Dopisi. Iz Celovca 20. apr. rVg« ia vero, cesarja in domovinol" Minuli teden obhajala je naša rTrdnjaTa" (polit. društTo za koroške SloTence) t CeloTcu stojo obletnico. Ne morem poročati, kaj da sejeTse govorilo in gklepalo pri tem zboru, kajti nisem utegnil, čeravno povabljen, priti k zboroTanju. Veselilo je pa n.ig Tse tiikajšne rodoljube, ko gmo prejeli L8no ^Tabilo" t roke; Teselilo nas je, da se je nTrdnjaTau, ki je že nekaj časa obtihnila bila, kakor da je taspala, z lepo spomladjo zopet lepo oživela ter * tiin pokazala, da še ravno tako trdno etoji in tudi zanaprej 86 raTno tako neutrudljiTO bode poganjala za naše praTice. DrnštTO je zdaj popraTilo tudi 8Toje društTena pravila. Veuelilo naa je slisati, daseje drustTO zdaj postaTilo na trdno otališče krščansko, in da se ne bode samo poganjalo za oarodne, ampak tudi za Terake gtTari. DostaTilo je namreč prTemu §. pravil, da hoče svoje namene dogezati po geslu: nVge za vero, cesarja in domoTino!" PraT tako! Kajti to je staro pogteno geslo slovensko, Todilo Tseh vernih, rodoljubnih Slevencev, ki poveda, da gmo zvesti ginoTi bv. matere kat. cerfcve, udani postavnej vludargki roduvini in vneti za. blagor naioda in domovine. To je ge8lo Tgeh gedanjih političnih katoliških društev pri Nemcih, SloTencih in čebib; ali bi ge ga torej smela le paona ^Trdajava" ogibati in bati, ali cel6 sramoTa i? Kako bi zamogla Tse liTale Tredna naša nTidnjaTa" Teem zahtevam in narodovim potrebam sedanjega Casa zadostoTati, če bi njej le narodnost bila nad Tee, Tse drugo pa peto kolo na tozu? SlaTa tedaj Tam, Trli narodnjaki, ki ste sprožili to stvar in popravili, kar smo že })Ogrešali od začetka društvenega obstanka. S t-m si bode društvo piidobilo toliko vei zaupauja med prostim našiin ljadstvom! In tako npaino, da bodemo zanaprej vsi glovenski poštenjaki glozno stali t bran mili nam domovini in narodu, vdibujočemu po praTi RTobodi! Gornjgrad 18. aprila 1874. (Dr. VoSnjakoT glavni obhod.) Neki dopin iz Goinjega grada gklepa v nNaroduu iz sprejetua, katerega je dr. Vošnjak imel na veliknn<>čni pondeljek t Gornjetn gradn, da bo vseb Savin^unoT gica temu poglancu udana. Da pa Č5 bralci nSl. Gogpodarjaa izTedo, kedo je za njega Tuet, in kfdo mu je ta gprejem pripravil, naj ge zasli^i ae drugi glan. — Tukajsni dijaki go napravili na velikonožni pondeljek veselico z igrama nŽupanJ in ^DToboj", ter so svoj.i nalogo dnbro reSili. Ta den je bil tudi t Mozirju sbod, kateiemu je predsedoral dr. Voinjak; udeležili bo se ga tudi 4 tržani iz Gornjega grada. Ti povabijo po ghodu Vo.-mjaka tudi v naš trg ter niu naruenijo 6lovesen sprejem Kupijo sniodnika in pošljejo Tilega tukajšnega fanta naprej v Gornji grad naročaje mn, naj se možnarji nabijejo in naj se Teselica pred Vošnjakovim prihodom nikakor ne začne. Fant pa ni ravno konjička pretiral, ampak priTo3i rajši med potom njemu in sebi pri masličku poč.tka. da ga tako gospodje iz Mozirja prišli piehitijo, in brez streljanja, biez živjjoklicev — tihn, vaTno t gred prvega priznra prve igre Vošnjaka t sobano pripeljejo. Naši VošnjakoTei ljuto jezni, da se je njih povelje tako glabo izvi-šilo, popravijo svojo krivico kmalu. Po piTem prizoru sto|)i neki tržan na oder ter pozdravi Vošnjaka z nživijo." Slišali so se res tudi od občinstTa živijoklici, ali veljali so, kakor so poslušalci potem pravili, možu na odiu, kateri se je smešno obnašal, le malo krdelce je Vošnjaku nživijo" Tpilo. — Ko ge začne drugi prizor, zagromijo tudi možnaiji sredi graščinskega dvora in ta bombardement traja med zvonenjem potrupljenih šip do konca igre, kar ni samo diletantov, ampak tudi občinstvo Tznemirjalo in vnevoljevalo. — Po konCani igii se poda dr. Vošnjak 8 gvojim mozirskogoinjegraškiru spiemgtvom t Spendetovo gostilnico. Kaj da je tukaj Vošnjak goToril, poTeda rNarod:u nNove konfesijonelne pogtaTe niso prenapete in ne obrnjene proti Teri." Samo škofom, baje, se bo vzelo nekaj pravic in premoženja, da bodo potem kaplani prosteje in bolje živeli! Gornjegraški tržani, ki ste Vošnjaka posluaali in njegoT govor odobraTali, kako zamorete Ti Voanjaka razglasati za stoj ega poslanca? Ne Teste-Ii, kako krivico delate s tem poštenim kmettim, katerih 7 vrlih Tolilnib mož je pri zadnji tolitvi pogumno ^stalo za Kosarja in so s tem pokazali, da ne marajo Vošnjaka. Mož, kateri ae poganja le za narodnost, t Tseh drugih najvažnejših državnopraTnih prašanjib pa Tleče z uašimi soTražniki, ta ni na' poslanec. Mož, katerega organ: ,,S1ot. Narod" zasme_huje in soTraži papeža in škofe, ki so stebri st. cerkve; ki imenuje pridne, gTojemu poklicu ZTegte duhovnike npope", ,,helote", rfarje", nfanatike", nčrae kiagulje", značajne gvetne može pa, ki 8e npajo za pravico se potegovati, ,,kiečeplazeu, pmračnjake", kateremu ni nobena napraTa st. cei kve Teč sTeta, ki ima Tersko resnico za staio šaro, katera naj se umakne liberalnim idejain; mož, ki pošilja med slovensko Ijudstvo umazani libt ,,Tednik", ki ima nalog, ljudi t Teri omajati, — tak mož ne more biti poslanec gospodarjem, kterim je še Tera STeta, in jim je na srcu lastna in svojih otrok časna in večua sreča! Pristarek TredništTa. Da bi bil g. dr. Voš.njak tako govoril, kakor piše dopisnik t ,,Nar.", ter koufesionelne postave kot nedolžuo gtvar popisal, pri kterej bodole škofi nekoliko trpeli, — tega ne moremo praT verjeti. Naj si je pa tako res goToril ali ne, moramo Tsekako Tarovati poštene možake, da jih nesramna potuhnjenogt, ki tiči t onih besedah, ne zmoti, da so sklenjene ,,Terske" postave res čisto nedolžna reč. V ta namen razglašamo p i g m o d r a. V ošnjaka, ktero je pisal zastran ,,Terskih" postaTizDunaja dne 6. mavcija t. 1., ki se glasi: ,,Čpstiti goapod! GlavDa diferencija, katera glede konfegijonelnih pogtav l<>či Vašo od naše stianke, je Tprašanje, ali je dižavni zbor kompeteuten, take postave dajati ali ne. Mi sodimo, da ima držaTa, to je postaTodajalni faktorji, praTico urediti Tnanje praTne razmere katoliške cerkTe do držaTe in zato hočemo glasovati pri zdajšnem drugem branji postaTe t tem smislu, da se naj predlogi Tzem6 za podlago špecijalni debati. V tej hočemo izreči pii posameznih točkah, s katerimi se ne TJemamo, in to so Tge one točke, ki bi Tpeljale policijskonadoblast nad duhoTniki, alikisegajo t deželno avtonomijo. V tem smiglu bode Razlag že pri generalni debati govoril. Ako se t špecijalni debati dotične točke ne spremene, — in da se ne bodo gpremenile, temuč cel6 poostrile, tega nam je poiok Telika ustaTOTerna Tečina, — potem seveda tudi mine lnoremo glasoTati za take nkonfesijonelneu postave in bodemo pri tretj em branji to izrekli. *) Bog Tari, da bi jaz kedaj podpiral postaTO, katera bi napraTila iz duhoTnikoT državno birokracijo; a mnenje naše stranke je, da se udeležujemo pri špecijelni debati in ne a priori zaTižemo predloga, kateri geTeda jako nesrečno skuša urediti razmere med cerkTijo in držaTo". — Z Tsem gpoštoTanjem dr. Vošnjak. Kaj poreče STet k temu? Ali je grdo legal dopisnik t rNar.", ali je pa dr. Vošnjak pri sloTesnem STojem obhodu po gornji SaTinski dolini Tse drugače govoril kakor meaec poprej; 1 a ž bi pa bilo eno kot drugo — basta! — Iz Braslovč dne 19. aprila. (MladosloTenske ZTijače.) Kakor ni nikjer čisto žito brez lulike, tako tudi pri nas. Vendar pri Tgem tem žiTimo t lepem miru in slogi z STOJimi čaat. duanimi pastirji; raTno tako tudi s hTaleTiednimi gospodi žnpanom in uSitelji, tako da smem po pravici našo pošteno občino primerjati srečni ekTadorski držaTici v Ameriki. Ali to Tendar ni okoličnim liberalcem po volji; zato skušajo pri nas geme nesloge zasejati, in to po pobujšljiTih časnikih in knižnrah, katere našim kmetom žiTo priporočajo. Tako 8em tudi jaz slučajno dobil t roke strupa polno knigo: rVera in pamet". Ko sem jo čital, sem ei mislil: kaj je hotel pisa- *) Pa niso, ampak so tudi za nje glasovali, in že poprej molčali prav pri onih §§., ki stvarjajo rpolicijsko nadoblast nad duhovniki". Urodn. telj te brezumne knižure — alj stojo učenost STetu pokazati ali se blamirati (oŠTigati), ker je sam sebi tolikokrat t nasprotje prišel ? Pa vendar utegne pri neTednem ljudstvu Teliko budega storiti, ker tako hudobno sTeto Tero taji in pači, ter na tso moč duboTski stan ob spoštoTanje in eaupanje pripraTlja. — DTa liberalna gospodiča sta 8Tojim ljudem tudi nTednik'' naročila, pa modro ljudstvo mu je kmalu slovo podpisalo; in tako imamo zdaj mir pred njim. Da bi se pa ložej nase ljudstTo pred lažilibeializmom obvaroTalo, bi bilo želeti, naj bi se pri nas kat. politično ali saj bralno društvo vstanovilo, dokler je še čas, da nas gOTražnik nepripravljene ne najde! K temu Bog pomozi! Kmetič. Sv. Lenart t sIot. gor. 13. apr. (Odbor okrajnega zastopa) je pii slednji občni seji udom razdelil proračun za 1. 1874, iz kterega je razTidno, da stroški znašajo 49.725 gl. 34 kr.; a nikakor ne, odkod da se bodo denarji vzeli. Stroški za uradoTanje, pisarno in postrežnika znaaajo 500 gld.; pa po izdelanem proračunu se ne more razsoditi, ali je človek, ki ga je soatavil, kedaj enacega kaj videl ali ne. Ne Tem, je 1Š bolj smeano za načelnika ali razžaljiTO za okrajni zastop, da se mu tako površno sestavljen račun t roke da. Mi, ki pod različnimi dokladami stokamo, smemo in tudi jaTno tukaj tirjamo, da našim zaupnim možem t okrajnem zastopu tudi račun preteklega leta izročite, pa takega, da se bo videlo t njem, kam in kako so se denarji uporabili. V zadnji dobi deželnega zbora se je našega zastopa prošnja za podporo iz deželne blagajnice odbila in sicer zato, ker se še za leto 1871 (če se ne motim) račun ni predložil in zaatop ni izkazal, za kaj da se je poslednja podpora porabila! Ta podpora je bila izplačana za noTO cesto v Cmurek, za ktero je t letošnjem proiačunu postavljeno 21.947 gld. 77 kr., 8000 gl. se je neki že za njo po nakladab Tplačalo, pa polovica se je že drugam obrnila, akoravno skupni okrajni zastop odbora tega ni dovolil. Sicer ima ta steza svojo dvajsetletno zgodovino in odkar go okrajni zastopi, ae sicer za njo naklade nabirajo, praT malo se pa atori, in leta se bomo menda čakali, prej ko bo steza dodelana. Ne umemo pa, kako ae načelnik okrajnega zastopa in njegoT nameatnik, kojima deželni odbor muduost očitati mora, TnoTič Tladi t potrjenje predložiti moreta, kakor pri nas. — Med drugimi stroški stoji t proračunu 3137 gld. 80 kr. za prestavljenje steze t RadahoTi. To je sklenila odborova šestorica, preden je stTar t poaTetovanje prišlo pri občni seji. Ker se je tudi že mnogo kamenja navozilo, je bil zastop prisiljen privoljenje dati. Vsa Tes se pa temu upira, ker bo steza namesto sko/.i njo, po strani peljala. Te dni so šli možje sami k deželnemu odboru t Gi-adec, da SToje zabtevanje osebno opravičijo. Ker deželni odbor ne bo gledal na muhe nekterih tukajsnih oseb, bodo gotoTO uslišani, in bo okraj Telikih stroškov rešen. To upamo, čeraTno se sliši, da je deželni odbor stvar že soper Radečane rešil.