M. Iljin
Priroda in ljudje
Po sledovih narodov
Sedaj so raziskovalci vedeii. kaj naj išoejo
Treba je bilo rešitj vprašanje. kje naj iščejo.
Pri tem vprašanju so se morali raz-iskovalci. ki so se odpravljali na pot, takoj domisliti zgodovine narodov, spomniti na poljedeice. ki so živeli pred  tisočletj'.
Sovjetski uieniaki so preudarili ta-koie:
Nekje v Starodavni poljedelski deželi sp Ijudje rtekoč vzgojili nekc ktilturno rastlino, na primer mehko pšenico. V tisočletjih so poljedelci te dežele vzgo-jili mnogo podvrst take pšenice. Ena vrsta je iineia manj5a zrm<. druga več-ja; pri vsaki vrsti sta bili barva in ob-lika klasa drugačni. Ena vrsta ie bolje prenašala mraz. druga siabše
Vse te vrste pšenice ki jih 'e bil vzgojil človek neke dežele, pa niso ostale samo v svo.ii domovini. Na grbah velblodov. na hrbtih koni In na škri-pajočih vozovih so raznesli Ijudje mili-iarde zrn po svetu. Preseljevali so se narodi, prihajaii ^n odhaiali so osvaialci. iz dežele v deželo so potovale trgov-ske karavane — in skupaj z ljudmi so potovala tudi zrnja Iz njih so se daleč v novih kraiih razviia nova zrna in neštevilna pokolenia zrn. Vedno boli so se širila po zemel.iski krogli pšenična polja. PSenica je postal3 poglavitno ži-to sveta. Nekatere niene vrste so prišle v Evropo, dru>;e na Kitajsko. tretje v Indijo. A le v njen' domovlni so se ohranile potomke vseh njenih vrst — tistih, ki so osvojile po'ia dmgih dežei,
in   tistih,  ki  niso nikdar   zapustile   do-movine.
Na]več vrst mehke pšenice mora bitl torej v njeni domovini.
Kje pa je ta domovina? Kako naj jo poiščemo?
Treba je itf nazaj po sledovih nafo-dov, po sledovih trgovskili karavan Tfeba je prenoditi v obratni srneri vša pota, po katerih je potovala pSenica pred stoletji in  tisočletji
Toda kako naj najdemo, kako naj odkriiemo te sledove? Saj so že zdav-naj zaineteni in zasuti. Tarn." kjer so bila nekoč mesta m pota moramo sedaj kopati mnogo metnn globoko, če ho-čerao priti do razvalin. temeljev. do glinaste posode ali kamna z vsekanim napisom. Tudi ti drobci preteklosti nam marsikaj povedo o potih po katerih so potovala   liudstva.
Včasih pa nam celo pokažejo. kar iščemo Primenlo ^e je da so našli učeniakih v pira.nidah v starih erob-nicah posode z zrnjem pSenice in prosa.
Pri iskanju doniOvIne žifa nam po-morefo tudi stari rokdpisi Mnogo takih rokopisov so že ztis^na.1 na5U. Po njih so proučevali zgodnvino način živlie-nia in jezik starcdavnih narodov. A nikornur ni prišlo na misel da nam stari, napol prepereli .jerganK-nti in papirusi laliko pokažeio. kie nai iščemo neznane vrste žita Za zgodovinarji in arheoiogi so sedaj prvič tudi aRronomi vzeli v roke dela starih filozofov in pisateljev — Aristoteia, Piinija. Kolumele. Teo-frasta, Dioskorida.
Skrbno so izpisaii vsako vrsto, k\ je kaj povedala o staroveških žitih. o piri, pšenici in prosu. Aristote! pravi nekje,
da so v njegovem času krmili svinje z enozrnato pšenico Te vrstice so nov dokaz. da je domovina enozrnate pše-nice nekje v bližini Grčije, verjetno v Mali Aziii. Tako nas lahko celo slučaj-na in postranska opomba staroveškega pisatelia spravi na pravo sled pri iska-nju  domovine  žita.
Včasih pa najdemo^v starih rokopi-sih tudi podrobneiša poročila o staro-; vežkem poljedelstvu Grški in rimski popotniki nam pripoveduieio. kakšna polia so videli na svoiih potovaniih, kaj 3e na teh poliih raslo in s kakšnim kruhom so jih pogo^čall.
S prebiraniem rnkopisov seveda ne pridemo posebno daleč. Cf hnčemo najti domovino pSenice. ne sn>?mo samo br-skati oo zapiskih staroveških popotni-kov, ampak moramo proučevati tudi. kai sejeio kje  dandanes.
Ko se ie selila pSenica iz svoie do-movine. so )o med potjo nekatere vrste zaptistile. Cim dlje ie pri^la. tcm maiij vrst je nosila s seboj. Prav daleč — na tiSoče kilometrov — je prišlo le malo vrst.
Proučiti polja vsega sveta pa ni ta-ko preprnsta naloga A učenjaki so v tern pogledu že marsikaj dognali Na-risali so zetnljevide svetov nega polje-delstva Na vseH zemljevidih kažejo raznobarvna znarnenia — zvezdice. tri-kotnički. križci krogci. kvadratki — katere vrste kulturnih rastlin rastejo v posameznih deželah. Ce vzamemo v roke zemljevid mehke pšenice. vidimo. da se v Evropi, v ševem- Aziji in Afriki ponavljajo vedno išta znamenia. To se pravi, da tam ni mncgo vrst mehke pšenice. Cirn boij pa se bližamo južfto-zahodfli Aziji, fiindukušu. Hitnalaji, tem več znamenj najdemo* z zelenimi se družijo modra, z modrimi rdeča, poleg zvezdic so trikotnički, poleg teh križci. zraven   njih  krogci  in   kvadratki   Tja,
nekam v afganistanske gore. vodijo to-rei sledovi! Cilj je zaznamovan. Zna-nost je pokazala raziskovalcem pot.
Leta 1924 je odšla v Afganistan eks-pedicija, ena izmed. mnogili sovietskih ekspediclj, ki so bile poslane na lov na rastline.