M. P.: Prof. dr. Gregor Krek.
153
da kres s Krstnikom nima ničesar opraviti,    sklanjo, sprego in zaključuje s sintaktičnimi temveč  da je v zvezi  s  starim  poganskim    opazkami,   Na  podlagi tega jezikoslovnega češčenjem in da izvira iz tiste dobe, ko še ni posijalo krščanstva solnce pred prag slovanskega rodu.
O nov oslov enskem rokopisu zgodovinskega društva koroškega. („Kres" L, str. 173 do 190.) Najprvo zvemo, kako je varih zgodovinskega društva koroškega, baron Hauser, koncem 1.1880. naletel na ta rokopis v nekem predalu, v katerem so med drugim shranjene millstattske stare listine. Kdo bi bil ta rokopis položil v omenjeni predal in kdaj se je to zgodilo, to se ne ve. Profesor Sket je ta spomenik prepisal in ga poslal pisatelju, da ga jezikoslovno razjasni. Profesor Krek nam najprvo popisuje rokopis. Pisan je na koži in, kakor se mu pozna na robu, je bil odtrgan iz večje knjige. Druga stran nosi na čelu letnico 1467. in potem sledeči zaznamek: „fraternitas beate Ma-rie (et) fraternitas . .. Apostoli in Ratatscha" in nadalje: ^Domini Nicolai plebani in Nak .." Najbrž je bila torej ta bratovščina v Ratečah pri Kranjski gori (ki se tudi imenuje v rokopisu) in dolga vrsta imen, ki se tu navajajo, to so bili nedvomno udje te bratovščine. Slutiti je, da je bil spomenik hranjen v Ratečah in prav tako ves kodeks, iz katerega je bil iztrgan. Paleografska znamenja kažejo, kakor sodi pisatelj, na prvo tretjino petnajstega stoletja, druga stran je pa popisana za celih 50 let pozneje, kakor je posneti iz letnice 1467. Toliko o zgodovini rokopisa. Potem omenja pisatelj pravopisa, ki je v tem spomeniku nemški kakor v brižinskih spomenikih, in ga primerja s pravopisom ljubljanskih očitnih iz-povedij, katere stavi v isto dobo kakor naš rokopis. Ko je točno opisal  ortografijo,   bavi   se  s
posameznimi   glasovi,   omenja   važnejših in    preiskovanja je prišel pisatelj do zaključka, redkejših   besed   in   jih   razlaga,   popisuje    da istotako jezik,  kakor paleografija doka-
Slikal J. Grohar.
Sv. Anton Puščavnik.