GLASILO SLOVENSKE SKUPNOSTI na REKI in v PGŽ l letnik 14 l marec 2025 l {tevilka 1 1 IZ POUKA DPS glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ marec 2025, številka 1, letnik 14 ISSN 1848–4360 Reka, marec 2025 Uredništvo: Jasmina Dla~i}, Milan Grlica, Marjana Mirkovi}, Darko Mohar, Boris Rejec, Barbara Riman, Vasja Simoni~, Vitomir Vitaz Podpinjol 43, 51000 Rijeka Glasilo finan~no podpirajo: Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Odranska 12, 19000 Zagreb Primorsko-goranska županija Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške iz vsebine Uvodnik www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Iz Zveze slovenskih Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Rožman Fotografija na naslovnici: @eljko Stojanovi} Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov vim vodstvom krovne organizacije se je sedež preselil v Zagreb in lastne prostore, Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321 misije Državnega zbora (DZ) Republike Slovenije (RS) za odnose s Slovenci v zamejstvu in slovenskidom@bazovica.hr po svetu, medtem ko je v okviru gospodarstva odprta podružnica v Istri, maja pa predvido- uradne ure: 3 podobno oblikovanje na podro~ju kulture, o ~emer je med drugim tekla beseda na seji Ko- torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in ma tudi Vzor~na turisti~no-izobraževalna kmetija (VTIK) v Prezidu. Novo je vodstvo na ~etrtek: 10.00–12.00 Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS), pristojno za sosednje države, prav tako novosti beleži KPD Bazovica, v katerem je Mešani pevski zbor (MePZ) dobil novo društev na hrvaškem Iz društva Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ N ovo koledarsko leto je organizirani slovenski skupnosti prineslo ve~ sprememb: z no- dejavnosti se širijo tudi z novo, zamejsko športno koordinacijo, prav tako je napovedano Mesto Reka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Jasmina Dla~i} Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec zveza@slovenci.hr Uvodnik Sopotja 4 9 Veleposlaništvo RS v RH zborovodkinjo. Dejavnosti se bolj ali manj nadaljujejo v skladu z na~rti, tudi v društvu, Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH kjer se je dosedanja zborovodkinja MePZ poslovila z lepim nastopom na prazni~no obarva- Veleposlanik: Gašper Dovžan ni decembrski prireditvi, najmlajši so se razveselili Miklavža in daril, Sopotja med drugim tel.: +385 1 63 11 000 faks: +385 1 46 80 387 Literarni koti~ek 20 Si-T 20 Pogled z onkraj Snežnika 22 el. pošta: vzg@gov.si organizaciji drugih narodnih manjšin na Reki. Na tem podro~ju sodelovanja je prav tako spletna stran: zagreb.veleposlanistvo.si dejaven lektorat za slovenski jezik na reški filozofski fakulteti, ki je, tokrat skupaj z lektoratom za makedonski jezik, znova obeležil datum Prešernovega rojstnega dne, medtem ko Državljanom RS je v nujnih primerih je kulturni praznik lepo obogatilo gostovanje Šentjakobskega gledališ~a iz Ljubljane, na zagotovljen kontakt z dežurnim odru društva pa se je predstavila dramska skupina z novo predstavo, ki je navdušila obi- diplomatom: skovalce. Planinska skupina (PS) nadaljuje ve~inoma ustaljeno delovanje, poseben podvig tel.: +385 98 462 666 Sre~anja 23 spremljajo nastope folklorne in glasbene skupine, slednje sodelujo~e tudi na prireditvah v je letos uspel vodji, ki je kon~al peša~enje v ve~ etapah od Murske Sobote do Baške. Literarni koti~ek izpolnjuje vsestransko dejavna ~lanica Zdenka Kallan Verbanac, rubrika Si-T Foto koti~ek 24 pa omenja nagrado bistriškega fotografa na razstavi v reški galeriji, uspešno nadaljevanje postopka za kurikul pouka slovenskega jezika in kulture po modelu C v hrvaških osnovnih in srednjih šolah ter znamenito ladjo Galeb, privezano v reškem pristaniš~u, kmalu odprto na ogled kot muzej. Dragica Jakseti~ se v kolumni ozre na sprenevedanje politi~nih krogov pri medijskih predstavitvah, medtem ko rubrika Sre~anja predstavlja dolgoletno, široko dejavno mravljico društva in ZSDH dr. Kristino Riman. Znova vabimo k sodelovanju vse, ki pišete ali fotografirate ali pa bi se želeli tako ali druga~e vklju~iti in soustvarjati dejavnosti v kateri izmed skupin društva. Želimo vam prijetno branje. y Uredništvo OBVESTILO Krovna organizacija, Zveza slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem (ZSDH), je spremenila sedež in se odslej nahaja na naslovu Odranska 12, 10000 Zagreb. Nova je tudi tajnica, to je Nina Fric, dosegljiva na telefonski številki 091 909 4848 ali na elektronskem naslovu ZSDH: zveza@slovenci.hr. 2 3 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 70 let Slovenske kulturno-gospodarske zveze deželo in ob~i­nami na dvojezi~nem ob­ mo~ju ter vzpo­stavljanje ~ezmej­nih vezi. Sve~ano ob spoštljivem jubileju, foto: www. skgz.org S lovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), ena od dveh krovnih organizacij, ki združujeta Slovence v Italiji, je slovesno praznovala sedemdeset let svojega delovanja. Ustanovljena je bila 28. novembra 1954, kot izraz upornosti in volje v težkih ~asih za Slovence na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ko so uradno postali manjšina in so številna slovenska društva potrebovala krovno organizacijo. SKGZ je prehodila uspešno pot: ima bogato in razvejano dejavnost, združuje vrsto kulturnih in športnih, gospodarskih in humanitarnih društev in zvez, posebej pomembna je tudi njena povezovalna vloga, dobro sodelovanje z drugo krovno organizacijo, Svetom slovenskih organizacij (SSO), Na slovesnosti, poimenovani Brezmejno povezani, se je v slavnostnem govoru predsednica SKGZ Ksenija Dobrila ozrla na zgodovinsko pot organizacije in med drugim poudarila, da prednostna naloga ostaja uveljavljanje jezikovnih pravic. Sve~anosti so se udeležili številni ugledni gostje in predstavniki politi~nega, družbenega in kulturnega življenja, med drugimi tudi predsednici ZSDH in SKD Istra iz Pulja Barbara Antoli} Vupora in Danica Avbelj. SKGZ je ob jubileju prejela tudi priznanje USZS iz rok ministra Mateja Ar~ona v zahvalo za ohranjanje in krepitev slovenske manjšine v Italiji, prizadevanje za ures­ni­ ~e­vanje njenih pravic, povezovanje slo­ven­skih organizacij in povezovanje skupnega slovenskega prostora. Ve~: www.uszs, https://skgz.org. y Marjana Mirkovi} 29. november, Kulturni dom, Nova Gorica Sre~anje zvez kulturnih društev N a povabilo predsednice Zveze kulturnih društev (ZKD) Slovenije Maje Jerman Bratec je potekalo sre~anje s šestimi krovnimi zvezami slovenskih kulturnih društev (KD) iz sose­ dnjih držav. Beseda je tekla o (so)delovanju v okviru skupnega slovenskega kulturnega prostora (SSKP), kot ga dolo~a Zakon o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja. Sodelujo~i so predsta­ vili svoj položaj in opozorili na potrebe po izboljšanju sodelovanja na kulturnem podro~ju, ki mora temeljiti na enakopravnosti in upoštevanju vseh, ki delujejo v SSKP. Udeleženke – Slovenska prosvetna zveza in Krš~anska kulturna zveza iz Avstrije, Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenska prosveta iz Italije ter Zveza Slovencev na Madžarskem in ZSDH – so sprejele stališ~a, posredovana na naslove, pristojne za izvajanje politike SSKP. Dogodka se je udeležila tudi državna sekretarka na USZS Vesna Humar in ga ocenila za dragoceno priložnost za razpravo o klju~nih izzivih za slovenske kul­turne organizacije v zamejstvu ter pou­da­rila pomen ohranjanja in krepitve kulturne dejavnosti kot temelja slovenske identitete in povezanosti. Na sre~anju je bila prvi~ predstavljena pobuda USZS za ustanovitev Zamejske kulturne koordinacije, po pozitivnih izkušnjah podob­`nih organizacij, že obliko­vanih na podro~ju kmetijstva, gospodar­stva in športa. Ve~: www.zkds. eu, www.gov.si y Marjana Mirkovi} na obeh straneh meje, ki je vedno živelo v slogi. Slovenija je najboljša hrvaška sose­ da in bilo bi sijajno, ~e bi takšne odnose imeli z drugimi sosednjimi državami. Urška Klako~ar Zupan~i~ se je sre~ala tudi s predstavniki slovenske skupnosti na Hrvaškem, predsednico ZSDH Barbaro An­toli} Vupora in ~lani ve~ društev, med njimi tudi s predsednico KPD Bazovica Jasmino Dla~i}. Zahvalila se jim je za nji­hovo delovanje in obljubila, da bo sogo­vornikom v hrvaškem saboru in vladi omenila željo društva Slovenski dom iz Zagreba, ki deluje že 95 let, da po ve~ desetletnem prizadevanju postane lastnik prostorov na Masarykovi ulici. Kot je zapi- sano na spletni strani slovenskega parlamenta, www.dz-rs.si, sta ji hrvaški premier in predsednik sabora zagotovila, da se bosta zavzela za ~im hitrejšo rešitev te zadeve. y Marjana Mirkovi} S sre~anja z rojaki/ njami, foto: Facebook stran veleposlaništva 4. december, BTC City, Ljubljana Zamejska športna koordinacija L etni novinarski konferenci o slovenskem športu v zamejstvu, ki jo organizira Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS – ZŠZ), je tokrat sledil slavnostni podpis ustanovne listine o Zamejski športni koordinaciji (ZAŠKO). Poleg ministrov za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) ter USZS Matjaža Hana in Mateja Ar~ona ter predsednika OKS – ZŠZ Franja Bobinca so ustanovno listino podpisali še pred­se­­ dujo~i Slovenske športne zveze v Avstriji Marijan Velik, Združenja slovenskih špor­tnih društev v Italiji Ivan Peterlin, Zveze Slovencev na Madžarskem Andreja Kovacz in ZSDH Barbara Antoli} Vupora. Na~rti tudi o skupnem slovenskem prostoru na podro~ju športa so obetajo~i, med drugim predvidevajo nove štiri regij- ske pisarne OKS in dodatno sofinanciranje dela slovenskega stro­kovnega kadra na podro~ju športa v sosednjih državah Slovenije ter pripravo ambicioznega štiriletnega razvojnega programa. Nova koordinacija ZAŠKO bo tako rojake povezala tudi v športu in ima zelo pomembno vlogo pri krepitvi narodne zavesti, slovenskega jezika, kulture in tradicije. Njen cilj je izboljšati u~in­kovitost vsestranskega medsebojnega povezovanja, spodbujala pa bo tudi sodelovanje na organizacijskem, kadrovskem in vsebinskem podro~ju športa med slovenskimi organizacijami v vseh štirih sosednjih državah. Povezovala se bo s pristojnimi športnimi institucijami v Sloveniji, vklju~evala v širše evropske povezave, odprta pa bo tudi za povezovanje z drugimi športnimi subjekti v regiji. Za u~inkovitejšo koordinacijo sogovornikov bo ustanovljen Koordinacijski odbor ZAŠKO, ki se bo sestajal predvidoma vsaj trikrat letno, sestavljali ga bodo štirje ~lani iz sosednjih držav ter predstavnika USZS in OKS – ZŠZ, vodil pa predstavnik MGTŠ. y Marjana Mirkovi} IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 28. november, Kulturni dom, Trst Širitev tudi na podro~je športa, foto: www.gov.si 3. december, Hrvaški sabor, vlada in urad predsednika/veleposlaništvo RS v RH Predsednica DZ RS med obiskom v Zagrebu tudi z rojaki P redsednica DZ RS Urška Klako~ar Zupan~i~ se je na uradnem obisku v RH sre~ala s predsednikom hrvaškega sabora Gordanom Jandrokovi}em, predsednikom vlade Andrejem Plenkovi}em in predsednikom RH Zoranom Milano­vi}em. Po sre~anju v saboru je napovedala intenzivnejše parlamentarno sodelovanje, zavzela pa se je tudi za okrepitev tega med vladama. Kot je dejala, si želi, da bi državi pokazali zmožnost sklepanja kompromisov glede odprtih vprašanj, ki so lahko pere~a za prebivalstvo, predvsem na obmejnih podro~jih. Glavni temi pogovorov z Andrejem Plenkovi}em sta bili solidarnost, ki si jo državi izkazujeta ob naravnih nesre~ah, ter nujnost 4 uporabe obnovljivih virov energije in sodelovanje na tem podro~ju. Glede odprtih vprašanj med državama pa sta se strinjala o nadaljevanju politike mirnega dialoga in se zavzela za njihovo rešitev. Sre~anje pri predsedniku RH pa je bila, kot navaja spletna stran www.predsjednik.hr, priložnost za vnovi~no potrditev ve~letnega nadaljevanja izvrstnih odno­ sov med državama, kar je izjemno po­membno, in to pri~akuje tudi prebivalstvo 5 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM ZSDH, redna skupš~ina P rva redna seja pod vodstvom septembra izvoljene nove predsednica ZSDH Barbare Antoli} Vupora je potekala po spletu prek platforme Zoom. Kot beleži zapisnik, ki ga podpisuje Nina Fric, so se je udeležili predstavniki ve~ine, in sicer petnajst od sedemnajstih društev (odsotni sta bili društvi iz Osijeka in Dubrovnika): Silva Šutar Vuji~i~ (Društvo Slovencev, Labin), Zoran in Filip Ožbolt (KIS Gorski kotar, Prezid), Barbara Riman, Jasmina Dla~i}, Sandra Grudeni} in Milan Grlica (KPD Bazovica, Reka), Silvester Kmeti} (KPD Slovenski dom, Zagreb), Vesna Sereš in Zora Grbac (SKD Ajda, Umag), Danica Avbelj, Marjeta Dimini} in Maja Tatkovi}-Dikli} (SKD Istra, Pulj), Boris Grželj (SKD Lipa, Buzet), Darja Jusup in Rafaela Štulina (SKD Lipa, Zadar), Martina Lesjak (SKD Nagelj, Varaždin), Miriam Pran in Mojca Gogala (SKD Oljka, Pore~), Cveto Šušmelj, Irena in Natalija Novak ter Gabrijela Fraki} (SKD Triglav, Split), Milivoj Filipovi} in Vasja Simoni} (SKPD Snežnik, Lovran), Damijan in Tina Malnar (SKD Gorski kotar, Trš}e), Daniela Markovi} in Darja ^ubri} (SKD Prešeren, Lokve), Marina Dela~-Tepši} in Tihana Tepši} (KD Slovenski dom, Karlovec). To~ke dnevnega reda so med drugim zadevale spremembe statuta ZSDH po selitvi sedeža v Zagreb, zatem jubilej društva iz Zagreba, pa dejavnost na podro~ju športa, gospodarstva in pouka slovenskega jezika, razpis USZS, poro~ila o pretekli in na~rtovani dejavnosti ter organizacijo delovanja ZSDH. O spoštljivem jubileju, 95 let delovanja KPD Slovenski dom v Zagrebu, je spregovoril podpredsednik Silvester Kmeti} ter pri tem prejel ~estitke za dolgoletno in uspešno delovanje tega najstarejšega slovenskega društva na Hrvaškem. O novi ko­ordinaciji, oblikovani za podro~je športa, ZAŠKO, je poro~al v ZSDH za to pristojen Damijan Malnar, o drugi koordinaciji, za gospodarstvo in v tem okviru na Hrvaškem ustanovljenem Združenju za gospodarstvo s sedežem v Varaždinu, pa je spregovorila predsednica tega novega društva Lucija Vupora. Vodja reške enote INV dr. Barbara Riman, pristojna za izobraževanje, je posredovala poro~ilo o pouku slovenskega jezika, sledila je Sprejema se je iz Hrvaške udeležila tudi predsednica ZSDH Barbara Antoli} Vupora s sodelavci. Ve~: www. gov.si y Marjana Mirkovi} 8. januar, SKD Istra, Pulj RAST raste L Barbara Antoli} Vupora, foto: Marjana Mirkovi} informacija o vlogah na razpis USZS, kjer se za dobrih 400.000 evrov v prijavah poteguje petnajst društev. Sprejeti sta bili še poro~ili o preteklem delovanju in na~rtih za letos, pomembna in z navdušenjem sprejeta novost pa je bila novica o odobritvi sredstev USZS in odkupu stanovanjskega in poslovnega pro­stora v velikosti 70 kvadratnih metrov v vrednosti 150.000 ev­rov za ZSDH na naslovu Odranska 12 v Zagrebu, kjer bo odslej sedež krovne organizacije. y Marjana Mirkovi} 9. december, USZS, Ljubljana Prazni~ni sprejem pri ministru Minister in Rudi Merljak, v ospredju levo, foto: www.gov.si P odpredsednik vlade RS in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Ar~on je v lu~i boži~nih in novoletnih praznikov ter dneva samostojnosti in enotnosti gostil prazni~ni sprejem. Udeležili so se ga predstavniki krovnih organizacij Slovencev iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, predstavniki slovenskih organizacij civilne družbe, ki delujejo z namenom povezovanja z rojaki v sosednjih državah in po svetu, novinarji ter vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev RS v sosednjih državah. Minister je v nagovoru pohvalil dobre, prijateljske vezi z rojaki, stkane v minu­ lih dveh letih in pol, ob tej priložnosti pa 6 anske jeseni ustanovljeno društvo Združenje za gospodarstvo RAST (Razvojna agencija Slovencev za trajnost), skrajšano ZGR, kot navaja uradni seznam, s sedežem v Varaždinu in pristojno za to podro~je v okviru slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem, je v Istri dobilo svojo prvo podružnico. Dogovor je sklenjen na sre~anju predsednice ZSDH Barbare Antoli} Vupora in vodilne predstavnice društva RAST Lucije Vupora s predsedniki slovenskih društev v Istri. Beseda je tekla o delovanju ZSDH na obmo~ju Istre, predvsem na podro~ju gospodarstva. Kot so še sporo~ili na Facebook strani ZSDH, so za vodjo podruž­nice izvolili predsednico SKD Istra v Pulju Danico Avbelj. Kakšen bo odziv za povezovanje med rojaki v Istri – med njimi je kar nekaj znanih in uspešnih gospodarstvenikov, od podro~ja turizma do vinarstva in pridelave hrane –, bo pokazal ~as. Vsekakor pa je spodbudno in veseli, da bo nova povezovalna to~ka poleg Varaždina in Prezida v Gorskem kotarju odslej tudi v Istri. Za nove pobude, foto: Facebook stran ZSDH IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM se je še zahvalil Rudiju Merljaku, vodji sektorja za Slovence v zamejstvu, in mu ob skorajšnji upokojitvi podelil priznanje za dolgoletno požrtvovalno delo v prid ohranjanja slovenske kulture, identitete in jezika med Slovenci v zamejstvu in po svetu. Zahvalo so mu po ve~letnem sodelovanju izrekli tudi predstavniki zamejskih skupnosti, ki so se obenem zahvalili tudi gostitelju in USZS za prizadevno povezovanje manjšinskih organizacij na razli~nih podro~jih. Nova vodja omenjenega sektorja je dr. Breda Zalaš~ek (breda. zalascek@gov.si). 5. december, Platforma Zoom Za vse zainteresirane dodajamo za zdaj objavljene podatke za stik z društvom: RAST, Ul. Stanka Vraza 4, 42000 Varaždin, predsednica: Lucija Vupora, podpredsednik: Filip Ožbolt; e-pošta: rast.hr.slo@gmail.com; mob. št.: +385 97 671 0819; +385 99 825 9076. y Marjana Mirkovi} 15. januar, Košarkina hiša, Kog pri Ormožu Okrogla miza o trajnostnem razvoju turizma na obmejnem obmo~ju V okviru prireditve Antonovanje na Kogu 2025 v ~asu od 11. do 25. januarja je istoimensko društvo ob podpori Ob~ine Ormož organiziralo okroglo mizo, namenjeno razpravi o priložnostih in izzivih trajnostnega razvoja turizma na obmejnem obmo~ju, ki sega od Razkrižja do Cestice. Na dogodku so se zbrali predstavniki ve~ ustanov iz obeh držav, od slovenskih ministrstev za gospodarstvo, turizem in šport ter za kohezijo in regionalni razvoj, županov Ormoža, Središ~a ob Dravi in Razkrižja do Štajerske turisti~ne zveze in parlamentarnih poslancev in drugih. Kot re~eno, je možnosti veliko, izjemnega pomena za razvoj in sodelovanje obmo~ij na obeh straneh meje pa je ~ezmejni Interreg program Slovenija–Hrvaška, z vrsto možnosti, ki jih prinašajo evropska kohezijska sredstva. Ne manjka pa niti ovir, med njimi so predvsem slabe prometne povezave, na katere je ob tej priložnosti opozorila Barbara Antoli} Vupora. Društvo Antonovanje na Kogu pri Ormožu je bilo ustanovljeno leta 2010 z namenom celoletne promocije turisti~nih, kulina­ ri~nih, kulturnih in verskih vsebin, ki so osnova tamkajšnjega romanja in praznovanja antonovanja, enega najpomembnejših krajevnih dogodkov ob cerkvenem prazniku sv. Antona Puš­ ~avnika, zavetnika živinorejcev. Na spletni strani www.anto­novanje.si med drugim navajajo željo, da ta praznik približajo tudi bližnjemu prebivalstvu na hrvaški strani meje. y Marjana Mirkovi} Dobrodošlo sre~anje, foto: Facebook stran ZSDH Okroglo mizo je vodil predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Boris Jesih, med drugimi sta se je udeležili tudi predsednica ZSDH Barbara Antoli} Vupora in Lucija Vupora, predsednica društva RAST, ki je v okviru ZSDH pristojno za podro~je gospodarstva, sedež pa ima v Varaždinu. 7 IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 16. november, Gacka odprta ljudska univerza, Oto~ac Manjšine v mednarodnem sodelovanju v gospodarstvu in športu Sre~anje likovnih ustvarjalcev Za vsestransko povezovanje, foto: Facebook stran veleposlaništva RS v RH V okviru svetovnega rokometnega prvenstva v Zagrebu je bilo organiziranih ve~ spremljevalnih dogodkov, sklenila jih je okrogla miza na temo Vloga slovenskih in hrvaških pripadnikov manjšin v mednarodnem gospodarskem in športnem sodelovanju. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Ar~on je ob tej priložnosti poudaril pomemben korak z ustanovitvijo koordinacij organizacij slovenskih skupnosti v sosednjih državah na podro~ju gospodarstva in športa. Državna sekretarka na USZS Vesna Humar je med drugim dejala, da skozi šport naše otroke u~imo strpnosti, enakopravnosti in da je ve~ jezikov in kultur bogastvo. Kot cilj je še omenila, da bi zamejska gospodarska koordinacija v prihodnje prerasla v globalno združenje, navzo~e pa pri tem povabila na poslovno konferenco, ki jo bo junija v Novi Gorici v okviru prireditve Dobrodošli doma pripravil USZS z namenom povezovanja, izmenjave dobrih praks in tkanja medsebojnih vezi med gospodarstveniki doma, v zamejstvu in po svetu. V nadaljevanju sta, kot navaja spletna stran USZS, spregovorila še državni sekretar na hrvaškem ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, pristojen za politi~ne zadeve, Frano Matuši} in namestnik državnega sekretarja Osrednjega urada RH za Hrvate zunaj RH Dario Magdi}. Na dogodku so bili poleg predsednice ZSDH Barbare Antoli} Vupora navzo~i tudi številni ~lani KPD Slovenski dom iz Zagreba. y Marjana Mirkovi} Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu K S seje, foto: www. dz-rs.si nega prostora. MK še predlaga, da v ok­viru svojih pristojnosti okrepi vlogo kulturnih društev in njihovih zvez iz sosednjih držav v organi­zacijskem in strokovnem delovanju Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Delovanje na Hrvaškem sta predstavili predsednici ZSDH in KPD Bazovica Barbara Antoli} Vupora in Jasmina Dla~i}, ki je med drugim opozorila na podhranjenost novinarskega kadra v siceršnji skromni medijski ponudbi in izrazila željo po ve~ji finan~ni podpori u~iteljskemu kadru. Na seji sta bili navzo~i še vodilna predstavnica nedavno ustanovljenega združenja RAST Lucija Vupora in tajnica ZSDH Nina Fric. Celoten zapis zanimive seje je na vpogled na spletni strani DZ (https://www.dz-rs. si), velja pa še dodati, da je državna sekretarka USZS Vesna Humar na seji napovedala dogodek, na~rtovan v Novi Gorici kot evropski prestolnici kulture med 12. in 22. junijem, ki bo v celoti po­ sve~en ustvarjalnosti in kulturno-umetniš­ kim dejavnostim Slovencev zunaj meja. Javni poziv je objavljen, to pa bo lahko tudi priložnost za slovesen podpis listine o ustanovitvi zamejske kulturne koordinacije, je še dejala. y Marjana Mirkovi} 8 organizaciji Hrvaškega sabora kulture (HSK; www.hrsk.hr), ki vsestransko podpira ljubiteljsko delovanje, so na Oto~cu slovesno zaprli razstavo, organizirano ob letošnjem, že 40. sre~anju likov­nih ustvarjalcev. Gostitelj in soorganizator dogodka je bila tokrat Gacka odprta ljudska univerza (GOLU). znanja za sodelovanje na sre~anju in razstavi, prejela sta ga tudi Željka Podobnik in KPD Bazovica, zanj ga je prevzela tajnica društva Sandra Grudeni}. Tudi ta odli~no organiziran dogodek je bil priložnost za navezavo novih stikov in snovanje skupnih projektov. y Ivan Harej – Harry, Marjana Mirkovi} Zanimiva razstava, foto: Ivan Harej – Harry Razstava je bila na ogled od 25. oktobra, predstavljen pa je bil izbor žirije, 87 od skupno 269 del, prispelih na letošnji likovni nate~aj, ve~inoma iz razli~nih likovnih društev in skupin (248) ter tudi posamezno prijavljenih avtorjev (21) iz celotne Hrvaške. Med razstavljena dela je bila uvrš~ena tudi slika z naslovom Voda, vir življenja, v tehniki akrila na platnu, avtorice Željke Podobnik, ~lanice likovne skupine KPD Bazovica. V priložnostnem programu ob zaklju~ku sre~anja so poleg nagrad podelili še pri29. november, Slovenski dom KPD Bazovica 6. februar, Državni zbor (DZ) RS, Ljubljana omisija DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na svoji 13. seji obravnavala to~ko Vloga krovnih zvez slovenskih kulturnih društev iz sosednjih držav pri sooblikovanju SSKP. Sprejeti so bili sklepi, posredovani vladi, USZS in ministrstvu za kulturo (MK). Komisija izraža podporo USZS za oblikovanje zamejske kulturne koordinacije po zgledu koordinacij na podro~ju kmetijstva, gospodarstva in športa ter MK predlaga, da prou~i možnosti in med ~lane dialoških skupin vklju~i tudi predstavnike iz sosednjih držav: javnih zavodov, nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Komisija nadalje predlaga vladi in MK, da v skladu s sprejeto Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 še naprej krepi kulturne dejavnosti v zamejstvu v kontekstu enotnega kultur- V IZ DRU[TVA 22. januar, Hrvaška gospodarska komora, Zagreb Glasbeni ve~er s petjem in igranjem K PD Bazovica je v sodelovanju z Glasbeno šolo (GŠ) Ivan Mateti} Ronjgov (IMR) z Reke ob koncu leta znova pripravila lep dogodek, poimenovan Glas­beni ve~er s petjem in igranjem. Zahvala gre v veliki meri zborovodkinji MePZ društva Ingrid Haller, sicer profesorici in mentorici na GŠ IMR, kjer vodi tamkajšnji oddelek za pevce, pihala, tolkala in harmoniko. Obiskovalce je v polni dvorani uvodoma prisr~no pozdravil osnovnošolski trio na trobenti, Roko Radulovi}, Franciska Roce in Leon Kabiljagi}, ki so zaigrali skladbo iz Mozartove opere ^arobna piš~al. Za nastop jih je pripravil profesor Sanel Kabiljagi}. Koordinator kulturnih dejavnosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz se je zahvalil mladim izvajalcem in pozdravil navzo~e ter na kratko predstavil program, ki ga je z izborom slovenskih pesmi nadaljeval MePZ društva pod vodstvom Ingrid Haller. Ingrid Haller se je v imenu GŠ IMR zahvalila društvu za gostoljubje in po­uda­rila, da se v dvorani Slovenskega doma po~utijo zelo dobro in dobrodošle. Kot je dejala, je program le drobec bogate in pestre dejavnosti njihove ustanove, tokratni nastopajo~i pa so bili tudi že nagrajeni. Sledil je pevski nastop, tenorist David Prša se je pod mentorstvom Ingrid Haller predstavil s skladbo Josipa Hatzeja, u~enki Maša Stevanovi} in Marta Kova~i}, katerih mentorica je profesorica Nives Vadja Šimuni}, pa sta v duetu zaigrali na violini in violon~elu ter nastop sklenili z znanim Brahmsovim Madžarskim plesom št. 5. Na odru sta se predstavili še dve u~enki Ingrid Haller, sopranistki Lucija Bušljeta s skladbo Dore Peja~evi} in Tara Pavi~evi} z domoljubno pesmijo Ivana pl. Zajca. Ingrid Haller je napovedala tudi nastop dijakinje GŠ IMR Anastasie Tomljenovi}, ki je na violi zaigrala skladbo Miroslava Mileti}a, a v programu žal ni bila napovedana. Pevce je med nastopom na klavirju spremljal pianist Stipe Bili}. Mladi izvajalci so povsem zasluženo prejeli velik in topel aplavz ob~instva. Prisr~en nastop, arhiv KPD Bazovica Zelo lep glasbeni ve~er, ki ga je sklenil nastop MePZ KPD Bazovica pod vodstvom Ingrid Haller, si je mogo~e tudi ogledati na YouTube kanalu s posnetkom na naslednji povezavi: https:// www.youtube.com/live/KaUTc4D2ags y Marjana Mirkovi} 9 IZ DRU[TVA Seminar Sveta za narodne manjšine RH Novinarski dom, foto: www.hnd.hr P o sprejetju novih meril za odobritev finan~ne podpore in sklepanje pogodb z manjšinskimi organizacijami je strokovna služba Sveta za narodne manjšine RH organizirala poseben izobraževalni seminar, namenjen prijavam na javni nate~aj za sofinanciranje njihovih dejavnosti. Udeležence je pozdravil in uvedel v seminar predsednik Kluba manjšinskih poslancev v hrvaškem saboru Vladimir Bilek, sicer ~lan Sveta za narodne manjšine RH in parlamentarni poslanec ~eške in slovaške narodne manjšine. Predsednik Sveta za narodne manjšine RH Tibor Varga je uvodoma med drugim izpostavil Navodila za manjšinska društva in ustanove, ki bodo skupaj z javnim razpisom za prijave za leto 2025 objavljena na spletni strani. Tako bodo natan~no navedeni pogoji in po- stopek poteka javnega razpisa ter posebej vsebine, ki ne spadajo v okvir kulturne avtonomije (založništvo, informiranje, kul­turne prireditve, kulturni amaterizem) in bilateralnih pogodb. Poudaril je še, da so za leto 2025 v državnem prora~unu zagotovljena za ve~ kot deset odstotkov ve~ja sredstva v primerjavi z lanskim letom. Strokovna sodelavka Sveta za narodne manjšine RH Ida Bali} je povzela poglavitne novosti za prijave in opozorila na primere iz prakse in pogoste napake pri tem postopku. Spremembe zadevajo tudi letna poro~ila o porabi prejetih prora~unskih sredstev za leto 2024, kar bo potekalo po starih merilih, medtem ko bodo za poro~ila v prihodnje veljala nova merila, za kar bo strokovna služba Sveta za narodne ma­ njšine RH znova organizirala poseben seminar. V imenu KPD Bazovica se je seminarja udeležila tajnica društva Sandra Grudeni}. y Marjana Mirkovi} 3. december, Filozofska fakulteta, Reka Ta veseli dan kulture Odli~na ocena za sodelovanje lektoratov in izbor gostje, foto: Van~o Mil~ov (zahvala Ivoni Dunoski Mitev) 10 V   okviru lektorata za slovenski jezik, odprtega jeseni 2018 na oddelku za kroatistiko na Filozofski fakulteti Univerze na Reki (FF UR), poteka vsako leto vrsta spremljajo~ih dogodkov, ki jih prizadevno organizira lektor dr. Klemen Lah. Da bi študentom ~im bolj približal slovensko književnost in kulturo nasploh, ob razli~nih praznikih ali obletnicah v goste pogosto povabi priznane slovenske sodobne ustvarjalce, neredko tudi v sodelovanju z lektorati drugih jezikov na tej reški ustanovi. Tako je tudi na dan rojstva slovenskega pesniškega velikana Fran­ceta Prešerna, na ta veseli dan kulture, ko se v Sloveniji zvrstijo številni dogodki, potekal zanimiv program, organiziran v sodelovanju z makedonskim lektoratom na Reki. Obenem so obele­žili tudi bližnji makedonski praznik, 8. december, posve~en sv. Klimentu Ohridskemu, utemeljitelju ohridske knjižne šole. Program ob tej priložnosti sta s krajšim nastopom obogatila tudi zborovska nastopa, MePZ KPD Bazovica pod vodstvom dirigentke Ingrid Haller in pevski zbor Ilinden istoimenskega makedonskega kulturnega društva z Reke pod vodstvom Ivone Dunoski Mitev, medtem ko je bila osrednja gostja makedonsko-slovenska avtorica Lidija Dimkovska, pesnica, pisateljica in prevajalka. Po besedah dr. Kle­mna Laha je bil celoten program dobro obiskan in izvrstno sprejet, gostja pa odli~en izbor. Sklenil se je z druženjem in ponudbo pravih, slovensko in makedonsko obarvanih okusov, potice in baklave, edina pomanjkljivost je bil tokrat premajhen prostor zaradi izrednega zanimanja študentov. Lidija Dimkovska je na Univerzi v Bukarešti, kjer je bila lektorica za makedonski jezik in književnost, doktorirala iz romunske književnosti. Objavila je sedem pesniških zbirk in štiri romane: Skrita kamera, Rezervno življenje, Non-Ui in Enotna mati~na številka. Njene knjige so prevedene v petnajst jezikov, za svoje delo pa je prejela ve~ prestižnih nagrad, IZ DRU[TVA med drugimi evropsko nagrado za književnost za roman Rezervno življenje. Trenutno živi v Ljubljani in prevaja dela romunskih in slovenskih avtorjev v makedonš~ino. 29. november, Novinarski dom, Zagreb V organizaciji lektorata za slovenski jezik pa je 19. decembra potekala predstavitev slovenske kinematografije, pri ~emer je bil poudarek na opusu režiserja Matjaža Klop~i~a ob devetdeseti obletnici njegovega rojstva. Ob tej priložnosti je bil na ogled njegov film Moj ata, socialisti~ni kulak, posnet po komediji Toneta Partlji~a, tudi scenarista. y Marjana Mirkovi} 5. december, Slovenski dom KPD Bazovica Miklavževanje P razni~ne decembrske dni je tudi lani napovedal živahen otroški živžav v dvorani društva, ki so jo znova napolnili otroci, njihovi starši, brati in sestre, prijatelji, dedki in babice. Na povabilo tajnice KPD Bazovica Sandre Grudeni}, ki jih je potrpežljivo spodbujala, so glasno klicali, peli, zvon~kljali in na obisk vabili Miklavža. Ta je naposled prispel, en takšen pravi, v kožuhu in s ku~mo na glavi, poln dobre volje, pesmi in šal. Tokrat je bil slovenski od glave do pet, pripeljal se je iz Ilirske Bistrice, in najmlajše, o~itno vajen otroške družbe, lepo zabaval in tudi vklju~il v program. Skupaj so peli, se vrteli, smejali in seveda pridni, kot so, do~akali še darila. Tudi tokratni Miklavž je bil radodaren in je obdaril vse navzo~e otroke. Ti so se zatem preselili v zgornje nadstropje in se v toplem in prazni~nem vzdušju udeležili 7. december, ^eški dom, Reka delavnice, organizirane v sodelovanju z vzgojiteljicami in u~enci bližnjega dijaškega doma Kvarner. Tudi tokrat so bile zanimive, domiselne in deležne vse pohvale sodelujo~ih, ponosnih na vse, kar so ustvarili za domov – lam­pijone, razli~ne novoletne okraske, bunke, jelene in ven~ke iz oreš~kov. Zbralo se je skupno ve~ kot petdeset najmlajših, ve~ina že stalnih obiskovalcev prireditev, ki jih zanje že ve~ let prireja KPD Bazovica. y Marjana Mirkovi} Priklicali Miklavža, zadovoljni najmlajši, foto: Marjana Mirkovi} Slovesno ob tridesetletnici delovanja Slovaške matice R eška podružnica Slovaške matice, ki deluje v okviru krovne Zveze Slovakov na Hrvaškem, je praznovala trideset let uspešnega delovanja. Ve~dnevni program se je za~el z razstavo Navdihujo~i ~lani matice v Slovaški hiši 3. decembra, ko so posadili tudi lipo, slovanski simbol. Praznovanje so nadaljevali v prostorih italijanske skupnosti v Circolu, s sve~ano akademijo in podelitvijo priz­ nanj dolgoletnim prizadevnim ~lanom. Predsednica Slovaške matice na Reki Miroslava Gržini} je v svojem govoru spo­mnila na skromne za~etke delovanja leta 1994 in poznejšo prehojeno pot do danes, ko se lahko pohvalijo s široko razvejanim delom, tudi na mednarodni ravni, ki sega od kulturne in izobraževalne dejavnosti s koncerti, razstavami, lite­rarnimi ve~eri in likovnimi dogodki do folklornih prireditev in jezikovnih te~ajev. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti ter saborski poslanec za ~eško in slovaško manjšino Vladimir Bilek. Ob jubileju so ~estitko z najboljšimi željami in grbom Reke prejeli tudi od reškega župana Marka Filipovi}a. Program se je nadaljeval 7. decembra v ^eškem domu, ki je odprt tudi za druge manjšinske organizacije in v veliki dvorani pogosto gosti razli~ne nastope, tokrat z naslovom Slovaška matica in prijatelji. Med prijateljskimi društvi Slovaške matice je tudi KPD Bazovica, ki s to organizacijo redno in dobro sodeluje že ve~ let, zato so del glasbenega programa tudi tokrat, znova na veliko zadovoljstvo ob~instva in organizatorja, izpeljali ~lani našega društva, vokalistka Zdenka Kallan Verbanac, na kitari umetniški vodja glasbene skupine Mimo ritma Ivan Harej – Harry in vodja glasbenega te~aja Luka Verbanac. Ivan Harej – Harry, Zdenka Kallan Verbanac in Luka Verbanac, arhiv KPD Bazovica y Marjana Mirkovi} 11 IZ DRU[TVA Predstavitev zbornika o slovenskih duhovnikih N a podlagi mednarodnega znanstvenega sre~anja v Državnem arhivu (DA) v Pazinu maja 2022 z naslovom Slovenski duhovniki v hrvaški Istri v 19. in 20. stoletju so na INV tokrat predstavili istoimenski zbornik del. Založnik je pazinski DA, v sodelovanju z INV ter poreško in puljsko škofijo, urednica pa je vodja reške enote INV dr. Barbara Riman. Kot je med drugim uvodoma poudarila v publikaciji, je z izborom sedmih sodelujo~ih avtorjev in znanstvenim pristopom storjen pomemben korak za nadaljnje raziskovanje in ozaveš~anje o tej temi ter nasploh za aktualizacijo problematike posameznih rojakov, ki so na razli~nih podro~jih dejavno soustvarjali družbeno, kulturno in versko življenje. Prav želja, da bi to njihovo vlogo osvetlili in iztrgali pozabi, je poleg sre~anja spodbudila tudi izdajo zbornika, prav tako je pri~akovati nadaljnje raziskovanje, je še zapisala. Na predstavitvi sta poleg dr. Barbare Riman o publikaciji spregovorili še direktorici INV in DA Pazin dr. Sonja Novak Lukanovi} in Mirela Mrak Kliman. Dogodek si je mogo~e ogledati prek povezave, objavljene na spletni strani INV (www.inv.si). V zborniku sta mag. Ilija Jakovljevi} in dr. Rafko Valen~i~ v prvih poglavjih pozornost namenila vlogi duhovnikov pri ohranjanju verske in narodnostne zavesti v Istri v omenjenem obdobju ter orisala njihov položaj, v nadaljevanju se je dr. Stjepan Trogrli} osredoto~il na duhovnika Stjepana Ceka, dr. Elvis 10. december, Slovenski dom KPD Bazovica So kot drhtljaj, ki ga doživiš v sre~anju z ob~utkom neskon~ne lepote in njene minljivosti. So kot iz cvetov stkana poezija ~ustev in ob~utkov, iz katere dihajo neponovljiva poetika, svežina in otroški polet, ki se sre~ujejo z izkustveno bogatim in edinstvenim doživljanjem 90-letnice neverjetne duhovne in življenjske mo~i. (Mag. Branko Metzger Šober, prevod v slovenš~ino Lidija Koceli) Program sta s svojim nastopom lepo obogatili Mirjana Katalini} in Amelie Matilda Karlovi} na kitari, Tihana Karlovi} pa je napovedala tudi delavnice za srednješolce. y Marjana Mirkovi} 14. december, Slovenski dom KPD Bazovica Prednovoletna prireditev K Naslovnica nove knjige dr. Barbare Riman Orbani} na Rudolfa Zafrana, dr. Milan Radoševi} na spomine Josipa Graši~a na Beram in gortanovce (1929) ter Vito Speti} na Društvo slovenskih redovnikov Sloga v Gorici (1881–1888), Marijan Jeleni} pa je objavil ~lanek z naslovom Josip Vidau (1894–1983). y Marjana Mirkovi} Ksenija Grabusin – So Ei (Cvet v rosi), razstava v prejšnji številki Sopotij, je Tihana Karlovi} za razstavo pripravila ikebane, ustva­rjene ob tej priložnosti pod vodstvom likovne umetnice Maje Frankovi}. Na panoje pa je postavila dokumentarno razstavo s katalogi, ~lanki, prispevki in fotografijami ter spremnimi besedami ob razstavah, ki pri~ajo o dejavnosti Ksenije Grabusin. Urednica Sopotij in Tihana Karlovi}, arhiv KPD Bazovica P obuda za razstavo o Kseniji Grabusin (^rnomelj, 1926 – Ljubljana, 2020) se je porodila v Lokvah, v pogovoru s predsednico tamkajšnjega slovenskega KD Prešeren Danielo Markovi} pred ve~ kot letom dni, med drugim tudi glede na to, da je ta reška rojakinja ob~asno prebivala v tamkajšnji po~itniški hišici in bila svoj ~as razglašena tudi za ~astno ob~anko. Želja je bila v okviru likovne skupine društva, ki jo vodi Tihana Karlovi}, ponoviti razstavo fotografij njenih ikeban, ki jih je posnel umetniški fotograf Luciano Bibuli} in je bila posthumno odprta v galeriji Juraj Klovi} na Reki (29. oktober – 13. november 2020), ter jo v dogovoru z avtorjem znova postaviti na ogled v KPD Bazovica in v Lokvah ter ob spremljajo~ih delavnicah ikebane predstaviti življenje in delo te mojstrice ikebane z diplomo japonske akademije Sogetsu, iskrene ljubiteljice narave, polne duha in neverjetne ustvarjalnosti še v desetem desetletju življenja. Ve~ je razlogov, da zamisli ni bilo mogo~e izpeljati v celoti, poleg delavnice ikebane, organizirane v KPD Bazovica in ome­njene 12 IZ DRU[TVA kedonske narodne manjšine na Reki, pa tudi na spomine in trdno zavezanost na~elom antifašizma. Velja dodati besede, zapisane v katalogu za razstavo v Savinovem likovnem salonu v Žalcu (3.–9. september 2013), kjer se je s svojim živim cvetjem znova predstavila natanko po štiridesetih letih! 9. december, Inštitut za narodnostna vprašanja (INV), Ljubljana Dogodek je privabil ve~ obiskovalcev, pozdravil jih je Vitomir Vitaz, o življenju in delu Ksenije Grabusin ter spominih nanjo pa sta spregovorili Tihana Karlovi} in urednica Sopotij, ki je predstavila posnetek pogovora s Ksenijo Grabusin za radijsko oddajo Soto~ja na RTV Slovenija 2013, v katerem se je sama, na svoj prisr~en in iskriv na~in ter v lepem celj­ skem meš~anskem govoru, ozrla na odraš­~anje v Žalcu, ~as partizanske u~iteljice, preselitev na Reko in posebej na ljubezen do ikebane, ustvarjeno po razli~nih navdihih, kot odziv na pesem ali sliko rojakov, objavljeno v mese~niku Kažipot pred ve~ kot petnajstimi leti, kot sta poezija Viktorja Snoja ali slikanje Ludmile Po~kar Li~en, na dejavnost romske in ma­- PD Bazovica ob koncu koledarskega leta že dolgo organizira prireditev, ki poteka v duhu boži~nih in novoletnih praznikov ter je vselej dobro obiskana in na kateri skupine društva predstavijo del svoje dejavnosti. S tokratnim programom, v katerega je s priložnostno obarvanim repertoarjem uve­del MePZ pod vodstvom Ingrid Haller, pa se društvo ni le poslovilo od izte­kajo~ega se leta, temve~ tudi od do­sedanje zborovodkinje. Povezovalec pro­gra­ma Vitomir Vitaz je namre~ napo­vedal, da zaradi novih družinskih obvez­nosti žal odhaja, tako da je bil njen nastop z MePZ tudi poslovilen. Ingrid Haller se je ob tej prilo­žnosti zahvalila društvu in zboru za dobro sodelovanje ter izrazila upanje v uspešno nadaljevanje dejavnosti MePZ tudi v prihodnje: Lepo smo se družili, razširili re­per­toar, veliko sem se tudi sama nau~ila, upam, da kaj tudi njih v zboru! Napovedala je še, da bodo še naprej obiskovali kon­certe v dvorani Slovenskega doma, Vitomir Vitaz pa je v zahvali v imenu društva med drugim zagotovil, da za njena gostovanja z u~enci GŠ IMR vrata ostajajo odprta. Nova zborovodkinja je Suzana Matušan Avgustini. Na odru se je zatem z ven~kom koroških plesov ob glasbeni spremljavi zavrtela folklorna skupina, ki jo vodi Nataša Grlica, sledil je nastop harmonikarjev, ki v društvu obiskujejo glasbeni te~aj pod vodstvom Bartola Buljana in so zaigrali Sveto no~. Predstavili so se tudi kitaristi, ki jih je za nastop pripravil vodja te~aja Luka Verbanac: Luka Klari} je zaigral Mozartovo skladbo Sveti, sveti, zvezdica in Cin, cin, cin, zvon~ki pojejo Jamesa Pierponta, Mirjana Katalini} Beethovnovo Odo radosti, Amelie Matilda Karlovi} Etudo št. 1 op. 31 Fernanda Sora ter Borna Prelec Sorovo Etudo št. 5 op. 60 in Gruberjevo Tiho no~ ob kitarski spremljavi Luke Verbanca. V prazni~nem razpoloženju je program ob koncu v vedrem tonu sklenila folklora s Ta potrkano, z izborom boži~nih pesmi pa so navzo~im izrekli najboljše želje za praznike in novo leto še ~lani glasbene skupine društva, vokalistka Zdenka Kallan Verbanac ter Ivan Harej – Harry in Luka Verbanac na kitari. Vsi nastopajo~i, zlasti pa najmlajši, so navdušili ob~instvo v polni dvorani, ki tudi tokrat ni skoparilo s pohvalami. y Marjana Mirkovi} 16. december , Madžarska hiša, Reka Festival poezije narodnih manjšin PGŽ V Zahvala za odli~no sodelovanje, Ingrid Haller in Vitomir Vitaz, foto: Marjana Mirkovi} Pesniško sre~anje postaja tradicionalno, arhiv KPD Bazovica okviru sodelovanja z manjšinskimi organizacijami na Reki se je KPD Bazovica znova odzvalo na prireditev, ki povezuje pesnike, delujo~e v razli~nih druš­tvih na obmo~ju županije. Sre~anje je organizirala županijska podružnica krovne organizacije Demokrati~na skupnost Madžarov na Hrvaškem (DSMH), slovensko ustvarjalnost pa je tudi tokrat pred-­ stavila ~lanica KPD Bazovica Zdenka Kallan Verbanac in interpretirala del svoje poezije. Z glasbenim nastopom na kitari je dogodek lepo obogatil sin Luka Verbanac. 13 IZ DRU[TVA 18. december, Univerza na Reki (UR) Predsednica KPD Bazovica prejela zahvalo UR za uspešno mentorstvo Zahvala EF in UR tudi uspešnim študentom, na sliki z mentorico, osebni arhiv N a tradicionalnem prazni~nem sprejemu ob koncu leta so se na UR posebej zahvalili uspešnim posameznikom s podro~ja znanosti, umetnosti in študija, ki so jim v letu 2024 druge institucije podelile priznanje, odlikovanje ali nagrado za njihovo delo ali športne in druge dosežke. Tako so, kot je ob tej priložnosti med drugim poudarila rektorica UR dr. Snježana Priji} Samaržija, prispevali tudi k prepoznavnosti, ugledu in krepitvi UR nasploh. Zahvalo je med drugimi prejela tudi predsednica KPD Bazovica dr. Jasmina Dla~i}, ve~letna predavateljica na vseh študijskih stopnjah reške ekonomske fakultete (EF), in sicer za uspešno mentorstvo ekipi študentov. Stela Ku~i}, Valentina Kutnjak in Nikola Stjepan Gabri} so bili najbolje ocenjeni in so odnesli zmago na mednarodnem tekmovanju o eti~nih dilemah v poslovnem okolju, European Ethics Bowl (EEB), ki je od 8. do 10. novembra 2024 potekalo na EF v Ljubljani na temo Etika in umetna inteligenca. Tekmovanje ima namen ozaveš~ati o pomenu eti~nih dilem v evropskem okviru, razvijati kri­ ti~no mišljenje sodelujo~ih in krepiti nji­hovo sposobnost za razpravo o eti~nih vprašanjih v poslovnem okolju. Pomerile so se ekipe iz Francije, Nem~ije, Luksemburga, Portugalske, Bolgarije, Es­tonije, Ma­džarske, Srbije, Hrvaške in Slo­venije. Ve~: www.uniri.hr, www.efnet.si y Marjana Mirkovi} 20. december, HKD na Sušaku Prazni~ni sprejem PGŽ Baletni nastop obogatil program, foto: www. pgz.hr H KD na Sušaku je tudi lani gostil tradicionalni sprejem PGŽ ob boži~nih in novoletnih praznikih. Znova so se zbrali predstavniki javnega, politi~nega, kulturnega in gospodarskega življenja, pa tudi manjšin in razli~nih veroizpovedi z Reke in županije. Primorsko-goranski župan Zlatko Komadina se je v priložnostnem govoru ozrl na nekatere izzive in dosežke v iztekajo~em se letu, pa tudi na na~rte za v prihodnje. Leto 2024 je bilo leto nadaljnjih podražitev življenjskih stroškov nasploh, je dejal, a 14 k PGŽ ocenil za uspešno in napovedal celo stoodstotno pove~anje kapitalnih in­ves­ticij in med klju~nimi izpostavil do­kon~anje zgradbe Hrvaške gorske službe, predvideno gradnjo Zavoda za nujno medicinsko pomo~ in zaklju~ek oziroma nadaljevanje projektov Zdravstvenega centra Rujevica Zahod in Rujevica Vzhod, omenil pa je tudi okrepitev voznega paka zdravstvenih ustanov, vlaganje v in­ frastrukturo v pomorstvu, kot so pris­ta­niš~a na Rabu, v Baški, Novem Vino­dol­skem in na Krku, ter ži~nico na Platku. Pomemben korak je storjen tudi na podro~ju izobraževanja, med drugim z gradnjo ve~ osnovnih šol in nakupom nove ladje za srednjo pomorsko šolo v Bakru, se je še pohvalil. Dogodek je obogatil priložnostni kulturni program s pevskim, glasbenim, plesnim in baletnim nastopom, med gosti pa sta se ga udeležili tudi predsednica in tajnica KPD Bazovica, Jasmina Dla~i} in Sandra Grudeni}. y Marjana Mirkovi} 21.–22. december IZ DRU[TVA Prireditev, ki povezuje pesniško ustvarjanje med manjšinskimi organizacijami, je bila že šestnajsta zapored, potekala pa je v zelo lepih prostorih DZMH v Madžarski hiši, odprti leta 2021 v Villi Anna na Pe}inah kot sedež ~astnega konzulata Republike Madžarske, sicer poleg PGŽ, pristojnega še za Istrsko in Liško-senjsko županijo. y Marjana Mirkovi} Advent v Budimpešti P S že ve~ let decembra organizira pred­prazni~ne obiske v razli~nih mestih sosednjih držav, tokrat so se odlo~ili za obisk Budimpešte. Vtise je zbrala Danica Zorovi} in najprej pohvalila odli~no organizacijo, dobro družbo in lepo vreme: Ob prihodu v Budimpešto ve~erni sprehod na levem obrežju Donave. Mostovi, kar osem, mogo~ni in lepi, raznoliki. Vožnja z ladjo ob zelo dobro vodeni turi. Pogled na veli~astno poslopje parlamenta, katerega gradnja je bila kon~ana na za~etku prej­ šnjega stoletja. Obsega na tiso~e kva­drat­nih metrov površine. Monolitne kolonade, iz sadre in kamna, izkopanega v bližini kamnoloma pri Biha}u. Potem na obrežju – ~evlji, iz železa, ženski, otroški in mo­ ški, spomenik judom, ubitim med drugo svetovno vojno in odvrženim v reko ... Naj se nikoli ne ponovi! Plovba pod šestimi mostovi, vise~i Széchenyjev verižni most, ki je najdaljši, pa Margaretin, Elizabetin in drugi. Nasproti, desno na hribu, vidi­ mo kopališki kompleks Gellert z osmimi termalnimi vrelci. Že nekoliko utrujeni se sprehodimo še po ulici Vaci, glavni mestni promenadi, sledi okusno okrep~ilo. Vse je zelo ~isto in urejeno, izjema so le nam do­ stopna straniš~a. Z metrojem se pripeljemo do znamenite železniške postaje Keleti, bli­ zu je naš hotel. V metroju nobene gne~e, nikjer grafitov. Naslednji dan vožnja proti Trgu junakov, mimo Etnografskega muzeja specifi~ne arhitekture, vodi~ka je naše gore list, veliko tega izvemo, tudi kakšno anekdoto. Trg junakov je bil zamišljen kot spomenik tiso~letja v ~ast naselitve sedmih madžarskih ple­ men, z osrednjim, šestintrideset metrov visokim stebrom, na vrhu z nadangelom Gabrijelom (trenutno na restavraciji), pol­ krožno pa so razvrš~eni kipi zgodovinskih osebnosti. Vstopamo na avenijo Andrassy, z diplomatskimi rezidencami, akademijo za glasbo, hišo Franza Liszta, tu je tudi stari hotel Astoria z eno najstarejših kavarn v mestu. Prehajamo prek elegantnega Eli­ zabetinega mostu, pri tem pozornost privabi sinagoga, najve~ja v Evropi. Po prepri~anju starih Rimljanov je tu prehod iz Vzho­ dne v Zahodno Evropo. Gellertov hrib na levi je po besedah vodi~ke okoliš tukajšnje aristokracije. Povzpnemo se na Grajski hrib v Budimu in si ogledamo kraljevski kompleks, katerega za~etki segajo v leto 1265. Tu je tudi predsedniška rezidenca, ve~ muzejev. Impresiven je spomenik kralju Beli IV., izjemno pri­ ljubljenemu zaradi dobrote, pravi~nosti in ostroumnosti. Na vrhu dominira obnovljena cerkev sv. Mateja, s slikovito streho. Ogledamo si Ribiško trdnjavo, razgled je ~udovit. V trgovinici s spominki še zadnji nakup, pa manjši sprehod, nakar zapuš~amo to lepo mesto širokih in ~istih ulic, mogo~nih mostov in bogate zgodovine. y Po zapisu Danice Zorovi} Prazni~na Budimpešta, foto: Danica Zorovi} 15. januar, USZS, Ljubljana Sredi domovine: Slavko Malnar V   okviru sre~anj z naslovom Sredi domovine, ki predstavljajo zanimive rojake iz sosednjih držav Slovenije, so na USZS na pobudo nedavno upokojenega dolgoletnega vodje tamkajšnjega sektorja za to podro~je Rudije Merljaka kot prvega letošnjega gosta povabili Slavka Mal­narja. Slavko Malnar (1937) je neutrudni in plodoviti raziskovalec zgodovine, govora in obi~ajev ^abranskega z izjemnim opusom, to je kar enaindvajsetih v hrvaš~ini, slovenš~ini ali nare~ju doslej izdanih knjig. Prejel je ve~ nagrad in priznanj, enako tudi za svojo široko usmer­jeno in prizadevno dejavnost nasploh. Kot odli~en poznavalec in ljubiteljski raziskovalec Gorskega kotarja, pa tudi kot eden izmed preživelih taboriš~nikov koncentracij­skega taboriš~a Kampor na Rabu in v Gonarsu, je velikokrat sodeloval tudi na številnih sre~anjih in okroglih mizah na Hrvaškem, v Sloveniji in Italiji ter bil soavtor ali urednik publikacij. V veliki meri je tudi eden izmed najzaslužnejših za uvrstitev ~abranskega govora na seznam nesnovne kulturne dediš~ine v RS in RH. V zanimivem pogovoru z državno sekretarko USZS Vesno Humar je Slavko Malnar spregovoril o svojem težkem otroštvu in strahotah med drugo svetovno vojno ter povojnem preživetju, o ~emer piše v knjigi pretresljivih spominov Izgubljeno otroštvo (2011). Ozrl se je na terensko in arhivsko raziskovanje ter svoj bogati knjižni opus, usmerjen v krajevno zgodovino, nare~je, obi~aje, nazive in mitologijo, pa na vezi in vsestransko prepleteno življenje prebivalstva na obeh straneh, katerega število pa zadnja desetletja mo~no upada, kar je po njegovih besedah danes tudi tamkajšnji osrednji problem. Prebral je tudi odlomek iz nazadnje objavljene knjige Cuprnice. 15 IZ DRU[TVA Pogovor, zanimiv za vse, ki jih zanima ^abransko, je objavljen na portalu Slovenci na povezavi: https://www.youtube.com/ watch?v=5ak563m6pMg, dodajamo pa še kronološki seznam njegovih del, poleg zgoraj omenjene knjige: Trš}e (1998), Priimki na ^abranskem skozi stoletja (2001 in dopolnjen ponatis 2010), Pamejnek (2002), Petar Klepac (2004), Rounice (2005), Zgodovina ^abranskega (2007 in dopolnjen ponatis 2016), Dvesto let župnije sv. Andrije Trš}e (2008), Slovar ~abranskega govora (2008, ponatis 2014), ^abranske žrtve fašizma (2009), Hišna imena in vzdevki v župniji Trš}e (2011), Gora~i – Gerjansku (2012), Življenje v preteklosti (2013), Makov Hrib (2015), Dama~e besejde (2017), Merikanc (2019), Idrijsko-cerkljansko-~abranski primerjalni slovar (2020), Sokoli (2021), Fur­mani in povezani poklici na ^abranskem (2023). Velja dodati, da je Slavko Malnar s pretresljivim osebnim pri~evanjem predstav­ljen tudi na spletni strani hrvaškega Centra za soo~anje s preteklostjo Documenta, objavljenim na povezavi www. osobnasjecanja.hr. y Marjana Mirkovi} 18. januar, Slovenski dom KPD Bazovica Branimir Nuši}: Žalujo~i ostali, premiera Zaslužni za uspešno predstavo, manjkal le režiser, foto: Marjana Mirkovi} D ramska skupina KPD Bazovica je pripravila novo predstavo, tokrat znano in priljubljeno komedijo Žalujo~i ostali srbskega komediografa Branislava Nuši}a, v priredbi dr. Kristine Riman in režiserja Ser|a Dla~i}a. Komedija, napisana leta 1934, ima ost uperjeno v vedno prisotno in vsem znano ~loveško pokvarjenost, ki izvira iz pohlepa ... Izostrena kritika mentalite­ te in do skrajnih meja prignani pohlep, zavist in malomeš~anskost likov izrisujejo surovo podobo stvarnosti (veza.sigledal.org). Premiera v nabito polni in znova premajhni dvorani društva je požela vrsto pohval in ~estitk, enako dober obisk in izjemen odziv ob~instva sta nastopajo~e prijetno presenetila tudi že na javni vaji (14. februarja) in predpremieri (17. januarja), pa tudi na reprizi (1. februarja). Vsekakor zaslužena nagrada in zadoš~enje vsem sodelujo~im za prizadevnost in priprave, ki so zaradi ve~ nepri~akovanih dogodkov od pandemije dalje in sprememb v sestavi skupine zahtevale veliko ~asa, potrpljenja in prilagajanja. Kot je povedala dr. Kristina Riman, je bil poseben izziv med drugim ustrezna (pre) razporeditev moških in žen­skih vlog glede na ~lanstvo dramske skupine, dodatno pa še glede na generacijsko pripadnost. Na koncu se je vse izšlo in trud je bil vse štiri odigrane ve~ere nagrajen z dolgotrajnim aplavzom. Vsi so­de­lujo~i so bili zelo zadovoljni. Predstava gre dalje in želimo ji us­pešno pot na sre~anjih ljubiteljskih gledališ~ Hrvaške in Slovenije ter zamejskih gledaliških skupin. Vloge v predstavi so odigrali: Vitomir Vitaz (Valentin, okrajni na~elnik), Darko Mohar (Roman, trgovec), Milan Grlica (Makso, nezaposlen meš~an), Dubravka Dijani} (Sanja, Valentinova žena), Milena Licul (Gina, Romanova žena), Nataša Grlica (Sara, vdova) in Ivana Ili} (Danica, hišna pomo~nica). Šepetalka je Sla­vica Vukovi} Ba~i}, za ton in lu~ je po­skrbel Gordan Dla~i}. Velja dodati, da sta se na odru v dramski skupini tokrat prvi~ in uspešno predstavili ~lanici društva Dubravka Dijani} in Ivana Ili} ter za svoj nastop prejeli vse pohvale. y Marjana Mirkovi} 28. januar, Slovenski dom KPD Bazovica Hribi T radicionalno dokumentarno predavanje o izletih in drugih dejavnostih planinske skupine (PS) je bilo tudi tokrat zelo zanimivo. Planinci marljivo in z veseljem hodijo v hribe, ~e le vreme dopuš~a, zato je spominov veliko. Dogajanja v pestri planinski dejavnosti v letu 2023 je na zanimiv na~in povzel vodja skupine Darko Mohar, nam pri tem razkril mnoge planinske zgodbe in dogodivš~ine ter pripoved pospremil z vrsto ~udovitih fotografij. Hvala za še en lep planinski ve~er! y Sandra Grudeni} 16 Pregled doživetega vedno zanimiv in poln spominov, foto: Milan Grlica 8. februar, HKD na Sušaku, Reka IZ DRU[TVA Slavko Malnar in Vesna Humar, foto: www. gov.si Šentjakobsko gledališ~e: Revizor K PD Bazovica je v sodelovanju s svetoma slovenske narodne manjšine na mestni in županijski ravni, Reke in PGŽ, ob letošnjem kulturnem prazniku pripravila zanimiv in dokaj dobro obiskan dogodek, predstavo Šentjakobskega gledališ~a iz Ljubljane. Zaradi hkratne prireditve v organizaciji SKD Istra v Pulju je bil obisk tokrat sicer brez ~lanstva istrskih društev, ki so se prejšnja leta v ve~jem številu odzvala na ogled slovenskih gledališ~nikov ob tej priložnosti. Revizor Nikolaja Vasiljevi~a Gogolja govori o ve~nih temah vsakokratne oblasti in politike, predvsem o korupciji in lenem uradništvu. Režiserka, avtorica od­rske priredbe besedila in glasbene opreme uprizoritve Ira Ratej, v gledališkem listu ob tem dodaja, da Gogolj dogajanje po­ stavi v majhno skupnost, ki jo, skupaj s svojimi ožjimi sodelavci in družinskimi ~lani, vodi prevejani in z vsemi žavbami namazani župan. Skupaj predstavljajo nekakšen ekstrakt družbe, saj so zasto­ pani vsi družbeni sloji razen vojske, du­hovš~ine in aristokracije. … Ena izmed negativnih posledic delovanja družbe, ki jo razjeda korupcija, je množica šolanih mladih ljudi, ki ne more uresni~iti svojih aspiracij in talentov, ker enostavno ni­ majo zvez. Smelejši med njimi zapustijo svoje okolje in odidejo dru­gam, navadno v tujino, ostali pa živo­tarijo na robu družbe. Tako s korupcijo prežeta družba izgublja neizmeren potencial mladih, kreativnih ljudi in za~ne s~asoma stagnirati na vseh podro~jih. Nastopajo~i prejeli topel in dolg aplavz, foto: Marjana Mirkovi} Predstava je imela premiero in prvo izvedbo na Šentjakobskem odru aprila 2023 in je bila na lanskem, 20. festivalu komedije Pekre 2024 po izboru žirije razglašena za najboljšo. V igralski zasedbi so se predstavili: Gregor Usenik (župan) ter Lili Ba~er Kermavner (njegova žena) in Maša Medved (njuna h~i), Katja Fajdiga (ravnateljica šole), Gašper Pavc (sodnik), Lenka Kombia (direktorica bolnišnice), Janez Usenik (upravnik pošte), Elias Rudolf (uradnik) in Tomaž Urgl (njegov asistent), Tone Bertoncelj (šef policije) ter Tinkara Vrbinc Burna} (gospodinjska pomo~nica pri županu). Obiskovalci so predstavi namenili velik aplavz in poznejše ~estitke tako nastopajo~im ko organizatorjem, ve~ina pa se jih je udeležila tudi razstave, odprte v preddverju HKD z naslovom Dr. Moliere. Na ogled je bila serija slik akademskega slikarja Draga Leskovarja, ki jih je avtor kot eden od protagonistov ustvaril na odru med ponovitvami istoimenske omenjene predstave. Zanimivo razstavo je pospremilo tudi nekaj izbranih prizorov iz predstave Dr. Moliere v režiji direktorja Šentjakobskega gledališ~a Milana Goloba. y Marjana Mirkovi} IZ PLANINSKE SKUPINE 23. november, Na lepe vrhove U~ke in ^i~arije nad Lovransko Drago U ~ka se je oblekla v pisane barve pozne jeseni, a ~ez ramo navrgla bel šal. Boris je znova predlagal obisk ve~ prelepih razglednikov z U~ke in druženje v pisani vasici Lovranska Draga. Lep sprehod, lepi razgledi na Kvarner, Reko in liburnijsko riviero, malo škripanja prvega snega pod ~evlji in dobro vzdušje – to je vse, kar je potrebno. A Boris Rumac, odli~en poznavalec skrivnostnih koti~kov na U~ki vedno najde nekaj novega in lepega. Tokrat Lužinski breg in Šipi~ino, vrhova nad vasico Oraj. Tradicija, ki traja že veliko ve~ kot deset let in za katero upamo, da bo trajala še najmanj toliko! y Darko Mohar V srcu U~ke, foto: Snježana Barac 17 IZ DRU[TVA V e~ sto planincev je pred ko~o na Poklonu pri~akalo ~udovito novoletno jutro. Odpravili so se na tradicionalni pohod Mlado leto na Vojake, ki ga prvega dne v letu priredijo ~lani PD Opatija, PD Knegrad in PD Lisina. Po ve~ kot uri in pol blatnega in ledenega pristopa do razglednega stolpa na Vojaku, najvišjega vrha U~ke, so planince pri~akali sonce in lepi razgledi proti Istri. Morje se je skrilo pod meglene oblake. Dobre volje ni manjkalo, saj se vstop v novo planinsko leto zalije z malo ~aja, kuhanega vina ali penine z željo, da bi varen korak spremljal planince skozi vse leto! Veselo na Vojaku, foto: Milivoj Filipovi} y Zapisal: Darko Mohar 5. januar, Neznana Istra v ~udoviti Istri ~i~a, sladice, ki je zahvaljujo~ njej uvrš­­~ena na seznam nesnovne kulturne do­brine RH. Pohod proti Lindarju, foto: Darko Mohar Ž e od leta 2005 se prvi izlet PS v teko~em letu opravi v Istro. Pripravijo ga Silvina in Ago Babahmetovi} ter Mira Grži~, nekajkrat sta jim pomagala tudi Diana in Mario Ani~i}. Tako je bilo tudi letos. Program je potekal v okolici Pazina. Po krajšem uvodu so planinci krenili proti naselju Gra~iš}e, kraju bogate zgodovine še iz predanti~nih ~asov. Po mestecu jih je popeljala mlada turisti~na vodi~ka, študentka Antica Vadanjel. Kraj, kjer se na vsakem koraku prepletata staroslovanska in krš~anska mitologija. Obiskovalci so si ogledali župnijsko cerkev svetega Vida, Modesta in Krescencija z lepimi, velikimi jaslicami ter cerkvice svete Evfemije, Matere božje in svetega Antona, z višine so lahko videli tudi ostanke cerkvice svetega Simona, ob kateri so šli mimo pred vrsto leti. Pot so nadaljevali do Lindarskega Križa in slaš~i~arne, kjer jim je Anti~ina mama Alida prikazala izdelavo pazinskega cukeran­ Okrep~ani so se podali na del pešpoti izleta, prehodili pot do Lindrja in pozneje še do Pazina. V Lindrju jih je Antica popeljala skozi zgodovino mesta, neko~ velike graš~ine, sedaj pa mirnega mesteca v notranjosti Istre. Tu je najti veliko sledi glagolice in zanimivo fresko v cerkvici svete Katarine, Živi križ, alegori~ni prikaz prizora križanja, na katerem so kraki križa preoblikovani v štiri žive roke in ki je edini takšen prikaz, ohranjen na Hrvaškem. Fresko je raziskoval in jo kot enkratno prepoznal tudi znani hrvaški strokovnjak za glagolico in srednjeveško umetnostno zgodovino Istre in hrvaškega primorja, akademik Branko Fu~i}. M 18 Strokovnemu delu je sledilo še druženje. Sre~anja se je udeležilo kar lepo število vodnikov iz razli~nih društev, povezanih v okviru MDO PD Primorske. Barve PS KPD Bazovica je tokrat zastopal ~lan Milivoj Filipovi}. 26. januar, Spet mila zima za te~aj zimske hoje na Sviš~akih K onec januarja je tradicionalno rezerviran za te~aj hoje v zimskih razmerah, ki ga ~lani PS pripravimo na Sviš~akih in Snežniku ob mentorstvu ~lanov gorske reševalne službe iz Ilirske Bistrice, pod vodstvom Vladimirja Dekleve. Letos se je na te~aju zbralo 17 te~ajnikov iz PD Opatija in PS KPD Bazovica, priklju­ ~ila pa se je tudi predsednica PD Snežnik Ana Marija Tomši~. Zaradi odjuge snega skorajda ni bilo, tako da je bil teoreti~ni del opravljen na toplem v planinski ko~i na Sviš~akih, v prakti~nem delu pa je sledil pohod do Kapetanove bajte pod Snež­nikom. Nekaj snega in ledu na poti je prišlo prav, da so udeleženci dobili ob~­ utek hoje v snežnih razmerah. Da pa se vse le ne bi izteklo v ugodju gozda, so se štirje najpogumnejši kljub mo~nemu vetru in dežju le odlo~ili za pristop do vrha Snežnika. edsebojna komunikacija in sodelovanje sta zelo pomembna za delo vsakega društva. Tudi zato ima vsakoletno in tradicionalno sre~anje vodnikov planinskih društev (PD), povezanih v okviru Meddruštvenega odbora (MDO) Primorske, posebno mesto. Dogodek je letos organiziralo PD Postojna ter v program uvrstilo krajšo pohodniško turo in izobraževalno vsebino. Na Sviš~akih, arhiv KPD Bazovica Na koncu so bili vsi udeleženci in tudi gostitelji zadovoljni z opravljenim. Ni lepšega kot dan v naravi in druženje! y Darko Mohar Udeleženci te~aja v snežniških gozdovih, foto: Darko Mohar 2. februar 2024–2. februar 2025, Peš od Murske Sobote do Baške pot med drugim odlo~il tudi zato, da na dolo~en na~in izrazi poklon in svoje spoštovanje tako Prekmurju kot Boduliji, kot doma~ini imenujejo otok Krk. Pot je vsebovala triindvajset etap, med enaindvajseto, na poti od reškega naselja Srdo~i do naselja Mavrinci na Grobniku, ki je štela dobrih osemnajst kilometrov in skupaj s postanki šest ur, se je zaustavil tudi v KPD Bazovica. Tam ga je pri~akalo ve~ ~lanov PS, ki so mu zaželeli dobrodošlico in ponudili pomo~, nekateri pa so ga tudi spremljali na poti in bodrili. Seveda se je izlet kon~al v Banih, s kosilom ter malo glasbe in plesa. Hvala Silvini, Miri in Agu za znova odli~no pripravljen program ter kljub malce dežja prelep dan v Istri. y Darko Mohar 25. januar, Vodniki MDO PD Primorske tokrat v Pivki Na Osojnici, foto: Milivoj Filipovi} Vodniki so se zbrali pred Krpanovim domom v Pivki, se sprehodili do 820 metrov visoke Osojnice in nadaljevali sre~anje v Krpanovem domu. Tam je Tomaž Penko predstavil na~rtovanje ture s pomo~jo ra~unalniških aplikacij, kar je zelo uporabna zadeva predvsem za turnokolesarske vodnike. IZ DRU[TVA 1. januar, Lep dan na novoletni tradiciji Mlado leto na Vojake Dobrodošlica in sre~no pot Darku Moharju (drugi z desne), foto: Milan Grlica V odja PS Darko Mohar se je lani od­ lo~il za nov podvig, pešpot od Murske Sobote do Baške. Tako se je 2. februarja lani odpravil na prvo etapo poti, na­~r­ tovane od njegovega rojstnega mesta, ki ga je zapustil pri šestih letih, do mesteca na otoku Krku, kamor se je preselila družina in kjer je preživel otroška in mla­dostna leta. Navezan z lepimi in ne­po­zabnimi spomini na obe okolji, se je za Pot je nadaljeval letos in jo uspešno kon~al z etapama od Mavrincev, prek Grižan do Crikvenice (Šilo) ter od Šila do cilja v Baški. Slednja – dolga ve~ kot trideset kilometrov je zahtevala dobrih devet ur hoje – je bila posebej zanimiva. Potekala je po starih vaških poteh do Risike in zatem do Vrbniškega polja, se nadaljevala po Caminu Krk, dvignila na manjši vrh ^i~iš}e do vznožja nekoliko višjega Malega Hlama ter po makadamu prek ravni do Miseca in se po turisti~ni stezi spustila do Baške. Darku Moharju je na cilju ~estitala skupina prijateljev in planincev iz KPD Bazovica, po zahvali vsem, ki so ga na delu poti spremljali ali ga bodrili, pa je napovedal nova predavanja in zapise s poti, tudi za Sopotja. y Marjana Mirkovi} 19 LITERARNI KOTI^EK Prišla je prav po tihem, z obetom son~nih dni. V razkošno cveto~i obleki sedi na vrtu in se mi prijazno smeji. Na ples me zvabila, podala roko, vrtinec plesa naju dvignil je, tja pod nebo. Veter odnesel je ~ez morje in goro. Tesno ~ez pas sem jo objela, znova zacvetela, nežno poljubila, da nikoli je ne bi izgubila. Naj svet vrti se v plesu z njo ... y Zdenka Kallan Verbanac Reka, 26. februarja 2025 20. december/17. januar, Galerija Pasaž, Reka Fotoklub Color: salon ~rno-bele fotografije / Revijalna razstava 2024 F otoklub Color je v reški galeriji Pasaž odprl razstavo 77 fotografij, izbranih za 11. salon ~rno-bele fotografije. Na nate~aj, katerega selektorica je bila muzejska svetovalka Sabrina Žigo in je potekal pod pokroviteljstvom Hrvaške fotografske zveze, se je odzvalo 139 avtorjev, poleg Hrvaške še iz Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Nagrado za najlepšo fotografijo, Grand Prix Fernando Soprano, je za fotografijo z naslovom Odhod v mrak prejel Stojan Speti~ iz Fotokluba Sušec iz Ilirske Bistrice, kluba, že dolgo povezanega tudi s KPD Bazovica. Podeljene so bile tudi tri nagrade, drugo je prejel Rudi Uran iz Fotokluba Maribor, medtem ko je Igor Petaros iz Fotokluba Žarek iz Diva~e prejel pohvalo. V izbor za razstavo so bile iz Slovenije izbrane še fotografije Andreja Udovi~a, prav tako ~lana Fotokluba Sušec, Dajane ^ok in Igorja Fabjana iz Fotokluba Žarek iz Sežane ter Andreje Ravnak iz Digitalnega fotokluba iz Celja. Vsi omenjeni imajo za seboj že ve~ nagrad in priznanj. Katalog razstave je dostopen na spletni strani www.fotoklubcolor-rijeka.hr. 27. januar, Ministrstvo za znanost, izobraževanje in mlade RH Si-T Pomlad Kurikul za slovenski jezik in kulturo M inistrstvo za znanost, izobraževanje in mlade je na platformi e-Posvetovanja (https://esavjetovanja.gov.hr/ECon/ Econ Report?entityId=29650) zainteresirani javnosti predložilo v enomese~no javno posvetovanje osnutek Sklepa o sprejetju kurikula Slovenski jezik in kultura v osnovnih in srednjih šolah RH po modelu C. Kurikul je pripravila delovna skupina slovenskega u~iteljskega kadra na Hrvaškem, v katero so bili marca 2023 poleg predstavnice Agencije za vzgojo in izobraževanje RH An|e Suvala vabljeni še (takratni) u~itelji/ce slovenš~ine: Suzana Kariko, Ksenija Klovar Lukari}, Simona Mahovi~, Vida Srdo~ in Miroslav Grade~ak ter dr. Barbara Riman, vodja reške enote INV. Pripravi kurikula je sledila recenzija, ki jo je opravila dr. Kristina Riman, po opravljenem javnem posvetovanju pa je pri~akovati, da bo kurikul sprejet in veljaven za pou~evanje slovenskega jezika in kulture po modelu C v hrvaških osnovnih in srednjih šolah predvidoma v prihodnjem šolsk em letu, 2024/25. y Marjana Mirkovi} 10. februar, Molo longo, Reka Ladja Galeb 17. januarja pa je bila v galeriji Pasaž odprta Revijalna razstava ~lanstva Fotokluba Color s fotografijami iz leta 2024. Med sedemnajstimi sodelujo~imi so razstavljali tudi Darko Mohar, Edvard Primoži} in Istog Žorž, dejavni tudi v okviru slovenske skupnosti na Reki in v Lovranu. Ob tej priložnosti so Ivici Nikolcu podelili nagrado Dobri duh fotografije za leto 2024, za širitev pozitivnega ozra~ja, promocijo fotografije kot umetnosti, prispevek k vljudnosti in pozitiven odnos do osebnega angaž­ maja. Prvi je to nagrado lani, za leto 2023, prejel priznani reški umetniški fotograf Istog Žorž. y Marjana Mirkovi} L Stojan Speti~ s priznanjem, foto: www.rijeka.hr Nagrajena fotografija Stojana Speti~a, katalog Fotokluba Color Pomlad v vrtu, foto: Zdenka Kallan Verbanac 20 adja Galeb, znana predvsem kot Ladja miru in plavajo~a rezidenca nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita na njegovih poto­vanjih v države ~lanice gibanja neuvrš~enih, je po ve~letni obnovi in preureditvi v muzej naposled vezana na reškem pomolu Molo longo. Ob tej novici so na spletni strani Mestne ob~ine Reka www.rijeka.hr znova povabili javnost k sodelovanju in ponovili poziv reškega mestnega muzeja pri pripravi muzejske zbirke. Kot so med dru­gim navedli, so za stalno postavitev ali izposojo dobrodošli posnetki, fotografije, predmeti ali drugi spomini na ladjo, ki je plula pod imeni Ramb III, Kiebitz in Ga- leb. Prav tako bodo veseli tudi razli~nih spominov in osebnih pri~evanj, povezanih s katerimkoli obdobjem ladje. Že leta se ~aka ogled, ladja Galeb, foto. www.rijeka.hr Poziv je namenjen vsem na Hrvaškem, v državah nekdanje Jugoslavije, pa tudi širše, v Italiji, Nem~iji, Avstriji in Veliki Bri­taniji. Gradivo bo vklju~eno v muzejsko zbirko ladje Galeb in na razstavo o njeni bogati in pestri preteklosti, polni tudi zanimivih imen iz politi~nega in zvezdniškega sveta, kot so Winston Churchil, kraljica Elizabeta II., Elizabeth Taylor in Richard Burton ter še mnogi drugi. Ladja Galeb je bila zgrajena leta 1938 v Italiji, pozneje pa je prešla v nemško in zatem v jugoslovansko last. Muzejska zbirka spada v okvir reškega mestnega muzeja in bo predstavljena predvidoma maja letos, na ladji pa bodo urejeni tudi gostinski prostori. Velja dodati, da je notranjost Galeba dvakrat (1951 in 1962) opremil reški arhitekt slovenskega rodu Zorko Lah, med drugim tudi z deli slovenskih umetnikov, kot sta Lojze Spacal in Avgust ^ernigoj. y Marjana Mirkovi} 21 KOTI^EK POGLED Z LITERARNI ONKRAJ SNE@NIKA M oj februar je zaznamovan z letošnjo slovesnostjo v Cankarjevem domu na Prešernov dan oziroma z govorom Zdenke Badovinac. Zdenka Badovinac je bila dolgoletna direktorica Moderne galerije v Ljubljani, zatem nekaj ~asa direktorica Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu, zdaj pa neodvisna kuratorka, pri ~emer je ves ~as vpeta v vizualno umetnost na svetovni ravni. Je pa tudi nova predsednica Prešernovega sklada, sklada, ki vsako leto na slovenski dan kulture podeli najve~ja državna priznanja kulturnim ustvarjalcem. Moj in verjetno vaš februar je zaznamovan tudi z neverjetno svetovno politi~no sceno, po kateri lomastijo Trump, Putin in njihovi pajaci. Dragica Jakseti~ V o~i pa so mi padli tudi objemi. Objemi Zdenke Badovinac (namesto zgolj rokovanja) z letošnjimi Prešernovimi nagrajenci in objemi politikov v Parizu, Münchnu, Londonu, povsod tam, kjer se je v zadnjih, vro~ih februarskih dneh sestajala evropska vrhuška. Ali vidite oziroma ali vam je že padlo v o~i, kakšna je govorica telesa politikov? Kako Macron, na­ stav­ljajo~ se pred kamerami, po rami treplja Trumpa, kako objema Giorgio Meloni, kako šef Nata Stoltenberg po hrbtu boža Zelenskega? Kako Ursula izteguje obe roki in nato poljubi na levo in desno lice ... ma kogarkoli, samo da se pred kamero vidi, kako se imajo radi, kakšni iskreni prijatelji so, potem so tu še veliki nasmehi, mahanje v kamero v pozdrav, stanje pred portalom predsedniške pala~e in ljube~e sprejemanje dragih gostov, prihajajo~ih po rde~i preprogi. Ali kdaj pomislite na to, kaj se pa grejo?! Vas ima, da bi ugasnili televizijo, ko vam kažejo to sladkobno prijaznost, narejenost, sprenevedanje te kilave evropske "elite"? Zakaj so bili objemi na odru Cankarjevega doma nekaj ~isto drugega? Slavnostna govornica je ob izro~itvi nagrade vsakega nagrajenca in nagrajenko objela. Nekatere bolj tesno kot druge, verjetno je z nekaterimi osebno bolj povezana, z ostalimi manj. Videti pa je bilo, da so objemi odraz iskrenega veselja, slavljenja kulture, praznovanja. In to je nekatere zmotilo. ^eš da je Zdenka Badovinac kršila protokol, se neprimerno vedla. Zakaj so javni objemi politikov sprejemljivi in zakaj so objemi na praznovanju Prešernovega dne bili za nekatere, tiste, ki jim gre kultura, ki je vedno nekoliko bolj leva, na živce, mote~i? Zato, pravi sama Zdenka Badovinac, ker so bili ti v Cankarjevem dnevu iskreni, za one druge pa vsi vedo, da so prazni, narejeni, "uprizorjeni" za nas, navadne smrtnike, konzumente informativnih oddaj, prvih strani portalov in prvih treh strani v dnevnem ~asopisu. Da, jezik diplomacije so objemi pred kamerami in veliko lepih besed, za katerimi je še ve~ grdega. Ali kot se je izrazil bivši predsednik Republike Slovenije Danilo Türk s citatom Otta von 22 Bismarca: "^e imate radi klobase, je bolje, da ne veste, kako nastajajo. ^e imate radi zakone ali mednarodne sporazume, je tudi bolje, da ne veste, kako nastajajo." Zdenka Badovinac je imela tudi dober, lep govor, preden je delila priznanja in objeme. Na primer izposodila si je besede iz filma Pozdravljeno, Sarajevo Jeana-Luca Godarda: "Kultura je pravilo, umet­nost je izjema." Lepo nam je povedala, da umetnost ni serijski proizvod, a kot takšna ni izlo~ena iz druž­benega. Zgo­do­vina je polna objemov, pa tudi vojn. Vojna je celó pravilo. Vojna ni izjema, nikoli v ~loveški zgodovini ni bila. In prav umetnost se danes ukvarja z vojno, begunci, podnebnimi spremembami, ne s tistim, kar (nam) je vše~no in kar ves ~as izkoriš~ajo in proizvajajo algoritmi. V vojni ni smeškanja, narejenih objemov, rde­~ih preprog in trepljanja. Avantgarda je bila neko~ sinonim za eksces. Kaj lahko avantgardo predstavlja danes, ko je "eksces postal standard obnašanja svetovnih voditeljev"? Ni morda današnja avant­ garda biti avtenti~en, pripo­ve­dovati o miru, sprejemanju, tole­riranju, poslušanju, razumevanju? Ko je novinar napovedoval letošnjo podelitev filmskih oskarjev, je dejal nekako takole: po~akajmo in videli bomo, ali bodo v Los Angelesu rekli "mi smo umetniki in nas politika ne zanima" ali pa "mi smo umetniki zato, ker nas politika zelo zanima". Avtor nagrajenega filma Ni druge dežele, ki govori o pobijanju v Gazi, je združeni kolektiv Palestincev in Izraelcev. Je treba k temu še kaj dodati? Razmišljanje je najtežje delo, kar je verjetno razlog, da se z njim ukvarja tako malo ljudi, je dejal Henry Ford. Dajmo razmišljati, ljudje, pa tudi brati knjige in dolga besedila. V Sloveniji bo letos izšel ponatis knjige Hannah Arendt Banalnost zla. Obvezno ~tivo! y Dragica Jakseti~ dragicajaksetic@gmail.com Kristina Riman: "Lepo je bilo spoznavati preteklost društva Bazovica!" K ristina Riman je v KPD Bazovica bolj ali manj dejavna vse od v~lanitve v društvo pred ve~ kot dvajsetimi leti (2002). Najprej se je predstavila v dramski skupini in navdušila takratnega vodjo, legendarnega reškega gleda­liš­ ~nika Alojza Usenika, ki je v njej videl novo, obe­ta­jo~o zvezdo. Toda prve nastope, z odlomkom iz Krleževe Lede in predstavo Antrax na besedilo Eda Stoj~i} a, so za nekaj let zaustavile družinske obveznosti, a ne popolnoma. Kmalu sta se s sestro Barbaro lotili prou~evanja obilice gradiva o društvu in leta 2007 je izšla njuna obsežna monografija Slovenski dom KPD Bazovica, leta 2012 izdana tudi v slovenš~ini. "To delo je bilo zanimivo in dokumentacija bogata, kajti društvo je, sicer ne brez težav, na sre~o uspelo obdržati stavbo, v kateri je delovalo, kar je v veliki meri pripomoglo k temu, da se je Slovenski dom ohranil in vzpostavil kot osrednje mesto za kulturne prireditve in združevanje rojakov, na~ine u~enja slovenš~ine, pa tudi za najrazli~nejše informacije, povezane s Slovenijo, z vrste podro~ij, kar je aktualno še danes. Lepo je bilo spoznavati to preteklost, množica ~lanov je s svojim delovanjem, tudi prostovoljnim, skrbela za vzdrževanje poslopja in soustvarjala pestre vse­bine, namenjene vsem zainteresiranim na Reki in širše, tudi iz Istre." V opus o društvu spada tudi njuna monografija o Alojzu Useniku z naslovom En ~lovek – celo gledališ~e. Kot profesorico hrvaškega jezika in književnosti so jo nova spoznanja o zgo­dovini društva na dolo~en na~in usme­rila k nadaljnjemu raziskovanju teh sloven­skohrvaških vezi: "Pisanje monografije je odprlo številne nove teme, zato sem pozornost temu podro~ju namenila tudi v doktorski nalogi z naslovom Hrvaškoslovenske vezi v književnosti na primeru potopisne proze devetnajstega stoletja. Osredoto~ila sem se na Slovence, ki so del življenja prebivali na Hrvaškem in pisali potopise, pri ~emer je bilo posebej zanimivo spremljati vprašanje njihove identitete, kako jo zaznavajo in kako do- življajo slovenske kraje ter kako te pri­kažejo bralcem v hrvaškem in sloven­ skem jeziku, pisali so namre~ za oboje. Obravnavala sem dela, ki so jih napisali Stanko Vraz, Ivan Macun, Josip Stare, Davorin Trstenjak in Janko Barle." Njena dejavnost v društvu pa je zadnja leta precej razvejana: "Sem nekakšen dežurni lektor za knjige in razli~na druga besedila, pa~ po potrebi, in to z zadovoljstvom delam, vedno rada podprem dejavnost društva tudi na ta na~in. Veseli me tudi prevajanje iz slovenš~ine v hrvaš~ino, v~asih se najde tudi kakšen trši oreh, a se potrudim in to sprejmem kot izziv. Moje profesionalno podro~je je tudi književnost za otroke, zato sem rada prisko~ila na pomo~ tudi krovni or­ga­ nizaciji pri ocenjevanju prispevkov za Literarni nate~aj, projekt, ki bi ga posebej pohvalila in bi ga veljalo sistemati~no nadaljevati, opogumljati otroke, da pišejo v jeziku, ki jim ni prvi. Tudi moji prvi koraki v društvu so bili pri pouku slovenš~ine in ob u~iteljicah, najprej Ma­riji Donadi} in zatem Vidi Srdo~, tako spodbudni, da sem lahko kmalu spregovorila. Doma sem slišala samo nare~je, kar mi je sprva povzro~alo težave v dramskem nastopu." Poleg lekture je strokovno znanje namenila tudi recenziji kurikula za pouk slovenskega jezika po modelu C v hrvaških osnovnih in srednjih šolah, ki naj bi ga pristojno ministrstvo kmalu potrdilo, pa tudi priredbi aktualne dramske predstave. "Zelo sem vesela, da se postopek za kurikul kon~uje. Ohranitev jezika je izjemno pomembna, kajti pripadniki slo­venske skupnosti se hitro asimilirajo v hrvaško kulturo. In vsa pohvala KPD Bazovica, da slovensko besedo živo ohranja tudi na odru, zato sem se z velikim zadovoljstvom lotila priredbe zna­nega dram­skega besedila Žalujo~i ostali Branislava Nuši}a. Dolgo je trajalo in malce je bilo naporno zaradi ve~kratnih sprememb, predvsem v sestavi skupine, a smo predstavo, sode~ po odzivu, vsi skupaj, z režiserjem in sodelujo~imi, z veliko dobre volje in zanesenjaštva le uspešno pripeljali do konca in smo vsi veseli." Kristina Riman je sicer zelo dejavna, poleg ~lanstva v Svetu slovenske narodne manjšine PGŽ vsa leta ima za seboj med drugim še vrsto prostovoljnih let s festivalom Melodije Istre in Kvarnerja, pa tudi družbenih nalog v okviru njene profesionalne dejavnosti, zaposlena je kot redna profesorica na Fakulteti za pedagoške vede Univerze Jurja Dobrile v Pulju. V okviru svojega dela bo tudi v pri- LITERARNI KOTI^EK SRE^ANJA Objemi so lahko tudi mote~i Kristina Riman, osebni arhiv hodnje tako ali druga~e usmerjena na slovensko-hrvaške vezi, o tem pogosto objavlja znanstvene in druge ~lanke, sodeluje na znanstvenih in drugih sre~anjih, velikokrat skupaj s sestro, sodelujeta pa tudi pri sedanjem delu: "Trenutno imam odobreno prosto študijsko leto, tako imenovano sabbatical ali sobotno leto, za sodelovanje z INV in pisanje knjige o slovenskih u~iteljih na Hrvaškem, znova skupaj s sestro Barbaro, kajti njeno podro~je nasploh so Slovenci na Hrvaškem. Spoznavanje vloge slovenskih gimnazijskih profesorjev je namre~ pokazalo, da bi veljalo povezati in predstaviti vse bolj ali manj znane, ki so zaradi razli~nih razlogov službovali v krajih na Hrvaškem in so zaslužni za marsikaj. Veliko je imen in upam, da bo to delo pripomoglo k temu, da bodo prepoznana, kot bi morala biti, in da bo spodbudilo nadaljnja raziskovanja." Knjiga bo izšla predvidoma prihodnje leto, po besedah avtorice je mogo~e pri­~akovati predstavitev v KPD Bazovica. Želimo ji še veliko novih uspehov, ki jih bodo vsekakor spremljala tudi Sopotja. y Marjana Mirkovi} 23 FOTO KOTI^EK Arhiv PS KPD Bazovica 24