/
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST X AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRTJ2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
stev. (no.) 75
CHICAGO, ILL., PETEK, 17. APRILA — FRIDAY, APRIL 17, 1942
letnik (vol.) li.
Pred prelomom s Francijo -
LAVAL BO NAJBR2 IZVRŠIL VSA NAROČILA NEMČIJE
Ameriška vlada se odloča, kako stališče naj zavzame napram novemu položaju v Franciji. — Pričakuje se popolno sodelovanje Lavala z Nemčijo. — Ugibanje o posledicah.
Washington, D. C. — Državni department še ni do srede večera objavil, kako stališče bo ameriška vlada zavzela napram Franciji in njeni vladi, v kateri se je izvršil popolen preobrat s tem, ko je Laval prišel zopet na vodilno mesto. Pričakuje pa se, da se bodo diplomatski odnosa j i med obema deželama ukinili, in, da bo ameriški poslanik Leahy poklican iz Vichya domov. S končno odločitvijo je ameriška vlada očividno Čakala na uradno objavo o izpremem-bi v Franciji, katera je imela priti drugi dan, v četrtek.
Glasom poročil bo zavzemal Laval v novi francoski vladi vodilno mesto in tako je očividno, da bo dežela izgubila še tisto senco samostojnosti, ki ji jo je stari maršal Petain skušal ohraniti. Možno je, da se bo Petain sploh umaknil iz političnega življenja, kajti, kolikor je znano, je bil on vedno nasproten temu, da bi se postavil Laval na kako odločilno mesto; bil je namreč zanj preveč uslužen napram Nemčiji, kajti Laval je baje trdno prepričan, da bo osišče zmagalo, in, da je torej za Francijo najbolje, ako na celi črti sodeluje z Nemčijo.
I
Iz tega vzroka je zdaj tudi pričakovati, da bo Laval storil vse, kar m|u bo Nemčija naroči la. Med drugim bo najbrž tudi izvršil delno mobilizacijo, da ustvari armado, ki bo varovala francosko obalo pred morebitnim vpadom Angležev in Ame-rikancev, med tem, ko bo glavna nemška sila zaposlena na bojiščih na vzhodu. Bržkone bo dal Nemcem na razpolago tudi vsa pomorska in zračna oporišča, in slediti utegne tudi predaja francoskega vojnega bro-dovja Nemčiji.
Dočim se v tem prevratu vidi nova izguba za zavezniške sile, se pa nekateri viri izražajo, da zna imeti to ugodne posledice. Francosko ljudstvo kot tako, tako pravijo ti viri, je naklonjeno zaveznicam in nemški pritisk, ki bo prišel preko Lavala, utegne zbuditi borbenost ljudi, kar zna privesti končno do revolucije.
NAČELNIK BIVŠE NRA UMRL
H. S. Johnson podlegel pljučnici.
Washington, D. C. — Pljučnici je ta četrtek nanadno podlegel 59 letni Hugh S. Johnson, ki je bil tekom zadnjega desetletja zelo poznana osebnost v vodilnih krogih v Washingto-nu. Predvsem pa je še splošno v spominu kot načelnik bivše NRA, ki je igrala važno vlogo v prvih letih Rooseveltovega predsednikovanja. Pozneje pa se je Johnson bavil bolj s časnikarstvom ter je še 12 ur pred svojo smrtjo napisal neki članek, svoj zadnji.
--o-
PREDSEDNIK PRIPOROČA
ZAPOSLITEV STAREJŠIH
Washington, D. C. — Pri tem, ko je proglasil teden, ki se prične s 3. majem, za "narodni zaposlitveni teden," je predsednik Roosevelt zadnji torek povdaril, da bi se morala nezaposlenim moškim in ženskam, starim preko 40 let, dati prilika, da se udejstvujejo. Naročal je delodajalcem, naj sprejemajo starejše delavce, češ, da s tem ne pokažejo samo patri-jotizma, marveč tudi razumevanje, kajti kakor je dejal, starejše osebe imajo lastnosti, ki jih pri mladini ni, namreč izkušenost, stanovitnost in čut odgovornosti.
o-
VOJNA BO ŠE PAR LET, MENI PREDSEDNIK
Washington, D. C. — Po mnenju predsednika Roosevel-ta bo vojna trajala "par let, morebiti celo tri leta," kakor se je izrazil zadnji torek pred zastopniki ameriških republik, ki * o se zbrali v Beli hiši na "vs2-ameriški dan." Zmaga pa, tako je zagotavljal, bo gotovo na zavezniški strani, in teda> bo čakalo ameriške dežele veliko delo, namreč preurejevati svet po zmedi, ki jo bo povzročila vojna.
"Širite amer. slovenca*
ILLINOIS SI IZBRAL KANDIDATE
Chicago, 111. — Zadnji torek so bile v državi Illinois primarne volitve, pri katerih ste si obe glavni stranki, demokratska in republikanska, izbrali svoje kandidate za glavne volitve, ki se bodo vršile v novembru. Med glavnimi uradi, za katere so bili izvoljeni kandidati, je bilo mesto zveznega senatorja. Republikanska stranka si je ponovno izbrala za ta urad dosedanjega senatorja Brooksa, in sicer z ogromno večino glasov, demokrat, ki je bil z enako veliko večino izvoljen, da bo kandidiral pri glavnih volitvah proti Brooksu, pa je R. S. Mc-Keough. Volitve so se vršile v duhu vojne in vsi kandidati so povdarjali, da bodo storili po svoji moči, da pomorejo Ameriki do zmage. Dočim pa je demokratski kandidat za senatorja McKeough povdarjal, da bo pri tem delu zvesto sledil pred-edniku Rooseveltu, je Brooks nasprotno izjavljal, da ne bo štedil s kritiko, ako bo videl, 'a bi bilo kako izboljšanje v vladi kje na mestu.
URADNO SE GENERALOVA 1 OBLAST SE NI DOLOČILA
Neuradno se«icer priznava, da je MacArthur poveljnik vseh zavezniških sil na zapadnem Pacifiku, toda formalno se glede te oblasti še vodijo razgovori v Washingtonu.
KRATKE VESTI
—	Moskva, Rusija. — Potom tukajšnjega radio se je v sredo objavilo, da so jugoslovanski četniki pognali v beg 3000 mož broječo četo Nemcev ter, da oblegajo mesti Sarajevo in Valjevo. Obkoljena je tudi neka italijanska garnizija.
—	Teheran, Perzija. — Tukajšnja vlada je zadnji torek ukinila diplomatske odnošaje z Japonsko, s čimer je napravila konec viru osiščne propagande med mohamedanci. Japonski poslanik se mora izseliti tekom enega tedna.
—	Bern, Švica. — Iz nemških virov se je v torek izvedelo, da se Angleži poslužujejo nove vrste bombe, "ki ji ni
KONČNE PRIPRAVE ZA LETOŠNJI VIHARNI SPOPAD
London, Anglija. — Poteza, ki jo je izvršil Hitler te dni v Franciji, ko je pritisnil na to, da pridejo tamkaj na vodilna mesta le taki možje, ki jim more na celi črti zaupati, se smatra, da je bila zadnja varnostna priprava pred veliMm sunkom, o katerem se pričakuje, da ga ima v načrtu na vzhodu.
Ta sunek pa bo obenem znamenje za izbruh dejanskega bojnega spopada, ki bo zajel ce-
li evropski in azijski kontinent. Kakor hitro bo namreč Nemčija pod vzela ofenzivo, se pričakuje, da bo znova oživela tudi Japonska, ki je bila zadnje tedne, iz-vzemši bitk v Burmi, dokaj neaktivna. Domneva se izraža,'da se je Japonska med tem pripravljala za napad na dveh frontah, namreč na Indijo in na Rusijo, dočim utegne Avstralijo začasno pustiti še ob stranii.
Dosti ugibanj s^ sliši o tem,
"SOCIAL JUSTICE" IZKLJUČEN IZ POŠTE
Washington, D. C. — Poštni departmnet je zadnji torek odredil, da se tednik "Social Justice" ne sme več sprejemati od pošte v svrho razpošiljanja. Ta korak se je pod vzel na ob-dolžbo justičnega departmenta, da je lipt kršil špijonažni zakon iz leta 19X7. Obenem je bil "izdajatelj", lista poklican v Washington na zasliševanje, ki se bo vršilo 29. aprila. Kdo bo šel na to zasliševanje, se v sredo jutro še ni vedelo. List je znan kot glasilo Father Cough-lina, toda v torek zvečer se je Rev. Coughlin v Detroitu izrazil, da ni on niti urednik, niti lastnik, niti izdajatelj lista. Pač pa je znano, da je bil on eden ustanoviteljev lista v 1936. Ob-dolžba vlade proti listu se glasi, da je list ponovno in ponovno objavljal članke, ki so bili! škodljivi ameriškemu vojnemu nrogramu, da je napadal cilje! in motive Anglije in Zed. držav, metal krivdo za vojno na mednarodne bankirje in na njih vpliv v vladi, in končno, da je celo kazal simpatijo do osišča in njega ciljev.
-o-
—Buy Defense Bonds and Stamps —
pritrjene na mala padala.
DEKLE IMA SRCE NA NAPAČNI STRANI
De Kalb, 111. — Pri zdravniški preiskavi z X-žarki, katero so zadnji torek izvršili na tukajšnji višješolski mladini, se je ugotovilo, da ima 16 let staro dekle Char lene Wood iz Hinckley svojevrsten notranji telesni ustroj. Srce ji namreč leži na desni strani, namesto na levi, in enako ima tudi jetra in slepič na napačni strani. Dekle pa je kljub vsemu temu pri popolnem zdravju.
-o-
Predstavite valim prijateljem "Amer. Slovenca" In jim ga priporočite, da se nanj na-roče!
Washington, D. C. — O tem, kak položaj pravzaprav zavzema ameriški general MacArthur, še ni nikake uradne točnje določitve. Gotovo je le toliko, da je poveljnik ameriških čet na zapadnem Pacifiku, toda o tem, kako oblast ima nad ostalimi zavezniškimi silami tamkaj, se še vodijo razgovori.
Predsednik Roosevelt je zadnji torek povdaril, da je MacArthur vrhovni poveljnik v omenjenem bojnem okrožju, in avstralski min. predsednik Cur-tin je takoj drugi dan prišel z izjavo, v kateri se je strinjal z Rooseveltovimi besedami, nasprotno pa se je neki častnik iz generalovega glavnega stana izrazil, da v tem oziru vlada še negotovost. Dejal je, da se skupno zavezniško poveljstvo
VESTI 0 DOMOVINI
Ne samo inteligenca, kot na primer duhovniki, učitelji, uradniki, zdravniki, delovodje, tudi navadni tovarniški delavci, hlapci, dekle in celo navadnji poljski delavci, so bili pregnani iz domovine.
Washingtonu; začasno poveljuje MacArthur uradno samo ameriškim četam.
Razvidno pa je, da gre pri teh počasnih razgovorih le bolj za formalnosti, in da bo končno
NADALJNI PREGLED IZGNANCEV Iz Kranjske gore:
Dr. Bregar Stanko, sodni predstojnik; Čuk Kari, župnik; Toman', kaplan; Kavčič, postajni načelnik (1, 2); Kavčičeva mati ali tašča; 2upnikova ses-trična Johanca in dekla; Knap Anton, šolski upr. (1, 1); Knap ml. (1, 1); Petrovič, Žagar (1,
D.
Razen teh sta bila v policijskih zaporih v Celovcu vpok. kapetan Ferjančič Avgust in rez. let. kapetan Lavtižar Jože, dr.-ja Penka pa so odpeljali Italijani.
Iz Dovja in Mojstrane:
Bajič Regina, žena graničar-ja, (3); Peternel Alexander. Iz Gorja:
t Mežiik Franc, gostilničar (1, 2); Starič, tov. delavec (1,). Skupaj 6 oseb. Poleg tega so odpeljali na Koroško v policijske zapore Grčarfa Matevža in Grčarja A v? usta, oba iz Doslovc, ter Perkoviča Franca z Breznice. Iz Kamne gorice:
Žagar Ivan, šolski upravitelj (1, 2); Kukan Franc, posestnik, Sp. Lipnica (1, 2).
Skupaj osem oseb. Iz Krope:
Smitek, učitelj. Iz Radovljice:
Dr. Močnik, sodni predstojnik, z ženo; Horvat Ludvik, ple-tar, s taščo (1, 5) ; Kunsfelj Jože, kaplan; Fatur Jakob, dekan z iiečakinjo; Resman Franc, žii&an (1, Z); Pavlošič Marija,
Pečar Ivan, (1, 2); 'Pavlic uč. in Regina. upok. davčna
. • j i -i , Franc, delavec, z materjo ali j uradnica ; Zupane Apoloniia, lahko kljubovati," .ktfcor se tr- se m dptocilo, ter, da se gle^W ieno in. otepci; Gorjup Jtk*Sl tovarmu^ ai. tfaje vsebujejo fosfor ter so tega vodijo še razgovori v T^r^iin hm««*- T.*Wr*a». o\.	^f—;-T —___»___i
Terezija, brušač; Laharnar
Ivan, šolski upravitelj, (1, 6); Podobnik Anton, tov. delavec z ženo; Petrič Gabrijel, župnik, in kuharica; Močnik Jože, kaplan ; Praprotnik, tov. delavec, , BI. Dobrava; Razinger Valen-
priznana generalu vrhovna j tin>	upravitelj7 Gorje (1,
oblast nad vsemi zavezniškimi . Polak viktor, delavec; Udo-
silami; praktično izvaja to oblast že zdaj.
-o-
PRI FORDU PREIZKUŠAJO NOVE OBROČE Detroit, Mich. — Fordova družba preizkuša neko iznajdbo za avtomobilske obroče, pri kateri bi bilo potrebnega le eno šestnajstinko toliko gumija, kakor ga je v sedanjih obročih. Formula se drži še v strogi tajnosti, toda trdi se, da so se poizkusi obnesli.
SLOVENIJA RAZKOSANA
kaj bodo zavezniške sile storile, ko pride do teh velikih osiščnih sunkov. Eno mnenje, ki se izraža, je to, da bodo imele z obrambo svojih postojank na ruskem bojišču ter na Pacifiku, na Atlantiku in na Sredozemlju toliko opraviti, da ne bodo mogle misliti na kako proti-akcijo od svoje strani, marveč, da se bodo še celo letošnje leto omejile le na defenzivo. Drugo mnenje pa trdi, da bi bilo tako stališče zaveznic skrajno tvegano, češ, ako bi pod dvojnim mogočnim pritiskom Rusija padla, potem bi bila vojna za nje izgubljena. Zelo je zato verjetno, pravijo, da bodo otvorile novo fronto, najbrž nekje v Evropi, kos tja do Črtic.
£ R rmiNy, - ^ * 4
Gornji mali zemljevid nudi sliko, kako je približno razkosana naša ožja stara domovina Slovenija. Kos, označen s pokončnimi črtami, si je prisvojila Nemčija; vodoravne črte kažejo kos, zaseden od Italije, in kos na severovzhodu, zaznamovan s križnimi črtami, je bil pograbljen od Ogrske--Črtice na zapadu kažejo, do kod sega narodnostna meja Slovencev, kar pa je že po zadnji vojni prišlo pod Italijo, na severu pa označujejo enake črtice slovensko narodnostno mejo na Koroškem. -Upanje se goji, da bo po končani sedanji vojni vtelešen v združeno Slovenijo celotni
/
vič Ana, Podhom; Dodič Janez, učitelj; Slivnik Jakob, posestnik, Gorje; STtar Peter, trgovec, Gorje L. 1); Ing. Misvelt, obratovodja "fortuna" z ženo.
Skupaj 38 oseb. Iz Bohinjska srednja vas:
Bulovec Marija, učiteljica; Golf Anton, župnik; Dodic Anton, župnik, Koprivnik; Jazbar Štefanija, učiteljica, Stara fužina; Makše Anna; Župan Valentin in Božena, jičitelja, z 1 otrokom.
Skupaj osem oseb. Iz Boh. Bistrice: Grbec, žel. uradnik (1, 2); Ha-bič Anton z žerfo in 1 otrokom; Leveč, učiteljica; Majcen, učiteljica ; šolski upr., No-menj, (1, 2); še en žel. uradnik; Inž. Simončič, ban uradnik (1,1). ^ Skupaj 17 oseb. Iz Bleda:
Cerne Anton, avijatičar; Kepe Slarvko, trgovec (1, 2),; Pan-gerc Mihael, trgovec, (1, 6); Zabret Franc, župnik; Soukal Franc, kaplan; Valušnik Pavel, vpok. železničar z ženo; Korošec Kati, gostilničarka; Kape-tanovič Silva; Pernus Leopold, gostilničar (1, 3); Svetina Avgust, kinooperator (1, 2); Sku-mavc Anton, obratovodja (1, 2); Gradnik, vpok. šolski nadzornik (1, 1); Vrhunc Jože in njegov brat; poštni upravitelj na Bledu (1, 1). Iz Ribnega: ( _ Kramer, župnik. Iz Lesce:
Cui^ja, podravnatelj "Verige" z materjo ali taščo, ženo in 2 otrokoma; Kompare, obč. ta j-n& (1, 1); Knez, šolski upr. (1, 1); Rutar, učitelj (1, 2).
Skupaj 15 oseb. Iz Begunj:
2)	; Strniša Marijan, orož. podporočnik; Pavlin Franc, uč.; Puntar Viljem, uč.; Kobentar /i ton, uč. (1, 1); Pere Franc, pek (1, 1); Zidar Miljutin, poštni ur. (1, 1); Pavšek Anton; poštni upravnik (1, 3); Hanzlovskv, uslužbenec na glavarstvu; Jeglič Amalija, Leopoldina in Albina; Skrt Anton, upok. železničar (1, 3); Domnik Ivan, upok. orožnik (1, 1); Dr. Vrečar Ivan, okrajni glavar (1, 2); Kozamernik, finančni stražnik (1, 3); Tro-jer Srečko, finančni stražnik (1, 2); Kočevar Alojzij; Remec Franc, lesni industrijalec (1,
3);	dva Remčeva hlapca; Až-man Jože, pos. sin; Dežman Marija, posestnica—vdova s 5 otroci; Grilc Franc, (1, 1); Pogačarjevi iz Predtrga; Ros Edvard, davčni sluga (1, 5); Otovič Marko, pismonoša, (1, 1); .Miklavčič Marijan, tov. uradnik; Dr. Triler Mirko, odvetnik (1, 1); Hrovatin Mirko, z ženo; Jese Pavel, davčni uradnik; Soba Jože, vojaški referent, z ženo.
Skupaj 107 oseb.
Kolikor se je dalo pri teh neugodnih razmerah ugotoviti, so iz radovljiškega okraja odselili okoli 650 (tu je navedenih le 605) oseb.
Ko so prvi Slovenci bili pregnani, se nihče od domačih nemških oblastnikov ni zanje potegnil. Šele pri poznejših selje-njih so šli na Bled k civilni upravi in k uradu za utrditev nemjštva posredovat šefi raznih uradov šef Gestapa von der Tann in tudi pol. Komisar dr. Dovjak. Dosegli so, da se je 15 družin vrnilo v Radovljico (in to začetkom julija 1941.)
Prvi transport odseljencev je zapustil Št. Vid 6. julija. Te od-seljence so po večini naselili v okolici Valjeva in v* Valjevu samem.
Vsled tako številnih nasilnih preseljevanj je bilo slov. prebivalstvo močno razburjeno. -o-
"Širite amer. slovenca*
r
AMERIKANSKJ SLOVENEC
Petek, 17. aprila 1042
AMERIKANSKI SLOVENEC
M najetarejH tloveneU list 9 Ameriki. Uetaaovljen MU l*9T
nedelj, pone-
Ths first and the Oldest Slovene . Newspaper in America, Established 1891.
day
daily, except Sunday, Mon-and the day after holiday*.
Isdaja in
EDINOST PUBLISHING CO.
Naalor urednitaa in oprave:
1848 W. Cermak RcL, Chicago. Tjlefon: CANAL 5544
Naročninah
Za odo leto_—16.00
Za pol leta _3.00
Za če#t |c«a - L75
Za Chicago* KrShrto fn Etrepo:
Za celo leto_17.00
Za pol leta-- 5.50
Zk četrt leta . 2.00 Posamezna številka -- 3c
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Addreee of publication office: ' 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Pbone: CANAL 5544
Subscription! por one year ■-, , . —
For kalf a year -
For three months
—	3.00
—	175
Chicago, Canada and Europe: For one year
For half a year-3.50
Fbr three months--2.00
Single copy	------ ^
Dopisi važnega pomena aa hitro objavo morajo bid poelsni na oredniit« vsaj dan in pol pred dnevom, ho izide Ust. — Za sadajo itevUfco v tednu je čas do^etrtha dopoldne. *-< Na dopise bres podpisa se ne oxira. — Rokopisov ured-ništvo ne vraže.
Entered as second class matter. November 10, Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
1925 at the post office at
VSESLOVANSKA MISEL
Najbrže mnogi čitatelji "Amer. Slovenca" ne vedo, kaj naj pod to "vseslovansko mislijo" razumejo. Te dni se bo vršil v Detroitu vseslovanski kongres, zato je potrebno malo pojasnila.
Nemčija je že pred več stoletji sklenila, da se mora nemštvo razširiti. Toda obkoljena je od raznih narodov. Zato še more širiti samo s tem, da ponemči svoje sosede. Proti zahodu ima mogočno Anglijo in močno Francijo. Tje ne more. Na jugu ima Italijo. Tudi sem ne more, ker je 45 milijonski narod, narodno prebujen in zaveden. Na vzhodu ima na severu Poljsko in Češko, v sredi so Madžari, na jugovzhodu smo Slovenci in ostali Jugoslovani.
Madžari so sovražniki Slovanov, kakor so Nemci, zato se družijo z Nemci in sta ta dva naroda vedno skupaj.
Vseh ostalih slovanskih narodov ob vzhodnih mejah nemštva je pa nesreča, da smo razdeljeni v male narodne drobce, izvzemši Poljakov, katerih je 25 milijonov. Poleg tega je za Poljaki še mogočna slovanska Rusija. Zato do Hitlerja nemštvo ni sililo tja. Češka je manjša, pa že precej ponemčena. Tu upa i^emštvo, da ne bo imelo posebnih težav.
Tako ostanemo najbolj primerna in najlažja smer mi Slovenci in za nami ostali Jugoslovani, ker smo razdeljeni kar na štiri edinice. < Zato se je nemštvo vrglo z vso silo zlasti proti nam Slovencem. Priti hoče do Trsta, da bo Trst nemška luka. Potem pa naprej čez Hrvatsko proti Carigradu.	I
Slovani so zapazili ta nemški bojni načrt proti sebi in med vsemi slovanskimi narodi, zlasti tistimi, ki so najbolj ogroženi, so se začeli dvigati možje, ki so začeli delati za združenje vseh Slovanov, da bi se tako združeni postavili v bran za svojo zemljo in za svoj obstoj. Začeli so širiti misel združenja vseh Slovanov, zato se imenuje ta misel vse-slovanska misel, vseslovanstvo, ali panslavizem.
Ta vseslovanska misel si je postavila za nalogo, da združi vse Slovane od Trsta do Vladivostoka ob Tihem oceanu v eno državo in v en sam slovanski narod, kar smo v začetku tudi bili. Seveda ni mišljeno, da bi se ta veliki načrt dosegel v enem letu, tudi v desetih ne, tudi v petdesetih letih ne. Toda vsi Slovani naj vedno mislijo na ta njih končni cilj in naj neprestano delajo za njegovo uresničenje, pa če tudi vzame stoletja.
Kakor med ostalimi Slovani, tako je imela ta misel tudi med Slovenci veliko pristašev. Zlasti med izobraženimi krogi je bila močna, dasi je pokojna Avstrija vse poskusila, da bi jo zadušila. Zato je preganjala in zapirala in kaznovala vse, ki so na nji delali in jo širili. Toda ni je mogla ubiti. Za njo so se že slovenski dijaki navduševali po slovenskih šolah, naše časopisje, naša društva, nazadnje še naši kmetje in tudi delavstvo.'
V	takem stanju je našla to vseslovansko misel prva svetovna vojna, ki sta jo Avstrija in Nemčija začeli samo zato, da bi to misel med Slovani, zlasti med Jugoslovani, zadušili.
V	tej zadnji svetovni vojni je vseslovanstvo zmagalo in vsenemštvo je bilo poraženo. Na podlagi vseslovanske misli so se ustanovile tri nove slovanske države: Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija in se uredile• popolnoma v duhu tega vseslovanstva. Za začetek so se združili Cehi in Slovaki ne samo v eno državo, temveč tudi v en narod, — češkoslovaški narod, ali vsaj poskušali so. Slovence, Hrvate in Srbe so združili v Jugoslavijo, kjer so se vršili poskusi združiti jih tudi v en, jugoslovanski narod. Po načrtu vseslovanske misli naj bi se pozneje tako združevanje Slovanstva nadaljevalo v še večje edinice.
Tpda, kakor je slovanska misel s t&ko velikim načrtom sama na sebi nekaj lepega, se je vendar na teh dveh državah, kakor tudi na Poljski, kateri so dali del Ukrajincev, pokazalo, da to ne bo šlo, da je ta vseslovanski program neizvedljiv. Ker češkoslovaškega naroda ni, temveč sta to dva posebna naroda, Cehi in Slovaki, toraj tudi češkoslovaške države ne more biti, temveč k večjemu češko-slova-ška država. In nastal je prepir v tej novi državi. Tako je imel Hitler lahko delo, da jo je razbil. Cehe je podjarmil, Slovakom je pa dal lastno državo — za nekaj časa.
V	Jugoslaviji smo se združili trije posebni narodi, Slo-
venci, Hrvatje in Srbi, toraj tudi jugoslovanskega naroda ni. In ko so nekatere vlade začele trditi, da je, nastal je prepir, in tudi Jugoslavije Hitlerju ni bilo težko razbiti. Čehi bi se ne dali poslovačiti, tako se tudi Slovaki niso dali počehiti. Enako v Jugoslaviji.
Tako se je jasno pokazalo, da vseslovanska misel v tej obliki in s tem načinom ne bo dosegla ne samo ne ene slovanske države za vse, še manj pa en sam narod iz vseh. Pokazalo se je, da vseslovanska misel ne sme in ne more v tem pravcu naprej, če hoče res vse Slovanstvo združiti v skupni odpor proti vsenemški nevarnosti. Postaviti se mora na čisto drugo, pravilnejšo in bolj zdravo podlago: najprej mora sama prebuditi čut skupnosti, da se bodo začeli vsi slovanski narodi od Trsta do Vladivostoka čutiti kot ena skupnost, kot bratski narodi, da bodo složno in skupno delali za skupne koristi in se skupno borili za skupni obstanek. Nemštvo nič ne razločuje med nami, ali smo Cehi, ali Slovenci itd., temveč smo mu vsi samo Slovani. Zato se mora vse Slovane prebuditi najprej v to, da se bodo vsi čutili najprej Slovane, potem to, kar smo. In to imenujemo slovansko vzajemnost.
Ta misel pa nikakor ne pomenja, ne sme in tudi pametno ne more zahtevati od posameznih slovanskih narodov, da naj se svoji narodnosti odpovedo na ljubo skupnosti, da naj bi Slovenci na primer morali prenehati biti Slovenci, Hrvatje da bi prenehali biti Hrvatje itd., ker je to nemogoče. Mi smo ločeni v posamezne narode že več kot tisoč let, in sicer tako ločeni, da imamo vsak svoj jezik s svojo slovnico, vsak svojo lastno kulturo, svoj lastni značaj, recimo, lastno narodno dušo, — toraj celi in pravi narodi smo. To se pa ne da ubiti, ne spremeniti in si tudi noben narod ne pusti. Narodnost z vsem, kar jo dela, je vsakemu narodu dragoceno bogastvo, ki ga je stalo mnogo truda in žrtev skozi stoletja, da si jo je ustvaril in se ohranil. Vse to je postalo del njegove duše, ki se pa ne da sleči, kakor obleka.
Zato je pa ravno danes čas, da si Slovani svojo vseslovansko misel popolnoma preuredimo in preusmerimo, in sicer tako, kakor nas je skušnja v letih po zadnji svetovni vojni naučila in nam nove smernice začrtala.
Vseslovanski kongres bo v Detroitu. Če bo ta kongres sprejel na se to nalogo in jo pravilno rešil, dosegel bo velik vspeh. Položil bo krepko podlago za bodočnost slovanstva, podlago, na kateri se bodo prav lahko in brez težav najprej združili vsi ameriški Slovani najprej za skupno in enotno slovansko pomoč Združenim narodom v sedanji vojni za skupno zmago, potem pa tudi za pravilno rešitev vseh drugih slovanskih vprašanj v Evropi, zlasti pa za vprašanje zaustavitve pangermanskega pritiska na vse •Slovane za njih vničenje in nadaljno kalenje svetovnega miru. Dokler se ne bo tega pangermanskega pritiska za stalno zaustavilo, ne bo mini na svetu. Zaustaviti ga pa more samo — vseslovanska misel v tej pravi obliki, na pravi podlagi in s pravimi načrti.
Meni, svoji materi, vedno piše v slovenskem jeziku, dasi ni še nikoli hodil v slovensko šolo. In vsaki mesec, ko dobi plačo, dene v pismo 'money order' in zapiše: Mama, to Ti dam, pa si kupi kar najbolj potrebuješ. Kakor je dober za me, tako je dober tudi do svojih sester in brata. Najbolj so mu pa pri sr dva mala, deček od sestre bratova hčerka. V vsakem pismu piše, kako rad bi jih videl.	i
cu
in
To je vseslovanska misel.
Y.
PRAVA SLIKA AMERIŠKEGA VOJAKA
Indianapolis, Ind.
Cenjeni sorodniki, prijatelji in znanci, naj vam tukaj naznanim veselo novico in naj mi bo dovoljeno, da napišem par besed o mojem sinu, ki služi v zračni sili Združenih držav.
Z dobrimi uspehi je dokončal v štirih letih in pol kolegij na Purdue univerzi, na kar bi lahko pk>bil dobro službo in dobro plačo, da bi lahko imel doma vse, kar bi hotel. Toda, ko je videl da preti naši domovini vojna, se je prostovoljno prijavil za službo pod zvezdnato zastavo. Odšel je k letalstvu, kjer je že postal poročnik. Ako mu kateri znancev želi poslati kako kartico, tu je njegov naslov: Liutenant Louis Luzar,
Lovrv Field, Denver, Colo. — On bo še tam par tednov, potem pa misli iti -čez morje. Kam bo poslan, pa še sam ne
ve.	_
On je bil od svoje mladosti vedno dober in ljubeči sin. Vedno me je rad imel in mi pomaga Pz veseljem kar je mogel, posebno rad mi je pomagal na vrtu travo kositi,-grede preko-pavati in vse kar je potrebno. Se dan preden je odšel v vojaško službo, sva skoro celi dan delala, na vrtu skupaj. Ko sem mu rekla da naj neha, da se bolj pripravi za dolgo pot, (šel je namreč v Arizono in bil tam tri mesece), pa mi pravi: Mama, še to dajmo narediti, ti ne boš mogla sama. In tako smo imeli še celi dan veselje skupaj.	'	i ; i
čenih in to popolnoma po nedolžnem in tako nepričakovano. — In kaj vse se godi v naši stari domovini Jugoslaviji? Saj človek kar verjeti ne more, da bi človek, ki je krona vsega stvarstva, tako kruto ravnal s svojim bratom. Saj smo vendar vsi bratje in sestre in nas je vse Jezus odrešil in zapovedal, da se ljubimo med seboj. Nobena zver ne ubija sebi enake, samo človek se kaj takega drzne.
Prav lepo pozdravim vse bralce Amerikanskega Slovenca, posebno vse tiste matere, ki imate svoje sinove pri vojakih! Mrs. Mary Josephine Luzar
Dogodki

Naš Alojzij je prav zadovoljen s svojo službo. Piše, da Stric Sam tako lepo in dobro skrbi za nje, da bi bolje ne mogel noben drug stric skrbeti na svetu. Vse, pravi, da imajo prvovrstno; hrano, obleko, zdravnike in vso postrežbo, ki jo potrebujejo. Toda, pravi dalje, naši fantje bodo pa tudi za vse to hvaležni in bodo skušali storiti kar je največ v njihovi moči, in še več, kakor je njih dolžnost^ — Pisal nam je za Božič, da pride za kratek dopust. Razume se, da smo ga z veseljem pričakovali za sprejem in postrežbo, še veliko bolj kot takrat, ko je prišel na počitnice z višjih šol. Namesto njega pa pride pismo, v katerem sporoča, da ne more na dopust. V pismu me je tolažil, da ne smem radi tega preveč žalovati, ker ^a ne bo za Božič doma in da ne smemo misliti samo na se, kajti naša dežela je v nevarnosti. Varnost dežele nam mora biti prva skrb in veliko delo je pijed nami. Kadar bo delo opravljeno, se bomo vrnili kot zmagovalci, na naše domove in zvezdnata zastava bo vihrala ponosnejše kot kedaj poprej nad svobodnim ameriškim narodom- — In sedaj, za Velikonoč nam je ravno tako pisal, ko smo mu pisali, da naj skuša vsaj za par dni priti domov. Mesto da bi mu mi pisali pisma vzpodbude in potrpljenja, nam jih pa on piše in nas tolaži.
Drage matere, ki imate sinove v vojaški službi. Bodite na nje ponosne, ker oni so v službi, da branijo pravično stvar. Bodite ponosne, da so oni poklicani braniti najboljšo in naj svobodnejšo deželo na svetu. In, le pogosto jim pišite ter vedno kaj veselega in vzpodbudnega. Vsak sin rad čita pismo od staršev, bratov in sester.
Drage matere. Molimo in prosimo Boga, da bi dal našim fantom zdravje in moči, da- bi kmalu premagali te zveri v človeški podobi, ker še nikdar ni nobena zver, če se jo pusti v miru, tako kruto napadala, kakor so Japonci našo deželo. Koliko mladih življenj je bilo uni-
NOVICE, IVERI IN ODMEVI Joliett 111.
Velikonočni prazniki so minuli, toda velikonočni čas pa traja do praznika sv. Trojice, ki pade letos na zadnjo nedeljo majnika. Tekom tega časa pre mišljujmo zadeve tičoče se nad naravnosti, saj je znanstveno dokazano, da je vsak človek nadnaravno bitje.
Katoliški ljudje se smelo smatramo boljšim bitjem nego so drugoverci, ali celo brezverci. To dejstvo je biser, ki krasi vsakega zavednega človeka. Ne smemo ga izgubiti pod nobeno ceno. One, ki se v tem z nami ne strinjajo, poskušajmo pridobiti do temeljitega premišljevanja v tej zadevi. Končno nam bodo za to še posebno hvaležni, ko tudi oni pridejo do pravega prepričanja.
Naši vrtovi. Vsaka družina bi morala imeti svoj vrt bodisi obširen ali pa le par gredic, da imamo količkaj dela zunaj na prostem zraku. .Zlasti gospodinje in dekleta se naj bi zanimale za vrtne in cvetlične gredice, katere naj jim bodo v ponos in razvedrilo. Posebno letos v vojnem času naj bodo naši vrtovi kolikor mogoče obširni in vzor-io negovani, da bodo pripomogli naši vojski do skorajšne zmage.
Lastujmo svoje domove. Vsaka družina bi morala lastovati svoj dom, pa ne glede na to kakšen je isti. Ako ne zmoremo palače, pa si zgradimo kakor šnokoli stanovanje, da ne potrebujemo plačevati najemnine. Najemniki nimajo ničesar ra zen pobotnic za najemnino Ako pa človek plačuje na svoj dom, bo veliko več prištedlli Zlasti naši stariši naj b« gledali na to, da postanejo njihov1 otroci lastniki svojih domov za svoje druzinice. Vsak lastnik doma je veliko bolj spoštovan kot najemnik. Vsak naj stori po svoji zmožnosti.
Kongres ameriških Slovanov, ki se namerava sestati v Detroitu v bližnji bodočnosti, pozdravljamo, ako ima isti namen pkrepiti našo moralo in skupni odpor proti sovražnikom ameriških in slovanskih idej.
Base-ball igranje se je pričelo ta teden uradno. Mi v osrednjih krajih se najbolj zanimamo za Cubs in White Sox, katerim želimo najboljši uspeh.
Smrtna kosa. — Dne 7. t. m. je umrl v bolnišnici sv. Jožefa znani ^ Nikolaj Klepec, star 56 let, vdovec s sinom in dvema hčerama, bivajoč na 519 N. Hickory St. Tu je bival do 40 let. Doma je bil iz Boršta pri Podzemelju. — Isti dan je pre-(Dalje na 3. strani)
Smrtna kosa
Cleveland, O. — V Polyclinic bolnišnici je umrl rojak Martin Opalk, iz 305 East 156th Street, v starosti 48 let. Pokojni je bil doma od Sv. Lovrenca na Raki in je prišel v Ameriko pred 30. leti. Zapušča soprogo Anno in dva sina ter več sorodnikov, v starem kraju eno sestro in sorodnike. Pokopan je bil zadnjo soboto 11. aprila.
Na operacijo
Willard, Wis. — Operaciji na slepiču se je morala podvreči Miss Eunice Knops. Operacijo je Brečno prestala in se nahaja v bolnišnici. — L. P.
Podlegel težki
Cleveland, O. — mučni bolezni je v bolnišnici podlegel
bolezni
Kratki a St. Alex's rojak Leo-
pold Reja, v starosti 44 let. Omenjeni je bil doma iz Vipolž pri Gorici, v zasedenem ozemlju in je prišel v Ameriko pred 21. leti. Stanoval je pri svoji sestri na St. Clair Ave. Tukaj zapušča poleg sestre tudi brata in še več drugih sorodnikov, v starem kraju pa brata, sestro in druge sorodnike. Pokopan je bil v soboto 11. aprila iz cerkve IVIarije Vnebovzete na Calvary pokopališče.
Tri sinove ima pri vojakih
Joliet, III. — Tukajšnji rojak Louis Torkar, iz 1006, Fair-view Ave., ki je tudi naročnik Amer. Slovenca, ima že tri svoje sinove v službi Strica Sama.
■ ■ — *
Dva groba v Gornjem Michiganu
Calumet, Mich. — Tukaj je nedavno umrla Anna Matešič,
rodom Slovenka, v visoki starosti 78 let. Stanovala je pri Mrs. Ani Spehar na Osmi cesti. Njen soprog, Luka Matešič, rodom Hrvat, je umrl že leta 1931. Zapušča enega sina in dve sestri. Pokopana je bila iz slovenske cerkve sv. Jožefa. — Nadalje je umrla mladenka Margareta Mukavec, stara komaj 16 let. Zapušča starše Mr. in Mrs. Joseph Mukavec in ena sestro ter tri brate. Tudi ona je bila pokopana iz slovenske cerkve sv. Jožefa.
Popravek
V zahvali za pokojno Katarino Videtich iz Jolieta, 111., ki je bila objavljena v Amer. Slovencu dne 10. aprila, se je vrinila pomota. Pokojna zapušča v starem kraju poleg staršev štiri brate, ne pa dva brata in dve sestri, kakor je stalo pomotoma v zahvali. — Toliko v blagohoten popravek.
-o-
Širite in priporočajte 1 i a I "Amerikanski Slovenec!"
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. mre dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
(433) USTAVLJENI SREDI POTA
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
A
S:
"Na drevesa!" je zaklical Tarzan Tarzeli, ko so presenečeni vojaki planili'izza grmovja.
AS HE SFttKE HE WHIRLED AND SEIZEO TOMMVJ HO FOLLOW HIS OWN ADVICE.	_
Ko je še govoril, jt pograbil Tommy ja, da bo sledil njegovemu nasvetu.
■C.
AN INSTANT AFTER HE LEFT THE GROUND A HUGE WARRIOR. REACHED OUT AND CAUGHT TOMMYS LEG.'
V trenutku, ko je odskočil s tal, so je pojavil prav tam .močan vojak in je pograbil Tommyja za nogo.
Tako sta bila Tarzan in Tommy potegnjena zopet nazaj na zemljo.
Petek, IT. aprila 1942
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8


Družba
sv. Družne
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustansfljsna 29. novembra 1914. f 2*dmjenih^Državab	JoUfct, Bl,1^ T dri.^IUinoi«
maj«
Nut geslo: "Vac u ▼ero, dom in narod; v«i za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBQB: Predsednik: George Stonich, 257 Lime Street, Joliet. Illinois
1.	podpredsednik: Frank Tuahek, 716 Raub St., Joliet, I1L
2.	podpredsednik: Katbrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa. I1L Tajnik: Fnnk J. Wedk, 301 L\p»e Street, Jolist. 111. Zapisnikar: John Nrmanich. 650 N. Hickory Su Joliet. I1L Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Wsodruf Rd.. Joliet, 111. Duhovni vctfja: Rev. Mathsw Kebe, 223 — 57th St.. Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 361 No. Chicago St., Joliet. 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glzvach, 1748 W. 21st St, Chicago. 111. Joseph L. Draaler, 1318 Adams Street, North Chicago, Illinois. Joseph Jerman. 20 W. Jackson St, Joliet, III.
POROTNI ODEOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kovsdch, 2294 Blue Island Ave., Chicago, 111. V. John Denia. 2730 Arthington Ave, Chicago. I1L Predsednik Atletičnega odseka: Emery Subar,	**
540 North Bluff Street, Joliet, Illinois.
URADNO GLASILO:	*
"AmerikanaU Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, HI.
Do 1. jan. 1941 je DSp. izplačala svojim članom in članicam ter a jih dedičem raznih posmrtnin, poskodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Druitvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 8 Člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 55 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje ae ca $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole life. Twenty Payment Life in Twenty yea* Endowment. Vsak certifikat nori denarno vrednost, katera se vfefco leto visjL
Poteg smrtniae izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podpor* iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli.
DSD. je 117.24% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam ae DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sreoot
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust-
roeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St, Joliet, IB.
............................................
Z£i
BOWLING NEWS
HOLY FAMILY LADY BOWLERS
Nite Apr. 8,1942 STANDINGS Editors
Won_______42
Marge Janraik Dolores Wedic ..
Jennie Bambic Jose Vancas —
Lost.
184 124
123 191
Totals.......... 622
Recorders
Hi 160
130 200
634
.33
603
Won........33	Lost______	
Eve Subar........	151	137
Low Score .........	123	130
Betty Drager ___	173	145
Violet Floyd	124	114
Totals..........	571	526
.42
1C0 130 148 155
593
Wednesday night was a big night for the Editors winning three g^mes for the evening, bringing them up nine games ahead of the Recorders.
Jose Vancas a member of the Editors hit the 200 mark right on the nose which made us all very happy. Her first game of 191 was -very close also. Jose had a very good night, and helped the Editors win theii three good games for the nite.
Marge Jamnik again bowled very good. Marge had a very good game of 184. Keep it up, Marge. Remember we only have one more night left to do our best, so come on let's see what we can do.
Jennie Bambic, had a very good game of 170. Keep it up, Jennie.
Dolores Wedic, had a good game of 160. Keep up the good work.
Betty Drager, of the Record-era had a good game of 173. Betty, is one member of the Recorders that never lets them down. Keep up the good work, Betty. We all sure like to see you keep that fine average up on top.
Eve Subar, had a fine game of 160 and 151. She sure picked up a beautiful split Wednesday night, which she received quite an applause for. Eve, really knows her stuff when it comes to bowling.
Violet Floyd, didn't do so well her first two games but her last game was very good. A game of 155, which helped her average out for the evening.
Last week we stated we would publish the girl's averages. We have decided to wait until next week inorder to
have these fine 200 games included in the averages. We will have them for you next week.
Zora Zel ko was absent Wed. meaning that the Recorders had to take Low-Score, which 159 didn't help them out very much. 170 We believe this is the reason 144 they did not win any games, as you remember they said they were going to win the next six games inorder to beat the Editors. We are very sorry to say that it looks bad for the Recorders this season. Maybe more luck next season, how about it???
We still urge you to remember to buy your stamps and bonds.
Captain of the Editors.
HOLY FAMILY MEN'S BOWLING LEAGUE .
Joliet, 111.
Nite of April 8th. After threatening all season the Treasurers finally moved into second place with the Secretaries now two games behind, but we have one more nite of bowling so the Secretaries still have a chance to gain them back. But regardless of who beats who we all enjoyed our-selfs and had swell cooperation from all the bowlers, and hope we can continue to do so in the future. The plea last week for more help in the honor roll brought some results as we have a few more members this
NEMŠKI ČASTNIK V VOJNEM UJETNIŠTVU
dih, do časa, ko bo prilika, poslati ga potrebnim tam v nekdaj prelepi Slo\eniji. — Dan 26. aprila bo zar^s pomemben dan za našo naselbino!
1)	Moli Boga za konec vojne z zmago!
2)	Ves jolietski slovenski narod skupaj! .
3)	i Blagoslovijenje deželske in službene zastave!
4)	Za obrambo in pomoč naše še svobodne dežele Amerike!
5)	In za pomoč našemu objokanemu in poteptanemu, po težkem križevem potu, slovenskemu narodu v rojstni doom vi ni. — Usmilite se jih!
Z bratskim pozdravom.
Joseph Mikolich, tajnik
Za nemškega letalskega častni* a. Id ga kaže gornja slika, je vojna pri kraju. Ranjen je namreč priiel v angleško vojno ujetništvo in zgoraj ga vidimo, ko se. v spremstvu nekega angleškega častnika, odpravlja v ujetništvo taborišče.
week.
The Honor Roll (200 game or over)
Gene Ivnik..................... .220
Tom Wright........................219
R. Wedic ..............:............203
Matt Terdich ...............„...200
The First Ten on Wed. nite:
1.	T. Wright _________________560
2.	R. Wedic ...................547
3.	G. Ivnik ____________________529
4.	J. Zelko ______________„525
5.	L. Fabian _______________.519
6.	J. Kubinski _____________512
7.	B. Terdich_______________502
8.	C. Wedic____1„.......„...493
9.	M. Terdich *.............489
10. E. Subar___________________480
STANDINGS
Won
1.	Presidents............... 53
2.	Treasurers ................ 43
3.	Secretaries IftifL jL1:. 41
4.	Vice-Presidents ....... 18
WED. NITES RESULTS Presidents (3)
Lost 25
35 . 37
60
B. Terdich _______	180	176	146
C. Wedic .............	177	155	161
M. Terdich	148	141	200
V. Likovic ..........	146	173	151
F. Ivnik .............	145	142	129
Totals..........	796	787	787
Secretaries (0)			
E. Ramsack ........	127	129	132
F. Suhadolc .	121	162	157
T. Rusco .............	147	141	160
Low Score ......	146	141	146
Low Score	145	142	129
Totals.........	686	715	724
Treasurers (2)			
J. Kubinski ........	182	155	175
L. Fabian...........	209	124	186
J. Slapnicar........	178	142	148
E. Subar___	166	134	180
R. Wedic	203	157	181
Totals_________	938	712	876
Vice-Presidents (1)			
G. Ivnik _____________	220	172	' 137
F. Wedic..............	122	129	192
J. Zelko................	168	189	163
T. Wright............	163	178	219
Low Score_________	166	124	148
Totals	839	792	864
EMERY SUBAR, Sub. Secy.
Fur Victory...
Buy
U. S. DEFENSE
BONDS STAMPS
tfOVE VRSTE OBROČI
mobilisti na vseh bolje kakor nič.
kija za avtomobilske obroče, prihajajo avto-vrst iznajdbe. Gcraja slika lcaše eno od njih. Menda bo
IZ URADA DRUŠTVA SV. DRU2INE ŠT. 1, DSD.
Joliet, I1L
Pomlad je zopet tukaj. So-bratje in sosestre, vse se oživlja za svoj napredek. Tako delajmo tudi mi na društvenem polju, da se naša lepa organizacija lepo razcvete in požene kar mogoče največ dobrih novih mladik. Ne pozabite, da kjer ni mladik, ni sadov. Torej dragi Člani in članice, storimo svojo dolžnost — vsaj vsak ene-V?a novega člana v mladinski oddelek, ali pa v odrastli, naj pridobi. Manj kot za enega vas ne morem prositi. — In še nekaj. Za nedeljo popoldne ni gotovo, da bomo vedno doma, je večkrat kako delo, da je treba ven.
Zopet pride velik dan za jo-lietske Slovence in najlepši dokaz, da v resnici skupaj sodelujemo za naš narod in deželo. — V nedeljo 26. aprila bomo tukajšnji Slovenci obhajali "Victory mass' ali sv. mašo za zmago on sicer ob 8:00 uri v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa. Sv. mašo bo daroval naš č. g. župnik Rev. M! J. Butala ob asistenci Rev. G. M. Kuzma in člev. M. Cepon, naši marljivi in delavni pomožni župniki. Pri tej slovesni sv. maši se bo tudi blagoslovilo novo farno ameriško deželsko in službeno zastavo: — Ne pozabimo našo versko, državljansko jn narodno dolžnost ter pojdimo kar vsi k tej redki slovesni službi božji ter molimo za zmago naše Amerike in drugih dežel, ki se bore za iste principe ter za 3rečen konec te strašne vojne. Poglejmo, kako se naš veliki ameriški general McArthur vedno spominja na Boga ter nas opominja na molitev in prošnje k Bogu za zmago.
Pri omenjeni sv. maši Se bodo pobirali »tudi prispevki za pomoč našim hudo prizadetim bratom in sestram v stari domovini, kateri denar se sedaj investira v U. S, Defense bon-
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani.)
minul bivši okrajni šerif George M. Scholl.
i
"Hlapci in dekle". Pod tem 1 poglavjem je bil v "A. S." pri-občen članek, ki *je sicer umesten, toda je prepičlo razvit. Nekaterim nam pa se so že v razrednicah "odpirale lese", namreč zakaj so bili na Slovenskem hlapci in dekle naši, a poslovodje in uradništvo pa nemško. To je bilo za to, ker nam je bila Avstrija mačeha, kateri je primanjkovalo drobtin celo za lastne otroke, vsled tega so pastorki prejemali tem tanj še skorjice, kar je povsem naravno. V Jugoslaviji bi lahko bilo boljše v tem oziru. Le kadar bo prišlo do tega, da bodo slovanske države neodvisne (avtonomne), tudi dekel in hlapcev ne bo potreba več, ker bo gospoda izginila.
"Rajska dolina". Svojčas smo gostoma čitali o tem predmetu. Nahajala se je v Mendocino okraju države Kalifornije. Velikodušni rodoljub Father Jeram je bil njen ustanovitelj, ki je tam veliko prestal in skončal.
Naj se omeni, da leži dotična zemlja nedaleč od morja, blizu železniške postaje in ni preveč hribovita, vsled tega je človeku težko umeti zakaj ni bilo uspeha. Bilo je do dvesto naseljencev in vsak je vplačal dvesto dolarjev. Skupaj torej $40,-000.00. Kupili so 14,000 akrov zemlje, s katero so dobili tudi 1200 ovac in 800 goveje živine. Tako je prišlo na vsakega po 70 akrov, šest ovac in štiri krave. Torej je vsak dobil že v živini vrednost svojega denarja, pa ako bi ne bil dobil niti ped-nja zemlje. Bister potok se vije po zemljišču in lesa je bilo dovolj za vse potrebe. Imeli so plačevati ostalo na pet obrokov po pet tisoč. Dva obroka so plaičali, naprej pa več ni šlo, ker so boljši naseljenci obupali in odšli.
Ce bi bili dotični naseljenci količkaj podjetni, kakor so bili našinci vsepovsod- drugod na farmah, bi bili tudi uspešni. Toda večina istih je najbrže mislila, da bodo tam našli plotove iz klobas, za to je šlo na boben.
Father Je^-arn je bil premehak. Ce bi bil na njegovem mestu kakšen starokrajski grajski oskrbnik (ferboltar), bi bilo šlo vse drugače.
Velevažno! Rojaki in rojakinje širom Amerike! Združujte se v svojih katoliških društvih lin organizacijah, da javno po-
kažete svojo zavednost!
V	vsakem, še tako majhnem mestu, kjer biva količkaj slovenskih družin, bi morali imeti svoja katoliška društva, ki naj bi spadala k DSD., KSKJ., in S2Z. Drugače se smatra slovenske družine v takih mestih kot nekak prirepek katere večje ondotne slovanske skupine, kar pa za nas nikakor ne sme biti zadovoljivo. Vsi smo prepričani, da le s pomočjo naših katoliških društev, spadajoči h k prejomenjenim našim dičnim organizacijam, je v naselbinah naš pravi narodni in kulturni napredek mogoč.
V	vsaki naselbini se bi moralo najti nekoliko zavednih rojakov in rojakinj, da se bi dosegel uspeh v tem oziru. Zamudilo se je že preveč, toda še ni prekasno, ako se poprimemo dela takoj. Ako se ne ustanovijo katoliška društva, še bodo pa druga, ki so rada brezbarvna in nepripravna za sodelovanje smislom naših katoliških načel. Za tozadevna navodila in pojasnila se naj piše na gl. urade zgoraj omenjenih naših organizacij. Vsem najlepši pozdrav-
Naročnik
SMRTNA KOSA V WAVKEGANU
Waukegan, 111.
Nagloma je tukaj preminul ugleden in spoštovan rojak Mr. Frank Miveek, Sr., ki je 22 let bil prodajalec premoga. Tukaj je živel od leta 1905. — Umrl je 25. marca, ravno na svoj rojstni dan v starosti 53 let. Dne 24. marca zvečer se je še udeležil The Tenth Street Businessman dinerja, ki se je vršil že pozno zvečer, prišedši domov je tri ure pozneje umrl zaradi srčne napake. Živel je na 1704 Tenth Street. Bil je že delj časa pod zdravniško oskrbo, ker mu pač srce ni bilo v najboljšenl stanu.
Doma je bil iz Zaplane nad Vrhniko, po domače Taljancov in je prišel v Ameriko -leta
1904. S početka je eno leto živel v državi Mississippi, nakar se je preselil v Waukegan, kjer je živel potem vsa leta. — Spadal je k društvu Sloga SNPJ in Slovene Independent Benefit Society. Društveni sobratje in sosestre so se v prav lepem številu udeležili njegovega pogreba in ga lepo spremljali na njegovi zadnji poti z zastavami. — Ko je ležal na mrtvaškem odru, je bil kakor ves zasut s cvetlicami. — Bil je povsod spoštovan in priljubljen. Tako lepega pogreba, kot je bil njegov, že dolgo ni bilo. Na pokopališče ga je spremljalo do 105 avtomobilov. r— Pogreb se je vršil dne 28. marca iz I Nemanichevega pogrebnega zavoda na North Shore pokopališče.
Tukaj zapušča ženo, štiri sinove in eno hčer, v starem kraju pa mater, enega brata in tri sestre. Poleg teh zapušča tukaj v Waukeganu še dve sestri. — Leta 1937 si je zlomil nogo in je potem dve leti bolehal. — Naj se spočije od svojega tru-
\ in nt I >A1 j a. žalje.
Jennie Keber
da in naj mu bo lahka ameriška zemlja. Preostalim pa na^e so-
KAZANJE FILMSKIH SLIK
Strabane, Pa.
V nedeljo, 19. aprila, ob 7. uri zvečer, bo v domu društva sv. Jeronima, KSKJ., prav zanimiva gledališka predstava. Ta večer bo ,dr. Earl J. Cox iz Pittsburgha, Pa., kazal najnovejše in zgodovinske premikajoče slike iz Evrope in od drugod pod avspicijo društva Kraljica Majnika, št. 194, KSKJ. Vstopnina bo aelo nizka, za odrasle 25c, za otroke 15c. Vsakemu bo gotovo žal, kdor bo zamudil to lepo gledališko predstavo, ker kaj takega se v naši naselbini ne vidi vsak dan. Pozdrav in na svidenje v nedeljo zvečer v domu društva sv. Jeronima.
<6gl.)	A. T.
ŠMARNICE
Onim, ki se zanimajo za slovenske Šmarnicc za Majniške pobožnosti javljamo, da imamo na roki po par izvodov spodaj navedenih slovenskih Šmarnic. Kdor jih želi naj se požuri, ker bodo vsak čas razprodane. Te so:
Evharistične Šmarni ce......................................$1.50
Lavretanske Šmarnice..........................................$1.00
Lepa si, lepa, Roža Marija ................................$1.00
Marija vzor krščanskega življenja ....................$1.00
Marija v p red pod ob ah in podobah.....................$1.00
Na v. Goro, (Dr. Brumat) .....................................$1.00
Rimske Šmarnice, (Dr. Opeka) ..........................$1.00
Sv. Marjeta Marija Alakok,........................ $1.00
Šmarnice Arskega župnika ...................~........„.$1.00
Znamenje na nebu........................;.......................$1.00
Naročilom je prid jati potrebni znesekr in istega poslati na:
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
SLOMŠKOVE KNJIGE
so vse zanimive in poučljive. Na roki imamo nekaj izvodov četrte Slomškove knjige, ki nosi naslov:
"RAZLIČNO BLAGO"
Knjiga vsebuje 428 strani in stane....................$1,00
NAROČILA SPREJEMA
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
mem,
SLOVENSKI M0LITVENIKI
. ki se še dobijo so:
"MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE",
droben mali tisk, se dobi samo še v eni vezavi in si-eer vezan v fino platno in umetno usnje, stane....... 75c
"SLAVA MARIJI", najbolj pripraven slovenski molitvcnik v Ameriki. Vsebuje molitve za skupna društvena obhajila, litianije, križev pot in druge molitve. Tiskan v malo večjem srednjem mast-hem tisku, se dobi samo v dveh vezavah še. Vezan v umetno usnje je ves pošel. Imamo ga pa še v sledečih dveh boljših vezavah v pristnem usnju:
Vezan v usnje trde platnice, zlata obreza......$1.25
Vezan v fino usnje, vatirane platnice............$1.50
Drugih molitvenikov ni več. Le te zgoraj omenjena dva se še dobita. Tudi z velikim tiskom molitvenikov ni več, kar naj vzamejo tisti, ki jih naročajo na znaaje. Naročila je poslati na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Stran 4
Petek, 17. aprila 1942

S3 "SAMOSTANSKI LOVEC"
LUDVIK GANGHOFER
Komaj je bila prišla Gitka pred vrata samostanske valptije, ko se je vrnila prednica in gospod Henrik jo je spremljal. Začudeno je pogledal, ko je uzrl deklico. "Saj sem vedela," mu je zašepetala prednica. Prijazno je pokimal dekletu in odšel nazaj v samostan.
"Pomisli, dekle," se je nasmehnila. "Gospod Henrik me je okregal, ker sem te bila pustila samo. Mislil je, da boš ušla."
Truden nasmeh je spreletel Gitkine ustnice, izza zidu se je pa oglasil pritajen he-het. Prednica se je ozrla, toda Valtijev nos je bil že izginil za oglom.
Ko je Gitka prišla v Nunski samostan, se ni več branila, tiho in vdano je dopuščala vse kakor jagn je, ki ga strižejo. Nova obleka, ki so jo vanjo napravili, ji ni izvabila nobene besede na ustnice. Malo se je res sramovala, ko je uzrla dolgo, modro, po takratni šegi globoko čez ramena izrezano krilo, rekla pa ni nič, saj so ji tudi brž ogrnili okoli vratu bel, do komolcev segajoč plašcek. Pas iz belega usnja jo je stisnil okoli vitkega kolka. Cez čelo in razpušče-ne lase so ji privezali moder trak. Ko so jo pa obuli v rumene čeveljčke z ošiljenimi za ped dolgimi kljuni, je vendar plašno pogledala ob sebi.
Prednica in obe strežnici so bušile v smeh, ko je Gitka brez pomoči stala z vsaksebi iztegnjenima rokama sredi sobe, kakor bi se ne upala dotakniti obleke; trepetala je in ni tvegala nobenega koraka več, ker so se, če je le prestopila, strašni kljuni brž privili navzgor kakor ostra bodala. In čim bolj so se one smejale, tem bolj ji je šlo na jok. Nenadoma je planila k vratom, in ko je spoznala, da so zaklenjena, se je zgrudila ihteč na tla.
, Dvignile so jo, oštevale in tolažile; potem so ji očistile zaprašeno pbleko in jo odvedle k 2efi, da bi se poslovila od svakinje in dečka.
Pred samostanom je čakala nanjo nosil-nica, ki sta jo med viličastima1 drogovoma tovorili dve muli. Gitko so vanjo posaditi morali; prostovoljno bi ne bila vstopila. Prednica je sedla poleg nje. Dva hlapca sta vodila muli, tretji, oborožen, je jezdil ob nosilnici. Ljudje na cesti so postajali in ugibali, kdo neki potuje; kak radovednež je tudi pokukal v nosilnico, toda nihče ni spoznal solarjeve sestre; njen drobni bledi obrazek je skoroda izginjal pod belo ostro zlikano avbo, ki so jo bili z njo pokrili za potovanje.
Tedaj sta prispeli mimo dve dekleti; žgoča rdečica je zalila Gitkina lica: dekleti sta bili Cenca in Egerjeva dekla.
"Poglej/ je šepnila dekla, "kdo pa je ta gospodična?"
"Je ne poznam," je odgovorila Cenca, ko se je bila ozrla v nosilnico, "mora biti neka tuja."
Nosilnica je minila; Gitko je zajelo kakor omotica, vse se je vrtelo pred njo. Hišice ob cesti, solarna, ki so se ji bližali, šumeča Aha z bregovi in drevjem, Nunska gora, vse se je sukalo in nekam tonilo — in mahoma se ji je zazdelo, da vidi samo še prostrano, prostrano sončno planino; med petjem zvoncev se pasejo krave in prehajajo sem in tja in v planšarski bajti poje dekliški glas: tedaj pride • iz gorskega gozda čez pašnike lovec, postoji pred bajto, prisloni kljukačo k steni in udari z na-kovanimi čižmi ob prag; petje utihne, lovec pa vpraša: "Planšarica, ali smem v vas?" In iz bajte se odzove smej oči Cencin glas: "Smeš, smeš, Hajmo, pridi kar noter!"
Gospa prednica se je prestrašena zbudila iz svojih misli; zakaj deklica ob njeni strani si je s prodirnim krikom strgala z glave belo avbo, šinila kvišku in hotela planiti iz nosilnice.
"Toda otrok! Otrok!" je jecljala prednica, objemaje Gitko z obema rokama. Pritekel je oboroženi hlapec — Gitka ga je strmo pogledala, potem je omahnila nazaj na blazine, zaihtela in si pritisnila pesti na prsi, kakor bi ji bilo počilo srce.
Prihitelo je nekaj ljudi, toda hlapci so pognali muli in vedno hitreje, vedno dalje se je gugala nosilnica.
23.
Drugo jutro je hodil gospod Henrik že prav zgodaj po vrtu gor in dol. Kako se je v teh kratkih sončnih dneh vse razbohote-lo in razcvelo! Drevje in grmovje je bujno ozelenelo in sleherni pihljaj vetra je bil začinjen s sladkim vonjem mladih cvetic.
Brat Severin je razgrebal prazno £redo. Da bi si olajšal pripogibanje, se je bil široko razkoračil in je sopel na vsa pljuča; na čelu so se mu svetile debele znojne kaplje.
"Dobro jutro, brat!" je pozdravil gospod Henrik.
"Dobro jutro, reverendissime!" Brat Severin se je vzravnal in se bolestno skremžil, pritiskaje si pest na hrbet.
"Danes gre trda s pripogibanjem, jeli? Sem že čul. Snoči je trajalo spet nekrščan-sko dolgo v kletni izbici!"
"Nisem jaz kriv/ se je branil brat. "Toda valpta včeraj kar ni bilo moči spraviti domov!"
"Ali niso prišli ponj od doma?"
"Prišli že, gospod, pa še ni vdal, samo neki pergament jim je izročil za domov in je obsedel."
"In ti seveda z njim?"
Brat Severin je ubral lice v spoštljive gube. "Oskrbnik je, gospod! Kdor ga ne spoštuje, žali samostan."
"Seveda! Zopet dober izgovor. Bom le moral to uslužnost malo zavreti! Toda kaj počneš tu?" ,
Brat se je oddahnil, ko je videl, da je kočljivi pogovor končan. Jadrno je odgovoril: "Telohe rujem."
"Telohe? Kako pride pa ta reč na vrt?"
"Menil sem, da bom mogel odgojiti gredo telohov in sem zato lani prinesel z Rdečine nekaj kprenin, jih posadil in napravil vse, kar sem sodil, da bo dobro zanje in koristno. Toda niti ena rastlina se ni prijela in ko sem jih zdaj pregledal, vidim, da so vse korenine suhe. Le poglejte!" Segel je je po izdrto korenino, jo razčesnil in pokazal proštu usehlo staničevje. "Niti kapljice soka več. Teloh se pač ne da presajati. Hoče se mu skalovja, viharjev in plazov. Dolinski zrak in predelana zemlja mu ne storita dobro! Pa naj ravna človek kakor hoče, teloh se ne da presaditi." Vrgel je suhe korenine proč. "Skoda za rastline! Gori bi cvetele!"
Gospod Henrik je zamišljen pokimal; njegove oči so se obrnile po cesti, ki se je vila po dolini čez Šelenberg iil dalje proti Salcburgu. In je molče krenil dalje.
Ko je kmalu nato stopil v svojo sobo, je začul iz valptove pisarnice stari kreg in ropot. Krenil je za glasovi in ko je odprl vrata, je gospod Sluteman med točo bob-nečega zmerjanja baš gorjil nekega tlača-na iz izbe. Ko je valpet uzrl prosta, ga je obšla zadrega.
(Dalje prih.)
S prijateljem po svetu
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
ki se dobe v naši Knjigarni
AGITATOR, »pisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem intdigentn in njegovem življenju. Mehkovezana -- S6c
BELB NOČI JUNAK, spisal F.
M. Dostojevski}. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skoti zanimive scene življenja. Knjiga je trdovrrsns,	......- •••
BLED IN BRIK8EN, zanimiva zgodovinska povest is 17. st* letja. Brošura z 96 strani--4Je
BURKBŽ GOSPODA VTTER-
GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura s 142 strani ___—..........St*
CIGANKA — Zelo zanimiva povest iz domačih slovenskih hribov. Vsebuje 160 strani........... 70c
CIRKUŠKI OTROK, spis. Bracket. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja- 75c
ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi____ ..	79«
ČRTICE- — Spisal Fran Ka. Moško. Črtice: 'Njiva', 'Črna ■mrt' in 'Slovenske gorice* so posebno zanimive. Knjiga vsebuje v 160 strani ________^---------- 75c
ČUDEŽ! ČUDEŽ! — Zanimiv sodobni roman, ia ga je spisal I. C. Raynaud. Poslovenil Franc Kolenc. Brošura vsebu 94 strani in stane------35c
najbolje slovenske poveš*!. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj__15-00
Mehkovezani vsak zv.
$1.73
IZDAJA VEČ,-spisal F. V. Sleme ni k. Vrlo interesantna zgodovinska povest is turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriiko-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani SOc
IZLET GOSPODA BROUČKA.
zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 244 strani- SOc
IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C Doyle, brošura s 233 strani --- ---75e
IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50
J. M. Trunk:
IZPOVED SOCIALISTA, šura z 151 strani --
bro-
60c
JUNAKINJA IZ STAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-•o vsled izredne zanimivosti Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj----$1.50
JAROMIL, češka ljica za mladino
narodna prav-
30c
50c
DENAR, spisal Iver - Kolenc. Vrlo ^zaqimiv roman, 200 strani, broširan, samo -----—
DEVIŠKA ZEMLJA V KRVI,
spisal J. Grčar, 236 strani. Zelo zanimiva povest iz časov svetovne vojne - ___$1.25
DOM. — Roman iz šlezijskih hribov. Spisal Pavel Keller. Je to zelo interesanten ljudski roman. Vsebuje 210 strani in stane--
D RAG AR JE VIN A, spisal Kolenc Franjo, 232 strani, zelo interesantna ljudska povest. Broširana, samo-----1-—-
DUilCA. spisala B. Ose** Ro-
75c
45t
treh delih« vsak del broširan zase is so tri P*-va knjiga ima 286 st*, druga 388 str. in tretja 427 rt—>i Co* (a povest vsebtqe nad 1H» stra-mL Roman je vse škod asp« ia ga čitatelj ne odloči prej* As ga do kooca prečita. Vsi *9e dali skupaj -
DVE SLIKI, spft. Brošura 103 Utr.
JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 307 strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena --$14»
JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel ia «?,tnr.t kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov
je :0 zvezkov, vsak po---$1.00
V vsakem zvezku so sledeče povesti:
L zvezde: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smuko va ženitev. — Klo-šterski zolnir. — Grad Rojiaje. — Golida.	*
3.	zvomk: Deseti brat — Nemški val-per.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega	— Koalovska sodba v Viša«! gori. — Dva brata.
Sosedov sin. — Sto kmet-■•rja. — Med dvema sto-
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeh", če si naročite družinski mesečnik
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Stane le£no za Zdr. države $2.00; za Kanado in inozejnstvo $3.00 letno. _____ ' Naročite si ga še danes I
EMA BOŽJIH CVETK. Mara
416 str. Zelo zanimiva is o*peta povest o dekletu, ki irtvqfe vse za svojega očeta. Sika ia življenje, ki kaic kaj premic dobra volja --. - SI JO
FABIJ9LA, po kardnabi W«iso-manu. Brošura 222 strani Interesantna zgodovinska povest,
zelo priporočljiva .................—
FINŽ GARJEVI ZBRANI SPISI. VII. zvezek, broširan ia vsebuje 272 strani Vrlo zanimive čcSlce. novele in povestfce izpod ~ spretnega Fini gar jevega pere-
45c
„$1.50
PURI J, novela iz življenja mladeniča, ki vat popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani -
75c
GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi Prvi del vsebuje 308 str. ia dnigi 252 strani. Zanimiv rom&p iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drpgi del skupaj---$1-50
GOSPODARICA SVETA, spis.
Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, ds čitatglj knjige ne odloži
dokler jo ne prečita -
50c
GORNJE MESTO.
vest iz Zagrebškega Hvgaaja.
ba. Brošura z 317 strani-------$1.25
GOZDARJEV SIN. X. Ljudske knjižniee. Brošura 56 «tr. Spisal F. S. Finžffar. Zanimiva povest it slovenskega življenja -j-_____—
GROFOV JAGER, povest iz domačih hribov, 208 stsani, broši-
Jk
60c
GUISEPPE GARIBALDI IN GOSPODAR NOČI, 4 zvezke .
obširen napet roman, skupaj 1092 str., 4 broširani zvedel—$2.00
HUBERT. — Interesanten roman iz gozdov. Spisal Pavel Keller. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Vsebuje 272 strani--$5c
HABAKUK, zanimiva Remichlo-va povest, 126 strani, broširana 40c
IVANA CANKARJA, ZBRANI 8PISL Prvi, in drugi del, vsak del s trdovesaniau knjigi Vsak
del ima po 336 strani Cankarjeve povesti so priznane kot
Doktor Zobe*. — Tugomer.
__tt Lepa Vida. — Lipe. — ?tpa
tobaka. — Moč in pravica. — V vojni kiajim- — Pravda, med bratoma.
KMEČKI FUNT, A. Seno«. Povest, opisuj« - hoje hrvat na-rod* T tt. stoletja. V povest so
vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ---*100
KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zve-aek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — ženitev Fet-dulfs, vojvod* Brošura 195 str. $1.00
gpAfiI ALKOHOL, J." London, lotosa 245 SIC. Povest ki slika gorje ki ga povzroča alkohol—$1.25
KRALJ GORA. Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani_$l-00
KO SO HRASTI ŠUMKLL Zgodovinski roman, brošura na knjiga z 328 strani---------------$1M
KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, — vsak zvezek po -- ®5c
1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček.
7.	sv—k; Jagnje. — Starček s gore.
8.	zvezek: PirM. — Ivan. turški suženj. — Krščanska obttelj (družina).
13. zvezek: Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zvesek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata. — Različni sestri
KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Er-
mite. Trdo vezana knjiga..-_$1.25
Mehkovezana knjiga -$1.00
KSlftTOP KOLUMB, ali odkritja Amerike. E. šreknlk. Brošura 2S2 strani Interesanten ro man Iz življenja Krištofa Kolumba --— "c
KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja--65c
KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmalrisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani ----$1-00
KRUCI. — Ljudska povest po zgodovinskih virih. Spisal J an tis Goleč. Knjiga vsebuje 142 strani in stane-----55c
J. O. Cur-kanadskega
196 strani_ 75c
KAZAN, volčji pes, wood. Roman iz življenja. Brošura
KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilo va knjižnica. Brošura 158 strani__60c
K naročila je pridj&ti potrebni znesek v Money odru, ali čeku in nasloviti na:
Knjigama Amerikanski Slovenec
Finci so že prej hoteli iti v Kremlin stanovat, in prav vse velesile so jim dajale "na-rajžo", pomagale z orožjem, Amerika tudi, ker tedaj so bili Moskoviči slabo zapisani prav pri vseh silah. Ruski medved pa je le hudo zagodrnjal, zastavil Fincem pot in se vrhu tega še naučil pozimi vojskovati. Po ti epizodi sta se Moskva in Berlin nekaj poglihala, in ko je Berlin napadel Poljake, so prišli tudi Rusi in vtaknili v žep vse baltiške državice. Dne 22. rožnika 1. 1. pa je bilo prijateljstva med Berlinom in Moskvo konec, in od tedaj sta Berlin in. Moskva kakor pes in mačka. Nemec je pobasal ves Baltik in še hudo velik kos Rusije same, videl je tudi že na uro v Moskvi, pa nekaj ni šlo "vse po načrtu". "Prijateljstvo" z Berlinom je šlo fuč, pač pa je nastalo neko prijateljstvo med Moskvo in Londonom in s tem tudi z Ameriko. Tu smo danes. Rusi so se zaganjali vso zimo, in ko Se je prikazala vesna, se je začel zopet Nemec zaganjati. Kako izpade, nihče ne ve, odločeno ni na nobeni strani.
Poljska, Baltik in celo Ukrajina je v nemških rokah, pa se je pričelo neko barantanje že zdaj. V Londonu so nekaj rekli, da Baltik spada Rusiji že radi zaledja itd. in to je po-uzrocilo hudo kri, in prizadeta je tudi Poljska, ker v Moskvi hočejo, da naj bi bilo. kakor je bilo najmanj pred 22. rožnikom 1. 1. In zopet je nastalo novo barantanje za medvedovo kožo, dasi še ni medveda. Zastopniki baltiških državic in tudi neki Poljaki hudo kričijo prav tu v Ameriki, da "mora koza nazaj", ko in kadar bo moral Nemec dati vse nazaj, česar danes pa še ni,-pa se pričakuje.
Well, odvisno bo pač od tega, kdo bo vzel! Nemcu nazaj Danes Rus še ni vzel nazaj, še manj pa kdo drugi, in če pride nazaj, bi mogel edinole Rus vzeti nazaj in pri tem pomagajo precej Poljaki, baltiške državice le bolj kričijo, in Finci so vsi na strani Nemcev.
Ker še ni medveda, je tudi barantanje za medvedovo kožo hudo akademična zadeva, dasi je vrlo značilna. Akademično le se more danes kaka reči, kako naj bi bilo z medvedovo kožo, ako jo dobi Rus iz nemških rok.
Pri Poljakih se mora zadeva presojati iz slovanskega stališča, pri baltiških državicah pa bolj iz političnega in strategič-nega stališča. Vrhu tega bi moralo v Moskvi biti veliko raz-
" Listen to ~ *
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program ©f v
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHIP
1526 kilocycle« (Top of the Dial)
sodnosti napram Poljakom in tudi Baltižanom, in vsako narodno nasilje bi moralo izginiti, pač pa bi bila potrebna tam na tistem vzhodu močna roka, ki bi mogla zabraniti vsako mešanje in vsako barantanje pri petelinčkih.
Ako pa ostane Nemec, kjer je, in gre morda še dalje, pa niti akademičriega razmotriva-nja ne bo, ker nastala bo le smrt.
w
Ni nobeno kritiziranje, ker vojevanje ni n°ben špas, prav
posebno še, če "je kdo prišel domu ves zaspan, ko mežnar odzvonil je dan". Spati je treba podnevi, ne ponoči.
Japonci so napadli Cejlon in napadajo iz zraka prav Indijo samo/ Prihajajo kakor nekoč tiste čarovnice, ki so baje jahale na metlah po zraku in delale točo. Silno moderna, ne bajeslovna in še bolj hudo nadležna prikazen, ko se vsuje toča bomb. Japonci ne pridejo na metlah, po zrakoplovih prihajajo, in ti šmenti zopet prihajajo od ladij, ki pridejo po vodi z zrakoplovi. Saj nismo v teh modernih časih babjeverski.
Iščejo te ladije, ki nosijo nadležne zrakoplove in bombnike, pa jih nekaj ne morejo najti. Indijski ocean je seve prav velika luža, ampak rajni Sokrat je podnevu hodil okoli z lanter-no in iskal — ljudi. Cemu? Ker pač ljudje niso sami poskrbeli, da bi bili ljudje. Ali razumete pomen te japonske čarovnije, ko pridejo bombniki, pa ni mogoče najti, odkod ti šmenti prihajajo. Sokratu lanterna ni dosti pomagala, pač pa je hotel ?judem malo posvetiti pod nos.
--o-
Defense Savings Bonds are now available at more than 16,000 post offices and 9,000 banks throughout the United States.
BUY DEFENSE STAMPS BONDS
KEEP *EM FLYING
ROJAKI SLOVENCI!
KADAR želite okrasiti grobove svojih dragih, n e pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam In izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street,
JOLEET, ILL.
Telefon 2-4787
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
Učbenik
Angleškega
Jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
TA NOVI SLOVAK
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival ve£ let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani.
CENA: Trdovezan v platno--*] 50
Broširan mehko ........25
.Zelo praktična knjiga. Žepne oblik«.
- Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois