Poštnina pavšallrana.
I
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo „Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
 	  List	izhaja	25. vsakega mcscca. =============
Za člane v ,.Deželni zvezi" včlanjenili zadrug stanc list celoletno K 20’—. Sicer stane list celoletno K 24.—, polletno K 12.—, četrtletno I< 6.—; posamezne Številke
== Cena inseratom: '/48 strani K 4'—, pri večkratnih objavah popust. =
Uredništvo in upravntštvo jc v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16.
==== Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. =====
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. vsakega tnc-seca, s tern dnem se uredništvo zaključi.	^
Št. 11.
V Ljubljani, 25. novembra 1921.
I Leto Vlil.
Naše organizacije.
Na željo ministrstva za obrt in industrijo, da naj bi se v vseli obrtnih zadrugah vpeljalo enotno delovanje in da si upeljejo tam, kjer so imeli do sedaj še nemška pravila, v obče slovenska pravila, jc tudi zadruga gostilničarskih obrti v Mariboru sklicala na dan 4. novembra t. 1. izredni občni zbor v svrho vsprejema slovenskih pravil, ter jc bil na dnevnem redu tudi razgovor o postopanju občinskega sodišča in zavzemanje stališča napram tej inštituciji, o pristopu zadruge k osrednji zvezi v Ljubljani, o zvišanju zadružnih pristojbin in protestna predloga proti osnovi zakona o pobijanju točenja alkoholnih pijač.
Občnega zbora se je udeležilo nad polovico vseh zadružnih članov ter je bila Gambrinusova dvorana skoraj do cela zasedena.
Po konštatirani sklepčnosti in otvoritvi zborovanja predstavi načelnik g, Roschanc zveznega tajnika in konštati-ra, da je bilo zborovanje oblastvu naznanjeno, koje pa ni poslalo nobenega zastopnika. Razloži'pomen današnjega zborovanja in poudarja, da se je sodišče za pobijanje draginje spravilo tudi na gostilniško obrt, in to po vse neopravičeno in zaradi tega, ker je temu sodišču položaj gostilničarstva popolnoma neznan, j c treba ne le protestirati proti tem sodiščem, ker so protiustavna, marveč podati tudi pojasnila in podlago, iz katerih naj ta ali sploh sodišča razvidi-jo, da gostilničarstvo absolutno ne more biti osumljeno navijanja cen, marveč more to dokazati, da deluje s tako pičlim
državljanskim dobičkom, da se pri današnjih neznosnih draginjskih razmerah vseh potrebščin in proizvodov, s katerimi trži gostilničar, komaj in stežka vzdržuje.
Dviganja cen ni pri nas zdolaj, ampak to pride od zgoraj, kakor iiria trgovec več vrst blaga, cenejšega in dražjega, je istotako tudi pri gostilničarju, da mora za finejše in dražje plačano blago zahtevati istotako višje in različne cene. Vino je v nešteto različnih kakovostih in ravnotako različnih cen, istotako je z živili. Bolje prirejena jedila kalku--linijo vedno dražje kot pa navadna ali primitivna. Da pa. bomb imeli eno direktivo, katere sc natri je pri eventuelnih slučajih, da bi kdo izmed tovarišev vendarle bil gnan pred to ali ono sodišče, držati, moramo danes sestaviti natančen kalkil, koliko odstotkov moramo došteti k nakupni ceni vina in ravnotako k nakupni ceni kuhinjskih potrebščin ali živil, ter ugotoviti, koliko odstotkov znaša ta pribitek za strošek pri dobavi vina, to je potovanje v vinograde, vseh vrst voznine, napitnine, delavstvo, kalo, godlja, gubitek pri pretakanju, državna in občinska užitnina in doklade, najemnina, razsvetljava, kurjava, plače usluž-benstvu, hrana za uslužbenstvo, bolniška blagajna, zadružni izdatki, časniki, razne tiskovine, izguba po dolžnikih, vseh vrst davki, zavarovalnina zoper škodo, poprava in obnova inventarja, posoda, dokup posode, perilo, obraba in izguba istega in obresti od investiranega kapitala.
Po dolgotrajni zelo izčrpni debari se po podrobnem izračunavanju dožene, da iznašajo skupni stroški in režije v
količkaj moderno opremljenih obratih okroglo 35 odstotkov nakupne vsote blaga.
Ker nekateri zborovalci niso bili na čistem glede te kalkulacije, razjasni tovariš gospod Valjak, posestnik grajske kleti, da je mogoče, da kdo, ki ima le majhen obrat s primitivno opremo in majhnim številom osobja, ne pride na tako visoke režijske stroške, mora pa upoštevati, da nima takega prometa, pač pa, da mu režijski trošek teče naprej vsako minuto, če je obrat popoln ali ne, in je končno v takih nižje vrste obratih mogoče stvari nekoliko po nižjih cenah dobivati. Nasprotno pa imajo v prvovrstno elegantno opremljenih lokalih imetniki mnogo višje režije, kakor se danes tu kakulira, osobito on lahko dokaže, da znaša pri njem režijski trošek do 50 odstotkov na nakupne cene blaga. Predlaga pa in bo tudi sam glasoval za to, da se definira danes postavka, katera je neovržna za vsestransko obrambo proti očitanju navijanja cen v gostilniški obrti, to je 35 odstotkov za režije.
S tem pribitkom na nakupno ceno pa še ni niti vinarja za zaslužek, katerega mora obrtnik imeti, ako hoče od svoje obrti živeti in vzdrževati svojo družino. Kot zaslužek v nadrobni prodaji ie bil že v medvojnih časih od avstrijskih oblasti priznan 20odstotni dobiček za nadrobne prodajalce, kar je bilo takrat že nekaj, a je danes malenkost, ako se upošteva, s kakšno draginjo se imamo boriti z nakupom obleke, obuvala, kakor tudi živeža za sebe in svojce. Predlaga pa , naj se tudi ta postavka danes sprejme.
G. načelnik reasumira zadevo še enkrat ter vpraša zborovalce, ali sklenejo danes; da se bodo tega računa odslej striktno držali, t. j., da se bo štelo režijske stroške 35, zaslužek 20, torej skupno 55 odstotkov na nakupno ceno proizvodov gostilničarske obrti. Oglasili so se zastopniki kavarnarjev proti temu utemeljevaje, da oni s postavko 55 odstotkov prištevka na nakupno ceno nikakor ne morejo pristati, ker so kavarniški obrati zvezani z 200 do 300 odst. višjimi režijami. Sklene se takoj in opozarja, da se nanašajo te razprave edino le za gostilniško obrt, nikakor pa ne za kavarniško, ter so kavarn ar ji sklenili takoj dogovor, pozvati načelnika, da skliče v najkrajšem času vse kavarnarje mariborske, ki se bodo glede cen kavarniških proizvodov dogovorili.
Na dano glasovanje v razpravi stoječih ugotovitev se višina 55 odstotkov pribitka na nakupno ceno za režije in dobiček soglasno in z odobravanjem sprejme.
Nato izjavi gospod načelnik, da je bila zadruga prej član deželne zveze v Gradcu, sedaj pa priporoča, da pristopi zadruga z vsem svojim članstvom k osrednji zvezi za Slovenijo v Ljubljani, že z ozirom na to, da ima zadruga pri centrali tako glede središča vlade kot stvarne izkušenosti vodstva osrednje zveze najboljšo zaslombo, ter stavi v zvezi s tem predlogom tudi predlog, da bodi naročnina strokovnega lista »Gostilničarja« za vsakega člana zadruge obligatna. Oba predloga so zborovalci z odobravanjem sprejeli.
K točki drugi dnevnega reda pojasni g. načelnik, da je vsled naročila ministrstva za obrt in industrijo, vpeljati v zadrugi slovenska pravila, tozadevno bo poročal zvezni tajnik.
Le-ta priporoča, da bi se zborovalce ne zadrževalo predolgo s popolnim čita-njem pravil, ker so itak dobesedno enake prejšnjim nemškim v okviru obrtnega zakona, ter naj se le važnejši paragrafi, ki se nanašajo na spremembo dosedanjih postavkov, vzamejo v pretres in sklepanje.
G. načelnik predlaga temu analogno, da naj zborovalci sprejmo slovenska pravila enblok, kakor so. ker so popolnoma slična prejšnjim! nemškim. Na dano glasovanje je bil ta predlog soglasno sprejet.
V podrobni razpravi se soglasno sklene sprerriembo paragrafa 11., tako da plačujejo vajenci odslej 30 K vpisnine in 100 K oprostnine. V paragrafu 14. pa se določi pristopninska taksa za novo pristopivše člane na 500 K.
K tretji točki dnevnega reda poroča g. načelnik, da je v ministrstvu za narodno zdravje odsek za pobijanje alkoholizma sestavil zakon, ki se ima v najkrajšem času predložiti narodni skupščini (parlamentu) v sklepanje, da postane zakon. V tem osnutku so goro-stasne zahtevke, da naj bo točenje alko-
holnih pijač v sobotah, nedeljah, ob sejmih in raznih prireditvah sploh prepovedano. Proti takemu namišljeniu se mora gostilničarstvo vehementno nasproti postaviti in predočiti merodajnim faktorjem, da merijo take naredbe na uničenje stotisočerih obrti, kakor tudi drugih dandanašnji z visokimi davki državo vzdržujočih panog, pred vsem pa vino-rejstva, ter predlaga tozadevno podati protestno resolucijo, ko j a na j se izroči našim narodnim zastopnikom v Beogradu. Resolucija, kojo prečita zvezni tnj-nik, se glasi:
Na občnem zboru dne 4. novembra v Mariboru zbrani zadružniki gostilničarske obrti najodločneje protestiramo proti uveljavljenju načrta zakona o pobijanju alkoholizma, sestavljenega od protialkoholnega odseka ministrstva za narodno zdravje, posebno proti določbam 12. in 13. s katerima se naj zabra-njuje točenje alkoholnih pijač v času od sobote do ponedeljka, dalje na javnih zborovanjih, proščenjih in sejmih, to je v času, ko občinstvo najbolj potrebuje gostilne.
Za ta protest imamo sledeče razloge: Tudi gostilničarstvo je sovražnik pretiranega pijančevanja in odklanja striktno, dajati pijače pijanim osebam. Ni pa vzroka, izdajati prepovedi, vsled katerih bi se tudi poživila potrebnim gostom ne smelo ustrezati v vsakem poljubnem času, kadar je za to dana potreba. Sicer smo prepričani, da se bo ljudstvo samo tem nakanam uveljavljenja takih zakonov kruto uprlo, ker vendar ni nobene upravičenosti, posezati s takimi naredbamii v najprimitivnejše človeške pravice, tičoč se slobodnc pre hrane.
Osobito ob nedeljah in praznikih si nalaga ljudstvo različne opravke izven svojega kraja, ter se mora smatrati kot največja nesmisel, da bi moral hoditi kdo cele dneve lačen in žejen okrog. Kdor cel teden dela, je potreben, da si v nedeljo odpočije in s požirkom poštenega vinca zopet srce okrepča. Pijancev in postopačev bi taka naredba prav nič ne zadela marveč le pridne in poštene državljane.
Državne inštitucije za promet tujcev morajo uvideti, da bi taki zakoni naravnost onemogočili vsak obisk oziroma tujski promet v naših deželah, ne oziraje se na velik izpad državnih davkov, ki bi se s takimi naredbami zgodil, tako v tem pogledu kakor tudi, če bi sc uveljavil tašen zakon, bi bil ves gostilničarski stan ugonobljen za vselej in na stotisoče rodbin, ki žive le od svoje obrti, bi bilo uničenih, kakor tudi neizmerno oškodovana vinoreja in sploh viničarski stan ter producenti drugih poživil.
Odločno protestiramo proti temu, da snujejo v slobodni avtonomni državi enostransko poučeni fanatični protialkoholni borilci brez zaslišanja interesentov za posamezne stanove tako pogubne
osnove zakonov. Ker je bilo ob priliki kongresa gostilničarjev leta 1919 od tedanjega ministra Davidbvlča izrecno obljubljeno, da se bodo ukrepi, tičoči se gostilničarske obrti, ugotavljali vedno le sporazumno z interesenti, zahtevamo tudi v tem slučaju, da sc zasliši mnenje naših organizacij, kar nam je že po paragrafu 51. obrtnega reda zajamčeno.
Zato prosimo vse naše narodne zastopnike, da to pogubno nakano za gostilniški stan v smislu, kakor je sedaj zasnovana, na vsak način preprečijo še predno pride sploh v tej obliki pred zakonodajno skupščino.
Resolucija je bila soglasno z odobravanjem sprejeta.
K posameznostim kritizira g. Božič sestavo občinskih sodišč, ki obstojijo iz vsega prej kot pa iz strokovnih izvedencev in interesentov posameznih strok. Predlaga, opozoriti zvezo, naj poda protest proti tem: sodiščem in da zahteva, če bodo ta še nekaj časa obstala, da morajo biti sestavljena iz strokovnih izve dencev ne pa strankarskih pristašev, ki s svojimi fanatičnimi obsodbami uničijo vsakogar kdor jim pride v roke. Dobro urejeno gostilničarstvo je ponos države in zasluži podpiranje ne pa zatiranja.
Člen 109 ustave določuje, da smejo soditi le redna sodišča a poben edruge zato so ta občinska protiustvne, ker so bile že pred sprejetjem ustave upostav? ljene imamo pa tudi v § 51 obrtnega re< da zajamčene pravice, da se za prešo? jevanje cen ali tarifov mora zaslišati strokovne zadruge.
Predlog se soglasno sprejme in naroča zvezi storiti tozadevne korake. Ker se nihče ni več oglasil k besedi, poziv? Ija predsednik g. Roschanz vse člane zadruge bodisi kavarnarje kot gostilni? čarje nj sc v vsih obrtnih zadevah poslu žujejo edinole zadruge, ker je to edini njihovi forum za obrambo stanovskih interesov, ter zaključi zborovanje ob tričetrt na 5 uro.
★ ★ ★
Nove organizacije.
Za slovenjegraški politični okraj se ustanovi v kratkem gostilničarska zadruga s sedežem v Slovenjem gradcu, ki b oobsegala sodne okraje Slovenji gradeč, Šoštanj, Marcnberg in Prevalje.
Pozdravljamo prizadevanje tamo? šnjih zavednih gostilničarjev na čelu jim g. Jakob Vrečko gostilničar v Narodnem domu v Slovenjem! gradcu tudi iz tega stališča, da sc združi gostilničar stvo celega političnega okraja, ker čim krepkejša je zadruga na članstvu, tim: uglednejša in njeno delovanje tim uspe-šnješe, ker si tako močne zadruge lahko urede poslovanje z vso eksaktnostjo z boljšo delavno močjo, kar je z ozirom na brižnost zadružništva najboljšega pomena.
★ ★ *
Zadruga gostilničarjev v Novem mestu.
Ministrstvo za obrt in industrijo je odobrilo na ustanovnem občnem shodu storjeni sklep obrtnikov, da se ustanovi gostilničarska zadruga za cel politični okraj Novomesto in potrdilo pravila. Politično obrtno blastvo je sklicalo prvi občni zbor na nedeljo 20. novembra 1921 v gostilniške prostore gosp. I. Zurca v Kandiji ob pol 2. p'opoldne v svrho izvo? litve načelstva in drugih funkcionarjev, da prične zadruga s svojim delovanjem. Ker ni bilo v določenem času zadostno število zbrano, otvori politični komisar g. Krajšek ob pol 3. popoldne občni zbor naznani da je ministrstvo za obrt in industrijo pravila odobrilo in proglasi zadrugo kot ustanovljeno.
Predse/dlnik pripravljalnega odbora g. Josip Zurc pozdravi navzoče in izraža svoje veselje, da je prišlo vendar enkrat do tega, da se tudi gostilničarstvo Novomeškega okraja organizira, ker je že danes celi svet v organizacijah. Zahvali se zveznemu tajniku, ki se je največ tru* dil, da se je ta pereča želja vendar že enkrat udejstvila. Upa, da bo zadruga z vso svojo možnostjo stala vedno ob strani in na braniku vsakršnih interesov svojih članov. Druga točka dnevnega reda je volitev načelnika in njegovega nametsnika ter 12 odbornikov in 12 namestnikov. Priporoča se, naj zborovalci pri postavljanju kandidatov jemljejo ozir na to, da dobijo vsi večji kraji ozir. občine svojega zastopnika ali namestnika. Sklen ese pismena volitev. G. komis sar imenuje zapisnikarjem g. Drenika, g. Bojanca in Sedlarja pa uverovateljem zapisnika.
Po končanem skrutiniju razglasi zvezni tajnik uspeh glasovanja, ki je bil sledeči:
Od 33 veljavnih glasovnic je bilo oddanih za načelnkia g. Josip Zurca 32 glasov, en glas je bil za g .Jože Vindišer-ja. Kot načelnika namestnik je dobil g. Ivan Koklič istotako 32 glasov. Izvolitev načelnika in namestnika je bila tedaj soglasna. V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: Pelko, Pavlin, Vindišer, Ci* miermanič, Kastelic Janez, Splihal, Dre-nik, Kušljan, Vehovec, Novljan, Fran Kastelic in Potočar. Kot namestniki pa gg. Brulc, Kastelic, Fabjan, Sitar Ignacij, Klinc, Hudoklin, Drcnik, Urbančič, Potočar, Žagar, Turk in Bojane.
Med nekaterimi kandidati bi imelo priti do ožje volitve, pa so se zborovalci zedinili za tiste, ki so imeli največ glasov. Kot delegati za zvezin občni zbor se določita oba načelnika in vsi odbor* niki. — 14 po številu, oziroma še en namestnik, da se doseže število 15.
K posameznostim priporoča zvezni tajnik, naj se izmed članov zadruge stavi predlog, da bodi zvezino glasilo stanovski list »Gostilničar« obvezen za vsakega člana zadruge, kar se na predlog g. Sedlarja tudi soglasno z odobra-
vanjem sprejme. Nadalje se pri posa* meznostih od raznih članov poudarja, da sc sedanja policijska ura kljub predstavam in prošnjam, v kolikor je znano, že od raznih podanim, še vedno ni predrugačila, in obstaja za zimski čas 9. ura kot policijska ura po deželi. To dela samo težave in nevoljo tudi pri občinstvu, ter se novo izvoljenemu načels stvu naroča, podati takoj pritožbo na pokrajinsko vlado z zahtevo, da bodi policijska ura 11. ura enako za vse kraje. Nekateri se tudi pritožujejo, da se jim kot vinorejcem ni odpisala nikaka množina trošarine prostega vina za družine in delavstvo. Tozadevno se poda dotičnim pojasnilo, da se tako mora ugoditi, ako so za to le zahtevali, in se bo podalo v strokovnem listu tozadevne določbe.
Ker se nadalje ni nihče več oglasil k
■
besedi, se zahvali načelnik g. Zurc za iz* kazano čast, prosi tudi izveljene odbornike, da bodo pridno sodelovali, da bo zadruga resnično bojevnica za vsestranske koristi svojih članov, ti pa naj se v vsakih danih prilikah zatečejo k zadrugi, ki jim hoče biti vedno v zaščito in obrambo njihovih, obrtnih interesov, izreče tudi zahvalo zborovalcem za dobro zanimanje o zadružnih zadevah in za številni obisk današnjega 1. občnega zbora ter zaključi zborovanje ob pol 6. uri zvečer.
★ ★ ★
Vzorna gostilniška podjetja.
Kako si zna naše obrtništvo v sedanjih časih, ko tako občutno primanjkuje lokalov in, ko se eden za drugim prej za gostilničarske svrhe porabljenih lokalov okupira od trgovstva, bank in raznih pisarn, da je marsikateri gostilničar prišel ob svoj kruhek, se kljub temu marljivi in podjetni naši tovariši ne dajo preplašiti in so prišli na idealno misel, zlesti v podzemeljske prostore, kakor nekdaj preganjani kristjani v ,,kata-kombe“. In marsikateri si je znal prirediti naravnost idealno svoje restavracije v takih prostorih.
Najidealnejša ena od teh je mariborska grajska klet gospoda J. pl. Valjaka. Moža poznamo že dolgo vrsto let, ko je še kot mladi pomočnik deloval v Ljubljani, Trstu, Opatiji, Reki, Zagrebu in že takrat gojil idealne načrte za prevzetje takega pripravnega podjetja, katerega bi se dalo urediti po idejah njegove strokovne znanosti.
Šele po vojni je imel srečo najti prostor, katerega je resnično idealno priredil.
Ko vstopiš v mariborsko grajsko klet v Aleksandrovi ulici, se ti zdi, kakor bi stopil v nekak sveti hram. Iz starih zaduhlih prostorov so nastali zračni, slikoviti šotori in oddelki za posamezne skupine kakor tudi obširna dvorana, ki se ti zdi naravnost velikanska, da izgleda, kakor bi bile postavljene mize tja po travniku. Oboki ostrgani ometa izgledajo kakor bi bili rovnokar šele izgotovljeni v sirovem zidu (Rohbau). Vidi se tudi kamenje zidanih stebrov, kar da
vsemu res videz, kot bi bilo šele sezidano, dasi je klet stara gotovo že stoletja. Na ostalih ometih pa so simbolične slike, kar izdaja na prvi pogled obiskovalcu resnično vtis, kakor bi stopil v kak star božji hram. Obiskovalcev kar šumi, vse je polno in šušlja kakor čebele v panju. Temu se ni čuditi, ker skrbi g. Valjak tudi vseskozi od prvega dne do dandanes za najboljšo kapljico izbranih kakovosti. Kuhinja je izborna, porcije obilne v zadostni izbiri. K sklepu obeda pa se ti nudi še izborna turška kava in da lahko poneseš domov za odpustek svojim tudi zavitek izbornega sladkega peciva. Postrežba eksaktna, kar na migljaj. Tako izgleda obratovališče veščaka strokovnjaka. Res je morala veljati prireditev tacega lokala velikanske stroške, a vspeh in renti-ranje v tako racijonelnem in solidnem poslovanju ne more izostati. Kakor nam je lastnik povedal, se bo lokal povečal še za nekaj metrov, tako, da mu res ne bo primera dosedaj v Jugoslaviji.
Tudi drugi podjetniki, naši stari znanci ki so nekdaj v Ljubljani obratovali, so si pridobili v Mariboru prvovrstna obratova-lišča. Gosp. Friedel, prej dolgoletni restav-rater v Ljubljani, je kupil hotel „Meran“ na Aleksandrovi cesti blizu kolodvora ter ga z nevelikimi stroški osobiti v restavracijskih prostorih znatno prerenoviral, postrežba kot vse drugo je prvovrstno, vinca imenitna, kuhinja gospe Friedelnove pa je naravnost dvorska, ekskvizitna. Gospod Franjo Jančar, bivši hotelir v Iliriji v Ljubljani, je kupil hotel „zum Mohren“ in ga prekrstil „pri Zamorcu", Obrat pri njem je tak, da obiskovalcu kar srce poskoči, ko stopi v to živahnost. Mož prijazen, poln humorja, postrežba eksaktna, vinca izborna, cene primerne, dobra kuhinja. Prav iz srca čestitamo vsem tem marljivim in izkušenim podjetnikom ter želimo, da se njih obrati zdržema nahajajo v tej višini.
★ ★ ★
Obrtna banka v Ljubljani.
V letošnjem »Obrtnem koledarčku" se je javnost obvestila na ustanovitev Obrtne banke, letos pa ista že s ponosom javnost seznauja s svojim uspešnim delovanjem. Pričakovanje, ki se je stavilo v Obrtno banko, je ista ne le v polni meri izvršila, ampak celo nepričakovano prekoračila. Prvotno v subskripcijo danih 10.000 komadov delnic po nominale K 200’-, je bilo tako hitro placirano, da so se morale izdati že po 4 mesecih nove emisije za nadaljnih 15.000 delnic po isti nominalni vrednosti, katere so tudi našle lavno med obrtniki svoje odjemalce. Obrtniki imajo tedaj lasten zavod, ki jih predvsem financira in jim daje v sedanjih težkih časih finančne podpore. Malo je bilo pred vojno prav dobro situiranih obrtnikov in tisti, ki so pa le imeli nekaj tisočakov, rabijo kljub temu danes za nakup surovin čisto druge zneske kot preje in je malokdo v srečnem položaju, da jih premore in zmaguje. Na primer dober obrtnik, ki shaja z malo obrtjo prav dobro, je dobil večje naročilo. Sklepni list je za njega ugo-
den, tako, da zasluži v 3 mcsecih 300.000 K, za surovine pa rabi en cel milijon. Kdo mu bo dal ta milijon, čeravno je nezadolžen in pošten? Privatniki nimajo tega kapitala, torej treba iti v banko in to v svojo strokovno Obrtno banko. Le na ta način je pospeševanje in osamosvojitev malih obrtnikov mogoča in izvedljiva, zato naj nikak obrtnik ne zarnudi prilike, pristopiti k svoji organizaciji ter tudi kupiti nekaj delnic, da bo tudi deležen uspehov svojega zavoda.
Imena upravnih svetnikov, ki imajo bogate skušnje na polju obrtnega gospodarstva, jamčijo tudi za nadaljni razvoj. Na občnem zboru so bili v prvo predsedstvo izvoljeni:
Predsednik g. Kavčič Fran, načelnik osrednje zveze gostilničarskih zadrug v Sloveniji, načelnik gostilničarske zadruge v Ljubljani, občinski svetnik, gostilničar, posestnik itd. v Ljubljani.
1. podpredsednik: Hanuš Krofta, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, Ljubljana.
2. podpredsednik: Zadravec Jakob, pod-načelnik Zveze obrtnih zadrug na Štajerskem, posestnik parnega in umetnega mlina, Središče.
Odborniki: Franchetti Engelbert, načelnik pokrajinske zveze obrtnih zadrug v Sloveniji, načelnik brivske zadruge, svetnik trgovske in obitniške zbornice, občinski svetnik itd., Ljubljana; Jakopič Josip, velc-tržec z zeljem, posestnik v Ljubljani; Marčan Andrej, načelnik mesarske zadruge, posestnik v Ljubljani; Mazelle Julij, imejitelj pilarne, posestnik itd., Gradac; Ravnikar Franc, načelnik tesarske zadruge, Ljubljana; Rojina Anton, tovarnar, posestnik, Ljubljana; ing. Turnšek Viktor, ravnatelj Urada za pospeševanje obrti, Ljubljana; Urbančič Valentin, načelnik kovinske zadruge, posestnik itd., Ljubljana; dr. Žirovnik Janko, odvetnik, Ljubljana;
V nadzorstveni svet: Ambrožič Julij, ovarnar gredež, Ljubno. Franzi Henrik, tovarnar pletenin, Ljubljana; Mikuž Ivan, računski svetnik, Ljubljana; Zupanc Blaž, načelnik Zveze južno-štajerskih obrtnih zadrug, Laško.
★ ★ ★
Za — počt!
Za ponatis naslednjih izvajanj, ki smo jih nedavno čitali v nekem političnem vestniku, je sicer škoda papirja, vendar pa hočemo tovarišem pokazati, s kakšnimi traparijami se pečajo nekateri ljudje na svetu, namesto da bi čas, ki ga s tem potratijo, porabili za kaj boljšega, magari če bi do-tični „Noe“ šel drva žagat. Očividno se je možakar napil letošnje božje kapljice tako tako silno, kakor nekdaj Noe, da je zgubil zavest in drugi dan na kolosalnega mačka napisal tako učene pobožne želje. Moral ga je imeti toliko, da je bil „opotekar“ ali morda celo „padar“ ! Kakor rečeno maček je moral biti silen, da so se mu mogle roditi misli, katere je takole napisal:
Proti alkoholu.
Ker se v Jugoslaviji letno samo na vinu zapije za preko 1*5 milijarde kron (ako pa
vzamemo za podlago statistiki slovensko statistiko, pa celo 13'5 milijard kron).
Ker nastane zaradi tega letno v Jugoslaviji 13-5 milijonov nedelavnih dni in ljudi (plavili), 13'5 milijonov pa manjvrednih delavnih sil.
Ker bi ljudje-pijanci na dneve njih bo-levanja lahko zaslužili letno zopet preko jedne milijarde kron.
Ker bi se delo in energija, ki ju danes potrebujemo za pridelovanje alkoholnih pijač in ki znaša v številkah izraženo — najmanj 250 milijonov kron — katera svota bi postala z odpravo oz. z zmanjšanjem produkcije alkoholnih pijač gotovo pozitiven gospodarski faktor.
Ker lečenje onih, ki so oboleli na posledicah alkoholnega zastrupljenja, bodisi trajno, bodisi začasno, zahteva tudi precejšnjih svot (namreč več umobolnic, bolnic, zdravnikov, lekov in strežajev).
In ker omenjeni vendar rabijo in porabljajo denar za njih vsakdanje življenjske potrebščine.
Ker se zgodi največ zločinov — okoli 86%, deloma v gostilni (či2M/0), deloma pred gostilno (28%), vz. ko pridejo pijani domov (23%).
Ker se zgodi največ težkih zločinov (na pr. umorstvo, ubojstvo, težka telesna poškodba (v soboto 11%), v nedeljo (32%), in v ponedeljkih (14%), medtem ko druge dni samo po 9'5%!
Ker se vsi zločini (na pr. ubojstvo 73%, težka telesna poškodb2 67'>i0, umorstvo 65%, javno nasilje 58%, posiljenje 59% v pijanosti !!! (razen zločina tatvine) samo 40-5% v pijanosti) povečini zgode v pijanem stanju.
Ker bi se tedaj v Jugoslaviji ogromne svote prištedilo, in bi se naravno tudi davki silno zmanjšali, da ne bi bilo omenjenih negativnih gospodarskih faktorjev.
Zato zahtevamo najostrejši boj proti alkoholnim pijačam in predlagamo sledeče začetne (prve) antialkoholne odredbe:
Obvezen pouk o škodljivosti alkohola v vseh šolah, vojašnicah, cerkvah (mošejah, sinagogah), zdravniška predavanja pa po možnosti tudi s skioptičnimi slikami, tablami in filmi.
Pouk o nealkoholnem gospodarstvu, t. j. kako treba pripraviti nealkoholne pijače, namesto današnjih običajno alkoholnih.
Za antialkoholne propagatorje med ljudstvom se naj vzgoji učiteljstvo, duhovništvo, potujoče dijaštvo, Sokolstvo (telovadne organizacije), planinsko društvo, izobraževalna društva, športna društva, sodnija oz. ves uradniški aparat.	'
Prepove se naj točenje alkoholnih pijač na javnih prostorih (na pr. na kolodvorih), nadalje v bližini vojašnic, športnih prostorov, šol, gledališč (oz. v gledališčih), cerkev, nadalje v planinskih kočah ifd. itd.
Prepoved kuhanja žganih pijač za domačo rabo.
Prepoved točenja alkoholnih pijač v soboto, nedeljo, ponedeljek in ob praznikih, dosledno pa dan pred, za in po volitvah.
Prepoved točenja alkoholnih pijač ob plačilnih dneh (dan izplačevanja mezde). Naj se dolžnost te prepovedi naloži lokalni
politični oblasti ali pa lokalni policijski oblasti. Ta točka prepovedi ima naj večjo važnost v delavskih (industrijskih centrih, krajih).
Nadaljna izdajanja koncesij za alkoholne gostilne (točilnice) naj se popolnoma ukinejo, tako, da z današnjo gostilniško generacijo izumre tudi točenje alkoholnih pijač.
Pospešuje se naj ustanavljanje nealkoholnih gostiln, posebno pa industrije nealkoholnih pijač — in s tem vzporedno tudi vegetarijanskih kuhinj.
Prepovedo se naj po gostilnah steklenice, ki merijo več kot pol din3 (pol 1.). Posobno pa še takozv. „Doppelliter“ in „Doppelkr(lgel“, „ Štefani “ I Prepove se naj naročevanje po litrih (vzrok: da se prepreči prenašanje spolnih in drugih bolezni).
Absolutna zabrana uvoza alkoholnih pijač.
Prost izvoz alkoholnih pijač.
Naj se uzakoni referendum o točenju alkoholnih pijač, po katerem sc občini dovoljuje prepovedati alkoholne pijače v njenem območju.
Naš končni cilj je:
Alkohol v lekarne!
Naš sklep motiviramo s tem, da podpremo p. t. zdravstveni odsek slovenski in pa ministrstvo narodnog zdravlja v njihovem vzvišenem protialkoholnem delovanje, posebno zaradi neupravičenega rovarenja posameznih gostilničarjev in njih organizacije.
Medicinski odsek K. N. S. A. v Celju.
Tako tedaj izglcda sveta jeza nekdanjega alkoholista in menite, da nimamo celo v ministrstvu narodnega zdravja takih tičev. Najglasovitejši je bil tam neki dr. Štampa, kojega se je kakor piše zagrebački Gostio-ničar, ko je bil še študent poznalo, da ga tudi ni ven pljuval ampak doli požiral, danes pa je najhujši bojevnik vodene vojske. Protialkoholna zakonska osnova, o kateri smo že mnogokrat pisali, ima popolnoma isti duh, kakoršen veje iz teh Noetovih odstavkov.
Da bodo želje ali fantazije teh pridigarjev vode popolnejše, nudimo še mi nekaj priporočljivih idej, na katere je pisec v svojem glavobolu pozabil, in sicer:
Vse skupščine abstinentarskih družb se morajo vršiti na bistri vodi in pod vedrim nebom, ker sicer so sklepi neveljavni.
Vse zgradbe, koder se toči opojna pijača, se imajo na mestu zrušiti. Na njihova mesta pa postavili rezervarji, v koje se izlijejo opojne pijače, da bodo služile ognje-gasniin brizgalnam v slučaju požara.
Vsi gostilničarji in vsa njihova rodbina se imajo vtopiti v svojem vinu.
Vsi vinogradi, Sadovniki in nasadi sliv se imajo posekati.
Vse vinske, pivarniške in žganjarske posode, kakor tudi steklenice in čaše se morajo razbiti.
Vsi Jugosloveni, koji so krščeni na ime Ante, morajo postati antialkoholisti.
s
Vsem Jugoslovenom, ki imajo rdeče nosove, sc ima rdeči alkoholni vršiček nosa odrezati.
Dokler niso točilnice porušene, se ima onemu, koji stopi v javni lokal, odrezati vsa-kikrat en prst na nogi s kurjim očesom vred. Onemu pa, ki kaj popije, se grlo s čepom zamaši. Onemu pa, ki samo pogleda v lokal, se iztakne eno oko.
Beseda alkoholizem mora izginiti in nadomestiti z besedo „vodizem“, da o alkoholu sploh ne bode nič več slišati. Kdor pa bi o njem govoril, sc mu priščipne jezik.
Glasiti se ima odslej le abstincntski pozdrav: „Živcla voda“. In vsakdo mota nositi znak žabe v gumbnici, sicer ga ima pravico abstinent zbadati s šilom, da bo odskakoval kakor žoga.
Vsak abstinentar mora biti izkušen plavač.
Oni, ki največ vode popije, dobi državno nagrado.
Dan, na katerega bo vse to završeno, se proglasi kot -državni blagdau. Špas je špas, kadar zmagajo abstinenti pa ne bode več „špas“.	„Ante“.
■ ★ ★ ★
Posledice, če se ne vodijo knjige opravljenega prometa.
Proti davku na poslovni promet se na zakonodajnih mestih siccr neka nasprostva in diference nastale, vendar pa drži finančni minister striktno na tem, da se ta davek uvede. Ker bi nosil državi nad 400 milijonov dinarjev dohodka, je sedaj bolj kot verjetno da se bo obdržal, zato je umestno, da svetujemo našim tovarišem, da vodijo redno tozadevne poslovne knjige.
Od 1. oktobra t. 1. naprej imamo novi davek na poslovni promet. Pobira sc na podlagi tehle zakonov:
a) Zakon z dne 27. junija 1921, Uradni list št. 113/289, z dne 19. septembra 1921.
b) Pravilnik z dne 20. julija 1921, Urad. list št. 113/290, z dne 19. septembra 1921.
c)- Izvršilni razglas tukajšnje dclegacije ministrstva financ z dne 21. oktobra 1921, št. A. I. 2715/7, Uradni list št. 131, z dne 29. oktobra 1921.
Bistvo teli zakonov obstoji v tem, da naj vodi davkoplačevalec posebno »knjigo opravljenega prometa“, in da po vsakem končanem četrtletju odpremi prometni davek, katerega ugotovi na podlagi obračuna ravnokar omenjene knjige opravljenega prometa. Ugotovili smo, da dosedaj premalo upoštevajo nove davčne določbe. Posebna knjiga opravljenega prometa se ne vodi dnevno in pravilno. So pa tudi slučaji, da se sploh ne vodi. Opozoriti hočemo interesente, da ima tako postopanje lahko za nje slabe posledice.
Člen 10, zakona o novem davku ima za take slučaju tele določbe:
„Če plačcvalci davka .... ne vodijo knjig pravilno, ali pa če sc stanje opravljenega prometa, zapisano v knjigi ali prijavi ne strinja z dejansko opravljenim prometom, jim določi ta davek pristojno davčno ob-
lastvo (davčni odbor) po svoji oceni in vednosti in po veljavnih zakonitih predpisih-Za oni čas, ko so vodili knjige nepravilno ali nepopolno ali predložili nepravilno ali nepopolno prijavo".
Posledice so torej slične onim, ki veljajo za podobne slučaje pri dohodnini. Stranke se torej lahko kontumacirajo. Davek na promet se ugotovi brez sodelovanja stranke. Davkoplačevalec riskira, da se ga preobdači.
Eventualni prizivi proti uradni ugotovitvi prometa in davka nimajo dosti nade na uspeh, ako nisem vodil knjige opravljenega prometa tako, kakor veleva zakon.
Vrhu tega pa davčno oblastvo v takih primerih lahko postopa po kazenskih določbah člena 12 in 13, zakona z dne 27. junija 1921, Uradni list št. 113/289 z dne 19. septembra 1921.
Določajo pa tole:
Ako kdo v določenem roku ne predloži prijave ali pravočasno ne plača tega davka zato, da bi vedoina in hote prikrajšal in oškodoval državo, zakrivi utajbo v zmislu te uredbe. Predpogoj utajbe je torej dolozen namen stranke, se izogniti davčnemu vplačilu.
Prikrajšbo plačila davka na poslovni promet zakrivi oni, ki poda vedoma in hote v knjigi, prijavi, pritožbi ali odgovoru na vprašanje davčne oblasti neresnične navedbe ali kaj namenoma zamolči, in sicer zato, da bi popolnoma ali deloma zaprečil pravilno odmero ali dosegel nezakonito oprostitev tega davka. Tudi tu se torej zahteva dolozen namen.
Utajbo In prikrašbo tega davka zakrivi tudi zastopnik, istotako tudi podpihovalec in deležnik. Kazenske odgovornosti ni, ako je deležnik prisiljen z zavisnostjo materialnega stanja, toda kazensko je odgovoren, ako poda oblastvom na njih vpra- * šanje neresnične navedbe.
Pri vseh teh krivcih jamči za plačilo kazni solidarno tudi plačevalec davka.
Utajevanje in prikrajševanje se kaznuje poleg plačila rednega davka v denarju s petkratnim do dvajsetkratnim zneskom tega davka, za kolikor je bila država oškodovana, ali pa izpostavljena oškodbi, v vsakem ponovnem primeru se pa kaznuje z najvišjo denarno kaznijo.
★ ★ ★
Prodaja žganja in špirita.
i.
Po novem trošarinskem pravilniku (XIII. člen 24. a) mora vsakdo, ki prevaža, prenaša ali odpošilja kakršnokoli količino sadnega žganja iz kraja v kraj, imeti potrdilo pristojnega oddelka finančne kontrole, da je trošarina plačana.
Potrdilo se torej ne zahteva le od trgovcev, temveč tudi od privatnikov, ki prevažajo, prenašajo ali odpošiljajo sadno žganje iz enega kraja v drugi kraj, pa naj ležijo ti kraji že v obmejnem pasu ali ne.
Kdor bi opustil preskrbeli si potrdilo, da je državna trošarina na žganje, ki ga odpremlja, že plačana, ima pričakovati zelo strogo kazen: Žganje, ki ga je odposlal, prenesli ali vozil, se smatra za tihotapljeno in se mu odvzame ter proda v korist drž. blagajne, on
sam se pa obsodi najmanj na petkratni znesek trošarine, ki pripada na prevoženo ali prenoSeno količino žganja.
Kakor je videti iz teh določb, je stvar torej resna in vsaka malomarnost ali neprevidnost se grozno maščuje. Za trgovstvo bo imela ta določba nedogledne posledice. Pomisliti moramo, da se mora finančna kontrola, še preden izda zahtevano potrdilo prepričati, če je trošarina na žganje, ki se odpremlja, res plačana ali ne. Ker finančni konlr. ne vodi doma registrov o vplačilu trošarine — razun za ono, ki ga kdo doma pridela — se bo morala vsakokrat posebej prepričati iz prilog registra, ki ga vodi prodajalec sam, če je žganje krito z boleto ali ne! Finančna kontrola bo morala torej vsakokrat posebej priti k prodajalcu, ki želi odpretniti žganje, in pregledati register ter priloge, potem mu bo mogla šele izdati potrdilo, da je trošarina plačana.
Če bo prijavljcnje odpreme žganja združeno s težkočami že v krajih, kjer po-stoje oddelki finančne kontrole, kaj bo šele tam, kjer ima trgovec po 20 in še več kilometrov pota do oddelka finančne kontrole?!
II.
Glede prijavljanja odpreme špirita je stvar nekoliko drugačna nego glede odpreme sadnega žganja.
Za špirit je treba imeti potrdilo, da je trošarina plačana, le takrat, če se špirit odpremlja v večjih količinah Iz notranjosti kraljevina v obmejne kraje (v 15 kilometer, obmejni pas). ,V notranjosti prometa se — tudi za večje količine — ne zahteva nobene priznanice ali potrdila, razun če je pošiljka upravičeno sumljiva.
Če kdo prevaža špirit itd. brez potrdila, da je trošarina plačana, ga zadene ravno taka kazen, kakor zadene onega, ki prevaža žganje brez predpisanega potrdila.
III.
Vsi oni, ki točijo ali prodajajo žganje, špirit ali druge alkoholne tekočine (likerje, grenčice itd.), morajn po členu 116. točki 126. voditi register o žganju, špiritu ali drugih alkoholnih tekočinah, ki so jih od koga drugega prejeli, sami izdelali in potrošili ali prodali na drobno ali debelo.
Registra torej ne vodijo le trgovci z alkoholnimi tekočinami, temveč tudi gostilničarji, kavarnarji itd., ki točijo žgane opojne pijače. Tiskovine za register se dobijo pri oddelkih finančne kontrole proti plačilu nabavnih stroškov. Obrazec registra je natisnjen v Uradnem listu na str. 688, obrazec 25.
V register se mora vpisati vsak prejem žganih opojnih tekočin, kakor hitro so te tekočine prispele v poslovne prostore. Vpisati se pa mora dan in ura, kedaj je tekočina dospela, in bivališče prodajalca in vrsta tekočine (špirit, žganje, liker, konjak, rum itd.), količina v litrih in jakost po stopnjah alkohola. Kdor nima alkoholometra, da bi izmeril jakost prevzete tekočine, sme vpisati le približno jakost ali pa jakost, ki je navedena v računu.
(Konec prih.)
★ * ★
Zadružne zadeve.
Občni zbor zadruge gostilničarjev v Starem trgu pri Rakeku je na svojem občnem zboru, ki se je vršil 12. pr. m. izvolil novo načelstvo in sicer: Predsednikom: Alojzij Žnideršič iz Loža; namestnikom: Ivan Benčina iz Starega trga; odbornikom: Ivan Tomšič iz Igavasi; Ivan Žnideršič iz Viševka, Tomaž Strle iz Podcerkve; Karoi Kovač iz Starega trga; namestnikom: Ivan Hlabše iz Loža in Franc Vilar iz Pudoba. * *
Smrtna kosa. Žrtev poklica! Dne 29. t. m. je po komaj štiridnevni mučni bolezni (pljučnici) preminul v Ljubljani hotelir Karel Tauzes, lastnik hotela Lloyd na Sv. Petra cesti. Šel je na Dolenjsko kupovat vino, se pri tem prehladil, ter ga je takoj nato pograbila neizprosna Morana, da je moral zapustiti v komaj 46 letni starosti ta svet. S svojo neumorno pridnostjo si je svoj čas pridobil toliko, da je kupil pred 10 leti ta hotel, v katerem je svoj čas kot plačilni natakar deloval pri pokojni gospe Počivalnik. Šlo mu je dobro, bil je brez otrok, zapušča samo ženo. Veseljak skozi in skozi se je rad pošalil: mi smo milijonarji! Bodi mu lahka zemljica! — Dne 1. decembra je preminul tudi odličen in zaveden član naše organizacije gospod Josip Čad, znani gostilničar pod Rožnikom pri Ljubljani. Njegova gostilna je najpriljubljenejši izletni kraj Ljubljančanov. Njegova solidna in dobra postrežba ter tudi osebna koncilijantnost je pripomogla, da je ta kraj najpriljubljenejši izletnikom in šetalcem v bližnji okolici ljubljanski. Vrlemu tovarišu ohranimo blag spomin.
★ ★ ★
Vprašanja in odgovori.
Vp rašan je:
Ali sme gostilničar, ki je tudi godec, v svoji gostilni harmoniko igrati, da privabi goste, katere potem z godbo zabava in tudi za ples igra in to storiti brez dovoljenja in brez plačanja takse?
Odgovor:
Pripomba druga k tarifni post. 99 a določa doslovno: V drugih primerih ako je vstop dovoljen brez vstopnice pa se v lokalu prodajajo pijače in jedila ter se tukaj ljudje zbirajo zaradi zabave, plesne veselice in 'razvedrila, poslušajoč petje, godbo i.t. d., se določi taksa pavšalno. To takso mora plačati vnaprej lastnik podjetja. Pripomba 3 pravi nadalje: Tudi pavšalnih taks itd. ne more biti nihče oproščen. Iz tega torej sledi, da kdor hoče v domači hiši kot gostilničar igrati na harmoniko in s tem goste vabiti, si more pravice za to pridobiti in se za takso pogoditi pavšalno za vsak tak slučaj ali za daljšo dobo. Pavšalno takso določa oblastvo, ki je odredeno od ministra za finance in po velikosti, ki se povprečno pobira v dotičnein kraju, kot taksa od vstopnic. Vprašanje :
Kateri urad na deželi prejema prošnje za prekoračenja policijske ure in za prireditev plesnih zabav?
Odgovor:
Take prošnje je vlagati pri županstvu. To pa mora voditi v eventuelno spornem slučaju zadevo okrajnemu glavarstvu. O tozadevnih pristojbinah in taksah smo poročali že v št. 10 našega lista. Vprašanje:
Kdo na deželi nadzoruje veselice in policijsko uro?
Odgovor:
V prvi vrsti občina oziroma županstvo z lastnimi organi ali s pomočjo žendarme-rije, kakor tudi žendarmerija v lastnem delokrogu.
V zadevi odpisovanja trošarine proste pijače nam je dospelo več vprašanj in pritožb, da se nekaterim oprostnina ni dovolila. Zato prinesemo v prihodnjem listu tozadevno vse potrebne podatke dotičnega zakona.
★ ★ ★
Okrožnica.
Ministrstvo za obrt in trgovino opozarja, da se je pri reševanju prošenj o spregledu dokaza usposobljenosti za razne obrti opazilo, da je dan oziroma leto vstopa in izstopa pri pomočniški dobi nejasno in netočno vpisan, mnogokrat tudi potvorjen.
Da se bo v bodoče lahko točno dognala pomočniška doba, naj se v delavski knjižici dan in leto vstopa in izstopa pomočnika vedno vpiše s številkami in besedami.
★ ★ ★
Pipe	za soda
jedilno orodje, košarice za jedilno orodje, zobotrebce, tase itd.
priporoča
trgovina i linijo in drobnarijo Baloh & Rosina
MARIBOR, Grajski trg l
Oglas.
Za prodati je ves letošnji pridelek vina posestva Djakovske škofije, to so
nomizna in nalflnejfa Mm vino
skupaj kakih 2000 hi, pod vrlo povoljnimi pogoji, in sicer cel kvantum ali pa poedine vrste. — Obrniti se je na:	*
Gospodarsko i vinooradarsKo zadrugo v Djakovu.
!. kranjska tovarna mineralnih sodavica i. t. 5.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča :
sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jragodovec, nektar, kristalno citronado, jabol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Tranzitna klet
v Bohoričevi ulici 28, se odda z vso kletarsko opravo za izvrševanje vinske in žga-njarske trgovine z navodili za odjemnike ter tudi mnogo vinske posode.
kompletna
za 9 luči, v prav dobrem stanju se po jnizki ceni proda. — Več pove Franc Jakše v Novem mestu 35.
Jernej Stele.
:: LJUBLJANA, Sp. Siika ::
priporoča svojo zalogo najboljših
domačih vin
po zmernih cenah.
Koncertna kavarna JUH"
PTUJ, Vseh svetnikov ulica 20.
Vsak večer
KOIKEIIT
prvorazredne damske kapele ,.Zvezda".
Sestanek vseh tujcev. Rendez-vous au Gaf6 „Balkaa“.
Najboljša zabava v Ptuju pri dobri kapljici vina.
Za obilen obisk se priporoča
Janko Vučak,
kavarnar.
Poceni in velika zaloga
NOVIH DVOKOLES
različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, šivalni stroii in vsakovrstni deli PRI BATJELU, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. v popravo. — Melianična delavnica.
JEIBIilirK;'r:«,Sol:ilUllllll
Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1.
marčno
a pivovarna Laško
Prva jugoslovanska prometna pisarna
LJUBLJANA
Dalmatinova ulica št. 3,1.
Reklamacije* revizija tovornih Bistov, trgovska Špedicija :: in gospodarski::  promet.-------
l
m
Naznanilo!
Cenj. občinstvu ter vsem turistom vljudno naznanjam, da sem otvorll gostilno in prenočišče v Stražišču pri Kranju.
Točil bom vedno najboljša pristna vina vseh vrst, preskrbljeno bo za vsakovrstna gorka in mrzla jedila, ker je v hiši dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica.
Za solidno postrežbo jamči
Anton Križnar,
posestnik in gostilničar.
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Nattol-mazilo, ki je brez duha in ne jir-pi ■ maže perila — 1 lonček za eno osebo po posti 15 kron pri TRNK0CZY, lekarna, Ljubljana Slovenija.
priporoča svofe
dvojno marčno pivo
temno Mr
pivo
(servijete), jedilno orodje, zobotrebce, košarice za jed, orodje, papir in stročnice za cigarete, razno drobnarijo, potne košare, pletarske izdelke itd., itd.
priporočata na drobno in debelo
BALOH	& ROSINA
MARIBOR, Bralski trg
>:VIN0:?
staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja
Vino,
izborne kakovosti v vsaki množini po primerni ceni nudi
Fran Jakovac, Jaška.
Zastopnik.
Ivan Lovšin, Ribnica.
Sl T~
(p- Raznovrstno
rudninsko vodo
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
>1 Glavna zaloga rudninske vode ln špecerijska veletrgovina. K
V	Ceniki	na razpolago I 'flU®	gsgT	Ceniki	na	razpolago i
I&. ...................................................
Vlnometre „Bernatot“. —Asbestov bombaž in prašek. — Eponit. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulflt. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino - Vinsko kislino.— Soda blkarbono. — Strupa proste barve itd.	——
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
Ljubljana, Zidovska ulica 1.
Z vreml v špecerijsko ki delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namenim! injjbuteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidncjc tvrdka
T. MENCINGER, LfuMjma, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
Volepraiarna za kavo z elektrl Snlni obratom.
Zaloga mineralnih vod.
Zaloga stekla, porcelana in mtiljit
Fr. Kollmanin
v Ijuhijani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene.
ji. fajee
Se
cvetlični salon
Pod Trančo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
H
N
H
*
H
H
N
K
N
N
M
Slivovko
tropinovec rum
cocnac-msdicinai razne fane fiikerfe
::	ter	vsakovrstno	kolonijalno	blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
lili
H pekarija, slaščičarna in H kavarna
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu STO	posebno	z	dežele
H na zajutrk.
¥
»
gostilničarske zadrugs v Luisl^mii
Marije Terezije cesta štev. 15
posreduje brezplačno za vse službo iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v,
:—--—— z dežele 1 K. -=-■--------=
Tovariši gostilničarji I Poslužujte so fe ugodne prilike I
Največja slovenska hranilnica
| Z A L O G O |
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
Cjubljana, prdernova ulica št. 3.
je imela koncem leta 1918 viog . . K rezervnega zaklada........ 2.500.000'	—
Sprejema vloge vsak delavnik Za varčevanje ima vpeljane lične — domače hranilnike. —-
Hranilnica je pupi-larno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društva.
Mazilo zoper „Sr5»ež!c©“ garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo. ne smrdi, ne maže perila. — Dobi sc v lekarni
Tmkotzi/, Ljubljana.
■a
I ®
! a »
ta
53
a
IMa trpina In restavracija
Peter Slepic
Spodnja SiSka ftev. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon št. 262.
a
vseli velikosti, za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo,
-	vse	solidna	in trpežna izdelava. -----
Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila
po najnižfih cenah, “^9
-	Zaloga	sodov	ter sodarskega lesa.----
Cene zmerne.	Točna	postrežba.	Solidno	delo
Frani® Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, KoSss-jsiij U|jca jj, 18
If
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih uin Jz dnlcaisklii, hraalsklli in Štajerskih »isis^ni goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
PRISTNI BRINJEVEC
se dobi po primerni ceni pri
FRANC ŠI/IGELJU
na BREGU
p. Borovnica
nove in stare kupi vsako množino
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOM?.
LJUBJLANA.
mmi AGHOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesla 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
rr-r—nfi~niiiiiiiiMiiiiiin
3SBH
Pivovarna „UNI0N“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marcu® in izvozno pivo v sodčkih m steklenicah,
Doh6 se (ud! tropine la slatino cJaie, hi so kot žhrlnsaa krma selo priporočljive.
Izdaja In zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem*'. — Odgovorni urednik Avguštin Z aj ec. — Tisk »Narodne tiskarne".