otrok, da bi se izgovarjali na onega, ki vam je dal piti. Če ie na nesreči tudi posestnik, ali kdo drugi kaj Kriv, kar bi moglo v slučaju spora odločiti sodišče. je dotični dolžan plačati na njegov del krivde odpadajočo odškodnino.
i grda reč ua src na leži, recimo taka, de b na I smela n« ježek zdrknt in z jezika med svet. I Kar men na src leži, je use lepu in dobr. So pa tud tak Ide na svet, ke jm sam nugraužne rči na src ležeja. Kene, če jm pa pol taka reč na ježek pride, z jezika pa me dsvet, tist je pa hudiman. Pol maja pu kfret. Tak Ide se morja pol zvijat, kokr de b jh pu trebuhu šipal. In takem Idem b pa kašne prmerne arcnije hedu prou pršle, de b jm kašn pasi pleme in druge take grde rči iz srca zbrisale, predn b na ježek zdrklne.
Vite, učaseh sma reki: desetkat morš kraj-cer preli ubrut, predu ga vn daš, če čš kerkat naprej pridet. Sevede, tku se je guvorl še u tisteh dobreli čnseh, ke sma mel še krajcerje pr ruknli i: inn jh lolika ubračal, če se nam je luštal. Doiidons je pa drgač. Dondons nas ni treba učit, kulkat nej krujcer ubrnema, predn ga vu dumu, ke dondons nimaina kej ubračnt. Ubračaja lolika sam še banke in druge take kuse, ke sa jm jh reveži nnpounil. Bugatini sa jh pa že sami tku dobr spraul, de nubedn bliz na more, <le b jli tibraču.
Dondons mama sam še jezike, de jh lohka ubračama. Pa še jezike moriua tku previdn ubračat. de nam ja kašna narodna beseda dol na zdrkne, če čma, de na pridema u lebet. Ta nar bulš pa še skuz pridema, če držema jezike lepu za zubmi, pa lepu tih čakama na tiste čase, de uma pršli spet du kašneh krajcerju, de jh uma lolika saini ubračal, kokr jh uma tli, ne pn sani gledal, kuku jh druh ubračaja.
Čakte, pu še neki s m mislela puvedat. Aha, že vem kua.
Te dni sni nek slišala, al sm pa brala u kašnmu časopise, de je mou tist muriuc, ke je soja žena dol na Dulejnskem ukul prnesu, pa-tanošter u varžet, de b Ide mislel, de je pu-božen in de on na more take hudobije nardit. Noja, pn sa nakter Ide k sreč še tku pameten, de na verjamejn na tist, kar člouk u varžet, al pa na sukn nos. Kdur je pa tku nnumen, de na tu kej da, nej pa da. Tekmu jest na morm pumagat. Jest s ruke umijem.	K. N.
Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih tricik-motorjev in šivalnih strojev. Velika izbera. — Najnižje cene — Ceniki franko.
Tribuni' F. B.L., tovarna dvokoles in otročkih vozičkov Ljubljana Karlovska resta št. 4. 191
penzionat dominikanl^
y Gleisdorju pri Grazu.
Počitniški in celoletni penzionat; zdrava lega ; lepi sprehodi — Osnovna in meščanska šola bnoletna gospodinjska šola. Triletni višji tečaj za gospodinjske poklice — Poučevanje francoščine in angleščine, glasbe, slikama; počitniški nemški tečaji za inozemke---
P'
naihitreiša postrežba — naifineiše delo pri
Maiek& Mikeš, Ljubljana
poleg hotele štrukelj
Vezenie raznovrstnih monogramov perila, zaves.
pregriniaJ, entlaeie izdelovanie gumbnic Velika izbira predtiskanib žen roCnib del Vsled
naimndemeišp ureditve oodtetia — nainižie cene
SALDA-KONTE STRACE JOURNALE 60LSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD
NUDI PO IZREDNO UGODNIH OKNA.H
KNJIGOVEZNICA
jugoslovanske TISKARNB
P HEJ
K. T. D.
v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJB
Gospodarska zveza, Ljubljana
r. z. z o. z.
Prodaja deielne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koionijalno in specerijsko blago, kmetijske stroge in orodje, umetna gnojila, cement, premog itd.
ljudsko posojilnico
v Celju
registrovena zadruga г neomejeno zovezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje.
Denar je pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svojim premoženjem.
Peči, štedilnike, stensko oblogo
dobite najceneje pri
Keramični zadrugi
LfuMlana, Tesarska ulica S
Telefon 27—вв
Dijaki Novo! Mladeniči
Ni kmalo povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska kakor
Lue z cjora
spisal Kr.VVeiser D. J. posloveni I Jože Jagodic Cena broširani Din 15'—. polplatno vezani Din 22'—
Zalotila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
revmatizmu
protinu - bodljajih išiasu - zobobolu glavobolu
se priporoča masaža. Z a masažo je
6LQ5
Reg. «. 18.11?/«.
1 steklenica «ALGA« Din 14 —
f^, iO.OOO 3>iti je. /xwGhovanwck
1	OOO nc*acnikz&du&ilA>ti)iL
Iz novega voznega reda
ODHODI VLAKOV IZ LJUBLJANE gl. kol. proti G o r e j s k i j
5.10 Bistrica-Bohinjsko jezero, Rateče-Planica (ob
nedeljah in praznikih do 17. IX.) 6.00 Kranj, Tržič (samo ob delavnikih) 7.20 Bistrica-Bohinjsko jezero, Rateče-Planica 8.28 Munchen, Berlin (od l.VII. do 31. VIII.) 10.02 Jescnice, Salzburg, Munchen
Debelo tiskane vrste značijo brzovlake.
PRIHODI VLAKOV V LJUBLJANO gl. k. iz smeri:
12.00 Bistrica-Bohinjsko jezero, Ratečc-Planica
" ~ itcče-Pl ' 17.38 Kranj, Tržič
15.44 Jesenice, Ratcče-Planica
18.40 Bistrica-Bohinjsko jezero, Ratečc-Planica 20.50 Jesenice, Miinchen, Paris Kamniku;
5.50	Kamnik (ob nedeljah in praznikih do 17. IX.) 6.07 Kamnik (do 17. IX. ob delavnikih, od 18. IX.
dnevno) 8.52 Kamnik 11.35 Kamnik 13.43 Kamnik 16.12 Kamnik 18.30 Kamnik
Novemu mestu:
5.19	Novo mesto, Karlovac (ob nedeljah in prazn.)
7.26	Novo mesto, Sušak 11.58 Novo mesto
16.30 Novo mesto, Sušak, Split 19.30 Novo mesto K o £ e v { u i 6.01 Grosuplje, Kočevje 13.00 Grosuplje, Kočevje 18.25 Grosuplje, Kočevje Vrhniki:
7.30	Vrhnika 11.55 Vrhnika 13.45 Vrhnika
18.35	Vrhnika
21.00 Vrhnika (ob nedeljah in praznikih do 17. IX.)
Rakeku: 2.22 Trst, VcntimlgHa 5.56 Trst, Reka, Vcnczia
6.20	Postojna, Trst
7.51	SO Trst, Milano, Paris
10.10	Trst, Reka, Milano, Paris 13.58 Postojna, Trst
17.11	Trst, Reka, Ventimiglia 18.22 Postojna, Trst
Mariboru in Zagrebu: 0.25 Wien, Budapest, Berlin, Lwow 0.40 Maribor, Zagreb 3.50 Zagreb, Belgrad
5.31	Maribor, Zagreb
7.27	Maribor
9.00 ZagTeb, Belgrad 12.39 Wien, Budapest, Praga, Zagreb 13.55 Maribor, Zagreb 17.47 Zagreb (od 1. VII. do 31, VIII.) 18.20 Maribor, Zagreb 20.03 Zagreb, SuSak, Belgrad 21.47 OS Belgrad, BukarcSta, Carigrad
22.36	Zagreb (ob nedeljah in praznikih do 17. IX.)
7.14 8.08 8.47 12.28 16.09 17.44 19.25 19.44 20.40 22.09
7.05 8.12
10.53 13.25 15.36
18.15 21.51
7.07
8.48 15.22 20.45
22.16
8.10 14.16
19.29
7.00 9.25 13.20 18.00
20.30
0.20 3.43
7.11 12.35 13.30 19.15 21.40 22.27
2.12 4.29 5.51 7.14 7.46 8.16 9.34
9.49 13.38 17.05 18.13 20.32 21.56
Gorenjsko:
Tržič, Kranj (samo ob delavnikih) Bistrica-Bohinjsko jezero, Rateče-Planica Paris, Munchen, Jcsenice
Jesenice
Bistrica-Bohinjsko jezero, Rateče-Planica Berlin, Munchen (od 1. VII. do 31. VIII.) Tržič, Kranj
Munchen, Salzburg, Jcsenice
Bistrica-Bohinjsko jezero, Rateče-Planica Bistrica-Bohinjsko jezero, Rateče-Planica (ob nedeljah in praznikih do 17. IX.) Kamnik: Kamnik
Kamnik (do 17. IX. ob delavnikih, od 18. IX.
dnevno)
Kamnik
Kamnik
Kamnik
Kamnik
Kamnik (do 17. IX, ob nedeljah in praznikih)
Novo mesto:
Novo mesto (samo ob delavnikih)
Split, Karlovac, Novo mesto
Karlovac, Novo mesto
Sušak, Karlovac, Novo mesto
Karlovac, Novo mesto (ob nedeljah in prazn.)
Kočevje:
Kočevje, Grosuplje
Kočevje, Grosuplje
Kočevje, Grosuplje
Vrhnika:
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika
Vrhnika (ob nedeljah in praznikih do 17. 1X0 Rakek:
Venezia, Trst, Reka Ventintiglia, Milano, Trst Postojna
Vcntimiglia, Trst, Reka
Postojna
Paris, Milano, Trst
SO Paris, Milano, Trst
Trst, Postojna
Maribor in Zagreb;
Belgrad, Zagreb, Maribor
Zagreb (ob nedeljah in praznikih do 17. IX.)
Wien, Budapest, Maribor
Zidani most
OS Carigrad, BukareSta, Belgrad Zagreb (od 1. VII. do 31. VIII.) Maribor, Zagreb
Belgrad, BukarcSta, Susak, Zagreb
Maribor, Zagreb Praga, Wien, Budapest Maribor, Zagreb Belgrad, Zagreb Maribor, Zagreb

Nov zvezek pridig
za nedelje in praznike: DR. MIHABL OPEKA
Raztreseno hiaslc
II. zvezek — 17 govorov — je ravnokar izšel in stane nevezan Din 24-—; polplatno Din B2-—, platno Din 40-—. Založila
Jugoslovanska Knjigarna v UubMant.
Popolen seznntn dr. Opekovih govorov (24 knjig) je brezplačno na razpolago.

Spedïcïfsko pod|ett|e
Pred nakupom za birmo
ne premišljujte, kje si bodete dobavili poceni blago
ali gotove oblekce in obleke, svilene robce, klobuke, nogavice, čevlje, ampak se podajte ali pišite po vzorce in cenik

IBG0VSK1 • DOM
ivjumcki Celje
št. 18
TOVAPHA-PEPII.A • 1П -Q8LEK
kateri Vam nudi gornje predmete v veliki izbiri, po najnižjih cenah in v dobri kvaliteti. Obleke se izdelajo po meri v lastni tovarni
"J
KLEPARJEM
ia sličnim obratom se nudi prilika prevzeti patentirano novost, ki bo donesla lepega zaslužka. — Licenca za Jugoslavijo se ugodno odda solidnemu obrtniku ali podjetniku. Ponudbe na Anton Birg-mayer, Maribor, Meljski dvor.
dna fqovina
najboljše strupeno sredstvo za uničevanje vseh žuželk na sadnih drevesih ter proti gozdnemu sukaču. Izključna prodaja: Kraljevski dvorski dobavitelj
Petar J. Miović
Prvo jugoslov. specijalno podjetje za kmetijstvo MARIBOR - KOPITARJEVA 6
Najtoplejše kopališče Dravske banovine
CATEZKE TOPLiCE
pri Brežicah
so odprte od 14. maju t. 1. Radioaktivna terma 50°C zdravi revmatizem, išias in ženske bolezni. V predsezoni popusti! — Zahtevajte prospekte!
Kje kupile
najbolje - najceneje?
Dobre in cenene jedilnico, spalnice, kuhinje, opreme za urade itd. dobite tudi na hranilne knjižice Mestne hranilnice, Spodnještajerske posojilnice in posojilnice Narodni dom samo pri
Alfredu Vihariu
MIZARSTVO IN ZALOGA POHIŠTVA Maribor, Koroška cesta 53, telefon 26-20 Tudi na obroke!	Tudi no obroke.
v cen t rumu me.stn, i zbor no vpeljana z najboljšo stranko in mesečnim dohodkom cca 10.000 Din, se proti gotovini proda. — Ponudbe na upravo >S|ovencu> pod značko »Potrebni kapital cca 300.000«.
Mag. št. 22.341/33.
Mestno načelstvo ponovno razpisuje dobavo in montažo cenralne Kurjave s pralnico, ureditev kuhinje in vodovoda s sanitarno opremo v zgradbi Delavskega doma v Ljubljani. Razpisni pripomočki se dobe od 15. maja 1933 od 12. ure dalje v vložišču mestnega gradbenega urada. Šolski drevored 2/11., proti povračilu nabavnih stroškov.
Kolkovane ponudbe je vložiti do 22. maja 1933 do 11, ure dopoldne v omenjenem uradu.
Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 12. maja 1933.
Zupan in mestni načelnik: dr. Dinko Puc 1. r.
F/ngs patentne kose
s novim pritrjevanjem so priznano najboljše
/. Videmšek
M A RIBO H, Korošcev a 36
Zeio ugoden nakup hotela
Na otoku Krku se proda potom sodne dražbe, ki se vrši dne 20. maja 1933 ob 9. uri pri tamkajšnjem sodišču i\rk, prvovrsten
hotel „Vila Lucija" v Aleksandrovem
s 24 sobami ter povsem opremljeno restavracijo z oskrbo ip 100 oseb Hotel se nahaja v neposredni bližini kopališča. — Kupci, ki se zanimaio za nakup I ot-la, se vabijo, da se te dražbe udeleže, ker kupec lahko takoj prične z obratovanjem. — Pojasnila daje iz priložnosti:
«Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani«
poštni predal 297 in to do dne 17. maja 1933.
BAŠKA NA OTOKU KRKU
Slovito nilohno raornko In kIImatično kopališče za odrasle, otroki- in ncnlnvu c o. N'nlvečje 2 km dolcn plnia un anši'in Jadranu, Ugodno eolnčenjo nn peščenih morskih pln/.uh. Dnevna narobvodska »Teza s SilSakoin in
ostalimi mesti cornjeea Jadrana, lîleklrlfina ra7.HViMl.iava vodovod, zdravnik, lekarna itd. Hoteli: »UaSka« — >Urandič< - «Kur. p.i« »Pralen - »Velebil« 'Volarić'. — l'eisioni: -Л. Barhallć« — » ludran "Kvarm r« >lt iia« — l'ointn* — 'Tric'av« — Zvontmlr . Coetilna F. C. Dnlmović in ve' _ privatnih vil iu hiS. — Inforninciie pošlje nn zahtevo brezplačno Uprava kapalii a.
HOTEL VOL^RSĆ
Jazz bnndl
nanzine!
Kompl. ропч|о ' (4 krat) a , iak-niiii Din :/,•- do 75 -, Iz ravno na Venlatilo!	Motorni čolni!
MORJE
K om fort!
1 Ж M
I N e E R
LJUBLJANA
TKLLFON ŠTBV. 20- 60 IN 51-60
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče 7. direktnim tirom od glavnega kolodvora. Mestne trošarine prosto skladišče. — Carinsko posredovanje. — Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili.
S -s".9 g Se >Q £1 a
So " 4m
•• O M
.«•5* «
z s . ; «
ЗШ «I S g
ji-l a *
« ÏJ
eo. « 2
s , » 5 B
•m t . » 1 .2 M & „o i If
o.So.S 2 nqq|Q
O «Minoo
СЛ
ТГ П rr
^ d kj N <À N
SR.đJ^
X oQ S
eooCi!
»N i- fX f*» i> O -O
d . *n
N "S O
O 1 . u » n Л C N > Л — o -rQ
n ^ И
i-SHrf
c D. . u
'2 «> .j a >
ISI 8.S „.g
I si S"
TL 4>
-J 3 TJ > i.
!(1| O »л
18
Samuel Lover:
RORY O'MORE
Irski ljudski roman.
Medtem, ko 9ta govorila, sta zavila v ozko ulico, in dva psa sta prihitela in divje Ln veselo skakala po Roriju in okoli njega z vsemi dokazi pasje vdanosti.
»Beži, Renči I Dol! Saj mi boš še plašč s hrbla potegnil! In ti, Lizun, tvojih poljubov pa ne maram! Dol, divjaki, bežite norčki, saj ne moreni naprej!« In podil je dobre, zveste živali od sebe, in njihovi dokazi ljubezni so mu bili več kakor prijetni.
»Uboge živali,« je dejal tujcu z mehkim glasom. »Kako dobro ti de, če ti pride pes nasproti in ti pravi: Dobrodošel doma!«
»Več kakor pes, dragi Rory!« je vzkliknil sladek glas iz teme in prihodnji trenutek je priteklo dekle k Roriju, ga objelo in zopet Ln pozet poljubovalo.
Toplo ji je vrnil objem in dejal:
»Kako je z materjo?«
»Dobro, hvala,« je odgovorilo dekle.
»In ti, draga Mary?«
»O, jaz, kaj mi manjka! Mar povej, kakšen je Dublin in kako ti ugaja in ali si mi prinesel svilen trak.«
»To je moja sestra,« je rekel Rory svojemu gostu in ni poslušal Marijinih neštetih vprašanj, ki je šele zdaj zapazila tujca, se mu poklonila in s spremenjenim glasom dejala:
»Vam na uslugo, gospod.«
»Teci, draga Mary, in povej materi, da sva prišla,« je rekel Rory in stisnil sestro za komolec, s čimer ji je hotel reči: Pospravi v lilši, kolikor se da.
Mary je bratov nemi znak popolnoma razumela in urno stekla. Ko sta popotnika prišla do koče, sta našla mater in sestro takšni, kakršni so vljudni ljudje, kadar jih preseneti drag obisk. Slišal si znane glasove ropotanja in premikanja stolov in stolčkov, pospravljanja in metanja reči v kot, slišal si šum, ki nastane, kadar kdo z voglom predpasnika maha in otepa. Vse to je pričalo bojazen obeh žensk, da bi nenavadnega obiska dostojno ne sprejeli.
Ko sta vstopila, jo vdova z materinsko ljubeznijo sprejela sina; nežno ga je poljubila in s pobožnostjo, kateri je irski kmet lako zelo vdan, in ki je njegova glavna poteza, jo vzkliknila: >Bog te blagoslovi, moj ljubi sin! Dobrodošel doma!« Potem se je obrnila k tujcu in s tistim mehkim poudarkom Irca, ki tako dobro izraža najnežnejša genotja človeške duše, je dejala z glasom, ki bi skoraj brez besed povedal, kar je hotela reči: »Srčno ste nam dobrodošli, gospod!«
Tujec se je zahvalil, in čeprav je zapazil, da je njegov prihod izzval zmedo, je bil preveč vljuden, da bi to pokazal, kar navadno delajo neolikani, ki obkladajo ljudi s prošnjo, naj se nikar ne dajo motiti zaradi njih.
Mimo je sedel in Rory je s prirojenim taktom tudi sedel in se kar nemoteno pogovarjal s svojim gostom. Sem in tja pa se Ie ni mogel premagati, da se ne bi ozrl po materi, ki je imela polne roke vsemogočega pripravljanja in jo vprašal:
»Ali vam morem kaj pomagati, draga mati?« Odgovor pa se je vselej glasil: >Ne, ljubi sin. Ti si truden od potovanja. Z Mary bova že vse naredili, kar je treba. Zelo sva veseli, da si zopet doma in ponosni, da si pripeljal gospoda in tipava, da bo zadovoljen z našo postrežbo, in čeprav smo revni, nam je srčno dobrodošel « Tujec se ji je zahvalil za njeno prijaznost.
»Ko bi bili vedeli, da pridete, gospod, bi vam bili pripravili par piščancev, a Če bi gospod hotel malo počakati, bi bilo to hitro storjeno, med tem bi se pa zadovoljili s slauino in jajci.«
»Draga gospa,« je dejal tujec, »prosim vas, ne mislite na piščance nocoj, zelo sem lačen in zame ne bo boljšega, kakor krožnik slanine in jajc, kar bo tem bolje, ker bo hitreje pripravljeno.«
Slanina in jajca so bila takoj pripravljena. In dočim se je mati sukala po kuhinji, je Mary pogrnila mizo s hrapavim, a belim prtirm, s svetlega predalnika je pa vzela čiste krožnike iz polporcelana in vse pripravila za večerjo. Lačna potnika sta večerjala z izrednim tekom in jedla tako dolgo,- dokler je še kaj bilo v skledi. In ko je prišla na mizo še črna steklenica Žganja in punč, je priznal Rorijev gost, da je bila to najboljša večerja v njegovem življenju.
Rory, njegova mati in sestra so tujca kar obsipali 9 pokloni, češ, kako lahko mu je ustreči, in ko so mu rekli, da hi mu želeli postreči še z boljšim, jih je gost zagotavljal, da je to nemogoče. In ko je tujec šel nazadnje spat, so se za tisto noč ločili, drug za drugega vneti. On je občudoval njihovo gostoljubnost, oni pn njegovo ljubeznivost.
Rory je sedel potem z materjo in sestro ob ognju, in ko so bili sami, se je začelo tisto rodbinsko kramljanje, ki nikoli ne izostane, kadar se kdo vrne z daljše poti. Rory je sedel na atolu v sredi, njegova sestra pa je sedela na nizkem stolčku ob njegovi levi, z eno rol oprta na njegovo koleno.
Svoje lepe začudene oči je imela nprte v njegovo, ko je pripovedoval, kaj je videl v Dublinu. Vdova je sedela na drugi strani v lahkem, nizkem, iz slame pletenem stolu in z vidnim veseljem giedaia svojega sina.
♦ST.OVENPC«, A* 14.
m
. IKJ.
V malih oglasih г«Цш «ика besede Din i*—« fentto vanj ski oglasi Din T—. Najmanj« mesefc sa mafl ogla* Din 10*—. Mail oglasi •e plačujejo iakoj pri naročit«. — PH oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka pefltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Ne pozabite, kako ete trpeli in hirali pozimi I Pazite na bodočnosti
gSKTSSIgS Dolenishe toplice
Vam sigurno ozdr vi revmatizem, išijas. ženske bolezni, arteriosklerozo, starostno oslabelost i. t. d. — Vse kopališke naprave so izključno na izvirkih m se polnijo z lastnim pritiskom brez vodovodnih cevi in črpalk; radi tega neokrnjeno bogastvo emanarije iu ogljikove kisline. — V kopališkem domu so kopelji in sob» pod eno streho; radi tega stalna zdravilna inh.tlacija emanacije v vseh sot'ah in izvanredna ugodnost pri kuri.
zlasti pri slabem vremenu. Pošta, brzojav, telefon.	Postaja Straža-Toplice.
Zahtevajte breiplarno prospekte. Sezona od 1. maja do 11. oktobra
KAM PA
V NEDELJO?
Vis a vis Mestnega loga, in sicer vsi na Glince cesta 9/30, tam se toči belokranjsko in dolenjsko «ladko vince. Preskrbljeno za dober prigrizek in lep prostor za balinanje.
Priporoča se
Alojzij Fabjan.
Prodajalka
izučena v mešani trgovini želi premeniti službo. Pomaga tudi v gospodinjstvu. _ Naslov v upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« 5371._la)
Sestra pokojnega
župnika želi v župnišče za deklo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 518.	W
Fotograf. učenca
sprejmemo takoj, najraje iz železničarske družine. Ponudbe na M. Polak — Ormož.	(v)
Mesarskega vajenca
z vso oskrbo sprejme Dermastja Franc, mesar in gostilničar, Bizovik, p. Hrušica pri Ljubljani, (v)
Učenka
pridna, poštena, iz kršč. družine, se sprejme v trgovino za prodajo in izdelovanje pletenin. Hrana
Dekle
poštenih staršev, od 14— 16 let, se sprejme k otrokom. Prelesnik, Janševa ulica 2.	(b)
Posestniku
Brezobrestno posojilo se nudi. Dolgoročno odplačevanje. Dopisi pod naslov »Dolgoročno« 5441 na opravo »Slovenca«, d
Večje stanovanje
v moderni vili, 5 »ob in kabinet s pritiklino, visoki parter, solnčna lega za Narodnim domom, z uporabo vrta, prosto po 1. avgustu, se odda. Dopisi na poštni predal 219 — (č)
Denarno in gospodarsko krizo ' LlubljanaJL
preboli vsak trgovec, obrt-	Stanovanje
, zasebnik, I dvo_ in trisobno se odda. najhujših skrbi ga reši,o Istotam se odda skladi.
tudi V brezupnih položa- . |e , trSovina Stari trg [ kr/ju Hubljansk» okolica,
..U	.Л r/Min. «onimi, <n	rt.l/tn m Mac nv V 11ПГ9 V1
Izvenkartelski sladkor
stalno v skladišču v Ljubljani Za provinco vagon-ske pošiljke franco postaja kupca. — Obrnite se na Miloša Oparušića, Zagreb, Gajeva ul. 4, tel. 2405.
игапнвнмннннннмннин
Otroka	Štiristanovanjska hiša
ugodno naprodaj v Zgornji Šiški 215.	(p)
Preprosto sobo
v prijetnem in mirnem
jih strokovni nasveti in > gj 24 pomoč, ki jih daje v ne- j
(č)
Šteto slučajih preizkušeni ; Dvosobno stanovanje >Obl. konc. zavod I. Mer-	......
z vsemi pritiklinami, v I. nadstr., parket, elektrika, blizu mitnice, se
Iščem prodajalko
izvežbano v modni stroki. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Modna« št. 5522.	(b)
Dekle
v starosti 18—20 let, popolnoma zdravo, dobro vzgojeno, čisto, ubogljivo, ki rado dela in ima ve-in stanovanje v hiši. Na- selje do kuhe, sprejmem slov: B. Pušnik, Celje, ■ k otroku. Naslov v upravi Cankarjeva 4.	(v) »Slovenca- pod 5539. (b)
Pekovski vajenec
priden in pošten.
Mladenič
14—17 let, s kavcijo 300
oskrbo v hiši, ?e takoj . Din, dobi stalno službo, prejme. Naslov v upravi Pavlin, pek, Dobrava —
»Slovenca« pod 5514. (o)
Poštenega fanta
dobrega računarja, sprejmem kot vajenca v trgovino z mešanim blagom — za takoj. F, Miki, Sv. Marjeta pri Moškanj-cih.	(v)
Vintga
(b)
Dekle
vajeno kuhe in gospodinjskih del želi službo. Najrajši na veleposestvu. Zanesljiva. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.__(a)
Kmečko dekle
staro 20 let, vajeno vsakega dela, išče službo. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5373._U)
Boljša šivilja
ra perilo prosi za delo. Gre na dom ali prevzame vsako perilo, boljše in preprosto, za gospode in dame, po najnižjih cenah. Gre tudi izven Ljubljane. Janševa 13.	(a)
Kuharica
■ prav dobrimi izpričevali, za samostojno kuho in vsa hišna dela, išče mesto v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5447._(a)
Mizarski pomočnik
vaien stavbnega in pohištvenega dela, išče službo. Peter Cegnar, Kar-lovska 14.	(a)
Krojaški pomočnik
za velike komade, boljše in konfekcijske, se takoj sprejme. - Viktor Avber
Šiviljo
spretno in natančno v izdelavi, ki ima že daljšo prakso tudi v krojenju
29 I.
čun, Zagreb, Mažuraničev trg 3/1. Za izdatke odgovora je priložiti znam- . , .. .. .» : ko 10 Din.	(d) 1 odda s 1. )uni)em. Zg. Ši-
ška, Celovška cesta 113.
Stanovanje
trisobno, lepo, s pritiklinami, oddam s 1. junijem, Povšetova ulica 31, Kodeljevo.	(č)
starejša gospodična z go- j "	; T I /
tovino in opremljenim Stanovanje 2—3 sob stanovanjem išče resnega , mima solnčna lega, sredi znanja s solidnim in zdra- j mesta, dam za obresti vim gospodom v stalni 1 onemu, ki mi posodi Din službi. Starost 40—50 let. ] 60.000. Pismene ponudbe Neanonimne dopise na ' na upravo »Slovenca« upravo »Slovenca« pod , pod »Stanovanje 6« štev. »Pošten značaj« 5519. (ž) 5486.	(č)
Samostojna
Dvosobno stanovanje
blizu udmatskega tramvaja oddam za 350 Din. Naslov pove uprava »Slo-Javna prost, licitacija venca« pod št. 5484. (č)
pravih perzijskih preprog,,	Stanovanje
raznih veličin, s posestva 1	. .
grofa Jankoviča in dr., se sob° ln kuhinio ali pa damskih plaščev in oblek bo vršila v Celju v po- sa™° opreml|eno sobo po meri, sprejmem takoj c,nni"	«lelnAiM« oddam tistemu
v stalno službo. Več se poizve: Sv. Petra cesta (b)
oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 5419. (s)
Opremljena soba
z eno posteljo se odda. Fugnerjeva ulica št. 12, I. nadstr., levo.	(s)
Opremljeno sobo
s priprosto hrano išče samostojna gospa. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Soba« št. 5501. (s)
Opremljeno sobo
lepo, zračno, s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, se odda takoj v vili na Prulah št. 27. (s)
Solnčna sobica
s posebnim vhodom se odda za junij. - Cesta v Rožno dolino 11. (s)
vzamem v dobro oskrbo na kmetih. Katarina Ja-vornik, Perovo 17, Grosuplje.	(r)
Novo hišo
tristanovanjsko, enonad-#stropno, podkleteno, prodam z drugimi potrebščinami in vrtom za 180.000 Din. - Ljudevit Prevolnik, Celje, Komenskega ulica Droben oglas v »Slovencu• st. 20.	(p)
i posestvo ti hitro proda; I------
č* ie net gotovim denarjem Štiristanovanjska hiša pač kupca ti s kniihco da.
Nova hiša
štiristanovanjska, poleg
naprodaj pri dolenjskemu kolodvoru. Naslov v upr. »Slovenca« pod 5541. (p)
Maserka
dob ro izvežbana, se pri-
Krojaški pomočnik
100 Din dnevno
zasluži zgovorni poverjenik z obiskovanjem privatnih strank za posojila! »Kreditna zadruga«, Ljubljana, pp. 307. Znamke za odgovori (b)
Natakarico
z osebno pravico in nekaj kavcije, iščem. - Ponudbe pod »Prometno« št. 5542 na upravo »Slovenca«.	(b)
Šivi'je dobro izurjene sprejme takoj tvrdka Belihar & Velepič, Ljubljana. Dunajska cesta 35 b (Tyrševa). Predstaviti osebno. (b)
šek, Masatvkova ulica 24 ^ a. iXova иПсП i (levo).	(z)
Posojilnica išče
delavne obiskovalce privatnih strank Ponudbe z znamkami za odgovor nasloviti na: »Mobilna zadruga«, Ljubljana, pp. 307
Pečarska dela
ter polaganje parketov v tristanovanjski hiši oddam. Ponudbe na upravo
slopju Javnega skladišča.	od«a™Jiste™u' \\ "î1 p0' Radi ogleda prijaviti se 5000 Din. Naslov v pri upravniku Javnega »Slovenca«
sMadišča na dan 20. ma-	šl- 5l3Z-
pod (č)
W)
Letovišča
Krasne počitnice
nudi gostilna »Betanija« v Gorjah št. 77 pri Bledu. Penzion 25—45 Din. (r)
'i KiTJasnem ."kfi, trisobno stanovanje
dišču.	(o) solnčno, s kopalnico, zi-
dano verando in pritiklinami — se odda mirni stranki za avgust. Np.slov pove uprava »Slovenca« pod št. 5047.	(č)
F.nosobno stanovanje
Obžalujem vse, kar sem lopo, se odda s prvim ju-govoril o g. kaplanu Vo- nijem. Slapničarjeva uli-
dušku in tako povzročil ca 9. Moste.	(č)
neresnične govorice in Dvosobno stanovanje obrekovanja. - Loke pri z yrtom oddam Zg Zagorju, 12. maja 1933. jka 215, poleg šole.
Letoviščarji!
Na Krki se odda dvanajst opremljenih sob s kuhinjami ali brez, s kurjavo in električno razsvetljavo. Ugodnosti: kopanje, vrt, izprehodi, gozd. Pojasnila daje Zaje, Stična. (r)
Kranja, naprodaj. Vodovod in elektrika v hiši,
vo »Slovenca« pod znač »Lepa« 5516.	(p)
Parcelo
, , . , . , „ kupim. Plačam nekaj v poleg zelen,adni vrt. Po- „oloYlnii drugo s hraniIn0
izve se: Primskovo 112. p , knji!^ Ponudhi t.a u,,,a. Majhno posestvo
graščinsko — naprodaj. Travniki, njive, gozd, vrt, I Trgovino vse zaokrožena - Zdrav I dobro id()ČOi y Ljubljani kra,, izredno solnčna le- takoj oddam ys]ed ga, pripravno za zdravili- majhnega kapitala. Naslov šče okrevališče sirotišče. , v unravi »Slovenca« pod Natančne podatke pri 1. 11 t 1 Petrič, Stična _ (p)	_12?
Tristanovanjska hiša . . Gozd
. , ,	. .	obstoječ iz 7 oralov igla-
z lokalom, ugodnim za ste(,a drevja in 5 ora]ov
mešana, naoroda,. Maj- btlkovelja. naprodaj. Pri.
hen Ciril-Metodova 14, merno za stavbne e_
Studenci pn Mariboru, p Ie. Pesseki Zg. Radvanje
Hiša z velikim vrtom 34 pri marib°™- (p)
in gospodarskim poslopjem, solnčna lega, elektrika, ob državni cesti, blizu Celja, se da v najem. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (p)
Vozelj Franc.
Cenj. občinstvu
vljudno naznanjam, da
- ------- otvorim z današnjim dnem
»Slovenca« pod »Materi- I gostilno v Pokooališki
jal« št. 5336.
ca« št. 5333.
Družinica
išče mlado, pridno, pošteno dekle, vajeno go-... j 1 i spodinjskih del in event. dobro izvežban. išče delo. kube Qskrba dobra. Po-Jože Fink, Smoleniavas nudhe z natančnimi p0_
Novo me!lto'_W datki na upravo »Sloven-
Mesto šoferja ca* pod 'Služkinja
Uče mlad samski fant z večletno prakso. Pripravljen je v prostem 'času vršiti posle inkasanta ali »luge Položi lahko kavcijo. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Dobra moč«. (a)
Krojaški pomočnik
vešč v damskem ali moškem delu, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Marljiv« št. 5471.	(a)
Iščem službo
k starejšemu gospodu ali zakoncema za vsa hišna dela. Ponudbe pod »Starejša moč« št. 5518 na upravo »Slovenca«. (a)
Soliden trgovec
z zalogo mešanega blaga Celi v trgovini primerno službo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pjd »Zaloga« 5547.	(a)
\шш\
Vajenec
se takoj sprejme. A. Lah, umetni mlin, Zg. Polska-va.	(v)
(z) J cesti 35 v Mostah. - Priporoča se Pepca Mežek gostilničarka.	(o)
Klepar
takoj sprejme učenca. -Hrana in stanovanje v hiši. Jos. Zibert, klepar-stvo, Laško.	M
________jb)
Čevljar, pomočnika
za pletenje opank, z vso oskrbo v hiši, sprejme takoj Jernej Trček, Draga, p. Višnja gora.	(bj
Postrežnico
srednjih let, pošteno, pridno, vajeno vseh gospodinjskih del, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5503.	(b)
Trgovski sotrudnik
agilen, ki razpolaga z 15 do 20.000 Din, dobi takoj službo v trgovizi mešan, blaga v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5563.	|b)
Višji in nižji tečajni izpiti — Privatni kurz za ponavljanje se bo otvoril 16. maja. Poučujejo strokvnjaki. Vpis v ponedeljek od 9—12 na Borštnikovem trgu 2. (u)
Šoferska šola E. Čeh
'bivia Caniernikova šoferska Sols]
Liubliana, IJunaiska c. 3 Чо1в 7,a poklicne Šoferje In amalerje. Prospekti in po lahniln zasloni in franku
Krojači, šivilje
in nešivilje! Radi denarne krize priredi Strokovno krojno učilišče v Gledališki ulici 2/II tudi popoldanski in večerni pri-krojevalni tečaj. Vpisovanje dopoldne. Pričetek 17- t m._ (u)
Šoferska šoIp
L Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica.
Garaža Stupica.
Dvignite ponudbe!
v podružnici »Slovenca« na Miklošičevi cesti naj se dvignejo sledeče ponudbe: Zelo ugodno 4734 Ljubljana 5068 Šifra 37 Šifra 33
Resen kupec 4713 Sposobnost 4320 Numizmatika 4295 Kulanlnost Kavcija 4598 Ugodna lega Lepa lega 4063 2. maja 1933
___________(č)
Stanovanje
dve sobici s pritiklinami, se odda s 1. junijem za 420 Din — Devinska 9. (Trnovski okraj.)	(č)
Sobo in kuhinjo
košček vrla, tik postaje, na Črnučah št. 1, se od
Zdravstvo!
Šmarješke Toplice, jugoslovanski »Gastein«, so otvorjene. - Priporočljive za večino bolezni. - Jako znižane cene. - Prospekti na zahtevo zastonj. (r)
IŠČEJO: Lokal na ulico
Aleksandrovo, Šelenbur-govo, Prešernovo, Stritarjevo ali Tyrševo do Ev-
LFP4
STBUBIŠČR
ia vu e
oh novo projektirani ulici i/.meil Tyrieve in Koba-ridsKe ulice in
due jta^bisč' za hiši
ob Tyrševi cesti na prodaj. Informacije v Jadrunsko-podunavski banki v Ljubljani pri dir Djinovskem
Kopalno banjo
peč za kopalnico in umivalnik, kupim. Ponudbe: Vidovdanska 6.	(k)
Srebrne krone
staro zlato in srebro Itu-puje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina
da pošteni družini za ' rope, iščemo s prvim av-
100 Din mesečno.
tč)
Oddam stanovanje
sobe in kuhinje. Mariborska ulica 20.	(č)
Dvosobno stanovanje
za 650 Din se odda junija v Zg. Šiški, Špančeva pot 192.__(č)
Stanovanje
pritlično obstoječe iz 3 sob, brez kopalnice, se odda za avgustov termin. Poizve se: Rimska cesta 18/1. med 13. in 14. uro.
gustom t. 1. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dober plačnik« 5198. m
ODDAJO: Pekarno in gostilno
z osebno pravico takoj oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5362.	(n)
Skladišče in delavnica
v centru mesta, se takoj zelo ugodno oddasta. — Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 5433. (n)
Cunje
tekstilne odpadke, kroja-Prodam poleg Zagreba ške odrezke. ovčio volno
,	i-i	kupuie
na lepem kraju, zelo po-	»DniiTiTD
ceni, 2 lepi enodružinski M .. AKBfcllfcK hiši z 800 in 3200 kv. m Maribor, Dravska c. št. 15
vrta. Pripravni za vsako obrt ali trgovino. Cena: j 65.000 in 85.000 Din. — ; Franc Škvarč, Španska, p. : Vrabče, Zagreb.	(p)
Vsakovrstno
Knn^e
po naivišiih cenab
CERNE, luvelir. Liubliana, Wolfova ulica (t 2
Moško kolo
Trisobno stanovanje
in trgovski lokal s sobo oddam. - Val. Vodnikova 15. Zelena jama. (čl
Stanovanje
' soba, kuhinja, suho, čisto,
v trti ifžkih ćaath se mon \t na|la*jr dobiti i «slano vitvijo domtfe nlftarne. Mi damo vsakomur Ukočt dtlo, ker smo tdjfmalci za ple tenine, dobavimo prejo in izplačamo zaslužek za pletenje. kar dokazuie mnogo zahvalnic. V aluraju. dn h'jfete delati in zasluziti, se obrnite po gralts-prosprtte na tvrdko Domača Plelaraka Induatrija Josip Tomažič, Maribor, Krekova al. 18/11.
Posojilo
brezobrestno, dolgoročno, neodpovedljivo — proti vknjižbi zajamči vsakemu članu Stavbna hranilnica in posojilnica »Moj dom«, Ljubljana. Tyrševa 31/1. d
Posojila
proti dolgoletnemu odplačevanju, za razdolžitev, nakup najrazličnejših premičnin in nepremičnin za doto itd. podeljuje: »Mobilna zadruga«, Ljubljana, Mestni trg 25-1. -Išče povsod poverjenike!
IŠČEJO: Stanovanje
sobo in kuhinjo, iščem za _____________ ___
junij v Ljubljani. Ponudbe j prostorno, oddam "za" 220 pod »Boljša stranka« št. ! Din mesečno. - Pojasnila 5397 na upravo.	(c) se dobe: Glince, Tržaška
cesta 22.
Stanovanje
dveh sob, komfortno, vili, iščem. Ponudbe na '
(č)
Sostanovalec
_	se sprejme v Bohoričevi
upravo »aovenca« pod ! „i:rj o
»Točen plačnik« 5537. (c)	ls)
ODDAJO:
Sobo oddam
< čez poletje - tudi z vso Štinsobno stanovanje oskrbo. Borovnica 135. (s s kopalnico in pritiklina
mi, 5 minut od cestne že-eznice, se odda. Poizve
Lepa soba
solnčna, parket, elektri-
se pri Frančiški Fakin,! ka, v bližini banovine Predovičeva 7. Moste, (č) se odda. Naslov v upravi
——"—---I »Slovenca« pod 5442. (s)
Trisobno stanovanje---
s kopalnico oddam s pr-	Gospodično
vim junijem. Knezova 37, . sprejmem na stanovanje, pri novi šišenski cerkvi. Bučar, Pred škofijo štev. 21/11.
Lokali
lepi obokani prostori, primerni za trgovino vina na debelo ali kaj slič-nega, se oddajo v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 5489. (n)
Kišo
v okolici Ljubljane ali Domžal, od 25 do 35.000 Din, kupim takoj. Ponudbe na upravo «Slovenca«	kupim ali še rajši zame-pod »Hiša« 5332. (p)	niam zanj fino češko bla-
--—_____	go, vredno 700 Din. Cenj.
Usnjarno	' ponudbe pod šifro »Kam-
dobro upeljano podjetje,	št" 5493"	'k>
^'Tasfguran^nSredl ^P^ Р»*Цо Rogelj
Naslov v upravi »Sloven- za balinanje, dobro ohra-ca« pod št. 5399. (p) ; njenih. Ponudbe pod ši-— -	fro »Pušpanke« 5494. (k)
Preko 30 parcel	—--,----,
majhnih in velikih, ugod-	Buk°va drva in oglje
no proda Battelino An-	kupi Uran Franc, Ljub-
gelo, stavbnik, Aljaževa	Mana — Sv. Petra cesta
cesta 35, Šiška. Telefon	št. 24.	(k)
33-39.____(p)
Hiša z vrtom
4000 do 5000 ms — naprodaj ob Dunajski cesti resnim interesentom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5449.
Zamenjava!
Rabim stavbenika, ki bi mi postavil enodružinsko hišo v zamenjavo za mizarske izdelke. - Oglasiti se je pri lastniku Antonu Golobu, stroj, mizarstvo, Poljčane.	(r)
Kožuhovino
shranite čez poletje najvarnejše pri krznarju Peter Semko, Maribor, Gosposka 37.	(r)
Cenj. izprehajalccm
Dolenjske ceste priporočam svojo gostilno vis à vis Dolenjskega kolodvora. Z vsakovrstnim prigrizkom in najboljšo kap-
Dvosobno stanovanje
S pritiklinami se o d d a | Sostanovalca blizu mitnice. Zg. Šiška ' sprejmem. Sodarska ulica
230, Jančigajeva pot. (č) št. 6. Peternel.	W ■ lTic"o VaVpost7ež"em"v Va-
še največje zadovoljstvo. Pridite in prepričajte se! Sc priporočam 1. Usenik, Dolenjska cesta 23. Ul
Enosobno stanovanje
takoj oddam odraslim ,
Oddam sobico
s posebnim vhodom.
osebam. DoIuimU« 33/L č 1 Opekarska cesta 23. Ul
Prodam hišico
dvostanovanjsko, vogalno, v lepi južni legi periferije Ljubljane, z lepim velikim vrtom. — Glince cesta VII/20.	(p)
Nova parcelacija!
Pri novi cerkvi v Šiški naprodaj 25 parcel. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5500.	(p)
Klavirje,
pianine prvovrstnih ino-(p) , zemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke, uglašuje in popravlja Mu-zika, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40.	(g)
Posestva, gostilne,
hiše, od 40.000 Din naprej prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21.	(p)
Naprodaj hiša
s trgovskim lokalom, tri minute od električne železnice. Cena 155.000 Din, gotovine 90.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« èt 5499	y
Klavir
znamke Hofbauer prodam za 1500 Din. Zeleznikar Drago, Prevalje.	(g)
Koncertne gosli
prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi »Slovenca« pod 5548. (g)
II
Pohištvo
I
Spalnico
novo, 9 komadov, prodam za 1600 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5511.	(š)
Širile »Slovenca«i
Uiti
m
Buick auto
petscdežna limuzina, v najboljšem stanju, zelo ugodno naprodai. Za delni ali celotni znesek se vzame tudi hranilne knjižice nekaterih denarnih zavodov. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod St. 4689._№
Prodam avto
v dobrem stanju, pneu-matika dobro ohranjena, davek za 1. 1933 plačan. Vzamem polovico vsote v hranilni knjižici. Ponudbe pod »Avto« 5552 na podružnico »Slovenca« v Celju. ____W
Prodam avto
znamke Vermorel, odprt, štirisedežen, tudi ra vlož-no knjigo Ljubljanske kreditne banke. A. Lečntk, Celje.__(4
Limuzina Peugeot C 201, vožen »i» 4000 km, ekonomlteo, pod tisoč kg, 9 1 bencina na 100 knj - naprodaj proti gotovini ali hranilni vlogi dobrega zavoda. E. Ree-man, Ljubljana, Florijan-ska ulica 22.	(0
Vrtne stole
zložljive proda - Tribuč, Glino«, Tržaška 6, telefon »t 2605.	(1)
И«
moda
Konfekcija
najboljši nakup. —	Anton Presker, Sv. Petra c. 14,
Liubliana.	fll
Otroški vozički po zelo nizkih cenah v trgovini M. Tomšič, Sv. Petra c. 52,	(1)
Rabljene šival, stroje
kolesa, motorje — dobit« najceneje pri Alojz Ussar, Trubarjeva 9/1, Maribor.
Kosci
garantirane vinograd-eke škropilnice, port-land cement kupujte pri
JOSIPU JAG0QIC
tftIE - GLAVNI TRG
Velika »sloga železnine-specerije
BANAšKO LUCERNO
najbolj prikladno za naie podnebje TRAVNA SEMENA, RIBNIŠKI FIŽOL in KORUZO za tejanie dobite najceneje pri
FRAN POGAČNIK-U, Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 67, na
sproti mitnice.
Velika izbera
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka in vzorčnsta, različne kakovosti, za
obleke, bluze in perilo
Pri »Škofu«
Ljubljana
Otroške vozičke
šivalne stroje in kolesa kupite najceneje pri tvrd
& Rebolj & drug, Voinjakova ulica 4. (1)
»Terot« motor Volna, svila, bombaž
250, s kompletno Boscho-vo lučjo, hornom v najboljšem stanju — proda Gregorin, St. Vid nad
Ljubljano.	(1)
VINO
pristno in poceni dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate nlake cene, samo pri
PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Pšenično moko
vseh vrst otrobe, krmilne, kakor tudi rž eno moko, vee koruzne izdelke in oves nodi mlin Ivan Ku-ralt, Domžale. Isto tam se proda 4—5000 kg sladkega sena.	(1)
POTNICE
(ZN03NICE)
bele, roza in črne najboljše kakovosti nabavite si najceneje pri
©S¥Ш DObf.lC
LJUBLIANA Pred Skotijo št. 15 Na debelo » Na drobno 1
Materijal
od podiranja zidu brezplačno oddam. Karlovska cesta 10._0)
30 panjev kranflčev
proda Franc Rozman, Podstrmec 15, p. Velike Lašče.	(1)
Naprodaj:
voz zapravljivec, voz z lestvami in kasonom, pult za mesnico, železna ba nja za mešanje, klavniško dvigalo, več metrov železnih rem, stambilmotor 12 HP. Golob, Ljubljana VU, Jexnejeva 47. (1)
Velika izbira potnih kovčekov in usnjatih torbic
Ivan Kravos
Maribor, Aleksandrova 13
M a lin o v snkus
več hI, prodamo. Dopise
pod »Sukus« št. 5273 na upravo »Slovenca«. 0)
Perje
puhasto . . kg 32 Din belo . . . Ig 45 Din beli puh . . kg 140 Din razpošilja tudi povzetlem;
'epo volno in žimo poceni prodaja
SEVER
Marijin trg IL X
Premog, drva, koks
prodaia Vinko Podobnik, Tržaška cesta št 16. Telefon133-13._
Vino
lasten pridelek, sortirano,
štajersko, od 10 litrov naprej, dobite po vinogradniških cenah: Ljubljana, Triglavska 36.	Ш
Na javni dražbi ugodno naprodaj:
Več parov novih čevljev in gamaš dne 17. 5. 1933 ob 14, Središče ob Dravi.
Pisalni stroj, univerzalni skobelnik, električni motor, motorno kolo in drugo, dne 18. maja 1933 ob 9 v Trbovljah pri Antonu Božiču.
Pisalni stroj in drugo, dne 17, maja 1933 ob pol 11, Medvode, tov. olja in firneža Bergant.
Dve komplet, novi spalnici in drugo dne 17. 5. 1933 ob pol 11, Devica Marija v Polju 46.
Železna blagajna, pisalni stroj, moško kolo in več slikarskega orodja dne 16. 5. 1933 ob 18, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18,
šivalni in pisalni stroj dne 17. maja 1933 ob 10, Medvode 2.
Veliko ogledalo in drugo, dne 16. maja 1933 ob pol 17, Ljubljana, Mestni trg 3/1, Ltikež.
Otomana in drugo, dne 17. 5, 1933 ob 15, Ljubljana, Aleksandrova c. 5, Skraba.
Skobelniki, pisalna miza in drugo, dne 16, 5. 1933 ob 15, Ljubljana, Jc. ranova ulica 14.
Radio aparat in več komadov novega pohištva, dne 15. 5. 1933 ob 15 v Trati 12 in 6, pri St. Vidu.
Strugarski stroj in drugo, dne 17. 5. ob 14, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13.
Blagajna in razno novo pohištvo, dne 16, 5. 1933 ob 9, na Brodti 26 pri Logatcu.
Psiha, voz zapravljiv-ček in več rezanega lesa, dne 15, 5. 1933 ob 17, Vižmarje 65.
Moško kolo, dne 17. 5. 1933 ob 10, Sp. Jarše 17 pri Domžalah.
Konj, 1200 1 sadjevca, pisalna miza, šivalni stroj in drugo, dne 17. 5. 1933 ob 9 v Ribnici št. 42 pri Marenbergu.
Prodaialna miza in več-la množina novih klobukov, dne 18. 5. 1933 ob 14, Maribor, Dvoržakova ulica 1.
Tovorni avto, železna stružnica, dne 17. 5. ti. ob 15, Maribor, Črtomirova ulica 6.
Radio-aparat. stroji za pletenje in pletilni izdelki, dne 19. 5. 1933 ob 8, Poliče 13 pri Begunjah.
Kredenca in drugo pohištvo, dne 18. 5. 1933 ob 11, Mlino 51, Čolnarska ulica, Bled.
stolno t bogati izbiri v vseh vrstah, ta strelno pleteni« in ročna dela, po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana — Židovska ul. in Stari trg.
Omaro za obleko
popolnoma novo, iz čreš-njevega lesa, poceni proda Alojz Zalogar, Šmartno v Tuhinju.	(1)
Ribiška mreža
30 m dolga, 2.5 m široka naprodaj, Maribor, Kuril-niška 5, pri Dovečar. (1)
■вааввввааавввпавававвавваавваавввваавБааввваавваавввавгввааввавав
■ POZOR!
POZOR!
RADI PRESELITVE
»e vrii
f PRODAJA MAMUFAKTURE
g od 20 do 30 odstotkov pod nabavno ceno
i pri tvrdki Mara Ramovš o Tavčarjevi al. šl. 2, I. nadslr.
Joughurt, kélir
mleko, razni sir, najbolje in najceneje v Mlekarni, Tyrševa (Dunajska) c. 17, Kličite tel. 27-01. (1)
Šivalni stroj
v dobrem stanju prodam. Anton Oven, Dravlje 76 pri Ljubljani.	(1)
Dnevno sveže praženo
priporoča
K AR L LOIBNER
Celje, Kralja Petra c. 17
pri »Zvoncu«.
Kolesa
tovarniško nova, prodamo pod ceno. Samo še nekaj komadov. Dvorakova ul, 3/1., levo.__J1)
Pisalni stroj
novejšega modela, dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov pove uprava ^Slovenca« pod 5571. (1)
И
»
B K
B> H
•■ «i u
a
n
B B i! BI N
Šifon, 80 cm.......po Din	5.—
Sifon, 80 cm.......po Din	8.—
Najfinejši šifon......po Din	11.—
Platno za rjuhe, 150 cm ...	po Din	19.—
Najfin. domače platno, 150 cm	po Din	21.—
Platno za brisače.....po Din	7.50
Oksford, 80 cm......po Din	5.50
Molinos, 75 cm......po Din	5.—
Frotirke........po Din	8.75
Poplin za damsko perilo . .	po Din	13.—
Najfinejši svileni poplin . .	po Din	17.50
Poldeleni za damske obleke .	po Din	7.50
Poldcleni boljše kvalitete . .	po Din	10.—
Navajamo cene raznega blaga: Volneni deleni
s svilnatimi
karo vzorci......po Din
Švicarski etamin, črn, siv in
moder........po Din
Angleški poplini za moške
srajce........po Din
Crep de chine, boljše kvalitete ....... . . po Din
Ia blago za trenehkot ... po Din 70.— Prima češko blago za moške
obleke........po Dm 70.—
Najfinejši angleški kamgarni po Din 140.— Moške športne hlače, 1 kom. po Din 120—
11-
13-
18.-
38,—
Ostanki angleških kamgarnov od 2.90 do 3.20 m, cel ostanek 400 Din. Trgovcem in krojačem poseben popust. Vsak se lahko prepriča brezobvezno o kvaliteti in ceni blaga.
сзшЕшвааввиававвазоаавпвававввввввваааааввввввввааввававвваввваававв
Otroški voziček
globok, naprodaj. Sv, Pe-
(D
tra cesta 52,
Opeko
vsake vrste kupiš najceneje za gotovino ali knjižico v opekarni Franc Jerko, Črnuče.	(1)
Dobro seno
konjsko, p r o da Jernej Klemene, Zg. Šiška 12. 0)
Elektrodi», zvočnik
Kinotipa, ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 5532. (1)
8 Din kg, gosje, puh, ter
vošno m žimo
za modroce, prodaja najceneje Sega, Wolfova 12 (dvorišče).
Razmnoževal, aparat
prodam za 150 Din. Pišite upravi »Slovenca« pod »Rektograf« 5495. (1)
Semenski fižol
»Ribničan« naprodaj po 2 Din kilogram. Vidov-danska 4.	(1)
Konec krize!
Pralne in kopalne banje od 25 Din naprej. Sodar-stvo Sulcer, Maribor, Vo-jašniška 7.	(1)
Ceno prodam:
glasen harmonij, fotoaparat 9 X 12, fotoaparat 10 X 15, dva zelo starinska okraska iz medenine — kras za vežna vrata, daljnogled, 95 cm dolg. — Zupan, Graben 13, Kamnik.	(1)
Ign. Žargi, Ljubljana,
Sv. Petra cesta 11, priporoča veliko izbiro belih otroških obleke, ro-kavičk, nogavic, venčkov in pajčolanov — po zelo nizkih cenah.	(1)
Čevljarski stroj
Singer naprodaj za 1000 Din. Celovška c. 115. (1)
Šoferji, pozor!
Prodam avtotaksi koncesijo v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5508.	(1)
Lesena drvarnica
poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5465.	(1)
U preobilno ZOt
foteljev Ltd. naflažje
kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri:
R. SEVER
Marijin trg št. 2.
Zavese, odeje, perje, puh.
Dva Dantz-motorja
35 PS, skoraj nova, na nafto, prodam. Fani Lau-fer, Gregorčičeva ulica 17 B, Ljubljana.	(1)
Dva čevljarska stroja
(cilinder) — naprodaj za 1430 in 480 Din. Poizve se v Bregarjevi hiši, Čer-nuška Ježa, p. Ježica, 1
vseh vrst, mreže za po stelje, ležalne stole, pod nožnice, dobite najceneje in najbolje pri
I. Andlovic,
Mestni trg 9 (poleg Slta-berneta). Ugoden nakup pristne goveje žime in morske trave.
Trajno kodranje
poljubna frizura, 80 Din. Salon Hutaf, Trbovlje, (t)
Nakup in prodaja vreč
Ljubljana, Dunajska 36, Alojzij Grebene. (t)
Mlinar ji !
Rž, proso, ajdo in ječmen kupite najceneje pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Veletrgovina žita in moke. Resljera cesta 24.
zajamČDo najpopolnejii uspeh
Hodroce
posteljne mreže, želein« zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naicenej«
RUDOLF RADOVAN tapetnih, Mestni trg 13.
Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha sa modroce in blaga za orevleke pohištva.
Sveže nailineiše norveško
ribje olje
iz lekarne dr G. Plccollfa v L{ubl|ani
se priporoča bledim in slabotnim osebam
svetovnih ivrdk Zaias-ikon, Rodanstock :: Volgtiiinder, Weita, Cerio lid. ima večino v zalogi f QtOtPgOVifïa
Jugoslovanske knjigarne
v Ljubljani, MtkloSUeva c. S
ZAHVALA. Ob težki izgubi, ki nas je zadela z nenadno smrtjo našega dragega sina, brata, svaka in strica, gospoda
JANEZA EV. PSRKOVICA
župnika v Osilnici pri Kolpi
se za številne izraze sočutja vseh faranov, kakor za poklonjene vence in cvetje šolske mladine, najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, ki je v tako velikem številu spremila svojega 'sobrata na zadnji poti, dalje g. dr. Muhviču, zdravniku iz Čabra, za požrtvovalni trud ob bolniški postelji pokojnika, g. Vinku Skubicu, učitelju iz Papežev, za tolažbo v bolezni, g. Jožetu Pojetu, katehetu, za prekrasni cerkveni govor, g. Staretu, župniku iz Fare, in g. župniku Zigru iz Pleše za poslovilna govora ob odprtem grobu, dalje učitelju g. Podnarju ter g. Kovaču, županu osilniškemu, pevskemu zboru za ganljivi žalostinki ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, ter vsem, ki so nam v tem težkem času stali z dejanjem in tolažilno besedo ob strani.
Vrhpolje-Št. Jernej-Ribnica, dne 13. maja 1933.
V imenu staršev, bratov, sester in ostalega sorodstva Franc Pirkovič, trgovec, Ribnica.
Lahki otroški čeveljčki iz belega ali rujavega usnja
Za gorke dneve lahke okusne opanke
Elegantni lahki damski čeveljčki
Lahki damski čevlji v modernih barvah
Moderni damski iz finega rujavega usnja
Lahki moški polčevlji r. usnjatlm podplalom Iz močnega boksa, rjavi ali črni, z gumastim podplatom Din 89*—
Za štrapac iz močnega črnega usnja z gumastim podplatom
Posamezni ženski čevlji po Din 09'—, Din 7Л-—
Na zalogi je oslalo se nekaj čevljev prvovrstnih inozemskih znamk za polovično ceno. Hlttfe, dokler še zaloga Iraja!
Trgovska hiša
ANT. KRISS*EM
Mestni frg 2©
LJUBLJANA
Stritarjeva ulica 1-3
■m
Edino dobra opaaka noti dolnjo rarstrono znamko utianjono na podplatu
JtN*
■ehaniëna delavnica opank in obutve Petar M. Dumltrov, Pančevo
O p
A N N \
Veletrgovina s kolonijalnim blagom išče za Dravsko banovino
prvorazrednega DOtllikS.
iiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiHiiiiHNiiiiiiHiiimiii	Ш. A B. S Л Ш m« •
kateri mora dokazati dolgoletno prakso kot potnik v tej stroki in prima reference. V obzir pridejo samo gospodje, kateri so uvedeni pri trgovcih Dravske banovine. Ponudbe v slovenskem in nemškem jeziku na PUBLICITAS D. D. ZAGREB, Ilica 9, štev. 34.095.
JAVNA ZAHVALA!
Tem potom se zahvaljujem Materinski pomoči v Mariboru, Aleksandrova c, 19/1, za meni izplačano podporo Ptujska gora 2	Marija Mohor ko, šivilja.
ZAHVALA. Za premnoge dokaze iekrenega sožalia, ki smo jih prejeli povodom težke izgube naše nad vse ljubljene soproge oziroma matere, stare matere, svakinje, tete in tašče, gospe
MARIJE OBREKAR
kakor za poklonjeno krasno cvetie, se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, pevskima društvoma »Grafika« in »Bežigrad« za prekrasno žalno petje, nadalje sostanovalcem za darovani krasni venec ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Ljubljana, dne 13. maja 1933.
AVGUST OBREKAR.
Zahvala
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom izgube naše dobre mame, stare mamice, gospe
Elizabete
se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. — Posebno zahvalo pa izrekamo častiti duhovščini, posebno še č. g. Golo-grancu za lepe tolažilne besede na grobu, gg. zdravnikom, delavski godbi, vsem darovalcem vencev in cvetja, dalje vsem in vsakemu posebej, ki so jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti in vsem, ki so na kakršenkoli način so-čuvstvovali. — Bog plačajl
Trbovlje, dne 14. maja 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.

Priporočam« Vara
najboljše šivalne strole
ln kolesa
Adler -
GUITZNEB
Švicarski pletllnl stroji
DUBIED
edino le pri tvrdki	Trg.viaa Leviioik
Jos. Peteline, Ljubljana
»odo.
Telef. ta. 891S
ГаМГ. K. 2913 llrftplafM punk v vezenju. Vellttn» jamstvo.
Iščem
100.000 Din
(v gotovini) kratkoročnega kredita Nudim knjižbo na prvo mesto nove hiše, vredne 1,300.000 Din. — Naslov v upravi 5439.
Štorfo (trsje)
za obijanje stropov v vsak i množini po brezkonkurenčni ceni
Fr. Stuplca
železni na, zaloga poljedelskih strojev in čebelarskih potrebščin. — Monopolna zaloga razstreliv
Ljubljana
Gosposvetska cesta 1
O. M. e. in C. M. s.
Perl-preiico, Mouliné krpanec, kvačkanec. svilo, gumbe za plašče, lišp in perilo, zaponke za obleke, čipke, pasove, sukanec ter drugo galanterijsko, kratko in modno blago v veliki i/.biri pri
Osvald Dobeic, Ltubljana
Pred Škofijo 15 Na debelo	Na drobno 1
Kleparska delavnica
ANTON FUCHS
Gosposvetska cesta št. 16 „pri Levu*
Vam izvrši vsa kleparska dela kakor tudi raznovrstne ravne strehe in strelovode, prav po Vaši želji naisolidneje in po /.mernih cenah
D. F. najmodernejša nogavico iz dvoino ma-
tlrone svile, z decentnim ažurom se	dobi po sledečih dnevnih cenah:
U. F. giadhe s srebrno znnmho . Din	48'-
II. F. gladhe z ziato znnmho ... Din	5Г-
II. F. z ažurom s srebrno znamho Din	5Г-
II. F. z ažurom z zlato znamho . Din	SV-
Ze vsa zavarovanja pride v poétev le
Vzaiemna zavarovalnica
Cfublf ena
v lastni palači ob Miklošičevi ia Masarykovi cesti
ZAVARUJE: 1. požar. 2. vlom, nezgode, ïametvo, knsko. steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v veeh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitaa«
Zavarujte sebe In svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici.
Opozarja se,
da dobavlja nove National register blagajne edino National Cash Register, Prometno podjedtje ERNEST R. P UR T, ZAGREB, ILICA 11 ZASTOPSTVA: Beograd, Kneginje Ljubice ulica 15 Ljubljana, Leon Tavčar, Streliška 22 Maribor, Milan Biffl, Hotel Orel Split. S. Petrovič, Svačičeva ul. 8/11
Dobavljamo nove blagajne s skupnim seštevkom od Din 10.000 = pri ugodnih plačilnih pogojih. - Zahtevajte prospekte in brezplačen vpogled. NATIONAL CASH REGISTËB CO. DAYTON, 0HI0, U. S. A.
ZAHVALA. Ob bridki izgubi našega srčno ljubljenega sina, brata in strica	Ј0^ЕТД
posestnika in gostilničarja
se čutimo dolžne izreči najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogoštevilne dokaze sočutja m tolažbe, izkazane nam osebno ali pismeno.
Zlasti se nam je zahvaliti preč. gosp. župniku Cudermanu iz Hotiča in preč. gosp. župniku Doiinarju iz Kresnic za globoko tolažljive izraze in molitve ob bolezni in smrti dragega rajnkega, mnogoterim gasilnim društvom litijske gasilske župe za nepričakovano udeležbo, posebno gasilnemu društvu v Rib-čah za častno stražo ob pokojnikovi krsti in vzorno razvrstitev sprevoda, kraj. šolskemu svetu in šolski mladini iz Hotiča pod vodstvom g. šol. uprav. Riglerja za častno spremstvo, godbe-nemu odseku iz Litije za turobne žalostinke, pevskima društvoma »Lipa« iz Litije in Kresnic za pretresujoče posmrtnice, g. prof. M. Bregantu za krasen poslovilni govor ob odprtem grobu, raznim odposlanstvom političnih, gospodarskih in gostil-ničarskih udruženj za poslovilne pozdrave in vence ter mnogim darovalcem vencev in pomladnega cvetja, s katerim so tako obilno obsuli svežo in prerano gomilo dragega Toneta. Vsemogočni bodi vsem stoterni plačniki V Verneku, 14. maja 1933.
ŽALUJOČI CERARJEVI.
'MR

Ljudski samopomoči v Mariboru
ki mi je izplačala po smrti moje sestre g. Marije Vidergar. pripadajočo podporo točno, se podpisani tem potom javno zahvaljujem naiiskreneje in priporočam to prekoristno društvo vsakomur.
Zg. Kašelj, dne 11. maja 1933.
Antonija Arbelj.
NAZNANILO!
Podpisana se najtopleje zahvaljujeva cenjenim odjemalcem, ki so naju posečali za časa najinega dolgoletnega bivanja v Litiji. Vljudno jih vabiva, da naju poselijo tudi v Ljubljani, kjer sva prevzela gostilno Orehek, Kolodvorska ulica 26.
Priporočava se tudi vsemu ljubljanskemu kakor podeželskemu prebivalstvu za obilen obisk ter sporočava, da sprejemava na okusno domačo hrano stalne abonente.
Zagotavljajoč najtočnejšo postrežbo se priporočava	MAKS in ANČI LAJOVIC.
Narodni magacin
Splošna tekstilne
LfuDlfana, Meslni ira I?
Zahvala«
Po smrti mojega očeta g. Franca Struna,
mi je izplačala
Liudska samopomoč u Mariboru
pripadajočo podporo točno in kulantno, za kar se imenovanemu društvu najprisrčnejše zahvaljujem in to socijalno ustanovo vsakomur iskreno priporočam, Fužine, dne 9. maja 1933.
Ignac Struna.
Ljudska samopomoč v Mariboru
mi ie izplačala po smrti naše malere, gospe Neže Vo.ovšek, pripadajočo podporo točno in kulantno, /.a kar se tem potom najiskrenejše ahvaljujem in priporočam to v današnjih hudih časih tako potrebno društvo vsakomur najtopleje.
Gaberje. dne 9. maju 1933.
Franc Oormadnik.
Naše rel	ki	ai	Tine cene so:	
Šifon 80 cm širok . . • .	. Din	T—	Georgette vzorčasta svila Din	52—
Kotenina .......		6-—	Georgette volnen 150 cm širok Din	56'—
Pol Deleni . ......	Din	8 —	Eponge svile . Din	42.—
Volneni Deleni ...	Din	20—	Volneno blago za damske obl. Din	40,—
Češka svila 100 cm široka	Din	20 —	Volnenoblagoza moškeoblekeDin	52 —
Froté moderni vzorci	Din	22.50	Češki kamgarn za moške obl. Din	114—
Creppe de Chine v vseh barvah Din 40'—			Angl. kamgarn za moške obl. Din	200—
Moderne svile za obleke .	. Din	43—	Preproge 90 cm široke Din	24—
Pique brosehe ......	Din 27.—		Gradi za madrace 120 cm šir. Din	27—
Zgotovljene moške obleke Din 395'— Trenchcoati volneni ... Din 660'—
Pump-hlače........Din 108'—
Otroške obleke.......Din 90—
U. F. nogavice
svilene, flor, kratke in pavolnate, rokavice za gospode, dame in otroke, maje za deco, velike in telovadne samoveznice, regats. mašence in ovratnike priporoča najceneje
Osvald Dobeic. LJubljana
Pred Skotijo 15 Na debelo i	Na drobno!
ZAHVALA. Ob izgubi našega ljubega sina, brata in nečaka, gospoda
MIRKA ANŽIČA, pilota lovca,
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo za vse preobile dokaze sočutja in sožalja, ki so nam bili v toliko uteho. Predvsem smo dolžni izreči globoko zahvalo vojaštvu, tako v Boki Kotorski kakor v Ljubljani, ki je Mirku priredilo tako časten pogreb. Posebej se zahvaljujemo gospodu podpolkovniku Niku Nardeliju, ki je bil Mirku očetovski poveljnik; potem prijatelju nar. vod. 1. ki. gosp. Rudolfu Streiberfiihrerju in pa zvestemu tovarišu pilotu gosp. Kamnikarju. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in cvetja v Boki Kotorski, sploh vsem Bokeljanom, ki so Mirku izkazali zadnjo čast.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in šopkov v Ljubljani, Sneberjih i. dr., imenoma Jadranski straži; zahvaljujemo se vsem trem gospodom govornikom ob njegovem grobu, združenemu zboru Pevskega društva Sneberje-Zadobrova in poljskega Sokola, gospodu upravniku in osobju dravske radionice, delavstvu iz Sneberja in drugod, ki je žrtvovalo svoj počitek in zaslužek, da se je moglo udeležiti pogreba, in slednjič vsem in vsakemu, ki ste spremili Mirka na njegovem zadnjem potu. Vam pa, poljski farani, ki ste s toliko ljubeznijo sprejeli mrtvega Mirka v svojo sredo, bodi Bog plačnik!
V Sneberjih, dne 14. maja 1933.
Žalujoči ostali.
Razne rane in kožne bolezni
razpokano kožo, srbenje, otiske, izjede od vlage ali znoja, volka od hoje, osobito pri otrocih hraste, opekline in ozebline se zdravi in preprečuje z redno uporabo splošno znane
LJEKOV1TE BARTULIČEVE MASTI. Cena škatli 10 Din. Proizvaja in stavlja v promet stara, leta 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije v Zagrebu, Dolac, poleg tržnice, lekarnar Vladko Bartulič.
A vtopodleile ,Регеогш\ кашшк
naznanja spremembo voznega reda na progi
Vransko—Kamnik—Liubllsno s 15. malem
Odhod iz Kamnika ob 7.55, 13.10 in 18.45, odhod iz Ljubljane ob 11.55, 17.20 in 22.15. (Ob nedeljah in praznikih ob 23.30 )
Avtobus, ki odhaja iz Ljubljane na Kamnik ob 11.55, ima direktno zvezo na Motnik— Vransko—Savinjsko dolino Celje. Julranji avtobus odhaja sedaj iz Vranskega na Kamnik in Ljubljano ob 6.15. Za obilen poset se priporoča
avtopodjetje „PEREGRIN".
Zahvala.
Podpisana se zahvaljujeva
LJudSHi samopomoči u Mariboru '
ла lakoi izplačano podporo po smrti g. Au' tonu liczjuk, in priporočava to neprecenljivo društvo vsakomur najbolje. I.oka, dne 13. inaj« 1933.
Josip in Justina Kreitner.
I
Urednik: Frane Kremzar. >