165. Št. - 5. leto. PoŠtrifrta pavšaflrana., "posamezne številke 1 Dlrf. V Ljubljani, v petek 21. julija 1922 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za ®nkrat So para, večkrat popust JUGOSLA': Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 300. ■ w*va: 41 arici Prosto ). V IJUBLJANI, rak* Fin. minister o dolarskem posolita. &UNISTROVO MNENJE O UGLEDU NAŠE DRŽAVE V INOZEMSTVU. Z ZBOLJŠANJEM PROMETA SE BO DVIGNIL TUDI DINAR. — POSOJILO SE BO PORABILO LE V PRODUKTIVNE S VRHE. -ZGODOVINA POSOJILA. — PROUČEVANJE RAZLIČNIH PONUDB. Beograd, 20. julija. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 9.15 dopoldne. Na dnevnem redu je bila razprava o poročilu finančnega odbora glede zakonskega načrta o inozemskem posojilu v zlatu iz leta 1922 kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poslanec Andrija Udovič prečita poročilo finančnega odbora, nato pa republikanec Gjono-vič odvojeno mišljenje manjšine. — Zbornica preide nato v načelno debato. Finančni minister dr. Kumanudi povzame besedo in govori o posojilu. Med drugim izvaja: To je prvo posojilo v pravem zmislu besede, ki ga je po vojni sklenila naša država v inozemstvu. Po dolgem in vsestranskem temeljitem preiskovanju vseh Pogojev, ki so nam jih stavili inozemski ponudniki, se je vlada odloči-la\ da sprejme ono ponudbo, ki nam konvenira. Dejstvo, da smo aotmi več ponudb za posojilo, je do-*\az, da ima naša država v inozemstvu dober kredit. (To kažejo pogoji, up uredn.) Dasi je propaganda zunaj države in tudi doma za zmanjšanje ugleda naše države zelo velika. se vseeno ni moglo omajati to zaupanje, ki ga ima naša država v inozemstvu. Ta propaganda se je razvila zlasti v Ameriki, posebno po zaključku posojila. V Ameriki so bl-razširjene vesti, da je v Jugoslaviji izbruhnila revolucija, da so se nekateri kraji odcepili od države, j! j JTPr* nas nastal finančni polom lta> Toda čeprav je bila ta propaganda dobro plačana in organizirana,. vseeno ni imela uspeha. Po pri-zna^u naše države v mirovnih po-godbah pomen ja to posojilo, ki ga je ameriški vlada dobro proučila, novo priznanje in novo potrditev naše države. Država, ki dobi tako posojilo v razmerah, v katerih se Evropa danes nahaja, mora na ta način nuditi vse garancije za boljšo bodočnost. To Je politična stran tega posojila. Toda nič manjši ni njegov gospodarski pomen. Velika množina zdravega novca, ki pride s tem posojilom v našo deželo, se bo porabila Izključno le v produktivne svrhe. t un‘^a vojna, je treba obno-Mt pa n* m°2oče brez posojila. Minister govori potem o potrebi, da se naše železniško omrežje čimbolj razširi in to se bo doseglo z intenzivnim delom. Povečati moramo Promet, da bomo na ta način kos izvozu naših produktov. Le na ta na-S® J* mogoča boljša konkurenca in •trejša izmenjava blaga tudi v no-anjosti države. Na ta način se bo dinar že zaradi tega popravil. Razen tega pa se bo naša valuta dvignila tudi zato, ker pride v deželo velika množina dolarjev, ki bo zamenjala sedanjo slabo valuto. Ta dolg se bo odplačeval dolgo vrsto let, ako se naš gospodarski položaj izboljša. In izboljšati se mora, ker bomo to posojilo porabili le v produktivne svrhe. Dr. Kumanudi razlaga potem, kako je posojilo vneseno v obe pogodbi in kako je prišlo pred narodno skupščino. Pravi, da je država morala zaključiti posojilo in da je tako nastalo vprašanje, kako doseči prave pogoje. Minister razvija nato vso zgodovino posojila in razpravlja o posameznih pogojih. Veli, da je prvo ponudbo stavila Anglija. Toda ti pogoji so, bili taki, da jih naša država ni mogla sprejeti. Meseca marca leta 1920 je vlada sprejela v načelu ponudbo Blairove skupine, nakar se je začela podrobno pogajati s to skupino. Minister razpravlja obširno o pogojih tega posojila in veli, da se bo prvi obrok porabil samo za železnice. Kar se tiče pogojev samih, omenja minister, da je začel drugi ponudnik, Crasa, več nelojalnih akcij proti temu posojilu in prečita tozadevno Crassovo pismo. Ponudbo je stavila tudi bančna skupina Hol-garten, nakar je vlada ustavila nadaljnja pogajanja z Blairovo skupino, ki so se začela 9. aprila. Kabinet je smatral, da je treba razpravljati o vseh pogojih in zato je proučeval vse ponudbe, da bi izbral najugodnejše. Zastopniki skupine Holgarten, katerim se je pridružil predstavnik banke Fondation, so ponudili posojilo pod sledečimi pogoji: 100 milijonov dolarjev za 40 let, amortizacija se začenja po petih letih, emisijski kurz 87.25, obreste 8 odstotkov, konverzija po desetih letih. Cim sta prišli ti dve ponudbi, ju je vlada proučila In našla, da so pogoji banke Fondation težji nego oni Blairove skupine. Ko je banka Fondation izstopila Iz Holgartenove skupine in ko je ta skupina stavila druge pogoje, jih je vlada ponovno proučila. Prišla pa je do zaključka, da ti pogoji niti od daleč niso tako ugodni, kakor oni Blairove skupine. Dr. Kumanudi poudarja končno, da se bo to ameriško posojilo potrošilo izključno le za stvarne potrebe in da bo porabila od te svote le toliko, kolikor bo potrebno in da se naloži tako, da bo koristilo ne samo na splošno, ampak tudi državnim financam in izboljšanju dinarja. (Burno ploskanje v centru.) Opozicija proti dolarskemu posojilu. POSOJILO BO ŠKODOVALO NAŠEMU DINARJU. — SAMO PO EMISIJSKEM KURZU SE ZGUBI 24 MILIJONOV DOLARJEV. — DOLARSKO POSOJILO POMENJA HAZARDIRANJE. Poslanec dr. Dullbič (Jugoslovanski klub) kritizira posojilo In veli, bo Izboljšanju našega dinarja aodovalo in da se iz pogodbe ne da razvidetl, kdo je odgovoren za izpolnjevanje obveznosti. Tudi se ne ve, “J® Je bila pogodba podpisana. Ne ve Po katerem zakonu se bo posto-23 0 v sporih, ki bi utegnili nastati aradi izpolnjevanja pogodbe. Pravi, oi se pri tem posojilu izgubilo sa-jn° na emisijskem kurzu 24 mili j o-Jr dolarjev. Nastopa proti temu, da arodni skupščini ni bil predložen na-ve Ča .amor«zacijo in pravi, da se ne r* 130 s Posojilom, ako bodo ob-Vari e nad al pari. Dr. Dulibič ugo-tu»;.a temu, da se samo za prvih 25 ne iOUov dolarjev zahteva odobre-ostfi\odne skupščine, dočim se za toariT daje vladi pravica, da brez Sklpnmenta P° lastni Pa Posojilo, razsodnosti oziroma novo po- godbo. Zakon o posojilu nazivlje ha-zarderstvo in pravi, da pomen j a veliko nevarnost za naš dinar. — Seja se je prekinila ob 12. 10. Beograd, 20. julija, (kv.) Popoldanska se|a narodne skupščine se je pričela ob štirih. Posl. Mustafa beg Kapetanovič (muslimanska skupina dr. Spaha) i2javl]a, da bo glasoval proti posojilu. — Zemljoradnik Voja Lazič pravi v svojem govoru, da vlada ne izplačuje narodu odškodnine, katero mu mora povrniti. Ali kljub temu ne pomišlja naložiti mu nova bremena. Zaradi tega izjavlja, da bo glasoval proti zakonskemu načrtu o posojilu. — Posl. Ivan Deržič (narodni socljalist) pravi, da je predlcžeče posojilo preslabo, to pa v prvi vrsti zaradi tega, ker je najeto v osebne in ne v obče koristne Interese. Zaradi tega bo glasoval proti ameriškemu posojilu. — Poslanec Nedeljko Divac (socijalist) izjavlja, da bo njegova stranka glasovala proti posojilu. — Seja traja dalje. FAŠISTOVSKI nemiri v ITALIJI. bila 20• Jul^a’ v Milanu je p.ia v znak simpatij z delavstvom v iaV,m°ntu, ki trpi pod preganjanjem Mii ,’. Proglašena splošna stavka. « ».anski listi priobčujejo spomenico sistov, ki grozi z represalijami. Li-, jj Poročajo, da milanski fašisti mo-D ,Zlrajo. Po poročilih z Ancone je ponehala stavka po posameznih po- Uuje!nab' lV Turlnu se stavka nada' SPORAZUM MED NEMČIJO IN POLJSKO. Varšava, 20. julija. (Izv.) Na včerajšnji konferenci med nemškimi in poljskimi delegati se je dosegel sporazum, po katerem dovoljuje Poljska Nemčiji svoboden tranzitni promet z Rusijo. Nemčija bo glede izvoza postopala napram Poljski ravno-tako, kakor z drugimi državami s slabo valuto. PuceEJ j@ umaknil svojo demisljo. Beograd, 20. julija. (Izv.) Minister za poljedelstvo Ivan fricelj, ki Je demisijoniral, ker so poslanci samostojne kmetijske stranke glasovali proti proračunu, je umaknil svojo ostavko, ker Je vlada sprejela njegove pogoje za gradbo železnic v Sloveniji. Zaradi tega bo v načrt zakona o inozemskem posojilu stavljena naknadno tozadevna določba. POTOVANJE PASICA NA BLED. Beograd, 20. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Nikola Pašič se je odločil, da odputuje pojutršnjim, ko bo končano v narodni skupščini glasovanje o proračunu, za dva dni na Bled, kjer bo kralju Aleksandru poročal o poltičnem položaju. DEMOKRATSKI KLUB O RAZMERAH V JUŽNI SRBIJL Beograd, 20. julija. (Izv.) Demo-krasti klub imel danes dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o razmerah v južni Srbiji v zvezi z vprašanjem, ki je bilo predloženo svetu narodov, ki sedaj zboruje v Londonu. Klub je sklenil, izdelati obširen elaborat o tem vprašanju. Predložil bo tudi konkretne predloge. MORATORIJ NEMČIJI. Pariz, 20. julija. (Izv.) Tukajšnji listi zatrjujejo, da je reparacijska komisija v soglasju s Francijo sklenila, naj se poskusi z moratorijem, ki naj se dovoli Nemčiji. Podrobnosti še niso določene. O vprašanju moratorija živahno razpravljajo. Francozi ga žele omejiti na tri mesece, dočim bi ga Angleži radi razširili na šest mesecev. Za svoje soglasje z moratorijem zahtevajo Francozi strogo kontrolo nad nemškimi financami. London, 20. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji zveze angleških zbornic je bil sprejet sklep, v katerem se glasi med drugim: Skupščina s skrbjo opazuje pomanjkanje smotrenosti v reparacljskem vprašanju. Ona meni, da se gospodarsko stanje Srednje Evrope ne more zboljšati toliko časa, dokler si zavezniške vlade ne postavijo skupnih smernic, ki bi se lih morale držati. Pariz, 20. julija. (Izv.) Nota repa-racijske komisije slove, da je garancijski komite razpravljal s pristojnimi nemškimi činiteljl o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na kontrolo. Izid konference se je zabeležil v posebnem zapisniku. Nemški finančni minister je izjavil v imenu svoje države, da se strinja z določbami, ki jih predvideva ta zapisnik. Borzna porofiia. Curlh. 20. Julija. (Izv.) Berlin 1.15, Newyork 521.375, London 23.19, Pariz 43.45, Milan 23.75, Praga 11.60, Budimpešta 0.385, Zagreb 1.525, Bukarešta 3.27, Varšava 0X195, Dunaj 0.0175, avstrijske krone 0.02. Berlin, 20. julija. (Izv.) Dunaj 1.63, Budimpešta 34.55, Milan 2287.10, Praga 1133.05, London 2227.25, Newyork 493.37, Curlh 9605.95. Praga, 20. Julija. (Izv.) Dunaj 0.10, Berlin 9.50, Rim 205, Budimpešta 3.1025, Pariz 369, London 222, Newyork 44.50, Cu-rlh873, avstrijske krone 0.115, italijanska lire 202. Dunaj, 20. julija. (Izv.) Devize: Zagreb 115.97—116.03, Beograd 423.88—424.12, Berlin 69.95—70.05, Budimpešta 25.997—26.03, London 164.675—164.725, Milan 167.470— 167.530, Newyork 36.994—37.006, Pariz 3083.50—3084.50, Praga 819.90-320.10, Sofija 229.95—230.05, Curlh 7098.75—7101.25. Valute: ameriški dolarji 36.794—36.806, bolgarski levi 224.95—225.05, nemške marke 69.95—70.05, angleški funti 164.575—164.625, francoski franki 3069.50—3070.50, Italijanske lire 1649.70—1650.30, Jugoslovanski dinarji 421.38—421.62, češkoslovaške krone 817.10 —817.30, madžarske krone 26.095—26.155. Zagreb, 20. julija. (Izv.) Devize: Duna| 0.225—0.25, Berlin 16—17.50, Budimpešta 6—6.40, Bukarešta 49.50—0, Italija 383.75— 392.50, London 380—382, Pariz 705—708, Newyork 0—84.50, Praga 186—189.50, Švica 1625—1642.50, Varšava 1.55—1.60. Valute: ameriški dolarji 83—83.50, avstrijske krone 0.30—0, bolgarski levi 0—53, češkoslovaške krone 183—185, 20 kron v zlatu 260—0, madžarske krone 0—6.50, napoleon-dori 270—300, nemške marke 18—19.50, romunski leji 45—48, itrJljanske Ure 380—385. Beograd, 20. julija. (Izv.) Devize: Dunaj 0.25—0, Berlin 17.25, Budimpešta 6.20, Bukarešta 49, Italija 388, London 370, Pariz 680, Fraza 186. Bolgarsko vprašanje pred zvezo narodov. Položaj v lužni Srbiji je poslal tak, da se je začelo zanj zanimati vse fugo slovansko časopisje. In več kot to. Tamkajšnje razmere so privedle tudi do spora med Bolgarijo in njenimi sosedami, ki se končava, vsaj formelno, ravna te dni pred zvezo narodov v Londonu. Ne mislimo se danes baviti s tehničnimi vprašanji zasedanja zveze narodov v zgodovinski palači St. James v Londonu in z zaključki zveze narodov t spornem vprašanju, temveč podati hočemo na tem mestu le kratko zgodovino, tega vprašanja in sl ogledati v glavnem vzroke, ki so pritiraii to vprašanje pred mednarodni forum. Macedonlja tvori že dolgo časa sporno ozemlje med balkanskimi drža* vami. Nas zanima predvsem spor med našo državo in Bolgarijo, ki je nastal radi Macedonije. Kmalu po svetovnem miru so se pričeli vpadi bolgarskih band, takozvanlA komitašev, v sosedne države, in sicer v pokrajine, kjer žive Bolgari ali bolgaro* iili. Bolgarska vlada je vedno zatrjevala, da s temi bandami ni v nikakl zvezt, da pa jih ne more obvladati, ker ji za to vsled razorožitve manjka moči. KO so se letos ti vpadi ponovili v še večji meri, kot prejšnja leta, so ogrožen*, države — Jugoslavija, Romunija in Grška — nastopile skupno ter poslale *. Sofijo skupno noto. Bolgarska vlada je na ta korak odgovorila s pritožbo no zvezo narodov. In tako je prišlo to sicer popolnoma interno balkansko vprv šanje v London. . . Toliko o predzgodovini. Sedaj si oglejmo prebivalstvo krajev, ki tvorijo teritorij za vpade bolgat* sklh komitašev. Če izvzamemo Armenijo, ki je pod turškimi nasllstvi malodane popolnomM izkrvavela, je prebivalstvo južne Srbije bilo po svetovni vojni gotovo najtežji prizadeto. V svojem narodnostnem čustvovanju to prebivalstvo ni enotno. 15 vsaki vasici takorekoč sta živela dva tabora, ki sta ob vsaki priliki skušalo škodovati drug drugemu, če so zasedli vas Bolgari, Je Bolgarom prijazni tabof. ovadil srbofile in bolgarska soldateska je ubijala nesrečnežem bolgarsko m* rodno čustvovanje z batinami, puškinimi kopiti in jasno je, da je marsikje til marsikdaj prišlo do še hujših grozovitosti. Če pa so se morali Bolgari umakniti — kar se je zgodilo mnogokrat — in je zasedla vas srbska vojska, se je bob garofilom godilo podobno, kakor prej prijateljem Srbov. In tako danes MacO* donija skoro ne premore človeka, ki bi ne bil okusil batin z ene ali druge strani* Večina Macedonije je po končani vojni pripadla naši državi. Kar je bito. zavednejših in inteligentnejših bolgarsko čutečih Macedoncev, je odšlo v emb gracijo, kjer so organizirali vpade v naše ozemlje. Tukaj pa začne tudi naša krivdat Kar je ostalo prebivalstva 'doma, sl ft želelo samo miru in dobre uprave. Če bi jim naša država dala to dvoje, poten, bi danes — vsaj v naši državi — macedonsko vprašanje ne eksistiralo veSi Toda naša država temu prebivalstvu ni dala niti enega niti drugega. Naša vlada ni znala vpostavitl varnosti in pravnega redu, niti ni znala preprečiti četaških vpadov iz bolgarskega ozemlja. Uradništvo pa, ki bi naj spravilo U red tamošnjo upravo, oziroma Jo sploh upostavilo, pa predstavlja — vsaj % svoji pretežni večini — izvržek poštene družbe. Ono gleda le na hitro napob nitev svojih žepov, v katero svrlio Izsesava domače, avtohtono prebivalstvo, na vse mogoče načine. Prava inteligenca pa se že stresa samo pri imenu Mfr cedonija. Pusti raje državno službo, kakor da bi šla opravljati svojo dolžnost, v kraje, kjer bi bila najbolj potrebna. Nimamo še zadnjih poročil o sklepih zveze narodov o »bolgarskem« vpro* šanju. Kljub temu, ali bolje rečeno, preko vseh tozadevnih mednarodnih ra** sodb pa lahko rečemo: v* ' Krivda je na obeh straneh. In ne z mednarodnimi razsodbami, temveč t* 4 dobro voljo na obeh straneh se bo spravilo macedonsko vprašanje s sveta. Rešitev »bolgarskega" vprašanja prepuščena interesiranim državam. UGODEN VTIS GOVORA BOLGARSKEGA DELEGATA. — IZJAVA1 JUGOSLAVIJE, ROMUNIJE IN GRŠKE. London, 20. julija. (Izv.) V torek popoldne se Je v palači St James sestal svet zveze narodov ln Je razpravljal o vprašanju vpada bolgarskih četašev na ozemlje sosednjih držav. Japonski delegat Išl le pre-čital noto bolgarske vlade, ki jo Je predio-žila sredi aprila. V tej nott pravi bolgarska vlada, da so v vprašanju bolgarskih komitašev napravile Jugoslavija, Qrčija in Ro-munija kolektivno demaršo v Sofiji, naj bi bolgarska vlada zatrla četaško gibanje in tako ustavila nadaljnje vpade teh tolp v sosednje države. Poročilo pravi, da Je Bolgarska izjavila v svoji noti svetu zveze narodov, da ne more zatreti tega gibanja, ker Ima y zmislu mirovne pogodbe le malenkostno vojsko, ki ne more biti kos tem četa-šem, v katerih so večinoma makedonski begunci. Nota prosi, naj svet zveze narodov razsodi v tej zadevi. Nato je prevzel besedo bolgarski delegat Todorov, ki Je naslikal položaj oa Balkanu, izvajal je, da so se že lansko spomlad začele pojavljati te tolpe, katerih pa bolgarska vlada ni mogla zatreti Proti Jeseni In pozimi Je to gibanje ponehalo, na letošnjo pomlad pa se Je zopet obnovilo. Bolgarske sosedinje Jugoslaviji, Romunija In Grčija so zaradi tega napravile demaršo v Sofiji In zahtevale, naj Bolgarija napravi konec temu nevzdržneir-stanju, ki ogroža mir na Balkanu. Končno Je Todorov prosil svet zveze narodov, na) s«M odloči v tem sporu In naj zato Imenuj* mednarodno anketo, ki nal potuje po Bak kanu in naj se na licu mesta uverl o polo* žaju ln potem reši zadevo. Svet zveze Mi* rodov naj tudi ugotovi, kdo je za to Se-taško gibanje odgovoren, (lovor Todorov* je radi svoje mirnosti napravil ugoden vtis. Nato Je grški delegat izjavil X imenu svoje, kakor tudi romunske In jugoslovanska vlade, da skupna demarša teh treh držav z dne 14. Junija t. L ni imela značaja grožnje, ampak je le Intervenirala v popolnoma spravljivem In miroljubnem duhu. Storjen ni bil nikak čin, ki bi ogrožal mir na Balkanu. izjava veli, da je bolgarska vlada poslala svetu zveze narodov noto, preden Je zaprosila te tri države za mirno poravnava spora ln preden je odgovorila na skupna demaršo. Končno predlaga Izjava, naj svet zveze narodov o tej zadevi nadalje ne razpravlja, nakar se je seja prekinila. London, 20. julija. (Izv.) V svoji seji, ki se je vršila včeraj popoldne, je sklenil svet zveze narodov, da prepusti rešitev vprašanja bolgarskih tolp prizadetim državam. Ako poteko pogajanja teh brez uspeha, nastopi šele svet zveze narodov vi zmislu določb, ki jih je postavila seja. ***• ., DRŽAVLJANSKA VOJNA NA 7- irskem. .*? *x ^°n.^on>. 20. julija. (Izv.) V meščanski vojni na Irskem je očividno nastopil preokret, Zastoonikl tmo-u. larnih čet so dospeli v Cork, da ie pogajajo o mirovnih pogojih. Nf ». gotovo, ali se voditelji strinjajo temi koraki. Ze osem dni sem ,tvo*f Limerick središče bojev. 1 _^06§LAVIJP ?!.julija T53S. .jssurg I. Um o M tadmu {H. V celjski »Novi Dobi« Je dr. Kukovec napisal članek o slovenski demokratski stranki, da odgovori, kakor sam pravi, na časničarske notice, ki se tičejo »cenjenih oseb naše narodne družbe, dr. Ravniharja in dr. Trillerja«. Dr. Kukovec je bil vedno interesanten, osobito, kadar je 'opisoval svoja »socijalna« stremljenja, pa tudi tedaj, kadar je bilo najti lepe besede za nečedna dejanja mladinskih demokratov. Evo, kaj topot piše:. »Zbor zaupnikov 9. i. m. v Ljubljani Je vzbudil po celi državi pozornost. Dal Je dokaze, da predstavlja ta organizacija velik kapital v življenju našega naroda« Kaj naj pristavimo na te besede, kakor da je vse resnica, kar tudi g. Kukovec: ali niso številni Časopisi v Zagrebu in Beogradu poročali o korupciji slovenskih mladinov, o komediji zaup-niških Izjav, o odstopu poštenih sta-rinov, ali ni morebiti res, da imajo mladini velike kapltale na razpolago, S katerimi izdajajo in financirajo milijonsko deficitne časopise in brezuspešne politične ekzistence njihovih voditeljev? Na zboru je šlo torej za »idejno čiščenje na znotraj« za »razločitev s konservatiyci«. Dr.Kukovec dodajo koj na to komentar k novim idejam in razločitvi. Pravi: »V prikrivanju blagajniškega prometa v organizaciji je krivično baš meni nezaupljivost očitati, ker sem jaz o njem manj vedel nego je mogel vedeti gospod dr. Ravnihar«. Spor glede napadenih vodilnih sodelavcev v Organizaciji se je za dr. Kukovca takole razčistil: »To stvar je meritorno (slcl) tako izčrpno in markantno re-illa cela demokratska Slovenija z izjavami zadnjih tednov, da ne kaže debato nadaljevati«. Zares ne kaže »debato nadaljevati«, g. KukovecI Dokaze o nedolžnosti mladinov Ima cela demokratska Slovenija v predalih »Jutra« na razpolago! Dajte ponatisniti te predale in zberite Jih v brošuro, da se bomo morebiti tudi V znaku senzaci]. Beograd, 16. Julija 1922. Zadnjih’ 14 dni preživlja na§ ljudski parlament vziic neznosni vročini prav poučne senzacije. Takoj po prvem ofli-ci jel nem komunikeju o zlatem dolar-ikem posojilu so se pričele po parlamentu raznašati različne govorice. Glavni akterji so bili razni nezadovoljni poslanci iz radikalnega in demokratskega kluba. V petek 9. julija so razdelili v skupščini oflcijelni zakonski predlog, ki se je takoj odstopil finančnemu odboru. Štiri dni kasneje pa Je udarila prava bomba v obliki brošure bivšega poslanca Josipa Rajačiča iz Sremskih Karlove o posojilu. Razpošiljala se je ta brošura iz radikalnega kluba samo nekaterim poslancem po posebnem seznamu. Učinek Je bil direktno porazen, število nezadovoljnih Je hitro rastlo, kriza Je bila neizbežna. Debata v radikalnem klubu je bila zelo burna In dolgotrajna; s težko muko je uspelo Pa-šiču, da je vsaj deloma umiril — mal-kontente. Gospod Rajačič, Izrazit demokrat, sremski Srb, naravnost uničujoče pobija posojilo. Poučen Je zaključek, kjer med drugim pravi: »Ali zaduživanje države na ovakov način, kao što to čini minister financija »Njegovo Prevas-hodstvo« g. dr. Kosta Kumanudi, to Je Jedna panama, koju mi Srbi »prečani« ne samo ne odobravamo, več sa gnju-šenjem najdolučnije osudjujemo.« Sledili so v petek 14. julija prvi vladini protiudarci. Oficijelnl komunike Je naznanil, da Je vložil ozir. da vloži gosp. Kumanudi tožbo proti Rajačiču, — razen tega se je v skupščini razdelil novo tiskan predlog o posojilu z dvemi, od finančnega odbora predlaganimi spremembami in brez besed »Njegovo Prevashodstvo« v oficijelnem, že podpisanem besedilu obeh pogodb, sklenjenih med dr. Kumanudijem in L. P. Sel-dou za Bier 1 Ko in L. P. šeldou in Lj. Praporčetovič za društvo za železnič-ka 1 pristanišna gradjenja u Jugoslaviji. Titel je pa!; ker je plemstvo odpravljeno, ekscelenca pa Je hudo nede-mokratska švabska reč, Je bilo za dr-lavotvorce nekako višek jednakosti in demokratizma »Prevashodstvo«. Pa £e Pri prvem ofidjelnem poskusu vstane nedisciplinirani demokrat In konec je Slave! Kaj bodo rekli naši državotvorci okoli »Jutra«? Skoda za tako lepo sta-roslovensko-Jugoslovansko besedo lz besednjaka pravoslavnega klera! Debata o posojilu Je bila, kakor že omenjeno, v vladnih krogih zelo burna. Naši samostojni kmetje so zahtevali B milijonov dolarjev za slov. zvezo z morjem in podaljšanje proge od Sent Janža do Sevnice. Kumanudi in vlada «ta ponujala 9 milijonov frankov, a zastopnik kmetov v finančnem odboru g. Rajar ja vztraiJ na svoii zahtevi 'dc ml o tem prepričali. Pa naprejT »Nasprotje, kolosalno nasprotje je nastalo v naših nazorih le v tem, ali treba dopustiti, da se napravi lz poštenega narodnjaka in sobojevnika posili in proti splošni narodni zavesti — tatal »To je nalepši advokatski stavek, kar jih Je napisal v svojem plodovitem življenju g. dr. Ku-, koveci Dr. Kukovec pravi: bile so dve struje, ena, dr. Ravnihar In drugi so bili za to, da se napravi iz poštenega narodnjaka Itd., drugi, dr. Kukovec in trabanti pa so bili proti temu. Ko pa Je bilo ravno to sporno, ali je ,onl gospod’ »pošten narodnjak in sobojevnik«. Če je pošten, tedaj ni tat. Ravno ta »če« je bil vsled odkritij Jadranske banke sporen. Končno dr. Kukovčeva »splošna narodna zavest«, ki je prepričana o nedolžnosti »gospodov«. Kaka bahavost, kaka naivnost, operirati s plošno narodno zavestjo, ko pa vemo, kolika je ta splošna narodna zavest, ki prisega in veruje demokratskim mladinom. Sedaj pa pride veliko geslo!« Soglašali smo,, da mora stranka kreniti na levo, proč od konser-vatizma«, »hočemo posvetiti delo slojem, ki trpijo«, »zavračamo pa brez razlike starosti ljudi, ki ne vidijo rešitve naše družbe v pravi demokraciji«. Kako pojmuje gospod dr. Kukovec delo za demokracijo in pomoč slojem, ki trpijo, kažejo dovolj jasno kazenski akti proti Alijagiču, zadržanje gosp. ministra glede zakona za zaščito države in pa početje »demokratske« stranke pri usmrtitvi atentatorja Alljagiča. Saj to Je najbolj odvratno pri slovenskih demokratih, da so tako nedosledni, tako hinavski, tako neodkritosrčni. Oni operirajo z vsemi mogočimi gesli o demokraciji, o državnem jedinstvu, in sedaj o socijalni pomoči slojem, ki trpijo, pri tem pa ravnajo tako kapitalistično, tako koruptno in proti-državno In protinarodno, da Je splošna narodna zavest, ki prebiva v Sloveniji, pokazala hrbet tem modernim osrečevalcem našega naroda. »Podrobno delo nas bode rešilo« kliče dr. Kukovec na koncu. Ampak ne tako, kot Je bilo doslej 1 se sprejme v zakon 5 milijonov dolarjev. Ker na to večina ni pristala, je glasoval proti posojilu in minister Pucelj je predložil Pašiču ostavko. To je bilo burje, da se je vse kar treslo! Najhujši Je bil vodja naših slovenskih skoncentriranih demokratov! V finančnem odboru ni odprl niti ust, glasoval je brez vsakega pridržka za posojilo, potem pa bral levite kmetom, da njiliovo postopanje ni pravilno, ker so s tem nas Slovence direktno osovražili pri Srbih, nam škodovali itd. itd. Senzacijo svoje vrste —■ v smislu duševne demokratske državotvornosti — Je povzročilo »Jutro« od petka 14. Julija (ta nesrečen petek — op. ur.) v svojem uvodniku o težkem boju in trudapolnih konferencah slovenskih demokratskih poslancev, id est g. dr. Kukovec, za slovenske železnice. Referenta za železnice v skupščini do sedaj ni! Gospod Radovič, demokrat, Je samo izvestitelj finančnega odbora za skupščino o posojilu. Hudomušneži pravijo, če propadajo v znaku demokratizma vsi titelni — vsaj »referent«, pristna jugoslovanska beseda, mora imponiratil Vlada po vseh dosedanjih znakih na zahtevo naših kmetov ne pristane, ker Je sprejela v § 4 zakona o posojilu določbo, da se nove proge določijo s posebnim zakonom. Torej kmetje izstopajo definitivno Iz vlade, kar so Jasno povedali, ko so se odstranili od načelnega glasovanja o proračunu 1 (Kakor je razvidno lz zadnjih telefonskih vesti, se je naš dopisnik zmotil. Korito je le korito. Op. ured.) Kriza radi g. Pašiča kot notranjega ministra je začasno rešena na star način. G. Pašič Je tudi to pot zmagal. Rc . notako so demokrati pri zasedanju mest Državnega Saveta — zmagali. Beogradska čaršija ima svoje dobre In vesele ure in kolportira se povsod glede zakoncev, — radikalov in demokratov, med brati Srbi zelo udomačena, pa precej mastna šala. še ena senzacija je bila: — debata o trboveljski družbi pretečeni četrtek. Udeležili so se debate samo poslanci onih grup, ki so podpisali interpelacijo z edino izjemo enega govornika zemljo-raduikev. Minister g. Rafajlovič je im J težak dan. Bil je bore malo informiran, dopoldne je stal ob njegovi stra-ni g. generalni rudarski direktor dr. A:j tula. Težko je braniti zamorca in g. minister je to tudi odkrito priznal s tem, da je brez vsakega pridržka pristal na od interpelantov stavljen predlog za prehod na dnevni red. Pričakovali smo, da bo v debato posegel tudi bivši minister za socialno politiko, sedaj hud levičar, g. dr. Kukovec. Pa ni imel ne korajže, še manj pa volje 1 Zato pa so' se gospodje pri »Jutru« v poročilu o interpelaciji, zopet — v petek, oddolžili novim akterjem pri trboveljski, gospodom okoli bodoče slavne Slavistke banke za grozodejstva is napa- de vetemjaških narodnih socialistov. Poročilo zasluži najmanj dva moderna nova krilca! Saj teh se ne da soditi po »poreklu«, kar se pa brez države da narediti pri raznih funkdjonarjih trbo- veljske družbe, k! si sedaj nadeva pristno Jugoslovansko-demokratsko svatovsko oblekico najnovejšega kroja! D. IISCTHJ^ + Obmejni promet med Avstrijo In Jugoslavijo. Kot dodatek k trgovinski pogodbi med obema državama stopijo v najkrajšem času v veljavo nove določbe glede obmejnega prometa. Obojestransko bodo carine prosti sledeči predmeti: krma 2a živino, sveži poljski pridelki, sveža zelenjava, mleko, drva, petrolej, premog, stavbni materija!, gnoj, do 5 kg peciva kruha in moke, do 2 kg mesa in sira ter poljedelsko orodje sploh. Oljnata semena in žito se bo smelo pod gotovimi pogoji nositi na obe strani obmejnega pasu brez carine v mline. Za osebni obmejni promet v obmejnem pasu se bodo izdajale posebne prehodinice z veljavnostjo 6 me* secev. -f- Svobodni Izvoz sladkorja in koksa iz Češkoslovaške. Službeno se poroča, da bo od 1. oktobra 1.1. izvoz sladkorja in koksa iz Češkoslovaške prost carine. Ukinjeni bodo tudi vsi davki nai sladkor. + Primanjkljaj v Češkoslovaškem državnem proračunu bo znašal za leto 1923 nad 400 milijard kron. + Za pospeševanje sadjarstva in za uničevanje škodljivih živali in rastlin Je predložilo poljedelsko ministrstvo ministrskemu svetu poseben zakonjki načrt. + Novi 10 dinarski bankovci, ki so bili naročeni v Ameriki, pridejo prav, kmalu v promet. Stari 10 dinarski bankovci ostanejo še nadalje v prometu in; v veljavi. H- Finančna kriza v Avstriji. Dunajski parlament Je sprejel zakon o prisilnem notranjem posojilu ki Je ednako z oddajo premoženja. Iz tega posojila pričakuje država 400 milijard kron. -h Cene živilom so zadnje dni zopet poskočile, pri masti kar za 2170 K. —« Poštne, brzojavne in telefonske pristojbine se znova povišajo za 300 odstotkov. Celoletna naročnina na telefon bo veljala 600.000 K. + Zveza Industrljcev za Vojvodino se je ustanovila s sedežem v Novem Sadu. + Izvoz vina. Kmetijsko ministrstvo je posredovalo pri prometnem minstrstvu, nal bi se na drž. železnicah znižale pristojbine za Izvoz vina. V, Dalmacijo se pošlje več vagonov in lokomotiv, ker čakajo tam še velike množine neprodanega vina na izvoz. + Dobava stekla. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje na dan 16. avgusta 1922 ofertalno licitacijo glede dobave stekla za poslopja in vagone. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki, zlasti glede količine in dimenzij, Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom ua vpogled. -f- Dohodki državnih r::.'.rdkov v Bo* sni in Hercegovini so znašali v prvi polovici t. 1. 10 in pol milijona dinarjev. -f Uvoz živine v Italijo dovoljen. Italijanska vlada je dovolila uvoz Živino iz Jugoslavije preko Trbiža. -f Izvoz sladkorja iz Čehoslovaške postane s 1. oktobrom popolnoma prost brez vsakršnih izvoznih pristojbin. + Veliko električno c:..iralo zgradijo s pomočjo hrv. štedionice v Čačku, ozir. na Moravi in v Ovčar-Banji. To bo ena izmed največjih električnih central v naši državi, ker bo pri največ-jem upadu \ ode še vedno razpolagala z 2500 konjskimi silami. Elektrarna bo dajala razun Cačku potrebni tok vsem naselbinam naokrog. Obenem se zgradijo razne tovarne in Industrijska podjetja. -f Podraienje piva v Sarajevu. Sarajevska delniška pivovarna je zopet dvignila cene, a to pri pivu v steklenicah za 200 K pri hektolitru, pri pivu y: sodčkih pa po 80 K pri hektolitru. 4* Izvoz moke iz Madžarske je madžarska vlada prepovedala, ker no-tlra v Budimpešti pšenica 4550 K. Izvažati se sme edino moka št. 0. + Centralni čekovni urad nam 1$ potreben! Skoraj neverjetno se sliši, d% naša prestollea še vedno nima čekovnega urada, dočim imamo take urade v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. Ti uradi nam danes pri splošnem pomanjkanju denarja prav dobro služijo ter nam olajšujejo promet z denarjem, žalostno Je, da nima ministrstvo pošte in brzo-Java dovolj zanimanja za obstoječe zavode, temveč Jih prepušča lastni usodL Ali sc to godi iz nekake ljubosumne nevoščljivosti, ker se Srbija kot taka Še ni znala povspeti do take moderne institucije? Nujno bi bilo želeti za gospodarski ugled in procvit države, da se, čimpreje ust..uo ker so Jih premočni razboj-n*Kl razorožili. Plačo dobivamo šele okrog , mescu. Draginja je neznosna n. pr. LJliter mleka velja 6 Din, 1 kg kruha 8 D. F° b* bilo, da nas po pol, ali vsaj po *etu Izmenjajo, sicer bomo po odsluženem roku vsi izstopili, 0bseS naše države po najnovejšem Srhif? znaša 276.649 km’, in sicer obsega * 95-405, Bosna in Hercegovina 51.199, grvatska in Slavonija 42.534. Slovenija s l?.ekI"uriem 16.245, Dalmacija 12.727, Ba-r,1, '12' Crna eora ^668, Bačka 8712, Baranja 1214, otoki 1160 km*. m . frosto pridelovanje tobaka v Avstrl-^•Avstrijski finančni minister je dovolil, da i?, do Pridelovatl v svojem vrtu po fo rastlin tobaka *a vsakega nad 18 let starega moškega člana rodbine. ■ . ~~ Smrtna kose. V Stobu pri Domža-55 i p/? dolgotrajni bolezni umrla gospa nelena Cerar, roj. Peterlin, soproga tovarnarja. Pogreb bo v soboto. N. v m. p.I — Lokomotiva povzročila velik poiar. Blizu Karlovca, na postaji Grabovac, so Iskre, ki so prihajale iz lokomotive užgale » bližini se nahajajoče veliko skladišče lesa. Skladišče Je pogorelo do tal. Ogromna škoda se ceni na več milijonov dinarjev, u ,T -» s* pridržala najdeno Ustnico. Marija Zorman s Sela je dne 10. julija lanskega leta našla v železniški restavraciji v Urosupljem listnico z vsebino 9000 kron, Jtatero je izgubil Matija Grošlcar. Ker pa Je Zormanova ta denar obdržala. Jo je deželno sodišče obsodilo na 4 tedne Ječe. — V sled eksplozije smodnika sta bila Pn gradbi železniške proge Topčider—Mala ranjenih^1*3 dV* tie,avca’ vei P* nevarno ttva dni zat>ave — dve leti poko-I?* ,Y Zagrebu je neki 24 let stari Stefan tof« i radel svoji materi 265.000 kron. ka-*e v veselih družbah že v dveh dneh ••Pora. 8odlM# ga ,e obsodilo na 2 leti m* "n Avstrija gre naprej svojo rakovo • • Paritetna komisija je določila novo in-ksovo številko za dobo od 15. junija pa h» i! J41-3 odstotke. Podraženje ilvll jn življenjskih potrebščin tvori po sodbi wienovane komisije okroglo 41 odstotkov icielno, v Istlnl pa dosti več, zakaj parl-ma Komisija računa po svoji pameti zme-Potrebščinami in z naj-anj5imI izračuni, v resnici so se podra-I«e "Vljenjske potrebščine na Dunaju od «Luleea meseca najmanj za 70 odstotnih- tak1^ okollščInah je nastal strašen dri, samo v zasebnih, temveč tudi v "•zavnlh proračunih. Izdatki za uradnlštvo doslej 90 milijard na mesec. V 6m' t mesecu Pa b°do dosegli 127 mlll-rQ- Jasno Je, da se bodo zopte tiskale ce-d «°re novih bankovcev. Pariteta zlata za cen, m- J® *3l,a določena z del- iijii x J K. To pomeni nasproti pretekle- n\ew zviianie za 1430 K> a od začetka h. e5a za nič manj kakor 2850 kron. 2iv-iton! i izmere na Dunaju so postale ob-»triiL vellka uganka Je, kako se bo av* Pa la ♦ ,T,epubllka 1* njih Izmotala. Ootovo SPohI ,Ilko- da se na Dunaju odigrava go-•TovbjL. Proces, kakršnega še ni bilo v veslcl. zgodovini. Javcr* Okrožni urad za zavarovanje de-bavitej.v Uubljanl pozlvlje s tem vse do-vlllšeJ® n druge upnike (bolnišnice, zdrahe naiu rnar^e' zdravnike Itd), da pred-faCunov asne*e 31, t. m. v obliki običajnih svoje ,aiP.otom Pristojnih poslovalnic vse blagaini, ,vke Okrajne bolniške ?unl na ^ Ljubljani, ki je v likvidaciji. Ra-(znesknvVm#*° obsedati nobenih postavk “ /J nastallh P° 30- iunlju 1922. Prodal*JCi0slovansko Matica Je prejela od mesec ,,^asa za mes,ec mal D 248, ln za U na la i 268 Pr,sPevka. Kvas proda-Zlgon » c,Ist Jugosiovensko Matice tvrdka Uj* 2riporoč,JI l0kL ^ tvrdko najtop-Zagreb ne dobi posojila. Zagrebška Sleiif? , *ina se Je pogajala z nekim an-Bov v konzorcijem za posojilo 600 mllijo-l »cron. Ker pa je konzorcij zahteval do-5r cruaXne?1 Jamstva, Je občinski svetnik Ihm-. iVH Protestiral, češ. da od >Mrvat-»oka neprUaana dri&vA im mor« prevzeti Jamstva. S ttm Je tnffit posojilo pokopano ter ga bo morala mestna občina iskati drugod. — Predrzen rop. V Kalcah pr! Logatcu sta dva Mezeta oropala pred Uršlčevo gostilno Mih. Kunca za 12.850 kron. Ob* roparja so orožniki prijeli. — Neznan mož ustreljen. Med Rakekom in Planino so našli v grmovju ustreljenega moža, ki Je ležal tam že več mesecev. Pri njem so našli tržaško »Edinost« z naslovom Pran Fabjančič, Sv. Ivan 17, Buzet« Ne ve se še, ali Je bilo res to ime ustreljenega. Sploh še ni pojasnjena ali gre za samomor ali za zločin. — Nenavadni pasji dnevi. V sredo smo Imeli zopet par ur močno deževje. Ko se je popoldne zjasnilo, so bile Kamniške planine in Karavanke zasnežene. Temperatura Je vsled tega tako nizko padla, da so občutljivejši gospodje oblekli zjutraj svršnike. Tudi zadnjo nedeljo Je sneg pobelil naše planine, čeravno mariborski »Tabor« tega ne verjame. — Slepar kot trgovski potnik. Stavbni-ku Ivanu Slokarju Je vsilil neki potnik tvrdke »£xportbuchhandlung« v Pragi nakup strokovne knjige. Na račun si Je dal Izplačati 460 Din. Ker pa knjige ni bilo. se Je Slokar obrnil na tvrko v Pragi, ki Je odgovorila, da Ji Je potnik popolnoma neznan. Ljubljana. =• Poziv zavednim Ljubljančanom! Jutri in v nedeljo se mude pri nas naši bratski Sokollči češki. Zato najtopleje priporočamo vsem hišnim posestnikom in po možnosti tudi najemnikom, da oba dneva okrase svoje hiše ozir. stanovanja z narodnimi zastavami! «=» Kopalni vlaki k Savi na Ježico. Od 24. julija t 1. dalje vozita iz Ljubljane državni kolodvor do Ježice kopalna vlaka 2 odhodom iz Ljubljane drž. kolodvor ob 13.08 in 19.09, ter se vračata iz Ježice ob 13.25 ln 19.30. Ob nedeljah In praznikih vozi mesto onega, ki odhaja Iz Ljubljane državni kolodvor ob 13.08, oziroma iz Ježice oh 13.25, kopalni vlak z odhodom iz Ljubljane drž. kolodvor ob 13.43, oziroma Iz Ježice ob 14. Za kopalni vlak Je dovoljena polovična voznina toda le, ako se vporabl kopalni vlak tja in nazaj isti dan. ■* Iz inženirskih krogov. Sin prejemnika dohod, urada v Ljubljani g. Ivan Qll-ha Je Izvršil na tehniki v Oradcu Izpite za strojnega Inženirja z odliko. =«> Glasbeni paviljon v »Zvezdi« bo kmalu dogotovljen. Kakor čujemo, se bodo v njem kmalu pričeli koncerti. S 104. Ker je Franc Homec razgrajal na Poljansi cesti, ga Je tam službujoči stražnik opozoril, naj bo miren. To pa Je Homca tako razljutilo, da Je začel grdo kričati na stražlka. Za to »korajžo« bo sedel en teden dni v zaporu. Za varstvo sadnega drevja na Barju. Ob cesti v Črno vas, ob Ižanski cesti in ob poti proti Rdečemu križu rase kakih 600 sadnih dreves, ki so last mestne občine Dosedaj so sl sadje poljubno prisvajali razni ljudje. V bodoče bo na to sadno drevje pazila policija. Maribor. Sprejemanje Wranglovcev v državno službo. Pri mariborski glavni pošti Je bilo sreletih pred kratkim kar šest Wranglov-cev. Ali so tudi oni optlrali za Jugoslavijo, kakor zahteva minister saobračaja od primorskih Slovencev?! Kako dolgo bo trpelo #e to, da se bodo sprejemali WrangJovcl v državne službe, Slovenci odpuščali, Invalidi pa sploh prezirali? Podružnica Slovenske banke le prevzela mariborsko podružnico Zadružne baru ke Iz Splita. Pomanjkanje prenočišč v Maribora se občuti posebno hudo sedaj, ko prihajajo izletniki in letoviščarji na Pohorje. V celem mestu sta le dva dostojna hotela s prenočišči. Nujno bi bilo želeti, da se zgradi vsaj še en moderen hotel. Trgovska nadaljevalna iola se začne dna 2. oktobra. Policijski komisar pred aretacijo. Na mariborskem stanovanjskem uradu Je bil danes zelo razburljiv prizor. Neznanec Je prišel v urad ln zahteval takoj stanovanja. Na vprašanje, kdo Je, je odgovoril, da le policijski komisar pri obmejni policijski kontroli na glavnem kolodvoru ln da se pile Dušan Drekanovlč. Ko so mu pojasnili, da mu ni mogoče takoj nakazati stanovanja, Je začel upitl, da je Srb, da zahteva stanovanja in da Je žalostno, da se zanj nihče ne briga. Ker se ni dal potolažiti in se Je napram uradnlštvu izražal žaljivo, so poslali slugo po stražnika. Ker stražnika seveda ni bilo, ga je ravnatelj urada odpravil ven. Zunaj na stopnjlcah pa je srečal slugo, ki je šel medtem po stražnika In mu Je dejansko grozil. Nazadnje Je potegnil sabljo ter Je začel pretiti slugi tako, da je ta prestrašen pribežal v urad. Proti Drekanoviču se Je vložila ovadba na državno pravdništvo. — Kakor se naknadno doznava, je Drekanovlč nameščen pri obmejnem policijskem ko-mlsarijatu kot kancllst. Stanovanjski škandal. Iz stanovanja na Koroščevi ulici se Je preselil neki carinski uradnik v Celje. Svoje stanovanje v Mariboru bi bil moral zamenjati z uradnikom, ki je bil premeščen Iz Celja v Maribor. Ta pa Je svoje mariborsko stanovanje prodal za 25.000 kron drugi stranki in Je Javil stanovanjskemu uradu, da v Celju še ne more dobiti stanovanja. Mariborski stanovanjski urad pa se je prepričal, da je ta uradnik že dobil stanovanje v Celju. Neka tretja stranka je Izrabila priliko ln se je brez vednosti stanovanjskega urada naselila v to prazno stanovanje. In tako se je zgodilo, da so zvečer prišle vse tri stranke skupaj v Isto stanovanje, obstoječe Iz dveh sob. Zadnja stranka Je celo s silo, vetrlhom odprla vrata. Kako bo stanovanjski urad rešil to zamotano in kočljivo stanovanjsko vprašanje, ie ni znano. Ponarejeni petdinarskl bankovci. Mariborska policija Je prijela trgovca lz Subotice Aleksandra J., ker Je prodajal slugi Narodne banke po zelo nizki ceni petdlnarske bankovce, ki so se Izkazali, da so ponarejeni, ln sicer vseh 29 kosov. Uvedla se Je preiskava. Policija Je našla v žepu tega možakarja tudi obrtni list za trgovanje ln posredovanje z inozemskimi valutami. Naknadno pomlloščenj« kaznjencev. Iz tukajšnje kaznilnice Je bilo naknadno Izpuščenih še 16 kaznjencev, ki so bili obsojeni na smrt Med njimi se nahajajo tudi trije Italijani. Eden od njih, Freno. ]• svojča* umoril Mkesa stražnika ,y Trate Celje. Občni zbor »Godbenega društva« v Colju, kateri bi se bil moral vršiti včeraj v četrtek dne 20. t. m., se je moral vsled nastalih ovir preložiti na dne 24. avgusta. Ura in dnevni red ostaneta nespremenjena. Postaja IL varnostne stražo v Vrvar- skl ulici št 1 Je bila te dni vsled reduciranega staleža moštva ukinjena in njen delokrog prenešen na postajo I na mestnem magistratu. Prebivalstvo mesta naj se v bodoče obrača le na to. Dvojezične prijavne liste po celjskih prenočiščih, o katerih smo poročali, da so bili v zadnji seji obč. sveta predmet razprave, je policijski urad ukinil. Treba pa ja ugotoviti, da teh nemško-slovenskih zgla-silnih listkov ni Izdal pol. urad, ampak so bili zasebno izdani od celjskih lastnikov prenočišč. Dalje je policija ukrenila, da se Izdajo novi zglasllni listki v slovenskem, srbohrvatskem (v, clrllcl) ln francoskem jeziku. Precel dežja Je padlo okrog Celja v sredo. Vendar pa bi ga trebalo še mnogo, da bi sl polja in travniki nekoliko odpo-mogll v rasti od dolgotrajne suše. Strela ie udarila v nedeljo med nevihto v gospodarsko poslopje posestnika Franca Pevec v Št. Vidu pri Orobelnem. Živino so rešili, zgorelo pa je poslopje s krmo in stroji vredL Skoda znaša okrog 100.000 K. Nekatere celiske banke raznim nemškim trgovcem na njih slovenske dopise odgovarjajo — nemško. Čudimo se, da naše bankirje ni sram njih pasje suženjske uslužnostl. fimeljska rastlina v Savinjski dolini Je vsled suše zadnjega časa nekoliko zaostala v razvoju, kar se mora ugotoviti posebno pri slabejšlh nasadih. Oolding-hmelj Je v polnem cvetju, pozni hmelj pa Je pričel poganjati cvetne popke. Rastlina je zdrava in brez mrčesa. Treba bi bilo Izdatnega dežja, ki bi temeljito premočil vse hmeljnike. Koruzna letina bo pri nas po nekaterih krajih, posebno tam, kjer Je rastla bolj na suhem, vsled suše uničena. Kjer je bila sejana bolj po vlažnih legah, se bo ie nekoliko opomogla, če bo v kratkem padlo Izdatnega dežja. Sadja se po naših krajih letos precej pričakuje, kljub temu, da vlada suša. Drevje Je polno, da se šibijo veje. Nekateri so pričeli iz zgodnjega sadja že prešatl sadjevec. — Tudi po vinogradih krasno kaže ln posestniki pričakujejo obile ln dobre vinske letine. Ptuf. Gospodu dr. Pirkmajerja v album. Pretečeno nedeljo se je vršila vrtna veselica tukajšnjega »Feuerwehrvereina«. Za prireditev ste gospod doktor dobro vedeli, niste se pa zavedali, da Je ob takih prilikah v Ptuju potrebna stroga zapoved policiji, da skrbi za red ln Javno varnost. In le tako se Je moglo zgoditi, da so alkoholizirani nemški pritepenci Iz vseh kotov razbite Avstrije zamogll od 11. do 3. ure razgrajati po ulicah in izzivati s svojim zverinskim rjovenjem mirno slovensko prebivalstvo. Ni to prvi slučaj, da se Je zverinsko rjovenje vršilo doli od sodnije po glavni ulici in vseh pritikajočih se ulicah in izzivalo slovensko občinstvo. Zgodilo se Je to v poznih nočnih urah po vsaki nemški prireditvi v »Vereinshausu». In baš tl ponavljajoči se slučaji razdivjanosti izzivajoče druhall — nikakor pa ne »ovraitvo do par lojalnih Nemcev — nam Je potisnilo pero v roko, da damo duika svojemu užaljenemu čutu. Ker se taki slučaji vedno bolj Izzivajoče in vedno smeleje ponavljajo, smo primorani opozoriti na to g. vodjo okrajnega glavarstva, opozoriti slovensko Javnost na razdivjano početje nekaj sto pritepenih kla-tlvitezov, ki so priromali «em, da se najedo in napijejo, izzivajo In povohunljo. Za zahvalo nas pa blatijo kolikor vedo in znajo. Tem petelinom žilica ne di miru in ne morejo se vživeti v povojni položaj. Vsa slovenska javnost še dobro hrani v spominu dogodke v Ptuju zadnjih deset ali petnajst let, spominja se s prekletstvom na jeziku in v srcu časov stoličenja Linharta In njegovih sodrugov. Takrat nisi bil varen pred napadom na ulici ne po dnevu In ne po noči, nt v kavarni in ne v gostilni. O osebni varnost! v izključno nemških mestih se ne Izplača niti govoriti Vsak izmed nas Je gotovo bil svedok prizorov oziroma žrtev slučajev, ko nas ]• nemška sodrga Izzivala, napadla, osuvala, pretepla, nato pa pustila aretirati, da se nas je po policiji suvalo, pehalo In zmerjalo naprej. Vkljub vsemu temu pa mi danes ne vračamo milega za drago, ne želimo ln ne Iščemo maščevanja. Kot mirni in tolerantni državljan! bi se mi ne Izpodtlkall nad temi nemškimi pol-hlačniki, če bi oni ne spakovali, skrunili ln z zverinskim zavijanjem ne smeSill naše pesni, če bi ne oponašali In zlobno divje tulili vojaških koračnic ter se na tak ciničen način norčevali iz Slovencev, In iz edine sile, ki ščiti naše imetje ln naš obsto) pred zunanjimi vragovi. Vzdrževanje redu in Javne varnost! v mestu ni dolžnost našega dlčnega župana, to Je Vaša dolžnost g. vodja okrajnega glavarstva, ki Imate v to svrho dovolj močen policijski aparat. N! dovolj samo to, da ste rigorozni pri podelitvi gostilniških koncesij, potrebno Je tudi upotlti policijo k temu, da spravi na varno vse alkoholizirane razgrajače ln kričače po dnevu, seveda tem hitreje po noči, posebno pa še Izzivajoče rjoveče tolpe nemških pritepencev. V svarilo tem polhlačnikom pa povemo že danes, da ne bomo več trpeli ciničnega Izzivanja v poznih urah pod kritjem noči, ampak bomo posegli p0 gorjačah In v skrajnem slučaju po orožju, da pridemo do miru in zadoščenja užaljenega čustva- V zaščito svojega zverinstva ln drznosti se pa naj potem svobodno obrnejo do pomoči k mednarodnim tajništvom. Gosp. dr. Pirkmajerja sl pa v dobi demokratsko ustrojenega režima dovolimo opozoriti, da bo on kriv in odgovoren za to, če bomo pri prvem takem slučaju, k! bi se še pripetil, primorani h koraku samozaščite, četudi z nedovoljenimi sredstvi. Ne bomo več trpeli, da se pod kritjem noči Izziva pošteni slovenski čut ln na zloben način oponašajo vojaške naprave. Pri vsem tem pa ne bomo nehali obveščati javnosti o neredih, ki Jih s svojo brezbrižnostjo povzročujejo Javni funkcionarji. Vei bo aledllo po potrebil Dr. A. O. Pokrajina. Zagorje. Dne 20. avgusta t 1. se bodo vršile tukaj po 10. letih prve veljavne občinske volitve. Skrajni čas je Že, da pridejo novi možje, ki se bodo z energijo m z dobro voljo poprijeli težkega dela, ki jih čaka. V naši »napredni« občini ne vidimo nikjer nobenera napredka, vse spi ter Cika »Kralja Matjaža«. Volilni boj sc !e že pričel JDS stranka ima »fonde« in dela tudi s terorizmom, če treba. Neki odlični gospod te stranke je grozil nekemu obrtniku z bojkotom ln z gospodarskim uničenjem, če ne bo stranke še nadalje podpiral. Pa je čisto prav, da pride kolikor mogoče veliko število starih gospodov v novi odbor, in sicer radi tega, ker bo moral novi odbor preiskati neko zadevo Izza vojnih časov. Pri tem delu bodo lahko dajali pojasnila star! gospodje. Ml »malkontentl« gremo pa veselo v boj s čistim praporjem, brez »fondov« a z ljubeznijo do poštenega dela in do zatiranega malega človeka. Sokolstvo. Prihod češkega naraščaja. Češki narašča) pride v Ljubljano 22. t m. s posebnim vlakom ob 9. url 25 minut m se vrača 22. t m. s posebnim vlakom ob 9. uti 25 minut in se vrača 24. julija ob o. url 3J minut čez Vintgar na Bled, odkoder odide ob 19. uri v svojo domovino. Češki naraščaj na naraščajskem dneva dna 24. julija. V soboto dopoldne prispe v Ljubljano več sto naraščaja moškega In Jenskega iz Češkoslovaške republike. Naraščaj se odpelje lz Prage v petek zjutraj ob 4.50 uri. Cas prihoda v Ljubljano bode pravočasno Javlieu. Naraščaj se pripelje s posebnim vlakom na progi Praga — Jesenice — Ljubljana. V nrdeljo 23. nastopi nanščaj pri javni telovadbi naraščaja. V ponedeljek 24. zjutrtj odide na Bled, odkoder se vrne zvečer direktno v Prago. Poživljamo Sokolstvo, da sprejme naraščaj COS kar najprl-srčneje. Društva ob progi Jesenice — Ljubljana naj skrbe za dostojen sprejem naraščaja na kolodvorih. Nastanitev naraščaja v dneh 22. in 23. iunl]a 1922. Ceškl naraščaj (moški In ženski) se nastani v moškem in ženskem oddelku učiteljišča ob Resljevi cestL Na U. osnovni šoli ob Cojzovl cesti se nastani moški naraščaj sledečih žup: Beograd, Bjelovar. Kragujevac. Novi Sad, Osijek, Rljeka, Split Vel. Bečkerek, Zagreb In Maribor v skupnem Številu 388. Na srednji tehnični šoli ob Aškerčevi cesti se nastani 445 moškega naraščaja žup: Celje, Ljubljana in Ljubljana I. Na I. mestni deški osnovni šoli (Komenskega ulica 19.) 472 moškega naraščaja Žup Kranj In Novo mesto. 2enskl naraščaj bo nastanjen: v šolah na Vrtači (Erjavčeva cesta 19 in 21) Župl Celje in Ljubljana L v skupnem številu 387. V Št Jakobski dekliški In meSčanskl šol! župe: Beograd, Bjelovar. Kragujevac, Novi Sad, Osijek, Rljeka, Split Zagreb in Ljubljana ln Kranj v skupnem številu 524. V realki se nastani 198 ženskega naraščaja žup Maribor In Novomesto. V tem poslopju bodeta pripravljeni tudi 2 sobi za rezervo. Br. člani in s. članice stanovanjskega odseka imajo bit! navzoč! pri prihodih posebnih vlakov, pri normalnih vlakih pa pričakujejo naraščajnike In Jih odvedejo v poslopja, namenjena za prenočišče br. načelniki ln člani onih stanovanjskih pododse-kov, v čegar stanovanjsko področje spada poslopje, ki bode določeno za nastanitev. Člane stanovanjskega odseka bo spoznati po odznaku: Zeleni trak na levi roki t napisom: »Stanovanjski odsek«. V ostalem se opozarjajo br. spremljevalci In s. spremljevalke naraščaja na navodila stanovanjskega odseka za dan naraščaja, ki so izšla v Sletskem Vestniku it 9. Naraščajev dan. Povodom poseta bratskega češkoslovaškega In Jugoslovanskega naraščaja v Ljubljani v dneh 22. In 23. julija 1922 priredi zletni odbor JSS za naraščaj dvoje predstav v dramskem gledališču m mladinski koncert v dvorani »Filharmoničnega društva«. Pri prireditvah sodelujejo: koncertna In operna pevka sestra Pavla Lovšetova, vokalni kvartet »Primorje« to so gg. Banovec, Pečenko, Rajer In Zupan dalje »Šentjakobski gledališki oder« in bratski »Dramatični odsek Sokola na Viču. V soboto se igra veseloigra »Snegulčica in škratje«, v nedeljo pa narodna Igra »Deseti brat.« Mladinski koncert se vrši v nedeljo ob pol desetih zvečer v »Filharmoniji.« Podrobni spored teh prireditev se naznani tekom tedna. Cene vstopnicam za naraščaj so sledeče: sedeži v ložah in parterju po dva Din, ostali sedeži In stojišča po 1 Din. pri koncertu pa so sedeži po dva Din In po 1 Din 50 para ter stojišča po 1 Din. Vstopnice se dobivajo v predprodaji pr! br. Vrečarju v Prešernovi ulici, trgovina »Zadružne tiskarne« ter na dan prireditve pri Dlagajnl dve url pred pričetkom predstave odnosno koncerta. Brate In sestre vodnike naraščaja prosimo, da zbero pri svojem naraščaju zneske za vstopnice, da sl nabavijo pravočasno vstopnice in da privedejo korporativno naraščaj k predstavi odnosno koncertu. Pred vstopom se Je Javiti lednemu Izmed rediteljev, da odkiže prostore. Te prireditve so predvsem namenjenene našemu naraščaju, zlasti br. gostom, vendar pa vabimo tudi drugo občinstvo, da posetl po možnosti te prireditve. Zdravo! — Prireditveni odsek. Sokol II. v Ljubljani poživlja svoje člane, da se redno udeležujejo redovnih vaj, ki se vrše vsak četrtek ob 19. uri na realki. Vežbanje v redovnih vajah Je obvezno za telovadce ln one člane, ki imajo kroj. Vsak telovadce In one člane, ki Imajo kroj. Vsak ,član, ki obiskuje redovne vaje dobi o obisku posebno potrdilo, brez katerega ne bo nihče prlpuščen k slavnostnemu sprevodu dne 15. avgusta 1922. Vsi bratje naj sl pravočasno opremijo kroj po predpisih Sa-veza In sl preskrbe novi trak * društvenim In Župnim Imenom. Nesreča na sokolskem iletnem telovadišču. Nekateri časopisi so prinesli pod tem naslovom razburljive vesti, da se le oo-drla v nedeljo na telovadišču tribuna. Te vesti so Popolnoma neresnične in pretirane, ker se ni podrla niti ena tribuna, temveč Je vihar podrl le dekorativno steno med «Pav^fonoma. Stena še ni *ic^ v« «H in. Potrjen« ter so v tr&-nutku. ko se le podrla, delali na njti delavci tesarji. Z ozirom na to so različne vesti, da so biil na tej podrti steni gledalci, popolnoma Umišljene ln neresnične. Nesreča se ni zgodila cobena. razven majhnih prask, ki Jih Je zadobil brat Rožič, ki pa nima nobene težke poškodbe. Spors in fturisfclka* Lahkoatlctlčnl tccctfns S. K. Primorja v Ljubljani S. in 6. avgusta. Ob otvoritvi novega nogometnega to lahkoatletičnega igrišča priredi S. K. Primorje v Ljubljani lahkoatletlčnl meetlng za vse klube jugoslovanskega športnega področja. Ker zavzema lahkoatletlčna sekcija Primorja prvenstvo Slovenije, pomeni ta meeting obenem merilo moči domačih ln ostalih klubov z lahkoatletičnlml uspehi slovenskih športnikov. Po dosedanjih poročilih bo zunanja udeležba zelo Številna, tako da bo meeting tudi v tem oziru zbral na polju najboljše Jgoslovanske tekmece. Meeting bo razdeljen na dva dneva. V soboto, 5. avgsta popoldne ob 5. uri se bodo vršile nastopne tekme: 1. tek na 100 m. 2. tek na 60 m za dame. 3. tek na 200 m. 4. met diska 5. finale 100 m. o. finale 60 m za dame. 7. met krogle, 8. skok v višino brez zaleta (gospodje). 9. skok v višino brez zaleta (dame). 10. skok v vlJtoo z zaletom (gospodje). 11. skok v višino z zaletom (dame). 12. štafeta 4 X 100 m. 13, staleta 4 X 60 m (dame). V nedeljo, 6. avgusta popoldne ob 5. url se bodo vršila nastopna nadaljevanja lahko-atl. meetinga: 1. tek na 200 m. 2. tek na 200 m(dame). 3. tek na 3000 m. 4. skok ob palicL 5- skok v daljavo z mesta (gospodje). 6. skok v daljavo z mesta (dame). 7. skok v daljavo z zaletom (gospodje). 8. skok v. daljavo z zaletom (dame). 9. finale 200 m. 10. met kopja. 11. tek na 400 m za gospole, 12. tek na 400 m za dame. 13. pešhoja na 6000 m. Prijave naj se pošiljajo na g. Vinko Slamič, Ljubljana, Mestni trg 11. Prijavnina znaša za osebo 5 Din, za točko 3 Din, za štafeto 10 Din. Darila se bodo ratdeljevala prvim trem najboljšim tekmovalcem vsake posamezne točke, klubu, ki postavi največ tekmovalcev in klubu, ki doseže najvče točk. — Nov planinski dom na Vršiču. Kakor znano, Je po razmejitvi Italiji pripadel »Dom na Vršiču«, ki ga Je Kranjskogorska podružnica kratko časa pred Izbruhom svetovne vojne postavila. Vsled zasedbe po Italijanih, ki so tam nastanili svojo finančno stražo, smo izgubili to lepo planinsko postojanko. Da se nadomesti ta Izguba, Je sedaj Slovensko planinsko društvo popravile fn povečalo Erjavčevo (prej Vossovo)! kočo, ki leži na prijaznem hlomcu tik pod sedlom Vršičem. To kočo, ki Je bila popolnoma Izropana, Je čisto na novo opremilo In napravilo lz nje nov udoben planinski dom- Koča je otvorjena In z vsemi potrebščinami založena. Oskrbnica Je ga. žmitko. va Iz Javornika. Erjavčeva koča Ima veliko kuhinjo z novim štedilnikom, prostorno obednlco in lepo verando ter šest ločenih spalnih sobic z 11 posteljami In tri skupna ležišča. Njena lega je naravnost divna. pogled po obkoljujočih Jo grebenih Mojstrovke in Prisojnika ter v dolino Plinico in Krnico in na onstran dvigajočo se skupim* Škrlatice je eden najlepših razgledov v naših Alpah. Tura je lahka, ker vodi Is Kranjske gore do koče znamenita cesta, Id se le med vojno napravila do vrha Vršiča ln v Trento. Iz Kranjske gore Je le tri ur« hoda. Ta novi planinski dom bo Izhodišča za zanimive ture na Prisojnik. Mojstrovka In Razor in za prehod čez Rupe v dolina Planico ter na Jalovec. Laška finančna straža pri posetu vrhov ne dela ovir. Kakoti slišimo, priredi Slovensko planinsko društvo tud! slavnostno otvoritev te svoje nove planinske postojanke. Hertha (Dunaj) v Zagrebu. V sobotni fn nedeljo. 22. in 23. t m. gostuje v Zagrebu proti Oradjanskemu prvorazredno danajsko moštvo Hertha. Split—Sarajevo 2:0 (O.H). GledaliSSe In glasba. Šentjakobski gledališki oder t Ljubljani. Vstopnice za »Desetega brata« v ned#-Ijo 23. Julija ob 8. zvečer v dramskem gledališču se dobe v predprodaj! v trgovittf Tiskovne zadruge v Prešernovi ulici, at S šentjakobski knjižnici. Id Oblasnl Savet dobrovoljaca a Zagrt* bu Izdat če za 1923 godlnu svoj veliki narodni kalendar »Jugoslavija«, koJI Je proilt godine gvojom opremom i sadržajem po* budlo veliki Interes u sv!m slojevima našega naroda. Nljedan kalender u državi ulje rasprodan u tolikome broju u kollkom ]• rasprodan naš kalendar »Jugoslavija«. Kalen dar za 1923. godlnu bit če Ispunjen sa naj-boljlra člancima naših poznatih nacionalnih i kulturnih radnika, a tehnika kalendar bit če prvoklasna. Najznačajnije slike Iz borbi za naše oslobodjenje i ujedlnjenje ukraslt te »Jugoslavlju.« Cijena če biti nešto veča !& 0 čemu čemo u novlnama objaviti, — Tko želi oglas u nalom kalen* daru, neka se požurl do kraja ovoga m Je* secit Narudžbe šalju te na adresu Saves* u Zagrebu. Odbor. Društvene vesti. .... napr. slov. akademikov v Celju sklicuje na dan 23. t m. ob 9. url dopoldne svoj redni občni zbor. ki se vrši v klu-J Pnutorih Nar. doma v Celju. Dnevni red: 1. Cltanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo odbornikov. 4. Poročilo revizorjev. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev novega odbora. 7. SlučaJnosU. — Vabimo vse klubove člane jn gg. starešine, da se občnega zbors udeleže. — Odbor. V soboto dne 22. avgusta se vrl! sestanek vseh stavbenih delovodij v gostilni »Zlatorog« točno ob 8. url zvečer. Ker Je zeloi važno se prosi ca čim večji obisk. — Pripravljalni odbor. Ustanovni občni zbor tambaraškega društva »Mladost« se vrSl dne 29. t m. r gostilni Fr. Breskvarja, cesta na loko In sicer točno ob 8. zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in nagovor. 2. Odobr*-nje pravil. 3. Volitev predsednika ln odbo ra 4. Slučajnosti. Podružnica Jugoslovanske Matice t Višnji gori priredi v nedeljo dne 23. trn* ob 3. url popoldne poučno predavanje o Jo-lijskl krajini in Koroški s akloptlčuml sil* kiunl. E. GABORJAU: Z!oan v Orcivaiu. (Dalje.) Plakal je. V njegovi duši se je porajalo tisoč spominov izza Laurencinih deilnskin let. Zdelo se mu je, da je bilo vse to še včeraj. »O dete,« je povzel, »zakaj si se zbala zlobnega, hinavskega in posmehljivega sveta? Saj bi bili šli drugam. Odložil bi bil županstvo in ostavil Orcival. Naselili bi se daleč kje v drugem koncu Francije, na Laškem ali magari na Nemškem. Z denarjem je vse mogoče. Vse ... ne! Milijone imam, a moja hči je šla v smrt.« Ihtenje ga 3e dušilo. Skril je obraz med dlami. »In ne vedeti, kaj je ž njo!« je nadaljeval čez trenutek. »Strahota! Kakšno smrt si je izbrala? Joj, hčerka, ti, ki si bila tako lepa! Se 11 spominjate, doktor, in vi, Plantat, njenih krasnih las, ki so se vili okrog vedrega čela, njenih velikih, nežnih oči in njenih dolgih, temnih trepalnic? Njen smehljaj je bil solnce mojega življenja. Tako zelo sem ljubil njen glas in njena sveža usta, ki so me vsako jutro glasno poljubljala na obe lici. ,Vse to je mrtvo, je izgubljeno! Niti tega ne vem, kaj se godi ž njenim truplom. Ce pomislimo, da morda gnije na blatnem dnu kake reke — tako, kakor so davi našli truplo grofice Trčmo-relske! Ta misel me ubija. Moja hči! Daj, o Bog, da jo morem gledati vsaj še uro, vsaj še minuto da vsaj pritisnem na njene mrzle ustnice svoj poslednji poljub!« To ni bil več tisti, ki je stal še nedavno med vrati val-leuilluskega gradu in stresal svoje piehko besedičenje med or-civalska zijala! Gospod Lecoq se je že nekaj hipov boril z debelo solzo, ki mu je silila v oko. In Letoq je vendar stoik po poklicu! Ko je začul te obupne besede nesrečnega očeta, se ni mogel več premagati. Ne trudeč se, da bi prikril svojo ganjenost, je stopil iz sence, v kateri je stal dotlej, ter rekel gospodu Courtoisu: »Jaz, Lecoq, član tajne policije, vam dam svojo besedo, da nademo ruplo gospodične Laurence.« Nesrečni župan se je krčevito oklenil te obljube prav kakor utopljenec travice, ki plava v dosegu njegove roke. »Da!« je vzkliknil, »najdemo ga, kaj ne? Vi mi pomorete.. Saj pravijo, da policiji ni nič nemogočega, ker vse vidi in vse ve. Dognati moramo, kaj se je zgodilo z mojo ubožico . . .« Tako govoreč je stopil k detektivu in ga prijel za roke. »Hvala vam,« je povzel, »vrl človek ste! Slabo sem vas sprejel poprej in napak sem vas sodil v svojem bedastem napuhu; odpustite mi to! In hvala vam, še enkrat hvala! Videli boste, da naš skupni trud ne bo neuspešen. Ako treba, spravimo na noge vso policijo in prevrnemo vso Francijo. Naj stane, kar hoče; saj imam milijone — vzemite jih! . . .« Njegove sile so bile pri kraju; omahnil je in se zrušil ves iznemogel na kanape. »Zdaj ne sme več ostati tu,« je zamrmral doktor Gendron očetu Plantatu na uho. »Leči mora: po takšnem razburjenju ne bi bilo vnetje možganov prav nič čudnega.« Mirovni sodnik je takoj pristopil h gospe Conrtcisevl ki je še vedno visela v svojem naslanjaču. Bila je tako pogreznjena v svojo bol, da se je zdela slepa in gluha. »Milosdva!« jo je ogovoril. »Milostiva!...« Zdrznila se je in vstala, zmedeno strmeč v sodnika. »Jaz sem kriva,« je dejala, »vsega sem kriva jaz. Mati mora čitati v srcu svoje hčere kakor v odprti knjigi. Jaz nisem vedela za Laurencino skrivnost; slaba mati sem.« V tistem hipu je pristopil tudi zdravnik. »Gospa,« je izpregovoril z zapovedujočim glasom, »treba je pregovoriti vašega soproga, da leže brez odlašanja spat. Njegovo stanje je tako resno, da potrebuje neizogibno nekoliko počitka.« »Oh, Bože moj!« je viknila nesrečna žena in zvila roke, »ob, Bože moj! . . .« Strah pred novo nesrečo ji je vrnil prisotnost duha. Poklicala je služinčad, ki je odvedla gospoda Ccurtoisa v njegovo sobo. Gospa Courtoiseva je krenila za njim in doktor Gendron jo je spremil. V salonu je ostalo samo troje ljudi: mirovni sodnik, LecocJ in »padar« Robelot, ki je slonel še veduo za vrati. »Uboga Laurence!« je zamrmral stari sodnik. »Nesrečno, pomilovanja vredno dekle! . . .« »Zdi se,« je rekel policijski agent, »da je njen oče 5® vrednejši pomilovanja. Takšen udarec je v njegovih letih usoden. Naj se obme kakorkoli, njegovo življenje je strto.« »Slutil sem vse to,« je povzel mirovni sodnik. »Nekaj mi je govorilo, da se bliža današnja nesreča. Jaz edini sem ugenil Laurencino skrivnost — le žal, da je bilo že prepozno.« »In niste poizkusili « »Kaj naj bi poizkusil? V tako kočljivih zadevah, ko visi čast ugledne rodbine na vsaki najmanjši besedi, je treba velike opreznosti. Kaj sem mogel storiti? Posvariti Courtoisa? Za vse na svetu ne; sicer pa mi niti ne bi verjel. On je izmed tistih ljudi, ki si ne dado ničesar dopovedati; le sirova dejstva Jih morejo izmodriti.« »Mogli ste se obrniti naravnost do groia Tršmoreiskega.«. »Grof bi utajil vse. Vprašal bi me, s kakšno pravico se vti« kam v njegove stvari. Vsak najmanjši korak je mogel povzro^ čiti le moj popolni razdor s Courtoisem.« »A dekle?« Oče Plantat je globoko zavzdihnil. •*,, »S težkim srcem, ker mi je zoprno drezati v tuje posle, sem ji nekoč namignil o tem.« »In kaj vam je rekla?« »Ničesar ne. Smejala se je in šalila, kakor se smejejo In šalijo ženske, ki hočejo utajiti skrivnost. Od tistihdob je nisem več mogel ujeti na samem, čeprav sva se videla vsak dan. Pogosto je hodila plenit moj rastlinjak. In nisem ji branil pu-? stošiti svojih najredkejših petunij — jaz, ki še papežu ne bi dal cvetlice! Bil sem takorekoč njen vrtnar. Da bi ustregel nji, sem si napravil zbirko vseh žlahtnih vrst vresja. Njene cvetlične košarice sem polnil jaz.« Sodnikov izraz je bil tako nežen, da se je Lecoq, ki ga je skrivaj opazoval, hudomušno namrdnil. * Oče Plantat je hotel baš nadaljevati, ko ga je zmotil glas, iz veže. Ozrl se je In zagledal mazača Robelota. (Dalje prih.) Otvoritev novega šahovskega lokata. Ljubljanski šahovski klub je v soboto 15. t. m. otvoril ob udeležbi številnih članov in v navzočnosti častnega člana in svetovnega šahovskega mojstra inž. dr. Milan Vidmarja, svoj nov šahovski lokal (popolnoma separirana zadnja soba v Narodni kavarni), ob kateri priliki je imel klubov predsednik Bogo Pleničar sledeči otvoritveni govor: V imenu Ljubljanskega šahovskega kluba Vas najlepše pozdravljam ob otvoritvi novega šahovskega lokala, našega doma, ki naj bo posvečeno večnolepi šahovski ideji. Šahovska steriliteta je v Ljubljani sicer zelo močno razvita, vendar ni nikjer pra- vega zatočišča vseh šahistov, kjer bi se zbirali k družabnemu in skupnemu delu za povzdigo šahovske umetnosti. Ljubljanski šahovski klub, ki je prvi in edini dolžan faktor skrbeti za družabno šahovsko življenje je v zadnjem času, zlasti med vojno močno financijelno oslabel, da si kljub najboljši volji vseh članov ni mogel dobiti lastnega klubovega lokala. Vladajoča stanovanjska mizerija je prisilila šahiste, da so si po raznjh ljubljanskih kavarnah iskali kolikortoliko skupnega družabnega šahovskega življenja. Kavama Evropa, ki je bila do sedaj nekak centrum zbirališča ljubljanskih šahistov je služila obenem tudi kot klubov lokal. Lastne sobe nismo imeli; bili srno raztreseni med kavarniškimi gosti, vsled česar }e bilo vsako skupno in smot-reno delovanje med člani izključeno. In posledice so bile, da so se — od teh žal zelo močni — šahisti, porazgubili po drugih ljubljanskih kavarnah, ki so jim bile iz kateregakoli vzroka ljubše in pripravnejše. Ostalo je sicer še nekaj starih igralcev, ki pa tudi pri vladajočih razmerah niso mogli delovati na to, da obdrže šahiste skupaj. Od tod tudi vzrok, zakaj število članov našega kluba pada mesto narašča. Pa šahovski klub, ki je stremel z vnemo vedno za zbil žanje ljubljanskih šahistov, je prebolel tudi te zadnje In menda najtežje čase In je z pridobitvijo vendar le pripravnega šahovskega doma, s posebno separirano sobico v tej kavarni dobil novo in trdno upanje, da se bo sedaj šahovsko življenje v Ljubljani razvilo v skupnem domu do one stopnje, ki jo predvsem zahteva rezidenca Slovenije. Sram nas je bilo skoraj, ko smo obiskali naš mladi bratski klub v Šiški, ki ima krasen klubov lokal, v kate- rem vidiš pravo šahovsko ?.ivljenje. Predvsem bi si želeli novincev, katere bi uvajali naši člani z veseljem v lepo šahovsko umetnost. Dobrodošli pri nas vsi, ki simpatizirajo s šahovsko idejo. Dragi prijatelji! Pripeljite s seboj vsak vsaj enega tovariša, opišite novincem krasoto šahovske igre, ki jim bo nudila ne samo razvedrila, ampak obenem tudi lep študij. Z mislijo si zidajmo svojo usodo. Kako lepo pravi pesnik Zupančič: »Srečen je človek, ki misli, kajti le njemu se odkrivajo večni zakoni in večne ideje, le on se odtegne dalj časa svoji materijelnostl in pozabi, da je ubog človek.« Dajmo pričeti ob šahovski deščici resen boj proti hazardnim igram, ob njej naj se goji poštena zabava in prijateljsko roko v roki naj gleda vsak tudi za prospeh šahovskega kluba. Največji šahovski heros Paul Morphy je dejal v svojih spisih o šahu: »Lassen Sie das Schachspiel den Kartentisch verdrangen und Sie wer-den einen grossen Aufschwung in dem sitt-lichen Fortschritt der Menschheit gewah-renl« V trdnem upanju, da se bo v tej sobici šahovsko življenje razvilo v močno šahovsko organizacijo, Vas zagotavljam, da b6 odbor po svojih, v začetku sicer skromnih sredstvih, zastavil vse svoje delovanje si dobrobit članov in prijateljev šaha. . Zahvaljujem se Vam iskreno, da ste nas obiskali na našem otvoritvenem večeru in v upanju, da nas bodete redno obiskovali, končam svoj govor z vzklikom: Živela šahovska misell Vse barvne trakove. €@, LJubSJana. |S—“ SMILIL3 OGLAS! M PRODAJA: 'ŽENSKA URA z zapestnico, Uhane, ženske ševro čevlje (nizke) in 1 moška suknja, jkoro nova. Na ogled Kopitarjeva ulica 1._____139 KLAVIR BOsendorfer, popolnoma ohranjen in 5 zvezkov Valvasorja. Sp. Šiška, drž. bar VH./33.__________138 LEPO POSESTVO, 3 — 4 Joh, dve poslopji z rodovitnim poljem, travnikom In jadonosnikom. Vpraša naj «e pri Anton Mecenovič v Budini 23 pri Ptuj«. Cena K 800.000.—. 134 KONTORIST1NJA. samostojna slovenska in nemška, korespondentinja, izurjena strojepiska in stenograiinja se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji za tovarniško podjetje v Ljubljani. Prednost imajo absolventinje slov. trgov, šole. Ponudbe pod »Samostojna pisarniška moč 200« na upravni-štvo tega lista. __________124 AVTO za skupno potovanje po Jugoslaviji je z 40% stroški auta na razpolago za 1 potnika kolonijalne branže. Reflektantje (realnih tvrdk) naj podajo ponudbo lia »poštni predal 113 v Ljubljani.« 131 HIŠA Z GOSTILNO In vsa oprava, zraven nekaj posestva. Cena 300.000 din. ._____________________ 115 DVONADSTROPNA HIŠA v Šiški. Poizve se pri Anton Valjavec, gostilničar, Sp. Šiška 87. Istotam se »prejme tudi natakarica. 121 RADI SELITVE vila na deželi tik kolodvora s krasnim cvetličnim, sadnim ln zele-njadnim vrtom. Zamenja se ttidi z malo hišo v Ljubljani. Vpraša se pri dr. Raznožni-kn, Vel, Lašče. 132 KUPI: OPRAVA za spalno in Jedilno sobo, dobro ohranjena. skoro nova. se kupi. Reflektira se samo na pr vovrstno najfinejšo izdelavo in les. Ponudbe pod šifro: »Oprava 50« na upravni-Stvo tega lista. 123 SLUŽBE: S PREJMEM takoj več zanesljivih slikarskih in pleskarskih pomočnikov proti <3obri plači. Stojan Holobar, slikar, Celje, Kralja Petra cesta 10. 141 vec, Celje. Nastop po dogovoru. 136 STROJNI MIZAR, pošten, zanesljiv. samostojen, se sprejme pod ugodnimi (pogoji. Ponudbe je poslati na upravo pod »mizar«. 135 KORESPONDENT, izvež-bana, zanesljiva ter samostojna moč, spreten strojepisec in stenograf, se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani. Istotam se sprejme tudi pisarniški praktikant. Ponudbe pod »Korespondenca 350« na upravništvo tega lista. 125 mZHO: IŠČEMO PRENOČIŠČA za delavce. Pojasnila se dobe pri anončni družbi Aloma Comp- v Ljubljani, Kongres-nl trg 3.____142 Več|e množine prvovrstnega splitshega portiand cementa na razpolago pri tvrdki: IH. PETRJC. L3U3L3AMA, skladišče BALKAN. Parketne deščice iz slavonskega hrasta, strCia topkettei esment dobavljam v vsaki množini najceneje. I. Jugoslovanska tvornica Saku la jos. n. poh L3UBL3ANA Gradaika at. 22 - Telet. 513 Sokolske peMiine za člane, članice in naraščaj kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka A.&E. Skaberne Ljubljana, Mesini trg 10. KONCESIJO dam v najem ali vstopim ko>t družabnik z gospodom, ki ima lokal za gostilno. Ponudbe pod šifro kompanjon« na upravo lista- _____ MO NOVO RAZBITO KUHINJSKO POSODO iz stekla ali porcelana, luknjičaste lonce Iz kovine in druge predmete kita samo Diamantni prašek. Zavitek zadostuje za 12—15 popravil. Dobi se v drogerijah ln trgovinah. Cena v detailu 3.— Din, trgovcem popust. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo Anton Kovačič, Ljubljana, Metelkova ul. 3. 133 svinjsko mast I* solleno slanino 8a salamo prvovrstne tovarniške izdelke dobavlja stara špecifalna veletrgovina Mio Schmidlin, Zagreb, Preradovlieva ulica 24. Zahtevajte cenikeI Zahtevajte cenike! Mtrisn z vin v Meni sprejme dobro izvežbanega POTNIKA nastop takoj.— Prošnje, opremljene z dokazili v sposobnosti in zahtevkom plače je nasloviti na upravo ^Jugoslavije" pod ^Sposoben potnik" DVA KORESPONDENTA s trgovsko ali bančno prakso, jiopolnoma zmožna angleščine. slovenščine in nemščine Išče za takojšnji nastop rudniško podjetje v Sloveniji. Ponudbe i navedbo zahtevkov pod »Rudnik« na upra- ,Yo lista_______________137 MAGISTRA in starejšega asistenta išče lekarna Posa- l M, (L II © © : : ZAGREB 3 Mazuraničev trg 3 Brzojavi: TRANSOUGO. 27-60 Telefon 27—60 PODRUŽNICE: BEOGRAD, Relllna ul. Z IZPOSTAVE: OSIJEK. Široka ul. 8. SUBOTICA kod Plukovlt I drug I SKOPLJE. Stalno sortirano skladišče: traverse, železo, žeblje, apno, cement, gips, trstiko, žico, deske in ves gradbeni materijah •• I! Spisal sem knjigo, da z njo pokažem milijonom bolnikom edino možno pot k ozdravljenju. Ta svet ne stane niti vinarja ter ga pošljem vsakomur, ki se čuti bolnega, nerazpoloženega ali obupanega — zastonj. Ta knjiga je produkt 50 letnih študij in 50 letnih izkušenj, ter vsebuje zelo mnogo praktičnih slučajev in dovolj dokazov prvih učenjakov. KDOR SE HOČE REŠITI naj se ravna, po mojih načelih, ki so pomagali že tisočim in tisočim, najsi so nastale te bolezni vsied skrbi, prenapomosti ali LAHKOMISELNOSTI IN NEZMERNOSTI. Vsem tlačenim in dela nezmožnim brez samostojne energije pokažem pravo pot za okrevanje živčnobolnih, fizično in duševno šibkih, glavobola in drugih bolečin. — Pišite še danes dopisnico in zahtevajte zastonj, franko MOJ KAŽIPOT. Dopisnico naslovite na: E. Pastem!!, Berlin MO., JMaelrcliplatz 13, HM. 10. mite parad JUBOSL«"! NalvečJI davki, katere plačate Vam nastanejo, ako n« Sledate na to, kje nakupujete, zgubite enar In Imate poleg tega večkrat le sitnosti. Poskusite enkrat z ilustrovanlm katalogom tvrdke H Suttner (Imetnik Henri Maire) v Ljubljani, Mestni trg 8. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, *pe-cijalne znamke „IKQ’* Iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure. svetilne In stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna In birmska darila !n vso drugo zlatnino In srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroje, steklorezce, doze za tobak, svalčica In smodke, nažigače in denarnice kupita dobro In ceno pri tvrdki: H. Suttner (Imetnik Henri Maire) v Ljubljani št 8. ®o® ©©©©©©©o©©©© Po^or kapitalist^ in lesni industrijci! 1------------------————m—mmm Na novo zgrajena, moderno opremljena psraa žaga in tovarna gašenih Ž@S3iiJ©W se v ponedeljek, dne 24, t. m. na prostovoljni javni dražbi z vsem inventarjem in zalogo proda. Dražba se vrši ob 14. uri na licu mesta* Izklicna cena 500.000 Din. Natančnejša pojasnila daje ,Zora*, lesna industrijska družba in tovarna lesenih žebljev v Črnomlju, Slovenija. ©e©«©©®©®®©® ©@® ••••©••••••«* «©©•< *©©© ?«©©< »©••©< Zvezni tiskarna in isnjigarna V UUBUANI - Wolfova ulica štev. 1. Poštni predat 74. :: :: :: :: :: Telefon 359. Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo. Zahtevajte proračun! Točna postrežba! t & © I »••©< ••• Olavnl ln odaovomi urednik £orko fakin. Izdaja »JusosJov. novinsko