117
bomo psihoedukativni pristop obravnavali na primeru 
psihoedukativnih delavnic na področju depresije, tesnobe in 
stresa, ki od leta 2014 (Podpora pri spoprijemanju z depresijo) 
oz. 2016 (Podpora pri spoprijemanju s tesnobo, Spoprijemanje 
s stresom) potekajo v okviru mreže 61 zdravstvenovzgojnih 
centrov v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Delavnice 
predstavljajo del Programa svetovanje za zdravje, usmerjenega 
k promociji zdravega življenjskega sloga ter preventivi 
in obvladovanju kroničnih nenalezljivih bolezni (kamor 
spadajo duševne motnje ter skrb za najpogostejše duševne 
motnje) pri prebivalcih Slovenije. Omenjene delavnice bomo 
predstavili z vidika vsebine in strukture ter izpostavili 
ključne elemente psihoedukacije, na katerih temeljijo in jih 
uvrščajo med učinkovite ter časovno in finančno ekonomične 
pristope. Obenem bomo izpostavili pomembnost umestitve 
psihoedukativnih delavnic na področju duševnega zdravja v 
okvir osnovnega zdravstvenega varstva, z vidika zagotavljanja 
večje fizične dostopnosti storitev uporabnikom, bolj 
kontinuirane in celostne obravnave, zmanjševanja pritiskov 
na višje ravni oskrbe ter povezovanja primarne in sekundarne 
ravni zdravstvenega varstva.
Učinkovitost različnih pristopov vplivanja na 
prometno vedenje srednješolcev glede vožnje 
pod vplivom alkohola
Mateja Markl
Javna agencija RS za varnost prometa, 
e-mail: markl.mateja@gmail.com
V okviru raziskave smo preverjali učinkovitost različnih 
pristopov vplivanja na prometno vedenje srednješolcev glede 
vožnje pod vplivom alkohola kot pomembnega dejavnika 
tveganja za prometno varnost mladostnikov. Oblikovali 
smo preventivni vzgojno-izobraževalni program na podlagi 
obstoječih teorij (Kolb, 1984; GDE matrika, Hatakka idr., 
2003) ter priporočil za učinkovite preventivne programe. 
Zanimala nas je učinkovitost različnih posameznih pristopov 
(informativni, emocionalni, socialno-kritični) ter celostni 
pristop (integracija vseh treh) glede vpliva na spremenljivke 
skladno s teorijo načrtovanega nadzora (Ajzen, 1985) in 
procesom spreminjanja vedenja (Prochaska, DiClemente, 
1999), preverjali smo oceno učinkovitosti, zadovoljstvo s 
programom ter evalvacijo programa. Raziskavo smo zasnovali 
kot kvazi-eksperiment s 4 eksperimentalnimi skupinami s 
posameznimi pristopi (informativni, emocionalni, socialno-
kritični in celostni) ter kontrolno skupino, tremi merjenji 
(pred- , neposredno po- ter po enem mesecu). Vključili smo 
736 srednješolcev, starih od 16 do 18 let, iz 7 srednjih šol. 
Rezultati so pokazali, da so v primerjavi s kontrolno skupino 
zaznani učinki preventivnega programa pri vseh pristopih, 
med bolj učinkovitimi se je pokazal emocionalni pristop 
neposredno po izvedbi, kasneje pa se učinki izničijo. Pri 
socialno-kritičnem pristopu opazimo pomembne učinke po 
enem mesecu. Informativni pristop je pomembno vplival le 
na znanje. Celostni pristop kaže posamične učinke, v manjši 
meri na stabilne socialno-psihološke spremenljivke (stališča, 
subjektivna norma itd.), kaže se pomembnost pri spremembi 
stopnje spreminjanja vedenja in oceni učinkovitosti in 
zadovoljstva ter pri evalvaciji programov. Pomembnost 
raziskave je njena praktična vrednost pri oblikovanju 
preventivnega programa za srednješolce za večjo prometno 
varnost ter prva tovrstna evalvacija osnovana na teoriji.
Osebnost kot kompleksno omrežje
Andrej Kastrin, Mojca Kastrin
Fakulteta za informacijske študije, 
e-mail: andrej.kastrin@guest.arnes.si
Znanost o kompleksnih sistemih je interdisciplinarno 
raziskovalno področje, ki se ukvarja s problemom opisovanja 
kompleksnih sistemov s pomočjo statističnih modelov. 
Kompleksni sistem najlažje predstavimo s pomočjo omrežja, 
v katerem vozlišča predstavljajo posamezne entitete sistema, 
povezave pa se nanašajo na interakcije med entitetami. 
V prispevku obravnavamo inovativno uporabo teorije 
kompeksnih omrežij pri raziskovanju strukture osebnosti, 
ki predstavlja alternativo uveljavljenim metodam faktorske 
analize. Kot metodološko izhodišče vzamemo korelacijsko 
matriko, ki jo konstruiramo nad spremenljivkami izbranega 
merskega inštrumenta. Korelacijsko matriko nato predstavimo 
kot neusmerjeno omrežje, v katerem vozlišča predstavljajo 
posamezne merske spremenljivke, povezave med vozlišči 
pa pare korelacij med spremenljivkami. Moč povezave 
med vozliščema je določena z velikostjo korelacijskega 
koeficienta. S pomočjo algoritma za odkrivanje skupin 
vozlišč (angl. Divisive Correlation Clustering Algorithm) nato 
poiščemo strukturno podobne gruče vozlišč, ki predstavljajo 
latentne konstrukte osebnosti. Metodologijo predstavimo in 
ovrednotimo na primeru analize Eysenckovega osebnostnega 
vprašalnika (EPQ-R) in Zuckermanove Lestvice iskanja 
dražljajev (SSS-V). Preliminarni rezultati potrjujejo dobro 
konstruktno veljavnost predlagane metode. V zaključku 
osvetlimo še nekatere možnosti za nadaljnje delo na področju 
analize omrežij v psihoinformatiki.
Zdravljenje kriznih stanj: dejavniki osebnosti
Urša Malešič, Saša Ucman, Mitja Žerovc, Brigita Novak Šarotar
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Enota za krizne 
intervencije, e-mail: ursa.malesic@gmail.com
Na Enoti za krizne intervencije (EKI) se zdravijo pacienti, 
ki so se zaradi različnih življenjskih situacij znašli v hudi 
čustveni stiski. Zdravljenje na enoti je prostovoljno in 
predvideva aktivno vključitev v proces zdravljenja, ki 
temelji na psihoterapevtskem pristopu. Z raziskavo smo 
želeli ugotoviti, kako osebnost pacientov, ki so vključeni 
v terapevtski proces, vpliva na izboljšanje simptomov ob 
zaključku zdravljenja. V raziskavo smo vključili 300 pacientov, 
ki so se v zadnjem letu zdravili na EKI. Prisotnost telesnih in 
čustvenih simptomov smo ocenjevali s pomočjo Ocenjevalne 
lestvice simptomov, ki so jo pacienti izpolnili ob sprejemu na 
zdravljenje, ob zaključku zdravljenja in po treh mesecih od 
zaključka zdravljenja. Osebnost smo ocenili s kratko verzijo 
Vprašalnika velikih pet dimenzij osebnosti. V prispevku 
predstavljamo, ali osebnostne lastnosti vplivajo na subjektivno 
zaznano izboljšanje simptomov ob zaključku zdravljenja 
in katere osebnostne lastnosti vplivajo na izboljšanje. 
Rezultati raziskave v času pisanja povzetka še niso znani.
Ustne predstavitve / Oral presentations