Lepote Krizne . Jame Pavel Kunaver Stalagmit na Kristalni gori Foto Fabian Pease & Stuart Tovey 316 O Križni jami so že mnogi pisali, a vendar ne toliko, da bi ta zakleta kraljična podzem­ skega sveta dobila več obiskovalcev in konč­ no takega rešitelja, ki bi jo znal brez škode in poškodovanja privesti bliže lepote želj­ nemu človeku. Glavni del jame je še danes popolnoma nedotaknjen biser podzemlja in kolikor toliko tvegana tura za nepoklicanega; za tehnika pa, ki bi jo hotel napraviti do­ stopnejšo, izredno trd oreh. Kdor pa bi ga tako strl, da bi jedro jame ostalo tako čudo­ vito, kakor je danes, in da bi v bodočnosti brez nevarnosti razveseljevalo in bogatilo ljudi, bi storil res dobro delo. Zaenkrat pa je Križna. jama zaklad, zaklenjen s sedmimi ključavnicami in sedmimi ključi. Nekateri se tega vesele, češ da je to jama, velika in nepojmljivo lepa, ki je nedotaknjena in ne­ omadeževana, le njim, redkim srečnežem do­ stopna. Toda zakladi so za to, da jih upo­ rabljamo, seveda pametno in tako, da se obrestujejo in se ne uničijo, kakor to grozi precejšnjemu delu Postojnske jame, če bi se izpolnil nek načrt. Ker še vedno velik, da, pretežni del Sloven­ cev premalo ve o Križni jami in ker je treba vedno iznova, od časa do časa, opozarjati na premalo znane lepote, hočem na kratko zopet opisati nekatere njene posebnosti. Povod za to pa so mi dale slike nekih angleških jamar­ jev, ki so nekako iz novih zornih kotov videli nekatere nam že znane jamske lepote in s tem opozorili, koliko je možnosti, da to jamo, kjer voda in v kapniške oblike izpre­ menjeni apnenec tvorita na 5 km dolgem podzemskem rovu nepozabno lepe prizore, vedno iznova in drugače doživljamo. Ze Križna gora, v kateri se skriva naša jama, je obiska vredna točka. Saj leži med dvema zanimivima kraškima poljema, Cerkniškim jezerom in Loško kotlino, ki posebno prvo ob deževnem in suhem letnem času kažeta vedno drugačno, a vedno lepo lice. Razgled z nje pa sega do zasneženih gora na severu in zahodu Slovenije in preko neštetih gozd­ nih višav našega krasa prav v osrčje mogoč­ nega Snežnika. Tam spodaj, komaj 20 minut od Loške police, pa zija sredi gozda mogočni vhod v Križno jamo, ka tere prvi 1800 m dolgi suhi del je človek že od davna poznal. Njegovo slavo pa je po svetu razglasil znanstvenik F. Hoch­ stetter, ki je odkril v Križni jami prnvo zakladnico kosti jamskega medveda. še da­ nes se tisti del suhe jame, kjer so našli naj- več kosti te zanimive živali, imenuje Hoch­ stetterjeva zakladnica. Nihče pa tedaj ni niti slutil, da se glavni del jame nahaja šele tam zadaj, od koder priteka iz temnega ozadja rečica. Globoko podzemsko jezerce je zagra­ dilo pot redkim obiskovalcem, ki so se zado­ voljevali s pohodom po labirintu hodnikov, nabiranjem kosti, strmenjem v tedaj nedo­ stopne in še vedno neraziskane vodne pre­ pade blizu vhoda. V moji mladosti, ko smo že pričeli zahajati v to tedaj posebno odročno ležečo jamo, sem samo enkrat slišal, da so nekateri »drzneži« prenesli preko skalovja sprednjih dvoran nekoliko plohov, sestavili skromen splav in se podali preko podzem­ skega jezerca na drugo stran. Pred njimi je zazijala nova vodna jama, in našli so na njenem pragu zasigano lobanjo jamskega medveda - ter se vrnili. Tako je ostala do l. 1929 znana le suha jama, o ostalem delu, gl.avnem delu jame pa nihče niti slutil ni, še manj o tem, kaj vse se v njem skriva. Suhi del jame je turistično društvo v Loški dolini naredilo nekoliko bolj dostopno s tem, da je zgradilo preprosto stezo po glavnih dvoranah , jamo zaprlo z železnimi vratmi in vzgojilo nekoliko vodnikov za obhod tega malone dva kilometra dolgega prvega dela jame. Za vodni in glavni del jame pa je pri­ pravilo tri skromne čolniče, ki sedaj propa­ dajo in je le eden še nekoliko uporaben za kolikor toliko varno vožnjo. Trud turistič­ nega društva v Loški dolini pa je malone zaman. Č:eprav je avtobusna zveza s temi nekdaj odročnimi kraji, kamor smo nekdaj hodili le peš, ugodna, in so ceste v dobrem stanju, je število obiskovalcev minimalno, kraljična v podzemlju čaka še vedno odre­ šenja. Ze vhodni del Križne jame je mogočen. Tvo­ rijo ga tri zaporedne velikanske dvorane, ki jih deloma razsvetljuje še svetloba, ki pri­ haja skozi mogočni jamski vhod. Od teh dvo­ ran je najzanimivejša Ve 1 i k a dvorana, katere oblika je dala jami ime, kajti v obliki križa se tukaj stikajo štirje rovi, središče pa tvori znameniti č: i m bor a s o , sigast sto­ žec, 10 m visok, s stropa pa mu naproti raste velik stalaktit. Obiskovalca privlači v Veliki dvorani šumenj e vode, ki ji hitimo po širokem rovu naproti, dokler pod našimi no­ gami ne zašumi kristalno čist potoček. Veli­ kost potoka je odvisna od časa, kdaj smo jamo obiskali. Po deževju nam dere iz teme naproti večja rečica, ki izginja v skalnem ponoru. Ob nizki vodi pridemo do velikega podzemskega jezerca, ki mu ne vidimo konca v temnem ozadju. Zato pa splezamo po ilov­ natem dnu v Medvedji rov in po njem, kjer gledajo tu in tam iz gline še kosti jam­ skega medveda, ter mimo skupin kapnikov do T i b e r i j s k e g a j e z e r a in v prej omenjeno H o c h s tet ter j e v o za k 1 a d - n i c o. še danes ni povsem jasno, kaj je množice velikih jamskih medvedov gnalo v popolno temo podzemlja, da so tam poginjali, in kjer nam je glina ohranila do danes nji­ hove mogočne kosti. Za Hochstette1·jevo za­ kladnico leži najlepši del suhih rovov - stopničasta T e t a r a t a , kjer voda polni Skupina stalagmitov na Kristalni gor! Foto Fabian Pease & Stuart Tovey 317 globoke banjice ali ponvice. Ime je nekam čudno in je doma iz daljne Nove Zelandije. Tam je tedaj slovela prekrasna velikanska sigasta terasa enakega imena. Vulkanski iz­ bruhi pa so jo pozneje uničili. Prvi znan­ stveniki pa so lepo teraso v Križni jami ime­ novali po onem čudu narave. Od Tetarate moramo mimo vabečega skriv­ nostnega jezera nazaj do Cimboraza, od tam pa na sever v D e ž m a n o v o j a m o , ki se­ stoji iz več delov. Najvažnejši prizori v njej so lepe skale Run o imenovane, pa L on c i in Dežman o v a dvorana ter s 1 a p, ki ga tvori voda, ki se iznova pojavi tam in izgine zopet v nedostopnih ponorih a pozneje pomaga polniti prelepo Cerkniško jezero. S tem pa suhi rov Križne jame še nima konca. kajti že blizu glavnega vhoda drži Schulze­ jeva razpoka v spodnji del, ki pa naj se ga navadni obiskovalec izogiba zaradi še vedno ne do konca preiskanih prepadov. Toda pojdimo nazaj do podzemskega je z era tam za Cimborazom! Voda je mirna in čista kot ribje oko ter do 4 m globoka. Ker je nad 500 m od vhoda v jamo in veli­ kanski podori otežujejo pohod, nikdo ni žrt­ voval svojih sil, da bi prenesel tja zadostno količino lesa za varen splav ali čoln, dokler ni tehnika iznašla gumijastih čolnov, ki jih je sicer tudi težko, a vendarle laže kakor lesene prenašati. Leseni čolni so varnejši, ker se ob ostrih skalah, ki mole iz podzemskih voda, manj občutljivi, a težki, večkratno prenašanje pa je, kakor bomo videli, v Križni jami nujno potrebno. Vožnja po pod­ zemskih vodah je kolikor toliko nevarna. Colni zaradi prenašanja čez udore in pra­ gove ter brzice ne smejo biti veliki. Majhni pa so nestabilni in se pri nerodnem manev­ riranju kaj radi prevrnejo. To pa je ne­ varno početje. V jami nas obdaja popolna tema in brez luči človek v vodi izgubi orientacijo. Zato je prav, da sta na podzem­ ski plovbi prav blizu vsaj dva čolna. Ce se enemu kaj pripeti - z drugega svetijo bro­ dolomcem. Raziskovalci na naši sliki so imeli posebno srečo , ko so se že globoko v vodnem delu prevrnili, imeli pa so dobre rudarske karbidke na čeladah in jim niso ugasnile. Drugi čoln je bil tako daleč za njimi, da je prispel na kraj nezgode šele potem, ko se jim je posrečilo na plitvejšem delu čoln zo­ pet obrniti in splezati vanj. Tudi znameni­ temu slovenskemu jamarju Andreju Perku se je na podzemski Pivki nekaj podobnega 318 pripetilo. A bil je sam v čolnu in karbidka mu je ugasnila. Bil bi izgubljen, če ne bi njegov tovariš z drugo svetilko stal na dru­ gem bregu podzemskega jezerca ter kakor svetilnik vodil brodolomca na varno obalo. Oba skupaj sta potem obrnila čoln in splo­ vila na svetlo. Perko je pri tem izgubil dra­ goceno zlato tobačnico, ki mu jo je podaril italijanski kralj. Perko pa je užival tedaj tak sloves po svetu, da mu je Viktor Emanull takoj poslal novo enako dragoceno zlato ci­ garetno dozo. Tako je torej notranji skupaj okoli 5000 m dolgi vodni del Križne jame zavarovan proti premnogim obiskovalcem z globokimi jezerci in črno temo. Ko pa prenesemo tja svetlobo, se pojavi pred strmečimi očmi vse, kar mo­ reta ustvariti razjedena skala, bela in dru­ gače barvana siga, stotisočletja trajajoče sno­ vanje narave pri gradnji tisočev malih in velikanskih kapnikov in kristalno čista voda, zbrana v tihih, malone negibnih podzemskih jezerih. Drugod pa šumlja preko brzic, ki jih tvorijo sigasti pragovi in plitve ponvice. Ka­ kor smo že omenili, je od začetka prvega jezerca naprej še vse tako, kakor je narava ustvarila. Jezerca so pravzaprav le bolj ali manj široki in visoki rovi podzemske reke, ločeni drug od drugega po sigastih pragovih in nekaterih udorih. Zato sledi lagodni, četudi tu in tam temačni plovbi po kristalno čisti vodi pre­ našanje čolnov preko pragov in udrtega ska­ lovja. Ob siju močnih acetilenk, posebno pa ob času eksplozije magnezijevega prahu za fotografiranje, seže svetloba do dna jezerc in tako ni v sliki točke, kjer oko ne bi našlo nekaj lepega. Posebno lepe so ponekod stene nad vodo, ki jih je siga prekrila z neštetimi vijugami, zavesicami in drugimi kamenitimi vzorci potem, ko je voda razjedla v skalovje najrazličnejše kotanje in zatoke. Zato je po­ sebno važno, da sveti jamarju na tem delu pota z e 1 o m o č n a k a r b i d k a , ki naj osvetljuje celotno sliko: dno, vodo, stene in tudi d a 1 j n e z a v o j e p o d z e m s k e g a to k a. Fantastična podzemska plovba se nenadoma konča pri K a 1 v a r i j i , silnem podoru, ki pa so ga v dolgih dobah pokrile čudovite kapniške tvorbe. Nobena domišljija ne more naslikati oblik, ki sta jih čas, voda in raz­ topljeni apnenec tu ustvarila, da sta pokrila ostro udrto skalovje s stalagmiti-velikani in pritlikavci-najnežnejših barvnih odtenkov. Svetloba in sence na Kristalni gori Tu je treba čolne prenesti preko lepo zasi­ gani pragov in preko njih tekoče; vode. A oko ne ve, ali bi pazilo na stopnje ali naj bi se paslo nad čudovitimi oblikami sige in kap­ nikov, ki stoje ob vhodu v nadaljni vodni rov. Sedaj sledi nekoliko tesnih trenutkov - strop se z n i ž a , tako da se je treba glo­ boko skloniti v čolnu. Ta kraj je tudi največja in najnevarnejša ovira za obisk ostalega pre­ lepega dela Križne jame. K sreči traja vožnja pod nizko visečim stropom le nekaj desetin metrov - in plačilo sledi! še enkrat je treba izstopiti iz čolna, ko se nam stavi na pot zopet silen udor Kri ž n a gora. Tu je treba nesti čoln čez ostrorobno skalovje, dokler nam tiha voda v rovu ne zapre pota. Pozornost pa nam kmalu vzbudi šumenje manjših brzic - in že zableste na desni strani krasni kapniki ob vhodu v M a t j a že v o d v o r a no. Ta dvorana je pravi muzej in zbirka prelepih kapniških oblik. Vse najdeš tu: siloviti stebri podpirajo razpokani strop; kristalne cevke, zametki stalaktitov, vise z njega; skupine najrazličnejših stalagmitov krasnih barv tvo­ rijo slikovite združbe. Kristalno čista voda pa šumlja preko čistih sigastih pragov ... Res Foto F abian Pease & Stuart Tovey pravljično, neverjetno. In vse skrito v nepro­ dorni temi podzemlja. Glavni vodni rov pa je tudi od tod naprej sli­ kovit in poln presenetljivih vodnih in kap­ niških slik, dokler se ne odpre velikanska K r i s t a 1 n a d v o r a n a. Podzemska reka je v teku vekov izglodala silen prostor, čigar strop pa ni vzdržal in zgodilo se je kakor nekdaj v Postojnski jami. Velik del stro­ pa se je udrl, a le toliko, da je del jame zasul, ni pa segel do površja. Nekdaj ostro­ robo skalovje, je nato začela pokrivati siga. Poč as i se je tvorila, in velike ploskve zato odlikujejo kristale, ki se na mnogih krajih blešče v svetlobi acetilenk. Iz kristalastih tal pa so zrastli tudi nešteti stalagmiti fantastič­ nih oblik. Nekateri so tako veliki, da se člo­ vek kar izgubi, ko se stisne v njihovo, ste­ brov in kotov polno podnožje. Osvetljeni od acetilenk se skrivnostno svetijo pred temnim ozadjem skalnih sten in visokim stropom. Nekateri pa so dosegli tako velikost, da niso vzdržali lastne teže in so jih verjetno manjši potresni sunki nekdaj podrli. Stopajoč po tem s sigo zalitem kamenitem podzemskem griču se ti pri vsakem koraku odkrivajo 319 nove oblike in iz črnih senc stopajo v stožec tvoje svetilke nove kamenite postave, novi gobasti in kristalasti izrastki iz stalagmitov. Od njih pa padajo pošastne sence na skalne stene tam zadaj. S Krista 1 no gor o, kakor se imenuje ta kapnikov polna vzpetina v Kristalni dvo­ rani, se lepote Križne jame nekako izčrpajo. Rov za njo se kmalu konča. Križna jama pa ima še drug rov, ki se odcepi pri Kalvariji proti severu. V nasprotju s P i - sa nim rovom, v katerem se nahajajo Kalvarija, Križna gora, K1 istalna dvorana in Matjažev rov, pa je ta r'>v manj zanimiv. Tudi po njem se razprostirajo jezerca, a mnogo je tukaj umazane gline in je pomem­ ben le za poklicne jamarje. Zaradi vode, ki zaliva na večini krajev Križno jamo do samih zasiganih sten, je obisk Pisanega rova mogoč le v čolnih, ki pa naj bi bili solidnejši od sedanjih treh, ki propa­ dajo, ker ni zadostnega obiska. Tako sameva težko pojmljiva lepota Križne jame še naprej pod Križno goro in ne služi človeku, da bi ga razveseljevala in navduševala. Otvoritev te jame pa je res kočljiva zadeva. Lepote vodnih rovov so tako občutljive, da bi jih mostiči in Plovba v Križni . ;iaml 320 izstreljeni hodniki nepopravljivo pokvarili in uničili. Pač pa bi električna razsvetljava, in­ direktno osvetljevanje zasiganih sten in kap­ niških skupin pa tudi kristalno čistih tolmunov iz globine odkrilo nove barve in lepote. Tega se posebno dobro zavedamo sedaj, ko je elek­ trika tako rekoč na novo odkrila škocjanske jame pri Divači. Ko smo hodili po njej s karbidkami, smo komaj slutili njene dimen­ zije in njene lepote. Le malo kje smo ugledali njeno dno, njene divje brzice in obsežnost Tihe jame ter njenih čudovito oblikovanih kapnikov. Sedaj pa številne tisočsvečne žar­ nice prodirajo v zadnje kote velikanskih jamskih prostorov in čarajo čudovite barve in sence pred oko. Tudi najbolj zagrizeni ja­ marji, ki so vajeni samote podzemlja, prizna­ vajo, da je elektrika poglobila užitek škoc­ janskih jam. V Macohi n a Cehoslovaškem pa so razsvetlili tudi vodne tolmune, ker so tudi temačna in skrivnostna vodna tla zaradi si­ gastih oblik polna čarov. Kaj vse bi se po­ kazalo šele v deloma zasiganem dnu jezerc Križne jame, kjer sedaj uborni čolnič plove nad temno globino! Toda previdno, previdno bo treba buditi spečo podzemsko kraljično iz stotisočletnega spanja! Foto Fabian Pease & Stuart Tovey