2ADRUGAR Glasilo „Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Slovenili" v Ljubljani VII Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18'—. = Posamezna številko stane Din 150. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana Vft. V drugi korak Prvi korak k občnemu zboru je z izvršenimi volitvami delegatov storjen. Stopamo z izvršenim činom, kakor ga predpisujejo zadružna pravila v drugi korak, v predpriprave za občni zbor. Delegati imajo sedaj dolžnost stopiti v čim tesnejše stike s članstvom, da bodo v stanu zastopati na obenemi zboru nepo-tvorjeno in pravo mišljenje in želje našega članstva. Ta korak je po našem mišljenju sko-ro važnejši kot občni zbor sam. Na občnem zboru se bode sankcijoniralo ono, kar bodo delegati v predpripravah našli za pametno in koristno. Delegati dobe polnomočja svobodno -klepati, predlagati in uveljavljati svoje želje in zahteve, svobodno uveljaviti svoje pomisleke napram temu ali onemu vprašanju. Ker polagamo največjo važnost na procvitanje in napredek naše zadruge v bodočem poslovnem letu, je jasno, da bomo v teh predpripravah posvetili vse svoje zmožnosti in moči, da pridemo na občni zbor z enim samim namenom: ustvarjati in graditi. istočasno pa moramo skrbeti, da preprečimo vse, kar bi napredku in ustvarjanju bilo v oviro. Zgodovina je učiteljica napredka. Tudi mi že imamo svojo zgodovino, zgodovino petletnega dela, petletnih izkušenj in preizkušenj ter uspehov. Napredovali smo od stopnje do stopnje. Temu napredku moramo postaviti nov razmah na občnem zboru. Zato ni vseeno, ako se pripravljamo na občnem zboru kritizirati, kar je pomanjkljivo ne da bi istočasno ne pokazali s prstom na hibe, ki jih je treba odstraniti in predlagati nov in boljši sistem. Kritika je neobhodno potrebna ; ako bi je ne bilo, bi jo bilo treba ustvarjati. Vendar je pa kritika brez istočasnih predlogov škodljiva in neopravičena. Da na občnem zboru ne bomo samo kritizirali, jej 'predvsem potrebno, da se pripravimo, da bomo znali tudi staviti istočasno spremembe, ki bodo koristne. Zato smo mnenja, da zbiramo pri članih njih želje, zahteve in pritožbe; tem željam, zahtevam in pritožbam pa istočasno izdelamo primerne in koristne predloge, ki bodo vse nezadovoljneže zadovoljile. Samo kritizirati ni nikaka modrost in umetnost. Umietnost je kritizirati in istočasno ustvarjati. Ako se bomo držali teh osnov, potem smo sigurni, da bo z letošnjim občnim zborom nastala nova era napredka in razmaha v našem zadružnem in gospodarskem po-kretu. Mi delegati, ki smo postali z izvolitvijo legitimni zaupniki zadružnega članstva, moramo gledati, da bomo tega zaupanja vredni. Mi moramo istočasno postati evangelisti vzgajanja, bodritve in agitacije, da pripeljemo v naš zadružni krog še one, ki danes gledajo naše delo od strani. Nič za korist posameznika, vse za korist skupnosti. Ta parola naj nas vodi pri tem delu in svesti si bomo, da smo zadružnemu pokretu koristili. Članstvu je treba dopovedati, da posameznik ne pomeni mnogo, da le celota nekaj velja. Povedati mu je tudi treba, da le s celoto zbiramo kapital, ki je že danes mogočen faktor, da se ne strese pred vsako neugodno sapico, da bi bil pa osamljeni poedinec takoj na tleh, ker bi se braniti ne bi mogel. Pripravimo se, kot pristni in načelni zadružniki za naš občni zbor, da bomo na njem voljo in hotenje članstva spravili v sklad z večno lepimi in vzvišenimi idejami zadružništva. To je naša mjloga. Da to nalogo uspešno dovršimo, je treba dela, podrobnega, tihega in smotrenega dela v času predpriprav. Temu času pisvetimo vse svoje zadružne zmožnosti in vrline, da bomo oboroženi z iskušnjamti preteklosti in predlogi sedanjosti, pretvorili naš občni zbor v mogočno manifestacijo železničarskih zadružnikov, za gospodarski in socijalni napredek, socijalno in gospodarsko zapostavljenih. Temelj tej manifestaciji naj ustvarja naše delo. Naše bolečine Kot vsako leto, tako se tudi za letošnji občni zbor pripravlja kritika. Edini so vsi v tem: cene doli — čemu toliko dobička. — Ali pa: cene doli in enaka povračila (5 odstotkov). Tako daleč je šel naš član, da je predlagal, naj se zadrugo naznani pri sodišču, da odira svoje člane, ker dela s prevelikim dobičkom. Kaj je član:, kaj je zadruga, kje je dobiček? Naša zadruga je množina 1750 članov, ki so vpisani v članskem imeniku. Vsak član je solastnik svoje zadruge. Upravni odbor ni sam lastnik, upravni odbor je samo upravitelj celokupnega premoženja. Ali je že šel kdo svojega upravitelja tožiti, ako m|u je preveč prigospodaril. Kar smo nabrali ni čisti dobiček upravnega odbora, temveč poslovni prebitek, last vseh zadružnikov. Ponavljamo, če bi prodajali prepoceni, bi ne imeli naši železničarji miru pred tovariši, sorodniki. Pomislite, če bi danes mast prodajali po 19 Din, moko po 3.30, belo po 4.50 Din? Pride soseda, kupi še zame vrečo moke in 10 kg masti, pride trgovec detajlist in pošlje železničarja naj mu gre kupiti vsak dan eno vrečo moke. Če daš sosedi moko po nabavni ceni je škoda, ker si raznesel po nepotrebnem zadrugi, svojemu tovarišu poceni moko, zalogo, ako pribiješ zaslužek, te obirajo, da verižiš. Čemu? Čim več se prebije k nakupni ceni, večji uspeh se doseže koncem leta v bilanci, večje je povračilo. In če že gre član s svojega egoističnega stališča: Ali moraš sedaj, ko dobiš 5 odstotno povračilo, odstopiti gotov del tovarišu-železničarju, kateremu si včasih posodil knjižico, ali zanj kupoval? V Angliji prodajajo konzumne zadruge po višjih cenah kot trgovci. Pa ni pre- pira: koncem leta dobe 20 odstotkov povračila in še več. Imajo ljudje pomisleke radi prevelikega rezervnega fonda. Na to smo tudi že mislili pred 2 leti. Vse se da narediti, ni-kaka umetnost, da se obide zakon, kot je uredba v nab. zadrugah. V tej točki je stališče občnega zbora vedno le odsev naše zavednosti in civilizacije. Divjak kot posameznik, pa tudi kot celota, narod požre sproti, kar pridela. On ne zapusti ne materijelnih ne kulturnih dobrin. Kaj je današnja civilizacija? Prihranek, rezervni sklad dela naših prednikov. Vzemite delavski dom na Turjaškem trgu ali Narodni dom, ali našo univerzo. Leta in leta so zbirali po krajcarjih in zgradili poslopje, spomenik, dedščino svoje kulture. Kaj bi mi danes imeli, ako bi stali naši predniki na istem stališču kot oni, ki se boje prevelikega rezervnega fonda? Železnic ne bi imeli, ne društev, ne cerkve. Danes gre stavbena zadruga Bajtar* v Beograd moledovat za posojilo. Odkod naj se vzame denar, če stoji Beograd na istem stališču, vse sproti pognati in zabiti, kar se zasluži. Prihranek je lepa in koristna stvar, če varčuje posameznik ali celokupnost. Prihranek je hrbtenica za posameznika, kot za skupnost. Mi propagiramo oboje. Uspeh je odvisen od onih, ki propagirajo in vodijo to idejo. Tudi mi imamo oni občutek, bolje drži ga kot lovi ga. In upamo, da bomo tudi znali pravi čas preokreniti, ako bi bilo potreba. Zdaj pa narobe: Kolikokrat vedo naši člani: za poceni krompir, fižol, drva, svinjino, maslo itd. Kdo se spomni, da bi opozoril na to svojo zadrugo? Tam se pokažite! Pri severozapadpi železnici so imeli vpeljan 'sistem, da so se člani brigali za razne nakupe, posebno za poljske pridelke. Zato so dobivali posebne proviziji'. Tam sc se ljudje zanimali posebno za dobavo mleka, masla, perutnine, da so čim ugodnejšo oferto dosegli. Imeli so od tega korist vsi: zadruga, kot član. Na občnem zboru naj stavijo člani konkretne predloge. Krščanska cena, krščanska nagrada. Morda se nam bi obnesel podoben način nakupovanja poljskih pridelkov. Vsaj imamo vsi kontrolo za cene in dobre oferte. Izvoljeni delegati Glasom izvršenih volitev so izvoljeni sledeči delegati, ki zastopajo člane na V. rednem občnem zboru. MARIBORSKA OBLAST. I. voliče: Celje. Delegata Fortunat Ivan in Zorman Josip ter namestnika Gabrovšek Jože in Bernjot Ivan, po 23 glasov. II. volišče: Velenje. Delegata Rihtar-šič Franc in Šemrov Jernej ter namestnika Nedoh Franc in Lavrič Josip, po 20 glasov. III. volišče: Slovenjgradec. Delegata Slana Ivan in Zupanič Marko ter namestnika Lužnik in Hanzekovič Ivan, po 17 glasov. LJUBLJANSKA OBLAST. Gorenjske proge. I. volišče: Boh. Bistrica. Delegat Deutschmann Maks in namestnik Štros Anton, po 29 glasov; delegat We,rnig Janko in namestnik Žigman Franc 28 glasov. II. volišče: Bled. Delegat Stare Valentin in namestnik Gabrijevčič Mihael, po 23 glasov; delegat Krivec Martin in jnamestnik Pokovec Matija, po. 22 glasov. III. volišče: Jesenice. Delegata Fel-din Herman in Narad Franc in namestnika Robin Franc in Primec Ivan, po 26 glasov; delegati Soklič Miheal, Polajnar Josip in Dolinšek Ivan ter namestniki Jerman Franc, Mateža Josip in Zidanšek Karol, po 25 glasov. IV. volišče: Kranjska gora. Delegati Kersnik Ivan, Kavčič Drago in Rabič Gregor ter namestniki Smolej Franc, Košir Ivan in Kolnik Franc, po 21 glasov. V. volišče: Lesce. Delegata Kralj Viktor in Vovk Franc II ter namestnika Lešnik Tomaž in Kosmač Josip, po 26 glasov. VI. volišče: Kranj. Delegata Konjedic Lovro in Kralj Ivan ter namestnika Lombar Ivan in Ausser Ivan, po 26 glasov. VII. volišče: Škofjaloka. Delegat Kranjc Lojze in namestnik Pleničar Ferdo 17 glasov; delegat Tonja Franc in namestnik Hafnar Jože 16 glasov. VIII. volišče: Medvode. Delegat Trampuš Karl in namestnik Vampe! Mihael 29 glasov. IX. volišče: Vižmarje. Delegat Ga- brovšek Alojz in namestnik Radič Franc '30 glasov; delegat -Teičič Ivan in namestnik Zadnikar Ivan, 29 glasov. X. volišče: Kamnik. Delegat Jenko Ivan in namestnik Gabrovec Franc, 25 glasov. XI. volišče: Trzin. Delegata Peter Mušič in Železnik Alojzij ter namestnika Košak Ivan in Cajhen Matevž, po 18 glasov. DOLENJSKE PROGE. I. volišče: Grosuplje. Delegat Kompare Alojzij in namestnik Antončič Anton, 21 glasov; delegat Crnologar Ivan in namestnik Marn Ivan, 20 glasov. II. volišče: Kočevje. Delegata Ličen Alfonz in Kovačič Ivan ter namestnika Virant Anton in Novak Alojz, po 23 glasov. III. volišče: Trebnje. Delegat Ljubič Jože 21. glasov. IV. volišče: Novomesto. Delegati Lapanja Ivan, Bizjak Jože in Kavčič Ivan ter namestniki Vales Jože, Zgaga Maks in Metlika Karl, po 29 glasov; delegata Skuk Ježe in Božič Anton ter namestnika Vovk Franc in Zupan Franc, po 28 glasov. V. volišče: Uršnasela. Delegat Kramberger Alojz iti namestnik Bcltar Jožef, 28 glasov. VI. volišče: Črnomelj. Delegata Ivan Makuc in Bedenikovič Mihael ter namestnika Osim Alojz in Rutar Anton, po 24 glasov. LJUBLJANA MESTO. L volišče: kurilnica II. Ljubljana: Delegata Podbevšek Ferdo in Perhavec Jože ter namestnika Kumar Leopold in Braune Ivan, po 30 glasov; delegati Kanoni Karol, Rus Jože in Potočnik Jože ter namestniki Supančič Matija, Ček Ivo in Čibej Rudolf po 29 glasov. II. volišče: Ljubljana gor. kol. Delegati: Roler Albin, Kuštrin Ivan, Korošec Blaž, Rijavec Evgen, Nepužlan Ivan, Ke-pec Lojze, Mohorič Ivan in Božič Lojze ter namestniki: Godec Damjan, Vičič Matija, Bizjan Franjo, Pečnik Ivan II, Pirš Radoslav, Dežman Anten, Feklin Hinko in Lampič Ivan, po 30 glasov. III. volišče: pr. sek. Ljubljana gor. kol. Delegat Juh Leopold in namestnik Senica Matija, 22 glasov; delegat Battelino Angelo in namestnik Remžgar Maks, 21 glasov. IV. volišče: Direkcija. Delegati: Jeras Ernest, Klebel Emil, Cvetko Franjo, Zupan Ciril, Vertačnik Albert in namestniki: Haszlakievviecz Ewald, Grafenauer Ciril, Erjavec Vekoslav, Smerdu Franc in Pipp Janko, po 30 glasov. V. volišče: Zalog. Delegat Pegan Anton in namestnik Černe Ivan, 25 glasov. Pooblastila izvoljenim delegatom pravočasno pošljemo. Zadružni vestnik Izplačevanje povračil. V smislu sklepa lanskega občnega zbora se začnejo izplačevati 50 odstotna povračila (dividende) z dnem 25. februarjem t. 1. Vsakemu članu je na prosto, da dvigne povračilo v denarju ali blagu. Seveda povračilo onih članov, ki imajo dolg, ki presega običajen in dovoljen kredit, se to povračilo uporabi v prvi vrsti za poravnavo njihovega dolga. To naznanjamo, da ne bo nepotrebnega razburjanja, ker moramo skrbeti, da nima nihče kakih večjih ugodnosti od celote. Čuvati moramo potrebno enakopravnost. Posebno pa prosimo vse člane, da se drže predpisanih terminov, da ne bo nepotrebnih navalov, pri katerih trpe člani in uslužbenci zadruge, ker se ne more skrbeti za hitro in točno postrežbo. Selitev v nove prostore. Ker člani venomer vprašujejo, kedaj se presei trgovina v nove zadružne prostore, tem potom naznanjamo, da je preselitev predvidena nekako pred velikonočnimi prazniki, ako se bo stav ba tako izsušila, kakor je želeti. Radi pozno pričete zidave, nas je prehitela zima in neugodno jesensko vreme. TERMINI ZA NAKUPOVANJE. Nakupovanje proti odtegnitvi pri blagajni drž. železnic: 1. Za mesto Ljubljana z ljubljansko okolico od 25. do 30. ozir. s 1. vsakega meseca. 2. Za Gorenjsko progo (vštevši kamniško) vsacega 4., 5., 6., 7. in 8. v mesecu. 3. Za dolenjsko progo vsacega 9., 10. in 11. v mesecu. 4. Za štajersko progo vsacega 12. in 13. v mesecu. 5. Za zamudnike od vsakega 14. in 15. v mesecu. Umrla sta : Zor Adolf, strojevodja v pok., 26. januarja 1927. — Član zadruge od 8. marca 1924. Podobni k Janez, progar, 8. februarja 1927. — član zadruge od 1. novembra 1921. Naj jim bo lahka zemljica domača! Preostalim naše najiskrenejše sožalje. Listnica uredništva. Vabimo vse člane, ki imajo veselje in zmožnost za dopisovanje v krog svojih so-trudnikov. Posebno vabimo naše gospodinje, da nam s praktičnimi gospodinjskimi vestmi in nasveti list izpopolnijo. Vse rokopise je pošiljati na uredništvo. Cenik glavnih predmetov živil za mesec marec 1927. vrsta blaga enota Din Hlevski izdelki: Moka pecivna Ogg kg 5'40 „ mehka >> 5 20 „ krušna J) 3-80 „ ajdova )> 7'80 „ ržena )) 4 50 „ koruzna J) 2'60 „ krmilna > 1 1'80 Zdrob pšenični >> 6'— „ koruzni n 3 50 Otrobi pšenični >> 1 50 „ koruzni >> r—- Testenine: Makaroni dolgi jy 11 — Makaroni domači 9'40 Polži Pekatete 11 — Polži domači 9 40 Rezanci domači široki 9‘40 Špageti domači in zvezdic« Jf 9 40 Fidelini domači in bleki )) 9-40 Zrnje: Riž I vrste J> 9 — „ II „ a 7'— Koruza v zrnu Ji 2'20 Kaša prosena Ji 5 30 Ješprenj domači JJ 5'— Ješprenček za juho 9i 8 — Fižol prepeličar fJ 4 — Fižol nizki V —'— Sladkor: Sladkor kocke JJ 16 — „ sipa >> 14 30 Sladkorčki (bonboni) J J 25 — Kava: Kava 1 vrste kg 52'— „ H „ JJ 44 — „ žgana JJ 56 — Kavni primesi: Kava Kneip 5) 14 50 Kava žitna 8 — Kava vidrova 13 — Kava Enrilo skat 16 — Cikorija kolinska kg 19 — Kava figova JJ 6 — Kava Enrilo paket 6 - Cikorija Franck kg 20 Drugi predmeti: Mast domača 23 — Mast amerikanska • Sol debela 3 50 Sol drobna JJ 4 — Delikatese: Slanina prekajena J J 25'— Slanina papricirana JJ 26’— Salame ogrske JJ 1001- Salame krakovske 38 — Salame navadne Ji 18’— Vrsta blaga enota Din Kranjske klobase kom. 5'— Prekajeno meso 1. kg 28 — Šunke • Reberce * Krače • Sardine velike škat 11, 9'50 Sardme male 6' Med cvetlični kg 24 — Sir na pol ementalski 44'— Sir Parmezan 86 — Čajno maslo 52 — Kuhano maslo >> 40'— Sadje: Češple domače kg • ,, bosanske 10 — Hruške suhe domače 6' Orehi celi 1040 Mandelni dalmat. 54 — Rozine fine 38-— Limone kom 1—075 Tekočine: Kis dvojno močan liter 4 — Olje namizno fino 18-50 Olje namizno bučno 18 — Olje olivno 24 — Konjak a '/2 1 steki. —'— Rum č V2 1 36 — Žganje drožno a '/2 1 • Žganje hruševec a 7S 1 24'— Žganje borovničar a 'h 1 26-— Tropinovec a '/2 1 JJ 24-— Brinjevec a 'h 1 JJ 24'— Slivovka a 'k I 24 — Malinovec a '/2 1 18 — Mineralna voda 1 '/2 1 6 — Vino štajersko belo liter —•— Vino dalmat. črno dezertno steki. 18 — Vino dalmat. črno liter 9'— Vino dalmat. belo dezertno steki. 20 — Manufaktura: Platno za rjuhe m 52 — ,, Wassertuch 30 50 Platno belo gold. Gatte 38 — Kotonina rujava 10, 12 Madapolan amerikan. 26'50 Šifon 11—25 Modro platno za predp. JJ 17—20 Barvani tisk 11—19 Flanela zelena za srajce JJ 14 — Barhent modri 17 — Barhent roza JJ 19'— Pletenine: Nogavice ženske par 20—40 » moške 9—25 » otroške JJ 9—20 Obutev: Čevlji moški par 220-235 » ženski visoki 220 — » „ nizki J) 190’— Razno blogo: Ribe morske sveže vsako sredo po dnevni ceni Kruh dnevno svež kg 4 — Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Računski zaključek železničarskega hranilnega in posojilnega zavoda v Ljubljani za leto 1926 Sirova bilanca Tek. šr. Označba računa v breme , v dobro Din P Din P 1. Blagajna 451 380 32 449.328 95 | 2. Poštna hranilnica 167.749 90 167.260 95 ! 3. Vlagatelji 54.370 45 275.661 14 4. Posojila 293.650 — 57.570 50 5. Naložbe 88.075 17 75.700 — 6. Deleži 60 — 15.030 — 7. Rezerva 30 — 1.750 — j 8. Obresti 22 20 13 879 17 j 9. Blago 8.342 — 8.467 — i 10 Režija . . 7.700 47 6.764 30 Tl. Račun z Nabavljalno zadrugo . 30.524 — 30.524 — I 12. Prehodni 19.352 50 19.321 — 1,121.257 01 1,121.257 01 Imetje Račun imetja in dolga Dolg 1. Gotovina 2.051 37 1. Zadružni deleži 14.970 “tr 2. Naloženo pri denarnih zavodih 12.375 17 2 Hranilne vloge 221.290 69 3. V poštni hranilnici ..... 488 95 3. Rezervni fond 1.720 ! 4. Terjatve na posojilih .... 236.079 50 4. Obresti kapitalizovane .... 4.047 70 5. Terjatve na obrestih .... 290 65 5. Obresti predplačane .... 5.455 9! 6. Terjatve prehodnih zneskov . . 51 50 6. Obresti deležev .... 142 07 ——' 7. Dolg prehodnih zneskov . . . 20 — I 8- Čisti dobiček za leto 1926 . . 3.663 77 | 251.337 14 251.337 14 | Zgi iba Račun zgube in dobička Dobiček 1. Izplačane obresti vlog .... 22 20 1. Obresti od posojil 13.504 — 2. Kapitalizovane obresti vlog . . 4.074 70 2. Obresti naložb 375 17 ‘ ! 3. Obresti deležev 142 07 3. Obresti neplačane 290 65 4. Predplačane obresti 5.455 91 4. Doneski na račun blaga . . . 8.467 — ! 5. Stroški na blagu ... . . 8.342 — 5. Doneski na račun revizije . . 6.764 30 1 6. Režijski stroški 7.700 47 __ 7. Čisti dobiček za leto 1926 . . 3.663 77 % - ^ 29.401 12 29.401 12 ! V Ljubljani, dne 31. decemlra 1926, Število članstvo ob bilanci: 170. Ernest Jeras, s. r. načelnik Lud. Prati na, s. r. ZA NAČELSTVO: Blaž Korošec, s. r. Čerček, s. r. J. Ilovar, s. r. blagajnik Peršuh, s. r. tajnik in knjigovodja za nadzorstvo; Leop. Juh, s. r. Tone Jenčič, s. r. Drovenik, s. r. Peter Boljka, s. r.