Poštnina piata» v gotevist.
NaroCnina
i letno 30 Din, polletno 15 Din, i inozemstvo letno 60 Din.
lamezna itev. 1 Din
DNIŠTV0"~UPRA VA : pri g. o nar. poslancu v M. Soboti telefon átevilka 8.
nr. rač. psštne hran. 12.549
a|a vsa le o nodello
I. LETO
Morska Sobota, 10. februarja 1935.
Cona oglasov
Na oglasni strani; cela stran 60i Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 12 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraiajo ŠTEV. 6
ladbar županske zveze za ošiii srez in naše gospodar-potrebe.
Kakor smo poročali v zadnji lki Murske Krajine, je imel pod-or županske zveze dne 30. janu-v Murski Soboti važen sestanek, Icaterem so se obravnavale nujne jodarske potrebe, kakor smo jih sli v našem zadnjem uvodnem nku. Pododbor je sprejel sledeče ilucije, katere naj se predložijo ljevski banski upravi, da sklepa o banski svet :
Kraljevska banska uprava naj avi v banovinski proračun za leto 5/36, potreben kredit za zgradbo sta čez Muro v Petanjcih.
Ta most bi bil za gornje Prek-je in za Štajersko velike, važnosti, |r bi združil ves promet z vozovi in Itomobili, ki je usmerjen za Maribor, p Dimnikarski pravilnik ; ki je bil Pan 9. 11. 1932 štev. 728 in 729 razglašen v Službenskem listu aljevske banske uprave od 16. nov. 32, ne odgovarja današnjim krajevni razmeram. Od izdaje tega pravil-ca pa do danes se kmetje stalno itožujejo ! Zato naj se prepusti pčenje štedilnikov in lesenih dimni-iv hišnim posestnikom.
Kraljevska banska uprava naj lese v banovinski proračun potreben edit za kmetijsko šolo v Rakičanu, se našim prekmurskim mladehičem ogočl čimprej pouk v kmetijstvu. Da se vstavi primeren znesek v ačun kot podporo onim občinam, so se zadolžile pri zidavi osnov-šol.
Pri izdelavi načrta za elektrifika-jo Slovenije naj se vpošteva tudi rekmurje,
Kraljevska banska uprava naj »ri potrebne korake pri ministerstvu osvete za otvoritev višjih razredov državni realni gimnaziji v Murski boti.	' , .j j
Pododbor županske zveze prosi ttdi za vpeljavo kontrolnih listov o ikupu vina, da se na ta način omo-iči občinam in njihovim organom sntrofa za uvožene alkoholne pijače.
Ppdodbor županske zveze je od-oslal tudi na direkcijo državnih že-iznic prošnjo za spremembo voznega »da na progi Murska Sobota Hodoš, tej smeri vozita dnevno dva vlaka, [vi odhaja iz M. Sobote ob 4.40 ri in prihaja v Hodoš ob 6 03 uri, ača pa se iz Hodoša ob 6.20 in iHde v M. Soboto ob 7.55. Ta vlak
je za naše razmere najprimernejši. Drugi vlak pa odhaja iz M. Sobote ob 15 09, in pride v Hodoš ob 16.25. Ta vlak se vrača iz Hodoša ob 16 37 in pride v M. Soboto ob 17.55. In terval med prvim viakom, ki prihaja v M. Soboto in drugim vlakom, ki odhaja iz M. Sobote, je prevelik. Že-
lezniška direkcija bi prav ugodila prebivalstvu, ako bi drugi vlak odha-jal iz Sobote med 10. in 11. uro. Želja našega prebivalstva bi bila, da bi vozil iz M. Sobote vlak ob 10.10 in se vračal iz Hodoša ob 13. uri ter bi prispel v Soboto ob 14 20.
Kmečki dolgovi.
Na predlog kmetijskega ministra je ministrski svet izdal tole uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmeta od 3. avgusta 1933.
Čl. 1. Odgode se do 1. septembra 1935. plačila in dajatve po členu 3. in 4. uredbe za zaščito kmeta, (to so obresti in zapadli obrok dolga), v kolikor niso že izvršena.
Čl. 2. Pojedelci, ki dolgujejo denarnim zavodom, so dolžni izvršiti zamenjavo dospelih menic, drugače izgube zaščito v smislu točke 7 in 8 člena 3 uredbe.
čl. 3. Tisti dolžniki, ki so zaščito izgubili, ker se niso ravnali po določbah uredbe o zamenjavi menic, si
pridobe ponovno zaščito, da do 16. marca t. 1. izvrše zamenjavo.
Čl. 4. Obrestna mera, navedena v točki 1. čl. 3. uredbe pod I. in H. se zniža za dolgove denarnim zavodom od 6 na 4 in pol odstotka, za dolgove ostalim upnikom pa od 3.5 na 1 odstotek. Dolžnikom, ki so že plačali obresti po čl. 3 uredbe, se bo ta razlika obresti vračunala v odplačilo glavnice	/
Či. 5. Členu 10. uredbe, (ki govori o tem, kateri denarni zavodi so izvzeti od teh omejitev) se doda: To velja tudi za terjatve Poštne hranilnice, ^Kmetijskih zadrug in njihovih zvez.
Kmetijski minister se pooblašča, da izda o tem pravilnik.
FSflZöLeo PO S^ETU
Komunisti med visokošolci.
V Beogradu so postavili dijaki-komunisti svojo stražo na vhod univerzo in navalili pred vrata klopi, stole in mize. Tako so zabarikadirali tudi stranske vhode. Nastopili so policisti, ki so zahtevali od dijakov, da se vhod v univerzo takoj odpre. Komunisti pa nato niso pristali, ampak, so pričeli z demonstracijami. Službujoče organe so obmetavali z raznimi predmeti tako, da je bilo med njimi več ranjenih. Uniformiranim in civilnim policijskim organom je bila prepovedana raba orožja. Posluževali so se samo bomb, ki povzročajo solzenje. Dijaki pa so metali na policijo vse, kar jim je prišlo pod roko. Metali so na njo podboje vrat, opeke in celò kamenje. Ob 22. uri so bile demonatracije končane. Policija je zaprla okoli 60 najaktivnejših dijakom med katerimi so bile tudi 3 ženske. Demonstracije so zahtevale več žrtev. Znan komunist Mirko Srzentič je bil mrtev, a smrti ni povzročila policija, ampak študenti. Sodne oblasti so prevzele preiskavo, da ugotovijo, kdo je ubil dijaka Srzentiča, kdo je kriv za ostale poškodbe in kdo nosi odgovornost za vničenje državne imovine.
Nemiri v Alžiru. Kakor poročajo iz Alžira, so nastali 2. februarja nemiri, ki jih je povzročilo domače prebivalstvo. Udarilo je namreč na policijo In ubilo 1 policaja in 1 policijskega agenta. Ker so se pripravljali domači k napadu, so se policisti zatekli v stražnico, katero so napadalci poskušali razdejati. Uvedla se je stroga preiskava.
! I 0* '• rt? i ÌK : ' 'il .1 ••■'( (C
Zasedanje banovinskega sveta
se je začelo. Zastopnik bana g. dr. Pirkmayer je podal svoj ekspoze, ki je bil od banovinskega sveta in javnosti z odobravanjem sprejet. Ie predloženega proračuna se vidi, da je za 15°/0 nižji od lanskega. Posnemamo tudi, da je banovina v zadnjih 4 letih intenzivno delala na gospodarskem in kulturnem, polju. Navzlic krizi, ki nas še vedno teži, je bilo širom banovine mnogo storjenega. Seveda, se vsem željam povsod ne more ugoditi, vendar upamo, da bo banovina v bodoče tudi našemu Prekmurju v vsakem pogledu nudila izdatno pomoč, ker smo točni plačevalci banovinskih davščin in zaslužimo z ozirom na naše geografično lego in mentaliteto izredno pozornost. Obširnejše o banovinskem svetu sledi v bodeči številki.
Senatske volitve.
Dne 3. februarja so se vršile senatske volitve. Zanimanje za te volitve je bilo ne-le v Ljubljani, ampak tudi po deželi zelo veliko. Večina županov je dospela v Ljubljano že na Svečnico, ker je bil ta dan občni zbor Županske zveze. Naši župani iz so-boškega sreza so se odpeljali skupno z dopoldanskim vlakom. Volilni rezultat je bil sledeči : za nacijonalno listo je bilo oddanih 321, za Žebo-tovo 86.
Izvoljeni so bili v senat : di'. Drago Marušič, minister soc. pol. iti narodnega zdravja, dr. Albert Kramer, min. na r. in nar. posi., Ivan Pucelj,
minister na r. in nar. poslanec.
r	'	. " ■ -:■.<■•<
Pomanjkanje kruha v Zagrebu
Pekovski delavci v Zagrebu stavkajo (štrajkajo), kar je povzročiio občutno pomanjkanje kruha. Ko so lastniki pekarij hoteli sami svojim odjemalcem kruh dostavljati, so bili napadeni od skupine izzivačev, ki so več voz kruha preobrnili ter polili z benzinom in drugo tekočino. Policija je ugotovila, da niso bili to pekovski delavci, marveč drugi delomrž-neži, katere je policija deloma aretirala.
Vladika Josip Jurij Stroosmayer.
Dne 4. februarja so proslavile vse šole rojstni dan našega velikega misleca, vladike Josipa Jurija Stross-mayerja. Rojen je bil 4. febr. 1815 v Osjeku. To je bil slovanski borec, duhovnik, učitelj in dobrotnik. Umrl je 8. aprila 1965. v Djakovu.
Razburjenje v Mariboru. Mati in hčerka zaduSeni od plina, mož leži v bolnici. Žalostno življenje obeh zakoncev.
Dne 1. februarja so našli v Mariboru v Gregorčičevi ulici v dimu zadušeno ločeno ženo krojaškega mojstra Ivanko Šušterič in njeno dveletno hčerko Slavkico. Omamljenega so našli tudi Šušteriča in sicer v njegovi delavnici, dočim so našli ženo in hčerko v sosednji sobi, ki se drži delavnice. Krojaški pomočnik Peter Kolter je izjavil, da Se mu je zdelo mojstrovo obnašanje sumljivo. Poklicani ključavničar je snel okno sobe, kjer sta spaii Šušteričeva in njena hčerkica. Iz sobe je bušnil duh po plinu. Ob vstopu v sobo so našli nesrečno ženo na postelji z glavo navzdol. Zraven pa je ležala hčerka Slavica, seveda mrtva. Komisija je ugotovila, da je bila tu po sredi na vsak način neka manipulacija. Zakonske razmere obeh ločenih dru-$ov je bilo v zadnjem času precej napeto. Šušterič je imel neko žensko v Studencih. Ker ni mogel uhajati plin iz cevi, sumijo oblasti, da je nesreča izključena. V nekaj dneh bo ta tragični dogodek pojasnjen.
Letalska katastrofa pri Stetinu.
Malo pred 7. uro zvečer se je prigodila 1. febr. v neposredni bližini Stetina huda letalska nesreča. Potniško letalo, ki je pripadalo nemško-ruski letalski družbi „Deruluft", je hotelo za silo pristati v Stetinu ter je ob tej priliki strmoglavilo iz višine 130 m. na zemljo. Letalo je imelo za pusadko 3 osebe, 8 pa gostov. Pri padcu je našlo vseh 11 oseb smrt.
Tri dni v oblasti kitajskih morskih razbojnikov.
Iz Šanghaja poročajo: Angleški parnik Toongehod, kateri je Imfel na krovu 96 angleških učencev, je bil, kakor se je sedaj ugotovilo, 3 dni v oblasti kitajskih razbojnikov, kateri so se zvijačno kot potni tovariši pritihotapili na krov. Ko pa so zagledali britanska bojna letala, ki so bila poslana za izgubljenim parnikom, so zbežali na pnklopjeno majhno ladji co. Interesantno je pri tem, da so roparji prebarvali dimnik na parniku da bi ga na ta način storili nevidnega. Prekrstili so tudi parnik iz Toonge-hov v Toja Maru. Iz parnika pa so odnesli obilo plena.
Volk v kuhinji.
V	neki vasi ob romunski meji so pri kmetu Baratušu sklepali hčerkino zaroko. Po sklenjeni zaroki je odšla gospodinja v kuhinjo, da pripravi gostom čaj. Kako pa se je pre strašila, ko je zagledala v kuhinji pravega volka z žarečimi očmi, ki je hudo renčal. V največjem strahu se je vrnila v sobo in jecljaje obvestila goste o strašni zverini. Moški so zgrabili sekire in motike ter odšli na volka. Ko so pa odprli vrata od kuhinje, je nekdo v splošni gneči ugasnil luč. V tem trenotku je zver skočila enemu äa vrat in ga podrla. Nastal je krik, a vendar se je končno posrečilo moškim pobiti volka.
Polari v našem srezu.
V	mesecu januarju je bilo v našem srezu več požarov, ki nas prav resno opozarjajo k previdnosti. Tako je gorelo 18. januarja v Ivanovcih pri posestniku Kološa Josipu. Požar mu je uničil skedenj, kakih 80 q. sena in 10 q slame, eden voz in eno slamo-reznico. Požar je povzročil lastniku 25.000 Din. škode. Sicer je bil zavarovan za 20.000 Din, ki jih bo od družbe prejel, a kdo naj popiše strah, ki so ga pretrpeli domači? — VBo-doncih je povzročil požar kmetu Drva-rič Mihaelu 30.000 Din. škode. Zgorelo mu je 15 m. dolgo in 5 m. široko pOfelopje, sestoječe iz gumna, hleva, parme in iz 5 svinjskih hlevov. Prav-tako mu je zgorela streha, kuhinja in klet. Zgorela je vsa slama, seno in gospodarsko orodje. Drvarič je bil zavarovan pri Triglavu samo za Din. 5000, kar zopet opozarja kmete naj povišajo zavarovalnino.
V	Lončarjevcih je nastal ogenj pri nekem kmetu, ki je vpepelil gospodarsko poslopje, vničil seno, slamo ín orodje.
Pri vseh teh požarih opazujemo, da ko bili kmetje zavarovani za zelò nizko svoto.
Todi drugod |o gorelo.
Minolo nedeljo je nastal v Ptuju požar v gospodarskem poslopju Mar-
tina Ekarta, posestnika v Staršah pri St. Janžu na Dravskem polju. Zaradi vetra se je ogenj razširil in uničil tri poslopja. — Še hujši je bil požar v Cirkovcih, kjer bi kmalu zgorela vsa vas. Poslopja treh posestnikov so zgorela do tal. Vsem trem je poginilo 20 glav goveje živine, 16 svinj in 2 konja.
Mati in hii morilki sina.
Pred 13. leti je umrl mož Ane Trulove pri Karlovcu. Zapustil je hišo z malim posestvom in tri otroke. Večji del imetja je pripadlo starejšemu sinu Viljemu. Hči Adela je tedaj stopila v službo kot uradnica pri železnici, do-čim se je. mlajši sin Izidor vzdržaval s svojim delom sam. Viljem je bil izučen ključavničar, vendar je v lanskem letu bil dolgo časa brezposeln. Radi brezposelnosti sta se mati in hči
nad Viljenom silno jezile in predba-civale, da bo vse imetje zapravil, čeravno je bil zelo skromen. Lani v avgustu ste se dogovorile, da ubijete Viljema in res, ko je viljem trdno spal v sobi, sta {planile nad njega s sekirami in ga zverinsko umorile, vrgle v greznico in skrbno očistile vse sledove.
Kasneje so sosedam pripovedovale, da je Viljem odšel k sorodnikom v Sunjo. Ko se pa toliko časa ni vrnil niti pisal, je postal brat Izidor silno nervozen in energično zahteval od matere, da odsotnost brata prijavi policiji, kar je 10. 9. 1934 storila. Preiskava je dognala, da Viljema v Sunji sploh ni bilo. Začela se je preiskava, ki je končno pokojnega našla v greznici. Mati in hči ste umor priznale in od okrožnega sodišča v Zagrebu bile obsojene mati na smrt na vešalih, a hči na 15 let ječe.
Domače vessi
—	Uradne ure pri davčni upravi v M. Soboti. Davčna uprava naznanja, da so uradne ure samo dopoldne. Stranke, ki bi imele opravke pri davčni upravi, naj se zglašajo samo v dopoldanskih urah.
—	V vednost ! 8. II. ob 8. ari zvečer je predavanje v Sokolskem domu.
—	Važno za naše obrtnike in trgovce ! Finančni minister je podaljšal redni rok za vložitev pridobneh-skih prijav za leto 1935. do 15. febr. 1935 — izredni rok v smislu Čl. 4 zakona pa do 2. marca.
—	Silosi. Kmetovalci, ki nameravajo graditi to leto silo in se še niso prijavili, naj to čimprej storijo in to radi skupnega naročila cementa. Prijavnice dobite na občinah.
—	Semenski krompir. Sreski kmetijski odbor v M. Soboti namerava nabaviti tudi letos semenski krompir. Prijavite se pri pristojni občini, kjer zveste tudi za pogoje.
—	Sadna drevesca (ceplke). Kd<?r si želi nabaviti sachia drevesca, se nlaj prijavi na občini. Občina bo potem rpevzela drevesca ina Ban. kmet. šoli v Rakičanu. Komad prvovrstne cepike bo stal 5 Din.
—	Občnizbor Sokolske čete v Moščancih je bil dne 3. februarja.
—	Kraljevska banska «prava razglaSa : V času od 1. marca do 30. novembra 1935 se bo vršil devetmesečni tečaj za vinarstvo, kletarstvo in sadjarstvo v banovinskih trsnicah in drevesnicah v Pekrah, p. Limbuš in Kapeli p. Slatina-Radenci. V tečaje
VESELICA
se sprejmejo dobro razviti in zdravi mladeniči v starosti od 16 let naprej. Prednost pri sprejemu imajo sinovi kmetskih posestnikov in viničarjev. Pouk v tečajih bo teoretičen in praktičen. Gojenci imajo v zavodih brezplačno stanovanje in oskrbo, pridni in ubožni razven tega mesečni prispevek Din 30.- (trideset dinarjev) za nakup potrebnih učil in drugih malenkosti. Več izveste pri kmet. ref. v Murski Soboti.
—	Čentiba. Vida Pavel Iz Centibe je že pred nekoliko leti pobegnil od vojakov ter šel na Madžarsko. Tam si je pridobil madžarsko državljanstvo in se stalno naselil. Ali domotožje mu ni dalo miru ter ga je toliko časa mučilo, da se je te dni pojavil v domači vasi. Seve, čim so to zvedeli domači orožniki, so ga na njegovem domu takoj posetili ter ga opomnili, da ie ni zadostil njegovi vojaški dolžnosti. Vida jim je sicer zatrjeval, da je postal madžarski državljan ter kot tak, da ni dolžan služiti v naši vojski. Ker še ni izvršil izbris tudi iz jugosl. državljanstva, je bil aretiran.
—	Dokležovje. Kolarič Ivan iz Križevcev pri Ljutomeru je dne 26. 1. 1935 okoli polnoči z veliko hitrostjo vozil z nerazsvetljenim motocikljem proti mostu z namenom, da se prepelje na drugo stran Mure. Straža pred mostom mu je že od daleč dajala signal „stoj I", za kar se pa Kolarič ni zmenil. Ko je stražar uvi-del Kolaričev namen, ga je sunil Iz kolesa tako, da je zletel iz cestnega nasipa v globok — sneg. Slučajno se
PROSTOVOLJNE GAS. ÍETE Jurska sobota
Dne Z. marca 1935 v vseh prostorih hotelo pri „RpodI" Fofllh
ni njemu in njegovemu moto( ničesar hudega zgodilo. Mesto, ( se pa Kolarič pripoznal za kriva še rentačil na stražarja in obje odgovarjal. Za to svojo neposlui in surovost se bode moral sagov: še pred oblastjo.
—	TurniSče. V nedeljo je slovesno ustoličenjenovega g. žup Jeriča. Po slavnosti v cerkvi, j vršil v župnišču obed, katerega t udeležilo večje število uglednih tudi iz Dolnje Lendave.
—	Dolnja Lendava. Senato volitve tudi našim nasprotnikom dale miru. Vsi župani pa, izvzem Ritlopa in Cigana, so volili listi Dr. Marušiča.
—	Hotiza. Nekdo iz naše vas je dne 1. tega meseca popoln vpijanll ter tak šel kričat in razs pred župnišče in cerkev ter okoli Za to neolikanost bo kaznovan.
—	Banovinske ceste. Opazuje da je v Fokovcih pri km tO prop kateri se je že pred dvema leti zrušil, a se kljub številnim prija ne poskrbi za popravo. Voda sto jarkih do 70 cm visoko, izpodjed cesto in temelje tamkaj stoječim hi Vprašamo se, v čigavo področje da to delo, da se bomo znali v hodnjosti obrniti na pravi našli Ali se res nihče ne briga za i Prekmurje ?
—	Gospodinja se večkrat i maje, ko vidi, kako črna je vodi je v nji oprala perito, mesto d« bila vesela. Saj je temna voda S) dokaz, kako temeljito je očistilo p« Zlatorog-ovo milo. Obilna, gosti nežno bela pena, ki jo daje Zlator ovo milo, prehaja namreč pri prs skozi tkanino in ji vzame vso nesni Zato je pravilen ljudski glas, ki v „Le Zlatorog milo da belo perii To milo je res dobro in — dom Priporočamo gal
VABILO
na redni letni občni zbor »Društva prijs ev zdravja" v Puconcih, ki se bo vršil 14. II. 1935. ob 16. uri t prostorih gos g. Kuhar Ludvika v Puconcih. Tem pote vljudno vabijo vsi člani in prijatelji „Dri prijateljev zdravja" k obilni udeležbi
UPRi
— Neprevidnost ali nesre slučaj? Pri posestniku Krčmar Hodošu, se je pred kratkem zgc velika nesreča. Ko so razsekava kuhinji svinjo, se je zbralo več sedov, ki so deloma pomagali, del
sóid in dom
O vzgoji.
(V razmišljanje.)
Ì. Ako bi bili prepolni razredi nalih šol znak našega blagostanja in naših kulturnih potreb, potem bi se tega pojava smeli kar najbolj veseliti. Tako pa vemo, da je nadštevilno šolanje samo zadrega, da se odpre Vsaj čez nekaj časa kako okence, skozi katerega bi prišel ljubljeni otrok do svojega mesta in kruha. Kulturà je krizantema siromakova, a bi morala biti bogastvo bogatega.
2. Kaj radi govorimo o zlati bVezskrbni mladosti, a če bi se poglobili v te drobne skrbi in težave, ki jih imajo otroci, bi spoznali, da so
za otroška ramena enako težka kakor so naše za naša. Tudi naša mladost ni bila tako rožnata kakor si domiš-Ijujemo, ko pozabljamo, kako smo živeli, ko mislimo, kako bi bili lahko živeli.
3. Današnje človekovo življenje je večinoma odtrgano od prirode in zato tudi mladini kratimo, da ne živi več s prirodo, tako da ne opaža menjavanja letnih časov, ne rasti v rastlinstvu, ne živahnosti v živalstvu, pa čeprav človek sam v harmoniji izdihava in mu enakomerno bije srce... Vsaj mlademu človeku je treba, da živi s prirodo, naj se je navžije, saj kmalu ne bo mogel več opazovati večerne iarje, ko bo moral čepeti za strojem, saj ne bo imel smisla za
zvezdnato nebo, ko mu bodo oči trudno padale v sen.
4.	Gibčnost in praktičnost je tudi za šolanega človeka potrebna. Ako mu je ne da Sola, mu jo mora dati dom, da se ne zgodi, da ima pri izbiri delavcev oni prednost, ki je manj šolan, češ je bolj praktičen. Sramota za mladega, v vseh besednjakih izvežbanega človeka je, ako se ne spozna niti na navadnem voznem redu.
5.	Kakor boš otroka vzgojil, takega boš imel, saj človeka tvorijo podedovane lastnosti staršev in pa priučene iz njegovih mladih let. Krivca pravzaprav ni, kajti skoraj vsaka krivda se pri trezni presoji spremeni v povod. Da je otrok lažniv, so krivi
tisti, ki so ga k temu navajali celo hvalili in pa na male, otr laži polagali preveliko važnost, bolje je otroku preveč zaupati, k pa mu ubiti sleherno vero in ga niti na pot laži za vselej.
6. Ko otrok omaguje, daj tolažbe I Ako ga boš mučil, ti o more popolnoma, kakor ciganu ki ko mu je zabil žrebelj ie v d nogo, da bi ne šepal na levi. Bo je največ vredno za človeka si Pri poskusu so pol razreda ei učencev pohvalili, drugo pol< grajali ter jim dali isto nalogo, hvaljeni učenci so nalogo nepria bolje napravili ko grajani, pa č< so si bili sicer enaJd.
(Nadaljevanje.)
pa opazovali dobro rejeno svinjo. Ko pa je gospodinja kuhala klobase in potem odnesla vrelo vodo v shrambo, da kasneje posname maščobo, sta se domača otroka Margareta in Oskar igrala v njeni bližini. Po naključju se je Oskar zaletel v posodo, v kateri je bila vrela voda in je padel v njo. Domači so potegnili fanta iz vode vsega opečenega. Poklicani zdravnik se je zastonj trudil, da bi fanta otel. Kmalu po tem dogodku je zdihnil.
—	Občni zbor sokolske čete v Mačkovcih. Občni zbor te čete je bil 2. febr. prav lepo obiskan. Na njem so se iznesla poročila o celoletnem delovanju.
—	Apače. Od orožnikov v decembru in januarju zapljenjeni biciklji so bili vrnjeni lastnikom. Opozarjamo •one, ki hodijo v Apače iskat bicik-
f Jjev, da jih ni več !
—	Krasno uspela „Radikalna kura" v Beltincih. Predvajal jo je Podmladek Rdečega križa v Beltincih v soboto in nedeljo. Veliko je bilo zanimanje domačinov, kakor tudi ljudi
i iz sosednjih vasi za to igro. Seveda se tudi niso motili, kajti predvajana i jim je bila igra z nepričakovano dobrim uspehom. Igralci so bili kos svoji nalogi ter predvajali igro gladko i in brez napake. Prav posebno hvalo i fe treba Izreči ge dr. Sesardičevi, ka. E tera si je dala največ truda, da je igra tako lepo uspela, posebno pa petje kupletov, katere je učila ona sama. Težave je povzročal prirediteljem oder, ampak drugače so se igralci odrezali I
Gornja Lendava :
—	Občni zbor Sokolske čete je bil v nedeljo 27. jan. ob 15: uri popoldne. Pred številnimi brati in Sestrami so posamezni funkcijonarji
f podajali poročila o delu v minulem ] letu. Br. starosta se je v svojem na-[ govoru spomnil na prvega in največjega " sokolskega zaščitnika, na blagopok. j Viteškega kralja Aleksandra I. ter po-iptval navzoče, da mu zakličejo v spo-i min trikratni Slava 1 Obenem so pri->i šotni zaklicali prvemu sokolSkemu 4 starosti Nj. Vel. kralju Petru II. trikratni Živijo I
—	Družabni veCer Jadranske straže. V soboto 16. febr. bo imelo
il-društvo Jadr. straže po dolgem pre-» sletfku zopet svoj običajen družabni i «večer v prostorih gostilne g. Krefta. [Na sporedu je predavanje o Jadranu er druge družabne igre. K večeru se bijo vsi člani, dobrodošli so tudi 'Od članov vpeljani gostje.
Veliko zanimanje je vzbujal na kmetijski razstavi lanskega leta oddelek
za čebelarstvo in oddelek za domačo obrt. Ena izmed današnjih slik nam kaže razne oblike razstavljenih panjev, kakor panj cerkvice Sv. Benedikta in panj v stoletnih brestih, ki jih je razstavila ga Jožica Fafiikova. Slika razstave domače obrti pa je verna priča, da se v naši krajini izdeluje platno in dragoceni platneni izdelki, ter da cvete pri nas v gotovih okoliših lončarstvo, ki prinaša našim posestnikom
v teh težkih časih le nekaj skromnih dohodkov.	_
ISO KOL
čuvajmo Jugoslavijo t Vse bratske edinice ponovno pozarjamo na naš članek v zadnji jjktevHki Murske Krajine, ki se tiče eJfraiaatičnega tečaja v M. Soboti. d(	Uprava Sokola M. Sobota.
PV Lutkovni odsek Sokola Murska Sobota vprizori v nedeljo, dne Í7. februarja ob 3. tari v Sokolskem do-le^au Ruslan in Ljtadmilo, čarobno igro 5. dfejanjih. Pri sodeluje tala-dinski orkester.
Sokolsko drultvo H. Sobota
je imelo dne 1. februarja občni zbor, ki je bil. zelo lepo obiskan. Razen članstva se je vdeležilo občnega zbora tudi mnogo zastopnikov naših čet tako, da je bila dvorana prav polna. Člani izvršnega odbara so podali prav izčrpna poročila, ki so se z zadovoljstvom sprejela. Za tem je sledila volitev članov nove uprave, za katero sta bili predloženi dve listi. Na predsestanku za občni zbor se je namreč izrazilo željo, da bi se čim več domačih pritegnilo k delu.
Na listi uprave so bili predlagani sledeči bratje :
Starosta : Pertot Kristjan, pod-starosta : dr. Šumenjak Slavko, načelnik (predlog prednjaškega zbora) ; Bračko Fran, Fiegar Franc, Horvat Jože, načelnica : Peček Anica, Pirtošek Milena, praporščak: Jug Karči, namestnik : Peček Aleks, prosvetar : ing. Zoboc Ivo, tajnik : Nišelvicer Slavko, II. Bolka Ernest, blagajnik : Štubel Miro, II. Vutkovič Slavko, statistikar : dr. Sbrizaj Teodor, II. Toš Franc; upravitelj Doma: Dolenc Anton, upravitelj zemljišča: Benko Josip, upravitelj inventarja: Gregorič Franc, referent za čete : Velnar Jože, nar. obramb, ref. : Velnar Jože, socljalnf referent: dr. Gregore Albin; člani uprave, odnosno njih namestniki : sestre : šumenjak Ana, Samec Anuška, bratje: Ferjan Milan, Ivaniševič Radovan, Jezovšek Vladimir justin Ubald, Koder Fran, Komotar Metod, dr. Strmšek Pavel, dr. Vadnal Ludovik, Skuk Jože ; revizijski odbor : Benko Štefan, Gabrijelčič Fran, Hvala Marij, Nadaj Ernej, Novak Anton, Puncer Janko. Prosvetni odbor, poleg viri-listov, iz uprave : Ferjan Milan, Gabrijelčič Fran, Hvala Marij ter sestra Čeč Iva in bratje : Marič Ludovik, Grabrijan Miloš, Lončar Fran jur; dramatski odsek : preds. Potokar Jože, podpr. Ferjan Milan, blag. Štubel Miro, iz uprave Se : JeWvSék Vladimir, Bolka Ernest, in sestre: Novak Tatjana, Požar Zdenka in brat ing. Hofbauer Hugo; prireditveni odsek: preds. Komotar Metod in Brumen Joško, Lipič Josip, Štivan Ernest: lutkovni odsek : Abakumov Leonid, Sraka Števan, Ju-govič Miroslav ; godba : Justin Ubald, Nadaj Ernej, Lah Rudolf; častno razsodišče: preds. dr. Sbrizaj Teodor, namest. Komotar Metod, zapisnikar: Ferjan Milan, član : Vadnal Ludovik, nafftest.* Grabrijan Miloš.
tea drugi listi pa so bili predlagati sledeči:
Starosta: Pertot Kristijan, pod-starosta: Dr. Šumenjak Slavko, na-, čeHffk> «Bi<i#ko Fran, I. Flégar Fratte,! II. Horvat jože ; načelnice : Peček Anica, PirtoŠdc Milena; praporščak : Jug KarČi, namest. fceček Aleks. ; prosve 1 tar: Br. Strmšek Pavel, namest. ing.
Zobec Ivo ; tajnik : Nišelvicer Slavko, namest. Marič Ludvig, t. c. odb. ; blagajnik: Štubel Mirko,namest, VuU kovič Slavko ; statističar : Dr. Sbrizaj Teodor, namest. Toš Fran ; upravitelj imovine : Dolenc Anton, poim. Gregorič Franc ; referent za čete in narodno odbr.: Velnar Jože; socijalni ref. : Dr. Gregore Albin ; društveni zdravniki : Dr. Vučak Štefan, Dr. Gregore Albin ; člani uprave : Šumenjak Ana, Samec Anuška sestre, bratje: Koder Franc, Jezovšek Vladimir, Benko Josip, Štivan Ernest, Ferjan Milan, Komotar Metod, Lipič Josip, Skuk Jože, Ditrich Franc, Lazarevič Tiho* mer; revizijski odbor: Benko Štefan, Gabrijelčič Franc, Hartner Ferdo, Novak Anton, Puncer Janko, Nadai Ernest; prosvetni odbor: vrilisti, predsedniki vseh odsekov iz Uprave Ferjan Milan, Marič Ludvig, sestra Čeč Iva inbratji: Hvala Marij, Grabrijan Miloš, Lončar Štefan ; dramatski odsek ; preds. Potokar Jožef, podpreds. Ferjan Milan, blag. Štubl Miro. Iz uprave še: Jezovšek Vladimir, Gabrijelčič Fran. sestra : Novak Tatjana in Hofbauer Hugo; prireditveni odsek: Komotar Metod, Brumen Joško, Dr. Vadnal Ludovik, Faflik Alojz; lutkarski odsek : Abakumov Leonid, Sraka Štefan, Jugovič Miroslav; godba: preds. Justin Ubald, Nadai Ernest, Lah Rudolf; častno razsodišče: Dr. Zbrižaj Teodor preds, Komotar Metod namest. Zapisnikar: Ferjan Milan, člani Dr. Brumen Anton, Grabrijan Miloš.
Za varuha zemljišča ni bil izvoljen J. Benko, ker je izšel drug predlog, da naj pride poslanec v odbor. Pri volitvah odbora in ostalih odsekov, kjer se je razlikoval predlog druge liste, se je glasovalo z dviganjem rok. Ker pa je bil po izidu teh volitev stavljen predlog za volitev po listkih, se je potem tudi tako glasovalo. Tako sta bila oddana za prvo listo 92 glasa, za drugo pa 90 ; 5 glasovnic je bilo praznih.
KTTÌETIJSTWD
Apno kot gnojilo.
Gnojenje z apnom je že stara poznana stvar. Zemljo so zboijševali z apnom 2e zdavnaj pred Kristusovem rojstvom. Stari Rimljani so rabili veliko apna pri poljedelstvu fn njihovi stari spisi pravijo, dà SO ràVno z apnom dosegli tako rodovitnost zemlje. Tudi v poznejših stoletjih v srednjem veku so še poznali apno kot gnojflo. Po tridesetletni vojski (1618-16%), ki je uničila skoro celo srednje evro-pejsko kulturo, pa je prišlo apno v pozabljenje.
Šele v osemnajstem stoletju «o ga začeli ponekod zopet rabiti za gnojenje, toda ne vel! toliko kot poprej.
Umetna gnojila, kateia je Vrgla velehidustrija zadnja desetletja na trg,
pa so gnojenje z apnom popolnoma spodrinila in ga spravila zopet skorSj v pozabljenje. Napredek in uspeh se je obečal z veliko reklamo le po gnojenju s fosfatnimi gnojili, kalijem ali dušikom. Še le zadnja leta so prilli zopet do spoznanja, da *e je pri uporabi umetnih gnojil brez apna preveč grešilo. Praksa je pokazala, da je pravilno gnojenje z apnom podlaga za druga gnojila. Zemlja, ki nima zadosti apna, pač ne da dobrega pridelka. Posebno za ilovnato in glinasto (laporno) zemljo je gnojenje z apnom pravi blagoslov. Tako zemljo se težko obdela, po branenju še ostanejo velike grude, katere se le težko razbije in zdrobi. Za vodo je taka zemlja nepripustna. Po dežju ostanejo na njivi mlake. Po apnenju pa se taka zemlja lahko drobi, postane rahla, kot taka vsebuje več zràka in je pri-pustna za vodo. Tudiškdrja, ki ovira dostop zraka, v tako obdelani zemljihi in zemlja se tako hitro ne izsuši.
(Dalje.)
* Črne korenine na našem sadnem drevju.
črne korenine na nkšem sadnem drevju so znaki prenasičenosti z živalskimi gnojili. Take korenine so mrtve, ker kažejo ti znaki, da že izumirajo. Črne korenine moraš izrezati in sicer do onega mesta, kjer začenjajo zdrave, to je do korenin, ki niso črne.
Jejmo surovo kislo zelje !
Dr. Roemer iz Reichenbacha poroča o neprecenljivi vrednosti, fci jo ima v sebi kislo zelje. Surovo kislo zelje ima čudovite vplive za odstranitev vseh mogočih obolenj. Ta vpliv se nanaša največ na mlečno kislino, katero vsebuje zelje. Prav gotovo zelo dobro vpliva na naše prebavne organe in ovira vsako zaprtje.
Ljubiteljem oleandrov.
Često opazite na oleandrih neke bele ščitaste uši, o katerih menite pri površnem pogledu, da so le pegice. Vzemite ščetko, okrtačite uši, a oleander pa operite s kislo raztopino sadnega kastolincumna. To je najuspešnejše zdravilo.	.
Sejanje ovsa.
Najboljši oves je tisti, Id se seje v mesecu februarju. Kakor hitro oplaziš, da je sneg že sköpnel in Se je zemlja toliko posušila, da lahko oifefe, posej oves I Ako sejete med oves tudi rdečo deteljico, morate redkeje seja«, xakaj če poleže, zaduSi rffečo deteljico.
O pripuščanju krave.
Dokler krava hrani tele, se je ne sme pripustiti k biku, ker bi bila to velika napaka, če bi tudi kazala željo po parenju. Pomisliti moramo samo na ono dobo, ko je živela krava še svobodno v prirodi. Takrat se je v letu otelila samo enkrat tako, da je bila prehrana teleta prirodno zajamčena. Ko pa je človek prevzel skrb za njeno hrano, ni več gledal na parenje in je pripustil kravo, kadar je opazil znake. Tak postopek izčrpa prerano sile krave, zato padajo njene moči in odpornost. Za krave seveda, ki dajejo le malo mleka, ni take nevarnosti, kar se vidi iz njene telesne konstrukcije. Jasno pa je, da oploditev po oteljenju ni sigurna, ker se ni mogla maternica v tako kratkem času spraviti v pravo lego.
Žrebeta po zimi.
Postopek z žrebeti v zimski dobi zahteva od kmetovalca posebno pazljivost. Bivanje v slabo zračnem in zadhlem hlevu povzroča včasih velika obolenja in tudi pogin. Navadno se opazijo v takih primerih vnetja žlez in grla, želodčni in črevesni katar ter slabokrvnost. Prevelika žeja dokazuje, da živinče ni zdravo.
Vabilo
REDNEMU OBČNEMU ZBORU
ki se bo vršil dne 26. februarja 1935. ob 8. uri zvečer v klubovi [sobi (gost. Türk). DNEVNI RED :
1.)	Volitev dveh članov za overitev zapisnika o občnem zboru in imenovanje zapisnikarja;
2.)	Poročilo predsednika ; 3.) Poročilo funkcionarjev kluba; 4.) Poročilo revizorjev; 5.) Sklepanje o samostojnih predlogih; 6.) Določitev pristopnine in članarine; 7.) Volitev novega upravnega odbora; 8.) Volitev revizorjev; 9.) Volitev častnega razsodišča;
10) Slučajnosti. Samostojni predlogi članov se morajo predložiti odboru s podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov vsaj 8 dni pred občnim zborom. Občni zbor je sklepčen ob navzočnosti ene tretinje do glasovanja upravičenih članov. V slučaju nesklepčnosti se mora vršiti eno uro kasneje občni zbor, ki
je sklepčen ob vsakem številu navzočih. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora sigurno udeleži. ODBOR.
za qosfodihie
Gospodinjski nasveti.
Kako spravljamo obleke? Napačno je, če obesimo obleke na sonce, preden jih spravimo čez poletje. To je kot nalašč prilika za metulje, da ležejo vanje novih jajčec. In če jih je že kaj v blagu, bo sonce pospešilo, da se razvijejo. Spravite torej obleke na zrak samo ob oblačnem nebu in izogibljito se grmovja in živih meji
Znojne madeže zlasti pod pazduho, odpraviš tako, da vliješ nekaj kapljic amonijaka v nekaj vode in s tem zmočiš umazano mesto. To bi vrnilo tkanini tudi njeno prvotno mesto.
Zamolkla pločevina. Če hočemo da zadobe predmeti iz pločevine, ki kaj hitro potemne, spet svoj sijaj, jih zdrgnemo s krpo, ki smo jo namočili v zmesi olja in pepela. Isti učinek dosežemo, če prekuhamo stvari v vodi, ki smo ji oddali pepela in sode.
Nova lončena posoda. Novo lončeno posodo, ki bomo v njej kuhali, moramo zato pripraviti, sicer bodo spočetka vse jedi imele duh po glini. Zato zavrimo v posodi najprej nekaj kisa.
Marsikatera gospodinja težko prenaša duh po cigaretah, ki ga pu ščajo moški po stanovanju. Izvedela sem za preprost recept, ki ga lahko uporabiš za malenkosten denar. V drogeriji si kupi 15 g. sivkinega olja (lavandula), zlij ga na majhen krožnik in dodaj kavno žlico amonja-kove soli, ki jo dobiš prav tako v drogeriji. To bo prav gotovo vzelo neprijetni duh. Pri tem še pazi, da po pepelnikih ne bodo ostajali konci cigaret in cigare. Pepelnike tudi pogosto umivaj.
Iz delovanja Združbe trgovcev v ITIurski Soboti.
Podaljšanje roka za prijavo pridobnine.
Davčni oddelek finančnega mi-nisterstva je na podlagi čl. 105 zakona o neoosrednih davkih odredil, da se redni rok za predložitev davčnih prijav o pridobnini, določen za dobo od 1. do 31. januarja t. 1. podaljša za na-daljnih 15 dni, to je do 15 februarja. Tako poteče 15. dnevni rok 2 marca t. 1. O tem sklepu davčnega oddelka finančnega ministrstva bodo davčne uprave z javno objavo obvestile vse davčne obvezance. V zvezi s tem podaljšanjem roka za predložitev davčnih prijav se podaljšajo za 15 dn! tudi vsi drugi roki, določeni po prej šnjem sklepu za končanje posameznih poslov v zvezi -Z odmero pridobnine.
Predsedstvena seja Zveze trgovskih združenj.
Dne 25. januarja 1935 se je vršila v Ljubljani v Trgovkem domu seja predsedstva Zseze trgovskih združenj. Seje se je udeležilo 40 delegatov. Združbo trgovcev v Murski Soboti sta zastooala gg. Heimer Arnold iz Murske Sobote in Kieft Alojz iz Cankove.
Sejo je otvoril predsednik Zveze Josip J. Kavčič, ki je podal izčrpno poročilo o gospodarskem položaju in delu Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije.
Pri obravnavi posameznih točk dnevnega reda se je zlasti obširno
razpravljalo o davčnem vprašanju. V davčnih zadevah je poročal predsednik Kavčič in ugotovil težnje trgov-stva ; da se § 7 zakona o izpremem-bah in dooolnitvah zakona o neposrednih davkrh odpravi ; da se dvigne davčna morala, pa tudi v interesu samega državnega fiskusa, se mora znižati stopnja osnovnega in dopolnilnega davka na pridobninoza znosno mero, da se samoupravne doklade, ki so radi visoke davčne osnove na pridobninah ogromne, znižajo na znosno mero ; da se prodajalne delniških industrijskih podjetij in velikih trgovskih hiš v davčnem pogledu obrav inavajo kot samostojne edinice in obdavčujejo kot vse druge trgovine.
Posebne važnosti je bila razprava o vprašanju razdolžitve, ki je postalo v zadnjem času nadvse aktualno. Delegati so v razpravi zavzeli to stališče : Trgovstvo je bilo vedno proti vsem privilegijatn in zato tudi odklanja, da bi se vprašanje razdolžitve reševalo
tako, da bi se privilegiral en stan na škodo drugega. Trgostvo je nadalje odločno na stališču nedotakljivosti osebne lastnine in že zato ne more odobravati predlogov, ki hočejo doseči, kar enostavno črtanje dolgov. Trgovstvo mora zahtevati, da se podpira samo to, kar more utrditi stabilnost v gospodarskih razmerah in zato odklanja vse zahteve po splošnem črtanju vseh dolgov. Pač pa je trgovstvo odločno za to, da se izvede raz-dolžitev individualno in da se pomaga zlasti onim, ki so zašli v težave brez lastne krivde in ki jih je zadela zaščita kmeta in denarnih zavodov.
V zvezi z razdolžitvijo se je tudi opozarjalo na nujno potrebo, da se zniža napetost med aktivnimi in pasivnimi obrestmi, ker bi se na ta način zelo olijšalo breme dolgov vsem dolžnikom. Ta napetost naj bi se znižala največ 3 odstotke.
Na seji so se tudi obravnavali vsi predlogi združenj, ki jjh je občni zbor Zveze prepustil v rešitev predsedstvu.
Končno se je razpravljalo še o proračunu in o računskem zaključku in so se v ta namen storili potrebni sklepi.
Ko so se obravnavala že nekatera interna vprašanj, je zaključil predsednik Josip Kavčič sejo, k> je trajala skoraj osém ur.
čržne cene:
Žitni trg.
Ljubljana, 26. januarja. Cene pri pšenici so narastle za Din 7, pri moki pa za Din 5 pri 100 kg. Cene (za lOO kg franko vagon nakladalna postaja) so bile sledeče: Koruza: času primerno suha, franko vagon bačka postaja Din 68^ 70, banatska postaja, isti pogoji Din 66—68. Oves: zdrav, suh, rešetan, franko vagon bosanska postaja Din 89-94 Pšenica: zdrava, rešetana, suha 79 kg, 2%, franko vagon bačka postaja Din 132 50-135. M o k a : pšenična Og, banatska postaja Din 210 - 230, pšenična Og, bačka dostaja Din 210 - 230, pšenična 2 bačka postaja Din 195 -215, ošenična 5 bačka postaja Din 175—195. Otrobi: pšenični debeli, v egal. 50 kg vrečah, brutto za netto, ekskl. prom. davek franko vagon bačka postaja lOO do 105, pšenični drobni v egal. 50 kg vrečah, brutto za netto, eksl. prom. davek, franko vagon Din 85-90.
Živina.
Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 18. 1. je bilo pripeljanih 66 svinj. Cene so bile naslednje : Mladi prašiči 7--9 tednov Stari, komad Din 85-120, 3 do 4 mesece stari 140 M60, 5 do 7 mesecev stari 220-250, 8 do 10 mesecev 300 do 360. 1 leto stari 500 - 650, 1 kg žive teže 4 do 5, mrtve teže 6.50 do 8 50.
POZOR!
Občinski uradi, trgovci, obrtniki itd.
Dospeli so najnovejši modeli pisalnih strojev
Uprava veleposestva v Rakičanu proda
smrekove droge, (štaflne) za plot, za žrte i. t. d., proda se par originalnih merjascev (kanžari) 3 mesece stari nemški (Edelschwein), tudi par mladih 2 meseca starih plemenskih bikcev in telic. Dobi se tudi
stavbeni les. Ogleda se lahko vsak dan na tnarofuv Rakičanu.
I
TON-KINO
Lastnik O. DITTRICH
V	MURSKI SOBOTI
Podeželska devica
(DIE UNSCHULD VON LANDE). Gl. vi. : LUCIE ENGLISCH Glazba: KURT SCHWABACH. Predstave se vrSljot
V	NEDELJO, dne 10. febr. ob i/t4. uri popoldne in zvečer ob uri.
TRIUMPH
cena znižana 5 letno jamstvo
Prevzamem stare stroje v popravilo ali pa iste vzamem v račun za nove.
ŠTIVAN ERNEST '«"•»■• "««"»■ URŠKA SOBOTA
Se nekolike Šivalnih strojev sa Šivilje, krojače in čevljarje po nlsikl ceni.
HITITE!
Z majhnim denarjem si obnarjete zdravje
S črevlji v sneg in blato
samo Din 99, 79, 9
Snežke samo Din
69, . 49, 3
.i "
Tople nogavice samo
Din 7, 9, 12, 1
Jirr H10RSKB SOBOTI
23485353535348234848482348234848482353485348235348232353532353535323484823232323532323534823232348532353