gžllgsiiila
mm




mm..,
:
"'-•-V-:"
-;,vv >
16. 4. 1977 - ST. 15 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN
glavni urednik: vojko Černelč
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN
RS ZSS O KMETIJSTVU
Korak dalje
Že nekaj let so vprašanja hitrejšega razvoja slovenskega kmetijstva in uveljavljanja novih družbenoekonomskih odnosov v organizacijah združenega dela in v kooperacijskih odnosih med osrednjimi temami našega družbenega zanimanja. Tudi družbenopolitične organizacije na vasi in v kmetijskih in drugih delovnih organizacijah so svojo politično akcijo usmerile v razreševanje problemov, s katerimi se srečujemo v kmetijstvu in v ustvarjanje vzdušja, da bo prihodnji razvoj na novih ustavnih in zakonskih rešitvah bolj kakovosten in tudi hitrejši.
Tudi delegati RS ZSS in delegati v republiškem od-k°ru sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji bodo na ponedeljkovem skupnem plenarnem zasedanju spregovorili o kmetijstvu, o povezovanju kmetijskih zadrug in obratov kooperacijo, družbenih kmetijskih gospodarstev z Zasebnimi proizvajalci in fZčas še posebej o ustvarja-nJU novih dohodkovnih odno-Sov v tej panogi in med njo ter Predelovalno industrijo in trgovino.
Poleg ocen javne razprave, k) je tekla v slovenskih delovnih kolektivih in med kmeti o nadaljnjem razvoju kmetij-stva — analizirali so tudi sedanje konkretne razmere ~~~ je Raziskovalni center pri ZSS pripravil še posebno analizo, ki bo služila delega-t°m za seznanitev z dejan-skimi razmerami, ki so v ime-hjstvu.
Očitno je, da je uveljavlja-
nje novih odnosov in razvitejših oblik sodelovanja zasebnih kmetijskih proizvajalcev z temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela prepočasno, saj v pretežni večini veljajo samo kupoprodajne pogodbe, kjer ni dolgoročno razvitih oblik proizvodnega sodelovanja in takšnih dohodkovnih odnosov, kot jih zahteva zakon o združenem delu. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti tudi na socialno problematiko kmetov in njihovih družinskih članov, na boljše urejanje zdravstvenega in socialnega varstva, zavarovanja in podobno. Plenarna seja RS ZSS in republiškega odbora — tokrat bosta prvič oba organa zasedala skupaj — bo tudi omogočila, da se delegati iz drugih gospodarskih vej seznanijo s spletom vprašanj v kmetijstvu in hkrati tudi dogovorijo za konkretne naloge pri uresničevanju dokumentov, ki govore o družbeni preosnovi kmetijstva in ne nazadnje tudi preskrbe prebivalstva s prehrambenimi izdelki.
;
I
Bitka je dobljena, boj pa še ni končan

M
■
I
*
.. ■: . |H -H |'.	|
I ■■■■H
Delavska enotnost
S temi besedami je predsednik Zveze komunistov Slovenije France Popit minuli teden na seminarju za sindikalne delavce v Portorožu slikovito označil trenutek in mesto, kje smo z uresničevanjem zakona o združenem delu. Politično bitko je delavski razred dobil, zakon o združenem delu je sprejet — zaradi različnih odporov pa ponekod še ni zaživel v vseh svojih členih in vsej vsebini.
Zakon o združenem ‘delu je cilj, h kateremu so težili osveščeni delavci, ko so, v vsej zgodovini odtujeni od rezultatov svojega dela, zanje zahtevali pravično plačilo. Zakon o združenem delu prvič v zgodovini pravno uresničuje zahteve, ki so jih s krvjo uveljavljali chicaški delavci —- spomin nanje slavimo z mednarodnim praznikom dela — prvim majem. Izpolnitev teh zahtev je v revolucionarnem vretju po 1. in 2. svetovni vojni terjala od delavskih množic po vsem svetu še veliko žrtev. Nič jih ni moglo zaustaviti na poti do cilja, zanj so tudi pri nas pred socialno in nacionalno osvoboditvijo stavkali razredno osveščeni delavci in se s svojim akcijskim programom bili za uresničevanje izročil pariške komune in pristne Marxove misli. To si je zapisala v program tudi slovenska komunistična partija in premnogi partizani so za to darovali največ, kar človek zmore — svoja življenja, da imamo danes samoupravljanje, neokrnjeno pravico razpolagati z rezultati svojega dela, torej odprto pot v pravo uresničevanje nekdanje vizije siromašnih o lepšem in boljšem, res človeka vrednem življenju!
Akumulacijo kapitala spremlja akumulacija revščine. Produktivnost dela narašča, narašča novoustvarjena vrednost, veča se nominalno delavčevo plačilo, njegov delež v razdelitvi pa se manjša, to je srž omenjene Marxove misli. Propadla bi družba, ki bi se z novo vrednostjo samo reproducirala. Nujni sta kvantitavna in kvalitativna rast. Za standard neke družbe ni odločilno merilo samo osebni standard, dostikrat je še pomembnejši skupni standard: otroško varstvo, šolstvo, zdravstvo, urejeno okolje itd. Vse to lahko uresničimo le z lastnim delom v proizvodnji. Velika, da, bistvena razlika pa je, kako širša družbena skupnost pride do sredstev, ki smo si jih z delom ustvarili: ali z državno prisilo, z birokratskim aktom, ki ga
spremljajo vsi znaki državne oblasti, moči, ali z dogovorom vseh nas, samoupravljavcev.
Za svobodno menjavo dela gre: za menjavo gmotnih vrednot za druge nič manj pomembne vrednote: socialno in zdravstveno varnost, znanje, humano preživljanje prostega časa.«
Ne moremo in ne smemmdea-lizirati doseženega: velikanska zmaga vseh delovnih ljudi je, da smo samoupravljanje, nagrajevanje po delu, svobodno menjavo dela zapisali v zakon. Politična bitka je dobljena, boj pa še ni končan: gre za vsebinsko
uresničitev zakona o združenem delu: delavci morajo sami odločati o vsem, o gospodarjenju v delovnih organizacijah, porazdelitvi rezultatov svojega dela ter življenju v okolju, kjer prežive drugi dve tretjini svojega veka. Neposredno in sami, z razpravljanjem, glasovanjem in odločanjem. Ne sme pa namesto pjih odločati nekdo drug, ki bi si prilastil rezultate njihovega dela in govoril v njihovem imenu.
Na prvi seji odbora za pripravo VIII. kongresa ZKS je v sredo predsednik Zveze komunistov Slovenije France Popit posebej
poudaril: »Naša učinkovitost v samoupravnem združevanju dela in vzpostavljanju dohodkovnih odnosov je v veliki meri odvisna od tega, koliko bomo uspeli razvijati svobodno menjavo dela med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter delavci v skupnih službah.« In še dodal, kako je »zato prva frontna črta, na kateri moramo komunisti mobilizirati organizirane subjektivne sile, zlasti sindikat kot množično politično organizirano oporo delavskega razreda.«
MATJAŽ VIZJAK
Energetska kriza že dolgo trka tudi na naša vrata, vendar premalo razmišljamo, kako bi to, kar imamo, bolje izkoristili.
A. AGNlC
•^Ij^SPILJAK GOVORIL NA OSREDNJI SLOVENSKI PROSLAVI DNEVA ŽELEZNIČARJEV_
Revolucionarnost spodbuja
Sn?sti ”^^1' slovenski slove-ičarj
tjui^ na Zaloški cesti v
S,
:ie? ..-.15- aprilu — dnevu spom'C;*rjev — je zbranim ob \jnbli 'ku na Zaloški cesti v veta 7 sPregovoril predsednik ii« k ^.Vez.C sindikatov Ju posla-
vije	sindikatov Jugosla-
g°vOnjSednik Spiljak je v svojem narni n 0P°zoril na revolucio-So jih v611 naPrednih akcij, ki s°delnv preteklosti vodili, v njih Mašili i J,n tedi umirali rodovi relezničarjev. Še zlasti
pomembna je bila generalna stavka jugoslovanskih železničarjev pred 57. leti. Z njo so razredno opredeljeni in s Komunistično partijo Jugoslavije najtesneje povezani železničarji pokazali in dokazali svojo revolucionarno in razredno zavest. Zvestobo revolucionarnemu duhu, ki je takrat zavel z Zaloške ceste, so železničarji ohranili vse do danes. Ta duh med železničarji živi in železničarji smejo biti ponosni, da je tako.
Vendar pa se je prav zdaj naša železnica znašla pred najtežjimi problemi svojega razvoja. Ne gre samo za izgube, ampak še dosti bolj za zasnove in usklajenost nadaljnjega razvoja. To so vprašanja, ki jih moramo pospešeno razreševati v tem našem vsakdanjiku. Zanj je značilno, da naše železnice zdaj preživljajo podobno prehodno krizo, kakršno so že prebrodili v večini razvitih evropskih držav in zdaj lahko njihove železnice normalno
Več kot 60.000 mladink in mladincev je oziroma bo sodelovalo v ljubljanski lokalni štafeti od 10. do 18. aprila.
Letos je prvič ta štafeta in organizatorji, to je mestna konferenca ZSMS Ljubljana, so s tako množično akcijo hoteli omogočiti čim več mladim, da aktivno sodelujejo pri tej tradicionalni mladinski manifestaciji ob rojstnem dnevu maršala Tita. Štafetno palico bodo v ponedeljek mladinci ponesli še »Ob žici« in jo na slovesnosti na Trgu revolucije priključili zvezni štafeti.
Na sliki: v četrtek so štafetno palico prinesli tudi v Litostroj, kjer se je na slovesnosti zbralo več kot 2.000 delavcev, predvsem mladih. Pozdravno pismo ljubljanske mladine Titu je prebral mladinec iz enote finalistov Pavel Hajdinjak. Foto: A. AGNIČ
poslujejo. Nas na tem področju čaka še nekaj let resnega dela, truda in naporov.
Kje so rešitve, kako pospešiti delo?
Predsednik ZSJ Mika Špiljak je opozoril na nujnost pospešitve že začete modernizacije, tehnike in organizacije železnic. Na tem področju moramo kot družba v celoti, železničarji pa še posebej iskati izhod iz sedanjih težav. Kar najhitreje pa moramo na železnici razreševati tudi nekatere probleme skupnega razvoja, uresničevanja tehnično-tehnolo-ške enotnosti, boljšega izkoriščanja zelo dragih transportnih in vlečnih sredstev ter zadev s področja medsebojnih ekonomskih odnosov. Nujno je tudi nadaljnje združevanje dela in sredstev in samoupravno interesno povezovanje s porabniki storitev. Od hitrosti sprememb na teh področjih sta še najbolj odvisna produktivnost dela in učinkovitost poslovanja, s tem pa tudi hitrejši razvoj samoupravnih dohodkovnih odnosov na jugoslovanskih železnicah v celoti.	R.N.
Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Nova Gorica vabi na
PRVOMAJSKO SREČANJE
v počastitev 40.obletnice prihoda tovariša TITA na čelo KPJ, 40.obletnice ustanovitve KPS.30.obletnice graditve v svobodni domovini in praznika dela. Srečanje bo 1. maja 1977 v Opatjem selu na Krasu s pričetkom ob 14,30. Govoril bo predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič.

\\V'.	1
'A\\l\V\ \\\\

KAJ SMO STORILI..
Zmanjkuje časa!
Zakon o združenem delu postavlja pred sindikate, ki so nosilci akcije za uresničevanje zakona zlasti glede izdelave osnov za delitev sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela, pred vsebinsko zahtevno in časovno tudi dokaj težko izvedljivo nalogo. Do konca tega leta je namreč treba izdelati merila za nagrajevanje po rezultatih dela, se pravi v skladu s 126., 128., 129. in 130. členom zakona. V temeljnih organizacijah, kjer do omenjenega roka ne bodo uveljavili sistema delitve osebnih dohodkov, kot ga opredeljujejo omenjeni členi zakona, bodo delavci v njih smeli prejemati samo zakonsko zajamčene osebne dohodke (člen 127).
Naloga prav gotovo ni lahka, saj ne bo mogla teči ločeno od uresničevanja celovitega spleta dohodkovnih odnosov v združenem delu, katerih uveljavljanje pa je prav gotovo proces, daljši od obdobja enega leta. Zato je jasno, da osnove za sistem delitve po delu, ki jih bodo izoblikovali v združenem delu letos, ne bodo ostale »za večno«, ampak se bodo tudi še kasneje prilagajale dohodkovnim odnosom, kakršne bo oblikovalo združeno delo.
Namen tega sestavka seveda ni iskati ali dajati formul za izdelavo meril, saj tega ne dajejo niti določila zakona o združenem delu, ki sicer zelo dosti »govori« o tej temi, niti sindikalna stališča do tega vprašanja, zapisana v prvem členu sindikalne liste. Radi pa bi opozorili na nekatera dejstva.
Predvsem: sindikati v delovnih organizacijah doslej temu vprašanju niso posvečali dovolj pozornosti. Resda je že blizu 40 odstotkov vseh v Sloveniji zaposlenih delavcev pri osebnih dohodkih »vezanih« na delitev po delu, vendar pa pri drugih šestih desetinah takšna merila še ne veljajo. Marsikje tudi še vedno menijo, da bodo recepte in podrobna merila izdelali v družbenih institucijah. Lepo bi bilo, če bi si lahko privoščili znanstveno raziskavo in na tej podlagi izdelali sisteme nagrajevanja po delu, ker te možnosti nimamo, bo treba poprijeti za delo — tam, kjer se ustvarjajo dohodek in dohodkovne povezave in odnosi. V temeljnih organizacijah združenega dela torej!
Pri tem velja poudariti, da sistema nagrajevanja po delu ne bomo začeli ustvarjati povsem na novo. Marsikaj iz dosedanjih sistemov nagrajevanja bo možno uporabiti kot »gradbeni material« za nove sistemme, prej pa je treba sedaj veljavne sisteme temeljito ovrednotiti in ugotoviti, kaj je v njih dobrega, kaj pa bo treba spremeniti. Na primer različne normative, ki smo jih povzeli po sistemih meritve dela v kapitalističnih državah; takšni, kot so, nam ne ustrezajo, nikakor pa ni možno trditi, da »norme« kot eden od planskih elementov ne bodo potrebne (nikakor pa ne kot najpomembnejše merilo za določanje OD). Na drugi strani pa bo vsekakor treba spremeniti sistem nagrajevanja tako imenovanih režijskih delavcev, katerih delo se kljub vsemu da tudi količinsko ovrednotiti. Nevzdržno je tudi sedanje »primerjanje« in uravnavanje meril za delitev OD po panožnih sporazumih. Najčešče se pri tem sporazumevajo o osebnih dohodkih tisti, ki med seboj niso dohodkovno povezani.
To in še marsikaj drugega bo potrebno urediti pri razreševanju novega sistema nagrajevanja po delu. Predvsem pa bo treba takoj poprijeti za delo v temeljnih organizacijah, saj nimamo institucije, ki bi lahko izdelala celovito rešitev tega zapletenega vprašanja.
B. RUGELJ
PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV VELENJE
PREVERITI OCENE!
Uspešnost uresničevanja vsebina zakona o združenem delu je močno odvisna tudi od prizadevnosti in aktivnosti sindikalnih aktivistov
Na zadnji seji je predsedstvo obč. sveta Zveze sindikatov Velenje obravnavalo dosedanje delo sindikatov v Šaleški dolini ter povzelo poglavitne prihodnje naloge. Pri tem je posebej opozorilo, da je treba sindikate organizacijsko Usposobiti, da bodo lahko uspešno uresničili letošnjo delovno usmeritev.
Akcijo za uresničevanje vsebine zakona o združenem delu je treba tudi v občini Velenje pospešiti. To pa bo mogoče tudi ob okrepljenem stiku občinskega sveta ZSS Velenje z osnovnimi organizacijami sindikata in s članstvom. Sindikat mora biti pobudnik za uveljavljenje zakona o združenem delu, to nalogo pa bo mogoče uresničiti z organizacijo neposrednih pogovorov v temeljnih organizacijah združenega dela.
Glede uresničevanja sprejete delovne usmeritve pa je predsedstvo občinskega sveta ugotovilo, da neka-
teri sindikalni funkcionarji ne opravljajo svojih dolžnosti. So ali premalo delavni, premalo odgovorni, ali pa so preveč povezani s poslovodnimi in drugimi vodstvenimi strukturami v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Zato tudi ni naključje, da prav tam, kjer delo funkcionarjev ni dobro, zamuja akcija za spreminjanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. Predsedstvo je zahtevalo, da organizacijsko kadrovska komisija pripravi pregled aktivnosti sindikalnih funkcionarjev ter predlog za zamenjavo tistih, ki ne delajo skladno s statutom zveze sindikatov. Številne naloge, ki so pred sindikati v občini Velenje, terjajo prizadevne, aktivne in odgovorne sindikalne funkcionarje.
Sicer pa je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta pozvalo vse politične štabe v temeljnih organizacijah združenega dela, ki so vodili javno
razpravo o osnutku zakona o združenem delu, da pripravijo programe za dosledno in učinkovito uresničevanje vsebine zakona o združenem delu v praksi, seveda upoštevaje ocene razvitosti samoupravljanja ter družbenoekonomskih odnosov. Programi morajo biti konkretni, akcija poglabljanja samoupravljanja ter utrjevanja družbenoekonomskih odnosov pa mora v vseh okoljih vplivati na delo in rezultate gospodarjenja.
Izhodišče za uresničevanje vsebine zakona o združenem delu pa ostaja, kot je poudarilo predsedstvo velenjskega občinskega sindikalnega sveta na svoji zadnji seji, ocena samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov, izdelana med javno razpravo o zakonu o združenem delu. Ocene je treba znova preveriti, tokrat s stališča zakona o združenem delu.
P. O.
10 RO SINDIKATA DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE OCENIL AKTIVNOST DELEGATOV
Za trdnejše vezi
Z usklajeno akcijo je treba doseči, da bi občinske organizacije zaživele tudi v praksi — Delegati so še najmanj odgovorni, kadar ni sozvočja v sistemu, katerega del so
Razpravo o aktivnosti delegatov republiškega odbora je IO RO Sindikata delavcev kemične industrije Slovenije med drugim zaključil tudi s sklepom o odpoklicu petih neaktivnih delegatov. To pa nikakor ne pomeni, da so delegati najbolj »krivi«, če se delegatski sistem in odnosi v njem ne razvijajo tako, kot naj bi se, da bi bil dosežen temeljni cilj — dobro samoupravljanje. Dosti bliže resnici je ugotovitev, da delegati lahko dobro opravljajo svoje naloge in dolžnosti šele tedaj, če je sozvočje v celotnem sistemu, katerega del so.
ZARADI SEDANJIH VELIKIH OBREMENITEV ZDRUŽENEGA DELA:
»Brezplačni« mestni promet — iluzija?!
Najprej uredimo druge zadeve s področja družbenega standarda, potem šele naj bi se ukvarjali tudi z »manj važnimi« zadevanj
Pred tedni smo pisali o prizadevanjih mestnega sveta zveze sindikatov Ljubljana pri razporejanju delovnega časa in s tem v zvezi tudi »brezplačnega« mestnega prometa.
Tokrat smo želeli izvedeti, koliko so se stvari premaknile in kaj o tem menijo predstavniki nekaterih drugih, v ta načrt neposredno vključenih dejavnikov.
Pred nedavnim so se sestali, kot je povedal Dare Ravnikar, sekretar MSS Ljubljana, predstavniki nekaterih družbenopolitičnih organizacij ter Viatorja. Sestanka se niso udeležili povabljeni predstavniki nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti. Vsi so podprli usmeritev o preučevanju možnosti uvedbe premakljivega delovnega člasa in »brezplačnega« mestnega prometa, kar bi naj opravili dve strokovni komisiji. Ti komisiji naj bi imenoval izvršni svet skupščine mesta do konca aprila, ko bi dejansko začele delati. Po prvih izračunih bi realiziracija »brezplačnega« mestnega prometa veljala 130—140 milijonov dinarjev letno. Večji del teh stroškov pa bi krilo združeno delo. Izračuni tudi kažejo, da bi se dosedanji znesek, ki ga delovne organizacije namenjajo za prevoz svojih delavcev na delo, minimalno povečal. V sindikatih se po besedah Dareta Ravnikarja zavedajo vseh spremljajočih vprašanj, ki jih je treba ob tem reševati, kar pa ne zmanjšuje njihovega optimizma, da
bodo v soglasju vseh potrebnih dejavnikov, posebej pa združenega dela zamisel uresničili do začetka prihodnjega leta.
Bolj skeptičen odgovor o tem pa smo dobili pri predsedniku IS skupščine mesta Ljubljana Albinu Vengustu: »Vi ste prvi, ki me sprašuje za mnenje o tem. Doslej se nisem z nikomer uradno pogovarjal, osebno pa mislim, da so to iluzije. V svetu je bilo več podobnih poskusov, ki so propadli. Tudi prometnega režima ne bi s tem izboljšali, ker so ljudje že preveč navajeni na osebne avtomobile in jih zaradi brezplačnega prevoza ne bodo puščali doma. Sprašujem se pa, kdo bo pri Viatorju gospodaril, če bodo delovne organizacije združevale sredstva za njihovo poslovanje?«
Pri Viatorju bi kajpak bili zelo veseli take ali podobne rešitve. Dosedanji direktor TOZD mestni promet Rudolf Štigl je povedal: »Slišal sem za pobudo mestnega sindikalnega sveta in, če bo uspela, jo pozdravljam. Bilo je že nekaj poskusov podobnega reševanja problema mestnega prometa, vendar se ni nihče doslej in nikjer v to poglobil tako odločno, kot so to naredili ljubljanski sindikati. Vzrokov za dosedanje izgube in nezaupljivost do mestnega prometa je več in niso samo naša krivda. V ugodnejšem položaju bi tudi laže nudili boljši in udobnejši prevoz potnikov in laže bi prišli do potrebnega števila avtobusov. Za Viator bi veliko pomenilo, če
bi v tem smislu podružabljali mestni promet.«
Prof. Vlada Sever, predsednica delavskega sveta v tovarni Lek je povedala: »Letos je združeno delo preobramenjeno z dajatvami. Zato ne verjamem, da bo lahko sprejelo še dodatne stroške, za katere mislim, da bodo bistveno večji kot doslej. V Leku imamo izkušnje, ker se veliko naših delavcev prevaža na delo z mestnim avtobusom. Zato smo v dogovoru z Viatorjem dobili posebno avtobusno linijo, ki jo izkoriščamo dve uri dopoldne in dve uri popoldne. Že to posebno štiriurno koriščenje avtobusne linije bi bilo v primeru, da bi jo sami financirali, predrago. Mislim, da bo skupno financiranje celotnega prometa za nas še dražje. Sicer pa pri nas še nimamo rešenih osnovnih vprašanj družbenega standarda, kot so družbena prehrana in vzgojnovarstveni zavodi. Zato moramo temu dati prednost.«
Glavni direktor Gradisa inž. Hugo Kržan, sicer predsednik skupščine občine Ljubljana-Center pa razmišlja tako: »Mislim, da sami sebe prehitevamo. Za mnogo stvarni nimamo denarja. To lahko načrtujejo tisti, ki nikoli nič ne dajo. Čakajo nas ceste in druge potrebe družbenega standarda. Ne smemo toliko obremenjevati združenega dela. Akcijo sicer pozdravljam, mislim pa, da za to vendarle potrebujemo čas in denar.«
MILENA CAR-DRLJE
V omenjenem sindikatu ugotavljajo, da so na tem področju najšibkejši člen občinske organizacije sindikata. Če in kjer niso aktivne, delegati seveda ne morejo prihajati na seje republiškega odbora s stališči občinskega odbora. Da dejansko ne moremo govoriti o (pre)veliki aktivnosti občinskih organizacij, navsezadnje priča tudi podatek, da v zadnjih dveh letih republiški odbor ni prejel niti enega predloga ali zahteve katerekoli občinske organizacije sindikata delavcev kemične industrije, naj bi obravnavali kakšno specifično zadevo! Kaj se potem po navadi zgodi, vemo: delegati govore v svojem imenu, njihova aktivnost začne usihati, včasih tudi povsem uplahne. Sledi seveda odpoklic, Vsaj moral bi.
Samo z zamenjavo delegatov z novimi, od katerih kajpak pričakujemo, da bodo aktivnejši, problem seveda ne bo rešen. Tega se zaveda tudi IO RO Sindikata delavcev kemične industrije Slovenije. Na predlog svoje komisije za organiziranost in kadrovska vprašanja se je namreč zavzel za to, da bo v usklajeni akciji (republiški odbor — občinski odbori) delegatom omogočil stik z delegatsko bazo, skratka z organom, ki je delegate delegiral. Tako naj bi delegate
bolj vključili v sindikalno akcijo in v samoupravno gibanje.
IO RO Sindikata delavcev kemične industrije Slovenije se je tudi že odločil, in s tem utrjeval tako občinske organizacije kot pomagal delegatom, kako bo izvajal poprej omenjeno usklajeno akcijo. Tako se bodo člani republiškega odbora udeležili vsaj po ene seje vsakega občinskega odbora. Na seje so sicer hodili že tudi doslej, pač glede po potrebah, kot pravimo. »Po novem« naj bi bili obiski v občinah bolj sistematični in predvsem delovni. To pomeni, naj beseda ne bi tekla le o izvajanju nalog, predvidenih z dogovori in programi RS ZSS, RO Sindikata delavcev kemične industrije Slovenije, njegovih občinskih organizacij in občinskih svetov ZSS, pač pa tudi o bolj specifičnih vprašanjih. Mednje pač lahko prištejemo delovne in življenjske razmere delavcev kemične industrije v občini, razpravo o njihovem gospodarjenju in deloven, ne »uraden« razgovor v kolektivih, kjer morda škriplje na tem področju. Obvezno pa naj bi bil na dnevni red vključen tudi razgovor o temi, ki bi jo zaradi neposredne aktualnosti v konkretnem okolju predlagal občinski odbor sindikata.
M. G.
KONSTITUIRANA
KONFERENCA
OSNOVNIH
ORGANIZACIJ
SINDIKATA
V INDUSTRIJI
GRADBENEGA
MATERIALA
SLOVENIJE
Nove
spodbude
20. aprila je bila konstituj rana konferenca osnovni' organizacij sindikata gradb£ nih delavcev grupacije ind11 strije gradbenega material® Delegati osnovnih organizad so razpravljali o problematik delitve sredstev za oseba1 dohodke v svojih organiza® jah. Ugotovili so veliko J® zličnost v pristopu in način® nagrajevanja. Posebej ž® skrbljujoče stanje je v man) ših organizacijah, ki zaposli jejo do 100 delavcev, to predvsem opekarne, ki f majo strokovno usposobi]® nih delavcev za delo na te® področju. Delegati so tu® razpravljali o razvojnih tež® vah, saj se več organiza® IGM ukvarja z zastarelo pr°f zvodnjo, prepočasi pa, ? vključujejo v gradbenišu oziroma povezujejo tu® drugače. Poudarili so, da ? tudi IGM mora vključevanj dohodkovne odnose in sled1; usodo dohodka in svoje?’ proizvoda do dokončne cel® gradbenega objekta. Zato®1 je treba v naslednjem dobju nujno lotiti akcij * integracijskih procespv t:' osnovi določil zakona o zdi® ženem delu.	,,
O teh stališčih osnovn® organizacij IGM bodo U® slednji mesec razpravi]® delegati republiškega odbo® na skupnih sejah z drugi® grupacijami s področja gra® beništva. A VLAHOV^
NAJ OSTANE MED NAMI
GRADISOV VESTNIK)1 v aprilski številki v rubrik »Aktualno« povzel sklepe if redne seje konference OOS & sestavek začel takole:
»L Vsi prisotni so sklep1 letne konference enoglasr>° sprejeli. Nekateri teh sklepom so že v izvajanju«.
Kogar čas priganja in ver' jame na »lepe oči«, lahk) takoj neha brati. Nejever)1 Tomaži pa morajo prebrati se devet sklepov, da bi spozna1, resnico: da se v tej konferenc‘ OOS dejansko marsikaj do' gaja in da uredništvo omenja nega glasila goji smisel v kratko in jedrnato izražanj'
KONČANA SOLIDARNOSTNA AKCIJA TOLMIN-LEBANE_
Dovolj sredstev za oba objekt#
Delavci družbenih dejavnosti Jugoslavije zbrali 6 milijonov dinarjev gradnjo knjižnice v Tolminu in doma kulture v Lebanih

V ponedeljek se je sestal v Ljubljani na zadnji seji koordinacijski odbor pri zveznem odboru Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije in ocenil ter sklenil solidarnostno akcijo za gradnjo knjižnice v Tolminu in doma kulture v Lebanih.
Ocena ceiotne akcije je ugodna, saj se je vanjo vključilo 4648 osnovnih organizacij, ki so zbrale kar 5.305.983,80 dinarja. Če k tem sredstvom prištejemo tudi sredstva, ki jih je za to akcijo po zaključnem računu prispeval zvezni odbor, lahko ugotovimo,
da bo vsak objekt dobil okoli 3 milijone dinarjev!
Čeprav je ocena akcije dokaj ugodna, pa moramo ugotoviti, da je bilo potrebno pri izvajanju akcije razrešiti več zlasti organizacijskih problemov. Akcija je uspela mnogo bolje kot nekatere podobne akcije v prejšnjih letih, toda vseeno moramo omeniti, da se niso vključile vanjo organizacije v nekaterih večjih centrih.
V Sloveniji se je vključilo v akcijo 806 osnovnih organizacij, ki so zbrale 801.494,90 dinarja, kar ocenjujemo kot ugodno. Poleg teh sredstev, ki smo jih za
.-jj v
gradnjo knjižnice v TolifU zbrali s solidarnostno Sindikata delavcev družb®^ dejavnosti Jugoslavije, omeniti, da je na pobudo ^g(, sindikatov Slovenije tudi k° ^ dinacijski odbor za odpr, v posledic elementarnih nesr^j Sloveniji zagotovil za zac -jj, gradnje tolminske knjižnice11 jon dinarjev. Ker bo k tako nim sredstvom verjetno -j delež primaknila tudi Kuh ■j. skupnost Slovenije,	'
mo, da bodo v Tolminu la kratkem pričeli z gradnjo v j. knjižnice. MILAN BR®^
NI VAZEN SAMO NAČRT, TUDI ZIDAKI
morajo biti primerni
Prava bitka se šele začenja
lepljenka ugotovitev, stališč in tem za razmišljanje s portoroškega seminarja o uveljavljanju zakona o združenem delu in iz ankete sindikatov, opravljene na to temo v 13 delovnih organizacijah
tov	svet Zveze sindika-
nri ^!?ven'ie je v minulih dneh sem'*' V ^orl°rožu dvodnevni o ^ ° uresničevanju zakona nik ru^enem delu za predsed-ln sekretarje občinskih predsednike me-0u Tlnskih svetov, mestnega in in s t6®3 sveta ZSS, predsednike
dirpe^re-arje RO tur sekretarje, rer,, ui°vte centrov in sodelavce
sničevaS83 SVfa ZSSvza.ure-
pr0„ a"] nalo8 akcijskega Z(jr.,varna v zvezi z zakonom o »nnzeuum delu. Seminar je bil
v°ra n^RsVsf'T83 ^
v okviru akcij-nr„„ Programa za uresničevanje reDu£?-,ske usmeritve dela liže h 'Ske®a sveta) pa tudi ana-bi' 0sedanjega tempa in vse-
konavde!jniČevanja določil za‘
So in . Jovnihorganizacijah, ki Tako Sir!P'*cat' izvedli pred tem. naria ^ osnovni namen semi-Pre-riH 080v°riti se o temeljnih in Pri"uvpiStn'^. na'°gah sindikatov žertetn ]ay1ian.iu zakona o zdru-akaj,, sind ‘i. hkrati Pa Poenotiti 1Katov na vseh ravneh k'birtejšem?,51'ter i° spodbudit, fetncfinih n utnPu predvsem v nega de[a rSan'zacijah zdrtiže-
. Receptov ni
ji'aze> da delavcem v temeljnih zlfeiifcIZaC'iah nalagajo najra-j..v-. Jse naloge, za katere — d'v^ursikje sodijo — niso niti na v?/ UsPosobljeni niti nimajo ficira 1?Ustreznih družbeno veri-bennv meri'- Toda novih druž-' ie. u??i omskih odnosov, ki jih delu d zakon o združenem
osnovni Z?^aČ-e. kot nalPreJ v ndmske h !C1 družbene in eko-Prganb, de.Javnosti - temeljni sploh n J,.združenega dela — Tako ' i310^ zaeeti uresničevati. dohnHi,S°ni ce h>vi ta zgradba isih Dri OVn'b.odnosovnaodno-11Ju J doh^Ju/l aniu in razporeja-seboi n?°5a’ kak°r j>h med
nih temeljnih13''0' V posaniez'
Pravtakri ]^h organizacijah, začrtan i, P,a bodo gibalo razvoja temehn u družbenih odnosov v kakršn?1 k organizacijah odnosi,
sltižb J11”, skuPnostih skupnih delovni organizaciji.
Zavoljo tega je jasno, da drugje, kot v temeljnih organizacijiah, ni moč začeti z uresničevanjem zakona o združenem delu in da od zunaj delavci ne morejo — razen seveda strokovne pomoči pri razlagi določil zakona in podobno — pričakovati napotil ali celo »receptov« za urejanje družbenoekonomskih odnosov znotraj temeljnih organizacij in med njimi v delovni organizaciji pa tudi zunaj nje. V takšen zaključek je izzvenel tudi seminar v Portorožu, ki je potekal predvsem v znamenju usmerjanja pozornosti sindikalnih aktivistov v tiste točke akcije za uresničevanje zakona, ki so temeljnega pomena za uspešno uveljavitev novih družbenoekonomskih odnosov.
DRUŽBENI ODNOSI V TOZD
Ob vsej pomembnosti dohodkovnih odnosov in kljub celovitemu prikazu vsebinskega in organizacijskega uresničevanja teh odnosov v združenem delu rta seminarju, pa vendarle izločimo za »pregled pod večjo povečavo« ert del dohodkovnih odnosov: odnose med temeljnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi skupnih služb. Delovne skupnosti skupnih služb so nedvomno eden osrednjih dejavnikov pri uresničevanju mnogih aspektov sistema samoupravnega združenega dela v TOZD in, kot smo že dejali, tudi gibalo (ali zavoljo slabe organiziranosti tudi zaviralo!) razvoja začrtanih družbenih odnosov v delovnih organizacijah. In tako kot bodo dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami temeljni kamen v gradnji celovitih dohodkovnih odnosov, tako bodo tudi odnosi med TOZD in skupnimi službami osnovni parameter pri izgradnji sistema svobodne menjave dela na vseh ravneh te menjave. Skratka, zelo pomembno je, iz kakšne »opeke« bodo zgrajeni ti odnosi; z enakimi »zidaki« bomo namreč zidali vso stavbo družbenoekonomskih odnosov.
Tudi na seminarju so sindikati to temo, svobodno menjavo dela
med TOZD in delovnimi skupnostmi skupnih služb izločili kot posebno »poglavje«. V dnevih pred seminarjem pa so izvedli »anketo« med trinajstimi delovnimi organizaciji po vsej Sloveniji, ki je dala poučne rezultate, čeprav ne moremo izbire podjetij ovrednotiti kot statističnega vzorca. Ne glede na to pa je tudi iz prejšnjih, po drobcih zbranih izkušenj moč trditi, da razmere, kakršne so »apketarji« zatekli v nekaterih kolektivih, vladajo tudi v marsikateri drugi delovni organizaciji.
ANKETA
V TRINAJSTERICI
Na vprašanja funkcionarjev in strokovnih sodelavcev republiškega sveta ZSS so odgovarjali v Agrarii, Lisci, Leku, Strojnih tovarnah Trbovlje, Združenem kmetijskem in gozdarskem podjetju Kočevje, Tekstilindusu, SOZD Pomurki, Gostolu, Železarni Ravne na Koroškem, Novolesu, v Aeru, Splošni bolnišnici v Mariboru in Trgovskem podjetju Nanos. Iz portoroških ugotovitev in naših zabeležk z obiskov v delovnih kolektivih bomo poskusili sestaviti zlepljenko stališč, mišljenj in tem za razmišljanje. Pri tem pa bomo brskali predvsem po zabeležkah z obiska v Gostolu; ne po naključju — zato, ker so v tej delovni organizaciji odnose med skupnimi službami in temeljnimi organizacijami razvili dlje kot marsikje, predvsem pa so se približali določilom zakona o združenem delu glede statusa in pristojnosti skupnih služb. Čeprav so še daleč od prave vsebine in vloge, skupne službe v Gostolu vendarle niso več — klasična uprava podjetja.
Toda najprej si oglejmo obdelane podatke ankete med trinajsterico. Delavci v temeljnih organizacijah so imeli doslej bore malo ali nič vpliva na kadrovsko strukturo in zaposlovanje v skupnih službah. V večini podjetij nimajo posameznih delov skupnih služb organiziranih kot TOZD skupnega pomena; ponekod o tem sicer razmišljajo, vendar dlje od tega še niso prišli. V večini OZD funkcije, ki so sicer tesno povezane s proizvodnjo, še vedno opravljajo v
skupnih službah. Razmejitev, ki jo povsem jasno navajata 400. in 403. člen zakona o združenem delu, ni nikjer v celoti izvedena. Področja dela skupnih služb so opredeljena v samoupravnem sporazumu o združevanju TOZD v delovno organizacijo.
DSSS ŠE VEDNO »DIREKCIJE«
Pomudimo se ob razmejitvi pristojnosti oziroma delovnega območja skupnih služb in TOZD v Gostolu. Tudi tu še nimajo povsem razčiščenih odnosov, vendarle pa so temeljne organizacije »obogatili« z vrsto dejavnosti, ki so jih prej opravljale skupne službe. Ob takem zaokroževanju TOZD pa se seveda pojavlja nevarnost preti-
ravanja: zgodi se lahko, da se takšne klasične direkcije oblikujejo na ravni premočno s funkcijami podjetja obloženih temeljnih organizacij. Odnosi, ki jih v podjetju razrešujejo med temeljnimi organizacijami in skupnimi službami, se morajo razrešiti torej tudi znotraj TOZD. Režijski delavci v TOZD naj bi imeli enak status, kob delavci na podobnih delov-
nih mestih v skupnih službah.
V	večini podjetij pa so razmere za zdaj še povsem drugačne: ni namreč čutiti, da bi skupne službe — ali po starem uprave — izgubile veliko svoje nekdanje moči (odločanja) in veljave. V Leku, denimo, je med 43 člani delavskega sveta kar 10 delegatov iz skupnih služb; to dokazuje, da je v podjetju izredno veliko delavcev zaposlenih v skupnih službah in da imajo le-te zavoljo tega tudi prevelik vpliv na samoupravno odločanje v delovni organizaciji.
V	delovnih organizacijah bodo torej morali najti ravnovesje med velikostjo in pristojnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami.
Toda če so že v posameznih podjetjih vendarle poskušali najti pravilno razmerje moči med TOZD in skupnimi službami pri razmejitvi pristojnosti in dela, so povsem zanemarili dohodkovne odnose med njimi. Tu je neskladje z duhom ustave in črko zakona o združenem delu tako rekoč popolno; najhuje pa je pravzaprav to, da se v mnogih delovnih organizacijah v skupnih službah spretno izmikajo »postavljanju odnosov« na samoupravne in dohodkovne temelje.
Kaj naj za TOZD opravljajo v skupnih službah, kaj pa naj TOZD dela sama, kot zaokrožena gospodarska enota, marsikje še ne vedo natanko, čeprav zakon o združenem delu pristojnosti enih in drugih jasno razmejuje
DOHODKOVNI ODNOSI NEZNANKA
Dohodkovni odnosi, se pravi merila za zadovoljevanje potreb in koristi tako delavcev v skupnih službah kot delavcev v drugih temeljnih organizacijah, so v večini primerov poenostavljeni na pogodbene odnose ali pa za- • viti v bolj ali manj meglene samoupravne sporazume o združevanju v delovno organizacijo. Merila, s katerimi bi ugotavljali prispevek skupnih služb k povečevanju dohodka TOZD in delovne organizacije ter tudi prispevek posameznega delavca v skupnih službah, so za zdaj v večini podjetij neznanka in tabu. Kjer pa že razpravljajo o tem, se s praktičnimi razrešitvami ne morejo prekopati dlje od spoznanja, da je treba izdelati za ugotavljanje dohodka skupnih služb posebej za to prilagojena merila, ne pa ostajati pri golih stroškovnih odnosih. Ob tem ne smemo zamolčati ugotovitve, izrečene na seminarju, da so tam, kjer so dohodkovni odnosi ostali na ravni stroškovne obravnave, delavci v skupnih službah glede osebnih dohodkov znatno na boljšem kot delavci v proizvodnih temeljnih organizacijah. Stroški za skupne službe se namreč ne pokrivajo iz dohodka, ampak pripisujejo k stroškom proizvodnje. Pri tem pa osebni dohodki delavcev v skupnih službah niso v ničemer odvisni od rezultatov dela OZD, čeprav bi morali biti.
Zavoljo podobnih neskladij v odnosih med temeljnimi organizacijami in skupnimi službami ni naključje, da v Gostolu, gotovo pa še kje drugje, ugotavljajo, da so »skupne službe predrage, kako v primeri s sredstvi, ki jih TOZD izločajo za potrebe skupnih služb, dajejo pre-
skromne rezultate.«
Razumljivo je tudi, da ob neuveljavljeni svobodni menjavi dela ne morejo biti urejene medsebojne pravice obveznosti in odgovornosti med TOZD in skupnimi službami, saj se, kot je dejal na seminarju Franci Polak, sekretar RS ZSS za samoupravljanje, le-te učinkovito pokažejo v uresničenih dohodkovnih odnosih.
Anketa sindikatov je torej pokazala, da pravega vsebinskega premika pri urejanju odnosov med TOZD in skupnimi službami ni, da pa obstaja spoznanje in zavest o potrebi po spremembah obstoječih odnosov. Seminar pa je sindikalne funkcionarje usmeril h glavnim žariščem neskladij. Ta so, naj jih na kratko naštejemo, normativna ureditev in opredelitev statusa skupnih služb delovnih organizacij in TOZD skupnega pomena; preobrazba proračunskega financiranja skupnih služb v dohodkovni odnos v svobodni menjavi dela; uresničitev načela delitve osebnih dohodkov po delu za vse delavce v podjetju; preobrazba sistema medsebojnega komuniciranja, informiranja; opredelitev odgovornosti za ustreznost strokovnih pobud, predlogov in spremljanja učinkov strokovnega dela itd.
Seveda pa bo treba v delovnih organizacijah spodbuditi vse nosilce družbene preobrazbe k skupni, usklajeni akciji za uresničevanje omenjenih nalog. Glavni nosilci pa bodo slej ko prej ostali delavci v temeljnih organizacijah, ki so, kot je na seminarju slikovito dejal France Popit, s sprejetjem zakona politično bitko dobili, zdaj pa si morajo izbojevati še resnično oblast nad vsem, kar se dogaja v okolju, kjer delajo in žive.
B. RUGELJ
^ Učinkovitejši pri
itzaS^StaroseloPriK' košenin n<u v^sn^° v spe
yuzju, Zl
mik"?nfe zmenil...
m očetadTV°jne’kos krnha, d ' i°ma P« je
udarci l- b' nasitili vsi ho, j; kJ soPadali na
p-', nasilje.
*e<llpeščirU}e’ kako je Parole Ct,CO }’™kih fam itee. ' aT letake, n
kliub letoT Se>e vrst Poguma ™n,nu niu ah p rim, i L osvobodi
pridobil znanje in moč za delo doma. In s kakšnim ponosom je doživljal trenutek, ko so ga sprejeli v SKOJ.
Potem je končal, trgovsko šolo in se zaposlil. Od 1950. leta službuje v milici. Nekaj časa je bil na Štajerskem, zadnjih 26 let pa dela v Sežani, kjer je od 1979 leta sem vodja skupine obmejne milice.
Srečko Butul je eden tistih dolgoletnih sindikalnih in družbenopolitičnih delavcev v Sežani, ki zna prisluhniti ljudem, njihovim stališčem in potrebam, še zlasti pa tedaj, ko gre za delovne in življenjske težave njegovih tovarišev — miličnikov. Če pa spozna, da ljudje niso pošteni in da nočejo priznati svojega obotavljanja, postane oster in nepopustljiv.
Tak je tudi na sejah vodstva sežanskih sindikatov, občinskega sindikata delavcev milice, osnovne sindikalne organizacije obmejne milice, ki ji predseduje tretje leto... Skratka, povsod, kjer aktivno dela že več kot 25 let.
Sicer pa velja, da je nadvse delaven, natančen in odkrit. Razloge za te Butu-love značajske poteze lahko iščemo v
urejanju problemov
njegov, trdi življenjski šoli.
Srečko Butul z očitnim zadovoljstvom pripoveduje o nekaterih uspehih, ki sta jih v zadnjih dveh letih dosegla občinski odbor in osnovna organizacija sindikata delavcev milice v Sežani:
» V primerjavi s prejšnjim forumskim načinom delovanja je naš sindikat po reorganizaciji pokazal večjo akcijsko sposobnost, kar je zlasti očitno tedaj, ko gre za reševanje delovnih in življenjskih problemov delavcev v milici. Res je, da smo največ dosegli na področju športa in rekreacije, toda zanemarjali nismo tudi drugih področij našega dela. Tako smo se 1975. leta v Sežani lotili gradnje športnih igrišč. Streljaj od postaje milice v Sežani imamo igrišče za odbojko, balinarske steze, strelišče za malokalibrsko puško... Letos bo naša osnovna organizacija izdelala prednostno listo prosilcev za družbena stanovanja. To bo prva večja akcija sindikata delavcev milice v sežanski občini za reševanje
perečih stanovanjskih problemov njegovih članov. Problemov, s katerimi se
bomo morali spopasti, pa je še veliko—
Ljudje niti ne pomislijo na to, kako težak in zahteven je miličniški poklic. Miličniki, ki pri nas opravljajo obmejno službo, delajo v izjemno težkih, zdravju, škodljivih razmerah. Izpostavljeni so strupenim izpušnim plinom in mnogim drugim nevšečnostim, vrh vsega imajo večizmensko delo, veliko delovno odgovornost... Kako naj organiziramo toplo prehrano za nočno izmeno, je samo eno od mnogih vprašanj, s katerimi se bo moral čimprej soočiti naš sindikat. Prepričani smo, da bomo slednjič kos tudi tem težavam...«
Ko se za trenutek pomudiva pri nje-.govem družinskem življenju, prostem času, ki ga skoraj ne pozna, pravi, da mu je največje zadovoljstvo zbiranje značk, igranje šaha in delo na domačem vrtu, ne da bi temu hotel pripisovati poseben pomen..
Za Srečka Butula ostaja skrb za dobro počutje pri delu in. v življenju njegovih tovarišev še vedno glavna stvar v delu sindikata delavcev milice v sežanski občini.
I. VIRNIK
iz albuma
sindikalnih delavcev
SREČKO BUTUL, predsednik osnovne organizacije sindikata postaje obmejne milice Sežana
( ------------------------------^
Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, delovni skupnosti in »enoviti« delovni organizaciji
v_________________________________/
Piše: mag. iur.
jaimez Šinkovec
Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo je nov samoupravni splošni akt, ki ga je uvedel zakon o združenem delu (ZZD). Ta akt je v temeljni organizaciji osnovni, saj morajo biti z njim skladni vsi samoupravni splošni akti (612. člen ZZD).
Iz razprave ob pripravi ZZD povzemamo, naj ta akt ne bi bil prezahteven, tako da bi omogočil delavcem ob organiziranju temeljne organizacije sorazmerno enostaven postopek, vendar pa bi moral vsebovati vse tiste elemente, ki opredeljujejo družbenoekonomski položaj delavcev v tolikšni meri, da je to resnično temeljni akt. Upoštevaje to ne kaže ponavljati v sporazumu določb ZZD, te so tako ali tako prisilnega značaja, akt naj bi imel čim več izvirnih rešitev in opredelitev posebnosti temeljne organizacije.
Ta sporazum sprejmejo: vse temeljne organizacije, delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena in tiste delovne organizacije, ki nimajo v svojem sestavu temeljnih organizacij (enovite delovne organizacije).
Ta samoupravni sporazum je specifičen in temelji na določbi 121-III člena Ustave SFRJ; gre za sporazum, ki ga sklenejo delavci med seboj, sklenjen pa je, če se z njim strinja večina delavcev, in obvezuje vse z avtoriteto večine. Druge samoupravne sporazume sklenejo med seboj delavci temeljnih organizacij, samoupravnih organizacij in skupnosti in zavezuje le tiste udeležence, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili.
VSEBINA
SAMOUPRAVNEGA
SPORAZUMA
Vsebina samoupravnega sporazuma je skopo izražena v določbi 336. člena ZZD, njen delen obseg pa se da
razbrati s primerjavo vsebine statuta (337 čl. ZZD), vendar se bodo določbe nujno ponavljale v drugih samoupravnih splošnih aktih, saj je podana zahteva po medsebojni skladnosti. Podrobnejša opredelitev določbe 336. člena ZZD pokaže:
DEJAVNOST
TEMELJNE
ORGANIZACIJE
Opredeliti je treba dejavnost temeljne organizacije (poslovni predmet), ta pa mora biti skladna z zakonom o enotni klasifikaciji dejavnosti (Ur. 1. SFRJ štev. 6-76) in z odlokom o enotni klasifikaciji dejavnosti (Ur. 1. SFRJ 34-76). Opisati moramo glavno dejavnost, pri čemer izhajamo iz samega bistva temeljne organizacije — torej take organizacije, »v kateri so delavci neposredno povezani z enotnim delovnim procesom in s tem pri delu med seboj odvisni, in v kateri dosegajo z delom s sredstvi skupnega dela skupen rezultat (321. člen ZZD).« Zato je treba določbo 410. člena ZZD, ki predpisuje, da sme temeljna organizacija opravljati le eno glavno dejavnost, razumeti tako, da gre v bistvu za enoten proces in skupen rezultat dela, čeprav gre za več sorodnih in dopolnjujočih dejavnosti v najožjem pomenu besede, ki pa pomenijo med seboj skupen rezultat dela (n.pr. vodovod, ogrevalne naprave, ključavničarstvo, pleskanje), pa vsak zase ne izpolnjuje vseh pogojev za organiziranje temeljne organizacije (320. člen ZZD). Pogoji za organiziranje temeljne organizacije so namreč kumulativni. (Več glej: Dr. S. Polič —- OZD kot poslovni subjekt — določitev in registracija statusa OZD — statusne spremembe — založila DDU Univerzum, Ljubljana 1977).
Delovna skupnost bo kot dejavnost opisala vse to, kar ji je zaupano oziroma naloženo s samoupravnim sporazumom o združevanju temeljnih organizacij v delovno.
(NADALJEVANJE
PRIHODNJIČ)
IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA
Upokojencu, ki je prenehal delati pet let po upokojitvi, ne gre odpravnina
Upokojencu, ki je prenehal delati pet let po upokojitvi, ne gre odpravnina.
Predlagatelj je bil leta 1971 upokojen, saj je že tedaj dopolnil 40 let pokojninske dobe. Zaradi upokojitve mu delovno razmerje ni prenehalo, pač pa je ostal na delu vse do leta 1975, ko mu je končno delovno razmerje prenehalo po njegovi želji. Ko je prejel sklep o prenehanju delovnega razmerja, je vložil zahtevo za izplačilo odpravnine. Navedel je, da odpravnine še ni prejel, ker leta 1971 še niso izplačevali odpravnin.
Delovna organizacija zahtevku ni ugodila in se je pri tem sklicevala na 53. člen svojega samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, ki določa, da gre odpravnina samo tistemu delavcu, ki mu preneha delovno razmerje zaradi dopolnitve pokojninske dobe.
Upokojenec pa s svojim zahtevkom tudi na sodišču združenega dela ni uspel, saj je sodišče moralo upoštevati navedeno določbo samoupravnega sporazuma. Sodišče je še poudarilo, da pomeni odpravnina dohodek iz minulega dela, predlagatelj pa je ves čas od leta 1971 prejemal poleg osebnega dohodka tudi pokojnino. Res je sicer, da ob upokojitvi leta 1971 ni prejel odpravnine, kajti samoupravni sporazum delovne organizacije, ki določa odpravnino, velja šele od leta 1974 dalje. Nikakor ni možno uporabljati določila samoupravnega sporazuma za razmerja v letu 1971, mimo tega pa bi bil zahtevek predlagatelja tudi zastaran glede na dejstvo, da so od upokojitve minila že več kot tri leta. Zakon o združenem delu namreč določa, da zastarajo zahtevki delavca, ki izvirajo iz delovnega razmerja, v treh letih.
IVAN ŽUŽEK
V CELJU PRIPRLI IZHODNA VRATA
Po večletnih naporih so celjski sindikati uspeli uresničiti pobudo o drsečem delovnem času — Prilagajanje delovnega časa v družbenih dejavnostih interesom in potrebam drugih delavcev in občanov — Doslej največ uspeha v vzgojnovarstvenih ustanovah, občinski upravi in zdravstvenem domu — Prvi uspehi terjajo prilagoditev vseh drugih služb — od bank do trgovine in storitvenih dejavnosti — Zakaj še vedno tolikšna odsotnost z dela?
Spodbujeni z ugotovitvami in oceno sveta ZSJ in zveznega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti ter nenehnimi kritikami javnosti o odsotnosti delavcev z dela, so se v celjski občini soočili s tem problemom ter po nekajletnih naporih dosegli presenetljive uspehe. Mnoge službe in ustanove so tako organizirale svoje delo in poslovanje, da omogočajo vsakemu zaposlenemu urediti svoje zadeve mimo delovnega časa. V celjskem gospodarstvu je skoraj polovica takšnih delovnih organizacij z večizmenskim delovnim časom, zato so bile potrebe po reorganizaciji delovnega časa tem večje. Zanimivo pa je, da kljub drsečemu delovnemu času mnogi delavci še vedno raje urejajo svoje zadeve med delovnim časom. Sindikati ugotavljajo, da v delovnih organizacijah še vedno niso dovolj priprli tovarniških vrat, da bi tako zmanjšali nepotrebne izostanke z dela.
PRESENETLJIVI ZAČETNI USPEHI
»Res je, da gre za večletne napore,« ugotavlja Igor Ponikvar, sekretar občinskih odborov sindikatov delavcev družbenih dejavnosti v Celju, »vendar smo z letošnjimi uspehi izredno zadovoljni. Bistveno je, da smo razbili demagogijo o tem, kako drseči delovni čas vleče za seboj drago reorganizacijo dela. Doslej prilagojeno poslovanje služb in ustanov izpričuje nasprotno: z nekaj reorganizacije smo prene-katero dejavnost in urad približali delavcu in potrebam občanov. Naš cilj je, da bi lahko sleherni delavec celjskega gospodarstva opravljal svoje delo, ne da bi ga moral prekinjati — razen v izjemnih primerih, kot so naroki sodišča ali drugih služb. Zdaj tečejo priprave za reorganizacijo delovnega časa v večjih celjskih kolektivih, da bi s tem omilili zastoje v prometu in s tem izgubo delovnega časa. Ugotovili smo namreč, da premik začetka in konca delovnega časa samo v nekaterih velikih celjskih kolektivih težav ni rešil, saj smo zastoje v prometu samo premaknili na druge ure.
Največje uspehe smo dosegli v otroškem varstvu. Tako vrtce odpirajo že ob petih zjutraj, zapirajo pa ob osmih zvečer. Zdaj si tudi prizadevamo, da bi vse delovne organizacije delale prvo, torej na isto soboto v mesecu. Temu pa bi lahko prilagodili tudi delovni čas v vseh drugih dejavnostih, da bi tako lahko vsak delavec v prostem času uredil praktično vse svoje zadeve: od urejevanja razne dokumentacije, urejevanja kreditov do servisiranja avtomobila...«
ZA OTROKE POSKRBLJENO
»Naša varstvena ustanova se že nekaj let prilagaja potrebam občanov,« pravi dipl. psih. Anica Četkovič, direktorica vzgojno-varstvene ustanove Anice Cer-nejeve v Celju. »Celjske vzgoj-novarstvene ustanove so odprte od pete zjutraj do osme zvečer. Zaradi racionalnosti pa imajo ob sobotah odprt le dom v Kajuhovi ulici. Seveda morajo' starši prekomerno varstvo posebej plačati. Osebno tudi menim, da sodi otrok zvečer v družino, zato ni priporočljivo, da bi otroci ostajali v ustanovi tudi pozno zvečer. Ko smo z anketo ugotavljali potrebe po nočnem varstvu, smo ugotovili, da v Celju teh potreb pravzaprav ni, z nekaj izjemami, ko imajo matere nočno dežur-
stvo. Zato se zavzemamo, da bi tam, kjer delajo matere samohranilke' ponoči, odprli svoje oddelke za varstvo otrok. Tako bi lahko mati med odmorom ali po potrebi tudi vmes za nekaj časa obiskala svojega otroka. To bi bilo dobro za oba; za mater, da bo razbremenjena skrbi za otroka, in za otroka, da jo bo čutil ob sebi. V Celju sicer še nismo tako daleč, vendar je mreža vzgojnovarstvenih ustanov zdaj že dokaj razpletena.«
ŠOLAM
PRIMANJKUJE DENARJA
»Šole se zaradi pomanjkanja denarja in prostorov nekoliko počasneje vključujejo v celodnevno varstvo,« meni prof. Vlado Novak, ravnatelj osemletke v Štorah, ki je edina v celjski občini uvedla celodnevno šolo. »Združujemo dve obliki šole; prva je normalna, druga pa šola za celodnevno bivanje. Otroci od prvega do petega razreda so v celodnevni šoli, od petega do osmega pa v normalni.
Anica Četkovič: »Zvečer sodi otrok v družino, če nočemo čustvene prizadetosti...«
Šolska vrata se odpro že ob šestih zjutraj, začetek pouka poskušamo prilagoditi potrebam staršev.- Tako začno eni otroci s poukom že nekaj minut po sedmi, drugi pa šele ob osmi uri. Nerešeno ostaja vprašanje, kdaj pravzaprav začeti s poukom? Če bi začeli že pred sedmo, moramo temu prilagoditi tudi vse drugo, od zajtrka v šoli do prevozov. Manjka nam tudi kadrov in ustreznih prostorov; ni namreč
dovolj, da se šolska vrata odpro ob šestih. Žal pa doslej še nismo uredili vprašanja sobot. Ker celjski delovni kolektivi nimajo vsi iste delovne sobote, našo šolo namreč obiskujejo tudi učenci staršev, ki niso zaposleni samo v železarni, imajo starši seveda različne potrebe, kar zadeva varstvo otrok.«
OBČINSKE SLUŽBE BLIŽE OBČANU
»Na rovaš delavcev v občinski službi je pogosto letela kritika,« pravi Neva Iršič, vodja skupnih služb skupščine občine Celje. »Čeprav kadrovsko šibke, so službe iz leta v leto dobivale vse več nalog. Prostorska stiska je prav tako prispevala svoj delež k nerazpoloženju občanov.
Zato smo se odločili za reorganizacijo dela občinskih služb. Uvedli smo drseč delovni čas. Tako nekateri delavci v upravi začno z delom ob šesti uri, drugi ob pol sedmih in tretji ob sedmih. S tem smo za poldrugo uro raztegnili tudi uradni čas za stranke.
Vlado Novak: »Celodnevna šola stane. Odprta šolska vrata niso dovolj...«
saj končamo z delom ob treh. Velik uspeh smo dosegli z uvedbo tako imenovanega šal-terskega-poslovanja, ki nam ga je omogočila preureditev upravne zgradbe. Na enem mestu so zdaj vse tiste službe, ki jih občani največ potrebujejo. Ugotavljamo, da ta način poslovanja zmanjšuje »repe« in skrajšuje postopke.
Zanimivo pa je, da občani še vedno premalo izkoriščajo po-
poldanski čas za opravke Il! občini. Čeprav smo že skdfj! pred dvema letoma uvedj uradne ure za občane tudi sredah popoldne, ugotavljam01 da te možnosti ne izkoriščajo 'J da raje svoje zadeve urejajo svojim delovnim časom. Tof6) bo treba nekaj spremeniti tudi' delovnih kolektivih!
S prehodom na isto delovflc soboto vseh delovnih kolektiv0’ v mestu bomo po potrebi prilag0’ dili temu delo občinskih služb.4
PRILAGAJANJA TUDI DRUGJE
»Z uvedbo številk, ki določaj0 vrstni red pacientov, smo v na*! zdravstveni ustanovi odpraV11 očitke o poznanstvih, o spreje' mih skozi zadnja vrata in podob' no, kar so nam pogosto očitali;1 pripoveduje dr. Milan Aleksič* Zdravstvenega doma v Cel]0 »Žal pa s tem nismo zmanjša11 gneče v naših ambulantah, ^ nastaja zaradi pomanjkanj! zdravnikov. Pogosto so obča01 negodovali nad tem, da posa' meznega zdravnika med delo0! ni bilo v ambulanti. S tem ^ zanikam, da je bil vsak zdravo0 vselej na svojem delovne,,, mestu. Poslej pa bo vsak zdrav' nik imel točno določen in nap0 vedan čas za paciente, ki ga b° moral spoštovati.«
Potrebam občanov se posl!, šajo prilagoditi tudi v sodi'0’ ustanovah. Že zdaj so sodi1’ ustanove na voljo občanom ž pravno pomoč ob sredah p° poldne, kažejo pa se možri;ps° da bi lahko prilagodili uradni tudi v nekaterih službah, depr mo, pri vodenju zemljiške knj1
Tudi banke so se že odločile ? to pot. Tako so čas, ki je na vW občanom, občutno podaljša’0' uvedle so tudi delo ob sobota dopoldne, za kaj več pa se P ; treba še dogovoriti. Tako, de^. mo, občan, ki prosi za posojil0 ' popoldanskem času ne m°f ničesar urediti v banki. Pa zavoljo banke, temveč zavol) j trgovine in lastne delovne org0 nizacije, saj mu zaradi zapf^. j pisarn nihče ne more potrditi1 .slin.
V Celju se dogovarjajo tud1,, drsečem delovnem času v sto0 tvenih dejavnostih! Da delap0. ne bi bilo treba jemati dopusta se kako drugače izmuznit]- . delovnega mesta, ko mora čaka,| na tistega, ki mu bo poprav ! vodovodno pipo...
JANEZ SEVE1*1
humanizacija in tekoči trak
Prostorna skupščinska dvorana v Kranju je bila skoraj premajhna, da bi sprejela vse, ki so prišli na posvetovanje o humanizaciji dela na tekočem traku. Pravzaprav je šlo za razširjeno sejo zveznega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, na kateri So bili tudi številni predstavniki »prizadetih« organizacij združenega dela, sociologi, psihologi, univerzitetni profesorji... .
Na prvi pogled se je zdelo čudno, kako da je tako »suhoparna tema« naletela na ziv odziv. Kakor je že v navadi, je tudi tokrat prvi vtis bil močno varljiv. Pokazalo se ie namreč — govorimo seveda v imenu tistih, ki nimajo vsakdanjega neposred-nega stika z delom in ljudmi na tekočih trakovih — da so se tudi pri nas pomisleki
Strokovnjaki pravijo, da tekoči trak s svojimi specializiranimi in strogo šabloniziranimi gibi škoduje zdravju in delovni sposobnosti delavcev, kar se odraža v upadanju delovnega poleta in odgovornosti pri delu. Še korak in že smo pri slabšanju kvalitete proizvodov in zniževanju skupne vrednosti poslovanja.
Že to bi moralo biti dovolj, da bi se organizatorji dela krepko zamislili. Zanimivo je, da so se zamislili kapitalisti v zahodnem svetu, čeprav je zanje delavec »nekje med kapitalom in prodajo«. Socialistična samoupravna družba ima prav gotovo na voljo številnejše poti za razmišljanje, kako se počuti delavec na delovnem mestu in komu je vse v korist, da bo bolj zdrav, zadovoljen in da bo lahko dal več od sebe.
Bodimo realni: tekočemu tkaku se nismo mogli izogniti, saj je bil in je še neločljivo povezan s pospešenim razvojem industrije. Žal smo
■ t 1
r^< S:
NI VSE
Z LATO,
KAR SE
SVETI...
!>.
liji
ma
Ij10*1 tekočemu traku zaradi številnih nega-v7n . Primesi nabrali v tako visok kup : \0reJne samo v visoko razvitih industrializiranih deželah), da se moramo nad njim '' si (ri,reSno zamisliti. In še prav posebej 1 m .at' • • • Res je. da ne samo oni, vendar biti prav gotovo v prvi vrsti razmis-
(raVVori že daje vedeti, zakaj se je tekoči ‘~kotP°Vezavi s humanizacijo dela znašel zvezn ec**na ročka dnevnega reda — na seji pr0f„e®a °dbora sindikata. Univerzitetni
• PozdmvJj* Be°8rada A6 tak0 ^meritev VenH avij s prav vzhičenimi besedami, zdi "h n' Pozahil pripomniti, kako »se mu čudno, da se sindikat ni zganil že prej«, .rej. pobuda nikakor ne prihaja prezgo-■ h ampak bi jo lahko postavili vštric z uro ^^mi se m*nurami pred dvanajsto
org08'aVitno Pa *e je> da smo se stvari lotili Kak nizfran,° in s pravo mero resnosti, zve °r 6 v'det'’ sta v prvih vrstah akcije no ZnJ, °dbor sindikata in center za ergo-ak;,H .raziskave v sodelovanju s srbsko Pa se^ri*0-—anost' 'n umetnosti. Vse bolj zdrn-Ud' ^rijo povezave z organizacijami delom nega dela’ k' imajo veliko opraviti z že dal na tek°oih trakovih. Tak pristop je rimo PrVe Pomembne rezultate: ne govo-lerm ^ec na Pamet, saj se je nabralo kar ePo število oprijemljivih podatkov.
Priš]6 0Pozoriti še na nekaj, da ne bi zdaj0 d° nePotrebmih nesporazumov. Če zaci' Us?leriamo vso pozornost v humani-ker iv "ela na fekočem traku, to ni zato, zvodn ' ° dru8° delo v industrijski proi-naiop1* fhumanizirano«. Med osnovnimi devan'011 s'nriikata so prav gotovo priza-ne sam3 Za humanizacijo dela. Povsod in zdai u na te^°eem traku. Če je že ravno Predvsem tra1k prišel v osPredje, je to njeni št i,aradl PrePričan j a, da se prav pri kažem dlJlvl vphvi na človeka, delavca pax n V najbolj izostreni obliki. Zmaju je naihr,]3^prej treha odsekati glavo, ki je Pri/ neVarna in agresivna... '
64 raziskave so strokovnjaki opravili v jah u-ovanskih temeljnih organizaci-delavlSkupno zaposlujejo več kot 74000 °dDaripV ^ anketiranih organizacijah zvodn i h,3, tyk°ei Irak dobrih 30% proi-mlaišm Yehka večina delavcev (86%) je delavci °d 30 let' Zn'm*vo je, da je med Polkval r Pro'?vodnji na traku kar 60% žensk * 'Clran'h m prav takšen odstotek
iavca^nt' trak' Po. domače rečeno, za de-gibov pme,ni skrajno enolično ponavljanje Poznam edice takega načina dela tudi Nananct pove^evanje utrujenosti, notra-Daieč nH°st’ 1rnon°tonija, razdražljivost... delavci „,nak!iueja so tudi načini, kako nadnonr^USaj0 ^pobegniti«. Opažamo dela zararvu0 , uk!uacijo, rast izostajanja z mestu ter {tPo'fzni’ poškodbe na delovnem Vanja.. evilna fizična in psihična obole-
[Uuntažitmt^^c' Crveni zastavi je med delavci v k°t drupip l tr?k) še enkrat večja fluktuacija
15 % delavrpkrrnjSki Iskri je vsak dan vbolnišk> grebškem fST ^zVnaj traku« le 5,5 %), v za-fastavisosp^P.^du Pa kar četrtina. V Crveni ani zvečale V* kc,dbe pri delu na tekočem traku Poprej. a Polovico v primerjavi z letom
bili pri uvajanju tekočih trakov premalo pozorni, dokaj nekritični in »enostransko navdušeni« pri prevzamanju tehnoloških rešitev iz industrijsko razvitega sveta. Tekoči trak je v očeh tehnokrata postal sinonim za modernizacijo in vrhunsko produktivnost dela — na človeka smo pa pozabili.
Delovni človek se je v tem »lovu za več in bolje« znašel v senci. Zaradi verižne reakcije poenostavljenega gledanja smo bili vse bolj in bolj navdušeni nad lepo oblikovanimi in bleščečimi se novimi stroji, prav malo pa smo se vprašali, kako se bo ob novih strojih počutil delavec. Spregledali smo dejstvo, da tekoči trak — naj še mi malce poenostavljamo — »zahteva« robota, ne pa živega človeka ob sebi.
Poudarili smo že, da je tudi v kapitalističnem svetu tekoči tak prišel na črno listo, čeprav bolj iz ekonomskih in ne človeških razlogov, kakor naj bi bilo pri nas. V iskanju novih poti je zanimiv primer švedske tovarne Volvo, ki je pred tremi leti v eni od svojih tovarn ukinila tekoči trak in uvedla proizvodnjo v delovnih skupinah, kjer se lahko delavci sami dogovarjajo, kako in kdaj bodo delali. Pravijo, da so rezultati spodbudni, vendar je prav gotovo treba razrešiti še številna vprašanja, da bi lahko napovedali tekočemu traku zanesljiv propad.
Pri nas sicer še nismo prišli do tako revolucionarnih odločitev o »sekanju glav«, vendar že opažamo posamična prizadevanja za humanizacijo dela na tekočem traku. Prvi koraki so ohrabrujoči, obenem pa na svoj način tudi kažejo na to, kako malo še vemo o škodljivih posledicah dela na tekočem traku in kaj vse bomo morali storiti, da bomo videli najprej človeka in šele potem stroj. Poudariti je treba, da v iskanju novih poti ne moremo delati na pamet, temveč da nujno potrebujemo skupinsko delo in izkušnje najrazličnejših strokovnjakov — od praktikov do univerzitetnih profesorjev! Prvi poskusi zanekrat veljajo temu, da bi v proizvodnji uvedli poleg obveznega polurnega odmora še več krajših oddihov. Nasploh je treba povedati, da je najboljše zdravilo proti škodljivostim — mislimo predvsem na psihične — tekočega traku treba iskati v razvijanju številnih drugih dejavnosti, ki delavca psihično zaposlijo, raztresejo in zaposlijo.
Kot zanimivost naj omenimo,, da strokovnjaki še posebej omenjajo samoupravno življenje.
Delavec, ki aktivno in zavestno deluje v samoupravnih organih, bistveno laže obvlada škodljive posledice (za svoje zdravje in delovno sposobnost) dela na tekočem traku kakor pa njegov tovariš, ki se je apatično prepustil monotenemu delovnemu ritmu. Vsekakor ob tem ne gre samo za iskanje »konjička«, ki naj bi delavcu prinesel več zadovoljstva v življenju, če mu ga že delo ne more dati, ampak se ob razmišljanju o samoupravljanju ne moremo izogniti naši osnovni zahtevi, da namreč delavec v samoupravni socialistični družbi dela zato, da bi ustvarjal in razpolagal z rezultati svojega dela, ne pa, da živi zato, da bi delal.
I. TRATNIK

r—Sng in
porab, energije -Predvideni so tudi nekateri zakonski pred piši. ki bodo omogo-čiti	uemkovrtejse
uresničevanje akcije za racionalno proiz-vodnjo. Pretvarjanje.
spresni vlak ha iste razdalje, bi tudi s preusmeritvijo tovorov s ceste na železnico zlasti pri prevozih na večje razdalje in s preusmerjanjem potnikov na javna cestna in druga prevozna sredstva — zlasti v mestnem in primestnem prometu — dolgoročno dosegli znatne prihranke goriva. Seveda pa bi morali v ta namen posodobiti železniške prevoze in potnikom omogočiti, da bi z javnimi prometnimi sredstvi brez čakanja in dovolj udobno dosegli kraj bivanja oziroma službovanja.
Učinkovitost prevoznih sredstev, zlasti avtomobilov, bi lahko izboljšali z izpopolnjevanjem konstrukcij, s pravilno izbiro velikosti oziroma moči motorja, s karoserijami, izdelanimi iz lažjih materialov, z uporabo elektronskega upravljanja iji podobno.
program svetuje, naj bi preučili možnosti izkoriščanja gorljivih odpadkov v^energetske namene tudi pri nas in predvideva sklenitev samoupravnega sporazuma o gradnji in financiranju naprav za proizvodnjo termične energije iz gorljivih odpadkov.
Pri ogrevanju prostorov se ponekod uveljavljajo tudi že toplotne črpalke, ki črpajo toploto iz zemlje, zraka in tudi iz vode. S toplotnimi črpalkami je mogoče izkoriščati tudi odpadno vodo iz gospodinjstev in termoelektrarn oziroma toplarn.
SONCE IN VETER KOT DODATNA VIRA ENERGIJE
Za pripravo tople vode v gospodinjstvih in za ogrevanje prostorov
Slovenija lahko sama pokrije le približno polovico svojih energetskih potreb. Medtem ko iz svojih lastnih virov v celoti zadovoljujemo potrebe po električni energiji in za zdaj v znatni meri tudi še potrebe po premogu, se moramo z drugimi vrstami primarne energije skoraj v celoti oskrbovati iz drugih republik ali iz uvoza. Od energetskih potreb, ki jih moramo zadovoljiti z uvozom, odpade več kot 90% na nafto in njene derivate.
Odvisnost od uvoza, omejene rezerve domačih virov in nenehna rast cen energije nas silijo k sprejemanju ukrepov za smotrno porabo energije. V ta namen je pravkar v javni razpravi program s predlogom ukrepov za smotrnejše pridobivanje in porabo energije, ki ga je na zahtevo republiškega izvršnega sveta pripravil komite za energetiko. V pripravi je tudi že osnutek družbenega dogovora, ki bo poleg nosilcev priprav za uresničitev nalog na področju racionalizacije predvidel tudi potrebne samoupravne sporazume, zakonske predpise, priporočila in navodila za izvedbo nalog na posameznih področjih.
ČIMDLJE
OHRANIMO DOMAČE , VIRE!
Namen in cilj široke družbene akcije za smotrnejše ravnanje z energijo je, kar najbolje izkoristiti domače energetske vire. V ta namen naj bi ne le intenzivirali raziskave nahajališč premoga, nafte, zemeljskega plina in uranove rude, temveč do kraja izkoristili vodne sile in vsaj delno tudi sončno energijo, energijo vetra in geotermično energijo. Izkoristili naj bi ogromne vire odpadne toplote in uvedli ponovno uporabo odpadnih surovin. Mimo tega bo treba posamezne vrste energije uporabljati bolj namensko, da bo energetski učinek čimvečji.
Prav tako si bo treba prizadevati, da bi čimbolj znižali stroške za energijo v gospodarstvu, družbenih dejavnostih in široki porabi, podaljšali življenjsko dobo domačih energetskih virov, zmanjšali uvoz energije in s tem razbremenili plačilno bilanco. Ena pomembnih nalog akcije za smotrnejšo porabo energije je tudi varstvo okolja, z njenimi cilji so najtesneje povezana tudi prizadevanja za dvig storilnosti in izboljšanje kakovosti izdelkov.
PREVEČ ENERGIJE GRE V IZGUBO
Akcija za smotrno ravnanje z energijo je tem nujnejša, če upoštevamo, kolikšne so neizkoriščene rezerve pri pridobivanju, pretvarjanju, prenosu in porabi energije. Le malokdo na primer ve, kako nizki so izkoristki porabljene energije na posameznih področjih. Tako, denimo, znaša izkoristek porabljene energije v industriji komaj 45 do 50%. Več kot polovica porabljene energije v industriji gre torej v izgubo!
Že v nekaj letih bi bilo mogoče izkoristek porabljene energije v industriji povečati za blizu 10 %, če bi se zavzeli za uvajanje ustreznejših tehnoloških postopkov, boljšo toplotno izolacijo, izrabo odpadne toplote, kontrolo ogrevanja, avtomatsko regulacijo, računalniško upravljanje in podobno.
Dolgoročno bi porabo energije v -industriji lahko znižali za dobrih 20%, s čimer bi se izkoristek energije povzpel od 45 na 50% na vsaj 60%.
Ker tovornjaK poram ava do celo štirikrat več goriva na tonski kilometer kot vlak, osebni avtomobil pa celo več goriva na potnika kot ek-
snMiMMPiiiPi
uruzoenu
■■r1
■

KOMBINIRATI
PROIZVODNJO TOPLOTE IN ELEKTRIKE
Na področju splošne porabe pretežen del energije, to je 70 do 80 %, porabimo za ogrevanje prostorov. Tudi tu je poprečni izkoristek energije nizek, saj ne presega 45 %. Poraba je dokaj neracionalna, ker zlasti v večjih mestih le počasi prehajamo od individualnih kurišč na daljinsko ogrevanje, mimo tega pa stanovanjskih in drugih hiš ne gradimo tako, da bi bile izgube toplote čimmanjše.
Na tem področju bo mogoče bistveno izboljšati učinkovitost porabe energije (za 30 do celo 40%) ne nazadnje tudi z izkoriščanjem toplote, ki pri klasičnih virih ogrevanja (elektrarnah) velja za odpadno, ob kombiniranju proizvodnje električne in toplotne energije pa jo je mogoče v celoti izkoristiti tudi za ogrevalne namene. Takšne rešitve kajpak prispevajo pomemben delež tudi k varstvu okolja.
Ogromne prihranke bi tudi dosegli, če bi ustrezno zmanjšali izgube pri transportu energije in odpadno toploto iz termoelektrarn izkoristili za ogrevanje, za oskrbo potrošnikov s toplo vodo ali tudi za tehnološke namene v industriji. Tako bi namesto jedrske elektrarne (vsa segreta hladilna voda iz JE v Krškem bo šla, žal, v izgubo) kazalo na primerni loka ciji v Sloveniji kot naslednjo zgraditi jedrsko toplarno s kombinirano proizvodnjo toplotne in električne energije. Če bo taka jedrska toplarna locirana ob morju, bo toplotno energijo mogoče uporabiti ne le za ogrevanje bližnjih naselij in kmetijskih objektov, temveč tudi za razsoljevanje morske vode. Kar zadeva jedrsko elektrarno v Krškem,-program, ki ga je pripravil republiški komite za energetiko, predvideva možnost izrabe vsaj dela toplote, ki bo sicer šla v izgubo s hladilno vodo.
ČIMBOLJ
IZKORISTITI ODPADNO TOPLOTO
Tudi z vgajevanjem regenerator-jev in rekuperatorjev v ogrevalne in prezračevalne naprave je mogoče prihraniti znatne količine energije, in to 45 do 70 % toplotne energije za ogrevanje zraka in do 75 % odpadne toplote dimnih plmov. S temi dodatnimi napravami je mogoče prihraniti 17 do 22% vse letne porabe toplotne energije.
Po svetu v vse večjem obsegu ižkoriščajo tudi odpadne surovine za pridobivanje energije. Sežigajo smeti, ki so zlasti v večjih mestih prava pravcata nadloga, za proizvodnjo energije v termičnih centralah pa uporabljajo tudi iz odplak odstranjene trdne snovi. Republiški
so v kombinaciji s klasičnimi napravami centralnega gretja zelo primerni sončni kolektorji. Po nekaterih analizah, ki so jih pripravili v ZDA, bo v obdobju od leta 2000 desetino skupno porabljene toplotne energije prispevala sončna energija. Naprave in agregati, ki bodo izkoriščali energijo sonca in vetra, bodo v naslednjih desetletjih nekaj tako običajnega, kot so danes kotli centralne kurjave ali električne akumulacijske peči, ki pokurijo znatne količine kurilnega olja in elektrike.
Poleg raziskav, namenjenih preučevanju racionalnih postopkov izkoriščanja premoga, nafte, zemeljskega plina in jedrskega goriva bodo v naslednjih letih potrebne tudi raziskave, posvečene smotrnemu izkoriščanju vodne sile. Posebno skrb bo treba posvetiti tudi namenski uporabi posameznih vrst energijje, pri tem pa zlasti uvožene vire (zemeljski in naftni plin) uporabljati na mestih in področjih, kjer omogočajo najugodnejše učinke tako v tehnološkem smislu kot tudi s stališča varstva okolja.
Med ukrepi za racionalizacijo porabe energije predvideva program še optimalno toplotno izolacijo zgradb in inštalacij, izdatnejše izkoriščanje električne energije v času nižjih obremenitev, prilagajanje konstrukcij različnih električnih (tudi gospodinjskih) strojev in aparatov bolj racionalni porabi energije itd.
VARČEVATI Z ENERGIJO TUDI V GOSPODINJSTVIH
Ker so gospodinjstva v vsem distribucijskem odjemu električne energije v Sloveniji udeležena z več kot tretjinskim deležem, jih bo treba še bolj kot doslej navajati na kuhanje, pranje, ogrevanje in druga opravila z električnimi stroji in aparati v času nižjih tarif. Tako bi lahko občutneje znižali konice dnevnih diagramov obremenitve.
Akcija za smotrno ravnanje z energijo, ki bo temeljila na omenjenih in drugih ukrepih, navodilih in priporočilih, bo nedvomno uspešna le, če bodo v njej sodelovali brez izjeme vsi družbeni dejavniki in če bo bolj kot predvideni zakonski predpisi k smotrnejši porabi spodbujali zavest, da je varčevanje z energijo potrebno zato, ker so domači energetski viri omejeni in skromni, uvoženi viri pa iz leta v leto dražji, mimo tega vse kaže, da se s hitrimi koraki približuje obsežnejša in trajna svetovna energetska kriza, kar še posebej narekuje dosledno varčevanje z energijo na vseh področjih.
N. ŽUŽEK


UČINKOVITEJŠE UVELJAVLJANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV NA PODROČJU TELESNE KULTURE •• J|	i
Boj za interese delavcev
Sredi minulega tedna je bil v Ljubljani v domu sindikatov posvet predsednikov komisij za oddih in rekreacijo pri občinskih svetih Zveze sindikatov Slovenije. Dnevni red je bil sicer obsežen, bistvenega pomena -pa je sklep, da se morajo tudi predstavniki sindikatov intenzivno vključiti v javno razpravo glede na nove smernice na področju telesne kulture. In za kaj naj bi se bojevali sindikati ob uveljavljanju in uresničevanju znanih »portoroških« sklepov? Za večjo množičnost, za učinkovitejšo organizacijo aktivnega oddiha zaposlenih, za interese — delavcev!
Nedvomno drži, da se odnosi v telesni kulturi spreminjajo. Široke razprave o programih in sredstvih v temeljnih samoupravnih skupnostih, delegacijah in skupščinah TKS so prispevale k podružbljanju telesne kulture, k večjemu uveljavljanju interesov in potreb delovnih ljudi. Javna razprava, v katero se bodo intenzivno vključili tudi predstavniki sindikatov, pa naj bi dala celovit odgovor na vprašanje, ali je razvoj na področju telesne kulture skladen z družbenim razvojem pri nas, ali smo upoštevali tudi merila, načela in ocene, ki naj bi veljala v celotnem združenem delu. Prav tako naj bi na osnovi javne razprave ugotovili konkretne probleme, ki zavirajo hitrejši razvoj telesne kulture.
Vsekakor je eno najpomembnejših vprašanj, ki bo predmet javne razprave, uveljavljanje samoupravnih odnosov v telesni kulturi. Ob tem vsekakor velja omeniti pozitivne rezultate pri oblikovanju in delu samoupravnih interesnih skupnosti za telesno kulturo v občinah in republiki. Potrebno bo tudi odkrito spregovoriti o delegatskem sistemu in uresničevanju delegatskih odnosov na področju telesne kulture, saj ugotavljamo, da delovanje delegacij, oblikovanje njihovih stališč in vpliv delavcev na ta stališča, dogovarjanje in sporazumevanje še niso zaživeli v polni meri.
Tudi kar zadeva množičnost še nismo dosegli zaželenih rezultatov. Zato bomo morali v prihod-
nje bolj spodbujati in razvijati take organizacijske oblike dejavnosti, take programske usmeritve in take investicijske odločitve ter politiko koriščenja tele-snokulturnih objektov, ki bodo omogočale bolj množično vključevanje mladine in odraslih v najrazličnejše programe telesne kulture.
Poleg, tega se bo javna razprava dotaknila še številnih vprašanj, ki se pojavljajo ob uveljavljanju novih odnosov na področju telesne kulture in v našem družbenopolitičnem življenju Sploh. Naloga in dolžnost sindikatov pa je, da nanjo ne bodo pozabili in da se bodo odločno zavzeli za interese zaposlenih.
Na omenjenem posvetu v Ljubljani so prisotni spregovorili tudi o problematiki planinstva in žgočem vprašanju vzdrževanja visokogorskih postojank. V
Sloveniji imamo namreč več kot 90.000 (!) organiziranih planincev, ki jih združuje blizu 150 planinskih društev, s čimer se planinci uvrščajo glede na množičnost daleč na prvo mesto. Zato tudi radi pravimo, da je planinarjenje naš nacionalni šport. Kljub temu so slovenski planinci, med katerimi je največ delavcev, po svoje zapostavljeni. Družba jim namreč premalo pomaga pri dragem vzdrževanju visokogorskih postojank in planinskih domov sploh. V Sloveniji imamo namreč kar 160 planinskih domov s 5500 ležišči, katerih vzdrževanje je zaradi oddaljenosti od prometnih žil sila drago in zahtevno. Pred leti smo v Sloveniji sicer sprejeli poseben družbeni dogovor o vzdrževanju in sanaciji visokogorskih postojank, ki pa do danes še ni obrodil pričakovanih sadov. Zato so
planinci še vedno odvisni le od svojega prostovoljnega dela, »žicarij«, kot sami pravijo, najemanja kreditov in podobnih akcij, ki pa ne zagotavljajo ustrezne rešitve.
S tem v zvezi so na posvetu v Ljubljani podprli predlog Planinske zveze Slovenije, da bi najmočnejše delovne organizacije v Sloveniji prevzela patronat nad nekaterimi visokogorskimi postojankami.
Čemu ne? V gore hodijo v glavnem delavci, tisti, ki si drage rekreacije- ne morejo privoščiti. Zakaj jim torej kolektivi, kamor šteje vsa ta velika armada slovenskih planincev, ne bi priskočili na pomoč? Saj pravimo, da moramo tudi za dobro počutje in za zdravje nekaj žrtvovati. Celo več kot doslej!
A. Ul.
MIKAVNA PONUDBA TURISTIČNIH DELAVCEV IZ POREČA:	_
POCENI POČITNICE CELO SREDI POLETJA!
Rešitev tudi za delovne organizacije s kolektivnimi dopusti
Ker so kapacitete počitniških domov delovnih organizacij veliko premajhne, da bi se v času počitnic lahko zvrstili v domovih vsi zaposleni s svojimi najožjimi družinskimi člani, ostaja mnogo naših delavcev še vedno brez zasluženega letnega oddiha. In če k temu dodamo še znano dejstvo, da so mnoge naše delovne organizacije doslej delile regrese za dopuste zelo nenamensko, potlej ni težko razumeti, da si zlasti delavci z nižjimi osebnimi dohodki in tudi s številnejšo družino počitnic zares niso mogli privoščiti.
Posebno, ker pri nas še vedno silijo vsi na morje le julija in avgusta. Pa ne le zakonci s šoloobveznimi otroci, tudi mladi ljudje brez naraščaja in upokojenci! Kot da kak drug mesec ne bi bilo na morju prav tako lepo kot sredi poletja, če ne še mnogo lepše...
ŽE DRUGA VABLJIVA PONUDBA
Skratka, problemi v zvezi z dopustovanjem naših ljudi niso najnovejšega datuma, saj se ponavljajo iz sezone v sezono že dolgo vrsto let. Probleme torej dobro poznamo, kos pa jim vendarle nismo! Vsaj za zdaj še ne.
In prav zato je toliko bolj vabljiva ponudba poreških turističnih delavcev, to je letos že druga, ko ponujajo vsem našim delovnim organizacijam. ki imajo kolektivne dopuste, razmeroma cenene počitnice na poreški rivieri. A, da ne bo pomote: ne zunaj sezone, temveč sredi poletja, to je julija in avgusta — v času glavne sezone!
Ponudba je vsekakor vabljiva. Vemo namreč, kako težavno je organizirati hkrati počitnice za veliko število delavcev, ko mnoge delovne organizacije zapro vrata svojih to-
od sobote X do sobote
Slovesni trenutki
Sredi kopice vsakdanjih, navadno bolj problemskih poudarkov v notranjepolitičnem življenju, se je minuli teden začel z nekaterimi pomembnimi slovestnostmi. V Ljubljani so podelili šest Kidričevih nagrad za življenjsko delo, dvajset nagrad Kidričevega sklada in osemnajst nagrad za izume in dopolnitve, tako da je bila lista nagrajencev tega tradicionalnega podeljevanja vsakoletnih priznanj letos zelo obsežna. V predsedstvu zvezne konference SZDLJ pa so te dni predložili predlog Skupščini SFRJ, naj bi tovarišu Titu tretjič podelili red narodnega heroja. K tem slovesnim trenutkom se pridružujejo tudi uvodne priprave za obletnico ustanovnega kongresa KP Slovenije. V Trbovljah so te dni predstavili javnosti tri pomembne publikacije, ki so povezane z ustanovitvijo KP, delavskim gibanjem v revirjih ter z uspehom v socialistični graditvi. Poleg knjig »Šarabanka«, ki zajema utrip revirjev v pesmi in prozi, ter »Desetletja boja in zmag« je še posebej zanimivo zbrano gradivo v Zborniku, ki predstavlja ustanovni kongres KPS na Čebinah in štiridesetletni razvoj in boj slovenskih komunistov.
Precej pozornosti je bilo v minulih dneh posvečeno tudi varnostnim razmeram in družbeni samozaščiti. V predsedstvu CK ZKJ so te dni objavili sklepe, ki jih je sprejel ta organ na seji 2. marca in ki zavezujejo organizacije in vse komuniste, da posvečajo trajno skrb varnostnim razmeram, podružbljanju samozaščite in nadaljnjim ukrepom na tem področju. Čeprav so ocene o varnostnih razmerah nedeljivo dokazale, da je na tem področju položaj zelo stabilen, ne gre prezreti tudi vseh tistih poskusov od zunaj, ki sicer spreminjajo svoj značaj, ohranjajo pa staro protikomuni-stičpo vsebino in so usmerjeni na rušenje samoupravnega socialističnega sistema. S temi vprašanji se podrobneje ukvarjata tudi poročili javnega tožilstva SR Slovenije in republiškega sekretariata za notranje zadeve, ki sta bili te dni predloženi republiški skupščini. Predsedstvo skupščine je skupaj s predsedniki komisij in odborov pri skupščini te dni potrebneje razpravljalo o oceni varnostnih razmer in delu javnih tožilstev v Sloveniji ter se odločilo za poglobljeno in učinkovito obravnavo v skupščinskih telesih. Raz-
prava naj bi predvsem prispevala k urejanju vseh tistih vprašanj, ki na določenih področjih že zavirajo podružbljanje samozaščite, predvsem pa učinkovitejše delo varnostnih, inšpekcijskih in drugih organov, predvsem delavskih kontrol v organizacijah združenega dela.
V	izvršnem odboru in volivni komisiji predsedstva RK SZDL so te dni začeli z razpravo in pripravo stališč za volitve članov delegacij za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Na razširjeni seji predsedstva skupščine pa so skladno s poročilom predsedstva SRS nadaljevali z razpravo o izkušnjah iz delovanja sedanjega delegatskega in skupščinskega sistema. Predvsem so obravnavali delo komisij pri skupščini in ugotovili, da so bile v svojem delu učinkovite, dobro povezane z republiškimi in zveznimi organi, premalo pa usmerjene v neposredno delegatsko bazo. Slej ko prej drži enotna ugotovitev, da bo potrebno ob novih volitvah izbirati kandidate med družbenopolitično in strokovno usposobljenimi delovnimi ljudmi in utrditi položaj ter večjo družbeno avtoriteto temeljnih delegacij. Za izbiro kandidatov ne bo toliko težav kot pred leti, saj je bila v Sloveniji izvedena dobra kadrovska evidenca, ki je zajela več kot 80 tisoč aktivnih strokovnih in angažiranih družbenopolitičnih delavcev v združenem delu, v krajevnih in družbenopolitičnih skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah.
V	Sloveniji je bilo v teh dneh tudi nekaj pomembnih posvetov in seminarjev. Naj med njimi omenimo zlasti seminar, ki ga je pripravila RK SZDL na temo: Občinska organizacija SZDL in medobčinsko sodelovanje. Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem pa je začel s področnimi seminarji, tokrat s prvim v Radencih, na katerih skupaj z delavci občinskih upravnih organov obravnavajo vsebino, oblike ter metode pri oblikovanju delegatskih gradiv. Seminarji te vrste sodijo med prve akcije novega republiškega INDOK centra, ki nastaja pri tem komiteju.
—GOK
varn in pošljejo na letni oddih vse svoje delavce. In takih delovnih organizacij ni ravno malo. V Sloveniji jih je nekaj sto in mnoge zaposlujejo visoko število delavcev, tudi po nekaj tisoč! In kdo lahko uspešno organizira počitnice za tako veliko število ljudi hkrati? Verjetno le tisti, ki razpolagajo z dovolj velikimi svojimi počitniškimi kapacitetami, teh pa, kot je znano, ni kdo ve koliko.
VEČ MOŽNOSTI
In zato je roka, ki jo poreški turistični delavci ponujajo našim kolektivom, več kot dobrodošla. Sredi turistične sezone, to je julija in avgusta, ponujajo našim delavcem, ki imajo kolektivne dopuste, počitnice y Poreču za razmeroma dostopno ceno. Bivali naj bi v zasebnih sobah visoke kategorije, hranili pa se v priznanih hotelskih in drugih restavracijah.
Cene, kot smo zapisali, res niso pretirane. Za posteljo bo potrebno odšteti 50 do 65 dinarjev, za polno celodnevno oskrbo pa 125 do 140 dinarjev. Vse sobe so v novih hišah blizu morja. Glede na visoko sezono so cene vsekakor sprejemljive.
Delovne organizacije, ki se bodo odločile za dopust na poreški rivieri, imajo na voljo več možnosti: enotedenske, desetdnevne in štiri-^ najstdnevne oziroma petnajstdnevne počitnice. Po želji, zagotavljajo turistični delavci v Poreču, lahko pa tudi drugače!	ANDREJ ULAGA
STANE DOLANC, sekretar IK predsedstva CK ZKJ, v izjavi ob vrnitvi z obiska delegacije ZKJ v Britaniji:
Nedvomno bodo tudi človekove pravice predmet razprave na bližnji konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. Mislim pa, da bi bilo napak, če bi v ospredje silili zgolj človekove pravice. Ne želimo, da bi Beograd postal tribuna za medsebojne obtožbe. Pričakujemo dosti več: da bi v Beogradu obravnavali res vse stvarne probleme in da bi konferenca postala pomembna faza pri reševanju vseh vprašanj, ki izvirajo iz določil helsinške sklepne listine.
Pomembno je, da je med pogovori tudi britanska stran izrazila podobne poglede in prizadevanja. Premier Callaghan je izrazil upanje, da bo konferenca potekala kot konstruktiven
pogovor vseh udeleženk in da bodo pogovori zajeli vsa pomembna vprašanja sklepne listine.
FRANC ŠETINC, sekretar IK predsedstva CK ZKS, v intervjuju za uredništvo Mladine:
Mislim, da je slabosti, kot sp;j forumski način dela, aktivistično; papagajstvo, formalizem, verbalir0, zem, funkcionarstvo itd, še vedno veliko. Forumski način dela dejansko pomeni zoževanje) osnov zveze socialistične mladi-! ne, ne širi njene fronte, ampak jo oži na nekakšno mladinsko ari-stokratstvo. Formalizem odbija mlade ljudi, kajti pogosto je bolj važno napisati resolucijo, čeprav s strašnim aktivističnim jezikom, da lahko rečemo, da smo opravili nalogo, kot pa akcija za to, da 1 spreminjamo stvari. Pogosto gre" tudi za aktivistično papagajstvo, da posnemamo tisti nesprejemljiv aktivistični stil, ki je tudr pri starejših že zdavnaj preživel in bi ga morali opustiti. Človeka kar stisne, ko mora brati ali poslušati takšne resolucije, sklepe, ki so < tako daleč od jezika mladega., človeka. Seveda je tega dovolj), tudi v drugih organizacijah in se , moramo tega otresti vsepovsod.,,
JURE BILIČ, sekretar v IK predsedstva CK ZKJ, v intervjuju za TANJUG:
Bolje bi bilo, če stavk ne bi imeli — ne le zaradi ekonomske škode, temveč tudi zato, ker lahko v taki zmedi reakcionme sile in provokatorji to izkoristijo. Preventivno bi morali ukreniti vse, da bi stavke odpravili. Navsezadnje je stavka stihija. Stihija utegne biti tudi progresivna, če je pod nadzorstvom, kontrolo družbeno organiziranih sil Če izbruhne stavka, jo morajo partija in druge napredne sile usmeriti v reševanje tistih zahtev, ki so upravičene. Vse zahteve pa niso bile vselej upravičene, tudi iz ust delavskega razreda ne. Še zlasti, ker so vmes demagogi in bi jim lahko nasedli.
V moralnem in etičnem pogledu naj bi bila nevarnost, da pride do stavke, orodje za spodbuditev, pospešitev razvoja proizvajalnih sil in družbenih odnosov. Stavka pa mora biti vselej
pod nadzorstvom zavoljo škode, ki jo utegne povzročiti — ekonomske in politične. Še zlasti ob krizah po svetu je stavko mogoče izrabiti za protirevolucionarne cilje. Zato moramo storiti vse, da do tega ne bi prišlo-':
OB SKUPŠČINI CELJSKEGA KLUBA SAMOUPRAVLJAVCEV:
V
Delavci pričakujejo pomoč
Klub samoupravljavcev v Celju še ni zaživel, kot bi moral — Ob dr^ benopolitičnem usposabljanju še druge pomembne naloge
V začetku tedna so se delegati celjskih delovnih organizacij zbrali na prvi skupščini pred letom dni ustanovljenega kluba samoupravljavcev občine Celje. To je bila priložnost, da se ozro na prve precej negotove korake kluba in da v široki, skorajda polemično zaostreni razpravi najdejo delovne oblike, kakršne od njih zahtevajo in pričakujejo delovni ljudje in občani Celja.
Nesporno je, da so prav v Celju med prvimi v Sloveniji ustanovili klub samoupravljavcev in na organizacijskem ter vsebinskem področju prišli nemara še najdlje. Člani njegovega izvršilnega odbora so se namreč precej angažirali pri usposabljanju razlagalcev osnutka zakona o združenem delu, pri navezovanju stikov z zunanjimi strokovnimi sodelavci in pri začetnih oblikah družbenopolitičnega izobraževanja. Organizirali so seminar za predsednike delavskih svetov, za člane samoupravne delavske kontrole, sodelovali pri oblikovanju predloga enotnega operativnega načrta uveljavljanja zakona o
združenem delu v celjski praksi. Ob teh pozitivnih rezultatih pa ne smemo pozabiti, da si je klub na začetku zadal precej obširnejši delovni program. Tako še niso prešli k osnovnim nalogam, k poglobljenemu preučevanju samoupravljanja in samoupravne organiziranosti niti k načrtnemu in kontinuiranemu družbenopolitičnemu in samoupravnemu izobraževanju delavcev in predstavnikov samoupravnih delavskih teles. Ob tem je treba vedeti, da je toliko poudarjano usposabljanje in izobraževanje le eden izmed sklopov nalog, ki sodijo na ramena kluba samoupravljavcev. V okvir svojega dela bi morali enakovredno vključiti načine in oblike izmenjavanja izkušenj in aktivno ter neposredno pomoč pri samoupravnem organiziranju v delovnih organizacijah.
Njihove neodložljive naloge so izrazito konkretne in zadevajo interese vsakega samoupravljavca: pomoč pri oblikovanju kriterijev za nagrajevanje po delu in rezultatih dela; razreševanje problemov, ki se pojavljajo pri uresničevanju zakona
o združenem delu; organizri3^ oblike izobraževanja, za kater6 morali doslej delovni kolektivi 0 teti lepe tisočake.
Ne bi bilo odveč, so poudarili de^ gati na skupščini, če bi v klubu ^ moupravljavcev prisluhnili sPeC!>jj, nim problemom delovnih PoC*r ob trših orehih pa sklicevali p mize o konkretni problematiki, kU služile tako razčiščevanju mnenj * • obveščanju in izmenjavi izkuše Prav tako bi bilo prav, če bi del sv pozornosti usmerili tudi k proble®L, tiki družbenih dejavnosti, k°nk .. neje v samoupravne interesne s,£ |j-nosti, kjer v zadnjem času na c •(, skem območju nikakor ne m° razčistiti, kaj je samoupravljat Moral pa bi opozarjati tudi na.P°|vi-razkorak med samoupravnimi Pr?,a> cami in dolžnostmi občanov in ne%j lokrat samovoljnimi odloči^:, občinskih organov. Ob P°dr jjtjč šem pregledu bi se namreč mafs ^ začudili, kaj vse »požira« nase . moupravljanje.	jji
^OBRI POSLOVNI REZULTATI TRGOVSKEGA PODJETJA VOLNA
GOSPODARSKI KOMENTAR
Zorijo sadovi povezave
^?®*0vna usmeritev današnje Volne v manjše, specializirane prodajalne in tesnejše poslovne 'ke z drugimi trgovskimi in proizvodnimi organizacijami se je pokazala zelo uspešna
t !re tahko za katero integracijo J" lniov> da je bila ne le koristna, Ve^e^tuc^ učinkovita, potem to Ja. za 'ntegracijo oziroma družitev treh ljubljanskih trgov-‘n podjetij oblačilne stroke, to
je organizacij »Izbira«, »Moda« in »Volna« pred dobrima dvema letoma.
Omenjena tri trgovska podjetja oblačilne stroke, ki so se združila 1. januarja 1975. leta v
Pograd
Naložbe tujega kapitala
vla razPrav’ ° osnutku zakona o o|ganju sredstev tujih oseb v naše seli ^ezvezn'Pravni svetna nedavni l0ij3U®otov>l, da so posamezne do-int^6 zakona premalo jasne in da veo naC''a .zak°na ni primerna, saj
vlao8f0r0rimo ° tem> do česa tuji stvnt ■ u'1113!0 pravice, kot o bi-tal vi ° m°žnosti, da se tuji kapi-tudi h®3 *5rez rizika za vlagatelja in rez ogrožanja ekonomskih in
vlagatelja, hkrati pa mora varovati naš sistem in suverenost dežele.
Dni;, -re,z 08rožanja ekonomskih in i— lcnih interesov. Zakon mora
bolj mieresov. Zakon n hl(.jLnafan.čno urejati nekatere pro-' e- biti mora atraktiven za tujega
Uvoz kapitala ne sme pomeniti tudi uvoza drugih družbenih odnosov. Zakon o vlaganju tujega kapitala ne more samoupravljalcem v OZD, kjer je vložen tuji kapital, dati večjih ali drugačnih pravic, kot jih enotno ureja zakon o združenem delu. Zakon bi moral podrobneje urejati tudi pogodbena vprašanja, statusna, to je organizacijo proizvodnje in upravljanja pa prepustiti zakonom, ki to že urejajo. .	V.B.
na koroškem
Več gospodarstvu
fešhi^n^0 8ospodarstvo mora letos bleme t m,ani tr' pomembne pro-jonov n eb.a bo Premostiti 21 mili-,ežno naw£bh izSub’ ki 50 Pye-
valnf indus*riČene v lesno Predel°-več in KU1tni!’ Poiskati sredstva za
VCC m Ul- J	11	z. a
seveda nK°b donosnih investicij in gospodar*.16”1 Povezat* vse koroško beti zarazvV° ter ne nazadnje poskr-območij °1 manj razvitih obmejnih
eila tudfre2a^eVan^a sta se še vk,iu' miko in ®10nalni center za ekono-togionaln*5 an’ranie na Ravnal1 ter Drav„„na gospodarska zbornica uvufiraHn __________:	.
°PravI8raC*U' Vdelani so načrti in vsemu)en? Prve razprave. Kljub Prevzg^Lpd0 morale glavno breme subjekt'	da bi premagale
Vele bnl'^nf 'n druge vplive in zaži-nje i P odno gospodarsko življe-
kažejo ki-SO sedai "a voljo, ska deL 3 6 mocno padla investicij-je že iLVnost’ ostanek dohodka pa sPodaret.r zaskrbljujoče nizek. Go-'zvozu ° ^a ie bd° dokaj uspešno v
ben problem je delovna storilnost. Po dejansko opravljenih urah na količino proizvoda je storilnost, kot kaže, v večini primerov naraščala. Toda, močne zaloge, pomanjkanje materiala in drugi vplivi niso stimulirali delovne prizadevnosti. Tega še do danes niso uspeli odpraviti, mnoge zmogljivosti so še vedno neizkoriščene.
Skratka celotno gospodarstvo čakajo veliki napri. Predvsem bo potrebno naravnati investicujska jadra bolj v gospodarski veter, kajti nekatere občine so veliko svojih sil usmerile v negospodarstvo. V povezanosti, sodelovanju in dohodkovnih osnosih vidijo izhod tudi družbenopolitični dejavniki. OZD in TOZD stojijo pred velikimi nalogami. Seveda pa koroško gospodarstvo opozarja tudi na nekatere druge probleme. Niso močno narasle samo samoupravno in drugače sprejete obveznosti, celo od 120 do 128 odstotkov, narasle so tudi obveznosti iz poslovnih skladov.
KW
mesto
Skupno vlaganje Krke in Termike
I_iubljane'n'k' Podjetij Termika iz potreb. Nova proizvodnja bo tudi so *„ j ln Krka iz Novega mesta pomagala podjetju Kremen iz No-
sredstev8^iVOrili Za skuPno vlaganje
zaprte Tred več kakor desetimi leti N°vem rnL ravnega stekla v
-vem mestu. Zd.j^rodo izdelo-
embalave6?a stekla niti steklene ^rka nof 0t sPrva nameravala 'zde le k v Pa stekleno volno. To je kuje in tnH'3 03 našem trgu primanj-mestu z 1».' n°va tovama v Novem ne bo n T; 0,P,r°izvodnjo 7000 ton zdaleč zadovoljila vseh
vega mesta, saj je za proizvodnjo steklene volne potreben kremenčev pesek, ki ga je v okolici Novega mesta dovolj. Projekt je podprla tudi Ljubljanska banka, tako da za investicijska sredstva ne bo zadrege. Podrobnejše dogovore o sanaciji nekdanje Tovarne ravnega stekla v Novem mestu bodo predstavniki obeh podjetij in banke nadaljevali v kratkem.
I.S.
TOZD 7 TB O™26110 več kot 100 Podpisati zaposlenimi, so 0 0snovaKarn°Upravni sPorazum ske, trans Protzvodnje energet-in
V slogi je moč
^Mndu*0rij^kaG«ri -
družbeneea Posebnega
letu lgla Pomena in ki je v dohodek „ ustvanla celoten d>n, 575 _z.nesku 9,6 milijarde siega dnu ! 1lonov dinarjev či-j,ev dott3 " 92-°00 dinar-delavca b ka na zaPoslenega v*deli sklad0razumom so Pred-
dejavnosti glede količine, kakovosti in cene proizvodov in storitev, združevanje dela in sredstev na posameznih področjih skupnega interesa, povečanje proizvodnje, dohodka, produktivnosti, izvoza itd. Po predvidevanjih bo znašala letna stopnja rasti proizvodnje 11,3 odstotka, tako da bo leta 1980 celoten dohodek te dejavnosti že dosegel 21 milijard din. Sklenili so tudi družbeni dogovor o kreditiranju prodaje domače opreme, strojev in ladij za domače investitorje, s čimer imajo domači proizvajalci enak položaj kot tuji. To bo vsekakor prispevalo k večji izrabi zmogljivosti.
V. O.
enotno delovno organizacijo »Volna«, so združena bistveno izboljšala poslovne rezultate. Združeno podjetje »Volna« se namreč lahko pohvali ne le z ustreznejšo plačilno sposobnostjo, temveč tudi s primerno povečanim prometom, izboljšanim koeficientom obračanja in zmernejšimi zalogami blaga ob zadovoljivi založenosti poslovalnic.
Bržčas ni veliko trgovskih organizacij, ki bi — tako kot »Volna« — dosegale poprečen koeficient obračanja zalog 5. Za , primerjavo velja navesti, da so pred združitvijo nekatere poslovalnice dosegale precej nižje koeficiente obračanja.
Ugoden je tudi promet, ki ga dosega 16 poslovalnic s skupno 163 zaposlenimi. Finančni obseg prometa znaša skupno blizu 100 milijonov din. Poudariti velja, da je promet letos zadovoljivo naraste!, saj se je januarja povečal za 28 %, februarja za 29 % in marca za 30 % v primerjavi i istimi lanskimi meseci.
K ugodnemu naraščanju prometa v združeni organizaciji je nedvomno pripomogla predvsem politika dosledne specializacije poslovalnic. Tako je, denimo, poslovalnica »Manon« na Prešernovem trgu v Ljubljani prilagoijena izrazito za prodajo ženske konfekcije, »Talija« v Čopovi s svojo ponudbo in opremo privablja večidel mladino, »Moda« na Cankarjevi je po preureditvi specializirana izključno za ženske in moške pletenine, »Okras« v Čopovi bo po preureditvi odprt še ta mesec in bo nudil izključno moško konfekcijo, »Nogavičar« v Nazorjevi se bo v sodelovanju s tovarno nogavic v Polzeli usmeril na ponudbo le ženskih, moških in otroških nogavic, »Volna« v Nazorjevi pa je, kot je znano, visoko specializirana za prodajo
MURSKA SOBOTA
Elektrarne na Muri
Prebivalci Pomurja so že leta 1975 zahtevali, naj bi končno proučili možnost gradnje HE na Muri, saj ne gre le za hitrejši razvoj obsežnega, manj razvitega področja, ki se z električno energijo napaja po treh nezanesljivih žicah, marveč tudi za investicijo širšega pomena. Res se je zvrstilo nekaj posvetovanj, na katerih so strokovnjaki znova opozorili, da po Muri letno »odteka« milijarda kilovatnih ur električne energije. Med Sladkim vrhom ter Podturnom bi bilo mogoče postaviti devet hidroelektrarn kanalskega ali pretočnega tipa. Energija bi bila mimo tega trikrat cenejša od tiste, ki jo pridobivamo iz termoelektrarn.
Vendar se elektrogospodarstvo izgovarja, da študije kasnijo. Skupnost pomurskih občin pa je nedavno zvedela za zanimivo informacijo vodnogospodarskega podjetja Maribor, ki vsebuje trditev, da ni ovir za začetek gradnje HE na Muri v letih 1980—85. Iz te informacije tudi sledi, da kasnijo samo študije o hidrologiji površinskih in podtalnih voda, da pa bo bržčas celoten elaborat dokončan do L julija letos.
Vodnogospodarsko podjetje Maribor se zavzema, da bi proučili vodnogospodarske in hidroenergetske razmere za celoten odsek Mure od Ceršaka do izliva v Dravo. Zato je treba uskladiti programe Hrvatov in Avstrijcev. To delo je povezano z obsežnimi terenskimi meritvami, zato v Mariboru napovedujejo vsaj dveletni rok za izdelavo celotne študije. Ne glede na to pa bi bilo, kot vse kaže, možno že takoj po letu 1980 začeti z gradnjo prve elektrarne na mejnem ali notranjem slovenskem odseku Mure.
V. O.
metrskega blaga, »Pionir« na Titovi nudi široko izbiro izključno otroške konfekcije, »Bled« v Čopovi je specializirana trgovina za žensko metrsko blago itd., itd.
Ob 25-letnici trgovske organizacije »Volna« velja še poudariti, da je to podjetje eden poglavitnih nosilcev in pobudnikov tesnejšega poslovnega povezovanja med trgovskimi in proizvodnimi organizacijami oblačilne stroke, katerih skupni interes je, da dosežejo čimboljšo tržno ponudbo ter da se v ta namen dogovorijo za poenotenje nekaterih služb in uskladitev posameznih dejavnosti.
Interes za tesnejše poslovno povezovanje so pokazale poleg štirih trgovskih organizacij (»Elita« Kranj, »Manufaktura« Nova Gorica, »Tkanina« in »Volna« Ljubljana) še tri proizvodne organizacije, in to modna konfekcija »Ideal« Nova Gorica, modna konfekcija. »Revija« Šibenik in tovarna pletenin Sežana. Ker gre za manjše oziroma srednje velike proizvodne organizacije s tržno prožnejšimi zmogljivostmi, kot jih imajo velike tovarne, si trgovski partnerji v tej povezavi od njih nedvomno lahko obetajo manjše serije na trgu iskanih oblačilnih proizvodov in tudi ekskluzivne kolekcije oblačil, ki jih bodo lahko ponudili kupcem v svojih specializiranih prodajalnah.
»Te prodajalne so med blagovnico in butikom in bi s tako dopolnjeno izbiro v naši bolj ali manj visoko specializirani trgovski mreži verjetno lahko zapolnili vrzel, zaradi katere se zdaj številni naši potencialni kupci odpravljajo po nakupih čez mejo,« je rekel Ivan Bostič, direktor podjetja »Volna«.
N.Ž.
LESARJI
V TEŽAVAH
Zaključni računi za leto 1976 so pokazali, da se je celotni prihodek slovenske lesne industrije lani povečal za 21 % glede na leto 1975. Pri tem pa so porabljena sredstva narasla za 18%, medtem ko se je njihov delež v strukturi celotnega prihodka zmanjšal od 75% na 73%. Čeprav so se obračunska sredstva za amortizacijo povečala skupno za 14%, je amortizacija nad predpisanimi stopnjami v primerjavi z letom 1975 nazadovala kar za 64%.
Nadaljnja značilnost lanskoletnega poslovanja lesne industrije je porast dohodka kar za 31 %, kar je posledica ugodne rasti celotnega prihodka in hkratne počasnejše rasti porabljenih sredstev. Kljub temu pa lani doseženi dohodek ni zadoščal za pokritje, vseh obveznosti lesnoindustrijske dejavnosti, ki tako izkazuje izgubo v višini 78 milijonov din. Od skupaj 54 delovnih organizacij te panoge je poslovalo z izgubo zaradi nedoseženega dohodka 17 delovnih organizacij. V primerjavi z letom poprej je večje tako število delovnih organizacij z izgubo kot tudi višina izgub. Predlani je namreč z izgubo v lesni industriji poslovalo 12 delovnih organizacij, katerih izguba je znašala skupno 57 milijonov din. Poudariti pa je treba, da bodo to izgubo delovne organizacije pokrile večidel iz sredstev lastnih rezervnih skladov. Le dve organizaciji bosta za pokritje izgube poleg sredstev lastnih skladov potrebovali še pomoč širše družbene skupnosti.
Skrb zbujajo nekateri podatki, ki kažejo, da so se, denimo, pogodbene obveznosti podjetij lesne industrije povečale za 30%, zakonske pa za 38%. Prispevki za samoupravne interesne skupnosti so narasli celo za 62%. Značilno je, da so se osebni dohodki in prejemki, ki se pokrivajo iz dohodka, sicer povečali za 34%, vendar pa je njihov delež v strukturi dohodka narastel le za 1%, in to od 65%-na 66%. Kljub tolikšnemu porastu osebnih dohodkov pa nobena delovna organizacija lesne industrije ni kršila samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke.
Vzrok za zaskrbljenost so tudi podatki, po katerih je ostanek čistega dohodka sicer enak lanskemu, vendar pa so sredstva, ki so jih delovne organizacije razporedile v poslovni sklad, za 10% manjša od lanskih. Kar 20 delovnih organizacij pa v ta namen ni razporedilo nobenih sredstev. Nespodbudna je tudi ugotovitev, da so skupna sredstva za razširjeno reprodukcijo v lesni industriji nižja za 26%, medtem ko je njihov delež v celotnem prihodku nazadoval za 67% oziroma od 3% predlani, na 2% lani.
Izplačani osebni dohodki delavcem v slovenski lesni industriji so se lani v masi sicer povečali za 22 % in na zaposlenega poprečno za 18%, vendar pa je osebni dohodek delavcev v lesni industriji lani s poprečno 3.458 din na zaposlenega dosegal le blizu 88 % lanskega poprečnega mesešnega osebnega dohodka v slovenskem gospodarstvu.
NANDE ŽUŽEK
PODELJENE KIDRIČEVE NAGRADE
Nagrajeno znanje in snovanje
Znanstveno delo je treba povezati z gospodarstvom na podlagi dohodkovnih povezav — Šest Kidričevih nagrad, dvajset nagrad Sklada Borisa kidriča in osemnajst nagrad za izume in dopolnitve
V minulem tednu so podelili Kidričeve nagrade, nagrade Kidričevega sklada in nagrade za izume in dopolnitve. Ob tem je predsednik UO SKLADA Borisa Kidriča inž. Marko .Bulc poudaril pomen dela in prizadevanj Borisa Kidriča za našo stvarnost ter njegove zasluge za razvoj znanosti za dvig strokovnosti in za široko izobraževanje delovnih ljudi. Predsednik UO sklada je tudi ocenil razmere v raziskovalni dejavnosti. Kljub nujnosti prepletanja prakse z znanostjo ne moremo biti zadovoljni z vlogo znanosti v proizvodnem in drugem družbenem
delu, kajti v praksi so pogosto zadovoljni s tem, kar imajo, in jim ni do ustvarjalnega raziskovanja; po drugi strani pa raziskovalna dejavnost prakso često podcenjuje in »živi odmaknjeno«. Zavoljo tega je nujno, da odnos med raziskovanjem in znanostjo ter združenim delom v gospodarstvu uredimo na podlagi dohodkovnih povezav, kajti le tako bomo lahko pospešili gospodarski in kulturni razvoj družbe.
Kidričeve nagrade so prejeli: akademski profesor dr. Miha Tišler in profesor dr. Branko Stanovnik za dosežke s področja
kemije organskih heterocikličnih spojin, profesor dr. Ivan Sovine za temeljne razprave iz mehanike hribin in uporabe izsledkov v rudarstvu; profesor dr. France Adamič za življenjsko delo za področju pomologije; akademski profesor dr. Svetozar Ilešič za življenjsko delo na področju geografije Slovenije in akademski profesor dr. Rudi Kyovsky za življenjsko delo na področju delovnega prava. Nagrade sklada Borisa Kidriča je prejelo 20 znanstvenikov, nagrade za izume in dopolnitve pa 18 izumiteljev in inovatorjev.
I.S.
KRŠKO
Neizkoriščene zmogljivosti
Krška Kovinarska je v zadnjih letih osvojila tri osnovne programe: ukvarja se s proizvodnjo asfaltnih baz, silosov in investicijske opreme. Njihov lanski prihodek je bil 180 milijonov, lahko pa bi ustvarili tudi 250 do 300 milijonov dinarjev, če bi imeli ustrezne programe. To pa hkrati pomeni, da so zmogljivosti Kovinarske izkoriščene le 60 do 80-odstotno. Edini vzrok temu seveda ni le pomanjkanje programov ali nepremišljen nakup strojne opreme, saj gre v kovinski industriji za naprave, ki zmorejo več operacij. Eden od vzrokov pa je gotovo tudi slabo izbran proizvodni program in premajhna skrb za strokovne kadre.
Za primer vzemimo silosni program, kjer je konkurenčni boj izre-
den, saj je v Jugoslaviji preveč proizvajalcev in zato kapacitete niso izkoriščene. Ob boljših kreditnih pogojih drugih proizvajalcev preostane Kovinarski Krško, da začne hitreje iskati tržišča v neuvrščenih deželah in da se vključi v proizvodne celote. Mnogo pa pričakujejo tudi od samoupravnega sporazuma z Železarno Jesenice.
Tudi pri asfaltnem programu izkoriščenost ni najboljša: na leto bi lahko proizvedli 15 asfaltnih baz, prodajo pa jih za polovico manj. Zaradi obstoječega strojnega parka namreč mnogi gradbinci uvažajo asfaltne baze. V Krškem vidijo izhod v izvozu in načrtnejšem obdelovanju tržišča, nujne pa bi bile še spremembe v uvoznem režimu, oziroma
vsaj ustrezno soglasje domačega proizvajalca. Nemajhne težave so še pri uvozu rezervnih delov in dela opreme, saj se domači proizvajalci vse prepočasi prilagajajo potrebam, zlasti kar zadeva lažje, specialne motorje in črpalke. Te in druge težave čutijo vsi zaposleni, saj bi, denimo, ob boljši izkoriščenosti zmogljivosti dosegali za 10 do 20% večji dohodek in osebne dohodke. Skrb slehernega delavca je zato pridobitev strokovnih kadrov in boljše inovacijsko snovanje. Vsi sektorji razčlenjujejo dosedanje slabosti in iščejo izhod iz zagat, da bi skupaj z organi upravljanja in z družbenopolitičnimi organizacijami pripravili sanacijski program.
V. P.
DE
ljudje med ljudmi
16. aprila 1977 stran
S POTI PO UKRAJINI (VII.)
SOCIALISTIČESKOJE SRAVIMOVANIJE
Z Vojcem se potepava po Ukrajini. On glavni urednik, jaz odgovorni, oba pa za spremembo delegacija v gosteh pri svetu zveze sindikatov Ukrajine. Spremlja naju Fjodor Stje-panič, Ukrajinec z dušo in srcem, ki pa ima nekaj švicarskega v sebi: od programa, ki nama ga je pripravil za teh osem dni življenja po ukrajinsko, ne odstopi niti za ped. In kakšen program! Četrti list v tej štiriperesni deteljici pa je prevajalka Nela.
Prejšnji teden smo se odpravili z letalom v Zaporožje, tretji legendi naproti. Prva legenda, ki se mi mota po glavi, je povezana s kozaki z Dnjepra, druga z veliko hidrocentralo, ki jo je na tej reki gradila sovjetska oblast takoj po državljanski vojni in ki je oznanila začetek industrijskega pohoda mlade sovjetske države. Tisto tretjo legendo pa spleta nad Zaporožjem dandanašnji čas.
stike pri svetu sindikatov Zapo-rožja.
Na stopnicah v restavracijo je gneča. Možakar v modri uniformi je neizprosen.
— Nihče gor, vse zasedeno!
Ljudje pa čakajo. Kot na izmeno v tovarni. Ko jih bo nekaj vstalo izza mize, ko bodo prišli po stopnicah, bo možakar v modri uniformi prav toliko ljudi spustil po stopnicah. Če se seveda ljudje ne bodo naveličali čakati ali če ne bodo prej zaprli restavracije.
Fjorod Stjepanič je res zlata vreden! Možakarju v modri uniformi pokaže majhno črno
se napili, politiki pa zato, da bi lahko govorili — oboji pa pijejo!
IZZIVANJA
Tako se zatečemo k Vojcu na 601. Zlata rezerva mora iz torbe.
Fjodorja Stjepaniča zbadam s tistim VCPS na stopnicah. Napad stoično prenese. Potem ga dražim z Zaporožjem. V Zaporožju se trgovine manj sramežljivo stiskajo v stranske ulice kot v Kijevu. Izložbe več.
Temu ta razlika, Fjorod Stjepanič?
ponujmo — Čen
POZDRAVLJENI, TOVARIŠI Z VRHA!
In drobec tiste tretje legende, ki se spleta nad Zaporožjem, je bilo dano ujeti tudi nama.
Tako tistega kašnega jesenskega večera stopiva iz avtomobila na kdove katerem kilometru Leninovega prospekta — Vojc s svojo večno pipo med zobmi, naj se iz nje kadi ali ne, in jaz. Kar zadeva prevajalko Nelo in najinega »šefa protokola« Fjodorja Stjepaniča, se namreč izkaže, da sta že stara znanca v tem koščku Ukrajine, tako da ima za njiju legenda zanesljivo samo prizvok stvarnosti. Kako sicer razumeti prešeren pozdrav Zaporožcev:
— No, tovariši z vrha, dobrodošli! Ste si zaželeli vonja po Zaporožju?! Za to ste v Kijevu resnično prikrajšani!
Večer nad Zaporožjem pa tako izrazito diši po izgorelem žveplu, sajah, prahu, dimu, ki ga bruhajo neštete cevi na tej industrijski fronti gigantskih razsežnosti.
Tako se znajdemo sredi Zaporožja, v mestu Zaporožje, pred hotelom Zaporožje. Doslednosti najinim gostiteljem ne kaže odrekati! Vrh tega še na Leninovem prospektu, da bi bilo v trenutek časa ujete še nekaj simbolike.
Onstran asfalta nekaj deset metrov dolga parola pripoveduje o tem, koliko tisoč ton železa in jekla še dolgujejo Zaporožci, da bodo izpolnili svojo obveznost do domovine, ki so si jo zadali s tem petletnim planom. S pročelij in streh javnih zgradb in ustanov razžarjene neonske cevi ne govorijo o filmskih zvezdah, o mikavnih predmetih, o zabaviščih. Njihova pripoved je drugačna... Naj živi komunistična partija, vodnica delavskega razreda... Slava junakom socialističnega dela... Študenti bomo namenili vse svoje znanje socialističnemu razvoju... Izpopolnjujmo naloge, ki smo si jih zadali v socialističnem tekmovanju...
Sicer pa je Zaporožje prav takšno mesto kot katerokoli moderno mesto v modernem svetu. Razkošno v širokopo-teznosti tistih, ki ga gradijo.
Vojc je naredil posnetek za privatno rabo. Na sliki smo naš gostitelj — vodja oddelka za mednarodne stike pri svetu sindikatov Zaporožja, Fjodor Stjepanič, prevajalka Nela in avtor tele reportaže.
In takšno kot mesto je tudi njegovo zaledje. Nela prevaja...
— Zaporoško področje sodi med najrazvitejše področje Ukrajine.
V	najina kompjutorja tlačiva podatke. Približno dva milijona prebivalcev, devet mest, najmočnejša panoga industrije je metalurgija, močno razvita strojna industrija. Osnova vsega razvoja pokrajine je proizvodnja električne energije — Dnjeprostroj I "s 650 MW, grade Dnjeprostroj II z 850 tisoč MW. Razvito gradbeništvo, lahka in prehrambena industrija, le 40 odstotkov svoje kmetijske proizvodnje ^porabijo sami, preostale količine posredujejo na druga tržišča. Približno polovica prebivalstva je delovno aktivna...
Legenda pa se plete, še kar naprej plete.
ZAPORA NA STOPNIŠČU
V	šestem nadstropju hotela Zaporožje v sobi številka 603, v Zaporožju, glavnem mestu Zaporožja, s pogledom na Leninov prospekt. Razžarjene neonske cevi ponujajo.
— Socialističeskoje sravno-vanije...
Socialistično tekmovanje. Bleščečo parolo spravim v magnetoskop spomina. Preprosto ni časa za urejanje vtisov. Na vratih je Vojc in morava dol. Na večerjo. Slavnostno večerjo, ki nama jo prireja naš tokratni gostitelj — vodja oddelka za mednarodne
izkaznico z jedrnatim pristavkom:
— VCPS!
Nič posebnega, samo izkaznica vsezveznega sveta sovjetskih sindikatov. Stopnice so proste.
Za mizo sedemo kot dobri prijatelji in stari znanci. Da smo se nekateri nocoj prvič srečali, sploh ne moti. Stvari so globlje, veliko globlje. Kako je že v Kijevu rekel Aleksej Ivanovič Šemec, mož, ki je obredel vse postaje štiri leta dolge kalvarije od Ukrajine do berlinskega Reichstaga?
— Jugoslovani ste naši bratje!
Gre za tisto elementarno čustvo, očiščeno vseh primesi, za čustvo, ki ga izpove, v trenutku resnice in srečanja s samim seboj.
Večerja po ukrajinsko je že sama po sebi doživetje. Kolikor jih je za mizo, toliko je zdravic, toliko popitih vodk. Začne gostitelj, potem mora nekdo odgovoriti — vsak hoče govoriti. Srečanje, kakršno je naše, pa ima vsaj dve polni rundi. Če zmanjka moskovskaje, pride na vrsto stoličnaja, če še te ni več, potem pa tista s percem — s papriko — ali pa katerakoli druga. Pravzaprav dokler natakar ne odreče poslušnosti in samo še posebno pomembna beseda pripomore, da slednjič prinese še eno rundo. Eno in pika! Priznam, da mi ni čisto jasno, ali je poraba racionirana ali pa je uvedena nekakšna prohibicija.
V Ukrajini pravijo:
— Pijanci pijejo zato, da bi
Fjodor Stjepanič pa odbije napad z neizpodbitno logiko. Fant, predvsem se motiš. Mesta v Sovjetski zvezi so razporejena v posebne kategorije. Čim večje je mesto, v tem višjo kategorijo je uvrščeno. Z državnim planom pa je določeno, koliko gre kateri od kategorij blaga in kakšnega. In ker je Kijev v višji kategoriji, je tudi bolje založen.
No, bo že držalo, kar pravi Fjodor Stjepanič.
Na zajtrk očitno pripelje na vrvici vsak svojega tigerčka. Nela se sicer nekaj izgovarja na grlo, češ da je včeraj morala veliko prevajati. Morda res — lahko pa tudi ne.
Fjodor Stjepanič drežna:
— Nu Bojan, nada kušat!
Jesti! Samo naša Franca v redakciji ve, da takrat lahko spravim vase le dvojno turško, ki pa je prej četverna, čeprav ji s tem priznanjem nikoli ne privoščim zadoščenja. In takrat je res zlata sekretarka redakcije.
Fjodor Stjepanič je brezobziren:
— V Ukrajini veliko jemo, pa tudi veliko delamo.
V obupu se odločim za protinapad:
— Fjorod Stjepanič, napovedujem ti socialističeskoje sravnovanije v jedači in pijači. Zmagovalca	razglasimo	v
Moskvi!
Izziv je bil sprejet v splošno zadovoljstvo.
Tako se je začelo bržčas edinstveno	tekmovanje	v
Ukrajini, če ne v vsej Sovjetski
zvezi- BOJAN SAMARIN
Letos ho kakih 450 zaposlenih v ljubljanski Agroob-novi, ki je že od svoje ustanovitve veljala kot solidno podjetje za gradnjo in urejanje kmetijskih zemljišč in spremljajočih objektov po vsej Sloveniji in tudi zunaj njenih meja, praznovalo petindvajsetletnico obstoja svoje delovne organizacije z grenkim priokusom neurejenih samoupravnih in gospodarskih razmer. Po osmih mesecih »direktorovanja« — prej je bil nekaj časa vršilec dolžnosti — je namreč odstopil Bruno Reiner, pred nedavnim pa sta delavska sveta odpoklicala tudi direktorja TOZD Gradnje in še prej direktorja TOZD Mehanizacija.
ljudje med ljudmi
16, aprila 1977 stran
Agroobi°vo
Bruno Reiner pravi: »Ko sem prevzemal dolžnosti direktorja, sem opozoril člane delavskega sveta, delegate v vodstvih družbenopolitičnih organizacij in odborov samoupravne delavske kontrole, da imam končano višjo šolo organizacijske smeri, ne pa ekonomsko-pravne ali tehnične, kot je bilo določeno v razpisnih pogojih. Vsi so se strinjali, da me imenujejo za direktorja, podprli pa so me tudi občinski dejavniki. Kasneje je odbor samoupravne delavske kontrole začel postopek o pravilnosti imenovanja vodilnih delavcev v Agroob-novi, saj smo zaposlili tudi novega direktorja finančno-računovodskega sektorja in splošno-kadrovskega sektorja.
Vse pa se je v resnici začelo s tem, da bi na mojo pobudo morali v Agroobnovi, predvsem pa v TOZD Gradnje, obračunati z nekaterimi nepravilnostmi in z nezakonitim obračunavanjem potnih stroškov in dnevnic. Prav tako sem ob imenovanju in kasnibje še večkrat opozarjal, da je treba spremeniti odnos do investitorjev in hitro odplavljali pomanjkljivosti in napake na posameznih objektih. Dogaja se nam, da vse bolj izgubljamo mesto v gradbeništvu, saj nam investitorji ne zaupajo več in tudi popravila, ki jih reklamirajo, dajejo drugim delovnim organizacijam. Račune pa bomo dobili v Agroobnovo.«
Na pobudo direktorja Agroobnove so se spopadli s samoupravnimi odnosi tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, posebna komisija izvršnega sveta skupščine občine Bežigrad in delovna skupina družbenopolitičnih organizacij.
Oceno družbenega pravobranilca samoupravljanja Iva Rebeka lahko takole povzamemo:	samoupravni odnosi in
samoupravni splošni akti niso usklajeni z zakonom o združenem delu, s sindikalno listo in tudi ne z ustavo. V delovni organizaciji je mnogo razprtij, saj sta »glavna nosilca vseh motenj v kolektivu direktor TOZD Gradnje in predsednik odbora samoupravne delavske kontrole v TOZD Gradnje.«
Za kakšne motnje gre? Direktor Agroobnove je predlagal obema odbo-
roma samoupravne ^strni0^1110*6’
nava javni tožilec. O njih ne bomo govorili, saj bodo izidi kmalu prišli pred oči javnosti.
Ob teh vprašanjih so se torej lomila kopja. Toda to ni vse, saj so lani — tudi letos še ni konec polemike — precej časa posvetili tudi gospodarskim rezultatom TOZD Gradnje in gospodarjenju sploh. Ob lanski polletni bilanci je imela temeljna organizacija združenega dela 4,5 milijona dinarjev izgube, boljša slika ni bila tudi ob tričetrtletju in tudi na koncu leta ne. Tudi če se je izguba zmanjšala, je temeljna organizacija še vedno v težkem gospodarskem položaju. In ker direktor TOZD lani ni iskal — mislimo tudi na celotno vodstvo TOZD — najboljših oblik in načina sodelovanja delavcev pri izboljšanju gospodarskega položaja, ker niso pravočasno in pravilno informirali delavcev o gibanjih v gospodarjenju, so dale družbenopolitične organizacije nezaupnico direktorju temeljne organizacije združenega dela.
0<r.iiui v nr, i	Nastalpajenovproblem,kajtikomuni-
se spopnmeta z nepraposlova-	sti in miadinska organizacija so bili za
nju, vendar so v TOŽ^ei0 ^ “gotovili,	nezaupnico direktorju, medtem ko se-
da je spisek preobsej^ . Protesio- izvršni odbor sjndikata z njo ni strinjal, nalce, kaj šele za ij^amesto H u' na	Odnosi so se še bolj zapletli in verjetno bi
.. aa bi se	bii0 §e huje, če ne bi na zadnjem občnem
zboru osnovne organizacije sindikata izvolili novega izvršnega odbora. Lahko bi trdili, da to v resnici pomeni tudi dokaz za nepravilno oceno razmer sindikalnega vodstva, vendar pa moramo dodati, da so bili med glavnimi argumenti za razrešitev nedejavnost izvršnega odbora in še nepravilno je bil izvoljen.
svojih delovnih m680' ieprav., odbor pričel ukvarjali pravnj10511™ V
svoji TOZD, je ob zU>ja p P°moči »proučeval« druga vpITej rav zaradi tega se je direktor BrUiraniip.tudi obr‘ nil na družbenega pra a samoupravljanja.
Ivo Rebek ugotavljjtr(^ °db?r samoupravne delavske v JOZD Gradnje razlagal PTjjanjruzbenega pravobranilca samo11 jj t v nasprotju z njegovimi ^delov® ^klic_e val
na dosedanjo pra^i zakn*1',®1®311'' zaciji, ki velja zanje veC,ntemJ'Sk* Popisi in da je to (njih^n,^. etacija) v skladu s samoupraw	hotenji
delavcev Agroobnove.

ki jih ima Agroobno^h, merng®"1!1’so	a
stanovali v zasilnih ^liptočišč^ ko 50 obcine-
Tudi občinski komite ZK Bežigrad je večkrat obravnaval probleme v Agroobnovi. Na aprilski seji komiteja so ocenili, da normativni akti, ki so jih pravno oblikovali zunanji sodelavci, niso mogli prikriti resničnih razmer v Agroobnovi in še manj medsebojnih družbenih in ekonomskih odnosov, saj tudi dohodkovnih odnosov med TOZD doslej ni bilo. Vse to bodo obravnavali tudi na prvi seji konference ZKS Bežigrad in na zasedanju skupščine
delovodje in drugi ifl16. j:1 dinar;3 V ac
lih. Delavci so dobivali in dr^v teren- V izvršnem svetu skupščine občine, v
skega dodatka, delov<,|,ptovo pa tPa.^9 občinskem komiteju in v občinskem sindi-dinarjev dnevnice. P^katerj v n* kalnem svetu se zavzemajo za politično smotrno, da so se lahy kot 5()	1 na sanacijo razmer v Agroobnovi. Sekretar
delovišča vsak dan p^ene potn* °me~ sveta ZK Franc Radanovič nam je dejal, trov in dobili za to P^P.seznaniiVtr?~ kako ne verjame, da bi želi uspehe, saj ške. S takimi podatk«yi pravobra n' ostajajo ljudje, ki so najbolj motili samou-tor Bruno Reiner, dr^ek pa je ^uec pravne in medsebojne človeške odnose, še samoupravljanja, Ivysesx Vodstvi naprej v organizaciji združenega dela. V oceni tudi ugotovil, f^apačnimi	Aeroobnovo prihaja novi vršilec dolžnosti
r	. r, , Ul VSP c * llt'	Jciiiivv/gci vasici.
valo TOZD Gradnjy £ dal pobudo ^ lahko v vodstvih družbenopolitičnih orga
velja omeniti tudi t0’ ,^a sPorazu^?„Za nizacij v Agroobnovi. Prepričani pa smo, spremembe samoupf delitev 0„ , .? da se to ne da z odstopi z družbenopolitič-medsebojnih razmer]1 rfov proti^iZ nih funkcij, kar obljubljajo nekateri. Če se dohodkov, saj je nek^Lho ijsto . ni- razmere ne bodo uredile, bo slej ko prej tih, v nasprotju s sin Jitvi dohodki?-1"	morala skupščina občine sprejeti sklep o
nr,*n,m crvr,ra7iimnin , tkp . a m prisilni upravi v Agroobnovi. Družbeni
pravobranilec SRS ji je to že predlagal, s dospk • ’ Sredi tega meseca pa bodo o njegovi po-dnevnic in kilometri^m.	onim budj ojjjočaij tudi v zborih občinske skupš-
čine.
tudi, da se izplačila (Ede s nr^?a^ka,
samoupravnim spora*
Nekaj zadev Je v P^rug^^išču združenega dela, ne*"
' Pa obrav-
HORVAT
Obvoznica med občino in občani — Samoupravno dogovarjanje ali ultimati občine Kolikšna je v resnici smotrnost gradnje žalske obvoznice namesto podaljška hitre ceste — Kdo komu v Žalcu meče pesek v oči — Ali občani Arje vasi, Gotovelj in Šempetra v resnici ne vidijo višjih interesov
*
Gradnja podaljška hitre ceste od Celja naprej znova razburja Savinjsko dolino. Po vseh dosedanjih sporih o tem, kje naj bi potekal podaljšek trase, je zdaj v ospredju nov spor. Gre za šest kilometrov dolgo obvoznico po severni strani okrog Žalca. Obvoznica bi naj »potegnila« Žalec iz prometnega slepega črevesa. Z obvoznico pa se poleg nekaterih strokovnjakov ne strinjajo občani Gotovelj, ki so sprožili ustavni spor.
Sem in tja iz vrst strokovnjakov slišimo, da je gradnja obvoznice razmetavanje družbenega denarja, ki smo ga v Sloveniji zbirali tudi s posojilom. Pri tem poudarjajo, da je obvoznica predraga in s predvidenimi šestimi semaforiziranimi križišči ne bo pospešila prometa med Celjem in Ljubljano.
Občani Gotovelj so že ob prvi vesti — pred dvema letoma —-dvignili glas proti obvoznici. Pri tem so »duhovne očete« obvoznice spomnili na njihove trditve, ko so se ti pred desetimi leti borili proti hitri cesti, češ da uniči preveč dragocene obdelovalne zemlje.
»Ne moremo mimo dejstva, da je škoda vsakega kvadratnega metra rodovitne zemlje. To smo trdili pred desetimi leti ob razpravah o hitri cesti in trdimo zdaj ob
Na temo: Kaj je napisal Herman Klemenc Iz Velenja_____________________________\
Mislim, da v pismu Hermana Klemenca sploh ne gre za uravnilovko. Gre preprosto za to, da smo vsi upravičeni do bolj ali manj enakega draginjskega dodatka. Glede na to, da smo vsi, biološko gledano, ljudje z enakimi osnovnimi prehrambenimi in civilizacijskimi potrebami, odstotna delitev draginjskega dodatka ni pravična. Tisti, ki ima veliko, spet veliko dobi, tisti, ki ima malo, pa tudi malo dobi. To so preprosta dejstva. Vendar sama kritika ne zadošča, da bi stvari krenile na bolje.
Pravičnejša razdelitev bi bila enak draginjski dodatek za vse. Konkretno: izračuna se naj, koliko človek posameznik »pospravi« na mesec kruha, mleka, mesa... skratka osnovnih nujnih pre-
e/!un a!kohola
se vodi evidenca za elektriko, kurjavo, vodo in stanarino. Le s stališča stanarine in kurjave so verjetno možne večje ali manjše razlike, ker nekateri pač stanujemo v dražjih, nekateri pa v cenejših
hrambenih izdelkov v 1*^0 nj frpKa ni treba upoštevati,	pra] a
upoštevati kozmetike .y.	n
praškov, mila, zobneJybleke lo,,3 kreme), koliko najnuj^^- gledalfe'' ture (časopis, radio, teL jžP° enotav ’ stanovanjih, kino...) potrebuje. • •	^0veka° Prav tako moramo v primeru, da so v
narediti, posebej za 00 .	a’ družini otroci, nap ra vi ti izračune še zanj e
posebej za otroka. ^#1® Podatke- 'n upoštevati, če so to predšolski otroci, Dobimo, denimo, h® j#4 k§kruha Podražitve vrtca, oziroma, če so šolarji, odrasel človek poje na	če je bij podražitve šolskih potrebščin.
15 litrov mleka, 0,5 kg . j 2 'n zjtese	Malo več je dela, če prištejemo sem še
kruh 2 din, po podraži^.--ejbilo a upoštevanje obrtniških storitev. Prepri-osebo to na mesec 8 paIP ,v J din, ie .	čana pa sem, da za takšno natančno obde-
4,70, po podražitvi	0haprej	lavo ne bi potrebovali več kot teden dni,
mesečni dodatek 4,50 P°ihnožiti največ dva tedna.
Na koncu je potrebno8 psOdviSneQ . Če že imamo tako radi statistiko, jo seštevek s številom osa^jflMka. ^ ^ uporabimo še v tem primeru. Statistični
človek, ki bo toliko in toliko statistično pojedel in popil, oziroma porabil za najnujnejše, bo gotovo pravičnejši krite-
seštevek s številom osv joi1 uKa. £e
konkretnega osebneg gbita ^ družini sluzita moz in a. Posebej
polovico izračunanega
rij za draginjski dodatek. Posebne pri-mere pa je moč reševati v okviru TOZD. Enak draginjski dodatek sploh ne vodi k uravnilovki, ker nima nobenega vpliva na »osnovno plačo«. Razlika med najvišjo in najnižjo »plačo« — osebni dohodek — bo ostala nedotaknjena, enaka razliki pred draginjo!
Preprosta matematika: razlika med 5 in 10 je 5; razlika med 5 in 2 in 10 in 2 pa je tudi 5. Draginjski dodatek vendar ne more biti stimulacija za delo!
To je tisto, kar je verjetno hotel povedati Herman Klemenc, saj tudi iz ostale razvidne vsebine njegovega pisma ni nikjer sledu o klicu po uravnilovki.
V primeru, da stvari nisem prav razumela, bom za vsako razlago — konkretno — hvaležna.
Tovariški pozdrav A. H., RADEČE
Direktorji kot samoupravi
Znano je, da se mora delovanje in odločanje republiških samoupravnih interesnih skupnosti opirati na menje in interese 'samoupravne baze, in to neposredno. Zato mora tudi sestav vseh samoupravnih organov teh skupnosti omogočati uresničevanje odločilnega vpliva proizvajalcev. V praksi pa je pogosto drugače. Kot primer za to trditev naj služi sestav skupščine republiške samoupravne interesne skupnosti v Črni gori za ceste, ki ima 45 članov, med katerimi jeli generalnih direktorjev
ter 26 tehničnih in koUjf^. 1 ^člani
vodilnih delavcev. P« siie delavkam niso zastopane " da ^edv.« a" Tako je prišlo do P0O4)ekS zred v tem delu gosp0 atesP v°)e pomočjo direktorjev ustavne pravice.
Organiziranje stanovalcev
Na razširjeni seji sekcije za življenjski standard in socialno politiko zvezne konfe -renče SZDL so v razpravi o delu hišnih svetov in zborov stanovalcev ugotovili, da so pravice in materialna osnova hišnih svetov in zborov stanovalcev zelo omejene. To je posledica premajhne družbene pozornosti in usmerjenosti stanovanjskih podjetij, ki so si prilastili pravice in materialna sredstva hišnih svetov. Ustanavljanje samoupravnih stanovanjskih skupnosti pomeni prizadevanje, da se takšne ra-
zmere spremenijo, vendar je to prizadevanje bolj deklarativno kot dejansko. Stanje je možno spremeniti samo z organizirano družbeno akcijo. Če namreč SIS ne bodo imele samoupravno organizirane baze stanovalcev in tistih, ki dajejo sredstva, prav lahko postanejo novi centri ekonomske moči in odločanja, zlasti ker imajo velik strokovni aparat, ki se je pogosto praktično preselil v SIS iz nekdanjih stanovanjskih podjetij.
obvoznici,« pravi Vlado Plaskan, predsednik občinske konference SZDL in pomočnik generalnega direktorja Kmetijskega kombinata Žalec. »Spoštujemo višje interese, vendar danes ni več čas, da bi cesto trasirali okoli vsake županove njive. Obvoznica bo uničila kakih 24 hektarov zdajšnjih ali bodočih kombinatovih hmeljišč. Tu je še nekaj deset hektarov orne zemlje naših kooperantov, zato so ugovori po tej plati upravičeni. O obvoznici smo se pogovarjali nekajkrat. Zatrjevali so nam, da bodo oškodovanci dobili odškodnine, v našem primeru gre za približno poldrugo milijardo, prizadeti kmetje pa možnost zamenjave za drugo enakovredno zemljo. Kaže pa, da so nekateri tovariši delali napake, ki se nam zdaj maščujejo. Trdili so, da je to vse urejeno, zdaj pa ugotavljamo, da ni tako.«
RAZVREDNOTENJE
USTAVNE PRAVICE OBČANOV
»Nihče ne more trditi, da Goto-veljčani nočemo videti širšega družbenega interesa, kot so nam in nam še očitajo. Ne strinjamo se z načinom, kot je to bilo ob prvi uradni vesti o obvoznici, ko so predstavniki občine prišli na zbor občanov v Gotovlje in rekli: Obvoznica je dogovorjeno dejstvo, tu se pa dogovorimo, kaj bi Gotoveljčani z njo le pridobili,« pojasnuje Stanko Vasle, predsednik krajevne skupnosti Gotovlje. »Ko smo se prikopali do prvih načrtov, so občani ugotovili, da gre v resnici za cesto, ki bo tekla skoraj po poldrugi meter visokem nasipu in tako kot nekakšen kitajski zid obdala Žalec in odrezala Gotovlje. Najhuje pa je občane prizadelo dejstvo, da ni njihovih pripomb nihče upošteval. Žato je prišlo do hude krvi že ob prvi lokacijski razpravi. Kolikšno politično škodo je povzročilo to dejanje občine, potrjuje tudi dejstvo, da prizadeti občani niso hoteli več sodelovati pri drugem lokacijskem postopku. Naslednji občni zbor smo morali prekiniti, na tretjega, ki sicer ni obravnaval obvoznice pa občanov sploh ni več bilo.«
»Občani Gotovelj smo bili proti obvoznici že od vsega začetka, zato smo sklenili, da bomo sprožili ustavni spor,« dodaja Dušan Kočevar, predsednik krajevne konference SZDL v Gotovljah. Občane je upravičeno prizadelo, da so o obvoznici že pred nami razpravljali v Žalcu, na svetu občin celjske regije, v Ljubljani, noben naš občan pa o obvoznici ni vedel nič podrobnejšega, kaj šele, da bi oškodovani kmetje imeli zagotovljeno drugo zemljo. Na zborih volivcev so predstavniki občine samo obljubljali, žal pa imajo naši občani slabe izkušnje s tovrstnimi obljubami...«
Očitno je, da so predstavniki žalske občine že drugič po nepotrebnem prizadeli občane Gotovelj. Prvič se je to zgodilo pred leti z ukinitvijo tamkajšnje šole, ki je nato na odločno zahtevo občanov ostala in, kot se je pozneje pokazalo, upravičeno.
Nezadovoljne občane so nato poskušali pomiriti in so traso načrtovane obvoznice nekoliko spremenili, upoštevaje nekatere želje občanov. Vnesli so novo križišče in obvoznico »odmaknili« za nekaj metrov od nove šole. S tem pa so jo premaknili še globlje v vas in prizadeli še nove kmete.
NAMESTO HITRE CESTE BODOČA ULICA
Ob načrtovanju hitre ceste so zaradi sporov s predstavniki žalske občine morali načrtovalci pripraviti kar pet različnih inačic o tem, kje bi naj tekla nova cesta po Savinjski dolini. Končno so prišli do sporazuma, da bo podaljšek hitre ceste od Celja do Šentruperta, torej križišča s cesto v Logarsko dolino, tekel severno od Žalca po obronkih Savinjske doline, da bi tako obvarovali čim več rodovitne zemlje. Zaradi podražitev, do katerih je prišlo ze med gradnjo »Slovenike« od Hoč do Celja, so nato predlagali, da bi od Celja naprej novo cesto potegnili le do Levca. To možnost so ovrgli Celjani. Nato so predlagatelji pripravili načrt za podaljšek do Arje vasi, kjer je križišče s cesto za Velenje. Tu so se uprli občani Arje vasi. Potem so s predstavniki Žalca dosegli sporazum in sklenili, da bi podaljšek le povezali z magistralno cesto v Arji vasi. Šele čez
pomenu. Po obvoznici, ki bo imela predvidoma šest med seboj neusklajenih semaforiziranih križišč, ne bo potovalni čas krajši.
Vse do spora z občani Gotovelj ni bilo jasno, zakaj so predstavniki Žalca tako navdušeni nad obvoznico, in se za njo tako krčevito borijo. Medtem pa je v javnost prodrla vest, da' bi naj obvoznico gradili z denarjem republiške skupnosti za ceste. Predstavniki žalske občine pa so poleg tega še izračunali, da bi obvoznico pozneje spremenili v mestno ulico, ki bi lepo zaključevala novo osnovan nakupovalni center okrog Name.
PRED USTAVNIM SODIŠČEM
Uradno bi naj obvoznica veljala le 43 milijonov dinarjev. Poznavalci razmer pa trdijo, da vsaj štirikrat toliko. Torej bi bila ta ulica »v nadstropju« sila draga zadeva. To tem bolj, če vemo, da bi naj po načrtovanju veljal podaljšek hitre ceste do Šentruperta 430 milijonov dinarjev. Gre torej za približno 250 milijonov dinarjev, s čemer pa bi rešili vse spore in probleme od Levca, Arje vasi, Gotovelj in Šempetra. Zato je načrtovanje obvoznice okrog Žalca vznemirilo tudi širšo in ne samo javnost Savinjske doline. Verjetno je to tudi vzrok, zakaj so se občinski možje v Žalcu tako trudili, da bi v javnost prišlo čim manj vesti o
iiiiiiij
a—
2
Vlado Plaskan: Cesta Stanko Vasle: Goto- Dušan Kočevar Lju-ne more mimo vsake veljčani smo bili od dem niso povedab vse županove njive	vsega začetka proti resnice
čas pa je prodrl v javnost pravi razlog tega sporazuma. Žalec bi naj dobil obvoznico, ki bi se od magistralne ceste odcepila nekako na sredini med Arjo vasjo in Žalcem, nato pa tekla šest kilometrov severno od Žalca in se magistralni cesti spet priključila izza nadvoza čez progo kilometer pred Šempetrom.
Medtem ko so predstavniki Žalca dokazovali upravičenost te ceste, so bili takoj proti njej tudi nekateri strokovnjaki, ki so trdili, da gre za razmetavanje denarja. Dokazovali so, da je obvoznica predraga, da bi po dograditvi hitre ceste do križišča s cesto z Logarsko dolino pri Šentrupertu izgubila na
obvoznici. Verjetno tudi zato, ker so vsem, ki so odločali o denarju za obvoznico, zagotavljali, kako imajo doma že vse urejeno. Da pa temu ni tako, potrjuje tudi naglica in način, kako so hoteli obvoznico uzakoniti, ne da bi upoštevali vsaj zakonite roke o razgrnitvi osnutkov in projektov, in vse druge pozitivne zakone.
Gotoveljčani kljub prepričevanju niso popustili. Petdeset prizadetih občanov je sprožilo ustavni spor in s tem ogrozilo gradnjo obvoznice. Ob tem seveda obstaja upravičen dvom, koliko je gradnja obvoznice sploh smotrna in sodi v reševanje slovenskega cestnega križa.	JANEZ SEVER
novice iz organizacij
JEKLOTEHNA, MARIBOR
Zadružna gradnja
Minuli teden so na pobudo sindikata mariborske Jeklotehne ustanovili stanovanjsko zadrugo. Podatek, da je več kot 60 delavcev že prvi dan podpisalo pristopno izjavo za članstvo v zadrugi, kaže, kako veliko zanimanje je v Jeklotehni in v Mariboru sploh za organizirano zasebno gradnjo stanovanj.
Stanovanjska zadruga Jeklotehne bo delala v okviru mariborske stanovanjske skupnosti in se bo vključila v prizadevanja z organizirano gradnjo v skladu z ustanovnimi določili in z dogovorom, da je treba do konca srednjeročnega obdobja odpraviti pereč stanovanjski primanjkljaj tudi v Mariboru.
V stanovanjsko zadrugo se je vključilo precej mladih, kar kaže, da predvsem mladi delavci vidijo
v njej pot za rešitev svojega stanovanjskega problema. Znano je, da kljub lepim načrtom še nekaj let ne bodo rešene stanovanjske težave v Mariboru in njegovi okolici, saj delovne organizacije ne morejo nameniti za stanovanjsko gradnjo več kot 6 % od svojega bruto dohodka. Stanovanjska zadruga Jeklotehne bo delala podobno kot tovrstne zadruge v' drugih republikah. Družba bo prispevala za gradnjo svoj delež, nekaj denarja bo primaknil graditelj, gradili bodo po enotnih načrtih, na skupnih parcelah in podobno.	.
Skratka, gradnja bo veliko cenejša od sedanje gradnje. Do konca 1978. leta naj bi v stanovanjski zadrugi Jeklotehne zgradili prvih 30 zasebnih hiš.
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO, LJUBLJANA
»MALA USTAVA«
V PRAKSI
Predsedstvi sindikalnih konferenc Železniškega gospodarstva Ljubljana in Železniškega transportnega podjetja Ljubljana sta na skupnem sestanku minuli petek posvetili največ pozornosti akcijskemu programu za uveljavitev zakona o združenem delu, ki ga je pripravila skupna komisija obeh konferenc. Program predvideva vse tiste ukrepe in akcije, s katerimi naj bi v slovenskem železniškem gospodarstvu
uveljavili nove dohodkovne odnose v skladu z zahtevami zakona o združenem delu. Delegati obeh sindikalnih konferenc so na zadnji seji soglasno podprli izhodišče skupne komisije, da urejeni dohodkovni odnosi niso samo osnova za menjavo dela znotraj temeljnih organizacij železniškega gospodarstva, ampak tudi temelj za menjavo dela z uporabniki železniškega prometa.
TRIMO, TREBNJE
Nič mimo delavcev
Komunisti in sindikalni aktivisti v trebanjskem Trimo, ki zaposluje 440 delavcev, so te dni, potem sprejeli delovno zasnovo za pripravo predloga stabilizacijskega programa, s katerim bodo odpravili pomanjkljivost in rentabilnost poslovanja itd. Sklenili so, da so člani ZK in sindikata dolžni skrbeti za to, da se bodo v uresničevanje stabilizacijskega
ZAVOD ZA EKONOMIKO, MURSKA SOBOTA
Kritično o direktorju
programa vključili vsi delavci in da bodo pravočasno in učinkovito rešena najpomembnejša vprašanja, kot so izpopolnjevanje načrtovanega obsega prodaje, večja odgovornost do dela in sredstev, večja delovna disciplina, boljša organizacija dela, smotrno izkoriščanje reprodukcijskega materiala itd.
Komunisti, sindikalna organizacija in večina članov delovne skupnosti zavoda za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti so pred dnevi kritično ocenili delo svojega direktorja. Po strokovni plati mu v kolektivu nihče ne oporeka sposobnosti, vendar so komunisti in sindikati v oceni, ki so jo poslali komiteju občinske
konference ZKS, ugotovili, da je direktor slabo vplival na medsebojne odnose in da je v kolektivu oviral razvoj samoupravljanja zato so člani komiteja odrekli direktorju podporo pri njegovi ponovni kandidaturi za vodilno mesto v zavodu za ekonomiko in urbanizem.

Jože Vodopivec, predsednik konference sindikata: Čudim se, da imajo sindikati v drugih podjetjih težave z upravami. Pri nas najlepše sodelujemo, pravice pa smo si priborili andi-kalni delavci sami.
Lilijana Ferfolja, deleptka v Iskre Šempeter pri Novi Gori ek Samoupravne delovne skup0* imamo že tri leta. Nihče mi ni povedal, kakšne so moje dolžnosti delegata v DS.
Dober sindikat, toda
!	"	5

šempetrski Iskri sindikat dobro deluje na ravni TOZD in OZD, premalo pa ga je ! čutiti pri razreševanju drobnih, vsakdanjih delavskih težav	___________
...
xX:	■ t0:-
»Zelo sem bil razočaran, ko so se delavke nedavno tega na enem od tekočih trakov odločile prekiniti delo, ne da bi se prej posvetovale s predstavnikom sindikata. Takšno ravnanje ne pomeni namreč nič drugega kot to, da med delavci ni čutiti sindikata, da delavke ne vedo, da je sindikat prvi, na katerega se velja obrniti po pomoč pri razreševanju težav.«
Tako je ocenil delo sindikalne organizacije v Iskri v Šempetru pri Novi Gorici Božo Tribušon, delavec v tej delovni organizaciji, sicer vodja kontrole v TOZD Generatorji.
»Sindikalna organizacija v šempetrski Iskri zelo uspešno dela. Funkcionarji so izredno delavni, zlasti predsednik konference Jože Vodopivec. Zavoljo njihove prizadevnosti ima sindikat pomembno vlogo pri družbenopolitičnem vrednotenju predlaganih strokovnih in samoupravnih odločitev, prav tako pa zgledno sodeluje tudi z občinskim sindikalnim svetom.«
To nam je povedal Viljem Pahor, tajnik občinskega sindikalnega sveta v Novi Gorici.
Oceni dela sindikata v Iskri v Šempetru pri Novi Gorici sta si, kot kaže, povsem v nasprotju. Po obisku v podjetju in v pogovoru o delu sindikata z nekaterimi delavci in sindikalnimi funkcionarji pa smo ugotovili, da se obe oceni dopolnjujeta. Obe trditvi namreč držita; naša ocena dela te sindikalne organizacije pa je: ko jo nekateri zelo prizadevni funkcionarji dvigujejo nad raven dela drugih osnovnih organizacij sindikata, se v delo v sindikatu vključuje zelo malo članov, tako da je sindikat odmaknjen od problemov delavcev, posameznikov ali skupin, kot se je pokazalo ob nedavni prekinitvi dela na enem od tekočih trakov v TOZD
Generatorji, ko delavke niso bile zadovoljne z osebnimi dohodki, ker se je v izračun prikradla napaka.
Ali bi torej lahko temu sindikatu očitali, da je organizacija funkcionarjev? Odgovor — bodisi pritrdilen bodisi nikalen — bi bil preveč preprost. Sindikat ima v podjetju toliko veljave, kolikor si je pribori,« trdi Jože Vodopivec, predsednik konference sindikata v šempetrski Iskri.
Treba je povedati, da ima ta sindikat v podjetju vso veljavo. Sodeluje pri sprejemanju vseh pomembnih samoupravnih odločitev, če ga kdaj zaobidejo, »sindikat skoči pokonci in je prava revolucija« (Jože Vodopivec). Sindikalni funkcionarji so resnično prizadevni kot mravlje, žal pa jih je premalo — štirje ali pet, kot pravi Božo Tribušon — da bi zmogli vse delo, ki ga mora sindikat opraviti glede na svojo družbenopolitično vlogo na ravni TOZD in OZD in zunaj podjetja. Za delavske probleme, za poglabljanje delegatskih odnosvo, za izobraževanje delavcev v dobre samoupravljavce pa sindikatu zmanjka prizadevnih funkcionarjev,« tistim, ki delajo, pa časa.
Vzrok, zakaj je tako, je na svoj način osvetlila tudi Lilijana Ferfolja, ki dela na liniji regulatorjev in je tudi delegatka delavskega sveta podjetja.
»V podjetju so večinoma ženske,« je dejala. »Me se s svojimi družinskimi in materinskimi obveznostmi kajpak teže kot moški vključujemo v pogosto naporno in zlasti časovno zamudno sindikalno delo. Sama imam družino, dva otroka in najbolje vem, kako težko si odtrgam čas za delo v samoupravnem organu.«
»Kajpak ne gre samo za družinske obveznosti naših delavk,« jo je dopolnil Franc Štanta, preddelavec v TOZD Generatorji in tudi predsednik osnovne organizacije sindikata v
tej temeljni organizaciji. »Tekoči trak sili delavke k največji zbranosti in tudi naglici; njihov osebni dohodek je odvisen od storilnosti in kakovosti izdelkov.«
Da res morajo hiteti in nimajo časa za kaj drugega, smo se prepričali med obiskom proizvodnih prostorov. Pravzaprav nismo mogli navezati pogovora o delu sindikata kljub temu, da so bile delavke tiste, ki so pred časom prekinile delo zavoljo osebnih dohodkov in bi najbrž bile pripravljene povedati zakaj se niso obrnile na sindikat, če bi utegnile.
Ena najpomembnejših nalog, ki si jo je zadal sindikat v Iskri, je razvijanje delegatskega sistema. Nujo temeljite preosnove sistema odločanja in prenašanja informacij med delavci in samoupravnimi organi ter tudi družbenopolitičnimi organizacijami potrjujejo tudi besede Lilijane Ferfolja, ki nam je dejala, da v svoji samoupravni skupini ne informira delavcev o sklepih delavskega sveta, katerega delegat je (resda je te informacije možno dobiti po drugi poti), prav tako pa ne prediskutirajo gradivo za seje delavskega sveta, ki ga vsak delegat dobi več dni pred sejo samo. Dodala je še, da ji nihče ni povedal, da bi morala tako delati.
~Prav tako pa tudi ni pravih vezi med delavci in njihovimi delegati v družbenopolitičnih organizacij3 podjetja. Kako izboljšati ne le s3' moupravljanje, pač pa predvseio zavest delavcev, da novi družbe31 odnosi zadevajo predvsem njih satu6 in da jih morajo sami oblikovati?
Božo Tribušon sodi, da bi pri te31 deloma pomagal tudi drugačen 51 stem vrednotenja dela. Nagrajevat1)6 mora upoštevati delo in tudi rezul' tate dela, medtem ko v Iskrine® sporazumu manjkajo elementi, tudi vplivajo na produktivnost del3;
»Največ truda pa bomo mor3 vložiti v osveščanje in samoupra''3® izobraževanje delavcev,« je dod3 Franc Štanta. »Pri nas je zelo velik0 priučenih delavcev in delavk in Pf*v fi potrebujejo največ poduka, bodo sposobni za resnično sam°u pravljanje.«	,
Naj sklenemo s to mislijo predse3 nika sindikalne konference Jože13 Vodopivca.
Če je res, da imajo delavci t0*1, samoupravnih pravic, kolikor si J* znajo priboriti, potem je osveščati) delavcev, da bodo sposobni za sa moupravno odločanje, prav got0'X ena najpomembnejših nalog sin kata v šempetrski Iskri.	,,
B. RUCbU
Franc Štanta, predsednik sindikata v TOZD Generatorji: Ko sem postal predsednik sindikata, sem začel delati samo v dopoldanski izmeni, ker tako laže sodelujem z vodstvom temeljne organizacije in družbenopolitičnimi organizacijami
Božo Tribušon, vodja kontrol* TOZD Generatorji: Največje y čaranje — če delavec ne ve, njegovem podjetju obstaja sio®
NASE
IZKUŠNJE
»Vse, kar je v samoupravljanju pomembnega za delavce, ne sme mimo sindikata.«
Tako je tovariš Gradišnik, predsednik konference osnovnih sindikalnih organizacij v Železarni Štore, dejal na letni skupščini osnovnih organizacij.
Po tej skupščini pa mi je pripovedoval:
»Po starem nočemo več delati, po novem pa, kot kaže, še ne znamo tako dobro, kot bi morali. Že dolgo vemo, da brez dejavnega sindikata ni pravega samoupravljanja. Vendar so do nedavnega delala v sindikatih predvsem vodstva — in bili smo zadovoljni, če so res delala, se pravi, če so se sestajala pred sejami samoupravnih organov in sprejemala svoja stališča o problemih, ki so jih na teh sejah urejali člani sindikata kot samoupravljavci. Zdaj, ko imamo delegatski sistem, in ko namesto »upravljanja po predstavnikih« vse bolj uveljavljamo neposredno odločanje delavcev, mora sindikat še bolj kot poprej delovati med ljudmi, spodbujati in oblikovati njihova dobra mnenja, pomagati, da uveljavljajo svoja najboljša stališča. Lahko rečem, da smo na tem področju že marsikaj storili. Razprave v sindikalnih skupinah so dokaj živahne, in tudi zbori delavcev niso zgolj informativni; samouprava je zaživela med ljudmi, več je informacij in tudi zanimanja zanje, delegati niso samo prenašalci stališč, sami sodelujejo pri njihovem oblikovanju.«
Zgodi pa se, da se tudi sindikat štorskih železarjev, čeprav pravi njihov predsednik, da po starem nočejo več delati, loti kakšne naloge na način, ki je že zdavnaj preživel.
Tovariš Gradnišnik mi je med drugim pripovedoval tudi o lanskoletnih prizadevanjih njihovega sindikata za nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki naj bi omogočil bolj učinkovito delitev po delu.
»Že lani smo ugotovili, da star način nagrajevanja ne ustreza naši zdajšnji samoupravi. Na sindikalnih sestankih (v skupinah, osnovnih organizacijah in v konferenci) smo na dolgo in široko govorili o tej pomanjkljivosti in smo ustrezne strokovne službe zadolžili, naj pripravijo osnutek novega pravilnika, ki naj bi hkrati spodbujal delo na delovnem mestu in delavski interes za boljše gospodarjenje ter poslovanje v delovni enoti, temeljni organizaciji in v vsej železarni. V strokovnih službah so osnutek pravilnika naredili, predsedstvo naše sindikalne konference pa ga je zavrnilo, ker njegovi sestavljavci niso upoštevali naših najpomembnejših zahtev. Kasneje smo v predsedstvu ugotovili, da smo za ta »kratek stik« tudi sami kar precej krivi. Najbrž res nismo dovolj podrobno povedali, kaj želimo, morebiti bo tudi držalo, da nismo sprejeli sklepa o našem stališču glede nagrajevanja, ki bi veljal za vse naše člane, tudi za tiste iz komisij. Tako se je zgodilo, da so po dolgotrajnem in napornem delu naredili nekaj, kar ni bilo možno sprejeti niti kot spodbudo za razpravo. Pri tem delu pa sindikat ni sodeloval, le pograjal ga je, in to najbrž res ni bilo prav.«
Podobna ugotovitev velja skoraj za vsa področja sodelovanja med tako imenovanimi upravnimi in strokovnimi službami ter sindikatom. Gre za starin dolgotrajen spor med delavci in uradniki in nedavno tega, ko sem obiskal štorske železarje, sem še slišal, da medtem ko delavci garajo, v pisarnah pijejo kavo.
Sindikat železarjev se seveda upira takemu mnenju, ki ne tem3' Iji na resnici. Saj so se vendar ob analitični oceni delovnih mest in številnih drugih ovrednotenjih dela posameznikov do podrobnos i dogovorili, koliko je vredno delo slehernega delavca v upravi, pn plavžu, za strojem.
Spor ni nastal zaradi tega, ker hočejo ljudje iz uprave in stro kovnih služb biti več, kot jim omogoča njihovo delovno mesto i njihov položaj v samoupravi. Gre predvsem za napačen pristop tej zadevi, tudi sindikata, kajti vsi zaposleni v železarni so ne na njihova delovna mesta člani sindikata, na sindikalnih sestank’ se dogovarjajo o skupnih stališčih, pozabijo pa na ta dogovor in s spet gredo upravo in delavce, ko je konec sestanka. In tako J ’ denimo, predsedstvo konference osnovnih sindikalnih organiza01) — trdno prepričano, da v železarni dobro gospodarijo — ne jj, lepega dne v letošnjem februarju zvedelo, da so glede pošlovn, uspehov, ne bi rekel na psu, prav gotovo pa v precejšnjih težava^j
»Tudi ta primer zgovorno kaže, v čem je naša napaka,« je def^ predsednik Gradišnik. »Mi seveda zahtevamo, da nas vsa o ^ nevno obveščajo o vseh dogajanjih v kolektivu, pri tem pa PoZ „ Ijamo, da moramo za to obveščanje tudi sami nekaj storiti. Ko s ^ lani začeli uresničevati zakon o združenem delu in veliko smo s rili, da bi ga v praksi uresničili — nismo pričakovali, da bo to 1 težav na poti k resnični delavski samoupravi. Izkušnje v zad”Je]j
mesecih so nas tudi nekaj naučile: zdaj vemo, da bomo j______
samouprave le toliko, kolikor si je bomo sami znali zagotovi ^ vsi delavci ne glede na to, na katerem delovnem mestu
PREBOLD:
Uspehe že žanjejo
Sistem celodnebnega šolala prinaša novo obdobje v osnovnošolsko izobraževa-nje. Z njegovim uveljavljanjem se bodo bistveno zmanj-socialne razlike med učenci, saj bodo tako imeli vsi 3nake možnosti za svoj du-^vni in umski razvoj. Prav to Pa je tista vrednota, ki jo je beba v naši samoupravni s°eialistični družbi še bolj vsestransko in poglobljeno razvijati.
Tako kot že v mnogih dru-občinah, so tudi v žalski Pristopili k uresničevanju teh Sijev in prvi rezultati se že kažejo. Res zaenkrat še samo Jja osnovni šoli »Slavko Šlan-aer« v Preboldu, ki je imela največ pogojev za prehod na celodnevno šolanje, vendar Pa so prav ti uspehi ohrabru-]°či. Strah, da bodo otroci s Celodnevnim šolanjem odrgnjeni od doma, da bodo v 5°li po ves dan in da se bodo Sele proti večeru utrujeni pacali domov, se je polegel, koso starši videli, da je njihov Dri°k zadovoljen, da se doma ?' več potrebno ukvarjati s da je njihov učni uspeh v^ljko boljši.
Kako je pravzaprav organizi-jano celodnevno šolanje na Preboldski osnovni šoli, smo Vedeli od pomočnice ravnatelja organizatorke celodnevne šole . Preboldu Anice Terpin. Pove-'aab je, da je bil prehod na celod-?eYni

pouk v šolskem letu 76 precej težak, saj je
„°va oblika šolanja zahtevala poVs
j^vsern drugačno delo učitelja. "Jnogo več je priprav na pouk, .bremenitve pa so večje tudi v asu po pouku v tako imenova-tua Podaljšanem bivanju kar je d1 bistvo celodnevne šole. Tako t samo neposredno delo uči-v z učenci 48 ur na teden,
Dri r t0 n* vse’ sai ®re ae za p Pfavo pouka, za načrtovanje it.s,rih izvenšolskih aktivnosti Vj. Vsekakor je celodnevna šola kaa a obremenitev za pedagoški S( 'kr in ogromna pridobitev za (Jrše in otroke. Otroci so v šoli kj sedme do štirinajste ure, tisti, p Pa se vozijo pa do 15. ure, ko de po njih avtobus. V tem času p^vijo otroci vse ure pouka, strPi!e^0 vse n:d0ge, ‘n se učijo ob Pa' °Vn' pomoč'- Kljub vsemu SpSe ostane veliko časa za intere-lev deiavnosri, ki jim v celod-bi šoli posvečajo veliko po-It^Jost. Tako delujejo številni loti ’’ ki so zaživeli prav v ce-ra b.evni šoli. To so dramski, lite-Ig, ’> glasbeni, ritmični, likovni, °vski, pravljični, prometni in b, bekateri drugi krožki, ki so tU(jj b° delavni. Na šoli pa deluje dj.Pevski zbor. Zanimivo pa je, drp ?‘a uspešno sodeluje tudi z o rKfbi	družbenopolitičnimi
Prj bizacijami, ki tako pomagajo Prostih dejavnostih učencev.
DARKO NARAGLAV PREBOLD
Blišč in beda celjske kulture
Žalostna dediščina desetletne brezbrižnosti — Razkorak med rezultati prizadevanj in delovnimi razmerami in pogoji dela
Govoriti o kulturnih dosežkih in kulturnih prizadevanjih v celjski občini je eno, osvetliti celjsko kulturno problematiko s stališča zakona o združenem delu pa nekaj povsem drugega. Celjski kulturni delavci danes ne morejo realno in odgovorno načrtovati ne srednjeročne ne dolgoročne, kulturne politike, saj se morajo z vsemi silami boriti za sedanji obseg dejavnosti in za nemoteno delo v osrednjih kulturnih zavodih, kjer se spopadajo z vse hujšimi materialnimi, prostorskimi in kadrovskimi razmerami. Vir vseh težav je še vedno stara proračunska miselnost, po kateri kulturna skupnost uravnava svoje delo.
»Ohraniti vsaj to, kar imamo,« je osnovno vodilo celjskih kulturnih delavcev, tako profesionalcev kot ljubiteljev. »Popraviti to, kar je razjedel zob časa in kar se- podira pred našimi očmi,« govorijo, podira dejansko ali v prenesenem pomenu. V Celju se je in se še vedno ogromno gradi, dograjuje, adaptira, število zaposlenih prekomerno narašča tako v gospodarskih kot družbenih dejavnostih, a kultura ob tem slej ko prej ostaja ob strani. Naložbe v kulturo? Zanje v minulih letih ni bilo denarja. Prepotrebni kulturni delavci? Skoraj dobro uro so se člani izvršilnega odbora odločali, ali naj zaposlijo mentorja za glasbeno vzgojo ali čistilko v muzeju.
Nekaj časa je mogoče zapirati oči pred porajajočimi se težavami. Nekaj časa, dotlej, dokler se problemi ne razrastejo, dokler v samem jedru ne ogrozijo obstoja ali določene dejavnosti, nato pa v potenciranem obsegu bruhnejo na dan povsod in hkrati: v muzeju, v arhivu, v zavodu za spomeniško varstvo in še zlasti v Slovenskem ljudskem gledališču.
Celjsko gledališče, ki je lani praznovalo svojo 25. obletnico, v tem trenutku nedvomno sodi v sam vrh jugoslovanskega teatra. Osemkrat je nastopilo v konkurenci vseh najboljših profesionalnih gledališč Jugoslavije na Sterijinem pozorju, drugič v zgodovini slovenskih gledališč je sodelovalo na znamenitem festivalu Gledališče narodov,- kjer mu je. občinstvo dodelilo prvo mesto med jugoslovanskimi teatri. Samo v zadnjih desetih letih so na celjskih odrskih deskah poleg avtorjev svetovne klasike uprizorili petinštirideset
domačih piscev, na oder so poleg Ljubljanske drame edini postavili vse Cankarjeve tekste, kar zadeva število' obiskovalcev, pa beležijo še posebno zanimiv fenomen: število gledalcev, od 64.000 do 70.000 letno, se sklada s številom prebivalcev Celja.
To je prvi del podobe. In drugi? Število zaposlenih v celjskem teatru \z leta v leto pada, tako da ima na primer Mestno gledališče ljubljansko, ki je začelo podobno kot celjsko, za enak obseg programa dvakrat več zaposlenih kot celjsko. Norma za delovno mesto igralca je kakih osemdeset predstav v sezoni, celjski gledališčniki jih letno odigrajo tudi do sto (Sedemdeset, ne da bi za to dobili ^aj višje osebne dohodke.
Ob tem delajo še v nemogočih delovih razmerah, v hiši, ki se podira .pred njihovimi očmi, saj v minulih letih, od ustanovitve dalje, niso razen drobnih vzdrževalnih del vložili ničesar v gledališko stavbo. Potresi so načeli stolp, ki se nagiba nad cesto, omet pada na mimoidoče, streha se spreminja v rešeto. Gledališki inven-.- tar je v desetletjih odslužil, večina prostorov ne utreza več osnovnim higiensko-varnostnim predpisom, centralna je odpovedala poslušnost.
Naloge, ki naj bi jih opravljale poklicne kulturne inštitucije, se v Celju nenehno množijo, potrebe se razraščajo, vendar...
Ujeti med omejene možnosti in soočeni z vedno novimi nalogami pa kulturni delavci v večini celjskih kulturnih zavodov ne morejo več mimo tehnične in kadrovske sanacije, čeprav jim kulturna skupnost v sedanjem položaju ne more zagotoviti niti minimalnih delovnih možnosti. Denarja ni ne za kadrovsko okrepitev zavoda za spomeniško varstvo, ki s šestimi delavci pokriva največji del Slovenije, ne za ureditev prostorov zgodovinskega arhiva, ne za usposobitev pritličja Pokrajinskega muzeja, da o sredstvih za sanacijo teatra ali preureditev Likovnega salona niti ne govorimo.
Ob takšnih Škarjah in metru, ob administrativnih ukrepih kulturne skupnosti, ob nevzdržnem zakonu o začasnem financiranju družbenih dejavnosti so kulturne ustanove v eksistenčni nuji prisiljene iskati drugačne poti financiranja, družbene dogovore in neposredno podporo celjskih delovnih organizacij. V načelu v tem ni nič narobe, hudo
narobe pa je to, da se kulturna skupnost tudi pri teh prizadevanjih vede kot sodnik, ki v duhu proračunske politike hoče uravnavati kulturne potrebe občanov, nadzoruje in ne pomaga. Izredno poučen je primer celjskega Likovnega salona, ki so ga po trinajstih letih uspeli obnoviti in modernizrati. Pobude seveda ni dala . kulturna .skupnost, ampak je k temu pripomogel "naklonjen splet okoliščin, pomoč občinske skupščine — Likovni salon je v skupščinski stavbi, kjer so začeli adaptirati celotno pritličje — in zavzetost posameznika, ki je pridobil številne delovne organizacije. Samoupravni organi skupščine so šele po nekaj vročih sestankih pristali, da predlagajo skupščini, naj odobri nekaj več kot desetino potrebnih sredstev.
Po medsebojnih obtožbah, odstopu in hudi krvi so vprašanje Likovnega salona rešili. Celje bo ob koncu aprila dobilo sicer skromno, vendar le prenovljeno galerijo. Kar zadeva druge zavode, se stvari še vedno niso premaknile z mrtve točke. Gledališča, na primer, ni mogoče rešiti samo s tem, da so tovornjakom z občinskim odlokom prepovedali voziti mimo gledališke stavbe.
Skupen razpis štipendij po občinah
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije poziva občinske sindikalne svete oziroma skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju, da se dogovorijo za enoten razpis štipendij v organizacijah združenega dela in v samoupravnih interesnih skupnostih za leto 1977/78.
Zbor podpisnikov družbenega dogovora o štipendijski politiki je opozoril, da je potrebno čimprej dopolniti oziroma spremeniti tista določila družbenega dogovora, ki so povzročala največja odstopanja in nedoslednosti pri izvajanju štipendijske politike. Tako bo potrebno pri nadaljnjem izvajanju štipendijske politike predvsem uveljaviti dosledno kadrovsko prednost. Skupne komisije jo morajo določiti na osnovi planov organizacij združenega dela že ob razpisu štipendij.
Za zagotovitev večje usklajenosti med potrebami združenega dela in usmerjenostjo pri vpisu na srednje in visoke šole se morajo skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v posameznih občinah dogovoriti za enoten razpis štipendij v OZD in SIS za šolsko leto 1977-78. Skupne komisije naj pozovejo vse organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti, da do konca
aprila sporoče, koliko in kakšne štipendije bodo razpisali. Dogovore naj se tudi za skupen razpis štipendij. Skupne komisije naj seznanijo tudi delegate iz združenega dela z dosedanjo usmeritvijo štipendistov iz združenih sredstev na ravni občine ter se dogovore za možnost njihove preusmeritve na kadrovske štipendije.
Tako naj bi do konca aprila zbrali vse potrebe po kadrovskih štipendijah. Z razpisom naj bi v občinah počakali do začetka maja, ko bodo opredeljeni kriteriji za podeljevanje kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev.
Štipendije iz združenih sredstev se bodo podeljevale šele potem, ko bodo zasedene vse kadrovske štipendije. Na osnovi kadrovskih programov organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti pa bo treba opredeliti tudi prednostne usmeritve za štipendije iz združenih sredstev.
r I
m ; r
1	; Bij
■ i ii iii
1
i.
'Mi i
RADEČE:	65 LET SINDIKAUVE GODBE
Ljudje v Radečah so zaprti v objemu gora, odprti pa do sebe in soljudi. Imajo skupne interese in skupne želje, vsaj kar zadeva njihovo kulturno življenje. Ti ljudje s srcem in dušo podpirajo zdaj že 65-letno dejavnost sindikalne godbe Tovarne dokumentnega in kartnega papirja Radeče, ki je zaradi tega že zdavnaj prerasla tovarniške okvire in postala sestavni del bogatega kulturnega življenja občine Laško.
Sedanji dirigent godbe Jože Rus je pred sedmimi leti uveljavil programsko politiko, ki
temelji na nenehnem izobraževanju mladih godbenikov v nižji glasbeni šoli Radeče, prilagajanju repertoarja zahtevni publiki ter prehodu na množične kulturne prireditve. Pred sedmimi leti je godba štela 15 članov, danes pa jih šteje 45.
Delavski svet tovarne papirja je za svojo godbo letos namenil večjo vsoto denarja za nakup novih inštrumentov.
MILENA CAR-DRUE
Bogatenje drugih in sebe
0h,Kultu
mo animatorstvo je zame
a samouresničevanja,« pravi Silvo študent slavistike v Ljubljani, b, r Predsednik komisije za kulturo £„l°rrnacije pri občinski konferenci kr-p* Krško, doma iz vasi Zdole pri k em’ *cier Sa danes vsi poznajo kot f0 . ° L aktivnega kulturnega organiza-'od V ^raiu' Proslave ob praznikih in 'ir^ne Prireditve, ki jih Silvo organi-v opuščenem poslopju stare zdolske
°le.
..(« domačini vedno raje obiskujejo. 'lq *e Sllvo pripravil program, bom pa ril^' takšne in podobne izjave so za ega aktivista dragocena nagrada. 7 UJtUrno animatorstvo je trdo delo, u 1 ce moraš večino postoriti kar sam. V ad°vati nastopajoče, načrtovati
‘se^to^’ Ureiat‘ sceno in razsvetljavo — e/ Se aajvečkrat spremeni v pravo n° m duševno garaštvo.
» Vedno nove moči mi vliva spoznanje, da so vaščani, ki bi sicer ostali znotraj enoličnega kroga gostilna—dom, vendarle doživeli nekaj lepih trenutkov in si razvedrili duha na kulturni prireditvi,« pripoveduje Silvo. »Izgubim sicer veliko časa in energije, toda delo z ljudmi ni le bogatenje publike, temveč tudi organizatorja. Danes namreč lahko rečem, da znam delati z ljudmi, zlasti z mladimi. Uvidel sem, da po velikih težavah zagotovo nekaj dosežeš, če si pH delu dovolj sistematičen in se zavedaš odgovornosti do posameznikov in do družbe.«
Pri takšnem delu se seveda nabere tudi dovolj snovi za kritičnost: »Mnogo mojih znancev in prijateljev misli, da pri kulturnem delu kompromis z množicami ni možen. Sam sodim drugače: v
porabništvo in pridobitništvo potopljene množice je treba z vztrajnim delom pripeljati bliže h kulturi, v kulturnih delavcih pa naj bi se povečala zavest, da so neločljivi del proizvodnje. Se pravi, da vsakemu kulturnemu animatorju dejansko gre za to, da razvija boljši posluh na obeh straneh. Neposredni proizvajalec
naj ne bi imel občutka, da je le plačnik izolirane kulturniške elite, ta pa naj bi se tudi jasno zavedala, da je sama v zraku, če nima odjemalcev v širših razsežnostih. Vse to ni nikakršno kompromisarsko, kajti celotna takšna dejavnost je brezkompromisno usmerjena h kvalitetnim rezultatom v bodočnosti. Tisto, kar se danes komu zdi kompromis, je dejansko le majhna postaja na veliki poti k skupnemu cilju.«
Včasih Silvo sliši pripombo, da je njemu pač laže, ker dela na vasi. »Morda je res nekoč bilo laže, toda danes se je že izgubilo mnogih starih in ostrih razlik med mestom in vasjo. Tudi na vasi raste standard, z njim pa pohlep za materialnimi dobrinami, družabno življenje tudi na vasi šepa, ljudi je vedno teže zadovoljiti. Zaupanja vaščanov si ni lahko pridobiti, treba je dokazati strokovnost, ljudi prepričati, pri tem pa avtoritativno in hkrati neposredno nastopiti. Ves čas je treba imeti pred očmi pubTiko in se ji do določene mere prilgajati.«
Jasno je torej, da za frazerstvo in šablone ni prostora, ker bi jih publika s svojim naravnim čutom hitro »razkrinkala«. »Opravljam poskuse, ki so za to
okolje dokaj izvirni, če lahko tako rečem. Proslava tako ne sme biti le nekakšno spodbudno recitiranje za pionirčke, ampak malone celovit, režijsko ustvarjalno voden gledališki dogodek. Pri tem pa gre seveda za občutna nihanja, saj imam včasih na voljo le peščico ljudi, drugič pa tudi trideset. Veliko mi pomeni, da se za naše delo zanima nekaj stalnih obiskovalcev, ki s pravilno kritiko veliko pomagajo. Očiten je napredek pri izobraževanju gledalcev kakor tudi izvajalcev. Gre za obojestransko rast in oplajanje, raven se je toliko dvignila, da so obrabljeni prijemi že vnaprej obsojeni na neuspeh.«
In kako Silvo to kulturno prizadevanje usklajuje z intimnim ustvarjanjem? »Brez posebnih problemov,« pravi. » Tudi tu gre za medsebojno bogatenje. Vsi rezultati pa seveda niso takoj vidni.«
Nekaj pa jih je zelo opaznih. Poleg drugega tudi to, da je bil Silvo med nagrajenci letošnjega srečanja mladih literatov v Gradišču v Slovenskih Goricah, da ima za tisk pripravljeno zbirko pesmi in da je glavni pobudnik in urednik »Posavskih srečanj«, ki bodo kmalu izšla.
I. ANTIČ
KDO JE PRI NAS RES NEZAPOSLEN?____ KAKO DELAMO - ZGLED IZ KRUŠFVCA
V Slovenijo - po ovinku Skrajšati govore!
Merila o tem, kdo je nezaposlen, prav gotovo ne bodo pospešila za poslovanja, bodo pa vsaj prinesla red v evidence, po katerih 700.000 ljudi išče delo
Predsednik sveta Zveze sindikatov v Krušev-cu Miodrag Jovanovič o odločitvi tega organa, da bo odpoklical 14 delegatov
' Ko bodo sprejeta merila o.tem, kdo se resnično lahko šteje za nezaposlenega, bodo morali delavci, ki iščejo zaposlitev, izjaviti, ali so pripravljeni delati kjerkoli v državi. Eden od kriterijev namreč predvideva, da se delavec lahko preseli na drugo območje v državi le v primeru, da bo imel v novem kraju bivališča zagotovljene življenjske razmere, ki bodo predvidene z družbenim dogovorom in če ga družinske razmere ne bodo ovirale, da bi se lahko preselil.
Zavodi za zaposlovanje so informativno že anketirali delavce o tem, ali so pripravljeni oditi na delo v drug kraj. Izkazalo se je, da so delavci dajali takšne izjave preveč zlahka saj so bile tudi možnosti, da bi jim v drugem kraju resnično ponudili delo, zelo majhne. Izjema so nerazvita območja, kjer strokovnjakov ni dovolj. Lani so v Bosni in Hercegovini in v Kosovu izpopolnili komaj vsako šesto prosto mesto, za katero je bila potrebna visoka ali višja izobrazba.
PRAVA POTEZA
Čeprav še ni povsem natančnih podatkov o tem, kako so organizacije združenega dela in drugi nosilci družbenih sredstev sklenili minulo poslovno leto, računajo, da bodo neporavnane izgube samo na Hrvaškem dosegle skoraj 300 starih milijard. Če to primerjamo s približno tisoč sta-
rA>ni«ke h«vihe
rimi milijardami na koncu prvega polletja lani, potem vsekakor lahko rečemo, da gre za pomemben uspeh. Ko pa upoštevamo podatek, da je bil znaten del izgub zaradi neustvarjenega dohodka že pri sprejemanju zaključnih računov v organizacijah združenega dela poravnan iz lastnih skladov in v breme letošnjega dohodka potem razmere niso ravno blesteče.
Zakaj gre? Znaten del izgub zaradi neustvarjenega dohodka je bil pokrit s skrajnimi prizadevanji OZD, kar je nedvomno oslabilo njihovo reproduktivno sposobnost, več sto starih milijard, ki so bile porabljene za poravnavo izgub pa bo še kako omejevalno vplivalo na tržišču. Preostale izgube bomo spet poravnali z angažiranjem bančnih sredstev, kar bo prav tako pomenilo manj sredstev za družbeno reprodukcijo. Za preostalo bo sredstva treba poiskati v sredstvih tistih organizacij, ki so poslovale z ostankom dohodka in bo torej že tako skromna akumulacija še bolj okrnjena. Vseeno pa je treba računati s jem, da ni drugih virov sredstev!
Dokler bomo torej na eni strani imeli tiste, ki iz leta v leto gospodarijo z izgubo, na drugi strani pa tiste, ki bodo morali svojo akumulacijo na kakršenkoli način izločati za poravnavo teh izgub, se razmere ne bodo
bistveno spremenile. Vsako novo leto bo prinašalo strah, pred novimi izgubami in težave v gospodarjenju kot nujno posledico.
Edini izhod jc torej »obračunati« s tistimi, ki proizvajajo izgube. To pa ne pomeni nič drugega kot spoprijeti se z vsako organizacijo združenega dela, ki posluje z izgubo, da najprej v njej in v njenem ravnanju odkrijemo in odpravimo vzroke za izgubo. Tiste organizacije združenega dela, ki jih tako ni mogoče sanirati, bi morali likvidirati kot potencialno žarišče prihodnjih izgub, to seveda ni lahko vendar tudi boljše poti ni.
Zdaj, ko se približujejo roki, ki jih je za te naloge predvidel zakon o sanciji, se je izkazalo, da delo ni bilo opravljeno tako, da bi povsod razkrili dejanske vzroke za izgube. Te naloge v tako kratkem roku tudi ni bilo mogoče opraviti. Pravih sanacijskih potez tudi ni bilo, vsa prizadevanja smo v glavnem omejili na sanacijska posojila in na »odkrivanje« vzrokov, ki so zunaj »organizacije združenega dela«. Delavci so stali ob strani, delo smo prepustili poslovodnim organom. Tako kaže, da se bomo prihodnje leto spet srečali z istim problemom, ki pa ga bo še teže rešiti kot letos.
Upoštevaje vse to, se zdi, da je svet Zveze sindikatov Jugoslavije naredil pravo potezo, ko je zahteval, naj bi rok za izdelavo sanacijskih programov preložili na 1. julij. Kakšen smisel bi imelo biti suženj rokov, v katerih ni mogoče narediti pravih potez in če bi potem vse ostalo vse pri starem ali pa bi bilo še slabše. S samim podaljšanjem roka pa seveda zadev ne bomo spremenili, če se že zdaj ne bomo lotili najširše akcije v organizacijah združenega dela. K. VLAHOV
V naših migracijskih tokovih postaja Slovenija vse bolj privlačna za ljudi, ki iščejo delo. V tej republiki je od skupno 700 tisoč zaposlenih kar 100 tisoč delavcev iz drugih republik in pokrajin. Možnosti za prihajanje novih pa še niso izčrpane, vendar je nastal zastoj.
Zastoj so namerno in upravičeno povzročili sindikati. Sindikat Slovenije se je zelo resno in odgovorno lotil razmer, v katerih živijo delavci iz drugih repubiik, in uveljavil seznam minimalnih standardov, ki jih je treba zagotoviti vsem, ki pridejo od ’ drugod. Lani so delovni kolektivi urejali stanovanjske razmere, zato lahko kmalu pričakujemo nov val migrantov v Slovenijo.
Kaže pa, da tistih, ki ne izbirajo in resnično želijo delati, nič ne more preprečiti, da si ne bi našli dela. V zadnjem času prihajajo v Slovenijo po ovinku. Samo eden od desetih delavcev ki so lani prišli v Slovenijo, je dopotoval organizirano, z napotilom svojega zavoda za zaposlovanje. Drugi, kot pred desetimi leti, ko so odhajali .v tujino, so prišli na svojo roko, poiskali so kakega sorodnika ali rojaka, pri njem prijavili kraj bivališča in poiskali delo kot ljudje, ki imajo stanovanje. Ker so tako premostili oviro, imenovano minimalni stanovanjski standard, so delo z lahkoto dobili po redni poti.
Merila o tem, kdo resnično ni zaposlen, prav gotovo ne bodo pospešila zaposlovanja, bodo pa vsaj prinesla red v naše evidence, v katerih je trenutno kar 700 tisoč ljudi evidentiranih kot nezaposlenih. Delavci, ki jim je res do dela, premagajo vse ovire, tistih, ki pa nočejo iz mest, ne morejo privabiti še tako vabljivi natečaji iz notranjosti države.	M. KOLAROV
Pred časom smo objavili novico o sklepu sveta Zveze sindikatov Kruševca, da odpokliče 14 svojih članov zaradi izostajanja s sej. V želji, da bi zvedeli kaj več o vzrokih za tako odločitev, smo obiskali predsednika sveta Miodraga Jovanoviča.
Pravzaprav je odpoklic štirinajstih nedelavnih članov sveta dober povod, da povemo kaj več' o delovanju delegatskega sistema v sindikatu. Od Jovanoviča, ki je bil do prihoda na to dolšnost zaposlen v ŠIK Crvena zastava, smo zvedeli, da so v svetu zagotovili nekatere pogoje za čim uspešnejšo delo delegatov in delagacij.
— Že na prvi seji smo se dogovorili, da ne bomo izgubljali časa z govoričenjem. Uvodna beseda je lahko dolga največ 5 do 6 minut. Deset dni pred sejo delegatom pošljemo gradivo, po možnosti z alteyia-tivnimi predlogi, če gre za pomembne odločitve. Razen ene seje, ko smo razpravljali o participaciji v zdravstvu, ki je trajala nekaj več kot dve uri, so bile vse druge v primerjavi s prejšnjimi zares kratke. S sklepom sveta smo uredili, da seje ne smejo trajati dlje kot dve uri. V prizadevanjih, da bi bili čim bolj učinkoviti, smo na sejah prepovedali kaditi.
Kljub temu ste morali odpoklicati 14 članov zaradi .izostajanja s sej?
— Nismo imeli problemov s sklepčnostjo. Opazili pa smo, da nekateri člani sveta neredno prihajajo na sejo. Seveda je udeležba na seji samo del ob-
veznosti delegatov. Ce ne pridejo, ne morejo opraviti niti drugega dela tako, kot bi ga morali. Za neopravičen izostanek pošljemo najprej pismen opomin, za 2 izostanka pismen opomin delegatu in predsedniku sindikata njegove delovne organizacije, trem neopravičenim izostankom pa sledi odpoklic.
— Ali ni to prestrogo?
Ni glede na obveznosti in naloge, ki jih ima sindikat. Nedopustno je. da od 79 članov sveta 14 občasno ali redno izostaja s sej. Poleg teh, ki smo jih odpoklicali, s petnajstimi še razpravljamo o razlogih za njihovo izostajanje z dela.
— Kakšni so vzroki, da ne prihajajo na sejo?
— V glavnem šo subjektivne narave. Ne gre za pomanjkanje možnosti za opravljanje družbenih nalog, ampak za pomanjkanje odgovornosti. Med odpoklicanimi ni delegatov z večjimi družbenopolitičnimi izkušnjami. To je v glavnem njihova prva odgovornejša družbena naloga. Gre za delegate iz manjših organizacij.
— Kako so v osnovnih organizacijah sindikata sprejeli vašo odločitev, da se »poslovite« od nedelavnih delegatov?
— Zelo dobro. Na volilnih skupščinah sindikatov so podprli našo odločitev o odpoklicu in so se znatno odgovorneje lotili izbire novih delegatov. Bili so primeri, da je nekatere nedelavne tovariše tudi zveza komunistov poklicala na odgovornost.
M. V. R. JOVANOVIČ
I
i
m
■
m
m
M
m
m
i
m

POZIV
organizacijam združenega dela, da prijavijo kapacitete in termine za
KOLEKTIVNI ODDIH
v zasebnih sobah v Poreču in Vrsarju. Prijave potrebujemo za dogovore in razpored.
mm
I
m
m
IS
'
Sv*
p
s?;?
S
v*?
Siii
It

NUDIMO:
ZASEBNE SOBE po 50
do 65 dinarjev (samo bivanje za 1 osebo na dan)
POLNI PENZION S SOBO PRI ZASEBNIKU
od 125 do 140 dinarjev HOTELSKI PENZION
(B in C kategorija) od 180 do 245 dinarjev
I
A v
J
#
i
II ir a i II
i
<\: /VVATVč-V.'. Jlcj-J
S
Organizacije lahko prijavijo kolektivni oddih v JULI JU in AVGUSTU. Bivanje lahko organiziramo za 7, 10 ali 15 dni (ali po dogovoru).
ROK za prijave in dogovore je do 15. 5. 1977. leta.
TURISTIČKI BIRO 52360 Poreč, Trg slobode 3 Telefoni: (053) 86-126, 86-623 Telex: 25168 turist
i
s*
I
I
I
I

Naši Sirotanoviči
Lepa tradicija — kult dela se.. vse bolj obnavlja. Delovna priza-, devanja in dosežki so vedno bol) cenjeni. Tekmovanja rudarjev,:! gozdarjev, livarjev, kovinarjev.";, postajajo predmet pogovorov, 0): tem pišemo s spoštovanjem ti . simpatijami.	J
Najnovejši-primer je prišel $ Bosne in Herce"*
11	■	govine. V svetu
K zveze sindikatov I j	B	te republike so
' *	“	namreč pripravili,
predlog družbe-j nega dogovora Oj organiziranju i|,i financiranju de-; lovno-proizvod nih tekmovanj, i Potem ko ga je predsedstv0! * sveta nedavno obravnavalo ifl podprlo, pričakujejo še besedo, drugih prizadetih — republiške konference zveze socialistične, mladine, gospodarske zbornice,; ljudske tehnike in zveze organi"] zacij za tehnično kulturo.
Cilj podpisnikov tega dog0? vora je predvsem organizira11! takšna tekmovanja, ki bodo spodbujala moralne vrednotej dela in ustvarjalnosti, strokovno usposabljanje in izpopolnjevanj6 delavcev ter prispevala k obogati') tvi samoupravnega znanja delov", nih ljudi, k pridobivanju novi!1: delovnih izkušenj. Skratka, grez^ usposabljanje delavcev za delci1!, samoupravljanje. Želijo, da t,lj tekmovalo čimveč delavce' neposrednih proizvajalcev,-; n učencev šol za usmerjeno izphra" ,
ževanje.	. 11
Najboljši bodo dobili priznanj®! — ookale. medalie. nlaket*'
pokale, medalje, plak-diplome.
V Bosni in Hercegovini podp? rajo to zamisel. To je vsekako1 dobra pot, da delu in ustvarjafn0' sti damo zasluženo prizni|ijf Preveč dolgo je trajalo neopfpv1' čeno favoziranje nekaffid*1 malomeščanskih idej in pojm?' vanj o tem, kaj je tisto, kar ph naša lepše življenje.
Zgrešeno je po priljubljenosti, davčnih »top seznamih«, ali P° slikah v časopisih sklepati, da s® edini ideali — zvezde estradntiij
gledališč, pevci, nogometaši.1 .. Kje so drugi? Kje so delavd'
Kje so zdaj nasledniki Alija Sin'" tanoviča in drugih rudarjev, ki s0!, pred leti presegali v svetu dpse!| žene rekorde v izkopu prem6ga,i nasledniki zidarjev, ki so za n6'1 kajkrat presegali norme, in drug1! junaki dela?
Naši junaki iz življenja in ŠP*'1 skih beril — Sirotanovič ali Š_k°' bič in drugi dobivajo zdaj pra^, sodobne naslednike — najbolj*, mlade kovinarje, najboljše drVa? je, traktoriste in orače. ObnO'*1 tev delovnih tekmovanj portje” tudi družbeno vrednotenje T6 sničnih delovnih vrednot, ob6 nem pa je to tudi zgled najmM 1 šim rodovom, ki iščejo svp) vzornike med delavci.
Pevci so zvezde lahkega živfjf! nja, zabave in potrošnje. N®) boljši kovinar, traktorist ali dri^ pa ni zvezda, ampak je udarni dela. Kult dobrega delavc moramo razvijati in seveda nta'6 rialno podpirati.	^ £
MILORAD BAS
^ 5
Zakaj je odšel sodelavec?
Kadar sklene lenuh, da bo šel drugam in da ne bo več delal z nami, se vsi oddahnemo. Drugače pa je, kadar sklene oditi sodelavka ali sodelavec, o katerem ne bi nikoli mogli reči, da je lena ali len. Gre pač za to, ker se ni mogel vživeti v red in disciplino, ki je pri nas, ali pa ker se preprosto ni mogel sporazumeti s svojimi sodelavci.
Nekateri gredo po svoji volji. Sami se odločijo in gredo. Drugi pa bi radi ostali, vendar jim razum veleva, da je bolje, če gredo. Zanje predvsem in nato še za kolektiv.
Ob takšnih priložnostih je vedno mnogo razprav, zakaj kdo odhaja. Vsakdo skuša pristaviti svoj lonček. Nekateri rečejo, da je pač to nekaj povsem normalnega in da bomo slej ko prej nekega lepega dne vsi odšli. Od teh ponavadi nihče nikoli ne gre niti ne misli iti. Samo govori. Zlasti v menzi in bifeju. »Vem, zakaj gre, jaz bom povedal
takrat, ko bo za to čas. Svinjarija!« Spije čašico in pozabi. Na vse skupaj in na tovarišico ali tovariša, ki je odšel. Drugi se muzajo in malo govorijo, mislijo pa si: »Nekaj je tu zadaj, kar tako ljudje že ne odhajajo, čas bo že pokazal, zakaj gre!« Molčijo in kadarkoli kdo karkoli reče, samo kimajo. Zakaj naposled ne bi? Odkrita beseda je marsikdaj bolj usodna kot kimanje. Preden okolje dojame, da si vsem pritrjeval, mine precej časa (navadno!) in tisti, ki se po naključju vsega skupaj še spominja, reče »oh, ta ritka« in zadeva je mimo. So pa seveda tudi takšni, ki ob tem, ko je treba povedati po resnici, ne mislijo na svoje ozke interese in odkrito povedo, kaj mislijo. Povedo vse — dobro in slabo. To pa ni všeč niti tistemu, ki govori, da bo odšel, niti tistim, ki pravijo, da bi bilo za vse skupaj bolje, če bi ta in ta odšel.
Kaj vse se naplete ob takšnih in podobnih razpravah, ni treba posebej pisati. »Na dan pride« vse — kdo je s katero spal ali ni hotel spati pa do
tega, da ima kolektiv tako slabe osebne dohodke prav zaradi tega, ker ta »nebodigatreba« nekje govori stvari, o katerih bi bilo mnogo bolje v splošnem družbenem interesu (v širšem in ožjem, seveda), da bi molčal kot grob ali pa vsaj mimo oddre-mal tistih nekaj ur na kakšnem sestanku. Kdo vse to lansira in zakaj, je težko reči. V glavnem pa lahko trdimo, da za vsako čenčo tičijo globoki zasebni interesi, od katerih kolektiv ni imel nikoli ničesar in nikoli ničesar tudi ne bo imel.
In če se povrnemo k začetku- tisti, ki pri nas ni delal, naj kar gre. Drugje ga bodo že naučili. Kadar pa odhajajo tisti, za katere vsi vemo, da so bili dobri delavci, pa se vsekakor velja pogovoriti, čeprav so že odšli, kaj jih je pripravilo do tega. Odkrito in pošteno.
Zato, da ne bodo brez potrebe odhajali še drugi naši dobri delovni tovariši.
IZBIRA DELAVKE NA DELOVNO MESTO
VPRAŠANJE:
V delovni organizaciji delam pet let in imam višjo izobrazbo, zasedam pa delovno mesto, za katero se zahteva srednja. Pred nedavnim je bilo prav v našem sektorju razpisano delovno mesto, za katerega se zahteva višja izobrazba. Izpolnjevala sem vse razpisane pogoje ter sem se za to delovno mesto tudi prijavila. Samoupravni organi pa so na prosto mesto izbrali drugo delavko, ki ima sicer zahtevano izobrazbo in tudi nekaj več prakse, je pa iz druge organizacije. Zanima me, če je bila odločitev samoupravnih organov pravilna.
P. M. — Šoštanj
ODGOVOR:
Če je delavka, ki je poleg vas tudi kandidirala za razpisano delovno mesto, izpolnjevala vse pogoje za prosto delovno mesto, tedaj odločitev samoupravnega organa o njeni izbiri
ni bila nepravilna. Dejstvo, da ste tudi vi kandidirali za razpisano delovno mesto, stvari v tem primeru prav nič ne spremeni, kajti prav nobene prednosti nimate zaradi tega, ker ste v delovni organizaciji že zapo-
sleni. Zakon o medsebojnih razmerjh delavcev v združenem delu v členu 11. izrecno določa, da je ob enakih pogojih s vsako delovno mesto, za katerega je sklenjeno, da se zasede, dostopno vsakomur. Poleg teg11 ; tudi lahko sklepamo, da je bila omenjena delavka izbrana na prosto delovno mesto zaradi tega, ker ima, kot sami pravite v pismu, malo več prakse.
)/	kupon
PRAVNIK SVETUJEJ
S
o
v,
u
p
n
k
tr
o
di
u
n
sl
0 Ž p
1
e
cr a
TA TEDEN V ŽARIŠČU I
Predsedstvo SFRJ je sprejelo sklepe o odnosih Jugoslavije s sosednjimi državami in o položaju in pravicah jugoslovanskih narodnostnih manjšin v teh drža-vah. V teh sklepih pozitivno ocenjujejo sedanjo politiko SFRJ na tem področju in začrtujejo dolgoročno smer, stališča in naloge pri nadaljnjem razvoju te Politike.
V Nevv Delhiju se je končala ministrska konferenca koordina-ojskega biroja neuvrščenih držav. To je bil uspešen delovni dogovor predstavnikov skoraj dveh tretjin neuvrščenega gibanja, saj so poleg 25 članic biroja na zasedanju sodelovali še predstavniki več kot dvajset drugih držav s statusom opazovalcev. Pregledali so uresničevanje sta-nsc in sklepov, sprejetih na lanski yrhunski konferenci v Colombu ln v zvezi s tem določili nove naloge in akcije neuvrščenih v mednarodnih političnih in predv-jjm gospodarskih odnosih. Koordinacijski biro je sklenil, da no naslednje zasedanje na ministrski ravni sredi prihodnjega leta Ji afganistanskem glavnem mestu Kabulu, sprejel pa je tudi pripo-focilo, naj bo ministrska konfe-tenca vseh neuvrščenih držav Pnhodnje leto v Jugoslaviji. Na cstanku v New Delhiju so pod-Ptu tudi kandidaturo jugoslovan-ttcga diplomata Lazara Mojso-a, namestnika zveznega sekre-arja za zunanje zadeve, za pred-cdnika prihodnjega (32.) zase-anja generalne skupščine Zdru-zemh narodov.
Španska vlada je sprejela sklep
o legalizaciji komunistične partije. Generalni sekretar KP Španije Santiago Carrillo je ob tem izjavil, da gre za velik politični dogodek, ki krepi demokratični proces v Španiji in mu daje pečat resničnosti. »Ni dvoma, da demokracija v naši deželi nezadržno napreduje,« je (»udaril Carrillo. Legalizacija KPŠ pa ni naletela na ugoden odmev samo v naprednih in demokratičnih krogih v Španiji, ampak tudi v mednarodnem delavskem gibanju. Predsednik ZKJ Tito je v brzojavki vodstvu španskih komunistov poudaril, da je legalizacija KPS pomembna zmaga delavskega razreda in vseh naprednih sil v boju za nadaljnji demokratični napredek Španije. Tradicionalno prijateljstvo med jugoslovanskimi in španskimi komunistj se bo še okrepilo in prispevalo k razvoju dobrih odnosov med državama in med španskim in jugoslovanskim ljudstvom.
Spopadi v zairski pokrajini Šaba (nekdanji Katangi), kjer se uporniki bojujejo proti redni vojski predsednika Mobutuja, dobivajo čedalje širše mednarodne razsežnosti. V spopade posegajo tudi od zunaj. Maroko je namreč poslal svoje čete na pomoč Mobutuju, redni vojski pomagajo tudi francoski oficirji, v spopade pa so pripravljene poseči še nekatere države. Vse to seveda le zaostruje že tako nevarne razmere in je zato resna grožnja miru v tem delu sveta in interesom celotne Afrike.
V. B.
IZ RAZGOVORA Z MAHMUDOM HAIDOM, PREDSEDNIKOM GENERALNE FEDERACIJE DELAVSKIH SINDIKATOV SIRIJE
Nove pravice in odgovornosti
Spremenjena vloga in naloge sindikatov — Tudi sirski delavski razred mora neposredno sodelovati pri sprejemanju razvojnih načrtov
»Sindikati Sirije v svojem delovanju izhajajo iz strategije socialistične stranke arabskega preporoda BAAS, ker menijo, da ta stranka zagovarja koristi ljudstva, še zlasti delavskega razreda naše države,« je izjavil Mahmud Hadid, predsednik generalne federacije delavskih sindikatov Sirije v pogovoru z urednikom Rada. Hadid je vodil sirsko sindikalno delegacijo, ki je bila pred nedavnim na obisku v Jugoslaviji.
Ker je delavski razred integralni del sirske revolucije, so povsem razumljivo v vlogi in nalogah sindikata nastale nujne spremembe. Tovarne so postale last družbe, ustvarjeni dohodek se deli v dobrobit vsega ljudstva. Zato skušajo sindikati z vsemi
kdo je kdo
SIMON PERES
začasni predsednik izraelske vlade
Simon Peres že več let manevrira v najožjem izrael-em političnem življenju. Poznavalci ga imajo za zelo Vs ‘"lepnega in oblastiželjnega moža. Vse doslej je svoje poteze na političnem prizorišču podrejal °|im velikim ambicijam, kar mu je dobro uspevalo. . 'k pred odhodom z izraelskega političnega prizorišča J® pred Peresom svarila tudi dotedanja predsednica vtade Golda Meir. »Pazite se Peresa. Da bi prišel na mast, je pripravljen celo vrniti zasedena ozemlja.« b takratnih zamenjavah v vodstvu je Šimon Peres Povzel mesto obrambnega ministra namesto Moše aJana, tako kot je Jicak Rabin prevzel predsedniške Posle Golde Meir. V naslednjih mesecih in letih sta mn in Peres neposredna tekmeca tako v laburi-k'cni stranki kot v boju za predsedniški stolček. Fe-uarja — po odkritju nekaterih finančnih mahinacij, Rabinu le za las uspelo premagati Peresa; pred 2^ aidnevi Pa mu je ta vrnil. Rabin je moral odstopiti radi deviznega računa, ki ga je imel v tujini, in te^nenjal ga je — do 17. maja in parlamentarnih voli-? Simon Peres. Vse kaže, da je nekaterim silam p 0 ustrezala ta politična rošada, kajti s prihodom Postaja zunanjepolitična usmeritev Tel Aviva j ° j negotova. In to v času, ko so okrepljena priza-mi/311^3’ C*a bi tzfaelsko-arabski spor rešili za zeleno
Čeprav nekdanja predsednica vlade Golda Meir meni drugače, je med opazovalci prevladalo prepričanje, da je novi premier Peres veliko bolj tog do upravičenih arabskih zahtev po vrnitvi zasedenih ozemelj in rešitvi spora na Bližnjem vzhodu. Ali se bo dejansko oprijel tako nepopustljivih stališč tudi v novi funkciji, bodo razkrile že prve poteze in stališča novega prvega človeka Izraela.
bd
silami izboljšati proizvodnjo in uveljaviti takšne družbene in ekonomske odnose, ki bodo v skladu s sklepi partije in, seveda, z lastnimi sklepi.
Glede vpliva sirskih sindikatov na gospodarski razvoj je Hadid povedal, da sindikati v Siriji menijo, kako mora delavski razred neposredno sodelovati pri sprejemanju načrtov za razvoj države. Takšno stališče je sprejel tudi predsednik države Asad in izdal dekret, po katerem je tudi predsednik sindikata član vrhovnega sveta za načrtovanje. S tem so sindikati dobili nove pravice pa tudi nove odgovornosti.
Na vprašanje, kakšne izkušnje imajo z delom proizvodnih svetov, je Hadid odgovoril, da je njihova najvažnejša naloga določanje načrtov za proizvodnjo in razvoj, spremljati pa morajo tudi uresničevanje teh načrtov in skrbeti za prodajo blaga. Sveti skušajo mobilizirati vse delavce, da bi bili načrti uresničeni. Člani proizvodnih svetov pa so predstavniki vodstva sindikata in stranke, direktorji obratov, tehnični strokovnjaki in delavci — heroji socialističnega dela. Število članov svetov je odvisno od velikosti podjetja. Najmanjši sveti imajo ponavadi 15, največji pa 45 članov. Povedal je še, da so nekatere uspehe že dosegli. Prav to sirske sindikate spodbuja, da se vsak dan učijo in s pomočjo izkušenj želijo omogočiti čim večjo udeležbo delavcev v upravljanju, da bi v perspektivi uresničili popolnoma demokratično upravljanje.
Glede na to, da obstaja poleg družbenega tudi zasebni sektor v gospodarstvu, je razumljivo sledilo vprašanje, ali načrtovanje zajema oba sektorja in če so kakšne razlike v položaju delavcev. Družbeni sektor je nastal leta 1965, je dejal Hadid, ko je bil sprejet sklep o nacionalizaciji.
Od takrat smo ta sektor okrepili z znatnimi naložbami, namenjenimi graditvi novih industrijskih podjetij. Zdaj družbeni sektor sodeluje s 87 odstotki v gospodarstvu, zasebni pa samo s 13 %. Vse ključne industrijske panoge so v družbenem sektorju.
Štiriletni načrt za gospodarski razvoj je bil sprejet lani, predvideva pa skupne investicije v višini 54 milijard sirskih lir (dolar je 3,4 lire). Načrt zajema tudi zasebni sektor predelovalne industrije in obrtništva.
Položaj delavca v vseh podjetjih je urejen z enotnim zakonom o delovnih razmerjih. Delavci, ki so zaposleni v zasebnem sektorju, nimajo pravice do brezplačnega zdravljenja, ker to pravico priznavajo le podjetjem z več kot 500 zaposlenimi, zasebna podjetja pa zaposlujejo manj kot sto delavcev. Sirski sindikati poudarjajo, da bi delavce v zasebnem sektorju morali izenačiti z delavci v družbenem sektorju.
Na vprašanje, naj spregovori o svojih vtisih iz Jugoslavije, je Hadid dejal, da je njegov prvi obisk potrdil njegova prejšnja spoznanja in pričakovanja.
»Videl sem, da se Jugoslavija hitro razvija na podlagi izvirnega sistema samoupravljanja. Prepričal sem se, da so jugoslovanski narodi pod vodstvom predsednika Tita sposobni premostiti vse ovire, s katerimi se srečujejo. V pogovorih, ki smo jih imeli z jugoslovanskimi tovariši, smo naleteli na veliko razumevanje zlasti glede reševanja krize na Bližnjem vzhodu in palestinskega problema. Ugotovili smo, da imamo enaka stališča o potrebnosti spremembe mednarodnih gospodarskih odnosov in vloge sindikatov v neuvrščenih državah. Dogovorili smo se o izboljšanju sodelovanja, kar bo prispevalo k prijateljskim odnosom med državama. Temelje za to sta postavila predsednika Tito in Asad,« je ob koncu poudaril Hadid.
BOŠKO RAKIDŽIČ
TUDI
GREH
Nezaposlena delavca v Belgiji, Belgijec in Italijan, nista niti v sanjah pomislila, da bosta imela neprijetnosti zato, ker sta se ustavila v bifeju, da bi zvrnila kozarček v družbi s tovariši. Žandarji v mestu Chatelet so — verjetno po navodilih, ki so jih dobili — mislili drugače. Vložili so prijavo proti 18-letnemu Jeanu Lycu de Grotu, ker so ga nekega dne ob treh popoldne našli v bifeju s čašo alkohola. Podobno prijavo so vložili tudi proti Giovan-niju Corteliju, Italijanu, ki že več let živi v Belgiji, čeprav žandarji pravijo, da ne vedo, ali je prav Gio-vanni izpil vse prazne čaše, ki so bile na točilni mizi. Vendar trdijo, da je bil blizu mize in je zaradi tega »sumljiv«.
Očitno so žandarji odigrali vlogo, ki jim je bila namenjena, zdaj pa je stvar pristojnih organov, da izpeljejo nadaljnji postopek. Uvedli pa so ga na podlagi predpisa iz leta 1963, ki pravi, da je delavcu možno odreči pomoč za nezaposlene, če se vede neprimerno in če ga zalotijo, da prosjači.
Noben izmed omenjenih delavcev se ni nespoštljivo vedel pa tudi prosjačila nista. Prav zato ni treba dokazovati, da gre za načrtno akcijo oblasti. Skoraj hkrati, ko sta bili vloženi prijavi proti nezaposlenima delavcema,- so objavili tudi predlog, da se v prihodnje odvzame vsaka pomoč tistim, ki so ostali brez dela, če ima njihov zakonski tovariš kakršnekoli dohodke. Prav zato je bilo treba dvigniti prah, češ da nezaposleni razsipavajo denar po gostilnah. Prav s tem namenom so čez noč tudi odkrili predpise iz leta 1963.
Seveda pa imajo tisti, ki imajo moč, pravico, da razglasijo za greh karsibodi. In tako so grešniki tisti, ki so ostali brez dela, in ne tisti, ki jim ne dajo dela.
B. R.
ŠISPKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI (VI.)
PREMIKI NA PODROČJU
0rfian;»°S*ni inženirji v delovnih
Varstva aC^ah’ kjer ie služba
u8otavij Pr' delu učinkovita, P0škodhaj°’da ie P1* nesrečah in nekaterih pri delu prišlo do kfatko premlkov, ki bi jih na utanj .ranili takole: vedno ""	nesreč in poškodb
VARSTVA PRI DELU
K,haničneoa	fus*uuu
§a značaja, vedno se	_j	.
bolj pa 'e« značaja, vedno °Lvare oh6 ^'jo zdravstvene ^e*a- Prv °*enia ter odsotnosti z Ug°dna h3 polovica trditve je ruga pa zaskrbljujoča.
l^ed
'nehanif esreče in poškodbe
a)	zaJ16®3 znaoaja štejemo: ske. k j g0*ditve, trčenja, priti-0r°dij „|iStaiai0 zaradi uporabe Žaradi uh* nbde*ave materiala,
Pri izPušnTheV °b jaŠke ali če se zaklonifp mestih ne zapirajo
ekspi0,-’ Vratca ah cevi ali ker p °zivni delci prihajajo v
izpušni del ventilacijskega sistema.
b)	trenja zaradi materiala, ki se je kot prah nabral ali razpršil po podu ter delavec hodi po njem; zaradi posnemal s sten kotlov, zaradi mehanizmov kontejnerjev; zaradi trenj v jamah, jaških, ohišjih; zaradi premikanja kontejnerjev prek okuženih površin, zaradi delcev, ki so v zraku ventilacijskega sistema.
c)	urezi, ukleščenje in stiski,
ki nastajajo zaradi pomanjkanja zračnosti med rezilom in steno kotla ali v konvejerskem delovanju zaradi neurejenosti med zbiralnikom in motorjem, zaradi hoje delavcev po razsutem materialu; zaradi vozil, ki vozijo po razsutem materialu; zaradi
trdnih delcev, ki so v kotlu; zaradi loma oken ali pritrdil svetlobnih teles in podobno.
Ugotovitve varnostnih inženirjev opozarjajo, da nesreče te vrste upadajo.
Okoliščina, na katero nas opozarjajo varnostni inženirji in delavci služb varstva pri delu, je zelo zanimiva. Res je, da število zdravstvenih okvar narašča, vendar je vzrok za to v »delovnih in življenjskh razmerah delovnih ljudi.« Povsem podobni pojavi so znani tudi v drugih državah, tudi v podjetjih z odlično sodobno tehnologijo, varstveno opremo, z vzorno organizacijo dela, toda s sočasnimi pojavi monotonije in dehumanizacije delovnih in življenjskih razmer. Tudi pri nas ugotavljamo sočasnost visoke
ravni tehnologije in mehanizacije z ustrezno izvedeno organizacijo dela, tako da tehnizacija delovnih postopkov vodi do osnovnih vzrokov dehumanizacije, ki pa naj jih »pokrivajo« zdravstvene okvare in odsotnosti z dela.
Omenjene premike na področju vrst nesreč in zdravstvenih okvar bo treba sistematično proučiti, odkriti pojave dehumanizacije oblik dela in nato določiti ustrezne programske ukrepe za izboljšanje.
To je področje, ki ga je treba temeljito rešiti, ker nam lahko v znatni meri zmanjša pritiske na zdravstvene ustanove, odpravi odsotnosti z dela, bistveno pripomore v stabilizaciji stroškov proizvodnje in pripomore k produktivnosti dela.
sprašujete Odgovarjamo
Prosim za pojasnilo na naslednje vprašanje:
Kako naj organizacija združenega dela ugotavlja in vrednoti delovno dobo, ki je pokojninska osnova, če ni v celoti evidentirana v delovni knjižici, ampak se delavcu prizna šele ob upokojitvi?
Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje:
Pri vrednotenju delovne dobe po 10. točki sindikalne liste se lahko upošteva tista doba, ki je osnova za pokojnino. Sem šteje delovna doba oziroma zavarovalna doba in delovna doba, dosežena v tujini in priznana na osnovi konvencije. V delovni knjižici sta evidentirani le zavarovalna in posebna doba na podlagi odločbe skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Za beneficirano delovno dobo in delovno dobo, doseženo v tujini na osnovi konvencij, pa skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja ne izdaja odločb, ampak samo potrdila, zato ti dobi nista evidentirani v delovni knjižici. Zato morajo organizacije združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih določiti, na kakšen način bodo evidentirale beneficirano delovno dobo in delovno dobo, doseženo v tujini, ki je tudi osnova za vrednotenje delovne dobe po omenjeni točki sindikalne liste.
Uh
šport, oddih, rekreacija
16. aprila 1977 stran

Nedvomno smo v minulih letih veliko storili za rekreacijo zaposlenih. Delavci imajo več in bolj pestre možnosti za prijetno in zdravo razvedrilo. Vse več je tudi športnih objektov, saj tudi potrebna sredstva za oddih in rekreacijo ne predstavljajo več nepremostljive ovire. Vendar, to je le ena plat medalje. Tista svetlejša...
Prav tako je namreč tudi res, da po drugi plati še zdaleč ne moremo biti zadovoljni s tem, kar smo storili za letni oddih delavcev. In takšna je tudi ocena slovenskih sindikatov. Iz najrazličnejših vzrokov smo vprašanje dopustovanja naših delavcev v minulih letih zelo zanemarjali, saj smo se odločno premalo zavezli, da bi omogočili vsem delovnim ljudem vsako leto vsaj kratke, denimo desetdenevne počitnice. Zato tudi približno polovico zaposlenih ne izkoristi svojih prostih dni v letu za prepotrebni oddih.
Vzrokov za to je razumljivo več. Med zelo pomembne nedvomno šteje dejstvo, da imajo slovenske delovne organizacije še vedno malo svojih počitniških domov in da so še te kapacitete v mnogih primerih slabo izkoriščene. V poprečju komaj slaba dva meseca na leto! Ob visokih režijskih stroških in ob tako neekonomičnem poslovanju so torej tudi pod »domačo« streho počitnice zelo drage. Če ne že za posameznika, pa za delovno organizacijo gotovo.
Problema nikakor nočemo posploševati, toda kot na dlani je, da bi se kazalo mnogim delovnim kolektivom, posebno manjšim, ki nimajo kdove koliko možnosti, da bi si omislili svoj
počitniški dom, povezati z našim turističnim gospodarstvom. Znano je namreč, da razpolaga turistično gospodarstvo z znatnimi počitniškimi kapacitetami, z mnogimi najsodobneje opremljenimi hoteli in z najrazličnejšimi počitniškimi naselji, ki pa so tako kot počitniški domovi slabo izkoriščeni.
Zato se tudi samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali ne bi bilo za mnoge delovne skupnosti gospodarneje, če bi za določen čas zakupile potrebne kapacitete komercialnega turizma, če ne bi bilo to ceneje, kot je vzdrževanje lastnega počitniškega doma?
Prednosti takega povezovanja bi bile vsestranske. Delavci bi si lahko po mili volji izbirali kraj letovanja, letos bi bili na počitnicah v Istri, prihodnje leto kje na otokih, itd. Še bolj mikavna plat takšnega urejanja letnega oddiha zaposlenih pa bi bila v tem, da počitnice niti ne bi bile več tako presneto drage. Znano je namreč, da nudi turistično gospodarstvo znatne popuste vsem domačim gostom, ki odkupijo za določen čas nekoliko večje kapacitete. Popusti v nekaterih primerih dosegajo in celo presegajo 30 odstotkov!
Zamisel o povezovanju delovnih organizacij z našim turističnim gospodarstvom seveda ni nova. Žal pa zaradi najrazličnejših predsodkov in močno zakoreninjenih navad še ni padla na plodna tla, čeprav bi se takšno povezovanje obojestransko obrestovalo. Tako delovnim kolektivom, ki nimajo svojih počitniških kapacitet, kot tudi turističnemu gospodarstvu, ki sicer razpolaga s kapacitetami, pa so dokaj slabo izkoriščene.
— A.
PO SLEDEH DOLOČIL SINDIKALNE LISTE O REGRESIRANJU LETNIH DOPUSTOV
Pomoči ni bilo od nikoder
(ii.)
V mariborski Elektrokovini so sicer upoštevali določila nove sindikalne liste, vendar bi bile lahko razlike med regresi enih in drugih večje
»Kljub dobri volji, da bi v letošnjem letu kar najbolj ustrezno rešili vprašanje regresiranja letnih dopustov in da bi obenem v kar največji meri upoštevali tudi določila sindikalne liste, menim, da z opravljenim delom ne bi smeli biti pretirano zadovoljni. Ker so se nekateri naši delavci odpravljali na dopust že v začetku letošnjega leta, smo morali na hitro ukrepati, čeprav še nismo imeli izdelanih meril oziroma kriterijev za regresiranje počitnic. Na hitro smo torej sklenili, da gre vsakomur najmanj tisoč dinarjev regresa in da se bomo o podrobnejših merilih pogovorili pozneje. Vse kaže, da smo se malce prenaglili, saj je čas pokazal, da je spodnja meja nekoliko visoka in da bo nekoliko premalo sredstev za delavce, ki bi potrebovali za letni oddih izdatnejšo pomoč...«, nam je v mariborski Elektrokovini povedal Alfonz Gramc, podpredsednik konference osnovnih sindikalnih organizacij in obenem predsednik komisije za šport in rekreacijo.
MAJHNE RAZLIKE
V Elektrokovini so pričakovali — tako kot v mnogih drugih delovnih kolektivih pri nas — da bodo slovenski sindikati poskrbeli ob novih določilih sindikalne liste tudi za najosnovnejše kriterije regresiranja letnih dopustov. Ker kriterijev ni bilo od nikoder, so predstavniki sindikata kar sami zavihali rokave.
»Sklenili smo, da bomo na zaposlenega izločili za regrese po 1400 dinarjev...«, je nadaljeval Alfonz Gramc. »Na prejšnjo odločitev, da bo prejel vsak delavec za počitnice najmanj tisoč dinarjev, seveda nismo smeli pozabiti, poleg tega pa smo izoblikovali'še nekatere nove kriterije. Ti so sedaj v javni razpravi. Naš predlog je, da bi prejele vse matere samohranilke, ki lani niso zaslužile na mesec več od poprečnega mesečnega dohodka v podjetju, ta je znašal 3626 dinarjev, po 1400 dinarjev regresa. Vsi, ki so lani prejeli v poprečju več kot šest tisočakov na mesec, naj bi dobili po našem predlogu le tisočaka za počitnice, drugi delavci, to so tisti, ki so lani zaslužili več, kot je znašal popreček in manj od šest tisoč dinarjev, naj bi dobili za regres 1200 dinarjev. Kaže, pa, da
nam bo nekaj denarja za regresiranje dopustov še »ostalo«, s temi sredstvi bomo kupili še nekaj počitniških prikolic, deloma jih bomo uporabili tudi za modernizacijo in obnovitev naših počitniških hišic...«
Tako kot v večini delovnih kolektivov so torej tudi v Elektrokovini upoštevali določila sindikalne liste, ki govore o regresiranju letnih dopustov. Vprašanje pa je, bržčas si ga bodo zastavili številni delavci tega 2800-članskega kolektiva, ali razponi od 1000 do 1400 dinarjev ustrezajo, ali so dovolj veliki in ali bodo sredstva za . regresiranje letnih dopustov dosegla svoj namen? Mar ne bo za marsikoga s podpoprečnimi osebnimi dohodki in s številno družino regres za počitnice v višini 1400 dinarjev le malce skromen? Si bo tak delavec res lahko privoščil počitnice...?
POČITNICE ŽE ZA 40 DINARJEV NA DAN!
Sicer pa imajo delavci mariborske Elektrokovine kar precej možnosti za preživljanje svojega letnega dopusta. V Vrsarju imajo 10 počitniških hišic, poleg tega imajo še svoj počitniški dom v Belini pri Murterju pa brunarico Jurček na Okrešlju, dom v Logarski dolini in poleg tega še nekaj prikolic. Razmeroma pestre možnosti, še posebej, če k temu še dodamo, da lahko delavci Elektrokovine letujejo oziroma gostujejo tudi v počitniških domovih drugih delovnih organizacij, s katerimi so sklenili poseben dogovor.
»Res, možnosti so razmeroma pestre, mikavne pa so tudi naše cene. Za celodnevno oskrbo je potrebno odšteti v naših domovih od 40 do 105 dinarjev, kar vsekakor ni pretirano. V prikolicah, _ kjer si ljudje sami pripravljajo hrano, pa velja prenočišče in vse, kar šteje k opremljenemu življenjskemu prostoru, od 20 do 22 dinarjev na dan. Škoda le, da hočejo tudi naši ljudje vsi hkrati na počitnice...«, je povzel naš kratek razgovor Alfonz Gramc.
ANDREJ ULAGA
—
RADOVLJICA
PREHODNI POKAL ZA VEZENINE BLEP
Žalec: Tekmovanje v šahu in odbojki
Komisija za šport in rekreacijo pri TKS v Žalcu je nedavno izvedla dve občinski sindikalni tekmovanji.
V odbojki je nastopilo 32 ekip iz 30 organizacij združenega dela. Pri mlajših članih je zmagala ekipa Tovarne nogavic Polzela, pri starejših Ferralit Žalec in pri članicah Savinjski magazin Žalec.
V šahu pa se je v finalu pomerilo osem ekip, v predtekmovanju pa kar 28. Vrstni red finala: L SIP Šempeter 20 točk, 2. Hmezad Žalec 19,5, 3. TT Prebold 17,5 točke itd.
Na sliki:	Srečanje med
predstavniki Ferralita (levo) in Skupščine občine Žalec (na desni)
Tekst in foto: T. TAVČAR
Ob lepem sončnem vremenu je bilo na smučiščih Zatrnika četrto tradicionalno sindikalno smučarsko tekmovanje delavcev tovarn Almira, Sukno in Vezenine.
Pod pokroviteljstvom občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica je tekmovanje organizirala OOS Vezenine Bled. Na tekmovanju v veleslalomu je nastopilo več kot 80 tekmovalcev in tekmovalk. Moški so bili razdeljeni v štiri, ženske pa v tri sta-■ rostne skupine. V ekipni uvrstitvi, so imeli največ uspeha predstavniki OOS Vezenine Bled, ki so letos osvojili v trajno last prehodni pokal občinskega sveta ZS Radovljica. Rezultati najboljših:
Ženske nad 35 let: 11. Minka Udir, Sukno, 2.. Mici Čmilec, Sukno,
3. Tončka Kvas, Vezenine. ŽehSJ* 27 do 35 let: 1. Sonja Zupan, Suljfl^ 2. Marija Jurkovič, Vezenine, S Slavica Pogačnik, Sukno. Žens|ce^| 27 let: L Jana Justin, 2. Alei>1' Bajželj, obe Vezenina, 3. Mapr Kavčič, Sukno.
Moški nad 45 let: 1. Vinko IškP Vezenine, 2. Franc Beguš, Suk|u’. ? Janez Kapus, Almira. Moški 35.,^' 45 let: 1. Franci Ovsenik, Suknd^' Franc Jakopič, Vezenine, 3. J^, j Zupan, Vezenine. Moški 27 do1-let: 1. Miha Zupan, Sukno, man Poklukar, Almira, 3. Igof.Mj” holj. Vezenine. Moški do 27 lefU j Andrej Dežman, Vezenine, 2. P3 j njo Zalokar, Sukno, 3. Jure Lei9: J Sukno.	/--/■
V. MATIJA^
TREBNJE
VI. delavske športne ig^
V trebanjski občini se bodo 16. cilj, ženske pa v petih panogah (* aprila pričele VI. delavske športne igre, ki jih organizira komisija za kulturo in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Trebnje. Tekmovanja bodo na sporedu do 26. no-' vembra.
Moški bodo tekmovali v desetih panogah (lani 8), in sicer v šahu, streljanju, kegljanju, balinanju, odbojki, košarki, rokometu, malem nogometu, namiznem tenisu in metu bombe v
3) to je v šahu, streljanju, keglj3^ odbojki in namiznem tenisu. ^ Ekipnih tekmovanj, ki bodo Trebnjem, na Mirni in Mokronog11 . bodo lahko udeležili vsi, ki so čl sindikata ne glede na to, kje so zar sleni. Tekmujejo lahko tudi vai j,.
bili
in upokojenci, slednji za tisto lovno organizacijo, pri kateri so nazadnje zaposleni, lahko pa tud društvo upokojencev.	u
JANEZ PLATI’
L


NOVA GORICA______________
Gostol nosilni košarkarski klub
Pred začetkom tekmovalne sezone je novogoriški košarkarski klub Gosto! dobil novo vlogo pri uresničevanju zastavljenih poti na teiesno-kuitumem področju. Postal je nosilni košarkarski klub, ki združuje najboljše igralce vseh starostnih kategorij.
Selekcioniranje igralcev, ki je novost novega tekmovalnega sistema, se je v Novi Gorici pokazala kot zelo uspešna metoda in trenutno najboljša tako pri spodbujanju množičnosti kot tudi pri vzgoji dobrih tekmovalcev.
Trenutno je v občini na voljo sedem trenerjev za košarko, že na
jesen pa se bo to število povečalo, saj se že pripravljajo na novo, to je žensko selekcijo.
KOPER_______________
Organizirano letenje z zmaji
Športno jadralno društvo Delta Koper je prvo v Jugoslaviji pričelo z organiziranim letenjem z zmaji. Društvo Delta so v Kopru ustanovili že lani, saj je tudi na slovenski obali veliko ljubiteljev tega novega atraktivnega športa. Klub šteje 35 članov in ima dva zmaja. S teoretičnim znanjem so mladim športnikom priskočili na pomoč člani obalnega letalskega kluba, saj se mora vsak, ki želi poleteti, najprej seznaniti z osnovami aerodinamike, aeronavtike in seveda meteorologije.
Kot vsi športniki se tudi koprski »zmajarji« srečujejo z materialnimi težavami. Shajajo se v propadajočem koprskem Domu mladih tehnikov, denar za oba zmaja pa so prispevali sami — z visoko članarino!
MARIBOR
TAM Tezno — Cevovod 5:4
• V novi tekmovalni sezoni občinskega sindikalnega prvenstva Maribora v namiznem tenisu bo sodelovalo v petih moških in eni ženski ligi 84 ekip.
Že v začetku tekmovanja je prišlo do presenečanja. Ekipa CEVOVODA, ki ni bila poražena že več let, je po ostrem boju klonila proti ekipi TAM TEZNO z rezultatom 4:5. — D. ZAGORAC
VELENJE
Za pokal maršala Tita
Šaleško šahovsko društvo je v okviru proslav v počastitev življenjskega jubileja tovariša Tita in 40-let-nice njegovega prihoda na čelo partije priredilo turnir za Titov pokal. Tekmovanja se je udeležilo 14 ekip temeljnih organizacij in šol iz občine Velenje.
Prvo mesto je osvojila ekipa Gorenje — TOZD Promet s 45 točkami. Sledijo: REK — delovna skupnost skupnih služb, gimnazija in Vegrad, KOC Velenje, REK — jama Škale, RŠC, osnovna šola MPT, krajevna skupnost Gorenje, ERA itd.	I
Za zmagovalno ekipo so igrali Špeh, Bibianko, Kovačič, Petrovski in Goršek.	h. JERČIČ
JESENICE______________
Šahovski
turnir
V počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa KPS, prihoda tov. Tita na čelo ZKJ in 85 letnice Titovega rojstnega dne je Šahovsko društvo Jesenice organiziralo in izvedlo šahovski turnir za pokal maršala Tita. Udeležilo se ga je 12 četverk iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in društev.
Tekmovanje je trajalo tri dni, izvedeno pa je bilo po Bergljevem sistemu. Prvo mesto in s tem tudi pokal maršala Tita je osvojila I. ekipa Železarne Jesenice, Druga je bila II. ekipa železarne. Na tretje
mesto pa se je uvrstila ekipa nega društva Jesenice.	B-
LJUBLJANA	r
’ <
Tudi gostinf1 imajo svoj^ komisij^
Pri republiškem odboru sin^* so delavcev gostinstva in turizm3 t> pred dnevi imenovali komi81! ^ jo delovna in športna tekmovanj3’ A bo vodil Edvard Progar. Imen0^ ^ so tudi dve podkomisiji, in S'C^C$ športna tekmovanja, ki jo bo je-Štefan Glavač, in komisij3 lovna tekmovanja, ki jo b° . p) Ludvik Kerčmar. Komisija je prvi seji razpravljala o delov J športnih tekmovanjih, saj je durmi jubilejni XXV. gostinsko ^ stični zbor.
FRANCE KRESAL
pi§e: dr.
SLOVENIJA JE BILA NARODNO
zatirana dežela
Nadaljevanje Gorkičevega P0roči]a govori o gospodarski in ^ocialni strukturi slovenskega olavstva. Prikazuje vse težave, s aterimi se je morala boriti parti-a’ ko je organizirala delavstvo v Radikalne organizacije in v boj Za delavske pravice. Akcijska ®n°tnost slovenskega delavstva j? Za80tovila izboljšanje delov-raziner, višje mezde in druge Pravice. Stavkovni val sredi tri>-®setih let je bil sad politične r. *'vnosti slovenskega proleta-. a v ljudsko-frontnem giba-iu- Slovenski komunisti so znali Ponašati svoje ideje na množice. ^Pliv komunistične partije je e ne glede na formalno ^niziranost in število član-,	• Gorkičevo poročilo se
j^nčujg z ugotovitvijo, da je bila nvenija narodno zatirana de-
živr 'n C*a ^	perečim
^ Jenjskim vprašanjem sloven-e8a naroda štela nevarnost, ki Pretila Slovencem iz fašistične emč'je in Italije.
^atem pa Gorkič nadaljuje: ^Slovej^kj proletariat je silno ka"080 pretrpel zavoljo težnje Vr P!tahstov in industrijcev, da bi ^ =1 bremena krize na pleča 3®iavskega razreda. Okoli l3r' u slovenskih delavcev je ^ezPoslenih. Celotna izplačana ezda v Sloveniji je 1929. leta jgasa*a 168 milijonov din, a ■ ^eta le 60 milijonov dinar-
težk^0VenSk° <le'avstvo je bilo
p0, e,.vt0(la blesteče boje za Za °hŠanie sv°jega položaja in pov° rZ(lanje nenasitnih pohle-90 ofSV°jih 'zkoriščevalcev. Od je , ® Zavarovanih delavcev jih
obs ”0 Sam° 1936 leta 20-000 nib6260*^ V stavkovnih in tarif-iih ?1^ani'b. V teh gibanjih se je "*=B,ovalo 193g leta 60%
stavK- ne8a’ ^ 1 % lesnega, 46 % ske lnS'ce8a’ 24 % kovinar-stavk ^e'avstva Slovenije. Od 48 Sl^ 0Vn'h in tarifnih gibanj v
ključen1,!36-letajlhjebll° 38 ti. y ^ni'1 s povoljnimi rezulta-
stj ^ Ve^’n' teh stavk so komuni-
Za jj0.1 ^^^oslednejši bojevniki
b°d(^JS0 sedani°st ‘n srečnejšo
b°jev n°St stah v prvih vrstah teh
gosrl°fen rezultat večine teh g°če° arskih gibanj je bil omo-^ožne6 ln°'n Vključno le zaradi akcije8a nastoPanja in skupne PolitičnSeb de'avcev ne glede na Zacijsk ° razdvoienost in organi-skega ^ razcepljenost sloven-n°st slo6 aVStva' ^a razcepije-glavna o^08^6®3 Pr°letariata je Slover,j Vlra’da delavski razred v fronti jJ1 06 zavzarne v Ljudski Slovguij1 v Političnem življenju PonjeBov ^eSta’ ki mu PriPada
ranosti steviln°sti, koncentri-
80SpodaJskem •"■'p80''' Vl0gi V
ntji. v Skem življenju v Slove-Venskj PO lt^nem smislu je slo-razceplj^0*etar'at v glavnem
•Q,ne . na komuniste, so-S°cialisteni0krate 'n krščanske
c'alne
-ialistp
gledu ta V str°kovnem po-
llRSsj JazcePljenost še večja.
svobodne strokovne
organizacije — ima v Sloveniji 13 zvez s 109 podružnicami in z okoli 8.000 članov. Jugoslovanska strokovna zveza — krščanski socialisti — imajo 4 zveze z 52 podružnicami in okoli 5.000 člani. Narodna strokovna zveza — iz katere poskušajo napraviti fašisti svojo oporo med delavstvom — ima 60 podružnic s 3.000 člani. Zveza društev privatnih nameščencev ima 40 podružnic z 800 člani. Še 7 drugih avtonomnih strokovnih zvez ima 40 podružnic z 2.000 člani. Poleg tega obstaja v Sloveniji še 5 kulturno-prosvetnih in športnih delavskih organizacij, dalje razne vrste fašističnih in režimskih strokovnih ter »delavskih« organizacij kakor »Zveza združenih delavcev«, »Delo in eksistenca«, »Železničarska zveza«. Skratka: okoli 30.000 organiziranih delavcev v Sloveniji je razcepljenih med 14 raznih organizacij strokovnega značaja!
Z ustanovitvijo Komunistične stranke Slovenije se mora pričeti sistematičen in osredotočen boj za enotnost proletariata v vseh mogočih njenih oblikah: akcijska enotnost, sodelovanje sindikalnih centrov in smeri, strokovna združitev vseh strokovnih organizacij na razredni podlagi, skupni politični nastopi slovenskega delavstva, enotna fronta socialistov, krščanskih socialistov ter komunistov in, končno, ustvaritev enotne skupne prole-
le 38.000 družin ima srednje posestvo, a 57.000 večje in veliko posestvo. To se pravi, da živi skoraj tri četrtine prebivalstva Slovenije v bedi in pomanjkanju. Poleg tega je okoli 60.000 kmečkih domačij, katerih zemlja znaša 500.000 ha, obremenjenih z velikimi dolgovi. Kmečki dolgovi v Sloveniji so večji kakor v kateremkoli drugem delu Jugoslavije. Več ko polovica obdelane zemlje v Sloveniji je obremenjena z dolgovi.
K najbolj perečim življenjskim vprašanjem slovenskega naroda sodi nevarnost, ki preti Slovencem s strani fašističnih napadalcev: Nemčije in Italije. Slovenija je jabolko, ki ga hoče hitlerjevski fašizem pogoltniti ob prvi priložnosti.
Slovenija leži v območju njihovih neposrednih imperialističnih namer, zato ji pripravljata ti dve fašistični državi novo razkosanje in podjarmljenje, ki bi postavilo pod vprašanje nadaljnji obstoj slovenskega naroda sploh. To ni nevarnost, ki lahko vznikne šele jutri ali pojutrišnjem. To je že danes največja nevarnost za slovenski narod in se je zato treba boriti proti njej danes, kajti da se jo odbiti. Gre za srečo, nezavisnost, usodo in bodočnost slovenskega naroda.
Ustanovitev Komunmistične stranke Slovenije mora sloven-
SAMOUPRAVNA
delavska!
. kontrola!
Priročnik lahko naročite na naslov: CGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4/11 ali na naslov Republiška konferenca SZDL, Ljubljana, Komenskega 7. Cena za izvod je 8 din.
II'......... ...........
I!
I
tarske razredne stranke v Sloveniji.
Slovenija je narodno zatirana dežela. Slovenci plačajo 14% davka v Jugoslaviji, čeprav pomenijo le 9% prebivalstva. Železnice znašajo v Sloveniji po svoji dolžini le 12 % vseh železnic v Jugoslaviji, toda dajejo državi 20% celotnih dohodkov prometnega ministrstva. Posamezen prebivalec plača poprečno letnega davka v Vojvodini 200 din, na Hrvaškem 168 din, v vseh drugih pokrajinah Jugoslavije 37—65, a v Sloveniji 223 din! Poleg tega plača vsak Slovenec poprečno še 180 din samoupravnih davkov. Slovenska industrija se demontira in zapostavlja. Od 234.000 družin, kolikor jih je bilo v Sloveniji 1930. leta, jih je 44.000 brez vsakega posestva, 35.000 družin ima le hišo brez zemlje, 63.000 jih je, ki nimajo za prehrano potrebnega minimuma zemlje, in
skemu proletariatu olajšati izpolnitev njegovega zgodovinskega poslanstva: da združi pozitivne in napredne sile slovenskega naroda v boju za narodno enakopravnost Slovenije in za boljše ter srečnejše življenje slovenskega naroda. Odvrniti od slovenskega naroda nevarnost, ki mu preti od strani hitlerjev-sko-musolinijevskih naklepov, zagotoviti njegovo narodno svobodo, \ reči s pleč slovenskega ljudstva breme bede, revščine, ropanja in nevolje, pomagati mu k srečnejšemu in bolj radostnemu življenju — to so cilji, ki so zapisani na zastavi Komunistične stranke Slovenije.
Živela Komunistična stranka Slovenije!
Živela Komunistična stranka Jugoslavije!
M. GORKIČ
:s«-o+4tj‘x •
_-i- .M m ***
—- «•*	r
Kt,5»-£i+zv)-r:Tv-“'
•	♦ rrj *
X * ~ 5.42o. o«o. ooo s.d.
. UPA« ,DA VAM TE SE PA 3 3ASNO; ZAKAJ IMAMO IZQ06O
BREZ BESED
Karikatura: Jože Bolha
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 26. aprila 1977 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 15. Nagrade so: 200, 150 in 100 din.
DE	DEL ZA	0F	GUcSoRič	ŽjVkbV	AvJar,	STARo- SLOOMStA SRKA,	NAfttlS KM6SK.I0	'PREBIVALCI tlLP,	HAJ&OLtSE PEUoTR. PISCA GH/r BSUSRIAnM.	1'JESftSOV S	ŽITNI ?Lob	vSstA ŽITA-
Pijs^AL-1AA Postom E												
RUSITfLj												
Siamih PTOUTO (JCfM)							poimw to tM« Maro V HANAM fO/)					
VRTEČ/5£ DHi-Eia- r««0WRA						MEbENIKft 3oSE. ulEar.						
žlVAiSKA CSMPA					BIVŠI AVSUT VRSTA MEMOA						NA)Viš;A So?A TURCOfi	5WS( TOPoNLZ PRSMlBR
?A3tejVj VOZILO			/h	WlbRStOV»	-				IZONEC. SftHA			
				KftA) PAI unzi					MlTolcŠ. BiToE			
$£SlWJiL n.£.	sODob.ŠP. SUU.AR.					REKA SKOZI RIM						
	■HERETIK					JAMA Z ILOVICO						
sCEfcmE- VtŠU K)n;akiiZ							J	M&Ll/SKAr OSEBA HU/olA TESLA				
■Poza OlCSEMHtRO			fcsoeiE v MSNI-Uiul 6031 -»N0FS TALIO									
u£kj|2A- WJ)2VS0 osfeR&o									RlB.MREŽA ENOIAtl. Ct)toRWOSr			
Pb7AV WA Vo&l				VELETOK Nkmm SdLA				SOPRAHisr« 0NDINA fcirA- TELTICA				
0L£:£. PAN)qa			OSLDlKIU GAAS				6RRNI40 ■Hofman			SUIIANCV «WVZ	TKMUA	itiujoa vulkah
			ČAPE K KAREL				SKIAIATEl) BERA					
tbSoDA ZA Tivo						armada TUPzJDEV						
SRŠtO ODPoftJIŠio ■Si&ATJTO (ifeiTI KiT.)					Pot) VODNI VRTINEC		'		BEOŽRIE,« AUIA&va] T16BANM0 eovefio			
SA7IOO MAliiiSAL			SPEDlšfE SlOJENl/E IRJDD									
NTAVO- SIjCUVL						MABo&e JUNAK Ivi Soke SoipA						
lkczg						SPAKA, Pokveka						
------------------------------------------------------------------------------\
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEV. 13:
Slovenijales, Murska Sobota, omot, karotin, KP, ata, aneks, veljava, MR, inserat, Aida, CP, nalet, jar, Ahj, Asinara, osem, tri, Er, alt, os, Aniža, meridian, ol, Atala, višnja, Tana, kaja, IV, ER, mula, ave, Rio, Muni, IMOS, karikaturist, ataka, manta.
Izžrebani reševalci križanke štev. 13:
1.	nagrada, 200 din: Ivanka Perše, 68220 Šmarješke Toplice, Gorenja vas 54;
2.	nagrada, 150 din: Alja Miklič, 66000 Koper, Istrskega odreda 6;
3.	nagrada, 100 din: Dejan Vodovnik, 68250 Brežice, B. Milavcev 35.
Nagrade bomo poslali po pošti.
V.
,7


Ni še dolgo tega, ko smo se na dolgo in široko razgovorili o tako imenovanih ženskih vprašanjih. Mnenja so bila deljena. Nekateri so trdili, da ženskih problemov ni, ampak da so otroško varstvo, porodniški dopusti, varstvo pri delu in podobne zadrege stvari, ki jih mora reševati družba kot celota. Drugi so spet trdili, da imamo vprašanja, ki so le ženska in ki jih morajo reševati predvsem ženske same. Prav imajo bržčas oboji.
Eno od vprašanj, ki bi jih morala v celoti reševati družba, je položaj nekaterih žensk pred in po porodu. Res je, da. so to le izjemni primeri, vendar je teh primerov še vedno toliko, da jih ne moremo in ne smemo prezreti.
Zakaj gre? V Ljubljani smo po osvoboditvi zgradili na Viču materinski dom, kamor so se lahko zatekle vse tiste bodoče matere, ki so zavoljo nosečnosti zašle v težave. Deloma so bile to gospodinjske pomočnice, ki so jih starši napodili od doma. Bile pa so še ženske, ki zaradi številnih drugih razlogov niso imele strehe nad glavo. 28 postelj je bilo v tem domu, ki ga je vodila izšolana babica. Ta je bodoče matere tudi teoretično in praktično pripravljala na njihovo poslanstvo.
Zdaj že tri leta materinskega doma ni več. Ker ni bilo sredstev za vzdrževanje, ga je porodnišnica odstopila kliničnemu centru. Ta pa si je v njem uredil samski dom za medicinske sestre.
In bodoče mamice, ki so se včasih zatekale v ta dom?
»Po nekaj dni so pri eni in zopet nekaj dni pri drugi prijateljici, dokler ne pride njihov čas,« je pripovedovala Duška Perdan socialna delavka v ljubljanski porodnišnici. »Same morajo reševati svoje težave. Saj jim pomagamo, kadar le moremo. Včasih tudi najdemo kako diagnozo in jo »spravimo« v porodnišnico. Tu pa imajo prednost seveda patološki oziroma zdravstveno ogroženi primeri pred socialnimi. Na tridesetih posteljah, kolikor jih imamo, morajo včasih ležati tudi po dve na eni postelji. Pa še znatno dražji je oskrbni dan pri nas na kliniki, kot bi bil, denimo, v materinskem domu.«
Pravijo, da takih socialnih primerov ni veliko.
»Dovolj! Od 150 žensk, kolikor jih rodi v Ljubljani na teden, je prav gotovo 10 takih, ki imajo socialne težave. Med njimi so najpogosteje dekleta, ki delajo pri nas iz drugih republik in mladoletnice. Vsak mesec rodi v naši porodnišnici vsaj eno dekle, ki še ni dopolnilo 14 let. Mnoge prihajajo k nam pretepene ter živčno in telesno zlomljene. Vse to zapušča posledice tudi na otroku. Ko bi spet imeli materinski dom, bi
bilo laže. Potrebovali bi vsaj 20 postelj za Ljubljano.«
»In po porodu? Včasih je bil na Gruberjevem nabrežju dečji dom s 30 posteljami, kjer so matere z do-' jenčki lahko preživele 6 tednov po porodu. Danes je v tej stavbi le 10 postelj in za največ 10 dni. V mestno otroško bolnišnico pa sprejemajjo le bolne otroke.
»Najbolj ogroženim materam pomagamo skupaj s centri za socialno delo po občinah, vendar gre
včasih po polževo in drugega izhoda nimamo, kot da jih za nekaj časa zadržimo pri nas, ali pa otroke pošljemo v mestno otroško bolnišnico, seveda, če najdemo plačnika.«
In še nekoliko drugačno mnenje, ki smo ga dobili v mestni otroški bolnišnici. »Za dečji dom praktično ni več potreb, saj imamo v njem ta čas le en socialni primer. Vse druge večinoma rešijo z rejništvom.«
Na videz problema ni — za tiste, ki pa ga občutijo, je še kako, velik.
A. A.
OSNOVNIM
ORGANIZACIJAM
SINDIKATA!
Iz zbirke KNJIŽNICA SINDIKATI:
20.
št. 2: Slavko Grčar: Organiziranost in delovanje sindikatov
št. 3: Olga Bručan in Slavko Grčar: Finančno poslovanje v sindikatih št. 6: Samoupravno urejanje dohodkovnih odnosov v združenem delu št. 7: Aktualne družbenopolitične naloge sindikatov danes
št. 8: Ljudska obramba in družbena samozaščita — temeljna naloga sindikatov št. 9: Bogdan Kavčič: Samoupravljanje v združenem delu št. 10: Roman Albreht: Nov korak pri graditvi temeljev socialistične samoupravne družbene ureditve	20
Cena:
.
din:"
20,- din
40.- dinj
30,- din
J
din .
40.- din«


SINDIKALNA LISTA 1977
SINDIKATI ŠT. 1
5. - din
(priloga Delavske enotnosti št. 5)
1.	Stališča, kriterij in postopek za. presojanje upravičenosti do regresiranja prehrane med delom v obliki vrednostnih bonov za živila
2.	Nekatere obrazložitve in dopolnitve postopka za uveljavite^ sindikalne liste za leto 1977
3.	Enotne osnove in merila za dodeljevanje družbenih stanovanj delavcem v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih
4.	Osnove dodeljevanj stanovanjskih posojil delavcem v organiz3' cijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih
5.	Zagotavljanje pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov in preobrazba vasi v sred" njeročnem razvoju 1976—1980.
Navedene publikacije in priloge lahko naročite na naslov CG?
Delo - TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinov«
4, ali kupite v naši trgovini na Tavčarjevi 5 v Ljubljani.
-odreži in pošlji-
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam pri CGP Delo — TOZD DELAVSKA ENO^' NOST, Ljubljana.izvodov
(naslov, oziroma številka brošut6' . izvodov SINDIKALNA LISTA 1977 . izvodov PRILOGA SINDIKATI ST. 1
Naročene izvode mi pošljite na naslov:
Poštna številka, kraj:
Datum: .
Račun I
Čitljiv po'dpis naročnika: (z žigom)
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu blaga.
{
Tudi letošnji prvi del krvodajalske akcije v Ljubljani je IcP. uspel, saj je darovalo kri že več kot 10.000 krvodajalcev of 12.300, kolikor jih pri mestni organizaciji RK, Id akcijo v o®’ načrtujejo za letos. Lani so presegli število 16.000 krvodajv. cev. Večina krvodajalcev je iz delovnih organizacij. Najb<D razveseljivo pa je dejstvo, da je med njimi vedno več mladih1 takih, ki kri dajo prvič.	Foto: A. ACNO"
HUMORESKA
IllllllilllllliUlllllllllllllllllllllllllllllllllllillll
illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllilliilllMiiltlllllllllllllllllllllilllllllllllililllllllllliillillllllllllllllllllllllillililillillllllllllllllllllllllllllilllllllllllillllfll^
V minulih nekaj letih, ko smo »delali« ustavo in zakon o združenem delu, smo se tako dobro samoupravno organizirali, da so še bolj kot poprej privrele na dan naše slabosti, pomanjkljivosti in nesamoupravne težnje.
O njih pripoveduje tale razglas, ki sem ga nedavno tega prebral na strani tovarniškega lista organizacije združenega dela »Rdeča zvezda«.
Takole so zapisali:
»Vsem ljudem, ki imajo mehko hrbtenico, vsem tistim, ki hrbtenice sploh nimajo, vsem omahljivcem in
petoliznikom, bojazljivcem in komolčarjem sporočamo, da smo na pobudo nekaterih naših eminentnih samoupravljavcev ustanovili agencijo »Grešni kozel«, ki bo poslovala vsak dan in nudila svoje storitve po dnevnih cenah.«
Nadalje pravijo:
»Cenjeni interesenti! Če prepozno prihajate na delo, slabo delate ali med delovnim časom sploh ne delate pa ne veste, kako bi to utemeljili, poprosite za naše storitve. Nudimo vam kopico preizkušenih in tako tehtnih izgovorov — od bolezni otroka do nujnega raz-
govora na občinskem oddelku za socialno zavarovanje — da vam bo vsak šef verjel.«
»Če nekdo ne zna pohoditi svojega sodelavca, da bi se sam dvignil v očeh šefa, če ne veste, kako naj bi uveljavili svoj prav, ko vam vsi dobronamerni samoupravljavci oporekajo, če je v vašem odnosu do nadrejenih kakršnakoli težava... naša organizacija vam nudi možnost, da se kljub tem slabostim in napakam uveljavite kot dobri samoupravljavci.«
»Če ne veste, kaj naj bi prepričljivega povedali delovnemu kolektivu,
ko ste kot direktor zavozili podjetje v slepo ulico, če delavci nergajo zaradi sistema nagrajevanja, ki ste ga naredili v upravnih službah in ne najdete pravšnjih izgovorov, zakaj ste se odločili prav za takšen sistem, v katerem je plačana šolska izobrazba, ne pa delo, če niste storili tistega, kar ste se dogovorili na samoupravnih sestankih, pa ne veste, kako bi utemeljili svojo nedelavnost na tem področju, če so v vašem podjetju stroji več vredni kot človek, in če se dogajajo kakršnekoli težave v vaših odnosih z vodstvi družbenopolitičnih organizacij, obrnite se na nas, na
našo agencijo. Naučili vas bomo, do boste znali delati po starem in govoriti po novem... Diskretnost je zajamče-
Prebral sem torej ta razglas, objavljen na strani tovarniškega lista organizacije združenega dela »Rdeča zvezda« in sem ondan predlagal, da tudi nas, v okviru občinskega sindikalnegO sveta Dolgi potok, ustanovimo takšno agencijo.
Pa so mi rekli, da jo že imajo in da ze kar precej let dobro deluje.	*
JANEZ VOLJT
0


Ilillllllllllllilllllllllllllllllllllllllllil!llllllllllll!l!lllllll!lllllllllllllllll!llllllllilllllllll!IIM
illlllllllir

Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. Ust urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ,
ništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 d . p . b\j^ narnrnin^ki ndHfilPk tfil Rt 0-033 int 278: uredništvo, tel.: 316-672. čarno. Poštnina plačana v gotcvmi. Tisk »Ljudska pravica«, i
naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278: uredništvo, tel.: 316-672, 323-,554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5,