Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 33, 1989, str. 59-80+ 16 prilog. GDK 547:228.2:176.1 Fagus sylvatica:561.1/.2:535:(497.12) PRIRASTOSLOVNI KAZALCI RASTI IN RAZVOJA BUKOVIH GOZDOV V SLOVENIJI Marijan KOTAR* Izvleček V prispevku so podani rezultati analize bukovih sestojev v šestnaptih rastiščnih enotah v Sloveniji. Avtor ugotavlja, da je v teh enotah, vendar pa glede starosti zelo nehomogenih sestojih, možno ugotav- ljati lesnoproizvodno sposobnost rastišč s pomočjo rastiščnega indeksa (site index) na osnovi sestojev, ki so re zaključili priraščanje v višino. Poleg lesne proizvodne sposobnosti rastišč, ki je ocenjena preko celotne lesne proizvodnje, so v prispevku obravnavane še gostote sestoja glede na lesno zalogo, teme- ljnico in število dreves. Podana je tudi kakovostna zgradba teh sestojev. Pri razvoju sestojev sta podro- bno obravnavana rast in priraščanje v višino ter rast in priraščanje v debelino. Analiza je prikazala, da ima dimenzi_~ko razmerje med zgornjo višino sestoja in prsnim premerom dreves, ki so osnova zgornji višini, konstantno vrednost znotraj rastiščne enote in da se močno razlikuje med rastišči. Kljutne besede: proizvodna sposobnost rastišč, zgornja višina, celotna lesna proizvodnja, rast bukovih sestojev, H/d, .. 3 razmerje. GROWTH ANO YIELD INDICATORS OF GROWTH AND DEVELOPMENT IN BEECH FORESTS IN SLOVENIA Marijan KOT AR* Abstract The paper presents the results of the analysis of beech stands in 16 site units in Slovenia. The author ascertains that in these even, yet regarding their age extremely nonhomogeneous stands, it is possible to establish the wood production capacity of stands with the help of the site index on the basis of stands which have already concluded their height growth. Apart from the wood production capacity of the sites which is estimated over the whole annual production, the paper also presents the density of tbe site according to the volume, the basal area, and the number of trees. The quality structure of these stands is also dealt with. Concerning the development of the stands, the following items are studie ic.20) domnevamo, da bo tudi v naslednjem desetletju enak. Upravičenost uporabe teh dveh predpostavk je podprta z razmeroma visoko starostjo analiziranih sestojev, ki bo nujno privedla do kulminacije prirastka. Izračun višine poprečnega volumenskega prirastka v času kulminacije (iM:.MAKs) smo izračunali po naslednjih obrazcih iM. A + b(2ic.10 - ic.20) v primeru a: iM.MAKs = ------------------------------- A + b . . iM:. A + b ic.io v pnmeru b: 11.Vl.lv.lAKs = --------------------------- A + b kjer pomeni A = starost sestoja v času analize b = 20, ostale oznake pa so obrazložene v tekstu Za vsako rastišče smo izračunanemu iM:.M:AKs. odčitali v donosnih tablicah ustrezen SI100 ter ustrezno raven proizvodnosti. V ta namen smo uporabili donosne tablice za bukev v ČSSR (HALAJ-1987). Če primerjamo izračunane vrednosti lesnoproizvodne sposobnosti analiziranih bukovih rastišč z vrednostmi, ki smo jih dobili na osnovi švicarskih donosnih tablic (glej KOT AR, 1986), vidimo, da so pri uporabi Hala jeve donosne tablice vrednosti nekoliko nižje. Razlog je v tem, da imajo švicarske donosne tablice večje jakosti redčenj kot češke, s tem pa tudi večji delež tiste lesne mase, ki smo jo ocenili kot naravno izločeno. Če primerjamo vrednosti SI100, ki smo jih dobili na osnovi i1v.1.1v.1AKs. (v tabeli 3) z vrednostmi SI100, ki smo jih dobili na osnovi zgornjih višin v času analize (tabela 2, SI100 - tablični), vidimo, da se neverjetno dobro skladajo. V tabeli 3 so poleg vrednosti SI 100, podane tudi vrednosti iM. MA Ks. iz ustreznih tablic ( te vrednosti so dane v oklepajih). Poleg SI 100 so v tabeli podane vrednosti za pripadajoče ravni proizvodnje. Kot vidimo, dobimo pri bukvi dobro oceno SI100 in s tem tudi oceno proizvodne sposobnosti rastišča le na osnovi zgornje višine starejših sestojev. Veliko premajhne vrednosti za S1100 dobimo, če ta kazalnik izračunamo na osnovi višinske rasti dreves, ki danes tvorijo zgornjo višino sestoja. Vzrok leži v nastanku in razvoju analiziranih sestojev. Kot vidimo, je uporaba rastiščnih indeksov kot kazalcev rodovitnosti rastišč primerna v naravnih (višinsko enomernih) bukovih gozdovih, ki so nastajali pod okriljem matičnih sestojev, vendar le ob pogoju, da ta kazalec ugotavljamo le v tistih sestojih, kjer so drevesa že skoraj zaključila priraščanje v višino. 66 Kotar, M, Prirastos/ovni kazalci rasti in razvoja bukovih gozdov v Sloveniji Tabela 3: Vrednosti tekočega in poprečnega volumenskega prirastka po rasti(čih ter ocena proizvodne sposobnosti rasti(ča (iMMAKS) Zap. Si11abo1 Tct.Yol.prir111ct Povp.vol.primtct Povp.111r. ProizvJp. Slu»Jtabl.) It. ic.10 ic.10 iI V IIU, I aul. nstiJ& me1.proitv. 113/ijlcto ll3/k/lclo sestoje, ( A) !M.MAKS 1 Dletvo O-L-F 13,9 13,1 7,6 132 8,4 SI-29,1(8,5)-3 2 V.Kopa L.F 16,7 19,7 10,9 104 11,4 SI-36,5(11,5)-3 3 Log-Tisove F-F 18,0 18,7 11,4 114 12,3 SI-38,3(12,3)-3 4 Manolj B-F 11,2 9,3 6,8 187 7,2 SI-29, 1(7 ,6)-2 5 Buk.vrh Q-F 10.0 11,2 7,4 157 7,6 SI-29,1(7,6)-2 6 Peščenik H-F 14,6 16,5 8,0 145 8,6 SI-29,1(8,5)-3 7 Šoštanj Lo.F.II 15.8 15,0 10,9 104 11,7 Sl-36,5(11,5)-3 8 Starod Ses.-F 8,3 8,3 5,8 117 6,2 SI-21.6(5,9)-3 9 Ogence Lo-F-1. 11,3 11,4 8,7 137 9,0 SI-30,9(9,2)-3 10 Gače E-F 11,9 12,3 7,5 136 8,0 S1-27,2(7 ,8)-3 11 Krma An-F 8,0 8,6 6,4 150 6,5 SI-27,2(7,0)-2 12 Mošn jevec A-Ftyp 11,3 11,2 6,6 173 7,1 S1-25,3(7, 1 )-3 13 Jurjeva d. A-Fmaian 10,9 12,3 6,5 132 6,9 SI-25,3(7,1)-3 14 Polamanek L-A-F 10,7 13,3 10,4 176 10,4 SI-32,8(9,9)-3 15 Črni dol Ad-F 9,7 9,0 5,1 146 5,6 SI-19,7(5,3)-3 16 Gozdec Lniv-F 5,8 7,0 4,4 149 4,4 S1-17,7(4,2)-2 Opomba: Pri tekočem volum. prirastku je upoštevan tudi prirastek tistih dreves, ki so bila posekana v zadnjem in predzadnjem destletju. Pomen posameznih znakov je podan v tekstu. 4. ZGRADBA BUKOVEGA GOZDA 4. 1 . Zgradba sestojev glede na starost in višino Kot smo že navedli, so bukovi gozdovi na analiziranih rast~čih glede v~ine dreves znotraj sestoja razmeroma enomemi. Zaradi tesnega sklepa krošenj so podstojna drevesa odmrla. Prevladujejo drevesa, ki imajo premajhne krošnje ter drevesa z normalno veliko, vendar nesimetrično krošnjo. Razmeroma malo je dreves, ki imajo preveliko krošnjo. Pretežni del drevja tvori drugi in tretji socialni razred (po K.raftu vladajoča in sovladajoča), zato je plast krošenj jasno izoblikovana. Glede starosti pa je zgradba zelo različna. V dostopnih predelih so sestoji razmeroma enodobni (oplodna sečnja), v odmaknjenih področjih pa je raznodobnost velika, na posameznih ploskvah celo tolikšna, da bi lahko govorili o dveh generacijah. Starostna zgradba je prikazana v tabeli 4. 67 Zbomik gozdarstva in lesarstva Tabela 4: Starostna zgradba analiziranih sestojev Zap.št. Sintakson Nadm. višina Razmik povp. starosti Razmik stand. odklonov vn po ploskvah po ploskvah ·------ ------------·-- 1 O-L-F 640-680 129-134 4-10 2 L-F 530-600 99-107 8-17 3 F-F 500-510 94-131 14-27 4 B-F 490-500 184-190 7-48 5 O-F 510-540 146-161 10-23 6 H-F 740-800 130-159 17-40 7 Lo-F-II 540-605 102-109 8-13 8 Ses.-F 570-700 112-123 19-31 9 Lo-F-1. 600-890 119-147 14-25 10 E-F 840-900 123-147 23-28 11 An-F 870-920 143-153 4-14 12 A-Ftyp 890-1010 156-196 25-49 13 A-Fmaian 980-1000 129-137 15-29 14 L-A-F 880-1040 123-160 22-29 15 Ad-F 1230-1265 143-153 11-19 16 Lniv-F 1200-1270 137-161 25-34 ----------·-----·---·--·---------- ·---------- --------------··---------- ----- ------·-- .. --- --------- ----·· Vrednosti v tabeli predstavljajo srednje starosti dreves v ploskvah. Tako so na rastišču Q-L-F ( Dletvo) analizirani sestoji imeli srednjo starost v razmiku od 129-134 let. To pomeni, da je bil najmlajši analizirani sestoj star 129 let, najstarejši pa 134 let. Podobno velja za razmik standardnih odklonov (s), ta znaša na istem rastišču v najbolj homogenem sestoju (ploskvi) 4 leta, v naJbolj raznodobnem sestoju (ploskvi) pa 10 let. Podatki iz te tabele nam rwijo marsikatero predstavo, ki smo jo imeli o bukovem gozdu in njegovem pomlajevanju. Imamo gozdove, ki so starostno homogeni (rastiščne enote 1, 7, 11, 15) in gozdove, ki imajo znotraj sestoja tako velike razlike v starosti, da je naravnost neverjetno, da so se izoblikovali v tako enomerni obliki (rastišče 6, 8, 10, 12, 16). Iz starostne zgradbe sestojev na rastiščnih enotah 1, 2, 3, 7, 11, 15 lahko sklepamo, da so ti sestoji nastali po oplodnih sečnjah. Na rastiščih 6, 8, 10, 12 in 16, kjer pomladitvene dobe dosegajo celo 100 let (pomladitvena doba ima dolžino 3s in več), pa je potekalo pomlajevanje v izredno majhnih vrzelih in z izredno počasnim vraščanjem novih delov v star sestoj. Ko so padla zadnja drevesa starega sestoja, je nastopila doba izenačevanja, to je oblikovan je bolj ali manj enomernega sestoJa. 4 . 2 . Gostota sestojev 4. 2. 1. Lesna zaloga in temeljnica f\na\iriI?il\i sestO}i imajo razmeroma visoke lesne zaloge in ne predstavljajo 68 Kotar, M., Prirastos/ovni kazalci rasti in razvoja bukovih gozdov v Sloveniji poprečja pri njihovih starostih. Izbrali smo najboljše - glede na višino lesne zaloge in glede na kakovost debel-, da smo lahko ugotovili proizvodno sposobnost rastišč. V tabeli 5 so podane lesne zaloge in temeljnice sestojev, ki smo jih analizirali. Te vrednosti se nanašajo na stanje v času analize. Podobno kot na prejšnji tabeli so tu podane samo spodnja in zgornja vrednost znotraj rastiščne enote. Kot je razvidno iz tabele, so razlike med posameznimi sestoji znotraj iste rastiščne enote razmeroma velike in so posledica različne starosti sestojev, različnih količin posekov v zadnjih 30 letih, neenakosti v rastiščih znotraj rastiščne enote ter različnih rastnih sposobnosti sestojev. Variabilnost temeljnic je precej manjša. V pretežnem delu ploskev so lesne zaloge precej višje kot pa jih naj bi dosegali pri gozdnem gospodarjenju, zato te zaloge ne smemo jemati kot cilj na teh ali podobnih rastiščih. Vendar pa nam izredno visoki tekoči volumenski prirastki kažejo, da so te vrednosti dosegljive le ob visokih zalogah. Tabela 5: Vrednosti kazalcev, ki podajajo gostoto sestojev Zap. Sintakson Lesna zaloga Temeljnica Število dreves na ha Skupaj ik d1.3(hzs) št. m3 /ha m2 /ha 1.,2. in 3. soc.r. ind.gosto. cm 1 Q.L.F 626- 878 42-51 211-389 233-467 0,86-1,04 47-59 2 L-F 588-1082 38-57 244-356 275-445 0,89-1,15 50-60 3 F-F 932-1243 49-73 222-533 255-722 0,93-1,34 54-66 4 B-F 780- 018 40-47 200-278 222-433 0,89-0,99 52-57 5 Q-F 794-1026 49-54 256-389 311-445 0,93-1,20 50-58 6 H-F 705-1148 48-75 288-411 322-455 0,93-1,15 53-70 7 Lo-F-11 667-1062 37-56 233-322 311-422 0,95-1,12 52-57 8 Ses.-F 371- 486 31-37 300-344 389-533 0,87-0,95 41-44 9 Lo-F-1. 784-1055 44-66 267-544 288-710 1,30-1,49 48-56 10 E-F 595- 990 42-65 389-555 444-655 1,06-1,30 45-53 11 An-F 579- 748 35-40 355-455 411-532 1,70-1,21 40-,/4 12 A-Ftyp 622- 858 43-57 211-322 433-523 0,87-0,99 46-57 13 A-Fmaian 514- 664 36-42 222-300 288-366 0,80-0,95 46-51 14 L-A-F 840-1073 56-62 167-356 456-633 0,77-1,11 56-65 15 Ad-F 510- 724 46-63 511-644 555-811 1,11-1,29 38-43 16 Lniv-F 399- 471 42-47 522-711 866-1122 1,80-1,24 36-39 4.2.2. Gostota glede na število dreves Obravnavani sestoji so razmeroma gosti. Število dreves pri analiziranih starostih je precej višje, kot pa ga priporočajo nemški ali avstrijski gozdarji. V tabeli 5 so podane gostote glede na število, in sicer skupno za l., 3. in 3. soc. razred ter skupno za vsa drevesa. Vrednosti so podane v intervalih, to je ploskev z najmanjšim ter ploskev z naivečiim številom drev1a. Ker pa je število dreves odvisno od starosti in višine sestoja, smo gostoto podali z indeksom gostote lk (KOTAR, 1985). Indeks 69 Zbornik gozdarstva in lesarstva gostote je razmerje med dejanskim številom dreves v sestoju in številom dreves, ki bi jih imel sestoj v, katerem bi imelo vsako drevo toliko m2 razpoložljive rastne površine, kolikor znaša njegova zgornja višina sestoja v m. Pri tem pa upoštevamo samo tista drevesa, ki so uvrščena v l., 2. in 3. socialni razred po Kraftu. Obrazec za izr~čun indeksa gostote je naslednji: I / hzs. N . . . k ----------- (N = štev. dreves na ha h = zgornJa v1šma 100 , zg sestoja po Pardey-u ). Le na štirih rastiščih Ik ne dosegajo vrednosti ena ali več. To pa pomeni, da je na teh rastiščih naravna gostota manjša kot drugod, ali pa, da so v zadnjih destletljih nekoliko močneje posegli v analizirane sestoje. Pri izračunavanju proizvodne sposobnosti rastišča (prejšnje poglavje) smo večji posek (redčenja) upoštevali, saj smo upoštevali tudi lesno maso dreves, ki so rastla na še prisotnih panjih. V primeru, da je bilo število dreves na teh ploskvah močno zmajšano pred več desetletji, in da so panji do danes že strohneli, potem je ocenjena lesna proizvodna sposobnost teh rastišč nekoliko premajhna. Če bi za jakost naravnega izločanja do izpred 30 let uporabili 100% tablično jakost redčenja (kar pa je gotovo preveč) in ne samo 50% te vrednosti, potem bi se proizvodna sposobnost teh rastišč dvignila na rastiščni enoti A-Ftyp za 1,0 m3 /ha, A.-Fmaian. za 0,9 m3 /ha, Ses;Fag. za 0,6 m3 /ha in na B-F za 1,3 m3 /ha. Poleg vrednosti indeksov gostot so podane v tabeli 5 vrednosti poprečnih prsnih premerov stotih najdebelejših dreves na ha. Te vrednosti so v razmaku; nižja vrednost predstavlja vrednost tega kazalca v ploskvi z najmanjšim srednjim premerom stotih najdebelejših dreves na ha, višja pa vrednosti kazalca v ploskvi z največjim srednjim premerom stotih najdebelejših dreves na ha. Te vrednosti so tudi orientacija pri postavljanju ciljenga premera na posameznih rastiščih. 4. 2. 3. Gostota glede na temeljnico V tabeli 5 so prikazane vrednosti temeljnic v analiziranih sestojih. Te so izredno visoke, saj močno presegajo tiste vrednosti, ki jih priporočajo gozdarski strokovnjaki po Evropi. Tako priporoča Schober (SCHOBER, 1971), ki je avtor obsežne študije o bukvi, v kateri obravnava rezultate dolgoletnih poskusov na ploskvah z bukvijo v Nemčiji, naj bi se temeljnica vladajočih soc. razredov (1., 2. in 3.) gibala v bukovih sestojih pri starosti 60 - 140 let na rastiščih z visoko lesno proizvodno sposobnostjo okrog vrednosti 26 m2 /ha. Na rastiščih s srednjo proizvodno sposobnostjo pa pri isti starosti sestojev okrog 25 m2 /ha. Njegov predhodnik oziroma začetnik teh poskusov Schwappach pa navaja, da leži optimum temeljnice pri bukvi med 21-25 m2 /ha (SCHWAPPACH, 1911). Glede temeljnice imajo naši ana\izirani sestoji vrednosti, ki so visoko nad tistimi , ki naj bi bile po 70 Kotar, M, Prirastos/ovni kazalci rasti in razvoja bukovih gozdov v Sloveniji mnenju mnogih strokovnjakov v bukovem gospodarskem gozdu. Zavedati se moramo, da so vrednosti, ki smo jih dobili z našo analizo, vrednosti sestojev, ki so bili bolj ali manj prepuščeni naravi in jih lahko štejemo za kazalce razvoja in rasti naravnih sestojev. Kazalci rasti v gospodarskem gozdu so lahko precej različni, odvisno seveda od tega, kako daleč ali pa kako blizu je ta gozd naravnemu gozdu. Vedno tudi ni smiselno, da se strogo držimo poti, ki jo je ubrala narava; marsikaj se da pospešiti, marsikaj se da upočasniti ( če je smiselno), ne da pa se - gledano na daljša časovna razdobja - preprečiti ali pa popolnoma vzpostaviti na novo. Odvisno od tega, koliko smo se pripravljeni podrediti naravi z našimi cilji, bodo vrednosti kazalcev razvoja in rasti odstopale tudi v gospodarskem gozdu. Seveda bodo ta odstopanja odvisna od vrste kazalcev; končna zgornja višina bo enaka tako v gozdu, kjer bomo razvoj sestoja prepustili naravi kot tam, kjer bomo gospodarili s kratko proizvodno dobo in veliko intenziteto redčenj. Drugače pa bo pri srednjem prsnem premeru sestoja, ki bo v redčenem sestoju precej večji. Manjše pa bodo razlike pri srednjem premeru tistih dreves, ki tvori jo zgornjo višino, ker imajo ti osebki običajno zadosti rastnega prostora tako v gospodarjenem kot naravnemu razvoju prepuščenem gozdu. 4.3. Kakovostna zgradba bukovih gozdov V raziskavi smo analizirali najbolj kakovostne sestoje na obravnavanih rastiščnih enotah. V večini primerov niso bili negovani, če pa so bili, so jih negovali samo zadnja desetletja pred analizo. Zato bi morali z nego, ki jo izvajamo v celi življenski dobi sestoja, doseči na teh rastiščih vsaj tolikšno kakovost, kot jo imajo analizirani sestoji. Pri bukvi je zanimiv delež furnirja, luščenca in žagancev prvega kakovostnega razreda. V tabeli št. 6 je prikazan delež dreves, ki so imela vsaj v eni od spodnjih dveh četrtin debla furnirsko hlodovino ali hlodovino za luščenje prve kakovosti (kakovost A). Poleg tega pa je podan še delež dreves, ki imajo vsaj v eni od spodnjih dveh četrtin debla furnirsko hlodovino, hlode za luščenje (I + Il) ali pa žagovce prve kakovosti (kakovost A + B). Izračunani deleži se nanašajo na število dreves in ne na lesno zalogo in to na št. dreves v l., 2. in 3. socialnem razredu. Poleg teh deležev so podane tudi absolutne vrednosti, to je število osebkov s to kakovost jo. Delež dreves z visokokakovostnim deblom je odvisen od rastišča ter nege. Najvišji delež imajo sestoji v Dletvu, ki so bili zadnjih 20-30 let vzorno negovani. Na tem rastišču je tudi absolutno število najkvalitetnejših dreves najvišje. Če primerjamo tabelo 6 in 4, lahko opazimo, da je v sestojih, ki so glede starosti bolj homogeni, to je, da so nastali v krajši pomladitveni dobi, delež dreves s kakovostjo A višji, kot pa v sestojih, ki imajo zelo velik razmik v starosti znotraj ploskve. Zato lahko sklepamo, da dolge pomladitvene dobe (prek 40 do SO) zmanjšujejo delež osebkov 71 Zbornik gozdarstva in lesarstva Tabela 6: Kakovostna zgradba sestojev ( A = F, B = L JI, 2 I) {Deležje računan od števila dreves v zgornj1h treh socialnih razredih) Zap. Sintakson Štev. dreves Štev. dreves Delež dreves Delež dreves št. kakovosti A kakovosti A +B kakovosti A kakovosti A+B 1 O-L-F 147 227 50% 73% 2 L-F 122 193 45% 71% 3 F-F 96 169 29% 51% 4 B-F 109 180 46% 76% 5 O-F 102 216 33% 70% 6 H-F 69 118 21% 37% 7 Lo-F-11 55 169 18% 55% 8 Ses.-F 29 93 9% 29% 9 Lo-F-1. 84 142 22% 36% 10 E-F 78 180 17% 38% 11 An-F 51 164 13% 42% 12 A-Ftyp 69 149 24% 52% 13 A-Fmaian 49 160 18% 60% 14 L.A-F 73 160 27% 59% 15 Ad-F 78 251 14% 44% 16 Lniv-F 7 41 1% 9% z visokokakovostnim deblom. Če bi bili analizirani sestoji redčeni, bi bilo število dreves s kakovostjo večje, predvsem pa bi bil večji njihov prsni premer in s tem delež visokokakovostne lesne mase. Če predpostavimo, da so ta drevesa (ki imajo kakovst A, na rastiščih 15, 16 pa A+B) tudi kandidati oziroma v tej starosti že izbranci, če bi izvajali redčenje, potem je delež v tabeli 5 tudi delež izbrancev od celotnega drevja v sestoju. Če primerjamo te številke z rezultati, ki jih je dobil v bukovih gozdovih Leibundgut (LEIBUNDGUT, 1982), vidimo, da je delež le-teh v naših gozdovih bistveno manjši. To je razumljivo, saj se rezultati Leibundguta nanašajo na negovane sestoje. Ugotavlja, da imajo bukovi sestoji z hz 8 = 25 kar 320 izbrancev na ha, pri h28 = 30 še 220 in pri h28 = 35 samo še 140 izbrancev na ha. Delež izbrancev v skupnem številu dreves v sestoju pa znaša pri hzs = 25 m 49%, pri h28 = 30 50% in pri h28 = 35 m 50%. Kot vidimo, je delež izbrancev tudi v švicarskih negovanih sestojih samo 50% (pri smreki več), tolikšen delež pa dosega jo tudi naši sestoji v Dletvu. Za sestoje na rastiščih Adenostylo:Fagetum in Luzulo niveae-Fagetum, t.j. altimontanska bukovja, pa je nesmiselno postavljati tako visoke zahteve, ker v teh sestojih doseže le redko drevo tako dimenzijo, da ima hlod kakovost furnirja ali Iuščenca. Tudi z redčenji na teh rastiščih ne moremo bistveno prispevati k povečan ju prsnega premera izbrancev. 72 Kotar, M, Prirastoslovni kazalci rasti in razvoja bukovih gozdov v Sloveniji 5. RAST IN RAZVOJ BUKOVEGA GOZDA 5 . 1 . Rast in priraščanje v višino V raziskavi smo analizirali višinsko rast vseh dreves, v tej analizi pa poda jamo predvsem rastne zakonitosti tistih dreves, ki tvorijo zgornjo višino sestoja. Višinska rast teh dreves naj bi bila predvsem rezultanta proizvodne sposobnosti rastišča in drevesne vrste. Za ta drevesa predpostavljamo, da so bila ves čas razvoja sestoja v zgornjih socialnih razredih. V enomernih in gostih sestojih je socialni vzpon osebkov iz nižjega v višji socialni razred praktično onemogočen. Zato je rastna krivulja teh osebkov tudi razvojna krivulja zgornje višine sestoja. Te krivulje so predstavljene po posameznih rastiščnih enotah (skupaj za 5 ploskev). Osnova vsaki krivulji je torej 45 dreves, njihova višina v času analize in vrednosti po desetletljih nazaj vse do prvega desetletja njihove starosti. Presenečajo nas majhna odstopanja v priraščanju v višino znotraj iste rastiščne enote. Praktično so vse vrednosti korelacijskega koeficienta r nad 0,90, kar kaže na tesno povezanost oziroma dobro prilagoditev krivulj stvarnim podatkom. Izravnavo smo izvedli s krivuljo tipa Inhz 8 =a+blnS+cln2 S. S to krivuljo smo se prilagodili posameznim podatkom za višino, zato predstavlja rastno krivuljo (označeno s štev 1 na grafikonih.) Z odvajanjem krivulje smo dobili prirastno krivuljo, to je krivuljo tekočega višinskega prirastka (na grafikonu označeno s štev 2). Poleg teh dveh je na grafikonu predstavljena še krivulja poprečnega višinskega prirastka (označeno s štev. 3). Vrednosti parametrov za krivuljo posameznih rastišč so podane v tabeli št. 7. V isti tabeli so tudi vrednosti parametrov krivulje, ki podaja odvisnot med prsnim premerom in višino. Ta zveza je predstavljena na grafikonih št. 4. Ti odnosi veljejo samo za drevesa, ki tvorijo zgornjo sišino sestoja, torej 100 najdebelejših na hektar. Ker smo naredili drevesne analize vseh dreves na ploskvi, smo lahko ugotavljali zvezo med srednjo višino sestoja, zgornjo višino sestoja po Pardey-u ter višino sestoja najvišjih dreves. Najdehelejša drevesa niso vedno tudi najvišja. Če računamo poprečno višino stotih najvišjih dreves in stotih najdebelejših na hektar, je prva vedno nekoliko višja in to do O, 1 do največl ,O m (pretežni del razlik O, 1 - 0,5 m). Te razlike niso tolikšne, da bi vodile do napak pri izbiri rastiščnega indeksa. Razlike med srednjo sestojno višino in zgornjo višino pa so v razmiku 0,2 - 2, 1 m. (Pri tem je srednja sestojna višina tehtana aritmetična sredina, kjer so uteži volumni dreves.) Ker so sestoji razmeroma stari, so te razlike med višinami že majhne. Pri podrobnejšem pregledu višinskih rastnih in prirastnih krivulj lahko opazimo, da so te na rastiščih sintaksona Enneaphyllo-Fagetum in Luzulo niveae Fagetum neobičajne, saj tekoči višinski prirastek dreves, ki tvorijo zgornjo višino še ni kulminiral. To si razlagamo s posebno oblikovanim okoljem v času nastajanja in rasti teh sestojev. Pomladitvena doba je bila tu dolga okrog 100 let, analizirani sestoj je nastaial in raste\ v majhnih vrzelih matičnega sestoja. Odvisno od poteka 73 Zbornik gozdarstva in lesarstva Tabela 7: Vrednosti parametrov za višinsko rastno krivuljo ln hzs = a + b ln S + ln2 S ter ln H = A + B ln D + C ln2 D (h28 = zgornja bišina sestoja, S= starost, D = prsni premer ln = naravni log., a,b,c,A,B,C, so parametri, r = kor.koef.) Zap. Vrednosti parametrov korel.koef. r št. Sintakson a b C A B C r 1 Q-L-F -1,5515 3,5924 -0,3371 0,97 5,4293 0,7004 -0,0089 0,96 2 L-F -1,3478 3,4679 -0,3104 0,97 5,6697 0,5573 0,0141 0,95 3 F-F 0,1307 2,3946 -0,1532 0,95 6,4273 0,1560 0,0655 0,96 4 B-F -0,4293 2,6710 -0,1975 0,95 5,7670 0,5046 0,0282 0,97 5 Q-F -0,9784 2,8311 -0,2054 0,95 5,6664 0,4248 0,0464 0,97 6 H-F -0,5371 2,7166 -0,2062 0,96 5,7328 0,5342 0,0005 0,94 7 Lo-F-11 -0,9708 3,3378 -0,2953 0,97 5,7043 0,6264 0,0021 0,97 8 Ses.-F -0,4115 2,6694 -0,2037 0,96 5,6454 0,5910 -0,0021 0,96 9 Lo-F-1. -0,4953 2,7686 -0,2101 0,90 5,5879 0,5041 0,0385 0,96 10 E-F 1,3272 1,4073 -0,0236 0,95 5,3972 0,4768 0,0419 0,96 11 An-F -1,3982 3,2874 -0,2789 0,98 5,3788 0,5883 0,0391 0,97 12 A.Ftyp 0,1682 2,0626 -0,1113 0,93 5,4459 0,5561 0,0274 0,97 13 A-Fmaian 0,1206 2,2487 -0,1342 0,97 5,5102 0,5092 0,0348 0,99 14 L-A-F -0,3186 2,5383 -0,1729 0,95 5,5247 0,5170 0,0290 0,96 15 Ad-F -0,4683 2,6164 -0,1971 0,97 5,4441 0,4719 0,0422 0,97 16 Lniv-F 1,0926 1,4037 -0,0236 0,95 5,4844 0,3740 0,0644 0,97 odstranjevanja posameznih dreves starega sestoja, je rastel novi sestoj. Sklepamo, da se je ta bukev pomlajala podobno, kot se pomlaja v pragozdu, kjer najdemo mladje le v majhnih skupinah do nekaj arov (MLINŠEK, 1967). Kot posebnost naj navedemo bukev (Gače), ki je imela kar tri kulminacije tekočega višinskega prirastka, najvišjo vrednost je dosegla nekaj let pred analizo (torej v visoki starosti). Iz tega lahko sklepamo, da je potek višinskega priraščanja precej odvisen od okolja, ki ga oblikujemo in ne samo od drevesne vrste ter rodovitnosti rastišča. V stroki namreč prevladuje mnenje, da lahko z našimi ukrepi vplivamo le na potek debelinskega priraščanja in manj na rast v višino. Naše analize pa kažejo, da lahko spreminjamo pri bukvi tudi priraščanje v višino. Iz višinskih krivulj sestojev sintaksona Lamio.orvalae-Fagetum, ki smo jih analizirali na dveh geografsko precej oddaljenih območjih (Idrija, Šoštanj), lahko vidimo, da gre tu za dve povsem različni rasti, proizvodni sposobnosti rastišč in proizvodni zmogljivosti sestojev. Do podobnega bo prišlo tudi na rastiščih sintaksona Enneaphyllo-Fagetum. Goszdovi tega sintaksona rastejo glede nadmorske višine v zelo širokem pasu. Naši analizirani sestoji so na nadmorski višini 840-900 in ima jo rastiščni indeks S1100 = 27,2 ter proizvodno sposobnost 8,0 m3 /ha/leto. Dobro pa je znano, da so gozdovi tega sintaksona tudi na nadmorski višini 350 in to na desnem bregu reke Krke (Soteska), kjer dosega jo posamezne bukve višino celo 45 m in več. Zato bo 74 Kotar, M, Prirastoslovni kaulci rasti in razvoja bukovih gozdov v Sloveniji potrebno ta sintakson bolj podrobno razčleniti. Do podobnih primerov bo še prihajalo in navsezadnje je tudi namen tovrstnih ~tudij, da ugotavljamo, ali nam rastišča znotraj sintaksona izkazu je jo določeno zadostno homogenost kazalcev rasti in razvoja gozdov. 5 . 2 . Rast in p~čan je v debelino Podobno kot smo analizirali priraščanje v višino le na osebkih, ki tvori jo zgornjo višino sestoja, smo analizirali na istih drevesih tudi priraščanje v debelino. Prikaz te odvisnosti je podan na grafikonih št. 3. Kot je razvidno s teh krvulj, tekoči debelinski prirastek še ni kulminiral na celi vrsti rastišč (7, 8, 9, 10, 12, 13, 16). Razlog je predvsem v veliki gostoti dreves v analiziranih sestojih. Nikjer pa ni prišlo do kulminaci je tekočega volumenskega prirastka na poprečno drevo tistega kolektiva, ki sestavlja zgornjo višino, To je razumljivo, saj najdebelejša drevesa v sestoju le malokdaj dosežejo tisto starost, pri kateri kulminira volumenski prirastek. Tabela 8: Vrednosti parametrov debelinske in volumenske rastne krivulje In di.3 = a 1 + b1 In S+ c1 ln2 S; ln V= a2 + b2 + ln S+ c2 1 n2 S Maksimalne vrednosti Zap. Sintaksoo 31 b1 C1 32 b2 Cz d1.3 b starost št. cm vm let l O·L·F · S,2950 2,7536 -0,1792 0,94 -0,8939 3,2158 0,0060 0,97 63 42,4 151 2 L-F · 8,3773 4,2942 -0,3560 0,95 017183 2P534 0,2252 0,97 71 39,9 130 3 F-F -17,4598 7,7149 -0,6771 0,86 2,1490 0,7884 0,3977 0,94 93 40,7 183 4 B-F . 618352 2,9898 -0,1785 0,91 -1,0565 2,4380 0,1247 0,95 69 41,9 240 5 Q-F -10,5001 4,8979 -0,4041 0,93 -0,4962 2,2917 0,1598 0,95 70 38,3 194 6 H-F · 9,3406 4,1054 -0,2930 0,94 0,6898 1,6835 0,2204 0,95 92 39,2 285 7 Lo-F-11 . 714037 3,7204 -0,2780 0,96 ·2,17466 3,4065 0,0627 0,97 62 42,3 120 8 Ses.-F · 6,0821 2,6253 -0,1301 0,94 0,4310 1,5136 0,26678 0,97 47 30,3 160 9 Lo-F-1. · 7,0093 3,4225 -0,2489 0,90 3,4147 3,9321 0,0Sl7 0,92 81 42,6 224 10 E-F · 6,0415 2,3407 -0,0768 0,93 3,1756 -0,3291 0,5072 0,95 90 32,9 239 11 Ao-F · 8,2214 4,1747 -0,3596 0,95 ·6,4352 5,8825 -0,3353 0,97 62 42,2 172 12 A-Ftyp · 5,3681 2,2195 -0,0921 0,86 1,4539 0,9330 0,2949 0,91 15 37,5 290 13 A-Fmaiao • 7,4938 3,2831 -0,2006 0,96 2,4197 0,2341 0,4599 0,97 53 33,9 172 14 L-A-F · 7,3794 3,4903 -0,2452 0,97 -2 7908 ' 3,4217 0,0245 0,96 84 39,5 235 15 Ad-F · 7,3178 3,4792 -0,2596 0,93 -l,1864 2,7829 0,0547 0,97 48 26,0 204 16 Liv-F · 9,2751 3,5819 -0,2076 0,98 l,2767 -0,0429 0,4962 0,92 50 29,8 213 d-i .3 = prsni premer sto najdebelejših dreves na ha V= volumen povprečnega drevesa, v kolektivu sto najdebelejših dreves na ha 75 Zbornik gozdarstva in lesarstva Popolnoma drugačna pa je ta zakonitost pri sestoju, sestojni tekoči volumenski prirastek kulminira že razmeroma zgodaj, naši sestoji pa so v pretežni meri že prekoračili to starost. Odvisnost med starostjo in volumenskim prirastkom pa je prikazana na grafikonih št. 2. Oznake krivulj pomenijo isto kot pri priraščanju v višino (1 - rastna krivulja, 2 - krivulja tekočega prirastka, 3 - krivulja poprečnega prirastka). Vrednosti parametrov regresijskih krivulj so dane v tabeli 8. V ta beli 8 so dane tudi najvišje vrednosti, ki smo jih ugotovili pri posameznem drevesu in to za znake: prsni premer, višina, starost. Poudariti moram, da se te vrednosti nanaša jo na posamezen osebek in ne na sestoj ali kolektiv dreves, ki tvorijo zgornjo višino. Če te podatke primerjamo s prejšnjimi tabelami, kjer smo navajali poprečja in razmake med poprečji, lahko opazimo precejšnje razlike. Tako imajo sestoji na rastiščih 16 nižji poprečni premer dreves, ki tvorijo zgornjo višino kot sestoji na rastiščih 15. V tabeli 6 pa vidimo, da ima najedbelejše drevo na rastiščih 16 večji premer kot pa na rastiščih sintaksona 15 (50 > 48). Te gornje vrednosti znakov predstavljajo najvišje vrednosti, ki jih lahko tu posamzeno drevo doseže. 5 . 3 . Dimenzijsko razmerje Večina analiziranih sestojev je bila prepuščena pretežni del svoje življenske dobe naravnemu razvoju. Zato je vsekakor zanimivo poznavanje odnosa med višino in prsnim premerom. Vrednost tega kazalca nam nakazuje tudi stabilnost gozdov. Za nas je še posebno zanimivo poznavanje tega razmerja za drevesa, ki tvorijo zgornjo višino sestoja. V negovanem gozdu bi to mesto zavzemali izbranci. Zato smo izračunali razmerje med poprečno višino stotih najdebelejših dreves in njihovim prsnim premerom R = --~~K-. Vrednosti teh kazalcev so prikazane v tabeli štev. 9. d1.3 Ker je zanimiv tudi variacijski razmak smo te vrednosti predstavili po vseh ploskvah istega sintaksona. Presenečajo nas velike razlike med rastiščnirni enotami m velika homogenost znotraj njih. Nehomogenost kažejo le sestoji znotraj sintaksona Luzulo-Fagetum (Vel.Kopa); v ploskvah 4 in 5 je vrednost R precej majša kot na preostalih treh ploskvah. Na teh dveh ploskvah je tudi vrednosti SI100 bistveno manjša kot na prvih treh ploskvah (glej tabelo 2), zato laho trdimo, da sta ploskvi 4. in 5. na rastišču z nižjo proizv. sposobnostjo kot pa ostale ploskve, torej imamo v bistvu dve različni rastiščni enoti. Ne moremo pa trditi, da imajo bolj rodovitna rastišča višje vrednosti R, saj imajo gozdovi v Krmi (An-F) najvišje vrednosti R, torej najbolj vitka drevesa. Oglejmo si značilnosti rastišč, kjer R dosega najvišje vrednosti. Na najvišje mesto se uvrščajo gozdovi sintaksona Anemone-Fagetum. To so gozdovi v 76 Kotar, M., Prirastos/ovni kaulci rasti in razvoja bukovih gozdov v Sloveniji Ta bela št. 9: ½ .d. ··~ .R hzavcm rednostJ 1menzi;s. ega razmer;a = ------------ d1 .3 vem Zap. Sintakson Vrednosti dimenzijskega razmerja št. pl.1 pl.2 pl.3 pl.4 pl.5 Poprečje 1 Q-L-F 59 59 60 58 59 59 2 L-F 70 68 74 54 63 66 3 F-F 61 59 59 61 61 60 4 B-F 70 73 75 68 65 70 5 Q-F 58 64 70 68 61 64 6 H-F 51 44 56 51 63 53 7 Lo-F-11 72 72 67 77 68 71 8 Ses.-F 56 60 57 66 63 60 9 Lo-F-1. 72 72 68 68 70 70 10 E-F 60 62 64 60 58 61 11 An-F 81 81 85 74 76 79 12 A-Ftyp 60 62 65 58 61 61 13 A-Fmaian 62 63 64 60 61 62 14 L-A-F 62 61 61 59 55 60 15 Ad-F 55 55 63 57 58 58 16 Liv-F 63 64 57 54 60 60 dolini Krme v NV 780-900 m. Značilnost doline Krme je, da je rezmeroma ozka in zaprta. Na drugem in tretjem mestu so gozdovi sintaksona Lamio orvalae-Fagetum v Ogencah nad Idrijo ter gozdovi med Šoštanjem in Belimi vodami. Vsi ti sestoji so v sredini večjega pobočja, kjer ni velikih vetrov. Čeprav so oboji uvrščeni v isti sintakson in imajo skoraj enako vrednost dimenzijskega razmerja, je proizvodna sposobnost njihovih rastišč zelo različna. Rastišča pri Šoštanju dajejo kar 11,7 m3 /ha/leto, v Ogencah pri Idriji pa samo 9,0 m3 /ha/leto. Najnižje vn.dnosti dosegajo rastišča v višjih nadmorskih višinah, izstopajo pa gozdovi na Hacquetio-Fagetum (Peščenik). Vrednosti R se sicer s starostjo spreminjajo, vendar manj pri osebkih, ki tvori jo zgornjo višino. Da starost pri teh osebkih ne igra pomembne vloge vidimo, če primerjamo sestoje na Blechno-Fagetum, ki so stari od 184-190 let in imajo vrednosti R od 65 do 75 ter sestoje na rastišču Hacquetio-Fagetum, ki so stari od 146-161 in imajo vrednosti R v razmaku od 44 do 64. Zato lahko trdimo, da je vrednost dimenzijskega razmerja značilnost rastišča kot celote in ne posledica enega rastiščnega faktorja. Vrednost R je zelo pomembna pri gospodarjenju z gozdovi, saj nam med ostalimi določa, kakšne kandidate naj izbiramo ter oblikujemo z redčenji, pomembno vlogo pa ima tudi pri določitvi končne lesne zaloge sestoja. 77 Zbornik gozdarstva in lt:Sa.rstva 6. LITERATURA 1. ASSMANN. E.: 1961 Waldertragskunde, BLV Verlagsesellschaft, Muenchen, Bon, Berlin 2. HALAJ. J.: 1987 Rastove tabulky hlavnych drevin ČSSR. Priroda 1987 ČSSR 3. KOTAR. M.: 1983 Ugotavljanje proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč in njene izkoriščenosti. Gozd.vest. 41 (1983) 3, s. 97-109 4. KOT AR. M.: 1986 Rastne in razvojne značilnosti bukovih gozdov v Sloveniji Gozd.vest. 44 (1986) s. 243-252- 5. LEIBUNDGUT. H.: 1982 Ueber die Anzahl Auslesebaume bei der Auslese- durchforstung. z. Z. Forstwes. 133 (1982)2, s. 115-119 6. MLINŠEK, D.: 1967: Pomlajevanje in nekatere razvojen značilnosti bukovega in jelovega mladja v pragozdu na Rogu. Zbornik Biot. fak. Ljubljana, 1967, Vol. 15 s. 7-32 7. SCHOBER. R.: 1972 Die Rotbuche 1971. J.D. Sauerlaende's Verlag, Frankfurt am Main. 8. SCHWYPPACH. A.: Die Rotbuche. Neudamm. Verlag von J. Neumann. 7. SUMMARY In Slovenia beech represents an economically important species. It is the basic stand component on over 50% of the forest area, while on 25% it occurs largely mixed with other treespecies. lts share will even increase in the future, due to the partial substitution of silver fir which has been decaying in silver fir-beech forests, as well as there, where beech was substituted with pure spruce. It is becoming obvious that pro-natural forest managment is the primary condition for successful longterm forest managment. It is imperativ that we becom familiar with the rules exist in those stands which have been exposed to very little human interference in their development. In order to achieve this, an extensive study was carried out in 16 site units where beech stands predominate. The purpose of the research was to establish increment indicators of growth and yield in beech stands in these sites. The f ollowing indicators were dealt with: - the wood production capacity of the site - the density of the site regarding growing stock, the basal area and the number of trees - the size of the current volume increment - the age structure of the stands - the quality structure of the stands 78 Kotar, M, Prirastoslovni kazalci rasti in razvoja bukovih gozdov v Sloveniji - the development of the top height of the stand - diameter increment - the size of the dimensional relation R The wood production capacity of the analysed sites varies between 4,4 - 12,3 cu. metres per hectare per year. These values are within the limits of the current yield tables, too. Although the analysed stands are generally even, they vary from the age point of view and the determination of the wood production capacity with the help of the site index can only be permitted in older stands with the top height close to its limit value. This means that the quaeity evaluation can only be carried out if the available stands have concluded their height increment. If we determine the site index from the height dcvelopment line, the resulting values of the index site are too small. The dealt with f orests have high growing stock values and high values of the basal areas. The growing stock varies between 399 to 1234 cu. metres per hectare and the basal areas between 31 to 75 sq. metres per hectare. Such high values area result of the fact that only stands with negligible human intervention were chosen. Because of a high growing stock, the current volume increment is still very high. In all cases it was higher than the mean annual volume increment, in spite of the age of the stands which varied between 94 to 190 years. This late columination of the mean annual volume increment, which would occur only in the years to follow, is a result of the extreme density of the stands. In most of the cases the development of these stands was either left to the nature or some thinning was carried out in recent ycars, only. The dealt with stands are even, although frequently uneven from the age point of view. In some sites, the regeneration periods were short which - in our opinion - was due to the shelter wood system, while in other cases they were very long (even as long as 100 years). It is presumed for these stands, that they regenerated and grew next to an old stand for a long tirne. Thus the disappearing of the old stand and the creation of the new stand was either left to the nature, or only single trees and clusters were removed (some kind of selection). Only stands which excelled in a high quality of trunks were selected for the analysis. When selecting subjects which had wood suitable for veneer or pelling in the lower half of the trunk, we established that the quantity of such wood largely dcpends on the site and that it varics bctween 1 - 50%. The majority of sites, 79 Zbornik gozdarstva in lesarstva except for those in the high moiuntain areas, can be used for veneer production. The progress of the heights of those t_rees which today present the top height of the stand ( 100 of the thickest trees per hectare) were taken into consideration. The growth and increment line of stands in the high mountain areas have an unusual course. Namely the heigh increment has not yet culminated even at the age of 100. We thus infer that the conditions in which the stand originated and grew, also have a strong impact on the height increment of those subjects which represent the top layer of the stand. The growth lines of the breast height diameter are more sloping than they are in managed f orests, which of course is a result of the high density of trees. The dimenional relations R(----~~&.---~----':~--- = R) are particulary interesting. If d 13 v cm it is calculated only for the subjects which form the top height, it becomes obvious that the values inside the site units are relatively constant, but there are considerable differences among stands of varying site units. The value of R is not closely related to a single factor such as for example the above sea level or the substratum of the wood production capacity of the site, yet it is a characteristic of site units and respectively the complex of the site factors. Due to the fact that it is constant and because of its importance, more attention ought to be paid to the (R) indicator in the future. The phytogenic surveyes and evaluations were carried out by D.Robič, M.Se., Lecturer, Biotechnical Faculty - Forestry Department; The computer data processing and the drafts were done by S.Godler, Biotechnical Faculty - Forestra Department; The computer programmes were programmed byDr. A.Cedilnik Assistant Professor, Biotechnical Faculty - Forestry Department; The field work was carried out by the author, assisted by č. Vilhar, Forestry Engineer, Forest Enterprise Kocevjc, and F.Ferlin, Teaching Assistant, Forestry Engineer, Biotechnical Faculty - Forestry Department; 80 8. PRILOGE Krivulje vi~inske rasti in priraščanja Krivulje volumenske rasti in priraščanja 80/1 h v m 45 l. DLETVO - Querco-Luzulo-Fagetum Graf št. 1: Višinska rast in priraščanje ih v cm 48 100 35 38 25 28 !5 - 5 50 1 e~-~--~-~--~-~~~_::-,_2 ___ 1 ____ ,____ ,_1_e_t_J e 25 58 75 1ea 125 1sa !75 2aa 22s z:;a starost Graf št. 2: Volumenska rast in priraščanje V v m3 12 iv 3 v m 11 - 18 - 9 - 8 - o, 200 7 s - 5 4 _O, 100 3 - z - 1 - B 0 25 sa 75 1 2 3 J l 1 1 letJ 1aa 12s 1sa 11s 200 22s 2se starost 80/3 l. DLETVO - Querco-Luzulo-Fagetun Graf §t. 3: Rast in pn"ra§tanje v debelino ct 1 , 3 v cm id v cm 188 - 88 - 2 68 48 28 - 8 1 8 25 5a 1 3 2 1 ! .1 1 75 1ea 1ZS 158 l 175 Oral št. 4: Odvisnost vi§ine od prsnega premera h v m v 4S - 48 - 35 - 38 - 25 28 15 - 18 - 1 let J zaa 225 258 starost cm ! 8 '------'------1.------•'-----·------ e za 4a sa sa 1ea premer 80/4 2. VELIKA KOPA - Luzulo-Fagetum Graf št. 1: Višinska rast in priraščanje h v m 45 ih v cm 48 35 38 25 - 20 15 lB 5 100 50 1 2 e------..._ ______ ., __ !, _____ ! ! 1 let .! e 2s sa 75 1 aa 12s 15a 115 2a,1 22s 2se V v m 3 12 11 18 - 9 - i v Graf št. 2: Volumenska rast in priraščanje 3 v m 2 B o, 200 7 6 5 4 3 2 - 1 - o, 100 3 starost aL-~~~~~1--L--,lL __ L __ JL __ J!L_~!L1~e~t~J a 25 se 75 U:!a 12s 1 sa 1 ?s zea 225 2sa starost 80/5 dl 3 v ' 188[ Ba - 2 68 - 48 - l 20 - cm i d 2. VELIKA KOPA - Luzulo-Fagetum Graf št. 3: Rast in priraščanje v debelino v cm 1 L..---.....a---==:::::: 3 2 e-~----1-- 1 ! 1 1 1 I let J e 58 75 1aa 12s 15a 175 2aa 22s 2sa starost Graf št. 4: Odvi~nost višine od prsnega premera h v m v 45 48 35 - 3a - 25 28 15 - 18 - :r 1 cm --4-----·------' ____ . ..__ ____ J a 28 48 GH 88 premer 188 80/6 h v m 45 48 - 35 38 25 - 28 - 15 18 s 3. LOG - TISOVEC - Festuco drymeaiae-Fagetum Graf št. 1: Višinska rast in priraščanje ih v cm 1 100 50 8 ioow::.--'----'----'----1~--&-.--~1-----•'---Jl---1-l_e_t_J e 25 5a 75 1e8 12s 158 115 2ea 22s 2sa Graf št. 2: Volumenska rast in priraščanje 3 V v m 12 11 18 s - i v 3 v m 8 - 0,200 7 6 5 - 4 O, 100 3 - 2 1 8 a 25 50 2 1 ! 7S 1aa 125 150 starost 3 let 1 1 l J 175 288 225 258 starost 80/7 88 2 se 48 - 1 28 - e e h v m v 45 48 35 38 25 - 28 - 15 18 s 3. LOG- TISOVEC-Festuco drymeaiae-Fagetum Graf št. 3: Rast in priraščanje v debelino 1 3 2 1 1 l J ! 25 se 75 188 125 150 175 Graf št. 4: Odvisnost višine od prsnega premera l 1 let J 2ea 225 258 starost 0 1------"------·'------·-------~• ___ c_m _ _J 8 28 48 6fJ ee 1ea 80/8 premer h v m 4. MAMOLJ • Blt:chno-Fagetum Graf It. 1: Vilinskarast in priraRanje 45t ih v cm 48 100 35 - 32 - 25 - za - 50 15 - 1 !: ~ ~7:z:=--==================== : B -------·-----1-- -- !.._. __ ! __ 1 ___ l--1 1 e t ! a 25 sa 75 1,12 12:; 1!i2 11:i 2aa 22s 2sa V v m3 !2 [ 1 , 1;L s - i v Graf št. 2: Volumenska rast in priraščanje 3 v m 8 - O, 200 7 - ... " - 5 - 4 - o, 100 3 - 2 starost 2 3 ! L--1-......... ~~~~-~ a •·---!. ! llet J a 2s sa 75 1a2 125 1s;1 1;,:; 2aa 22s 2sa starost 80/9 4. MAMOLJ - Blechno-Fagetum · · Graf št. 3: Rast in priraščanje v debelino ' . ct 1 , 3 v cm 188 id v cm 88 2 68 48 28 8 1 1 1 ! 8 25 58 75 !88 125 158 175 Graf št. 4: Odvisnost višine od prsnega premera h v m v45 48 35 38 2S 28 15 - 18 - s 1 2 3 1 1 let J 288 225 258 starost 8 cm --------------------·'------·J 8 28 40 sa 88 188 premer 80/10 h v m 5. BUKOV VRH - Querco~ Fagetum Graf št. 1: Višinska rast in priraščanje 45 - ih v cm 48 100 35 - 30 - 25 - za - 50 15 - te - 1 3 2 2-;....._-'-__ ..... 1 ___ .._ __ ._ __ .._1 __ ..._ __ ._ ___ ! ___ 1 let 1 e se 75 1 aa 125 1 sa 11:; 2;1a 22s 2sa Graf št. 2: Volumenska rast in priraščanje V v m 3 !2 - i 3 v m !! - 12 - g - 8 - 7 -sL 51- ~ 1= ,L v 0,200 o, 100 starost 1 3 . e L_...J. __ .._ ... ~g~~~-=_::__::_11::= .. - 1. ____ , __ 1 __ . 1 ____ 1 1 e t 1 e 25 ·,r-1 ., r r.1~J • ,;r; r2·· .. :, , : .,, .. , .... , ·;:; . ' .. , starost 80/11 h S. BUKOV VRH - Querco-Fagetum Graf št. 3: Rast in priraščanje v debelino v cm sa - 2 se - 1 40 - 1 2e - :2::::=======----=========== 3 2 e ~-'ii::::::1. ___ 1,_ ____ 1 ___ t __ --___ ! _______ , _1 e_t_ ! a 25 sa 75 U:1(! , ~=· • r.:J f t."'t -~tJ , 7:; . ~ 2 !'i-:, C-.ii:J 225 25{! starost Graf št. 4: Odvisnost višine od prsnega premera v m v 45 - 4a - 35 - 30 - 25 - 2a - !5 - !t! - 5 - 2 ' r . . 1 r cm 1 ,. ··-·----- ·--·--&---~ . a 2a •J:J 8[J !f!:! premer 80/12 h v m 6. PEŠČENIK - Hacquetio-Fagetum Graf št. 1: Višinska rast in priraščanje 45 - ih c cm 48 100 35 - 3B - 25 - 28 - 50 15 - 1 12 - 5 7--=::::::::::::=============: fJ ------•'--______ ! _____ t leto J e 58 75 1aa 12s 1sa z ;,5 zaa 225 zsa starost Graf št. 2: Volumenska rast in priraščanje V v m3 12~ ! - ze - 9 - i v 3 v m 8 - o, 200 7 ,. o - 5 - 4 - o, 100 3 - 2 - / 2 3 !L---~-~-~~g~~~i~=--~~-!==-._--~'--~'-l_e~t~J e zs sa 1s 1ea 125 15a !?:i 2aa 225 zsa starost 80/13 6. PEŠČENIK - Hacquetio-Fagetum Graf št. 3: Rast in priraščanje v debelino ct 1 , 3 v cm 188 id v cm se 2 68 48 1 28 8 L...;iir:iii:::::C:: _ __. __ ..L_-1. __ .1-_-L __ JlL-__ 11 ___ .11...;l~e;:_:t;:_J1 1 8 25 58 75 188 125 150 175 208 225 250 h v m v 45 48 35 38 - 25 - 28 15 18 starost Graf št. 4: Odvisnost višine od prsnega premera e------•------------1•-----Ll ___ c_m_J e 2e 4e se se 1ea premer 80/14 h v m 45 48 35 38 25 28 15 ih 7. ŠOŠTANJ - Lamio orvalae-Fagetum - II Graf št. 1: Višinska rast in priraščanje v cm 100 1 5 2 8 -.. _ _... __ ~------·1------.,_ __ il.___ __ .,_ __ .!.___ __ .1_1 e_t___.l e 2s sa 75 1ea 12s 1sa 175 2aa 225 2se v v m 12 11 18 9 8 7 6 5 4 3 2 1 8 e 3 Graf št. 2: Volumenska rast in priraščanje i v 3 v m 0,200 o, 100 25 58 2 3 starost starost 80/15 ct 1 3 v cm ' 188 88 68 48 28 7. ŠOŠTANJ - Lamio orvalae-Fagetum - II Graf št. 3: Rast in priraščanje v debelino 1 8 _,a;;;;... ____________ r..-_...,._ __ jl.._ _ _.1._ _ _,,11.._ _ _,,11...__1 e_t__,J e 25 se 75 10a 125 150 11s 20e 225 2sa starost Graf št. 4: Odvisnost višine od prsnega premera h v m v 45 48 35 38 25 2e 15 18 5 e ---r------i--------.ili.---c_m_J 1, a 28 48 68 88 188 80/16 premer 8. STAROD - ~lerio-Fagetum Graf št. 1: Višinska rast in priraščanje h v m ih v cm 45 48 35 38 100 50 1 25 28 15 18 5 ~??5..--================; 8-----~'---'--~1---·--~1-~1.--~·--~1_1_e_t_J 8 58 75 188 125 158 175 28B 225 258 Graf št. 2: Volumenska rast in priraščanje V v m3 i 12 v 3 v m 11 18 9 8 O, 200 7 s s 4 3 2 1 8 - 8 o, 100 25 sa 2 1 3 75 1aa !25 158 starost 1 1 1let J 175 2aa 225 250 starost 80/17 8. STAROD - Seslerio-Fagetum Graf št. 3: Rast in priraščanje v debelino ct1 , 3 v cm 188 88 68 - 1 42 22 - 2 e ~~ii_:..:::1==-===:_:~--===-=:~_:.~~-=~~~~,~~~~~~~-.1~-=~- 3 _1 1 .1 1 e t 1 e 25 58 75 1aa 12s 1se 175 2ea 225 25a h v m v 45 48 35 38 25 28 15 12 starost Graf št. 4: Odvisnost višine od prsnega premera 8 __________ , ______ L_, _____ t ___ c_m_J 8 28 48 Gfl 88 premer180 80/18 h v m 9. OGENCE - Lamio orvalae-Fagetum - I Graf št. 1: Višinska rast in priraščanje 45 - ih v cm 40 100 35 - 38 - 25 28 - 50 !5 - !B 5 e 1 1 1 • e 25 se 75 !BrJ 125 , .. a .~ Graf št. 2: Volumenska rast in priraščanje V v m3 12 11 - 18 - s - i v 3 v m 8 - 0,200 7 - 6 - 5 - 4 _ O, 100 3 - 2 - 1 3 2 1 1 1 1 et J !15 288 225 258 starost 1 2 3 el L-_..,__ ..... .iiiiiiiiiii;.g~t:::::::-c~-=::..~ - ! 1 1 1 let J e 25 58 75 1aa 12s 1sa 115 2aa 225 2sa starost 80/19 9. OOENCE - Lamio orvalae-Fagetum - I Graf št. 3: Rast in priraščanje v debelino ct1 , 3 v cm 188 id v cm 88 2 68 - 48 28 8 e h v m v 45 48 35 38 - 25 28 - 15 - 18 - 1 1 1 1 1 1 25 58 75 1ea !25 158 175 Graf št. 4: Odvisnost višine od prsnega premera 1 3 2 1 1 let j 2aa 225 258 starost cm a-----·-----~--------------J 8 80/20 ,.~,, UC".; 88 ! af,I premer u h v m . 10. GAČE - Enneaphyllo-Fagetum Graf št. 1: Višinska rast in priraščanje 45 ih v cm 48 _ 100 35 3r1 - 25 - 28 - 500 15 1 18 - 2 ~~==============3 0 1,..::;;___-'---.--------1.._ _ _.1~--1l--- ..__.l ! 1 e t ! e 25 58 75 1ea 12s 15a 115 2aa 22s 2sa V v m 3 i 12 v 11 - 18 - s Graf št. 2: Volumenska rast in priraščanje . 3 v m 8 - o, 200 7 - s· 5 - 4 O, 200 3 - 2 1 - starost 1 2 3 a L_.L._....1._....1i_iiiiii~;;;;±===::c=:=1 i t i e t J e 2s sa 75 1aa 125 1se 175 2ea 225 2sa starost 80/21 10. GAČE - Enneaphyllo-Fagetum Graf št. 3: Rast in priraščanje v debelino ct 1 3 v cm ' 18a id v cm 88 - 2 68 - 48 - l 28 - e e h v m v 45 48 35 - 38 - 2S - 28 - 15 - 18 - ! 1 l 2S 75 1aa !25 158 , 7--. :, Graf št. 4: Odvisnost višine od prsnega premera 1 2 3 1 l 1 e t 1 e 282 225 258 starost cm e-----~-----~----------•----J 8 20 4;.J 68 88 premer 1aa 80/22 h v m 45 ih 48 100 35 30 - 25 20 - 50 15 18 - 5 e 0 25 V v m3 i 12 11 18 9 v 11. KRMA - Anemone-Fagetum Graf št. 1: Višinska rast in priraščanje v cm 1 1 50 75 188 125 158 Graf št. 2: Volumenska rast in priraščanje 3 v m 8 _ o, 200 7 - 6. 5 - 4 o, 100 3 1 3 2 1 175 1 2 - 2 1 - 3 1 I let J 288 225 258 starost 8 L-..J.-.-.t..iiii1!! 1 1 1 1 e t J 8 2s 58 75 1ea 125 1sa 11s 2ea 225 2sa starost 80/23 11. KRMA - Anemone-Fagetum Graf št. 3: Rast in prir~čanje v debelino v cm ·. 88 2 68 1 48 1 28 let B""iil:::::::.-'---'---L--JL--..1----1-_-1.._-Jl--.l---J 8 25 se 75 188 12S 158 175 288 22S 258 starost Graf št. 4: Odvisnost višine od prsnega premera h v m v 45 48 35 38 2S 28 15 18 s B cm 8 28 46 68 88 premer 188 80/24 h v m 45 48 35 3a 25 28 - 15 18 - ih 12. MOŠNJEYEC - Abieti-Fagetum din. typicum Graf št. 1: Višinska rast in priraščanje v cm 100 50 1 -::::::;:::z:::==-------========3 0 s...ir:;.._,_-'---'---'------------~l --,l'"---1l~-~J_1_e_t_.J 2 e 25 sa 75 1aa 12s 1sa 175 2aa 225 25a V v m3 12 11 18 - 9 8 7 s 5 - Graf št. 2: Volumenska rast in priraščanje 3 i v m v 0,200 4 - o, 100 3 2 - starost 1 2 !L-_ _JL-._..1-_-1.---=====;;:~~:1-t=-=--=~~~~:JJ1~eit:i/ a 25 50 75 1aa 12s 15a !75 2sa 22s 2sa starost 80/25 d 12. MOŠNJEVEC ~ Abieti-Fagetum din. typicum Graf št. 3: Rast in priraščanje v debelino 1, 3 v cm id v cm 188 - 88 68 48 28 8 e h v m v 45 48 35 38 25 - 28 15 - 18 - 2 1 1 ! 1 1 ! 25 58 75 1aa 125 158 175 Graf št. 4: Odvisnost višine od prsnega premera 1 2 3 J 1 let .J 288 225 250 starost cm 1 e _____ . .._ __________ ._.. ____ . ____ _ e 2a 4B ;;a se 1ea 80/26 premer 13. JURJEVA DOLINA - Abieti-Fagetum din. maiamanthemetosum Graf št. 1: Višinska rast in priraščanje h v m . 1 v cm 45 - h 48 -100 35 - 3a - 25 28 - 50 15 - 18 1 ---=:z:===-----==== 3 2 e-. _ __._ _ ._! __ !..._ __ ._ ________ l 1 ! let J a 2s sa 75 taa 125 tsa 11s 2aa 225 25a 3 V v m 12 11 18 - 9 - i v Graf št. 2: Volumenska rast in priraščanje 3 v m 8 - 0,200 7 8 - 5 - 4 - o, 100 3 - 2 starost 2 3 1 - L-~L--.J.. .... ;;iiiiiiie::::::t:=:=r:. .I 1 e t J e -- --------- a 25 sa 75 1aa 12s 1sa 11s 2aa 225 2sa starost 80/27 h 88 2 68 48 - l 28 13. JURJEVA DOLINA - Abieti-Fagetum din.maianthemetosum Graf št. 3: Rast in priraščanje v debelino 1 2 -==~~~============= 3 8~~~--~-~-~~-~-~~--Jl~-~J~--J•~l_e_tJ e 25 58 75 1ea 12s 15a 11s 2ea 22s 25a starost Graf št. 4: Odvisnost višine od prsnega premera v m v 45 48 35 38 25 28 15 - 18 - 5 cm e .:,_ ____ ,._. ____ J a 28 48 „a CJ ~ 88 !Ha premer 80/28 h v m 14. POLAMANED - Luzulo-Abieti-l-4·agetum prealp. Graf št. 1: Višinska rast in priraščanje 45 ih v cm 48 35. 38 25 28 IS 18 5 100 50 8 ~------·----1 1 I 1 1 I 1 8 58 75 108 125 158 1l5 288 Graf št. 2: Volumenska rast in priraščanje v v 3 m 12 i v m v II 18 9 B 0,200 7 6 5 4 - O, 100 3 2 3 1 ,, ,·_ 3 1 3 2 1 let J 225 2sa starost ! L-.1----iiaiiiiiiiiiiiieEE~i":::::=:::c:=~1 1 1 1 1 e t 1 a 2s 58 75 1ea 125 15a 11s 2ea 225 2se 80/29 14. POLAMANEK - Luzulo-Abieti-Fagetum prealp. Graf št. 3: Rast in priraščanje v debelino ct 113 v cm 188 id v cm 88 2 1 68 48 1 28 -::2~========-----===3 2 8 1.::.i::::::::L_J __ J__J. __ t_ _ _t_ __ l 1 1 1 e t J 8 25 58 75 188 125 158 175 288 225 25B starost Graf št. 4: Odvisnost višine od prsnega premera h v m V45 48 35 38 25 28 - 15 18 s 8 I cm J e za 40 se 88 188 premer 80/30 h v m 45 48 35 38 25 28 - 15 18 - 5 e e ih 100 50 15. ČRNI DOL - Adenostylo-Fagetum Graf št. 1: Višinska rast in priraščanje v cm 25 se 75 188 125 158 Graf št. 2: Volumenska rast in priraščanje V v m3 3 v m 12 11 18 9 i v 8 0,200 7 6 5 4 O, 100 3 - 2 - 1 3 2 l l 1 let I 175 288 225 258 starost 2 ! L--L--'----===~±t ~=c::=:1c=~•L-_:3:__.JtLll!:.,e.:t,t_Jt e 25 se 75 1ee 12s 1se 115 2ee 22s 2se starost 80/31 188 88 se 48 28 h v m v 45 48 35 38 25 28 15 18 5 8 e 80/32 2 15. ČRNI DOL - Adenostylo-Fagetum Graf št. 3: Rast in priraščanje v debelino 1 75 1ea 125 15e 175 2ee 225 258 Graf št. 4: Odvisnost višine od prsnega premera 28 48 se 88 starost cm J premeJBB h v m 45 48 35 - 38 - 25 - 28 15 18 5 8 e V v m3 12 11 18 - 9 - 16. GOZDEC - Luzulo niveae-Fagetum Graf št. 1: Višinska rast in priraščanje ih v cm 100 50 1 1 1 1 25 sa 75 100 125 158 Graf št. 2: Volumenska rast in priraščanje i v 3 v m 8 - o, 200 7 - ,. o - 5 - 4 - O, 100 3 - 2 - 1 - a a 25 58 75 1 175 ,7 .. . :, 1 2 3 1 1 let J 288 225 2sa starost 1 2 3 1 1 let J 2aa 22s 2sa starost 80/33 16. GOZDEC - Luzulo niveae-Fagetum Graf št. 3: Rast in priraščanje v debelino ct1 , 3 v cm 188 id v cm 88 - 2 se - 42 - l 28 - 40 35 30 - 25 28 - 15 - 1a - Graf št. 4: Odvisnost višine od prsnega premera 1 8 -------------_____ 1 ______ l __ ,_c_m_. ! a 2a 4;1 ;;a Ba premer 80/34