gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.: za polleta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. ; Feéa} XIII. Lj ub i; aai saboto 15. septembra 1855. List Dober gospodar hlevii nice v-se poserka da će živina nima dovelj nastelj Pod tem nadp boj se je bravci naši, ki se pečajo pravljenega, da pila in če gospodar nima hleva tako j se stékala kam s kmetijstvom, kaj povedali, n a j berz kak naj ne pričakovali, da jim bomo vov in se pogublja po dvorisih in ulicah v • • i v , • i-« • i t u /v^ ^ ^ ___ ____® ^ ^ L ^ __• ____j. i •_ skupaj, teće iz hle glestajo v hlevuinkako Res je 5 strežejo, ali kako naj bo hlev napravljen se živina zdrava v njem ohrani itd. Al od tega ne bomo tukaj ničesa govorili da pri do njega in stanjša naj da scavnica skodui al temu je lahko Tudi 9 se z vodo, in vse te rastlinju, če čista pomagati; zmeša škode se ni bati. je treba, preden Po takem bojo morebiti mislili, da bomo od gnoja tako rekoč enmalo zavrè in gnjit se scavnica s pridom rabi zacne taka kaj novega jim povedal., «. mu. um ^^ « govorili. Kaj nek bo to, kar bomo danes slisali? tudi od tega ne bomo potem dobra. Spozná se pa, da je izvreia, več penj poverh. Taka zavrela scavnica tekne da je ce nima Nekaj bo, česar dosihmal v „Novicah na drobno razložili, ceravno smo sploh že marsikaj o tem priporočevali — in to je od živinske scavnice. Ako pogledamo v naše hleve ali če se ozremo tudi še nismo sadežem, na njivah in senožetih in povsod _ - . i 1 i 1 «I V, . 9 * treba, rodovitnost hitro pospešiti 100 funtov scavnice ima okoli sebi; kdor hoče iz scavnice tečno 5 kje m je funta gn v po vaséh in vidimo kak se razteka po ulicah nas mu delu scavnice pnmesa misel obhaja, da kaj tacega bi se vendar ne vidilo 1 i • v • 1 à 1 • 11 • • • _ 1 _ I p gnojilo narediti, naj ri dele gipsa ali 80 centov take mešanice je dovelj oral njive ko bi naši kmetovavci od Tcraja vsi pravi zapopadek dobro pognojiti in toliko zaleže kakor 10 voz živin od živinske scavnice imeli. Bomo tedaj od te kaj bolj skega gnoja, natanko govorili Za polj živinska scavnica taka dobrota da bi je pri pametnem gospodarji gotovo nič v zgubo šio 5 ak to on vedil tolik d Gospodarske skušnje Paša za čbele. kot vès drug gnoj. Po preiskavah učenega dr Stockhardt-a ima scavnica vse naše domaće živine Da cvetè j «»j vi vuv luvu iiuMviujuj uonv i ULI o paou , j neki čbelar v Freilandu mesca velicega serpana (au čbele zgodaj spomladi preden še tako drevj one méd naberajo, oskerbel s pašo le prešičja ne veliko več rodovitnega gnjile v je funt (ali 1 libra^ ima d v akr at ali celó 9 sebi. krat več rodovitne močí v sebi kakor 1 funt gnoja zakaj v scavnici raztopljeni gnjilčni deli veliko hitreje in raje gnjijejo kakor enaki deli v gnoji, ki se le gusta) lanske leta bsejal njivo zraven čbelnjaka z geršico, in prav dobro jo je opravil; večidel so mocnější panj celó čez cent aga! po 60 do 80 funtov 9 eden 9 Rodovitnost likola samozernca. žola, ki Gosp. dr. Orel nam je te dní podal cel germ těžko razkrojijo. Po tem se tedaj lahko zapopade zakaj ona hitrejše svojo moč na njivi pokaže kakor gnoj- Zraven gnjilca pa ima scavnica tudi lugastih solí v sebi, ktere pospešujejo rodovitno moč. V dru- ímenujejo. ^ma v<* — m m gem gnoji pa je v primeri le malo teh lugastih stvari, šteli smo jih pošteno 514. To je pač rodovit je izrastel iz enega žerna tegaližola V i m TT « » —— ki ga navadno samozernec. po nemški „Hundert fur Eine" Strokov nismo šteli žerna pa m na Se ena poseb da scavnica kónj, goveje živine, ovác in koz vse tište živině lastnost živinske scavnice je, spíoh Ker gosp. dr. Orel hvali ta fižol, da s e b n o trona) v tib 1 j e in p 5 ktera se od rastlin v • z1v1 5 ima ko tacih st sebi po kterih poseb (gnjilca, kalija in na- kmetijske družbe, nost, da je kaj ! je tudi prav dober, je vreden, da se obilo zaplodi po deželi. Kdor ga hoče viditi, ga lahko vidi v pisarnici d tej oberne na gosp. dohtarja; nadjamo kdor ga pa želí saditi, naj se manj 9 se, da ga ima kaj kterih se delajo semena. Iz tega vsak kmetovavec lupinic. lahko spozná, za ktere setve je scavnica posebno tečna. tacih (rudninskih), iz odveć za prodaj. Fižolček je drobán, bel in tankih Železni vit rij o l zoper v raněni prisad. Memo druzega gnoja, ki le počasi razpada in se počasi sparstenuje, ima scavnica to prednost da t hitro naganja rast, ker se gnjilični deli, kterih obilo v sebi ima, hitro spremenijo v am on jak. Naj več gnjilca v sebi pa ima človeška scavnica. funt človeške scavnice ima toliko gnjilca v sebi da en funt pšenice po njem zraste. Ravno te sku Gosp. W. Reidemeister v Petrogradu na Rusov skem priporoća železni ali plavi vitrijol zoper vrančni prisad ali čerm. Raztopi se te soli, ktera ni draga in se dobiva v štacunah, v vodi um»a iu ot/ uuui v a v oiav^uuaii, v v umi, ivi živini za pijaco daje. Koliko? ni povedal 9 rebiti kaka 2 lota na poln skaf vode. 9 se bolni mo šnje so tudi učile da ■ • i« ^ j /» « « •■ Kemijski pomenki za vsakdanje življenje tkrat več gnjilca v sebi, kakor 1 funt kravjeka Ali ni tedaj škoda, da večidel kmetovavcov tako , ki ga jim scavnica po malo porajta veliki dobiček nuja če ? Al si prizadeval dovitne vode ne us ne bilo v velik prid vsacemu gospodarj 9 da ? 9 mu nobena kapljica te ro Gnoj večidel en del scav Po J. Fausten-u spisal J. Pavalec. Kaj se godi, kadar kaka stvar gori. (Konec.) V vsakdanjem življenji posebno pri gospodarstvu je terdi les, namreč hrastov, bukov, brezov in jelspv bolj — — obrajtan kakor mehkt. Naravoslovje pa nas učí, da ravno mehki les, posebno sinrekov in jeiov već toplote daje. Ali s tem, kar smo že gori ćoii, to uezložnost zlo lahko resimo. Naše peči so tako narejene, da ne morejo vse toplote, ki pri hitre m gorenji naraša, hitro na se jemati; treba je tedaj, da les po malém gori. Ker pa ravno terdi les tako po malém gori, da ima peč dovelj časa toploto na se vleči, zategadel terdi les bolj obrajtamo, kakor mehki. Ko bi pa treba bilo visoke stopnje gorkote, kakor pri nekterih obertnijskih opravilih, je pa mehki les več vreden. V vsakem lesu je več vodenca, kakor ga pričujoči ki-elic za osnovo vode potřebuje; v mehkem lesu vendar je ta ostatek vodenca naj veči in tedaj tudi veča množina gaz-nih zvez, ki jih toplota uzrokuje. lu zategavoljo gori mehki les hitreje in rajše; in ker vodenec trikrat več kislica v sebi ima, kakor ogelc, tako se tudi več toplote zbudí. Povsod gori s plamenom, kjer se takosne gazne zveze osnovajo; kjer pa ne, tam pa le tlí in žarjaví, kakor pri oglji. Sinji plamen pa, ki se pri žarjavenji oglja kaže, pride odtod: ker ogel nikdar ni sam čisti ogelc, temuc vsikdar z maio vodenca zmešan. Ako pri žarjavenji zrak od spodaj priteka, se osnovi ogeljuokislina, ki se po tle-čim oglji kviško zdiže, se še z malo ogelca zveže in v ogeíno-kisanca premení, ki je gorljivi gaz. Kakor hitro pa ta gaz skoz kup oglja na poveršje pride in se zračoega kislica dotakne, se užgé in zgori s sinjim plamenom, kakor žveplo, za česar voljo pa tudi nekteri menijo, da v ogeîcu je žveplo. Ker je zračni kislic pri gorenji neobhodno potreben, nam je skerbeti, da se zrak kurjave na več krajih dotikuje. Za te^a voljo cepimo derva in drobimo debelo oglje na manjše kosce. Pri tem se pa vendar vsigdar po tem ravnati imamo: zakaj smo munenili kurjavo. Za kuriti namreč jemljemo većih kosov, ki le po malem gorijo in dalje toplote dajejo; za kuhati pa potrebujemo manjših kosči-kov, da bolj živo gorijo. Ti kosi se morajo pri kurjavi tako nakladati, da ima zrak dovelj prostora k vsakemu kosu pritekati. Premajhni kosciki se vendar ne smejo narediti, ker ti se ne dajo, kakor je treba, eden na druzega naložiti, kakor postavimo, pri žaganici, pri ogljenem prahu itd., in zrak se takosne kurjave le na redkih krajih dotikuje. Iz tega uzroka je oglje, ki od vročine razpade, maio prida. Da pa se vendar tudi žaganica, šotni drobiž, ogijeni prah itd., ako je treba, za kurjavo porabiti more, se mora z enmalo razmočenega ila zmešati, iz česar se potem opeke narediti dajo, ki so dobre za kurjavo. Iz vsega, kar srno o gorenji slisali, lahko vidimo, da bi za kupca bolje bilo, ko bi na vago, ne pa, kakor je pri nas navadno, na mero kurjave kupoval. Na vago bi je vsakokrat enako dosti dobil; na mero je pa dobi za isti denar enkrat manj, drugikrat več, kakorsni so ravno kosi, ki se inerijo. So polena majhne, se bolj těsno zložé v skladovnicah in kupee dobi več kurjave; so pa polena velike, so medprostorž med polenami tudi veči, in kupee dobi za isti denar manj kurjave. Dobrovoljen opomin zastran cepljenja koz. 0 Da je cepljenje ali štavljenje kóz (Impfung) velika dobrota, ktera otroke varuje huiih pravih osepnic, vé menda dan današnji vsak člověk; žalostno je tedaj, da je še ljudi, ki se obotavljajo o tej koristni napravi. Zdravniki , ki cepijo kozé, tožijo, da je njih opravilo od leta do leta težavneje po kmetih, ker si kratkovidne matere ne dajo dopovedati, da cepljenje ne škoduje celó nič otrokom, temoc da jim koristuje v vse prihodnje življenje njihovo. Posebno se zoperstavljajo temu, da bi otroke, ki so jim koze vcepljene bile, še enkrat pokazat prinesle zdravniku, da bi se ta preprićal, ali so se prijele ali ne. Tedaj cepnik pozneje ne vé, jeli ta ali uni otrok imel stavljene kozé ali ne. Ce pozneje odrašenega člověka prave kozé napadejo, govore neumni ljudjé, da cepljenje nič ne pomaga, da je torej nepotrebno; krivi so pa tega sami, ker se ne ravuajo po vodilih zdravnikovih. Tudi vpirajo se matere, ako od roke do roke jemlje cepnik kapljico, pa etavlji kozé (kar je najbolji način štavljenja). Tù se izgovarjajo: „moj otročiček je preslab, je bolehen, ga ne dam terpinčiti" itd. Celó plaćati mora zdravnik, da mu ta ali una mati dopusti iz mozolja kapljico vzeti. Vendar je po obilih skušnjah poterjeno, da spijo-čemu otroku se mozoljček lahko vbode, ter iz njega ka-pljicica za vcepljenje vgodne limfe ali mokrine spusti, in otrok se še ne zbudí in celó nobene bolećine ne obćuti. Cepljenje po kmetih pospešiti zamorejo, razun duhov-nov, uradnikov in omikanih ljudi sploh, posebno učitelji, in to z besedo in izgledom ; to je tudi njih dolžnost in poklic. Učitelj namreč ne uči le v šoli; tudi zvunaj sole naj pomaga ljudstvo izobraževati, pa odpravljati vraže njegove. Ozir po svetu. Nedelja na Anglekkem. Nedavnej kar je bil v Londonu hud ropot. Ljudstvo je terjalo, naj se nedelja še s tem posvećuje, da naj se gospoda ne vozi v kočijah na sprehod. Ker se pa sploh pripoveduje, da nikjer tako kakor na Angležkem ne praznujejo nedelj, bomo v sledečih versticah naznanili, kako praznovanje nedelje v Londonu popisuje neki Ne-mec, rekoč: „Spomladanska sapa mesca rožnika je pregcala sive megle in angležko nebo^ je sedaj lepo plavo, in prijazno sonce gleda na zemljo. Člověk se zbudí in pogleda na uro. Sedem je, pa ni še čuti žive duše v hiši. Čudno se zdí to ptujcu, ki je poleti ob lepem vremenu navada ob nedeljah že ob šestih vstajati in viditi precej ljudi po ulicah. Ob osmih so tukaj še vse hiše zapeřte. Proti devetim vstanejo in zajterk se napravlja po hišah. Prav za prav je pa to se prezgodaj, zakaj božja služba se začne še le ob entj-stih, in pred se ne gré nikamor. Cerkveno opravilo terpi 2 uri; poldrugo uro se oioli in poje, pol ure pa terpi pri-diga, ktero duhovnik na prižnici bere. Iz cerkve se gré domu k obedu (kosilu), ki je enmalo bolje kakor v delav-nikih. Po kosilu prebira mlajša družina pobožne bukvice in tiho med sabo šeptá za kratek čas, — očka in mamika pa dremljeta na stolih. Ob treh spet zazvoni in vsa družina gré spet v cerkev h keršanskemu nauku. 06 5. uri pridejo iz cerkve in južnajo, to je, pijó čaj, gospodična se potem vsede h klavirju in igra, pa ne kake okrogle ali polke, ampak kakošno cerkveno pesem; če so orgíje v hiši. se igrajo orgije in ne klavir. Ob pol sedmih je spet čas v cerkev iti. Vse mergoli sedaj po ulicah, ker vse gré k večernicam. Po večernićah grejo večerjat, in če je večer posebno lep, se grejo pod milo nebo enmalo sprehajat". Tako živi ob nedeljah gospoda in srednji stan ondašnjih prebivavcov. Prosto ljudstvo se enmalo prostejše obnaša, in namést popoldne v cerkev gré v gostivnico; ko pa zvečer k večernicam pride, ga pa čaka zavolj te nemarnosti že ojstra pridiga. Omenimo še, da imajo Angleži svojo véro, ki se anglikanska imenuje in se je pod kraljem Henrikom VIII. leta 1531 loćila od katoijške; anglikanska cerkev ne spo-znava papeža, ampak škoň imajo višjo cerkveno oblast; glavar posvetne kakor duhovne oblasti pa je kralj ali kraljica. Kaj je pruski kralj Friderik Veliki od ljudskih šol mislil. » Slavnému kralju Frideriku so na stare dní posebno š o I e pri sercu bile. Imenitno je lastnoročno pismo, ki ffa je o èolskih zadevah 5. sept. 1779 ministru Zedlicu pisar. Opustivši to, kar je zastran druzih šolveleval, posnamemo 29 5 iz tega pisma le tište verstiee, ki zađevajo ljudske šole. tavžent [[ivqiccç') ni vec na Krajnskem v navadi, še pa Reći moramo, da v malih teh versticah se razodeva velika v pomenu „silo velika množina", na priliko: „tma voj modrost kraljeva, ki je dobro spoznat namen ljudskih šol. Cujmo tega šako v". kaj je rekel o tem: „Začetne šole so vselej krive 9 5 ako mladi Ijudje nič ne znajo V ljudskih šolah po kmetih je dosti, da se mladina brati, pisati in rajtati nauci in pa vse tisto, kar ji glavo odprč za nje prihodnji kmečki Od Novičar iz austrijanskih krajev Marjete pri Pesnici na Štajarskem 7. sept stan. To je potrebno za vsacega, kdor je člověk. Vec pa Letos so naš preuzvišeni sekavski knezoškof Otokar Maria grof A tem s pervokrat vćs slovenski del svoje škofije pre y m ni treba, da bi kmečki Ijudje znali, sicer lete v mesta zapustivši svoj stan hočejo sekretarji in Bog vé kaj še v hodili in sv. birmo dělili. Začeli so v Slivnici in odtod so sli k sv. Trojici in sv. Barbari v Haložah, na Zaverće, k mestu biti. Zato je treba, da se šolski nauk v ljudskih solah tako osnuje, da se mladina vsega nauci, kar za svoj sv. Marjeti pri Dornav stan potřebuje, da se lahko kaj zboljsa, in lože svoj kruh > svetili, k kjer so tudi poveksano cerkev po sv. Trojici v sloventkih Goricah služi in domá ostane, ne pa da s kmetov uide in se birmovanja štiri oltare vnovič kje so zraven potem po mestih klati". žegnali in odtod peljali 27. aug. memo sv. Lenarta in sv. Marjete pri Pesnici, kjer Precej smešno pa je, kar učiteljem zastran keršan- eo cerkvi ogledali in sv. blagoslov podělili, v skega nauka priporoča, rekoč: „Učitelji naj se trudijo, da tod pa 28. aug. domů na Sekavo. Z naj Jarenino, od čanostjo spre nav^ u uuunu pi ijju« uvm , » v»uv . ^^ vi.v.^i "v » " ,----* o ------- ~ —- ~. — »—j * ljudjé so iz celega serca udani svoji véri, in da jih tako P" kteri smo bili nazoči, je svojega višjega pastirj deleč pripravijo, da ne kradejo in ne ubijajo; tatvinstvo jela jareninska fara, ki se pod vodstvom svojega dušnega sicer nikdar nehalo ne bo: to je že ukoreninjeno v čio- oskerbnika, visokovrednega kanonika in tehanta gosp. Čepe-ja veško natoro zakaj vse ljudstvo rado krade, in tudi drugi verlo obnaša Dolga procesija duhov in ljudstva po Ijudje kradejo radi in zlasti taki, ki so pri kasah in ki imajo sicer priložnost krasti". moznarjev, godba in zvonenje je oznanovalo v pon Jezikoslovna zastavica. ka nje deljk večer prihod višega pastirja in veliki praznik za to rek. V torek jutro se je zbralo 56 duhovnov, ki so gosp škofa spremljali v krasno okinčeno cerkvo, kier so svitli Vrednik „Novic" ima v svoji zbirki tudi Bilcov rokopis, kteri, v nemškem, slovenskem in talijanskem jeziku izdelan, se veli „Slovan". Jezikoslovcem dobro znani gosp France Bile je bil takrat kaplan v Ternovem na Notranj skein. ko je spisal to delo, v kterem svetuje vsim euro-p'ejskim narodom „edine nove ali popravljene latinske čerke" in ga je Njih veličanstvu cesarju Francu pokloniti želei. Presrledovaje unidan ta rokopis zadenem na pretres knez po sv. maši v slovenskem jeziku sv. duha molili in ljudstvo nagovarjali, potem pa 965 otrok birmali. Svojega dušnega višega pastirja v domaćem jeziku govoriti čuti, je toliko veselja uzrokovalo , da so debele solze igrale po obrazu marsikterega sivčeka, ki še ni pomnil, da bi bil slišal ka-daj kterega domaćega škofa tù slovenski govoriti. Bog nam daj več tacih dni doćakati in naše prosto ljudatvo bo za svojo materno besedo živo vneto. Druglkrat bodem „No Pregledovaje številnic „tišuč" in „jezar" (tavžent). Naj čujejo častiti bravci, kaj pravi rajnki Bile od teh besed, ktere ste sicer in časnikih navadne, med ljudstvom vicam" od koneeletnih šolskih preskušinj tega kraj vedal : ; saj so one s naših ljudskih šolah % kaj pomalo povedale ali celó nič, kako je v Juri P. Tonekov tudi v naših knjigah 5 Laškega QTuffer) 11. sept. Nemilakolera za- pa se vendar tako pogostoma ne slišite, kakor ponemčeni pušča polagoma bregovje Save in južno mejo Stajarskega, tavžent. Bile piše o tem takole: „Nemška številnica ter se pomikuje poleg S a vi ne proti Celju. Memogredé tausend in slovanski tisuč morate biti edine korenine, obišće kako čuvajnico na železnici, napada v njej čuvaja ker se besedi te glasite zlo enako. Tisuč in je zar ali ženo ali otroke njegove; pa naj divjá, kakor ji drago, ste pri Slovanih naj večje številnice. Tisuč je gotovo morivka, kamor smo koli v začetku bolehanja došli, oteli tavžent; jezar pa je, cesar sem se po natanjčnišem za- smo ji skorej vse bolnike. Zanimivo je pa, kako vse kote sledovanji prepričal, vse kaj druzega, in pomeni pri in zavetja, visoke gore in nizke doline obhodi ta gerda po- južnih Slovan h sicer naj večjo,pa negotovo številnico. tepuhinja. Tako je došla na prijetno goro blizo laškega Prosti Slovenec ni vajen tako deleč šteti, zato ne vé na terga 5 kjer lepa cerkvica svete Je der ti stoji, obilo sadoo tanko doloćiti: koliko prav za prav pomeni jezar; tisuč drevje okolico kinča, pa milo podnebje veje nad zelenim mu je gotovo tavžent, ker do tavžent mu je treba več- ohribjem. Ob enem podala se je v podzemeljsko tmino v krat šteti. Kaj druzega tedaj utegne ta naj vecja, pa Govcah, kjer pridni rudarji kopljejo cerni premog pa ne gotova številnica pomeniti, kakor mil i j on? Tisuč ločenim od sončnega dneva in govora ljudi se še ne dozdeva ? in jezar ne morete pri edinem ljudstvu e d i ne ga š te kaj nad njimi se godi, alj da hudo jim zuga vila zaznamovati. Verjetno je tedaj, da jezar je mili- (strašilo. neznano V J. S. jon. sledil Kdor sledi po izviru in korenini te besede, bo za , da je zložena iz jen (eden, ein) in zar (dolga čerta ali linija); zavolj lepoglasja je n izpušen, in tedaj Iz Ko cerja 9 Drug dan tega mesca so do ani gospod deželni po se namesto jen zar govori jezar. Slovani so v številenji, ko so prišli do milijona, zraven druzih čert (znamenj ste- vilk) berž ko ne napravljali prav dolgo čert o in to so spěli v naše krajine visoko spoštovani glavar grof Chorinsky tukajšne bolnike obiskat. Kako verlo so se tudi tukaj obnašali, ni nam treba na dolgo in roko praviti bravcem našim ; samo ta modri svet preča- v • rabili za zaznamek milijona zakaj še zdaj delajo take stitega gospoda naj razglasi ki ga bo pac poterdil vsa čerte, kadar številijo, zraven pa stavijo rimske številke. Na naj dalji meji Notrajnskega pomeni „jezar" gotovo milijon". kteri reč: jih kteri vé » n d j se naj huje razsaja kolera; rekel je nam- a. kot m ze prejpomag m ja ti š k p o saj e n k pad » Od Kočevja se Ie malo od kolere sliši po „Novícah al Tako piše Bile. Al bojo poterdili Notrajnci to, kar danes grozno žalostinko naznanujerno: V naši fari stej on za gotovo pripoveduje zastran številke jezar (jezer od 1. augusta dosihmal 120 novih goniil, in zdaj se je se ali jezero n.)? Gosp. prof. Metelko pravijo v slov- le prav vgnjezdila! Ako bi bili Kočevarji 57. do 60 list nici svoji, da horvaško jezero (tausend) izvira iz oger j., ^«„„v. m*j „J-I^t.V — -------7 - - ~ - ---- ------ ezer, tisuč (tudi tausend) pa iz gotiškega „Komur ni svetovati ni pomagati" je resnicen pregovor Novic" zastran „kolere" si zapomnili, ne bi bila taka skega CC ------- . , - ■ - « - - - - - - „»m««,«. « . --------r-----O ----------------, Thusund (in od tod tudi nemški tausend). Krajncu ni Bolj ko dežuje, toliko več ljudi postopa brez obuvai neznana številka tisuč, pa v jezi pravi tudi jezero, na več ko se o škodljivosti pijanstva prepoveduje, toliko priliko: tri sto jezero (hudičev)! Tma v pomenu deset več štejemo zganjopivcov to je še dobro, da ga proda javci v prid svojega žepa z vodo kersté. Hvale vredna je s a ko v sam je pisal v Petrograd 10. t. pa vseskozi neutrudljivost visokovr. gg. kapla Franceta m. sledeče: „Če ravno je armada sevastopoljska sterpela peklenski ogeoj Svetlin-a, Janeza Kfaskovic-a in Simna Plenicar-ja v njih sovražnika in je šestkrát odbila napad njegov, ga vendar pokliču; perva dva sta včeraj za kolero zbolela, pa ništa ni mogla segnati iz Malakova ; verli nasi vojaki marširajo ravno sedaj proti severni strani mesta; na južni strani ne zlo nevarna. J. Erzen 1% Postojnske okrajne 13. sept. N. N. Kolera je bo sovražnik nič druzega nasel kot ker*ave razvaline", bila v okolici nasi res hoda in je se. Politični okraj po- Ko so v Pariz in London to novico zvedili, so v cerkvah •__I,: II.:« 1, ~ I *U ■» * i(\i\ __I,*. • J__: ___nn nai: : n Akfl, ».nné! ota K2U •.n^oirUKnnn stojnski steje kakih 11.400 dus, in nekteri dan je po 30 peli T) zahvalno pesem" in obe mesti ste bile razsvitljene. merličev. Na Krasu so pokopališa vse premajhne, in ker Vse radovedno poprasuje : kaj bo sedaj? pa nobeden emlje obilno ni, se trupla ne morejo dosti globok po ne ve odgovora. Veliko sicer so zavezniki dosegli s tem 9 grezniti, tudi eden in isti grob za druzega prebivavca kmalo kar se je 8. in 9. t. m. zgodilo, al sevastopoljske terdnjave zopet na versto pride. Pri tacih okolisinah onemore vsaka se niso vse v njih rokah, in severne, kamor so sedaj lekarska pomoč, in toliko bolj je zastonj, ker postrežbe celó Rusi se umaknili, so nad južnimi in strahujejo te nižje nobene ni, revšina pa ljudstvo čez silo tare. Od bolnika ležeče. Ako hočejo zavezniki vès Sevastopolj imeti, morajo na severni strani ravno to začeti, kar so skozi celo leto bežijo kot od kužnega, ne obljube, ne darifa, ne žuganje in kazni mu strežaja ne pripravijo, če nima znabiti še ka- počenjali na južni. Příhodnost bo učila, kaj bo. Pelissier kega bližnjega dobrega sorodnika, ki je še zdrav Pa tudi je v zahvalo te zmage v maršala povzdignjen Tišti po več bolnikov leži brez pomoci v eni izbici, starci, mladi hudodelnik, ki je hotel unidan cesarja Napoleona vstre in otroci; kdaj celó merlič včasih med njimi. Bogpomagaj! liti, je mlad Franco z in se piše Bell em are; že dva noben drug ne more o taki občinski nadlogi pomagati ; vlada, krat je bil od leta 1851 v ječi; prec pri pervem izpraše učenost, dobrotljivost, vse je preslabo in omaga V k pa je dosti boljši. Zdravniki sicer tje pribajajo, ljudj si kolikor morejo, tudi sami pomagajo 9 postbno s tem, da vanji je obstál, da ze 4 leta ima namen cesarja umoriti. Med Carigradom in Parizom je telegraf že dodělán. Življenje sv. očeta papeža je bilo spet v nevarnosti. eden drugemu zvesto služi in střeže : k bolniku hitijo so- Zonaj mesta iz kočije stopivši so se sedje in znanci, ter ga pokrivajo, grejejo in dergajo 9 S» sprehajali po cesti, kar priderjajo plahi konji z vozom do njih, da so se komaj ognili smerti branijo po vsi moči, in resnično jih tam izmed ve- na stran; sunr»i se, da je kočijaž nalaš to storil, ker je bil licega števila bolnikov malo umerje. Tako so mi Cerkni- že enkrat v prekocijske homatije zapleten. — TudiSvajcc, čani pravili; uredskih izkazkov nisem vidil. a Ajzenponarji so se večidel poslovili ; vém, da jih je komaj deseti del ostalo » kjer še nikdar ni bila, je kolera sedaj obiskala. Novičar iz raznih krajev Predsednik vladnega svetovavstva baron Kiibek, eden naj modrejših austrijanskih deržavnikov, je 75 let star 11. t. m. poleg Dunaja za kolero umerl. cr » V Đobrovniku (Ra- usa), čeravno ni še kolera huda, je vendar prodajanje vsega sadja in mnogotere zelenjadi prepovedano. Tištim, kteri véjo gotovo zdravilo zoper kolero, zamorejo zdaj lahko k velikemu premoženju in k veliki časti priti. dařilo tistemu, ki vé za takošno zdravilo. Slišali smo že nekterikrat, da v Ljubljani se bahajo nekteri, da imajo gotovo zdravilo zoper kolero Akademija parižka je razpisala 100.000 frankov v 9 Ijudje jim sicer tega ne ver jamejo; al kmalo bo pravde konec: naj sežejo le po tistih potem jim bojo že verjeli. Le bojimo 100.000 frankih 9 se 9 da še ne bo ne frankov ne časti! Kdor že zdaj terdi, da vé za gotovo zdravilo kolere, je zlo podoben odpnšenemu šlezvik-holjstajnskemu stotniku Theurer-u, ki je ravno sedaj v Altenborgu bukvice na svetio dal, v kterih razodeva gotov vzrok krompirjeve bolezni in kako jo ozdraviti (Grundursachen der Kartoffclkrankheit und deren Heilung). Kaj nek pravi ta modri mož? „Da ljudjé cigare ka dé in končike mečejo po tleh; ti pridejo na gnoj in tobakova kislina (?! Nikotin") začne vreti v gnoji, kteri se po tem pir ostrupeni ; ta strup pride iz gnoja v krom-, in tako zboli. Naj se le prepovejo cigare in krompirjeve bolezni bo konec! Vse to je natisnjeno v omenjenih bokvicah; ne verjel bi skor, kdor ni sam bral, da je mo Od vojske v Krimu so vse goče kaj ta ce g a blesti ! tište novice gotove, ki smo jih zadnjič omenili; poterdile so jih telegrafne naznanila iz Pariza, Londona in Petrograd a. Pelissier piše: ;;Malakov je naš ; Karabelnaje in južne strani Sevastopolja ni več; bitva je bila silna, zato smo zgubili res veliko ljudi". Angležki general Sim pson pravi: r> Sevastopolj je v rokah zaveznikov; Rusi so pokončali vse magacine, mesto so sožgali in zapustili južno stran, ki se prav za prav mesto imenoje; vse ladije so ponoći sožgali, le trojnih parobrodov ne, ki se plavajo v Iuki; most med južno in severno stranjo mesta so poderlia. G or- Odg rednik: Dr. Janez Bleiweis 24. godu. „Kaj stoje oziraš se nazaj od tod?"' Gledam, kak je dolga od zibeli pot. Dvajset let in štiri, naglo ste pošlé! Al jih bom doživel tol'ko še in še? Enkrat pot to možko meril sem od spred, „To bo dolga, preden konec bo dospétl" Danes se dozdeva kratka mi na moč, Kakor jo přehodil bil bi eno noč. Ki je hitro tekel, stekel se je dan, Ki ko polž je lezel, stečen je, končan. Gledam na přetekle leta le nazaj, Milo se mi delà, sam ne vem zakaj, Mož sem, al otrocji čas si le želim. In okó, da gledal kot otrok sem ž njim, In pa pamet, da bi ko takrat umel, In serce, da vsem bi ko takrat verjel, In ljudi ko mislil sem si jih takrat, Da bi vsak'mu upal kakor bratu brat, Kakor bratom bratje. — Lepa, prazna rec! V grob so te polož'li, vem, za zmiraj leč. M. V 8tan kursa na Duuaji 13. septembra 1855. 5 °/0 76 fl. ! Esterhaz. srećke po 40 fl. 72%fl. Obligacije \ 4% „ 67 „ I Windišgrac. „ „ 20 „ 26 " „ deržavnega 4 „ 60% „ I Waldštein. „ „ 20 „ 25 „ dolga j 3 „ 47 „ ] Keglevičeve „ „ 10 „ 10VS * 2% „ 37% "„ I Cesarski cekini......5 fl. 14 Oblig. 5% od leta 1851 B85% „ I Napoleondor (20 frankov) 8A.50 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 67 " „ I Suverendor .......15 fl. 30 Zajem od leta 1834 ... 229 „I Ruski imperial..... 9 fl. 10 „ „ 1839 . . . 122% „ I Pruski Fridrihsdor ... 9A.25 „ z loterijo od leta 1854 | Angležki suverendor . . 11 fl. 6 98 % „ „ narodni od leta 1854 I Nadavk (agio) srebra: 80% „ I na 100 fl. 14fi. Loterijne srećke : na liunaiu \ .. » . 5«. 1. 13. 89. SI. v Gradcu ) septembra 185o : 53 4(; 35. 45> Prihodnje srečkanje bo na Dunaji in v Gradcu 15. septembra 1855 V Terstu 12. septembra 1855 : 1. 10. 54. 26. 2. Prihodnje srečkanje v Terstu bo 22. septembra 1855. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik