Najf«£ji »loTeiuki dnevnik v Združenih državah Velja %m m leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inosenurtvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA list .slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily In Ae United States. lamed every day except Sunday and legal Holidays. 78,000 l TELEFON: CHelaes 3—3878 NO. 108. — STEV.108. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea $—8878 NEW YORK, SATURDAY, MAY 7, 1932. — SOBOTA, 7. MAJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXU V PREDSEDNIK FRANCIJE POSTAL ŽRTEV ATENTATA NA DOBRODELNEM BAZARJU GA JE USTRELIL ZBLAZNELI RUSKI FAŠIST GORGULOV Ogenj uničil Cunardov pomol Pisatelj Claude Farrere in policijski ravnatelj Gui-chard sta ranjena. — Atentator je hotel s svojim činom doseči, da bi izbruhnila vojna med Francijo in Sovjetsko Unijo. — Smatral se je za voditelja ruskih fašistov.—Pozneje mu je bilo žal, ker je ustrelil "ubogega Doumera". PARIZ, Francija, 6. maja. — Danes se je vršil tukaj velik dobrodelni bazar, katerega se je udeležil iudi predsednik francoske republike Paul Dou-mer. K njemu je stopil velik plavolas Rus, potegnil revolver ter oddal dva strela. Doumer je padel težko ranjen na tla. Prva krogla se mu je zarila pod levim ušesom v glavo, druga ga je pa zadela v prsi ter mu prebila veliko ži lo. Predsednika so odvedli v Beuajon bolnišnico, ki &e nahaja nasproti hiše Solomona Rothschila, v kateri se je vršil bazar. Doumerju se je popoldne zdravstveno stanje poslabšalo, proti večeru so pa izjavili zdravniki, da za 75 let starega moža ni nobenega upanja več. Rus je potem še večkrat ustrelil in ranil slavnega francoskega pisatelja Claude Farrera ter r>oli-« iiskega ravnatelja Guicharda. Ko so ga aretirali, je rekel, da se piše dr. Pavel Gorgulov ter da je predsednik ' ruske fašistične li- »• Ko se je policistom s težavo posrečilo, da so ga spravili skozi razburjeno ljudsko množico na policijsko stražnico, je dejal atentator, da mu je žal, ker je ustrelil 'ubogega Doumera". Dejal je, da je bil njegov namen povzročiti vojno med Francijo in boljševiki, češ, da zamorejo edi-nole potom vojne dobiti ruski nacijonalisti svoje lepo domovino nazaj. Gorgulov, ki ima v Monte Carlo krasno vilo, je brez dvoma blazen. Na bazarju so prodajali izključno knjige in ves dobiček je bil namenjen vojnim veteranom. Pod imenom Paul Brado je atentator kupil knjigo pisatelja Claude Farrera, ki je bil tudi navzoč, "lik pred atentatom je morilec zapisal v knjigo: — Paul Gorgulov. načelnik ruskih fašistov, ki je baš sedaj ustrelil predsednika francoske republike. Težko ranjenega predsednika so operirali v bolnišnici trije najslavnejši francoski zdravniki, med njimi tudi dr. Jean Charcot. Potrebni sta bili dve transfuziji krvi, katero mu je dal na razpolago neki mlad zdravnik. Prva, ki sta ga obiskala, sta bila ministrski predsednik Tardieu in nemški poslanik von Hoetsch. Atentatorjevo ženo, ki je Svicarka, so aretirali v Monte Carlu ter jo bodo jutri privedli v Pariz. Na policijski stražnici je povedal Gorgulov, da je bil rojen leta I 895 v Labenskaji na Ruskem. V Parizu je izvrševal zdravniško prakso. — Jaz sem ustanovitelj in predsednik Lige ruskih fašistov, — je rekel. — Za obrambo Rusije sem izdal mnogo denarja, toda Rusija mi ni ničesar dala v zameno. Mussolinija in Hitlerja častim nad vse. Jaz sem velik idealist. Ko je pa začel pripovedovati, da so ruski fašisti odvedli tudi Lindberghovega otroka, ni bilo nobenega dvoma več, da se možaku meša. Iz Prage je prišlo poročilo, da je bil atentor leta 1929 izgnan odtam. Na Cehoslovaškem jj* bil vsega skupaj sest let ter je silil tamošnje kmete, naj se vpišejo v fašistično stranko. Samega sebe je nazival velikega ruskega diktatorja in rešitelja Rusije. SILVERT0N IMA ZVEZO S SVETOM V februarju je rudarsko mesto zamedel sneg. — Bila je nevarnost, d a prebivalcem poide ž i-vež. —Živeli so ob kon-servah. TUJI LETALCI ZA KITAJSKO MASSIE JE PREMEŠČEN Vojaška oblast hoče na- Nobene disciplinarne praviti tujo zračno ska-! kazni ne bo dobil. — drilo. — Organizirana | Tudi Jones in Lord bo-bo po načinu Lafayette sta prestavljena. — Raz- skadrile. bur jen je pojema. Washington, D. C., <"». iuh— Poročnik Thomas H. Massie, reka r kazen v desetletno ječo za POVZROČENA ŠKODA ZNAŠA VEČ MILIJONOV DOLARJEV Cilverton, Colo., <». maja. — Vsi P hiš. ko je po treh mcsee.h prvi- Ob pol š«*stih zjutraj so opazi-zili delavci dim. ki se je kadil izza betonske plošče med stebri, na Šanghaj, Kitajska, G. maja. — V kratkem bo uajbrže kitajski ge-neraini štab odobril načrt za ustanovitev tuje zračne skadrile umor .Josipa Kahahawaija j«* go- na Kitajskem in bo načrt predlo- verner Lawrence .M. Judd izpre- prebiva lei Silvertona so prišli \z irU llržaVIieuin sV,,tll v odobritev, menil v enotirno zaporno kazen, ( Načelnik kantouskega zračne- je bil iz havajskega pomorskega katerih počiva vsa naprava, krat zopet pripeljal v mesto vlak. brodovja general fang lini- okrožja prestavljen v San Fran-j Xajprej so poskušali gasili z Strahovit snežen viharje H. fe- cung že dalje ča>a priporoča ta- cisoo. Na novo mesto bo od pot o- ročnimi hrlzgalnami. nato so pa hruarja zakopal mesto v sneg. k<> ska ti ril o. ki bo slična Lafavet- val v nekaj dneh. j oddali alarm. Nad mestom so se vtrgali plazovi lovi skadrili. ki je bila organizi-' Premeščen je je priporočal rear, Prvhn kolonam ognjegascev so in privalili z gore kamenje in .Včeraj zjutraj je začel v New Yorku goreti pomol štv. 54, ki ga ima v najemu Cunardova družba. — Oddanih je bilo pet alarmov, in šele proti večeru je bil ogenj deloma spravljen pod kontrolo. Ognjegasci so gasili z 44 brizgalnami. — Nad 350 ognjegascev je bilo več ali manj poškodovanih, neki gledalec je bil pa usmrčen. rana v Krancji tekom svetovne admiral Yates Stirling, ki je po- sledile nadaljne, in okrog poldne vojne. J veljnik havajskega pomorskega jih je bil že več tisoč na delu. Mnogo evropskh iu ameriških okrožja. Mornariški tajnik Cliar-! Promet na novi eesti za avto-avijatikov se je ponudilo, tla bi les Franci* Adams je izjavil, da mobile, ki vodi mimo pomola, je letali za Kitajsko. — je rekel g«*- mornariški department ne bo pri- bil več ur ustavljen, neral Cang. — 1'stanovitev zrač- čel nlkakega disciplinarnega po-j I'o strehah bližnjih hiš je bilo nega brodovja s tujimi letalci je stopanja proti poročniku Massie-( vse črno radovednežev. Pri gaše-dob la posebno odobravanje v vo- iu in mornarjema .Tones in Lord. »ju je bilo t.rlstopetdeset ognŽepa so bili prebivalci v -krbeli za- ja5kiili krogih vded zadnjega ja- ki sta bila skupno 7. njim obsoje- gascev ve." ali manj pošk«»dova-radi premoga, kajti toplomer je ,M)nskega bombardiranja civilnih na na desetletno ječo. nato pa o- nih Dosti jih je omamil dim. in so kaizal -Ji) do 40 st«»p'nj pod ničlo. . prebivali»č v okolici Nanghaja. proščena. Mornariški department jih morali odvrniti v bolnišnic««. West- Do sedaj vlada ni odobravala te- vedno pričakuje priporočilo! Pri neki brizga!ni je p<«"ila cev *" in njen kovinski del je s tako si- ilo priletel gledalcu Ralphu Klu-ge v glavo, da je na poti v bolnišnico umrl. Tisoč čevljev dolgi pound je zgradilo mesto ter je veljal dva milijona dolarjev. Ob času požara je bilo na njem deset, t.isoi" kosov tovora, med njimi velika pošiljate v cinka, ki je veljala $.">(>0.000, Povzročena škoda znaša več milijonov dolarjev. drevesa. Ceste iu železniški tiri so b*li zasuti. Samo en telefon je ostal porabcii. Svež živež je kmalu posel in konzervirana hrana je zadostovala samo za nekaj tednov. Najbolj Denver and Itio (irandt ern železnica je takoj pričela ei- »«l'rta M sel na to je bila prej admirala Stirlinga za prenuwitrtev stiti tir. toda ledeni skladi so bili opuščena vsled morebitnih med- obeh mornarjev. po nekaterih krajih dolgi -J00 čev narodnih zapletijajev. vsled p««-1 Kongres je za nedoločen čas o- ljev in šest čevljev debeli. Da so »linjkanja aeroplanov celo za do- pustil razpravo glede predloge, mogli odstraniti led. so rabili di- mače letalce in zaradi majhnega se pomiloste poročnik Ma.ssie, ki in o more namit in parile lopate. Sledjič se ^ f»la«* je delavcem posrečilo odstraniti vlada letalcem zadnjo zapreko in v mesto je pri-peljal prvi vlak. nuditi kitajska Avtomobilska cesta med silver-tonom in Ouray t«-r Dura n go j«- se veil no zamrznjena in jo bodo mogli uporabljali komaj v enem mesecu. CAP0NE PRIČEL SEDEMLETNO MOLČANJE ICra'j gangster je v ne bo sedem let mogel podati nobene izjave. — To je hišni red kaznilnice. — Itazmere pa *><» m« sedaj iz-prcmenile in vladna politika se je premenila. Zdaj vse kaže. da bo mojroi"«* vse zapreke odstraniti. Po mojem mnenju bo v krat-kem organizirana tuja skadrila. Za to idejo .se posebno tudi zanima vrhovni poveljnik kitajske vojske Iu pre šnji kitajski pred- li jegova tašča Mrs. G ran vilic H. Forteseue in olja. mornarja, katere je porota spoznala krive, da so umorili domačina Kahahawaija. ki je v družbi štirih domačinov storil silo nad Massijevo ženo. Kavno tako pa je tudi kongres odložil razpravo glede predloge, ki zahteva, da kongres ne dovoli. da bi bili še ostali štirje zločinci. ki so se/pregrešili nad Mrs. Mas sie, prosti vsake kazni, dasi wdye sednik general Cang Kaj-Sek. Iz poroti proti njima niste mogli raznih krajev inven Kitajske je prišlo že mnogo ponudb za denar- zediniti. Kongresu ik I fat t" W. ('um- ne prispevke za kitajsko zračno (I1CPS ^ izjavil .da bo kongres nio-brodovje. KONEC STAVKE GASILCEV Atlanta, Ga., . rostui dan iu nemško časopisje je kar spalo nanj kritiko iu mu očitalo, da J j{ay j^-man Wilbur, ni gentleman. Časopisje ga zelo napada, ker je pri zadnjih predsedniških vo- Milton, N. H., (i maja. -- <»a- silci, ki so stavkali »Iva tedna, so se zopet vrnili ua svoja mesta. Iz van red na seja mestnega zastopstva je dovolila načelniku gasilcev letne plače v znesku $40, njegova dva nnniestn ka bosta dobivala po $."{() na l«*to in ostali, ga-Tudi mornariški tajnik Atlams J si!ei pr> ^-j.-, Vsakdo izmed njih pa ho dobil se posebej po .">(1 een- goče do\"olil, fl;i vse mirno zaspe. ako se kaj novega priprti!« skill <«*.okih. te predloge ne bi p«»pet na TTavaj- prvi dan sedemletnega molčanja. iitvai, p(H|piral Hitlerja in j« kar pride v poštev zunanji svet. t(.m pr,.iomii sVoj«. svečano oblju- Nekje za sivimi zidovi zvezne »»» •>*' bil° 1<,t;l <,ov°-' kaznilnice je moral Capone k««t vniiti v N>mčij». kaznjenec št. 40.SSt» iti skozi vs- vmešaval v politiko, predpise kaznilnice. Zdravniki ,o' > bil princ Frie- gn preiskali je dobil kaziulniško »Inrli Wdhehu skupno s svojo obleko iu prebrana so mu bila družino v pregnanstvu na otoku pravila za obnašanje v kaznilnici.. Wbrringen na Islandskem. Warden Arthur C. Adcrhold je r<*kel: — Capone ima sedaj preti seboj tsetlem let iuol«*anja. Kaznit-niški ura-ročuika Mfissieja in dva mornarja. ZH kar "una predse«Inik oblast v slučaill obsodbe. Tajnik notran:ih za d«* v Hav v čigar po-dročje spa«la uprava Havajskih ot«»k«>v. je izjavil. «la >«' havajski governer .Iiuhl v t«'j t#'/ki zadevi našel ]>ravo n-šitev. Hekel pn je. da ni v t eni «»ziru obil je platm-no oble- nitev izahteval od njega, da se zopet ozdravel.Sedaj s svojim bra p«»dvrže gotovi politični zmerno- toni Sidnevjem nadaljuje svoje sti. ! potovanje po Daljnem iztoku. Ves st<» bivših visokih častni-' k«»v stare eesarske armade sklenilo, tla mora princ ob svoji pet deset let niči še enkrat <»klis.:ti ves sijaj in slavo cesarskih časov ( ter so pri primVrli v veliki Clou dvorani slovesen xprejeni. VEC POLJAKOV KOT DOMAČINOV ko in t^žke <"t»vljf kar tunlom««'ii njefpovH prejšnja draga oblačila: " ' ' ,,,,p" * • " Canen, Francija,, o. maja. . ... - dvorani slovesen sprejem. i .»- i . • , , , svileno srajco, drago oblek(». svi- Pred 2.i leti mala normandska vas lene nogavice, najboljše čevlje.' Zvečer pa je princ priredil v Notignv ni poznala, tujca. Zdaj kakor je prišel «»blečen iz i'hica- Ceeilienhofu v berlinskem j*red- pa j«* v vasi 1^11 tujcev. ^>onaj- ga. VzeH so mu tudi ves denar meat ju banket za armadne častri- več Poljakov, domačinov pa samo $22 in warden ga je opravil. ' ke »n civilne odlične osebe. 789, MACDONALD JE BIL ZOPET OPERIRAN London, Anglija, 6. maja. — AnglešI i m nistrski predsednik Ramsay MacDonahl je bil zopet ojM'rirau na tlesnem očesu. Zdravniki upajo. «la je s tem otlstranjena nevarnost, tla bi popolnoma oslepel. Pr«'d nekaj tetini se je moral podvreči sličui operaciji. NENAVADNA TRDITEV PROFESORJA Profesor La Dannois trdi, da je morski tok pravljica. — Priznava samo morski tok ob Floridi. Pariz, Francija, t». maja. Se enkrat |>onavljam, da k:ij takega sploh ni. kar imenujemo morski tk. Cpam, «la bo t«> odlčilno zalr-ii;io naiprah li. enkrat konec j»eri-j«x I »«"'n i m razpravam. kaj bi .se zgodilo z za pad no Evropo, ako hi ta tok izpr» menil svojo p«>t. Tako pravi profesor (leorges I>ann«»is. ki -zavzema «»dli«"no m«1-sto meti znanstveniki ptimorskega znanja. Profest»r IDano s je pnmča-val tako 'imenovani "morski tok" sk<»zi 10 ,«'t. Pr«*tl osmimi h*ti jt-izjavil da mtjrskega toka ni in vsako leto se je bolj prepričal, «la ga ni. j Pravi sicer, <1 n se v resnici pri-1 «Vnja v Mehiškem zalivu morski tok. ki s«* ovije mimo Fl«»ri«l»* in i Kube. nato se pa zavije na eni strani mimo Bahnmskili ot«»kov proti severu in proti jugu v S;i ragosa morjp. »latjo pa nt- crre. Z.« rntli t«-ga j»redlaga profesor Le Danno.s. da bi se imenoval Klorida tok in ila se splošno ime "morski t«>k" opust.i. L«* Dannois je prišel d<» t«-ga zaključka. k«> j«1 opazoval nekatere pr«-dmete, ki so bili vrži-ni v tHkoimenovani mor-ki t«»k. pa niso šli v »meri dozdevanega mor-' sk«*g:i toka. temveč predmete vr-ž«' morje na raznih krajih evropske obali, ker vetrovi po v»-Liki večini pihajo od zahoda proti vzhodu. Xavidez se opaža morski tok skoro sredi Atlantika, toda to povtzročuje srečanje mrzle morske votle, ki prihaja s sev«-ra in tople vode. ki prihaja z juga. VELIK TORNADO V INDIJI Kalkuta, Indija, H. maja. — Ko je po vzhodnem Itengaln razsajal tornad«>. je bilo ubitih deset oseW in nad sto jih je bilo več ali manj ranjenih. Tornado je »pustošil več vasi in cele pokrajine gozdov. I*osetev je bita uničena •'> več sto glav živine .h- poginilo. V neki kmetski družini jr .via ubila osem ušel). AD V ERT ISE in "GLAS NARODA* NEMCI HRANIJO 2.100.000 BREZPOSELNIH Dormond, Nemčija, <». maja. —• Pruski poslanec {'iktor von Lev-den je na zborovanju katoliška stranke rekel, da nemška mestu pomagajo 2.100,00 brezposelnim, ki so navezani samo na občinsko podpore. V svojem proračunu botlo imela mt'-sta ."»GO milijonov mark primanjkljaja medtem ko daje vlada samo 100 milijonov mark pod« j »ore. Leyden je rekel, da dobiva 1700,000 oseb tako invenomavano podporo krize, za kar prispeva vlada m občina, t NEW YORK, SATURDAY, MAY 7, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Glas Naroda" IA of above oflleera Ttlfc City, H. X. •Ill NiKODi- utd Holidays toto raljft Um% m Ameriko.Za New Torte uuuto -:-IfJOlZft pol leU _ leta —______aajwn £i inaumitro Mlo leto noo 4»0 4M0 Za tnt—iiietto sa eelo ivto___17.00 ..flJOpol lete_____________tlJO Buoacrtpitoo Yearly M-00. tmamU nedrt) in pmattor. podpiee in oooflaoetft ee ne prloMojejo Denar naj «e bla-prvotl poMljatt po Money Order. Pri spremembi Kraja naročnikov. tadU prejtnje bivalttče nawnanl. da hitreje najdemo naslovnika. *, tli W. MINIMALNE IN RESNIČNE MEZDE PREMIRJE NA DALJNEM IZTOKU Sle remi rji- v Nungliujti, iu v icku «*ui*£a mestra bo japonsko vojaštvo zapustilo svoje postojanke, IV>gaja»ja so 1 »idolgotrajna, in veekral je bilo domnevati, »'^la svojega eilju ž njo. V easu, ko ko Japonci potrebovali za svoj resničen cilj v Mandžuriji vse zunanji- simpatije, so naenkrat zdivjali ter navdali šangluijsko eivilno prebivalstvo z Vbeuii grozotami modernega bojevanja. Ja[»onei uživajo sloves, da so nekaki JViisi Daljnega iztoka, tenia pri Šan^bajn se je izkazalo, da šestdeset tisoe japonskih vojakov ne mote dosti oziroma liie opraviti proti približno istotaki moči kitajski armadi. To ni bilo posebno dobro za japonski vojaški sloves. Posebno hrabro se je obnašala preiici navzlic silnim žrtvam in dolgotrajnim naporom zavzeti. Zunanji svet je zatrdo prepričan, da se namerava .Japonska polastiti vse Mandžurije, česar tudi Japonei ne prikrivajo. Vedno vztrajnejše se pa pojavljajo govorice, da je lijeu pravi ril j |KMljarmljenje vse Kitajske. »Saii£liajska afera je bila takorekoe prvi korak v načrtu za zavoje vanje rodovitne Jniitftce doline. To je precej fantastična teorija, ki Japoncem več škoduje nego koristi, kajti piiblieiteta. ki jo dobiva v tem pogledu, zamori* biti usodepohia zanjo. Z oz i roii» na v>«- to pa ne sme reči, i še vedno nasprotna, iti dokler se ne pobotata, ni nikakega govora o edinstveni Kitajski. V teh dneh. ko doživljamo povsod znižanje mezd, čei da tudi cene y)otrelwi'it! padajo, postani' važno razpravljat i o razmerju mezd k cenam potrebi*iii. Splošno je znano a pravilno primerjamo mezde obeh. moramo pogledati, kaj se je lahko kupovalo z e ti t m dolarjem pred sto leti in koliko danes. Z dru^iiui besedami resnična mezda poinenja kupno vrednost t. kar s,, dobiva v dolarjih. L«* ako izračunamo resnično mezdo (re;d wages). moremo ugotoviti, dali delavee dejanski dobiva več kot poprej. Zato povišanje ali znižanje merile se mora vedno smatrati v primeri s cenami }>otretbšein. Resnična mezda ni to. kar on dobiva, marveč skupnost potrebščin, ki jih on more kupovati s tem denarjem. Resilient* mezde tekom zadnjih Gledališče-Glasba-Kino NASI V AMERIKI Štiri jugoslovanske podporne5 organizacije v Ameriki bodo imele letos svoje konvencije. Konvencij« SSl*Z »»e »»tvori ti. junija v zberejo delegat je Hrvatske Brat-ake Zajedu ice v . $ 53 .25 .. $106-30 dinarjih ali 91. MEfROPOLTtAN TRAVEL BUREAU M wcrr 1*t* ST REIT NEW YORK. N. V. FILMSKO PREDAVANJE Mr. MARIAN PFEIFERJA O JUGOSLAVIJI. V Nivboto din- 14. t. m. l»o zani-Iiiovo filmsko predavanje o -luiro-fclariji. Predavanje se vrši v slovenski dvorani na S. cesti Mili St. Marks Place). Pri tej priliki nani ho Mr. Pleifcr pokazal vso karakteristiko naravnih krasot, narodnih ohir-ajev in narodnih noš posameznih pokrajin. Predavatelj nas prepelje <> 1 prelepe Slovenije v Hrvatsko in v prekrasno Hrvat.-ko Priinor.i«', j;nlrai»ko \ iloe. dveh desetletij dajejo se ugotoviti iz statistike delovnega ilepart-menta. žalibog le za nekatere gilavne industrije. Ako smatramo, da leto lfilo j« bilo normalno leto, t. j. akti smatramo, da kupna vrednost dolarja v tem letn je bila KM) in sploh smatramo 10() kot odstotek mead, draginje in resnične mezde v tem letu. dobivamo sledečo intere-saiit-lio sliko razmerja med nominalnimi mezdami in resničnimi mezdami v naslednjih letih: šein je še bolj narasla v tem razdobju: od KM) do 1KS.3. Zat4> roniena mezda v I. 1!H1I je bila manj kot v 1. 1!)13. in uam-r«V !»7.7. Torej dasi je delavec povprečno dobival mnogo več denarja. je bil I. 1f)l!» resnično na slabšem, ker njegova resnična mezda je padla. V naslednjih petih letih urne mezde porastle na 2"2'i. ali 31 ua ur ni mezdi povprečno dvakrat toliko kot leta 1913. vendarle resnična mezdii je znašala le pobirugi-krat toliko kot leta lf>13. | Ali vse to ne daje prave slike. «Xi le iiiertMlajno. koliko delavec dobi na uro. marveč tudi koliko ur dela. Znano je. da mnogi delavci. duši stalno delajo, delajo ( mnogo manj ur dnevno. Iu ako se I jim mezde znižajo radi padca i d raj; in je. delavčev položaj bo vse-' kakor mno^o na slabšem, tudi t"e i na uro dobiva resnično več kot . poprej. O milijonih nezaposlenih sploh ne govorimo. Flkonomlsti se v splošnem strinjajo, dn standard življenja tekom dveh zadnjih generacij so je sploš-j no povišal, da povprečna delav-j ska družina je boljše oblečena, j prehranjena in preskrbljena kot , pa poprej. redek — je bilo mnenje mnogih znanstvenikov. Dr. Frank 1». .Jewett. luičel-nik laboratorijev telefonske družbe. jt. poudaril: Kar svet danes najbolj potrebuje, niso nikake nove iznajdbe, marveč več treznosti. razuma iu pameti pri uravnavanju gospodarskih razmerij. Dr. Mihajlo Pupin. veliki jugoslovanski znanstvenik, je rekel: Največja bodoča iznajdba bo demokracija. v kateri profesijonal-ni političar današnjega časa ne bo imel mesta. To je kar človeštvo najbolj potrebuje. FIJS. Dopisi. Brooklyn, N. Y. •Pri zadnji seji društva Bratska Zveza. št. 140 ŠNPJ je bilo sklenjeno, da .priredimo izlet v gozd nad Revnim Lazarjem v ue-deljo 12. junija, če bo dež ta dan. po en teden pozneje, dne ]1>. junija. V kolikor nam znano, bo to prvi izlet in zato prosimo vs? druga društva, da to v pošte vajo in nas obiščejo. Vsem posctni-koni bo na razpolago dovolj vsakovrstnih tekočin in jcstvin za snha grda in prar/ne želodce. Kuhali bomo na prostem gulaž. kranjske klobase in kislo zelje ter poki i rostbe« T. Zabave bo dovolj za vse člane v družini in odrejeni so dobitki za otroke za tekanje v žaklju. Odrasli bodo pa pokazali svojo moč pri vlečenju vrvi, in močnejši dobe nagrado. Poleg omenjenih zabav bomo imeli še več drugih, ki bodo zelo zanimive, izato ne pozabiti- se udeležiti. Krnil Domini, tajnik. NAD 200,000 MILIJONARJEV CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) St»M _ _ ____ Naročite g* pri KNJIGARNI 'OAS NARODA1 ni West lttta Street New Ink enj .. "v. Neki .potrpežljivi ljubitelj številk je zbral z mravljično marljivostjo ogromno gradivo, nanašajoče se premoženjske razmere mogotcev tega sveta v vseh evropskih iu ameriških državah. Zdaj je sporočil svetovnemu tisku, da je v črnem letu svetovne gospodarske krize in finančnega poloma v tekočem letu 1982. na >vetu še vedno nad 200 tisoč milijonarjev. Ne gre p»i samo tu navadil«' milijonarje v dinarjih ali frankih. temveč »)2 milijonarjev, v resnici jh je pa mnogo vee. kajti Angleži se ne hvalijo radi s svojim bogastvom. zlasti napram davčnim uradom ne. Seznam najbogatejši]) angleških državljanov otvarja skupina indijskih knezov, ki so tako bogati, tla iriti sami ne vedo. koliko premorejo. V K v rop i je po samomoru itžigaltčne«ra kralja in mojstra sleparjev ICreugerja. ki so ga cenili na eno milijardo švedskih kron. najbogatejši nu>ž angleški pet role jski macnat Sir Dc-terting. Njemu sledi nemški eesar Viljem, ki ima še zdaj nad .">00 milijonov mark premoženja. Največji bogataš "Francije je znani F. Coty, polir-ik in npvinar. ki premore 1.300.000.000 zlatih frankov. V Avstriji se potegujeta iza milijonarsko prevenst.vo I j. Rotsehild in indusrijec Bolder. Xa (Vhoslo vaškem je najbogatejši Tomaž Bat'a ki premore približno 1.200,000.000. v Jugoslaviji je vodilni milijonar lastnik ogromnih gozdov in številnih žate me izvolili. Vsledtega odstopam. N'eki ameriški vgojevalee se pritožuje, da ljudje premalo spoštujejo veličanstvo ipostave. Ni z I odej. ker je v sedanjih postavah v nji tako prokleto malo veličalist va. * Dosed a j so spoznavali zločince po odtisih prstov. Ta sistem pa se ni zdel nekemu francoskemu učenjaku zadosten. Šel je torej in iznašel nov sistem, kako se da zločinca in kršilca po sapi spoznati. (V bi tukaj v Ameriki ljudi po s;jjpi spoznavali in obsojali bi bilo že prvi dan po uveljavljenju osemnajstega amendment n vse jetnišnice polne. * V Atlantic <*itv se je pred kratkim osnovalo društvo "Zagrizenih samcev". %'tiske so vsledlega ustanovile "Društvo samic". Irz zadnjih poročil je razvidno, da se bosta oba kluba vkratkeni združila. i . * . -Tako značilno je dejstvo, da si> j dosedaj še malokoga iskali za- i stran poštenosti. Iu da bi mu kaj dali. tudi še I nikogar niso iskali. * Starokrajski časopisi tarna ;o : f) ta nesrečni alkohol! Vse tatvine, vsi poboji, vsi pretepi so posledica alkob»>la. V Jugoslaviji z vso vnemo delujejo organizacije, kojih i-ilj j-* vzdržnost oziroma •proliibicija. Mi. kar nas je v Ameriki, smo se po enajstih letih prepričali, da probibieija nikakor ni blagodejna. pač pa »prava nesreča za prebiva 1st vo. Iste izkušnje je imela tudi Fin ska in skandinavske države. Ilile so pa toliko pametne, da so prohi-bieijo odpravile. Še iprohibicijo naj dobi Jugoslavija. potem pa reva res ne bo vedela, kaj početi. * — Na ka j pač spominja ta moderna glasba - je vprašal mož. — Na naša vržna vrata, ki jili ?e vedno nisi namazal. — je odvrnila sladka ženica. * Sleherni je prizadet vslrd modernih časov. — Oh. kje so dnevi — je modroval star vrabec. — ko so bilo ceste mehke iu ko so po njih ko. nji vziliDandanes so pa vse cest e asfaltirane, ol ;e in gazolin pa sploh nis^a užitna. Rojak iu rojakinja stn sedela v kinematografu. Kazali so sliko, v kateri je nastopila »znana krasna igralka — enkrat v kopalni, enkrat v ptrsiii obleki, in predno je sla leč. je stala v prosojnem spalnem oblačilu ob oknu iti sanjala o svojem dragem. — O ti presneta baba — je mrmral dragi rojak. — <> t-i prokleta baba ! Njegovi žerii je v Veselju VZVJ-lovilo srce. — No sa.i ni tak babjek. kot sem mislila — si je rekla z zadovoljstvom — ^aj ni tako pokvarjen. Drugi dedci kar zijajo v ne-sramnico na sliki, on se pa očitno zgraža nad njo. Ko sta se vračala domov, mu je pripomnila : — Pa je res sramota, ker kažejo tak«' slike. — Kakšne slike? — se je začudil. — Slika je bila olrajt. Do jutra bi jo gleclal. — Potem ne veš. kaj govoriš. Zakaj si pa venomer mrmral : — Prokleta baba ! — ko je ujranjahi tiste jrrde komedije? — Se ne spomnim, da sem kaj rekel — ji je ljubeznjivo odvrnil. — Toda. če sem res kaj takega rekel, nisem mislil nje. pač pa tebe. predraga moja Marjanca. "O Lil VilODr TEM LARGEST SLOVENE DAILY in U. B. X, VIDA P.; POZDRAV Z ONEGA SVETA Mamica, zlata moja mamica, turi- tvoj god je danes, in dete tvoje te pozdravlja, ono dete. o katerem j pravijo, da ga ni več.... Ali jaz sem pri teoi ni je smrti, ki bi me mo-t ftia iztrgati tvojetnu srcu. In danes, ko se matere smehljajo svoji živi ceci in poslušajo čestitke ,se tudi jaz pritiskam še tesneje k tvojemu srcu. še bliže in globlje kot Mm bil takrat, ko me razen tvoje duše še nihče ni poznal... Vidiš, tako blizu sem ti in tc pozdravljam ca tvoj god. Toslušaj, mamica, kako tc pozdravljam.... Pa zakaj piačeš, zlata moja? Zakaj me sprejmes s solzami/ Nečem tako. Ti se mi moraš Mvejjtl. tudi jaz sem vesel.,.. Veš, mamica, da si ti sedajle velika sc-b.rulca! Zakaj jočeš? Ker si brez mene, ker me več nimaš, radi seb? Er-nic ti je težko! Name pa ne po-ImIš: da mi ni hudo. Zato bi morala bili vesela, smej sc z menoj. Tako lepo še ml nasmehljaj, kakor t. krat — če veš — ko sem prvikrat zpanil svojo nožico... Samo vidva, ti in očka. sta vedela, da sem se 1. Ali sc še spomniš, kako si dižala roko na sebi in čakala, da n - zaprt zganem in začutiš z roko r.ojo nožico. Pa sem U takoj po-t:ugajal, n;scm ?e ti hotel javiti. In ko si s? naveličala čakati in si odmaknila roko, f«n pa zopet zga -nil nožico' Tebi se je zdelo to tako prisrčno, tako radostno si sA smejala mini. bi me še videla nips Da;, mamica, tudi sedaj sc mi tr.ko nasmejaj.... >»o. daj.... zakaj se zopet, joče>? Že vem. ti si plaka-la tudi takrat, kadar si me bila r.'ijbo'.j vesela. V največji rreči si i*v.cla sc'zc v očeh.... Pa vendar ne plači sedaj! Na-smej se mi. tako kakor v onem trenutku, ko som se ti za vedno iz-vil iz tajne posteljice.... Saj veš: v t*ikih bolečinah si bila, da si sko-rc puabila name. nase. na svet— ali s svojim prvim glaskom sem ti zapel tako mogočno himno, da so v njej otopslc vse bolečine tvojega telesa in začutila si se blaženo ka-ker v raju ... Vidiš, mamica, kako si sedaj lepa, ko se mi smehljaš. Ta čakaj še bolj se boš: Veš, kako ti je bilo. ko sem te prvikrat poklical?.... no poslušaj, zakaj zopet i solze.... Ti nečeš slišati o svoji sre-j či. ti nečeš. da bi ti pripovedoval, | kako si se mi smehljala.... Čakaj! ti povem pa drugo: Kako pa je bilo takrat ko sem sc ti prvič zlagal?.... Obrnila si se od mene. pa si 7ajokala. In takrat, ko sem tc v jezi udaril m ti zabrusil ostro besedo ... A mamica, kako J? bilo....? No, zdaj se pa ne jočeš j več. Zato ti povem še... Že zopet solze! Vem. vse to in drugo si mi1 odpustila, *aj sem bil še dober, še t-ko nežen, pa laskati sem ti znal... j Ali čuj me. mamica, kaj pa če bi bil jaz ostat pri tcol In pri očki. pa 1 o. bil zra«rtel in bi nekoč ne hotel' več biti vajino dete? Ne hotel bi1 poslušati vajine besede še lica tvo-' jega bi nc hotel gledati. Ljubši bi mi bili tovariši, domače ognjišče bi zamenjal s cesto, tvoj čisti smeh z razpaljenim Krohotom tujih o-brazov. tvojo nežno skrb s strastjo, t\ojo skromnost z neutešnim po- Tu je hitra pomoč za želodčne nerednosti j,-, kaku hiiro pomaga Kujc.<-T.*u*-. Mi «»r••»..! V T-...*t. kulmnjr, plin r ž>-if*|<-M ji it <~-revih. rtnul ic» Iti nastalo \ zaprtnir«-. K-itt-TfJiif vtrbujr m-k »j n.ijttoljšili •ilr.iiiljnini iz.1 tf [Vtiijr iz tr-lryn 11»-- tiMu*ti naiitdili- \ yT*>«l u|irliii<^. daj-"•*■ " «'r» v nijiKu želodcu il<> feitiki- iirrtavr swvfclt«- hrane l'"l«-:n k-, -«»• vžurili Xu«a-T«m.- m-kaj d.-ii, »i |*h ulit« *"-1 jf-j .<]KM it. »itnosti v t.n.d, t in »r-viti r-jffru-jo. obiMtlH- in n..liri.< |»'ki)<'!•••»»! i |tc nehaj.., »purije ir |n» ii m, i:, »vt-CuJan«. ftplonno zdravje J. slmljdtenti jf \ -v* »jm 111- *lpl> ali (V vam io«l dH.i sitnosti, tedaj »•! \i morali vžlvnti Nuki-Tuih' in rt-fili vzrnkov mizrrij«-. «-T«i»i«* pi'xln jn |iti vwli t rfnv-«ih a »tira v ili Ak«» vaS trnovi««- tega v &4.|i«si liima. recite mu, naj i*iej;.i naroČi Jta ..U nprc-ktipfevalni. —Adv. iilepom. tvoj blagoslov s prekletstvom.... Še samega sebe bi naposled preklinjal.... Mama, zakaj me tako strme poslušaš? Zakaj ne plakaš yeč?.... Ali misliš, da to nisem jaz?.... Zakaj bi ne bil? Si li tako trdno uverjena, da bi bi! ostal vedno tvoje dobro zlato dete? Nečeš me poznati takega, nečeš jokati za takim! Mamtca, ve, dobro čutim, da bi me ti tudi takrat ne preklinjala. Morda bi se ti izvilo iz ust: "Zakaj sem te rodila!" tvoje srce bi mi pa očpuščalo in me še tesneje pritiskalo k sebi. Vanje pa bi se za vedno naselila solza, ki bi videla rešitev sebi in meni šele v moji smrti.... Vidiš, mamica zlata, jaz pa sem ti bil dober, nisem hotel, da bi se ti kdaj stemnilo oko radi mene; hotel sem, da sc bova vedno imela reda. da bova vedno s smehom živela drug v drugem ... zato sem se spojil s pravičnim Duhom in se vrnil k tebi. tja, kjer sem te osta-vii. v spomine, nežne, sladke; polne smeha.... Vidiš mamica, ne bo treba, da bi me s strahom iskala po mrzlih pustinjah življenja, ne po temnih in žrrcčih prepadih, ne, mamica: v rržicah, v solnčnih žarkih, v nebeških zvezdicah v angeljskih krilcih »sem.... od tu se ti smehljam, od tu ti danes čestitam in te prosim: smej se mi. saj je danes tvoj god in meni je tako lepo... Še na grobek moj ni treba hoditi, da ne boš jokala. Tam ne raste prav nič drugačna travica. prav nič drugačno solnče-ce ne sije, vse je tako -kakor tod pred tvojim okonom — v vsem sem iaz. Vse to ti poklanjam danes v dar. natrgaj si šopek in ga postavi pica mojo sliko... pa vesela bodi. tvojemu detetu je tako lepo.... vedno mi bo lepo.... SVETOVNA ZGODOVINA V GRAMOFONSKIH PLOSCAK M ADVERTISE in "GLAS NARODA" Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI m ROMANI Hektarjev meč .................................J*, Lov na ženo (roman, .......................80 ; I led vika ...............................................40 j Lucifer .............................................. .75 ! Marjet i ra .............................................50 Amerika. |m»vm*4 d«far*. najbulj* --------------------------------------63 Agitator (KrraiUk) !»r.*. ...............M Vladi rasi. Blag* dusr, rt-aelulsra Helena < Kin<-fnva > ...................... II ud o Brrzflno <11. z*.» ... Andrej llofer ....................................JSt ReitrAka tedefevalka .......................JS Helgrajhki biser ..........._...................IS Bell mereien __________________________ Bele noči. mali junak ...... Itarkaonko Turftka rojaka ftaikaiiNj.*, v^^ka. « »Ukani .........ZS B«J In man. ptvfflt ________ Blagajna Vrlikrfa vojvoda Brlfegar ............................. Buraka rojaka __________ Beat in dnrmlk ..... Božično darovi _____ Vlotja pot na Bleda Bo* ja not na ftntn Cankar: Greinik l#mri. tir«d................% Mimo tivljenja ...........................M Maje tivljenja _______________________73 Ramantltne duie____________C« Čararaldt ....................................... .25 Cvetina Borograjska................45 Cvetk« .......................................!J Cebellea ...............................................M trtice li tivljenja na kmetih ______S3 IlumonJir. Gr«(m!ie In Satire , rr-rano .............................. broširaou ............................. Izlet g. Braaffca ...................... r>0 Izbrani spisi dr. U. Dolenea .... -■•i «i tajnosti prirotie .................... modernega »trta, trdo rez. Ic M Ji M ...«• Ji „J3 ......35 .......M ......M ...1J0 .....Ji ......JO ....1.00 BraOt*. in raaan pav eat i — S|»iaai MlUHniki .....................JO Darovana, igndoviapka por««t _____.JO Dekle Kil za ....................................40 ftalmat iaake po v eat i __________________35 Dolcn roka__________________SO Do Okrldn In BitaUm--------------------7« Doli i oroijrat ----------------------------..JO Dve OM: — Mira; Starka ........( M (-»ko l .....................—______.JO Deviea Orleanricn____________________M 1 hibo v ni bol _________________ Dedrti J® pravit; NtarfHhB In tli Fran Baron Trenit fllazofaka zgadba________ Fra Dtavolo_____________ (X ZVKZCAt ______ ■vrta____________ Izbrani apUi dr. lian Menringer: 2 zvezka ..................................1J0 Igračke. broAiraoo ..............................JO Ifraler ................................................75 Jagnje................................................«.J0 Janko in Metka (za otroke) ............JO •lernat Zmagoval. Med plazovi „.^-..J0 Jutri (Strug) trdo rez .......................75 broS.......................................^10 JnrWni aplai; Pofiolna h'hja varb 10 Ktwko*. le|io rezanih ________________________10.— «. »rezek: Dr. Zeber — Tugomer broširano .....................................73 Joan i M serija (Povesti Is Španskega Življenja ________________________________________JO Kako so sem jaz tikal < Alt-Aover) I. zrezek _____________00 .JO Materina žrtev ...................................Jg§ Moje življenje ....................................75 Mali I>ord ...........................................JO Mitjonar brez denarja .......................75 Maron. krf^anski de^ek iz Libanona ..........................................25 Mladih zanikerneiov topla ________________ Mlinarjev Janez _____ MtisoHno ..................... lastni živo- _____________________M ________________________40 -L tprika fiSMHUrJl Kaka aem ae jaz tAle5orec> U. Kaka aem me jaz Fraukorn sva hodila okrog kol priznana beguna. Por-patrijote j ter pa je hodil y. nama kot. kakšen skrivuo-ten sref-olover. <> njem >va vedela >k »raj ko j razumel in obvladal položaj. — Hvaležno sprejemamo to priznanje vlade, je skoraj zviška odvrnil guvernerju. ^vet ima pogostem navado, da pozablja. zmagajo. Naš vpad je vladne čete podžgal in jih po vedel v srečno odločitev. Bila je nekrvava bitka. Ko smo bili na slepo planili iz krčme, smo samo, da mu je ime liill. Jaz sem mu po-po vsej priliki prišli v sredo boja in smo ga vedal najvažnejša reči iz svoje.ua življenja, odločili. Vladne čete so gnale upornike, to-j torta < n mi ni vrnil zaupanja in midva ni-da uporniki so bili že skoraj na tem, d't sva tiščala vanj. Niti Frank nil i jaz ga nisva prištevala k našemu lastnemu razredu. Bil je molčeč, toda nama nil i na misel ni prišlo, da utegne molčati i/, kakšnih slabih Toda naše zmagoslavje ni trajalo dolgo, razlogov. Y svoji eowbovski fanraziji sem Vodje Vlade in vodje revolucije so se spet si predstavljal, da mora imeti i;« tini, pa sporazumeli. Kolovodja upornikov je za- vendar tako tovai iški človek kakšno nesreč-liteval odškodnino za našo žalitev njenih no ljubezen za seboj. čet. Zahteval je življenje tujcev, ki so tako' p0|,£, jkovali smo okro- in smo nalašč sramotno končali revolucijo, še preden se je prav za prav začela. Ameriški konzul nam je svel'oval, naj uvm pripetljaju prisilila, da sm takoj odpotujemo. In beg je bil v resnici .jj izogibal vsak odločitvi. V lmlclu De Ue-publie na^ je usoda potem |>«» nekem majh- i/preme- mu svoj kur/. edina naša rešitev. Obrnili smo se proti o-| ^^ ^ y ^ F!,mk;| in Pol._ bali. Spotoma je majhno, petnajstletno k:i-, T( . - ( ^ ribsko dekle nenadoma planilo i/ grmovja j proti nam in se vrglo meni k nogam. Joka- j ^j-jVbil"zit n ko. Bil* je irei la je in klepetala neka., venomer m se o- j ^^ kH r,uti| ^^ klepala moiih rok. Niti hesediee nisem ra-J 'i /umel. kaj je hotela. Porter je poizkusil s španščino. enadoma me .n* neka.j sunn«' r/. mo-ravnoduŠuo>t i. kakor < i r s na* in kdo mtek. il sploh Komaj je to izgovoril ie mot-an ,-lovok,, ^^ ^^ -]rv(>k na SV(.t„ ki hi „a ,,n mnogo ve<-ji kakor so bih po navadi do-1.^. trelluU z,i,,ivi sims,,„. grabil za lase. Jaz sem mu s kopitom puške.-' eno pripeljal po glavi. I «<*tm- jp gTadil žclezil.eo .'•(■/. Istem. Bil Tisti hip smo zaeuli signal. Bil je klie k Me lafl,nJ kaiiUMiit.- jwlai-P m tja nas orožju. Cela armada je bila zoper nas na •>* z vso ,,aso pnljagm. Se ,st. verer Odkritje -Amerike, trdo vezano--------.60 melikn vezala .......-......................50 Prapre^aiMve zgodbe-------------—-------«35 PasU In zanki ----------------------------5» Pater Kajetan__________________ Pingvinski otok ------------------ Povest o sedmih obeieaih .. Pravica Idadiva -------------------- Pablrki iz Roža (Albreebt) PtHSki zlatar____________________ Prittajar, invest ................. 'oticalee_____________________ ..70 ......Ji _____SO __»g .....J5 .......60 Fapežinja Fausta ........................ 1.60 Povesti, itecml v prozi (Baudelaire) tnlo vezauo .........................-X— Knjige poftiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" aiw.i Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." orožju, nogah. Porter, Frank in jaz smo drveli proti o-bali, dekletce je tekln za nami. Porter se je spotoma za trenutek ustavil in jo od srca resno zaprosil v angleščini, naj mu ne zameri te naglice. — Kakšnih dva tisoč milj od tod imam sestanek v neki zelo nujni zadevi. je dejal. Ona pa se s tem ni mogla zadovoljiti in z brega je kričala za nami, ko smo veslali proti *'Heleni". Bil, najin novi prijatelj, je takoj začel deliti usodo z nama. Niti beliča ni premogel na"svetu. Ni mu bilo znano, ne kam sva namenjena, ne kdo da sva. — Kam pa se peljeta > — je mirno vprašal, ko je "Helena" spustila paro. — Jaz sem zapustil Ameriko, da uidem temu, v kar spadam, sem mu odvrnil. — Kako daleč pa se lahko peljete? — Kakor daleč nas lahko pripelje trideset tisoč. In teh trideset tisoč dolarjev nas je pripeljalo precej dlje, kakor smo si mislili tisti dan. BEG ZA MIRNIM KOTIČKOM, — UMOR NA PLESU Svojo fkspedieijo smo začeli kakor ljudje, ki so prepustili svoj čoln valovom brez krmila in brez kompasa. Naš namen je bil, da polagoma jadramo, da se ustavimo, kjer bi se nam ravno poljubilo, in se pri tem ogledamo za koščkom zemlje, na katerem bi | lahko ostali. Toda niti malo nam ni bilo do tega, da bi se držali kakšne določene smeri. sem mu povedal vse. kar sem v teli šestnajstih letih doživel, odkar se nisva videla. — Kdo pa je ta tvoj prijatelj, ta Bili ? — me je vprašal nekoč pozneje. Ali se lahko aaneseš nanj ? Meni se zdi kakor kakšen detektiv. — Tegale tvojega prijatelja Rektorja pa jaz kar nič ne maram, mi je še isti večer izjavil Porter. Kar neprijetno mi je. kako prodrl ji vo gleda človeka. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo le-pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne« Knjigarna "Glas Naroda" "O ODA" NEW YORK, BATUKDAY, MAY 7, 1932 THS LARGEST SLOVENE DAILY in O. S. A. E3E Naj ljubezen joče SOMAN IZ ŽIVLJENJA. p Za Glap Naroda priredil I. PL B n n .'»1 (Nadaljevanje.) /. "lavo Toda materina odločnost j«* bila nepremagljiva. Zmaj in nadaljuje: — Še enkrat. Lori: /.daj mi lahko pokažeš svojo hvaležnost za vse noči. ki sein jih preeula. y.a dneve polne skrbi in dela. ki sem ,,ih imela zaradi tebe. Vse moje misli ^o bile posvečene tebi. Koke sein si zdelala do krvi, oi"i sem skoraj izjokala. odo svoje matere št* sama na sebi doživela, ko se te enkrat naveliča. Sploh pa se zelo čudim, tla se je ponosni grof Kudolf Verdin izneveril svojim načelom in tla hoče ravnati ravno tako ko' njegov brat-, katerega je tako trdo obsojal! — Zaničljivo so prišle njene zadnje besede i/ njenih ust. — Mati! — stoka Lori. se oklene njene roke in pritisne na njo svoj objokani obraz. — l»jnli usmiljena. — pozabi' — Xe morem. Lori! Iu tudi ti se ne bi nikdar upala misliti na moža. ko bi poznala trpjljenje svoje mat ore; takoj bi se odvrnila °d njega. Prepuščam ti izbiro: ako ga na noben način ne moreš pustiti in če ti je dražji kot pa tvoja mati. potem pojdi ž njim. — pravi s tajin.stveno mirnostjo. — In svojo doto moreš tako vzeti s seboj — samo za trenutek. Gospa Marija odpre omaro in izvleče škatuljo. katere pokrov je bil poslikan. Slika matere božje z Jesusom. Mati božja je imela poteze gospe Marije in Jezus je bil mali Krik. Otokar je naslikal to sliko. k<> je Krik dopolnil prvo leto. Marija brska po starih papirjih in kinal najde, kar je iskala : svežnej pisem, izmeri katerih izvleče dva kosa pretrganega tisoedi-narskega bankovca, oba kosa drži Rudolfu pred obraz. — Poglejte, grof Verdin. s tem ste hoteli odkupiti mojo pravico do mojega moža. — Ta denar sem vam dal samo kot začasno plačilo za vzgojo vaših otrok — to dobro vem. Xe obračajte resnice. — pravi Kudolf odločno. Zelo je bil razburjen, kot še nikoli v svojem življenju. - Štiriindvajseto poglavje. V potrtem molčanju koraka Krik poleg grofa Rudolfa, ki je * svojim v tla uprtim pogledom korakal proti svojemu avtomobilu. Kudolf je bil zelo razburjen — eelo za njega, dobro izkušenega diplomata. ki ga ni kmalu vrgla iz tira še tako vznemirljiva zadeva, je bilo to. kar je ravnokar doživel, preveč. Treba mu je bilo časa. da si uredi misli. Tedaj prične govoriti Krik. SpnuVtka je komaj razumel pomen besed, pozneje pa se je sam k temu prisilil. (Dalje prihodnjič.) skrivnost čudaka Proti koncu letošnjega februar- .ujonov lir. Kitajca sta obiskala ja so se zglasili pri županu v Basoejev grob. kamor sta nesla šo-Briksnu dva Kitajca in en Italijan.1 pek. vijolic, obljubila odrediti pre Slednji se je predstavil kot Jianoz-zi: generalni konzul kitajske republike v Rimu. Njegova spremljevalca sta bila kitajski poslanik v Rmiu Tsiang-Lu-Fo in njegov prvi tajnik dr. Čon Ju. Konzul Jia-i.uzzi je sporočil, da sta prišla Kitajca ogledat oporoko pred kratkim umrlega Henrika Basoeja, in predložil njegovo predsmrtno pismo na poslaništvo s tozadevnimi navodili. Župan je poklical notarja Lach-muellerja, ki je varoval oporoko in voz krste v Bonn in se s kovčegom povrnila v Rim. Zgodba Basoejeve zapuščine je s tem zaključena, a tem več skrivnosti vsebuje njegova življenjska zgodba. Basoe je živel v revnih razmerah. in so ga vsi smatrali samo za berača. Prikazal se je v Briksnu Šele leta 1927. Po zunanjosti je bil visok koščen starec s sestradanim rumenim obrazom. Njegova obleka je visela v capah. V roki je nosil svoj kovčeg, ne da bi kdo slutil, koliko je vreden. Najel je revno zapuščino. Notar je sporočil, da je umrl v Bonn pristojen Henrik Ba-' podstrešno sobico pri neki stari soe v starosti 81 let v Briksnu in'vdovi. Meščani ničesar niso vede-zapustil oporoko v malem kovčegu:!i o Basoejevi preteklosti in jih tu-pod posteljo v podstrešni sobici, di malo zanimala. Kakor rečeno, so kjer je stanoval. Oporoka se je [ ga smatrali za obubožanega postopa glasila: "Podpisani Henrik Basoe,'ča. Basoe je pobiral po ulicah tr- je zvedel, da je njegova soba za-I sedena je takoj gospodinji plačal | ves dolg in si poiskal novo stanovanje. Postal je še bolj suh in redkobeseden. Samo zvečer je imel slejkoprej dolge samogovore. Zopet je nabiral trske in papir, kuril železno peč in kuhal kosilo. Nova gospodinja je nekoč stopila v sobo, k j je sedel Basoe na tleh in brskal v kovčegu. Sunkoma je zaprl poki ov in gospodinji pokazal staro fotografijo nemškega častnika v uniformi, ki so jo nosili okoli leta 1870. 4-To sem jaz," je rekel, "a n-e najbrž ne boste spoznali.*' — Gospodinja mu ni verjela. Misli-ia je, da se berač samo baha s staro sliko, ki jo je bogvekje našel. Busoe je vprašal: * Ali imate moške sorodnike?" Gospdinja je odvrnila: "Zakaj pa to vas za^ma?" Basoe se je nasmehnil, "kmalu bo vojna, huda vojna, mamica!" je zamolklo dejal. "Kmalu bodo šli k vojakom vsi vaši sorodniki." Nihče ne ve, koliko skrivnosti je odnesel čudaški bogataš v svoj grob. SHIPPING ** NEWS IS pozor, rojaki Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora*. da se Vas opominja, temveč -obno.' I vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov 12. maja: Europ.i, Cherbourg. Bremen -V* York. Cherbourg. Hamburg 14. maja: Paris, Havre Anuitania. Cherbourg Veemlam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Helta n»e, Cherbourg Hamburg Majestic, Cherbouig 17. maja: Columliua, Cheri»>nrit. Ilrrmen Vulcan la, Dubrovnik, Trst 19. maja: Albeit llaMIn, Cherbourg, llajnburg 20. maja: Hotneric, Cherbourg 21. roaja: Hr^m«-n, Cherbourg, IJr«»rn<»n Statfiidam, U^ulngue sur Mer. Rot terd;< m 25. maja: Berengaria. Cherbourg 25. maja: Hamburg. Cherbourg. Humburi 27. maja: Kratice. Havr* Olympic. Cherbourg 28. maja: Kur«»t>:i. Cherbourg. l?romf»n VolemJam. fioulognp Hur M«-r. Hotter 3. Junija: lie lie France v Havre Majestic V Cherbourg WessteruUind v Havre 4. junija: KotU-rUojtl V Koulogne sur Mer T. junija: I.«, via than v CI. »"bourR Lremeu v Chcrbuu. g in Bremen 8. junija: l'les. Harding v Cherbourg Aqiiitaniu. v Cherbourg 9. junija: ^uturaiu v Cobh in Havre 10. Junija: Coate Uiuncamano v Oriovu Lapland v Havre 11. junija: 1 .iris v Havre Homeric v Cherbourg Wend j in v Boulogne sur Mt-r 15. Junija: thymine v Cherbourg I-ereiigaria \ Cherbourg I uru[a \ CherUi.-urg in Bremen ■•6. junija: France. Havre l't rl i ti \ ltr» ticn 17. Junija: l.i-ma v 1 ei.iilan«! v 18. junija: t *-1 >l.i 'u ' M mnctoiika 21. Junija: I ..it.«.} • t te v Uivn Ha tre Itoiilogn« sur M«-r Cherbourg i l.i vre Si. I.ouis. Cheboiirg. ilamliurg rojen leta 1850 v Bonu, izjavljam, da je moja zadnja volja: vse moje premoženje, ki ga imam ali bom pridobil v slučaju, da bo narastla cena mojih vrednostnih papirjev. ske in stare časopise, ki jih je men-u prodajal na starini. Večkrat je skrivnostno izginil za več dni. — Morebiti je potoval v inozemstvo, da bi vodil svoje denarne zadeve? CALIFORNIA Pontana. A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln — To j,- vst>no! Srhanila s,-m -a — in tV so bilr moje «krbi še ! Z£Puščam v popolno tako vol i k t- in murne: njejra se nisem dotaknila, kajti blagoslov ni i !a! |n»urg in Mn-men <>neral V->ii SN-ul«*n v l*h»rl>ouri II: »-men visel na tem denarju. To je tvoja dota. Lori. ki ti iu dam. ako ho-1 izročeno kitajski je 4- i, i ir t • i> * t »-i vladi pod pogojem da bo UDorabi- ^e dolee ure na samem pogovar i-rs i».»>:ati zi-na sobi. se prime z rokami .za eelo in zmaje z sria-(i|nh"k vzdih se t resi1 na njenih ustnicah. Zdaj je vsega konec. —- za še peče Kudolf. — slišal si. kaj .ie lckla mati. — In ti jo ho.š ubogala.' Lori prikima. - Moram. — pravi s smrtno žalostnim glasom in srpn gleda pred se. Itildolf jo prime zh roko. — Lori. zberi svojo misli: saj ne veš. kaj govoriš. — ji prigovarja: bal se je za njo. — Popolnoma dobro vem: ostati moram pri materi. (iosjih Marija se zmagoslavno smeje. — Moj otrok ve. kaj mi je dolžan. Otroška ljubeosen vedno zmaga. — Mati. te znuig'- se nikar ne veseli. — Krikov glas trese od bolesti in jeze. — Ne veseli se te zmage, ki si jo kupila z sreeo svojega otroka. — Lori je i/.previdela, kaj mi je dolžna. Mlada je in bo poza-j bila. Tedaj pa L<»ri žalostno in bolestno pogleda mater. — Pw.whila ! Pa/.»bi la KndolTa .' — Z;iJostno se smeje. «la pridejo Kriku ».olze v oei in jezno sti>ne pe^ti. Nei/merno se mu ji* ".milila; po svoji lastni bolečini je mogei soditi tudi njnno . . . Ali je hila kdaj kaka mati. ki je ta ko neusmiljeno poteptala sree svojega otroka * '»na Uta mati. katere velo življenje, katere dihanje e veljalo samo sreči otroka.' Ali je moglo svovraštvo tako iz-premeniti eloveka ! Cos,pa Marija [»oloži roke okoli Lorinega vratu in jo Ijubeznji-1 »o pritisne k sebi. — Moj ljubi otrok! Toda Lori jo s strahom pogleda in se ji izvije. Omahuje iu nasloni glavo na steno. Kudolf se ji približa in iši-e njene <»ei i je smrtno bled. Lori ga odriva z rokami. — Lori. ali si se odločila * Molče prikima. — Ali ostane« pri svoji materi? Zopet prikima. — Naj tedaj grem* — Da. — dihue. l/»ri, alt je tvoja ljubezen tako slaba Z žalostnimi in Ijubeznjivimi očmi ga pogleda. — Moj« ljubejren do tebe, Kudolf, je večna Toda kletev Ite sme viseti nad nama. — I^»ri. nikdar več se ne vidiva. — Vem. — In vendar se hočeš ločiti ml mene.' In z<»i>et molče prikana. — Bodi tedaj jMizdravljena. uboga moja Lori! — Bolestno so zvenele te Kudolfove besede. Oči ga pečejo, ker je komaj zadrževal solze. Čutil je. da je bil na koncu svojega premagovanja. To dekle, ki mu je bilo uadrago-cenejše bitje na »vetu naj bi-pustil.* Ne tega ui mogel — četudi je ;>»dl* odločitev — iz njenih lastnih ust. Ni prijela za r<»ko. ki jo ji je ponudil. K<»i brez misli strmi preti se Stoji ob nlftti kot bi življenje izginilo iz njenega telesa. Toda. ko se za pro vrata za njim in Krikom, ki ga je spremljal, leda se ji »tre.se telo; dvigne roke in se zgrudi na t!a. la ves moj kapital za borbo proti jal v jeziku, ki ga ni razumela hiš-evropski rasi. Želim, da bodo mo-l na gospodinja. Ve samo. da ni bila ji ostanki prepeljani in pokopani to italijanščina niti nemščina. Zve-v Bonu. Potrjujem, da sem spisal čer je stanovalcu redno morala iz-to oporoko popolnoma zdrav na da t no zakuriti gašperčka. Basoe je duši in telesu.'' j imel rad veliko vročino. Sam si je Notar je priznal, da je oporoka pripravljal kosilo iz mleka, krom-popolnoma v redu ter Kitajcema v P-rja in kruha. Venomer je sežigal županovi navzočnosti uradno izro- neke papirje. Gospodinja domne-. čil zapuščino v obliki starega o- i da je uničil neprodane stare KANSAS ILLINOIS Aurora, J. Butchar Ch.cago, Jusepn B.ish. J. Bevčli. J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero. J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah. Frank Augustln ■North Chicago, Anton Kobal sprmgfield, Matija Barborich goljenega kovčega Slednji je vse- dnevnike. Nikakor ni slutila, da bi boval 50,000 različnih zlatnikov I gorele v njeni peči važne politične vseh evropskih vrednosti 50,000 dežel v skupni mark. za 30.000 listine. A izgleda, da je imel Basoe va- mark bankovcev, različne državne žno in nevarne posle. V njegovem vrednostnice. čekovne knjižice, poročila o tekočih računih pri raz-lienih denarnih zavodih in tri ključe od oklopnh predalov pri bankah v Londonu, Baslu in Berlinu. Vse premoženje je znašalo po notarjevi približni cenitvi najmanj 5 mi- ko\čegu so našli dokaze, da ni bil samo skopuški milijonar. Prav spodaj je ležala sika Viljema II. z lDstnoročnim cesarjevim podpisom z dne 27. januarja leta 1931. Zraven so našli več sovjetskih uradnih pisem in rusko osebno izkaznico na ime Henrika Basoeja. Na temelju nekega drugega pisma so u-I gotovili, da je bila ta sovjetska izkaznica ponarejena. Izvirala je iz oddelka za pobijanje komunizma notranjega ministrstva neke evropske države. Berač je bil nedvomno vohun. A kdo ve. kako pisano preteklost je doživel v Evropi in na Daljnem vzhodu? Pismo na rimsko poslaništvo je bilo spisano v 1 francoščini in vsebovalo tudi več ! obveznih vljudnih stavkov v kitaj-^ ščini! E:UHi]ai!.l Zj. junija: V.«l. n I. ZC junija: < 'ir<»lunil»U« Z C., junija: > "niilt' < irar v i j| hii n 'IZ. Junija: Tt st n 1!a v re i 'lift Im.ut ic in i:r»"iu«'n ' ,«-ll«<\ .1 rl>i.»'jt K I'uri« v ,\i|Uitani I h. M . i "ImTb'.urg i 30 Junija: 4 "h.i tu ii*:» i i svojim po< srledt Bil Meni pa si ti vse m«t»*rina — Kudolf lludotf! — ki iT-objame Uobrodejn* omotica. s j>ojeniaj renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polantz, Martin tCoroshetz Krayn. Ant. TaoielJ Luzerne. Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprlvSek Midway, John 2ust Moon Run, Frank Podmiliek Pittsburgh. Z. Jakshe. Vine. \rh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading. J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. SkerlJ Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. L'eterxse] UTAH Helper, Fr. Krebs 1LE DE FRANC E NIZKE CENE ; Do Ljubljane samo .. $86.73 Tja in nazaj samo $148.00 Za potn'ke tega potovanja bodo preskrbljene posebne ugodnosti. O.iim, ki hočejo odpotovati nekoliko preje a!i pozneje nudimo: <12.05 A M. i 14. maja — PARIS ' 05 A.M. > 11. jun ja — PARIS < 12.05 A.M. »22. jun. ILE DE FRANCE Priglasite se na NAŠE ZASTOPNIKE ali direktno na nas SreaeH