Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
President Augustin Kuk, LL. D. For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $ 3,- per year, 25^ per copy.
Advert.: 1 line 10^, 1 column x 1" $1.40
sLo\)ensk<\
FOR A..FREE SLOVENIA
»PRIJATELJ, GLOBLJE POGLEJ! ALI NE VIDIŠ OD KOD TE NOVE SILE?
ŽIVLJENJE SE DRAMI V NIZA-
VAH, KI SO SPALE." Ivan Cankar: BELE KRIZANTEME
Letnik VIII — Volumne vm
TORONTO, 30. APRIL 1957.
Šfevtlka 4.
N-<mber 4.
VZVIŠENI POKLIC DUHOVNIKA
Ko smo na Veliki četrtek praznovali spomin vzpostavitve mašništva kot posebnega organa v Kristusovem mističnem Telesu in ko v poročilih iz skoraj vseh delov sveta beremo o pomanjkanju duhovnikov za uspešno dušnopastirsko delo med verniki in med pogani ter drugoverci in ko nas Cerkev stalno opominja, naj molimo, da pošlje Bog delavcev na svojo žetev, se nam zdi primerno, da ponatisnemo nekaj odstavkov iz članka pok. prelata dr. Alojzija Odarja "Pomen duhovništva in redovništva v Cerkvi" (Duhovno življenje, XVIII, julij. str. 386 - 395), da si bomo kot laiki lažje izobli kovali pravilno predstavo o duhovniku. Uredništvo.
" . . Apostol Pavel v pismu Hebrejcem opisuje Kristusa duhovnika . . Velja pa ta opis za vsako duhovništvo sploh. Zato si ga oglejmo. Glasi se: "Vsak veliki duhovnik se jemlje izmed ljudi in se postavlja za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga, da daruje dari in daritve za grehe in more imeti potrpljenje s tistimi, ki so nevedni in se motijo, ker je tudi sam obdan s slabostjo in mora zaradi nje kakor za ljudstvo tako tudi zase opravljati daritve za grehe, in noben si ne prisvaja te časti, ampak kliče ga Bog kakor Arona" (5,1-4).
"Štiri bistvene lastnosti za
duhovništvo našteva apostol v tem besedilu. Te so: a) bistveni značaj, b) glavna naloga, c) moralna pripravljenost in č) božji klic.
"a) Bistveni značaj duhovništva, po katerem se duhovništvo razlikuje od vsakega drugega poklica in stanu, je označen v prvem stavku . . .
'Dunovnik torej po svojem znanju ni prvenstveno kulturni delavec, ne znanstvenik, umetnik, učitelj v svetnih vedah, predstavnik ljudstva v zemeljskih zadevah, boritelj za boljši položaj ali boljše ekonomske pogoje, prav tako ni v službi socialne medicine in higiene. Duhovnik je mož božji.
"Postavljen je za predstavnika svojega ljudstva in nje-
govega voditelja, toda le v stvareh, ki se nanašajo na Boga . . .
"b) Glavna duhovnikova naloga . . . Glavno svojo funkcijo opravlja duhovnik pred darilnim oltarjem. Duhovnik — daritev — oltar — žrtev. To je veličina njegovega zvanja. Spravljati ljudi z. Bogom po daritvi.
"c) Moralna pripravljenost
duhovnika za njegovo visoko poslanstvo je v tem, da ima usmiljenje z drugimi ljudmi, ko se zaveda, da je tudi sam poln greha . . . Duhovnik, ki nima potrpljenja s slabostjo ljudi, bije samega sebe v obraz. Zatajuje božjo dobroto, ki je tudi zato postavila za duhovnika grešnega človeka, da bo mogel imeti usmiljenje s slabostmi drugih ljudi.
"č) Duhovnik mora biti končno zakonito določen, od Boga poklican . .
"Služba katoliškega duhovnika obsega šest glavnih opravil. Prvič duhovnik opravlja .. . daritev sv. niaše . . . Drugič odpušča pri spovedi v imenu božjem grehe . . . Tretjič posvečuje ljudstvo z ostalimi zakramenti in zakramen-tali . . . četrtič duhovnik oznanja ljudem Kristusov evangelij . . . Petič vodi ljudstvo na pot zveličanja po božjih zapovedih. Šestič opravlja v imenu Cerkve, Kristusovega skrivnostnega telesa, javne molitve . . .
DEJANJA NAJ GOVORE!
Kmalu bo zatonilo v večnost 15 let, odkar so komunisti ustrelili v Ljubljani pred Cirilovim akademskim domom našega duhovnega velikana profesorja dr. Lamberta Ehrlicha.
Njegovemu spominu smo se skušali oddolžiti z nekaj spominskimi članki in — ne vedno po svojih najboljših močeh — z delom po smernicah, ki nam jih je dajal iz svojega bogatega duha. Nismo pa mu postavili še javnega spomenika "V Šmihelu 'no kajžico' mam"
je bila njegova pribljublje-na pesem. Sedaj imamo priliko, da mu postavimo v Šmihelu "kajžico", ki mu je bila tudi v življenju najljubša —
EHRLICHOVO SPOMINSKO KAMELO z domom duhovnih vaj, ki bosta združena s tamkajšnjim Kulturnim domom.
Letošnjo obletnico usmrtitve dr. Ehrlicha obhajiajmo z zbiranjem denarja za njegov prvi javni spomenik, ki bo še bodočim rodovom omogočal nadaljevanje katoliškega prosvetnega dela, ki ga je prav pokojni dr. Lambert Ehrlich začel na Koroškem.
Morebitni presežek bo izročen kot prispevek za Kulturni dom v Šmihelu.
Pokojni profesor je v življenju s svojimi skromnimi dohodki skrbel za neštevilne reveže, hranil pri svoji mizi akademike, polnil vedno prazno blagajno Vincencijeve konference, plačeval primanjkljaje za dober tisk, podpiral študij akademikov v tujini. Vsi številni rodovi, ki smo uživali njegovo duhovno vodstvo in mnogi tudi gmotno pomoč, vsi njegovi prijatelji in občudovalci bomo z veseljem pozdravili priliko, da se lahko vsaj nekoliko oddolžimo spominu mučenca Ehrlicha.
Prispevke z oznako "Za Ehrlichov spomenik" sprejemajo: Preč.g. Alojzij Nemec, St. Michael ob Bleiburg, Karnten,
Austria
Rudolf Čuieš, 1 VValker Rd., Williwdale, Ont., Canada Mirko Geratič, 2737 W 16 St., Chicago 8, III., U.S.A. Jakob Planinšek, 237 Plymouth Ave., Buffalo 13, N.Y., U.S.A.
"Duhovniški ideal katoliškega duhovnika je biti redni dušni pastir, župnik. Naj izpišemo iz Cerkvenega zakonika .. . "Župnik mora — določa Zakonik — vršiti bogoslužje, deliti vernikom zakramente, kadar jih zakonito prosijo, svoje ovčice poznati in blodeče previdno voditi na pravo pot, ubožne in bedne objemati z očetovsko ljubeznijo in kar najbolj skreti za katoliško vzgojo otrok. Z vestno skrbjo in veliko ljubeznijo mora župnik podpirati v svoji župniji bolnike, zlasti umirajoče, jih skrbno krepiti z zakramenti in njih duše priporočati Bogu". (Kan 467 § 1; Kan 468
§ D-
"Iz povedanega sledi, da poklic katoliškega duhovnika ni indiferenten poklic, kot so zvečine vsi svetni poklici, razumljivo je le s stališča katoliške vere . . .
"V ljudstvu, v katerem ni več vera živa, duhovnik torej resnično izgublja na pomenu in družabnem ugledu. Razume se samo po sebi, da se to ne godi v korist ljudstva.
"Obstoji pa še nek drug razlog, zaradi katerega nima duhovnik v današnji družbi več tistega ugleda, ali bolje izjemnega položaja, kot ga je imel v prejšnjih časih. Toda to izgubljanje ugleda je le navidezno. V prejšnjih časih je namreč moral duhovnik iopravljati tudi druga dela, ki niso v naravnosti zvezi z njegovim zvanjem. Bil je zastopnik ljudstva ne samo v božjih rečeh, marveč pogostokrat tudi v zemeljskih. Ni bil učitelj le krščanske vere in nravnosti, marveč tudi svetne vednosti. Ni samo učil moralnih načel socialnem življenju, marveč se je večkrat moral boriti za konkretno zboljšanje življenjskih pogojev. Bil je skratka učitelj ljudstva, njegov izobraževalec, predstavnik v ljudskih zas-
DRŽAVNE VOLITVE V KANADI
Po razpustitvi parlamenta v Ottawi je predsednik vlade Louis St. Laurent objavil, da bodo državne volitve letos 10. junija.
Ker je za uveljavljanje volilne pravice potrebno, da je vsak volilni upravičenec vpisan v volilni imenik, poskrbite, da boste izročili popisovalcu Vaša imena, kadar se bo oglasil pri Vas. Če računate, da boste odsotni, pripravite imena na listek, ki naj ga kdo izroči popisovalcu.
topstvih, kulturni delavec sploh, časnikar, pisatelj, več-kratznanstvenik, umetnik. Stal je v prvih vrstah kulturnega, socialnega in političnega življenja. Niso to bila duhovniška opravila. Ljudsko zaupanje, pa je užival, ker je bil duhovnik. Ta opravila je sprejemal, ker ni bilo sposobnih katoliških laikov. Svetni inteligenti so bili v kotaliških vrstah tedaj še redki.
"Ker pa je danes število sposobnih svetnih ljudi za taka mesta narastlo, se duhovniki umikajo s teh mest. To umikanje je nujno po naravnem razvoju. Danes velja v svetu specializacija, ki zahteva, naj se vsak omeji na svoje področje. Tako naj stori tudi duhovnik.
"Tisti, ki so vrednotili duhovnika le kot kulturnega in socialnega delala ali narodnega prvoboritelja, bodo videli v tem umikanju konec duhovniškega pomena in ugleda, Toda v resnici pa ni tako. Duhovnik je na zgoraj omenjenih poljih le nadomeščal svetnega človeka: njegovo lastno polje je drugo . . .
"... Duhovnik se bo najbrž vedno bolj umikal k svojim opravilom. Z versko zavestjo katoličanov, ki marsikje tudi narašča, bo rastel tudi pomen duhovnika. V svetne naloge pa se ne bo sam'več vtikal . . . '"
THIS IS SLOVENIA
Slovenski duhovniki na Koroškem
Kot v ostali Sloveniji, dokler je bila v politični odvisnosti od Avstrije, so ostali narodu najbolj zvesti tudi na Koroškem duhovniki. Laična inteligenca je v 19. stoletju le prerada podlegla vplivu liberalizma in obenem tudi nemškemu kulturnemu vplivu in se narodnosto izgubila. Iz tega so Nemci v Avstriji skovali iz trte izvito trditev, da slovenski duhovniki slovenizi-rajo Nemce.
Dejstva, ki jih navaja po uradnih podatkih celovške škofije dr. Tischlerjeva knjiga "Die Sprachenfrage in Karnten vor 100 Jahren und heute" na str. 74-75, kažejo povsem drugačno sliko. Število narodnostno označenih župnij v dekanijah južne koroške se je od 1. 1922 do 1952 temeljito spremenilo na škodo Slovencev: Od 130 župnij je bilo (v oklepaju so podatki za 1. 1952) slovenskih 97 (45), slovensko-nemških 17 (23), neraško-slovenskih 7 (12) in nemških 27 (50).
V isti knjigi beremo tudi izvlečke iz knjige Walter Kampe, "Die Nation in der Heilsordnung" (Narodost v odrešitvenem redu) (Mathias Griinewald-Verlag, , Mainz 1936), ki jih prenašamo v slovenskem prevodu.
SVETI DUH GOVORI LJUDEM V MATERINŠČINI
"Ko oživlja sv. Duh bin-koštni praznik telo Cerkve z božjim ognjem, se porazdeli
NOT FAR FROM POSTOJNA, PREDJAMSKI GRAD (BEFORE THE CAVE).
CAVERNS AND GROTTOES
In Slovenia begins the system of limestone rocks which cover so much of western Yugoslavia. Long ago this porous ročk had a mantle of vegetation, but after trees were cut down and animals nastured nothing remained to hold the soil in plače. Then, little by little. vhe oroding action of vvater — raindrops and rivers — on the soluble limestone \voro into the surface, leaving bare grotesque shapes. Beneath the surface the ročk became honeycombed with caverns and grottoes, with under-ground rivers flowing through. This is known as Karst land. from the Slovene word kras. The best example of karst in our country is the Mammoth Caves region of Kentucky. The most famous cave in Yugoslavia is at Postojna, where a tiny electrified railway takes us through part of
the caverns.
From: Yugoslavia, by Barbara and Joel Ralperns, 1956, p. 16.
sveti ogenj v različne jezike:" In napolnjeni so bili vsi s Svetim Duhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je dajal Duh izgovarjati" (Ap. d. 2,4). Tukaj je bila zopet zaceljena rana, ki jo je prizadejal napuh — glavni greh vsakega napačnega nacionalizma — človeštvu pri Babilonu: vsakdo sliši govoriti Cerkev v svoji materinščini. Ena in ista notranja duhovna beseda, ki jo izreče sv. Duh, toda neštete zunanje, čutnozaznavne govorice — sv. Luka našteva namenoma številna narečja" (str. 109).
"Vstajenje mesa" — vstajenje narodov.
"Kristjan bo spoštoval temne, skrivnostne zakone krvi, kajti tukaj velja: fizični zakon narave mu je istočasno božja nravna postava: te zakonitosti bo toliko boli spoštljivo upošteval, ker veruje, da nosi že v tem zemskem telesu v njegovi enkratni rasni danosti klico nesmrtnosti. Vstajenje mesa je istočasno vstajenje narodov in ras — tako je minljivo, zemsko pridobilo večnostno vrednost" (str. 112).
Vsak narod ima svojsko poslanstvo v zgodovini sveta in odrešenja.
"V zgodovini odrešenja se dopolnjuje izpolnitev poedi-nega poslanstva v božjem kraljestvu ki je narodom dano na podlagi njihovega narod-
nostnega značaja. Vsak narod mora izpolnjevati v Kristusovem telesu opravilo uda, t. j. predstavljati popolnost glave telesa na svoj omejeni in poe-dini način . .. Individualni značaj tega poslanstva ima za posledico, da ga more izpolniti samo ta narod. Cerkev mora biti torej nujno katoliška in istočasno narodnostna, če hoče v resnici predstavljati celega Kristusa".
NARODNOST IN KRST — NEIZBRISNA
"Odgovarjanje med narodom in Cerkvijo temelji na njunem obojestranskem značaju kot prvenstvenima življenjskima občestvoma. Oba proizvajata življenje: narod posreduje naravno, Cerkev nadnaravno življenje. Oba sta usodnostni občestvi, v katerima se človek rodi: v narod po naravnem rojstvu iz matere, v Cerkev z milostno pre-roditvijo iz Boga v krstu. V obe je postavljen človek usodno in nespremenljivo: Značaj naroda in krsta je neizbrisen in podredi poedinca postavam naroda in Cerkve. Iz nobenega tehobčestev ni mogoče "izstopiti", ker oba sestavljata bistvo človeka in premineta samo s tem človekom samim. Občestvo naroda in Cerkve ne povzroča zavestno enako usmerjena skupnost njunih članov, marveč temelji na objektivni bistveni enakosti njunih članov" (str. 158).
We Quote . . .
T I T O I S M
. . . Tito came to povver in Yugos!avia not because of Yugoslav realities and Yugoslav politics, but because of global realities and globa! politics. He did not rise to povver by fighting with the people and for the people, but waš imposed upon the people by forces and interests outside of Yugos-iavia ... p. XI.
The use of non-communists to promote communist aims in World War II and to install Tito in povver in Yugoslavia, has been repeated and amplified in the čase of Titoism, i. o. in the policy of supporting Tito after his ouster from the Cominform. The success has been startling. There is no single timely political issue vvhere opinions are formed and imposed upon the public with such blatant disregard of pertinent facts or outright defiance of facts. Western Titoists have not only erected an iron curtain of fallacies, half-truths and plain untruths, but they have formed a mental blockade of the public opinion in the West regarding Tito and Titoism. The result is that in no other important isšue has the West lost its political balance, its common sense, its ability for political analysis and sound iudgement to such an appalling extent as in the čase of Tito and Titoism. VVestern Titoists have approached the Titoist problem so uncritically, with such disregard for truth and such preoccupation to fit Tito into the policy of the West at any cost, that the picture 5hey have painted of Tito and his regime bears no similarity to the actual state of affairs in communist Yugoslavia and to the policies of its regime. And thev have been so persistent and so aggressive in their propaganda that they have succee-ded in imposing that distorted picture upon the public opinion of the West — this, in spite of facts which over-whelmingly speak against a VVestern pro-Titoist policy . . . p. XII.
... to promote Titoism (i. e. the policy of helping a communist regime) for the sake of communist world con-quest, makes sense. To promote Titoism for the sake of free-dom, does not. p. XIV.
From Tito, Moscow's Trojan Horse, by Slobodan M. Draskovich, Chicago 1957.
KAJ JE KOMUNIZEM]?
KAJ JE KOMUNIZEM?
Pred nekaj leti je neki oče, ki je bil kot nasprotnik komunizma zaprt v nekem mnogoštevilnih komunističnih zaporov, pisal svojemu sinu, ki je bil v svobodnem svetu položil srednješolsko maturo in se pripravljal na visokošolske študije:
"Glavno je, imej svojo glavo. Misli z njo. Ne akceptiraj nikakih formul, ki so jih drugi poprej prežvekali. Glej kritično na vsako frazo, ki je postala del arzenala liberalno-meščanske intelektualistične idejne smeri-in vseh drugih standardnih smeri sploh.
"Moraš razumeti, da pripadaš generaciji, ki živi v času, ko gre za formiranje osnov za bodočih tisoč let človeške zgodovine.
"Stari pojmi se drobijo. Mnogo je iskanja, še več lažnjivih prerokov, pred-nami stoji pa nedvomno življenjska preizkušnja za vse, kar je človeško, veliki izpit, bo-li človek premagal mravljo, bo-li človeška družba uspela, da se regenerirana ohrani, ali pa bo družba mravljišča, me-hanično-egalizirana, podrla osnove človeškega v človeški družbi.
"In tu ni prostora za ne v-
•J!
tralnost.
"Janezu sem zadnjič pri-ooročil literaturo, ki bi jo rabil v dopolnitev onega, kar sliši na univerzi. Tudi Tebi hočem priporočiti, razven Kravčenka, Gazenka, E1 Cam-pesina, tudi W. Chambersa in Sheena.
"Verjamem, da je v Ameriki mnogo nerazumevanja za vprašanje, kaj je kominfor-movščina in Rusija. Vidim to po nekvalificiranih političnih akrobacijah onih, ki sebi laskajo, da so cvet ameriške inteligence. To so pa prav vprašanja, ki so življenske važnosti ravno za našo dobo in za Tvojo generacijo.
"Vso zanikrnost tistega, kar se je skuhalo v polazijatskih stepah Rusije in česar z liberalnimi in podobnimi frazami ni mogoče obvladati niti premagati, je treba dobro poznati v vsej njegovi smrtno nevarni lažnjivosti, birokratskem fizičnem in umskem terorizmu in strupenosti.
"Ravno v Ameriki imajo mnogi popolnoma napačno mnenje o tem celem kompleksu.
Gre zato, da človek ostane človek in se ne pretvori v številko, v instrument državne birokracije, v mravljo.
DESET ZAPOVEDI ZA KATOLIŠKE SKAVTE.
Na velikem zborovanju skavtov v katedrali v Bostonu je nadškof R. J. Cushin predložil skavtom naslednjih deset točk kot vodilo za življenje:
1) Spoštovanje zakonite oblasti. 2) Vaja samozatajevanja kot sredstvo oblikovanja značaja. Za to je potrebno tudi pogosto prejemanje zakramentov. 3) Bolj skrbeti za dobrobit drugih kot zase. 4) Prevzemati odgovornost kot posebno zaupanje. 5) Izpolnjevanje dolžnosti kot svete obveznosti. 6) Višje ceniti poštenost kot lastno slavo. 7) Smatrati vse fante za enake brez ozira na rasni izvor. 8) Biti vljuden in dajati dober zgled, kakor zahteva vera. 9) Posvetitev službi Bogu, narodu in bližnjemu. 10) Gojiti kreposti mladega krščanskega gentlemana.
"In ravno Tvoja generacija ima nalogo — pretežko in preodgovorno — da vse megle, ki izvirajo iz gnilobe družbe, ki se razkraja, in smrada intelektualne in fizične ječe, ki jo personificira danes Sovjetija, razžene in napravi prve čvrste korake v smeri nove, humane, t. j. človeške družbe."
Iz slovenskega tiska
SLOVENSKI PROGRAM
"... Noben politično zrel narod ne more mirovati, dokler ne doseže svoje lastne države — v tem je vsa dinamika njegove politike. Skrajni čas je že, da se vodstva vseh slovenskih strank tega zavedo in gredo odločno v borbo za samostojno in neodvisno slovensko državo.
" V velikih zgodovinskih obdobjih, ko preti narodom resna nevarnost ali pa gre za urejanje njih življenjskih pogojev, se stranke politično zrelih narodov združijo na osnovnem narodno-političnem programu in za ta čas pozabijo na vse nebistvene razlike, ki jih ločijo. Pristaši vseh angleških strank postanejo n.pr. samo Angleži, severnoameriški republikanci in demokrati samo Sev. Amerikanci itd. Enako moramo danes storiti tudi Slovenci, če smo res politično zrel narod. Biti moramo samo Slovenci zedinjeni na naši naravni, zgodovinsko nespremenljivi pravici, o kateri se ne more niti razpravljati, niti od nje kaj popustiti, namreč na pravici zahtevati in imeti svojo lastno državo. Skozi vseh deset let se pri nas mnogo govori o politični edinosti, pa se je ne more doseči,
ker se jo skuša postaviti ali na strankarsko disciplino ali pa na umetne zgodovinsko spremenljive temelje.
"Zasužnjeni slovenski narod danes ne more postavljati svojih zahtev, zato leži vsa dolžnost in odgovornost predvsem na ramenih prvakov slovenskih političnih strank. Narod in zgodovina bosta njih pravičen in strog sodnik.
P.V., Slovenski program in NO, Slovenska pot, IV. 4. str. 54/55.
Slovenska pot IV/4 prinaša
naslednjo vsebino: Slovenski program in NO (P.V.), O gospodarstvu Slovenije (xy), France Ahčin in njegova umetnost (Lojze Novak), v Glasovih in mnenjih pa: Slovenska zastava, dr. Krek in dr. Basaj, Strah pred vstajo v Titovini, HSS in njena vera v zmago nad Titovo strahovlado.
Glas Slovenske kulturne
akcije, ki izhaja v Buenos Airesu, izhaja že četrto leto in prinaša zlasti novice o delovanju SKA in njenih izdanjih, pa tudi članke in poročila iz umetnostnega področja.
OGLAŠUJTE »SLOVENSKI DRŽAVI'
SV. VIŠARJE
POPRAVEK
V spominskem članku za pok. dr. Danila Gregoriča v februarski številki SD se je dopisniku vrinila trditev glede bivšega podbana g. Otmarja Pirkmajerja, češ da je pomagal pri odvedbi dr. Gregoriča iz Dachaua v Jugoslavijo. Ker smo bili obveščeni, da g. dr. Otmar Pirkmajer, ki je bil sam v zaporu in na listi oseb, za katere so komunisti zahtevali izročitev, ni imel nobene zveze z izročitvijo dr. Gregoriča, to poročilo popravljamo in pomoto obžalujemo. Uredništvo.	TRI KOROŠICE
work socks
SV/EATERS
men s underwear
dress and šport socks
women's underwear
men s and sovs' t-shirts
girls' unoervvear
DALJŠO NOSNJO IN DALJŠO SLUŽBO . . . VAS DOLAR KUPI BOLJŠE PRILEGANJE,
i infants' ' Vundervvear
Ljudje, ki gledajo na ceno in kvaliteto, kadar kupu-	\
jejo perilo, pazijo, da kupijo samo takega z znamko	^--J
PENMANS.	^
Poznajo namreč Penmansovo tradicijo za / dobro pleteno perilo . . . slavni od 1868 \ ... to je njih najboljša garancija, da	.■••■
dobe največ 6voj denar.	\\ ^
"\V
Drugi proizvodi: Penmansove nogavice za golf, Penmansove rokavice Merino "85" spodnje perilo, Merino "71" spodnje perilo, z volno podsito spodnje perilo.
boys
underwear

MED SLOVENCI
ZAPOZNELO VOŠČILO
Po zaključku lista smo prejeli še naslednje velikonočno voščilo iz Avstralije: "Slovenskim rojakom po širnem svetu želim blagoslovljene velikonočne praznike in mnogo pirhov. Praznik Vstajenja naj združi vse Slovence po svetu za slovensko državo. Janez Ambrožič, Perth."
VSI SLOVENCI IN SLOVENKE IZ TORONTA IN OKOLICE
VLJUDNO VABLJENI NA NAŠ
PLES,
KI BO V SOBOTO 11. MAJA OB 8 URI ZVEČER
V MAKEDONSKI DVORANI NO 17. REGENT ST.
ZA JEDILA IN PIJAČO PRESKRBLJENO!
IGRA ODLIČNA GODBA I
NASVIDENJE !
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V TORONTU.
Toronto
MISIJON V TORONTU.
Ker je prišlo v zadnjem letu mnogo novih Slovencev v Toronto, nekateri iz drugih krajev Kanade, drugi iz Evrope, in da bi bila dana prilika tudi onim, ki se lansko leto iz kakršnega koli vzroka niso udeleževali misijona, je fara letos ponovila sv. misi-jon. Seveda je večji del udeležencev bil isti kot lansko leto. Saj dobra stvar ne škodi, če jo dvakrat zaporedoma napraviš.
Udeležba je bila nekoliko večja kot lansko leto. Po tem lahko sodimo, da je misijon dobro uspel. Kakor lansko leto, tako je bil tudi letos najprej en teden za ženske, drugi teden pa za moške. Tudi pridigar je bil isti, namreč preč. g K. Wolbank.
Nekateri Slovenci so se ueleževali sv. misijona v drugih župnijah, kjer so vpisani ali kjer jim je bilo mnogo bliže.
•	V postnem času ni bilo
veliko društvenih prireditev. Baragovo prosvetno društvo je vprizorilo igro Podrti križ v cerkveni dvorani.
•	Letos se» pripravlja več
naših rojakov iz Toronta na obisk v Europo. Nekateri od teh bi radi šli pogledat tudi v Slovenijo, a ne dobijo potnega vizuma od jugoslovanskih oblasti. Čudno, vse druge dežele vabijo turiste, ta jih pa odklanja.
•	Tonetu in Valčki Seljak
se je rodil sin. Iskrene čestitke.
•	Zastopnik našega lista je
na tiskovni konferenci vodje konzervativne stranke G. Difenbackerja, ki je začel te dni z volilno kampanjo, sprožil vprašanje starostne pokojnine emigrantov, od katerih se zahteva, da morajo biti 20. let v Kanadi, predno jim ista pritiče. Vodja opozicije je bil mnenja, da bi se čakalna doba naj znižala vsaj za 10. let, kar so vsi odobravali.
Slovenski kulturni krožek je imel sestanek 31. marca.
Stane Pajk je predaval o radiologiji in njeni pomoči zdravilstvu. Udeležba 25 oseb. Na prihodnjem sestanku 5. maja bodo člani Slovenskega gledališča predvajali M. Javornikov Rdeči mak.
Chicago
• Slovenski festival so praznovali v Chicagu letos 28. aprila s posebnim programom in plesom. Namen vsakoletnega festivala je trojen:
1.	Prikazati ameriški javnosti naše kulturno bogastvo, predvsem lepoto slov. pesmi in narodnih plesov.
2.	Nuditi mladim talentom priliko, da pokažejo svoje znanje in jih opogumiti k nadaljnjemu prizadevanju v njihovih umetniških karijerah.
3.	Zbrati rojake čikaškega velemesta in predmestij v prijateljsko domačo družbo ter nuditi starim znancem, da
VESELI NOVICI IZ KOROŠKE
Po smrti prelata msgr. Valentina Podgorca, člana stolnega kapitlja v Celovcu, je bil imenovan za stolnega kanonika Aleš Zechner, ki je med drugim tudi eden stebrov družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Sv. oče Pij XII. pa je pred kratkim imenoval za hišnega prelata stolnega kanonika in ravnatelja slovenskega dušno-pastirskega urada v Celovcu dr. Rudolfa B I u m I a.
Naše iskrene čestitke obema !
si sežejo v roko, obujajo spomine in navežejo nova, sveža prijateljstva med seboj.
•	Slovenska Narodna Zveza
v Ameriki (Slovenian National Union of Amerika) s sedežem v Chicagu je dobila charter ter bila inkorporirana v državi Illinois.
•	Slovenski misijon fare sv.
Štefana je prav dobro uspel. Na cevetno nedeljo je bil slovesni zaključek. Vodil ga je p. Odilo Hanjšek.
•	Slovenska Narodna Zveza
v Chicagu je priredila v nedeljo 31, marca v dvorani pod cerkvijo sv. Štefana filmsko predstavo "I beheld his Glory". Na sporedu je bil tudi kratek potopisni film Ober-amergau. Zal, udeležba ni bila najboljša. Lep pasijonski film bi zaslužil več pozornosti.
•	P. Kazimir Zakrajšek je
imel na sestanku Lige prav zanimivo predavanje o dolžnostih slovenskih novonase-ljencev do slovenstva in do nove domovine. To predavanje bi moral slišati vsak novi naseljenec in se seveda po njem tudi ravnati.
•	Plesna skupina slov. radijskega kluba je nastopila v j sredo 17. aprila v okvirju Jan-kovičevega televizijskega programa z dvema slovenskima narodnima plesoma. Žela je prav lep uspeh. Mladi plesalci, le tako naprej.
• Uspela prireditev slovenske sobotne šole. Na cvetno nedeljo so nas presenetili zopet otroci slovenske sobotne šole. Podali so vrsto lepo uspelih točk. Težko je reči, katere je bila lepša. Dobro so se odrezali. Čast prirediteljem, zlasti marljivi učiteljici gdč. Pavli Mušičevi.
ŠE JIH NI SREČALA PAMET!
Glasilo Nemcev na Južnem Tirolskem "Dolomiten", ki se zavzema za pravice Nemcev v Italiji, se v isti sapi hvali, da so Nemci zmanjšali število zapisanih Slovencev v dveh generacijah od 100.000 na 7.824 (20. feb. 1957). Ker med Slovenci med tem ni razsajala nobena kuga, ki bi jih morila na tisoče in ker se tudi Slovenci še poročajo in imajo svoje družine, je možna razlaga samo ali da so Nemci z vsemi političnimi in gospodarskimi sredstvi Slovence zatirali ali pa da so izmaličili število zapisanih Slovencev. V našem primeru je dovolj dokazov za oba postopka, ki nista dovoljena ne po naravnem in ne po božjem pravu.
• Katoliška ženska zveza to-
rontske nadškofije pripravlja veliko letno zborovanje v Royal York Hotelu za začetek junija. Geslo letošnjega zborovanja bo "Spoznaj Kristusa, živi Kristusa."
BELOKRAJNCI ZELENI JURIJ
Pravice je treba rabiti
Kot smo že poročali, je avstrijsko Vrhovno sodišče razsodilo, da sta slovenščina in hrvaščina uradna jezika v Avstriji v vseh krajih Koroške, Štajerske in Gradiščan-ske, kjer žive narodnosti pomešano.
Med tem je Hrvat Večeslav Gregorič vložil neko prošnjo na okrajno glavarstvo v Železnem v hrvaščini. Prošnjo so mu vrnili in zahtevali, naj jo spiše v nemščini. Gregorič se je pritožil na višjo oblast, ki je odločila, da ima pravico obračati se na oblasti v svojih zadevah v svojem materinskem jeziku. Isto velja seveda tudi za Slovence na Koroškem in Štajerskem. Upamo, da se bodo Slovenci te svoje ustavne pravice v polni meri posluževali, ker le tako bo mogoče prisiliti oblasti, da bodo začele člen 7. državne pogodbe tudi izvrševati.
Obrazložitev odločbe Varnostne direkcije v Železnem v prid Gregoriču se glasi:
Člen 50 odst. 1 zveznega ustavnega zakona odreja, da morajo vse politične državne pogodbe biti odobrene po državnem zboru. Z objavo Državne pogodbe o uposta-vitvi neodvisne in demokratične Avstrije v zveznem Uradnem listu št. 152 z dne 30. 7. 1955 je državna pogodba postala neposredno izvršna avstrijska pravna norma, ki ne potrebuje nobenega izvršnega zakona (Ausfueh-rungsgesetz). S tem je tudi dobil člen 7 neposredno veljavo in ta v svojem odstavku 3 izrecno določa uporabo hrvaščine kot uradnega jezika v določenih upravnih in sodnih okrajih Gradiščanske. Naloga oblasti je, da za prevajanje spisov (v notranjem poslovanju za svoje uradnike) uporablja prevajalce. Določba člena 7 odst. 3 je ustavni predpis in za področje Gradiščanske razveljavlja, v kolikor gre za manjšine, določbo člena 8 ustave (po kateri je bila samo nemščina uradni jezik).
• Katoliški vzgojitelji so za
velikonočne praznike zborovali v Torontu. Na uvodnem zborovanju sta govorila Nj. eminenca kardinal McGuigan ter predsednik ontarijske vlade Leslie M. Frost, glavni govor pa je imel Lawrence E. Lvnch, M.A., L.M.S., Ph.D., profesor filozofije v kolegiju sv. Mihaela in na Zavodu za preučevanje srednjega veka, ki nastopa' redno tudi v televizijskih programih. Govoril je o "duhovni radovednosti v katoliških šolah".
NOVI
Vfestinghouse 30" ŠTEDILNIK
NUDI NAJNOVEJŠE V
AVTOMATIČNEM KUHANJU!
Prvovrstni kvalitetni proizvod
AVTOMATIČNO NADZIRAN ŠTEDILNIK ohranja zaželeno toploto tudi v Vaši odsotnosti. Ni Vam treba spreminjati kontrol . . . kljub temu se hrana ne bo ožgala ali skipela.
AVTOMATIČNA URA IN ČASOMER
nadzira štedilnik in 24" čudovito peč. Peči ali kuhati
v peči morete tudi v Vaši odsotnosti.
AVTOMATIČNI ZNANILEC PEKE
signalizira, kedaj je meso pečeno . . . prav, kakor želite, skozi in skozi.
NE PREZRITE ŠE TEH UGODNOSTI ! Kuhalne elemente morete odstraniti z največjo lahkoto. Okence v peči se ne bo nikdar zameglilo. Luč v peči. Svetlobne kontrole, ki se svetijo, da jih morete opaziti tudi iz daljave.
Oglejte si te "prvovrstne kvalitetne" izdelke
PRI TRGOVCIH TVRDKE VVESTINGHOUSE TAKOJ !
POSTANI ČLAN SLOVENSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE
J. E. KREKA
V TORONTU. 646 EUCLID AVE. — LE. 2-4746
LUDVIK KRŠKI
JUGOSLAVIJA, EDINSTVENA DRŽAVA NA SVETU
(Nadaljevanje)
Koliko narodnega premoženja je bilo uničenega, ker je bil socialistični sektor izročen absolutno le v roke revolucionarno razpoloženih sil in sicer konkretno na podeželju zadruge v upravi hlapcev, občine v rokah krojačev, čevljarjev in učiteljev. Še bolj obžalovanja vredno je, da tudi okraji do pred kratkim niso imeli drugačnega vodstva. Vodstva tovaren so imela težišče na političnem in ne na gospodarskem področju, kar je imelo za posledico nerentabilnost podjetja. To je socialna krivica do družbe kot celote, drugič pa so potisnili sposobne moči na podrejena mesta, kar je krivica do posameznikov.
V	občinskih svetih je bolj zastopan socialistični sektor, čeprav se mu povsod stavlja nasproti kot dovolj na protiutež privatni sektor. Posledica je, da -zadajajo privatnemu sektorju tako odločilne udarce, da kljub svoji konkurenčni moči le ne more pritiiz mrtve točke. Kaj pomaga kmetu rodovitna zemlja, njegova sposobnost pričarati iz zemlje, kaj pomagajo vse ostale ugodnosti kot so stroji (še iz stare Jugoslavije) ali lastna delovna moč, če nanj še vedno gledajo kot na sovražni element, ki ga je treba onemogočiti. In ta državni aparat ga onemogoča že lep čas.
V	"vzoru pravične družbe" moremo najti še več madežev. Mirne duše bi lahko rekli, da bi bila iluzija, njim na konec priti kajti o tem ne more govoriti nobena statistika, temveč samo "sprehod po živ-ljenu".
Da se čuva doktrina, ki ne prenese kritike, imamo predpise, kdo more ali kdo ima pravico zasesti konzularna mesta naše države v inozemstvih. Izrecno samo borci NOB ali pa ljudje, ki so se
drugače izkazali, aktivno pokazali, da so neoporečni pri gradnji "naše stvarnosti".
Mogoče bo kdo rekel, da nimam prav, ko navajam ta primer tukaj. In vendar prav nikamor drugam ne spada. Po teh kategorijah se loči tudi mlada Generacija, kajti le posameznikom je dopuščena izobrazba v tej smeri-prakse v inozemstvu, zunanja trgovina in podobno. S tem varnostnim ukrepom mislijo držati absolutni primat nad informacijami v inozemstvo in vidimo, da se jim še kar dobro posreči, toda bodočnost le ne bo vsa njihova.
Na temno preteklost naše ljudske oblasti se spomnim, če pomislim na barbarske sodnijske postopke. Tukaj je naša državna hierarhija padla daleč nazaj. Imejmo malo fantazije, kako so plemenski starešine sodili svoje podanike ali feudalni gospod svoje podložnike. Enostavno in z vso pravico nad življenjem. Po vojni ni bilo pri nas prav nič drugače. Vaški terenci so bili sodniki, njim se ima marsikdo zahvaliti, da je preživel prva povojna leta, če se mu pa to ni posrečilo, lahko moli za to črno dušo na onem svetu.
Zaradi tega smo imeli še po štirih letih skri-vače, ki so se na živem telesu dobesedno posušili, drugi si nakopali druge neozdravljive bolezni in prišli v javnost samo naznanit svojo smrt. To niso bili nikakršni politični kalibri, toda svobode in kruha v novi družbi zanje ni bilo. So bile izjeme, toda zelo redke, ki jim je bilo že naprej zagotovljeno, da bodo ostali pri življenju. To je samo še nov dokaz, da so bila vsa življenja v rokah terencev.
Prav tu je primerno, da povem še nekaj< 'Ne samo, da so bili ti terenski oblasniki in eno stopnjo višji ljudski odbori polnomočni pri vseh vprašanjih, ki so terjala takojšnji odgovor temveč so bili tudi v uradnem postopku vse do leta 1954 zaščitena, da se^ nihče ni mogel obrniti preko njih na višje inštance. Lahko si napisal neko pritožbo na višje urade, vendar podpisati so jo morali na ljudskem odboru in oni so jo tudi poslali naprej. Sedaj si lahko vsak misli, kaj in koliko se je moglo rešiti po tej poti. Ko se je okrog leta 1954 začel prebijati ta led, so se seveda začele odkrivati stvari, da se je
človek prijemal za glavo.
Svoj aparat so morali premenjati, kajti korupcija je bila preočitna. Tatvine in poneverbe so bile na dnevnem redu. Predsedniki in tajniki so morali svoje funkcije pustiti in se vrniti v svoj stari poklic krojača, čevljarja in kmetiča. Lahko si mislite, da je šla šivanka zopet težko. Toda kakor gor-tako dol, pravi slovenski pregovor. In ti mrki obrazi, te črne duše-bilo jih je sram, težko jim je bilo to prenesti-so mi še danes v spominu. Ljudje so se oddahnili. Pravica je dobila nekje zadoščenje, toda to je še vse premalo, saj isti postopki zorijo zdaj tu zdaj tam še vedno znova.
Sedaj preidem k drugem,u poglavju mojih razmišljanj o socialnih krivicah. Govoril bom o ljudski imovini, o podržavljenu in o zadružnem sektorju.
Mislim, da smo si vsi edini v tem, da ti primeri, ki sem jih do sedaj obravnaval, nimajo podlage v naukih Marxa, v dialektičnem ali historičnem materializmu, temveč so pogojeni le v politični taktiki, v zahtevah časovne situacije in v samovolji naših "marksistov". Sami so se v raznih kritičnih situacijah sklicevali na Marxov stavek, kjer pravi, da bodo komunistične partije izvedle revolucijo, kakor to razvoj in politična situacija v raznih deželah zahtevata. Za mene to seveda nobena znanost ni več, s tem se ne more baviti in se tudi ne bavi ekonomska znanost, temveč zgolj komunistična partija po svojih zaprtih konferencah. Upam, da se mi bo posrečilo dokazati, da jadrajo v teh vprašanjih daleč od nivoja znanosti in morejo prehajati k družbeni lastnini le v toliko, kolikor se čutijo močne, da morejo dušiti upore proti tem odredbam. Ti odpori pa povedo človeku, ki ni prodal duše zlaga-nemu komunizmu, da s tem nekaj ni v redu. In kaj ni v redu?
Ker ni bilo v parlamentu nikogar in ga tudi še danes ni, ki bi se uprl zaradi takih in takih spoznanj predlogom in zakonom podržavljenja, naletijo na odpor šele na terenu samem. Zaman iščemo zdrave osnove, ki naj bi dajale odločujočim osebnostim smer in pravo, še enkrat povdarjam, da tukaj še malo ni sledila ekonomska znanost, kajti ta bi
morala, če prej ne, pa vsaj ob slabih rezultatih, ugibati in uganiti, kaj je bilo pogrešeno. Toda vera v partijski "prav" tega ne dopušča. V Jugoslaviji je prav obratno. Namesto da bi se politiki ozirali po izsledkih znanosti, da bi vedeli, s kakšnimi zakoni družbe, gospodarstva in psihologije morajo računati, je pri njih ravno nasprotno. Politična govoranca da norme in smer in delavci na vseh področjih naj skrbe, da se temu približajo. Danes korakajo znanstvenik, pisatelj, umetnik, tudi duhovnik-vsi za politikom. Ko smo si glede tega na jasnem, nam je marsikaj bolj razumljivo.
Če pokličemo tudi Marxa na pomoč z njegovim naukom o kapitalu in dobičku, ne bodo dejanja v Jugoslaviji postala zaradi tega že pravična, temveč ostanejo še vedno socialne krivice.
Marx sam tukaj ne stoji na trdnih tleh. Če je odobraval revolucijo, ki naj postavi kapitaliste na "izhodiščno točko", s tem ni zadostil pravičnosti, temveč svojemu gnevu in sovraštvu do teh posameznikov. Eno je politična govoranca in drugo je znanstveno razmišljanje. Če so politiki govorili, da je treba s kapitalisti pomesti, ker so bili izkoriščevalci delavskega razreda, ker je njihovo premoženje suma vseh presežkov dela zaposlenih delavcev v njihovih podjetjih, je to razumljivo vse dotlej, dokler je ta politik voditelj zatiranih delavcev, ki se bore za pravico, se poslužijo revolucije in potegnejo kon-sekvence. Kapitalist mora zleteti v zrak, stari družbeni red prav tako in prav bi bilo, če bi hkrati zletel tudi ta politik.
Pri gradnji novega družbenega sistema ne more s svojimi možgani prav nič doprinesti. Vse njegove sile so bile sistematično orientirane k rušenju nečesa, kar je obstojalo. Razmere po revoluciji pa zahtevajo, da novi nosilci oblasti razvijajo gospodarstvo in družbeni red spet na temeljih pravičnosti. Tukaj morajo priti spet vsi družbeni činitelji h koordinaciji za dosego enega smotra, ki naj bi bil resnično nekaj, ob čemer se more vsak poedinec ustaviti in razvijati svoje sile v novih, recimo pravičnejših razmerjih. Situacija po revoluciji zahteva, da se (Nadaljevanje na tretji strani.)
Resolucije petega socialnega dne
Na petem slovenskem socialnem dnevu so 17. marca 1957 v Buenos Airesu ob navzočnosti ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rozmana in ob veliki udeležbi slovenskih izseljencev bile sprejete na podlagi referatov, ki so jih podali prof. dr. Ignacij Lenček, g. Avgust Horvat in dr. Julij Savelli, in ki so osvetlili s krščansko socialnega stališča gospodarsko in socialno delavnost slovenskih roiakov, ki naravno teži za gospodarsko osamosvojitvijo in lastno podjetnostjo, naslednje resolucije:
Starešinska veja Pax Romane je zborovala koncem aprila v Rimu za desetletnico ustanovitve posebne starešinske veje. Razpravljali so o vlogi izobraženca pri oblikovanju človeškega občestva.
I.
Podjetnik naj se zaveda svoje odgovornosti ne le nasproti kapitalu, ki je vložen v podjetje, marveč tudi nasproti nameščencem in delavcem, ki so uslužbeni v podjetju in ki skupaj s podjetnikom sestavljajo eno delovno skupnost.
1.	V tem pravcu naj ne motri delavca le kot činitelja, ki nekaj stane, ampak kot človeka, kateremu je podjetje in njegova proizvodnja namenjena. Podjetnik naj se večkrat vpraša: Kaj bo z delavcem v mojem podjetju? Ali ima možnosti, da razvija svoje sposobnosti? Ali vladajo v podjetju takšni pogoji, da se delavec lahko z veselje posveča svojemu delu? Ali postaja pri tem kot človek bogatejši in zrelejši? Ali mu je priznano njegovo človeško dostojanstvo in tudi pri njegovem poklicnem delu ravna z njim kot s človekom?
2.	Kljub skupnim koristim, ki jih imata podjetnik in delavec, ostane dejstvo, da skušata oba imeti od podjetja čim več koristi. Nasprotja, ki iz tega nastajajo, more podjetnik močno omiliti, ako pritegne delavstvo k posvetu in soodločevanju v vseh zadevah podjetja, ki se enako tičejo delodajalca kakor delojemalca. Izmenjava svobodno izraženih mnenj more na eni strani seznaniti podjetnika s ležavami in problemi njemu podrejenih, na drugi strani pa ustvariti v delavcih zavest soodgovornosti za uspeh in napredek podjetja, ki ga bo do neke mere smatral za "svoje" podjetje.
3.	Tehnične izboljšave v obratih naj se tako uporabljajo, da ne bodo prihajale v korist le podjetniku in vse hujši racionalizaciji dela, ampak naj služijo zlasti počlovečenju proizvajalnega postopka, pri čemer mora priti do vidnega izraza načelo, da je vse gospodarstvo zaradi človeka, a ne, da bo človek podrejen in zasužnjen gospodarstvu.
4.	Končno naj se podjetnik vsak čas zaveda, da mora stati njegovo podjetje v službi
skupnosti. Socialna funkcija podjetja naj dobiva svoj izraz v pravičnih plačah ter v socialnem varstvu slehernega uslužbenca. Potem pa, da blago, ki ga podjetje pošilja na trg, ustreza cenam, ki jih ljudje zanj plačujejo.
II.
Načelo odgovornosti pa v enaki meri velja za nameščence in delavce v podjetju.
1.	V tem načelu je obsežena prav tako dolžnost, da sleherni pošteno izvršuje zaupano mu nalogo, kakor pravica do takšne plače, ki ustreza opravljenemu delu.
2.	Delavec naj se pokaže solidarnega s podjetjem, v katerem je zaposlen. Kljub naraščajoči mehanizaciji, avtomatizaciji in racionalizaciji dela naj si prizadeva, da ne postane mehaničen stroj v podjetju, marveč naj razvija iniciativnost, iznajdljivost in druge pozitivne lastnosti, ki so lastne svobodni človeški osebnosti. To mu bo ohranilo duševno prožnost, utrdilo njegovo samozavest in povečalo njegovo notranje zadovoljstvo, ker bo videl, da so v izdelkih delavnih rok sledovi njegovega stvariteljnega duha.
3.	Proizvodnja s stroji pušča delavcem vedno več prostega časa, ki ga mnogi hvalevredno uporabljajo, da se zaposle delno še v kaki drugi gospodarski panogi ali da obdelujejo svoj vrtiček, nekateri mlajši se posvečajo športu i. t. d.
4.	Vendar pa naj bi bil obilnejši prosti čas zlasti namenjen družini in vzgoji otrok, ki je zaradi zaposlenosti staršev izven doma velikokrat poman-kljiva ali celo zanemarjena; neprestano je treba tudi izpopolnjevati strokovno in splošno izobrazbo, da ne zaostajamo za napredkom časa; dolžni smo gojiti tudi svojo versko in narodno kulturo; končno bodi toplo priporočeno delo v dobrodelnih usta* novah in raznih kulturnih organizacijah, ki skrbe za družabno povezanost in za kulturni ter gospodarski napredek slovenskega izseljen-stva.
JAZ PA POJDEM
Katoličanom v Britski Co-
lumbiji ne bo več treba plačevati dvojnega davka za vzdrževanje lastnih šol, kakor so to morali doslej. Po novem pro-vincijalnem zakonu so katoliške šole odslej oproščene davka.
•	Kardinal Spellman je daroval pontifikalno mašo za 6.500 newyorških policajev, ki so sprejeli sv. obhajilo. Policaji imajo svojo posebno edinico Društva Najsvetejšega Imena.
•	Katoliški založnik, pisatelj
in predavatelj dr. Frank Sheed je dobil naslov častnega doktorja bogoslovja na katoliškem vseučilišču v Lil-leu, Franciji.
•	Katoličani v Winnipegu so
dobili svoj katoliški tednik the Western Sunday Visitor, ki je postal potreben, ker je the Ensign prenehal izhajati.
•	Vatikan bo razstavljal na
svetovni razstavi v Bruselju, Belgiji. Na razstavi bo sodelovalo 52 narodnosti. Paviljon se bo imenoval "Božja država".
Tomaž Akvinski in avtomacija
Mlad jezuit Roberto Busa, ki je študiral na Gregorijans-ki univerzi v Rimu, je nameraval za svojo doktorsko tezo razjasniti različne pomene, v katerih je Tomaž Akvinski uporabljal besede. Ko je ugotovil, da je Tomaž napisal 13 milijonov besed, je svoj načrt omejil na eno samo besedo "in" — pa še to mu je vzelo 4 leta časa.
Ker ni bil zadovoljen, da prvotnega dela ni mogel izvesti, je odšel z dovoljenjem predstojnikov v ZDA k International Business Machines po pomoč. Sprva so mu rekli, da mu ne morejo pomagati. Toda v nadaljnjih sedmih letih je tehnika toliko napredovala, da so našli rešitev.
Celotno delo Tomaža bodo natipkali na posebne karte (punch cards). Stroji bodo potem sestavili sistematični indeks vseh besed z oznako, kolikrat se kaka beseda uporablja, kje in obenem šest besed pred njo in šest besed zanjo (za zvezo). Ko bodo stroji končali to delo, se bodo lotili rokopisov Mrtvega morja-
Milanski nadškof Montini | je pri blagoslovu teh pet elektronskih možganov izrekel med | drugim tudi tole: "Na prvi pogled se zdi, da bo ustvarila uvtomacija, ki prenaša na stroje opravila, ki so bila nekoč prihranjena človekovemu duhu in delu, tako da stroji mislijo, ter si zapomnijo, popravljajo in nadzirajo, večjo razliko med človekom ter premišljevanjem o Bogu. Toda temu ni tako. Ni treba, da bi bilo tako. Ko blagoslavljamo te stroje, povzročamo, da se bo sklenila pogodba in da bo tekel tok med enim polom, vero, in drugim, tehnologijo. Ti stroji so postali sodobno sredstvo stika med Bogom in človekom".
DESETA OBLETNICA KOLEGIJA SV. JAKOBA V MADRIDU.
Drugega maja poteče že deset let, odkar je bil slovesno odprt v Madridu "Colegio Mayor Santiago Apostol".
Slovenci smo se dolžni te obletnice spominjati. Preko tega zavoda je šlo preko trideset slovenskih študentov. Ta zavod je omogočil končanje študije več kot 25 slovenskim visokošolcem.
Naši rojaki, ki so imeli srečo, da so lahko mirno uživali toplo in družinsko zavetje tega katoliškega zavoda, pa so se pozneje razkropili širom sveta, se bodo te obletnice še prav posebno, morda celo z domotožjem, spominjali.
V vsestranski povojni zame-glenosti so mogli ti študentje piti prav pri studencu čisto in jasno katoliško pristnost. Imeli so priliko, da se formiraj i v res prave in širokosrčne katoliške javne delavce.
Slovenci kot narod pa moramo tudi biti hvaležni Španiji, še prav posebno španskim katoličanom, ker so prav za prav bili res edini, ki so se zavedli važnosti problema visokošolcev, katerim je vojna onemogočila doseči svoj zastavljeni cilj.
Zasluga "Colegio Mayor Santiago Apostol" in španskih katoličanov je, da ima danes slovenski narod preko 30 katoliških profesionalcev več. Danes so sicer raztreseni po svetu, toda jutri utegnejo postati kleno seme za prero-jenje slovenske kulture, ko pride ura resnične svobode tudi za našo nepozabno domovino Slovenijo.
Kolegiju Sv. Jakoba v Madridu, kakor tudi vsem, ki ga vzdržujejo in vodijo, pa iskreno kličemo: Vivat, crescat, floreat.
ZAHTEVAJTE !
Nogavica za delo
Z NYLONOM OKREPLJENE PETE IN PRSTI TRPEŽNEJŠE KOT KATERE KOLI DRUGE
PORAVNAJTE NAROČNINO!
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD
PENMANSOVE NOGAVICE ZA DELO Vam nudijo posebno tr-pežnost posebno ugodje posebno vrednost. Slog in debelina za vsako delo — Vaš najboljši kup za vsako ceno.
TUDI SPONJE IN GORNJE PERILO SLAVNI OD 1868
WSr—4
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont. _ EMpire 4-4004
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH,
DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
SLOVENSKO ZNAMENJE
Iz
pisem uredniku
"Moj politični ideal je ta, da bi bili vsi Slovenci sveta složni, ljubili in gojili materini jezik in da bi postala Slovenska država s Koroško in Trstom združena. Moramo imeti vedno pred očmi preteklost, zato mislim, da je napačno gojiti sovraštvo med ostalimi slovanskimi brati. Vsi si želimo biti svobodni in dokler se bomo med sabo prepirali, nas Germani in Latini ne bodo priznali za enakovredne sonarode v Združeni Evropi. Gojimo bratovsko človečansko ljubezen, a ne pustimo se nikomur goljufati". Ivo Moškon, Caradas, Venezuela.
ZA EHRLICHOV SPOMENIK SO DAROVALI:
Branko Šubelj, 20.—$, Stane Šubelj, 30.—$ (po zadnji objavi): oba Toronto ing. Janez Ložar, Brazilija $50.—, Drago Ložar, St. Catharines, Ont., $10.—, Kongregacija v Buenos Airesu 2.400 pezet, družina R. Cuješ, Willowdale, Ont., $10.-, Viktor Novak, Cleveland $1.-, Erik Kovačič, Washington $1.-, K.M. $10.—.
SLOVENCI KUPUJEJO v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju. Tudi okusne kranjske klobase, suhe šunke, prekajene svinjske želodce.
Prav sedaj pa ima izvrstno kislo repo i ajdovo moko.
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
MARY LINDA BEAUTY SALON
4 Short Street	OB.
(Eglinton in Dufleria) Mrs. S. GLAC
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja enkrat v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$, za Argentino 20.. pezov, za Brazi-ljo 50 kruzeirov, za Anglijo 0.75 £, za Avstrijo 30 šilingov. za Avstralijo 2.- avstr. £, za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
(Nadaljeva z druge strani.) rešuje spet na podlagi pravičnosti, ker le tako moremo upati, da se boda vroči duhovi, ki so izšli iz revolucije, umirili na nečem trajnejšem, pravičnejšem. Revolucija je bila samo dokaz, da so bila ekstremna gledanja in zahteve na eni in na drugi strani Pomiritev duhov pride tako ali tako s časom, človek bi le želel, da bi prišlo k taki ureditvi, da sčasoma eni in drugi lahko uvidijo, da se je v te] vroči kovačnici le nekaj dobrega skovalo.
Eno vprašanje se nam tukaj stavlja? Ali bi sploh moglo priti do revolucije, do takih težkih premikov v družbeni kostrukciji, če bi na primer voditelji jemali življenje tako kot je, ali še vec,^ da bi zatiranim množicam pokazali probleme po končam revoluciji v takem reševanju in razvoju, kot to razmere zahtevajo, če hočemo res nekaj zdravega osnovati? Tako do revolucije nikoli ne bi moglo priti. V razvoju socialističnih držav vidimo, da se voditelji še vedno bojijo, da ne bi zašli v "kapitalistične vode , na drugi strani pa vidimo delavsko množico, ki ima še prav iste interese kakor pred revolucijo. In sedaj vidimo, kako je tukaj nejasen položaj, ko ti voditelji ne morejo biti po zakonih, ki jih kujejo za delavske množice, nič več delavski voditelji in množica je izgubila orientacijo, kdo ji danes krati pravice. Toda nismo več daleč, ko bodo tudi tukaj pnsla spoznanja na dan. Za te politike res velja misel, ki sem jo nekje srečal, da so namreč ti politiki jahači ki svojega konjička v diru odjezditi ne morejo.
V Jugoslaviji sem imel za razumljivo, da nasi napak sami korigirati ne morejo. Kdo bi mogel pričakovati, da bi nekdo pljuval v svoj krožnik. lo zahteva velikih značajev, da nekdo v občutku premoči prizna svoje pogreške. Torej je razumljivo, da mora iti tako naprej, če drugi ne vposežemo vmes
Naj po tem ekskurzu, ki se mi je zdel potreben, preidem k stvari sami, k vprašanju podržavljenja, ki igra toliko važnost v vseh ljudskih demokracijah.
Da podržavljen je ni tako enostavna zadeva, bodo komunistični ideologi sami morali priznati. Do sedaj so boli površno mislili, češ da se novi socialni politiki upira zgolj veren človek, ker so revolucijo izvedli komunisti. Nadalje so si mislili, da jim bodo
stali nasproti reakcionarni elementi v stremljenju za ohrantitev svojih privilegijev in drugi družbeni "faktorji" preživele družbe. Mislili si pa niso, da jim bo nasproti stal človek, socialno bitje, ki živi pod določenimi socialnimi zakoni, ki jih je treba odkrivati, se dokopati do njih kot do vseh ostalih elementov, ki so pogojeni v čudovitem redu celotnega vesoljstva. Tukaj seveda raziskovanje teh ideologov odpove.
Ce je imel kdo priliko zasledovati podržavljenje na kraju samem in to skozi več let, in moral iem krivicam zreti v oči, je prišel do spoznanja, da se tukaj ne odigrala samo politična igra, da se ne gre samo za premik družbenih plasti, temveč za kršenje gospodarskih zakonov. Dolgo mi ni bilo jasno, kaj naj bi postavil nasproti geslu: "Dol s kapitalisti in izžemalci" ter podobno. Te težkoče v socialističnem gospodarstvu samem, mislim tukaj na delitev presežka, so mi pa odprle oči.
Če naj bi bila revolucija z objektivnega stališča pravična, podržavljanje brez odškodnine tudi pravično, potem bi presežek v socialistični družbi sploh ne smel delati težkoč, še več, ta problem sploh ne bi smel eksistirati.
Marx sam se je s tem veliko bavil, toda revolucijo je kljub temu odobraval. Vendar so tu sporna mesta
Delavsko upravljanje stremi za tem, da presežke razdeli med delavce same. Dejstvo: presežek je tukaj in se deli. Da bi se ta presežek kam nakladal, še ne moremo govoriti, ker je socialistična družba še pre-siromašna in se komaj vzdržuje pri življenju.
Posezimo nazaj v zgodovino, ko so na krajih, kjer danes stojijo tovarne, stale preproste delavnice, kjer je delala vsa družina, celo življenje hranila presežke, jih vlagala znova in znova v proizvodni proces, se morala zaradi novih zahtev časa (stroji, kopliciran proizvodni proces itd.) združiti v večje skupnosti s svojim kapitalom (dolgoletnim še vedno družinskim presežkom) in delovnimi močmi v večji obrat. Na tej stopnji povdarjam, ne pozneje-naj bi prišla s komunistom do tega obrata. Komunist bi rekel: kapitalist. Tudi že na tej stopnji je bil prole-tariat. Kdaj pa ni bilo revščine na tem svetu, vas
vprašam, toda bilo ni komunistov, ki bi zahtevali razlastitev teh tako nastalih podjetij.
Razvoj je šel seveda dalje. Nepregledne delovne množice, tuja delovna sila in velikanske tovarne v rokah poedincev so bile končni štadij. To stanje je na primer trajalo pol stoletja, ali tudi celo. Presežki vseh so se polagali znova in znova v proizvodni proces, v gradnjo novih objektov in podobno. Nepristranski opazovalec bi se tukaj spraševal, kako rešiti zagonetni problem, da moremo brezpravnost delavskih množic odpraviti in tako poseči v delitveno razmerje, da ne delamo nikomur krivice. Komunist-revolucionar seveda na to ne gleda tako. Krivica gor, krivica dol, pravi in še več: saj nam je bila prej storjena. In debata je pri kraju.
Drugi primer: podržavljenje gozda. Davek na gozd se ponavlja vsako leto. Na zrelost lesa moramo v slabih predelih računati tudi po 80 let. Osemdeset let torej plačevati davek, dvakrat v tem času mogoče plačati visoke prepisne stroške ob prevzemu, po teh osemdesetih letih pa pričakati komunizem. Tako enostavna stvar to ni, kakor so si mislili komunisti. Davke so čestokrat krili iz drugih gospodarskih panog obrata, torej iz presežka, ki bi bil lahko porabljen za znosnejše življenje, ki ga na kmetih tako malokdaj srečamo. Zrelega gozda, mogoče celo negovanega ni "kupil" za majhno ceno 'kmet-lastnik sam, če rabim ta izraz.
Da so to dejstva, nam povedo dogodki sami. Tovarnarji, veletrgovci, bankirji, graščaki, vsi ti niso mogli pokazati toliko odpora kot sta ga pokazala kmetič in obrtnik, ko je šlo za podržavljenje. Ker smo prej o tem razmišljali, nam je to sedaj jasno.
To je seveda šele ugotovitev. Potrebno je, da pogledamo, kakšne so posledice.
Delavec zaradi te politike ne more od tovarne, kjer je vzidan njegov presežek, nič odnesti na svoj dom, še več, tudi danes mora puščati svoj presežek v tovarni, saj slišimo, kako je to sporno vprašanje. Toda gospodarstvo ima svoje zahteve tudi v socialističnem upravljanju in ni to zgolj mesto za delitev dobrin, kakor so si mnogi naivno predstavljali. Ce bi delavec pri nas računal na to pred vojno, ne bi nikoli prišlo do revolucije. Da pa more komunizem iti
vedno brutalno naprej, odklanja to jasnost. Socialno zaščito in priznanje delovnega človeka kot enakovrednega bi bilo možno doseči najbrž z manjšimi žrtvami. Zaradi teh homatij na gospodarskem področju in zaradi nesvobode vesti, govora in tiska je danes delavstvo nezainteresirano, da bi ustvarjalo dobrine, za katere danes manj ve kot kdaj koli prej, čemu naj služijo. Voditelji komaj še prikrivajo razočaranje, kajti pod njihovim vodstvom je delavski razred najbolj odpovedal. To je nekaj več kot stavka, to je podtalna revolucija-hladna vojna v njihovi državi sami, ki jih mora prignati h koncu.
Po naših prejšnjih razmišljanjih se je moral komunizem ustaviti pred kmetiči in obrtniki. Proti vsej zgrešeni politiki, da bi te privatnike izčrpali in jih tako prisilili v državni ali zadružni sektor, še ti vedno kljubujejo-in eno moramo povdariti, da ne izčrpujejo samo te privatnike, temveč kopljejo jamo samim sebi in narod bodo dovedli v revščino, kar bo imelo daljnosežne posledice.
Utopija je vsako mišljenje, ki bi zastopalo misel, da je pri vsem tem še možno računati na zdrav, zmernejši razvoj v Jugoslaviji. Zame je to utopija. Položaj mi je jasen. Nasproti nam -meni osebno-stojijo politiki, verniki nove vere komunizma, verniki, ki svoje vere nočejo preučevati, torej nikakor ne znanstveniki, še manj možje, ki bi imeli zaupanje v ljudstvu, ki bi jim ljudstvo poverilo oblast. Z lažjo in internacionalnim igračkanjem so prišli na oblast in z brutalnostjo se držijo na oblasti.
Ti ljudje, stavijo vse na svojo politično moč. Imajo naziranje: če je tudi narod reven, smo vendar mi lahko močni. Poglejmo ljudsko milico, kako je številna. Pomislimo na UDBO, preštudirajmo sestav vojske, zasledujmo delo partijskih celic, mislimo na vzgojo mladine-postalo nam bo jasno, da vse to služi temu, da se "pravični" red ohrani.
In vendar, je vse to premalo, da bi vzdržalo nov naval, ki se zbira počasi in premišljeno. Komunizem •ni danes nič več obljubljena dežela, temveč dežela razočaranj, doba bede istih ljudi, ki so šli za to "zlagano stvarnost" v revolucijo.
(Nadaljevanje prihodnjič.)