Ali dela obstrukcija škodp? Skozi 3 leta že b.utajo vsi nasprotniki slovenske kmeBke stranke s svojimi glavami ob obštrukcijo njenih deželnih poslaaoev, pišejo članke proti ajej, prirejajo zborovaiija, izdajajo kajižice, prctijo z razpustorn deželnega zbora: toda vse zaraan. xKineeki volilci stojijo zvesto ia trdno za svojimi poslanci, zato se :tudi slovenski deželni ppslanci niti za ped rie pomak. nejo s svojega stališca, ki so ga zavzeli ob začetku obštrukcije. 2e od prvega hipa obštrukcije je slovenska kmeSka stranka iavno in odkVitoizjavljala, da bo ljucL stvu treba v tem boju za enakopravnost v 'cležpli prinašati tudi žrtev na gospodarskem polju. Toda niliBe n,i raislil takrat, da bodo te žrtve tako majlipe in na drugi strani dobre posledice slovenske obfetrukcije tako velike, kakor so v istini postale, Ako bi slovenske obštrukcije ne bilo, bi davkoplačeval&^jo celi dezeli sedaj že tretje leto plačevali zvišane deželae doklade. Seuaj plaCuJemo: od zemHSke^a, liišno-razrednega, liiš.no-najemtiinsičega davkai po 50 od sto, od obrti 5<i od sto. Že za leto 1910 so se nanieravali zvišati deželni davki, oziroma deželne doklade. Na pivo bi se zvišal davek za 2 K otl lil, vse druge doklade bi se zvišale vsaj za 15 od sto, Vsako leto - torej sedaj Z2 skozi 31eta — bi placevali davkoplacevalci približno 3 milijone ve5 cLeželaih davkov, kak^or jili plaeujejo sedaj. Tudi sloveaski davkoplaSevalci bi morali vplačevati zvišane doklade. Toda kaj bi dobili za to? Brezobrestira posojila so jira nemfeki mogocnezi lioteli ustaviti, niti podpor za bedo in jiožare niso hoteli dovoljevati, o regulacijali rek niso hoteli nic slišati, sebi so nameravali zidati 5 povih meščanskili šol, Sloveacem nobene, itd, itd, A vkljub temu se še najdejo celo slovenski listi in možje, ki imajo drzno Belo, razširjati med ljudstvom grdo laž, da obštrukcija slovenskim davkbplaBevalcem dela le sškodo^ in ki vsled tega z lepim in grd.m nagovarjajo naše poslanoe, naj gredo zopet v Gradec, kemcem de_ lat tlako. Ko se je šlo za to, da ustavijo slovenski poslanoi obštrukcijo za leto 1912, se jim je proti koncu pogajanj razodelo, da želi nem^ka veŠina tudi ufiiteljem dati nove place in da se bodo morale vsled tega zvišati doklade za 25—30%. NaŠi poslanci so kmalu, ko so to zaslišali, pobrali svoje Klobuke ter &e odpeijali na Slovienski Stajer. Cetudi še slovenski klmečki poslanci do danes niso zavzeli Sfališča niti za, niti proti učiteljskim plafiam, ako[)rai\r so uSitelji po svoji ve. liki veBini njihovi najbolj strastni in grdo zagrizeni sovražniki, vendar je bilo izključeno, da bi kcita.j mogli dovoliti v to, da narastejo dež-elne doklade na 80 do 90%. Liberalci vseh vrst, lS^apredni in slogai&ki, ter nemSikutarji, pa tega ne smatrajo za šlkodo, alco bi naše ljudsdvo vzdihovalo pod neznansko visokimi dokladami, I^e to se Jim zdi Škoda, ako Nemci v naši deželi ne morejo neovirano gospodariti, za ljudstvo niraajo ne razuma ne srca. Nemški poslanci, o katerih se ne more reC;i, da bi bili z modrostjo in dalekovidnostjo preobil.no obdarovani, letos sami uvidevajo, kako neura.nost bi bili storili, akb bi &e bile že za lai»sko leto takto visofco zvišiale deželne doklade. Kajti letos del.a tudi država nove davke, od katerih bodo tudi dežele dobile svoj delež, in po sedanjili načrtih — zbornioa še aove davčne postave ni skleaila — bo Stajerska dežela prejemala od države letao približno 2 milijoaa. To bi se na krmilu stojefi nemški mogotci jiašim poslancem smejali, ako bi jim bili že lani napolnili deželae' blagajne, a letos bi še država prispevala 2 milijonCka. Deželne blagajne bi bile za kratek cas prenapolnjeue, toda kdo si upa trditi,, ra,zven neslavne trojice: ,,Nar, List", ,,,Sloga" in ,,Stajerc", da bi imel Slovenski Stajer od tega posebiiih korist ? Slovenec bi dajal državi večje davke, deželi veSje dokiade1, zravea pa prosja6il za vsako drobiiaico z mize bogatega ucmSkega gospoda ter stradal. SlOvensica obStrukoija je olrranila mnogo milijonov v žepih Štajerskega ljudstva, slovenskega in nemSkcga. To se ne da utajiti niti s knjižicajmi niti z go. vori, to stoji pribito v zgodovini štajerske dežele.