URADNI LIST številka 10 Ljubljana, petek 9. aprila 1976 Cena 23 dinarjev Leto XXXI 380. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične .epublike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976 Razglaša se zakon o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 31. marca 1976 in na seji Zbora občin dne 31. marca 1976. Št. P 0100-105/76 Ljubljana, dne 31. marca 1976. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976 1. člen Republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (v nadaljnjem besedilu: davek) se v letu 1976 obračunava in plačuje po stopnjah, ki so določene s tem zakonom, ob upoštevanju odbitih postavk in olajšav, ki so določene z zakonom o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73, 37/73, 13/74 in 29/75) in s tem zakonom. 2. člen Davek se plačuje ,po stopnji. 5,5 "/o. 3. člen I Pri Ugotavljanju davčne osnove se kot oditna postavka upoštevajo bruto osebni dohodki na pogojno nekvalificiranega delavca v višini 3.120 dinarjev mesečno za polni delovni čas, za rudnike, ki izplačujejo jamski dodatek, pa v višini 3.420 dinarjev mesečno za polni delovni čas. I Število pogojno nekvalificiranih delavcev in drugi elementi za ugotovitev osebnih dohodkov iz prejšnjega odstavka se določijo nn nodlard metndnlogile. ki io nredpiše republiški sekretar za delo v soglasju z re-nubliškim sekretarjem za finance. 4. člen- Zakonske obveznosti se upoštevajo kot odbitna postavka v višini, ki je določenn 7 zakonom oziroma z odlokom skunščine družbenopolitične skupnosti o uvedbi obveznosti. Zakonske obveznosti, katerih višina ni določena z aktom iz prejšnjega odstavka, se upoštevajo kot odbitna postavka v naslednji višini: 1. prispevki iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti, predvidenih v tej točki, v višini, določeni z družbenim dogovorom, samoupravnim sporazumom oziroma š sklepom skupščine samoupravne interesne skupnosti, in sicer: a) samoupravnih interesnih skupnosti s področja gospodarstva: — območnih vodnih skupnosti, — samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo; b) samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti: — Izobraževalne skupnosti Slovenije in posebnih izobraževalnih skupnosti, — Raziskovalne skupnosti Slovenije in področnih raziskovalnih skupnosti, — Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni in za zavarovalno delo s povečanjem, — Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (posebni prispevek), — zdravstvenih skupnosti za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. — skupnosti za zaposlovanje, — skupnosti starostnega zavarovanja kmetov za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov. 2. prispevek za stanovanjsko graditev (zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj — Uradni list SRS. št. 5/72. 54/72 in 24/73) v obračunani višini — vendar največ 9%>. 5. člen Članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim, katerih članstvo je po zakonu obvezno, se upoštevajo kot odbitna postavka v višini oziroma po stopnji, ki jo določi pristojni organ gospodarske zbornice oziroma skupnosti za leto 1976. 6. člen Izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov, razen osebnih dohodkov, se upoštevajo kot odbitna postavka v obračunani višini, vendar največ do višine, določene s sindikalno listo oziroma z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka v letu 1976, in siedr- — dnevnice za potovanja v državi, — dnevnice za potovanje v tujino, — povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene, — povračilo zaradi zvišanih stroškov za ločeno življenje. — nadomestilo za večje materialne stroške, ki jih ima rininvor rn*vl Mvaniem in delom na delovišču ZU- * tat/) uj vVVO naj stalnega bivališča (terenski dodatek in znižana dnevnica). V celoti se kot odbitna postavka upoštevajo nagrade učencev v poklicnem izobraževanju, nagrade za delo študentoV'in učencev srednjih strokovnih šol na praksi, nagrade tujim študentom, štipendije in krediti študentom in učencem srednjih šol, vključno s sredstvi, ki se združujejo za štipendije po samoupravnih sporazumih, plače tujim delavcem na podlagi mednarodnih sporazumov o menjavi in razlike med osebnimi dohodki v državi in tujini za delavce, zaposlene v tu-jini. „ 7. člen Sredstva, za skupno porabo delavcev za regres za letni dopustne upoštevajo kot odbitna postavka v višini dejansko izplačanega zneska, vendar največ v višini, določeni s sindikalno listo oziroma družbenim dogovorom o razporejanju dohodka v letu 1976. sko nezadostno razvite (Uradni list SFRJ, št. 33/71 in 60/75); — od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v razvoj surovinske industrije; — od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v proizvodne zmogljivosti v državah v razvoju. Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za naložbe po prejšnjem odstavku, predpiše Izvršni svet Skupr ščine SR Slovenije po predhodnem posvetu z Gospodarsko zbornico Slovenije. 10. člen Davčnim zavezancem — izvoznikom, ki z izvozom olaga domače proizvodnje in storitev ustvarjajo devizni priliv, se davčna osnova zmanjša za odstotni delež, ki ustreza razmerju med dinarsko vrednostjo vsega izvoza blaga in storitev, povečano za izvozno stimulacijo, in celotnim dohodkom davčnega zavezanca. 8. člen Davek se ne obračunava in ne plačuje od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec: 1/ vložil v izgradnjo čistilnih naprav za vodo in zrak, 2. namenil za financiranje programa splošnega ljudskega odpora, 3. vložil v razvoj kmetijstva, v., 4. vložil v opremo, ki se uporablja za raziskovalno Vi i -V MniJtUj delo, L-JdCvi mtjI- vložil v zavarovanje družbenega premoženja v . smislu načel o družbeni samozaščiti, ' i l^U.vV)VM(.fa*i.c (j. združil za financiranje krajevnih skupnosti, I 7. vložil v predelavo odpadkov za pridobivanje uuUu i4> , sun$ln' „ ,, Podrobnejše določbe o tem. kaj se šteje za čistil- LvUdVv >- ne naprave za vodo In zrak po 1. točki prejšnjega od-tli stavka, predpiše za varstvo okolja pristojni republiški d uimj iL upravni organ. j/e podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za vlaga- ^ V d/jti, nja v razvoj kmetijstva po 3. točki prvega odstavka tega člena; kaj se šteje za opremo, ki .se uporablja za raziskovalno delp po 4. točki prvega odstavim tega člena in kaj se šteje za vlaganja v predelave odpadkov za pridobivanje surovin po 7. točki prvega odstavka tega člena, predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za vlaganje v zavarovanje družbenega premoženja po 5. točki prvega odstavka te°a člena predpiše republiški sekre-. tar za notranje zadeve. 9. člen Davek se ne obračunava in ne plačuje: — od štirikratnega dela dohodka, ki ga )e daVčni zavezanec vložil v Investicije na manj razvita območja. določena z zakonom o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS. št. 29'75); v tem delu dohodka se ne upoštevajo sredstva, ki jih je davčni zavezanec dobil na račun beneficiranih obresti po zakonu o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij V SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 4/71): — od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v investlciip na gosnodarsko nezadostno razvitih območjih v SFR Jugoslaviji, določenih po zakonu o republikah in pokrajini, ki se štejejo za gospodar- , 11. člen Ne glede na določbe zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela se davčnim zavezancem s področja proizvodnje, prenosa m distribucije električne energije ter določenih panog oziroma skupin s področja kmetijstva, prometa in surovinske industrije pri ugotavljanju davčne osnove od celotnega dohodka odšteje amortizacija v dejansko obračunani višini. Panoge oziroma skupine s področij iz prejšnjega odstavka določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 12. člen Davek se ne obračunava in ne plačuje od dohodka invalidskih delavnic iz prvega odstavka 1. člena zakona o razmerju med številom invalidov in skupnim številom v invalidski delavnici zaposlenih ljudi ter o namenski uporabi sredstev posebnega sklada (Uradni list SRS. št. 46/70). Davčni zavezanec, pri katerem je od celotnega števila delavcev zaposlenih več kot 10 %> delovnih in vojaških invalidov, plačuje davek po stopnji 3 0/o. f I > !>G) 13. člen Davčnim zavezancem — premogovnikom, ki plačujejo prispevek za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje v zvezi z delom prek polnega delovnega časa v smislu družbenega dogovora o upoštevanju osebnega dohodka, doseženega v delu prek polnem delovnega časa v premogovnikih zn izračun pokojninske osnove in osnove za nadomestilo osebnega dohodka iz zdravstvenega zavarovanja, se plačilo obračunanega davka zniža za 80 "/o. 14. člen Davčnim zavezancem s področja založniške dejavnosti se plačilo obračunanega davku zniža za 80 "/o. Razliko med obračunanim in plačanim davkom uporabijo davčni zavezanci iz prejšnjega odstavka za pospeševanje založniške dejavnosti s področja znanosti, umetnosti, kulture, Izobraževanja In vzgoje. 15. člen Davčnim zavezancem, ki imajo sedež na manj razvitih območjih, določenih po zakonu o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji in so bili v letu 1975 ali 19.7H na novo organizirani ter so pričeli z dejavnostjo z novi- mi zmogljivostmi, se plačilo obračunanega davka zniža za 90 °/o. /ffl* ( <)/)(, j 16. člen / Če se z vplačili davka po obračunu za leto 1976 nabere več sredstev, kot je za ta vir predvideno v republiškem proračunu za leto 1976, se presežna 'sred' stva prenesejo v republiški proračun za leto 1977 in se štejejo kot akontacija za davek za leto 1977. 17. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. St. 422-22/76 Ljubljana, dne 31. marca 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 381. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o davkih občanov Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o davkih občanov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 31. marca 1976 in na seji Zbora občin dne 31. marca 1976. St. P 0100-106/76 Ljubljana, dne 31. marca 1976. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o dopolnitvi zakona o davkih občanov 1. člen V zakonu o davkih občanov (Uradni lisi SRS. 51. 21-224/74, 39-468/74 in 5-180/76) sc za 251. členom doda novi 252. člen, ki se glasi: »Določbe drugega odstavka 163. člena tega zakona se ne uporabljajo pri odmeri davkov za leto 1976. Za odmero davka za leto 1976 morajo gozdno-go-spodarske organizacije predložiti davčnim organom do 10. aprila 1976 sezname vseh, ki jim je bil odobren posek lesa za leto 1976. in sicer po količinah, vrstah lesa in cenah iz drugega odstavka 51. člena tega zakona, za naknadni posek lesa pa v 15. dneh po od-kazilu lesa.« 2. člen Ta zakon velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-5/76 Ljubljana, dne 31. marca 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1, r. 382. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976 Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 31. marca 1976 in na seji Zbora občin dne 31. marca 1976. St. P 0100-107/76 Ljubljana, dne 31. marca 1976. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o dopolnitvi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976 ' 1. člen V zakonu o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976 (Uradni list SRS, št. 39-464/74 in 29-1440/75) se v VI. poglavju doda novi 29.a člen, ki se glasi: »29.a člen Ne glede na določbe drugega odstavka 15. člena tega zakona znaša mesečna akontacija prispevka iz dohodka za financiranje Izobraževalne skupnosti Slovenije in posebnih izobraževalnih skupnosti za čas od 1. aprila do 30. junija 1976 eno osmino obveznosti, izračunane za leto 1975, mesečna akontacija prispevka iz dohodka za financiranje raziskovalnih skupnosti za čas od 1. aprila do 30 junija 1976 pa eno desetino Obveznosti, izračunane za leto 1975.« 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. , St. 420-40/76 Ljubljana, dne 31. marca 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. • ..• / 383. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o stanovanjskih razmerjih Razglaša se zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o stanovanjskih razmerjih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 31. marca 1976 in na seji Zbora občin dne 31. marca 1976. St. P 0100-108/76 Ljubljana, dne 31. marca 1976. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembi in dopolnitvi zakona o stanovanjskih razmerjih 1. člen V 67. členu zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18-175/74) se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Določba prvega odstavka ne velja za imetnika stanovanjske pravice, ki je dopolnil deset let delovne dobe, od tega pet let neprekinjeno pri stanodajalcu. Stanodajalec lahko s svojim splošnim aktom določi, da imetniku stanovanjske pravice ni mogoče odpovedati stanovanjske pogodbe tudi. če je dopolnil pri stanodajalcu krajšo delovno dobo kot pet let.« 2. člen Za 107. členom se doda nov 107. a člen, ki se glasi: »Imetniki stanovanjske pravice, ki so pridobili stanovanjsko pravico po dosedanji določbi tretjega odstavka 67. člena tega zakona, obdržijo to pravico, ne glede na to ali izpolnjujejo pogoje po 1. členu zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o stanovanjskih razmerjih. Spori pred sodišči, ki ob uveljavitvi zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o stanovanjskih razmerjih zaradi odpovedi stanovanjske pogodbe v zvezi z izpolnitvijo pogoja po dosedanjem tretjem odstavku 67. člena tega zakona še niso pravnomočno končani, se končajo po določbi zakona, ki je veljala ob nastanku spora.« '• 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 36-30/76 Ljubljana, dne 31. marca 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije j Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 384. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 31. marca 1976 sprejela ODLOK o poroštvu Socialistične republike Slovenije za obveznosti iz obveznic za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v Socialistični republiki Sloveniji I Socialistična republika Slovenija se zavezuje, da bo imetnikom obveznic, ki jih je v skupni vrednosti 900 milijonov dinarjev izdala Republiška skupnost za ceste za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v Socialistični republiki Sloveniji, izplačala vse obveznosti iz dospelih obveznic, če teh obveznosti ne bi poravnala Republiška skupnost za ceste. II Besedilo poroštvene izjave, ki bo navedeno na obveznici, določi republiški sekretar za finance. . III Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 44-48/76 Ljubljana, dne 31. marca 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1 385. Na podlagi 25. alincc 335. člena, 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter v zvezi s 13. členom zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46-254/70) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 10. marca 1976 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1976 sprejela ODLOK o izvolitvi članov Skupščine Republiškega sklada skupnih rezerv, ki jih voli Skupščina Socialistične republike Slovenije V skupščino Republiškega sklada skupnih rezerv se izvolijo: Franc Bera, direktor temeljne organizacije združenega dela »Emmi« v združenem podjetju »Lesnina«, Slovenska Bistrica; Dušan Burnik, diplomirani inženir metalurgije, pomočnik direktorja OZD »Železarna Store«; Stane Čehovin , profesor slavistike, direktor Gimnazije v Novi Gorici; ■ Jože Cetina, diplomirani inženir agronomije, vodja ekonomsko-organizacijskega oddelka v Kmetijskem kombinatu »Hmezad«, Žalec; Franc Drobnič, diplomirani ekonomist, pomočnik direktorja podružnice Ljubljanske banke, Kamnik; Jože Eržen, diplomirani politolog, glavni direktor branže »Iskra«, tovarna avtoelektričnih izdelkov, Šempeter pri Novi Gorici; Ljubo Filipa n, diplomirani pravnik, namestnik glavnega direktorja organizacije združenega dela »Emona«, Ljubljanna; Avgust Klemenc, strojni inženir, šef obrata modelarne »Litostroj«, Ljubljana; Jože Košak, direktor finančnega področja organizacije združenega dela »Cimos«, Koper; Filip Majcen, diplomirani inženir kemije, glavni direktor delovne organizacije »Sava«, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Kranj; Cilka M o ž i č , ekonomistka, načelnica oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Radlje ob Dravi; Ferdo Papič, diplomirani inženir gozdarstva, tehnični direktor delovne organizacije »Soško gozdno gospodarstvo«, Tolmin; Leon R e p o v ž , magister ekonomije, direktor sektorja za ekonomiko in finance Elektrogospodarstvo Slovenije, Maribor; * Marjan Simič, načelnik oddelka za gospodarstvo Skupščine občine Novo mesto; Miran Smola, diplomirani ekonomist, pomočnik direktorja sektorja sredstev in naložb, Ljubljanska banka, Centrala, Ljubljana; Zvone T r ž a n , načelnik oddelka za gospodarstvo Skupščine občine Škofja Loka; Bogomir V e r d c v , pravnik, predsednik Skupščine občine Gornja Radgona; Jože Vonta, diplomirani politolog, glavni direktor organizacije združenega dela »Tekstil«, proizvodno in trgovsko podjetje Ljubljana; Stane Zupančič, glavni direktor organizacije združenega dela »Tehnoimpeks«, Ljubljana; Ivan Z i v i č , predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice. St. 111-5/76 Ljubljana, dne 31. marca 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 386. Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243 člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in v zvezi s 85. členom zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS. št. 2-73/76) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1976 sprejela ODLOK o Imenovanju predsednika, tajnika In članov Iniciativnega odbora za ustanovitev Zveze skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom V iniciativni odbor za ustanovitev Zveze skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom se imenujejo; za predsednika: Metod Rotar, generalni airemor L,]UDijansKe banke in predsednik Gasilske zveze Slovenije za tajnika: Boris Lenarčič, načelnik oddelka za požarno varnost v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve za člane: Branko Božič, profesor zgodovine na Pedagoški akademiji v Ljubljani, Jože Cverli, varnostni inženir v podjetju »Kamnik« v Kamniku, Branko Fabčič, pomočnik direktorja Zavarovalnice Maribor, Miha Ferlan, strokovni svetovalec za industrijsko in civilno zavarovanje — Zavarovalnica »Sava«, centrala Ljubljana, Jože G o r z a , direktor Zavoda za požarno varnost Celje, Jože Kolar, samostojni svetovalec v Republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Julij Planinc, sekretar za splošni ljudski odpor pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, Vekoslav Plevnik, diplomirani inženir strojništva, predsednik gasilskega društva v Železarni Store, Vinko Pristav, upokojenec, Izola, Albin P r i v š e k , načelnik oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Maribor, Leopold Štukelj, pomočnik republiškega sekretarja za ljudsko obrambo. Št. 111-93/76 Ljubljana, dne 31. marca 197o. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 387. Na podlagi 26. alinee 335. člena, 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter četrtega odstavka 42. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1976 sprejela ODLOK o Imenovanju namestnika republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in namestnika republiškega sekretarja za pravosodje, organizacijo uprave in proračun Za namestnika republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se ponovno imenuje: Karmelo Budihna, dosedanji namestnik republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za namestnika republiškega sekretarja za pravosodje, organizacijo uprave in proračun se ponovno imenuje: Vladimir Tance, dosedanji namestnik republiškega sekretarja za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. St. 111-6/76 Ljubljana, dne 31. marca 1976 Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 388. Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter v zvezi s 5. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Prešernovem skladu (Uradni list SRS, št. 8-57/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 10. marca 1976 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1976 sprejela ODLOK o imenovanju člana upravnega odbora P. cšcrnovcga sklada Za člana upravnega odbora Prešernovega sklada se imenuje. France Filipič, pisatelj, Ljubljanr Fabianijeva 23. St. 111-5/76 Ljubljana, dne 31. marca 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brcccij 1. r. 389. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, tretje alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1976 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnikov Okrožnega sodišča v Celju Za sodnika Okrožnega sodišča v Celju se izvolita: Jože M r v a r , sodnik Občinskega sodišča v Celju in Alojz Vidic, sodnik Občinskega sodišča v Celju. St. 111-15/76 Ljubljana, dne 31. marca 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 390. Na podlagi 28. alinee’ 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 0. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistično republike Slovenije ter v zvezi s 17. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 10. marca 1976 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1976 sprejela ODLOK o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Novem mestu I Okrožno socusce v Novem mestu ima 145 sodnikov porotnikov. II Za sodnike porotnike se izvolijo: Anton Ambrožič, trgovski poslovodja, Mercator, Ljubljana, TOZD Metlika; Janez A n d o 1 š e k , destilator, Konus, Slovenske Konjice, Obrat Jugotanin Sevnica; Slavko Avguštin, upokojenec, Novo mesto, Nad mlini 43; Bogoprir Balkovec, samostojni obrtnik, Črnomelj, Sadež 35; Ludvig Baraga, upokojenec, Martinja vas 4, p. Mokronog; Zvone Bavčar, vodja tehničnega sektorja. Tekstilna tovarna Novoteks, Novo mesto; Slavko Bele, upokojenec, Novo mesto, Jerebova 2; Nada B er on j a, učiteljica, Osnovna šola Črnomelj; Kristina Blatnik-Fuks, socialna delavka, Občinska skupnost socialnega skrbstva Brežice; Janez Blažič, dipl. inž. gozdarstva, Gozdno gospodarstvo Novo mesto; Anica Breznikar, konfekclonarka, Konfekcija Lisca, Sevnica, Obrat Senovo; Anica Brkič, predmetna učiteljica, Osnovna šola Baza 20, Dolenjske Toplice; Matija Brodarič, zasebni kmetovalec, Griblje 79, p. Gradac v Beli krajini; Ivan B r s a n , šef prometno tehničnega oddelka, Avto promet Gorjanci, Straža pri Novem mestu; Jože Butara, upokojenec, Novo mesto, Cesta herojev 10; Franc Cotič, vodja oddelka zavarovanja, Iskra-^Vvtomatika, TOZD Novo mesto; Julija Češarek, vodja službe splošne dejavnosti, Iskra-Avtomatika, TOZD Novo mesto; Milorad D i m i t r i č , direktor, Zavod za požarno varnost Novo mesto; Malči D r a g o 6 , ekonomski tehnik, Regionalna zdravstvena skupnost Novo mesto, Podružnica Črnomelj; Branka D r n j a č , konfekcionarka, Jutranjka, konfekcija, Sevnica, TOZD Radna; Rozi Drnovšek, tajnica, Trimo, trebanjska industrija montažnih objektov, Trebnje; Leopold Ferbežar, upokojenec, Novo mesto, Paderšičevu 31; Viktor F e t i c h , obratni inženir, Gozdno gospodarstvo Brežice; Ratimir F i 1 e j , tehnolog, Tekstilna tovarna No-voteks, Novo mesto; Edvin Fornazarič, zasebni kmetovalec, Krško, Sremiška 16a; Alojz Gabrijel, direktor službe za pripravo proizvodnje, Pionir, splošno gradbeno podjetje. Novo mesto; Artur Galič, operater priprave proizvodnje. Industrija motornih vozil Novo mesto; Janko Gladek, obratovodja mehaničnega obrata, Tovarna avtomobilov in motoijev Maribor, TOZD Belt, Črnomelj; Franc Golob, upokojenec, Novo mesto, Ragov-ska 23; Anica Grabrijan, referent, Skupščina občine Metlika; Martin Grahek, planer proizvodnje, industrija motornih vozil Novo mesto; Anton Gregorčič, mehanik, Tekstilna tovarna Novoteks, Novo mesto, Obrat Metlika; Franc Gregorčič, poslovodja trgovine. Agrokombinat, trgovsko in proizvajalno podjetje, Krško, Poslovalnica Kostanjevica; Cirila G r g i č e v 1 č , instrumentarka. Splošna bolnišnica Brežice; Franc Grubar, planer materiala, Industiija motornih vozil Novo mesto; Karel Grubar, nabavni referent, Iskra Kranj, Obrat uporov Šentjernej; Dragica Grubiša, strokovna sodelavka, Cen er za Izobraževanje in kulturo Trebnje; Mihael Ha! er, upokojenec. Artiče 22 p. Artiče, Anton Henigman, direktor, Čevljarsko podjetje Bor, Dolenjske Toplice; Štefka Horvat, učiteljica, Osnovna šola Jurij Dalmatin. Krško; Stane Hribar, skladiščnik, Tovarna celuloze In papirja Djuro Salaj, Krško; Franc Hrovat, upokojenec, Rumanja vas 2, p. Straža pri Novem mestu; Miloš Jančič, upokojenec, Novo mesto. Cankarjeva 25; Franc Javornik, voznik viličarja. Agrokombinat, trgovsko in proizvajalno podjetje, Krško; Anton Jerič, upokojenec, Dolenjske Toplice 107, p. Dolenjske Tpplice; Alojz Kambič, strojni tehnik, Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor, TOZD Belt. Črnomelj; Franc Kebe, poslovodja, Državna založba Slovenije. Knjigarna in papirnica Brežice; Božo Kerin, sekretar, Agraria, proizvodno in trgovsko podjetje export-import. Brežice; Jože Klemenčič, organizacijski sekretar. Občinski sindikalni svet Trebnje; Stane Klemenčič, upravnik posestva, Agraria' proizvodno in trgovsko podjetje export-import, Brežice; Mirko Knafeljc, upokojenec, Novo mesto. Ulica Milke Sobar-Nataše 4; Jože Kocjan, predmetni učitelj, Osnovna šola Veliki Gaber; Frane Kolenc, skladiščnik, Dana, destilacija, Mirna; Maks Koležnik, sekretar samoupravnih organov, Belokranjska trikotažna industrija Beti, Metlika; Ernest Kolman, lesni tehnik, Stllles, tovarna stilnega pohištva in notranje opreme, Sevnica; Leopold Koman, upokojenec, Krško, Cesta krških žrtev 127; Milan K o r č e , elektrotehnik, Iskra-Avtomatika, TOZD Novo mesto; Anton Koritnik, mojster v elektrodelavnici, Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Krško; Karel Košir, pomočnik komercialnega direktorja, Pionir, splošno gradbeno podjetje, Novo mesto; Franc Košmrl, direktor, Industrija obutve Novo mesto; Jože Kovačič, samostojni obrtnik, Brdo 24, p. Podbočje; Tone Kovačič, referent za splošne zadeve, Iskra Kranj, Obrat uporov Šentjernej; Olga Kožuh, socialna delavka, Skupnost socialnega skrbstva Krško-; Heda Križ. planer, Krka, farmacevtika, kemija, zdravilišča, Novo mesto; Martin Kržan, zasebni kmetovalec, Cundrovec 21, p. Brežice; Anton Kukemberger, zasebni kmetovalec, Gornje Ponikve 20, p. Trebnje; Mija Kumer, izmenski tehnik, Krka, farmacevtika, kemija, zdravilišča, Novo mesto; Stanislav Kunej, ekonomist, Služba družbenega knjigovodstva Krško; Pavla Kure, ekonomski tehnik, Gozdno gospodarstvo Novo mesto; Janez Levstik, tehnik, Konfekcija Lisca, Sevnica; Franc Lindič gozdarski delovodja, Gozdno gospodarstvo Brežice, Gozdarski obrat Mokronog; Lado Luzar, upokojenec, Škocjan 48, p. Škocjan; Pepca Malešič, upokojenka, Radna 18, p. Bo-štanj; Anton Malnarič, vodja splošnega sektorja, Kremen, industrija in rudniki nekovin, Novo mesto; Lado Marki, strojhik, Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Krško; Anton Matjašič, ključavničar, Belokranjska trikotažna industrija Beti, Metlika; Franc Medved, mizar, Slovenijales, Tovarna pohištva Brežice; Jpže Medved, socialni delavec, poboljševalni dom Dob. p. Mirna; Pavel Mihelčič, trgovski poslovodja, Mercator, Ljubljana, TOZD Novo mesto; Tončka Mihelič, delavka, Iskra Kranj, Tovarna kondenzatorjev Semič; Jože Miklič, samostojni mikrobiolog, Krka, farmacevtika, kemija, zdravilišča, Novo mesto; Ljubo Miloševič, referent, Skupščina občine Novo mesto; Franc Ml eku š, mizar, Slovenijales, Tovarna pohištva Brežice; Tatjana Močan, blagovni knjigovodja, Posavje, trgovsko gostinsko podjetje na veliko in malo Brežice, Poslovalnica Dobova; Milan Močnik, pomočnik vodje obrata za operativo, Tekstilna tovarna Novoteks, Novo mesto; Edvard Moljk, vodja tehnološke kontrole, Kovinarska, Krško; Franc Moljk, referent za tehnično dokumentacijo, Iskra Kranj, Tovarna kondenzatorjev Semič; Jože M r z 1 a k , upokojenec, Novo mesto, Nad mlini 17; Vane Murn, upokojenec, Novo mesto, Resljeva 4; Stane Novak, referent za kalkulacije, Trimo, trebanjska industrija montažnih objektov, Trebnje; Anton Panjan, zasebni kmetovalec, Dragovanja vas 1, p. Dragatuš; Franc Pavlin , vodja predilnice, Tekstilna tovarna Novoteks, Novo mesto; Jožica Pavlin, vodja oddelka za splošne zadeve, Žito, Ljubljana, DE Imperial, Krško; Zdenko Pečar, vodja oddelka, Iskra Kranj, Keramični kondenzatorji Žužemberk; Dmitar Perič, pravnik, Labod, tovarna Perila, Novo mesto; Stane P e r n e r, upokojenec, Mostec 8, p. Dobova; Jože Petan čič, pedagoški svetovalec, Zavod za šolstvo SRS, Organizacijska enota Novo mesto, Rudolf Pintar, direktor hotela, Avto promet Gorjanci, Straža pri Novem mestu, Hotel Metropol, Novo mesto; Ivan P 1 a n t a n , upokojenec, Vavta vas 77, p. Straža pri Novem mestu; Marija Ponikvar, blagajnik, Surovina, Maribor, Odkupna postaja Trebnje; Anica P o ž e k , skladiščna delavka, Konfekcija Lisca, Sevnica; Franc R a d i š e k , zasebni kmetovalec, Orehovo 21, p. Sevnica; Stanko Ra j er, kmetijski tehnik, Kmetijska zadruga Metlika; Alojz Ratajc, sekretar Skupščine občine Trebnje; Anton R o 1 i h , upokojenec, Novo mesto, Ljubljanska 5; Metod Rom. gozdarski tehnik. Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Gozdarski obrat Podturn, p. Dolenjske Toplice; Anica Rožič, učiteljica, Osnovna šola bratov Ribarjev, Brežice; Mirko Rožman, zasebni kmetovalec, Pesje 9, p. Krško; Boris Savnik, direktor, Zavod za kulturno dejavnost Novo mesto; Zlatko Sertič, ekonomist, Mercator, Ljubljana, TOZD Metlika; Leon S k r a b e 1, šef tehničnega sektorja, Podjetje za PTT promet Novo mesto; Ivan Sladič, strojnik v polnilnici, Dana, destilacija, Mirna; Stanko S 1 a p š a k , upokojenec, Krmelj 72, p. Krmelj; Nada Soško, gospodinja, Dobeno 8, p. Brežice; Franc Somrak, upokojenec, Novo mesto, Pa-dcršičcva 16; Mira Stojanovič, pravni referent, Pionir, splošno gradbeno podjetje, Novo mesto; Jože Strugar, avtomehanik, Pionir, splošno gradbeno podjetje Novo mesto; Marija S uh y , upokojenka, Novo mesto, Streliška 5; Marko Svetina, direktor splošne službe, Pionir, splošno gradbeno podjetje Novo mesto; Zvonlto Šerbec, nabavni referent, Elektrogospodarstvo Maribor, Elektrarna Brestanica; Hinko Sintler, vodja tehnične priprave, Tekstilna tovarna Novoteks, Novo mesto; Boris S k e d e 1 j , vodja priprave dela. Ki ka, farmacevtika, kemija, zdravilišča, Novo mesto; Jože Skoberne, jamski nadz.orriik, Rudnik rjavega premoga Senovo; Jožefa Škufca, predmetna učiteljica, Šolski center za gostinstvo Novo mesto; Ivan Skvarč, zasebni kmetovalec, Veliki Obrež 52, p. Dobova; Dragica Stajdohar, sekretarka, Občinski odbor Rdečega križa Črnomelj; Jože Štravs, delavec, Slovenijales, Tovarna pohištva Brežice; Franc Švab, samostojni obrtnik, Sevnica, Glavni trg 10; Jožica Švare, delavka v kontroli, Iskra Kranj, Obrat elektrolitskih kondenzatorjev Mokronog; Franc Taborski, upokojenec, Novo mesto, Zagrebška 8; Edo Tavčar, direktor primarnega sektorja, Novel es, Straža pri Novem mestu; i Vida Težak, računovodja. Belokranjsko gradbeno podjetje Beograd, Črnomelj; Angela Tisu, pedagoška svetovalka, Zavod za šolstvo SRS. Organizacijska enota Novo mesto; Albina T o š e s k a , namestnik tehničnega vodje Komet, konfekcija, Metlika; Jože Turk, upokojenec, Dolenja Straža 74; p. Straža pri Novem mestu; Jože Udovič, upokojenec, Novo mesto, Kettejev drevored 14; Anton Vaj s, vodja obrata, Industrija motornih vozil Novo mesto, Tovarna opreme Črnomelj; Alojz Vidmar, impregner, Iskra Kranj, Tovarna kondenzatorjev Semič; Vanja Vizjak, pravnica, Novoles, Straža pri Novem mestu; Marija Vrček, vodja granulacije in kapsulira-nja antibiotikov, Krka, farmacevtika, kemija, zdravilišča, Novo mesto; Matija W e i s , upokojenec. Loka 76, p. Črnomelj; Alojz Zaletel, delavec, Agraria, proizvodno in trgovsko podjetje export-import, Brežice; Franc Z a man, upravnik, Di jaški dom Šmihel, Novo mesto; Katica Zupet, ravnateljica, Osnovna šola Škocjan; Tone Žnidaršič, ključavničar, Kovinarska, Krško. St. 111-12/76 Ljubljana, dne 31. marca 19ve. Skupščina Socialistične republike Slovenije ' Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 391. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 6. in 10. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) ter s 45. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 10. marca 1976 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1976 sprejela O D L O K o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju I Okrožno gospodarsko sodišče v Celju ima 54 sodnikov porotnikov. II Za sodnike porotnike se izvolijo: Ervin Belak, ključavničar, EMO, emajlirnica, metalna industrija, orodjarna. Celje, n. sol. o.; Franc Bernardič, vodja priprave dela, Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Krško, n. sol. o.; Jože Bevc. komercialni direktor, Transportno podjetje Prevozništvo, Celje, p. o.; Viljem Brvar, direktor sektorja zunanje trgovine, Unior, kovaška industrija, Zreče, p. o.; Janez Debelak direktor TOZD Šivalnice, Konfekcija Lisca. Sevnica, n. sol. o.: Franjo Fliser, obratovodja, Trgovska in proizvodna OZD ERA. Velenje, n. sol. o.; Mira Godec, ekonomistka-računovodja, Služba družbenega knjigovodstva. Podružnica Celje: Slavko G r o 1 e g e r , nabavni referent, Lesno industrijsko podjetje Konjice, Slovenske Konjice, n. sol. o.; Cirila Haler, računovodja, šolski kovinarski in metalurški center Štore; Ciril Hergold, vodja TOZD Tehniške konfekcije OZD Konus. Slovenske Konjice, n. sol. o.; Kristian H ras tel, direktor splošnega sektorja, Rudarsko elektroenergetski kombinat REK, Velenje, n. sol. o.; Tončka Jagodič, analitik, Trgovska delovna organizacija Center, Celje; Viktor Knez. oddelkovodja,'Tovarna gospodinjske opreme Gorenje, Velenje, n. sol. o.; Jernej Kobe, tehnolog v projektivnem oddelku, Gradbeno in obrtno podjetje Obnova, Celje. n. sol. o.; Marjan Kopitar, svetovalec za gospodarstvo, Upravni organ občine Celje; Janko Krajnc, visokokvalificirani slikopleskar. Gradbeno in obrtno podjetje Obnova, Celje, n. sol. o.; Alojz Kuk, komercialist. Obrtno nabavno prodajna zadruga Bohor, Sevnica: * Oton Lah, vodja oddelka obrtnih del v tehnični komerciali. Gradbeno industrijsko podjetje Ingrad, Celje, n. sol. o.; Janez Lampret, vodja splošnega sektorja, Podjetje za urejanje voda Nivo. Celje, n. sol. o.; Pavla Leskošek, samostojni komercialni referent notranje trgovine, Veletrgovina s tehničnim blagom izvoz-uvbz Kovinotehna. Celje, n. sol. o.; Mila Loibner, računovodja, Gimnazija Celje; Franc Lukač, pravnik, Polzela, tovarna nogavic, Polzela; Nada Lukman-Flis, šef laboratorija, tekstilna tovarna Prebold; Jožef Majer, delovodja, Združeno podjetje Slovenske železarne, Železarne Store, n. sol. o.; Miro Malgaj, medicinski laborant. Zavod za medicinsko rehabilitacijo, Zdravilišče Laško; Zora Obrovnik, vodja knjigovodstva, DES Ljubljana. TOZD Elektro Celje; Justin Pacek, vodja strojnega parka, Trgovsko in proizvodno podjetje Agrokombinat, Krško, n. sol. o.; Boris Pavlcnč, vodja organizacijsko kadrovskega sektorja, Slovenijales, Tovarna pohištva Brežice, p. o.; Jožica Pinter, vodja ekspoziture, Služba družbenega knjigovodstva, Podružnica, Celje, Ekspozitura Žalec; Anica Pungaršek, v. d. vodje gospodarsko računskega sektorja, Komunalno podjetje Celje, TOZD Ceste-kanalizacije, Celje; Ivan Rebernjak, vodja slikopleskarskega obrata, Splošno gradbeno podjetje Rogaška Slatina; Jožica Rečnik, računovodja TOZD, Veletrgovina, turistično, gostinsko ih proizvodno podjetje Merx, Celje, n. sol. o.; TOZD Prodaje, Šentjur pri Celju; Anton Smrekar, namestnik vodje skladišča tekstila. Trgovsko gostinsko podjetje na veliko in malo Posavje, Brežice; Ana Smrkolj, referent za obračun materiala. Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, TOZD Sekcija za vzdrževanje prog Celje; Ivan Stermecki, vodja delavnic, Cestno podjetje Celje, n. sol. o.; Rudolf Šimenc, vodja sektorja galanterijskega blaga, Trgovsko podjetje na debelo in drobno Tkanina, TOZD Veleprodaja, Celje, n. sol. o.: Marjan Štor, vodja službe za pripravo dela, Komunalno podjetje Celje, TOZD Plinarna — Vodovod, Celje, n. sub. o.; Anton Tepež, direktor ekonomsko-finančnega sektorja, Zdravilišče Rogaška Slatina; Janez Trofenik, upokojenec, Celje, Tončke Čečeve 10; Majda T r o g a r, ekonomist, Formator, poslovno združenje Celje; Ivan Turnšek, računovodja. Hmezad, TOZD Kmetijstvo Žalec, PE Šempeter v Savinjski dolini; Drago Ulaga, vodja inventurnega oddelka, Strojna industrija SIP, Šempeter v Savinjski dolini; Alojz Urnaut, oddelkovodja orodjarne, Tovarna gospodinjske opreme Gorenje, Velenje, n. sol., o.; Tone Uršič, upokojenec. Celje, Tončke Čečeve 13; Franc V alt e, vodja komerciale, Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje, n. sol. o.; Miroslav Verdnik, Sef recepcije. Veletrgovina turistično, gostinsko in proizvodno podjetje Merx, Celje, TOZD Gostinstvo in turizem Celje; Ivanka Vizjak, vodja kadrovske službe, Splošna bolnica Brežice; Branko Voglar, svetovalec, Samoupravna stanovanjska skupnost Krško: Alojz Volarič, šef proizvodnje, Tovarna industrijske opreme in konstrukcij Kovinarska, Krško, p. o., 1 Jože Zorko, skladiščnik, Industrija motornih vozil Novo mesto, TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice; Marija Zorko, knjigovodja osebnih dohodkov, Industrija volnenih izdelkov Volna, Laško, p. o.; Rozika Zupanc, vodja referata prodaje pohištva, Tovarna kovinskih izdelkov in opreme Alpos, Šentjur pri Celju; Marjeta Zupančič, ing. kemije, Metalurško kemična industrija Cinkarna, Celje, n. sol. o.; Jože Z e v a r t, upravitelj, Savinjsko šaleški zdravstveni dom Velenje. St. 111-12/76 Ljubljana, dne 31. marca 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 392. Na podlagi šestega odstavka 63. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74) izdaja republiški sekretar za ljudsko obrambo v 'sporazumu z republiškim sekretarjem za urbanizem NAVODILO o vsebini načrta za obrambo pred noplavaml I Načrt za obrambo pred poplavami po določbah 45. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/ 74) vsebuje ukrepe in dela, ki so potrebna za obrambo pred poplavami in hudournimi vodami na določenem območju, zlasti: — opis značilnosti poplavnega območja, vodotokov, ki poplavljajo, ter meje poplavnega območja, na katerem se izvajajo obrambni ukrepi. Meje morajo biti vrisane na karti 1:10.000; — kataster obrambnih objektov ter določbe o izvajanju preventivnega nadzorstva na teh objektih; — načrte obrambnih obiektov ter podoUne in prečne profile nasipov, seznam vodomernih postaj s karakterističnimi pretoki; — razpored tehničnih sredstev in tehničnega kadra glede na zastavljene naloge, predpis o tem, kako morajo biti terenska vozila opremljena in kakšne oznake nosi vodstveni kader; — sedež štaba vodnogospodarske organizacije, za obrambo pred poplavami, seznam imen članov tega štaba ter seznam imen članov štaba civilne zaščite, po katerih je vodnogospodarska organizacija povezana s štabom civilne zaščite. V seznamu štaba morajo biti navedene tudi funkcije posameznih članov (mesto stanovanja in številka telefona); — dolžnosti operativnega vodje štaba In ostalih članov kakor tudi njihove pravice; — naziv vodnogospodarske organizacije, kj izvaja načrt obrambe pred poplavami, ter občinskih štabov civilne zaščite, s katerimi je vodnogospodarska organizacija povezana v primeru izvajanja obrambe; — organizacijo službe obveščanja in povezave s centri vodstva in vodomernimi postajami (telefon, UKV, kurirska služba), ter službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje v občinah; — način obveščanja stalne službe uprave javne varnosti ali postaj milice o situaciji; — organizacijo vključitve enot civilne zaščite, organizacij združenega dela, občanov, enot JLA in teritorialne obrambe v otarambne ukrepe; — organizacijo skladiščne službe z evidenco stalnih zalog materiala in opreme za obrambo pred poplavami ter načrt transporta te opreme ob pogojih poplavljanja; — načrt mobilizacije delovne sile vodnogospodarske organizacije in opreme ter načrt zdravstvene zaščite in zaščite pri delu; — določitev, kdaj se prično izvajati obrambni ukrepi, stopnje nevarnosti, razčlenitev stopenj nevarnosti ter ukrepov, ki veljajo za posamezne stopnje nevarnosti; — organizacijo dežurne službe in čas trajanja te službe; — način vodenja dnevnika v času izvajanja ukrepov proti poplavi. II To navodilo začne veliati osmi objavi v Uradnem listu SRS. St. 855/8 Ljubljana, dne 10. februarja 1976. Soglašam: Republiški sekretar za urbanizem Boris Mikoš, dipl. gr. inž. 1. r. 393. Na podlagi drugega odstavka 32. člena zakona o inšpekcijah (Uradni list SRS, št. 13-99/74) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NAVODILO o evidencah, ki jih vodijo organi veterinarske inšpekcije v SR Sloveniji 1. Republiški oziroma občinski organi veterinarske inšpekcije vodijo evidenco o svojem delu. Evidenco vodijo na način, ki je določen s tem navodilom in sicer na obrazcih, ki so objavljeni skupaj s tem navodilom in so njegov sestavni del. Organi iz prejšnjega odstavka vodijo naslednje evidence: a) Evidenco o veterinarskih inšpektorjih — obrazec Državne založbe Slovenije 0,21 b) Epizootiološki dnevnik — obrazec Vet. i.-l c) Evidenco živali v gospodarstvih z reaktorji na tuberkulin — obrazec Bov. Tb 3 č) Evidenco o opravljenih preventivnih ukrepih — obrazec Vet. i.-2 d) Program dela veterinarske inšpekcije — obra-' zec Vet. i.-3 e) Evidenco o kontrolnih pregledih in ukrepih veterinarskega inšpektorja — obrazec Vet. i.-4 f) Evidenco o prijavah za kaznovanje in izrečenih kaznih — obrazec Vet. i.-5 2. Pri opravljanju veterlnarsko-sanitarnlh pregledov živali in živil živalskega izvora za veterinarsko in- Republiški sekretar za ljudsko obrambo Miha Butara 1. r. špekcijo je treba voditi evidenco na način, ki je določen s tem navodilom in sicer na naslednjih obrazcih: a) Zapisnik o pregledu živali in živalskih proizvodov pri nakladanju oziroma razkladanju — obz-azec Vet. i.-6/a oziroma Vet. i.-6/b b) Zapisnik o veterinarsko sanitarnem pregledu mesa — obrazec Vet. i.-7 c) Zapisnik o pregledu mesa na trihine — obrazec Vet. i.-8 č) Zapisnik o zaplembah — obrazec Vet. 1.-9 d) Zapisnik o ugotovitvah pri veterinarsko sanitarnem pregledu mesa — obrazec Vet. i.-lO e) Evidenco o pogojno užitnih polovicah in drobovine prašičev in goved — obrazec Vet. i.-ll f) Zapisnik o veterinarsku-sannarnem pregledu živil živalskega izvora — obrazec Vet. i.-12 g) Zapisnik o veterinarsko sanitarnem pregledu mesa v sili zaklanih živali — obrazec Vet. i.-13. 3. Evidepco o veterinarskih inšpektorjih vodijo občinske (medobčinska) veterinarske inšpekcije in republiška veterinarska uprava na obrazcu Državne založbe Slovenije 0,21 v obliki kartoteke, ki vsebuje naslednje podatke: — družbenopolitična skupnost, — organizacijska enota v kateri deluje veterinarska inšpekcija, — priimek in ime veterinarskega inšpektorja, očetovo ime, — rojstni podatki (dan, mesec in leto, kraj, občina in socialistična republika), — zakonski stan, — narodnost, — šolska izobrazba, — strokovni izpit (ni oziroma kdaj je opravil). — delovna doba, — dopolnilno izobraževanje, — prejšnja zaposlitev (ime organizacije in delovno mesto), — datum zaposlitve v veterinarski inšpekciji in naziv delovnega mesta, — stalno prebivališče inšpektorja (kraj, ulica, hišna številka, občina, številka najbližjega telefona). Podatke za obrazec iz prejšnjega odstavka mora pristojna veterinarska inšpekcija poslati republiški veterinarski upravi najpozneje v 10 dneh od dneva, ko začne inšpektor z delom. V istem roku mora sporočiti tudi vse spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka. 4. Epizootiološki dnevnik vodijo občinske veterinarske inšpekcije in republiška veterinarska uprava na obrazcu Vet. i.-l v obliki knjige, ki vsebuje naslednje podatke za posamezne vrste bolezni iz zveznega in republiškega zakona: — občina, kraj in rejec, — dan ugotovitve, — ob ugotovitvi število popisanih živali (konj, goved, prašičev, perutnine idr.), — od tega obolelih, ubito, ozdravelo, poginilo, — zaščitno cepljenje opravljeno dne, ni opravljeno, — preiskave, — štev. odločbe, — odškodnina. — dan prenehanja bolezni, — opomba in podpis veterinarskega inšpektorja. 5. Evidenco živali v gospodarstvih z reaktorji na tuberkulin vodijo občinske veterinarske inšpekcije na obrazcu Bov. Tb 3 v obliki kartoteke, ki vsebuje naslednje podatke o okuženih in tuberkuloze sumljivih živali ugotovljenih v teku leta: — podatke o lastniku živali (priimek in ime, kraj in hišna številka, občina), — zaporedna številka obrazca Bov Tb 1, — znak, številka, ime živali, — vrsta živali, — kupljena ali domača reja, — starost živali, — pasma in barva živali, — brejost, — podatke o tuberkulinizaciji ob ugotovitvi in pri prvi, drugi oziroma tretji ponovitvi (datum tuberku-linizacij e, debelina kože pred in po 72 urah), — opomba (izplačilo odškodnine, anamneza ipd.), — zapisnik o zakolu (zaporedna številka obrazca Bov Tb 1, dan in kraj zakola, ugotovitev pri zakolu), — podatke o razkužbi (datum, razkužilo) in ukinitvi zapora. 6. Evidenco o opravljenih preventivnih ukrepih vodijo občinske veterinarske inšpekcije za območje občine, republiška veterinarska uprava pa za celo republiko, na obrazcu Vet. i.-2, ki vsebuje naslednje podatke: — Skupščina občine SR Slovenija, — zaporedna številka, — vrsta bolezni in ukrepa, — številka odločbe, s katero so odrejeni ukrepi, — število gospodarstev in živali za katere so od-? »ejeni preventivni ukrepi, — realizacija odrejenih ukrepov (število pregledanih, vakciniranih in pod. živali) po mesecih v letu, 7. Program dela veterinarske inšpekcije vodijo občinske veterinarske inšpekcije in republiška veterinarska uprava v obliki kartoteke na obrazcu Vet. i.-3, ki vsebuje naslednje podatke: — popis objektov kontrole (po posameznih panogah in sicer organizacijo, posestnika živali, obrata in pod., vrsta objekta ter naslov), — letni program pregledov (število objektov kontrole na območju občine — republike in programirano število pregledov po posameznih vrstah objektov kontrole), — realizacija delovnega programa v posamenih mesecih (število pregledanih objektov). 8. Evidenco o kontrolnih pregledih in ukrepih organov veterinarske inšpekcije vodijo veterinarski inšpektorji na obrazcu Vet. i.-4 v obliki knjige, ki vsebuje naslednje podatke: — zaporedna številka, — datum kontrolnega pregleda, — objekt kontrole (naslov OZD, TOZD, občina, kjer je bil pregled opravljen), — zadeva na katero se je pregled nanašal, — število odvzetih vzorcev za analizo, — vrsta in količina povzorčenega blaga, — število vzorcev in količina blaga, ki je po ana-liznem izvidu ustrezalo oziroma ni ustrezalo za promet, — številka in datum odločbe, ki je bila izdana v zadevi, — vrsta, količina m vrednost blaga, ki je bilo izločeno iz prometa, — številka in datum prijave za kaznovanje, številka potrdila o izrečeni denarni kazni. 9. Evidenco o prijavah za kaznovanje in izrečenih kaznih vodijo veterinarski inšpektorji na obrazcu Vet. i.-5 v obliki knjige, ki vsebuje naslednje podatke: — zaporedna številka, — številka in datum prijave za prekršek — gospodarski prestopek, ... — ime organa, ki mu je poslana prijava. — materialni predpis, ki je bil kršen, — kršitelj i naslov). Rešitev zadeve glede na prijavo za kaznovanje: — prijava zavržena (številka in datum odločbe), — oproščena (številka in datum sodbe). — številka in datum odločbe o prekršku, — znesek izrečene denarne kazni za prekršek (ločeno za OZD, TOZD. odgovorne osebe in občane), — številka in datum sodbe o gospodarskem prestopku, — znesek izrečene denarne kazni za gospodarski prestopek (ločeno za OZD — TOZD in odgovorne osebe), • v opombi se vpišejo morebitni upraVm spori pritožbe inšpektorja na odločbo o prekršku, ugovori zoper sklep javnega tožilca o zavrnitvi prijave za gospodarski prestopek, izrečeni varnostni ukrepi, mandatno kaznovanje in podobno. 10. Zapisnik o pregledu živali in živalskih proizvodov pri nakladanju oziroma razkladanju ie* treba voditi na obrazcu Vet i.-6/a oziroma Vel. i-ti b v obliki kartoteke, ki vsebuje naslednje podatke. — vrsta pošiljke, — številka kartona in strani, — zaporedna številka, — datum in čas pregleda, — nakladalna oziroma razkladalna postaja, — pošiljatelj oziroma prejemnik in njegov naslov, — številka vagona ali kamiona — opis pošiljke (število in vrsta pošiljk, število zdravstvenih spričeval, neto teža). — kam se pošilja oziroma od kod je prispela pošiljka, — plačilo pristojbine (za pregled, polne in ostale stroške). — številka računa. — podpis odgovornega dipl veterinarja. 11 Zapisnik c veterinarsko-sanltarnem pregledu mesa v klavnici, hladilnici oziroma tržnici le treba voditi na obrazcu Vet. i.-7 v obliki knjige, ki vsebuje naslednje podatke: — naslov obrata (klavnice, hladilnice, tržnice), — zaporedna številka. — datum zakola, odstrela, ----število in vrsta klavnih živali. — arhivska številka zdravstvenih spričeval, — živa in klavnična teža v kg. — rezultat bakteriološkega pregleda — ocena uporabnosti, — podpis odgovornega dipl. veterinarja. 12. Zapisnik o pregledu mesa na tribine je treba voditi na obrazcu Vet. i.-8 v obliki knjige, ki vsebuje naslednje podatke: — naslov obrata (klavnice, hladilnice), — zaporedna številka. — datum pregleda, — število in vrsta pregledanih živali, ' — tekoča številka zapisnika o veterinarsko-sani- larnem pregledu mesa, — rezultat pregleda, — podpis odgovornega dipl. veterinarja in tribino,skoper j a. 13. - Zapisnik o zaplembah je treba voditi na obrazcu Vet. 1.-9 v obliki knjige, ki vsebuje naslednje podatke: — naslov obrata, — zaporedno številko, — zaporedna številka zapisnika o vet. sanitarnem pregledu v klavnici, — datum zaplembe. — vrsta živali, — neuporabno za ljudsko hrano (cela žival in teža v kg, posamezni deli in kateri, teža v kg. razlog zaplembe). — pogojno uporabno za ljudsko hrano (cela žival in teža v kg, razlog ukrepa), — manj uporabno (vredno) za ljudsko hrano (cela žival in teža v kg. posamezni deli in kateri ter teža y kg razlog ukrepal. — kateri ukrepi so odrejeni, — pripomba in podpis odgovornega diplomiranega veterinarja. 14. Zapisnik o ugotovitvah pri veterinarsko sanitarnem pregledu mesu je treba vodili na obrazcu Vet. i.-ll) v obliki knjige, ki vsebuje naslednje jkidatkc: — datum klanja (odstrel#). — število zaklanih _________,______________________________ 6. Narodnost _________________________________________________________________ 7. Šolska izobrazba _________________________________________________ 8. Strokovni izpit (ni oz. je opravil — datum) ____________________________ 9. Dopolnilno izobraževanje ____________ ' 10. Delovna doba________________________________________________________________ 11. Prejšnja zaposlitev (ime organizacije in delovno mesto) ___________________________________ ’_________________ 12. Datum zaposlitve v veterinarski , inšpekciji in naziv delovnega mesta_________________________________________ 13. Stalno prebivališče inšpektorja (kraj, ulica, hišna številka, občina, številka najbližjega telefona) _________________________■ Kraj: (datum) Skupščina občine Obraze? Vet. i.-l epizootioloSki dnevnik Vrsta bolezni .................... Obfina. Dan Ob ugotovitvi od tega lera). ugoto- bolezni rejec vlive popltano štev. oboi. pogin, ubito ozdr. Zaštitno cepljeno dne ni Preiskave J^e Odškod- nina Dan pre- stanka Opomba podpis vet. tnšp. 1 a 3 4 5 6 789 10 U 12_13_ » 19 konj govedi prašičev perutnine ostalo ;ivali Bov- Tb- 3 < U z w c g M > ) cd ^3 cd cd £2 Cd rO cd £2 Cd £> £i Cd .kuženih po 72h podčrtaj s celo črto_____________, izvid sumljivih na okužbo črtk: eo H > o m P t3 a > OJ o it ■ la 2 2 O ^ 3 -2 CJ% > TI ai 3 i “ -a S ° a 3 bT l gospodarski prestopek številke In datum sodbe znesek izreč, denarne , OZD-TOZD : kazni • odgovorna oseba • Opomba 13 V 14 15 IG ... ZAPISNIK Obrazec Vet. i.-6a o pregledu Jiivall in živalskih 1 proizvodov pri naklada nju Vrsta pošiljke Štev. kartona Štev. lista Zap. f>atum šl In čas pregloda Nakladalna postaja Pošiljatelj Štev. vagonu uli kamiona Opis štev. in vrsta pošiljke pašiljke štev. Kam zdrav. neto se P°" spri- teza šilja čeval Plačilo pristojbine za pot-za ne in P,re~ ostale. • : Slcd stroške Stcv. računa Podpis dipl. vete- rinarja • v , - : . Obrazec Vet. i.-6b t ZAPISNIK ' o pregledu živali in živalskih proizvodov pri razkladanju ' Vrsta pošiljke štev. kartona - Štev. lista Zap. Datum in čas pregleda Hazkladal na postaja Prejemnik Štev. vagona ali kamiona opis pošiljke štev. šlev. snelo In vrsta zdrav. neto ' j, po- sprl- teža šiljke čeval Plačilo pristojbine za pot-,ne in ostale 8led stroške Stcv. računa Podpis dipl. vete- rinarja 1 ZAPISNIK Obrazec Vet. i.-7 o veterinarsko-sanitarnem pregledu mesa v ..... ............- Zap. Štev. Datum zakola, odstrela Število in vrsta klavnih oz. drugih živali Arhivska številka zdravstvenih spričeval 2iva teža Klavnična teža v kg Rezultat bakterio- loškega pregleda Ocena upo-, rabnosti Podpis , odgovornega diplo-t mira nega veterinarja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ZAPISNIK Obrazec Vet. i.-8 o pregledu mesa na trihininc v .................- Število Tekoča1 številka Podpis Datum in vrsta zapisnika Rezultat odgovor- 'pregleda pregledanih živali 0 vet.-sanitar. pregledu mesa pregleda nega dipl. veterinarja Podpis trihino- skoperja 1 2 3 4 5 6 7 Obrazec Vit. i.-9 61 81 II 91 Sl H SI 2X II 01 6 8 L 9 S fr 3 Z I ZAPISNIK O ZAPLEMBI sestavljen v .... Pogojno uporabno za ljudsko hrane Manj uporabno za ljud. hrano Neuporabno za ljudsko prehrano Kateri ukrepi so odrejeni Pripomba in podpis odgovornega dipl. vet. štev. ZAPISNIK Obrazec Vet. i.-lO o ugotovitvah pri vet.-sanitarnem pregledu mesa Datum klanja (odstrela): .......... ................: Štev. zaklanih (odstreljenih) živali .............-.. Število živali pri katerih Je ugotovljeno naslednje: kontuzije, frakture, hematomi shl- ranost spremembe barve, vonja ikri- ’ ča-vost* Met- Ua- VDat" Ehi- noko- koza** Pleuritls, perikar- ditis, pneumo- nija Ab- scesl Gnojni pleurit. perlkar. pneumon. Kužne in septične bolezni* TBC* C.R.D. Ostale spre- membe 1 2 S 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Podpis odgovornih dipl. veterinarjev: • V rubriki Številka 5. 11 in 12 je treba vpisati tudi Štev. zdrav- j stvenegn spričevala 2. • » V rubriki 6 In 7 je treba vpisati območje od koder so živali 3^ dopremljene 4. EVIDENCA o pogojno užitnih polovicah in drobovine prašičev in goved Obrazec Vet. i.-ll Stevlka zamrao- valnice Sprejeto Izdano Namen Podpis odgovor- nega dipl. vet. datum kosov razlog datum kosov pogoj ZAPISNIK o veterinarsko-sanitarnem pregledu surovin in živil živalskega izvora v obratu Obrazec Vet. L-12 Količina ugotovitve pr-" glcda rzTm. sSrovin Proizvedeno žlvll v kg/l Ugotovitve pri pregle-w ^1*^, borato- noleptični du termične preiskavi ti j ■ obdelave p .J,,,,, prciska-4ml vi živil 8 D t . šE Eh 5 !& 2« E S/ £ 1 2 3 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 1 19 20 21 22 23 24 ZAPISNIK veterinarsko-sanitarnem nreeledu mesa v sili zaklanih živali V Obrazec vet. 1.-13 Zap. Štev. Datum zakola in ■ pregleda Vrsta in štev. žiVali, lastnik, naslov hleva Pošiljatelj štev. napotnice Anamneza, terapija, diagnoza Pato- anatomskl Izvid Bakterlolo-ški in fl.zikalno-kemijski Izvid 1 2 3 4 5 6 7 Ocena uporabnosti Podpis • neoporečno kg manjvredno kg pogojno uporabno kg neuporabno kg odgovornega dipl. veterinarja Pripomba ^ 8 9 10 11 12 13 % ' 394. Na podlagi. 1. in 37. člena zakona o vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ, St. 58/71) in v skladu z določili 9. člena začasnega statuta Republiške skupnosti za ceste je skupščina Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije na svojem 9. rednem zasedanju 29. marca 1976 sprejela SKLEP o izdaji obveznic za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji 1 2 1. člen Republiška skupnost za ceste izda obveznice za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji v obdobju srednjeročnega plana 1976—1980. Posojilo se razpiše v vrednosti 900 mio din. 2. člen Obveznice lahko vpišejo pravne in fizične osebe. Vpis obveznic se začne s 1. majem 1976 in konča z 31. oktobrom 1976. 3. člen Obveznice se glasijo na prinositelja in se izdajo v apoenih po sto dinarjev; petsto dinarjev; en tisoč dinarjev in po deset tisoč dinarjev. 4. člen Fizične osebe lahko vplačujejo obveznice naenkrat ali v največ 24 mesečnih obrokih. Vplačevanje se začne 1. maja 1976. Fizične osebe, ki združujejo svoje delo v organizacijah združenega dela in ostalih organizacijah, lahko vplačujejo obveznice ob izplačilu osebnih dohodkov. Pravne osebe vplačujejo obveznice naenkrat ali v dveh obrokih po predložitvi zaključnega računa za leto 1976 in 1977. Posamezni obrok mora biti vplačan do konca vsakega koledarskega leta. 5. člen Obveznice se obrestujejo po 10 odstotni stopnji. Obresti se obračunajo in plačajo za nazaj, obenem z glavnico. 7. člen Obveznice bodo amortizirane v petih letnih anuitetah. Anuitete zapadejo vsako leto 1. julija. Prva anuiteta zapade 1. julija 1979, zadnja pa 1. julija 1983. 7. člen V primeru, da vpis obveznic ne uspe, bodo vplačani zneski s 7,5 "/o obrestmi vrnjeni v roku 6 mesecev od dneva ugotovitve neuspešnosti. 8. člen Znesek, ki je potreben za odplačilo anuitet za amortizacijo obveznic, bo zagotovila vsako leto v svojem finančnem načrtu Republiška skupnost za ceste. 9. člen ' Posle vpisovanja, vplačevanja in amortizacije obveznic bodo opravljale poslovne banke za fizične osebe In služba družbenega knjigovodstva za uporabnike družbenih sredstev. 10. člen Izvedbo posojila izvrši posebni republiški odbor, ki ga imenuje Skupščina Republiške skupnosti za ceste na predlog svojega izvršilnega odbora. 11. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Republiška skupnost za ceste Predsednik skupščine Viktor Seitl 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE 395. Na podlagi sklepov občinskih zdravstvenih skupnosti o pristopu k območnim družbenih dogovorom c razporejanju dohodka v letu 1976 in občinskih programov zdravstvenega varstva za leto 1976. ki so jih sprejele skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti. Brežice na seji dne 11. marca 1976 Celje na seji dne 12. marca 1976 Laško na seji dne 10. marca 1976 Sevnica na seji dne 10. marca 1976 Slovenske Konjice ha seji dne,29 marca 1976 Šentjur na seji dne 11. marca 1976 Šmarje pri Jelšah na seji dne 12 marca 1976 Žalec na seji dne 9. marca 1976 in na podlagi prvega odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS. št. 38/74 In 1/75) ter zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. trimesečju leta 1976 (Uradni list SRS. št. 29/75) so delegati občinskih zdravstvenih skupnosti na seji Regionalne zdravstvene skupnosti Celje dne 29. marca. 1976 sprejeli S K I. F P o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo občinskih zdravstvenih skupnosti, združenih v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje 1. člen Višina (stopnja) prispevkov za neposredno zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti, kot to določa zakon o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS, št. 38/74 in 1/75) ter za vse druge obveznosti, ki jih občinskim zdravstvenim skupnostim, združenim v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje, nalagajo zakoniti predpisi, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, znaša za leto 1976 od vseh oblik združenega dela in delovnega razmerja zavarovancev, izvoljenih delegatov, ki jim je opravljanje dejavnosti v tej funkciji edini ali glavni poklic in če prejemajo za to delo stalno povračilo: — od bruto osebnih dohodkov (v breme bruto osebnih -dohodkov) 7,66 % in je po določilih republiškega družbenega dogovora o razporejanju dohodka preračunana tako, da se določi za vse akontacije osebnih dohodkov) — izplačanih od 1. aprila 1976 dalje v višini 7,55°/o — iz dohodka zavezancev prispevka od bruto oseb- nih dohodkov 1,73 °/o in je po določilih republiškega družbenega dogovora o razporejanju dohodka piera-čunana tako, da se določi za vse akontacije osebnih dohodkov — izplačanih od 1. aprila 1976 dalje — v višini 1,86 % 2. člen Višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci — kmetje (četrti odstavek 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu), znaša za leto 1976: — od katastrskega dohodka, dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva — 48 6/o, — na kmetijsko gospodarstvo (pavšal) — 600 din. 3. člen i S pčsebnim sklepom je preračunana in določena višina (stopnja) prispevkov, ki jih plačujejo nekatere kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva ter za občane, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov (zavarovanci po 56 in 57. členu zakona, ki v 1. In 2. členu tega sklepa niso navedeni), po istih kriterijih, po katerih se je določila višina (stopnja) po tem sklepu, to je po elementih in določilih republiškega družbenega dogovora o razporejanju dohodka za leto 1976. 4. člen Prispevke po tem sklepu se obračunava in plačuje od vseh Izplačanih osebnih dohodkov, stalnih povračil voljenim funkcionarjem in od vseh tistih zneskov in osnov, po katerih se po veljavnSh predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih obračunava in plačuje prispevek za zdravstveno varstvo. 5. člen S 1. aprilom preneha veljati: 1, - sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno varstvo v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1975 dalje (Uradni list SRS, št. 8/75), 2. sklep o višini (štopnji) prispevka za zdravstveno varstvo za sredstva, ki se brdo zbirala izve^bilanč-no v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje, od 1. januarja 1975 dalje za regionalne naložbe v zdravstvene zmogljivosti. 6. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-1/1-76-28 Celje, dne 29. marca 1976. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti: Brežice Predsednik Maks Toplišek 1. r. Celje Predsednik Alojz Potočnik 1. r. Laško Predsednik Avgust Pinter, inž. 1. r. Sevnica , Predsednik Jože Šlibar, inž. 1. r Sl. Konjice • Predsednik Jože Korošec 1. r. Šentjur Predsednik dr. Andrej Fidler 1. r. Šmarje Predsednik Igor Djinovski, dipl. inž. 1. r. Žalec Predsednik Alojz Hrušcvar 1. r. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Celje Predsednik Stane Seničar 1. r. 396. Na podlagi sklepov občinskih zdravstvenih skupnosti o pristopu k območnim družbenim dogovorom-o razporejanju dohodka v letu 1976 in občinskih programov zdravstvenega varstva za leto 1976, ki so jih sprejele skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti: Brežice na seji dne 11. marca 1976 Celje na seji dne 1J. marca 1.976 Laško na seji dne 10. marca 1976 Sevnica na seji dne 10. marca 1976 Slov. Konjice na sqji dne 29. marca 1976 Šentjur na seji dne 11. marca 1976 Šmarje na seji dne 12. marca 1976 Žalec na seji dne 9. marca 1976 In na podlagi prvega odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/76) ter zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I trimesečju leta 1976 (Ur. list SRS, št. 29/75) so delegati občinskih zdravstvenih ^umnosti na seji skupščine Regionalne zdravstvene skupnosti Celje dne 29. marca 1976 sprejeli SKLEP o določitvi prispevka za zdravstveno varstva za določene kategorije oseh in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti " CrV0 #>d 1, aprila 197F dalje 1. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učen- ci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56. člena ZZV 60 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno 'usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. člena ZZV 180 3. Udeleženci javnih del in mladinskih delov- nih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odst. 56 člena ZZV 60 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito V mladinskih učrfih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odst. 56. člena ZZV 60 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odst. 56. člena ZZV 60 6. Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akadfemij — 3. odst. 56. člena ZZV 60 7. Uživalci stalnih družbenih kmečkih preživ- » nin — 4. odst. 56. člena ZZV. 160 8. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci družbenih preživnin in uživalci stalne družbene pomoči — 5. odst. 56. člena ZZV 160 9. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — Z. odst. 57. člena ZZV 160 10. Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. člena ZZV 160 11. Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 2. odst. 58. člena ZZV 160 Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni soorazum. osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo 2. člen Za osebq in občane iz 70. člena ZZV sc določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih novšiVnih -molkih in sicer din 1. osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70 člena ZZV 100 2. učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 25 — kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas 60 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ose’bam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer: din 1. ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne Obrambe - 25 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami M 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri pre- prečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj 25 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 25 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 25 6. ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah 25 7. ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 25 Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. 5. člen Skupnosti invalidsko-pokojninskga zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov za pokojninskega in invalidskega 'zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije — 5. odst. 56. člena 1 ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 12,42 neto. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV), prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 11,0 neto. Osnova za obračun prispevka po 1. odst. tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz prvega odstavka 57. člena ZZV. ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov; ,nn I. se ne zahteva nobena kvalifikacija 4.300 XI. se zahteva po osnovnem šolanju priuči-tev za določena dela in poklic 5.300 III. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 6.200 IV. se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit ea visokokvalificiranega delavca oziroma iz- pit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 7.000 V. se zahteva višja šola, prva stopnja fakul- tete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 8.300 VI. se zahtčva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznane specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 10.400 Prispevki po tem členu se obračunava u. . plaču- jejo po predpisanih stopnjah za zagotavljcno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto brispevne stopnje! Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto. Za zavarovance iz 1. odst. 56, člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oz. na praksi,,se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odst. tega člena 8. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so: • — po 1. točki 1. člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola — po 2. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor) — po 3. točki 1. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij -v po 4. točki 1. člena — organizator pouka ' — po 5. točki 1. člena — skupnosti za zaposlovanje — po 6. točki 1. člena — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS — po 7. točki 1. člena — organ ah organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine — po 8. točki 1. člena — organ — izplačevalec — po 9. točki 1. člena — sami občani, če ni z ra- tificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače — po 10. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev — po 11. točki 1. Člena — zavezanca določi zdravstvena skupnost — po 1. točki 2. člena — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo za- varovanje — po 2. točki 2. člena — šola, če se praktična dela, opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih 1 — po 3. členu — organizator dejavnosti — po 7. členu — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci). 9. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko tl upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po stopnji 7,55%. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odst. tega člena. 10. člen Za delavce,’ ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno zavarovanje iz dohodka po stopnji 4 "/o. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 11 11. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, kadar zaposlijo za začasno delo zunaj delovnega razmerja za-varovanca-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 6% od bruto izplačanega zaslužka. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca. 12. člen Lastniki kmetijskih zemljišč, zavaravani po 1. odst. 56. člena ZZV, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnina, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zava-rovanca-delavca* po 59. členu, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene v 2. členu sklepa o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno vartvo v Regionalni zdravstveni skupno-ti Celje od 1. 4. 1976 dalje. 13. člen • Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače. 14. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1975 dalje (Uradni list SRS, št. 8-355/75). Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1976 dalje. St. 022-1/1-76-28 Celje, dne 29. marca 1976. Regionalna zdravstvena skupnost Celje Predsednik skupščine Stane Seničar 1. r. 397. Na podlagi sklepov občinskih zdravstvenih skupnosti o pristopu k območnim družbenim dogovorom o razporejanju dohodka v letu 1976, in občinskih programov zdravstvenega varstva za leto 1976, ki so jih sprejele skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti; Brežice na seji dne 11. marca 1976 Celje na seji dne 12. marca 1976 Laško na seji dne 10. marca 1976 Sevnica na seji dne 10. marca 976 Slov. Konjice na seji dne 29. marca 1976 Šentjur na seji dne 11. marca 1976 Šmarje na svoji seji dne 12. marca 1976 Žalec na seji dne 9. marca 1976 in na podlagi 1. odstavka 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu 'Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) ter zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti'na področju družbenih dejavnosti v I. trimesečju leta 1976 (Uradni list SRS, št. 29/75) so delegati občinskih zdravstvenih skupnosti na seji skupščine Regionalne zdravstvene skupnosti Celje dne 29. marca 1976 sprejeli ’ SKLEP o ugotovitvi valorizacijskega količnika za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev na raven osebnih dohodkov 1975 1. člen Ugotovi se, da so se povečali osebni dohodki delavcev v družbenem in zasebnem sektorju na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje v letu 1975 v primerjavi z letom 1974 za 23,1 %. 2. člen Zavarovalne osnove, določene s sklepom o meri-iih za razvrščanje v zavarovalne razrede, osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73, 33/74 in 35/74, 8/75) se valoriziralo s količnikom 123,1. 3. člen Regionalna zdravstvena skupnost Celje, strokovna služba uradno preračuna osnove po valorizacijskem količniku iz'prejšnje točke s tem, da zaokroži osnove za zneske brez par. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje. St. 022-1/1-76-28 Celje, dne 29. marca 1976. Regionalna zdravstvena skupnost Celje Predsednik skupščine Stane Seničar 1. r. 398. Na podlagi 9. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj (Uradni list SRS, št. 10/75) m na podlagi 9. člena statuta Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj je skupščina skupnosti na seji dne 5. marca 1976 sprejela SKLEP o sprejemu in potrditvi zaključnega računa Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj za leto 1975 1 Sprejme in potrdi se zaključni račun Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj za leto 1975, ki izkazuje: 476,289.071,17 din skupnih dohodkov 421,663.864,59 din dohodkov po izločitvah 441,175.721.84 din skupnih izdatkov in 19,511.857,25 din primanjkljaja 2 Načina pokritja primanjkljaja iz prejšnje točke bo skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj določila s posebnim sklepom. 3 Sklep velja, ko ga sprejme skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj in je objavljen v Uradnem listu SRS. St. 02-6/76-03/10 Kranj, dne 5. marca 1976. Regionalna zdravstvena skupnost Kranj Predsednik skupščine Franc Orel 1. r. 399. Na podlagi 157. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74), 12. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj (Uradni list SRS, št. 10/75) ter 9. člena statuta Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj 'Uradni vestnik Gorenjske, št. 4/76) je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj na svoji seji dne 29. marca 1976, sprejela SKLEP o finančnem načrtu Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj za leto 1976 X Finančni načrt Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj za leto 1976 izkazuje: 526.166.000 din skupnih dohodkov 5.261.000 din rezerve 22.110.000 din solid. sredstev v SRS 26.565.000 din sredstev za investicije v zdravstvu 5.031.000 din sredstev za kritje dela primanjkljaja iz leta 1975 466.599.000 din čistega dohodka in 466,599.000 din vseh izdatkov. 2 V rezervo sc izloča 1 "/o skupnih dohodkov. 3 Za neposredno kritje dela primanjkljaja iz leta 1975 se uporabi 0,5 skupnih dohodkov skupnosti in 10 °/o od prvotno predvidenih sredstev za regijske investicije. 4 Sredstva po finančnem načrtu se zbirajo po enotnih stopnjah, sprejetih v skupščinah občinSr.ih zdravstvenih skupnosti do višine, ki je določena za leto 1976 s tem finančnim načrtom, skladno s 13. členom družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 6/76) 5 Sklep velja, ko je objavljen v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje. St. 02-6/76-03/10 Kranj, dne 29. marca 1976. Regionalna zdravstvena skupnost Kranj Predsednik skupščine Franc Orel L r. 400. Na podlagi 47. člena statuta Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj, 7. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj (Uradni list SRS št. 10/75) in skladno z določilom 114. člena statutov občinskih zdravstvenih skupnosti (Uradni vestnik Gorenjske, št. 4/76) so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na skupnih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev sprejele Na Jesenicah, dne 26. marca 1976 V Kranju, dne 25. marca 1976 V Radovljici, dne 25. marca 1976 V Škofji Loki, dne 25. marca 1976 V Tržiču, dne 24. marca 1976 S KI, EP o določitvi osnov in višine prispevkov za financiranje Zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj za leto 1976 1. člen Ta sklep v skladu s 148 61. zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS. št 38/74 in 1/75) določa prispevke za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skup- nosti Kranj za leto 1976, pri čemer po 149. in 150. členu istega zakona upošteva združevanje sredstev za izvajanje zdravstvenega varstva, opredeljuje osnove za obračunavanje, določa višino prispevkov izraženo v stopnji in zavezance za plačevanje prispevkov. 2. člen Višina prispevka za zdravstveno varstvo delavcev za leto 1976 znaša 7,51 od bruto osebnih dohodkov. Višina prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo za leto 1976 znaša 1,65 °/o na bruto osebne dohodke. 3. člei) Za zavarovance iz prvega odstavka 2. člena plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo naslednji zavezanci: organizacije združenega dola in druge delovno skupnosti oz. zasebni delodajalci za pri njih zaposlene delavce, organi za voljene ali imenovane funkcionarje, sami iz svojih sredstev pa občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov. Prispevek iz drugega odstavka drugega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci za prispevek iz svojega dohodka ali iz lastnih sredstev od istih osnov, od katerih se plačuje prispevek za zdravstveno varstvo. 4. člSn Zavarovanci — kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo v višini 47 "'i> od katastrskega dohodka negozdnih površin in od dohodka iz gozda ter znesek 500 din letno na kmetijsko gospodarstvo. 5. člen Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja 'starostni, družinski invalidski upokojenci, uživalci pravic poklicne retyibilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) — peti odstavek 50 člena ZZV, prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji) 11% neto. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odstavek 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 6% neto. Osnova za obračun prispevka po prvem odstavku tega člena je poprečni osebni dohodek, ki je na območju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz prvega odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Slo- * veniji. pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo Štipendijo, če rrtso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov: din I. se i¥e zahteva nobena kvalifikacija 4.300 II. se zahteva po osnovnem šolanju priuči- tev za določena dela in poklic 5.300 III. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 6.200 IV. se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnične, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, Izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 7.000 V. se zahteva višja šola, prva stopnja fakul- tete oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 8.300 VI. se zahteva diploma visoke šole ali fakul- tete ali po diplomi še javno priznana specifikacija (magistratura ali doktorat znanosti) 10.400 Prispevki, navedeni v tem poglavju, se obračuna- vajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo se pa na neto prispevne stopnje. Neto osnove se lahko preračunajo v bruto z uporabo količnika za obračun prispevkov iz bruto za neto stopnje. Zavarovanci iz prvega odstavka 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju in se tam učijo oz. so na praksi, plačujejo prispevek od enakih mesečnih pavšalnih osnov kot zavarovanci iz prvega odstavka 57. Člena ZZV. 8. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila. prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po stopnji 7,51 %. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. 9. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, plačajo organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 3,75%. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek. 10. člen Za kmete, kadar opravljajo občasna dela, plačujejo organizacije združenega dela oz. zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 6 •/e od bruto izplačanih denarnih prejemkov. Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu denarnega prejemka. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto denarnih nrejemkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi regionalne zdravstvene skupnosti najkasneje do Pl. marca. 11. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — prvi odstavek 56. člena ZZV 60 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali po diplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in'nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu . kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena ZZV 160 3. Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — drugi odstavek 56. člena ZZV 60 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — drugi odstavek 56. člena ZZV 60 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — drugi odstavek 56. člena ZZV 60 6. Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol ter akademij — tretji odstavek 56. člena ZZV 60 ' 7. Kmečki prevžitkarji in njihovi zakonci, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci, uživalci stalnih kmečkih preživnim ter člani družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca po 1. odstavku 56. čl., ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca delavca po 59. členu zakona — četrti odstavek 56. člena ZZV 160 8. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci družbenih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — peti odstavek 56. člena ZZV 160 9. Občani, ki uživajo pravice izključno od tu-*jega nosilca pokojninskega ali invalidskega zava- rovan.ia, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sooraztimi na stroške svojega nosilca zdravstvenega zavarovanja — druei odstavek 57. člena ZZV 200 10 Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — tretji odstavek 57. člena ZZV 160 11. Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — druei odstavek 58 člena ZZV 160 12. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer-1. Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji' — druga točka 70. člena ZZV 100 din 2. Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 25 — kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas 1 60 13. člen Osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih znsekih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer: — ko opravljajo naloge kot pripadniki teritorialne obrambe; — ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami; — ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odJ krivanju kaznivih dejanj; — ko opravljajo naldge javne varnosti kot rezervni miličniki; — ko opravljajo na poziv upravnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije; — ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih'delih ali vajah; — ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah — 25 din. Osebe navedene v tej točki so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. i 14. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 11., 12., in 13. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Zai osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšal-, nem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve 15. člen Osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo občanov, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko dejavnost se določijo takof da znaša lestvica osnov: če znaša letna davčna osnova din do 30.000 od 30.001 do .40.000 od 40.001 do ‘ 50.000 od 50.001 do 60.000 od 60.001 do 70.000 od 70 001 do 80 000 od 80.001 do 00.000 od 90.001 do 100.000 od 100 001 do 110.000 od 110.001 do 120.000 rvd 120.001 (e osnova za nlnčevanjc prispevkov zn zdravstvene varstvo dtn 2.500 3.100 3.700 4.200 4.800 r, 400 6 no-’ 6 50fl - 7.100 7.700 8.300 Osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo odvetnikom in arhitektom se določijo tako, da znaša lestvica o-snov: če znaša letna osnova OD od Intelektualnih storitev din Je osnova za plačevanje prispevka din do 50.000 4.000 od 50.001 do 60.000 4.600 od 60.001 do 70.000 5.200 od 70.001 do 80.000 5.800 od 80.001 ■ do 90.000 6.300 od 90.001 do 100.000 6.900 od 100.001 do 110.000 7.500 aad 110.001 8.000 — po 11. točki 11. čle#ia — zavezanca določi zdravstvena, skupnost — po 1. točki 12. člena — organizacije, zasebni delodajalci oz. skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje — po 2. točki 12. člena — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah — organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih — po 13. členu — organizator dejavnosti — po 15. členu — zavarovanci sami — po 7. členu — zavarovanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji Osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo se naslednjim zavarovancem določijo najmanj v naslednji višini: din — Umetnikom, književnikom, skladateljem, prevajalcem književnih del 3.500 — duhovnikom 2.200 — kolporterjem tiska 2.100 — artistom in glasbenikom 3.300 — športnikom 2.900 — gospodinjskim pomočnicam in kmetijskim delavcem 2.100 — kmetom kooperantom brez KD 2.900 — drugim občanom, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko dejavnost 2.900 — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji — zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznost plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor — organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (deteširani delavci). z 17. člen Vsi prispevki iz pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom poprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s posebnim sklepom ne določi drugače. 16. člen Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo za določene kategorije iz tega sklepa so: — po 1. točki 11. člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola — po 2. točki 11. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor) — po 3. točki 11. člena — organizator javnih delali mladinskih delovnih akcij — po 4. točki 11. člena — organizator pouka — po 5. točki 11. člena — skupnosti za zaposlovanje — po 6. točki 11. člena —* plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SIS — po 7. točki 11. člena — organ ali organizacij a# ki izplačuje preživnino, kmetje za osebe, ki jim morajo dajati preužitek, lastnik zemljišč za člane gospodinjske skupnosti — po 8. točki 11. člena — organ, ki izplačuje denarne pomoči — po 9. točki 11. člena — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače — po 10. točki 11. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev 18. člen Ta sklep začne veljati, ko skupščina RZS Kranj ugotovi, da je bil sprejet v enakem besedilu v vseh občinskih zdravstvenih skupnostih in objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 4. 1976. S tem dnem prenehajo veljati: sklep o začasnem financiranju, sklep o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (Ur. vestnik 1/71), sklep o valorizaciji osnov za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo občanov, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko dejavnost (Ur. list SRS, št. 17/75), sklep o določitvi prispevkov za financiranje zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj za leto 1975 (Ur. list SRS, 8/75), sklep o določitvi osnov za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov delavcev, gospodinjskih pomočnic in kmetov — koperantov brez katastrskega dohodka (Ur. list SRS, 17/75). St. 02-10/76-02/4 Kranj, dne 29. marca 1976. Regionalna zdravstvena skupnost Kranj Predsednik skupščine Franc Orel 1. r. k 401. Na podlagi tretjega odstavka 53. člena in drugega odstavka 56. člena samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu prvič iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj dne 5. marca 1976 sprejela SKLEP o zneskih pogrebnin in posmrtnine , 1 Zneski pogrebnin se izplačujejo do nadaljnjega na podlagi sklepa skupščine Začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj, z dne 16/12-1974, v pavšalnih zneskih in znašajo: din — za umrlo odraslo osebo 2.500 — za umrlega otroka dd 1 do 14 let starosti 1.910 — za umrlega otroka do 1 leta 1.160 2 Posmrtnina znaša 75 Vo povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu, to je 2.641 din. 3 Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1976 dalje. St. 02-2/76 02/3 Kranj, dne 5. marca 1976 Regionalna zdravstvena skupnost Kranj Predsednik skupščine Franc Orel 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA 402.—406. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in samoupravnih sporazumov o ustanovitvi občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik. Kočevje, Litiju, Logatec. Ribnica, Trbovlje, Vrhnika. Zagorje, so skupščine skupnosti na skupnih sejah zborov uporabnikov m izvajalcev od 23. do 30. marca 1976 sprejele v enakem besedilu tele sklepe: I SKLEP o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in za delavec, zaposlene pri zasebnih delodajalcih 1 1 Prispevke Za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje plačujejo, obračunavajo in odvajajo organizacije združenega dela oziroma zasebni delodajalci in sicer: 1. za delavce v temeljnih m drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih a) iz osebnih dohodkov 7,32 °/o h) iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela (za nesreče pri delu) 1,66 "/o 2. za delavce v delovnem razmerju pri delovnih ljudeh, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi ali so združili delo z drugimi delavci a) iz osebnega dohodka delavcev 7,32 Vo b) iz osebnega dohodka delavcev (za nesrečo pri delu) 1,60 Vo 2 Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih (Uradni lisi SRS, št. 7-300/75) in sklep o prenehanju obračunavanja, plačevanja in odvajanja prispevka 1,47 Vo za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za november in december 1975 (Uradni list SRS, št. 27-1344/75). 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1976 dalje. II SKLEP o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov / za zdravstveno varstvo kmetov 1 Prispevke za zdravstveno varstvo kmetov plačujejo, obračunavajo in odvajajo — delovni ljudje — kmetje zase in za svoje družinske člane: a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin za leto 1975 in dohodka od gozda 56°/o b) letni prispevek nu gospodarstvo 780 din. 2 Pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo kmetov v znesku 1.200 din na osebo plačujejo, obračunavajo in odvajajo: — za preužitkarje in njihove zakonce listi, ki je obremenjen s preužitkom, , — za uživalce stalnih preživnin organ oziroma organizacija. ki izplačuje preživnino, — za člane ožje družinske' ih gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali Zglavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njiho\*e družinske člane — lastnike zemljišč. 3 Plačilo prispevka po tem sklepu začne teči ali preneha s prvim oziroma zadnjim dnem v mesecu, v katerem pridobi ali izgubi lastnost zavarovanca. 4 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o plačevanju, obračunavanju in odvaja-, nju prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov (Uradni list SRS, št. 7-301/75). 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. III SKLEP o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje delovnih ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom In z lastnimi sredstvi ter odvetnikom 1 S tem sklepom se določajo osnove, od katerih se plačuje, obračunava in odvaja prispevek za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in sicer: — za delovne ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi (obrtno, gostinsko, avtoprevozniSko itd.), — za delovne ljudi — odvetnike, ki so vpisani v register pri odvetniški zbornici. 2 Delovni ljudje! ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi, se glede na letno davčno osnovo razvrstijo v naslednje zavarovalne osnove, od katerih plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo: če znaša letna davčna znaša mesečna osnova osnova dinarjev za plačevanje prispevka do 38 000 2.300 od 38.001 do 42.000 2.800 od 48.001 do 58.000 3.300 od 58.001 do 08.000 3.800 od 08.001 do 78.000 4.300 od 78.001 do 88.000 4.300 od 88.001 do 98.000 5.300 od 98.001 do 108.000 5.300 od 103 001 do 118.000 6.300 od 118.001 do 123.000 6.800 od 128.001 138.000 7.300 od nad 138.001 148.001 do 148.000 7.800 8.500 Delovni ljudje — odvetniki se glede na letno davČ-no osnovo razvrstijo v naslednje zavarovalne osnove, od katerih plačujejo, obračunavajo In odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarova- nje, za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo: če znaša letna davčno znaša mesečna osnova osnova dinarjev za plačevanje prispevka do 60.000 3 800 od 60.001 do 70.000 4.400 od 70.001 do 80.000 5.000 od 80.001 do 90.000 3.600 od 90.001 do 100.000 6.200 od lOO.OOt 'o.ooo 6.800 od 110001 do 120 000 7.400 od 120.001 do 130.000 8.000 nad 130.001 8.500 4 Delovni ljudje iz 1. točke se razvrščajo v zavarovalne osnove, od katerih pačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, na podlagi pravnomočnih odločb o davčni osnovi za preteklo leto. Delovni ljudje iz 1. točke tega sklepa, ki prvič registrirajo svojo dejavnost, do konca koledarskega leta obračunavajo in plačujejo prispevek od najnižje osnove, določene v 2. oziroma v 3. točki tega sklepa. 5 Delovni ljudje iz 1. točke tega sklepa obračunavajo prispevek, in sicer: — za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje po bruto stopnji 7,32 v/u, — za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo po bruto stopnji 1,66 0/o, 6 Do odmere davčne osnove za preteklo leto delovni ljudje iz 1. točke tega sklepa obračunavajo in plačujejo akontacijo na prispevek od zadnje odmerjene davčne osnove. 7 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklop, prenehata veljati sklep o merilih za razvrščanje v osnove za plačevanje prispevku za zdravstveno zavarovanje delovnih ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi in odvetnikov i Uradni lin SRS. št. 7-302/75) in sklep o prenehanju obračunavanja, plačevanja in odvajanja prispevka 1.47 "/u za zdravstveno varstvo in zdravstvene zavarovanje za november in december 1975 (Uradni list SRS, številka 27-1344/75). 8 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1976 dalje. IV SKLEP o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za občane, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom 1 Ta sklep določa osnove za plačevanje, obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje in za zdravstveno zavarovanje za nesrečno pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo ter osnove za denarna nadomestila za občane, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom . 2 Za filmske delavce, ki jim je priznan status umetnika: din — za scenariste in režiserje celovečernega igranega filma, za glavnega snemalca, skladatelja, scenografa, kostumografa, filmskega igralca igranega filma, pisca scenarija; režiserja dokumentarnega. lutkovnega In risanega filma, snemalca dokumentarnega ali lutkovnega filma, risarja značajev, scenografa In animatorja risanega filma 5.700 3 Za filmske delavce, ki jim ni priznan status umetnika: din — za pisca scenarija in režiserja igranega filma, glavnega snemalca, skladatelja, scenografa, kostimografa in filmskega igralca igranega filma, pisca scenarija in režiserja dokumentarnega lutkovnega ali risanega filma, direktorja ekipe igranega filma, snemalca dokumentarnega risanega ali lutkovnega filma, risarja značajev, scenografa in animatorja risanega filma, snemalca zvoka, snemalca slike, prvega asistenta režije, prvega asistenta scenografa, pomočnika direktorja ekipe igranega filma in montažerji, za vodjo snemanja, glavnega maskerja, tajnico režije (skript), prvega asistenta snemalca in glavnega rekviziterja igranega filma, organizatorja snemanja in montažerja dokumentarnega m njemu podobnega filmu, glasbenega sodelavca pri filmih vseh vrst, drugega asistenta snemalca, drugega asistenta scenografa, asistenta snemalca zvoka, asistenta montažerja, glavnega osvetljevalca, rekviziterja, maskerja in fotografa igranega filma, asistenta snemalca dokumentarnega filma, tajnico ekipe igranega filma, animatorja lutkovnega filma, snemalca, frizerja in risarja risanega filma, pomočnika vodje snemanja, frizerja, maskerja, šminkerja, garderoberja, osvetljevalca in kaskaderja igranega filma, kopista 11 m kolorista risanega filma 3.800 4 Z književnike, skladatelje, umetnike tei prevajalce znanstvenih in književnih del 3.800 5 Za duhovnike 2.800 6 Za železniške in ulične prtljažne nosače 2.600 7 X Za športnike — amaterje, ki prejemajo hra- narino , 2.200 Za športnike — nogometaše s statusom ne-amaterja 5.000 8 Za kolporterje tiska 2.200 9 Za artiste — plesalce 3.900 10 Za zdravnike, zobozdravnike, dentiste, zo-botehnike in arhitekte 5.90u 11 Za izvajalce instrumentalne in vokalne narodno zabavne,- narodne in jazz glasbe, dirigente, glasbene aranžerje, muzikologe, skladatelje, glasbene kritike, avtorje tekstov scenarijev, glasbene urednike, radia, televizije ali produkcije gramofonskih plošč, režiserje, tonske mojstre. kostlmogrofe in scenografe ki so člani dru- dln štva glasbenih delavcev Slovenije »Slovenija-koncert«, Ljubljana, manekenov in modnih delavcev 4.800 12 Za druge osebe, glede katerih so bile po dosedanjih predpisih sklenjene pogodbe o izvajanju socialnega zavarovanja in za druge osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost 3.800 13 Osnove za obračunavane prispevkov, ki jih določa ta sklep, so hkrati osnove za denarna nadomestila. 14 Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, prenehata veljati sklep o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za občane, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (Uradni list SRS, št. 7-303/75) in sklep o prenehanju obračunavanja, plačevanja in odvajanja prispevka 1,47 %> za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za november in december 1975 (Uradni list SRS, št. 27-1344/75). 15 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1976 dalje. V SKLEP o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje določenih kategorij oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja 1. člen Za določeno kategorijo oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učen- ci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — prvi odstavek 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu: ZZV) 60 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se s tem strokovno usposobijo ali izpopolnijo — drugi odstavek 56. člena ZZV 160 3. Udeleženci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primero invalidnosti — drugi odstavek 56. člena ZZV 60 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih zn pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV 60 5. Začasno nezaposlene osebe po končanem študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV 60 6. Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol ter akademij — 3. odstavek 56. člena . ZZV 60 7. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci družbenih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV 160 8. Občani, ki uživajo pravice izključno od tu- jega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odstavek 57. člena ZZV 160 9. Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odstavek 57. člena ZZV 160 10. Druge skupine delovnih ljudi — občanov, pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 2. odstavek 58. člena ZZV 160 Osebam, naštetim od 1. do 10. točke, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz prve točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 2. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: 1. Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV 100 Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 25 — kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas 60 3. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV, se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer: — ko opravljajo naloge kot pripadniki terito-riane obrambe; — ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami; — ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj; — ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki; — ko opravljajo naloge javne varnosti kot določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije: din — ko so kot vojački invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah; — ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 25 Osebe, navedene v tej točki so zavarovane samo za nesreče pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. 4. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 1. 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve. ■ 5. člen Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja, razen skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji 11%. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije plačuje prispevke za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po posebnem sporazumu med skupnostmi, št. 138/2-76 z dne 4. marca 1976. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za začasno nezaposlene osebe, ki "so in dokler so pri njih prijavljene, prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 10,10 %. Osnova za obračun prispevka po, 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe, je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno. 7. člen Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji. pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendije, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov: din 1. se ne zahteva nobena kvalifikacija 4.300 2. se zahteva po osnovnem šolanju priučitev \ za določena dela in poklic 5.300 3. se zahteva poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu 6.200 4. se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oz. izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 7.000 5. se zahteva višja šola, prve stopnje fakul- teto oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe 8.300 6. se zahteva diploma visoke šole ali fakul- , tete ali po diplomi že javno priznana specializacija (magistratura ali doktorat znanosti) 10.400 Prispevki, navedeni v tem poglavju se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagor tovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo se pa na neto prispevno stopnjo. Neto osnove pa lahko preračunajo v bruto z uporabo količnika za obračun prispevkov iz bruto na neto stopnje. Zavarovanci iz 1. odstavka 36. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju in se tam učijo oz. so na praksi, plačujejo prispevek od enakih mesečnih pavšalnih osnov kot zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena ZZV. Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Predsednik Ljubljana Moste-Polje Jože Baraga 1. r. Predsednik Ljubljana Bežigrad Marja Miloradovič 1. r. Predsednik Ljubljana Vič-Rudnik Anton Dolničar 1. r. Predsednik Domžale Vladimir Habe 1. r. 8. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela, pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih v višini 7,32%>. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je povprečni osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali. ko je nastopila kaka etnija okolnost iz 1. odstavka tega člena. 9. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč ter delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek kadar zaposlijo za občasno delo zunaj delovnega razmerja za varovanca-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega pri skupnosti, prispevek v višini 5,75 %> od izplačanega zaslužka. 10. člen Za delavce in upokojence, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa sp plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevki po stopnji 3,65 "/o od bruto osebnega dohodka v breme dohodka. 11. člen Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom povprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s sklepom ne določi drugače. 12. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje določenih kategorij oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja (Uradni list SRS, št. 7-304/75). 13. člen Predsednik Hrastnik Ivan Medvešček 1. r. Predsednik Cerknica Damir Mazi 1. r. Predsednik Grosuplje Alojz Škerjanc 1. r. Predsednik Idrija . Roman Hieng 1. r. Predsednik Kamnik Ivan Motnikar 1. r. Predsednik Litija Janez Zarnik 1. r. Predsednik Ljubljana Center Niko Isajevlč ). r. Predsednik Ljubljana Šiška Janko Heberle 1. r. Predsednik Kočevje Herman Struna 1. r. Predsednik Logatec Bogomir Ajdič 1. r. Predsednik Ribnica Lado Poljanec 1. r. Predsednik Vrhnika Alojz Sivka 1. r. Predsednik Trbovlje Vilm Janežič 1. r. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad- Predsednik nem listu SRS. uporablja pa se od 1. aprila 1976 dalje. Zagorje St. 420-6/75 Ivan Zorc 1. r. 407. Na podlagi 63. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44/70 in 13/72) je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana na seji dne 31. marca 1976 sprejela S K I. E P o povečanju osnove za nadomestilo osebnega dohodka 1. člen Osnova za odmero nadomestila osebnega dohodka zaradi začasne zadržanosti od dela se od 1. januarja 1976 dalje poveča za 23.9 odstotkov vsem zavarovancem pri katerih je za osnovo za nadomestilo upoštevan osebni dohodek iz leta 1974 in prejšnjih let. Na podlagi tako povečane osnove se nadomestilo na novo odmeri. 2. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 190-4/76 Ljubljana, dne 31. marca 1976. Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana Predsednik skupščine Francka Strmole 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR 408. Po prvem odstavku 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS. št. 38-446/74 in 1/75) so na skupnih sejah zborov uporabnikov in zborov izvajalcev zdravstvenega varstva skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart dne 11. marca 1976, občinske zdravstvene skupnosti Maribor dne 5. marca 1976, občinske zdravstvene' skupnosti Ormož dne 25. februarja 1976, občinske zdravstvene skupnosti Ptuj dne 26. februarja 1976, občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica dne 12. marca 1976 sprejele, upoštevajoč zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 (Uradni list SRS, št 29-1439,75) pa po njihovem pooblastilu izvršilni odbori v dneh 24. in 25. marca 1976 dopolnili S K I. E P o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenih programov zdravstvenega varstva zdravstvenih skupnosti na območju podravskih občin za leto 1976 I Ta sklep v skladu z zakonom o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976 (Uradni list SRS. št. 39-464/74. 5-176/75 in 29-1440/75) določa prispevke za financiranje dogovorjenih progra- mov zdravstvenega varstva zdravstvenih skupnosti na območju podravskih občin za leto 1976, pri čemer po 149. in 150. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74 in 1/75) upošteva združevanje sredstev za posamezne naloge zdravstvenega varstva, opredeljuje osnove za obračunavanje ter določa višino prispevkov, izraženo v stopnji, in zavezance za plačevanje in odvajanje prispevkov. II Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci), združujejo za zagotavljanje pravice do neposrednega zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarova-ru bolezni, poškodbe, poroda ali smrti, sredstva v obliki prispevka (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zdravstveno varstvo* po stopnji 7,58 %> iz (kosmatih) osebnih dohodkov Za zavarovance iz prvega odstavka plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo naslednji zavezanci: organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti oziroma zasebni delodajalci, pri katerih so zaposleni; organi, v katerih so izvoljeni: zadruge, pri katerih delajo; sami iz svojih sredstev pa občani.1 ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov. Za osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v kooperaciji z zadrugo ali organizacijo združenega dela, zavarujejo pa se pod pogoji, ki jih v skladu z zakonom določi zdravstvena skupnost, je zavezanec za plačevanje. obračunavanje in odvajanje prispevka za zdravstveno varstvo po stopnji iz prvega odstavka zadruga ali organizacija — izplačevalec (čistega) osebnega dohodka. Zavezanci po drugem odstavku plačujejo In odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji iz prvega odstavka tudi. ko so zavarovanci (upravičeno delovnih razmerjih, obračunavajo ga pa iz (kosmatega) osebnega dohodka, izplačanega kot akontacije osebnega dohodka za mesec pred mesecem, v katererp n j a, s katerimi si zagotovijo socialno varnost v prime-ali neopravičeno) odsotni z dela brez nadomestila osebnega dohodka po predpisih o združenem delu oziroma je nasta'a odsotnost z dela. III Za zagotovitev pravic zavarovancev in oseb iz 187. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1-3/ 73 in 37-437/74) in zavarovanja za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo združujejo zavezanci, navedeni v II. točki tega sklopa, del svojega dohodka v obliki prispevka iz dohodka po stopnji 1,85 V« od (kosmatih) osebnih dohodkov. IV Zavarovanci-kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 42,2 "/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka iz gozda ter pavšalni znesek 615 din na zavarovano kmetijsko gospodarstvo. v I Organizacije združenega dela in zasebni delodajalci plačujejo, obračunavajo in odvajajo od zaslužkov za občasna dela zavarovancev-kmetov zunaj združenega dela oziroma delovnega razmerja prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 6 °/o iz (kosmatih) zaslužkov. V Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zunaj SR Slovenije plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 10 "/o od izplačanih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ureja plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za zdravstveno varstvo sporazum o prispevkih sredstev za zdravstveno varstvo upokojencev v letu 1976 med navedeno skupnostjo in zdravstveno skupnostjo Slovenije. VI Skupnosti za zaposlovanje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo začasno nezaposlenih, ki se prijavijo za zaposlitev, po stopnji 9,70 %>, obračunavajo ga pa iz (čistega) poprečnega osebnega dohodka, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila upravičencem do tega nadomestila med začasno nezaposlenimi na območju skupnosti za zaposlovanje VII Občini, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali ki jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini, kjer niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, in zavarovanci, ki so združili delo z domačo organizacijo združenega dela in delajo v tujini, so tam na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo oziroma so na praksi so zavarovani v zdravstveni skupnosti in se zanje plačuje, obračunava in odvaja prispevek za zdravstveno varstvo in prispevek za zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo po njihovem osebnem dohodku. Za zavarovance iz prejšnjega odstavka, katerih znesek (Čistega) oebnega dohodka ne dosega spodaj navedenih zneskov, se obračunava prispevek od na III. slednjih (čistih) mesečnih osnov: din 1) osebe brez strokovne izobrazbe in nekvalificirani delavci 4.300 2) osebe z nižjo strokovno izobrazbo in priučeni delavci 5.300 3) osebe s poklicno šolo in kvalificirani delavci 6.200 4) osebe s srednjo strokovno izobrazbo in visokokvalificirani delavci 7.000 5) osebe z višjo strokovno izobrazbo 8.300 6) osebe z visoko strokovno izobrazbo 10.400 Prispevka po pi'vem odstavku se plačujeta, obračunavata in odvajata po stopnjah, določenih v II. in III. točki tega sklepa, ki se preračunajo na neto stopnje. Zneski čistih mesečnih pavšalnih osnov iz drugega odstavka se letno valorizirajo s količnikom porasta poprečnih osebnih dohodkov zaposlenih na območja zdravstvene skupnosti. VIII Za določene kategorije zavarovancev iz 56., 57. in, 58. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu: zakon) se vpeljejo prispevki v pavšalnih zneskih, in sicer: Cisti mesečni pavšalni • . znesek din a) prispevki za zdravstveno varstvo in pri- spevek za zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo za učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu (prvi odstavek 56. člena zakona) plačuje organizacija združenega dela oziroma zasebni delodajalec pri katerih so v uku ali na praksi — zavezanec 60 b) prispevek za zdravstveno varstvo 1. za občane na šolanju, strokovnem izpopolnjevanju ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta, in občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot Svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo (drugi odstavek 56. člena zakona) plačuje organizacija združenega dela oziroma zasebni delodajalec, pri katerem delajo kot delavci oziroma organ ali organizacija, ki daje štipendijo — zavezanec 160 2. ža udeležence javnih del in mladinskih de- lovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti (drugi odstavek 56. člena zakona), plačuje organizator javnih del in mladinskih delovnih akcij — zavezanec 60 3. za osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine (drugi odstavek 56. člena zakona) plačuje organizator pouka za obrambo in zaščito — zavezanec 60 4. za začasno nezaposlene osebe po konča- nem študiju (drugi odstavek 56. člena zakona) plačuje skupnost za zaposlovanje — zavezanec €0 5. za učence srednjih šol, študente višjih in visokih šol ter akademij (tretji odstavek 56. člena zakona) plačujejo plačniki, ki jih dojoči samoupravni sporazum med ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi — zavezanci 60 6. za kmečke prevžitkarje, kj nimajo lastnosti drOžinskega člana zavarovanca-kmeta. uživalce stalnih kmečkih preživnin, uživalce kmečkih , starostnih pokojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča — zavarovanca (iz prvega odstavka II. točke tega sklepa), ki se na zavarovančevem zemljišču ukvariajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca (četr,ti odstavek 56, člena zakona) plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki Izplačuje preživnino — zavezanci ( 60 Cisti mesečni pavšalni znesek din 7. za uživalce stalnih priznavalnin, družbe- nih preživnin in stalne družbene denarne pomoči (peti odstavek 56. člena zakona) plačuje organ ali organizacija, ki izplačuje navedene prejemke — zavezanec 160 8. občani, ki uživajo pravice izključno, od tu- jega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja (drugi odstavek 57. člena zakona) plačujejo prispevek sami, če ni z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi določeno drugače 165 9. za izseljence — povratnike, če se prijavijo za zaposlitev, pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnot (tretji odstavek 57. člena zakona) plačuje skupnost za zaposlovanje — zavezanec 165 10. druge skupine delovnih ljudi in občanov, ki se zavarujejo pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost (drugi odstavek 58. člena zakona) in osebe, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, kateri živijo na območju zdravstvene skupnosti, če jim ni zdravstveno| varstvo zagotovljeno pri tujem nosilcu zavarovanja, pri katerem so same zavarovane, plačujejo za posameznega upravičenca 165 IX Za osebe in občane iz 70. in 74. člena zakona se vpeljejo pavšalni prispevki ca zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo, 'in sicer: Cisti mesečni pavšalni znesek din 1. za delavce, zaposlene z manj kot polovico delovnega časa, in kmete, kadar opravljajo občasna dela (1. točka 70. člena zakona) plačuje organizacija oziroma zasebni delodajalec, ki je zavezan za njihovo zavarovanje » 90 2. za osebe na strokovni usposobitvi ali pre- kvalifikaciji (2, točki 70. člena zakona) plačuje skupnost za zaposlovanje — zavezanec 100 3. za učence strokovnih šol in gimnazij ter študente visokošolskih zavodov, kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom (3. točka 70. člena zakona) — v šolskih delavnicah ali učilnicah plačuje šola — zavezanec 25 — (obvezno ali neobvezno prakso) zunaj šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas plačuje organizacija, pri kateri opravljajo praktično delo — zavezanec 60 4. za občane — ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe; — ko sodelujejo na organiziranih javnih delih snlošneea pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami: — ko pomagajo organom za notranje zadeve in poblaščonlm uradnim osebam ter organom pri Cisti mesečni pavšalni znesek din izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju1 javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj; — ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki; — ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije; — ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah; — ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah (74. člen zakona) plačujejo organizatorji — zavezanci 25 X Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva regionalne zdravstvene skupnosti Maribor za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 9-416/75 in 28-1396/75). XI Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 od 1. aprila 1976 dalje, razen določb v IV. do Vi. točki, ki učinkujejo od 1. januarja 1976 dalje. St. 022-153/76 Lenart, dne 11. marca 1976. * Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart Predsednik Drago Spasovski L r. St. 022-152/76 Maribor, dne 5. marca 1976. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Maribor Predsednik Franc Krivec 1. r. St. 022-154/76 Ormož, dne 25. februarja 1976. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ormož Predsednik . Alojz Hergula 1. r. St. 022-155/76 Ptuj, dne 26. februarja 1976. Skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj Predsednik Jože Šegula 1. r. St. 022-156/76 Sl. Bistrica, dne 12. marca 1976. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica Predsednik , Olga Bera 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 409. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju .splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), določil dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976, dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani v letu 1976 ter 51. in 124. člena statuta mesta Ljubljane v D radni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 20. seji zbora združenega dela dne 25. marca 1976, na 20. seji zbora občin dne 25. marca 1976 in na 20. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1976 sprejela 4 ODLOK v proračunu mesta Ljubljane (mestnem proračunu) za leto 1976 1. člen Skupni dohodki mestnega proračuna za leto 1976 znašajo neporabljena dovoljena poraba iz leta 1975 Skupaj Od tega: za razporeditev po posebnem delu proračuna Od tega: — za skupne mestne zadeve — za vzajemnost med občinami v SR Sloveniji in skladu za "gradnjo šol in VVZ — za tekočo proračunsko rezervo din 199.494.000 521.373 200.015.373 200.015.373 160.380.373 39.635.000 Sredstva nakazuje Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani ob vsakokratni praznitvi. 5. člen Od dohodkov, ki pripadajo Skupščini mesta Ljubljana za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti ter za sofinanciranje programa ljudske obrambe, se 1 “/o ali 1.600.000 dinarjev izloči v sredstva rezerve. 6. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljevanju: izvršni svet). Izvršni svet sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane skrbi, da se dohodki med letom delijo skladno z njihovim pri-,y tekanjem. 7. člen Izvršni svet lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posebne namene, vendar največ do 5 °/n. ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. Prav tako se zavezuje omejiti porabo do 30. 11. 1>976 do 92 “/o po določilih 13. člena dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1973, 8. člen Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: 2. člen Na podlagi določil 11. člena dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 se prenesejo m probijena sredstva do dovoljene ravni porabe za letu 1975 v višini din 521.373 v razpored dohodkov za leto 1976. Ta prenošena sredstva niso zajeta v obseg dovoljene porabe za leto 1976. 3. člen Od zneska 160.380.373 dinarjev je 10.441.000 dinarjev namenjenih za financiranje nalog. ljudske obrambe. Nosilci programa namenijo, sredstva p< vvčann za 25 °/o napram letu 1975 do tedaj, ko bo to vprašanje sistematsko rešeno. 4. člen Sredstva za mestni proračun v znesku 199.494.000 dinarjev odstopajo občine: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center. Ljubljana Mosto-Polje, Ljubljana Šiški in Ljubljana Vlč-Rudnik. Te občine v svojih odtokih o proračunu v skladu z določili dogovora o splošni porabi v občinah In mestu Ljubljani v letu 1976 odstopajo sredstva za mestni proračun v naslednjih procentih: občina Ljubljana Bežigrad •/• 44,on občina Ljubljana Center 68.9" občina Ljubljana Moste-Polj c 23,09 občina Ljubljana Šiška 28.86 občina Ljubljana Vič-Rudnik 21,73 — upravnim in drugim organom (državni organi), — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — skladu za gradnjo 'šol in vzgojnovarstvenlh zavodov, — upravi za'ljudsko obrambo — - posebni nameni, , — svetu občin ljubljanske regije, — posebnem računu proračuna mesta Ljubljane. Sredstva, ki se nc nakaz.ujejp uporabnikom iz prejšnjega odstavka, sc uporabljajo neposredno iz. proračuna. 9. člen Nosilec sredstev: — za dejavnost mestne skupščino je sekretariat skupščine, — zn reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij je komisija za reševanje- stanovanjskih vprašapj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij, — za anuitete je upravni organ za finance. Sekretar skupščine, predstojnik uprnvneta organa za finance ter predsednik komisije imajo glede pravice razpolaganja In odgovornosti za zakonito uporabo gornjih sredstev, katerih nosilci so, položaj predstojnika državnega organa. 10. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejmejo iz proračuna mesta, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori in sipo-razumi o njihovi uporabi. 11. člei Državni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun mestnega proračuna prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske določene za leto1 1976, razen, če se s posebnim aktom ne določi drugače. 12. člen Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Kot sredstva za delo uporabljajo tudi dohodke, ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo Organi ta sredstva skupno s proračunskimi sredstvi razporedijo s svojim finančnim načrtom oziroma predračunom za redno dejavnost, posebne namene ali opremo. O uporabi sredstev za zagotovitev sredstev proračuna, kadar dohodki neenakomerno pritekajo, odloča izvršni svet. 17. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljano (Uradni list SRS, št. 29-1481/75) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posebne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka In v okviru sredstev proračuna za leto 1976. Sredstva, s katerimi so se začasno financirale posamezne zadeve s področja skupne porabe, morajo biti vrnjena proračunu mesta najkasneje do konca junija 1976. 18. člen Sestavni del proračuna je posebni račun, ki obsega: din dohodke v znesku 18.270.000 iz razporeditev v znesku 18.270.000 19. člen 13. člen Za zakonito uporabo sredstev, ki so državnemu organu razporejena iz proračuna in za sredstva, ki jih organ sam ustvari, sta odgovorna predstojnik organa ali druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec ter vodja računovodstva. Odredbodajalec za sredstva upravnega organa mesta je predsednik izvršnega sveta mesta oziroma podpredsednik izvršnega sveta, ki ga predsednik izvršnega sveta za to pooblasti. 14. člen Ce se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posebne namene sredstva ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet neporabljena sredstva prenese v proračunsko rezervo. V proračunsko rezervo se prenesejo tudi preostala sredstva. če se med letom državni organ odpravi ali spremeni svojo dejavnost tako, da se potreba po sredstvih zmanjša. 16. člen O razporeditvi tekoče proračunske rezerve, nastale po 14. členu tega odloka, odloča izvršni svet. Sredstva tekoče rezerve lahko uporabi za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali pa predvidena sredstva ne zadoščajo. 16. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve do zneska 1.000.000 za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin (1. člen zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih Uradni lift SR?. ?t. 39-46V'74). Prek posebnega računa se financirajo negospodarske investicije mesta (nova vlaganja) in dolgoročne programske naloge. 20. člen Odredbodajalec za proračun in za posebni račun je predsednik izvršnega sveta. 21. člen Bilanca dohodkov in splošni razpored dohodkov, posebni del proračuna in finančni načrt posebnega računa, so sestavni del tega odloka. 22. člen Kalkulativno ugotovljeni dohodki nad dogovorjeno porabo se namenijo za vzajemno prelivanje med občinami v SR Sloveniji. Višina teh sredstev se ugotovi po izračunu strokovnih služb Sekretariata za finance. Sredstva realizirana nad kalkulativnimi dohodki se v skladu z 39. členom dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 namenilo za obveznost' d-užb-nn. političnih skupnosti do sklada za gradnjo šol in VVZ , Z3. člen Ta odlok začne veljati osmi dap po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. v. Ljubljana, dne 28. marca 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone K»Y|č, dipl. in#. 1. r. Pregled in razpored dohodkov proračuna mesta Ljub Ijane za leto 1976 Vrsta _ . ... dohodkov Dohodki Skupaj din 7 Prispevki iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti občina Ljubljana Bežigrad 32,083.000 občina Ljubljana Center 107,966.000' občina Ljubljana Moste-Polje 12.825.000 občina Ljubljana Šiška 27,995.000 občina Ljubljana Vič-Rudnik 18,625.000 Skupaj 199,494.000 9 Prenesena sredstva 521.373 Skupaj dohodki 200,015.373 GlaVni namen Razpored dohodkov Skupaj din 01 Dejavnost družbenopolitičnih skupnosti 86,740.373 02 Ljudska obramba 10,441.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih org. in društev 7,340.000 04 Negospodarske investicije 16.524.000 06 Znanstvena dejavnost 2.000.000 10 Komunalna dejavnost 31,804.000 14 Odstopljeni dohodki za program samoprispevka in solidarnost v SRS 39,635.000 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 931.000 18 Sredstva rezerv 1.600.000 4 Skupaj razpored dohodkov 200,015.373 410. Na podlagi 6. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) ter 24., 124. in 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 20. seji zbora združenega dela dne 25. marca 1976 in na Ž0. seji zbora občin dne 25. marca 1970 sprejela O D I, O K o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani I. 2 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa ukrepe za varnost cestnega prometa na območju mesta Ljubljane. Območje po tem odloku je območje mesta Ljubljane označeno z znaki III-23, ime kraja »Ljubljana« (iz pravilnika o prometnih znakih, Uradni list SFRJ, št. 20/75). 2. člen Za uresničitev ciljev, ki jih je sprejela Skupščina mesta Ljubljane z odlokom o 10-letnem programu izgradnje cestnega omrežja Ljubljane sprejema Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane ukfepe in načrte prometnega režima na območju mesta Ljubljane v okviru pooblastil tega odloka in v skladu z načrtom in programom razvoja vseh vrst prometa v razdobju 1976—1984. »Pri sprejemanju ukrepov in načrtov prometnega režima Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane upošteva zlasti: — da se mora v ožjem središču mesta stalno povečevati prometne površine za pešce ter njihova varnost, — da se mora izboljševati pogoje za varnost kolesarskega prometa, — da se mora stalno izboljševati mestni in primestni avtobusni promet, — da se mora omejevati v ožjem središču mesta promet osebnih vozil, ter ustvarjati možnosti za parkiranje vseh vrst vozil izven ožjega središča mesta. Pred sprejemom načrtov prometnega režima in ob večjih spremembah istih, mora Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane dobiti predhodno rhnen.ie prizadetih krajevnih skupnosti in izvršnih svetov občinskih skup-■ ščin. 3. člen Krajevne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin spremljajo prometno ureditev na svojem območju in v ta namen predlagajo Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane zlasti: — ureditev prometa pešcev in kolesarjev, — ureditev dostavnega prometa, — ureditev prometa pred šolami in vzgojnovar-stvenimi ustanovami, — ureditev prometa pred izhodi objektov organizacij združenega dela in drugih organizacij ter organov, — ureditev parkirnih površin in parkiranja ter druge ukrepe, ki zadevajo ureditev prometa in prometno varnost krajanov. Krajevne skupnosti v lastni pristojnosti urejajo promet pešcev, kolesarski promet In parkiranje ter garažiranje izven javnih cestnih površin in določajo na teh prometni režim (odprta dvorišča in druge površine, s katerimi upravljajo hišni sveti). 4. člen Območje mesta Ljubljane obsega štiri kategorije prometnih površin: 1. posebne prometne površine za pešce, 2. ožje središče mesta (območje znotraj cestnega obroča, 6. člen tega odlćka), 3. javne prometne površine Izven ožjega središča mesta, na katerih je prepoveddno ali omejeno ustavljanje oziroma parkiranje (do zunanjih mei mesta Ljubljane, drugi odstavek 1. Člena tega odloka — območje mesta), 4. javne prometne površine izven ožjega središča mesta, na katerih ni prepovedano ali omejeno ustavljanje oziroma parkiranje (do zunanjih mej mesta Ljubljane, drugi odstavek 1. člena tega odloka — območje mesta). 5. člen Posebne prometne površine za pešce so posebej označene ceste, ulice in trgi v ožjem središču mesta, na kateri je prepovedan oziroma omejen promet z vozili, pešci pa lahko uporabljajo celotno prometno površino. Posebne prometne površine za pešce določa prometni režijn. 6. člen Ožje središče mesta obsega območje, ki ga omejujejo: Trg OF — Resljeva cesta — Kopitarjeva ulica — Krekov trg — Grajski predor — Karlovška cesta — Cojzova cesta — Aškerčeva cesta — Trg MDB — Prešernova cesta. II. PROMETNI REŽIM 1. Promet na posebnih cestnih površinah za pešce 7. člen Promet z vozili na posebnih prometnih površinah za pešce je dovoljen samo za stanovalce iz tega območja, za dovoz in odvoz blaga ter za vozila komunalnih služb in avtotaksijev, vendar samo v času določenem s prometnim režimom. Izven določenega časa je dovoljen promet na površinah iz prejšnjega odstavka razen vozilom s prednostjo tudi za vozila za nujne intervencije komunalnih služb, za nujne zdravstvene storitve občanov in za vozila PTT na službeni vožnji. 8. člen Stanovalci iz prvega odstavka 7. člena ne smibjo puščati vozil na prometni površini, temveč le na dvoriščih, če imajo za to dovoljenje hišnega sveta ali v garažah. Upravičeni stanovalci iz prvega odstavka morajo imeti na vozilu posebno domicilno nalepko, ki jo izda za promet pristojni upravni- organ Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ za promet). » Omejitev prometa, ustavljanje in parkiranje iz prvega odstavka tega člena ne veljajo za invalidne osebe iz 19. člena republiškega zakona o varnosti cestnega prometa. 2. Parkirni prostori 9. člen Na območju mesta Ljubljane so za parkiranje namenjene naslednje vrste javnih parkirnih prostorov: — splošni javni parkirni prostori, — posebni javni parkirni prostori, — javni parkirni prostori za tovorna motorna vozila, -r- javni parkirni prostori za avtobuse v medkrajevnem prometu, — javni parkirni prostori za turistične avtobuse. Javni parkirni prostori iz prejšnjega odstavka sc določajo s prometnim režimom. Prometno ureditev na javnih parkirnih prostorih določa pristojni organ za promet. 10. člen Splošni javni parkirni prostori so vozišča javnih cest in druge prometne površine, na katerih s predpisi ali s prometnimi znaki parkiranje ni prepovedano. Ne glede na prejšnji odstavek je parkiranje v ožjem središču mesta iz 6. člena tega odloka možno 'e tam, kjer je to s prometnim znakom dovoljeno. 11. člen Posebni javni parkirni prostori so: — prostori, kjer je parkiranje organizirano, — prostori, kjer je parkiranje časovno omejeno, — rezervirani prostori za potrebe organizacij združenega dela, drugih organizacij in organov, — rezervirani prostori za avtotaksije in rent a car, — prostori za sejem motornih vozil. 12. člen Za parkiranje motornih vozil na prostorih, kjer je parkiranje organizirano, in na prostorih, kjer je parkiranje urejeno z javnimi parkirnimi urami, mora voznik plačati uporabnino. Čas parkiranja in uporabnina sta označena na dopolnilni tabli prometnega znaka oziroma na parkirni uri. Višino uporabnine določa Izvršni svet Skunščine mesta Ljubljane. 13. člen Rezervirane parkirne prostore na javnih prometnih površinah 'za službena vozila organizacij združenega dela, drugih organizacij in organov določi na njihovo prošnjo pristojni organ za promet Skupščine mCsta Ljubljane na podlagi mnenja komisije za promet pri Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane, območne krajevne skupnosti in pristojnega organa občinske skupščine Rezervirani parkirni prostori za organizacijo združenega dela, drugih organizacij in organov so označeni z ustreznimi znaki in z označbami na vozišču. V odločbi pristojnega organa za promet so določeni pogoji uporabe in vzdrževanja rezerviranih parkirnih prostorov iz 1. odstavka ter višina uporabnine, ki jo mora mesečno plačevati uporabnik. Višino uporabnine za rezervirane parkirne prostore določa Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. 14. člen Parkirne prostore za avtotaksi službo določa pristojni organ za promet Skupščine mesta Ljubljane, kakor tudi pogoje za njihovo uporabo na osnovi razvojnih programov. V ostalem veljajo za avtotaksi službo določila »Odloka o ureditvi avtotaksi službe v Ljubljani«. 15. člen Javne parkirne prostore iz 9. člena tega odloka ureja in vzdržuje organizacija združenega dela, ki jo pooblasti Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. Pooblaščena organizacija iz prejšnjega odstavka mora vzdrževati obstoječe, prometne znake in označbe na parkirnih prostorih in opravljati druga vzdrževalna dela, navedena v pooblastilu oziroma pogodbi. 3. Ustavljanje in parkiranje 16. člen Kjer je ustavljanje ali parkiranje prepovedano, smejo parkirati samo službena vozila, ki »so potrebna pri odstranjevanju prometne ovire ali za opravljanje nujnih komunalnih in drugih del ter za opravljanje PTT dejavnosti. Vozila iz prejšnjega odstavka morajo biti posebej označena (opleskana) 17. člen Tovorna motorna vozila in avtobusi smejo parkirati na območju mesta Ljubljane samo na parkirnih prostorih, ki so za to določeni in označeni. Na mestnih vpadnicah se morajo namestiti obvestilni znaki, ki obveščajo voznike, kje lahko parkirajo tovorna motorna vozila oziroma avtobuse. 18. člen <, Avtobusom s končno postajo v Ljubljani se ob prihodu na avtobusno postajo dovoljuje postanek do 5 minut za izstop potnikov in prijavo prihoda v prometni pisarni. < Avtobusom tranzitnih linij je na avtobusni postaji v Ljubljani dovoljen postanek v boksu največ 30 minut. Avtobusom s postankom do 2 ur se dovoljuje parkiranje na posebnem parkirnem prostoru v bližini avtobusne postaje in je označen z ustreznim prometnim znakom. Za vstop na ta parkirni prostor mora imeti voznik dovoljenje prometne pisarne avtobusne postaje. 19. člen Za turistične avtobuse je rezerviran parkirni prostor na Trgu osvoboditve in pred športnim parkom ing. Stanka Bloudka. Po potrebi lahko pristojni organ za promet določi še dodatne parkirne prostore za turistične avtobuse 20. člen Parkiranje vozil ni dovoljeno na javni cesti, kjer so postavljeni posebni obvestilni znaki, ki opozarjajo na opravljanje zimske službe. Izvajalec zimske službe za odvažanje snega mora postaviti obvestilne znake iz prejšnjega odstavka najmanj 12 ur pred začetkom dela. Izvajalec zimske službe ima pravico odstraniti vozilo, ki je nepravilno parkirano, na stroške lastnika, imetnika pravice uporabe vozila. Izvajalec zimske službe mora pravočasno objaviti v radiu (ali v drugih sredstvih javnega obveščanja) program svojega dela in pozvati lastnike oziroma imetnike pravice uporabe motornih vozil naj jih odstranijo z območij, na katerih se bodo izvajala dela. 21. člen Prepovedano je parkirati na peš poteh, pločnikih, zelenicah in parkih, čeprav ni posebnega znaka o prepovedi parkiranja. 22. člen Ce najde pooblaščena uradna oseba vozila: — na mestu, kjer ni dovoljeno ustavljanje oziroma parkiranje, — na rezerviranem parkirnem prostoru odredi, da se vozilo odstrani na stroške voznika ali lastnika oziroma imetnika pravice uporabe. 23. člen Odstranitev vozil iz 22. člena tega odloka izvrši organizapjja združenega dela, ki jo pooblasti Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. Višino stroškov za odstranitev vozil iz prejšnjega odstavka določi Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. Če voznik sam odstrani vozilo po tem, ko je pooblaščena uradna oseba že pozvala pooblaščeno organizacijo, da odstrani vozilo, mora voznik ali lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila plačati do tedaj nastale stroške oziroma najmanj 50 % določene tarife. III. OMEJITEV PROMETA 1. Tovorna motorna vozila 24. člen Znotraj ožjega središča mesta je prepovedan promet tovornih motornih vozil, katerih največja dovoljena teža s priklopnim vozilom ali brez njega presega največjo dovoljeno težo 10 ton. Pristojni upravni organ občinske skupščine lahko izjemoma dovoli promet na območju iz prejšnjega odstavka tudi za tovorna motorna vozila z največjo do: voljeno težo nad 10 ton. 2. Vlačilci, traktorji in delovni stroji 25. člen Na Titovi cesti, Celovški, Tržaški. Dolenjski, Smar-unski in Zaloški cesti ter na cestah, ki oklepajo ožje središče mesta, kot tudi v samem ožjem središču mesta je v času od 5. do 7-3p in od 13.30 do 16. ure prepovedan promet vlačilcev železniških vagonov, traktorjev in delovnih strojev. 3. Kolesa z motorjem in kolesa 26. člen Vozniki koles z motorjem in koles morajo voziti po kolesarski stezi oziroma po kolesarskem pasu povsod, kjer sta zgrajena in označena. 27. člen Kolesa z' motorjem in kolesa je dovoljeno puščati na prometnih površinah le na mestih, ki so za to določena. 4. Hoja pešcev 28. člen Pešec praviloma ne sme hoditi po vozišču in ne na njem postajati, če je na prometni površini poseben pločnik za pešce. Pešec mora prečkati vozišče na označenem prehodu brez zadrževanja in s pospešeno hojo. Predno stopi na vozišče, se mora prepričati, če to stori lahko brez nevarnosti. Praviloma je pešec dolžan iti čez vozišče po desni strani prehoda. 5. Ročni vozički in tricikli 29. člen Prepovedan je promet z ročnimi vozički in tricikli na nožni pogon na posebnih prometnih površinah za pešce in v ožjem središču mesta ter po Titovi cesti do Črnuškega mostu, Celovški cesti. Karlovški cesti do Karlovškega mostu ter pq Dolenjski in Tržaški cesti, kolikor ni s prometnim režimom drugače določeno 6. Vprege in vodenje živine 30. člen Prepovedan je promet vpreg in vodenje živine na območjih in cestah in 29. člena tega odloka. 7. Učenje vožnje z motornim veeilom 31. člen Prepovedano je učenje vožnje z motornim vozilom in opravljanje vozniških izpitov po Prešernovi cesti od Delavskega doma do Trga MDB ter skozi križišče na Ajdovščini, kakor tudi na Cesti slovenskih kmečkih uporov. 32. člen Na mestnih vpadnicah, to je na Titovi cesti (od križišča Titova — Topniška do Bavarskega dvora), na Tržaški cesti (od križišča, z Viško cesto do Trga MDB), na Dolenjski cesti (od zadnjega avtobusnega postajališča), karlovški cesti do predora, na Celovški cesti (od Tacenske ceste do Delavskega doma), na Smartin-ski cesti (od Kajuhove do Rozmanove) in na območju iz 6. člena tega odloka je prepovedano učenje vožnje z motornim vozilom v času od 5. do 7.30 ure in od 13.30 do 16. ure. Prečkanje cest iz prejšnjega odstavka je dovoljeno. Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za učenje vožnje na vozilih mestnega javnega potniškega prometa. 8. Posebni javni redni prevoz potnikov 33. člen Postajališča primestnega avtobusnega potniškega prometa lahko uporabljajo tudi organizacije združenega dela in druge organizacije, ki opravljajo poseben javni prevoz potnikov (delavcev na delo, učencev v šolo) na širšem območju mesta Ljubljane v prostem • in režijskem prevozu. Organizacije iz prvega odstavka tega člena so dolžne prijaviti itinerar takih prevozov in dobiti soglasje od pristojnega orgafta za promet. 9. Posebni prometni pasovi 34. člen Za avtobuse javnega mestnega, primestnega in medkrajevnega potniškega prometa, za vozila s prednostjo 'in avtotakstje ter za vozila PTT sc določijo s prometnim režimom posebni rumeni prometni pasovi. Prometni pasovi iz prejšnjega odstavka so označeni z ustreznimi prometnimi znaki in označbami na vozišču. 10. Začasna preusmeritev prometa 35. člen Za izvedbo občasnih javnih prireditev lahko pristojni upravni organ Skupščine mesta Ljubljane na predlog organizatorja prireditve dovoli začasne preusmeritev prometa, da se ne moti potek prireditve. Začasna preusmeritev prometa mora biti izvršena tako, da je zagotovljena varnost prometa. Stroške začasne preusmeritve prometa plača organizator prireditve. IV. IV. AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA 36. člen Začetna, končna' in tranzitna postajališča nvtuuu-sov medkrajevnega in primestnega potniškega prometa so na centralni avtobusni postaji. Vozne smeri avtobusov na centralno avtobusno Postajo in iz nie določa nristoini organ za promet. 37. člen Avtobusi medkrajevnega potniškega prometa imajo zadnje postajališče pred centralno avtobusno postajo na začetnem postajališču redne proge mestnega javnega potniškega prometa. Izjeme iz prejšnjega odstavka v upravičenih primerih dovoljuje pristojni organ za promet. 38. člen Postajališča medkrajevnega in primestnega prometa morajo biti izven vozišča javnih cest in ponoči osvetljena ter označena s predpisanimi prometnimi znaki. Postajališča medkrajevnega, primestnega in mestnega avtobusnega prometa na območju mesta Ljubljane se določajo z razvojnim programom javnega avtobusnega prometa, ki ga na predlog izvajalcev — avtobusnih podjetij potrdi pristojni organ za promet. V. UREDITEV POSEBNIH PROMETNIH STORITEV 1, Dovoz in odvoz blaga 39. člen Čas in vrsta vozil za dovoz in odvoz blaga v posameznih območnih kategorijah iz 4. člena tega odloka se določa s prometnim režimom. Na cestah, kjer so zaznamovani posebni prometni pasovi (34. člen tega odloka), je dovoljen dovoz in odvoz blaga v času od 21. do 5. ure. Zaradi nakladanja in razkladanja blaga ne sme biti oviran promet. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane lahko v upravičenih primerih odloči o spremembah časa dovoza in odvoza blaga na posameznih cestah ali območjih, če taka sprememba koristi interesom občanov. 2. Čiščenje prometnih površin in odvoz smeti 40. člen Čiščenje in pranje javnih cest in drugih prometnih površin ter odvoz smeti v prvi in drugi kategoriji območja mesta Ljubljane je dovoljeno med 22. in 5. uro. 3. Delo na javnih prometnih površinah 41. člen Za dela na javnih prometnih površinah, razen za redna vzdrževalna dela, mora izvajalec imeti dovoljenje pristojnega upravnega organa. V dovoljenju se določi rok za izvedbo del in način zavarovanja. K vlogi za dovoljenje iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec del predložiti skico in program zavarovanja, ki ga potrdi pristojni organ za promet. 42. člen Pred zaporo prometa paradi izvajanja del na prometnih površinah določi pristojni upravni organ obvezno smer. Ureditev obvoza iz prejšnjega odstavka z namestitvijo ustreznih prometnih znakov opravi izvajalec, če ni v dovoljenju pristojnega upravnega organa drugače določeno. Pristojni upravni organ lahko odredi, da mora izvajalec del na prometnih površinah opraviti dela v nočnem času (med 22. in 5. uro). vi. Šolska prometna služba 43. člen Pred šolami ali na cestah, kjer je organizirana šolska prometna služba, so vozniki dolžni spoštovati odredbe in znake članov te službe, ki skrbijo za prehod otrok po zaznamovanem prehodu čez vozišče enako, kot če bi to delo opravljal miličnik. VII. CESTNO PROMETNA SIGNALIZACIJA 44. člen Za postavitev, vzdrževanje in odstranitev cestno prometne signalizacije, za gradnjo in vzdrževanje parkirnih postorov, za opremo cest in ulic z drugimi napravami, ki zagotavljajo varnost prometa na območju mesta Ljubljane, skrbijo organizacije združenega dela, ki jih pooblasti Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. V ta namen sklene Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane ustrezno pogodbo s pooblaščeno organizacijo združenega dela. 45. člen , Organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi, ki skrbijo za javne ceste in jih vzdržujejo, morajo organizirati in stalno opravljati nadzor nqd stanjem in vzdrževanjem javnih cest in objektov na njih. nad postavljanjem prometnih znakov in nad zagotavljanjem pogojev za varen in neoviran promet na javnih cestah. 46. člen Postavitev nove ali nadomestitev cestno prometne signalizacije financirajo investitorji ali upravljale! prometnih površin. Odločbo o postavitvi ali nadomestitvi prometne signalizacije izda pristojni upravni organ za promet 47. člen Pooblaščena organizacija združenega dela izvaja zaznamovanje označb na vozišču v času in po programu, ki ga potrdi pristojni upravni organ za promet 48. člen Pristojni upravni organ za promet opravlja splošni nadzor nad vzdrževanjem cestno prometne signalizacije ter ureja vse spremembe v tej zvezi in vodi register cestno prometne signalizacije. VIII. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 49. člen Z denarno kaznijo 50 din se kaznuje takoj na mestu za prekršek: 1. kdor ravna v naspotju z določilom 7. člena, 2 stanovalec, ki pusti vozilo v nasprotju z določilom prvega odstavka 8. člena, 3. upravičeni stanovalec, ki nima na vozilu domicilne nalepke, 4. kdor parkira v ožjem središču mesta na kraju, kjer s prometnim znakom ni dovoljeno, 5. kdor ravna v nasprotju z določilom prvega odstavka 20. člena. 6. voznik kolesa z motorjem in kolesa, ki ne vozi po kolesarski stezi oziroma po označenem kolesarskem pasu. 7. kdor pušča kolesa z motorjem in kolesa izven določenih mest, 8. kdor pri prometu z ročnimi vozički in tricikli na nožni pogon, vprego in vodenjem živne ravna v nasprotju z 29. členom, 9. kdor pri nakladanju ali razkladanju blaga ovira promet, 10. kdor na kraju, kjer je organizirana šolska prometna služba, ne ravna po odredbah in znakih članov te službe. 50. člen Z denarno kaznijo od 100 do 500 din se kaznuje: 1. voznik tovornega motornega vozila in avtobusa, ki parkira na območju mesta Ljubljane izven za to določenih parkirnih prostorih, 2. kdor ravna v nasprotju z določili 18. člena (prvi. drugi in tretji odstavek), 3. kdor parkira na peš poteh, pločnikih, zelenicah in parkih, 4. kuor v ožjem središču mesta opravlja promet tovornih motornih vozil, katerih največja dovoljena teža s priklopnikom ali brez njega presega največjo dovoljeno težo 10 ton, ' 5. voznik, ki ravna v nasprotju s 25, členom, 6. kdor poučuje ali dovoli opravljati vozniški izpit po Prešernovi cesti od Delavskega doma do Trga MDB, skozi križišče na Ajdovščini in na Cesti slovenskih kmečkih uporov, 7. kdor poučuje vožnjo z motornim vozilom v nasprotju z določilom 32. člena. 8. kdor dovaža ali odvaža blago v nasprotju s prometnim režimom (39. člen, prvi odstavek), 9. kdor dovaža ali odvaža blago v času med 5. in 21. uro na cestah, kjer so zaznamovani posebni prometni pasovi. 51. člen Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz členđ 49 točka 1, 4 in 5 ter člena 50 točka 1, 3, 4, 5 in 8 tega odloka kot prevoznik. 52. člen Z denarno kaznijo od 500 do 20 000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: 1. če ravna v nasprotju s 7. členom, 2. če ne vzdržuje obstoječih prometnih znakov in označb na parkirnih prostorih in ne opravi drugih vzdrževalnih del, 3. če parkira tovorna motorna vozila ali avtobuse na območju mesta Ljubljane izven za to določenih parkirnih prostorov, * 4. če ravna v nasprotju z določili 18. člena (prvi drugi in tretji odstavek), 5. če ne postavi obvestilnih znakov, ki opozarjajo na opravljanje zimske službe najmanj 12 ur pred pričetkom dela in tega pravočasno ne objavi na predpisan način (člen 20/IV), 6. če v ožjem središču mesta opravlja promet tovornih motornih vozil, katerih največja dovoljena teža s’ priklopnim vozilom ali brez njega pvosega največ j o dovoljeno težo 10 ton, 7. če ravna v nasprotju s 25. členom, 8. če uporabljajo postajališča primestnega avtobusnega potniškega prometa v nasprotju z določilom 33. člena. 9. če ne označi in ne osvetli postajališč medkrajevnega in primestnega javnega prometa na predpisan način, 10. če dovaža ali odvaža blago v času med 5. in 21. uro na cestah, kjer so zaznamovani posebni prometni pasovi, i 11. če dovaža ali odvaža blago v nasprotju s prometnim režimom (člen 39, 1. odstavek), 12. če čisti in pere javne ceste in prometne površine v času med 5. in 22. uro, 13. če brez dovoljenja pristojnega upravnega organa opravlja dela na javnih prometnih površinah. Z denarno kaznijo od 100 do 500 din se kaznuje tudi odgovorna oseba v organizaciji 'združenega dela ali drugi pravni osebi, ki stori kakšen prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo od 100 do 500 din se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti. ali drugem državnem organu. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 53. člen » Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 22/72, 42/72 in 31/74). 54. člen Obveznosti, določene v tem odloku, morajo nosilci le-teh izvršiti najkasneje v roku 90 dni od dneva, ko začne veljati ta- odlok. 55. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 230/preds. — 1976 Ljubljana, dne 25. marca 1976, Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 411. Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razglasitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-153/72), tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-98/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71) 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljani na 20. seji zbora združenega dela dne 25. marca 1976 in ha 20. seji zbora občin dne 25. marca 1976 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin 1. Člen Ta odlok določa za območje ljubljanskih občin poprečne gradbene cene zmanjšane za poprečne stroške komunalnoga urejanja zemljišč in poprečne stroške komunalnega opremljanja zemljišč, kot bsnovo za izračun dohodka od stavbnegn terni'išče nri določanju odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče in za določitev vrednosti stanovanjskih h 18 in stanovanj v družbeni lastnini. 2. člen Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površne zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča znaša: dln — za ureditveno območje mesta Ljubljane 5,375 — za Medvode, Presko, Vaše, Goričane in Ladjo 5,106 — za vse druge kraje na območju Ijubljan- . skih občin 4,837 , 3, člen Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju ljubljanskih občin za tretjo stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev znašajo: — strošld za individualne komunalne naprave na m2 koristne stanovanjske površine 308 din, — stroški za kolektivne komunalne oiaprave na m2 koristne stanovanjske površine 262 din. 4. člen Osnova za izračun poprečne cene (prometne vrednosti zemljišča) so: — enoletna stroškovna stanarina, ki znaša na območju mesta Ljubljane 3,7 % od poprečne gradbene vrednosti objekta iz 2. člena tega odloka, — zvišanje vrednosti stavbnega zemljišča glede na položaj zemljišča v odnosu na mesto (center) ter glede na velikost in pomen mesta oz. kraja. Na podlagi tega merila se območje mesta Ljubljane deli na cone, kjer velja zvišanje vrednosti stavbnega zemljišča, izraženo v °/o gradbene vrednosti objekta, kot sledi: — najožji poslovni center 4,5 °/o — cona I — območje neposredno ob centru 3,1 %> cona II — ostali predeli mesta in nove soseske ter naselja Medvode, Svet j e, Preska, Vaše, Goričane in Lacija 2,0 Vo — cona 'HI — obrobni mestni predeli 1,5 °/o — cona IV — predmestni urbanizirani predeli 1,0 °/o — cona V — neurbanizirani predeli 0,7 °/o — cona VI tl 5. člen Posamezne cone obsegajo: CONA I — naj ožji poslovni center Meja poteka po: Aškerčevi, Zoisovi, Karlovški, Za gradom. Roški, Zivinozdravniški, Po Ljubljanici, Lipičevi, Njegoševi, SnArtinski, Topniški, Samovi, Borutovi, Železniški progi proti jugu, podaljšku Gasilske ulice. Gasilski. Tržni, Vodnikovi. Pod gozdom. Cesta na Betlevue, Tivoli, Večni poti, Ziljskega, Tobačni, trg MDB. CONA II — območje neposredno ob centru Meja poteka v osi obvozne ceste, po urbanističnem planu in je predstavljena po karti urbanističnega plana Ljubljane v merilu 1 :25.000 in v detalje na karte 1 :5.000 CONA III — ostali strnjeni predeli mesta in nove soseske. Meja vključuje vse območje med Kamniško progo, Stožicami (BS-7, Ježica, Mala vas) in, Savo v občini Bežigrad, v občini Šiška pa poteka po gorenjski orogi do Viž.marij, vključuje celotno naselje Šentvid, r’odgoro, Pržanj ter soseska Sš-7, SŠ-8 in SŠ-10 ter SP-5 in ŠI-3 in se zaključuje na Podutiški cesti; ter Medvode, Svetje, Preska. Vaše. Goričane in Ladja. V občini Vič zajema območje naselij Brdo in Vrhovci, poteka po Malem grabnu do Dolgega mostu oz. Ceste dveh cesarjev. V občini Moste poteka po Zasavski železnici do vključno naselja Polje (Soseska MS-9) od tam pa na jug in vključuje MS-8/4 in MS-8/2 ter poteka po Ljubljanici do Kodeljevega. CONA IV — obrobni mestni predeli — vsi ostali predeli izven I., II. in III. cone v ureditvenem območju mesta Ljubljane. • CONA V — predmestni urbanizirani predeli: OBČINA BEŽIGRAD: Skaručna Vodice Beričevo Brinje Zapoge Dol OBČINA VIC-RUDN1K Kleče p n Dolu * Brezovica Nadgorica Notranje gorice Podgorica vnanje gorice Sv. Jakob Dobrova Videm Gaberje OBČINA MOSTE-POLJE Šujica Horjul Dolsko pjdolnica Podlipoglav Vrzdenec Sadinja vas Zaklanec Senožeti Ligojna i-olhov Gradec OBČINA ŠIŠKA Belica , Sp. Gameljne Dolenja vas Sr. Gameljne Dvor Šmartno pod Šmarno goro Irastčnice Tacen Log Zg. Gameljne Hraše Pristava Kamnik pod Krimom Rakovnik Podpeč Smlednik Preserje Sora Pijava gorica Sp. Pirniče Škofljica Valburga Zalog pn Škofljici Virje Velike Lašče Vikrče •Tale Lašče Zbilje Rašica Zg. Pirniče Turjak Podvodje m CONA VI — neurbaniziran*predeli. Vsi drugi neurbanizirani predeli znotraj meja petih Hubljnnsklh občin in izven omejitev v prvih petih conah. 6. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odloa o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin (Uradni list SJtS, št. 16-731/75). v 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 231/5-preds. 76 Ljubljana, dne 25. marca 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 412. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) in na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13'74) je Skupščina mesta Ljubljane na 20. seji zbora združenega dela dne 25. marca 1976, na 20. seji ’ zbora občin dne 25. marca 1976 in na 20. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1976 sprejela SKLEP o imenovanju ravnatelja II. gimnazije v Ljubljani Šubičeva 1 Za ravnatelja II. gimnazije v Ljubljani se imenuje Miloš Poljanšek «. 2. člen V 3. točki tarifne številke 2 se številke »4,50« nadomesti s številko »15°/o«. V 1. točki opombe te tarifne številke se črta številka »3«. V 2. odstavku 1. točke opomb k tej tarifni številki se pred besedami »6. in 7. točke«, vstavi številka »3.«. 3. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1976 dalje. St. 422-24/75-4 Celje, dne 30. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 419. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 5. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 30. marca 1976 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu »Dolgo polje I« in CRC Gotovec 1. člen Sprejme se zazidalni načrt »Dolgo polje I« in CRC Golovec. Zazidalni načrt obsega območje, ki ga omejujejo Mariborska cesta, magistrala zahod, Kersnikova ulica in nova Dečkova cesta. 2. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje v februarju 1976, št. projekta 92/75 in je sestavni del tega odloka. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam na oddelku za gradbene in komunalne zadeve občine Celje. 4. člen Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov skladno z zazidalnim načrtom izdaja oddelek za gradbene in komunalne zadeve občine Celje. Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje Izvršni svet občinske skupščine Celje. 5. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok o ureditvenem načrtu Dolgo polje I (Uradni vestnik Celje, št. 28-301/63) in določbe odloka o zazidalnem načrtu Rekreacijskega centra »Na Golovcu« (programski del) (Uradni vestnik Celje, št. 30-328/68), ki se nanašajo na območje južno od nove Dečkove ceste. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-6/75-2 Celje, dne 30. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 420. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. M/e? in 27/72) ter 146. členu statuta občine Celje sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu »Levi breg Voglajne« 1, člen Zazidalni načrt »Levi breg Voglajne« (Uradni vestnik Celje, št 26-261/68) se dopolni po projektu št 605/75, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje v juniju 1975. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-2776-2 Celje, dne 30. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 421. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po 152. členu statuta občine Celje na sejah dne 30. marca 1976 sprejeli ODLOK o Izvršnem svetu Skupščine občine Celje I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Izvršni svet Skupščine občine Celje (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je izvršilni organ Skupščine občine Celje, ki opravlja svojo funkcijo v okviru z ustavo, zakoni in občinskim statutom določenih pravic in dolžnosti občinske skupščine. Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini za stanje v občini, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov. 2. člen V okviru svoje funkcije izvršni svet: — skrbi za uresničevanje pplitike in izvrševanje odlokov, družbenega plana občine in drugih splošnih aktov občinske skupščine, — izdaja predpise za izvrševanje občinskih odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, — predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo drugi pooblaščeni predlagatelji, — predlaga družbeni plan občine, — predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna, — izvršuje občinski proračun, — predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih upravnih organov, — določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov, — daje občinski skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij, — usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, — nadzoruje delo občinskih upravnih organov in opravlja predpise teh organov, ki so v nasprotju z zakonom in odlokom občinske skupščine, — opravlja druge izvršilne zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki so mu dane z občinskim statutom in odloki občinske skupščine 3. člen Pri opravljanju svojih nalog sodeluje izvršni svet z organizacijami združenega dela ter njihovimi združenji, s krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi organizacijami ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in njihovimi združenji. Pri svojem delu se povezuje tudi s strokovnimi in znanstvenimi organizacijami ter s posameznimi družbenimi, strokovnimi in znanstvenimi delavci. 4. člen z Izvršni svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na podlagi in v mejah ustave, zakonov, občinskega statuta in drugih aktov občinske skupščine. 5. člen Izvršni svet ima do občinske skupščine pravice in dolžnosti, ki jih določa občinski statut, ta odlok in poslovnik občinske skupščine. 6. člen Izvršni svet opravlja svoje naloge na sejah in po svojih komisijah. 7. člen Izvršni svet zastopa občino kot pravno osebo, če ni glede posameznih vprašanj zastopanja drugače določeno. Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo občini kot ustanovitelju nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini. Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, s katerimi se izvaja v predpisu, družbenem planu in na drug način izražem politika, ki jo je določila občinska skupščina, in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina. Izvršni svet izdaja odredbe za izvrševanje predpisov, kadar je za to posebej pooblaščen. V mejah zakonskih pooblastil izdaja izvršni svet tudi odločbe v upravnem postopku. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep. 8. člen Delo izvršnega sveta je javno. Izvršni svet skrbi za to, da se zastopniki tiska in drugih informacijskih sredstev seznanjajo z njegovim delom. Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradivo, ki ga obravnava oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti oziroma da bodo na razpolago javnosti šele po poteku določenega časa. 9. člen Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu. V poslovniku določi izvršni svet skladno z določbami tega odloka svojo notranjo organizacijo, način dela in druga, za njegovo delo pomembna vprašanja. II. SESTAVA IZVRŠNEGA SVETA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI NJEGOVIH ČLANOV 10. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in člani, katerih število določi ob izvolitvi občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika sveta. Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvplitev novih. 11 11. člen Predsednik in člani izvršnega sveta podajo pred prevzemom dolžnosti pred predsednikom občinske skupščine tole slovesno izjavo: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno In odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red SFRJ Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Celje, Socialistične republike Slovenije, in Socialistične federativne republike Jugoslavije«. 12. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta m jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi, da se uresničujejo delovni programi in sklepi sveta, kakor tudi da se, organizira sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in njihovimi združenji, samoupravnimi interesnimi in drugimi organizacijami. Predsednik je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna. Za opravljanje te naloge lahko lahko predsednik pooblasti tudi enega ali več članov izvršnega sveta. Predsednik podpisuje predpise, ki jih sprejma izvršni svet. Podpisuje tudi druge akte izvršnega sveta, če ni za to pooblaščen sekretar izvršnega sveta ali drug član izvršnega sveta. 13. člen Podpredsednik izvršnega sveta nadomestuje predsednika v vseh pravicah in dolžnostih, če je ta odsoten ali zadržan. Ce je več podpredsednikov, odloči predsednik, kateri izmed njih ga nadomfestuje. Predsednik izvršnega sveta lahko v mejah svojih pravic in dolžnosti pooblasti podpredsednika, da ga stalno nadomešča v določenih zadevah. 14. člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje in sklepanje o posameznih vprašanjih iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih predpisov, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča ali smernice za delo občinskih upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja m odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja izvršni svet. V skladu s poslovnikom izvršnega sveta imajo člani izvršnega sveta pravico sodelovati pri delu komisij izvršnega sveta in izrekati svoje mnenje in predloge o vprašanjih, o katerih se razpravlja. 15. člen Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri Izvršni svet. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni, in da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. 16. člen Člani izvršnega sveta imajo pravico ao nadomestila osebnega dohodka za opravljanje funkcije in pravico do drugih Osebnih prejemkov skladno z akti, ki jih v tej zvezi sprejme občinska skpuščina. To velja tudi za druge pravice, ki gredo delavcem iz medsebojnega razmerja v združenem delu. 17. člen Izvršni svet imenuje izmed svojih članov sekretarja izvršnega sveta. Sekretar izvršnega sveta sodeluje pri pripravi gradiva za seje izvršnega sveta in je odgovoren za pravno in oblikovno pravilnost vsega gradiva, ki ga obravnava izvršni svet. V okviru pristojnosti izvršnega‘sveta je sekretar odgovoren za delo občinskih upravnih organov in služb izvršnega sveta. Sekretar pomaga predsedniku izvršnega sveta pri pripravljanju sej izvršnega sveta in skrbi, da je pripravljeno gradivo za seje, ter opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela v izvršnem svetu, ki mu jih poveri izvršni svet ali predsednik izvršnega sveta. III. NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA Iti. člen Izvršni svet razpravlja in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na svojih sejah. Za odločanje v upravnem postopku in v drugih posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti lahko izvršni svet ustanovi posebne komisije, ki jih sestav ljajo njegovi člani. 19. člen Izvršni svet razpravlja na svojih sejah o splošnih in načelnih vprašanjih, ki imajo pomen za stanje v občini, za izvajanje oz. za določitev politike in izvrševanje predpisov na posameznih družbenih področjih in sprejema stališča do takih vprašanj. Obravnava in sklepa o predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina. Sprejema predpise in sklepe za katere je pooblaščen. Obravnava delo občinskih upravnih organov, ter usmerja in usklajuje njihovo delo. Razpravlja in sklepa o vseh drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti. 20. člen Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta po svoji pobudi, na zahtevo predsednika občinske skupščine ali na zahtevo najmanj petih članov izvršnega sveta. Izvršni svet odloča na sejah z večino glasov vseh članov. 21. člen Na povabilo predsednika izvršnega sveta so lahko na seji izvršnega sveta navzoči predstojniki upravnih in drugih organov v občini, strokovnjaki, iz občinskih upravnih organov in služb izvršnega sveta, kakor tudi predstavniki družbenopolitičnih in drugih samoupravnih organizacij, da dajo pojasnila, mnenja oziroma predloge o vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet 22. člen Izvršni svet ima za spremljanje in proučevanje posameznih vprašanj in za pripravljanje predlogov ter za opravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja stalne ali občasne komisije. IV. IV. RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA - DO OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV 23. člen V skladu s svojo odgovornostjo za delo občinskih upravnih organov mora imeti izvršni svet vpogled, kgko ti organi izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike ter izvrševanje predpisov, občinskih družbenih planov, drugih splošnih aktov občinske skupščine in predpisov izvršnega sveta. Občinski upravni organi obveščajo izvršni svet o stanju stvari ter o problemih na ustreznem področju, na njegovo zahtevo so mu dolžni dati podatke, poročila in pojasnila v zadevah s svojega delovnega področja. 24. člen Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov in ga usmerja. Pri tem obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij več upravnih organov, zavzema načelna stališča o takih vprašanjih in določa splošne smernice za uskladitev dela ustreznih upravnih organov. Izvršni svet določa splošne smernice oziroma zavzema načelna stališča tudi o temeljnih in drugih pomembnejših vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, predpisov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov in drugih predpisov oziroma ukrepov na posameznih upravnih področjih. Občinski upravni organi lahko zahtevajo od izvršnega sveta, da obravnava in zavzema stališča o posameznih vprašanjih v zvezi z .izvajanjem politike, predpisov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov ali drugih predpisov oziroma ukrepov. 25. člen Izvršni svet nadzoruje delo občinskih upravnih organov. Pri tem lahko razveljavi predpis ali drug akt izven upravnega postopka, ki ga je izdal občinski upravni organ v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občinske skupščine oziroma s predpisom izvršnega sveta. Predpis ali akt pa lahko tudi odpravi, če meni. da je zaradi narave stvari potrebno. da se obenem s predpisom odpravijo tudi posledice, ki so nastale na njegovi podlagi. V. RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA ' DO OBČINSKE SKUPŠČINE 26. člen Izvršni svet poroča občinski skupščini o izvajanju določene politike, o stanju in razvoju na vseli področjih družbenega življenja, o izvrševanju predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih je, sprejela občinska skupščina ter ji predlaga določanje politike, izdajo predpisov in drugih splošnih aktov. Na zahtevo posameznega zbora občinske skupščine je izvršni svet dolžan zboru dati poročila o stanju in problemih, o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov in drugih splošnih aktov ter o drugih vprašanjih z delovnega področja zbora. 27. člen Izvršni svet je dolžan dajati pojasnila in odgovore na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori občinske skupščine, njihova telesa in delegati v zborih občinske skupščine. 28. člen Ce izvršni svei meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanje predpisa drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejel predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postayi vprašanje zaupnice. Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Ce občinska skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti. 29. člen Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. Izvršni svet oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži. 30. člen Če izvršni svet kolektivno odstopi, ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izyolitve novega izvršnega sveta. VI. RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO KRAJEVNIH SKUPNOSTI 31. člen - Razmerja izvršnega sveta do krajevnih skupnosti temeljijo na ustavnih načelih ter sklepih in stališčih občinske skupščine. Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo krajevnih skupnosti, jim posreduje svoja ali skupščinska stališča, predloge ali mnenja, ki se nanašajo na izvrševanje politike razvoja krajevnih skupnosti. 32. člen. Izvršni svet mora sam ali prek pristojnih občinskih upravnih organov nuditi krajevnim skupnostim ustrezno strokovno pomoč zlasti pri organizaciji ljudske obrambe in družbene samozaščite ter pri sestavi družbenih planov. 33. člen Kadar izvršni svet na svoji seji obravnava zadeve s področij, ki so posebnega pomena za krajevno skupnost, ima predstavnik krajevne skupnosti pravico da sodeluje v razpravi na seji izvršnega sveta. Krajevna skupnosti obvešča Izvršni svet o vseh pomembnejših sklepih svojih organov, kakor tudi o pomembnejših dogajanjih v krajevnih skupnostih. Krajevna skupnost, obvešča izvršni svet tudi o stališčih, mnenjih in predlogih, ki jih je zavzela po posameznih vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet. VII. VII. RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI 34. člen Razmerja izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine temeljijo na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja. Izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, pri Izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter Pri organiziranju strokovnih služb na ustreznih področjih. Kadar obravnava izvršni svet na svoji seji zadeve s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalnih dejavnosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in komunale, ima predstojnik strokovne službe ustrezne samoupravne interesne skupnosti pravico, da sodeluje v razpravi na seji izvršnega sveta. 35. člen Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, ter jim posreduje svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe glede izvajanja politike, ki jo je za ustrezno področje določila občinska skupščina. Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi, mnenji oziroma pripombami. Izvršni svet ima do samoupravnih interesnih skupnosti tudi pravice, ki jih določa zakon. VIII. SLUŽBE V IZVRŠNEM SVETU 36. člen Za opravljanje določenih strokovnih, administrativnih in tehničnih zadev ima izvršni svet za potrebe občinskih upravnih organov, občinske skupščine in za svoje potrebe, strokovne službe. Strokovne službe izvršnega sveta so: — skupne službe, — služba za kadrovska vprašanja, — služba za proračun, — služba za elektronsko obdelavo podatkov. Vodjo strokovnih služb izvršnega sveta imenuje izvršni svet. Strokovne službe izvršnega sveta se glede samoupravnih pravic delavcev štejejo za en sam organ. Pravico in dolžnost predstojnika glede medsebojnih razmerij delavcev, zaposlenih v izvršnem svetu, ima sekretar izvršnega sveta. 37. člen Skupne službe opravljajo splošno pisarniško službo (sprejemna in glavna pisarna), kadrovsko službo, službo ekonomata in vzdrževanje prostorov in stavb ter tehnično službo za občinske upravne organe, občinsko skupščino in izvršni svet, ter organizacijsko upravna opravila za občinsko skupščino in izvršni svet. 38. člen Služba za kadrovska vprašanja obravnava strokovna vprašanja na področju kadrovske politike v občini, spremlja razmere na tem področju in predlaga ustrezne ukrepe za izvajanje kadrovske politike. Vodi evidenco kadrov za potrebe kadrovanja na samoupravne in druge družbene funkcije, sodeluje z občinskimi organi in organizacijami in jim nudi strokovno pomoč pri kadrovanju1, pripravlja predloge za odlikovanja, sodeluje s kadrovskimi službami, organizacijami združenega dela, pripravlja predloge za izvolitev in imenovanje, o katerih odločata občinska skupščina ali izvršni svet in opravlja druge naloge na tem področju, kt ji jih določi izvršni svet. 39. člen Služba za proračun opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvrševanje občinskega proračuna in finančnih načrtov upravnih organov ter na nadzor nad računovodskim poslovanjem občinskih organov in organizacij, katerim se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu. Služba za proračun pripravlja tudi podatke za -sestavo predloga občinskega proračuna. 40. člen Služba za elektronsko obdelavo podatkov daje pobudo za uvajanje računalništva, v delo občinskih upravnih organov ter organizira in programira konkretne rešitve na tem področju. V sodelovanju z občinskimi upravnimi organi skrbi za ažurnost vse obstoječih evidenc na računalniku. Skrbi za strokovno izpopolnjevanje delavcev občinskih upravnih organov na področju računalništva. 41. člen V izvršnem svetu se lahko postavijo tudi samostojni svetovalci izvršnega sveta. IX. KONČNE DOLOČBE 42. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Celje (Uradni list SRS, št. 26-739/74). 43. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-2/1976-1 Celje, dne 30. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 422. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po 129. in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 30. marca 1976 sprejeli ODLOK o občinskih upravnih organih I. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE 1. člen Upravni organi občine Celje (v nadaljnjem besedilu: občinski upravni organi) so organizirani kot oddelki, uprave, inšpektorati ih sveti. Oddelek ih uprava se listahbvi za področje, na katerem je izvrševati j e zakonov ih drugih predpisov v celoti ali v žhatnem obsegu v pristojnotsi občinskih upravnih brghiiov. Svet sb UstahoVI za področje, na katerem je pr. opravljanju upravnih nalog Iz občinske pristojnosti potrebno Zagotoviti sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, tinmifhl samoupravnimi orgahizilv.juml in skupnostni ter Z Upravnimi organi O vprašanjih skuphega Interesa in pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri izvaja n ju začrtane politike. Svet predstavlja predsednik in določeno števili članov. Sestavo sveta ddldSl občinska skupščina. Inšpektorat se ustanovi za opravljanje nadzorstva nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, drugih splošnih aktov in samoupravnih splošnih aktov v skladu s posebnimi predpisi. 2. člen Občinski upravni organi so: — oddelek za nottanje zadeve, — oddelek za ljudsko obrambo, — oddelek za gradbene, gospodarske in splošne zadeve, — davčna uprava, — občinski inšpektorat, — svet za pospeševanje gospodarskega razvoja in družbeno planiranje, — svet za družbene dejavnosti. 3. člen Geodetske upravne zadeve opravlja za občino v okviru svoje pristojnosti medobčinska geodetska uprava, ki je skupni upravni organ občin Celje, Laško in Šentjur pri Celju. 4. člen Oddelek za notranje zadeve opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na izvrševanje predpisov o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, posesti in nošenju orožja in streliva, varstva pred požarom, državljanstvu, potnih listinah za prehod čez mejo. prebivanju tujcev, osebni izkaznici, matičnih knjigah, osebnih irhehih, prijavljanju bivališča in prebivališča, varnosti cestnega prometa in druge upravne zadeve, ki so dahe V pristojnost občinskim organom za notranje zadeve. Oddelek za hotrahje zadeve skrbi tudi za izvajanje obrambnih priprav na svojem delovnem področju 5. člen Oddelek za ljudsko obrambo opravlja upravne zadeve Iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na izvrševanje predpisov o vojaški, naborni in materialni obveznosti, gradnji in vzdrževanju zaklonišč, izvrševanju obveznosti v civilni zaščiti ter dejanjih v zvezi s pridobivanjem mladih za vojaške šole in poklice. Oddelek za ljudsko obrambo v sodelovanju z drugimi občinskimi upravnimi organi pripravijo gradivo za občinski razvojni ih obrambni načrt, daje strokovno pomoč pri izdelavi obrambnih načrtov in načrtov , civilne zaščite v organizacijah združenega dela, Samoupravnih interesnih skupnostih In krajevnih skupnostih. Oblikuje, opremlja in usposablja štabe in enote civilne zaščite; organizira in izvaja pouk iz obrambe in zaščite, skrbi za organizacijo in izvajanje nalos službe za opazovanje, obveščanje in alarmiranje opravlja dejanja vojaške mobilizacije, skrbi za izvajanje varnostno zaščitnih ukrepov na področju obrambnih priprav, razporeja prebivalstvo v oborožene sile. enote civilne zaščite in na delovne dolžnosti v vojni v organizacije združenega dela in druge organizacije, vodi ustrezne evidence in razvide, sestavlja letna in občasna poročila o stanju obrambnih priprav. 6. člen Oddelek za gradbene, gospodarske In splošne zadeve opravlja upravne zadeve IZ občinske pristojnosti na področju družbenih služb, urbanizma, Industrije, obrti, trgovine, gostinstva, turizma, kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova: gradbeništva, komunalnega, stanovanjskega in vodnega gospodarstva, označevanja imen naselij, ulic in hiš ter imenovanja naselij in ulic, premoženjsko pravnih zadev. Oddelek za gradbene, gospodarske in splošne zadeve opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti tudi na vseh drugih področjih, za katera ni določeno, da sodijo v pristojnost drugih občinskih upravnih organov. 7. člen Davčna uprava opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na odmero, evidentiranje in izterjavo davkov, prispevkov in drugih družbenih obveznosti finančne narave, na zbiranje podatkov in vodenje evidenc o dohodkih posameznih vrst prispevkov in davkov, na sestavljanje predračunov in zaključnih računov dohodkov o posameznih virih oziroma vrstah davkov in prispevkov. Davčna uprava proučuje in analizira davčno politiko v občini in pripravlja predloge za usklajevanje in izpopolnjevanje predpisov na tem področju. Davčna uprava opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na davčno inšpekcijo in davčno kontrolo. Davčna uprava vodi postopek o prekrških, za katere tako določa zakon, ter opravlja posamezna dejanja v upravnem postopku po pooblastilu komisije za ugotavljanje izvora premoženja ter opravlja druge upravne zadeve na tem področju. Davčna uprava skrbi tudi za izvajanje obrambnih priprav na svojem delovnem področju. 8. člen Občinski inšpektorat opravlja vse zadeve inšpekcij iz občinske pristojnosti, zlasti pa zadeve inšpekcije za cestni promet, inšpekcije dela, elektroenergetske inšpekcije, gozdarske, gradbene, kmetijske, komunalne, lovske, požarne, sanitarne, tržne, urbanistične, veterinarske, vodnogospodarske in živinorejske inšpekcije. V inšpektoratu je tudi občinska straža. 9. člen Svet za pospeševanje gospodarskega razvoja in družbeno planiranje spremlja izvajanje družbenih planov na področju gospodarstva. Izvajanje prostorskih planov in učinkovanje ukrepov tekoče družbenoekonomske politike, spremlja pojave in ravnanja na vseh področjih gospodarstva in predlaga ustrezne ukrepe. Svet pripravlja osnutke predpisov, analize, poročila in mnenja za občinsko skupščino in izvršni svet ter dn.je mnenja h gradivom, ki jih za občinsko skupščino pripravijo drugi organi in organizacije, vse v mejah svojega delovnega področja.' Svet usmerja in usklajuje delo na področju ekonomskega, socialnega in prostorskega planiranja tei opravlja naloge, ki se nanašajo na izdelavo srednjeročnih družbenih planov razvoja ob ■ine. na izdelave dolgoročnih osnov razvoja občine ter na oblikovanje izhodišč za urejanje prostora: pripravlja osnutke aktov s tega področja. Svet opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na oblikovanje tekoče družbenoekonomske politike in pripravlja osnutke aktov i vsakoletni družbenoekonomski politiki in razvoju občine. Svet skrbi tudi za izvajanje obrambnih priprav na svojem delovnem področju. Strokovne zadeve, ki se nanašajo na družbeno planiranje in spremljanje izvajanja planov, opravlja za svet pooblaščena organizacija združenega dela po posebni pogodbi. 10. člen Svet za družbene dejavnosti usklajuje delovanje družbenih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, raziskovalne dejavnosti ter zdravstva in socialnega varstva; obravnava in zavzema stališča o vprašanjih s področja družbenih dejavnosti. Svet deluje pri oblikovanju tekoče družbenoekonomske politike in sodeluje pri sestavljanju osnutkov aktov o vsakoletni družbenoekonomski politiki in razvoju občine. Svet spremlja izvajanje družbenih planov na področju družbenih dejavnosti in učinkovanje ukrepov tekoče družbenoekonomske politike, spremlja pojave In ravnanja na področju družbenih dejavnosti in predlaga ustrezitt ukrepe. Svet pripravlja osnutke predpisov, analize, poročila in mnenja za občinsko skupščino in izvršni svet ter daje mnenja h gradivom, ki jih za občinsko skupščino pripravijo drugi organi in organizacije, vse v mejah svojega delovnega področja. Svet skrbi tudi za izvajanje obrambnih priprav na svojem delovnem področju. 11. člen V občinskih upravnih organih se ustanovijo notranje organizacijske enote. ' Organizacijske enote so odseki, službe, referati, pisarne in druge organizacijske enote. 12. člen Za obravnavanje načelnih in drugih pomembnejših vprašanj iz delovnega področja občinskega upravnega organa se ustanovi kolegij kot posvetovalni organ predstojnika občinskega upravnega organa. Za proučevanje posamežnih vprašanj, izdelavo predpisov ter dajanje mnenj in predlogov se lahko v občinskem upravnem organu ustanovijo strokovne komisije. Člane strokovne komisije imenuje predstojnik občinskega upravnega organa. 13. člen Oddelek, upravo in inšpektorat vodi načelnik, svet pa vodi predsednik sveta (v nadaljnjem besedilu: predstojnik občinskega upravnega organa). Predstojnik občinskega upravnega organa ima namestnika, ki ga imenuje izvršni svet občinske skupščine. Predstojnik občinskega upravnega organa organizira delo in skrbi za uspešno izvrševanje nalog organa, katerega predstojnik je. Predstojnik skrbi zlasti za pravilnost in zakonitost dela, za racionalno poslovanje in za izboljšanje delovnih metod. Predstojnik občinskega upravnega organa izdaja odločbe v upravnem ppstopku v upravnih stvareh, za katere je pristojen občinski upravni organ. Predstojnik občinskega upravnega organa je pooblaščen, da za odločanje v upravnih stvareh iz določene vrste zadev pooblasti drugo uradno osebo istega organa. • 14. člen Predstojnik občinskega upravnega organa je dolžan poročati občinski skupščini oziroma izvršnemu svetu o stanju na določenem upravnem področju in o delu občinskega upravnega organa, če občinska skupščina ali izvršni všet to zahtevata. Na zahtevo občinske skupščine oziroma izvršnega sveta so predstojniki občinskih upravnih organov dolžni pojasnjevati vprašanja iz delovnega področja njihovih upravnih organov in dolžni odgovarjati na vprašanja delegatov. 15. člen Kadar je predstojnik občinskega upravnega organa odsoten ali zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča njegov namestnik. Ce pa je tudi ta odsoten ali zadržan, nadomešča predstojnika občinskega upravnega organa delavec občinskega upravnega organa, ki ga določi predsednik izvršnega sveta občinske skupščine. Obvestila in podatke o delu občinskega upravnega organa daje predstojnik ali delavec, ki ga on določi II. SAMOUPRAVLJANJE DELAVCEV V OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANIH 16. člen Pravice samoupravljanja uresničujejo delavci v občinskih upravnih organih s samostojnim odločanjem, z odločanjem v soglasju s predstojnikom občinskega upravnega organa oziroma v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine ter dajejo mnenja in predloge glede vprašanj s področja notranjih odnosov v občinskem upravnem organu. Delavci v občinskih upravnih organih odločajo c samoupravnih pravicah s sprejemanjem splošnih aktov in z odločanjem v posameznih primerih iz notranjih odnosov v občinskem upravnem organu. 17. člen Delavci v občinskih upravnih organih samostojno — urejajo uporabo sredstev skupne porabe in odločajo o uporabi teh sredstev, — volijo in odpoklicujejo člane organov delovne skupnosti, — odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov v upravnih organih, kadar je to z zakonom ali splošnim aktom upravriega organa tako določeno. 18. člen Delavci v občinskih upravnih organih v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine: — odločajo o notranji organizaciji in sistemizaciji ter vrednosti delovnih mest, — odločajo o razpisu delovnih mest. 19. člen Delavci v občinskih upravnih organih v soglasju s predstojnikom: — sprejemajo splošne akte' o delitvi sredstev upravnega organa in o osebnih dohodkih, o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter druge splošne akte, s katerimi se urejajo notranji odnosi v upravnem organu, — sprejemajo finančni načrt in zaključni račun upravnega organa. — sprejemajo delovni program upravnega organa, — odločajo o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, kadar je to z zakonom ali s splošnim aktom tako določeno, —i skrbijo za strokovno izpopolnjevanje delavcev, za zboljšanje organizacije dela ter za zboljšanje svojih delovnih pogojev, — odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov v upravnem organu, kadar je to z zakonom ali splošnim aktom tako določeno. 20. člen Predstojnik občinskega upravnega organa samostojno: — organizira in vodi delo v okviru delovnega področja upravnega organa, — daje delavcem navodila za delo, — izvršuje pravice s področja disciplinske odgovornosti delavcev, ki so mu dane po zakonu, — odloča o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v mejah zakonskih pooblastil, — odloča o drugih vprašanjih, za katera je to določeno z zakonom ali splošnim aktom. 21. člen Ce se v zadevah, o katerih odločajo delavci v soglasju s predstojnikom občinskega upravnega organa, ne doseže soglasje med delovno skupnostjo in predstojnikom občinskega upravnega organa, odloči o spornem vprašanju izvršni svet. Ce se soglasje ne doseže v zadevah, o katerih odločajo delavci v soglasju z izvršnim svetom, pa o spornem vprašanju odloči zbor združenega dela občinske skupščine. 22. člen Sredstva za delo občinskih upravnih organov se določajo skladno z zakonom o sredstvih za delo upravnih organov. Sredstva, ki jih občinski upravni organi uporabljajo za redno dejavnost, se zagotavljajo v občinskem proračunu. Za svojo redno dejavnost uporabljajo občinski upravni organi tudi dohodke, ki jih ustvarijo s svojo dejavnostjo. 23. člen Določbe tega odloka o samoupravljanju delavcev v občinskih upravnih organih veljajo smiselno tudi za medobčinsko geodetsko upravo, občinsko sodišče, .občinsko javno tožilstvo, občinsko javno pravobranilstvo in za službo sodnika za prekrške. HI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 2,4. člen Oddelek za gospodarstvo in družbene službe ter oddelek za gradbene in komunalne zadeve jircnehata z delom 30 aprila 1970 S 1. majem 1976 začnejo delati svet za pospeševanje gospodarskega razvoja in družbeno planiranje svet za družbene dejavnosti, oddelek za gradbene, gospodarske in splošne zadeve in občinski inšpektorat ki od sedaj pristojnih upravnih organov prevzemajo zadeve, za katere so pristojni no tem odloku. 25. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 26-738/74). 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-8/76-1 Celje, dne 30. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 423. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po 119., 129. in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 30. marca 1976 sprejeli ' ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu osebnega dohodka in povračilu stroškov delegatom 1. člen V odloku o nadomestilu osebnega dohodka in povračilu stroškov delegatom (Uradni list SRS, št. 19-909/75) se 4. člen spremeni in se glasi: Delegatu, ki opravlja svobodni poklic, ki je kmet ali ki dela v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima lastninsko pravico, pripada povračilo v višini poprečnega mesečnega bruto osebnega dohodka na zaposlenega ‘ v občini, ugotovljenega za zadnje trimesečje pred pridobitvijo pravice do povračila. 1 Poprečni bruto osebni dohodek v občini se ugotovi po podatkih, ki jih zbere za statistiko pristojni organ v občini. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 113-13/74 Celje, dne 30. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 424. Zbor združenega "dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po 28. členu statuta občine Celje na sejah dne 30. marca 1976. sprejeli ODLOK o spremembi odloka o stalnih sredstvih občine Celje z financiranje občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije 1. člen V prvem odstavku 2. člena odloka o stalnih sredstvih občine Celje za financiranje občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (Urad-hi list SRS. št. 16-461/71) se besedilo »po stopnji 0.035 e/o« zamenja z besedilom »po stopnji 0,050 %>«. 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne vej j ati 1. januarja 1976. St. 402-63/1975-1 Celje, dne 30. marca T976. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 425. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 146. in 152. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) na sejah dne 30. marca 1976. sprejela ODLOK o pooblastitvi izvršnega sveta občinske skupščine, da določa pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede 1. člen Izvršni svet občinske skupščine Celje se pooblašča, da določa pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede po 32. členu zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4-15/67). 2. člen Z dnem, ko bodo začele veljati pristojbine, ki jih bo določil izvršni svet po 1. členu tega odloka, preneha veljati odlok o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Celje (Uradni list SRS, št. 21-1042/75). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-19/75-3 Celje, dne 30. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 426. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupno-sti občinske skupščine Celje sta po določilih druge točke 49. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73) sprejela na sejah dne 30. marca 1976 SKLEP 1. Biro za investicije Celje se dolpči za opravljanje strokovnega nadzora nad gradnjo objektov za trg na območju občine Celje. 2. Izvršni svet se pooblašča, da sklene z Birojem glede strokovnega nadzora posebno pogodbo. ’ 3. Ta sklep prične veljati s 1. aprilom 1976 in se uporablja za vse, tudi za že začete gradnje za trg. St. 351-7/76-1 Celje, dne 30. marca 1976. Predsednik Skupščine ob#ne Celje Ježe Marolt I. r. 427. Na podlagi 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74), 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva Celje in predloga skupnosti otroškega varstva Celje ter občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje je skupščina občinske skupnosti socialnega varstva Celje na svoji 2. redni seji dne 16. marca 1976 sprejela SKLEP • stopnjah prispevkov za otroško varstvo in socialno skrbstvo v letu 1976 I Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih ter delavci in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo: 1. Za uresničitev občinskega programa otroškega varstva povprečno letno stopnjo 0,44 "/o od bruto osebnih dohodkov tako, da od 1. IV. 1976 do 31. XII. 1976 znaša prispevna stopnja 0,49 %> (letni znesek 8,246.000 dinarjev). 2. Za uresničitev solidarnostnega programa Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije povprečno letno stopnjo v višini 2,71 s tem, da se od 1. IV. 1976 do 31. XII. 1976 zviša na 2,88 "/o od bruto osebnih dohodkov. 3. Skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji plačuje prispevek za realizacijo občinskega programa otroškega varstva po stopnji 0,40 % od izplačanih pokojnin in invalidnin, kar predstavlja za občino Celje v letnem znesku 992.550 din (za SRS — 23,510.000 din). 4. Za uresničitev programa skupnosti socialnega skrbstva povprečno letno stopnjo 0,95 ”/o od bruto osebnih dohodkov, od tega 0,85 %> za uresničitev občinskega programa ter 0,10 Vo za financiranje solidarnostnega programa v SR Sloveniji. Od 1. IV. 1976 do 31. XII. 1976 zaradi tega plačuje skupna stopnja v višini 1,02% od bruto osebnih dohodkov — od tega 0,91 % za pokrivanje občinskega programa ter 0,11% za solidarnostni program skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. IX Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 za letno stopnjo ter od 1. IV. 1976 do 31. XII. 1976 za povišano prispevno stopnjo od bruto osebnih dohodkov. Predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Celje Vinko Andoljšek 1. r 428. Na podlagi 8. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) ter 5. in 26. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74) in 41. člena statuta Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Celje, je zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na svoji seji dne 22. marca 1976 sprejel PRAVILNIK o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje, samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določajo viri sredstev za gradnjo najemnih stanovanj za potrebe družin z nižjimi dohodki, upokojenih občanov, udeležencev NOV, mladih družin, delovnih invalidov I. kategorije ter drugih 100 % invalidov s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, ureja način in pogoje za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč, določa krog upravičencev za stanovanja, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči, postopek za pridobitev stanovanja, pristojnosti komisije za razdeljevanje stanovanj ter pristojnosti samoupravnih organov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje, samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: enota za družbeno pomoč). VIRI FINANCIRANJA 2. člen Viri financiranja za gradnjo najemnih stanovanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, upokojenih občanov, mladih družin, udeležencev NOV, delovnih invalidov I. kategorije ter drugih 100 % invalidov s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo so: — obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na osnovi sporazuma in odloka Skupščine občine Celje; — sredstva, ki jih za izgradnjo najemnih stanovanj vloži Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja; — sredstva za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč od skupnega zneska izplačanih bruto osebnih dohodkov delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju (30% od 6%); — sredstva amortizacije in stanarin stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči; — sredstva odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada in — sredstev posojila Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije. Zbor delegatov enote za družbeno pomoč določi na podlagi potrjenega finančnega plana višino sredstev namenjenih za gradnjo najemnih stanovanj. UPRAVIČENCI ZA DODELITEV STANOVANJ, ZGRAJENIH S SREDSTVI ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU ENOTE ZA DRUŽBENO POMOČ 3. člen Upravičenci za dodelitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so: — družine in občani z nižjimi dohodki; — upokojeni občani; — udeleženci NOV; — delovni invalidi I. kategorije ter drugi 100 % invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo in — mlade družine. 4. člen Družine in občani z nižjimi dohodki lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, če izpolnjujejo nalednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega stanovanj; — da skupni dohodek prosilca ne presega na člana gospodinjstva 1.700 din. Kadar gre za izjemno težke stanovanjske in zdravstvenb razmere ima komisija pravico odstopati od postavljenih kriterijev in da ustrezno utemeljen predlog izvršilnemu odboru, ki oblikuje dokončni predlog za zbor delegatov; — da ima družina ali občan stalno bivališče na območju občine Celje najmanj 5 let od datuma razpisa za pogoj; — da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine ni neopravičeno nezaposlen, kar izkaže s potrdilom skupnosti zaposlovanja; — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — dq. prosilec pri bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki večstanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative na območju občine Celje ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: — da prosilec ne poseduje nepremičnin v vrednosti nad 50.000 din. Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo prosilci z dnlišo delovno dobo. 5. člen Upokojepi občani lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni lastnik primernega vseljivega stanovanja; — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice primernega stanovanja; — da prosilec še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja: — da ima prosilec stalno bivanje na območju celjske občine najmanj 10 let od datuma razpisa za nazaj. Prednost pri dodelitvi stanovanj imajo upokojeni občani, ki so bili dalj časa zaposleni na območiu celjske občine in ki Imajo dali časa stalno bivališče na območju col iške občine 6. člen Za udeležence NOV se štejejo tisti, ki imajo priznan status borca (dvojno štetje) in se jih rešuje po določilih odloka občine Celje o merilih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV. 7. člen Delovni invalidi I. kategorije ter drugi 100 % invalidi s pravico dodatka za pomoč in postrežbo lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje; — da prosilec še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — da ima najmanj 10 let stalno bivališče od razpisa za nazaj na območju celjske občine. 8. člen Mlade družine lahko zaprosi j za stanovanje za določen čas, zgrajeno s sredstvi za 'družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje; e — da nobeden od zakoncev ni lastnik primernega vseljivega stanovanja; — da mlada družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — da ima eden od zakoncev stalno bivališče na območju celjske občine najmanj 5 let od datuma razpisa za nazaj; — da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše, po pravilniku banke; — če vsaj ena OZD, pri kateri sta zakonca zaposlena jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let od dneva pravnomočnosti odločbe c dodelitvi stanovanja, kadar gre za nakup stanovanja v etažni lastnini, oziroma v roku 6 let, če gre za gradnjo individualne stanovanjske hiše; — da organizacija združenega dela v pismeni obliki posreduje enoti za družbeno pomoč sklenjen sporazum med OZD in delavcem, da slednji dovoli, da mu od mesečnih dohodkov odteguje po bančni pogodbi sklenjeno vsoto za namensko varčevanje; , — da bo OZD v smislu tega pravilnika sklenila ustrezno jamstveno pogodbo; — da se organizacija zavezuje, da bo v primeru, da varčevalcu, imetniku stanovanjske pravice za določen čas, preneha svojstvo delavca v združenem delu iz kakršnihkoli razlogov, v roku 3 mesecev izročiti izpraznjeno stanovanje enoti za družbeno pomoč, oziroma nadomesti ga z enakovrednim stanovanjem ali ga plačati v višini prometne vrednosti, oziroma, da bo OZD dosegla sporazum s tisto OZD v kateri bo na novo pridobil svojstvo delavca v združenem delu, da prevzame vse obveznosti določene v jamstveni pogodbi in o tem pismeno obvesti enoto za družbeno pomoč. Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo mlade družine z niž.jimi dohodki, večjim številom otrok ter mlade družine, katerih starši niso lastniki večstanovanjske hiše. več stanovanj ali stanovanj, ki presega normative na območju celjske občine in mlade družine, ki več varčujejo in dalj časa. 9. člen Za mlado družino se v smislu tega pravilnika štejeta zakonca: — če od sklenitve zakonske zveze ni preteklo 6 let, — da imata zakonca skupaj najmanj 5 let delovne dobe. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV, STANOVANJA 10. člen Enota za družbeno pomoč obvesti interesente za pridobitev stanovanja z natečajem, objavljenim v javnih občilih ter v organizacijah združenega dola in drugih organizacijah. Besedilo javnega natečaja objavi izr vršilni odbor enote za družbeno pomoč. Natečaj mora seznaniti interesente za pridobitev stanovanja zlasti o naslednjem: kdo se šteje za upravičenca za pridobitev stanovanja, — o osnovnih podatkih, ki jih mora posamezni prosilec navesti v vlogi. — o roku za zbiranje vlog, — o obveznih potrdilih, ki jih morajo prosilci oziroma predlagatelji priložiti vlogi. 11. člen Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi potrdili, oziroma dokazili, upoštevajoč svoj status na enoto za družbeno pomoč, in sicer: — zaposlen prosilec prek organizacij združenega dela, — upokojeni občani prek referata za stanovanjske zadčve pri Samoupravni stanovanjski skupnosti in društev upokojencev. — delovni invalidi I. kategorije prek podružnice skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Celje, drugi invalidi pa prek centra za socialno delo, — delavci zaposleni pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb. prek občinskega odbora sindikata obrtnih delavcev. Predlagatelji, in sicer organizacije združenega dela. krajevne skupnosti, društva upokojencev, center za socialno delo občinski odbor sindikata obrtnih delavcev in drugi, morajo predložiti ob vlo/.itvi zahtevkov za stanovanje tudi ustrezna verodostojna potrdila od pooblaščenih organov v smislu 4., 5., 7. in 8. člena tega pravilnika. 12. člen Organizacije združenega dela in druge organizacije. ki so po tem pravilniku pristojne, da posredujejo predloge za pridobitev stanovanja za prosilca, so dolžne, da vloge obravnavajo na pristojnih samoupravnih organih za stanovanjske zadeve in morajo biti predlogi opremljeni tudi z ustreznim sklepom. 13. člen Predloge za pridobitev stanovanja 'za prosilce, so organi: ki preverjajo vloge posameznih prosilcev, dolžni v roku, objavljenem v natečaju oziroma v tern pravilniku odstopiti strokovni službi enote za družbeno pomoč. 14. člen Za nepopolne predloge strokovna služba obvesti predlagatelja, da predlog do določenega roka dopolni, sicer se predlog smatra kot nepopoln. 15. člen Strokovna služba pri svojem delu tesno sodeluje z organizacijami združenega dela v občini, družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, s centrom za socialno delo in drugimi. Strokovna služba predvsem na podlagi kombi j-. skega ogleda ali tudi drugače ocenjuje stanovanjske in druge razmere posameznih prosilcev. Iti. člen Strokovna služba po proučitvi vseh vlog in ustreznih dokazil posreduje celotno dokumentacijo komisiji za dodeljevanje stanovanj z mnenji in predlogi. 17. člen Komisija za dodeljevanje stanovanj po proučitvi \ vseh vlog. mnenj in predlogov sestavi osnutek prednostne liste za pridobitev stanovanja m ga posreduje v obravnavo izvršilnemu odboru enote za družbeno pomoč. 18. člen Na seji izvršilnega odbora za družbeno pomoč, kjer se obravnava osnutek prednostne liste, predlaga sprejem liste predsednik komisije. 19. člen Izvršilni odbor enote za družbeno pomoč sestavi predlog enotne prednostne liste, ki obsega razdelitev stanovanj med posamezne kategorije prosilcev ter število stanovanj, vključenih na enotno prednostno listo in jo posreduje v potrditev zboru delegatov. Delegacijam se posreduje celotno lista kandidatov za stanovanja. Dokumentacija za tiste pričakovalce, ki so izpadli zaradi .neizpolnjevanja pogojev ali zaradi premajhnega števila stanovanj, se po vselitvi vrne OZD, ki je predlog, posredovala. Lista upravičencev do stanovanj sc javno objavi v sredstvih obveščanja. 20. člen Zbor delegatov enote za družbeno pomoč lahko pred dokončno potrditvijo enotne prednostne liste na podlagi dokumentiranega predlog*! OZD ali druge organizacije, posameznega prosilca ali skupino prosilcev izloči ali pa na prednostno listo vključi posameznega prosilca ali skupino prosilcev. 21. člen Odločbe o dodelitvi stanovanja ^izdaja na podlagi enotne prednostne liste enota za družbeno pomoč. MERITA ZA DODELJEVANJE STANOVANJ 22. člen Občani in družine z nižjimi dohodki in delovni invalidi I. kategorije ter drugi 100 "/o invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo lahko glede na število članov gospodinjstva pridobijo pri enoti za družbeno pomoč stanovanje po naslednjem normativu- — za eno osebo garsoniero, — za dve osebi 'enosobno, — za tri osebe enoinpolsobno, — za štiri osebe dvosobno, — in za vsakega nadaljnjega še do 10 m!. 23. člen Za člana gospodinjstva se v smislu določil' tega pravilnika štejejo imetnik stanovanjske pravice in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo*. To so: zakonec, otroci, pastorki in posvojenci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj' z njim. Za člana družinskega gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki trajno živi v izvenzakonski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice kot tudi oseba, ki z njim živi v ožji ekonomski skupnosti nepretrgoma več let. Pristojen organ preverja podatke o članih družinskega gospodinjstva, ki trajno živijo v izvenzakonski skupnosti ali v ožji ekonomski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice. 24. člen Glede na število članov gospodinjstva lahko upokojeni občani in upravičenci do stalne družbene pomoči pridobijo po naslednjem normativu stanovanje: — za eno osebo garsioniero, — za dve osebi enosobno. 25. člen V primeru, da enota za družbeno pomoč ne more zagotoviti stanovanj po normativu iz 22. in 24. člena, lahko od teh normativov odstopi, zbor delgatov pa javno objavi vzroke odstopa od normativov. ZAMENJAVA STANOVANJ 26. člen Z namenom, da se ostarelim in bolnim občanom omogoči iz zdravstvenih razlogov zamenjava stanovanja in z namenom, da se občanom da možnost zamenjave stanovanja, lahko zbor delegatov na predlog izvršilnega odbora ali komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV pri enoti za družbeno pomoč, dodeli ostarelemu ali bolnemu občanu ustrezno stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno po-, moč, v izpraznjeno stanovanjc pa z dodclitveno odločbo vseli osebo izmed upravičencev na potrjeni enotni prednostni listi, zlasti iz vrst mlajših upravičencev, pri čemer je treba upoštevati, da se predhodno dobi soglasje z imetnikom stanovanjske pravice 27. člen Z namenom, da se socialno najšibkejšim upravičencem za stanovanje, zgrajeno s sredstvi enote za družbeno pomoč omogoči pridobitev starejšega stanovanja z nižjo stanarino, lahko zbor delegatov na predlog izvršilnega odbora dodeli socialno šibkemu občanu starejše stanovanje z nižjo stanarino, nad katerim Ima razpolagalno pravico enota za družbeno pomoč. V ustrezno stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč, pa se v tem primeru dodeli osebi, ki jo predlaga organizacija, ki ima razpolagalno pravico nad starejšim stanovanjem. SESTAVA PREDNOSTNE LISTE 28. člen Prednostna lista za pridobitev stanovanja je samo ena, sestavljena pa je na podlagi prednostnega reda za pridobitev stanovanja po posameznih kategorijah upravičencev, tj. delavcev z nižjimi dohodki, upokojenih občanov, udeležencev NOV, delovnih invalidov I. kategorije ter drugih 100 °/o invalidov s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, upravičencev do stalne družbene pomoči ter mladih družin. Pri slednjih je upoštevati, da je možno nuditi stanovanja do 10 %> od vseljivih stanovanj. 29. člen Komisija za dodelitev stanovanj ter izvršilni od-' oor upoštevata pri proučitvi posameznega primera in vključitvi vloge na prednostno listo zlasti naslednje: — oceno stanovanjskih in drugih razmer v katerih živi prosilec, — višino dohodkov prosilca in članov njegovega družinskega gospodinjstva, - — podatke o času neprekinjene delovpe dobe na območju občine Celje, — druga dokumentirana mnenja OZD, krajevne skupnosti, upravnega organa občine Celje, centra za socialno delo. sindikalne organizacije ali kakšne druge strokovne organizacije s področja zdravstva in socialnega varstva. Posebna komisija za dodeljevanje stanovanja ocenjuje posamezne kriterije, naštete v I. odstavku tega člena z naslednjim številom točk: točk I. Prosilec nima stanovanja 100 ‘J. Stanovanje, ki je ocenjeno do 50 točk 70 3. Stanovanje, ki je ocenjeno od 50 do 75 točk 50 4. Stanovanje, ki je ocenjeno od 75 do 100 točk 30 5. Stanovanje, ki je Ocenjeno nad 100 točk 10 Za prenaseljenost stanovanja: 6. Ce odpade manj kot 7 m1 stanovanjske površine na družinskega člana 20 7. Ce odpade manj kot 9 m* stanovanjske površine na družinskega člana 15 8. Ce odpade manj kot 15 m! stanovanjske površine na družinskega člana 5 9. Delovni staž prosilca do 5 let 10 10. Delovni staž prosilca do 10 let 30 11. Delovni staž prosilca do 15 let 60 12. Delovni staž prosilca v občini nad 15 let 90 Zdravstveno stanje: 13. Boluje za neozdravljivo bolezen — en član v družini 20 — več članov družine 30 14. Bolezen na katero vpliva neprimerno stanovanje 15 15. Oba zakonca zaposlena 10 16. Upokojenci (ne točkuje se jim delovni staž) 90 17. Udeleženci NOV 70 Najemna stanovanja, zgrajena s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu se smejo tudi po Izpraznitvi dodeliti v uporabo samo družinam in občanom z nizkimi dohodki, delovnim invalidom I. kategorije ter drugim 100 Vo invalidom s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo in upravičencem do stalne družbene pomoči, in sicer na podlagi določil tega pravilnika. Stanovanje, dodeljeno na podlagi določil tega pravilnika, sme uporabljati le nosilec stanovanjske pravice, skupaj s člani gospodinjstva in ga ne sme zamenjati, oziroma kako drugače razpolagati z njim brez poprejšnjega soglasja strokovne službe enote za družbeno pomoč. • 30. člen Skupni dohodek prosilca in članov gospodinjstva se pri natečaju za pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ugotavlja za preteklo koledarsko leto po zaključnem računu. 31. člen Skupni dohodek na družinskega člana se za vsako nadaljnje leto objavi skupaj z natečajem za pridobitev družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 32. člen Za primemo stanovanje se po tem pravilniku šteje skupina prostorov, namenjenih za stanovanje, ki so praviloma gradbena celota in imajo skupen vhod. Za ugotovitev primernosti stanovanja se uporabljajo določila odloka o določitvi stanovanjskega standarda na območju celjske občine (Uradni list SRS, št. 22/73). 33. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor delegatov enote za družbeno pomoč in potrdi skupščina skupnosti socialnega varstva Celje in po objavi v Uradnem listu SRS. Celje, dne 29. marca 1976. Predsednik zbora delegatov za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Celje Stanc Jelenko, inž. 1. r. 429. Na podlagi 15. in 18. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in na podlagi odloka o sredstvih, ki jih za stanovanjsko graditev plačujejo občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb (Uradni list SRS, št. 55-1143/72 in Uradni list SRS, št. 6-84/73) je zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Celje na svojem zasedanju dne 22. marca 1976 sprejel PRAVILNIK o pogojih in merilih za reševanji1 stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopo'nilno delo drugih oseb SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa vire sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb. ureja način in pogoje za dodeljevanje najemnih stanovanj, predpisuje pogoje in merila za pridobitev kredita kot posebne oblike družbene pomoči za aradnio ali nakup etažneva stanovanja ali družinske hi*c ter adaptacijo ter pri- stojnosti posebne komisije za dodeljevanje kreditov, izvršilnega odbora in zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. VIRI FINANCIRANJA 2. člen Viri financiranja za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti ugrabljajo dopolnilno delo drugih oseb so: — sredstva za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov po stopnji, ki jo določa Skupščina občine Celje. Sredstva iz prvega odstavka plačujejo na žiro ra-4Čun sredstev za družbeno pomoč pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Celje občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb — zasebnih delodajalcev, — prispevek delodajalca za kreditiranje delavca, — bančna sredstva. 3. člen Sredstva, namenjena za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljaj d dopolnilno delo drugih oseb se z vsakoletnim finančnim načrtom za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu delijo na: — sredstva za gradnjo najemnih stanovanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, upokojenih občanov in mladih družin in — sredstva za kreditiranje naktipa etažnega stanovanja ali zidavo stanovanjske hiše in za adaptacijo. 4. člen Sredstva iz tretjega člena tega pravilnika se s finančnim načrtom razdelijo po naslednjem ključu: — 30% vseh sredstev za gradnjo najemnih • stanovanj, — 70% vseh sredstev za kreditiranje in nakupa etažnega stanovanja ali za zidavo stanovanjske hiše in za adaptacijo. POSTOPEK ZA UVELJAVITEV DRUŽBENE POMOČI 5. člen Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi dokazili na samoupravno enoto za družbeno pomoč pri stanovanjski skupnosti Celje, in sicer prek občinskega odbora sindikata obrtnih delavcev Celje. Postopek za pridobitev 'stanovanja predpisuje pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne enote za družbeno pomoč. 6 člen Prosilec za kredit vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi dokazili na strokovno službo za družbeno pomoč Celje, prek občinskega odbora sindikata obrtnih delavcev Celje. Vlogi za kredit morajo biti predložena naslednja dokazila: — izjava prosilca o članih njegove družine in izjava, koliko članov družine bo vseljeno v novozgrajeno stanovanje ali stanovanjsko hi Jo; — fotokopija ali overjen prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše; — izjava o virih sredstev za gradnjo, nakup ali adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja; — potrdilo o višini dohodka, ki ga izda pristojna služba skupnosti zdravstvenega • zavarovanja; — kupoprodajna pogodba ali predpogodba ali potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini. Rok za zbiranje vlog javno objavi izvršilni odbor samoupravne enote za družbeno pomoč Celje. 7. člen Občinski odbor sindikata obrtnih delavcev Celje odstopi vlogo z vsemi v 6 . členu navedenimi potrdili posebni komisiji za dodeljevanje kreditov, ki pripravi predlog in ga posreduje v dokončno rešitev izvršilnemu odboru samoupravne enote za družbeno pomoč. 8. člen Osnovna organizacija sindikata obrtnih delavcev Celje v predhodnem postopku obvezno prouči vloge posameznih prosilcev ter pripravi ustrezni predlog za odobritev kreditov, katerega mora izvršilni odbor samoupravne enote za družbeno pomoč pri dokončni odločitvi upoštevati. Zoper sklep izvršilnega odbora ima prosilec pravico pritožbe na komisijo za prošnje in pritožbe pri zboru delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč. 9. člen Na sejo izvršilnega odbora, kjer se obravnavajo in potrjujejo krediti delavcem, zaposlenih pri občanih. ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb. so lahko vabljeni tudi predstavniki osnovne organizacije sindikata, ki so zaposleni v zasebnem sektorju. 10. člen Izvršilni odbor samoupravne enote za družbeno pomoč informira zbor delegatov o prosilcih zu pridobitev kredita ter o odobrenih kreditih. MERILA ZA DODELJEVANJE KREDITOV 11. člen Krediti za nakup stanovanja, zidavo stanovanjske hiše In za adaptacijo se odobravajo samo do določene neto stanovanjske površine, in sicer: — za družine do 4 članov največ do 68 m2 neto stanovanjske površine; — za 5-članske družine največ do 75 m-‘ neto stanovanjske površino; — za 6 in veččlanske družine največ do 83 m2 neto stanovanjske površine. Najvišji zne ‘k odobrenega kredita Jo 50 % od zneska določenega v kupoprodajni pogodbi za nakup standardnega stanovanja ali računa za gradnjo ali adaptacijo individualne stanovanjske hiše. oboje v mejah standardov stanovanja ki so določena v odloku o določitvi stanovan'Skega standarda (Uradni list SRS, št. 22-597/73) Skunščine občine jCelje, upoštevajoč kvadraturo. navedeno v zgornjem odstavku. 12. člen Odplačilna doba za graditev ne more biti daljša od 20 let, obrestna mera pa ne sme biti nižja od 2' %>. Komisija pri obravnavi predloga za dodelitev kredita je pristojna za določanje odplačilne dobe, in sicer na podlagi ocene o kreditni sposobnosti posojilojemalca in njpgovega zakonskega druga ter za določanje obrestne mere. 13. člen Prednostno pravico za ■ pridobitev kredita imajo prosilci, ki namensko varčujejo pri poslovni banki, ki živijo dalj časa na območju celjske občine in ki so dalj časa stalno zaposleni pri zasebnem delodajalcu na območju celjske občine. 14. člen Krediti se odobravajo za stanovanja ali za stano-novanjake (hiše locirane na območju celjske občine. POSOJILNA DOBA 15. člen Po pravnomočnosti sklepa o odobritvi posojila sklene samoupravna enota za družbeno pomoč s posojilojemalcem posojilno pogodbo; ki vsebuje zlasti naslednje elemente: — višino in namen odobrenega posojila, obresti ter odplačilni rok; — termine črpanja posojila ter končni rok za porabo posojila; — sankcije za primer nenamenske uporabe posojila, nerednega vračanja posojila, dajanja neresničnih podatkov za pridobitev posojila, opustitve zavarovanja nepremičnin do zneska posojila v korist samoupravne enote za družbeno pomoč Celje, odtujitve nepremičnine; — določbe o zavarovanju kredita, in sicer privolitev prosilca za vknjižbo zastavne pravice za obstoječo terjatev: — določbe o administrativni prepovedi. 16. člen Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Celje lahko pooblasti Ljubljansko banko direkcijo za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva za opravljanje vseh zadev v zvezi s sklepanjem pogodb za kredite, odobrene na podlagi določil tega pravilnika. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 17. člen Potrjena lista za pridobitev kredita se javno objavi. 18. člen Ta pravilnik začne veljati ko ®a sprejme zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč in potrdi skupščina skupnosti socialnega varstva Celje in po objavi v Uradnem listu SRS. Celje dne 29. marca 1976. Predsednik zbora delegatov za družbeno pomoč v stanovanjske gospodarstvu občine Celje Stane Jelenko, Inž. 1. r. CERKNICA 430. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1976 sprejela ODLOK o proračunu občine Cerknica za leto 1976 1. člen Proračun občine Cerknica za leto 1976 obsega: — Dohodke v skupnem znesku od tega: — lastne dohodke — namenska dopolnilna sredstva za priznavalnine — sredstva iz solidarnostnega prelivanja — Razporejene dohodke v skupnem znesku — Nerazporejene dohodke v skupnem znesku 13.065.179.20 11,496.817,20 442.900,00 1,143.462,00 12.955.179.20 110.000,00 2. člen Od dohodkov iz 1. člena odloka, zmanjšanih za dohodke, prenesene iz leta 1975, pripada 1 »/o rezervnemu skladu. 3. člen Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na žiro račune naslednjim uporabnikom: — upravnim organom skupščine občine in občinskemu sodišču, — medobčinskim službam, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim, — skladom DPS. Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo navedenim uporabnikom mesečno po dvanajstinah, sredstva za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 5. člen V rezervni sklad se vlagajo sredstva po preteku vsakega meseca v znesku, ki ne more biti manjši od 1 "/o ustvarjenih dohodkov v preteklem letu. Obveznost vlaganja v rezervni sklad se lahko odloži za čas, ko zaradi neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov, proračun uporablja posojilo iz svojega rezervnega sklada. 6. člen O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih družbenih potreb, odloča izvršni svet in o tem sklepu naknadno poroča občinski skupščini. 7. člen Ce se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih dohodkov ne bodo v celoti realizirane, se pooblašča izvršni svet, da ostanek sredstev razporedi z virmiranjem na ostale postavke, kjer sredstev priman j kuje. J ' 8. člen Izvršni svet skupščine občine odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74). 9. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov, začasno zmanjša™ višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene. O takem ukrepu mora izvršni svet naknadno obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezne spremembe proračuna (rebalans). 10. člen Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih — bilanca sredstev, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka- 11. člen 4. člen Upravni organ skupščine občine in občinsko sodišče samostojno razpolagata s sredstvi, ki so mu dodeljena za redno dejavnost. Sredstva, ki jih upravni organ doseže s svojo dejavnostjo, so dohodek upravnega organa ki jih sme uporabiti za redno dejavnost. Ta sredstva se izkazujejo v proračunu občine evidenčno. , Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. St. 400-2/74-1 Cerknica dne 26. marca 1976. Podpredsednik Skunščine občine Cerknica Franc Kovač 1. r. BILANCA dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Cerknica za leto 1976 Vrsta a Dohodki Znesek Glavni Sredstva prenesena iz prej. namen 01 leta do dogovorjene porabe 327.817,20 Davki na dohodek in davek 02 iz osebnih dohodkov 3,000.000,00 03 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od 04 premoženja 7,257.500,00 08 Takse 574.500,00 09 10 Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 245.000,00 Odstopljeni dohodki 92.000,00 11 Namenska dopolnilna sredstva 424.900,00 Sredstva iz solidarnostnega prelivanja 1,143.462,00 17 18 \ 13,065.179,20 Splošni razpored dohodkov Dejavnost organov družbenopolitične skupnosti Narodna obramba — SLO Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Rezervni sklad Znesek 9,557.699,90 375.000. 00 1.052.750.00 43.752,30 1.014.295.00 37.000. 00 398.682,00 280.000. 00 75.000. 00 110.000,00 121.000,00 13,065.179,20 431. • Na podlagi 1., 4., Iti in 57 člena zakona o obdavčevanju proizvodov in slorilcv v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 58/75) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na 14. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni' list SRS, št. 55/72, 1/74, 16/75, 18/75 in 1/76) se tarifna številka 1 tarife spremeni in glasi: »Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so po tej tarifi predpisane posebne stopnje: 3 %> Opomba: 1. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati. Davčna osnova za motorna vozila, ki jih uvozijo občani je vrednost, ugotovljena po carinskih predpisih, povečana za carino in uvozne davščine. Davčna osnova za motorna vozila, ki jih občani in zasebne pravne osebe kupijo v konsignacijskih skladiščih je prodajna cenan konsignacijskega skladišča, v , kateri so poleg carine in drugih davščin, ki se plaču-ieio pri carinjenju bHi marža in drugi stroški, ki jih imetnik konsignacijskega skladišča zaračunava kupcu. 2. Ne olačuie se davek no tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posredni- ki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamna in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.« 2. člen Za tarifno številko 1 se doda nova tarifna številka la, ki se glasi: »Od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa: 4 "/o« Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine v kateri irpa prodajalec stalno prebivališče. 3. člen Tarifna številka 2 se spremeni in glasi: »od alkoholnih pijač: din za liter 1. naravna vina . 1,50 2. peneča vina 3,4K) 3. specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12 do 15 dinarjev 7,00 — nad 15 dinarjev JOjOO 4. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 32,0 od vrednosti 5. naravna žganja in medice 15 6. piva 25 7. drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah 1 do 6 .70 Opomba: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3. in 4. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače, za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 5., 6. in 7. točke tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena. 2. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zave-, zanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje. 3. Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. 4. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin. če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi. 5. Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 °/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določbe 1. člena pa se uporabljajo od 1. I. 1976. St. 421-9/72-1 Cerknica, dne 26. marca 1976. Podpredsednik Skupščine občine Cerknica Franc Kovač 1. r. LAŠKO 432. Skupščina občine Laško je ria podlagi' 23. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS št. 39-461/74) in 130. člena statuta .občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74), na seji družbenopolitičnega zbora, dne 26. marca 1976 ter na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1976 sprejela * ODLOK o proračunu občine Laško za leto 1076 1. člen S tem odlokom so določeni dohodki proračuna občine Laško za leto 1976 in njihova razporeditev, pra- vice in dolžnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Laško ter upravnih organov občine Laško pri izvrševanju proračuna, ukrepi za izvrševanje proračuna in ohranitev njegove bilance in drugo v zvezi z izvajanjem proračuna in proračunske politike. 2. člen V skladu z določbami 7., 8., 9., 10. in 11. člena Dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 (v nadaljnjem besedilu: dogovor) je za leto 1976 določena splošna poraba v občini Laško do 15,581.600 dinarjev, in sicer: — po osnovi dogovorjene porabe v letu 1975 (1. odstavek 8. člena dogovora) dinarjev 12,150.000 — povečana na ugotovljeno osnovo iz prejšnje alihce za sodišče združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja. za splošni ljudski odpor in za komunalno dejavnost (2. odst. 8- člena in 9. člen dogovora) din 904.900 V prvem odstavku tega člena določen znesek za splošno porabo je ugotovljen tako, da je: 1. dogovorjena splošna poraba za leto 1975 v znesku din 13,162.000 zmanjšana za: — sredstva, ki so bila v letu 1975 namenjena za splošni ljudski odpor v znesku din . 290.000 — sredstva, ki so bila v letu 1975 na- menjena za sofinanciranje socialnega skrbstva v znesku din ' 388.000 — sredstva, ki so bila v letu 1975 namenjena za komunalno dejavnost v znesku din 237.000 — sredstva, ki so bila v letu 1975 porabljena za zdravljenje nezavarovanih oseb v znesku dinarjev (prvi odstavek 8. člena dogovora) Tako ugotovljen ostanek osnove v znesku din se poveča za sredstva, porabljena v letu 1975 za sodišče združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja v znesku dinarjev (1. odstavek 8. člena dogovora) Tako ugotovljena dovoljena poraba za leto 1975 v znesku dinhrjev sc v smislu določb 10. člena dogovora poveča za 12,5 % ali 1.527.500 din, kar znaša skupaj dovoljena poraba v letu 1976 po osnovi dogovorjene porabe v letu 1975 dinarjev 2. V prejšnji točki ugotovljena dovoljena poraba v znesku dinarjev je v smislu določbo 2. odstavka 8. člena in 11. člena dogovora povečana: — za financiranje splošnega ljudskega odpora v znesku dinarjev — za financiranje komunalne dejavnbsti v znesku dinarjev 513.000 — za namenska dopolnilna sredstva za priznavalnine za borce NOV v znesku dinarjev 144.700 — za neporabljena proračunska sred- stva iz leta 1975 rio ravni dn-mvoriene porabe v letu 1975 v znesku dinarjev 854.500 kar znaša skupaj dinariev 15.581.600 97.000 12.150.000 70.000 « 12.220.000 13,747.500 13,747.500 321.900 3. člen Izhajajoč iz dovoljene splošne porabe v letu 1976, ki je ugotovljena v 2. členu tega odloka, so predvideni dohodki proračuna občine Laško za leto 1976 v znesku 15,581.600 din in sicer: 1. iz virov določenih v 29. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: zakon) v znesku 2. dopolnilna sredstva: — splošna dopolnilna sredstva (prispevek iz solidarnosti za leto 1976) v znesku — namenska dopolnilna sredstva v znesku — prenešena in že razporejena sredstva iz preteklega leta in neporabljena proračunska sredstva do dovoljene porabe iz leta 1975. ki še niso razporejena Skupen znesek predvidenih dohodkov je razporejen: 1. za proračunsko porabo po glavnih namenih od 1 do 18 v znesku 2. za sredstva rezerve občine 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Laško (v nadaljnjem besedilu izvršni svet) izvršuje proračun in prevzema ukrepe za ohranitev njegovega ravnovesja. Pravice in dolžnosti izhajajoče iz prvega odstavka tega člena izvršuje izvršni svet s sklepi svojih sej, tako da: — določa konkreten namen potrošnje sredstev, če namen ni konkretno opredeljen v posebnem delu proračuna; — odloča o začasni delni omejitvi proračunske po- trošnje vsem ali posameznim uporabnikom, če je to potrebno za ohranitev ravnovesja med prilivom in porabo sredstev; > — odloča o spremembi namena porabe sredstev v okviru glavnega namena če je to potrebno in koristno za izvajanje nalog, izhajajočih iz glavnega namena; — najmanj četrtletno ocenjuje stanje proračuna iz gledišča realizacije priliva in porabe sredstev po vitih dohodkov in namenih porabe; — predlaga rebalans proračuna, če ugotovi, da so nastopile okolnosti, zaradi katerih bi se stalno znatno spremenil predviden dohodek po viru in obsegu ali če bi bilo potrebno znatno spremeniti glavni namen porabe. 5. člen x Za proračun pristojni upravni organ občine Laško tekoče spremlja gibanje dotoka in porabe proračunskih sredstev in nemudoma obvešča predsednika izvršnega sveta o vseh primerih nenormalnega dotoka in porabe sredstev. Organ iz prejšnjega odstavka te&a člena pripravlja za člane izvršnega sveta preglede realizacije dohodkov in izdatkov proračuna in sicer mesečno za preteklo obdobje. 6. člen Eventualni presežek dohodkov po zaključnem računu proračuna občine Laško za leto 1975 nad dovoljeno porabo se prenese na dohodke proračuna za leto 1976. 7. člen Izvršni svet je pooblaščen, da s svojim sklepom začasno omeji porabo ali spremeni namen porabe sredstev namenjenih za dejavnost upravnih organov, če je zaradi znatne spremembe programa nalog upravnih organov ali kadrovske zasedbe v upravnih organih tak ukrep smotern, koristen in nujen ali, če upravni organi sredstev ne bi uporabljali skladno s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in dogovorjeno proračunsko politiko. Omejitev porabe po prejšnjem odstavku lahko traja dokler trajajo okolnosti, zaradi katerih je izvršni svet odredil omejitev. 8. člen Sredstva rezerve občine se smejo uporabiti samo pod pogoji, določenimi z 39. členom zakona. O uporabi sredstev rezerve občine za namene po 1. in 3. točki 39. člena zakona odloča izvršni svet. O uporabi sredstev rezerve občine za namen 2. točke 39. člena zakona odločajo enakopravno vsi zbori občinske skupščine. Kadar odloča izvršni svet o uporabi sredstev rezerve za namen po 1. točki 39.' člena zakona, odloči tudi o tem, če je uporabnik sredstev obvezen vrniti. 9. člen Izvršni svet je pooblaščen, da v smislu določbe 47. člena zakona v teku leta 1976 v breme občine Laško najame kredit do zneska 1,000.000 din in sicer za investicijsko vzdrževanje in preureditev prostorov upravnih organov. » 10. člen Doseženi dohodki in izdatki v obdobju začasnega financiranja se s proračunom uskladijo s tem odlokom. Proračun in uskladitev opravi za proračun pristoj-ni upravni organ najpozneje do 30. aprila 1976. 11. člen Kot sestavni del tega odloka je: 1. pregled dohodkov proračuna občine Laško za leto 1976 po virih in vrstah in 2. pregled razporeditve dohodkov proračuna občine Laško za leto 1976 po glavnih namenih. 12. člen Kot priloga tega odloka je »Pregled razporeditve proračunskih dohodkov občine Laško za leto 1976 po uporabnikih in natančnejših namenih«. 13. člen Ta odlok s sestavnimi deli se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. 14. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. St. 400-5/76 Laško, dne 27. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. 10,486.000 3,536.040 144.700 1,414.850 15,442.100 139.500 Pregled dohodkov proračuna občine Loško zo leto 1976 po virih in v retah Klasific. št. Dohodki Znesek oblika podobUka podob. Vsega oblika dohod. dohodka dohodka dohodka I. DOHODKI 13 131 Davek na dohodek kmetijske dejavnosti 834.000 834.000 14 Davek na dohodek od opravljanja samostojne dejavnosti: 141 Davek na dohodek od samost, opravljanja obrtnih in drugih gospodar, dejavnosti 459.000 142 Davek na dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se plačuje pavšalno ali v °Zo od doseženega kosmat, dohodka 700.000 1,159.000 143 Davek na dohodek od avtorskih pravic 50.000 50.000 15 Davek iz skupnega dohodka občanov 100.000 100.000 Davek na dohodek 2,143.000 2. PROMETNI DAVEK, DAVEK NA PREMOŽENJA IN NA DOHODKE OD PREMOŽENJA 23 231 Posebni občinski davek od prometa proizvodov 5,900.000 232 Davek od plačil za storitve 250.000 6,150.000 24 241 Davek od prometa z nepremičninami in pravicami 400.000 400.000 25 251 Davek na premoženje, davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic Davek na dohodek od premoženja 61.000 252 Davek na dediščine in darila 75.000 - 253 Davek od premoženja: — davek od stavb 119.000 — davek od gozdov — davek na tovorna, cestna in priključna vozila 10.000 ter kombi vozila 430.000 - 254 Davek na dobitke od iger na srečo 2.000 697.000 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 7,247.000 3. TAKSE al Upravne takse 270.000 270.000 32 Komunalne takse 80.000 80.000 33 Sodne takse 476.000 476.000 TAKSE 826.000 * 5. DOHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH 51 Denarne kazni 140.000 140.000 DOHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH 140.000 6. DOHODKI UPRAVNIH ORGANOV IN DRUGI DOHODKI 61 610 Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 130.000 130.000 DOHODKI UPRAVNIH ORGANOV IN DRUGI DOHODKI 130.000 7. DOHODKI OD DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI 73 Dopolnilna sredstva: Splošna — Prisp. iz solidam. 3,536.040 3,536.040 Namenska — Priznaval. borcev NOV 144.700 144.700 Klaslfic. St. oblika pod obli k a dohod. dohodka Dohodki podob. dohod. Znesek Vsega oblika dohod. DOHODKI OD DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI 8. RAZNI DOHODKI Prenešena sredstva iz pret. let Nerazporejena sreds. za centr. ogrevanje Nerazporejena sreds. prisp. iz solidarnosti 318.605 25.255 1,071.000 3,660.740 318.605 25.255 1,071.000 RAZNI DOHODKI SKUPAJ DOHODKI ZA RAZPOREblTEV 1,414.860 1,414.860 15,581.600 St. 400-5/76 Laško, dne 27. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. Pregled razporeditve dohodkov proračuna občine La ško za leto 1976 po glavnih namenih Klasifikac. St. razpor. razpor. skup podsk. Splošni razpored dohodkov Znesek 01 Glavni namen 01 — dejavnost družbenopolit. skupno*-sti 11,611.200 02 Glavni namen 02 — narodna obramba 321.900 03 Glavni namen 03 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 1,263.750 06 Glavni namen 08 — socialno skrbstvo 576.150 09 Glavni namen 09 — zdravstveno varstvo 14.000 10 Glavni namen 10 — komunalna dejavnost 513.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 482,000 16 Glavni namen 16 — sredstva za Investicije in intervencije v gospodarstvu , 260.000 17 • - Glavni namen 17 — tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 400.000 16 Glavni namen 18 — krediti, vezana in izločena sredstva 139.500 Skupaj razporejeni dohodki (glavni namen 01—18) 15.581.600 St. 400-5/76 Laško, dne 27. marca 1976. '■> . -1 ’ Predsednik Skupščine občine Rudi Grosar 1. Laško r. 433. ODLOK Skupščina občine Laško je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72 in 28/73) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji družbenopolitičnega zbora, dne 26. marca 1976 ter na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1976 sprejela o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V tarifi posebnega občinskega prometnega davka, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 6-256/76) se v Tarifni št. 2 spremeni peta točka in glasi: »5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter — nad 32 dinarjev 25 dinarjev.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. marca 1976 dalje. St. 422-18/76 Laško, dne 27. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. 434. Skupščina občine Laško je na podlagi 2. odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 132. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 27. marca 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Laško 1. člen V 1. členu odloka o najvišji stanarini za vse Kategorije stanovanj v občini Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 6/75) se za prvim odstavkom doda drugi odstavek, ki se glasi: »Po prvem odstavku izračunana in povečana "stanarina se poviša za 20°/o«. 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. maja 1976. St. 38-4/76 Laško, dne 27. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. 435. Skupščina občine Laško je na podlagi 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS št. 27-253/72) in 132. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1976 sprejela ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za zgraditev gozdne ceste Jurklnšter—Tajna, odsek Jurkloštcr—Lenovca 1. člen Zgraditev gozdne ceste Jurklošter—Tajna, odsek Jurklošter—Lenovca je v splošnem interesu, 2. člen S to odločbo je v smislu 14 člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72) ugotovljen splošni interes za zgraditev gozdne ceste Jurklošter—Tajna, odsek Jurklošter—Lenovca in je zato v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca Gozdnega gospodarstva Celje, TOZD »Preske« Laško dopustna razlastitev drvarnice, stoječe na de'u zemljišča pare. št 180/1 v izmeri 50 m2, vpisane v vi. št. 376 k. o. Paneče, ki je po projektu Gozdnega gospodarstva Celje predvideno za priključek zgoraj navedene gozdne ceste na regionalno cesto Jurklošter—Breg. 3. člen Zoper to odločbo v upravnem postopku ni pritožbe, dopustna pa je tožba, ki se vloži v 30. dneh od dneva prejema te odločbe pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani pismeno ali ustno na zapisnik pri navedenem vrhovnem sodišču ali katerem koli občinskem sodišču. 4. člen Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS. St. 46-130/75-3/2 Laško, dne 27. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. 436. Skupščina občine Laško je na podlagi 25., 28., 29., 53. in 55. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74) ter 124. in 130. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško. št. 3-18/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1976 ter na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o oblikovanju konference delegacij ter določitvi števila delegatskih mest, ki jih imajo delegacije delovnih ljudi v zboru združenega dela Skupščine občine Laško v mandatu 1974—1978 1. člen V odloku o oblikovanju konference delegacij ter določitvi števila delegatskih mest, ki jih imajo delegacije delovnih ljudi v zboru združenega dela Skupščine občine Laško v mandatu 1974—1978 (Uradni vestnik občine Laško, št. 2-4/74) se v 7. členu točka 13. spremeni in glasi: »13, delegacijska enota — eno delegatsko mesto: — DEM — kovinski obrat ELKOV Laško, — Komunalno podjetje Laško , — Strokovne službe Samoupravne stanovanjske sKupnosti Laško, — Gradbeno podjetje Laško, — Ingrad Celje — TOZD Gradbena operativa Laško, — Elektro Celje — enota Laško.« 2. člen Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 013-1/76 Laško, dne 27. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. LENART 437. Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti v občini Lenart, Skupščina občine Lenart, Občinska konferenca SZDL Lenart, Občinski svet ZSS Lenart, Občinska izobraževalna skupnost Lenart, Občinska kulturna skupnost Lenart, Občinska skupnost otroškega varstva Lenart. Občinska telesnokulturna skupnost Lenart, Občinska raziskovalna skupnost Lenart. Občinska zdravstvena skupnost Lenart, Občinska skupnost socialnega skrbstva Lenart Stanovanjska skupnost Lenart, Skupnost za zaposlovanje Maribor. Občinska skupnost socialnega varstva Lenart (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklenejo DRUŽBENI DOGOVOR o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Lenart I. SKUPNE DOLOČBE 1. člen S tem družbenim dogovorom določajo udeleženci — v mejah ustavnih in zakonskih določil ter odgovornosti — skupne osnove in svoje obveznosti, kako bodo delavci v združenem delu samoupravno razporejali dohodek. delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev, ki bremenijo materialne stroške, razporejali sredstva iz skupne porabe ter na podlagi svobodne menjave dela, združevanja dela in sredstev, zadovoljevali skupne potrebe. Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo v letu 1976 zagotavljali s samoupravnimi spbrazumi, samoupravnimi akti in drugimi ukrepi o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov, obsegu in sestavi skupne in splošne porabe, uresničevanje politike, ki jo določa Skupščina SR, Slovenije z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976 ter resolucija o družbeno gospodarski politiki in razvoju občine Lenart v letu 1976 po določilih tega družbenega dogovora. 2 3 2. člen Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bode zagotavljali pogoje, ki delovnim ljudem v temeljnih organizacijah združenega dela omogočajo uresničevanje njihove ustavne pravice, da samoupravno odločajo o razporejanju celotnega dohodka — za razširjanje materialne osnove združenega dela ter za osebno in skupno porabo — na podlagi svojih in družbenih interesov, ustreznih podatkov o ekonomskem položaju svoje organizacije združenega dela in njenih razvojnih programov oziroma potreb, pa programov samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti. 3. člen Občinska konferenca SZDL in Občinski svet ZSS Lenart bosta s svojo družbenopolitično aktivnostjo usmerjala in dajala pobude za soočanje interesov delovnih ljudi na zborih v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter na zborih občanov v krajevnih skupnostih. S svojim usmerjanjem dela osnovnih organizacij sindikata .in krajevnih organizacij SZDL bosta delovnim ljudem in občanom pomagala pri oblikovanju in izvajanju planov in programov ter pri oblikovanju smernic in stališč za delegate v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in zborih skupščine ob-' čine. Občinski svet ZSS Lenart kot pobudnik šporazu-mevanja na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov, se obvezuje, da bo pri svojem delovanju na vseh ravneh sindikalne organiziranosti ocenjevali delovanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o razporejanju dohodka, dajal pobude za njihovo medsebojno usklajevanje in izpopolnjevanje ter tako vplival na uresničevanje resolucije o družbenogospodarski politiki in razvoju v občini Lenart v letu 1976 (v nadaljnjem besedilu: resolucija) ter tega družbenega dogovora. 4. člen Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo oblikovale in izvajale svoje programe po načelu svobodne menjave dela, na osnovi samoupravno dogovorjenih potreb združenega dela. O opravljenih nalogah in doseženih rezultatih bodo obveščale delovne ljudi in občane. Na podlagi samoupravno dogovorjenih normativov in cen se bodo sporazumevale o družbeno zagotovljenem obsegu dejavnosti ter o solidarnostnem zagotavljanju sredstev za uresničevanje njegovega obsega. 5. člen Skupščina občine Lenart in njeni organi bodo skrbeli za izvajanje resolucije ter s svojimi odločitvami in ukrepi prispevali k uresničevanju tega družbenega dogovora. II. RAZPOREJANJE DOHODKA 6. člen Udcležcoci sc bodo zavzemali za izvajanje osnovnih načel resolucije pri politiki razporejanja dohodka in oblikovanju sredstev za osebno, skupno in splošno porabo tako: — da bodo vse oblike porabe, razen investicij v osnovna sredstva rastle počasneje od rasti bruto dohodka; — da bodo bruto osebni dohodki rastli počasneje od rasti bruto* dohodka, realni osebni dohodki na zaposlenega pa počasneje od rasti produktivnosti dela; t— da bo skupna stopnja rasti realnega obsega prispevkov in davkov za skupno in splošno porabo za 20 odstotkov nižja od rasti realnega družbenega proizvoda družbenega sektorja in bo znašala okoli 4,3%. 7. člen Udeleženci tega dogovora menijo, da je treba uresničevati globalna razmerja v delitvi dohodka po posameznih samoupravnih sporazumih dejavnosti o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke tako, da bi udeleženci samoupravnih sporazumov z nadpoprečno ravnijo bruto dohodka zaostrovali delitvena razmerja v korist sredstev za razširjeno reprodukcijo. Zaradi tega se bo občinski svet sindikata kot udeleženec tega dogovora in podpisnik samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke zavzemal, da udeleženci teh samoupravnih sporazumov planirajo dohodek in njegovo razporeditev za ‘leto 1976 tako, da bodo uresničili dogovorjena razmerja. ■ 8. člen Udeleženci dogovora bodo na področju oblikovanja in delitve osebnih dohodkov delovali tako, da se bodo uresničila naslednja dogovorjena stališča: 1. Stopnja rasti dela dohodka za osebne dohodke bo v poprečju največ 90 “/o dejanske stopnje rasti bruto dohodka; s tem, da tiste organizacije, ki dosegajo nadpoprečno povečanje bruto dohodka, izdvajajo sorazmerno več sredstev v sklade; usmeriti se je treba k takšnemu povečanju osebnih dohodkov, ki bo segalo največ do ravni povečanja tistega dela dohodka, ki je sorazmeren večjemu in boljšemu delovnemu prispevku delavcev,, medtem ko bo del dohodka, dosežen zaradi spremenjenih cen, carin, davicov idr. izločen za razširitev materialne osnove dela. 2. Stopnji povečanja dohodka in sredstev za osebne dohpdke se ugotavljata za enaka obdobja s primerjavo podatkov tekočega in preteklega leta. 3. Da bodo sredstva za osebne dohodke v okviru doseženega dohodka in da se ohranijo s samoupravnimi sporazumi dogovorjeni proporci njegove delitve, kar se bo ugotavljalo tudi pri obračunskih obdobjih med letom. 4. Določbe samoupravnih sporazumov o merilih za razporejanje dohodka in za delitev osebnih dohodkov dejavnosti o usklajevanju osebnih dohodkov zaradi povečanja življenjskih stoškov se bodo ob uresničevanju načela, omenjenega pod točko 1 in 3 tega člena, uporabljale takole: — 20 dni po preteku trimesečja ugotovi zavod SRS za statistiko porast produktivnosti dela v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta po skupinah, ki se sporazumevajo in porast življenjskih stroškov glede na december 1975. 9. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti se zavezujejo, da bodo v svojih samoupravnih splošnih aktih uresničile naslednja stališča . 1. Najnižji osebni dohodek Najnižji osebni dohodek je ekonomska kategorija ki zagotavlja delavcu materialno in socialno varnost. Najnižji OD delavca, ki naj ne bi bil manjši kot 28(56 din bruto na mesec za normalni delovni uspeh v polnem delovnem času; ta osebni dohodek je hkrati tudi izhodišče za vrednotenje najbolj enostavnega de-ia, ki ga opredeljuje samoupravni sporazum posamezne dejavnosti za najmanj zahtevno tipično delovno mesto ali poklic. 2. Najvišji osebni dohodek Najvišji OD se določa na osnovi analitične ocene delovnega mesta, oziroma tako, kot OD drugih delavcev. Najvišji OD mora biti tako kot drugi OD rezultat uspešnosti gospodarjenja TOZD in individualnega uspeha delavcev. Koordinacijski odbor bo periodično obravnava) najvišje izplačane OD in po potrebi tudi ukrepal za odpravljanje neskladij. 3. Osebni dohodki delavcev — pripravnikov Delavcu pripravniku gre akontacija v višini: — pripravnik s srednjo izobrazbo najmanj 60 m največ 70 "/n poprečnega OD na zaposlenega v SR * Sloveniji v minulem letu, — pripravniku z višjo izobrazbo najmanj 80 °/o in največ 90 “/o poprečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu, — pripravniku z visoko izobrazbo najmanj 95 “/o in največ 105 d/o poprečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu. Pripravnikova akontacija OD je lahko do 20 "/o višja od dogovorjene; po prejšnjem odstavku, če ima temeljna organizacija združenega dela ali delovna skupnost izdelana merila za ugotavljanje njegovega individualnega uspeha, ali če je njegov pripravniški staž daljši kot eno leto. 4. Povračilo stroškov za prihod na delo in odhod z dela a) Temeljna in druga organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost, lahko povrne stroške za prihod na delo in odhod z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi na določeni relaciji s tem, da delavec sam prispeva najmanj 40 dinarjev Ti stroški se povrnejo za prevoz od stalnega bivališča do kraja delovnega mesta. Kjer ni možriosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ do 0,50 dinarjev za prevoženi kilometer. b) Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela gre tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi. c) Pogoje za pridobitev pravice do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela in višino tega povračila, določijo temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti. 5. Nadomestilo OD za čas bolezni Nadomestilo za čas bolezni do 30 dni znaša 90 "/e mesečnega poprečnega OD delavca, izplačanega v preteklem koledarskem letu. Osnova za obračun nadomestila se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju OD v gospodarstvu SR Slovenije V taki višini, kot bo to ugotovila in objavila zdravstvena skupnost Slovenije v prilogi DE »Vzajemnost«. Nadomestilo OD ne more biti višje od OD, ki bi ga dosegel delavec, če bi delal. Nadomestilo OD za čas bolezni od prvega dneva bolezni dalje je lahko določen v drugačnem odstotku v tistih primerih, ki jih določa zakon. Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti bodo organizirale učinkovito kontrolo za odpravljanje zlorab tega nadomestila, kakor tudi za odpravljanje vzrokov izostankov zaradi bolezni. 6. Regres za prehrano med delom Temeljne in,druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti si morajo prizadevati, da zagotovijo delavcem med delom organizirano prehrano. Za takšno se šteje prehrana, organizirana v temebnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih, ali ki je v dnevnih obrokih zagotovljena pogodbeno z ustreznim obratom Temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti regresirajo prehrano med delom upoštevaje pri tem pogoje in težavnost dela v višini najmanj 100 din in največ 250 din mesečno na delavca. Izjemoma se lahko delavcem, ki jim zaradi narave dela ni možno organizirati prehrane po prvem odstavku te točke, regresira prehrana v obliki vrednostnih bonov za živila v enaki višini kot drugim delavcem. Soglasje za regresiranje prehrane v obliki vrednostnih bonov daje za določen čas občinski svet ZSS Lenart V obliki vrednostnih bonov se lahko regresira prehrana tudi delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno' hrano in če take prehrane ni mogoče zagotoviti med delom. Do regresa za prehrano so upravičeni tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo ter študenti in učenci na praksi ter drugi, ki delajo deljen in skrajšan delovni čas v temeljni in drugi organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti. Regres za prehrano v nobenem primeru ni mogoče dajati v gotovini. Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in druge osebe navedene v tej z točki, za tisti dneve, ko niso na delu v temeljni in drugi organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti, to je v času dopusta, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni. 7. Spodbujanje in organiziranje inovacijske dejavnosti v organizacijah združenega dela Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti bodo v samoupravnih splošnih aktih opredelile pogoje, ki bodo najbolj spodbujali ustvarjalnost delavcev ter merila za odškodnino in nagrade izumiteljem, racionalizatorjem in novatorjem. d Nagrade učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo Nagrade učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo pripadajo vse leto. tudi v času šolskih počitnic in v času odsotnosti zaradi bolezni. Nagrade znašajo najmanj: din — v prvem jetniku 720 — v drugem letniku 840 — v tretjem letniku 1.000 Temeljne in druge organizacije združenega dela lahko določijo po merilih v svojih samoupravnih splošnih aktih še dodatne nagrade, odvisno od učnega uspeha, in sicer v času praktičnega pouka po doseženem učinku, v času teoretičnega pouka pa po doseženem učnem uspehu. . Nagrada — obvezna in dodatna skupaj — ne sme presegati najnižjega osebnega dohodka, določenega v tem družbenem dogovoru. Razmerje med dertarno nagrado in izdatki za prehrano in stanovanje določi SO Lenart v skladu z zakonom s tega področja. Določilo te točke je' prehodno in se uporablja, dokler ne bodo ti učenci v celoti vključeni v sistem štipendiranja. 9 Nagrade študentom in učencem na praksi Nagrade študentom in učencem za obvezno prakso ne smejo biti nižje od 720 din mesečno in ne višje od 60 "/o poprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Te nagrade ne izključujejo štipendij. 10. Namenska sredstva za stanovanjsko izgradnjo Namenska sredstva za stanovanjsko izgradnjo znašajo najmanj 6 "/o od bruto osebnih dohodkov, v tem 0,3 °/o za graditev dijaških in študentskih domov, kolikor zakon ne določi drugače. 11. Izobraževanje Namenski znesek za izobraževanje delavcev znaša vsaj 1,5 “/e od bruto osebnih dohodkov. Ta sredstva se namensko uporabljajo za strokovno in družbeno izobraževanje in usposabljanje delavcev, 0,5 °/o se združuje v sklad za štipendiranje na ravni občine. 12. Oblikovanje družbeno dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe Sredstva za sklad skupne pofabe se oblikujejo tako, da le-ta ne presegajo 70 "/o višine poprečnega mesečnega bruto OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu pomnoženega s poprečnim številom delavcev ali s številom delavcev po stanju konec leta v organizaciji združenega dela. V tako oblikovana sredstva niso šteta namenska sredstva za: — naložbe na področju družbenih dejavnosti, za katere se dogovorijo delavci v združenem delu s samoupravnimi interesnimi skupnostmi; — regres za letni dopust učencev poklicnih šol in učencev z učno pogodbp; ' — stanovanjsko gradnjo; — gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje, ta sredstva znašajo najmanj 10 “.d izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu; — preventivno zdravstveno varstvo; — nagrade ob odhodu v pokoj; — otroško varstvo; — humanitarne organizacije; — pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu. Temeljne m druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti bodo zagotovile, da bo uporaba vseh sredstev sklada skupne porabe, razen sredstev, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo in za sredstva skladov solidarnosti, rasla za 25 °/n počasneje kot doseženi dohodek temeljne in druge organizacije združenega flela, povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno predpisano stopnjo. 13. Regres za letni dopust Sredstva za izplačevanje regresa za izrabo letnega dopusta se oblikujejo najmanj 1000 in največ 1200 din na delavca; ta znesek se pomnoži s številom zaposlenih delavcev; v katerega se štejejo tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo. Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve. Regres za izrabo letnega dopusta za posameznega delavca je lahko višji ali nižji od zneskov, po katerih se oblikujejo sredstva za ta regres. Osnova in merila za določene višine regresa posameznim delavcem določijo temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti s svojim samoupravnim splošnim aktom, pri čemer upoštevajo tudi socialne In zdravstvene razmere delavcev. Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do izrabe dopusta in ga sprejme pri tisti temeljni organizaciji združenega dela oziroma delavski skupnosti, pri kateri je izrabil dopust. Regres za izrabo letnega dopusta gre tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo. V regres za l$tni dopust je šteti tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu. 14. Solidarnostne pomoči Iz sredstev sklada skupne porabe se izplačujejo tudi solidarnostne pomoči na predlog osnovne organizacije sindikata, ki pa mora upoštevati določila sindikalne liste. 15. Nagrade za delo ob odhodu v pokoj Nagrada za delo ob odhodu v pokoj delavca znaša pri delovni dobi do 30 let (za delavke do 25 let) najmanj 2 in pri delovni dobi nad 30 let (za delavke nad 25 let) največ tri poprečne mesečne OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve. Enak znesek gre'ob smrti delavca ožjim članom družine. 16. Nagrade ob delovnih jubilejih Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, se dogovorijo, da so gornje vrednosti za nagrade ob jubilejih glede na dobo prebito v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih: — za 10 let delovne dobe 2.300 — za 20 let delovne dobe 3.450 — za 30 let delovne dobe 4.600 Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki prvič uvajajo nagrade za delovne jubileje, jih lahko priznajo tudi delavcu, kf je enega takih jubilejev že dosegel. V takem primeru se lahko izplača nagrada samo za en delovni jubilej. Katera delovna doba se upošteva pri določanju delovnega jubileja in konkretno višino ter obliko nagrade za posamezne delovne jubileje določijo temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti v svojem samoupravnem splošnem aktu. III. SKUPNA PORABA 10. člen Udeleženci, družbenega dogovora bodo zagotavljali pogoje za uresničevanje družbene vloge in nalog družbenih dejavnosti in skrbeli, da bodo te ustrezno svoji družbeni vlogi prispevale h krepitvi reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, povečanju storilnosti dela, napredovanju kulture dela in življenja in izboljšanju družbenega standarda delavcev in občanov. 11. člen Udeleženci se dogovorijo, da se prenese iz splošne porabe: — na občinsko izobraževalno skupnost t.enbrt .obveznost odplačevanja anuitet za najele investicijske kredite za gradnjo oziroma adaptacijo in dozidavo osnovnih šol na območju občine Lenart: — na občinsko kulturno skupnost Lenart, obveznost za odplačevanje anuitet za najete kredite za adaptacijo kulturnega doma Cerkvenjak, Gradišče, Selec in Čermljenšak; — na občinsko telesnokulturno skupnost Lenart obveznost odplačevanja anuitet za najeti kredit za adaptacijo telovadnega doma Lenart; ,— na občinsko skupnost socialnega skrbstva Lenart sredstva za financiranje programa socialnega skrbstva v letu 1975, ki jih je zagotavljal proračun občine; \ — na občinsko zdravstveno skupnost obveznost financiranja zdravstvenega varstva nezavarovanih občanov in obveznost za zdravstveno preventivo; — na občinsko raziskovalno skupnost obveznost za odplačevanje anuitet za najeti kredit za hidrogeološke raziskave na območju občine Lenart. Samoupravne interesne skupnosti, ki prevzamejo naloge iz prejšnjega odstavka, jih vključijo v svoje programe in sprejmejo sklep o prevzemu kreditne obveznosti. Prenos sc opravi s pismenim sporazumom med Skupščino občine Lenart ih ustrezno samoupravno interesno skupnostjo; vsebovati mora vso potrebno dokumentacijo, pregled prenesenih obveznosti za leto 1976 in za naslednja leta. ugotovitev o spremembi ustreznih virov financiranja in način izvedbe prenosa S prenosom nalog se izvrši tudi prenos sredstev iz splošne v skupno porabo tako. da se prizna v obseg dovoljene porabe leta 1975, ki je osnova za izračun v letu 1976, za znesek prenesenih obveznosti. V letu 1976 je treba ugotoviti še druge naloge, ki po svoji vsebini spadajo v skupno porabo in skleniti sporazume za prenos teh nalog v letu 1977 na samoupravne interesne skupnosti. 12. člen Samoupravne interesne skupnosti morajo upoštevati v svojih programih dela načelo racionalnosti, prioritetne naloge določene v resoluciji in smernice tega družbenega dogovora. Pri tem pa morajo predvsem dati prednost tistim nalogam, ki neposredno vplivajo na porast produktivnost v gospodarstvu in ki zagotavljajo minimalni standard občanov. V programih zlasti določajo: — naloge,, s katerimi se uresničujejo ustavne in zakonske pravice delovnih ljudi in občanov ter način njihovega uresničevanja; — s srednjeročnim načrtom družbenogospodarskega razvoja občine določene prednostne naloge; — skupne naloge, ki jih uresničujejo delovni ljudje v republiki in občini; — dinamiko izvajanja nalog in način ugotavljanja izvršitve dogovorjenih obveznosti. 13. člen Samoupravne interesne skupnosti prikažejo v programih tudi potrebna sredstva za investicijska vlaganja. Pri tem se zavezujejo, da: — v svojih investicijskih programih izhajajo iz razvojnih programov; — upoštevajo prednostne naloge in da te programe med seboj usklajujejo. Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo obravnavale in sprejemale vse investicijske programe na zborih svojih skupščin. 14. člen Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo uskladile obseg, raven in naloge dejavnosti ter opredelile način združevanja in razporejanja sredstev za solidarnostne in vzajemne naloge v okviru občine in republike. Solidarnostno in vzajemno izpopolnjevanje skupnih nalog zahteva od porabnikov združenih sredstev, da jih koristijo namensko in da obveščajo udeležence družbenega dogovora ali podpisnike ustreznega samoupravnega sporazuma o uporabi sredstev. Sredstva za vzajemnost zagotavlja v okviru svojega programa vsaka samoupravna interesna skupnost v obsegu usklajene in dogovorjene porabe interesnega področja v republiki. Dogovorjena sredstva vzajemnosti in skupnih nalog se oblikuje v okviru sprejete prispevne stopnje in jih SIS prek svojega letnega finančnega načrta prispeva mesečno v sorazmerju s svojimi dohodki republiški oziroma zvezi samoupravni interesnih skupnosti. Za vzajemne naloge bodo samoupravne interesne skupnosti združevale sredstva: a) Izobraževalna skupnost Lenart bo po dogovorjenih merilih zagotavljala sredstva za vzajemno zagotavljanje sredstev za investicijsko kreditiranje v osnovnem šolstvu v SR Sloveniji. b) Kulturna skupnost Lenart bo zagotavljala sredstva za: — do sedaj dogovorjene skupne naloge in za nove naloge, ki obsegajo tudi mednarodno sodelovanje in skupne naložbe; " T- za vzajemno sofinanciranje dogovorjene dejavnosti gledališč, filharmonije, muzejev in galerij ter za pomoč manj razvitim in obmejnim območjem pri financiranju obveznih služb (arhivska služba, služba za varstvo spomenikov) in pri knjižničarstvu; — posebej se ' pri kulturni skupnosti Slovenije združujejo sredstva za sofinanciranje programov RTV in sicer: za obogatitev kulturnih in izobraževalnih oddaj vseh programov; za kasetno proizvodnjo kulturnih in vzgoj no- izobraževalni h programov; za uvajanje šolske televizije v sodelovanju z zavodom SRS za šolstvo: za skupno filmsko produkcijo RTV in VIBA filma. c) 6 b č i n s k a zdravstvena skupnost Lenart bo uresničevala solidarnost in vzajemnost predvsem v regionalni zdravstveni skupnosti Maribor v okviru enotnosti pravic in obveznosti. Za uresničevanje nalog, ki terjajo širšo solidarnost pa bo združevala sredstva pri Zdravstveni skupnosti Slovenije in sicer za naslednje namene — sofinanciranje funkcionalnih izdatkov zdravstvenega varstva v regionalni skupnosti z visokim deležem kmečkega prebivalstva in udeležencev v NOB: — soudeležbo pri naložbah v osnovno zdravstveno službo na manj razvitih in obmejnih območjih; — financiranje dogovorjenih nalog splošnega in skupnega pom^jia s področja zdravstvenega varstva ter — financiranje oziroma soudeležba pri prednostnih zdravstvenih naložbah. d) Občinska skupnost socialnega skrbstva Lenart bo zagotavljala sredstva za solidarnostno izvajanje minimalnih programov socialnega skrbstva v SR Sloveniji (družbene denarne pomoči) in za nekatere skupne dogovorjene naloge. e) fTelesnokulturna skupnost Lenari bo zagotavljala sredstva za program skupnih nalog, ki bodo usmerjena v izgradnjo in kreditiranje tistih telesnokulturnih objektov, ki pomenijo uresničevanje koncepta množične telesne kulture in koncepta na področju vrhunskega športa v tistih točkah, ko gre za pogoje udejstvovanja mladiAe in otrok v teh aktivnostih ter za subvencioniranje stroškov izobraževanja strokovnega kadra v telesni kulturi. f) Občinska skupnost socialnega skrbstva, skupnost otroškega varstva Lenart, skupnost za zaposlovanje Maribor, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja — enota Maribor in stanovanjska skupnost Lenart, bodo zagotavljale sredstva za izvajanje dogovorjenega programa Občinske skupnosti za socialno varstvo. 15. člen Posamezne samoupravne interesne skupnosti občine Lenart bodo iz solidarnostno združenih sredstev v SR Sloveniji prejemale dopolnilna sredstva, ki jih bodo uporabljale za izvajanje svoje redne dejavnosti na podlagi dogovorjenih minimalnih programov za leto 1976. a) Občinska izobraževalna skupnost Lenart bo prejemala sredstva iz solidarnosti za izvajanje dogovorjenega obsega dejavnosti, to je za pouk v osnovni in posebni šoli, materialne stroške, amortizacijo osnovnih sredstev, prevoze učencev in vzdr-ževalnine, male šole do 120 ur, obveznosti OIS, stroške organov in strokovne službe OIS, štipendije za pedagoške poklice, osnovnošplsko izobraževanje odraslih, sofinanciranje vzgojnovarstvenih zavodov ter financiranje interesne dejavnosti (v višini 50i°/o). Vse navedene dejavnosti se iz solidarnostno oblikovanih sredstev financirajo v obsegu, ki je bil dosežen v letu 1975. Solidarnostna sredstva se zagotavljajo občinski izobraževalni skupnosti v višini razlike med zbranimi sredstvi na območju občine po prispevni stopnji, dogovorjeni za dopolnjevane občine v SR Sloveniji (5,08 odstotka) ter skupnim obsegom potrebnih sredstev za izvajanje minimalnega., solidarnostnega programa. Ker z minimalnim solidarnostnim programom ni možno zagotavljati izvajanja nekaterih nalog, ki so se izvajale že v letu 1975, je potrebno v občini zagotoviti višje prispevne stopnje za OIS za zagotovitev sredstev za odplačilo prenesenih anuitet ter sofinanciranje delavske univerze, centra za glasbeno vzgojo, dokvalifikacije pedagoškega kadra in prehrane učencev. b) Občinska skupnost soc. skrbstva Lenart bo prejemala sredstva iz solidarnosti za pokrivanje minimalnega programa socialnega skrbstva v občini. Posamezne občinske skupnosti bodo prejemale sredstva iz vzajemno združenih sredstev občinskih skupnosti v SR Sloveniji oziroma iz sredstev republiške skupnosti ali zveze skupnosti, in sicer za pospeševanje dejavnosti ali za določene akcije in naložbe. Ta sredstva bodo prejemale občinske skupnosti na osnovi enotnih meril, dogovorjenih v SR Sloveniji, in niso vključena v bilanco sredstev skupne porabe v občini. 16. člen Udeleženci se dogovorijo, da so osnove za izračun sredstev skupne porabe v letu 1976: 1 sredstva po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v občini Lenart v letu 1975 (Uradni list SRS, št 13/75 — v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor za leto 1975); 2. v letu 1975 doseženi dohodki iz prispevkov od zasebnega sektorja; .! 3. sredstva za naloge, ki so se v letu 1975 financirale iz Občinskega proračuna ali so bile v moratoriju in se v letu 1976 prenesejo na samoupravne interesne skupnosti; 4. sredstva iz 16. člena družbenega dogovora za leto 1975. Sredstva iz prvega odstavka tega člena, razen anuitet, prenesenih iz proračuna oziroma moratorija, se povečajo glede na doseženo raven cen ob koncu leta 1975. ki je v globalu za okoli 6,5 "/o višja od poprečja za leto 1975 ter za realno stopnjo rasti družbenega proizvoda združenega dela (5,4 °/o), zmanjšano za 20% (" 4,3%.). Samoupravne interesne skupnosti korigirajo sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena za pozitivno oziroma negativno razliko med vplačanimi sredstvi iz družbenega sektorja in dogovorjenimi sredstvi po družbenem dogovoru za leto 1975 in za dogovorjene uskladitve v občini ter od tako dobljenega zneska izračunajo prispevno stopnjo za leto 1976. Udeleženci se zavezujejo, da se namen sredstev po 16. členu družbenega dogovora za leto 1975 ne bo spremenil in da se bodo samoupravni sporazumi, ki so osnova za zbiranje teh sredstev, uskladili v tistem delu, ki se nanaša na vire sredstev z viri določenimi v zakonu o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975. 17. člen Programi občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in pregled dogovorjenih nalog in sredstev za izvedbo programov vključno s sredstvi iz solidarnosti ter za vzajemnost in.skupne naloge, so priloga k temu družbenemu dogovoru. 18. člen Skupščine samoupravnh interesnih skupnosti se zavezujejo, da bodo pri določanju prispevnih stopenj izhajale iz dogovorjenih sredstev v tem dogovoru, potrebnih za izvedbo svojih programov, vendar lahko predpišejo prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih največ do višine, ki v letnem poprečju ne sme oresegati: •/o , a) skupnost otroškega varstva Lenart 0,37 b) občinska izobraževalna skupnost Lenart 6,11 v tem: — po stopnji 0,06 % za vzajemnost ali znesek 95.000 din c) kulturna skupnost Lenart 0,86 v tem: — po stopnji 0,39"/o za vzajemne in skupne naloge ali znesek 616.000 din — po stopnji 0,10 % za financiranje nalog RTV v SR Sloveniji ali znesek 158.000 din č) telesnokulturna skupnost Lenart 0,31 v tem: — po stopnji 0.06 % za skupne naloge ali znesek 89.000 din d) občinska skupnost socialnega skrbstva . Lenart 1,03 v tem: — po stopnji 0,10 %i za solidarnost ali znesek 158.000 din ’ ■ e) občinska zdravstvena skupnost Lenart 7,79 v tem: — po stopnji 0,77 % za investicije po sklenjenem samoupravnem sporazumu o prispevku regionalni zdravstveni skupnosti Maribor za dograditev splošne bolnišnice Maribor in splošne bolnišnice »Dr. Jože Potrč« Ptuj (Uradni list SRS, št. 16/73) — po stopnji 0,46 % za vzajemne naloge Skupno za samoupravne interesne skupnosti v občini 16,47 Udeleženci ugotavljajo, da znašajo prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov za: Zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije 2,71 — Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 12,50 tako, da znaša celotna prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka 31,68 Udeleženci ugotavljajo, da te prispevne stopnje zagotavljajo sredstva za financiranje osnovnih, solidarnostnih, vzajemnih in skupnih pa log. Dogovorjeni zneski za posamezne namene in pripadajoče prispevne stopnje za občinske samoupravne interesne skupnosti so izkazane v bilanci sredstev (tabela 1). Dogovorjena sredstva za izvajanje programov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti (brez sredstev za vzajemnd in skupne naloge) so izkazana v pregledu sredstev občinskih SIS (tabela II). Dokler samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo prispevnih stopenj, se plačujejo prispevki v višini, ki jo je določil zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 (Uradni list SRS. št. 29/75). Po določitvi prispevnih stopenj za leto 1976 se iz razlike med višino dogovorjenih sredstev, potrebnih za izvedbo programov, SIS in realiziranimi dohodki v obdobju začasnega financiranja, določijo korigirane prispevne stopnje, ki se uporabljajo od vključno četrtega izplačila akontacij osebnega dohodka v letu 1976 dalje. 19. člen Udeleženci ugotavljajo, da znašajo prispevne stopnje iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti; Prispevek iz dohodka a) osnova bruto osebnih dohodek — občinska zdravstvena skupnost — 1,81, — zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije - 0,17, — skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — 1,10, — skupnost starostnega zavarovanja kmetov Slovenije (prispevek temeljnih organizacij združenega dela, ki niso zavezanci za davek iz dohodka TOZD ter druge organizacije in delovne skupnosti, ki izplačujejo osebni dohodek) — 0,26; b) osnova korigirana davčna osnova — izobraževalna skupnost Slovenije — 8,20, — raziskovalna skupnost Slovenije — 1,73, — skupnost starostnega zavarovanja kmetov Slovenije (prispevek temeljnih organizacij združenega dela, ki so zavezanci za davek iz dohodka TOZD in prispevek občanov, ki z osebnim delom, z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek) — 0,49; c) osnova poslovni sklad — skupnost pokojninskega ih invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — 0,27; 1,27. V obdobju začasnega in rednega financiranja velja isti način veljavnosti in ugotavljanja prispevnih stopenj, kot je določeno v predzadnjem in zadnjem odstavku 18. člena tega družbenega dogovora. 20. člen Med letom bodo zagotovljena z resolucijo predvidena razmerja s tem, da se bodo dogovorjena sredstva za skupno porabo korigirala skladno z določili medrepubliškega dogovora o oblikovanju sredstev in politiki financiranja splošnih in skupnih družbenih potreb. Po medrepubliškem dogovoru se lahko v globalu nominalna sredstva za skupno porabo povečajo za naj-več 60 %i razlike med preneseno ravnijo cen iz leta 1975 in doseženo rastjo v letu 1976, ge bo po uradnih statističnih podatkih doseženo povečanje cen v letu 1976 za Jugoslavijo večje kot prenesena raven cen iz leta 1975. Kolikor se med let mi izkaže za potrebno in uresničljivo glede na določila medrepubliškega dogovora in resolucije Skupščine SRS, da se spreminja obseg sredstev za skupno porabo v celoti, se za odločitve o posameznih področjih upoštevajo naslednji kriteriji: a) položaj družbene dejavnosti in značaj nalog ali problemov, ki jih razrešuje, z upoštevanjem racionalizacij in stabilizacijskih ukrepov, katere sprejemajo ustrezne SIS in delovne skupnosti, b) pogoje in možnosti za uresničevanje prioritetnih nalog in usmeritev, ki so določene z resolucijo Skupščine SR Slovenije in s srednjeročnim družbenim planom, c) skrb za zagotovitev enakopravnega položaja delavcev, ' pri čemer je treba najprej izboljšati osebne dohodke zaostajajočih, skupnih delavcev v dejavnostih posebnega družbenega pomena. Odločitve o spremembi finančnega načrta sprejmejo skupščine SIS z uppštevanjem stališč Skupščine SRS in dogovora o usklajeni oceni o tem, ki jo na osnovi predloga zakona SRS za družbeno planiranje ugotovi koordinacijski odbor udeležencev družbenega dogovora. Da bi gibanje sredstev skupne porabe že med letom uskladili z usmeritvijo resolucije, bo Služba družbenega knjigovodstva, upoštevaje določbe 8 člena medrepubliškega dogovora o oblikovanju sredstev in politiki financiranja splošnih in skupnih družbenih potreb, spremljala in kontrolirala, na osnovi 3-meseč-nih poročil o izvršitvi bilance planiranih sredstev za splošno in skupno porabo, oblikovanje sredstev za skupno porabo. Če bo služba družbenega knjigovodstva ugotovila, da so vplačani skupni izvirni dohodki posamezne samoupravne interesne skupnosti v posameznem obdobju presegli raven planiranih dohodkov za to obdobje, bo izstavila nalog za prenos presežka dohodka na posebni račun samoupravne interesne skupnosti in s tem Imobilizirala presežek dohodkov te samoupravne interesne skupnosti. Če bodo realizirani dohodki posameznih samoupravnih interesnih skupnosti ob koncu leta 1976 večji ali manjši od dogovorjenih, se presežek obračuna kot akontacija za prihodnje leto, primanjkljaj pa se vračuna v sredstva za prihodnje leto. V tem primeru je samoupravna interesna skupnost dolžna sprejeti ukrepe za uskladitev realiziranih dohodkov z dogovorjenimi: služba družbenega knjigovodstva pa je dolžna po sprejetju teh ukrepov sprostiti ^mobilizirana sredstva. Oblikovanje, spreminjanje in spremljanje gibanja sredstev skupne porabe je za družbeni in zasebni sektor skupno. 21. člen Za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb, interesov in nalog delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih občine Lenart s samoupravnim sporazumom na podlagi programov in planov razvoja KS združujejo svoja sredstva s sredstvi TOZD, drugimi krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in skupnostmi ter proračunskimi sredstvi občine. Pri združevanju sredstev upoštevajo načelo vzajemnosti in solidarnosti ter s tem ustvarjajo pogoje za skladen razvoj vseh KS in skladen razvoj občine kot celote.. 22. člen Samoupravne interesne skupnosti in Izvršni svet Skupščine občine Lenart se zavezujejo, da bodo usklajevali svoje aktivnosti za sklenitev družbenega dogovora o srednjeročnem razvoju do leta 1980, za uresničevanje politike in nalog v letu 1976, predvsem glede usklajevanj med letom, za skupno izvajanje nalog in za pripravo programov za leto 1977. Samoupravne interesne skupnosti bodo usklajevale svoje aktivnosti v Mrkih, določenih v družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v letu 1976 v SR Sloveniji. IV. IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA 23. člen Najkasneje ob polletju bodo skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti obravnavale podrobno razčlenjeno strukturo cen storitev na svojem delovnem območju ter sprejele ukrepe za racionalizacijo posameznih elementov cene. 24. člen Udeleženci družbenega dogovora ustanovijo koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tega druž-' benega dogovora (v nadaljnjem besedilu: odbor). V odbor imenujejo zbor združenega dela skupščine občine 5 članov, po enega člana pa občinska konferenca SZDL, občinski svet zveze sindikatov, Izvršni svet Skupščine občine, Lenart in vsaka skupščina samoupravne interesne skupnosti. Član, ki ga imenuje izvršni svet, je predsednik koordinacijskega odbora. Odbor v skladu s svojo vlogo: — spremlja uresničevanje z družbenim dogovorom sprejetih nalog in s svojimi ocenami in stališči seznanja udeležence tega dogovora; — obravnava vprašanja, ki jih postavljajo udeleženci ter udeležencem predlaga rešitve; — udeležencem predlaga ukrepe oziroma oblikuje predlog odločitev za uresničevanje dogovorjenih ciljev družbenoekonomske politike; — je dolžan obravnavati in odločiti o vsakem vprašanju oziroma zahtevi posameznega udeleženca, ki izhaja iz skupnih obveznosti pri izvajanju tega dogovora ; — tolmači določila tega družbenega dogovora in v primeru, da ni soglasja, skuša v posebnem postopku uskladiti stališča večine z udeleženci, katerih predstavniki niso soglašali s tolmačenjem; — ugotavlja kršitve družbenega dogovora in ukrepa v skladu s tem družbenim dogovorom. Udeleženci so dolžni obravnavati predloge ukrepov oziroma predloge odločitev odbora za uresničevanje dogovorjenih ciljev družbenoekonomske pdlitike in zavzeti do njih stališče. 25. člen , Kadar posamezni udeleženci po mnenju drugih udeležencev kršijo ta dogovor, mora o tem nemudoma razpravljati odbor in opozoriti kršitelje. Ce na ta način kršitev ni odpravljena, odbor v najkrajšem možnem roku obvesti udeležence o spornem primeru, hkrati pa predlaga ustreznemu organu udeleženca, ki krši dogovor, da o tem razpravlja in zavzame stališče. V primeru, da po tej poti ni moč odpraviti kršitve dogovora, lahko drugi udeleženci pred ustreznimi organi postavijo vprašanje moralnopolitične odgovornosti kršiteljev dogovora in zahtevajo ukrepe pristojnih organov. V primeru neodgovornega dela predstavnika organa udeleženca tega dogovora, odbor o tem obvesti organ, ki ga predstavnik zastopa. 26. člen Udeleženci se dogovorijo, da se spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora sprejmejo po enakem postopku kot ta dogovor. Vsak udeleženec ima pravico predlagati spremembe in dopolnitve tega dogovora. 27. člen Občinski sindikalni svet in Izvršni svet Skupščine občine Lenart se zavezujeta, da izvedeta postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za območje pbčine do septembra 1976. V. KONČNA DOLOČBA 28. člen Ta družbeni dogovor začne veljati z dnem, ko ga podpišjo udeleženci in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-2/76 Lenart, dne 25. marca 1976. Podpisi udeležencev ,so na originalu družbenega uogovora, ki je v arhivu SO Lenart. Prisp. osnova (BOD) 1976 skupaj 158.041 družb, sektor 153.290 zasebni sektor 4.751 ‘ ■' Tabela I Stopnje v "/o Predvidene prispevne stopnje in prispevki • ter sredstva iz solidarnosti za SIS v občini Lenart za zneski leto 1976 v tisoč din SIS Skupaj sredstva x 1975 Iz-x hodlšče za 1. 1976 Sredstva družbeni sektor v letu 1976 zasebni sektor skupaj Prispevne stopnje 1076 Indeks 76/75 4 : 1 1 Z 3 4 5 6 1. Občinska skupnost otr. varstva 506 535 18 553 0,37 109,2 2. Obč. izobr. skupnost skupaj 7.464 9.351 305 9.656 6,11 129,4 a) za občinsko skupnost 7.464 9.259 302 9.561 6,05 128,1 bj za solidarnost — — — — — c) za vzajemnost — 92 3 95 0,06 d) iz solidarnosti .12.837) <■ 1 (12.668) 98,7 3. Kulturna skupnosl skupaj 996 1.318 41 1.359 0,86 136,5 a) za občinsko skupnost 546 567 18 585 0,37 107,2 b) za vzaj. naloge in skup. naloge 450 751 23 774 0,49 172,0 c) iz vzajemnosti (21) 4. Telesnokult. skupnost skupaj 477 474 16 490 0.31 102,7 a) za občinsko skupnost 389 388 13 401 0,25 103,1 b) za skupne naloge 88 86 3 89 0,06 101,1 5. Skupnost soc. skrb. skupaj 2.803 1.576 49 3.509 1,03 125,2 a) za občinsko skupnost 614 1.423 44 1.467 0,93 238,S b) za solid. skupne in vzaj. nal. 92 153 6 158 0,10 171,7 c) iz pror. oz. iz solidar. 2.097 (1.884) 89.£ 6. Skupaj (1—5): 12.246 13.254 429 13.683 8,68 111,7 od tega: — za obč. skupnosti 11.616 12.172 395 12.567 7,97 108.2 — za skup. in vzaj nal. 630 1.082 34 1.116 0,71 177,2 — iz solidarnosti (12.837) (14.573) 113,5 SKUPAJ SRED. ZA OBC. SKUP. IZ PRISP. STOPNJE IN IZ SOLID. 24.453 27.140 111,0 7. Občin zdrav, skupnost (pb prisp. stop. 7,79 e/o iz BOD ter 1,81 "/o Iz doh. TOZD) e 12.985 Tabela II Pregled dohodkov v letu 1975 in predviđeni dohodki občinskih samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1976 v občini Lenart zneski v tisoč din S I s Skupaj dohodki v letu 1975 Predvideni dohodki v letu 197G Indeks 76/75 2 — 1 1 2 3 1. Obč. skuppost otroškega varstva ' 506 553 109,3 2. Obč. izobraževalna skupnost 20.301 22.229 109,5 — lastni dohodki 7.464 9.561 128,1 — iz solidarnosti 12.837 12.668 98,7 3. Občinska kulturna skupnost 546 606 111,0 — lastni dohodki 546 585 107,2 •* — iz vzajemnosti — 21 — 4. Obč. telesnokulturna skupnost 389 401 103,1 5. Obč skupnost soc. skrbstva 2.711 3.351 123,6 — lastni dohodki 614 1.467 238,9 — iz proračuna oz. solid. 2.097 1.884 89,8 6. SKUPAJ: 24.453 27.140 111,0 — lastni dohodki 9.519 12.567 132,0 — Iz proračuna, solidarnosti oz. vzajemnosti 14.934 14.573 97,6 LITIJA 438. Na podlagi 45. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74), družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1976 in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. marca 1976 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1976 sprejela ODLOK o proračunu občine Litija za leto 1976 1. člen Proračun občine Litija za leto 1976 obsega: — dohodke v znesku 16,301.000 — razporejene dohodke v znesku 16,204.000 — nerazporejene dohodke v znesku 100.000 2. člen Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1976 PHpada rezervnemu skladu občine 1 °/o vseh proračunskih dohodkov v tem letu. Odstotek iz prejšnjega odstavka se ne obračuna od Prenesenega dela dohodkov po zaključnem računu pro-1 tičuna za phcteklo leto in od dopolnilnih sredstev republike. 3. člen Poraba sredstev proračuna se začasno omeji za 10 “/o. Omejitev ne velja za sredstva, ki so namenjena *a osebne dohodke O preklicu omejitve odloči Izvršni svet Skupščine občine Litija. 4. člen Sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena za financiranje občinskega sodišča 1., občinskega javnega tožilstva, sodišča združenega dela, pravobranilstva združenega dela, javnega tožilstva, javnega pravobranilstva, vzdrževanje železniških prehodov, se smejo uporabljati in odvajati na račun teh koristnikov le v skladu s pogodbami, ki jih z njimi sklene občina. 5. člen Sredstva, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za financiranje uprave občinske skupščine, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, se prenesejo tem koristnikom neposredno iz postavk proračuna. Vsa ostala razporejena sredstva se črpajo neposredno iz računa proračuna. 6. člen Državni organ v skladu z zakonom samostojno razpolaga s sredstvi za delo katera so mu dodeljena. Kot sredstva za delo uporabi tudi dohodke, dosežene s svojo dejavnostjo. Organ ta sredstva skupno s sredstvi občinskega proračuna razporedi s svojim finančnim načrtom oziroma proračunom za redno dejavnost In opremo. 7. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o najetju posojila iz rezervnega sklada, če proračunski dohodki dotekajo neenakomerno. 8. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene in premalo predvidene izdatke proračuna. O odobritvi uporabe teh sredstev je izvršni svet dolžan naknadno poročati pbčlnski skupščini. 9. člen Izvršni svet se pooblašča, da v upravičenih primerih razporeja sredstva v okviru glavnega namena med bližnjimi nameni. 10. člen Pregled dohodkov proračuna občine Litija za leto 1976 in njegova razporeditev sta zajeti v bilanci občinskega proračuna, ki je sestavni del tega odloka. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. St. 010-13/63 Litija, dne 25. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. Pregled dohodkov in razpored dohodkov občine Litija za leto 1976 Vrsta dohod. Dohodki Skupaj Saldo na žiro računu na začetku leta 501.000 i Davek na dohodek in davek na osebni dohodek 3,260.000 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 6,746.000 3 Takse 655.000 6 Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 190.000 7 Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti 4,952.000 Vsega dohodki 16,304.000 St. glav. namena Razpored dohodkov Skupaj 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 10,231.000 02 Narodna obramba 625.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 1,059.000 04 Negospodarske investicije 242.000 08 Socialno skrbstvo 585.000 10 Komunalna dejavnost 2,427.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 540.000 15 . Gospodarske investicije 25.000 16 Gospodarski posegi 173.000 17 Tekoča proračunska rezerva Obveznosti iz prejšnjih let 237.000 18 Vlaganje v rezervni sklad 160.000 Vsega razpored dohodkov 16,304.000 439. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS. št. 20-129/71), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/71) in 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1976 sprejela ODLOK o vrednosti posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini na območju občine 1 1. člen Ta odlok določa za območje občine Litija vrednost posameznih elementov za izračun revalorizirane vred-- nosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanom ali pravnim osebam. * 2. člen Elementi, katerih vrednosti se s tem odlokom določajo za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja so naslednji: — poprečna gradbena cena za stanovanja oz. stanovanjske hiše, — poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenega zemljišča, — osnova za izračun poprečne cene zemljišča. 3. člen Poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine je za območje občine Litija 5.348,41 dinarjev. 4. člen Poprečni stroški za komunalno urejeno gradbeno zemljišče znašajo 135,10 din za m2. 5. člen Osnove za izračun poprečne cene zemljišča so: — enoletna stroškovna stanarina, ki znaša 3,9 °/o od poprečne gradbene vrednosti objekta iz 3. člena tega Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o vrednosti posameznih elementov za izračun revalorizacije vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 44/72). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. , St. 010-16/72 Litija, dne 25. marca 1976. , Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 440. Na- podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1976 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komu-> nalncga urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija 1. člen S tem odlokom se določa poprečna gradbena cena in poprečni' stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč kot osnova za določitev odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče. * 2. člen Poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč, kot osnovni elementi za izračun odškodnine, znašajo: — poprečna gradbena cena za m2 5.348,41 din," ' — poprečni stroški komunalnega urejanja zem- ljišč so: za individualno gradnjo 184,90 din za m2, za družbeno gradnjo 113,20 din za m-’. Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3,9 “/o od vrednosti zgradbe. , 3. člen Če je nepremičnina v naselju ali turističnem območju ali v bližini naselja oziroma območja prometnih zvez, umetnih jezeri prekopov, melioracijskih in drugih objektov ali da je pred razlastitvijo, se odškodnina zmanjša. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-19/71 Litija, dne 25. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 441. Na podlagi 1. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74) in 204. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1976 sprejela ODLOK o rokih in načinu čiščenja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne »li druge emisije kurišč 1. člen Kurilne naprave na trda in tekoča goriva in njih dimni vodi se morajo čistiti enkrat mesečno. Kurilne naprave v zasebnih gospodinjstvih, kjer se v pretežni večini Uporablja elektrika ali plin, se čistijo na zahtevo stranke. Dimnikar je dolžan od 1. junija do 30. septembra opraviti strokovni pregled kurilnih naprav, dimovodov, dimnikov in prezračevalnih naprav v objektih. 2. člen Kurilne naprave na tekoča goriva, dimovodi in dimniki v gostinskih obratih, obratih družbene prehra- ne, pekarnah in v podobnih obratih, ki te naprave stalno uporabljajo, se čistijo najmanj vsaka dva meseca; če moč takih naprav presega 1000 kW (860 kalorij na uro), se te naprave čistijo najmanj vsakih štirinajst dni. Naprave iz prejšnjega odstavka v zasebnih gospodinjstvih še čistijo najmanj enkrat letno. 3. člen Dimniki in kurilne naprave upravnih zgradb in šol ter kotlovnic, kateri se uporabljajo samo za ogrevanje prostorov, se čistijo enkrat mesečno od 15. septembra do 15. aprila (kurilna sezona), v nekurilni sezoni pa morajo biti vsaj enkrat pregledana. 4. člen Izžiganje saj v dimnikih se opravlja, ko dimnikar ali pristojna požarna inšpekcija ugotovi, da je to potrebno. Izžiganje saj v dimnikih in dimovodih mora dimnikar priglasiti pred začetkom izžiganja najbližji gasilski enoti ali postaji milice. 5. člen Pri opravljanju svojega dela ima dimnikar pravico vstopa v vse prostore, kjer je kurilna naprava, dimni vodi oziroma prezračevalna naprava, uporabniki teh naprav pa morajo dimnikarju omogočiti prosto pot do njih. 6. člen Dimnikar ali dimnikarska organizacija mora voditi razvid kurilnih naprav, dimbvodov in prezračevalnih naprav, ter kontrolno knjigo pregledovanja in čiščenja teh naprav. V razvid kurilnih naprav se vpišejo tiste kurilne naprave, dimovodi in prezračevalne naprave, kt so zavezane pregledovanju m čiščenju. Ce ugotovi dimnikar spremembo ali razliko med stanjem po razvidu in med dejanskim stanjem je dolžan to sporočiti požarni inšpekciji. V kontrolno knjigo se na podlagi podatkov, ki jih ugotovi dimnikar po opravljenem delu, vpišejo: objekti, v katerih je bil izvršen pregled ali čiščenje in meritve sajevosti dimnih plinov, ime dimnikarja, ki je delo opravil, datum čiščenja, pregleda oziroma meritve sajevosti, ugotovitve stanja in pomanjkljivosti naprav in roki za njihovo odpravo. 7. člen Cene storitev samostojnega dimnikarskega obrtnika se določijo na način, kot je to predpisano za cene storitev organizacije združenega dela, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena. 8. člen Nadzor nad opravljanjem dimnikarske službe izvršuje občinska požarna inšpekcija, kolikor gre za vprašanja požarne varnosti in občinska sanitarna inšpekcija, kolikor gre za vprašanje kontrole dimne in ostale emisije dimnih napravi 9. člen Dimnikarsko službo opravlja na območju občine Litija dimnikarski mojster Dobravec Franc iz1 Litije, Šmarska cesta 3. Za opravljanje te službe na posameznih območjih občine se lahko dimnikarski mojster dogovori z drugim zasebnim obrtnikom ali organizacijo združenega dela, ki je registrirana za opravljanje te dejavnosti, vendar mora o tem predhodno obvestiti požarno inšpekcijo pri Skupščini občine Litija. / 10. člen Poleg določil tega odloka mora dimnikarski mojster upoštevati določila zakona o dimnikarski službi in. pravilnik o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav dimovodov in prezračevalnih haprav ter o meritvah dimne in druge emisije (Uradni list SRS, št. 1/76). 11. člen Za prekrške določil tega odloka se uporabljajo kazenska določila 14. in 15. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, preneha pa veljati odlok o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov na območju občine Litija, ki je.bil objavljen v Uradnem vestniku »Ljubljanskega dnevnika-, dne 6. novembra 1965. ^ St. 010-26/65 Litija, dne 25. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dcrnovšek 1. r. 442. Na podlagi 162. člena statutu občine Litija jo Skup- ' ščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1976 sprejela ODLOK o prenosu sredstev, pravic in obveznosti občinske skupščine Litija za investicije v gospodarstvu na temeljne organizacije združenega dela 1. člen Da se odpravijo izvenproračunska sredstva občine Litija tv nadaljnjem besedilu: občina) za investicije v gospodarstvu in onemogoči njihova nadaljnja reprodukcija. se ta sredstva in iz njih izhajajoče pravice in obveznosti po stanju na dan 30. junija 1976 prenesejo na temeljne organizacije združenega dela, ki imajo svoj sedež na območju občine. 2. člen Izvenproračunska sredstva občine Litija za investicije v gospodarstvu predstavljajo; L Sredstva bivšega občinskega sklada skupnih rezerv gospodarskih organižucij, ki so bila na podlagi 15. člena zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) pvonešena 1. januarja 1971 v novo ustanovljen sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Lilija. 2. Sredstva bivšega družbeno investicijskega sklada občine, ki so bila s sklepom o izločitvi iz kreditnega sklada (Uradni list SRS, št. 51/72 in 13/73) prenošena na bivši sklad za pospeševanje gospodarstva v občini Litija. Sredstva, pravice in obveznosti tega sklada so se s samoupravnim sporazumom o združevanju dela sredstev razširjene reprodukcije za gospodarski razvoj organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 7/75) prenesla na samoupravno interesno skupnost za razvoj gospodarstva občine Litija. 3. Sredstva proračunskega presežka, ki so bila z odlokom o zaključnem računu proračuna občine Litija za leto 1970 (Uradni list SRS, št. IB/71) prenešena na sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Litija. 4. Ostali dohodki samoupravne interesne ■skupnosti za razvoj gospodarstva v občini Litija, ki niso last podpisnic samoupravnega sporazuma (dotacija SGP Grosuplje, razlika v prispevnih stopnjah iz osebnih dohodkov). 3. člen Sredstva, pravice in obveznosti, ki se s tem odlokom po stanju 30. junija 1976 prenašajo, ugotovi na podlagi bilančnih podatkov posebna komisija, ki jo imenuje Izvršni svet Skupščine občine Litija. 4. člen Razdelitev sredstev in njihova poraba po poravnavi že sprejetih obveznosti se določi s samoupravnim sporazumom. sklenjenim med temeljnimi organizacijami združenega dela, ki imajo svoj sedež na območju občine Litija. Razdelitev in poraba sredstev mora biti v skladu s planskimi nalogami temeljnih organizacij združenega dela v občini. Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka velja, ko ga podpiše večina temeljnih enovitih organizacij združenega dela. če je v -teh organizacijah zaposleno vsaj dve tretjini delavcev. 5. člen ^ v Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati sklep o izločitvi sredstev iz kreditnega sklada LB na sklad za pospeševanje gospodarstva (Uradni list SRS, št. 51/72 in 13/73) in 7. člena odloka o načinu upravljanja in sestavi skupščine sklada skupnih rezerv (Uradni list SRS. št. 14/71) ter odlok o prenosu presežkov občinskega proračuna za leto 1970 v občinski sklad skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 18/71). 6. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po 'objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/76 Litija, dne 25. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dcrnovšek 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 443. Na bodtagl 147. in 312. člena ustave SRS (Uradni list SRS. št. 7/74), 67., 68. in 95. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS. št. 9/74) sklenejo — Skupščina občine Ljubljana Bežigrad — krajevne skupnosti — samoupravne interesne skupnosti — temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti — družbenopolitične organizacije občine Ljubljana Bežigrad D B V 2 BENI D O G O V O It o družbeni samozaščiti v občini Ljubljana Bežigrad I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Družbena samozaščita je neposredna aktivnost delovnih ljudi in občanov ter drugih nosilcev družbene samozaščite za varovanje samoupravnega socialističnega sistema. Drtižbena samozaščita obsega ukrepe, ki jih v skladu z ustavo in zakonom sprejema'jo in izvajajo delovni ljudje in občani, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občinska skupščina zaradi popolnejše zaščite ustavnega sistema, družbenega in osebnega premoženja, samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, pravic in svoboščin, kakor tudi drugih splošnih priznanih socialističnih vrednot. 2. člen Uresničevanje družbene samozaščite je ustavna in samoupravna pravica in dolžnost vsakega delovnega človeka in občana, vseh temeljnih organizacij združenega dela, drugih organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, občinske skupščine in njenih organov. 3. člen Podpisniki tega dogovora se zavezujejo, da bodo z družbeno samozaščito in sistemom ukrepov in aktivnosti v okviru samoupravnih pravic in dolžnosti preprečevali delovanja: — ki ogrožajo ustavno ureditev in teritorialno nedotakljivost, — ki ogrožajo oblast delavskega razreda in delovnih ljudi ter kršijo njihove samoupravne pravice, — ki ogrožajo Samoupravno ekonomsko osnovo družbe, družbenega in zasebnega premoženja, — ki protipravno razpolagajo z družbenim premoženjem, — ki razbijajo bratstvo, enotnost, in enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, — ki ogrožajo pridobitve NOB in naše družbe, — ki kršijo in kratijo samoupravne in druge pravice ter svoboščine občanov, socialistično moralo, kakor tudi druge priznane socialistične vrednote. tako, da: — varujejo z ustavo določen družbeni red, — varujejo samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov ter se borijo proti zlorabam in izkoriščanju, — se borijo proti pojavom, katerih cilj je razbijati bratstvo, enotnost in. enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti in pojavom, ki ogrožajo pridobitve NOB, — varujejo družbeno premoženje ter premoženje in osebno varnost delovnih ljudi in občanov, — se borijo proti gospodarski kriminaliteti, proti zlorabam pri razpolaganju z družbenim premoženjem, korupciji, nelojalni konkurenci, zlorabam poslovne morale, protipravnemu prisvajanju družbenega premoženja in nevestnemu gospodarskemu poslovanju, —> skrbijo za preventivne ukrepe za zaščito proti elementarnim nesrečam, epidemijam, — skrbijo za varovanje javnega reda. splošne ter prometne varnosti ljudi in občanov v občini, — skrbijo za razvoj naravnega okolja, za komunalni red in urejenost naselij ter se borijo proti onesnaženju okolja, —: skrbijo, da se z ustreznimi socialnimi, vzgojnimi, normativnimi in drugimi dejavnostmi odpravijo vzroki kriminalnih in drugih asocialnih pojavov, — s primernimi oblikami množične vzgoje razvijajo varnostno kulturo med občani, socialistični patriotizem in zavest o pomenu varnosti družbe, — skrbijo za izobraževanje delegatov, ki delajo v organih s področja družbene samozaščite, — nudijo svojo pomoč državnim organom in službam pri izpolnjevanju nalog s področja ustavnega varstva, osebne in premoženjske varnosti občanov, vzdrževanje javnega reda in miru, preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj in odkrivanju ter prijemanju storilcev kaznivih dejanj, „ — dajejo pristojnim organom in službam ter drugim družbenopolitičnim dejavnikom pobude za reševanje problemov varstva družbenih vrednot in opozarjajo na smeri in oblike preventivnega delovanja. 4. člen Za uresničevanje nalog družbene samozaščite imajo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, organizaciji združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pravico in dolžnost, da se medsebojno povezujejo/ da se povezujejo z državnimi organi, katerih delovanje je povezano z uresničevanjem nalog družbene samozaščite in da solidarno z usklajeno aktivnostjo zagotovljajo učinkovit sistem družbene samozaščite. II. TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA TER DRUGE SAMOUPRAVNE ORGANIZACIJE IN SKUPNOSTI 5. člen Delovni ljudje kot nosilci graditve socialističnih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov morajo v okviru svojih pravic in dolžnosti v organih samoupravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih delovati preventivno tako, da se že v kali zatrejo vsi negativni pojavi, ki bi lahko kakorkoli ogrožali naše družbene vrednote, varnost organizacij združenega dela in sredstva družbenega premoženja s katerim upravljajo, 6. člen Z doslednim upoštevanjem vseh ukrepov in aktivnost družbene samozaščite bodo delovni ljudje varovali materialno-ekonomsko osnovo naše družbe in samoupravni sistem pred vsemi antisocialističnimi pojavi. 7. člen Pri sprejemanju splošnih samoupravnih aktov bodo delovni ljudje razvijali takšno politično aktivnost, ki bo zagotovila, da bo v vseh splošnih samoupravnih aktih opredeljena tudi družbena samozaščita ter ukrepi, aktivnosti in odgovornosti za izvajanje družbene samozaščite. Sc posebej pa opredelitev odgovornosti vseh delovnih ljudi, posebno individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in delavcev na vodilnih delovnih mestih ter odgovornost organov upravljanja 8. člen Uieanizaeije zuruženega dela. ki so zaradi svoje dejavnosti še posebej izpostavljene (s področja informiranja, zunanje trgovine, preskrbe, zdravstva, vzgoje in * izobraževanja) bodo konkretmT opredelile način uresničevanja družbene samozaščite glede, svojih specifičnosti. 9. člen Za uveljavljanje družbene samozaščite bodo delovni ljudje in sampupravni organi v temeljnih organizacijah združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih določili: — da so individualni poslovodni organi in člani kolegijskih poslovodnih organov ter vodilni delavci odgovorni tudi za zadovoljivo politično stanje v delovni skupnosti. Ob pojavu nezadovoljstva sovražnih parol, vznemirljivih in alarmantnih vesti ali drugih škodljivih in sovražnih pojavov morajo takoj dati pobudo za obravnavo takega primera, — samoupravni organi bodo, ko zaznajo navedene pojave, v vsakem primeru ugotovili njihov izvor in ustrezno ukrepali, — strokovne in moralnopolitične kvalitete delavcev na delovnih mestih, ki so zaradi narave nalog posebno izpostavljeni 'interesom tujih obveščevalnih služb, gospodarski ali drugi špijonaži, bodo v sistemu kadrovske politike še posebej temeljito preverili, — kaj predstavlja poslovno tajnost, kdo dovoljuje obisk in ogled objektov ter delovnega procesa obiskovalcem in kdo jih spremlja, • — kateri poslovni podatki se lahko objavljajo v Internih glasilih, kdo in kje se hrani sejni material, — način fizičnega zavarovanja objektov, naprav in materialnih dobrin, — da morajo imeti osebe, ki varujejo premoženje (vratarji, čuvaji, nadzorniki itd.) neoporečno preteklost in morajo biti fizično in psihično sposobni opravljati zaupane naloge, — kako se zavaruje denar, pri prenosu iz banke, v banko in med dislociranimi enotami, kdo in kako hrani ključe blagajne z denarjem in vrednostnimi papirji, x — nosilec prometne vzgoje in preventive, ki bo v sodelovanju z nosilci posameznih akcij skrbel za vzgojo in izobraževanje v cestnem prometu, — da bo delavski svet ali drug ustrezen organ upravljanja Viajmanj enkrat letno obravnaval problematiko družbene samozaščite in z zaključki seznanil vse delovne ljudi. 10. člen drgani samoupravne delavske kontrole, bodo poleg že določenih pristojnosti: — obravnavali negativne pojave in obnašanja, ki so v nasprotju z načeli socialistične samoupravne morale. tak pojav ocenili in izrekli kritiko ali sprejeli drug ustrezen ukrep. — vsaj enkrat letnd .obravnavali problematiko zavarovanja premoženja in problematiko družbene samozaščite, — obravnavali vsak primer suma kaznivega dejanja in skrbeli, da se o tem seznani pristojni organ za varstvo družbene lastnine. — obravnavali vsak primer nastale znatne materialne škode na objektih in materialnih sredstvih organizacije, vsak primer dogodkov kot so: nesreča pri delu, požari, eksplozije, kvar in uničenje materiala ipd. in pri tem ugotavljali subjektivno krivdo oz. ali so odgovorne osebe storile vse, da škoda ali nesreča ne bi nastala. 11. člen Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela. organizhcijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo v programe družbenopolitičnega izobraževanja vključili tudi družbeno samozaščito. 12. člen Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela. organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo ustanovili organe za družbeno samozaščito posebno telo (odbor, komisijo) za družbeno samozaščito, ki mora biti sestavljena tako. da zajema predstavnike vseh samoupravnih, poslovodnih in družbenopolitičnih struktur. V delovnih skupnostih z manjšim številom zaposlenih bo opravljal naloge organa za družbeno samozaščito zbor delovnih ljudi, oziroma poseben organ za družbeno samozaščito. 13. člen Delovno področje organa za družbeno samozaščito, način sodelovanja s samoupravnimi organi, bodo delovni ljudje določili v samoupravnih splošnih aktih. III. KRAJEVNE SKUPNOSTI 14. člen Krajevne skupnosti bodo na svojem območju s povezovanjem občanov in delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih organizirale drtižbeno samozaščito tako, da bodo prispevale k varstvu ustavnega reda. k varstvu materialnih dobrin, preprečevanju napadov na družbene vrednote, preprečevanju sovražne dejavnosti in druge družbeno škodljive dejavnosti. 15. člen Občani in delovni ljudje v krajevni skupnosti bodo ustanovili odbore za družbeno samozaščito in v statutu krajevne skupnosti določili sestav in področje dela odborov. 16. člen Občani in delovni ljudje v krajevni skupnosti bodo predvsem: , — najmanj enkrat letno obravnavali poročilo o družbeni sanw.aščiti v krajevni skupnosti, , — najmanj enkrat letno obravnavali problematiko javne varnosti v krajevni skupnosti, — najmanj enkrat letno obravnavali stanje prometne varnosti v krajevni skupnosti, — ob pojavu sovražnih parol, vznemirljivih vesti obravnavali pojave in ugotavljali njihove nosilce in razširjevalce, — sodelovali z državnimi organi in jih opozarjali na negativne pojave, zlasti pojave kaznivih dejanj, kršitve javnega reda in miru, pojave sovražne propagande, klatežev, prekupčevalcev in drugih sumljivih oseb. — opozarjali pristojne organe na primere očitnega prekomernega bogatenja, nn primere špekulacije in neprimernega izkoriščanja najete delovne sile. — obravnavali in opozarjali pristojne organe na primere nevestnega razpolaganja ali negospodarskega ravnanja z družbenim premoženjem, — obravnavali in opozarjali na neprimerno in ne-samoupravno obnašanje posameznika, ki s prisvajanjem oblasti in zaposlovanjem samoupravnih organov povzroča nezadovoljstvo med občani, — z neposredno kritiko vplivali na izboljšanje odnosov med občani ter z odstranjevanjem vzrokov za spore in sporazume med ljudmi ustvarjali pogoje za dobre sosedske odnose, — obravnavali problematiko mladoletnega prestopništva. ugotavljali vzroke in pristojnim organom predlagali ustrezne ukrepe. — sodelovali s pristojnim organom pri nudenju pomoči slabotnim osebam, osebam, ki sp prišle s prestajanja kazni' in drugim osebam, ki so se iz različnih vzrokov znašle v stiski. 17. člen Krajevne skupnosti bodo v sistem družbene samozaščite vključile tudi hišne svete, ki bodo organizirali uresničevanje družbene samozaščite v svojih sredinah. IV. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE 18. člen Družbenopolitične organizacije v občini bodo razvijale družbeno samozaščito tako. da bodo s svojo idejnopolitično aktivnostjo budile sočialltični partioti-zem, zavest in budnost občanov, da se bodo organizirano v večji meri zavzemali in borili zoper sovražnike našega samoupravnega socializma in zoper druge nosilce antisocialističnih pojavov. Družbenopolitične organizacije bodo .sodelovale pri informiranju in izobraževanju občanov o družbeni samozaščiti. Obravnavale in ugotavljale bodo negativne in sovražne pojave, njih izvor, vzroke m nosilce ter podajalo družbenopolitične ocene in sprejele ustrčznc ukrepe. 19. člen Glede na to, da je podružbljanje varnostnih zadev revolucionaren in trajen proces in interes delavskega razreda, se morajo družbenopolitične organizacije Zavzemati in skrbeti, da bosta obramba in nadalj-ni razvoj družbene samozaščite stalna skrb vseh nosilcev družbene samozaščite. Njihova skrb mora biti, da postane družbena samozaščita sestavni del vsakdanje dejavnosti delovnih ljudi in občanov. 20. člen Družbenopolitične organizacije s svojo idejnopolitično dejavnostjo vzpodbujajo nosilce družbene samozaščite v ta namen: — redno spremljajo, ocenjujejo družbeno negativne pojave, krepijo družbeno samozavest občanov, razvijajo in vzpodbujajo idejnopolitičive. družbene In druge oblike zoperstavljanja škodljivih pojavov zoper našo varnost, — sodelujejo z nosilci družbene samozaščite ter skrbijo za pravočasno in avtentično politično ocenjevanje škodljivih pojavov in ustrezno preventivno delovanje, — seznanjajo občane z varnostno situacijo ih jih mobilizirajo za konkretne akcije pri odpravljanju družt beno negativnih pojavov. V. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 21. člen Samoupravne interesne skupnosti ma območju občine bodo v svojih splošnih aktih določile nosilce nalog in organe, ki so dolžni zagotoviti enoten sistem družbene samozaščite. , VI. OBČINSKA SKUPŠČINA 22. člen Občinska skupščina in njeni organi bodo v okviru svojih pravic in dolžnosti zagotavljale pogoje za razvoj ’ in uveljavljanje učinkovite in organizirane družbene samozaščite v občini. 23. člen Občinska skupščina bo spremljala in vzpodbujala dejavnosti in ukrepe za razvoj družbene samozaščite. Občinska skupščina bo obravnavala poročila vseh organov in organizacij, ki poleg nje v občini uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine. 24. člen Občinska skupščina bo imenovala odbor za družbeno samozaščito. Odbor družbene samozaščite opravlja predvsem naslednje naloge: — spremlja, usmerja dejavnost organov družbene samozaščite v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, — aktivno sodeluje z vzgojno izobraževalnimi ustanovami ter družbenopolitičnimi organizacijami in društvi ha razvijanju varstvene kulture in zavesti delovnih ljudi ter popularizaciji družbene samozaščite, — spremlja varnostno situacijo in sprejema v zvezi s tem ustrezne Ukrepe, — poroča izvršnemu svetu in skupščini občine o svojem delu in problematiki s področja družbene samozaščite, — daje pobude za pravno urejanje zadev v občini in sprejemanje družbenih dokumentov s tega področja kot so priporočila, resolugije itd. — sodeluje z organi varnosti, t . — organizira praznovanje tedna varnosti in družbene samozaščite v občini, — in druge naloge s tega področja. 25. člen ' Občinska skupščina bo določila s predpisi pravice in dolžnosti upravnih organov, katerih delovanje je povezano z uresničevanjem nalog družbene samozaščite. VII. IZVRSNI, SVET 26. člen Izvršni svet bo kot izvršilni organ občinske skupščine v okviru svojih pristojnosti realiziral določene naloge družbene samozaščite v občini in spremljal izvajanje družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini. Pri tem bo predvsem — obravnaval poročila organov, ki v Občini uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov in družbene lastnine ter predlagal občinski skupščini, da do njih zavzame stališče, sprejme predloge in smernico. — obravnaval predloge pristojnih organov za preprečevanje družbi nevarnih In škodljivih pojavov, predloga za utrjevanje zakonitosti in družbene odgovornosti, — obravnaval predloge odbora izvršnega sveta za splošne in notranje zadeve za učinkovito uresničevanje družbene samozaščite, — na podlagi smernic občinske skupščine usmerjal In usklajeval delo organov družbene samozaščite v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah iri skupnostih, — usmerjal delo upravnih organov, katerih delovanje je povezano z uresničevanjem nalog družbene samozaščite. VIII. KONČNE DOLOČBE 27. člen Družbeni dogovor sprejmejo zbori delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih oganizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, zbori delegatov v krajevnih skupnostih, konference družbenopolitičnih organizacij, skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, občinska skupščina, podpišejo pa ga pooblaščeni predstavniki. 28. člen Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejme večina podpisnikov. e 29. člen Podpisniki družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo svoje splošne samoupravne akte uskladili z določili tega družbenega dogovora najkasneje v šestih mesecih po objavi družbenega dogovora. « 30. člen Pobudo za spremembe in.dopolnitve tega družbenega dogovora lahko da vsak podpisnik,, o pobudi se izjasni občinska skupščina in če jo sprejme začne postopek za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora. 31. člen Družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 016-1/76-8 Ljubljana, dne 12. februarja 1976. i 444. Na podlagi 11. člena v zvezi s 15. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67) je Izvršni syet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na 81- ?eji dne 26. marca 1976 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprerccrrlm dnega načrta prostorske ureditve centralnom t • • išča -Žale* v Ljubljani glede lokaciie krema'-’-’ja in upravno-poslovllncga programa 1 Osnutek spremembe zazidalnega načrta prostorske ureditve centralnega pokopališča »Žale v Ljubljani glede lokacije krematorija In upravno-poslovilnega programa se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena v zvezi s 15. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/76) javno razgrne. Javna razgrnitev je v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Parmova 41/1 od 10. aprila 1976 do 10. maja 1976 vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 14. ure, ob sredah od 8. do 16. ure. 2 Dokumentacijo iz prve točke tega sklepa je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 2101, februarja 1976. St. 351-694/75-2 Ljubljana, dne 1. aprila 1976. Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Miro Dešman 1. r. LJUBLJANA CENTER 445. ' Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976, dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani v letu 1976 tef 145. in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na 17. seji zbora združenega dela dne 23. marca 1976, na 17, seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1976 in na 17. seji družbenopolitičnega zbora dne 23. marca 1976 sprejela ODLOK o ororačunu občine Ljubljana Center za leto 1976 1. člen din Predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1976 znašajo 160.812.000 Razporejeni dohodki proračuna znašajo 160.648.700 Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva znaša ' 163.300 Dovoljena poraba za občino Ljubljana Center za leto 1976 zngša 52.846.000 2. člen Občina Ljubljana Center združuje za izvrševanje pravic in dolžnosti poverjenih mestu v skladu s 4. In 5. členom dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani 68,97 “/o dohodkov od davkov iz OD, prometnih davkov in taks. Sredstva nakazuje Skupščini mesta Ljubljane Služba družbenega knjigovodstva ob vsakokratnih praznitvah. 3. člen V rezervni sklad se vlaga 1 “/o od vseh tekočih dohodkov, razen dohodkov v 2. členu, ki Uh obračunava mesto. 4. člen Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uponubnikorm — upravnim organom občine in mesta — družbenopolitičnim organizacijam in društvom — krajevnim skupnostim — skladom in posebnim računom Sredstva za redno dejavnost po prejšnjem odstavku se nakazuje mesečno za nazaj; za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih zneskov. 5. člen ' Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Vsi dohodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna. 6. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli dohodke skladno z njihovim pritekanjem. 7. člen Za odredbodajalca proračuna se določi predsednika in podpredsednika izvršnega sveta. 8. člen Ce se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet skupščine občine prenese neporabljena sredstva v proračunsko rezervo. 9 člen O razporeditvi oziroma porabi nerazporejenih do--hodkov (tekoča proračunske rezerva), ki so namenjeni za pokrivanie nepredvidenih ali .premalo predvidenih proračunskih izdatkov, odloča izvršni svet. 10. člen Sredstva,.ki niso navedena v 4. členu odloka, se uporabijajumeposrcdno iz proračuna. Izplačila iz sredstev za delo komisij skupščine in izvršnega sveta se opravi na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilno pravne pogodbe. Višina plačila oziroma način ugotavljanja višine plačila mora biti določen y pogodbi. 11. člen Izvršni svet se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 1.0(10.000 din. O uporabi sredstev rezerve zi, namene iz 2. točke 19 člena zakona financiranju splošnih družbenih Potreb odloča izvršni svet skupščine občine. 12. člen Sredstva, kr so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v 1 trimesečju 1976 (Uradni list SRS St 2/76) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračuna v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 13. člet Sestavni del proračunu sta tudi: — posebni račun prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki obsega dih dohodke v znesku 11.581.000 in razporeditev dohodkov v znesku — posebni račun za ceste in ulice, 11.581.000 ki obsega dohodke v znesku 16.940.000 in razporeditev dohodkov v znesku 16.940.000 14. člen Na posebnem računu prispevka za uporabo mestnega zemljišča se zbira prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Prispevek je namenski m se uporablja za financiranje obnove, rekonstrukcije in novogradnje komunalnih objektov, naprav in napeljav kolektivne komunalne potrošnje. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se deli med občino in mestom v razmerju 50 :50. 15. člen Na posebnem računu za ceste in ulice se zbira 50 %i dohodkov od pristojbin za cestna motorna vozila in 100 "/o dohodkov od pristojbin za cestna vprežna vozila na podlagi zakona o javnih cestah in 15 °/o od zneska ki je vsebovan v ceni bencina in plinskega olja v prodaji na drobno. Sredstva se lahke uporabljajo za vzdrževanje in rekonstrukcijo cest IV. reda in ulice v mestih in mestnih naseljih. Sredstva se delijo med občino in mestom v razmerju 50 : 50. 16. člen Odredbodajalec za posebna računa je predsednik m podpredsednik izvršnega sveta. 17. člen Bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 18. člen Splošni de! proračuna in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se ga od 1.januarja 1976 dalje. St. 400-4/75 ' Ljubljana, dne Ti marca in iti. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r. Pregled dohodkov in razjSored dohodkov proračuna V reta dohod. 1 2 3 5 6 Dohodki Skupaj Presežek dohodkov po pror. iz pret. leta 282.000 Davki iz osebnega dohodka 33,430.000 Prometni davek, davek na premožeje in na dohodke od premoženja 111,000.000 Takse 11,700.000 Denarne kazni 400.000 Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki 4,000.000 160,812.000 Skupaj Štev. glavn. Razpored dohodkov Skupaj namena 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 23,826.500 02 Narodna obramba 36.700 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 4,697.800 04 Negospodarske investicije 14,518.700 08 Socialno skrbstvo 3,440.000 09 Zdravstveno varstvo 45.000 10 Komunalna dejavnost 1,238.000 11 'Dejavnost krajevnih skupnosti 4,300.000 12 Prispevki proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti 107,966.000 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 213.300 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 530.000 160,812.000 LJUBLJANA ŠIŠKA 446. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) in na podlagi 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju Zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 30. marca 1976 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1976 1. člen Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1976 znašajo od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna — ža razporeditev v tekočo proračunsko rezervo — dovoljena poraba ža občino Ljubljana Šiška za leto 1976 znaša 2. člen . Občina Ljubljana Šiška odstopa Skupščini mesta Ljubljane del proračunskih dohodkov. Odstopljeno dohodke mesto na podlagi dogovora o splošni porabi v občinah m mestu Ljubljani v letu 1976 s svojim proračunom združuje in razporeja: — za financiranje skupnih mestnih zadev, — za financiranje programa ljudske obrambe, — za vzajemnostno prelivanje med občinami v SR Sloveniji. — za dbdatnp financiranje programa graditve osnovnih šol in VVZ iz sredstev krajevnega samoprispevka. Občina Ljubljana Šiška pooblašča službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih računov odvaja v proračun mesta Ljubljane 28,86 odstotka proračunskih dohodkov od davkov od OD, prometnih cjavkov in taks, za financiranje namenov iz prvega odstavka tega člena. 3. člen Od dohodkov po 1. členu tega odloka, znižanih za .odstopljene dohodke Skupščine mesta Ljubljane (2. ’ člen) se vlaga t"/i) dohodka v sredstva rezerve občine — izločena sredstva rezerv. 4. člen Iz razporejenih dohodkov se, v zneskih določenih v posebnem delu proračuna, dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — organom skupščine občine, mesta in regije, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim, — skladom in posebnim računom. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 5. člen Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, ki so jim zagotovljena iz proračuna skupščine občine, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi. Upravni organ in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske določene za leto 1976, razen če se s posebnim aktom občinske skupščine ne določi drugače. Ce skupščina občine ugotovi, da se splošne družbene potrebe na njenem območju ne zadovoljuj e] o, ali da se naloge ne izvršujejo v skladu s splošnimi interesi zaradi nesmotrne razporeditve sredstev v fl' din 98.017.000 97.312.000 705.000 70.022.000 nančnih načrtih organov oziroma organizacij, bo sprejela ukrepe, s katerimi določi razporeditev oziroma uporabo teh sredstev skladno z nameni, za katere so bila sredstva dana. 6. člen Upravni organ skupščine občine samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo in niso z dogovorom limitirana. Za zakonito uporabo sredstev, ki so upravnemu organu občine razporejena iz proračuna, je odgovoren za zadeve uprave občine, pristojen podpredsednik izvršnega sveta, kot odredbodajalec. 7. člen Sredstva uporabnikov, ki niso navedena v 2. in 4. členu tega odloka, se uporabljajo neposredno iz proračuna. Razporejanje in prenašanje sredstev iz proračuna na posamezne nosilce in uporabnike je mogoče izvajati do konca proračunskega leta 1976. Presežni dohodki, doseženi z izterjavo davkov po določilih 12. člena dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 in sredstva, realizirana prek zneska kal-kulativno ugotovljenih davkov občanov (39. člen dogovora) se namenijo za porđvnavo obveznosti občine po sprejetem odloku o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov (Uradni list SRS, št. 48/71). Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. 8. člen Če dohodki ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, največ za 10 °/o ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. V primeru, da se med proračunskim letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne dboo porabljena, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v proračunsko rezervo. 9. člen O uporabi nerazporejenih dohodkov tteitoca proračunska rezerva) odloča izvršni svet občinske skup- ščine. Sredstva, dodeljena iz tekoče proračunske rezerve, se uporabljajo za splošne družbene potrebe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, ali zanje ni bilo predvideno zadostnih sredstev. 10. člen Ce neenakomerno pritekajo proračunski dohodki, odloči izvršni svet, da začasno uporabi sredstva rezerv, ki pa morajo biti vrnjena iz prihodnjega pritoka sredstev, najpozneje do konca leta 1976. 11. člen Skupščina občine pooblašča izvršni svet, da sme tudi odločati o uporabi sredstev rezerve do višine 500.000 din za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu (poplave, suša, požar, potres in podobno). 12. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Siska v prvem trimesečju 1976 (Uradni list SRS, št. 29/75) dana posameznim uporabnikom, oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v nkvim odobrenih sredstev proračuna za leto 1976. 13. člen Splošni in posebni del proračuna s finančnimi načrti posebnih računov so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna za leto 1976 se objavi obenem s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-fiem listu SRS, za obračunavanje sredstev pa se uporablja čas od 1. januarja 1976. St. 400-010/76 Ljubljana, dne 30. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. Pregled in razpored dohodkov proračuna za leto 1976 1 2 3 5 6 Dohodek Davki iz osebnega dohodka in na dohodek Prometni davki, davek na premoženje in davek od premoženja Takse Dohodki po posebnih predpisih Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki Skupaj dohodki Znesek Razpored dohodka Znesek 01 Dejavnost družbenopolitičnih X 47,950.000 skupnosti 24,410.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih 45,500.000 organizacij in društev 4,023.000 2,700.000 04 Negospodarske investicije 23,389.000 850.000 08 Socialno skrbstvo 2,148.000 09 Zdravstveno varstvo 180.000 1,017.000 10 Komunalna dejavnost 8,865.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 5,130.000 13 Odstopljeni dohodki in dopolnilna sredstva 27,995.000 16 Intervencije v gospodarstvu 467.000 17 Tekoča proračunska rezerva 705.000 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 705.000 Skupaj razpored 98,017.000 98,'017.060 447. Na podlagi 19. člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5/65, 50/68 in 55/69, 11., 73., 75. in 79. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/65, 14/69, 31/72 in 18/74) in v skladu z drugim odstavkom 45. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 4. junija 1975 sprejela ODLOČBO o ustanovitvi in poimenovanju osnovne šole na območju krajevne skupnosti Vižmarje-Brod I Ustanovi se osnovna šola s sedežem v Ljubljani, Na gaju. Šolski okoliš te šole je enak območju krajevne skupnosti Vižmarje-Brod. Šola se imenuje po revolucionarju in borcu NOV Ivanu Novaku-Očku ter se imenuje s polnim nazivom: OSNOVNA SOLA IVAN NOVAK-OCKA, Ljubljana, Na gaju (v nadaljnjem besedilu: osnovna šola.) Osnovna šola prične z rednim delom 1. 9. 1975. II Ustanoviteljske pravice in dolžnosti nad osnovno šolo izvaja Skupščina občine Ljubljana Šiška. Sklad ljubljanskih občin za gradnjo osnovnošolskih in vzgojnovarstvenih objektov zagotovi za delo osnovne šole šolski objekt s pripadajočimi učnimi in drugimi funkcionalnimi prostori, Skupščina občine Ljubljana Šiška pa zagotovi pripadajoče zemljišče ter finančna sredstva za nakup drobnega inventarja, zagonskih sredstev in učil ter sredstev za kompleksno komunalno ureditev funkcionalnega zemljišča z vsemi pripadajočimi komunikacijami. III Do konstituiranja šole vodi šolo v ustanovitvi ravnatelj šole kot začasni izvršni organ. IV Komisija za volitve, imenovanja ter. kadrovske zadeve Skupščine občine Ljubljana Šiška se pooblašča, da izvede razpis delovnih mest za pedagoške in tehnične delavce. V Odločba se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1020-09/75 Ljubljana, dne 4. junija 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. MOZIRJE 448. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SFRJ. št. 29-461/74) in 76. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS. št. 12-297/74) je Zbor združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor na skupni seji dne 31. marca 1976 sprejel ODLOK o proračuna občine Mozirje za leto 1976 1. člen Skupni dohodki občinskega proračuna din za leto 1976 znašajo 13,851.248 Razporejeni dohodki 13,724.243 Nerazporejeni dohodki 127.005 2. člen Dohodki proračuna občine Mozirje za leto 1976 se glede na namen razdelijo na: din — kulturnoprosvetna dejavnost 20.000 — socialno skrbstvo 683.715 — zdravstvena zaščita 51.082 — komunalna dejavnost 645.000 — delo državnih organov 9,603.413 — narodna obramba 360.000 — dejavnost krajevnih skupnosti — dejavnost družbenopolitičnih organi- 95.156 zacij 1,490.446 — negospodarske investicije 183.254 — gospodarski posegi 442.610 — proračunske obveznosti iz preteklih let 15.000 — izločeno v rezervni sklad 134.567 — nerazporejeni dohodki 127.005 . 3. člen c , . „ Ce bo pritekanje proračunskih dohodkov zaostajalo v taki meri, da ne bodo dosežena v višini 1. člena tega odloka, bo Izvršni svet Skupščine Občine Mozirje, da ohrani ravnovesje, začasno zmanjšal zneske sredstev, alt začasno zadržal'uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena na posamezne namene. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Mozirje lahko spremeni namen in višino sredstev za posamezne namene v okviru glavnih proračunskih namenov, če bi se izkazalo, da zagotovljena sredstva v proračunu ne zadoščajo, oziroma, da so previsoka za financiranje Ustreznih nalog. 5. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev proračuna za leto 1976 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog v mejah sredstev in se pri uporabi ravnati tako, da do 30. novembra 1976 ne bo porabljeno več sredstev kot 92 °/o odobrenih v proračunu 6. člen Od proračunskih dohodkov pripada rezervnemu skladu občine Mozirje 1 %> od vseh dohodkov, ki bodo doseženi v letu 1976 po odbilku dohodkov, ki so razporejeni interesnim skupnostim. 7. člen izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča: — o uporabi rezervnega sklada za posojilo proračunu zaradi neenakomernega priliva proračunskih dohodkov; — o uporabi tekpče proračunske rezerve za premalo,' oziroma nepredvidene izdatke proračuna. 8. člen Prcgiea aonociKov občinskega proračuna za ,letc 1976 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna, ki je sestavni del tega odloka. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. St. 010-4/76 Mozirje, dne 31. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Mozirje Prane Šarb 1. r. 449. Skupščina občine Mozirje le v sklopu z drugim odstavkom 5. člena zakona u stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 126. člena, statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12'74) na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dn. 27. februarja 1976 sprejela ODLOK u najvišj! stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Mozirje Ijajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, drugi delovni ljudje in občani plačujejo v letu 1976 prispevek za financiranje programa telesno-kulturne dejavnosti po stopnji 0,37 e/o od bruto osebnih dohodkov. Od sredstev zbranih po tej stopnji gre 0,056 % sredstev, do zneska 145.000 din za financiranje programa republiške telesno-kulturne skupnosti. 2. člen Osnova in obračun prispevkov in način plačevanja sta določeni v zakonu o osnovah ter načinu izplačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 39-464/74 in 29-1440/75). 3. člen Zavezanec, ki prispevka za telesno-kulturno skupnost občine Mozirje ne plača v roku, plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,05 »/e od neplačanega zneska prispevka na dan. Od zavezanca, ki zapadlega prispevka ne plača v predpisnem roku se prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov. 1. člen Stanarina določena z odlokom Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS. št. 17/75, in 20 75) v letu 1975 velja tudi v letu 1970, in sicer za čas. dokler ne bodo v skladu z 10. členom zakona o stanarinah usklajene osnove in merila za določanje stanarine za leto 1976. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-17/75-76z3 Mozirje, dne 27. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc šarb 1. r. 450. Na podlagi četrtega odstavka 12. člena zakona o telesno-kultumlh skupnostih (Uradni list SRS, št. 20-170/73) in na predlog občinski samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo Mozirje je' Skupščina občine Mozirje po sklepu seje Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1976 sprejela ODLOK o prispevni stopnji za financiranje dejavnosti občinske samoupravne skupnosti za telesno kulturo Mozirje v letu 1976 1. člen Delavci temeljnih organizacij združenega dela, dni-6ih organizacij, delovnih skupnost i, vojaške osebe, ob-^'Qnl, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi oprav- 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. St. 010-5/76 Mozirje, dne 27. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. SEVNICA 451. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 215. člena statuta občine Sevnica sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica dne 30. marca 1976 sprejela ODLOK o proračunu občine Sevnica za leto 1976 Skupni dohodki občinskega proračuna znašajo 18.240.837,00 Od lega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna: 18.221.895,00 , — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo: 18.942,00 1. člen Sredstva rezerve se oblikujejo od vseh doseženih dohodkov razen od namenskih dopolnilnih sredstev ter sredstev vzajemnosti, ki jih prejme občina po družbenem dogovoru o splošni porabi v SR Sloveniji za leto 1976 v višini 1 ”/o. 3. člen Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenih zneskih, se delijo uporabnikom praviloma po dvanajstinah za pretekli mesec, oziroma v okviru doseženih dohodkov proračuna. 4. člen Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenih zneskih za redno dejavnost občinskih organov, se podrobneje razporedijo za posamezne namene s finančnimi načrti njihovih samoupravnih organov: Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1976 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki. so jim odobrena s tem proračunom. Občinski organi in drugi uporabniki ne morejo porabiti sredstev za osebne dohodke, ki jim ostanejo, če se delovno mesto med letom izprazni in ne zasede. Občinski organi ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki bi presegle zneske, določene za leto 1976 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let, če niso take obveznosti določene z odlokom ali drugim aktom Skupščine občine Sevnica, oziroma z aktom Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica, izdanim na podlagi odloka. Obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena je dovoljeno prevzemati le, če so zagotovljeni tudi viri dohodkov zanje. 5. člen Sredstva, ki so v proračunu planirana za financiranje SLO v znesku 312.500 din, so povečana napram letu 1975 za 25 g/o in predstavljajo le začasno rešitev financiranja te dejavnosti, dokler ne bo sistemsko rešeno financiranje SLO v SR Sloveniji. 6. člen Dohodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna. 7. člen Kolikor dohodki med letom ne bi pritekali tako, kot je predvideno v proračunu, lahko Izvršni svet Skupščine občine Sevnica zaradi ohranitve proračunskega ravnovesja začasno zmanjša zneske sredstev, ki so razporejena za posamezne namene do 10 °/o ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. 8. člen Izvršni svet Skupščine občine Sevnica odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva). 9. člen Izvršni svet Skupščine občine Sevnica je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) do zneska 200.000 din. 10. člen Ce se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena v celoti, lahko Izvršni svet Skupščine občine Sevnica prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. Izvršni svet Skupščine občine Sevnica lahko spre meni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene posameznim uporabnikom, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ah nižjem znesku, kot bi jim pripadala. 11. člen Sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev v občinskih organih z gibanjem osebnih dohodkov na ostalih področjih v posameznem trimesečju leta 1976 in v skladu z družbenim dogovorom v splošni porabi v SR Sloveniji za leto 1976 in samoupravnimi sporazumi o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo zagotavlja Izvršni svet Skupščine občine Sevnica iz sredstev proračuna. V primeru, da uskladitve osebnih dohodkov delavcev v občinskih organih ne bo mogoče izvesti, bo Izvršni svet Skupščine občine Sevnica predlagal ustrezno spremembo proračuna. 12. člen Za proračun pristojni občinski upravni organ izvršuje proračunski nadzor finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna, pri čemer so mu uporabniki na njegovo zahtevo dolžni pošiljati svoje finančne načrte in druga poročila o uporabi proračunskih sredstev. 13. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1976 in njihova razporeditev sta vsebovani v bilanci občinskega proračuna, ki je sestavni del tega odloka. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje. St. 400-3/76-1 Sevnica, dne 30. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r Pregled in razpored dohodkov proračuna občine Sevnica za leto 1976 dohodkov skupaj Štev. gl. namena Davki iz osebnih dohodkov 3,780.000 01 2 Davki 6,810.000 02 3 Takse 915.000 03 5 Dohodki po posebnih predpisih 152.000 6 Dohodki organov in drugi dohodki 150.000 04 7 Namenska dopolnilna sredstva 182.000 07 8 Sredstva iz solidarnosti 5,792,500 08 Neizvršena poraba iz leta 1975 459.337 09 Skupaj dohodki 18,240.837 Razpored dohodkov Skupa) Dejavnost organov DPS 11,698.562 Narodna obramba 312.500 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 964.150 Negospodarske investicije ■ 831.500 Kulturnoprosvetna dejavnost 112.704 Socialno skrbstvo 525.963 Zdravstveno varstvo 19.500 Komunalna dejavnost 2,211.675 Dejavnost krajevnih skupnosti 550.000 Intervencije v gospodarstvu 225.000 Tekoča proračunska rezerva in obveznost iz prejšnjih let 659.283 Krediti, vezana in izločena sredstva — rezervni sklad 130.000 Skupaj razpored dohodkov 18,240.837 452. Na podlagi 54. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) in na osnovi 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi števila delegatskih mest, oblikovanju konference delegacij in oblikovanju skupne delegacije zaradi delegiranja delegatov v občinsko skupščino Sevnica 1. člen Dopolni se 7. odstavek 2. člena odloka o določitvi števila delegatskih mest, oblikovanju konference delegacij in oblikovanju skupne delegacije zaradi delegiranja delegatov v občinsko skupščino Sevnica (Uradni list SRS št. 10/74) tako, da se dodajo naslednje točke, ki se glase: 6. ŽTP Ljubljana, TOZD sekcija za vzdrževanje prog Novo mesto — nadzorništvo proge Tržišče 7 8 9 7. »Izletnik* Celje TOZD potniški promet, PE Sevnica 8. »Prevoz« Brežice PE Sevnica 9. »SAP* Ljubljana TOZD »Turbus« PE Sevnica. Spremeni se 8. odstavek 2. člena odloka tako, da se glasi: VII. konferenca delegacij: 1. Konfekcija »Lisca« TOZD »Krojilnica« Sevnica 4. Konfekcija »Lisca« TOZD »Tončkov dom na Lisci« , 5. Konfekcija »Lisca« DSSS Sevnica. 2. člen V drugem odstavku 12. člena odloka se druga alineja spremeni tako, da se glasi: Delegacija krajevne skupnosti Boštanj 3 delegate. Sedma alinea pa se spremeni tako, da se glasi: Delegacija krajevne skupnosti Sevnica 7 delegatov. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-5/76-1 Sevnica, dne 30. marca 1976. $ Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 2. Konfekcija »Lisca« TOZD »Šivalnica« Sevnica 3. Konfekcija »Lisca« TOZD »Šivalnica« Krmelj t 453. Na podlagi 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74), zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 16/72) in 1. člena odloka o ugotovitvah vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 16/73) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1976 sprejela sklep o spremembi in dopolnitvi PRIROČNIKA za določitev stanarine za stanovanjske hiše in stanovanja kot prilogo k odloku Skupščine občine Sevnica o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj I V III. točki priročnika za določitev stanarine za stanovanjske hiše in stanovanja (Uradni list SRS, št. 14/75) se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Mesečna stanarina za posamezno stanovanje se dobi tako, da število točk, ugotovljeno za stanovanje po točkovnem zapisniku v okviru števila točk posamezne kategorije, pomnožimo s številom m2 stanovanjske površine ter z ugotovljenim količnikom oziroma stanarino za 1 m8. V III. točki se za drugim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: Količnik stanarine za 1 m8 stanovanjske površine znotraj določenih kategorij tega člena so sestavni del za sedem kategorij, navedenih v tej točki in se prilagajo k zapisniku o točkovanju posameznega stanovanja. Količniki stanarine za m8 stanovanjske površine se ugotavljajo za obdobje za katero se stanarine določajo po dogovorih in predpisih pristojnih organov. II Sprememba in dopolnitev priročnika se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 36-3/7^1 Sevnica, dne 30. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 454. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1976, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1976 sprejela ODLOK o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1976 1. člen Predvideni dohodki proračuna občine Šentjur pri Celju bodo v letu 1976 znašali 16.315.856.— din in sicer: din — razporejeni aonodki proračuna 16,200.338,— — nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva 115.521,— 2. člen Višina sredstev proračuna občine Šentjur pri Celju temelji na družbenem dogovoru o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1976. 3. člen V skladu z 18. členom družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1976 bo občina Šentjur pri Celju iz sredstev za solidarnostno prelivanje prejela znesek 5,328.141 din, ki je izkazan med dohodki v prvem členu tega odloka. • 4. člen' V rezervni sklad proračuna se vlaga 1 °/o sredstev od vseh lastnih dohodkov v letu 1976. 5. člen Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim organom skupščine občine — družbenopolitičnim organizacijam — postaji milice — krajevnim skupnostim po samoupravnem sporazumu — kmetijski zemljiški skupnosti na osnovi programa dela in novih meril za pospeševanje kmetijstva Sredstva za rednp dejavnost se nakazujejo mesečno, za posebne namene pa v skladu s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 6. člen Upravni organ skupščine občine samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo. Izplačila iz sredstev za delo upravnega organa se izvršujejo ha podlagi nalogov predsednika izvršnega sveta, ozirom njegovega namestnika kot odredbodajalca, v skladu s finančnim načrtom, ki ga potrdi IS in družbenim dogovorom o delitvi dohodka v občini. 7. člen O razporeditvi oz. uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so predvideni za pokritje nepredvidenih ali premalo predvidenih potreb odloča Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju. 8. člen Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je pooblaščen da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu drugega odstavka. 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, za ostale namene pa do višine 200.000 di-r»o»«iev. 9. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da v upravičenih primerih odloči, da se v okviru posameznega namena prenašajo sredstva iz ene na drugo postavko. 10. člen Dohodki proračuna in realizirani izdatki v obdobju začasnega financiranja so v celoti sestavni' del proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1976. 11. člen Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje. St. 402-18/76-4 Šentjur pri Celju, dne 30. marca 1976. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1976 Vrsta dol. Jd. Naziv dohodka Znesek din GlaVni namen 1 Davki iz osebnega dohodka in na dohodek 3,386.000 01 2 Prometni davek, davek na premože- 02 nje in dohodke od premoženja 6,007.739 03 3 ' Takse 712.120 6 Dohodki upravnih organov in drugi 04 dohodki 230.000 08 7 Solidarnostna sredstva 5,328.141 10 8 Prenešena sredstva iz leta 1975 506.859 11 9 Priznavalnine za borce 145.000 12 17 18 19 20 Skupaj dohodki 16,315.859 VRHNIKA 455. Na Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), v skladu s statutom KS Bevke in sklepa zbora delovnih ljudi in občanov z dne 31. marca 1976 le svet KS Bevke dne 31. marca 1976 sprejel Razpored dohodka Dejavnost organov družbenopoli-tičnih skupnosti Narodna obramba Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije Socialno skrbstvo in zdravstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Intervencije v gospodarstvu Obveznosti iz prejšnjih let Rezervni sklad Tekoča proračunska rezerva Neizvršena poraba 1975 Znesek din 10,483.943 445.000 1,039.661 590.000 890.000 564.000 920.000 488.875 120.000 152.000 115.521 506.859 Skupaj razpored dohodkov 16,315.859 referendumu glasujejo vsi občani (vključno mladoletniki, ki so v rednem delovnem razmerju), ki so vpisani v volilnem imeniku naselja Bevke. SKLEP o razpisu podaljšanja referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda in elektro omrežja I Razpiše se podaljšanje ■ referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje Vodovoda in elektro omrežja za območje KS Bevke. Referendum bo v nedeljo 9. maja 1976 od 7. do 19. ure na glasovalnem mestu, ki ga določi volilna komisija. Referendum izvede volilna komisija KS Bevke. I IV Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Bevke GLASOVNICA Za referendum dne 9. maja 1976 o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda in elektro omrežja, ki je bil določen za obdobje Štirih let in to od 1. julija 1976 do 1. julija 1980. Samoprispevek bi plačevali: po stopnji 2 %> od čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu: po stopnji 2 % osebni, invalidski in družinski upokojenci; po stopnji 2 % zavezanci, ki imajo dohodke od Obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev, po stopnji 2 % kmetijski proizvajalci, osnova za odmero samoprispevka je katastrski dohodek od neposrednih negozdnih in gozdnih površin, od katerih se odmerja prispevek iz OD od kmetijske dejavnosti za posamezno leto; po stopnji 2 °/o od odmerjenega davka zavezanci, katerim je odmerjen davek v pavšalnem letnem znesku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo -ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«. V Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka. POPRAVEK V odloku o dopolnitvi odloka o povišanju stanarin v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 29-1563/75 z dne 29. XII. 1975) je bil pomotoma Izpuščen 2. člen, ki glasi takole: »Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.* St. 36-6/75-3 Sevnica, dne 10. marca 1976. Sekretar Skupščine občine Sevnica Jože Jeke 1. r. POPRAVEK V odloku o spremembi odloka o povišanju stana-nn v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 5-220/76 z dne 4. III. 1976) je bil pomotoma izpuščen 3. člen, ki glasi takole: »Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.« St. 36-6/75-3 Sevnica, dne 10. marca 1976. Sekretar Skupščine občine Sevnica Jože Jeke 1. r. VI Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Bevke, dne 1. aprila 1976. Predsednik sveta KS Bevke Milan Nartnik 1. r. V sklepu o potrditvi zaključnega računa regionalne zdravstvene skupnosti Maribor za leto 1975, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 8-334/76 je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato sc daje POPRAVEK sklepa o potrditvi zaključnega računa regionalne zdravstvene skupnost Maribor za leto 1976 V zadnji vrsti to'ke I. se znesek presež.ek izdatkov nad dohodki, naveden v višini 31,394.226,82 din nadomesti s nravilnim zneskom 21,394.226,82 din. c»kretar regionalne zdravstvene skupnosti Maribor Mirko Kocjan 1. r. VSEBINA Stran Zakon o določitvi stopenj, odbitnih postavk in ola.iSav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976 473 381. Zakon o dopolnitvi zakona o davkih občanov 475 382Azakon o dopolnitvi zakona o osnovah te? načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 In 1976 475 383. Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o stanovanjskih razmerjih 476 384. Odlok o poroštvu Socialistične republike Slovenije za obveznosti Iz obveznic za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v Socialistični republiki Sloveniji 476 385. Odlok o izvolitvi članov Skupščine Republiškega skla- da skupnih rezerv, ki jih voli Skupščina Socialistične republike Slovenije 476 386. Odlok o Imenovanju predsednika, tajnika in članov Iniciativnega odbora zn ustanovitev Zveze skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požarom 477 387. Odlok n imenovanju namestnika republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo In prehrano in namest- nika republiškega sekretarja za pravosodje, organizacijo uprave In proračun 477 388. Odlok o Imenovanju člana upravnega odbora Prešernovega sklada 478 389 Odlok o izvolitvi sodnikov Okrožnega sodišča v Celju 478 390. Odlok o določitvi števila In izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Novem mestu 478 391. Odlok o določitvi števila in Izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v neltu 411 Stran REPUBLIŠKE ORGANI IN ORGANIZACIJE 392. Navodilo o vsebini načrta za obrambo pred poplavami 482 393. Navodilo o evidencah, ki Jih vodijo organi veterinarske inšpekcije v SR Sloveniji 482 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 394. Sklep o izdaji obveznic za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji 49l REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 395. Sklep o višini (stopnji) prispevka za zdravstveno var- stvo občinskih zdravstvenih skupnosti, združenih v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje 492 396. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Celje od 1 aprila 1976 dalje 493 397. Sklep o ugotovitvi valorizacijskega količniku za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev na raven osebnih dohodkov 1975 (Celje) 495 398. Sklep o sprejemu in potrditvi zaključnega računa Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj za leto 1975 496 399. Sklep o finančnem načrtu Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj za leto 1976 496 400. Sklep o določitvi osnov in višine prispevkov za finan- ciranje zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj za leto 1976 496 401 Sklep o zneskih pogrebnin in posmrtnine (Kranj) 500 402. Sklep o plačevanju, obračunavanju in odvajanju pri- spevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih (Ljubljana) 500 403. Sklep o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov (Ljubljana) 500 404. Sklep o merilih za razvrščanje v osnove za. plačeva- nje, obračunavanje in odvajanje prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje delovnih ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi ter odvetnikom (Ljubljana) 501 403. Sklep o plačevanju, obračunavanju in odvajanju prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje za obrane, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom (Ljivoljana) 501 406. Sklep o plačevanju, obtačunavanju in odvajanju prispevkov za zdravstveno varstvo in zdra\stveno zavarovanje določenih kategorij oseb- In občanov, ki uživajo posamezne pravice- iz zdravstvenega varstva in zavarovanja (Ljubljana) 502 4^7. Sklep o povečanju osnove za nadomestilo osebnega dohodka (Ljubljana) 505 4°8*xSklep o določitvi prispevkov' za financiranje dogovorjenih programov zdravstvenega varstva zdravstvenih skupnosti na območju podravskih občin za leto 1976 (Maribor) 505 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI ‘l0fl Odlok o proračunu mesta Ljubljane (mestnem piura- Čunu) za leto 1976 508 Odlok o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani (Ljubljana) 510 4,1 Odlok P poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) 515 412 SHlep o Imenovanju ravnatelja II gimnazije v Ljubljani, Šubičeva 1 (Ljubljana) 516 413 Sklon o imenovanju ravnatelja Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Me*tni trg 27 (Ljubljana) 516 14 ^klvp o imenovanju direktorja Zavoda za tehnično Izobraževanje L.lvb’.ena, Lepi pot 6 (Ljubljana) 516 * Sklici o Imenovanju vršilca dolžnosti direktorja za-v°da za avtomatsko obdelavo podatkov (Ljubljana) 317 Stran 416. Sklop o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svetu Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov (Ljubljana) 517 417. Odlok o proračunu občine Celje za leto 1976 31T 418. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb- nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Celje) 519 419. Odlok o zazidalnem načrtu »Dolgo polje I« In CRC Golovec (Celje) 319 420. Odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu »Levi breg Voglajne« (Celje) 920 421. Odlok o Izvršnom svetu Skupščine občine Celje 520 422. Odlok o občinskih upravnih organih (Celje) 524 423. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nado- mestilu osebnega dohodka in povračilu stroškov delegatom (Celje) 327 424. Odlok o spremembi odloka o stalnih sredstvih občine Celje za financiranje občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva č^lovenije $27 425. Odlok o pooblastitvi izvršnega sveta občinske skup- ščine, da določa pristojbine za veterinarsko-sanltarne preglede (Celje) 327 426. Sklpp o določitvi Biroja za investicije Celje za oprav- ljanje strokovnega nadzora nad gradnjo objektov za trg na območju občine Celje in o pooblastitvi izvršnega sveta, tla sklene z birojem glede strokovnega nadzora posebno pogodbo (Celje) 527 427. Sklep o stopnjah prispevkov za otroško varstvo In socialno skrbstvo v letu 1976 .(Celje) 529 428. Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih -s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje, samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 528 429. Pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopol- nilno delo drugih oseb (Celje) 532 130. Odlok o proračunu občine Cerknica za leto 1976 534 431 Odlok o sprem^nbi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Cerknica) 535 432. Odlok o proračunu občine Laško za leto 1976 536 433. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Laško) 539 431. Odlok o spremembi odloka o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Laško 540 433 Odločba o ugotovitvi splošnega Interesa za graditev gozdne ceste JurkloSter—Tajna, odsek Jurklošter— Lcnovca (Laško) 540 436. Odlok o :.premembi odloka o oblikovanju konference delegacij ter določitvi števila delegatskih mest, ki Jih Imajo delegacije delovnih ljudi v zboru združenega dela Skupščine občine Laško v mandatu 1974—1978 540 437. Družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Lenart 541 438. Odlok o proračunu občine Litija za leto 1976 549 439 Odlok o vrednosti posameznih elementov za Izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini na območju občine (Litija) 550 440. Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija 551 441. Odlok o rokih in načinu čiščenja kurilnih naprav, di- movodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali druge emisije kurišč (Litija) 551 442. Odlok o prenosu sredstev, pravic in obveznosti občinske skupščine Litija za investicije v gospodarstvu na temeljne organizacije združenega dela (Litija) 552 443. Družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini Ljubljana Bežigrad 552 Stran 444. Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta prostorske ureditve centralnega pokopališča »Žale« v Ljubljani glede lokacije krematorija in upravno-sposlovilnega programn (Ljubljana Bežigrad) 556 445. Odlok o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1976 556 446. Odlok o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1976 558 447. Odločba o ustanovitvi in poimenovanju osnovne šole na območju krajevne skupnosti Vižmarje-Brod (Ljubljana Šiška) 560 448. Odlok o proračunu občine Mozirje za leto 1976 560 449. Odlok o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Mozirje 561 450. Odlok o prispevni stopnji za financiranje dejavnosti občinske samoupravne skupnosti za telesno kulturo Mozirje v letu 1976 561 451. Odlok o proračunu občipc Sevnica za leto 1970 561 452. Odlok o spremembi odloka o določitvi števila delegatskih mest, oblikovanju konference delegacij in ob- Stran nicovanju situ p ne ueiegacije žaram ueiegiranja delegatov v občinsko skupščino Sevnica 563 453. Sklep o spremembi In dopolnitvi priročnika za dolo- čitev stanarine za stanovanjske hiše in stanovanja kot priloge k odloku Skupščine občine Sevnica o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Sevnica) 564 454. Odlok o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1976 564 455. Sklep orazpisu podaljšanja referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vodovoda in elektro omrežja — KS Bevke (Vrhnika) 565 — Popravek sklepa o potrditvi zaključnega računa regionalne zdravstvene skupnosti Maribor za leto 1975 566 — Popravek odloka o dopolnitvi odloka o povišanju stanarin v občini Sevnica 566 — Popravek odloku o spremembi odloka o povišanju stanarin v občini Sevnica 566 5 ' ' . J Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor m odgovorni urednik Milan Blber - Tiska tiskarna Tone TomStS' vsi v Ljubljani — Naročnina za lete line 24U din Inozemstvu 35(1 din - Reklamacije »e upoštevajo it mesec din po izid'; /sake številke Uredništvo in uprava, Ljubljana Veselova n poštni piedal na vil - reletur diivKioi uredništvo, upi n knjigovodstvo 20 701. orodaja, preklici in naročnine 23 97» - Žiro račun 50100-611.1-40323 oproščeno prometneua davKt oo mnenju Sekretariata ta informacije v Izvršnem »vetu Skupščine SR Slovenije Sl 421-1/72