R A Z G L E D I U D K 910.(047) ~ 863 UDC 910.(047) = 20 GEOGRAFIJA IN SODOBNOST Zapis ob zborniku razprav »Geografija i sovrem enost, Izda ja te ljs tvo L eningradskogo u n iv erz ite ta , L eningrad , 1982, str. 136«. Igor V r i š e r * V zadn jem času je izšlo v S ov jetsk i zvezi veliko razp rav , k i se u k v a r­ ja jo s teo re tičn im i in ide jn im i v p raša n ji sodobne geografske znanosti. P o ­ leg geografov n a m oskovski Lom onosovi un iverz i so z lasti de javn i n a tem področju sodelavci len in g ra jsk e in novosib irske un iverze. T udi priču joči zborn ik »G eografija i sovrem enost«, ka te reg a pisci člankov so pom em bni geografi z len in g ra jsk e un iverze, posega n a teo re tično področje geografije. V sebuje sedem prispevkov , k i se u k v a rja jo z b istvom geografske vede (S. B. L a v r o v ) , z vzročnostjo v geografiji (O. A. D r o z d o v in D. A. G u š č i n ) in s sis tem atiko osnovnih po jm ov in n jihove raz lage (A. G. I s a č e n k o ) , ozirom a ob ravnavajo odnose m ed geografijo in ekologijo (L. E. S m i r n o v ) in vlogo geografsk ih raz isk av v fizičnogeografskem si­ stem u (K. E. I v a n o v ) , o vlogi ak tu a ln eg a p ris to p a v re še v an ju pom em b­ n e jš ih p rob lem ov sodobne geom orfologije razg lab lja Ju . G. S e 1 i v e r-s t o v, ozirom a o odnosu m ed m ehanično in kem ijsko denudacijo v raz ličn ih po ­ k ra jin sk ih pogojih p a A. P. D e d k o v , V. I. M o z ž e r i n in A. N. Š a r i- f u 11 i n. N ek a te ri m ed tem i p risp ev k i im ajo širše teo re tično in ep istem o­ loško obeležje in zaslužijo , da o n jih poročam . R azen teg a da je jo vpo­ g led v sodobna razm iš ljan ja sov je tsk ih geografov. Ta razg lab ljan ja resda v g lavnem slede občem u razvo jnem u to k u geografije, ven d ar p ostav lja jo v osp red je tu d i n ek a te re posebne poglede, ozirom a jih ob ravnavajo n a n a ­ čin, k i ga n ism o vajen i. V ečino člankov v zbo rn iku so nap isa li fizični geo­ g rafi, k i so b ili doslej p red s tav n ik i tis teg a dela sov je tske geografije, k i si je u s tv a ril v p re tek lo sti trd n e jš i d ružben i položaj, a je bil h k ra ti bolj k o n zerva tivn ih nazorov, in po trad ic iji bolj dualistično usm erjen , te r se je pogostom a, bolj k o t z d ružbeno geografijo povezoval s sorodnim i n a ra ­ voslovnim i vedam i. R azprave v zbo rn iku kažejo , da se tu d i t i nazo ri posto­ pom a sp rem in ja jo in d a le n in g ra jsk i geografi, k i so bili trd n o na dualistič- * D r., r ed n i u n iv . prof., PZ E za g e o g ra fijo , F ilo zo fsk a fa k u lte ta U n iv e rze E d var­ da K a rd e lja , A šk er č e v a 12, 61000 L ju b lja n a , YU. n ih pozicij (npr. B. N. S e m e v s k i j, A. G. I s a č e n k o ) , sedaj d ru g a­ če gledajo na geografijo in n je n položaj v sistem u ved te r n a n jeno n o ­ tran jo logično zgradbo. V tem pogledu je p rv i p rispevek S. B. L a v r o v a O sodobnih te n d e n ­ cah razvoja geografske vede in problem ih n jene enotnosti« n a jbo lj zan i­ m iv. A v to r začen ja svo ja razm iš ljan ja z ugotovitv ijo , da je geografija v ZSSR v krizi, k a r je razv idno iz n jenega po ložaja v d ružb i in znanosti te r iz te m a tik zad n jih zveznih geografsk ih zborovanj. K lju b n a s ta ja n ju novih specia liz iran ih stolic (za m atem atizac ijo geografije v K azanu, za socialno­ ekonom sko geografijo v T a rtu ju , za geosistem e v I rk u tsk u ali m o d e lira ­ n je te rito ria ln o -p ro izv o d n ih kom pleksov v N ovosibirsku) je šel geograf­ ski razvoj vse p reveč v širino. Po d rug i s tran i je p og lab ljan je geografske­ ga zn an ja odpiralo nove teo re tske in ep istem ološke prob lem e (tako so npr. na oceanološki sekciji n a zadn jem zveznem geografskem kongresu p re te ž ­ no govorili o socialnoekonom skih problem ih , ne p a o fizičnogeografskih r a ­ z iskovan jih m o rij) , k i se večidel ne sk ladajo z dosedan jim i op redelitvam i in k lasifikac ijam i. O benem p a sto ji geografija p red š tev iln im i družben im i nalogam i, tako da sm o bolj u p rav ičen i govoriti o k riz i rasti, ko t p a o vse­ binsk i ali m etodološki krizi. H k riz i je veliko p rispeva la do lg o tra jn a d iferenc iac ija geografije, z a ra ­ di k a te re se je cepila n a štev ilne stroke. D anes n a jb rž e n i n ikogar več, k i bi dvom il o dvo jnem izvoru in znača ju zakonitosti, s k a te rim i im a geogra­ fija opravka. V endar je čedalje bolj očitno, da obsta ja jo poleg n arav n ih in d ružben ih zakonov tu d i zakoni o vza jem nem m edsebo jnem učinkovanju . Za razvoj geografije je n ad vse pom em bno spoznanje, da po teka m edsebo j­ no vp livan je m ed narav o in družbo n a podlagi posebne v rste zakon itih od­ nosov (geosistem ), v k a te re m tako n a ra v a k o t d ružba vstopa ta n a neizo­ giben nač in in iz n o tra n jih razlogov. M arksizem to lm ači, da se ti odnosi tvo rijo n a podlagi p rocesa d ružbene rep rodukcije , k i je , k o t je znano, po ­ go jena po eni s tran i z naravo , po d ru g i p a z d ružben im i odnosi in se m a­ te ria liz ira v m edsebo jnem u čin k o v an ju in p reo b razb i zem eljskega pov ršja (str. 7). D a bi razum eli in razložili te odnose, je tre b a poznati izsledke d ružben ih , naravoslovn ih in teh n ičn ih ved. Po m n e n ju velikega sovje tskega naravoslovca V. I. B e r n a d s k e g a je mogoče spoznavati in rešev a ti odnose m ed narav o in družbo le, če se specializiram o po p rob lem ih in n e po posam eznih vedah . T akšen pristop zago tav lja n u jn o p o treb n a in teg rac ija znanosti. T ov rs tna p reu sm e ritev bi v geografiji povzročila razvoj tako im enovane »konstruk tivne« geografije in bi zav rla ponav lja joče se raz lage in d ro b ljen je geografije. P re d m et ge­ ografije — geografsko okolje — je tre b a po jm ovati n a narav o slo v n o -d ru ž - beni n ač in in sis tem atik i geografskega zn an ja bi m ora la izh a ja ti iz »dvu- ed instva« ( M u k i t a n o v 1980) te r j i ne ne b i m ogli p r ip isa ti n iti n a ra ­ voslovni n iti d ružboslovni značaj. V ta n am en b i po m n e n ju L av rova bilo tre b a opustiti dosedanjo strokovno ozkost, »cehovsko« term inologijo , ce­ p lje n je geografije te r površno k ritiz ira n je zasta re lih inzem skih pogledov iz pe td ese tih in šestdesetih le t, k a r se je vse razpaslo v sov je tsk i (in m a r­ sik a te ri d rug i) geografiji. Z avreči b i bilo tre b a zasta re le p red stav e o »či­ stosti« geografskega okolja te r sp re je ti M arksovo m isel o an tropogeni n a ­ ravi« (antropologičeskoj p riro d e ) . T i ozki nazori m očno škodu je jo geografiji in jo odvračajo od stvarnosti, za rad i česar izgub lja d ružben i pom en. V sodobni geografiji se uv e ljav lja jo tr i je pom em bni procesi: »ekolo- gizacija«, »sociologizacija« in »ekonom izacija«. P od n jih o v im vplivom n a ­ sta ja jo n ek a te re nove stroke, k o t n p r. ekonom ska k lim ato log i j a, b iogeoeko- nom ika, ekonom ska pedogeografija itd . »Ekologizacija« je za je la geografijo razm erom a pozno. Sam pojem , ki je b il p rvo tno biološki, je dobil v zadn jem času iz raz it sociološki pom en (hum an , social ali c u ltu ra l ecology) ob tem p a se je pogostom a pozabilo n a b istvo ekologije, to je na raz iskovan je odnosov m ed naravo in družbo. Še vedno tečejo razprave, ali je ekologija »m eddisciplinski kom pleks ved« ali sam o specifičen znanstven i p ristop (I. P . G e r a s i m o v 1978); to d ru ­ go stališče p rev la d u je m ed fizičnim i geografi v ZSSR. Ne glede n a ta ra z ­ g lab ljan ja je očitno, da »ekologizacija« geografije te r ja in teg racijo znanj, sicer ne bo m ogla o p rav iti nalog, k i se j i zastav lja jo : sestava ekološko-eko- nom skih orisov reg ij, »ko n stru iran je biogeocenološkega pokrova« v posa­ m eznih reg ijah ali isk an je op tim alnega ekonom skega razvo ja posam eznih obm očij z ekološkega v id ika . Šele v zadn jem času so n as ta la n ek a te ra po ­ m em bnejša dela ekološko-geografskega znača ja (E. V., M i l a n o v a , A. M., R j a b č i k o v 1979, A. G., I s a č e n k o) in o tem i se je razp rav lja lo na kongresih . S klep je bil, da je tre b a ekološko p rob lem atiko povezati s »landšaftovedenijem « in da m ora posta ti sestav ina prognoz in p ro jek tov o p rosto rskem razvoju . D ruga pom em bna te žn ja v sve tovn i in tu d i v sov je tsk i geografiji je »sociologizacija«. N a zahodu so n a n jeno u v e ljav ljan je m očno vp livali soci­ ološki p rob lem i velik ih m est, razočaran je n ad k v an tita tiv n o geografijo iz pe td ese tih in šestdesetih le t te r ekološki p roblem i, v S ov jetsk i zvezi pa p redvsem razvoj ekonom ije in ž iv ljen jskega s tan d ard a , sp rem em be dem o­ g rafsk ih razm er in n jih o v vp liv n a reg iona ln i ekonom ski razvoj te r p ro b ­ lem i naselij. Z arad i socialističnega d ružbenega red a »rad ika lizac ija geogra­ fije« n i dobila socialn ih o strin k o t n a zahodu, k je r je b ilo več poborn ikov te u sm eritv e (npr. D., H a r v e y ; ali »Radical G eography«, Chicago, 1977). V sekakor p a je tre b a oba procesa, »ekologizacijo« in »sociologizacijo«, oce­ n iti k o t n ap re d ek v hum an izaciji znanosti. M anj je nap redovala »ekonom izacija« geografije, čep rav je po drugi s tran i res, da so zveze m ed obem a vedam a vse te sne jše in da je pogostom a slišati o »geografizaciji« ekonom ije, za rad i česar p o sta ja razm ejev an je m ed vedam i, k i ob ravnavajo n arav o -d ru žb o -d ru žb en o reprodukcijo , čedalje te ­ žavnejše. Po m n e n ju L av rova te r ja jo ti novi pogledi n a geografijo sprem em bo n jene s is tem atike in opustitev n ek a te rih pretenciozn ih ciljev, k o t je npr. razlaga, da je geografija veda o odnosih m ed narav o in družbo. Bolj u strezn a d efin ic ija geografije b i po n jegovem bila, da je geografija »veda o organizaciji p rosto ra« ali veda »o raz ličn ih ob likah te rito ria ln ih siste­ m ov in n jihov i povezanosti »(povzeto po B obeku)« ali da je to » konstruk ­ tiv n a znanstvena discip lina, k i se u k v a r ja s kom pleksno p reobrazbo in u re ­ ja n je m okolja, k i nas obdaja«. S prob lem atiko odnosa m ed geografijo in ekologijo se u k v a r ja tu d i p rispevek L. E. S m i r n o v a . Sodi, d a je b liskov iti vzpon ekologije, n jeno pojm ovno š ir je n je te r p ro d o r v posam ezne vede in širšo javnost šel v p rv i v rs ti n a rač u n geografije. Ob vsem tem p a znanstvena sis tem atika ek o ­ logije n iko li n i b ila tem eljito izdelana in opredeljena , čeprav se po jem »ekosistem « sta lno u p o rab lja in pogosto p rek riv a , k o t n ek ak šen k ro v n i si­ stem , d ru g e tem eljn e n a ra v n e a li d ružbene sistem e. B istveno za ekološke sistem e, k ak ršn ik o li so že, je, da eks is tira jo le ob nekem d rugem sistem u. Z astav lja se vp rašan je , ko liko ekologij je in kaj jim je skupno. Če u v ršča ­ m o v ekologijo n a jraz ličn e jše odnose do okolja, potem , u g o tav lja S m ir­ nov, je obča ekologija lahko le n ek a splošna m etodologija, a li točneje sploš­ na sistem ska teo rija , k i jo uporab im o ozirom a ap liciram o n a konkre tno ekologijo (str. 60-61). Splošna »ekologizacija« k o t jo danes doživljam o, g re m arsik d aj tu d i v ek s trem n e sm eri. M ed narovoslovci n e red k o srečam o m nen je , d a bi geo- sfero p rav zap rav m orali po jm ovati k o t b iosfero, to je skupnost žive m a te ­ r ije in živ ih b itij, k i jo obdaja jo lito sfera , a tm osfera in h id rosfera . Takšno po jm ovan je v b is tv u zan ika geografijo . V endar tu d i zastopn ik i ta k šn ih m nen j u go tav lja jo , da je tak šno po jm ovan je preozko in zato u v a ja jo še en pojem , k i so ga povzeli po naravoslovcu B e r n a d s k e m : poleg biosfere na j b i o b sta ja la še noosfera, to je obm očje »m isleče m aterije« ali obm očje, k je r človek (m isleče b itje ) s svojo m islijo in delom d e lu je n a naravo. Sm irnov , k i zav rača ena in d ru g a m n en ja o ekologiji, m eni, da je m o­ goče noosfero po jm ovati edino k o t d ružbeno (socioekonom sko) skupnost, obsta ja jočo v geografskem ovoju (oboločki). O dnos d ružbe do n a ra v e se oblikuje, n a t r i eko loško-geografske nač ine : 1. b iogeografska ekologija, ki ob rav n av a odnos živih b itij in človeka do okolja, 2. socialnogeografska eko­ logija, k i p rouču je odnos d ružbe do okolja in 3. inžen irskogeografska eko­ logija, k i raz isk u je m edsebojne učinke m ed inžen irsk im i sistem i in naravo (z n jim i se u k v a r ja ap lic iran a geog ra fija ). Č lenitev je izdelana docela iz d ružbenega v id ika , saj v n a ra v i p rav z ap rav n i eko lošk ih problem ov; te u - s tv a rja človek ozirom a d ružba . P re tira n o p o u d a rja n je enega ali d rugega v id ika p a nas lahko zavede v geografski, sociološki, b iološki a li tehn ičn i determ in izem . S to člen itv ijo n ik ak o r niso za je ti vsi ekološki v id ik i. N e ­ k a te r i docela p resegajo geografsko po jm ovan je in sodijo v sociologijo ah psihologijo (npr. in d u strijsk a psiho log ija ). P ra v tako pa tu d i n i mogoče geografskega raz iskovan ja osredotočiti zgolj n a odnose m ed narav o in družbo, k o t to p riporočajo n ek a te ri sov je tsk i geografi. Po m n e n ju av to rja je g lavni nam en geografske ekologije — geoekolo- g ije — v arstv o narave . S posegan jem družbe v narav o p o sta ja ta naloga čedalje n u jn e jša , a tu d i zah tevnejša . Ne bi sm ela b iti om ejena le n a do lo ­ čene posege ali n a na jbo lj ogrožena obm očja. Z a rad i verižn ih posledic, ki s le jkoprej p rizadenejo celotno d ružbeno delovanje, sk rb za varstvo narav e n e b i sm ela b iti n a ra v n an a zgolj n a tehn ične posege. M orala bi b iti sta lna sk rb in p riso tn a v vsakem d ružbenem odnosu do n ara v e (str. 66). Za S m irnova je varstvo n ara v e p redvsem m oralno vp rašan je , k i ga je človeštvo v času industria lizac ij skega vzpona in za rad i k ap ita lis tičn ih p ro ­ f itn ih razlogov zapostavilo in tako p re trg a lo p rem išljen i in n a izkušn jah tem elječi odnos m ed narav o in družbo, k o t je obsta ja l v p re tek losti. N am e­ sto dosedan je s tih ije b i m oralo človeštvo v p rih o d n je bolj p rem išljeno in n ač rtn o rav n a ti, saj so n a ra v n i v iri om ejeni, po treb e p a čedalje večje. Z a­ ra d i razv o ja p ro izv a ja ln ih s red stev in p ro izv a ja ln ih odnosov se odnos l ju ­ di do n ara v e sp rem in ja , in tako je varstvo n a ra v e p re d sta lno novim i n a ­ logam i in njegovo dejavnost n i mogoče po jm ovati k o t en k ra tn i poseg. T udi v S ov jetsk i zvezi sreču jem o dva pogleda n a ekološko p rob lem a­ tiko. P rvo , m očno pesim istično, v id i g lavnega k riv ca za porušeno rav n o ­ težje m ed n arav o in družbo v znan stv en o -teh n ičn em nap red k u . P ro p ag ira asketstvo , v račan je k n a ra v i in idealiz ira s ta re civilizacije te r obsoja m esta. Im a m očne filozofske koren ine . Z arad i svoje pasivnosti pogostom a spodbuja g rabežljivost in n ad a ljn je un ičevan je n a ra v n ih dobrin . N aspro tno o p tim i­ stično stališče v red n o ti odnose n a ra v a -d ru ž b a k o t večidel harm onične, m oreb itne težave p reso ja k o t k ra jev n o in časovno om ejene po jave. V zn a n ­ stv en o -teh n ičn em n ap re d k u v id i zagotovilo, da bodo te slabosti o d s tran je ­ ne in d a bo človeštvo obvarovalo naravo . S m irnov p rav i, da je n a ra v a v e ­ liko p rezap le ten in še zdaleč ne idealen sistem , da bi d ružben i odnos do n je lahko u rav n a v a li n a tako p rep ro s tih filozofskih izhodiščih. T udi se ne s tr in ja s tis tim i, k i skuša jo u re ja n je te h odnosov o p re ti n a dosedan je iz­ kušn je . N am esto takšnega »obrtn iškega« nač ina rešev an ja bi m orali zg rad i­ t i občo teo rijo , k i b i zd ruževala zn an je b ioloških, teh n ičn ih in socialnih v ed o geografskem okolju . K er se z okoljem v p rv i v rs ti u k v a r ja fizična ge­ og rafija ozirom a geografija n a sploh, b i le - ta m ora la p rev ze ti to nalogo. D rugo v p raša n je je, ali je za ka j tak eg a usposobljena. To je nedvom no zelo zah tevna naloga, saj nam np r. m an jk a jo k r ite riji, ka j je kva lite tno okolje in kaj vse na j za jem a varstvo narave. O. A. D r o z d o v in D. A. G u š i n sta p risp ev a la članek o »kategori­ ji vzročnosti v geografski vedi«. U prav ičeno opozarjata , da je geografija v p rim e rja v i z d rug im i naravoslovn im i vedam i v svo jskem položaju. M ed­ te m ko n p r. v e lja jo fizikalne zakon itosti vsepovsod, je v geografiji v rs ta spoznanj vezan ih n a d an i sistem , čas ali k ra j. K o n k re tn o st n je n ih ugo to ­ v ite v n i en ak a in se sp rem in ja g lede n a svetovno, reg ionalno ali k ra jevno raven . N jen a raz laga je pogosto zasnovana od splošnega k posebnem u ali celo k posam eznem u ozirom a obratno . D ru g a značilnost geografskega raz isk o v an ja je v tem , d a je tra jn o s t p reu čev an ih po javov različna, op rav k a im am o z veliko »konstantnostjo«, np r. p r i re liefu , ali s h itr im i in v zgodovinskem obdobju po tekajočim i d ru ž ­ ben im i sprem em bam i. Tega npr. ne poznajo fizikalne , kem ijske ali biološ­ ke vede, k je r nastopajo sprem em be n a zelo dolga razdobja. N ad a ljn je težave p r i razlag i vzročnosti v geografiji povzroča dejstvo, da p r i raz lag i večine po javov n i dovolj, da poznam o zgolj d anašn je stan je po java, tem več m oram o poznati tu d i n jegovo sp rem in jan je , k i ga povzro­ čajo d ru g i po jav i v okolju , s k a te r im i je p reu čev an i po jav v d irek tn i ali in d ire k tn i zvezi. T udi ti po jav i im ajo svoje la stne sp rem in jeva lne težn je , k a r dodatno zap le ta podobo in sestavo celo tnega sistem a. G eografija , k i p rouču je zap le­ tene kom pleksne po jave in sistem e (»landšafte«, k lim atske cone, oceane, te rito ria ln e -p ro izv o d n e kom plekse itd .) , se sreču je z velik im številom vzajem no povezanih in delu jočih fak to rjev . L e - ti vp liva jo n a celo tn i si­ stem in se to re j uv e ljav lja jo ko t vzrok p reobrazbe sistem a, včasih p a le k o t n u je n pogoj. Od tod n u ja , da reg is triram o vse delu joče fak to rje in n j i ­ hove lastnosti (in tenzivnost, do lgo tra jnost, časovno in prosto rsko raz p ro ­ s tran jen o s t) , saj se n am že ita k neredko dogodi, da nale tim o n a n ep re d ­ videne posledice, k i jih še p r i tako p rem išljen em posegu v narav o nism o pričakovali. P osebna težava p r i p reu č ev an ju vzročnosti v geografiji obsta ja tu d i v tem , da zveze m ed vzroki in posledicam i niso vedno linearne , am pak po ­ teka jo s sp rem in jajočo jakostjo ali celo skokovito. P ri vsem tem m arsik je kom pleksn i nač in p reu čev an ja zem eljsk ih po ­ javov zavračajo ; sm atra jo ga za n en a tan čn eg a in površnega. M enijo, da ed i­ no z ana litičn im nač inom lahko ovredno tijo vlogo in pom en posam eznih dejavnikov . Če k tem u še dodam o odpore zoper nove m a tem atične m etode in p rijem e sis tem atske teo rije , k i bi lahko b istveno poglobili razlago v ge­ ografiji in se v geografiji trad ic ionalno uv eljav lja jo , lahko sam o ugo­ tovim o, da bo geografija še dolgo osta la ra z p rta m ed p ro tislovn im a p roce­ som a d iferenc iacije in in teg rac ije n jen eg a znan ja . A v to rja se za rad i tega zavzem ata za ob likovan je enotne teo re tičn e baze, p r im e rja n je znastven ih izsledkov, enotno term inologijo , bo ljše poznavan je b istva posam eznih p ro ­ cesov in za u v e ljav ljan je sin teze v posam eznih s tro k ah k o t v š irš ih d isc i­ plinah. V docela d rugačno p rob lem atiko posega p rispevek A. G. I s a č e n k a o »sistemih osnovnih po jm ov sodobnega landšaftovedenija«, k i podaja si­ s tem atiko te m an j znane in uv e ljav ljen e oblike fizičnogeografskega raz isko ­ van ja . P ri nas se je zadn jem času u v eljav il za » landšaftovedenije« naziv p o k ra jin sk a ekologija (nem ško Geoökologie ali Landschaftsökologie po T r o l l u ) . A v to r om enja, d a so tu d i v S ovjetsk i zvezi dolgo iskali boljši te rm in , v en d a r so n a koncu ostali p r i te j, iz nem ščine p rev ze ti besedi, k e r niso dobili p rim ern e jšeg a naziva. »L andšaftovedenije« raz laga av to r k o t del fizične geografije, k a terega cilj je p reučevan je geosistem ov (p riro d n ih te rito ria ln ih kom pleksov) na reg ionaln i ali loka ln i rav n i in k o t s tru k tu rn e podrazdelitve epigeosfere ( = zem eljske površinske sfere). P o jem geosistem (geografski kom pleks) pa to lm ači ko t d inam ičen m a te ria ln i sistem , k i se sesto ji iz geografskih kom ponent, m edsebojno povezanih in pogo jen ih v svojem razvo ju in p ro ­ s to rsk i razm estitv i. G eografske kom ponente so različne oblike m aterije : zem eljska skorja , a tm osfera, voda, p rs t in b iološki svet. V n ad a ljn jem podaja Isočenko podrobno sistem atiko p o k ra jin sk e ek o ­ logije in razlago posam eznih pojm ov. P rik aže tu d i raz iskovan je geosiste­ m ov, n jih o v razvoj, tipologijo in k lasific iran je in to n a reg ionaln i in lo k a l­ n i ravni. V endar nam en našega p rik aza n i ob ravnava te geografske panoge, n je ­ ne s tru k tu re in m etodologije. O tem nam je nedavno podrobno poročal D. P l u t , 1980. Bolj nas zanim a, kako Isačenko v g ra ju je svoj sistem » land- šaftovedenija« v celotno geografsko zgradbo. Z načilno je, da ga po jm uje strogo fizičnogeografsko, in le n a n ek a te rih m estih (npr. p r i razvo ju » land- šafta«) om enja m ožni an tropogen i vpliv . »Čistost« fizičnogeografskega p r i­ stopa o h ran ja celo p r i najbo lj te m eljn ih te rito ria ln ih enotah , čeprav je vprašljivo , v ko likšn i m eri lahko te »geotope«, »ekotope« ali k ak o r jih že poim enujem o, obravnavam o na ta k šen ab s tra k te n način. Še več. Isačenko n a rav n o st o d k lan ja m isel, da b i » landšafte« o b ravnavali k o t nekakšne »to­ talne« ali »p rirodno -tehnogeno -an tropogene sistem e«. Tudi, če se ti d ru ž ­ ben i vp liv i po jav lja jo , oni n e op red e lju je jo »landšafta«, saj človek ne u s t­ v a rja nov ih kom ponen t »landšafta«, tem več sam o vnaša v n jeg a nove e le ­ m ente, k i p a so le ana log ija n a ra v n ih e lem entov in funkcion ira jo v sis te­ m u n a ra v n ih zvez in zakonov (str. 39-40). Razvoj » landšafta« vedno po te­ k a n a osnovi p riro d n ih zakonov. Toliko o teh š tir ih na jbo lj zan im iv ih p rispevk ih , d ru g i so bolj ozkega strokovnega znača ja in zato o n jih ne poročam o. Iz vsega tega lahko razberem o, d a se razp rav e o b istvu , c iljih in sm i­ slu geografije v sov je tsk ih geografsk ih k ro g ih n ad a lju je jo z nezm anjšano zavzetostjo . Do iz raza p rih a ja jo n ek a te ri novi pogledi. Z lasti se veliko u k ­ v arja jo z odnosom geografije do ekologije, č e d a lje bolj p a se lo tevajo tu d i tem e o eno tnosti geografije, čep rav se je še p red dese tle tji zdelo, da je ra z ­ p ra v a dokončno zak ljučena v k o ris t dualističnega koncep ta geografije. N aš p rik az lahko sklenem o z m islijo francoskega geografa J . D r e s c h a 1976, k i jo je povedal n a X V III. svetovnem kongresu geografov v M oskvi: »K riza? N edvom no je! Z nanstvena d isciplina, k i bi ne poznala k riz, bi za­ p ad la v drem ež, p riče la b i u m ir a t i . . . O bsta jajo k rize v tehn ičnem in ep iste ­ m ološkem razv o ju ved, toda to so nedvom no — dobrodejne krize!«. L ite ra tu ra M u k i t a n o v, N. N., 1980, M etodologičeskie p rob lem i teo re tizac ii geogra- fičeskogo znania, M oskva. G e r a s i m o v , I. P. -978, M etodologičeskie p rob lem i ekologizacii sovrem e- noj nauk i, V oprosi filosofii, No. 11, M oskva. M i l a n o v a , E. V., R j a b č i k o v, A. M, 1979, G eografičeskie aspek ti o h ra ­ n i p rirod i, M oskva. P l u t , D., 1980, R aziskovalne zasnove in delovna m etoda p o k ra jin sk e eko­ logije, G eografsk i v es tn ik 42, L jub ljana. D r e s c h, J., 1976, v zborn iku: S ov rem ena ja geografija, M eždunarodnij geografičeski sojuz, M oskva. GEOGRAPHY AND CONTEMPORARY WORLD Igor V r i š e r (S um m ary) The pap e r sum m arizes and com m ents on th e fou r con tribu tions in th e read er »G eografija i sovrem ennost« (G eography an d C on tem porary W orld) pub lished by U n iversity of L eningrad . The firs t p ap e r by B. S. L a v r o v deals w ith con tem porary tren d s in the evolu tion of th e geographical science an d the prob lem of its un ity . The second paper, by L. E. S m i r n o v , com ­ m ents on the re la tio n betw een geography an d ecology, w hereas in th e th ird paper, by O. A. D r o z d o v an d D. A. G u š i n, th e au th o rs discuss the category of causa lity in geography. The fo u rth paper, by A. G. I s a č e n k o , exp lains the system of basic no tions of the m odern »L andschaftskunde« ( lan d ša fto v ed en ije ).