Naročnina lisiu: —
Celo leto	.	,	K	10'—
Pol leta	.	.	„	5’
Četrt leta	.	.	„	2‘50
Mesečno	.	.	„	1'—
Zunaj Avstrije: = Celo leto	.	.	K	15--
Posamczne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust. :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In upravnišlvo : Maribor Koroška ulica 5. — Telefon št. 113.
Meodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Sedaj 21 vojsk napovedanih.
Islam nastopa. - Angleži proglasili Egipt za svojo posest. — Spopadi v Črnem morju in
perzijskem zalivu. — Bolgarija ostane nepristranska. — Japonska pomoč za Rusijo. _ V
Galiciji imamo uspehe. — Na Rusko-Poljskem se pričakujejo novi boji. — Na francoskem
bojišču neprestano srditi boji brez odločitve.
Mohamedanci upajo.
Ko je izbruhnila splošna vojska v Evropi,, zatrepetala so srca milijonov in miljijonpv mohamedh-n-cev v novem, sladkem upanju . . . Sedaj je prišel za nje öas, da se odtegnejo objemu ruskega carizma v Aziji in angleškemu tiranstvu v izhodni Indiji in v Afriki. Apatični, indolentni orientalec se je ožijvil ; Kismet mu več ne more ohraniti srčnega miru, V mladem ognju kipi kvišku neodoljjiva želja, da brani svoja izročila. Povsod je tako, med Arabci in Kurdi, Turki in Anajtolci,. in tudi vi Indiji. ’Se enkrat hoče zbrati islam' vse svoje moči, da se ubrani smrti, 'ki mu grozi vsled napredujoče kulture in novodobnega socialnega razvoja od vseh strani.
i Mohamedanec je zadnja desetletja veliko pretrpel. In spoštovanje do Angležev je padlo, upanje na Francoze je razbito, sovraštvo prati Rusu je od dne do dne večje. ' Vsi ti narodi so kopaili grob prostosti in neodvisnosti mohamedanskih držav. Samo ena država v Evropi je ostala, ki ni turški državi še ničesar odtrgala, ki celo že dalje čase; podpira vsa prizadevanja za napredek. jTurška mentalnost v svoji potrtosti to danes bolj čuti, nego prej. Ta država je Nemčija. Bagdadska železnica, ki jo gradi, Je že do-zdaj celo aktivna, gre skozi sredo Male Azije, zbližuje najlepše pokrajine z državjnim središčem.
Vsenemška struja je hotela, naj se Nemci naselijo ob ti progi in z gospodarskimi koristmi zvežejo tudi germanizacijske namene. Ostala je v znatni manjšini; njene zahteve je nemška vlada kratkomalo zavrgla.
Ta, dogodek je važen preobrat v. nemški taicti-ki, prevažen tudi za nas. Ge so spoznali, da je nespametno, nemškemu gospodarstvu (škodljivo in nevarno, z narodnostnimi boji motiti neizobražene prebivalce v Anafoliji in Turkestanu, so s tem obsodili tudi abotne namere zaostalih šovinistov, ki hočejo z nasilno germanizacijo obraniti Nemčiji pot do Trsta. Tiisti, ki so Anatolcu pustili svoboden razyoj, ne da bi ga z nemškim naseljevanjem motili, so s tem načelno izrekli, da je proti interesom Nemčije in nemštva, razburjati z germamzujofiimi dejanji i kulturno toliko višje stoječi slovenski narod. Tem bolj se-
daj, ko dobiva avstrijski jug največjo važnost za celo monarhijo prav v tistem smislu, ki ga je vedno — dasi žal največkrat zastonj — povdarjala naša politika!
Nezaupni Turek je zasledoval nemško delo v Mali Aziji, ki išče svoji industriji in trgovini novega prostora, in je zadovoljen z njim; pozdravlja ga in se zato tudi politično naslanja na Nemčijo.._
Kdor premotri islamski pokret s tega stališča, njemu dogodki zadnjih dni ne bodo 1 več nerazumljivi.__________________________________________
Rusko-tnrško bojišče.
‘	I Maribor, 5. novembra.
Brez vojskine napovedi se je začela nova vojska! Boji med Turčijo in Rusijo, Anglijo ter Francijo so se začeli. Ker se vsled tega morajo glasom obstoječih pogovorov smatrati tudi Srbija, Gr n agora,, Belgija in Japonska v vojnem stanju, imamo) ' sedaj proglašenih 21 vojsk!
Sovražnosti med Turčijo in njenimi sovražniki so Se že začele. Francoskđ-angleško b rodov j e je obstreljevalo Dardanele, a brez uspeha. V zalivu Aka-ba so nameravali Angleži izkrcati vojaštvo, a čuječi Turld so to nakano zabranili Angleži so se umaknili s turško-egiptovske meje, uničili obmejne vasi m zavzeli svoje postojanke za sueškim kanalom. Rusi so poskusili pri Erzerumu prekoračiti mejo, a so bili odbiti. Uloge med Rusijo in Anglijo in Francijo so torej, kakor se vidi, dobro in načrtoma razdeljene, dokaz, da spopad s Turčijo ni prišel nepričakovan.
Anglija je uporabila to priliko ter takoj razglasila Egipt za/ svojo deželo. Ali je to bilo modro v, sedan šem trenotku, bo pokazal že najbližji čas. Mohamedanci gotovo. niso navdušeni zbog tega angleškega čina. Iz Indije ni poročil, kakšno je trenotno tamkaj razpoloženje,
Bolgarija bo ostala za sedaj nepristranska. Grčija odkrito podpira Srbe. Tudi iz Rumunije prihajajo vesti, da je tamkaj časnikarstvo zopet začelo z gonjo proti trozvezi,i čephajv se še vlada krepko u-pira.
Vojska med Turčijo in Rnsijo še ni napovedana.
Dunaj, 3. novembra.
V dunajskih diplomatskih krogih se zatrjuje: Iz Carigrada se poroča, da še vedno ni napovedana vojska med Turčijo in Rusijo. Toda 'dejstvo je, da se že vrše v Kavkjazu boji med turškimi in ruskimi četami ter da turško časopisje prijema prav ostro tro-sporazum. Turška vlada je izročila italijanski vladi zagotovilo, 'da ne namerava razviti zastave Mohameda (razglas „svete vojske“), da ne vznemirja Italije glede Libije. Turčija se hoče samo braniti pred angleškimi in ruskimi napadi. Oh sto- treh turških ministrov je imel le namen, da vstopijo v turško ministrstvo v očigled na resni položaj le močne in neo-mahljive osebe.
Tur čij a* kor aj žna.
Dunaj, 3. novembra».
Poročevalec lista „Neue Freie Presse“ brzoj av-Ija iz Carigrada: Pogajanja med Turčjjjo in Rusijo, da se doseže zopet sporazum, še niso privedla do kakega uspeha, ampak se vlečejo dalje. Pogajanja bodo skoro gotovo brezuspešna, ker Turčija odločno odklanja zahtevo trosporazuma,, po kateri bi morala Turčija odposlati nemško vojaško odposlanstvo nazaj v Nemčijo. Iz dejstva, da so poslaniki držav, ki zastopajo trosporaaum, odpotovali iz Carigrada, prodno se je vojska napovedala, je razvidno, daf so Rusija, Francija in Anglija s svojimi diplomatičnimi ko’ raki v Turčiji pri Konou,
Zelena prerokova zastava razvita.
Berolin, 3. novembra.
List i „Die deutsche Tageszeitung“ poroča iz Carigrada: Poglavar mohamedanske vere, imenovan „šejh-ul-izlam“, je ravnokar proglasil sultanov o-klic, v katerem ee vsi pripadniki izlama ali mohamedanske vere poživljajo, da se v obrambo kalifata — mohamedanstva — zberejo krog „zelene prerokove zastave.“
Po našem mnenju bo za splošni upor vsega mohamedanskega sveta mnogo važnejše navdušenje, da/ se otresejo tujih nadvlad, nego razjvitje prerokove zastave s pozivom k -„sveti vojski.“1 Sveta vojska ni niti v maroški, niti v tripolitanski vojski prinesla zaželenega učinka.
LISTEK.
General J offre v Parizu.
Kodanjska „.Nationaltidend“ poroča:	General
Joffre se je mudil te dni v Parizu, in sicer popolnoma inkognito. Parižani ga zelo slave, ker sodijo, da je s svojo umikalno taktiko rešil svoječasno Pariz. Nazivajo ga „molčečnež“ in kunktator. Eden njegovih prijateljev piše <v listu („Liberto“), daj sta mu taidva pridevka zelo všeč, dasi ne odgovarjata resnici. Res je, da Joffre ne zahaja rad v družbe, a doma je vedno dobre volje. Zjutraj je navadno doma sam trobil budnico in kmalu nato je jezdaril s svojimi otroci v „Bois de Bologne“. V njegovem salonu se je čula zvečer večkrat godba. Generalissimus francoske armade pozna natančno klasično godbo, tudi dobro poje in ima prijeten glas. V gledišče ne hodi rad, rajši čita svoje knjigo. Kadar čita, ga ne sme nihče motiti,
Njegovi tovariši ga Čislajo kot častnika, ki gleda na lepo zunanjost. Resen je in učen, a tudi praktičen. Gotovo se je smejal, ko je čital, da mu pravijo kunktator, obotavljač. Ge kaj sklepa, je bolj podoben odločnemu dragoncu, kakor počasnemu računarju. Podobne j ši je Muratu, kakor Fariju. Zasledoval je umikalno taktiko zato, da je pripravljal bitko. V francoski armadi zadnjih 40 let ni bilo nobenega častnika, ki bi bil več kakor on delal na to, da.se izbrišejo spomini na leto 1870. Kot načelnik generalnega štaba je z vso gorečnostjo delal in bil vsaki dan tako pripravljen, da bi lahko drugi dan že udaril.
Na vojsko je računal s popolno gotovostjo in je tudi telo krepil, da postane kos naporom vojske. Joffre je srečen mož in popolnoma zaupa svoji zvezdi. Usoda Francije je v njegovih rokah,
Smrt v gališkth močvirjih.
Poročevalec lista „Neue Züricher Zeitung“ piše: Avstrijci so dobili povelje za naskok, ki so ga nestrpno pričakovali. Po mehki zemlji dirjajo tako, da Šklo’ fotajo telečnjaki. Vsled bdenja utrujene oči se zopet lesketajo. Zdi se, da tekmujejo v teku na mehki rava-ni pod modrim nebom. Rusi stoje trenutek presenečeni, neodločeni; nato se obrnejo in lete nazaj, dokler se tisti, ki so prvi stekli, ne ustavijo. Ali se zopet zbirajo? Ali se hočejo postaviti v bran ? Avstrijci so tako prevzeti bojaželnosti, da to komaj zapazijo. Vidijo le, da se bližajo sovražniku.
Riusi, ki so se ustavili, se niti ne obrnejo. Stoje nepremično. Tisti, ki jim slede, se tudi ne premikajo; zdi se jim, da se nahajajo pred brezdnom. Pribeži tretja vrsta, ki se razkropi in išče izhoda. Avstrijci se že približujejo. Presenečeni so, ker je sovražnik obstal, ne da bi se branili, Jfi-li to kaka zvijača? Ali razpoči kaka mina?
„Stoj ! “ zadoni povelje. ’Obstanejo. Strašno kričanje se čuje. Rusi obračajo glave in dvigujejo roke. Avstrijci zapazijo, da postajajo Rusi manjši. Noge iz-ginj-avajo v zelenih tleh, vidi se, kakor da stoje na kolenih, Puške so pometali proč In proseč dvigajo ro-
ke nasproti Avstrijcem, Nihče ne strelja; prestrašeni strme v tiste, ki se nahajajo v zavratnem blatu, katerega se ne reši, kdor nekaj korakov vanj zaleze. Noge se pogrezajo v močvirje; če se ena noga oprosti, se pogrezne druga. Nihče se ni mogel rešiti. Avstrijci bi bili radi rešili sovražnike, molili so jim puške, a niso mogli priti dovolj blizu, da sami ne pridejo v močvirje. —
„ PolUobrat! Marš!“ ukaže poveljnik, ki je bil sam globoko ginjen. Avstrijci se previdno umikajo nazaj, da ne postanejo žrtev smrti v močvirnati zemlji.
Vojak, zakopan v jamo.
Kakor pripoveduje neki nemški vojni poročevalec, se je tekom sedanje vojne razvila neka posebna vrsta človeka, ki ga je neki nemški stotnik, ki se je menda svoj čas bavil z naravoslovjem, vrnivši se po večtedenskem ležanju v. strelskem Jarku, opisal ta-ko-le:	„Podati vam hočem znanstveno predavanje.
Človek je sad svojega okoliša, kaj ne; tako pravita vsaj Zola in Ibsen in drugi taki možaki. To je torej povedano popolnoma znanstveno in moderno. Naš o-koliš je rjava ilovica. Ilnatorjavi strelskojarški človek, tol je nainoviejša razvojna stopnja. Pijače nima, reagira kislo na grahovo klobaso, razlikuje najstarejše letnike slanine z jezikom in po zeleni barvi kakor poznavalec vina in spi v blatu kakor krastača. Tu imate ves njegov prirodopis. Njegovo ime se glasi: „Homo solđatjicus fossilis“, kar prihaja od glossa" — strelski jarek Latinščina 5, razpoloženje 1."
NaJnoveiSa porolfla se liehaftlo pred insersti,
Bolgarija bo pomagala . Turčiji?
Iz Aten se poroča, da se tam vsa’k dan z veliko napetostjo pričakuje, v kateri tabor bo stopila sedaj Bolgarija, List „Giornale d’Halia“ je izvedel, da Rusi neprestano grozijo Bolgarom, Ida bodo ruske bojne ladje obstreljevale bolgarska pristanišča, kakor hitro bi Bolgari napadli srbisk'o ozemlje.^ Skupni nlastop Bolgarije in Turčije je tem verjetnejši, čim prej bo rusko brodovje osla,bšano| ter bo nepristranost Rumunije zagotovljena. Grčija čaka, kako se bo položaj v bodoče razvijal. A ko bo Srbija napadena, ji bo Grčija takjoj priskočila na pomoč.
Bolgarija še ne mobilizira.
Sofija, 4. novembra.
Krallj Ferdinand je poklical ministrskega predsednika Radoslavova, vojnega ministra Fičeva in stavbenega ministra 'Petkova k posvetovanju glede vojnega položaja. Vojni minister je dal večjemu šte-i vilu infanterijskih polkov neomejen dopust. — Vladni krogi so se odločili, da bodo vstrajali pri nevtra-liteti Bolgarije in sicer tako dolgo, dokler narodni interesi Bolgarije ne bodo prizadeti. V diplomatskih krogih so mnenja, Bolgarija bo svoje stališče uravnala glede na postopanje Rumunije. O kaki mobilizaciji bolgarske armade pa še do sedaj sploh ne more biti govora.
Kam se postavi Grška?
Grki so, kakor piše list „Times“, pripravljeni, da pomagajo trojnemu sporazumu. Grški konzul Roso-pulos v Budimpešti je izjavil, da ostane Grška nepristranska, dokler ni sama ogrožena. Ce Bolgari ali Turki napadajo Srbe, se Grška brezpogojno postavi na srbsko stran.
Grki so nahujskani zoper Turčijo.
Kolin, dne 3. novembra.
V diplomatičnih krogih se domneva, da je Anglija nahujskala Grke, naj gredo za njo po kostanj v žerjavico. Grška je izkrcala v pristanišču Saros svoje čete, da napade Dardanele iz suhe zemlje,
Grčija je velik del svojih čet zbrala v prostoru med Solunom in pristaniščem Kavalo. Za obrambo Kavale so si Grki oskrbeli težke topove.
Grki proti Bolgarom?
Iz Sofije poročajo, da so Grki zbrali pri mestih Drama in Seret 45.000 vojakov. Grki se izgovarjajo, eia zbirajo čete na bolgarski meji, ker se bojijo upada bolgarske armade čez Dedeagač.
Pogodba med Bolgarijo, Italijo in Rumunijo.
Berolin, 3. novembra.
Po poročilih iz Rima so sklenile Bolgarija, Italija in Rumunija zvezo. Da je vladalo do sedaj ne-sporazumljenje med Bolgarijo in Rumunijo, je zakrivila Rusija, ki je vedno delala razprtije in odrinila na ta način Rumunijo na kriva pota. Kakor poroča rimski list „Corriere d’Italia“, ima pogodba med Bolgarijo, Italijo in Rumunijo popolnoma miroljuben namen.
Italija se boji Turčije?
Rim, 3. novembra.
Italijanski list „Gazetta del Popolo“ objavlja neko pismo, katero je očividno bilo pišano pod vladnim uplivom. V tem pismu se izraža upanje, da T ir-čija bojnih dogodkov ne bo raztegnila na njeno pokrajino Cirenajka. List izjavlja, da Italija kljub svoji nepristranosti ne more pripustiti, da bi se oškodovala italijanska posest.
Egipt vstaja.
Rim, dne 2. novembra.
Urednik lista „Mattino“, ki se je vrnil iz Egipta, slika tamošnji položaj kot zelo mračen. Sovraštvo zoper Angleže je že prikipelo tako daleč, da lahko vsak čas izbruhne ustaja. Posebno pobunjeni so prebivalci na obrežju Rudečega morja. Tudi rod Senu-sov, katere so dosedaj Angleži bogato zalagali z orožjem, soglaša z nameravanim uporom. Cete, ki so sestavljene iz rodu Hindu, so se že začele v družbi z Egipčani ustavljati Angležem.
O ustaji v Egiptu piše francoski list „Humani-te“, da bi bil upor Egipčanov za Francijo usodepoln, ker bi morali Angleži takoj poslati svoje egipčanske čete, ki so sedaj v Franciji, v Egipt nazaj.
Aneksija Egipta.
Canighad, 4. novfembra.
List „Tanin“ poroča, da so Angleži Egipt že anektirali. Princ Hussein Kiamil paša, stric sedanjega kedive, je imenovan za generalnega guvernerja, njegov sin princ Kemal Eddin paša pa za vrhovnega poveljnica angleških čet v Egiptu.
„Tanin“ v uvodniku zavrača trditev trosporaz-uma, da namerava Turčija nastopiti zoper Italijo v Tripolitanijij. List zatrjuje, da je lahko Italija v tem oziru popolnoma mirna. Turčija si bo iskala zaveznikov in kot tak je tudi Italija, ki je član trozveze.
‘ 1 Egipt popolnoma angleški.
Iz Berolina prihaja preko Amsterdama vest, da so angleški diplomatični zastopniki v vseh nevtralnih državah predložili spomenico angleške vlade, s katero istfei naznanja, da je angleški kralj prevzel popolno vladarsko oblast nad Egiptom.
Punt v Egiptu?
Carigrad, 4. novembra.
Kakor se tukaj zatrjuje, korakajo močne turške čete proti Egiptu. Vojaške priprave Turčije so tako obširne, da se lahko računa na to, da bo prišlo kmalu do velikih bojev. Položaj angleške vlade je radi nezanesljivih indijskih čet postal še težavnejši. Naglaša se, da so mohamedanski duhovniki kot zaupni odposlanci šejk-iil-islama ter zaupniki egiptskega kedive že pred tedni prepotovali Egipt, da pripravijo mohamedansko prebivalstvo h uporu. Odločilni turški krogi močno računajo na to, 'da se bo mohamedansko ljudstvo popolnoma spuntalo zoper Angleže. Kakor hitro bodo turški vojaki stopili na angleška tla, bo nastal po deželi splošen punt.
Angleži stražijo Egipt.
Kodanj, 4. novembra.
List „Politiken“ poroča., da je 3000 Beduinov u-drlo preko Sueškega prekopa v Egiipt. Angleške čete ■ so sedaj Egipt dobro zastražile. Angleži nameravajo zabraniti nadaljne turške upajde v Egipt z oklopni-mi vlaki in posebnimi utrdbami. Kakih 30.000 angleških • naselbinskih čet že stoji pod orožjem za brambo Egipta.
Turki že v Egiptu.
Berolin, 3. novembra.
„Lokalanzeiger“ poroča iz, Aten:' 15.000 Turkov že stoji na egiptovskem ozemlju. Po poročilih lista „Vossische Zeitung“ so se vršile v mestu Jaffa viharne ovacije za Turčijo in njene zaveznike. Ljudstvo se poziva, da naj opravlj'a v mošejah (mohamedanskih molilnicah) molitve za srečo turškega orožja.
Opasni položaj Angležev v Egiptu.
Neki ugledni berolinski trgovec, ki se je te dni „ vrnil iz Kahire, slika položaj v mestu sledeče:	Že
med 15. in 20. septembrom so izbruhnili na več krajih Kahire nemiri, kojih vodje so bili slušatelji na arabskem vseučilišču v Kahiri. Angleške oblasti so sicer označile te nemire za nekake demonstracije, naperjene proti Nemčiji, toda v resnici so bile naperjene proti angleški vladi, Vlada, je morala te krvave nemire udušiti z orožjem. Od vseh domačinov je 95 odstotkov, ki sovraži Angleže. Khedive (egiptovski podkralj), ki se mudi sedaj v Carigradu, 'se ne namerava še ta čas .vrniti v Egipet. V stanovanjih sorodnikov podkralja je odredila angleška vlada opetovano hišne preiskave. V Kahiri je zbranih 15i.OOO mož angleških čet.. Domače egiptovske čete (vojaki domar čini), so sicer oborožene,toda odvzeli so jim strelivo. Položaj v Kahiri in sploh v celem Egiptu je tak, da bi prinesel Angležem v .slučaju vojske proti T určiji mnogo neprijetnih presenečenj,
Kaj zahteva trosporazum od Turčije.
„Frankfurter Zeitung“ se poroča iz Amsterdama: Turčiji je bila dne 2. novembra izročena spomenica, v kateri je zahteval trosporazum (Anglija, Francija in Rusija) natančnejših pojasnil o napadih turškega vojnega brodovja v Črnem morju na ruske ladje in na ruska mesta, kakor tudi, da odpusti Turčija vse nemške častnike in pomorščake, ki se nahajajo na turških vojnih ladjah. Nadalje zahteva trosporazum, da Turčija razoroži vojni ladji „Goeben“ in pa „Breslau“, kateri je kupila od Nemčije, Ce bi Turčija ne dala povoljnega odgovora, bi se morale prekiniti vse zveze med Turčijo na eni strani in med trospo-razumom na drugi strani. Turčija še ni dala nobenega odgovora. Toda upanje je, da bo odgovor Turčije tak, da se bo moglo izogniti nadaljnim sovražnostim.
Turške priprave.
Carigrad, 3. novembra.
Vojne priprave so skoro povsod že dogotovljene. Močni kavalerijski oddelki stojijo že na maloazijski strani sueškega ■ Kanala. Pri Smirni v Mali Aziji se še zbirajo čete. V Rdečem morju se zbirajo turške bojne ladje v akabinem zalivu. Njih naloga je bržkone, da z minami zaprejo južni vhod v sueški kanal.
Turčija in Perzija.
Milan, 3. novembra.
Vsled pogodbe med Turčijo in Perzijo so turške čete zasedle mesto Choi v perzijski pokrajini Azerbeidšan. Močni turški vojni oddelki so vkorakali v perzijsko trdnjavo Urmia. Upravitelj pokrajine A-zerbeidšan ! je zapustil mesto, v katerem ima sedež, ker se še v njem nahajajo Rusi, ter prispel v Ur-mioi.
Turška armada nastopa.
V	Palestini se zbirajo turške čete proti Egiptu pod poveljstvom Zekki-paše.
V	Samsunu je 200,000 Turkov namenjenih proti Kavkazu.
13.	armadni zbor v Bagdadu gre pod poveljstvom Kiamil-paše skozi Perzijo in napade Indijo.
Turki potopili že 14 ruskih ladij?
Iz Carigrada se poroča, da je turško bojno brodovje potopilo v Črnem morju dosedaj žel4 ruskih ladij. Med temi potopljenimi ladjami niso samo trgovski parniki, ampak tudi več ruskih bojnih ladij. — Turške ladje še vedno obstreljujejo mesto (Odesa, Sebastopol in Novo-Rossijsk. Ker poročilo ni uradno, ga je treba sprejeti z vso previdnostjo.
88 ruskih trgovskih ladij
v Črnem morju potopljenih.
Budimpešta, dne 2. novembra.
„Az Estov“ poročevalec brzojavka iz Carigrada dne 1, t. m. : Glasom doslej dospelih poročil je turško brodovje v Črnem morju potopilo dosedaj 36 ruskih parnikov, ki so bili deloma že natovorjeni. O številu potopljenih ruskih ladij manjkajo še končnoveljavna poročila.
Turki potopili veliko rusko ladjo.
(Sofija, dne 3. novembra.
Semkaj so došle vesti, katere pravijo, da so potopili Turki veliko rusko vojno ladjo „Ssinop“. (Ladja „Ssinop“ je bila zgrajena 1. 1887, Bržkone se je to zgodilo v Črnem morju., ako je ta neuradna vest sploh resnična.)
Obstreljevanje Sebastopola.
Berolin, 4. novembra.
Iz Rotterdama se poroča, da so izstrelile turške vojne ladje 116 granat v mesto Sebastopol. Iz mesta se je turške vojne ladje prav lahko videlo, Namen obstreljevanja je bil, porušiti vse železniške predore. Topovi iz trdnjave so obstreljevali turške vojne ladje, ki so sie nato umaknile na odprto morje.
Zopetni napad na Noworossijsk.
Milan j 4. novembra.
„Večerno Wremje“ priobčuje (neuradno) poročilo, da .je mesto Noworossijsk zopet obstreljevala turška ladja ter izstrelila približno 200 strelov. Druga turška ladja-' je poskušala tudi Sebastopol v drugič napasti, a ker so sebastopolske utrdbe odgovarjale, se ie ladja kmalu umaknila
Skoda, ki so jo turške ladje dosedaj z obstreljevanjem povzročile y Črnem morju, se ceni na približno 80 milijonov kron.
Obstreljevanje Odese.
Kodanj, dne 2. novembra.
Iz Odese se poroča : Neznane torpedovke so u-drle v pristanišče in so potopile ruski kanonski čoln „Doneč“ ; del posadke je utonil. Torpedovke so obstreljevale tudi 3 ruske in 1 francoski parnik ter jih poškodovale. Tudi na predmestja Odese so streljale, radi česar so bila nekatera poslopja poškodovan a, in par oseb usmrčenih, več pa ranjenih.
Veliko razburjenje v Odesi.
Carigrad, dne 3. novembra.
V ruskem mestu Odesa (ob Črnem morju) vlada veliko razburjenje. Prebivalstvo je zelo vznevolje-no radi sedanjega položaja in postopanja ruskih oblasti. Vsak dan pride do velikih spopadov med prebivalstvom in vojaštvom, dasiravno je mestni poveljnik izdal ostre odredbe za dosego miru.
Po mestu je izbruhnilo mnogo požarov, kateri se nalašč povzročajo po preku-cuhih. Požari so izzvali veliko razburjenje, Samo na en dan so izbruhnili v mestu trije velikanski požari.
Turške mine pred ruskimi vojnimi pristanišči.
Berolin, 3. novembra.
Iz Carigrada prihaja vest, da jie turško brodovje položilo pred ruska mornariška opirališč/a mine, s čemur se je onemogočilo, da bi glavna moč ruskega brodovja zapustila svoja pristanišča in posegla v vojna podvzetja.
Žrtve min v Črnem morju.
Iz Rotterdama se poroča: Ruska trgovska parnika „-Yalta“ in „Kasbel“ sta zade|l!a v Črnem morju na mino in se potopila. Posadko parnika , J Yalta“ so rešili, del posadke parnikia „Kasbel“ je utonil.
Turčija napadla Sueški prekop.
Iz Carigrada se javlja, da so priplule turške vojne ladje v zaliv Akaba (med Arabijo in Sinajskim polotokom), med tem, ko so istočasno izkrcale! 'čete ob azijski obali 'Sueškega prekopa. Turške vojne ladje so imele, kakor se priznava, namen, da z minami zaprejo južni uhod v Sueški prekop, kar se da prav lahko izvršiti, ker je ožina med Djobalom, ki loči Sueški zaliv od Rudečega morja, Široka le komaj 5 km. Turške vojne ladje, ki so zasidrane v zalivu Akaba, pa imajo tudi važno nalogo, da krijejo in podpirajo prevažanje čet iz obeh zahodno-arabskih turških pokrajin Hedža in Njemen. Isti namen ima brezdvomno tudi zasedenje mesta in pristanišča Berbera v zalivu Aden, Berbera je namreč glavno mesto anglešlco-afri-ške naselbine Nomali in je važno zaradi tega, ker-ima v celem zalivu najbolj varno pristanišče za zašidra-nje ladij. Od tod se lahko nadzoruje morska ožina med Arabijo in Afriko, z imenom Babel Mandeb, ki veže Rudeče morje z zalivom Aden.
Mohamedanci zasedli Berbero.
Berolin, 3. novembra.
Kakor poroča „Vossische Zeitung“ iz Carigrada, je večje število Mohamedanov. in anglo-afrikans-kih domačinov pod vodstvom višjega mohamedanskega poglavarja zasedlo angleško pristanišče Berbera, Mohamedanci so ujeli vse tamošnje angleške uradnike, katere so zapeljali v sredino dežele. Upor zoper Angleže se vedno bolj Širi. (Pristanišče Berbera ieži v Adenskem zalivu 1 na afrikanskem ozemlju Nogal, južno-izhodno od kraljevine Abesinija.)
Stran IL
Turki
zaplenjajoangleške in francoske trgovske ladie.
Carigrad, dne S. novembra.
PristaniSke oblasti se pričele zaplenjevati vpri-. stanišču se nahajajoče angleške is Irancoske trgovske ladje.
Anglija se pripravlja. na. odpor.
London, 3, novembra.
Angleška vftaida je ob mor s kem p r e te o -p u Suez zbrala 14.000 vojakov. V Aleks andnji pa ; Stoji za obrambo raznih postojank pripravljenih .1000 s mož j večinoma čete iz Avstralije, .Pristaniški poveljnik v Aleksandriji je naznaniL, da bo v kratkem že stàio v Aleksandriji 50.000 mož kanadskih in avstralskih čet pripravljenih za boj.
Iz Berolina se poroča z dne 3. „novembra, eia •se vsak čas pričakuje, da bo angleška vlada proglasila nad Egiptom obsedno stanje.
Angleške križarke obstreljuje]© Jaffo.
Sofija, dne 3. novembra.
Iz Carigrada se poroča, da sta dve angleški križarki obstreljevali mesto Jaffa, Turška trdnjavska, artilerija je obstreljevala križarki. Angleški križark sta se kmalu nato umaknili na odprto morje. Splošno se pričakuje, • da bodo Angleži obstreljevali .tudi mesto; Smirno in Otok-Mitilene.	.	'
Jaffa je važno trgovsko pomorsko mesto ob sirskem obrežju. Iz Jaffe pelje železnica v Jeruzalem, ki je oddaljen od Jaffe 56 km. Mesto šteje 25.000 prebivalcev, Utrdbe mesta niso posebno močne. Ima tudi-slabo, plitvo pristanišče, ki jo pripravno le za male ladje. Mesto ima važno zgodovino^ Za časa Napo--leona so zas/ödli Francozi Jaìfo 1. 1799, {toda morali so mesto kmalu zopet Turčiji izročiti nazaj.
Spopadi nà Kavkazu in v Sredozemskem ; morju.
Carigrad, dne 3. novembra.
„Agence Ottomane“ objavlja naslednje uradno poročilo-: Po uradnih, od naše kavkaško meje došlih poročilih, so Ruši na več točkah napadli naše obmejne oddelke; bili so pa prisiljeni, da so se umaknili. ■Odločen .odpor naših čet je zadal Rusom precej izgub.
V Sredozemskem morju so otvorile angleške kn-ižartee ogenj in potopile nek grški torpedni čoln, ki se jim je bližal, ker so mislile, da je t® turški torpedu.
čoln,	x .. .
'Oba,ta dogodka kažeta, da so naši sovražniki
na suhem in na morju pričeli proti nam sovražnosti, katere so ;že dolgo časa nameravali. Ves mohamedanski narod je pripravljen, zaupajoč v pomoč Boga, «dinega zavetnika pravice in zvestobe, odgovoriti na te napade, ki imajo namen, uničiti našo eksistenco.
Napad Rusov na Erzerum odbit.
Berolin, 4. novembra-
Ruske četo so poskušale v bližini Efzeruma .ua dveh točkah-prekoračiti-mejo. Napad'Rusov je ion
Erzerum je utrjeno glavno mesto azijsko-ture-kega vilajeta (pokrajine) Erzerum v turški Armeni]n Približno 8 km severno-fzahodno teče reka Eufrat mimo mesta, ki šteje 40.000 prebivalcev Na izhodu Er-zerurna se nahajajo utrdbe Nidžan, Medzidije in A-chaji. Te utrdbe so oddaljene od mesta 1 km. Pruga, mnogo večja .skupina utrdb je pa oddaljena 2 km od mesta. Te utrdbe so v zadnjem času -oborožili z najnovejšimi topovi orožarne Kruppa. Trdnjava Er-jserum je ključ za prehod iz .Armenije v Molo Azijo-
Turčija toži Rusijo.
(Dunaj, 4. novembra..
„Südslawische Korrespondenz“ javlja iz Carigrada : Turška vlada, je poslala velevjastem m drugim evropskim vladam spomenico, v kateri se opisuje prvi spopad v Bosporu. 1 V tej spomenici dokazuje turška vladar da je Rusija brez napovedi vojne napadla Turčijo. Da je bila res Rusija prvr napada
lee, spričujej® tudi pogajanja, katera jie imel francoski poslanik Bompard po odhodu ruskega poslanika, pl, Giersa, s turško vlado. Ruski poslanik, bi naj bu po prvih sovražnostih počakal vsaj potek pogajanj v jSofiji in bi se potem zopet povrnil v Carigrad.
Proti Francozom v Algiru-
;	Rim, 4, novembra.
„Corriere della Sera“ poroča iz Madrida; Domačini pokrajine Aenijasca v Algiru se prativijo poslat svoje za vojno sposobne moške v francosko voi-sko. FraJncosko žandarmerijo so domačini ze popolnoma uničili. 3000 oboroženih mož se je uprlo Francozom. Od vseh strani pošiljajo sedaj Francozi artilerijo in kavalerijo v pobunjeno pokrajino.
Na Francoskem je vlada' strogo' prepovedala
razširjati te vesti.
Japonska pomoč za Rusijo.
Milan, 4, novembra.
P/etrograjski vojni poročevalec Barzini poioča iz Moskve, da je Japonska odstopila Rusiji 200 Kru-ppovi/h topov najtežjega kalibra, za kar bo Rusija izročila! Japonski ruski otok Sachalin.
Turško vojno brodovje.
iTurška vojna mornarica šteje te-le vojne ladje : dreajdnougt ,„Sultan Selim“ (poprej nemška križarka „Goeben“, i katero je kupila Turčija meseca avgusta t. 1. od Nemčije), njena tonaža znaša 23.000 ton, oborožena, je z 10 topovi kalibra 28 cm in s 15| topovi kalibra 15- cm, prevozi v eni uri 28 morskih milj, posadka 1013 mož; „Tiorghut Reiss“ (poprej od Nemčije kupljena stara ladja „Kuriürst Friedrich Wilhelm) in istotuteo od Nemčije kupljena ladja „Weissenburg“, tonaža vsake znaša 10.060 ton, oboroženi s 6 topovi kalibra 28 cm, 8 topovi kalibra 10 cm, brzina 17 milj v eni uri; „Midilli“ (poprej nemška križarka „Breslau“), njena tonaža znaša 4550 ton, oborožena je z 12 topovi kalibda 10.5 cm, njena brzina znaša 27 milj v eni uri; i„Messudije“, tonaža 9250 ton, oborožena z 2 topovoma kalibra 24 cm in z 12 topovi kalibra 15 cm, brzina 17 milj; obrežna oklopna križarka „iMuin-d-Zaier“, 2400 ton, 4 topovi kalibra 15 cm. brzina 11 morskih milj ; zavarovani križarki. „Drama“ in „Hamidie“ (poslednja znana izza grško-turš-KC vojske), vsaka po 3800 ton, z 2 topovoma kalibra 15 cm in z 8 topovi kalibra 12 cm, brzina 22 milj v. eni uri; „Medjidije“, 3200 ton, z 2 topovoma kalibra 15 cm in z 8 topovi kalibra 12 cm, brzina 22 milj v eni uril; 'končno 30 topn-ida/rk, 12 torpednih rušilcev in 10 modernih torpednih čolnov.
Rusko črnomorsko vojno brodovje.
Rusko črnomorsko vojno brodovje, ki bi prišlo v pomorski bitki s Turčijo v poštev, šteje 10 linijskih (sposobni za/ boje na odprtem morju) večjih vojnih ladij in sicer: „Iwan Slatoust“ in .„Swjatol J.ev-.stazij“, vsa'ka po 13.0(A) ton, po 4 topove kalibra 20 3 nm in po 12 topov kalibra 15 cm, brzina 16 milj v i uri; „Panteleimon“, tonaža 12.800 ton, 4 topove kali-ibrai 30.5 cm in 16 topov kalibra 15 cm, brzina je 16 i.m,ilj ; „Röstislaw“, 9000 ton, 4 topovi kalibra 25 cm dn 8 kalibra 18 cm, brzina 16 milj; <„|Tri Swiatjtel-ja“, 13.500 ton, 4 topovi kalibra 30.5 cm in 14 topov, kalibra 15 cm; „Georgi Pobzedonoszew“, 11.400 ton,
i6.topov kalibra 30.5 cm in 6 topov kalibra 15 cm; „(Szinop“, 11.400 ton, 6 topov kalibra 30.5 cm in 7 topov kalibra 15 cm; brzina 16 milj; zavarovani križarki „Kagul“ in „Pamjatjij“, vsaka po 3800 ton, po 12 topov kalibra 15 cm, toda z brzino 23 milj; vrhu-tega še šteje rusko črnomorsko brodovje 4 nezavarovane križarke, 20 modernih torpednih rušilcev, 17 torpednih čolnov in 0 podmorskih' čolnov ter še celo vršio drugih pomožnih ladij.
Za vsem bi poseglo v boj V Črnem morju 92 turških in 66 ruskih vojnih ladij.
vojno brodovje.
Sedai, ko je napadlo turško vojno' brodovje ruske vojne ladje v Črnem morju,: utegne zanimati razmerje vojnih ladij med turškim in ruskim črnomorskim vojnim brodovjem.
Maribor, 6. novembra.
Sta severnem bojišču (proti Rusom) je položaj
tarle;
Odkar se je avstrijsko-nemška armada umaknila ruški premoči izpred Varšave in Ivangoroda/, se je ruška bojna sila na Rusko-Poljskem pomaknila proti jugu in zasedla črto Kutno — L. o d z — p: p o c z n o — K i e J e e — K1 ä m, o n t o jv in je na tem prostoru obstala. Rusi imajo sedaj na Rusko-Poljskem zbranih proti Avstrijcem in Nemcem celili 25 armadnih zborov. Pri Lysa gori (severoizhodao od Kieic) je en naš armadni zbor u-tjel dne 3. novembra 2200 Rusov. Nova razvrstitev •avstrijskih in nemških čet na Rusko-Poljskjem je se-, daj končana. Zavezniška armada je pripravljena na n,o ve borbe. Pričakuje se, da se bo ofenziva naših čet na Rusko-Poljskem skoro pri čela, V prostoru ob spodnjem toku reke San (v Galiciji) si stojijo Rusi in Avstrijci v močno utrjenih postojankah nasproti. Pri Przeworsku (severno-zahod-no od Jaroslava ob izlivu reke Wislok v San) so napadle naše Sete sovražno infanterijsko dfrvizijo in sp jo vrgle ob reko Sam. Sovražnik je imel v tem boju velike izgube. Nad 1000 Rusov ! in mnogo vojnega gradiva je padlo našim v roke. Na obeh straneh te točke, to je pri L e z a j s k u in J: a r o s 1* a v u, se -danes :boj nadaljuje.
V	prostoru med P r z e m y s 1 o m in. Sta-rijn-8-ambor jem je položaj nespremenjen.
Dne 3. novembra so naši južno od Sambo r-j a In v delini reke Stryj ujeli kakih 400 Rusov. Južno od Starega Samborj a, v prostoru med mestom Boryslaw ini južno od mesta Stryj naše čete venomer napadajo sotvražne postojanke.
Rusi so na izhodnem krilu (v Bukovini) pritiskali ob reki Prut proti Cernovi e arm, vendar njih orožje ni imelo uspeha.
.. Splošno m na bojišču v Galiciji Čaka na važne 1 dogodke, ki se bodo izvršili na Rusko-Pojljskem. Od poteka tamošnje bitke bo odvisen tudi položaj bojišča v Galiciji.
Rusko uradno poročilo o izhodnem bojišču.
Nemški listi poročajo: Ruski generalni štab poroča z dne 311, oktobra: Na izhodnenpruski bojni črti se nadaljujejo najsilnejši boji. V okolici Bakalarjevo šo naše čete ponovljene napade Nemcev odbile.
/Onstran Visle so naše čete na črti Lodz—Zawi-ehos v bojih z zadnjimi stražami sovražnika.
V	okolici Tarlov so naše čete, ki so marširale južno od Jožefova ob Visli, napadle Avstrijce; utrpeli so izgube. V Karpatih se Avstrijci v ökolici Turka zelo gibljejo.
Prestolonaslednik v Galiciji.
Koj po obisku naše mornarice v Poli je pohitel prestolonaslednik nadvojvoda Karl Franc Jožef na posebno željo cesarjevo zopet k avstrijskim četam k Galiciji. Obiskal je ob reki Sani ''vse čete, obiskal Przemysl ter v tej etapi ležeče bolnišnice, Povsod, kamor je prišel, ' je njegov- prijazen nastop vzbudil neprikrito navdušenje.
Stary Sambor zopet naš.
Budimpešta, 3. novembra.
Poročevalec „Az Està“ brzojavlja iz Ungvarja
2.	t. m. : Tu bivajoči uradniki in nastavljene! železniške postaje v Starem Samborju so dobili poziv, da se nemudoma vrnejo na svoja mesta, pozneje do 15. novembra.
Nemčija nam je hvaležna.
Berolin, 3. novembra,
„Süddeutsche Zeitung“ v Stuttgartu slika v daljšem članku začetek vojske med Avstrijo in Rusijo in’ konča sledeče: Vzemimo slučaj, če bi bila avstrijska armada spoznala svojo nalogo manj jasno, ali če bi jo bila izvršila z manjšim uspehom, n. pr. če bi se ne bila odločila prepustiti za nekaj časa Rusom izhodno Galicijo, ali pa tudi, če bi se bila v naglici ali prezgodaj umaknila za utrdbe pri Krakovu, ne da bi bila poprej zadržala Ruse Skozi dva tedna in jim pri-zadjala grozne izgube, kaj bi bila posledica? V prvem slučaju bi bila, kakor se domneva, poplnoma poražena pri Lvovu, ali bi pa bili Rusi zavzeli Przemysl. V drugem slučaju bi bili imeli Rusi toliko časa in tudi moči, da bi bili padli v hrbet avstrijski armadi pri Przemyslu, kar so, kakor se zdi, že opetovano poskušali, ali bi pa bili odposlali del svoje armade v izhodno Prusijo z namenom, da bi vsaj nekoliko .popravili posledice svojih prvih’ porazov v izhodni Prusiji. V vsakem teh slučajev bi bil položaj skrajno opasen, v zadnjem slučaju bi bil poraz Rusov v Masurskih jezerih skoraj nemogoč. Kaj bi se bilo zgodilo potem, tega si nihče niti misliti ne more, T! a k o je pa skrbela avstrijska armada v. najnevarnejših časih h r a b rj o in spretno tudi za varnost Nemčije, Izvrševala bo to nalogo tudi v bodoče, kakor se bori tudi nemška armada za Avstrijo. Ce Hindenbnrgovo ime vzbuja v Avstriji zaupanje, sme Nemčija istotako zaupati v Konrada. On je veliko storil. Popolnoma je umljivo» če častniki avstrijske armade slepo prisegajo- na njegovo ime.
Angleži o bojih na Rusko-Poljskem.
O bitki na Poljskem piše dopisnik „Times“ v Petrogradu: Ozemlje med Ivangorodom in Radomom, ki je široko 50 km, je bilo pozorišče najkrvavejših bojev, kar jih je bilo dosedaj v tej vojski. V Kocienieah so se bojevali kavkaški polki cel teden proti premoči, da bi Rusom omogočili prehod čez Vislo. Dne 21. oktobra so bile sicer nemške in avstrijske čete pregnane, ampak ko so dobile ojačenje, so izrab le gozdnat teren in so obnovile napad z velikim junaštvom. Boji so trajali do 26. oktobra. Potem so se Nemci in Avstrijci polagoma umaknili.
Kaj pravijo Angleži o našem vojaštvu.
Londonski „Times" poroča o bojih na Poljskem:' Koliko Rusov je na bojišču, nam ni mogoče povedar-ti, toda gotovo so desetkrat številnejši kakor armada, katero je vodil Napoleon L 1812 v Rusijo. Da Rusi uderejo zopet v pokrajino mazurskih jezer, je treba počakati dobe, kö bodo zamrznjena. To dav Galiciji bo treba že p r e j- p r i t i do j a sn ost i, Tamkaj morajo stati generato Radko Dimitriewu j a-k o v r 1 e č e t e nasproti. Toda vendar se drži <Dumi-triew). Ako hočejo Rusi prodirati dalje proti zahodu, morajo imeti dovolj čet, da bodo zadrževali Avstrijce, Cim dalje prodirajo Avstrijci, tem slabše je.za nje. Mogoče je pač, da Rusi precenjujejo svojo najnovej-šo zmago čez Avstrijce. Že napoleonski boji so pokar zali, kako h:tro se znajo Avstrijci organizirati po naj-hujših porazih.____________________________
Avstrijsko-srbsko bojišče.
Ko so naše čete zasedle srbski S abac, so se u-maknili Srbi v ozemlje pred Valjevim, V naše roke je padla tudi važna srbska postojanka Metkovič, katera je bila glavna ovira našemu prodiranju v ozemlje, ki leži pred Valvevim.
( Reden železniški promet v Bosni.
Da se je naši armadi resi posrečilo, ' pognati Srbe iz Bosne, spričuje dejstvo, da je promet na bosanskih železnicah zopet popolnoma v redu.
Srbska smodlšnlca zletela v zrak.
Budimpešta, 3. novembra.
Iz PanSove se poroča:/ Včeraj se je slišal od belgrajske strani močan pok. Ne ve se še sicer gotovo, Kakšna eksplozija da je bila, a ker so prvemu poku sledil drugi, se sklepa, da je zletela v zral kaka bel grajska smodišnica.
Nemško-francosko bojišče.
'Maribor, dne 6.. novembra.
Borba za severno irancosko-belgijsko morsko obal traja z vso srditostjo dalie. Angliija zastavlja vse svoje razpoložljive bojne sile, da zabrani dohod nemških čet v važni francoski trdnjavi Dünkirchen in Calais. Proti Nemcem je poslala v boj tudi 35,000 indijskih Čet, pred morskim obrežjem pa obstreljuje 26 angleških vojnih ladij nemške postojanke. Na vsej 660 kilometrov dolgi vojni črti, ki sega od belgijske morske obali pa doli do švicarske meje, se vrše številni, zelo krvavi boji, v katerih nemške čete sic.er polagoma, toda stalno napredujejo. Ob severni Irancosko-belgijski meji pada postojanka za postojanko v oblast Nemcem in tudi v središču vojne črte so dosegli uspehe, kajti vrgli so Francoze izhodno od Soissonsa čez reko Ài sne.
Nemško uradno poročilo z bojišč.
Berolin, dne 2, novembra,
Iz velikega vojnega stana z dne 2. novembra dopoldne se poroča: Napadi nemških čet na Ypres so bili uspešni. Messines so nemške čete zavzele. Dognano je, da stoje v boju proti nemškemu desnemu krilu čete iz Indije. Kolikor je dosedaj ugotovljeno, se te čete ne nahajajo vse skupaj na enem mestu, ampak so porazdeljene na vsej angleški bojni črti.
V	bojih v gorovju Argonnen so nemške čete napredovale. Sovražnik je imel tukaj velike izgube.
V	izhodni Prusiji je položaj ne-izpremenjen. R u-si so poskusili pri Szittkehmenu predreti nemško bojno črto, toda ta poskus se jim je ponesrečil.
Nemško uradno poročilo z bojišč.
Berolin, dne 3, novembra.
Iz velikega vojnega stana z dne 3. novembra dopoldne se poroča: Vsled povodenj južno od Nii-euportaje izključeno vsako bojevanje v tem kraju. Voda stoji čez en seženj visoko. Nemške čete so zapustile poplavljeno ozemlje brez vsake izgube na moštvu, konjih, topovih in vojaških vozovih.
Napadi nemških čet na Ypern napredujejo, Ujele so čez 2300, volčinoma angleških vojakov ter zaplenile večje število strojnih pušk.
V	okolici zahodno odRoyesose vrši i boji, v katerih pa ni padla nobena odločitev. Izgube so bile na obeh straneh velikanske.
Napadi nemških čet ob r e k i A i s n e izhodno od Soissona so imeli dober uspeh. Nemške čete so vkljub silnemu ognju sovražnika vzele z naskokom več močno utrjenih francoskih postojank, zavzele so Chavonnes in Soupir, ujele 1000' Francozov in zaplenile 3 topove ter 4 strojne puške. Pred katedralo v Soissonu so spravili Francozi eno težko baterijo, ki je opazovala raz stolp katedrale gibanje nemških čet.
Med Ve r d u n o m in To u 1 o m so odbile nemške čete več raznih francoskih napadov. Nekateri francoski vojaki so nosili nemške čelade, zopet drug. pa bili oblečeni v nemške plašče,
V	Vo g e z a h , in sicer v okolici Markircho, so nemške čete odbile francoski napad, na kar so izvršile protinapad na Francoze.
Na izhodu (R u s k o - Pi o 1 j s k e m) so vojna podjetja še v razvoju. Do spopadov ni prišlo. Da se prepričajo, ali je most, katerega smo pripravili, da se v danem trenotku razstreli, varen ali ne, po .orini rr-s?:i ”0*oV5 Mi niti^(\ • z^or) prod
SO O, ; r?‘d ‘d t o o '^‘t o ol:;d o.
Uradno poročilo o prodiranju nemških armad.
Berolin, 4. novembra,
Iz velikega vojnega stana z dne 4. novembra predpoldne se poroča:
Prodiranje nemških čet proti Ypresu severno od Arrasa in izhodno od Soissona se vrši polagoma, toda stalno.
Južno od Verduna in v Vogezah so bili odbiti vsi napadi Francozov.
Na izhodnem bojišču je položaj nespremenjen.
Krvavi hoji ua belgijsko-francoski meji.
Kristianija, dne 1, novembra.
Londonski list „Times“ piše: Veliko bitko ob belgijsko-francoski meji bo prištevati Imed največje bitke v svetovni zgodovini. Neizmerne važnosti bo, ako se Nemcem zabrani, da ne zasedejo Calaisa, Kajti od tega, če se bo Nemcem posrečilo, zavzeti Calais, ali ne, bo odvisen ves nadaljni potek te vojske. Angleške čete niso bile nikdar poprej v tako krvavih i > srditih bojih, kakor sedaj,. Boji v zadnjih dneh so bili tako krvavi in grozni, da svetovna zgodovina sličnih ne pozna. Kri je tekla v potokih. Izgube v teh bojih so bile mnogo večje kakor izgube v največjih bitkah rusko-japonske vojne. Nemci so žrtvovali cele bataljone. Naravnost velikanske so bile tudi izgube angle-ško-belgijsko-francoskih četi, Ti brezprimerno srditi boji še trajajo vedno dalje, in sicer na morju in na kopnem, v zraku in pod morjem. Takih bojev še svet dosedaj ni videl. „Times“ izraža končno upanje, da se Nemcem ne bo nikdar posrečilo, zavzeti Calais.
Kralj Albert in general Joffre.
Milan, dne 3. novembra.
Poročevalec „Corrierre della Serra“ poroča, da sta se sešla belgijski kralj Albert in g§neral Joffre. Kralj je rekel: Zaprisegel senu, da Belgije ne zapustim, dokler še vsaj en kvadratni meter od sovražni-
ka ni zasede.:, in alo bo sovražnik tudi na ta prostor st.el.al. General Joffre: i orok som Vam, da se naša ann ida ne bode dotaknila zeml e, ki še od sovraž-
!.. 'd i Z SCdlU:: .
Belgijski kralj je žalosten.
Milan, 4. novembra.
List '„Corriere della Sera“ je dobil iz Pariza daljše brzojavno poročilo o zanimivih podrobnostih, kako obupno se bori belgijska armada, da bi rešila vsaj zadnje postojanke svoje domovine. Očividec opisuje zadržanje belgijskega kralja Alberta sledeče: Na oknu neke hiše sem opazil bledega častnika, ki je bil izredno žalujočega obraza. Njegova uniforma je bila bogato preprežena z zlatimi vrvicami. Sedel ,C ob oknju ter je podpiral nepokrito glavo z roso. Opazoval je ujetnike pod oknom. Bil je kralj Albert. Naenkrat zadoni glas bobna. Iz neke sosedne občine so prikorakali francoski in belgijski vojaki na mesL ni trg. Postavali so se v vrsto tako, da so bili obrnjeni proti kralju. Ta je vstal in se oprl s svojo belo roko ob okno. Veter je pahljal z njegovimi lasmi. K ropotanju bobna se je pridružilo še tudi gromenje topov. Kake 3 km od mesta so stali zavezniki v boju z Nemci, Vojaki so defiliraju pred kraljem v parade-maršu. Kralj je pozdravil vojake z roko, je ostal nekaj trenotkov nepremično in zamišljen na svojem mestu in je potem počasi in nekako utrujeno zaprl svoje okno.
Francozi ob italjanski meji
Ženeva, dne 2. novembra.
Ob italijanski meji so začeli Francozi zopet po-množevati svoje vojaštvo. Vsled nastopa Turčije je nastal?, možnost, da se tudi Italija pritegne v svetovni ples. Turčija je sicer razglasila sveto vojsko, a je izrecno naznanila, da so mohajmedanci v Libiji in pa Cirenajki izvzeti.. To se pravi, Tiurčija noče nobenega spora z Italijo. Ostane torej za Italijo le še Grčija, s kojo ima nesporazumljenje radi Egejskih otokov in grškega prodiranja v Albaniji. Vrhu tega pa Italija tudi ne bo hotela mirno gledati, da bi si Anglija in Francija razdeljevali obmorske turške pokrajine, zatj je boli veriet io, da Italija ne bo stopila pb stran trosi ore zuma.
Italijanski kralj za nepristranost Italije.
Rim, 4. novembra.
Italijanska poslan claj Facchi in Bissolati, ki sta bila včeraj, dne 3. novembra, sprejeta od kralja Viktorja Emanuela v daljši avdijenci in ki sta, kakor je znano, zelo vneta za vojsko, i sta se izjajvila po končani avdijencii, da se je italijanski kralj izrekel za popolno nepristranost Italije.
Novo italijansko ministrstvo.
Kralj je sprejel demisijo Salandjrovo in poveril Salandri zopetno sestavo italijanskega kabineta, ki bo sestavljeno tako-le:	Salandra predsedstvo in no-
tranje zadeve; Sonnino zunanje; Martini naselbine; Carcano: zaklad; Daneo finance; Ciufelli javna dela; Grippo nauk; Žavasola poljedelstvo; Zuppelli vojna; Viale mornarica.; Riccio pošta.
Na morili,
Nemška križarka potopila angleški podmorski čoln.
Berolin, 4. novembra.
„iLok'alanzeiger“ poroča iz Londona: Danes 4. novembra zjutraj so napadle nemške vojne ladje angleško topničarko „Halcyon“, ki je to javila drugim v bližini se nahajajočim ajngleškim vojnim ladjam, ki so ji prihitele na pomoč, nakar so nemške vojne ladje takoj odplule in izginile v temi. Bežeča nemška križarka je pa spustila za seboj nekaj min v morje, na katere je trčil angleški podmorski čoln „D 5“ in se takoj potopil. Rešili so samo 2 častnika in 2 pomorščaka, ki .so se nahajali na poveljniškem mostiču.
*
* *
Angleški podmorski čoln „D 5“ je bil zgrajen šele leta 1911, je bil torej eden najnovejših angleških podmorskin čolnoy. Njegova posadka je znašala 20 mož.
Strah Angležev pred nemškimi podmorskimi čolni.
London, 3. novembra.
Londonski Jist „Times“'piše: Najznačilnejše izmed vseh poročil koncem pretečenega tedna je pač le ono poročilo, ki pravi, da je pretečeno sobotot dne 31. oktobra, nemški podmorski čoln potopil angleško križarko „Hermes“ r v morski ožini Dover. Ta zadeva kot talca sicer ni resna, toda pomeni vendar neko1 gotovo izgubo in bolje je, če se jo prizna. Pripomniti se mora. da je bila križarka „Hermes“ istotako,, kakor že poprej križarka ,.Hawke“, potopljena med vožnjo. Kar je v resnici važno, je pa to, da se nahajajo v morski ožini Dover nemški podmorski čolni, da jih mine, ki so položene v tej ožini;, prav nič ne o-virajo ter da morajo Angleži vedno računati s tem, da se nahajajo v tej morski ožini nemški podmorski čolni. Nemški podmorski čolni se pojavljajo sedaj na novih mestim. Poveljujejo jim zelo spretni in hrabri častniki. Nemci so v gotovi meri zmanjšali s svojimi podmorskimi čolni in z minami, čeprav ne v vitalnem (življenjskem) obsegu sigurne pogoje, Katere hoče Anglija ohraniti na morju. Angleška strategija (vojevanje) zahteva, da ostanejo angleške vojne ladje
na morju, [kjer so v večji nevarnosti, kakor se je to navadno smatralo.
Nemčija dela Angležem velike skrbi.
i	London, 3. novembra.
Mornariški poročevalec londonskega časnika „Morningpost“ piše: V korist Nemčije je, d'a dela na to, da ni varnosti na nobenem morju. Dobrobit Nemčije pa tudi zahteva, da ohrani vsa morja odprta. Nemčija povzročuje na ta način Angliji ogromno dela in truda., med tem, ko se nahajajo nemškie vojne ladje v varnem zavetju. Polaganje min, koje delo je smatralo občinstvo v začetku za nekaj,, kar se ne spofdobi, se razvija vedno bolj kot način rednega bojevanja na morju.
» Splošen napad na Tsingtau.
Berolin, dne 2, novembra.
Uradno se poroča: Dine ;1. novembra dopoldne se je pričel na suhem in na morju splošen napad Japoncev na nemško trdnjavo Tsingtau.
Kitajska koče čuvati svojo nevtraUteto.
Berolin, 3. novembra
Petrograjska ,„Rječ“ poroča iz diplomatskih virov, da je Kitajska v družbi z Zidruženimi državami Vložila proti Japonski protest radii kršenja nevtrali-tete. Kitajska vladaje v varstvo svoje nevtralitete v Santungu in ob morsiki obali odredila yse potrebno.
Nemčija pokupila vse kitajsko časopisje.
/	London, 3. novembra.
„[Exchange Telegraph“ poroča iz Pekinga dne 31. oktobra: Od jutri naprej ne bo izhajal tukaj nobeden angleški časopis, ker so kupili Nemci „Peking Gazette.“ Istočasno so prevzeli Nemci finančno kontrolo (nadzorstvo) vseh kitajskih listov v Pekingu. — Tudi trije najuplivnejši kitajski Časopisi v Tlientsinu so v oblasti Nemcev.
Str osici sveto-, n« vojne.
V BerojEnu je imel nedavno profesor J. Wolf predavanje o vzrokih vojne in ot posledicah vojne z narodno-gospodarskkga stališča, t Rekel je med drugim: V sedanji vojni so bile že dosedaj uničene milijarde Samo nekoliko tednov so gospodovali Rusi v izhodni Prusiji, a že znaša škoda več sto milijonov mark. Takisto ogromno škodo je povzročila vojna tudi v Alzaciji in Lotaringiji. Lahko trdimo, da znaša škoda, povlzročena v Prusiji in Lotaringiji, že najmanj eno milijiardo. Znatno večja bo škoda, ki ja je povzročil Avstro-0grški ruski upad v Galicijo in v ostale obmejne pokrajine.
Samo ob sebi se razume, da je razmeroma Se mnogo večja vojna škoda, ki so jo pretrpele < Francija, Belgija in Rusija. Neoškodovana je doslej ostala edino Angleška, ako se izvzajmejo njene izgube na. morju, toda zelo dvomljitvo je, ako se bo tudi v bodoče mogla očuvati prelci vojnimi grozotami. Dasi šote gospodarske izgube zelo velike, vendar jih daleko nadkriljujejo p ta,vi vojni stroški.
Skupni stroški moderne (novoldobne) vojne se računajo dnevno na 6 mark za vsakega posameznega vojaka. Toda ta postavka je v tej vojni najbrže prenizka, zato je treba za vsakega junaka računati vsaj 7 mark na dan. To bi znašalo za vse armade, ki sodelujejo v tej vojni, 140 ali po Wolfovem računu 150 milijonov mark dnevno. Po tem računu bi imela Nemčija neposrednih vojnih stroškov ^ 3 in pol milijarde mark (= 3500 milijonojv). Nemško vojno posojilo znaša 4 in pol milijarde mark, torej bo ta denar zadostoval do novega leta 1915.
Z ozirom na narodno premoženje in dohodke,, ki jih ima Nemčija;, se lahko trdi, da so Francija, Rusija in Angleškja v tem pogledu še v manj ugodnih položajih. Za to je naravnost smešno hvalisanje-angleških ministrov:, da bii Anglija lahko vojevala 2. da, celo 10 alj 20 let.“ Razen tega je treba računati tudi škodo, ki jo vojna zada narodnemu gospodarstvu. Ta škoda znaša prav toliko, kakor neposredni vojni stroški
Vojni stroški Nemčije znašajo do sedaj že v celoti 7 milijard mark. Glede Avstro^Ogrške računa profesor Wolf, da ima celokupnih vojnih stroškov v enem četrtletju 5 in pol do 6 milijard.
Kdo bo plačal ta ogromni račun vojne? Tako je končal profesor Wolf svoje predavanje. — Naravno, tisti, ki bo premagan.
Kako se godi našim posojilnicam.
O posojilnicah, ki pripadajo naši organizaciji, smo dobili sledeče poročilo:
Ko se je odredila mobilizacija, se je polotil vsega prebivalstva nek nemir, marsikdo se je začel bati za svoje imetje, zlasti za hranilne vloge., Da je bilo ljudstvo tu in tam bolj razburjeno in se začelo bati za hranilne vloge, so povzročili hujskači, kateri so o položaju posojilnic ob času vojske razširjali neresnične vesti in begali priprosto ljudstvo. Pouk v. časopisih, svarila in javni razglasi oblasti so kmalu pomirili ljudstvo in isto obvarovali marsikatere škode, Sedaj po preteku treh mesecev, odkar je bila odrejena mobilizacija, po skoraj četrtletni dobi vojske je zanimivo za vsakega spoznati gibanje v naših posojilnicah, v katerih se osredotočuje 1 celo naše gospodarsko življenje. Splošno so bili uradni dnevi koncem julija in v začetku avgusta bolj živahni kot v mirnih časih. Prihajali so v velikem številu vlaga-
telji in dvigovali 'delte svojih vlog1, večinoma radi tega, ter so v vojsko poklicani morali vzeti nekaj denarja seboj, ' le v redkih slučajih jie bil — prazen strah radi hranilnih vlog 1 vzrok dviga. Resnici na ljuboi moramo p o vda,r j ati, da v večini okrajev na Sp. Štajerskem dvigi niso dolgo trpeli in niso bili bogve kako številni, le v okraju St. Lenart v Slov. gor. so bili dvigi zelo številni, zlasti prve čase po mobilizaciji. Kaj pa je temu vzrok? V okrajih, v katerih so vršile nepolitične organizacije v veliki meri svoje izobraževalno delo, se ljudstvo ni dalo zbegati, a v o-kraju St. Lenart se v zadnjih letih v nekaterih župnijah — ni skoraj nič storilo za izobrazbo ljudstva, ni bilo shodov itd. Razmere Ob vojnem času, dejstvo, da je ljudstvo na Spodnjem Štajerskem dosti bolj ohranilo mirno kri kot drugod, kjer ni izobraževalnih organizsa,cij, najlepše osvetljuje, pomen izobraževalnega dela. Kmalu se je razburjenje poleglo, ljudje niso več dvigovali vlog, niso pa tudi nič vlagali v posojilnice in opustili plačevanje obresti. Sele čez mesec dni so začeli počasi prihajati vlagatelji z vlogami in dolžniki z obrestmi, Vedno {več strank je prihajalo, ko so se prepričali, da, tud; v vojnem času ni nobene nevarnosti za vloge in po dveh mesecih po mobilizaciji so naše posojilnice zadobile staro lice. Ljudje dobivajo v jeseni denar za žito, krompir, sadje, vino, seno, slamo itd in ta denar vlagajo v posojilnice, oziroma, če imajo dolgo\ e, plačujejo obresti in glavnico. Večina posojilnic ima po preteku 3 mesecev že več' denarja na razpolago, kakor ga je i-mela pred vojsko in ni vojska posojilnicam prav nič škodovala. Mnogo ljudi povprašuje, zakaj sedaj posojilnice ne podeljujejo posojil. Le iz ozirov na ljudstvo so posojilnice nstavile podeljevanje novih posojil. Ljudem ni treba vsled moratorija plačevati dolgov v celoti, denarni zavodi jih, ne tirjajo za kapital, ako obresti redno plačujejo, zato ne rabijo sedaj denarja,.. Ljudje tudi ne potrebujejo denarja za stavbe, nakup posestev itd., ker nam skrb za domovino veleva, da posestva, katera, imamo, skrbno obdelamo, nakup novih posestev, zidanje hiš, gospodarskih poslopij pa, treba radi pomanjkanja delavskih moči o-pustiti. Le ljudstvu je v korist, če si v času voine ne nalaga novih bremen, ker bo po vojski marsikdo potreboval denarja. Naša organizacija je za čas po vojski dobro pripravljena; ima okrog štiri milijone kron denarja za naše posojilnice na razpolago, da bodo. iste kakor doslej tudi v bodoče mogle takoj u-streči vlagateljem, ! kakor tudi po vojski podeljevati posojila za nakup živine, plačilo dolgov in izvršitev onih del, kaitera smo radi vojske morali opustiti.
Razmere pri naših posojilnicah sedaj, ko traja vojska že skoro četrt leta, nam vnovič velevajo, da varčujemo in ves denar, ki ga ne rabimo, nalagamo v kmečke posojilnice, ako pa imamo posojila, da redno plačujemo obresti in odplačujemo glavnico.
Kako na Madžarskem branijo duhovščino.
Grof Tišza je pisal na grško-kaitjoliškega škofa v Eperjes-u in Munkacs-u pismo, v katerem povdarja korektno politično obnašanje grško-katolišk)e duhovščine. Tisza globoko obžaluje, da so tu in tam vojaški in policijski o n g a n i začeli postopanje proti nekaterim duhovnikom na podlagi p o d-lih’d .enunciaci j. Tisza piše, da se jim bo dalo popolno zadoščenje za tako prestane krivice ! Upa, da bo duhovščino vlada podpirala v njeni težki nalogi,, ki obsftoji v tem, da se rusinsko ljudstvo gmotno in duševno povzdigne. Ce so Rusini tu in tam z ruskimi vojaki pustošili in plenili, je to samo pojav duševne zaostalosti in podivjanosti. Izdajalcev pa med njimi ni bilo, k večjemu tu in 'tam kak zapeljanec.Tisza vabi duhovščino, naj dela pridno za srečno bodočnost. Tako na Ogrskem postopa vlada proti denunciamomi	____________
Za voiake-kadilce.
V mnogoštevilnih zasebnih pismih obžalujejo naši spodnještajerski vojaki, da na bojišču ni dobiti, kar bi v prostih urah imeli najrajši: cigarete, smotke, tobak, pipe, vžigalice itd. Bogata mesta in imoviti stanovi nabirajo vsepovsod za svoje vojake takih darov. Ne dopustimo, da bi naši spodnještajerski mladeniči in možje ne imeli tega, kar imajo drugi! Zato prosimo, da se po naših mestih, trgih in vaseh nabirajo za spodnještajerske vojake na bojišču, a tudi v bolnicah: cigarete, smotke, tobak, pipe, vžigalice ali pa tudi denar, s katerim se omislijo omenjeni predmeti. Vsak dar je dobrodošel!
Kar se nabere, naj se vpošlje na eno izmed podpisanih uredništev!
Nadalje so v ta namen darovali: Gospa Bogomila Pauer v Braslovčah veliko možino cigaret, č.
g. Ivan Vogrinc, kaplan v Braslovčah 1000 cigaret, Gospića Tončka Hrašovec v Mariboru 1000 cigaret m gdč. Ludmila Polanec dve škatlji cigaret; gospod Ignacij Zupanič, veleposestnik v Vajgnu pri Jare-nini 5 K; tiskarniško osobje v Cirilovi tiskarni v Mariboru K 420; 3 slovenske kuharice K 3‘28; dunajske Slovenke: gospica Luci Petrovič 2 K, Rezika Klemenčič 2 K, Famka Vinkovič 2 K; Štefan Bornšek, grobokop, Gaberje 1 krono ; Golob Lucija 2 K, Neimenovan 2 K; gdč. R. Bobisut škatljo cigaret.
Uredništvo „Straže”. — Uredništvo „Slov. Gospodarja”. Z "......... Marihnr
Raznoterosti.
Somišljenikom. Kakor znano, imata naša lista „Straža“ in „Slovenski Gospodar“ poleg svojih glavnih izdaj tudi svoje posebne izdaje, ki izhajajo tiste dni v tednu, ko no izidejo glavne izdaje. Tako izide sedaj V: Mariboru vsaki dan, časnik, ali „Straža“ ali „.Slovenski Gospodar“. (Tie dnevne izdaje prodajajo skoro v vseh mariborskih trafikah ter v drugih spodnještajerskih krajih, kjer je kaka trgovina sprejela razprodajo naših listov.. Veliko je pa še na Spodnjem Štajerskem trgov in večjih vasi, kjer bi ljudje gotovo radi kupovali dnevne izdaje, ko bi bile kje dobiti. Kdor hoče prevzeti to ■ razprodajo, naj se oglasi pri upravništvu „Slovenskega Gospodarja“, ki mu poskrbi brezplačno oblastveno dovoljenje ter- mu da za razprodajo listov gotove odstotke. Somišljeniki,, kjer še ni dnevnih izdaj in je upati, da se bo kaj številk prodalo, poskrbite za kako osebo, ki je voljna prevzet to razprodajo... Sirite naše Časopisje!
* V obrambo lavantinske duhovščine. Vodstvo obrambnega društva za duhovnike lavantinske škofije je dobilo od preč. kn.-šk. sekovškega ordinariata v Gradcu ta-le dopis: „Zozirom na ulogo z dne 16. septembra t. 1. se naznanja, da kn.-šk, sekovški ordinariat obžaluje članek prof, dr. Ude j a, ki je izšel dne 1. septembra 1914 v „Bonifatins-Korrespondenz“ in da se bo ukrenilo, kar je potrebno, da bo imenovani zopet popravil storjeno krivico“.
Duhovniške vesti. C. g. kaplan Anton Zupanič je prestavljen iz St. Andraža v Slov, gor, v Loko pri Zidanem Mostu in Karl Malajner iz Smartna pri'Ve-lenju v Trbovlje.
Vojni kurat g. Janez Goleč piše prof, dr. J.
Hohnjecu: Vič. gospod dr.! Zvedel sem, da so nekateri nevozni, ker nič ne poročam v časnike. Izr srca bi rad, vendar cenzura mi brani z železno roko. Ce Bog da, da še prinesem svoje ude količkaj zdrave domov, Vam bodem lahko pisal noč in dan za leta in leta. Doslej sem bil v treh velikih bitkah in sedanja zadnja že traja tri cele tedne. Dva konja sem izgubil v bojih in nebroj kroglam, meni namenjenim, sem se doslej srečno izognil. Najhujša nadloga Galicije so kot palec debele — uši, ki mučijo prostake kot oficirje. Bog živi vse! Vaš Januš.
Dr. Zdešar na Korziki. Kakor se poroča, se nahaja lazarist dr. Zdešar od 10. oktobra v Casabian-ki na Korsika.
Celjan v rimskem bogoslovju. Celjan Edgar vitez pl, Geramb, ki je maturiral z odlikovanjem v jezuitskem zavodu v Kalksburgu, je stopil v bogoslovje v zavodu „Germanikum“ v Rimu. Njegov prastric je bil slavni general pl. Geramb, ki je stopil kot general k trapistom. Kot tak je izdal znamenite potopise rimskega potovanja in romanja v Sveto deželo in glo-boko-resne spise, kakor n. pr. knjigo z naslovom: „Večnost se bliža in mi ne pomislimo!“
Sv. Oče za rusinske katoličane.. Iz Rima se poroča, da je sv. Oče radi nasilnosti ruskega pravoslavnega nadškofa Eulogija, ki jih je ta povzročil zoper katoliške Rusine, zelo razburjen. Sv, stolica je proti nasilnostim takoj vložila pri ruskem poslaništvu v Rimu odločen protest. Rešitev tega vprašanja pa je sedaj radi vojske zelo otežkočena. V Vatikanu bodo celo zadevo po končani vojski z vso odločnostjo zasledovali. — Kakor znano je nastopil ruski pravoslavni nadškof Eulogij zelo odurno zoper katoličane-Rusine. V Lvovu je spremenil katoliško rusinsko cerkev v pravoslavno, zapovedal je, da se velik del posestev, ki so pripadala katoliškim župnijam odstopi pravoslavnim popom. V neki vasi blizu Lvova je pravoslavni župnik prisilil rusinske katoličane, da so dali svoje otroke vpisati y pravoslavno vero. Ako bi se branili, jim je ta grozil, da jih da odpeljati v Sibirijo.
Proti cirilici. Dalmatinski deželni odbor je sklenil, da se na slovanskili šolah odpravi ciriličina abeceda.
Iz učiteljske službe. Začasna učiteljica v Šmarju pri Jelšah, Sofija Debelak, je imenovana za stalno učiteljico istotam; stalni učitelj pri Sv, Andražu v Slov. gor., Anton Kovačec, je imenovan za nadučitelja istotam: stalni učitelj pri Sv, Kungoti na Pohorju, Franc Golež, je imenovan za nadučitelja istotam, učiteljica-suplentinja v Konjicah, Ana Jakim, je i-menovana za stalno učiteljico na Muti; začasni učitelj na celjski deški šoli, Artur Jansky, je imenova t za stalnega učitelja istotam; začasna učiteljica na mestni deški šoli v Celju, Katarina Greco, je imenovana za stalno učiteljico istotam; premeščena je stal-
na učiteljica v Makolah, Marija Vučnik, v Spodnjo Polskavo. — V stalni pokoj so stopili: stalna učiteljica na okoliški šoli v Vojniku, Irma Košutnik; nadučitelj v Grižah, okrajni šolski nadzornik Josip Supa-nek.. Deželni šolski svet je izrekel poslednjemu pohvalno priznanje za njegovo mnogoletno plodonosno službovanje na šolskem polju. Meščanski strokovni učitelj v Mariboru, Karol Brauner, je premeščen v Eggenberu.
Deputacija zastopnikov ptujskega okrajai. Dež. odbornik dr, Verstovšek je vodil deputacijo poslancev Brenčiča in Ozmeca k namestniji in dež. finančnemu referentu glede nujnih podjetij v ptujskem o-kram, kakor regulacije Pesnice, regulacije Drave in uravnave ceste pri Ptujski gori. 'Zastopnika sta pri namestniji zlasti povda,r,iala potrebo teh priprav in prosila namestnijo podpore. Podjetja bi se prav lahko hitro izvršila s pomočjo mnogoštevilnih ujetnikov. Okrajni zastop je privoljen donašati mnogo žrtev, in zato pričakuje prebivalstvo izdatne pomoči od strani države. Namestništvo je obljubilo, podpirati rešitev tega za okraj veRVajžnega vprašanja : in pričaJcuje v kratkem od okrajnega zastopa tozadevno poročilo in načrte. Poslanca Brenčič in Ozmec sta odposlala tudi takoj vlogo na načelstvo okrajnega zastopa, da stori svojo dolžnost.
* Mariborski odvetniki. Ker se nanaja dr. J os. Leskovar na bojnem polju, ga nadomestuje odvetnik dr. Vladimir Serneo, ki ima svojo odvetniško pisarno na oglu Viktringhof-ove in Edmund Smid-ove ulice,
„Sauwirtschaft, Saustall.“ Dine 30. oktobra je staj voditelj okrajnega sodišča v Mariboru, deželuo-sodni nadsvetnik Dietitsohegg,, pred sodiščem Tožil ga je prav. praktikant Dobnik radi razžaljenja časti. Dne 31, avgusta je namreč prihitel Detitschegg v sobo, št. 18, kjer so uradovali dr. Sumenjak, dr. Rus in Dobnik ter zavpil na ves glas: „Was ist das für eine Sauwirtsohlalt. Ich',werde diesen S a u s t a 11 schon reinigen“ in obrnjen k Dobniku: Sie müssen sitzen, sonst können Sie ihre Sachen zusammenpacken und gehen“. G, Dobnik ta dan namreč ni prišel k obravnavam kot zapisnikar, ker je bil za ta dan določen avskultant Watzl, ki pa se ni pravočasno vrnil z dopusta. Ker se ie sodnik trudil za poravnavo, se je tožitelj Dobnik zadovoljil z izjavo predsednika Detitsohegga, da ni mislil s svojimi besedami nič čast žalečega, temveč da je hotel samo primerno posvariti. Zavezal se je tudi, plačati svoje sodne troške in vse sodnokomisijske troske.
Imenovanje pri najvišjem deželnobrambnem sodišču. Državni poslanec Jsopescul-Greeul je imenovan za namestnika generalnega vojaškega zagovornika pri najvišiem deželnobrambnem sodišču.
Ekspozitura deželnobrambuega sodišča v Mariboru. Dne L t. m. se je ustanovila v Mariboru ekspozitura e. kr. dežel n obrambnega sodišča iz Gradca. Sodišče vodi major-avditor dr. Hans Seliger.
Dominikanski samostan v Ptuju. Spisal Frano Kovačič. Zv. I—IL Cena obema K 1,20. Gornji ali dominikanski samostan v Ptuju, kjer je sedaj vojašnica, je eden na;starejš;h reda sv. DojminiJca v Avstriji, ustanovljen 1. 1230. Zgodovino tega samostana je objavil, letošnji „Voditelj“, njega gospodarsko zgodovino pa lanski „Časopis za zgodovino in narodopisje.“ Da pa zgodovina tega zanimivega samostana pride v roke tudi tistim, ki nimajo teh dveh časopir sev, je razprava izšla v ponatisu. Prvi zvezek obsega 79 strani, drugi pa 62 strani. N-oročila sprejema „Zgodovinsko društvo“ ali pai Cirilova tiskarna v Mariboru.
Za vojake so darovali: Ivanič Anton, Turski vrh pri Zavrču, 1 zavoj moške spodnje obleke; gospa Blažon v Prevaljah perilo za ranjence; župnik Al. Cilenšek perilo za ranjence.
Bivši državni poslanec prof. dr. Drexel je pisal v Dornbirn pismo, v katerem javlja, da se nahaja v Tari, severno od Tomska v Sibiriji. Piše, da Rusi z njimi precej dobro postopajo; tudi oskrba ni slaba, a pičla. Po tritedenskem potovanju je sedaj v Tari v družbi častnikov in moštva različnih polkov. Njihove misli so neprestano pri avstrijski armadi.
Nemški poslanec dr. Bachmann umrl. Dne 31. oktobra je umrl, zadet od kapi, nemški poslanec dr. 1A-dolf Bachmann, v 65 letu svoje starosti, Dr. Bachmann je bil član kluba nemških naprednih poslancev. Njegov pogreb se je vršil v sredo dne 4. novembra.
Dr. Gustav Rosina, bivši odvetniški koncipient v Mariboru, sedaj poročnik pri črnovojniškemu pešpolku št. 26 v P . . ., je pisal dne 26. oktobra ravnatelju, č. gosp. Zidanšeku, dopisnico s sledečo vsebino-„Presrčne pozdrave ! Kako se še imate ? V soboto smo imeli visok obisk prestolonaslednika in smo želi najvišjo pohvalo. Srčne pozdrave vsem gospodom!“
*	Pozdrav iz Pole. Slovenski črnovojnik Konrad Bezjak, doma iz Zaboveo, župnija Sv, Marko pri Ptuju, nam piše: Zelo veseli smo „Slovenskega Gospodarja“, ki prihaja k nam redno vsako soboto. Tudi tukaj radi mi možje radi prebiramo in Čitamo ta, nam že od doma priljubljeni list, Pozdrave od slovenskih črnovojnikov v Poli!
*	Nemila usoda. Vojska je spravila marsikatero družino v nesrečo. Iz Gradca se poroča o sledečem žalostnem slučaju : Družina, gaJiškega železničar-, ja je morala zbežati pred Rusi, Na begu so se poiz-gubili. Ženi se je v Gradcu zmračil um, oba otroka pa sta težko obolela. Povpraševanja po možu so osta-
la brezuspešna. Zadnje dni prejšnjega tedna so vendar izvedele oblasti, da se nabada izgubljeni mož v Ljubljani. Revež je bil brzojavno poklican v Gradec, kjer je našel svojo ženo v usmiljenja vrednem položaju, eden otrok je ležal težko bolan, drugi pa je umiral. Ženi se je stanje tako poslabšalo, da moža niti spoznala ni. Res, nemila usoda!
Kranjski fant v ruskem ujetništvu. Iz pisma, ki ga je ujet vojak pisal svoji materi, je zanimiv naslednji odstavek :	Ruski se bom pa kmalu naučil.
Ni nič težko. Regimentu se pravi po ruski polk, bataljonu se pravi po ruski bataljon, kosarni se pravi kazarma, pismu se pravi pismo, piški se pravi kurioa, gosi se pravi gus, mesu se pravi mjaso, iižolu se pravi bob. Prav nič težkega ni. Vas se po ruski imenuje de-revnja, ker je povsod toliko drevja. Samo to mi še ne gre skup, zakaj dajaj o Rusi kaki stvari napačna imena. Kanonu pravijo puška in kapi pa šlapa. Najbolj neumno pa se mi zdi, da pravijo kaprolu „jeirajtar“. Če je kdo kaprol vendar ni več lirajtar! Ampak razumemo se čisto dobro in hudega nam ni nič.“
Volkovi v bojni črti. Listi poročajo, da so se pojavili na meji izhodne Prusije stepni volkovi, ki so prišli celo do bojne črte in mesarili,) mrtve in ranjence*
Kdaj so bile prve bombe iznajdene? V današnjih vojnah igrajo bombe in šrapneli vseh vrst velikansko ulogo in so naravnost odločilne za končni izid vsake bitke. Marsikdo se je že vprašal, kdaj so bile bombe iznajdene. Zgodilo se Je to že leta 1590. Takrat je kralj Henrik IV. oblega}! Pariz, a oblegancem je kmalu zmanjkalo municije. 'Začeli so zbirati po mestu odpadke železa in ž njimi napolnili svinčeno kroglo. To kroglo so najprej razgreli na ognju in jo potem izstrelili. Naučili so se kmalu razgreti, kroglo tako, da se je, izstreljena, razletela ravno takrat, ko je priletela med sovražnike.
Avtomobilska zveza Celje—Ljubljana je primorana zvišati vozne cene, ker so potrebščine za avtomobile izredno poskočile v ceni. Posebno so se zvišale cene za bencin in za gumi-kolesa, ker jo deloma vojna uprava okupirala zaloge, deloma ni dobiti surovin. Kljub zvišanju so vozne cene še vedno dosti nižje, kakor na vseh drugih avtomobilskih progah. — Nove cene, ki stopijo v veljavo dne 10. t. m., so razvidne na vseh postajah iz novih voznih redov.
Konkurz. Cez premoženje g. Franca Vaupotiča, trgovca in gostilničarja v St Ožbaltu ob Dravi, je proglašen konkurz. Konkurzni komisar je sodnijski predstojnik v Marenbergu, oskrbnik konkurzne mase pa notar dr. Stöoklinger.
*	Požar. Dne 29. oktobra je v Selnici ob Muri pogorela hiša posestnika Karola Kebrič,. Pogorelo je vse do tal, tudi živež je uničen. Rešili so le najpotrebnejše reči. Pri rešitvi živine in drugih vrednejših reči sta najbolj požrtvovalno nastopila soseda Smirmaul Anton in Ferdo Breznik. Zažgali so otroci.
*	Pameten ukrep. Češka občina Visnicke na Moravskem, v kateri so na krmilu sami katoliško-narodni Cehi, si je nabavila motor z domačim mlinom, na katerem bo smel vsak občan za nizko odškodnino zamleti svoje zrnje, Ker mlini v sedanjem času itak ne zmorejo vsega dela, je ta ukrep češke občine veliko važnosti, Premožne slovenske občine, posnemajte ! Posebno hvaležno delo je, ako se koruza zamelje na domačem mlinu.
*	Občinske volitve za čas vojske. Več županov povprašuje, ali se morejo za časa vojske vršiti občinske volitve. Župani alivolilci naj napravijo na glavarstvo vlogo, da se naj volitve tam, kjer so mogoče volilne priprave izdelane in je doba potekla, preložijo. Poudarja se naj, da manjka mnogo volilcev in je boljše, če se duhovi sedaj ne razburjajo.
*	Proti pozebi trt. Trte, ki so bile letos na zeleno cepljene, so zelo slabo dozorele. Radi tega je nujno potrebno, da se že pred zimo pogrobajo, ali pa se vsaj cepljeno mesto pred mrazom zakoplje v zemljo. Tudi mlade nasade suho cepljenih trt je treba že sedaj osipati s suho prstjo tako visoko, da je cepljeno mesto zakrito.
Vezuv zopet bruha. Vezuv je zopet začel bruhati gost dim in lavo. Strokovnjaki menijo, da ni nobene nevarnosti.
Pet dni skrit v dimniku. Na jugovzhodu Prze-mysla se dviga samotno dimnik neke razrušene opekarne v zrak. Poveljnik našega avstrijskega voja, bivši častnik, ki je moral odložiti šaržo, je bil 5 dni skriti na vrhu dimnika. Imel je seboj hleb kruha, salamo in vodo, ter je s svojega stališča opazoval rusko artilerijo ter telelonično poročal o svojih opazovanjih lastnim baterijam. Vsled tega je bilo mogoče Ruse vedno dobro obstreljavati in jih končno uničiti. Imenovan je bil zopet za nadporočnika.
*	V Gradcu je umrla v deželni bolnišnici na vnetju pljuč in nevarni vratni bolezni 501etna Ivana Weber iz Maribora. Rajna je bila rojena v župniji Sv. Rupert v Slov. gor. Svetila ji večna luč!
*	Umrla je v Gradcu Ana Kokol, notarjeva vdova, mati deželnosodnega svetnika Alberta Kokol v Mariboru. Rajna je bila stara 85 let.
*	St. Il| v Slov. gor. V. soboto, dne Sl, oktobra, je v Ceršaku umrl 771etni posestnik Jos. Gornik, p. d. Cepek. Rajni je bil zvest naš volilec. Svoje otroke je vzgojil v krščansko-narodnem duhu. „Slov, Gospodar“1 je bil v njegovi hiši že od nekdaj udomačen. Naj v miru počiva!
* Za avstrijski Kadeči križ fea darovali:	Padežnik in
HI as tee iz Zreč po 1 K, Petelànek in Jeričko 80 v, tretjeredniki pri Sv. Trojici v Slov., gor. 28.30 K, Tržan Am. 1 K, jOrg. Uršič v Staretintrgu 3 K, župnik Ciuha 1 K, Remar Roza nabrala
10.10	K, Golob Lucija 5 K, Bezjak Neža 2 K, kaplan Peršuh v Dolu nabral 145.70 K, St^terjeva hiša v Skorno 2 K, Gabler Kati v ■ Kolinu na Nemškem 7 K, — Skupaj 207.90 K.
*	Za kolesarie-vojake ; so darovali Zrečaui: župnik Kar-ba 5 K, Presker 5 K, Winter 4 K, Burian 3 K,1 Kračun 2 K, kaplan Plevnik 2 K, Uren 1 K, Orož 1 K, Lorger 1 K, Lamut 40 v, Neimenovan J,.40 K. -r Skupaj 25.;80 K.
Sv. Troiica v Slov. goricah. Malo dopisov pride od SV. Trojice v širni svet. Trojičane bi svet krivo sodil, ako bi mead, da se ne zanimajo za vse, kar se dogaja po širnem svetu dandanes. Da imajo Trojičanje odprto srce, odprite roke za trpeče, priča jasno lepi dar, ki so ga vrii župljani Sv. Trojice kljub š» drugim prispevkom odposlali na postajo Pragarsko prepomemD-neunu odboru za okrepčanje ranjencev, M imajo na postaji Pragarsko daljši odmor in so ranjenci prav potrebni okrepčila po dolgi vožnji. Bog bogato povrni dobrosrčnim Tiojičanom za bogati dar, ki so ga položili na aitar domovine. Naj sledi podrobnejši izkaz: Sv. Trojica trg: Janez Vogrin 11 jajec, Katarina R'etzek 1 K, Liza Vračko jajca in krompir, Prane Rauter 1 K, KoUmanitsch 20 v, Karl Motschnik 40 v, Genovefa Čirič 40 v, Janez Ferk krompir, Genovefa Zamola 2 K, Marija Kranjc krompir, Franc Šiško 40 v, Janez Barmelfler 1 K, Alojzija in Elizabeta Kocpek 1 K, H. Strniša 1 K, Neža Kos, krompir, jajca, 20 v, Anton Ješovnik krompir, Alojzij Pukšic 1 košaro jabolk, Neža Polič krompir, Ana Vogrinec 1 K, Jozeia Kraner 1 K, Magdalena Borko krompir, Jožef Klemenčič jabolka, Mihael Holobar 1 K in suhe slive, Jakob Kovačič 3 K, Šenekar A. 11 jajec, Jožefa Slanič 40 v, Ferdinand Golob, zavoj sladkorja, E. Savernigg 4 K, Junij Golob 40 v, Karl Kirbisch suhe sliva, 6 steklenic sliv, slaščice, HenrSjeta Berlic 1 K, dr. Bruno Weixl 6 K, Katarina Irgolič 60 v, Rojko 1 K, Zorman 22 v, Rud. Pon 1 K, Marija Golob krompir, ! Marija Horvat krompir, Terezija krompir, Marija Perko 1 K, Marija Dobaja 1 K, Helena Vogrinec 1 K, pogrebci zbrani pri sedmini Borovič 2.86 K, Marija Dobaja 2 K, Marija Kurnik krompir, Marija Posinger krompir, Neža Landergott jajca in suhe slive, Jera Fras 1 K, Ana Budja 1 K, Andrej Berlič krompir, Neža Robič jajca, Neža Rozman jabolka, Jožef Maurič 2 K, Cajlinger Jera suhe slive, Horvat Marija 1 K in krompir, Horvat Karl košaro krompirja, Jožefa Škof 1 K, Marija Golob krompir, Marila Horvat, krompir, Terezija Cauš sladkor, Jera Rotter 2 K, Terezija Babosek 1 K, Ferdin. Mlinarič 30 jajec, Matija Kramberger 1 K, 'družina Lukman zabela, slive in surovo maslo, Anton Zirngast 1 K, Matija Rojko 20 v, Julijana Ryzienski krompir, jajca, suhe slive, Marija Per-ša krompir, Marija Pučko krompir in jabolka, Marija Petek krompir, Antonija Zimič krompir, neimenovana 60 v, Iv. Škof 1 K, Marija Mlinarič, košaro jabolk in krompir, Vogrin Ana 1 K, Beloglavec Filomena 70 v, Rola Ivana 40 v. ‘Trg v denarju 53 K 98 v. Nabirali: Ivana Škof in Marija Mlinarič. — Zgornja Senarska, skupaj : košaro jabolk, več vreč krompirja, nekaj kg suhih sliv, nekaj jajec, tri posode maščobe ali zabele, v denarju 11 K 90 v. Nabirali ste: Terezija Rozman in Mafija Mlinarič. — Spodnja Selnarsk a, skupaj: mnogo krompirja, košaro jabolk, več kg suhih sliv, v ‘denarju 4 K 82 v. Nabirali ste: Terezija Križan in Marija Kocbek. — Občina Osek: pet košar krompirja, dve vreči in dve košari jabolk, 5 zavitkov moke, kolač zabele ah maščobe, več kg suhega sadja, nekaj fižola in orehov, v denarju 17 K 70 v. Jak. Mulec 1 vrečo krompirja, Elizabeta Čuček pol vreče krompirja. Pobirali ste. Ferlan Amalija in Kaučič Alojzija. —, Gornji Porčrič: 7 vreč krompirja, 1 vreča jatìolk), 1 košara jaboflk, nekaj suhega sadja in jajec, več kg. fižola, v denarju 12 K 40 v. Nabiraliso: Mihael Lampi, Lenart Tomažič in Ludwig Kossar. — Spodnji Por čič: 2 vreči krompirja, 1 lonec masti, nekaj kg moke, nekaj kg suhih sliv, eno košara jabolk, nekaj jajec, v denarju 17 K 30 v. Nabirali Efte) Antonija Vogrin in Terezija Rozman. — Občina Verja ne: pet vreč krompirja, košaro jabolk, več kg moke, 2 kg. zabele, nekaj kg suhih sliv, nekaj kg fižola, nekaj jajec, en pajmt čaja, v denarju 14 K 40 v. Nabirali ste: Markrab Barbara in Kos Ivana.
*	Št. H j pod Turjakom. Bralnemu društvu s& darovali za novo knjižnico sledeči dobrotniki in dobrotnice : č. g. župnik P. Rath 2 K, Blaž Tovšak 1 E, Ivan Tovšak 1 K, Franc Planišec 1 K, Valentin Urbanci 1 K» Franc Potočnik 1 K, Ivan Tamše
1.10	K, Hribernik 50 v. Karl Gašper 50 v. Šimen Buč 50 vin.,
Marija Buč 40 v, Anton Šmon 40 v, Antton iŠirnik 40 v, Luka Krenkar 20 v, Franc Urbanci 20 v, Rečnik Franc 20 v, Fink Maks 20 v, Marija Kocjan 20 v, Berta Urbanci 10 V in mladenke Franc Potočnikove 82 v. Vsem darovalcem in darovalkam: Bog povrni!	-
Zadnja poročila, došla v petek, 6. nov.
Borba z Rasi v Galiciji.
I	Dunaj, 5. novembra.
Avstrijski generalni Stab uradno razglaša:
Tudi včeraj (dne 4, novembra) se je gibanje naših čet na severnem bojišču vršilo po sklenjenem načrtu. Sovražnik našega gibanja ni motil.
Na južni strani izliva reke Wislok (zahoetno-gališka reka;, ki se izliva severo-zahodno od Jaroslava v reko San), so vrgle naše čete sovražnika, ki se je utaboril že na zahodnem bregu reke San, iz vseh njegofvih postojank. Ujeli smo čez 1000 Rusov, ter uplenili več strojnih pušk.
Tudi v dolini reke Stryj (južno od Lvova! se sovražnik ni mogel več zoperstavljati našim napar dom. Na temi prostioru smo ujeli 500 Rusov.; V naše ro]de je padlo tudi več strojnih pušk in drugega vojnega gradiva.
Francosko brodovje v Adriji.
Italijanski parnik „Gitta di Bari“ je srečal ob albanski obali francosko križarko, ki ga je ustavila. Po večurnih; pogajanjih se mu je dovolilo odpluti. Na to je p'arnik srečaj veliko, proti jugu vozečo francosko brodovje, ki je očividno zapuščalo Adrijo.
Uradno poročilo o uspehih nemških armad.
Berolin, 5* novembra.
Iz (velikega vojnega stan« z dne 0. novembra se poroča:
Včeraj dne 4. novembra so napravile belgijske čete, pomnožene z angleškimi in francoskimi četami, močan izpad iz Nieuportlaj in sicer med morjem in poplavljenim ozemljem. Izpad je bil odbit.
Pri Tpresu in južno-zahodno od Lille, južno od Bierry-au-Bac; v gorovju Argonnon, kakor tudi X Vogezah, naprodujo prodiranje nemških čet.
Na izhodnem bojišču se ni pripetilo nič Važnejšega.
i:	Srditi boji za morsko obal.
Rim, 4. novembra,.
Vojni poročevalec opisuje v listu „'Mattino“ veliko železniško nesrečo, ki se je pripetila pri Mar-qjsu in katera je zahtevala 50 mož mrtvih in 110 mož ranjenih. Vsled te nezgode je ta najvažnejša severna francoska železniška proga za delj časa odtegnjena prometu. Artilerija je brez streliva. Cete se ne menjajo. V vrstah belgijskih vojakov, vlada pobitost vsled velikanskih izgub, ki znašajo Čez 63% vsega vojaštva. Vse belgijsko vojiaštvo je vsled dolgotrajnih bojev zelo izmučeno.
Nato opisuje poročevalec Searfoglio boj nemške artilerije proti angleškim vojnim ladjam, ki so oddale le samo en sam strel na nemške postojanke, ko je bila hipoma angleška vojnla ladja v plamenu in se je slišal grozen pok, nakar so vse angleške vojne ladje takoj odplule na morje.
Poročevalec slika nadalje bengalske jezdece, ki so oboroženi s sulicami, Na obrazih teh divjakov, se bere poželjenje do prelivanja krvi'- Ti ljudje nimajo skoro nič človeških nazorov, kajti ugajajo jim samo poboji in ponočni napadi. Tudi ne poznajo nobenega usmiljenja, pomore vse, katr jim pride pod roke.
Angleži obstreljujejo Akabo.
Carigrad, 3. novembra.
Uradni razglas turškega glavnega stana z dne
3.	novembra pravi:
Angleško brodovje je dne 1. novembra bombar, diralo Akabo na egiptovski meji, nakar so Angleži poskusili izkrcati čete. Ko pa so padli 4 angleški vojaki, so se čete jadrno povrnile na svoje ladje. Dasi so Angleži izstrelili več tisoč artilerijskih krogel* vendar je bil na turški strani ubit samo 1 orožnik.
Akaba je turško pristaniško mesto ob severnem koncu morskega zaliva Akaba, ki je po Sinajskem polotoku ločen od Sueškega prekopa. Mesto ima zelo močno trdnjavo. Prebivalcev štjeje 'Akaba 12,000. Iž mesta Akaba vodi pot za karavane (skupine potnikov ali trgovcev) skozi puščavo Tih proti Sueškemu prekopu.
Sultan generalissimus.
Iz Carigrada se poroča, da je generalissimus turške armade sultan sam, njegov izvršujoč pomočnik pa vojni minister Enver-paša.
Ranjeni in padli.
Pešpolk štev. 87:
Antolovic Marko, pešec, .ranjen; Babič Jožef, pešec, ranjen; Černač Jurij, pešec, ranjen; Fojnko Anton, pešec, ranjen; Fornasier Jožef, častniški sluga, ranjen; Funds Franc, pešec-, ranjen; Giadresko Gregor, pešec, ranjen; Jaušovec Ant,, fraj-tar, ranjen; Kotnik Avgust, pešec, ranjen; i Lapan Mihael, pešec, ranjen; Lebič Ivan, pešec, ranjen; Aüzner Jožef, pešec, ranjen; Kos Franc, pešec, bolan; Leskošek Marko, pešec, bolan; Mernik Anton, pešec, ranjen; Škerget Franc, korporal, ranjen; Burianek Karol, poročnik, bolan; Watzek Karol, major, ranjen'; Demi Vincenc,, pešec, ranjen; Godi Franc, pešec, ranjen; Egl-seer Karol, nadporočnik, ranjen; Jensinek Jožef, pešec, bolan; Kojc Janez, frajtar, ranjen; Bogina Simon, rezervist, ranjen; Bukovnik Alojzij, pešec, ranjen; Hofer Eduard, četovodja, ranjen; Kukanya Anton, pešec, ranjen; Pilih Eduard, pešec, ranjen; Prelsnik Jurij, pešec, ranjen; Reich Anton, frajtar, ranjen; Sepetove Anton, častniški sluga, bolan; Vasnyak Franc, korporal, ranjen; Bogovič Pavel, poročnik, ranjen; Braun Oto, kadet, ranjen; Kocjan Rudolf, stotnik, ranjen; Mang Engelbert, Toročnik, ranjen; Nardin Nikolaj, pešec, ranjen; Oportona Andrej, pešec, ranjen; Planinšek Rok, pešec, ranjen ; Pregl Fran* pešec, ranjen; R'agovnik Anton, korporal, ranjen; Sumež Rok, pešec, ranjen; Svenšek Jernej,, pešec, ranjen; Toplak Rudolf, pešec, ranjen; Trusanič Franc, pešec, ranjen; Valuh Jernej* pešec, ranjen;, Dellabernardma Julij, pešec, ranjen; Fridauer Franc, pešec, ranjen; Gingovac Janez, pešec, bolan; Godler Janez, pešec, ranjen; Golub Alojzij, pešec, ranjen; Zniderič M., pešec, ranjen; Kos Franc, pešec, ranjen; Koti. Alojzij, korporal* ranjen; Kovačič Tomaž, pešec, ranjen; Kovaču Ivan, pešec, ranjen; Krajnc Jožef, frajtar, ranjen; Lenardon Jožef, pešec, ranjen; Noviček Martin, (frajtar, ranjen; Nunčič Andrej, pešec* ranjen ; Oberski Janez, korporal, ranjen; Pok Jožef, frajtar, bolan; Polovič Anton,, pešec, ranjen; Puklavec Tomaž, pešec, ranjen; Reich Ignacij, pešec, ranjen; Ritonja Franc, pešec, ranjen; Rojko Feliks, pešec, ranjen; Sagadin Àntal, pešec, ranjeni Schuran Andrej, pešec, ranjen; Sepec Vinko, rezervist, bolan j Beilina Janez, pešec, ranjen;/ "BirkiČ Feliks, korporal, ranjeni Teišek Jožef, pešec, ranjen; Žmauc Peter, pešec, ranjen; Fer* stenjak Lovro, pešec, ranjen; Plesnik Janez, pešec, ranjen; Robič ‘Štefan; Seifried Avgust, pešec, ranjen; Skvarč Jožef, pešec, ranjen; Sraboč (Martin, rezervist, ranjen; Stropnik Franc, pešec, ranjen; Voith Mano, enoletni prostovoljec, bolan; Z ib ret Janez, pešec, bolan; Žnidar Blaž, pešec, ranjen; Vauda Franc, pešec, ranjen; 1 Verdev Jernej, pešec, ranjen; Zavec Jurij, pešec, ranjen; Žinkovič Jakob, pešec, ranj-n; Zorko Jožef, pešec* ranjen; Jonas Jožef, nadporočnik, ranjen; Blaue Armin, pešec, ranjen: Bračko Franc, korporal, bolan:	Deutschim*ann Avgust,
pešec, ranjen; (Feguš Leopold, pešec, ranjen; Korošec Janez, rezervist, ranjen; Korošec Martin, pešec, iranjen; Košiši Miha, pešec, ranjen; Sagadin Jožef, pešec, ranjen; Mild Janez, pešec, ranjen; Orešnik Anton, pešec, ranjen; Otorepec Jožef, pešec, ranjen; Pauiič Jernej, rezervist, ranjen; Pinter Franc, rezervist, ranjen: Pirc IDanez, pešec, ranjen; Pobec Jožef, pešec, bolan; Pouderk Franc, pešec, ranjen; Precgo Franc, pešec, ranjen; L. Prodnik, pešec, ranjen; Pučko Alojzij, ;pešeqv ranjen; Ratej E., pešec, ranjen; Repič Janez, rezervist, ranjen; Šantl Budali, pe-šec, bolan; Skerlec Jakob, pešec, ranjen; Škrabi Franc, pešec, ranjen;- Sodin Anton, pešec, ranjen; Hoegel Ernest, stotnik.
ranjen; Strašek Alojzij, pešec, ranjen; ŠtrikL Janez, pešec, ranjen; Tominšek Franc, pešec, ranjen; Vidovič Janez, pešec, ranjen; Valant Janez, pešec, ranjen.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Grubič Jožef, frajtar, ranjen; Podmonik Gašpar, korporal, ranjen; | Bauman Vinko, pešec, ranjen; Cuk Henrik, enoletni prostovoljec, ranjen; Cvetko Vinko, pešec, ranjen; Cafvta/Blaž, pešec, ranjen; Gavis Janez, pešec, ranjen; Jelen Anton, pešec, ranjen; Jereb Franc, korporal, ranjen; Jilih Anton, pešec, ranjen; Kleindienst Anton, pešec, ranjen; Koline Alojzij, pešec, ranjen; Kojetnik Janez, pešec, ranjen; Kopič Janez, pešec, ranjen; Kristan Franc, frajtar, ranjen; Masser Franc, pešec, ranjen; Mernik Martin, pešec, ranjen; Ogorek Franc, rezervist, ranjen; Pesek Karol, pešec, ranjen; Pirnat Franc,, pešec, ranjen; Predikaka Franc, pešec, ranjen; Razboršek Jožef, pešec, ranjen; Štefanec Anton, pešec, ranjen; Tapolovec Franc, pešec, ranjen; Walter Janez, pešec, ranjen; Brataniö Janez, Četovod-ja, ranjen; Brnčič Matija, pešec, ranjen; Čuvan Maks, pešec, ranjen; Dolinger Vincenc, pešec, ranjen; Hanželič Franc, pešec, ranjen; Horvat Franc, pešec, ranjen; Zumbar Št., frajtar, ranjen; Zussanek Janez, pešec, ranjen; Knapič Štefan, pešec, ranjen; Kocjan Andrej, pešec, ranjen; Podovnik Matija, pešec, ranjen; Ponsclmig Ernest, pešec, ranjen; Selevšek Rudolf, če-tovodja, ranjen; Šetinic Gregor, narednik, ranjen; Slemenik A., delovodja, ranjen; Strametz Roman, pešec, ranjen; Zaharias Janez, korporal, ranjen; Žaucar Konrad, pešec, ranjen; Sere Martin, korporaj,, ranjen.
Fritz Gustav, nadporočnik, ranjen; Schur Jurij, praporščak, ranjen; Capič Janez, rezervist, ranjen; Golob Matija, pešec, ranjen; Jerman Jbžef, pešec, ranjen; Kaluža Ljudovik; pešec, ranjen; Kerslin Janez, pešec, ranjen; Supanc Ivan, pešec, ranjen; Majcen Franc, pešec, ranjen; Pangerl Franc, pešec, ranjen; Robek Mihael, pešec, ranjen; Sabjalski Mihael, pešec, ranjen; Soddn Anton, pešec, ranjen.
Mrtvi: častniki: Hoegel Ernest, stotnik; Hutter Tomaž, kadet; Nič Ernest, praporščak; Szillay Henrik, poročnik. -Na bojišču padlo moštvo: Absenger Tomaž, pešec; Blazine Mihael, pešec; Brand Karol, Cernčič Joždf, Cetin Jožef, Chermaz Peter, Cizerl Tomaž, Dolšak Bernhard, Drča Peter, Fras Peter, Gojz-'nikar Matija, Golob Simon, Gosak Franc, Grašič Franc, Grivec Janez, Habjanič Martin, Holc Vinko, Horjak Mihael, Horvatič Jernej, Huber Alojzij, Javornik Viktor, Jazbec Janez, Ljudovik Kager, Kisling Janez, Klenovšek Leopold, Klepej Franc, Kokol Janez, Kolar Franc, Kompolšek Martin, Končan Matija, Koren Jakob, Kos J., Kovačič Anton, Koval Valentin, Kozmus Jožef, Kristl Jožef, Krivec Janez, Länzl Peter, Lončarič Franc, Matko Blaž, Mlaker Jakob, Mlaker Martin, Muha Janez, Mühlbacher Alojzij, Munda Jožef, Naprelt II Franc, Novak Franc, Ogrinc Jožef, Ojstruh Pavel, Orthaber R'oman, Permoser Ferdo, Pesek Lovro, Petan Anton.
Pešpolk štev. 47:
Blažič Blaž, frajtar, ranjen;; Gričnik Ferdinand, pešec, ranjen; Hirz Pavel, frajtar, bolan; Hubman Franc, pešec, mrtev; Kohne Janez, rezervist, ranjen; Krois Ferdo, rezervist, ranjen; Lang Janez, rezervist, bolan;, Laneker Ignac, rezervist, ranjen; Lek Janez, pešec, ranjen; Maler Franc, rezervist, bolan; Mandl Rüdolf, pešec, ranjen; Pausati Jožef, pešec, ranjen; Platzer Anton, pešec, ranjen; Potere Franc, pešec, ranjen; Fr. Rudolf, pešec, ranjen; Schlögl Franc, pešec, bolan; Pavlik Jaroslav, kadet, bolan; Janič Jožef, jfrajtar, ranjen; Kraus Alojzij, frajtar, bolan; Marsik Karol» korporal, ranjen; Tannler A., korporal, bolan; Weber Avgust,, pešec, mrtev; Hauptmann Dominik, pešec, ranjen; Maller Alojzij, pešec, ranjen; Matasovich Gašpar, pešec, bolan; Ohner Karol, frajtar, ranjen; Augustin Franc, frajtar, ranjen; Dengg Karol, ' pešec, ranjen; Fasmon Jakob, pešec, ranjen; Fischer Janez, četovodja, ranjen; Karol Fraidl, pešec, ranjen ; Greiner Anton, rezervist, ranjen; Gumi-kar Karol, pešec, ranjen; Haas' Alojzij, (pešec, ranjen; Haring Jbžef, pešec, ranjen; Krainer Janez, pešec, ranjen; Lederer J., pešec, ranjen; Mnhovnik Franc, pešec, ranjen; Peutler Anton, pešec, ranjen; Pisi Franc, pešec, ranjen; Pongratz Ignacij, pešec, ranjen; Proner Franc, korporal, ranjen; Šalamun Janez, pešec, ranjen; Saletnik Viktorin, pešec, ranjen; Simperl Fnae-rik, korporal, ranjen; Stangl Franc, korporal, ranjen; Stekar Janez, pešec, ranjen; Valentin Edvard, pešec, bolan; Mallasz Ernest, stotnik, ranjen; Zindersieh Oskar, poročnik, bolan; M. Čuček, pešec, bolan ; Dobrošek Šteian, pešec, ranjen ; Egger Ignacij, pešec, bolan; Emradt Alojzij, pešec, ranjen; Fischi Anton, pešec, ranjen; Frühwart Prane, pešec, bolan; Hiebaum Jožef, pešec, bolan; Kirbiš Janez, pešec, bolan; Köldorfer Alojzij, frajtar, ranjen; Kumer Franc, četovodja, ranjen; Namestnik F., pešec, ranjen; Paliaga Dominik, pešec, ranjen; Peyer Jožef, korporal, bolan; Reinisch Janez, pešec, ranjen; Repnik Franc, pešec, ranjen; Rup Ferdo, pešec, ranjen; Schmitzer Franc, narednik, ranjen; Bucher Franc, pešec, ranjen; Pfeiler Jožef, pešec, ranjen; Pristovnik Alojzij, pešec» ranjen; Puglič Jakob, pe-šec, ranjen; Rasier Jožef, pešec, ranjen; Reiner Rupert frajtar, ranjen; Roseluc Janez, pešec, ranjen; Sacke Avgust, pešec, ranjen; Schellauf Alojzij, pešec, ranjen; Širgi Jožef, pešec, ranjen; Schlauss Alojzij, pešec, ranjen; Schmid Franc, rezervist, ranjjen; Schriebel Anton, pešec, ranjen; Stehring Rupert, pešec, ranjen; Stoiser Karol, pešec, ranjen;, Sundel Rupert, pešec, bolan; Strohmaier Ferdo, frajtar, ranjen; Sumer Janez, korporal, ranjen ; Begovič Pavel, poročnik, ranjen ; Braun Oton, nez, pešec, ranjen; Černe Mihael, pešec, ranjen; Trebi Alojzij, pešec, ranjen; 'Trümer Jožef, pešec, ranjen; Wagner Alojzij, pešec, ranjen; Wajch Janez, pešec, ranjen; Wischler Ferdo, pešec, ranjen; Wuntiš Alojzij, pešec, ran/jen; Zujal Janez, pešec, ranjen; Absenger Franc, frajtar, ranjen; Eiert Andrej, korporal, ranjen; Haring Jožef, rezervist, ranjen; Hubman Hubert, pešec, ranjen; Kmetič Jožef, pešec, ranjen; Kniely Janez, korporal, ranjen; Konrad Ljudovik, pešec, ranjen; Kovald Jožef, pešec, ranjen; Lesnik Jožef, pešec, ranjen; Löfler Jožef, pešec, bolan; Mandel Franc, frajtar, bolan; Parti Franc, pešec, bolan; Pfistler Anton, pešec, ranjen; Piettner Franc, pešec, ranjen; Platzer Anton, pešec, ranjen; Podgoršek Viktor, frajtar, bolan; Pukl Anton, pešec, ranjen; Rasman Jožef, rezervist, ranjen; Riedl Janez, pešec, ranjen; Rogan Franc, pešec, ranjen; Rojs Franc, pešec, ranjen; Rosman Franc, pešec, ranjen; Šala-ih^on. Janez, rezervist, ranjen; Schleifer Otmar, pešec, ranjen; Šmurik Mirko, rezervist, ranjen; 1 Sirk Andrej, rezervist, ranjen ; Vukovič Ervin, korporal, bolan.
Opomba: Uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti za resničnost izkazov o padlih in ranjenih. Mi smo te podatke posneli po različnih virih, ki pa mnogokrat niso popolnoma zanesljivi. Posebno glede imen se pride v teh izkazih mnogokrat na sled velikim pogreškom. — Da zamoremo naše izkaze o padlih, ranjenih in ujetih izpopolniti, prosimo, da se nam poroča, če ima kdo kake zasebne podatke. — Kdor želi imeti natančna obvestila o padlih in ranjenih, naj si naroči uradne Izkaze v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Direktorij za lavantinsko škofijo od 8. do 15. novembra, f |
9.	Fer. 2. Dedicai. Archibasil ss. Salvatoris dnpl. II. el c. a. oia ut ppr. le. 9. L. et com. S. Theodori M. in L. (et hor Ps. de Dom. rei ppr.) et M. Terribilis (de Simpl, in M. priv. tani) Gl. Cr. (m Seer. omit, pa-renth.) — In 2. Vesp (ppr. le.) com. seq. Compì, de Dom.
Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine
Celje :: Narodni dom
lastno ceno.
10.	Fer. 3. S. Andrea« Aveil. C. dnpl. c. a. Invit. et
Hymn,	d® Coi.; An?. Ps	et V. de Fer. L.	1.	N. com.
RR. de	Dom. praec. rei.	nt ppr.	ie. 9. L.	et	C'-m. Ss.
Triphoais etc Mm. in L. (et Hor. oia de Fer. a cap-de Coi. Or. ppr.) et M. Os. iasti (l. Sc) Gl. Or. ppr. Ves s. (Ant. et Ps. de Fer.) a cap. de seq. ppr. le. cem. praee. ac. S. Mennae M. (Or.: Praesia . . . nt qui.
11.	Fer. 4.	S. Martini Ep C. dapl.	c. a. LI.	1.	N. eum.
RR. de	Ser. oce. rei. ut	beri et	ppr. le. not.	9. L. et
corn. S Mennae in L. (Ant. ppr. Ps. de Dom. Ad Hor. ant oia de Fer. a cap. ppr. le.) et M. Gl. — In 2. Vesp. ppr. le. com. seq.
12.	Fer. 5. S. Martini Pp. M. sem. c. r. Ll 1. N. cum. RR de Ser. - ce. rei. ut Fer. 3. praec. et ppr. le. not. etm. ad L. (Suffr.) et Hor. (ad Prim. Praec. 1. lc.) 8. R : Dne praevenisti In M. Gl. 2. Or. ad lib. — Vesp. (Ant. et Ps. de Fer.) a Cap. da seq (Or. ppr. com. praec. et Suffr. Ad Compì. Prec.
13.	Fer. 6. Didaei C. sem. c a. oia nt heri et ppr. lo. not. etm. ad L. et Hor. In M. Instus Gl. 2. Or. A enneds. 3 ad lib. Vc3p. de seq. com. praec.
14.	Sabb. S Iosaphat. Ep. M. dnpl. c. r. oia nt Fer. 3. praec. et ppr. lc not. etm. ad L. et Hor. In M. Gl. — Vesp. de seq. Dom. (oia de Sabb. et ppr. lc.) com. praec. et S. Gertrudis V. (h. a. simpl.)
J5.	4« Dom. 24. p. Pent. (6. quae superf. p. Epiph.) et
4.	Nov. De ea, sem. c vir. Off nt in Pslt. et Dom. praec. ae ppr. 1c not com. S Gertrađis V. in L. et
M.	Appi. p. pop. Gl. Cr. — In 2. Vesp. Dom. (in Pslt. et ppr. Je) com. S. Gertradis V. Campi, de Dom.
Pozor Pozor
Najnovejši ter najcenejli aparati za kuhanje s špiritom. Patentovani z varstveno znamko „J W* Mala poraba špirita, eksplozije in popravila popolnoma izključno. Išejo se preprodajalci.
J.Vajda Ljubljana
Sv. Petra oesta 43/20
JOŽEF IEIREP
tesarski aajstei is starkes! ped j e feci k Maribor, Mozartatr.lt. 69
»e priporoča posestnikom in zavodom za prevzetje vaeh popravil in novih stavo v mestu in na deželi po naj-nižji ceni. Delo izvrši» 83 točno in solidno.
Velika zaloga ur, drapoa-nodi, srebrnine in optičnih stvari po vsaki cen!.
Tedi na obroke 1 Kostrov, ceniki zastonj. Gramofone od20-200 K.
Niklasta remo at.-ura K 8-50 Pristna srebrna ura K 7'— Original omega ura K 24’— Kuhinjska ura	K	10'—
Budilka, niklasta K 3'— Poročni pretani K 2-— Srebrne verižice K 2-— Večletna jamstva,
Nasi. Dietšnger
liiesd. Fetirenbaoh
urar in očalar Maribor, Gosposka eiioa 28
Kupujem zlatnino in srebro.
Effigi	razpošilja na vse strani
trgovina s pohištvom
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja in najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K IGO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kuhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnica, jedilnice, gosposke sobs in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega is iz paiisandrovega lesa v bogati izberi po zelo aizkih cenah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo is železa, medenice in tapeciranega pohištva.
Slobodan nakup.	Slobodna na ogled.
POZOR !	POZOR !
Nainoveiše poročilo:
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zeio težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obieko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič Maribor,
GOSOOSka ulica S« da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor poprej e Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj.
Trgovina s špecerijo in Z deželnimi pridelki : Celie, Narodni dom.
Franc Kolenc
Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Vedno sveže špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
ie, kupi
pri staroznani domači zanesljivi trgovini no samo po oenl ampak tudi prav dobrot
Sukneno blago (Itofi za molke in dečke.)
Nevomodno volno za ženske in dekleta,
Nijnovejše periino blago za obleke in bluze,
Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače,
B agO za postelje in rjuhe, brez šiva in matrace,
Srajce izgotovljene vseh velikosti za molke in ženske, Predpasnikov velika Izbir, za prati in iz črnega atlasa,
Zmiraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej polijem na zahtevanje
Mr ZASTONJ -UH
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev Jna razpolago.
K. WorscHe Maribor
Gaspaska iti. D. (Herreng; Dl
Znano da se
Uns trovani ceniki brezplačno !
ČEVLJE
za moške ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne in galošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpošilja po najnižjih cenah veletrgovina
R.StermeckivGeljušL301
_ Pišite po cenik.
Obleke
iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izdeluje točno in solidno po najnlfjlti cenah
Jakob Vezjak
krojaški mojster
v Miribopu
Grajski trg, v gradu
Imam tudi bogato zalege Izgotovljenih oblek.

Weckove zs vlctthsvaitie =i==
sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričurjejo mnogobrojna najviša odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov!
Weckove steklenice Ima v zaleg!
Franc Sirupi CsM®
.....  idilli niii<iiirnniiiiiii m wmiii mi inanmmni»   r r n TiirrrB(iiniimiMwriiirwwirirnTnr'T"T , mT ia m ijrrTiiiiiiiTirriiraiMii in ih iiiianf i hTITiT’i ’i——--
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju |
rogislroviisa ssdrupa z neem. zavezo
Najugodnejši wir sa nakug ialskih = predmetov za trsowe In loie =
kakor raznovrstni pisemski, konceptni in strojepisemski papir, sviti čaike, peresa, peresnike, kamenčke, tablice, radirke, črnilo, šolsk-torbice, barve, barvane svinčnike, kreda, gobice itd. se dobivajo mjcenejše v velikanski izberi pri tvrdki
Goričar & Les§t©wš@l« €üü
Lastna zsdoga šolsk h zvezkov, risank in risalnih skladov in šolskih tisk o in — Ilustrirani cenik bre plačno n?» razpolago.
Ure! Ure!
V veliki izbiri in po nizkih ceneh.
Srebrne nre za fante od 7 K Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3 60 danuke nre od 26 E
Za vsako uro se jamči!
Precizijske nre, Schafhausen, Zenith, Omega, Sterne,
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Prai?i° Bureš Maribor
w*r, zUtomer in očalar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi urar oil glav. kolodvora.
Absolutno
zajamčeno
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Velika izber
0
I
®
»e
g
fc
Gralka ulica Stav. 21,
Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
Solidna in tošna postrežba
pletenin
m
lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice. vrtno pohištvo pohištvo za verande, naslonjači i. t d. po najnižjih cenah, istotako Brenabor vezave. Popravila izvršujem točno in zelo poceni
Izdelovaielj pletenin
A. Wesjak, Maribor „Pri železnici'*
Glavni trg. vogal Stolne nlice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, manufakturnog* in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako zniian& cenah-gg
Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru
, januarja in X. j nitja vsakega lete^Btr^ilne knjižice se »prejemajo kot gotov denar, «e dm bi »e «jth Zrn nalaganje po polti so poitne krmilne položnico (97.078) na rupe lago. Rentni davek plažo posojilnica sama.
navada« po 4‘/,7*, proti trimesečni odpovedi po 4*/4*/e>

Dnonlilü so H nialn le flan®* deer: “ vknjižbo proti papilarni varnosti po S’/«*/«* vknjižbo sploh pc B1/,0/« M Jr UoUJlld 9* UdJaJU B*/«*/» *» na osebni kredit pe 0'/«. Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri prevzame posojilnica v svoje last proti povrnitvi gotovih statikov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Proinje za vknjižbe dela posojihaioa brezplačno,
1	«o vsako nodo in četrtek od B. do 13. ore dopoldne to vsako soboto od 8. do 13. ure dopoldne izvsemfc praznike. V uradnih
uraane ure in izpi^aje den«.
PnijlRtllla SO Hnl/lffl in ProiN* prejemaj« vsak delavnik od š. do 12. nre dopoldne in od 2. do 6. nre popoldne. rujdMUld »e utaja JU	pp* Posojilnica ima tudi na razpolago domače hramlln« nabiralnika.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Obrestuje hranilne vloee no
4VL
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
Daie posolilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike, -
¥ lastni hiši (Hotel »Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9, i. nadstr.
Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva—Trgovsbo-obrtna kreditna zadruga v Celju
sprejema vloge na knji* žice od vsakega in jih obrestule po
41°
o
♦
o tvar ja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.