UDK 811.163.6"15" Gerhard Neweklowsky Institut für Slawistik na Dunaju
»TA LIST HTIM RIMLJANOM« - INACICI 1560 IN 1582
V članku primerjamo Trubarjevi izdaji Pisma Rimljanom iz 1560 in 1582. Z izdajo 1560 je nadaljeval prevajanje prvega dela Novega testamenta, medtem ko je izdaja 1582 integrirana v celotni Novi testament. V izdaji iz 1582 je glede na izdajo iz 1560 več kot 400 jezikovnih sprememb. Spremembe so klasificirane glede na tiskovne napake, morfološke popravke, skladenjsko navezavo, vstavke in izpuščanja, pravopisne spremembe (velika in majhna začetnica, fonetizacija, postavljanje ločil), spremembo pravopisne in fonetične norme (jat, s/f, y/i, polglasnik idr.), semantiko, morfologijo in tvorbo besed ter leksiko.
In the article, the author compares Trubar's translations of the Epistle to the Romans of 1560 and 1582. The 1560 edition continues Trubar's translation of the first part of the New Testament, whereas the 1582 variant is a part of the whole edition of the New Testament. In the 1582 variant one can find more than 400 differences as compared to that of 1560. They can be classified according to: printing errors, morphological mistakes, syntactic constructions, insertions and omissions, orthographic corrections (initial capital letters, phonemicization, punctuation), change in the orthographic and phonetic norm (jat, s/f, y/i, schwa, and others), semantics, inflection and derivation, and vocabulary.
Ključne besede: slovenski protestantizem, Trubarjev jezik, Pismo Rimljanom, inačici 1560 in 1582
Key words: Slovene Protestantism, Trubar's language, Epistle to the Romans, variants of 1560 and 1582
1 Uvod
Potem ko je Trubar 1557 (1558) objavil prvi del Novega testamenta (evangelije in apostolska dela), je manjkajoče dele dodajal, kakor je uspeval s prevajanjem (Pismo Rimljanom 1560, Korinčanom in Galačanom 1561, druga Pavlova pisma 1567, ostala pisma in Janezovo Razodetje 1577). Celotna izdaja Novega testamenta je 1582 izšla v dveh delih. Med prevodem Matejevega (Matevževega) evangelija 1555 in izdajo celotnega Novega testamenta je prešlo 27 let; v tem času so izhajale tudi knjige drugih avtorjev. - Razvoj Trubarjevega knjižnega jezika bomo zasledovali na primeru izdaj Pisma Rimljanom iz let 1560 in 1582. Obe izdaji se razlikujeta v zunanjem izgledu: v naslovu (1560: SVETIGA PAVLA EPISTOLA OLILYST HTIMRymlanom, 1582: SVETIGA PAVLA EPISTOLA, TV ie, lyft, htim Rymlanom), v formatu (oktava : mala oktava), v pisavi (pokončna : ležeča latinica), v spremnih besedilih (v predgovorih, uvodih, povzetkih posameznih poglavij, obrobnih opazkah).
Pismo Rimljanom 1560 vsebuje posvetilo kralju Maksimilijanu, in sicer v nemškem jeziku. Najbrž je Trubar objavil Pismo Rimljanom tako hitro prav zaradi posvetila, Maksimilijan je bil namreč naklonjen protestantom (Rupel 1965: 127). V njem govori o nujnosti tolmačenja, ker slovensko ljudstvo ne razume nobenega drugega jezika ka-
kor svojega. Opozarja tudi na Štefana Konzula, ki prevaja v hrvaščino, »kateri jezik in pisma se uporabljajo tja do Konstantinopolja«. Mimogrede rečeno: tukaj vidimo, kakšen je bil Trubarjev pogled na južnoslovanske jezike: ločuje slovenski (Trubar ve, kje se govori) in hrvaški jezik (»ki ga govorijo Hrvatje, Dalmatinci, Bosanci, Srbi in Turki«, torej vsi drugi južni Slovani). Trubar piše tudi o težavah pri prevajanju. Zaradi lažjega razumevanja pri branju besedila je sestavil dovolj obsežne povzetke na začetku posameznih poglavij in kratke komentarje z opozorili na biblijska mesta ob robu. Pismo Rimljanom 1582 je le eno poglavje v izdaji celega Novega testamenta v dveh knjigah, pri čemer so Pisma (»listovi«) v drugi knjigi. Ta celi Novi testament je posvečen wirtemberškem vojvodi Ludviku, sinu vojvode Krištofa; posvetilo je tudi v nemščini. Med drugim navaja Trubar v posvetilu dotedanjo dejavnost prevajanja in izdajanja slovenskih knjig.
V izdaji iz 1560 sledi slovenski predgovor (dve strani), v katerem piše Trubar o koristi Pisma Rimljanom, zato ker vsebuje »vse to, kar en kerščenik ima veiditi«. O težki razumljivosti Pisem piše tudi 1582 na začetku Drugega dela: »logrou Pifma fo zhafi temna nefaftopna, Oli kadar fe zheftu prebero, prido faftopna«. V obeh izdajah sledita Predgovora, ki se vsebinsko razlikujeta. 1582. leta Trubar čuti, da se mu življenje izteka, in se poslavlja od Slovencev takole: »Lete buque sleto Predguuorio, vom muim lubim Slouenom, ieft kir fem 74. leit ftar 52. Pridigar, hti mui Odhudni is tiga fuita, fa febo puftim« (glej tudi Rupel 1965: 264).
2 Pravopis in jezik Pisma Rimljanom
Primerjal sem osnovno besedilo Pisma Rimljanom svetega Pavla v dveh izdajih, od besede do besede, in našel več kot 400 razlik. Kot je razvidno, je Trubar svoj pravopisni in jezikovni sistem razvijal, vendar ga ni bistveno spremenil. Sistem je ostal tak, kakršnega najdemo že v prvi slovenski knjigi 1550. Pismo Rimljanom 1560 predstavlja posebno etapo v njegovem razvoju (Neweklowsky 1995, 1999), ki se nadaljuje do Novega Testamenta 1582. O razvoju norme gl. tudi Neweklowsky 2006, 2007.
2.1 Tiskovne napake
Med razlikami, ki se ne tičejo sistema, so: tiskovne napake (odpravljene 1582, vendar so nastale nove). Navajamo nekaj primerov1:
a)	odstranitev napak: Crrijtujou 1b > Criftufou 1, sdrshbe 3a > fdrashbe 5, en Vishar tih neumeltanih 4a > neumeltalnih 8 (popravlja samo deloma: »nevmetalnih«), Pre-shusniza 11b > Preshushniza 23, preshnufniza 11b > preshushniza 23, taku ie ona od te Poftaue tiga Mosha profta 11a-b > t_a ie... 23, Gofpotua 14a > Gofpoftua 28, Sakai mi ne veimo kai, inu koker bifefpodobilu, moliti 14a > (kai izpuščeno) 29 itn.
b)	nove napake: natursku nuzane 3a > naturku 4, Poftaue 6a > Poftaae 12, Gofpudi nashiga 10b > Gofpudi shiga 22, temuzh 12a > temuz 24, Boshyga ftrahu 5b >
1 Strani so navedene takole: izhodišče je izdaja 1560, paginacija 1-27, a in b, zato ker so v originalu zaznamovane le desne strani; po znaku > sledi primer iz izdaje 1582, strani so oštevilčene od 1 do 58. Obe besedili sta ponatisnjeni v izdaji Krašovec / Merše / Rothe 2006.
/traku 11, od lete Prauice 6a > Prauite 11, htimu Faraonu 16a > htimn Faraona
32, od drgiga 23a > od sru/iga 48, in dr.
2.2	Pisanje ij /iji kot y
Med tiskovne navade spada pisanje ij ali iji koty: Euangelij Boshij 1b > Euangeli Boshy 1, hgolufij 5b > hgolufy 11,ptuiga hlapza 23a >ptuyga 48, slusho teiMariy 26b > slushbo tei Mary 56 (tukaj popravlja tudi tiskovno napako). Tiskovna navada je tudi pisanje <s> na koncu besede, gl. 2.4.4.4.
2.3	Nebistvene spremembe besedila
Med minimalne spremembe besedila spadajo:
2.3.1	Morfološki popravki: po tim Duhum tiga Po/uizhena 2a > Duhu 1; po tuim terdim inu nepokornim /ercem 3b > /ercei 6; natursko nuzane 3a > natursku nuzane 4; de vtim i/tim sku/i hoiene 25b > hoienu 53, vendar ostane napačno po tim isuole-nem 19a / I/uolenem 38, Satiga uolo iepotrebapokornom biti 22a > Sa tiga volo /... / pokornim 46.
2.3.2	Spremenjena skladenjska navezava ali prislovno določilo: kateri iska/uio tu dellu te Po/taue, fapiffane v nih/ercih 4a > /.../ fapiffanu vnih/ercih 7, Ie li tedai, kar ie dobru bilu, meni fturienu ena Smert? 12a > fturiena 24; kadar ti tu deish, taku ti shiuu ogale sbirash na nega glauo 21b > na nega glaui 45 (1560 je sklon po Luthro-vem zgledu »Wenn du das thust, so wirstu fewrige Kolen auff sein Heubt samlen«, 1582 se sklon ravna po vprašalnici »kje«), Ne v/diguite tih vashih mifsel 21b > vash miffel 44 (napačno).
2.3.3	Majhne spremembe besedila in vstavki oziroma izpuščanja, spremenjen besedni red: Myr odBuga nashiga Ozheta 2a > Myr odnashiga Ozheta 2; Ta Prauiza/.../ Is Vere na Vero 2b > ... (kir prided) Is Vere na Vero 3 (tiskovna napaka namesto pride, vstavek ustrezno Luthru »die Gerechtigkeit /.../ welche kompt aus glauben in glauben«, Röm. 1, 17; prim. Vulgato: »lustitia enim Dei in eo revelatur ex fide in fidem«); na nih kriuo falsh maningo 3a > na nih falsh kriuo maningo 4, o zhlouik, kakershni/i ti, kir /odish 3b >/.../ kir druge/odish 6, kir/odish te, kateri take rizhi delaio 3b > /...//odish, kateri 6; on ie tudi tih Aydou Bug, kateri bode to Obre/o is te vere, inu to Neobre/o sku/i to vero prauizhno /turil 6a > on ie tudi tih Aydou Bug, Potehmal ie en _/am Bug, kateri bode to obre/o /.../ 12 (vstavek kot pri Luthru: »Sintemal es ist ein einiger Gott«, Röm. 3, 30; tako tudi v Vulgati), tu Pi/mu 6b > tu/uetu Pi/mu 13, ta i/ti ie/turienprauizhin od tiga Greha 10a > prauizhin /turien 20, slushili tei nezhi/to/ti inu hudubi 10b > inu tei hudubi 22, Obtu terpimomi shnim 14a > Oli v/ai taku de terpimo /.../ 28, bomo pred ta Rihtni/tol Cri/tu/eu naprei po/tauleni 23b > bomo pred ta Rihtni/tol Cri/tu/ou po/tauleni 49 (izpušča naprei, s čimer se poskuša rešiti nemškega zgleda), Vi pag ne /te mej/eni, poteh mal ta Boshy Duh vuas prebiua 13b > Vi pag ne /te mej/eni, temuzh
duhouski, Potehmal /.../ 27 (ustrezno Luthru: »Ir aber seid nicht fleischlich, sondern geistlich«, Röm. 8, 9), Du nas hozhe odlozhiti od te lubefni Boshye? Aku nadluga, aku tefnoba? aku preganene? aku lakota? aku nagota? aku neshihroft? aku mezh? 14b > (manjka aku preganene? Najbrž je to napaka. Pri Luthru: »oder verfolgung?«, Röm. 8, 35) 30, Bug premore nee dobru vcepiti 19b > dobru nee 41, ta ifti ie to Poftauo dopolnil 22a > ta ie to Poftauo 46, Inu kateri ne iei 23a > Inu kadar ne 48, odlerufaleme inu undukai okoli noter do te Slouenske deshele 25a > vndu okoli 53 (»Slovenska dežela« je »Illyrien«, Röm. 15, 19).
2.3.4 Sestavljenke piše večkrat ločeno: Goriuftal 2a, 23b > gori vftal 2, 48, ushevezh 10a > ushe vezh 20, ta Peruiroyeni 14b > ta perui royeni 29, nih doliiemlene 19a > nih doli iemlene 39, goriiemlene 19b > gori iemlene 40, fatu 19a > fa tu 39 idr.
2.4 Pravopisne spremembe
2.4.1	Velika začetnica
Trubar je bistveno zmanjšal število velikih začetnic. Velike začetnice piše iz dveh razlogov: zaradi poudarjanja besede ali iz skladenjskih razlogov (navadno po piki, redkeje po vejici - običajno, če ta zaznamuje odvisnen stavek): Is tiga kir ie Goriuftal 2a > is tiga kir ie gori vftal 1-2; umei ufemi Aydi, Vmei katerimi fte ui 2a > vmei vfemi Aydi, vmei /.../2, Vrymu 2a > vrymu 2, skuji to uasho inu muio Vero 2a > vero 2, Sa-kai on ie ena muzh Boshya htimu Isuelizhanu, Vfakimu kir Veruie, /.../2b > fakai /.../ Ifuelizhanu, vfakimu kir veruie 3, en Pelauez tih slepceu 4a > en pelauez tih slepcou 8, ta Neobrefan 4b > ta neobrefan 8, tiga Greha 5b > greiha 11, Veruio 3. os. mn. 6a > veruio 11, grehe 6a > Greihe 12, is te Vere 6a > vere 12. Veliko redkejši so obratni primeri: inuproffim, aku /.../2a > inu proßim, Aku /.../2, nai Ji toprauizo Boshyo uei-do 3a > /.../ Prauizo /.../veido 5, htipokuri 3b > hti Pokuri 6, grenkufti 5b > Grenkufti 11, gofposke 14b > Gofposke 30, ftuar 15a > Stuar 30, vtiprauici 16b > Prauici 34, en ayffer Boshy 17b > Ayffer 35, itd. Rothe (2006: 70) opozarja, da je Trubar 1582. leta v Matevževem evangeliju pisanje velike začetnice uporabljal pogosteje kot 1555. V Pismu Rimljanom 1560 je veliko več velikih začetnic kot pri Matevžu. Videti je, da je Trubar rabo velikih začetnic pozneje spet zmanjšal.
2.4.2	Fonetizacija besedila v posameznih primerih
2.4.2.1 Odstranitev inačic in napak s č/c in š/s: poklizhani 2a > poklizani 2, fmislauci 3a >fmishlauci 5, fpishe 23a, 23b > shpishe 49, 50 + shpisha, shpisho, tiga hlapzeuiga Duha 13b > hlapzheuiga 28, Kateri miloft iskashuie 21a > iskafuie 43, shledna Stuar 14a > sledna 28, poklizhal 2krat 14b > poklizal 29, nih padezh 19a > padez 39, leta zhash 22b > zhas 47, fteim difputiranem 22b > dishputiranem 47; ftyrinogatih 2b > shtiri nogatih 4; Andronicu 26b >Androniku 56, taPetzhat7a > Pezhat 14; ali tudi nasprotno: fashpotuiesh 4b > fafpotuiesh 8, vrshahe 5b > urfahe 10 (po nemškem zgledu), vendar na drugem mestu Vrshah 11b / vrshah 24, fteim difputiranem 22b > dishputiranem 47, letimu kir shazha 23b > shaza 49, uto Ifpanio 25b > vto Ishpanio 54.
2.4.2.2 Odstranitev dvojnih črk ali kombinacij črk: is ene Illoue keppe 16a > Iloue kepe 33, Folck (v isti vrsti tudi Folk) 16b > Folk 33, fubper 3a, 12a, 16a dvakrat, 18a, 19a, 19b dvakrat, 22a dvakrat > fuper 4, 25, 33 dvakrat, 37, 38, 40 dvakrat, 45 dvakrat, de offruiem 25a > Ofruiem 52, Osleepi nih ozhi 19a > Oslepi 39. Tukaj navajamo tudi odstranitev /nj/ v enem primeru, kar je poslabša izbira: Tih Fershmaaine 24b > Fershmaane 51.
2.4.3	Izboljšava postavljanja ločil
Postavljanje ločil je v izdaji iz 1582 bolj konsekventno in moderno kot 1560, npr.: Du ie Veroual, timu, kar fo flishali od nas? 18a > veroual timu, kar 37, inu tuie Altarie, resualili 19a > Altarie refualili 38, inu nih doliiemlene, ie tu veliku blagu 19a > doli iemlene ie tu 39, vfakimu kir ie vmei vami 21a > vfakimu, kir 43, Dershite fe htimu kar ie dobru 21a > htimu, kar 44, kir sem hotel od tih rizhi uas opomeniti, fa uolo te Gnade 25a > hote /.../vas fa volo te gnade 52, Se fpodobi de oni tudi nim slushio fteimi telefnimi 25b > fpodobi, de /.../ftemi 54; obratno: Ti Ji pag obftal skufi to Vero 19b > obftal, skufi 40, uom, lubi Bratie, 25a > vom lubi 52 itn. (ne navajamo vseh primerov); dvakrat Trubar izpušča oklepaj: Tu ie Criftufa doli (is nebes) pelati 17b > doli is nebes pelati 36, drug primer 19b / 40.
2.4.4	Spremembe v pravopisnem sistemu oz. v normi
Trubarjeve spremembe v pravopisnem sistemu oziroma v normi so v glavnem izboljšave.
2.4.4.1 Refleks jata: Pravila za e in ei, ki jih navaja Rigler (1968: 32-82), 1582 ne veljajo več. Najdemo večinoma ei (kar pomeni, da Trubar prehaja na svoj osebni govor, prim. Rigler 1968: 90): podelil 2a > podeilil 2, fo premenili 2b > fo premeinili (4), rezh 3a > reizh 4, de ti tei praudi Boshy vbeshysh? 3b > vbeishish? 6, zhloueka 2b
>	zhloueika 4 (+ 4a / 7, 7a / 13, 8b / 17, 9a /19, 12a / 25, 23b / 50), greshili dvakrat 4a
>	greishili dvakrat 7 (+ 8b / 17), po zhloueski shegi 5b > zhloueiski 10 (+ 10b / 21), pod teim Grehom 5b > Greihom 10, tiga Greha 5b > greiha 11, grehe 6a > Greihe 12 (+ 7a / 13, 8b / 17, 8b / 18, 9a dvakrat / 18 dvakrat, 9b / 19, 10a petkrat / 20 trikrat, 21 dvakrat, + nekolikokrat 10b / 21, 20a / 41, 24a / 50), skufi eden Greh eniga greshnika 9a > Greih greshnika 18, vti Obrefi 7a > obreifi temuzh vti Neobrefi 14, vti Neobrefi 7a
>	vti Neobreifi 14, shiueti 9b > shiueiti 19, shiueli 10a > shiueili 20, rezh 16a > reizh 33 (+ 20a / 42, 23b dvakrat / 49 dvakrat), vfeh 18a > vfeih 36, Obtu kateri tei Oblafti ftoy fubper 22a > te oblafti 45, vleti befsedi 22a > vletei 46, oblecimo, oblecite 22b
>	obleicimo, obleicite 47, vposhrehzhini inu vpyanftui 22b > vpofreiszhini 47, vkregu 22b > vkreigu 47 (tukaj ni jata, marveč je beseda izposojenka iz nemškega »Krieg«, Bezlaj 1982: 87), bom reshen 25b > reishen 54, vmei vfemi Aydi 27b > vfeimi 58; ne
>	nei, nemam > ne imam: Israel ne li ga fpofnal? 18a > nei 37, Aydi, kir nemaio 4a > ne imajo 7, de fe nema krafti 4b > ne ima 8, tudi: 11b / 24, vendar: nezho 12a dvakrat / 25 dvakrat, ne fte 13b / 27, 16b / 34, ne fo 18a / 37 dvakrat, nezhesh 22a / 45; ei v končnici: po tim meffei 13a / 26, fercei 6 (1560 napačno fercem 3b, gl. 2.3.1); ei v obeh delih: veiditi 19b / 40, ueim 25a / veim 52, veimo 12a / 24, ueido 3a / veido 5, veift 15b
/ veist 31, Seime 15b / Jeime 32, en deil 20a / 41, deisÄ 21b / 45, /e/ 23a, 24a / 48, 50. Raširitev za ei se potrjuje v Matevžu 1582 (Rothe 2006: 81).
V	zvezi zJatom si je treba ogledati tudi komparativ -e.ši : -ejši: obilneshi,preobilne-shi 9a > obilneishi 18, 19,preobelneishi (sic!) 19, de ta Gnada teim obilneshi bode? 9b > obilneishe 19 (v 1560 se ujemata gnada in obilneši, -i je stara končnica ženskega spola, v 1582 se ujemata gnada in obilnejše, pri čemer je končnica -e mogoče preglas a-ja); mogoče spada sem tudi spremeba aJ > a v de vi merkaite na te 27a > merkate 57.
V	dveh primerah Trubar nadomesti ei z e-jem: umei teimi Aydi 25a > vmei temi 52, de oni tudi nim slushio/teimi telefnimi 25b >/temi 54.
V	majhnem številu primerov e ostaja v obeh izdajah: delal (11b / 24), dellam (12a / 24), dellam 12a (dvakrat) / delam 25 (dvakrat), dellam, della 3. os. 12a / 25, della samostalnik 13b / 28, po nega dellih 3b > /.../ delih 6 (e ostaja); nespremenjeno greh 9a / 18 (+ 11b / 24, na tej strani nekajkrat nekorigirano, med drugim greshni greh), greshili 8b / 18, Greshnikou 9a / 19, Neobrefi 14.
2.4.4.2	Pogosto spreminja u v v: utim fuetim Pifmu 1b > vtim fuetim Pifmu 1, /a uas ufeh uolo 2a > fa vas vfeh volo 2. Vprašanje pa je, ali je to v zvezi s tiskovnimi navadami pri ležeči pisavi; znotraj besede take spremembe ni.
2.4.4.3	Pisanje ll-a je redko: dellam 12a / 24, 3. os. edn. glagola in im. mn. samostalnika della 12a / 25, 13b / 28, tellu 21a / 43, teleffa 2b > telleffa 4; resualli 3. os. edn. 10a > refuali 20, teleffa 2b, 13b > telleffa 4, 27, po nega dellih 3b > delih 6, tih del 19a > dell 39, Filologu 26b > Fillologu 56.
2.4.4.4	Pisanje s/f je sorazmeroma konsekventno, vendar nesistematično. Ob koncu besede vedno 5 in sh (vas, imash, nebeffa : is nebes 17b); pri veliki začetnici samo S (Sakai 11b : fakai 24, fueta 12a : Sueta 24) - med samoglasnikoma najdemo ff fvčasih ß) za /s/ v primerih kakor proffim 2a > proßim 2 (+ 20b / 42), teleffa 2b > telleffa 4, miffal 3a / 5, fapiffane 4a /fapiffanu 7, zhafu 6a > zhaffu 12 (+ 8b / 17, 19a / 38), zhafa 16a > zhaffa 32, fto miffalio 12b / miffelio 25, meffeni 13b / 27, feneffil 14b / feneffel 30, beffeda 15b / 31, unebeffa 17b / vnebeffa 36, beffedo 18a / 37, tiffuzh 38, vushefa 19a > vusheffa 39, fenefsil 19b > feneffel 40, ueffeli 21a / veffeli 44, te uashe misli 20b > mißli 43, ene misli 21a > mißli 44, vashih mifsel 21b > vash miffel 44, mislio 13b > mißlio 27, te uashe misli 20b > te vashe mißli 43, veffeliom 25a / 52, zhudefou 25a > zhudeffou 53; pishe 17b >pißhe 35, vishim 22a > vißhim 45; obratno popravlja: Oberniffe 19a > Obernife 39.
Korekture zapisovanja s-ja: Vom ufem Isuolenim 2a > Ifuolenim 2, hudube odpufzhene 7a > odpuszhene 13, prefshla 8b >preshla 17, nepokorszhino 9a > nepokorfzhino 19, Pokorszhino 9a > Pokorfzhino 19, kerszheni 9b > kerfzheni 20, kersheni 10a > kerfzheni 20 (odstranitev inačic), fkufi ta kerft 10a > skufi ta kerst 20, preshnufniza 11b >preshu-shniza 23 (obenem fonetizacija), fposnal 11b > fpofnal 23, isuelizhani 14a > Ifuelizhani 29 (+ 17b dvakrat / 35, 36, 18a / 36), neisrezhenim 14a > neifrezhenim 29, Isuolene 14b > Ifuolene 30, Israel 16b > Ifrael 34 (+ 17a / 34), Israelskih 16b > Ifraelskih 34, iszheio 17b > iszheio 35 (+ 19a / 38), poslani 18a >poflani 37, Israelitar 18b > Ifraelitar 38, resualili 19a > refualili 38 idr.
Po zgledu nemškega pravopisa Trubar popravlja: vrshahe 5b > vrjahe 10 (vendar ostane Vrshah 11b / vrshah 24), fashpotuiesh 4b > fafpotuiesh 8.
2.4.4.5	Y > i v vrsti primerov, večinoma v naglašenem položaju, vendar tudi v nenaglašenem: pryzha 2a >prizha 2, pryzho 14a >prizho 28, pryti 8b >priti 18, shyuel 2b > shiuel 3, inu tihftyrinogatih, inu tih lafezhih fuiryn 2b > shtiri nogatih/.../fuirin 4, pryzhuie 4a >prizhuie 7 (+ 15b / 31), klyzhe 7b > klizhe 15, Prauiza, /.../fpryzhana 6a
>	fprizhana 11, prymo 3. os. mn. 9a >primo 18, bote moryli 13b > morili 28, vpryzh-ne rizhi 15a > vprizhne 30, Aydy 16b > Aydi 34, kanimu shtryku 19a > kanimu shtriku 39, ena dyuia Olika 19b > diuia 40 (+ 19b / 41), hynauska 21a > hinauska 44, molyte imper. 21a > molite 44, pyti 21b >piti 45, pytie 23b > pitie 49, fteimi molytuami 25b
>	molituami 54, muim ftryzom 26b > Strizom 56 (vendar myr, fyn, lyft itn.). Obratnih primerov je zelo malo: polni nida 3a > nyda 5, vtim Sionu 17a > Syonu 35, ty Viudi 22a > Vyudi 45, fa uolo te vifty 22a > vyfti 46 (tudi 23b / 50).
Ramovš je menil, da so protestantje uporabljali y za dolge naglašene samoglasnike, i pa za nenaglašene (Ramovš 1952: 48). Zdi se, da je to veljalo pri Trubarju na začetku, od Katekizma 1555 naprej uporablja y vse manj.
Nekajkrat se spremeni y > i v pomenu j: ty Moshye 3a > Moshie 4, vyezhi 11b > viezhi 23, beffedaBoshya 15b > Boshia 31, Moyfefu 16a > Moifefu 32, veye 19b > veie 40 večkrat; obratno pa obfoien 5b > obfoyen 10.
2.4.4.6	Polglasnik se v drugi izdaji v več primerih kot do tedaj piše z e-jem: fto
miffalio 12b > miffelio 25, pernaredin 2b > pernareden 3, unih resmifilkih 2b > vnih resmifelkih 4;feneffil 14b >feneffel 30,fenefsil 19b >feneffel 40, dileshin 19b > dileshen 40; enkrat se spremeni -ev v -ov: Erbizhi Criftufeui 14a > Criftufoui 28. V naslednjih primerih Trubar nadomešča e z a-jem: nekedai 11b > nekadai 24, veden 19a > vedan 39, naketere ifuelizhati 19b > nekatere 40, naketere veye 19b > nekatere 40, nakedai 20a > nekadai 41, vfaketeri 24b > vfakateri 51 (prim. nakateri 5a > nekateri 9), pisanje zhes vas 10a spreminja v zhas vas 21, kar lahko izraža redukcijo nenaglašenega samoglasnika ali pa je tiskovna napaka.
Brez spremembe ostajajo: miffal 3a / 5, per fadashnim (zhaffu) 6a / 12, prauizhin 10a / 20, kir fteim opoteknenem nega vifty iei 23b /.../ vyfti 50.
2.4.4.7	Zlogotvorni l (ol): doshan 5b > dolshan 11; tiga doga 7a > dolga 13, famelzhana 27b > famolzhana 58; obratno pa en primer: tolfti 19b > telfti 40.
2.5 Fonetske inačice
2.5.1 Preglas po palatalih je redek: odgouariesh 16a / 33, polna shentouane 5b / 11, podaieli 10b / 21; ufiga fpofnane 25a / 52, odIsuelizhane 7a / 13; odstranitev v korist a-ja: de oben fuimu bratu opoteknena oli sblafnene ne poftaui 23b > sblafnena 49; sprememba v korist preglasa enkrat: ta kamen tiga opotaknena 17a > kamen tiga opotikane 35.
2.5.2	Predpone za-, raz-, na-, ze- > za- v prxmerufezheno 4a > Jazheno 6 (»začenjo«), vendarfenefjil 14b /feneffel 30, nespremenjene so oblike z e-jem neshlu (»našlo«) 11b / 24, resualili 19a / refualili 38, refdrashiti 19b / 40, in z a-jem fafsromuie 8a / 17.
2.5.3	Druge fonetične spremembe, dalektizmi, polni hudube 3a > hudobe 5, ti eni-ga drugiga fodish 3b > drufiga 6, gori obuden 7b > gori obuien 16, tiakai 14b, 25b > kiakai 30, 53 (vendar na isti strani tudi tiakai), do donashniga dne 19a > danashniga 39, shiuu ogale 21b > vogele 45, en Vishar tih neumeltanih 4a > /.../ neumeltalnih 8, de fe kei ne pergodi 19b > kai 40, po ufeh deshelah 18a > po vfih 37, vleteh rizheh 14b
>	vletih rizheh 30.
2.6	Semantične spremembe
Spremembe smisla so zelo redke, de ti dobish, kadar bosh obfoien 5a > /.../ kar ti bosh fodil 10 (pasiv se spreminja v aktiv; ustreznejša Luthru je rešitev v izdaji 1560, »... Auf dass du gerecht seiest in deinen worten, und überwindest, wenn du gerichtet wirst« Röm. 3, 4), Kai tedai miporozhemo? 16b >porezhemo 34 (pri Luthru je »Was wollen wir nu hie sagen?« Röm. 9, 30; lahko gre za tiskovno napako ali pa za glagol poročati s preglasomporočem inporeči), skufi to muzh tiga fuetiga Duha 25a >pomuzh 52 (rešitev v izdaji 1560 bolj ustreza Luthru »durch die krafft des heiligen Geistes« Röm 15, 13).
2.7	Morfološke spremembe ali drugačna tvorba besede
Našli smo naslednje primere, kir ie Goriuftal od te Smerti 11b > gori vftal od tih mertuih 23, ifprashuie 14a > ifuprashuie 29, de ga ie Bug od te_ fmerti gori obudil 17b
>	od tih mertuih 36 (tudi 13b oz. 27); htimu Ferdamnenu, Ferdamnene 9a > htimu fer-damnanu, ferdamnene 18, Sice ti bodesh tudi iffecan 19b > bosh 40, Pridi eden timu drugimu fteim poshtouanem naprei 21a > poshtenem 44, koker tedai fmo verieli 22b > verouali 47, fopolni ufe kriunine 3a > kriuine 5, veye/.../odlomlene 19b > odlomnene 40 (dvakrat), odlomleni 19b > odlomneni 40, Kateri miloft iskashuie 21a > iskafuie 43 (izkaževati , izkazovati), Sakai oni fo fe opoteknili ob ta kamen tiga opotaknena 17a > kamen tiga opotikane 35, htimuAyffru refdrashiti 19b >Ayffranu 40, ta Otrozhena 15b
>	ta otrozhina 31, (Sakai tu nashe Ifuelizhane, ie fdai blishe, koker tedai fmo verieli) 22b > (/.../ kadar fmo verouali) 47, de vi merkaite na te, kir reslozhena inu fmote /.../ delaio 27a > merkate /.../reslotke 57, pomagauez 27a >pomogauez 57.
Spremembo preglasa je mogoče najti dvakrat, en Pelauez tih slepceu 4a > en pelauez tih slepcou 8,podMoshom 11a >podMoshem 23; enkrat se spremeni vrsta deklinacije, ta Boshy odguuor 19a > Boshya 38, enkrat je rabljena inačica glagola, de ne vido 19a
>	vidio 39. V redkih primerih spreminja Trubar rabo člena, taku tu teftu ie tudi fuetu 19b > taku ie teftu ie tudi 40 (obenem napaka, dvakrat ie), Imali du tu Prerokouane 21a > du Prerokouane 43.
2.8	Leksika
Sakai per Bugi nei obeniga resgledane tih Perfon 4a > obeniga reslotka 7, Oli kai nuza ta Obrefa 5a > priduie ta obrefa 9, kmalu fo vnuzni ratali 5b > nepridni ratali
10, fedem taushentMosh 19a > tiffuzh 38, Inu fa letiga uolo vi te zole plazhuiete 22a > Inu fa letiga volo vi te praude 46 (Luther: »Derhalben müsset ir auch Schos geben«, Röm. 13, 6.). V nekaterih primerah vidimo odstranitev germanizmov.
3. Sklep
Kaj spreminja Trubar v Pismu Rimljanom 1582 glede na prvo izdajo iz 1560? Prvič, odpravlja tiskovne napake, vendar nastajajo tudi nove. Drugič, popravi štiri morfološke napake; tretjič, v dveh primerih spremeni skladenjsko navezavo, enkrat prislovno določilo v tožilniku v prislovno določilo v mestniku. Četrtič, najdemo celo vrsto majhnih sprememb besedila: vstavlja oziroma izpušča besede ali sintagme, ispušča korelativ, vstavlja členek.
Druga skupina sprememb so pravopisne spremembe. Omeniti je treba očitno zmanjšanje števila velikih začetnic; v drugi izdaji je mogoče opaziti tudi bolj kon-sekventno fonetizacijo besedila (mogoče odstranitev inačic), posebej pri sičnikih (pokličal > poklical, šledna > sledna), tudi odstranitev dvojnih črk ali kombinacije črk (fubper > fuper); izboljšano je tudi postavljanje ločil.
Pomembno mesto zavzema refleks jata, ker ne gre samo za pravopis, marveč tudi za normo: Trubar v glavnem uveljavlja pisanje ei, v primerjavi s prvo izdajo iz 1560 je v drugi izdaji iz 1582 več kot 50 novih zapisov ei-ja; vendar v nekaterih primerih e ostaja: delati, delo, greh, grešiti, grešnik, neobreza (lahko domnevamo, da Trubar teh primerov ni korigiral).
Razlikovanje v in u ni dosledno izpeljano, čeprav se u pogosto spreminja v v, vendar samo na začetku besede. Dvojnega // skoraj ni.
Pisanje s //je sorazmeroma konsekventno, čeprav nesistematično. V položaju med samoglasnikoma pogosto najdemoJfaliß (beffeda, miffal in po tem zgledu mißli), redko tudißh (pißhe). V drugih primerih so spremembe, vendar nesistematične.
Splošna tendenca jezikovnih sprememb je poenotenje jezikovnih inačic, v manjši meri pa tudi slovenizacija besedila.
Viri in literatura
France Bezlaj, 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika, druga knjiga K-O. Ljubljana: SAZU.
Jože Krašovec, Majda Merše in Hans Rothe (ur.), 2006: Matthäus-Evangelium (1555); Paulus, Römerbrief (1560); Paulus-Briefe (1561, 1567); Psalter (1566); Neues Testament (1581-1582) übersetzt von Primož Trubar, Jesus Sirach (1575); Pentateuch (1578); Pro-verbia (1580) übersetzt von Jurij Dalmatin. Paderborn etc. (= Biblia slavica, Serie IV: Südslavische Bibeln, Band 3). Martin Luther, 1545: Biblia: Das ist: Die gantze Heilige Schrifft /Deutsch /Auffs new zugericht. Wittemberg.
Gerhard Neweklowsky , 1995: Die Entwicklung der slowenischen Schriftsprache in den ersten zehn Jahren 1550-1560 (Zum zweiten Teil des Neuen Testaments). Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen. Primus Truber und seine Zeit. Hrsg. von Rolf-Dieter Kluge. München: Sagner, 309-321.
Gerhard Neweklowsky , 1999: Razvoj slovenskega knjižnega jezika v prvih desetih letih 15501560 (od Katekizma 1550 do Pisma k Rimljanom 1560). Logarjev zbornik. Uredili Zinka ZORKO in Mihaela KOLETNIK. Maribor, 357-371 (= Zora 8). Gerhard Neweklowsky , 2006: Zur Normierung der slowenischen Schriftsprache im 16. Jahrhundert. Matthäus-Evangelium (1555), Paulus, Römerbrief (1560) [u.a.]. Übers. von Primož Trubar ; Jurij Dalmatin. Hrsg. von Jože Krašovec, Majda Merše, Hans Rothe. Paderborn u. a.: Schöningh, 41-52 (= Biblia Slavica: Serie 4, Südslavische Bibeln; Bd. 3,2: Kommentare).
Gerhard Neweklowsky , 2007: Primož Trubar als Schöpfer einer Schriftsprache. Wiener Slavi-
stisches Jahrbuch 53, 37-53. Fran Ramovš , 1952: Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana: Univerzitetna študijska komisija.
Jakob Rigler , 1968: Začetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana (SAZU, Razred za filološ-
ke in literarne vede, Dela 22, Inštitut za slovenski jezik 10). Hans Rothe , 2006: Das Matthäus-Evangelium. Materialien zu den Redaktionen von 1555 und 1582 sowie zu den Quellen. Matthäus-Evangelium (1555), Paulus, Römerbrief (1560) [u.a.]. Übers. von Primož Trubar; Jurij Dalmatin. Hrsg. von Jože KRAŠOVEC / Majda MERŠE / Hans ROTHE. Paderborn u. a.: Schöningh, 67-96 (= Biblia Slavica: Serie 4, Südslavische Bibeln; Bd. 3,2: Kommentare). Mirko Rupel, 1965: Primus Truber. Leben und Werk des slowenischen Reformators. Deutsche Übersetzung und Bearbeitung von Balduin SARIA. München: Südosteuropa-Verlagsgesellschaft m.b.H.
VuLGATA, 1982: Biblia sacra iuxta Vulgatam Clementinam Nova editio. Sexta editio. Matriti (Biblioteca de autores cristianos 14).
Summary
After the translation and publication of the first part of the New Testament (1557/58), Trubar continued translating the New Testament (Epistles to the Romans in 1560, to the Corinthians and Galatians in 1561, other Epistles of St. Paul's in 1567, Epistles of other authors and the Revelation in 1577). In 1582 Trubar edited his entire translation in two parts. In the article the development of Trubar's literary language is demonstrated by means of comparing the two editions of 1560 and 1582 of St. Paul's Epistle to the Romans. The two editions differ in their outward appearance: in their size, script, in the accompanying texts and comments. As can be seen from the material, Trubar consolidated his system but did not change it dramatically. Among the differences between the two editions, which do not touch upon his linguistic system, the following should be pointed out: in general, fewer printing errors in 1582 (yet some new ones), minimal changes to the text, i.e., a few morphological corrections and syntactic changes, some changes in the lexicon, minor omissions and insertions. Among the orthographic changes the following should be pointed out: (a) fewer initial capital letters than in 1560; (b) more consequent phonetic orthography (omission of unnecessary letters and some other improvements); (c) systematic changes (mostly improvements), for instance: as to the dental fricatives, the voiceless /s/ between vowels can be rendered unambiguously by ff, sometimes by ß (piffanu, meffu, proßim); the result of the original jat is rather consistently ei (premenili > premeinili, zhloueka > zhloueika, rezh > reizh); the use ofy is reduced in favor of i (pryzha > prizha, klyzhe > klizhe); the former jer is rendered as e in more examples than in 1560 (miffalio > miffelio, pernaredin > pernareden); other corrections concern isolated cases, e.g., very few words with ll (tellu) remain, ze- is changed to za- in one word, the old syllabic l is written ol like in Modern Slovene in a few more examples (dolshan, famolzhana). There are also a few semantic, morphological, and derivational differences. In a few instances German loan words are substituted by Slovene words (nuza > priduie, taushent > tiffuzh).