NOVICI
Glasilo krajevne skupnosti Kog
Sefte	t <>■ /t ra* iJw
it t ^ar/o tw//t t d lede/ 2044
Številka 70	GRUDEN 2013
NOVICE VZTRAJAJO ŽE 35 LET!
Spoštovani(e) krajani in krajanke Koga!
Pred vami je Božično-novo/etna številka naših kogovskih Novic. Petintrideset let že prihajajo v vaše domove. Prvič so izšle decembra 1978 in od takrat naprej izideta vsaj dve številki letno.
Potem, ko smo člani uredniškega odbora\ poleti bili zelo črnogledi v zvez! z možnostjo njihovega nadaljnjega izhajanja, tokratna številka očitno potrjuje, da se naš kogovski časopis ne da, kljub krizi, kije globoko zarezala tudi v proračun krajevne skupnosti.
Res, da Novice odslej ne bodo več tako bogate z barvnimi fotografijami, ne bodo več tako bleščeče, bodo pa še naprej prinašale novice o dogajanju v našem kraju.
V sedemdesetih številkah, ki so izšle doslej, je zapisano pravo bogastvo o življenju ljudi v teh krajih, o spreminjanju zunanje podobe kraja in še o vrsti drugih dogodkov. Posamezni prispevki so bili bolj aH manj kvalitetni, vsi pa zapisani z iskreno željo, da se predstavi delo in življenje ljudi in dogodki, ki so zaznamovali preteklih petintrideset kogovskih let.
Člani uredniškega odbora želimo, da bi tudi naše Novice prispevale k prazničnemu vzdušju decembrskih dni.
Radi bi vam zaželeli čim več lepih in srečnih dni v letu, ki prihaja.
Vsakdo od nas ima svojo mero za srečo. Enim lahko pripelješ dva tovornjaka zlata na dvorišče in bodo še vseeno gledali, če mogoče prihaja še tretji.
Druge osreči lep pozdrav, prijazna beseda, ščebet ptic, poletni piš vetra, mavrica po dežju, luža na pešpoti v kateri se zrcali sinje modro nebo...Pravzaprav nič za shraniti, nič za v roke prijeti, nič za dati na kup.
Različni pač smo in tudi v tem je čar sveta. Vseeno pa se nam včasih smilijo tisti, ki še nikoli niso poslušali tišine, videli kapljic rose na pajkovi mreži, slišali regljanja žab v mlaki, gledali kako ugaša dan ali kako se rojeva jutro.
Tudi to je življenje. Drugačno. Brez krame, s katero ne veš, kam bi jo dal.
Ljudje nismo bogati zaradi polnih žepov, ki jih nosimo na sebi, ampak zaradi duše, ki jo imamo nekje tam globoko v sebi. S to sposojeno mislijo vam voščimo
Srečno in dobrohotno leto 2014 vam želimo člani uredniškega odbora!
Za uredniški odbor: Tonček Luskovič
KRAJEVNA SKUPNOST KOG
TURISTIČNO in KULTURNO DRUŠTVO KOG
VABITA
na
SPOMINSKI DAN KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
v petek 27. decembra 2013 ob 18. uri v dvorani na Kogu
Program:
-	položitev vencev
-	slavnostni nagovor
-	podelitev priznanj KS Kog za leto 2013
-	kulturni program:
Pričakujemo vas na Kogu!
Predsednik sveta KS Kog Zdravko Hlebec
2
PRIZNANJA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
Drugo leto zapored Krajevna skupnost Kog podeljuje svoja priznanja.
Na podlagi Pravilnika o priznanjih KS Kog je bil izveden razpis za predlaganje posameznikov, društev in organizacija za priznanja. Med predlogi, ki so bili podani, se je svet KS Kog odločil, da za leto 2013 prejmeta priznanji:
TURISTIČNO IN KULTURNO DRUŠTVO KOG - plaketo Krajevne skupnosti Kog
in
RAJKO TOPOLOVEC - priznanje Krajevne skupnosti Kog
Priznanji bosta podeljeni ob proslavi na spominski dan 27.12.2013.
V



k

NOVOLETNO VOŠČILO
Vsem krajankam in krajanom, ter vsem, ki prebirate Kogovske novice želim v imenu sveta KS in v svojem imenu USPEŠNO, ZADOVOLJNO IN ZORA I/O leto 2014.
Predsednik sveta KS Kog Zdravko Hlebec
3
PREGLED DELA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG v letu 2013
Letošnje leto je bilo na območju Krajevne skupnosti Kog precej burno, saj se je na celotnem območju izvajalo precej aktivnosti, ki so včasih povzročale precej težav predvsem v prometu
1.	Obnova primarnega vodovodnega omrežja je v polnem teku v celotni občini. V KS Kog so dela v zaključni fazi, saj se sedaj sanirajo ceste in izvajajo individualni priključki na novo omrežje. Dela izvaja Komunalno podjetje Ormož s pod izvajalci.
2.	Asfaltirana je javna pot pri Kutnjak v dolžini 320m z dvoslojnlm asfaltom 3+5cm in širine 3m. Vrednost del je bila 38.460,00 EUR
3.	Dela pri modernizaciji javne poti Lačaves (Kos) so prav tako zaključena. Asfaltiralo se je v dolžini 1060m, dvoslojno 3+5cm in širine 3m. Investicijska vrednost del je 105.900,00 EUR. Izvajalec del obeh odsekov cest je bilo podjetje Asfalti Ptuj s pod izvajalcem.
4.	Ureditev in razširitev lokalne ceste Kog-Curin se prav tako izvaja. Izvajalec Komunalno podjetje Ormož je zaključilo dela pri izvedbi podpornega zidu z ustrezno ograjo. Nadaljujejo pa z ureditvijo kanalizacije, pločnika, razsvetljave in sanacijo ceste v dolžini 520m. Cesta se bo razširila na 5,5m z pločnikom širine l,6m. Dela se bodo zaključila naslednje leto Predračunska vrednost del v letu 2013 je bila 218.650,00 EUR, kar je približno polovico celotne investicije
5.	V letošnjem letu je bilo načrtovano tudi nadaljevanje del na »Košarkini hiši«. Dela na drugi fazi obnove se še niso pričela, saj Občina Ormož ni bila uspešna na razpisu za nepovratna sredstva. Dela obsegajo obnovo kleti za kogovske vinogradnike, izvedbo sanitarij, prostora za žganjekuho in obnova ostrešja in fasade. V začetku leta je bil izveden novi priklop na elektro omrežje in izvedena elektrifikacija 1. faze. Krajevna skupnost je izvedla preselitev in namestitev preše, ki jo je darovala Kmetija Pokrivač iz Gomile. Dela je izvedel samostojni podjetnik Jože Borko. Tako je obnovljen gospodarski del objekta sedaj možno uporabljati.
6.	Izvaja se sanacija električnih vodov in postavitev transformatorske postaje v Vodranskem vrhu.
7.	Krajevna skupnost je izvajala nujna redna vzdrževalna dela na javnih poteh. Izvajalec Rajko Bukovec je opravil gramoziranje makadamskih cest, sanacijo asfaltne prevleke in kanalizacije v Gomili pri Kogu, položil kanalete na cesti Mali Kog, Izvedel košnjo in delno sanacijo jarkov in bankin, počistil vejevje ob cestah, »grederiral« ceste spomladi in opravil druga manjša dela v skupni vrednosti 15.900,00 EUR.
8.	Zaradi obilice snega je bilo težavno izvajanje pluženja in posipavanja javnih poti, vendar ocenjujemo, da je ob manjših težavah bilo izvajanje te službe zadovoljivo in v skladu z zakonskimi določili.
9.	Vzdrževanje vežice in pokopališča vzorno izvaja Dušan Prapotnik, pogrebno dejavnost pa koncesionar Dušan Bratuša..
10.	Občina Ormož je pričela s pripravo tehnične dokumentacije za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave Lačaves in Jastrebci. V zimskem času bo izvedena javna razprava na kateri boste krajani seznanjeni z investicijo in imeli možnost pripomb na dokumentacijo.
11.	V letošnjem letu se je na Kogu vzpostavila Mladinska točka Kog, ki ima svoj prostor v kletnih prostorih objekta KS. Mladi so si prostore že vzorno uredili. Ob druženju mladih načrtujejo več aktivnosti družabne in Izobraževalne narave. Mladinska točka deluje pod okriljem Mladinskega centra Ormož.
Svet Krajevne skupnosti Kog se je v letu 2013 sestal na treh sejah in ob sprotnih aktivnostih obravnaval finančni načrt in zaključni račun, sprejel program vzdrževanja javnih poti in zimske službe, oddal prostore v najem Mladinskemu centru Ormož, sprejel požarni red za prostore KS, opozarjal in predlagal Občini Ormož več aktivnosti v zvezi z problematiko v krajevni skupnosti, itd.
Obveščamo krajane, da je Občina Ormož ob koncu leta 2012 sprejela Odlok o občinskih cestah (Uradni vestnik Občine Ormož št. 14/2012) v katerem je med drugim določeno:
lastniki oz uporabniki zemljišč ob občinski morajo redno porezati veje dreves, žive meje in drugo tako, da ne segajo na cesto in ne poslabšujejo preglednosti aH drugače ovirajo in ogrožajo promet.
prepovedano je onesnaževanje ceste, obračati na cesti s traktorji in plugi, odlagati v obcestne jarke material in drugo kar bi imelo posledico normalnega odvajanja meteornih voda in s tem poškodovanje ceste in ogrožanje prometa, nalaga obveznost imetnikov objektov ob cesti, da imajo nameščene strešne žlebove in odtoke speljane izven cestnega telesa.
občinska inšpekcija bo v bodoče dosledno kontrolirala in kaznovala kršitelje Odloka o občinskih cestah.
4
Družini Pokrivač z Gomile pri Kogu se v imenu KS Kog zahvaljujemo za podarjeno prešo, ki je postavljena in obnovljena v Košarkini hiši. Vabimo pa vse, ki imajo vinogradniška orodja, opremo, predmete, slike in drugo, da le te podarijo za potrebe opremljanja tega objekta. Vsi predmeti bodo ustrezno označeni z imeni darovalca.
Vsem, ki ste strpni ob izvajanju del in pri tem kakorkoli pomagate želim, da se še vnaprej trudimo za lepši in prijazen Kog.
Predsednik sveta KS Kog Zdravko Hlebec
VABLJENI NA PRIREDITVE ANTONOVANJE 2014
Društvo Antonovanje na Kogu pripravlja januarja prihodnje leto, ob "Antunovem", v sodelovanju z Združenjem rejcev prašičev Ormož, Steyer klubom Kog, DU Zarja Kog in ŠD Kog, niz prireditev, ki se bodo zvrstile med enajstim in štiriindvajsetim januarjem 2014:
sobota, 11. januar 2014 - ob 10.00 - "Curke in vino"
-	ob 18.30 - Tradicionalni Antonov koncert v cerkvi sv. Bolfenka
četrtek, 16. januar 2014 - ob 10.00 - Senzorično ocenjevanje čurk
petek, 17. januar 2014 - ob 9.00 - Tradicionalno Antonovo kegljanje za pokal KS Kog
-	ob 17.00 - Otvoritev razstave risb in fotografij na temo »Reja
prašičev v Prlekiji in Medžimurju sobota, 18. januar 2014 - ob 14. uri - Čurkarijada s pokušino ocenjenih čurk in
predstavitvijo Curkavodiča
nedelja, 19. januar 2014 - ob 9.00 - zbiranje starodobnikov Steyr kluba Kog
- ob 10.00 - slovesna sveta maša z Antonovim žegnanjem,
folklornim programom in s pestro ponudbo na stojnicah
petek, 24. januarja 2014 - Antunov turnir v malem nogometu
Več o naših prireditvah in tudi morebitne spremembe programa najdete na spletni strani društva: www.antonovanie.si
Ob bližajočih se praznikih želimo vsem ljudem veselo pričakovanje Božiča, v novem letu pa:
-da bi hiša trdno stala, da bi trta vino dala, da bi črede se množile, jablane težko nosile, da bi stare pesmi peli, zdravi bili in veseli!
Za upravni odbor Društva Antonovanje na Kogu zapisala
Slavica Munda
5
PRAZNIČNO LETO V TURISTIČNEM IN KULTURNEM DRUŠTVU KOG
Ob koncu leta je običajno namenjeno nekaj časa prehojeni poti v društvih. Tako je tudi v našem društvu preteklo leto bilo nekaj posebnega.
Turistično društvo je bilo ustanovljeno leta 1993, kateremu pa seje mnogo kasneje še priključilo kulturno društvo. Zato smo želeli, da so vse prireditve, ki jih bomo organizirali letos, nekaj več od običajnih, da bodo res kvalitetne in bodo privabile veliko obiskovalcev. O tem pa bi se že dalo kaj posebnega reči, pa ne bom danes pisala o tem, kajti čas je prazničen in ne želim kvariti razpoloženja, ne sebi, ne komu drugemu.
Že v mesecu maju smo organizirali ocenjevanje vin, kijih pridelajo naši vinogradniki. Rezultati vin, kijih oceni strokovna ocenjevalna komisija, so več kot odlični. Kogovski vinogradniki, tako tisti že znani in drugi manj znani, pa zato nič pomembni, vedno znova dokazujejo, da sodijo v sam vrh našega vinorodnega okoliša. Manjka jim samo zadostne promocije, je pa res, da se je kriza zajedla tudi na področje vinogradništva in vinarstva.
Tisti, ki niso pozabili prvega koncerta članov družine Horvat iz Malega Mihaljevca pri Čakovcu, so tudi na drugem koncertu znova odšli domov navdušeni. Kje vas je bilo več poslušalcev?!
Mladi Kogovčani so v organizaciji Mladinske točke Kog imeli smolo z vremenom. Veselili so se kino predstave na prostoru za dvorano, pod zvezdnim nebom, pa jo je zagodlo vreme. Toda mladi vedno znova dokazujejo, da jih nič ne zmoti, saj je bila zato predstava v dvorani in je bilo tudi lepo.
Res prazničen je bil četrtek, 15.avgusta. Ob 20. obletnici društva smo želeli pripraviti nekaj posebnega za ohranitev naše kulturne dediščine. Ob pomoči muzeja, ki je opravil strokovni del obnove »kužnega znamenja« PIL-a v Lačavesi in finančni podpori občine, smo opravili pomemben dogodek.
Vsi obiskovalci, ki jih je bilo tokrat res veliko pa smo se potem ob zvokih harmonike sprehodili do Košarkine hiše, kjer smo odprli prenovljeni prostor. Razstava turističnih ponudnikov s Koga in kulinarična razstava kmečkih gospodinj s Koga je bila enkratna in zapisi v zvezek vtisov dokazujejo, da so vsi, ki so si jo ogledali, odšli s Koga navdušeni.
Sledilo je družabno druženje na prireditvenem prostoru, ki seje končalo pozno v večer.
V Turističnem društvu iščemo vedno znova neke poti, da bi tudi širše promovirali kraj, turistične ponudnike. Organizirali smo prireditev v sodelovanju z ZRS BISTRA Ptuj -ogledi pri nekaterih turističnih ponudnikih na Kogu so se zaključili z okroglo mizo v prostorih OS KOG na temo« Možnosti za razvoj, promocijo in trženje stalnih turističnih ponudnikov na osnovi potencialov na Kogu«.
Čas je tisti, ki bo pokazal, kako se znamo organizirati, povezovati ali pa bomo še naprej ostali vsak na svojem bregu in tarnali, kako nikamor ne moremo narediti preboja.
V večernih urah smo skupaj z radiom »PRLEK« organizirali prireditev »SPILAMO IN GUCIMO PO DOMAČE«. Prireditev je odlično speljana ob pomoči voditelja, gospoda Petra Kiriča, bilo pa je mnogo premalo ljudi, ki bi lahko doživeli res enkraten večer.
6
Veliko obiskovalcev pa je doživelo lepo nogometno športno nočno vzdušje na športnem igrišču v organizaciji Športnega društva Kog in veseli smo, da jim že vrsto let to uspeva, pa še vreme jim je tokrat služilo.
Sobota je bila v znamenju festivala vin, odličnih vinogradnikov, vinskih vitezov omizja Ptuj-Ormož z vinskim konzulom dr. Korošcem iz Ptuja, naša kogovska vinska kraljica Špela Borko je gostila vinske kraljice, Marta Hlebec pa je tudi tokrat ob pomoči kmečkih gospodinj pripravila pravo pojedino jedil, ki so se kuhale nekoč in se že kar korajžno vračajo na marsikatero domačo mizo. Tokrat so priskočile na pomoč tudi posamezne gospodinje s svojimi jedili, kar je dokaz, da le sodelovanje pripomore k uspehu. Na zunanjem prireditvenem prostoru je Ksenja Lukman poskrbela, da se je kadilo iz kotličkov, ko so ekipe tekmovale v kuhanju kisle žiipe.
Postavili smo klopotec in se družili na prireditvenem prostoru, kjer nam je velikodušno postavil šotor Borko Jožek. In zadnji dan v nedeljo- čeprav utrujeni, znova smeh in prava zabava na »Vinogradniških igrah«.
Zahvaljevati seje nehvaležno, mimogrede koga izpustiš. Saje veste, da pomagajo skoraj vedno eni in isti, smo pa včasih presenečeni, ko se priključi kdo, ki ga doslej ni bilo. Vsem gre zahvala, da smo to leto proslavili na ta način - torej delovno in s prireditvami za vas, za tiste, ki radi pridejo na Kog in za tiste, ki so že slišali za Kog in bodo še prišli.
Res hvala vsem!
Odprti smo za ideje, ki so izvirne in nove in takšne vedno najdejo svoj prostor v naših načrtih. Družbene razmere pa so tiste, ki terjajo od nas, da se povezujemo, kajti skupaj smo uspešnejši.
Vse dobro in veliko zdravja v novem letu vam želim v imenu Turističnega in kulturnega društva na Kogu
Anica Pevec- predsednica TKD Kog
KMEČKE ZENE S KOGA - KULINARIČNA RAZSTAVA
Kmečke žene s Koga smo se letos odločile, da ob dnevih turizma na Kogu pripravimo kulinarično razstavo. Razstavljena je bila v prostorih obnovljene Košarkine domačije.
Po dolgem razmisleku, saj so časi takšni, daje treba s hrano delati s posebnim občutkom, smo se odločile za razstavo kruha, pogač,drobnega peciva in vloženega sadja ter zelenjave. Izdelki na razstavi so bili pripravljeni po tradicionalnih receptih s pridihom sodobnosti. Zdi se nam, daje bila posebnost razstave v tem, da so bili vsi izdelki izdelani ali pridelani na Kogu.
Ob tej priložnosti bi se zahvalila vsem,ki prispevali svoj čas ali izdelke za razstavo in prodajo.
Prilagam recept odličnega drobnega peciva, ki nam gaje zaupala Anita Horvat. Pecivo je poželo veliko pohval.
7
MANDLJEVE PLOŠČICE
-	4 BELJAKE
-	12 dag SLADKORJA V PRAHU
-	14 dag MEHKE MOKE
-	15 dag CELIH MANDLJEV (mandlji morajo biti olupljeni, potopi jih za minuto v
krop) (lahko tudi bučna semena)
Beljake stepemo v trd sneg in postopoma dodajamo mleti sladkor. Stepamo, da se raztopi. Dodamo moko, ter mandlje in na rahlo premešamo. Vlijemo v model (mere 25cm x lOcm).
Pečeno, popolnoma ohlajeno na tanko narežemo - lahko na strojček za salame. Narezane ploščice naložimo na pekač (ne smejo se dotikati) in sušimo v pečici na 100 C.
SREČNO !	Ksenija Lukman
KOGOVSKA VINSKA KRALJICA NAM PIŠE
Čeprav smo že sredi veselega decembra in v pričakovanju praznikov, se še vedno radi in z nasmeškom na obrazu spominjamo poletja in z njim povezanih dogodkov. Eden izmed takšnih, je nedvomno naša tradicionalna prireditev "Dnevi turizma na Kogu", kije za nas Kogovčane že pravi praznik. V vlogi vinske kraljice se udeležujem dogodkov po celi Sloveniji, a najlepši in najbolj posebni so dogodki v domačem kraju. Ravno "Dnevi turizma na Kogu" so tisti, na katere smo najbolj ponosni in kamor sem tudi letos povabila cvet Slovenskega vinskega kraljestva. Na moje povabilo se je odzvalo 11 vinskih kraljic iz celotne Slovenije in tako smo skupaj preživele krasen vikend pri nas na Kogu. Udeležile smo se vinskega festivala, prireditve ob postavitvi klopotca, v nedeljo tudi kolesarjenja in vinogradniških iger, kjer smo zasedle prvo mesto. Kraljice sem peljala tudi k našemu zeliščarju Dušanu Prapotniku in jim organizirala pestro vožnjo s Stayerjem. Peljale smo se med našimi čudovitimi vinogradi in se ustavljale pri naših vinogradnikih, kjer smo si ogledale kleti in poskušale odlična vina. Posebej rada bi izpostavila uradno razkritje logotipa Slovenskega vinskega kraljestva. Ker je logotip nastal na mojo pobudo, sem želela, daje uradna otvoritev ravno pri nas na Kogu in ponosna sem, da mi je to uspelo.
Vinske kraljice s skupnimi močmi širimo kulturo pitja vina in potrošnike spodbujajo k nakupu slovenskih vin. Ker želimo dodati vsaj košček v mozaik promocije slovenskih vin in tako pomagati slovenskemu
8
vinogradniku pri trženju vin ter sami promociji vinorodnih okolišev, smo se odločile, da naredimo koledar za leto 2014, ki bo nedvomno pripomogel k promociji.
V projektu, za katerega mnogi menijo, daje prava poslastica, smo moči združile kraljice dveh od skupno treh vinorodnih dežel. V kolikor bi koledar zanimal tudi koga od vas, dragi Kogovčani, se lahko oglasite osebno pri meni doma, ali nam pišete na: vinsko.kraliestvo@gmail.com.
Vsem želim lepe praznike ... naj bo leto 2014 za vse posebno!
Špela Borko
KOŠARKINA HIŠA BOGATEJŠA ZA PREŠO
Vinske stiskalnice oz. preše so se na našem območju začele udomačevati nekje v 19. st., saj predhodne tehnike stiskanja z nogami in drugimi pripomočki niso bile tako učinkovite. S stiskanjem v prešah je bil izkoristek soka iz grozdja ali sadja mnogo večji. Sprva je z lesenimi prešami razpolagala zemljiška, cerkvena in posvetna gospoda, proti koncu 19. st. in v začetku 20. st. pa seje stanje močno spremenilo. Tako je imel lastno pripravo za stiskanje že vsak malo večji posestnik vinograda, pri katerem so potem prešali tudi ostali. V zadnjih desetletjih pa so jih sodobne pnevmatske stiskalnice skorajda povsod izrinile. Tako so na veliko žalost številne lesene preše neslavno propadle ali celo končale v pečeh. Posebnost preš našega območja je ta, da imajo velik lesen pod, na katerem seje grozdje »tretalo«. Zlagalo se ni v lesen koš, ampak vstavljalo v obroče od največjega do najmanjšega, na katerega so se dala »vrata«, nanje pa so se naložili »pejiči«. Marsikje so sprva uporabljali »ciihto«, narejeno iz vrbovih vej, s katero so oblikovali koš. Tudi obroči so bili najprej leseni iz brezovine, katere pa so nadomestili kovinski. Skorajda poldrugo stoletje je kar dolg delovni staž in verjetno tudi čas za upokojitev. Naša Pokrivačeva preša iz leta 1869 je tako iztisnila velike količine mošta iz grozdja in sadja. Doma smo se odločili, dajo damo premestiti v Košarkino hišo, kjer bo imela drugačno nalogo. Domačinom, obiskovalcem in
9
zanamcem bo prikazovala pomembno zgodovino kogovskih ljudi. Zadnje kaplje mošta so izpod njenega »prešpaja« pritekle jeseni 2011.
Ekipa Jožefa Borka, kije poskrbela za strokovno premestitev preše. Kot zanimivost naj omenim, da so z razstavitvijo preše pričeli zjutraj, ponovno sestavljena pa je bila že sredi popoldneva istega dne.
»Prešpaj« meri v dolžino 7 metrov in je tudi okrašen. Okrašene so tudi »preslice« preše. Naenkrat se je dalo prešati tudi do tri tone grozdja.
Okrasje na »prešpaju«. Izrezljana je tudi letnica njenega nastanka in začetnice naših prednikov, ki so jo dali narediti. Spodaj je tudi napis: »wein treten wein trinken«.
10
Okrasje na čelu »prešpaja« prikazuje grozdje in klasje z nabožnim napisom IHS.
Zraven preše smo dali še kovinske obroče in druge manjše pripadajoče pripomočke, ki so se potrebovali pri prešanju ter starejši leseni mlin za sadje.
Kako pa izgleda sama preša v Košarkini hiši pa je najbolje, da si pogledate sami. Upamo le, da bo svoje novo poslanstvo opravljala še kar nekaj stoletij.
Andrej Pokrivač
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VITAN KOG V LETU 2013
Leto je spet naokrog in ko se ozremo nazaj na dogodke, ki so se zgodili, ter opravljene naloge, ki smo si
jih zadali, ugotavljam, daje za nami še eno uspešno leto.
Leto 2013 smo pričeli, z redarstvom na prireditvi Antonovanje na Kogu.
To leto je bilo tudi volilno leto, tako, da smo na zboru članov februarja izvedli volitve. Vendar pa ni prišlo do sprememb v vodstvu društva.
11
V	mesecu aprilu smo pomagali osnovni šoli Kog pri organizaciji prireditve »Pomladi nasproti«. Bili smo v Središču ob Dravi na tradicionalnem postavljanju majskega drevesa.
Maja smo se štirje člani društva udeležili Kongresa gasilske zveze Slovenije v Kopru.
V	juniju smo bili na prevzemu gasilskega vozila na Hardeku, ter na proslavi ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, ki je potekala v Ormožu.
Meseca julija so se veterani udeležili srečanja veteranov GZ Ormož v Hermancih. Bili smo na proslavi ob obletnici vojne za Slovenijo, kije potekala prav tako v Hermancih.
Steyer klub Kog je organiziral tekmovanje v oranju na katerem smo jim pomagali z urejanjem prometa. Udeležili smo se operativnih iger ter 42. dneva gasilcev GZ Ormož v Miklavžu pri Ormožu. Na dnevu gasilcev smo prejeli priznanje za najlepši gasilski dom GZ Ormož. To priznanje nam je na nek način poplačalo naš trud ki smo ga vložili v obnovo gasilskega doma.
V	mesecu septembru se je v Ormožu odvijalo regijsko tekmovanje v organizaciji GZ Ormož pri kateri smo sodelovali tudi mi.
Oktober, mesec požarne varnosti, je bil kot vsako leto zelo aktiven, saj smo se udeležili sektorske vaje na Svetinjah, občinske vaje v Ormožu, izvedli društveno vajo v Vodrancih, naše članice, pa so sodelovale na vaji članic GZ Ormož v Loperšicah. Prav tako smo skrbeli za preventivno požarno varnost.
V	gasilskem domu so nas obiskali otroci iz vrtca Kog, katerim smo predstavili našo delo in opremo.
Pet članov našega društva se je odpravilo na strokovno ekskurzijo na Dunaj v organizaciji GZ Ormož, kjer smo si ogledali njihovo gasilsko brigado.
V	mesecu novembru so naše članice priredile delavnico, izdelovanje adventnih venčkov, ki je potekala v gasilskem domu. Udeležile pa so seje članice iz skoraj vseh društev GZ Ormož in Središča ob Dravi.
Leta 2013 smo imeli eno intervencijo in sicer požar v Zasavcih v mesecu juliju, ko je zaradi udara strele zagorela nenaseljena hiša.
Trije člani so opravili tečaj za vodjo skupine, ena članica za bolničarja, ter en član tečaj za izolirni dihalni aparat na Igu.
Lani smo kupili parcelo (za in ob gasilskem domu), za katero smo skozi vso leto zbirali potrebno dokumentacijo za izgradnjo prizidka, garaže k obstoječemu gasilskemu domu. Načrtujemo, da bi spomladi začeli z gradnjo. Verjetno se sprašujete kaj nam bo nova garaža. Naj vam povem, da bo v prihodnosti potrebno zamenjati gasilski avto. Ker pa spadamo v drugo kategorijo gasilskih društev, nam zakonodaja narekuje, daje potrebno nabaviti gasilsko cisterno. Vse sedanje gasilske cisterne pa presegajo višino naše obstoječe garaže, zato moramo zgraditi novo. Tako kot pravi znani slovenski pregovor: »Najprej štalca, pol pa kravca.«
V	imenu PGD Vitan Kog bi se raz zahvalil vsem članom, krajanom ter donatorjem, ki nam pomagate pri uresničitvi naših ciljev.
V	novem letu vam želimo vse dobro ter čim več druženja na družabnih dogodkih in čim manj na intervencijskih.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Predsednik PGD Vitan Mitja Mlinaric
12
Tm LOVSKA DRUŽINA VINSKI VRHOVI r Miklavž pri Ormožu
) se predstavlja
r
Lovska družina Vinski Vrhovi, Miklavž pri Ormožu je bila ustanovljena v jeseni leta 1946 pod imenom Sveti Miklavž. Ustanovilo jo je 8 članov iz Občine Sv. Miklavž. Nekoliko potzneje se je v to družino vključilo tudi 10 lovcev iz takratne Občine Kog
V	takratni občini Sv. Miklavž pri Ormožu lahko govorimo o organiziranem lovstvu že od leta 1932 dalje. Lovsko društvo Sveti Miklavž pri Ormožu je delovala do nemške okupacije aprila leta 1941.
Lovišče je bilo v tistih časih, glede na sedanje stanje, dokaj bogati z malo divjadjo. Srnjad seje pojavljala le v manjšem številu. Že takrat so lovci morali v zimskem času krmiti divjad.
Po drugi svetovni vojni je bila, na željo lovcev s Koga, ustanovljena lovska družin Kog. Uradno odločbo za samostojno delovanje je lovska družina Kog dobila leta 1954. V tistem obdobju je lovska družina Sveti Miklavž odstopila članom lovske družine Kog del svojega lovišča, da so lahko ustanovili lovsko družino.
V	letu 1954 se je lovska družina Sveti Miklavž preimenovala v lovsko družino Vinski Vrhovi, Miklavž pri Ormožu.
Želja po izgradnji lovskega doma je bila izražena na občnem zboru 11. maja leta 1967. Takrat je bil tudi sprejet sklep, da se pristopi k izgradnji lovskega doma. Avgusta istega leta je bilo izdano gradbeno dovoljenje, lovska družina pa je dom prevzela aprila leta 1968.
V	letu 1978 so se člani na posvetu odločili, da lovska družina razvije svoj lovski prapor. Zaradi osebnih prijateljstev in poznanstev je prišlo do pobude o pobratenju med lovskima družinama iz Borovnice in našo lovsko družino Vinski Vrhovi. Na lovskem posvetu leta 1981 je bil sprejet tudi sklep o takem pobratenju.
Lovska družina je že od samega začetka izvajala lovni turizem. V lovsko družino so začeli prihajati lovski gostje predvsem iz Italije, Avstrije in Nemčije v zadnjem času pa tudi gostje iz Slovenije. Leta 1981 si je lovska družina zgradila tudi ustrezna strelišča na svojem zemljišču v Slanči vasi in ga za tiste čase opremila z najmodernejšim strojem za metanje glinastih golobov.
Številčnost članov lovske družine Vinski Vrhovi se je ujemala z velikostjo lovišča Vinski Vrhovi, Miklavž pri Ormožu. 2130 ha skupnega lovišča nam je omogočalo nemoteno samostojno delovanje. Po lovskem zakonu iz leta 2004 je bilo potrebno imeti za obstoj lovišča 2000 ha lovne površine. Takih lovišč, ki niso bile dovolj velike je bilo v Sloveniji nekaj, med njimi tudi LD Kog. Obe lovišči sta bili združeni v eno lovišče. Člani LD Kog, ki so ostali brez lovišča so se morali leta 2009 priključiti k lovski družini Vinski Vrhovi, tako da LD zdaj šteje skupaj 57 članov od tega 3 pripravnike.
Lovska družina Kog nima koncesije za lovišče in deluje v okviru društvenih dejavnosti. Njeni člani so lovci, ki so v različnih lovskih družinah, ki so upravljavke lovišč in tudi člani, ki niso lovci. To pomeni, da nimajo pravice organizirati nobenih lovskih aktivnosti v lovišču, ostale pa so jim nepremičnine, s katerimi sami upravljajo.
Lovišče, ki ga upravlja LD Vinski Vrhovi s koncesijsko pogodbo iz leta 2009 meri 3435 ha in obsega KS Miklavž in KS Kog.
Na območju naših lovišč delujeta tudi osnovni šoli, s katerima dobro sodelujemo. Vsako leto pa pri Miklavžu pripravimo tekmovanje na glinaste golobe.
S podpisom koncesijske pogodbe smo z loviščem dolžni opravljati kot dober gospodar. Zaradi različnih vzrokov izginja mala divjad, ostaja nam le srnjad, katera pa je izpostavljena prometu na cestah in nastavljanju zank, ki se največ pojavljajo v revirju Kog.
Največje veselje nam je, da smo v dobrih odnosih s krajani predvsem s tistimi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
13
Lovci z otroci iz vrtca na Kogu - nameščanje gnezdilnic za ptičke.
Leto 2013 se izteka zato vam želimo vesel božič, v prihajajočem letu 2014 pa sreče in zdravja. Lovski zdravo!
V	LD Kog smo tudi v tem letu nadaljevali z ustaljenimi aktivnostmi, tako kot pretekla leta odkar nismo več upravljavci lovišča. Zato smo svoje sile usmerili v druge dejavnosti, ki niso neposredno povezana z upravljanjem z divjadjo. Tako smo vas že v preteklem letu obvestili o naših novih nalogah in aktivnostih. Sedaj za članstvo v LD Kog ni več potrebno imeti lovskega izpita, prav tako ga ni potrebno opravljati v prihodnje, če posameznik nima tega interesa. Zaradi tega nam je v zadnjih dveh letih, po dolgem času število članov spet naraslo in se približuje številki 30. Pomembna nam je dobra volja, timsko delo in sproščen odnos, brez nepotrebnih pritiskov.
Zelo nas veseli, da smo v zadnjih letih v članstvo pridobili kar nekaj krajanov in prijateljev, ki so se pripravljeni udeleževati v naših aktivnostih. V LD Kog se vključujejo iz dokaj različnih razlogov. Nekateri zgolj v želji po druženju, spet drugi z željo po udejstvovanju v streljanju na glinaste golobe, tretji najdejo kakšen razlog.
Žal nas je v prvi polovici letošnjega leta doletela žalostna vest, da smo izgubili dolgoletnega prijatelja in člana Ivana Zadravca. Prav vsem, ki smo kadarkoli imeli stike z njim, bo za vedno ostal v lepem spominu, saj smo z njim pred leti, ko je bil še pri močeh, doživele številne lepe trenutke tako na lovu, kot pri streljanju na glinaste golobe in v druženju.
V	letu 2013 smo spet, kot vsa pretekla leta, v mesecu juliju organizirali tradicionalno strelsko prireditev, ki so se je udeležili številni posamezniki in ekipe iz različnih koncev Slovenije, kot tudi iz sosednje Hrvaške. Z udeležbo smo bili zelo zadovoljni, saj je naša tekma vsa leta ena izmed najbolj obiskanih v širši okolici. Se pa, kot na vseh področjih, tudi v strelstvu pozna globalna kriza in obisk iz leta v leto nekoliko upada. V tem letu smo na prireditvi predstavili tudi novost in sicer streljanje na bežeče divje prašiče z lasersko puško. Hkrati pa izpeljali tudi že tradicionalno streljanje s fračo. Ti disciplini sta zanimivi in aktualni predvsem za krajane, saj za izvedbo ni potrebno imeti orožne listine. Po končanem tekmovanju smo v vseh disciplinah najboljšim podelili pokale in nagrade, ki so jih donirala številna podjetja, kot tudi posamezniki in bližnje in daljne okolice. Ob tej priložnosti bi se še enkrat vsem zahvalil
Starešina LD: Franc Makoter
LOVSKA DRUŽINA KOG V LETU 2013
14
za nagrade in samo udeležbo na prireditvi, saj bi brez tega srečanje postalo brezpredmetno in pusto. Vsi krajani pa ste seveda vabljeni na dobro pogostitev in tekmovanje tudi prihodnje leto. Rezervirajte si kot vedno 2. vikend v mesecu juliju.
Po končani prireditvi smo se morali hitro reorganizirati in svoje sile usmeriti v gradbena dela v našem hramu druženja - sedaj bi lahko rekli že skoraj vsem poznanem »Orlovem gnezdu«, na naslovu Vitan 22. Že v preteklosti smo vas obvestili, da tam želimo dograditi nov lovski dom, saj je prostor veliko primernejši za druženje in izvajanje posameznih aktivnosti, kot stari lovski dom na Kogu, zato smo se odločili za prodajo le tega. Potencialni interesenti nakupa lovskega doma na Kogu se lahko obrnejo na nas.
Objekt na Vitanu smo želeli pred zimo postaviti pod streho kar nam je tudi uspelo. Pri delih niso sodelovali le člani lovske družine Kog, ampak bi lahko rekli, da so popolnoma enakovredno na pomoč priskočili tudi nekateri krajani in pa prijatelji. Brez njih nam del prav gotovo ne bi uspelo zaključiti pravočasno. Potrebno je bilo ogromno iznajdljivosti in potrpljenja, da smo tudi finančno izpeljali ta projekt. Sedaj, ko je objekt pod streho, z montiranimi okni in dimnikom, pa bomo lahko v miru, sproti in po zmožnostih nadaljevali z notranjimi deli. Ob tej priložnosti bi povabil vse krajane in prijatelje, da se ob priložnosti oglasijo pri nas v »Orlovem gnezdu«, si ogledajo objekt in poklepetajo z nami. Vabljeni vsi.
V zaključku tega leta smo speljali redni letni občni zbor, ki je bil tudi volilni. Po nekaj letih smo za novega predsednika ponovno izvolili nekdanjega dolgoletnega predsednika, krajana Ivana Mlinarica ml. Nadaljevali bomo z uresničevanjem že pred leti zastavljenih ciljev in izpolnjevanjem novih nalog, ki so nam naložene. Trudili se bomo postati še bližji krajanom, se vključevati v aktivnosti kraja in poizkusili pritegniti vse vas tudi v naše aktivnosti.
Za zaključek bi v imenu lovske družine Kog vsem krajanom in prijateljem zaželel mirne božične praznike ter veliko uspehov, sreče in zdravja v letu 2014.
Že z malimi dejanji lahko marsikaj spremenimo zato ne pozabimo na složnost in razumevanje do vseh, pa seveda tudi na prostoživeče živali in samo naravo, ki nas obdaja ne smemo pozabiti.
Tajnik LD Kog Blaž Kukec
15
DRUŠTVO UPOKOJENCEV »ZARJA« KOG
Tokratni prispevek Društva upokojencev Zarja Kog bo zelo kratek, saj je društvo trenutno brez predsednika, kije med letom nepreklicno odstopil in praktično ni odgovorne osebe, ki bi poskrbela za poročilo o delovanju društva. Tajnica društva je sicer obljubila, da bo posredovala podatke vendar jih, kljub večkratnemu posredovanju, do oddaje Novic v tiskarno, v uredniškem odboru nismo dobili. Društvo je sicer med letom delovalo v skladu s programom dela, ki so ga sprejeli na zboru članov. Za pobrateno društvo Modra jesen z Dravskega dvora je bilo organizirano srečanje in piknik na Kogu, člani našega društva pa so se udeležili srečanja na kostanjevem pikniku pri njih.
Novembra je bilo srečanje starejših občanov s prisrčnim kulturnim programom, ki so ga pripravili otroci iz naše šole in iz vrtca.
Vsem članicam in članom ter vsem ostalim krajanom želimo zdravja sreče in veselja v letu 2014.
Za društvo, brez pooblastila, zapisal: Tonček Luskovič
ŠPORTNA SEKCIJA DRUŠTVA UPOKOJENCEV KOG
Drage krajanke in krajani. Leto se približuje h koncu, zato bi vam tudi jaz rad v imenu naše kegljaške skupine napisal par vrstic o našem delovanju.
Letošnje leto smo začeli kegljanje z dvema skupinama, kajti število kegljačev se nam je na žalost zmanjšalo. Ne morem mimo tega,da ob tej priliki nebi omenil žalostne izgube našega najbolj zagnanega, kegljača z najdaljšim stažem in izkušnjami Vinka Rateka. Bili smo žalostni, toda življenje mora teči dalje, kakor tudi naše kegljanje.
Tudi letošnje leto je bilo zelo razgibano, zabeležili smo 20 tekmovanj, od tega je bilo devet pokalnih. Tekmovanj v kegljanju za krajevne praznike je bilo prav tako 9 in še 2 prijateljski tekmi z našimi pobratenimi kegljači iz Dravskih Dvorov.
Na naše police smo zopet dodali kar nekaj novih pokalov, kateri nam seveda dajejo novih moči za naše nadaljnje delo. Tudi nekaj slabih rezultatov smo zabeležili na katere pa smo že pozabili.
16
Ob tej priložnosti imamo kegljači iskreno željo, da se nam pridružite. Kdor koli od mlajših upokojencev ima vsaj malo športnega duha in veselja naj se nam čim prej priključi, kajti nam že včasih pojenjajo moči.
Kegljači vam želimo vesel božič ter srečno zdravo in uspešno novo leto 2014.
Vodja kegljačev: Zvonko Petek
Z VESELO PESMIJO V NOVO LETO -PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Zato zakorakajte z nami z veselo pesmijo v novo leto 2014.
Vse lepe želje naj se vam izpolnijo! To vam želi pevski zbor društva upokojencev z zborovodkinjama Aleksandro in Lucijo.
Pred nami je praznični december, mesec v katerem si vzamemo več časa drug za drugega , za družino, prijatelje, sosede.
Prihajajo dobri možje, ki otrokom pričarajo želje v oči in nasmeh na usta. Kaj pa mi, ki smo malo , ali pa veliko starejši. Tudi mi imamo želje in potrebe po toplem stisku roke , po prijazni besedi in nasmehu . Upam, da bodo prišle lepe želje in stisk roke do vsakega krajana in krajanke naše krajevne skupnosti.
Z lepo pesmijo , ki jo zapojemo ali _
poslušamo nam je svet lepši in dan prijetnejši.

K
iTJLtf £<£©££, 06.12.2013
17
SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV NA KOGU
V organizaciji skupine ljudskih pevcev VRTNICA Kog, je v nedeljo popoldne potekalo srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom "Pri nas je lepo...".
Razen gostiteljev, ljudskih pevcev VRTNICA so nastopili tudi Ljudski pevci DU Miklavž pri Ormožu, Ljudski godci DU Velika Nedelja, Kvartet SLAVČEK (KD "Simon Gregorčič" Velika Nedelja), Ljudski godci KD "Pod lipo" Lenart, Pevci ljudskih pesmi KD Obrež, Ljudske pevke KUD "Maksa Furjana" Zavrč, hrvaški pevec Avgust Dvanajščak, Ljudske pevke KD "F.K.Meško" Sveti Tomaž, Pevci ljudskih pesmi "Prešentani faloti" KPD Stoperce in skupina Ljudskih pevcev in godcev "Porini pa počini".
Srečanja seje udeležilo tudi precejšnje število predsednikov iz sosednjih in drugih društev upokojencev.
Uvodoma so zbrane v Kulturni dvorani na Kogu, razen koordinatorice prireditve in vodje skupine ljudskih pevcev VRTNICA Anice Petek, pozdravili tudi župan občine Ormož Alojz Sok, predsednik MZDU Ormož Mirko Novak in predsednik KS Kog Zdravko Hlebec.
Srečanje ljudskih pevcev in godcev ter vseh ljubiteljev tovrstnega ljudskega izročila je bil izreden predpraznični dogodek, ki so ga zaključili s pogostitvijo in prijetnim druženjem v prelepo okrašeni in prijetno topli dvorani na Kogu.
Organizatorji prireditve: Ljudski pevci VRTNICA
Anica Petek
DELOVANJE ŠPORTNEGA DRUŠTVA KOG V LETU 2013
Po dvoletnem uspešnem mandatu je vodenje ŠD Kog Franc Fajfar predal mlajšim članom društva. Na podlagi predloga upravnega odbora društva, so člani ŠD Kog, na rednem občnem zboru, soglasno izvolili novega predsednika, Sandija Žganca.
Po uspešni postavitvi brunarice, ureditvi njene okolice in obnove odbojkarskega igrišča v letih 2011 in 2012, seje ŠD Kog odločilo v letu 2013 zgraditi manjše košarkarsko igrišče ob nogometnem igrišču na Kogu. Zaradi zahtevnosti projekta in omejenih finančnih zmogljivosti, projekt ni bil v celoti realiziran. Člani so pripravili prostor za izgradnjo, nadaljevanje del pa bo opravljeno v letu 2014. V načrtu je tudi podaljšanje brunarice za shranjevanje kosilnice in orodij za ureditev okolice igrišča in brunarice. V letu 2013 so ekipe ŠD Kog v malem nogometu sodelovale v zimski ligi v Ljutomeru in v letni ligi ŠD Mladost Miklavž pri Ormožu. V letni ligi sta ekipi ŠD Kog osvojili prvo in tretje mesto.
18
ŠD Kog sodeluje z ostalimi društvi krajevne skupnosti Kog in drugimi sosedskimi društvi pri organizaciji različnih prireditev.
V	letu 2013 je v času Antonovanja na Kogu ŠD Kog, v sodelovanju z društvom Antonovanje na Kogu, organiziralo nogometni turnir na odboj v telovadnici na Kogu. Zmage seje veselila ekipa Udruga mladih iz Stanetincev. Tradicionalno je v mesecu avgustu, v sklopu prireditve Dnevi turizma na Kogu, potekal nočni turnir v malem nogometu na športnem igrišču na Kogu in kolesarjenje po šiponovi cesti.
Na nočnem nogometnem turnirju sta sodelovali dve ekipi ŠD Kog. Zmage seje veselila mlajša ekipa ŠD Kog. Kolesarjenja po šiponovi cesti se je udeležilo 35 kolesarjev, ki so se letos lahko okrepčali na »malem« Kogu na Turistično vinogradniški kmetiji Hlebec, v Jastrebcih pri vinski kleti Miro Vino in na koncu na igrišču na Kogu. Kolesarjenje je potekalo ob spremstvu kluba Steyr in gasilcev iz Hermancev. Že tretje leto zapored je ŠD Kog v sodelovanju s Turističnim in kulturnim društvom Kog organiziralo vinogradniško-vaške igre, ki so prav tako potekale v sklopu prireditev Dnevi turizma na Kogu. Prehodni pokal je letos osvojila ekipa vinskih kraljic.
V	zimskem času ŠD Kog organizira rekreacijo v telovadnici na Kogu, ki v letošnjem letu poteka po naslednjem programu:
Sreda 17.00 - 18.00 rekreacija ženske
-	Sreda 19.30 - 21.00 nogomet člani
-	Petek 18.00 19.00 rekreacija za šoloobvezne otroke
-	Petek 19.00 - 21.00 nogomet člani
Na rekreacijo vabimo tudi ostale krajane KS Kog, ki želijo zimske večere preživeti aktivno in v dobri družbi.
ŠD KOG vsem krajanom KS Kog v letu 2014 želi obilo zadovoljstva in športnih užitkov!
Pripravila: Petra Zadravec
19
STEYR KLUB KOG NA IZLETU V AVSTRIJI
Potem, ko smo v avgustovski številki Novic poročali o tekmovanju v oranju s starodobniki na Vitanu, tokrat predstavljamo še eno aktivnost Steyr kluba s Koga
Za zaključek prireditev, ki jih je v letošnjem letu izvajal klub smo 19. Novembra organizirali strokovni izlet v tovarno Steyr v Avstrijo. Udeležili so se ga člani kluba z družinskimi člani, z nami pa je bilo tudi nekaj drugih simpatizerjev našega kluba.
Bilo je prekrasno. Vsega smo imeli na pretek. Za malico med potjo so preskrbele gospodinje članov kluba.
Ob prihodu v Sankt Valentin sta nas sprejela predstavnik tovarne in zastopnik Steyr za Slovenijo g. Igor Pirnar. V dvorani za predavanje so predstavili razvoj tovarne in proizvodnjo traktorjev. Ogledali smo si montažo traktorjev od sprejema sklopov v skladišča, montaže, kontrole in do končne spustitve traktorja na kolesa. V tovarniškem razstavnem salonu je bil mogoč nakup Steyr kap, obeskov, brezrokavnikov itd. Vsi udeleženci smo prejeli Steyr kapo.
Nato smo pot nadaljevali do kraja Dietach pri mestu Steyr, kjer je muzej kmetijske tehnike in opreme. Ogledali smo si preko 6000 eksponatov. Gostitelj Steyr nas je pogostil s kosilom v prijetni restavraciji muzeja. V zahvalo smo mu podarili kogovska vina in zloženke sponzorjev. Naše druženje sta popestrila glasbenika.
V muzeju so na ogled podeželske sobe z opremo, kuhinje s pripomočki, razno orodje za delo na kmetiji, pa vse do stabilnih pogonskih strojev, motorjev,koles, traktorjev in avtomobilov različnih proizvajalcev.
Ob odhodu smo se zahvalili lastniku in skrbniku muzeja. Med vožnjo proti domu smo se ustavili in »pokončali« dobrote naših gospodinj. Potovanje sta popestrila naša glasbenika Rudi Kikl in Stanko Koter. Polni vtisov smo se pozno zvečer vrnili zadovoljni domov.
Vsem krajanom KS Kog se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč klubu in želimo
SREČNO IN USPEŠNO V LETU 2014
Milan Kolarič-predsednik kluba
20
VRTEC KOG
»Kjer so otroci je vse sveže in naravno -polno barv, topline in življenja.«
V šolskem letu 2013/14 imamo po dolgem času na Kogu spet 2 oddelka. Skupino - RAČK - otroci so stari od 11 mesecev do 31et , vodiva jo Slavica Horvat in Maja Štampar. Skupino -RIBIC - vodita Andreja Koščak in Mateja Rakuša.
Vrtec je kraj, kjer lahko otok pridobi veliko novih znanj, izkušenj in spretnosti, kjer se uči medsebojnega sodelovanja in srečanja z raznovrstnimi izzivi:
Kot ciciban planinec,
Kot mali folklorist,
Kot pevec pri glasbenih uricah,
Kot obiskovalec knjižnice,
Kot poznavalec osnovnih angleških besed
Kot - pridobivanje znanj v EKO projektu, v projektu PASAVČEK, v projektu -ZDRAVJE V VRTCU in MALI SONČEK.
Pred nami je vesel, prazničen december. Obiskala nas bodoa Miklavž, Parkelj in Dedek Mraz. Praznično vzdušje si bomo ves mesec pričarali s podajanjem lučke prijateljstva, s peko medenih Miklavžev in s poslušanjem pravljic o škratih - s starši bomo naredili škratovo lučko, poskusili najti škrata, okrasili smreko, poslali čestitko, si ogledali dve predstavi ter ob praznični glasbi rajali z Dedkom Mrazom, ki nas bo obiskal, v sredo 18.12. 2013 ob 17 uri v OŠ KOG.
Torej, prijazno vabljeni......vstopite, prosim
pa čeprav samo na kratek obisk........
Prispevek pripravili: Slavica Horvat in Mateja Rakuša
21
LITERARNA USTVARJALNOST KOGOVSKIH OSNOVNOŠOLCEV
Trgatev na naši šoli
Letos so zraven staršev prišli k nam na trgatev še učenci od 1. do 4. razreda iz Miklavža. Dečki smo si prinesli brente in nosili grozdje na prikolico. Grozdje je bilo sladko in ni bilo gnilo. Hitro smo ga potrgali in se nato z učenci iz Miklavža igrali. Bilo je lepo, še posebej smo se veselili polne prikolice grozdja.
Manj a Medved 3.b
Obiskal nas bo Miklavž
Miklavž pride zvečer, ko se stemni. Pridnim otrokom prinese darila, porednim pa palico. Za darilo moramo nekaj zapeti. Za Miklavža si moramo očistiti čevlje, da v nje dobimo darila. Z Miklavžem pride tudi črni vragec, ki nas straši. Za darilo dobimo suho sadje.
Rene Čurin 3. b
v
Žalostni zmaj
Nekoč je živel zeleni zmaj. Ker ni imel prijateljev, je bil žalosten. Neko jutro je mimo prišel zmaj Nikola. Vprašal ga je, če se gre igrat z njim. Takoj sta že postala prijatelja. Vsako jutro sta se dobila na istem mestu in se igrala z ognjem. Zeleni zmaj je bil srečen, ker je dobil novega prijatelja.
Manj a Medved 3. b
Hudobni zmaj
Hudobni zmaj leti, leti In se nikoli ne spusti.
Bruha ogenj, se norčuje in nikoli ničesar ne obžaluje.
Romano Koroša 3.b
Mali srnjaček
V tihem gozdu so se zbrale živali, ker se je skotil majhen srnjaček. Vsi so se veselili majhnega srnjačka. Stari medved je bil tudi vesel, saj je pomislil, da se bo danes dobro najedel, če mu uspe ujeti srno in srnjačka. Stari medvedje hodil ure in ure, dokler ni prišel do starega lisjaka in ga prosil za pomoč. Lisjak mu je povedal, da mu ne more pomagati, ker si mora sam loviti hrano. Hodil je dolgo uro in prišel k divjima prašičema. Vprašal ju je, kje je mali srnjaček. Divja prašiča sta mu odgovorila, da ne vesta.
22
Medved ni obupal in je malega srnjačka iskal dalje. Srečal je mamo srno in jo skoraj ujel. Ušla mu je, vendar se je poškodovala. Zavlekla se je v visoko travo. Glasno je klicala na pomoč. Rešil jo je stari jelen. Medveda je nagnal daleč stran od poškodovane srne. Vse živali so bile srečne, ker jo je rešil in si naprej pripravljale hrano za hladne zimske dni. Medvedje še nekaj časa taval po gozdu, nato je obupal in odšel v brlog na zimsko spanje.
Romano Koroša 3.b
Voščilo
Vsi se veselimo že Enega moža, Saj rdečo kapo ima-Enkrat na
Leto rad obišče nas.
Božiček brž pridi,
Otroci s Koga
Že čakamo te.
In darila prinesi nam,
Če povemo ti, da pridni smo mi.
Lea Štrman in Manj a Medved 3.b
Moj vikend
V soboto zjutraj, ko sem se vstal, je sonce bilo pred vrati mojega balkona. Odšel sem v kopalnico in si umil zobe. Potem sem se preoblekel in odšel na zajtrk. Šel sem po mojo muco Piko. Mami sem pomagal pripraviti mizo. Ko smo pripravili mizo, so prišli gostje. Ata se je odpeljal s traktorjem. Nato smo se odpravili v vinograd trgat grozdje. Jaz in Tim sva nosila brento. Ko smo pobrali grozdje smo odšli domov na kosilo.
Teo Prapotnik 4.b
To sem jaz
Ime mi je Štefanija. Pišem se Flinčec. Stara sem 9 let. Hodim na podružnično šolo Kog. Preje sem živela v Rusiji. V Slovenijo sem se preselila zato, ker moj oče živi v Sloveniji. Moji mami je ime Elena, očetu pa Stjepan. Mama je Rusinja, oče pa Slovenec. Z mamo se pogovarjam rusko in slovensko, z očkom pa slovensko. Imam bratca, ime mu je Sergej. Star je 1 leto. Imam dve babici in enega dedka. Eni babici je ime Marija, drugi pa Zinaida. Dedku je ime Ivan.
Štefanija Flinčec 4.b
Želja
Želim si psico rjave barve. Z njo bi hodil na sprehode. Ime bi ji bilo Kala. Želim si, da bi moja psica govorila. Potem mi bi povedala, da se rada igra z miško. Rad bi, da bi lahko šla na konec sveta z mano, da bi imela čudežno ovratnico in bi si pričarala svojo veliko utico. Želim si, da bi psičko zanimalo petje in bi v studiu pela z drugimi mačkami. Skotila bi dva mala psička, ki bi ju lahko peljal na sprehod. Ime bi jima bilo Medo in Reks. Igrala bi se z mucki.
Luka Orešnik 4.b
Zimski dan
Ko sem se zjutraj zbudil, sem zagledal sneg. Mama je pekla krofe. Vprašal sem jo, če lahko grem k Manji. Oblekel sem si kombinezon in se odpravil. Ko sem prišel k Manji, nama je babica skuhala čaj. Pogledala sva risanko in sklenila, da greva ven.
23
Šla sva na travnik. Tam sva naredila vsak svojo trdnjavo. Začela sva se kepati. Kepa meje zadela v obraz. Veste kaj se mi je zgodilo? V ustih sem imel sneg. Potem sva se šla sankat. Naredila sva si progo. Ko sem se zaletel v drevo, se nisem hotel več sankati. Z Manjo sva sklenila, da narediva iglu. Ko sva ga naredila, se nama je podrl.
Babica nama je skuhala čaj, da sva se malce pogrela. Popil sem čaj in odšel domov.
Žiga Novak 5.b
Srečanje z našimi prijatelji iz OŠ Stanetinec
25.septembra smo se zjutraj odpravili peš proti hrvaški meji. Tam so nas pričakali naši prijatelji iz OŠ Stanetinec. Skupaj smo odšli proti njihovi šoli. Nekaj časa smo se samo opazovali, nato smo se pričeli igrati. Dečki smo takoj posegli po nogometni žogi in zaigrali prijateljsko tekmo. Deklice smo se igrale razne igre. Nato je njihov učitelj glasbe vzel harmoniko in skupaj smo zaplesali Račke, njihova kola ter še druge plese. Bilo nam je zelo lepo. Čas je hitro minil in morali smo se odpraviti nazaj proti mejnemu prehodu. Naši prijatelji so nas pospremili do prehoda. Tam smo se poslovili in se dogovorili, da se spomladi srečamo pri nas.
Lea Štrman 3.b
Naši adventni venčki
Skupaj s starši smo se zbrali v našem velikem hodniku. Prinesli smo različne naravne materiale. Izpod naših rok in rok naših staršev ter babic so nastali krasni venčki. Vsak je bil nekaj posebnega. Vsak si je odnesel enega domov, ostale pa smo razstavili v našem vinogradniškem muzeju na Kogu.
Gašper Volaj 3.b
24
RAZSTAVA ADVENTNIH VENČKOV V KOŠARKI NI HIŠI NA KOGU
Da bi polepšali in obogatili adventni čas, pa tudi zato, da nam dnevi pred Božičem ne bi pobegnili v neznano, kar se v vsakodnevnem hitenju kaj rado zgodi, je Društvo Antonovanje na Kogu v obnovljenih prostorih Košarkine hiše pripravilo prvo razstavo adventnih venčkov.
Na ogled je okrog štirideset pravih malih umetnin; nekatere so nastale pod spretnimi in ustvarjalnimi prsti po naših domovih, zavidljivo število venčkov so izdelali učenci in njihovi starši na delavnici v kogovski šoli, nekaj pa jih je našlo pot k nam tudi iz središke osnovne šole.
Razstavljene izdelke je na prvo adventno nedeljo blagoslovil domači župnik, gospod Janez Mohorič, prvo svečko na adventnem venčku pa je prižgala najstarejša prisotna župljanka Terezija Lukman iz Vodranec in tako simbolično odprla razstavo.
Raznolikost, izvirnost in razkošje materialov, predvsem naravnih, iz katerih so razstavljeni venčki izdelani, lahko doživite vse tja do Antunovega, dokler bo razstava odprta.
Pričakujemo vas vsako nedeljo med 9.30 do 11. uro, ogled pa je možen tudi po dogovoru na tel. št. 041 474 936.
Iskreno vabljeni!	Slavica Munda
25
MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA NA TURISTIČNI KMETIJI PRI HLEBČEVIH NA KOGU
Mednarodna likovna ustvarjalnost na turistični kmetiji Verice in Milana Hlebca na Kogu deluje že deset let kot promotor aktivne likovno galerijske dejavnosti Občine Ormož. V tem času so številni vabljeni umetniki iz Avstrije, BIH, Hrvaške, Madžarske, Makedonije, Albanije, Srbije, Tajske in ZDA, različnih poklicev in likovnih izobrazb ter raznovrstnih slogovnih izrazov, ustvarjali kot družina v kateri se je vsak posameznik trudil, da ustvari likovno delo po najboljših močeh in znanju.
Rezultati teh naporov in prizadevanj so vidni v številnih likovnih delih, ki predstavljajo zametek stalne zbirke slik in skulptur.
Vse do leta 2009, vključno s 5. kolonijo, sta to likovno manifestacijo usmerjala organizacijski vodja likovni pedagog in slikar Bojan Oberčkal in akademski slikar, predsednik DLUM in ZDSLU Peter Vernik kot umetniški vodja. V njunem mandatu je kolonija dobila mednarodni pomen in izoblikovano profesionalno organizacijsko obliko ter dosegla zavidljivo umetniško kvaliteto na slikarskem področju.
Leta 2010 seje kolonija povezala z organizatorji Mednarodnega simpozija Forma viva Makole, posebej z njenim predsednikom Ivanom Dvoršakom. Odtlej pa do danes se je v njunem medsebojnem sodelovanju mednarodna likovna kolonija Hlebec-Kog poleg slikarstva posvetila tudi tridimenzionalnim, prostorsko učinkuj očim likovnim stvaritvam.
S vključitvijo kiparjev sodelujočih na simpozijih ustvarjanja skulptur v živo od 2010 naprej, je kolonija pridobila novo večplastno strukturo tridimenzionalnih likovnih del. Ta so vključena v zunanjost lično opremljene turistične točke, domačije Hlebec, z bližnjo in daljno okolico Koga z njegovim zaledjem, v obliki turistične poti opremljene z umetniškimi stvaritvami. Tovrstna izvirna oblika povezave likovne umetnosti in turizma, na kvalitetni umetniški osnovi in pestri turistični ponudbi, zagotavlja tej mednarodni likovni manifestaciji ekskluzivno mesto med podobnimi likovnimi kolonijami pri nas in v tujini.
mag. Franc Obal, umet. zgodovinar
26
LIKOVNA KOLONIJA PRAVINO ART APARTMA KOG 2013
pravino/1§ apart^
Likovna kolonija PRAVINO ART APARTMA KOG 2013 je potekala letos že tretjič, spet sredi avgusta, v času turističnih dnevov na Kogu.
V	letošnji likovni koloniji je ustvarjalo šest umetnikov, akademskih slikarjev in likovnih pedagogov (Jože Foltin, Bogomir Jurtela, Bojan Oberčkal, Niko Ribič, Franc Simonič in Peter Vernik).
Tudi tokrat smo udeleženci kolonije uspešno končali svoje umetniško poslanstvo. Načrtno smo se zbrali v koloniji sami prijatelji, priznani in izkušeni slikarski mojstri. S svojimi stvaritvami smo tudi tokrat vnašali v prostor in med ljudi posebno vzdušje kot odraz navdušujoče lepote krajine, ki nas vedno znova očara na obronkih naše Prlekije.
V	prijetnem razpoloženju, k čemur so pripomogli tudi prijazni gostitelji iz vzorno urejenega bivalnega prostora in okolja, je delo potekalo zelo ustvarjalno. Nastala so neponovljiva umetniška dela, različna po motiviki in likovnih tehnikah - tako, kot smo si tudi ustvarjalci različni po načinu izražanja.
Za ljubitelje in poznavalce likovne umetnosti nastaja v apartmaju Kog in v čudoviti galeriji, priljubljeno zbirališče občudovalcev te vrste umetnosti. Umetniki se spoznavamo z domačini in gosti, predvsem ko se družimo ob nepozabnih večerih.
Dneve so nam gotovo popestrile tudi zanimive družabne aktivnosti na prizoriščih turističnih dogodkov. Nepozabno nam bo ostalo srečanje z uspešnim vinogradnikom in vinarjem Slavkom Prapotnikom iz znane vinogradniške družine Čurin-Prapotnik, še posebno navdušeni smo bili ob degustaciji njihovih vrhunskih vin.
Ob zaključku letošnje likovne kolonije na Kogu lahko sklenemo, daje razrešena dilema, kako se približati ljubiteljem likovne umetnosti, zato že snujemo načrte za naslednje srečanje.
Bojan Oberčkal
27
ANICI PEVEC NAGRADA KARLA OZVALDA ZA ŽIVLJENJSKO DELO
Na letošnjem srečanju prosvetnih delavcev občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž in svetovnem dnevu učiteljev, je na predlog ravnateljev vseh šol, Anici Pevec S Koga, bilo podeljeno priznanje Karla Ozvalda za življenjsko delo. V obrazložitvi predloga za podelitev nagrade je bilo zapisano:
Gospa Ana Pevec se je rodila leta 1947 v Rušah. Po končanem Učiteljišču v Mariboru se je leta 1967 zaposlila na OŠ Kog. Leta 1969 je postala pedagoški vodja šole in ob delu dokončala tudi študij na Pedagoški akademiji v Mariboru, ki je bila takrat predhodnica sedanje Pedagoške fakultete. V času poklicnega udejstvovanja sije pridobila naziv svetovalka.
Na osnovni šoli Kog je delala vseh 37 let in kot edina kogovska učiteljica, kije prišla na Kog, tu začela in končala svojo delovno in poklicno pot.
Njena pedagoška zapuščina je neprecenljiva, saj je za svoje delo prejela številna priznanja, med drugim naziv »učiteljica leta« v bivši Jugoslaviji, prejela je tudi zlato plaketo občine Ormož. Poleg rednega pouka je ves čas skrbela tudi za kulturni utrip šole. Vodila je otroški pevski zbor, šolsko folklorno skupino ter se z njimi tudi uvrščala na državna srečanja.
S svojim delovanjem izven šole je spletla čvrste vezi med šolo in krajem. Kogovčani je ne poznajo samo kot učiteljico, ampak tudi kot neumorno delavko na kulturnem področju. Ana Pevec je skrbela tudi za kulturni utrip kraja, saj je bila igralka v kulturnem društvu, režiserka številnih gledaliških predstav in proslav, vodila je tudi odraslo folklorno skupino.
Leta 1993 je bila med ustanovitelji TD na Kogu, ki je pozneje začelo organizirati »Dneve turizma na Kogu«, prireditev, ki ohranja našo kulturno dediščino in predstavlja kraj s svojo bogato turistično ponudbo. Prireditev je danes pod njenim vodstvom prerasla v eno izmed osrednjih turističnih prireditev na ormoške območju in vsako leto znova privablja poleg domačinov tudi ogromno gostov iz cele Slovenije. Je predsednica turističnega in kulturnega društva, aktivna pa je tudi v drugih društvih, ki delujejo na območju KS.
Najbolj pa je ponosna na svojo vlogo, ki jo opravlja doma, saj tudi volontersko delo babice vzame precej časa in energije.
Menimo, da je gospa Ana Pevec popolnoma primerna za predlagano nagrado in plaketo za življenjsko delo, kar je razvidno iz obrazložitve ter prilog.
V imenu kolektiva OŠ Miklavž pri Ormožu Suzana Kosec, prof
ČESTITAMO!
28
GOSTUJOČE PERO
Boris KUHAR - etnolog : GORE ZLATA IN REKE VINA
December je praznično razpoložen: povsod same lučke, okrašene izložbe in glasne ponudbe trgovin, priprave na božično in novoletno kuho.
Slovenci poznamo kar dva božiča ali celo tri, tri praznike s tem imenom.
Praznik Kristusovega rojstva (25. december j je božič, praznik njegovega razglašenja (6. januar) so sveti trije kralji ali tudi mali božič. Ponekod pravijo tudi novemu letu božič, to je drugi božič.
Praznovanje se začne že v adventu, to je v čas štirih nedelj pred božičem, ko za vsako nedeljo prižgemo eno svečko na adventnem vencu. To je čas priprav, čas veselega pričakovanja, čas sreče in prerokovanja sreče, čas priprave sladkarij za veliki praznik.
Gospodinje pečejo božične kekse, medenjake in huzarske hlebčke, orehove in vanilijeve rogljičke, na Primorskem pa kuglof in presence. V podeželski in meščanski kuhinji so dodali še peko vseh mogočih keksov, breskvic, čeških polmesecev, janeževih upognjencev, kokosovih poljubčkov, maslenih rogljičev, medenjakov, skalic in še kopice drugih drobnih piškotov, ki so jih pripravljali za božično drevesce in za obdarovanje. Pripravljali so jih že naši predniki in tudi današnja generacija se jim ne odpove.
Po četrti adventni nedelji je tu že božič. Takrat se starejši ljudje radi spominjajo svoje mladosti, ko so te lepe praznike doživljali tako, da so jim ostali vse do starih dni v najlepšem spominu. Tudi v cerkvi, ob velikih jaslicah, je bilo vse samo zlato, kot pravi narodna pesem iz Roža, da so v božični noči vse gore zlate bile in da so reke z vinom tekle. V Soški dolini so menili, da na sveto noč med polnočnico teče iz vseh studencev zlato.
Božična miza, hišni oltar
Od polnočnic so ljudje hiteli domov , saj so vedeli, da jih čaka novo skrivnostno doživetje. Mati, ki je edina ostala doma, je pripravila božično mizo. Pogrnila jo je s krušnico, z belim prtičkom, ki ga je izvezla že v mladosti.
Na sredo je položila veliko bogato orehovo potico; le za veliko noč je spekla večjo.
Ob potici je bil še klecenbrot, krhljak ali sadni kruh. To je bil naš poprtnik ali božični kruh, božičnik, obilnjak, miznik ali župnik, kot pač v posameznih slovenskih pokrajinah imenujejo ta obredni božično-novoletni kruh, ki ostane na mizi vse tri božiče (za božič, za novo leto in za svete tri kralje). Ob potici so bile na mizi še koline, klobase, hrtelina, svinjska ribica, zapečena v mrežici, z močnim okusom po kumini in majaronu.
Ob tem je bila postavljena velika košara samih keksov, janeževih upognjencev in drugih sladkih dobrot, kijih je mati skrivaj spekla že prejšnjo noč.
Oče je kot hišni duhovnik blagoslovil mizo z dobrotami in vsej družini zaželel takšno blaginjo tudi v prihodnjem letu, ob tem pa še vse druge blagoslove in srečo, dobro letino in zdravje.
Izročilo božične dediščine je zelo star obred skrbi za novo letino in spomina na mrtve prednike. Božična miza je pravi domači žrtvenik. Na Štajerskem je bilo pravilo, da mora biti miza tako polna dobrot, da še kozarca ni kam postaviti. Sicer pa v vsaki slovenski pokrajini najdemo kakšne posebnosti, ki so značilne samo tam.
Potica je še dandanašnji obvezna skoraj po vsej Sloveniji, razlikuje pa se predvsem po nadevu. Največ območij v Sloveniji časti orehovo potico, na Primorskem je med nadevom tudi suh kruh, prepražen na maslu ali masti. Na Cerkljanskem so včasih vanjo dodajali še praženo čebulo, na Primorskem so jo marsikje nadomeščali sirovi štruklji pa tudi krofi. Štruklje so v Trenti nadevali s suhimi hruškami, koruzno moko in na maslu prepraženo čebulo. Skuhali so jih v kropu in zabelili z maslom in medom. Na celotnem Primorskem še vedno pripravljajo svoj bakalar, polenovko. Notranjci pečejo rožičevo potico, v Idriji obvezno kuhajo njihove žlikrofe.
29
V	večjem delu Slovenije mora za božič priti na mizo perjad. Na Dolenjskem je to petelin, ob Sotli in v Beli krajini puran, v Prekmurju in v Prlekiji so to goske in race, na Gorenjskem kokoši pa tudi divjad. Tudi veliko svinjine pride v tem času na krožnike, saj je od Martinovega naprej tudi čas kolin.
Tudi novo leto zahteva praznične jedi. Star je že pregovor, da tako kot bomo jedli za novo leto, bomo jedli vse leto.
Na mizo pridejo praznične jedi, ki so največkrat podobne božičnim jedem, prav tako pa se razlikujejo po pokrajinah.
V	zadnjih letih ponekod povzemajo navado, kije k nam prišla iz nemških pokrajin, da mora v novoletnem času na mizi krap.
V	Sloveniji velja staro pravilo, da za novo leto ne smemo jesti kure, ker koplje nazaj in srečo razbrska. Zato lahko na novoletni dan od perutnine jemo le raco in gos, ker plavata v vodi in prinašata mir in spokojnost. V Prekmurju je običaj, da kuhajo svinjsko glavo v zelju. V Beli krajini in marsikje na Dolenjskem že na starega leta dan spečejo celega prašička, drugje pa pečejo svinjsko ribico v mrežici. Na mizi mora biti tudi mlečna kaša, ker naj bi le tako bilo polno denarja pri hiši.
Obvezno na ta dan načnejo drugipoprtnik, obredno božično-novoletni kruh.
Za konec pa še recept za ooprt ni k:
Poprtnik je po Sloveniji še vedno obvezno pecivo na božični mizi. Pojavlja se pod različnimi imeni, povsod pa je to boljši praznični kruh ali kar potica in pogača.
Sestavine: 1 kg bele moke, 4 dag kvas, 2 dag sladkorja, 10 dag masla, 2 rumenjaka, nastrgana limonina lupina, 3 dl mleka, sol in 1 jajce za premaz.
Priprava: Pripravimo kvašeno testo in ga pustimo vzhajati, nato ga pregnetemo in ga spečemo v krušni peči ali v pečici. Iz treh četrtin testa oblikujemo hlebec in ga damo v pehar ali model, da ponovno vzhaja. Vzhajani hlebec zvrnemo na lopar ali v pekač ter ga okrasimo s ptički, rombi ali drugimi okraski, kijih oblikujemo iz preostale četrtine testa. Hlebec premažemo s stepenim jajcem
po daljšem članku avtorja pripravil Tonček Luskovič
30
STATISTIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
Statistika, ki jo tokrat predstavljamo, si pravzaprav ne zasluži tega imena. Nekoč, ko smo še imeli matični urad na Kogu, so tovrstne statistične podatke zbirali tukajšnji matičarji. Danes tega ne počne nihče več. S podatki ne razpolaga niti Upravna enota Ormož, ki nas je za pridobitev podatke, ki bi jih radi predstavili, napotila na pristojno ministrstvo in na Statistični urad RS.
Ker za vse potrebuješ pisno vlogo, praktično ni bilo časa, da bi te podatke zbrali, zato objavljamo le tiste, s katerimi razpolaga krajevna skupnost.
Umrli v letu 2013: 7
Ženske: 3	moški: 4
Krajani, ki so v letu 2013 dopolnili 70 let
naselje	ženske	moški	skupaj
Gomila pri Kogu	9	3	12
Jastrebci	18	7	25
Kog	17	6	23
Lačaves	11	12	23
Vitan	7	0	7
Vodranci	17	8	25
SKUPAJ	79	36	115
Najstarejši krajani v KS KOG so:
-	Matija Luskovič - Rajko, rojen februarja 1921
-	Ana Zemljič (roj. Kos) - rojena junija 1921
-	Terezija Lukman - rojena oktobra 1921
Franci Trstenjak in Tonček Luskovič
31
NOVICE so bile ustanovljene s sklepom KK SZDL Kog dne 01.12.1978 Prva številka je izšla 05.12.1978 Odgovorni urednik: Tonček Luskovič
Fotografije: Tonček Luskovič, Marjan Dovečar, Štefan Hozyan in avtorji prispevkov Uredniški odbor: Anita Kelemina, Julija Čurin, Irena Lukman, Andrej Pokrivač
in Jernej Bratuša Naklada: 360 izvodov