URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 16 Ljubljana, sreda 30. maja 1984 828. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letih 1984 in 1985 Razglaša se zakon o spremembah zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za- davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letih 1984 in 1985, ki ga je sprejela Skup-;£ina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. maja 1984 in na seji Zbora občin dne 23. maja 1984. St. 0100-74/84 Ljubljana, dne 23. maja 1984, Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o spremembah zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega deta in d 'ovnih skupnosti v letih 1984 in.1985 1. člen 2. člen zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letih 1984 in 1985 (Uradni list SRS, št. 41-1614/83) se spremeni tako, • da se glasi: »Davčni zavezanci plačujejo davek po naslednjih stopnjah: — temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovne skupnosti, ki opravljajo naloge za te organizacije združenega dela — 2,8 %>; — temeljne organizacije združenega dela s področja elektrogospodarstva, kmetijstva in ribištva ter proizvodnje živilskih proizvodov, razen skupine proizvodnja konditorskih proizvodov in skupine proizvodnja drugih živiLskih proizvodov in delovne skupnosti ki opravljajo naloge za te organizacije združenega dela — 0,9 0/o.«c 2. člen 7. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek se ne obračunava in ne plačuje od dohodka temeljnih organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti, od dohodka delovnih skupnosti. ki opravljajo naloge1 za temeljne organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti in od dohodka premogovnikov z jamsko eksploatacijo.« Cena 70 dinarjev_________________Leto XLI 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-22/84 Ljubljana, dne 23. maja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 823. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. maja 1984 in na seji Zbora občin dne 23. maja 1984. St. 0100-75/84 Ljubljana, dne 23. maja 1984. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč 1. člen V 11. členu zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78 in 33-1608/80) se številka »0,2 °/o« nadomesti s številko* »0,05 •/o«. 2. člen V drugi alinei 12. člena se znesek »10.000 dinarjev« nadomesti z zneskom »43.600 dinarjev«. S. člen Za 26/ členom se doda novi 26. a Sen, M se glasi: »26. a člen Zavezanci za prispevek solidarnosti iz 13. in 14. člena tega zakona v letu 1984 ne obračunajo in ne plačajo prispevka solidarnosti iz dohodka« 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-198/84 Ljubljana, dne 23. maja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 824. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah zakona o dodatnem . prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 Razglaša se zakon o spremembah zakona o dodatnem prispevku‘solidarnosti v letih ■ 1982 do 1985, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. maja 1984 in na seji Zbora občin dne 23. maja 1984. St. 0100-76/84 Ljubljana, dne 23. maja 1984. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o spremembah zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 1. člen V 2. členu zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS. št. 31-1476/ 81) se v 3. točki znesek »10.000 dinarjev« nadomesti z zneskom »43.600 dinarjev«. 7. točka pa se črta. . 2. člen Prvi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi: »Dodatni prispevek solidarnosti se obračunava hkrati z davki in prispevki od osnov iz prejšnjega člena po naslednjih stopnjah: — od dohodkov iz 1., 4. in 5. točke prejšnjega člena po stopnji 0,6 #/o, — od dohodkov iz 2. točke prejšnjega člena v letu 1984 po stopnji 0,7 °/o in v letu 1985 po stopnji 0,6%, — od dohodkov iz 3. točke prejšnjega člena v letu 1984 po stopnji 0,16 % In v letu 1985 po stopnji 0,14 %, — od dohodkov le 6. točke prejšnjega Člena po stopnji 0,8 ,/e.« V drugem odstavku se črta besedilo »oziroma izplačevalci pokojnin«. 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določbe 2. člena pa se uporabljajo za osebne dohodke, druge dohodke in pokojnine, izplačane od 1. 7. 1984. St. 422-29/84 Ljubljana, dne 23. maja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinke Hafner L r. 825. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ O razglasitvi zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1983 Razglaša se zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1983, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. maja 1984 in na seji Zbora občin dne 7. maja 1984. St. 0100-77/84 Ljubljana, dne 23. maja 1984. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1983 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije .za leto 1983. , 2.. člen Prihodki proračuna Socialistične republike Slovenije so bili doseženi in razporejeni po bilanci prihodkov in odhodkov za leto 1983, ki je sestavni del tega zaključnega računa. Skupni prihodki proračuna Socialistične republike Slovenije so znašali 30.553,419.648,45 din in so bili razporejeni: din — na nelimitirani del porabe v višini 19.301,575.040,70 — na limitirani del porabe v višini 9.414,866.167,05 — na zvezne izvozne stimulacije v višini 1.188,000.000,00 — na nerazporejene prihodke 648,978.440,70 3. člen Nerazporejeni prihodki proračuna Socialistične republike Slovenije za' leto 1983 v višini 648,978.440,70 din se razporedijo med sredstva za delo ropubUitdh upravnih In pravosodnih organov ter organizacij V letu 1984. 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-69/84 Ljubljana, dne 23. maja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna SR Slovenije za leto 1983 A. PRIHODKI Sku- pina Konto Vrsta prihodka Realizacije 71 710 Vrsta 1 — PRIHODKI OD DAVKA IZ DOHODKA TOZD Davek iz dohodka TOZD 2.565,347.038,70 2.565,347.038,70 72 720 Vrsta 2 — PRIHODKI OD DAVKOV OD OSEBNIH DOHODKOV Republiški davek iz osebnega dohodka po stopnji 1,3 «/e 2.492,951.502,65 3.510,085.094,25 720 Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stop- nji 1.017,133.591,60 73 Vrsta 3 — PRIHODKI OD DAVKA OD PROMETA PROIZVODOV IN STORITEV - 23.696,851.975,40 730 Temeljni davek od prometa proizvodov 14.636,643.588,85 731 Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve 9.060,208.386,55 74 742 Vrsta 4 — PRIHODKI OD DRUGIH DAVKOV Davek od tujih oseb 60,095.230,15 253,291.982,45 743 Davek od skupnega prihodka občanov 193,196.752,30 77 778 Vrsta 5 — DRUGI PRIHODKI Drugi prihodki 37,402.189,50 527,843.557,65 Sredstva prenesena po ZR za leto 1982 490,441.368,15 SKUPAJ prihodki (vrsta 1 do 5) 30.553,419.648,45 B. ODHODKI 40 400 Namen 1 — SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV Sredstva za dohodek delovne skupnosti 4.957,545.130,45 5.748,301.015,70 401 Sredstva za materialne stroške 736,976.008,25 402 Sredstva za amortizacijo 53,779.877,00 41 Namen 2 — SREDSTVA ZA POSEBNE IN DRUGE NAMENE ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV 1.551,004.861,10 410 Sredstva za osebne dohodke in druge osebne prejemke funkcionarjev in delegatov 249,108.626,60 415 Sredstva za investicije v osnovna sredstva 528,394.212,90 418 Sredstva za druge potrebe za delo upravnih organov 773,502.021,60 42 420 Namen 3 — SREDSTVA ZA LJUDSKO OBRAMBO Sredstva za ljudsko obrambo 100,719.999,40 100,719.999,40 43 Namen 4 — SREDSTVA ZA SPODBUJANJE RAZVOJA, INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU IN SPODBUJANJE HITREJŠEGA RAZVOJA GOSPODARSKO MANJ RAZVITIH OBMOČIJ • 613,134.300,00 433 Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu 241,334.300,00 434 Sredstva za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij v okviru DPS 45,000.000,00 435 Sredstva za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij izven območja DPS 326,800.000,00 44 Namen 5 — SREDSTVA, PRENESENA DRUGIM DPS - 195,106.600,00 445 Dopolnilna sredstva proračuna občine 195,106.600,00 45 450 Namen 6 — SREDSTVA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Sredstva za izobraževanje 24,041.481,80 881,912.416,60 451 Sredstva za znanost 25,300.000,00 452 Sredstva za kulturo 8,993.327,00 454 Sredstva za socialno in otroško varstvo 26,017.607,80 Stran 1026 URADNI LIST SRS Št. 16 — 30. V. 1984 Sku- Konto Vrsta prihodka Realizacija 458 Sredstva za uveljavljanje pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev 797,560.000,00 • 46 461 463 464 465 468 Namen 7 — SREDSTVA ZA DRUGE SPLOŠNE DRUŽBENE POTREBE Sredstva za družbenopolitične in družbene organizacije Sredstva za varstvo pred škodljivci in naravnimi nesrečami Sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč Sredstva za varstvo in izboljšanje človekovega okolja Sredstva za druge splošne družbene potrebe 865,741.444,00 . 30,400.000,00 18,701.008,10 10,000.000,00 775,584.424,65 1.700,426.876,75 47 470 Namen 8 — IZLOČANJE SREDSTEV REZERV Izločanje v stalno proračunsko rezervo 184,315.313,00 184,315.313,00 48 481 .488 Namen 9 — DRUGI ODHODKI Plačila za bančne storitve in stroške plačilnega prometa Drugi odhodki DPS 374.029,30 16,217.110,30 16,591.139,60 44 440 440 Namen 10 — SREDSTVA, PRENESENA DRUGIM DPS Prispevek proračunu federacije za. leto 1982 Prispevek proračunu federacije za leto 1983 2.467,628.685,60 15.257,300.000,00 17.724,928.685,60 46 468 Namen 11 — SREDSTVA ZA DRUGE SPLOŠNE DRUŽBENE POTREBE Obveznost SR Slovenije do zveznih izvoznih stimulacij po družbenem dogovoru 1.188,000.000,00 1.183,000.000.00 SKUPAJ ODHODKI (namen 1 do 11) 29.904,441.207,75 826, Na podlagi 23. alinee 335. člena, 3. alinee 350. člena in 395. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretje alinee tretjega razdelka 70. člena, 2.' alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 23. maja 1984 sprejela ODLOK o razrešitvi predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Razreši se: Janez Zemljarič, dolžnosti predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. St. 0207-1/84 Ljubljana, dne 23. maja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 827. < Na podlagi 23. alinee 335. člena, 3. alinee 350. člena, 379. člena in 394. člena ustave Socialistične republike Slovenije, amandmaja VI k ustavi Socialistične republike Slovenije, 3. alinee tretjega razdelka 70. člena, tretjega odstavka 254. člena in 357. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 200. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 23. maja 1984 sprejela ODLOK o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in o imenovanju republiških sekretarjev in predsednikov republiških komitejev I Za predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se izvoli Dušan* Šinigoj. II Za podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se izvoli: dr. Boris Frlec. III Za člane Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se izvolijo: Tomaž Ertl, Jože-Peter Kavčič, Alojz Klemenčič, dr. Matjaž Kmecl, Milan K n e ž e v i č, Kristina Kobal, Martin Košir, Stane Kotnik, Hentik Marko, Borut Miklavčič, Bogomila Mitič, Jakob Piskernik., Milivoj S a m a r, Rudi S e p i č , • Marjan Šiftar, Peter Toš, dr. Lojze Ude, \ Erik Vrenko, Julka 2 i b e r t. IV Izmed izvoljenih članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se imenujejo: Tomaž Ertl za republiškega sekretarja za notranje zadeve;" Martin Košir za republiškega sekretarja za ljudsko obrambo; Kristina Kobal za republiško sekretarko za pravosodje in upravo; Rudi Š e p i č za republiškega sekretarja za finance; Jože-Peter Kavčič za predsednika Republiškega komiteja za varstvo okolja' in urejanje prostora; Alojz Klemenčič za predsednika Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve; dr. Matjaž Kmecl za predsednika Republiškega komiteja za kulturo; Milan Kneževič za predsednika Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Stane Kotnik za predsednika Republiškega komiteja za borce in jojaške invalide; Henrik Marko za predsednilca Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo; Borut Miklavčič za predsednika Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo; Bogomila Mitič za predsednico Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo; Jakob Piskernik za predsednika Republiškega komiteja za energetiko; Milivoj S a m a r za predsednika Republiškega komiteja za družbeno planiranje; Marjan Šiftar za predsednika Republiškega komiteja za informiranje; Peter Toš za predsednika Republiškega komiteja za delo; dr. Lojze Ude za predsednika Republiškega komiteja za zakonodajo; Erik Vrenko za predsednika Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo; Julka Ž i b e r t za predsednico Republiškega komiteja za promet in zveze. Št. 0207-1/84, 111-6/84 Ljubljana, dne 23 maja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 828. Na podlagi petega odstavka 279. člena, 5. točke drugega odstavka 286. člena in 300. člena ustave Socia- listične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. maja 1984 sprejela O 0 L © e soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (šesti železniški projekt) med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (VU-2336) Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (šesti železniški projekt) med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-2336), ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ. Št. ZS 44-9/84 Ljubljana, dne 23. maja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. S2S. Na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ. št. 1/80, 38/80 in 21/84) in 16. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov dražbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o načinu oblikovanja prodajnih cen v prometa na drobno oziroma na debelo za proizvode iz pristojnosti republike 1. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom proizvodov (v nadaljnjem besedilu: prometne organizacije), ki v skladu s prvim odstavkom 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen sklenejo samoupravne sporazume o združevanju dela in sredstev ali samoupravne sporazume o trajnem poslovnem sodelovanju s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela, s katerimi poslujejo, oblikujejo s temi samoupravnimi sporazumi prodajne cene na drobno odroma na debelo za proizvode iz pristojnosti republike do ravni cen v skladu s predpisi in določijo svoj delež pri skupnem prihodku oziroma skupnem dohodku ustvarjenem s prodajo proizvodov po teh cenah. 2. Prometne organizacije, M s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela ne sklenejo samoupravnih sporazumov iz 1. točke tega odloka, oblikujejo prodajne cene na drobno oziroma na debelo za proizvode iz pristojnosti republike po določbah tega odloka in ob uporabi naslednjih stopenj za kritje prometnih stroškov: Proizvodi, ki spadajo v dejavnost Stopnja za kritje stroškov največ v višini pano- ga skupi- na pod- skupina na debelo v e/o do na drobno v •/« do 1 2 3 4 5 6 0102 01020 —- Premog skupaj 10 0104 01042 010420 Zemeljski plin posebni predpisi 0111 01111 011111 Azbestna ruda, koncentrat, azbestno vlakno, moka, krpice 4 7 011112 Keramična glina 3 6,5 011119 Druge nekovinske rude (dolomit, kaolin, kreda, ži- vec, barit, surovi fosfati, sljuda idr.) 2 3,5 0112 01121 011212 Embalažno steklo, ampule, laboratorijsko steklo 6 13 011219 Drugo steklo: vsi proizvodi razen optičnega stekla in steklene volne 6 13 01123 011231 Porcelan in keramika za gospodinjstvo 5,5 12 011232 Stavbna — tehnična keramika in porcelan 4,4 9 01129 011291 Azbestni izdelki 4 6 011299 Izdelki predelave nekovinskih rudnin: vsi proizvodi razen naravnih in umetnih brusov, brusilnega pa- papirja in platna za brušenje 4 7 0113 01131 011313 Orodje vseh vrst, utenzilije 5 10 011314 Kovinska embalaža 3 6,5 011315 Zičniki, kovice, vijaki in drugo žično blago 5 17 011316 Kotalni ležaji 4,3 8 011319 Drug kovinski reprodukcijski material (okovje in pribor, armaturne mreže idr.) 4 8 01132 011320 Kovinske, stavbne in druge konstrukcije 3,3 7 01139 dll390 Blago za široko potrošnjo in drugi kovinski izdelki 4,8 12 0114 01141 011412 Gradbeni in rudarski stroji in naprave 1,5 4 011413 Stroji za obdelavo kovin in lesa 1,5 4 011419 Drugi stroji in naprave 1,5 4 01142 011420 Kmetijski stroji vsi', razen sejalnikov, kombajnov in setvenih strojev ■ 1,5 5 01143 011430 Oprema v poklicne in zdravstvene namene: pisalni, računski, knjigovodski, kopirni stroji, sistemi stro- jev z luknjami karticami, registrske blagajne, pre- cizne tehtnice 2 8 Ure vseh vrst 2 9 Rezervni deli in pribor za proizvode iz zgoraj nave- denih podskupin skupine 0114 5 15 0115 01152 011526 Kolesa ) ^ 2,5 6,5 011527 Rezervni deli in pribor za kolesa 5 15 01159 011590 Druga prometna sredstva razen cestnih vozil 1,5 4 0116 01160 011600 Ladjedelništvo: vsi proizvodi 3 8 Rezervni deli in pribor za proizvode iz skupine 0116 5 15 0117 01172 011722 Radijski in TV sprejemniki ter elektroakustični apa- • ' : rati in naprave 3 7 011729 Neomenjeni elektronski aparati, in naprave (rač. ni- steroi, indrestrijske riektix»Ba*e naprave za obd. po- dtot&ov, im druči aldrtrenuid nsa- dicinski iutitrameoti' ht aparati ipd.) a S 01174 011741 Računski stroji in kalkulatorji 3 7 01174 011741 Termični aparati: kuhalniki, likalniki, grelci, toas- terji, ražnji, pekači, grelci za vodo, klima naprave in deli termičnih aparatov 3 7 011749 Električni aparati za mletje, rezanje hrane, sesalci za prah, nape, ventilatorji ipd., elektr. za osebno higieno 3 7 01179 011791 Elektrotnatalacijski material, cevi in pribor 3,5 18 011799 Elektrotehnični izdelki: svetilke, armature za fluore-* scenčne svetilke, reflektorji; električni izolatorji, za- ganjalne naprave, cBnama, atteroatorjt, drugi elektr. aparati za vozila 3,5 10 0117 Rezervni deli in pribor za proizvode iz zgoraj nave- denih podskupin, skupine 8117 5 15 1 2 3 4 5 0118 01183 011831 Umetna in sintetična vlakna (poliamid, poliester, polipropilen vlakna, celulozna vlakna, bombažnega in volnenega tipa, rayon, kord) 2 011832 Plastične mase (celulozna vlakna, celofan, fenolne mase in lepila ter smole, polistirol, poliestri, silikoni ...) 2,5 0119 01191 011910 Kri in njeni derivati 4 01192 011920 Pralna mila in pralna sredstva razen detergentov 3 Sredstva za nego zob 3 Toaletni kozmetični proizvodi 4 01193 011930 Barve in laki 4 01194 011941 Embalaža iz plastičnih mas 3,3 011949 Proizvodi predelave plastičnih mas (topli pod, vinil plošče, umetno usnje, proizvodi iz plastičnih mas za gospodarstvo in široko potrošnjo) 4 011990 Drugi kemični izdelki (eterična olja, aditivi, dezinfekcijska sredstva, pomožna sredstva, klej, želatina, lepila, kemikalje, fotopapir, filmi, paste za obutev in parkete, sveče ipd.) 3,8 0121 01211 012111 Negašeno in gašeno apno rivopaj 01212 012120 Cement vseh vrst skupaj 01213 012130 Opeka in strešniki skupaj 01214 012141 Azbest-cementni proizvodi skupaj 012142 Predizdelani gradbeni elementi skupaj 012143 Bitumenski materiali za ceste in strehe skupaj 0122 01220 012201 Žagan les, odpadki, žagovine 2.5 012202 Vezane, panel in druge plošče 2,5 012203 Impregniran, les 2,5 0123 01231 012310 Leseno' pohištvo 3 01233 012321 Lesena embalaža 3 012322 Leseni stavbni elementi 3 012323 Galanterija in drugi izdelki iz lesa in plute 4 012324 Izdelki iz prot j a 4 0124- 01241 012410 Lesovina in celuloza razen celuloze za papir: papir vseh vrst razen rotopapirja in natron papirja za vreče; karton in lepenka 3,6 01242 012421 Papirna embalaža razen natronskih vreč 3,6 012429 Izdelki iz papirja, papirna konfekcija, tapete ipd. 4 0125 Proizvod j a tekstilne preje in tkanin — vsi proizvodi 4,5 0126 01261 012611 Trikotažne tkanine in pletenine 4,5 012612 Trikotažno perilo 4,5 012613 Trikotažna oblačila 4,5 012614 Nogavice 4,5 012615 Pozamentarija 4,5 01262 012621 Perilo razen trikotažnega 4,5 012622 Konfekcijska oblačila Delovna in zaščitna oblačila, oprema za higiensko-teh. zaščito < skupaj 012623 Gospodinjsko perilo 4,5 012624 Težka konfekcija (povoščeno platno, šotori idr.) 4,5 01269 Drugi tekstilni izdelki (preproge, tapiserije, klobuki, kape, vata, gaza, dežniki idr.) 4,5 0127 01270 Predelano usnje in krzno vseh vrst 3 0128 01281 012810 Usnjena obutev 2,6 012820 Usnjena galanterija, kovčki, aktovke, torbice iz naravnega in umetnega usnja 3,5 Drugi izdelki usnjene galanterije 3,5 01283 012830 Usnjena in krznena konfekcija 3,5 Usnjena konfekcija za higiensko-teh. zaščito skupaj 0129 01290 012909 Izdelki iz kavčuka razen pnevmatik in obutve 4 Gumijasta obutev 2,« 0130 01301 013010 Moka vseh vrst razen pšenične in zdroba instant, kos- miči. drugi žitni izdelki , 5,5 01302 013022 Testenine 4,4 01303 013030 Predelani in konzervirani izdelki iz sadja in zelenja- 6 6 7,5 19 10 10 15 15 12 14 16 t*S 10,5 10,5 10.5 16.5 10.5 6.5 5.5 6.5 12 9 9 13 15 T 9 15 15 15 8 15 13 13 13 8 n 15 12 15 51 ul 5 8 G o! v! G 1 2 3 X , 4 5 ve (sokovi, marmelade, kompoti, sušeno sadje, sterilizirana in pasterizirana zelenjava in povrtnina, dodatki jedem, gorčica ipd.) 5 16,5 013041 Sveže meso vseh vrst, vključno drobovina skupaj 7 ■ Živalska jedilna mast, sveža slanina in salo 3,3 8,8 Surove kože skupaj 2,5 013042 Mesni izdelki vseh vrst, jušni koncentrati 4,4 14,3 0130-13 Predelane ih konzervirane ribe 4,4 14,3 01305 013050 Pasterizirano mleko posebni predpisi Sterilizirano mleko 2,5 10 Surovo maslo 2,2 M Mleko v prahu 2,2 13,2 Mehki, topljeni in trdi siri 3,3 13,2 Kisla in sladka sipetana,. kislo mleko, jogurt, kefir, sirček ipd. Jajca v prahu, jajčne mešanice, hrana za dojenčke in skupaj 12 male otroke in drugi nenašteti mlečni izdelki 3,3 15,4 01306 Melasa in rezanci sladkorne pese 1,6 3,8 01307 013070 Konditorski izdelki razen čokolade in kakao izdelkov 4,4 16,5 Čokolada in kakao izdelki 4,4 17,6 01308 013080 Rastlinska olja in masti razen surovin in rafiniranih jedilnih olj in masti 3,3 12,2 01309 013091 Škrob iz škrobne predelave 3,3 16,5 013099 Kava pražena, mleta 2,5 10 Med in izdelki iz medu 3,3 13,2 Začimbe, kavovine, čaji in drugi živilski proizvodi Zmrznjeno testo, kolači, sladoled, sadje, zelenjava. 3,3 1«^ meso in ribe, zmrznjena pripravljena jedila 6 17,5 0131 01311 013111 Alkohol rastlinskega izvora, špirit, kis 6,6 18,7 013112 Pivo in hmeljni napitki 4 12,5 013113 Vina naravna 5,5 16,5 013114 Vinski destilati, močne naravne alkoholne pijače 6,6 18,7 013115 . Naravno žganje 6,6 18,7 013110 Umetna žganja, vina in druge močne alkoholne pijače 6,6 18,7 01312 013121 Brezalkoholne osvežujoče pijače 4,4 13,2 013122 Mineralna voda brez dodatkov in z dodatki 5,5 16,5 0132 01320 013200 Krmila, kompletne mešanice in komponente krmil iz skupine 0130 in 0131 1,6 3,8 0134 01340 013400 Dnevnoinformativni tisk posebni predpisi Knjige, brošure, revije, tedniki in drugi občasni listi Šolske knjige, pripomočki, atlasi in otroška litera- 6 14 tura skupaj 10 Šolski zvezki, obrazci, trgovske knjige in drugo 5 13 0135 Odpadni material — sekundarne surovine 3 10 0139 01390 013901 Pisarniški in šolski pribor, svinčniki ipd. Športni rekviziti, pribor 1 5 ” 16 4 11 013902 Gramofonske plošče, kasete 4 11 Glasbila 4 11 013903 Vžigalice 5 11 013904 Nakit vseh vrst 5,4 16 013909 Otroški vozički, očala, ortopedski pripomočki, otroške :•* . • igrače 4 11 Ščetke in metle Drugi neomenjeni izdelki iz te podskupine dejavno- 5 13 sta. 6 17 0201 02011 020110 Merkantilni ječmen, oves, rž Industrijske rastline razen tistih, katere cene so v 1,6 4,9 pristojnosti federacije skupaj 6 Krompir, čebula 6,6 17,6 Fižol 4,6 13,2 ■ Druga sveža zelenjava 6,6 17,6 Cvetje in okrasne rastline skupaj 33 Krmilne rastline 1,6 3,8 Seme in sadike 3,5 13,2 1 2 3 4 5 6 02012 020120 Jabolka 6,6 17,6 Južno sadje domače proizvodnje (pomaranče, limo- ne, mandarine) 4 14 Drugo sveže sadje 6,6 22 Sadike sadnega drevja 4,4 13,2 02013 020131 Vse vrste grozdja 6,6 17,6 Sadike vinske trte 4,4 13,2 02014 020140 Živi (dnevni) piščanci 3 5 Jajca M Itfi Drugi proizvodi živinoreje 2,6 15,5 6205 02030 Sveže ribe skupaj 18 Raki, ostrige, školjke 10 20 0300 03000 030003 Gozdni sortimenti: hlodi za žaganje, furnir in lušče- nje skupaj 4 Drogovi za vode, hmelj, vinograde, tehnični les skupaj 4 Celulozni in tehnični les skupaj 4 Drva za kurjavo 3 8 Lesno oglje in drugi gozdni sortimenti 4 9,5 Gobe, gozdni sadeži 4 15 Zdravilne rastline 4 15 Trgovinske organizacije združenega dela, ki opravljajo promet s premogom, pri obračunavanju stopnje za kritje stroškov prometa s premogom, zaračunavajo 8 6/o od neto fakturne cene proizvajalca in usmerijo Republiški energetski skupnosti ta sredstva zn razvoj premogovništva. Uporaba teh sredstev je določena z dogovorom med trgovinskimi organizacijami združenega dela — nosilci preskrbe s premogom za široko potrošnjo in Republiško energet ko skupnostjo. 3. Stopnja za kritje stroškov v prometu zdravil ha drobno iz 2. točke tega odloka se ne uporablja, če se višina deleža za kritje stroškov tega prometa uredi s samoupravnimi sporazumi, ki jih sklenejo vse organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom zdravil na drobno (lekarne), s samoupravnimi interesnimi skupnostmi zdravstvenega varstva v republiki oziroma avtonomni pokrajini. 4. Stopnja za kritje stroškov v prometu pri tranzitu sme znašati največ 50°/o stopnje za kritje stroškov prometa na debelo iz 2. točke tega odloka. Stopnja za kritje prometnih stroškov pri tranzitu je sestavni del stopnje za kritje stroškov v prometu na debelo, četudi- je zaračunana, in se zaračunani del stopnje iz 2. točke tega odloka v nadaljnjem prometu na debelo zmanjša. 5. Če kupi prometna organizacija blago neposredno od proizvajalca ali uvoznika in opravi le promet na drobno, sme pri oblikovanju prodajne cene za proizvode v prometu na drobno povečati stopnje ra kritje stroškov prometa na drobno iz 2. točke tega odloka do 50 %> stopnje za stroške prometa na debelo. 6. Organizacije združenega dela, ki sezonsko opravljajo promet blaga na drobno v prodajalnah ali premičnih prodajnih objektih, ki so namenjeni prodaji blaga turistom, smejo na podlagi soglasja Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve pri prometu v teh prodajalnah in premičnih prodajnih objektih zaračunavati stopnje za kritje stroškov v prometu blaga na drobno, ki so največ za 30 %> višje od naj višjih ravni posameznih stopenj v prometu na drobno iz tega odloka. 7. Stopnja za kritje stroškov prometa na drobno oziroma na debelo se zaračunava na nabavno. ceno proizvodov. Za nabavno ceno proizvodov v prometu na debelo in v prometu na drobno je po tem odloku mišljena čista fakturna cena dobavitelja (proizvajalca, uvozne organizacije, prometne organizacije na debelo), povečana za odvisne stroške. 8. Z odvisnimi stroški so po tem odloku mišljen': stroški z nakladanjem in razkladanjem proizvodov, prevozni stroški od dobaviteljevega skladišča do kupčevega skladišča, stroški zavarovanja proizvodov pri prevozu, prevozni kalo, razbitje in kvar proizvodov, posebni troski v zvezi z embalažo, s pakiranjem pri prcn ozd proizvodov (zimsko pakiranje, vračanje embalaže) ter prevozni stroški od skladišča kupca do njegovih prodajaln oziroma prodajnih mest. Kot odvisni stroški iz prvega odstavka te točke se smejo zaračunati le dejanski stroški, ki jih je imela in fakturirala kupcu druga organizacija združenega dela. Ne glede na drugi odstavek te točke sme kupec — prometna organizacija zaračunati odvisne stroške iz prvega odstavka te točke tudi, če blago prevaža, naklada in razklada idr. s svojimi sredstvi, vendar največ do tarife v javnem prometu, ki je oblikovana v skladu s predpisi. Pravtako se med odvisne stroške štejejo tudi dejanski stroški skladiščenja in vzdrževanja jabolk, krompirja, čebule, česna in fižola ter zmrznjenih rib. sadja in zelenjave. Ce prometna organizacija ne more ugotoviti in obračunati dejanskih odvisnih stroškov takrat, ko je promet opravljen, jih sme izjemoma obračunati v načrtovanih povprečnih zneskih ali odstotku in jih vnese na poseben račun časovnih razmejitev, s tem da povprečne odvisne stroške načrtuje na podlagi ustvarjenih povprečnih odvisnih stroškov v predhodnem letu oziroma predhodnem obračunskem obdobju tekočega leta. Načrtovani povprečni odvisni stroški in dejanski odvisni stroški se spremljajo najmanj vsake tri mesece in usklajujejo na podlagi knjigovodske evidence na posebnih računih časovnih razmejitev, pri čemer se morajo načrtovani odvisni stroški za naslednje tri mesece zmanjšati za ustvarjeno pozitivno razliko ali povečati za ustvarjeno negativno razliko. Odvisni stroški po četrtem odstavku te točke se usklajujejo trimesečno, razlika se na koncu leta pre- nese v naslednje leto na omenjene posebne račune časovnih razmejitev, oziroma uporabi v skladu s predpisi. 9. Prometne organizacije, ki pakirajo živila (drobno pakiranje) na način, ki ustreza industrijskemu načinu pakiranja, smejo pri cenah za te proizvode, oblikovanih po 5, in 7. točki tega odloka, posebej zaračunati dejanske stroške pakiranja, vendar največ do zneska, ki ga v skladu s predpisom zaračunavajo pri pakiranju istih proizvodov proizvajalne organizacije združenega dela. 10. Ce sodelujeta pri prometu na debelo dve prometni organizaciji, si razdelita predpisano stopnjo za kritje stroškov v prometu na debelo. Prometna orga- mzacija, ki je prvi udeleženec v prometu na debelo, mora v iakturi oziroma odpravnici ppsebej izkazati, kolikšen del predpisane stopnje je zaračunala, kolikšen njen del pa ostane za drugega udeleženca .v prometu na debelo. V navedeno število največ dveh udeležencev v prometu na debelo je všteta tudi organizacija združenega dela, ki sodeluje v tranzitu blaga in zaračunava predpisano stopnjo pri tranzitu. 11. Za povečanje stopnje za kritje prometnih stroškov se ne šteje pozitivna razlika v ceni, Id jo prometna organizacija obračuna kot razliko med obstoječo prodajno ceno proizvodov v zalogah in prodajno ceno istovrstnih proizvodov enake kakovosti, ki so bili kupljeni pozneje, če se ta razlika v ceni obračuna in vnese na poseben račun časovnih razmejitev, in se lahko uporablja v skladu s predpisom. 12. Ce oblikujejo proizvajalne organizacije združenega dela v skladu s predpisi svoje prodajne cene tako, da veljajo kot cene v prometu na drobno oziroma na debelo, vsebujejo cene odvisne stroške (Iranko razkladalna postaja kupca), delež za kritje stroškov prometa, ki ga vsebujejo te cene, pa določijo samostojno in sporazumno proizvajalne orgahiza-cije združenega dela in prometne organizacije. 13. Prometne organizacije smejo začeti oblikovati cene proizvodov v prometu na drobno oziroma na debelo z uporabo stopenj za kritje prometnih stroškov in drugih določb tega odloka ob prvi spremembi pro-izvajalskih cen ali cen proizvodov iz uvoza. 14. Določbe tega odloka se smiselno uporabljajo tudi za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov (imetnike obratovalnic), ter za druge udeležence v prometu proizvodov iz tega odloka. 15. Predsednik Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve je pooblaščen, da daje navodila o razvrščanju proizvodov iz 2. točke tega odloka v skladu z odlokom o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 34/76, 62/77, 72/80 in 77/82). 16. Z denarno kaznijo od 1.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek prometna organizacija kot prvi udeleženec v prometu na debelo, če v fakturi oziroma v odpravnici ne izkaže posebej, kolikšen del predpisane stopnje v prometu na debelo je zaračunala, kolikšen njen del pa ostane drugemu udeležencu v prometu (10. točka). Z denarno kaznijo od 2.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v prometni organizaciji — prvem udeležencu v prometu na debelo, ki je storila dejanje iz prvega odstavka te točke. 17. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno (Uradni list SRS, št. 15/82). 18. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 380-01/32-1/4 Ljubljana, dne 24. maja 1984. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj L r. 830. Na podlagi 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) ter na podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah zdru-nega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82 in 15/84) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 2. seji dne 24. maja 1984 sprejel ODLOK o določitvi najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca I Najnižji znesek, ki zagotavlja materialno cialno varnost delavca znaša 12.200 din. \ In so- li Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 113-02/33-19/4 Ljubljana, dne 24. maja 1984. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije PredŠednik Dušan Šinigoj 1. r. 831. Na podlagi tretjega odstavka 32. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/31) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem Svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in ker ukrepi za zmanjšanje porabe električne energije še niso urejeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Republiške energetske skupnosti izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembi odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje porabe električne energije 1. člen V 10. členu odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje porabe električne energije (Uradni list SRS. št. 30/83 in 38/83) se besedilo »1.-6. 1984« nadomesti z besedilom »30. 9. 1934«. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v< Uradnem listu SRS. St. 331-02/82-5/22 Ljubljana, dne 24. maja 1984. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj 1. r. 832. Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih juliju, avgustu in septembru 1984 1 Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohodkov vplačajo dodatni prispevek solidarnosti po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št; 31/81) v višini 100 odstotkov obračunanega prispevka po stanju na dan 30. junija, 31. julija in 31. avgusta 1984. - , 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-10/81 Ljubljana, dne 11. maja 1984. Republiški sekretar za finance Rudi Šepič 1. r. 833. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke — v stolpcu 7 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,60, — v stolpcu 15 stopnja 0,45 nadomesti s stopnjo 0,60, — v stolpcu 18 stopnja 8,61 nadomesti s stopnjo 8,76, — v stolpcu 19 stopnja 23,99 nadomesti s stopnjo 24,14. 2. Pri zaporedni številki 23 občina Litija: — v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,35, — v stolpcu 18 stopnja 10,56 nadomesti s stopnjo 10,41, — v stolpcu 19 stopnja 25,24 nadomesti s stopnjo 25,09. 3. Pri zaporedni številki 40 občina Ptuj: — v stolpcu 9 stopnja 0,84 nadomesti s stopnjo 0,82, — v stolpcu 10 stopnja 0,73 nadomesti s stopnjo 1,37, — v stolpcu 11 stopnja 4,13 nadomesti s stopnjo 4,94, — v stolpcu 13 stopnja 0,61 nadomesti s stopnjo 0,63, — v stolpcu 15 stopnja 1,28 nadomesti s stopnjo 1,46, — v stolpcu 16 stopnja 0,81 nadomesti s stopnjo 0,20, — v stolpcu 18 stopnja 9,40 nadomesti s stopnjo 10.39, — v stolpcu 19 stopnja 24,38 nadomesti s stopnjo 25.40. 4. Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica: — v stolpcu 9 stopnja 1,30 nadomesti s stopnjo 1,05, — v stolpcu 11 stopnja 5,50 nadomesti s stopnjo 5,10. — v stolpcu 13 stopnja 0,60 nadomesti s stopnjo 0,53, .■— v stolpcu 14 stopnja 0,48 nadomesti s stopnjo 0,45, — v stolpcu 15 stopnja 1,16 nadomesti s stopnje 1,03, — v stolpcu 16 stopnja 1,17 nadomesti s stopnjo 1,15, — v stolpcu 18 stopnja 11,44 nadomesti s stopnjo '10,56, ■ — v stolpcu 19 stopnja 26,79 nadomesti s stopnjo 25,89. 5. Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje: — v stolpcu 16 stopnja 0,67 nadomesti s stopnjo 0,57, 1— v stolpcu 19 stopnja 25,92 nadomesti s stopnjo 25,82. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 8/81, 9/84, 10/84, 11/84, 12/84, 13/84, 14/84, 15/84) I. V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 15 občina Kainriik: — v stolpcu 5 stopnja 0,50 črta, — v stolpcu 6 vnese stopnja 0,30, II. V tabeli II. pod A a) in b) »Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 40 občina Ptuj: — v stolpcu 3 stopnja 9,33 nadomesti s stopnjo 9,57. 2. Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica: — v stolpcu 3 stopnja 11,50 nadomesti s stopnjo 10,82. 3. Pri zaporedni številki 50 občina Šentjur: — v stolpcu 4 stopnja 0,22 nadomesti s stopnjo 0,35. 4. Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje: i — v stolpcu 3 stopnja 11,05 nadomesti s stopnjo 9,86. III. Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-16/83 Ljubljana, dne 18. maja 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r. 834. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 19/84) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke O B B E D B O o spremembi in dopolnitvi odredbe e prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 39/83, 2/84, 3/84, 4/84, 5/84, 6/84, 7/84, 8/84, 9/84, 10/84, 11/84, 12/34, 13/84, 14/84, 15/84) se stopnje v tabelah IV. a in IV. b v stolpcih pod zaporedno številko 3 (zbirna stopnja) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi številkami: — pri zaporedni številki 15 občina Kamnik stopnja 8,61 nadomesti s stopnjo 8,76, — pri zaporedni številki 23 občina Litija stopnja 10,56 nadomesti s stopnjo 10,41, — pri zaporedni številki 40 občina Ptuj stopnja 9,40 nadomesti s stopnjo 10,39, — pri zaporedni štrevilki 45 občina Sevnica stopnja 11,44 nadomesti s stopnjo 10,56. St. 420-16/83 Ljubljana, dne 18. maja 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 835. Na podlagi 2. člena zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 70/83) izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji SKLEP o ugotovitvi stopnje rasti dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje odi 1. januarja do 31. marca 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta r * 1983 I Stopnja rasti dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od 1. januarja do 31. marca 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983 znaša 59,4 »/o. II Stopnja rasti dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji je izračunana na podlagi podatkov periodičnih obračunov za prvo trimesečje leta 1984 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja gospodarstva (področja enotne klasifikacije dejavnosti od 01 do 11, razen panoge 1101 — Bančništvo ter podskupin 110201 — Zavarovanje, 110612 — Raziskovalno-razvojne storitve v družbenih dejavnostih in 110904 — Odvetniške in druge storitve). Za izračun je vzet podatek o ustvarjenem dohodku iz obrazca »Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha« oznake mehanografskč obdelave 047. St. 49-5/84-II Ljubljana, dne 16. maja 1984. Generalni direktor Službe družbenega knjigovodetve v SR Sloveniji mag. Franc Knafelc L r. 836. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 20/84) izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji S K 1, E P o ugotovitvi odstotka rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije za obdobje od 1. januarja do 31. marca 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983 ter odstotka rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije za obdobje od 1. oktobra 1983 do 31. marca 1984 v primerjavi z obdobjem od 1. oktobra 1982 do 31. marca 1983 I Odstotek rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije za obdobje od 1. jariuarja do 31. marca 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983 znaša 47,1 %>. II Odstotek rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije za obdobje od 1. oktobra 1983 do 31. marca 1984 v primerjavi z obdobjem od 1. oktobra 1982 do 31. marca 1983 znaša 43,4 °/o. III Odstotek rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije iz I. točke tega sklepa je izračunan na podlagi podatkov periodičnih obračunov za prvo trimesečje leta 1984 in 1983 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, razvrščenih po enotni klasifikaciji dejavnosti v področja 01 do 14; odstotek rasti iz II. točke tega sklepa pa. je izračunan na podlagi podatkov zaključnih računov za leti 1983 in 1982, periodičnih obračunov za devet mesecev leta 1983 in 1982 ter periodičnih obračunov za prvo trimesečje leta 1984 in 1983 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, razvrščenih po enotni klasifikaciji dejavnostmi v področja 01 do 14. Za izračun so vzeti podatki o čistih osebnih dohodkih iz obrazca »Posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom — bilanca uspeha« oznake mehanografske obdelave 147. IV Ta sklep se prične uporabljati naslednji dan po-objavi v Uradnem listu SRS. Št. 42-1/84-II Ljubljana, dne 22. maja 1984. Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji mag. Franc Knafelc 1. r. 837. Na podlagi 36. člena samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 6/81) sprejmemo delavci in drugi delovni ljudje ter občani, organizirani v občinskih zdravstvenih skupnostih A .N EK S št. 2 k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1931—3935 1. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v občinskih zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) ugotavljamo, da so se v času po 'sklenitvi samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o skupnih temeljih planov) spremenile možnosti gospodarskega in socialnega razvoja v naši republiki, s tem pa tudi možnosti za razvoj zdravstvenega varstva. Spremenjene možnosti so posledica težjih gospodarskih razmer, v katerih se je zmanjšal ustvarjeni dohodek združenega dela in zaostrili pogoji njegovega pridobivanja v prihodnjih letih tega srednjeročnega obdobja. Upoštevaje načela soodvisnosti razvoja zdravstvenega varstva in materialnih možnosti združenega dela spreminjamo tudi razvojne plane zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Udeleženci sporazuma ugotavljamo, da so cilji, ki smo jih zastavili s sporazumom o skupnih temeljih planov, realni, da pa moramo zavoljo spremenjenih gospodarskih razmer pospešiti prizadevanja za njihovo uresničitev. Naša skupna naloga je, da z največjo odgovornostjo in zavzetostjo v vsaki zdravstveni skupnosti uresničimo dogovorjene prednostne naloge iz planskih dokumentov, naloge, ki smo si jih zadali v zvezi z delitvijo dela v zdravstvu in prestrukturiranjem zdravstvenih dejavnosti, ter doslednejše usklajujemo pravice z dohodkovnimi možnostmi. Pri tem bomo uveljavili konkretne ukrepe, opredelili naloge in njihove nosilce ter medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti za njihovo uresničevanje. » * 2. člen S spremembami in dopolnitvami samoupravnih sporazumov o temeljih planov in drugih samoupravnih sporazumov bomo predvsem: — zaostrili odnos do normativov in standardov, da bi tako spodbudili prizadevanja za boljšo in smotrnejšo organizacijo dela delavcev v zdravstvenih organizacijah, njihovo večjo povezanost ter njihova prizadevanja za izpolnitev tistih nalog, ki najbolj vplivajo na rast produktivnosti dela; — zaostrili odgovornost in skrb občanov za svoje zdravje. Skladno s temi usmeritvami spreminjamo in dopolnjujemo prvo alineo 2. odstavka 6. člena sporazuma o skupnih temeljih planov, tako da se glasi: »Skrajšali poprečno ležalno dobo bolnišnično zdravljenih občanov in zaostrili kriterije za sprejem v bolnišnično zdravljenje, tako da se bo obseg bolnišničnega zdravljenja v SR Sloveniji v naslednjih letih srednjeročnega obdobja zmanjševal za blizu 4°/o na leto. To skupno nalogo bomo konkretizirali s sklepanjem samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami in pri tem uveljavili selektiven odnos do posameznih ožjih dejavnosti ali organizacij.« 3. člen ^ Spremeni se 9. člen sporazuma o skupnih temeljih plana, tako da se glasi: Pri določanju materialnih obveznosti za potrebe zdravstvenega varstva bomo udeleženci sporazuma upoštevali, da lahko v SR Sloveniji v obdobju 1981 do 1985 naraščajo ta sredstva počasneje od stopnje rasti ustvarjenega dohodka. Pri tem bomo upoštevali prednostne naloge in skupne razvojne usmeritve ter razporejali sredstva tako, da bodo v republiki naraščala sredstva za: — osnovno zdravstveno ♦ dejavnost v skladu z rastjo dohodka zdravstvenih skupnosti oziroma hitreje od njegove rasti le tedaj, ko to dovoljujejo prihranjena sredstva, dosežena s prestrukturiranjem zdravstvenih dejavnosti; — specialistično-ambulantno, bolnišnično in zdraviliško dejavnost počasneje od stopnje rasti sredstev za zdravstveno varstvo. Pri tem je možno hkrati s prenosom storitev iz bolnišnične na specialistično-am-bulantno dejavnost . zagotoviti hitrejše naraščanje sredstev za slednjo dejavnost. 4. člen 1 Za 9. členom sporazuma* o temeljih plana se doda nov 9. a člen, ki se glasi: S spremembami in dopolnitvami samoupravnih sporazumov o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti bomo udeleženci zagotovili za storitve v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb na delu, da bodo občinske zdravstvene skupnosti združevale le sredstva za dogovorjene medsebojne solidarnostne obveznosti med temeljnimi organizacijami združenega dela v okviru skupnosti. V to solidarnost bodo udeleženci vključili tudi sredstva za te storitve za potrebe delovnih ljudi, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov, ter za delavce, ki so pri njih v delovnem razmerju. Za oblikovanje medsebojnih solidarnostnih pravic in obveznosti med temeljnimi organizacijami združenega dela se bomo sporazumeli o konkretnih merilih in pogojih. Pri tem bomo upoštevali, da je temeljna organizacija združenega dela in delovna skupnost upravičena do solidarnostnih sredstev v zdravstveni skupnosti za pokrivanje stroškov v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu: — če je uresničila predpisane varnostne ukrepe, — če je zagotovila predpisane zdravstvene preglede svojih' delavcev, — če bi stroški za tovrstne zdravstvene storitve v posameznem polletju presegli praviloma 10°/o sredstev, ki jih je temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost v istem obdobju združila pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve (iz dohodka temeljne organizacije združenega dela). Ob izpolnjevanju teh pogojev bi skupnost povrnila temeljni organizaciji združenega dela nastale stroške v zvezi s to obliko zdravstvenega varstva, če presega praviloma 10°/« sredstev, ki jih je temeljna organir zacija združenega dela združila za zdravstvene storitve. Konkretna merila in druge pogoje ter medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pr; oblikovanju solidarnosti v skiipnpsti za zagotavljanje zdravstvenih storitev pri poklicnih boleznih in poškodbah na delu opredelijo udeleženci svobodne menjave dela v okviru skupnost V skupnosti se tudi sporazumejo o sredstvih, ki jih bodo v te namene še združevali pri zdravstveni skupnosti. 5. člen Za 9. a členom se doda nov 9. b člen, ki se glasi: Udeleženci bomo s spremembami in dopolnitvami samoupravnih sporazumov o temeljih planov opredelili medsebojne solidarnostne pravice in obveznosti pri zagotavljanju socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. Pri tem bomo upoštevali, da si morajo delavci prvenstveno zagotavljati socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom z ustreznim pridobivanjem in razporejanjem dohodka v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v zdravstvenih skupnostih pa le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje medsebojnih solidarnostnih nalog, med temeljnimi organizacijami združenega dela, in za nekatere potrebe in druge primere, ki jih podrobneje določijo v samoupravnih sporazumih o pravicah in obveznostih uporabnikov iz zdravstvenega varstva. Udeleženci sprejemamo tudi skupno usmeritev, da je upravičena do solidarnostnih sredstev v skupnosti temeljna organizacija združenega dela ali delovna skupnost, ki izpolnjuje pogoje In dogovorjena merila, prav tako so upravičeni do solidarnostnih sredstev drugi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost s svojim delom in s sredstvi v lasti občanov ter drugi občani, za katere to pravico podrobneje določijo samoupravni sporazumi o pravicah in obveznostih uporabnikov iz zdravstvenega varstva. Praviloma je temeljna organizacija združenega deda upravičena do solidarnostnih sredstev, združenih pri občinski zdravstveni skupnosti, če: — skrbi za predpisane sistematične preglede delavcev in varstvo pri delu v skladu z zakonom in posebnimi predpisi; — odsotnost z dela v polletju za 30% presega poprečje odsotnosti z dela v medobčinski zdravstveni skppnosti v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega koledarskega leta; — če izplačani znesek za nadomestila osebnega dohodka, ki si jih delavci zagotavljajo v organizaciji združenega dela v polletju, presega praviloma 30% zneska, ki ga je organizacija združenega dela združila pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve. , Delavci in drugi delovni ljudje ter občani si v občinski zdravstveni skupnosti zagotavljajo socialno varnost za: — nadomestila osebnih dohodkov v času odsotnosti z dela ob transplantaciji v prid drugi osebi, zaradi dajanja krvi, izolacije ali spremstva ter pri odsotnosti zavoljo nege ožjega družinskega člana; — nadomestila osebnih dohodkov delovnim ljudem, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov, ter delavcem, ki so pri njih v delovnem razmerju za čas odsotnosti z dela nad 45 dni; — za pogrebnine in posmrtnine ter potne stroške delavcem, drugim'delovnim ljudem in občanom v obsegu in pod pogoji, ki bodo podrobneje opredeljeni v samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih uporabnikov iz zdravstvenega varstva; — za nadomestila osebnih dohodkov občanov, če so do nadomestil upravičeni na podlagi opredelitev iz samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih uporabnikov iz zdravstvenega varstva.. Obseg pravic in pogoje za uresničevanje pravic uporabnikov do socialne varnosti v zvezi z zdravstve-. nim varstvom bodo natančneje urejali samoupravni sporazumi o pravicah in obveznostih uporabnikov iz zdravstvenega varstva ter samoupravni splošni akti temeljnih organizacij združenega dela. Konkretna merila ter pogoje za oblikovanje in uveljavljanje medsebojnih' solidarnostnih pravic in obveznosti med organizacijami združenega dela pri zagotavljanju socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom določijo udeleženci v svobodni menjavi dela s* samoupravnimi sporazumi o temeljih planov zdravstvenih skupnosti in v drugih planskih dokumentih. V teh dokumentih predvsem določijo višino in način združevanja sredstev, način uresničevanja medsebojne solidarnosti pri zagotavljanju socialne varnosti v skupnosti, pa tudi vse druge medsebojne odnose, ki izhajajo iz tega. 6. člen Za 9.b členom se doda nov 9.c člen, ki se glasi: Občinske zdravstvene, skupnosti, v SR Sloveniji bodo ob 'uveljavitvi novega načina oblikovanja solidarnosti na področju zagotavljanja storitev v zvezi s poklicnimi boleznimi in poškodbama na delu ter v zvezi z zagotavljanjem socialne varnosti znižale prispevno stopnjo z dnevom uveljavitve samoupravnega sporazuma. 7. člen Črta se celotni 13. člen samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov in 4. člen aneksa št. 1 k temu sporazumu. 8. člen Za 17. členom se doda nov 17.a člen, Id ae glasi: Udeleženci sporazuma o temeljih plana bomo od 1. 1. 1983 leta dalje načrtovali in zagotavljali uresničevanje pravic do zdravstvenega varstva vojaškim invalidom in drugim upravičencem po zakonu o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev (Uradni list SFRJ, št. 68/81) v obsegu, ki ga določajo zakoni in priloge k temu sporazumu. # Sredstva za uresničevanje zdravstvenega varstva upravičencem iz prvega odstavka tega člena bo zagotovila federacija iz svojega proračuna. Fo doioč.iui odloka zveznega izvršnega sveta bodo občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji prejele sredstva iz proračuna v dveh akontacijskih zneskih za posamezno leto. Fri tem prejme posamezna občinska zdravstvena skupnost sredstva, ugotovljena na podlagi poprečne porabe sredstev za zdravstveno varstvo na uporabnika v občinski zdravstveni skupnosti v minulem letu in na podlagi poprečnega števila vojaških invalidov in drugih upravičencev s stalnim prebivališčem na oumoeju občine. Ob zaključnem računu bo opravljen poračun med prejetim akontacijskim zneskom in zneskom, do katerega je občinska zdravstvena skupnost upravičena na pooiagi stvarnega zneska sredstev za zdravstveno varstvo, ki ga je dosegla na uporabnika v tem letu. Podatke o številu upravičencev po posameznih občinah in njihove sezname bodo občinskim zuravšt-venim skupnostim zagotovili upravni organi za vprašanja borcev. Podatke o popfečni porabi sredstev na uporabnika v občinski zdravstveni skupnosti v posameznem letu sporoči občinska zdravstvena skupnost ustreznemu upravnemu organu za vprašanja borcev. Uresničevanje zdravstvenega varstva vojaškim invalidom in drugih upravičencev po zveznem zakonu šteje med zagotovljene pravice zdravstvenega varstva in ga bomo udeleženci vključili v medsebojne solidarnostne odnose. Konkretne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz uresničevanja zdravstvenega varstva vojaških invalidov in drugih upravičencev po zveznih predpisih, opredelijo občinske zdravstvene skupnosti v svojih planskih dokumentih, pa tudi s samoupravnimi sporazumi' o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami združenega dela. 9. člen Spremeni se drugi odstavek 18. člena sporazuma o skupnih temeljih planov, tako da se glasi: Zdravstvene storitve iz tega sporazuma bomo načrtovali in vrednotili na podlagi normativov in standardov iz priloge II. tega sporazuma ter upoštevali kalkulativne elemente iz 8. člena tega sporazuma. Pri osebnih dohodkih bomo upoštevali veljavne družbene usmeritve, opredeljene v družbenih dogovorih in letnih resolucijah o uresničevanju družbenega plana. 10. člen Besedilo prvega odstavka 19. člena sporazuma o skupnih temeljih planov se črta. . 11. člen Spremeni se 2. alinea drugega odstavka 21. člena sporazuma o skupnih temeljih planov in se glasi: — so osebni dohodki izvajalcev v občini oblikovani skladno z družbenim dogovorom o usmerjanju in razporejanju dohodka in z resolucijo o uresničevanju družbenega plana. Črta se 5. člen aneksa št. 1 k sporazumu o skupnih temeljih planov 12 člen Črta se 6. člen aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985, ki je pomenil dopo'nitev k 24 členu sporazuma. 13. člen Doda se nov 25.a člen, ki se glasi; Za obračun medsebojnih solidarnostnih pravic in obveznosti med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi bo skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije upoštevala naslednjo metodologijo: 1. Upoštevaje načelo, da tudi storitev in pravic iz zagotovljenega programa .v SR Sloveniji m mogoče širiti, velja to načelo za vse občinske zdravstvene skupnosti in se upošteva že pri obračunu za leto ttioZ in za naslednja leta srednjeročnega obdobja. Posamezna občinska zdravstvena skupnost tanko uveljavlja zahtevo za povečanje ousega motituv iz zagotovljenega programa le ce z argumenti dokaže, da je načrtovala in tudi namensko povečala kadrovske in aruge zmogljivosti in s tem obseg storitev v mejah dogovorjenih kazalcev m normativov, ali če je povečanje obsega storitev posledica epidemij ali drugih dokazljivih nepredvidenih okoliščin, ki vplivajo na večje potrebe po zdravstvenih storitvah. Izjemoma je mogoče povečati obseg storitev iz zagotovljenega programa le na posameznem področju pri posamezni občinski zdravstveni skupnosti, če bi do tega prišlo zavoljo prestrukturiranja zdravstvene dejavnosti in uveljavljanja cenejših oblik zdravstvenih storitev. 2. Na podlagi opredelitve iz 1. točke tega člena se izdatki za storitve iz zagotovljenega programa posameznih občinskih zdravstvenih skupnosti za leto 1982 m naslednja leta praviloma ne bodo spreminjali in valorizirali. 3. Občinske zdravstvene skupnosti so dolžne spremljati gibanje dohodkov za zdravstveno varstvo in dosežena sredstva na podlagi dogovorjene enotne prispevne stopnje ter o tem poročati Zdravstveni skupnosti Slovenije. Pri tem se v dohodkih za zagotovljeni program ne upoštevajo sredstva, ki jih po Dogovorjenih prispevnih stopnjah v občinskih zdravstvenih skupnostih združujejo organizacije združenega dela za delavce z začasnim prebivališčem v SR Sloveniji, kot tudi ne prispevki, ki jih združujejo pri zdravstvenih skupnostih na območju SR Slovenije delavci in delovni ljudje, ki živijo m delajo na območju drugih republik. V osnovo za ugotavljanje dohodkov zdravstvenih skupnosti za zagotovljeni program se prav tako ne upoštevajo bruto osebni dohodki rudarjev za njihovo delo v podaljšanem delovnem času. 4. Da bi zagotovila namensko porabo solidarnostnih sredstev za zagotovljeni program, lahko Zdravstvena skupnost Slovenije na podlagi naturalnih kazalcev, ki so na voljo, ugotavlja, ali so posamezne zdravstvene skupnosti resnično izpolnile zagotovljeni program. 14. člen V 28. členu se črta točka 3 in nadomesti z novo, ki se glasi: 3. Sofinanciranje nalog ali projektov, M jih pri nas opravlja svetovna zdravstvena organizacija ali druga mednarodna organizacija in so v skupnem interesu občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. 15. člen Spremenita se 1. in 2. točka 30. člena sporazuma o temeljih planov, tako da se glasita: 1. Gradnja I. B faze teieradioterapevtskega objekta Onkološkega inštituta v Ljubljani, ki bo dokončana najpozneje v letu 1983; 2. Gradnja pred kliničnih inštitutov medicinske fakultete v Ljubljani, ki bo dokončana najpozneje v letu 1984; 3. Črta se 5. točka tega člena. 16. člen Črta se 1. alinea 31. člena sporazuma. / 17. člen Spremeni se 1. alinea 38. člena sporazuma o skupnih temeljih planov, ki se glasi: — pri osebnih dohodkih izvajalcev dogovorjene družbene usmeritve o razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za osebno porabo; 18. člen Črta se zadnja alinea 6. točke priloge I. k sporazumu o skupnih temeljih planov in nadomesti z novim besedilom: — zdravljenje žensk zaradi komplikacij med nosečnostjo, pri porodu oziroma zavoljo posledic poroda ves čas nosečnosti in 6. mesecev po porodu. Spremeni se tretji odstavek 8. točke priloge 1 in se glasi: Ostareli kmetje, ki prejemajo starostno pokojnino ali preživnino, so upravičeni do enakih zdravstvenih storitev kot to velja po prvem odstavku te točke za upokojence. Te pravice so zagotovljene tudi njihovim zakoncem, ki se ne ukvarjajo z .drugo nekmetijsko dejavnostjo ali pa ne prejemajo pokojnine, družbenih denarnih pomoči oziroma priznavalnin. 19. člen Doda se nov prvi odstavek 12. točke priloge I, ki se glasi: s Pravico do zdraviliškega zdravljenja v mejah zagotovljenega programa uveljavljajo občani na podlagi ugotovitvenega mnenja konzilija zdravnikov bolnišnične ali univerzitetne zdravstvene organizacije, ko gre za nadaljevanje bolnišničnega, zdravljenja v naravnem zdravilišču. Pravice do zdraviliškega zdravljenja, katerega pravico preverjajo konziliji osnovne zdravstvene dejavnosti, je mogoče uveljaviti le v mejah programa zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti. Dosedanji prvi odstavek postane drugi odstavek. 20. člen Spremenijo se normativi v prilogi II. k sporazumu o skupnih temeljih planov, in sicer pri točki 1) Zdravstveno varstvo otrok, šolarjev in druge mladine pod b) normativ poprečne ležalne dobe 10,5 dni, — točki 7) pulmološko varstvo pod b) normativ poprečne ležalne dobe 21 dni, — točki 10) intemistično zdravstveno varstvo pod b) normativ poprečne ležalne dobe 13 dni. 21. člen Spremeni se priloga III. k sporazumu o skupnih temeljih planov, tako da se za leto 1983 in naslednja leta srednjeročnega obdobja uporabljajo kazalci, ki so bili določeni z aneksom št. 1 k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih planov s tem da se lahko kazalci za bolnišnično dejavnost povečajo za 5 odstotkov, razen pri zdravstvenem varstvu borcev, ki ostanejo na ravni leta 1982. 22. člen Konkretne finančne obveznosti in pravice občinskih zdravstvenih skupnosti, ki izhajajo iz sporazuma o skupnih temeljih, plgnov in tega aneksa, bomo udeleženci sporazuma opredelili s finančnim načrtom Zdravstvene skupnosti Slovenije za posamezno koledarsko leto ter drugimi samoupravnffii splošnimi akti občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Pri tem se zavezujemo, da bomo usmeritve o storitvah iz zagotovljenega programa, ki zadevajo njihov obseg 'in uporabljene normative, vnesli v samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami združenega dela. 23. člen Ta aneks se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. leta, določbe 4., 5. in 6. člena pa z dnem, ki ga določijo občinske zdravstvene skupnosti s sklenitvijo aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti, vendar najkasneje s 1. 1. 1984. St. 19-9-5-83-2 Občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji 838. Na podlagi 62. člena statuta Skupnosti otroškega varstva Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/82) so delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Skupnosti otroškega Varstva Slovenije 25. aprila 1984. leta sprejeli SKLEP o pripravi in sprejemu planov družbenega varstva otrok v Skupnosti otroškega varstva Slovenije za obdobje 1988—1990 in za obdobje od leta 1986 do leta 2000 1. člen Srednjeročni plan družbenega varstva otrok v Skupnosti otroškega varstva Slovenije bo pripravljen in sprejet za obdobje 1986—1990, dolgoročni plan družbenega varstva otrok pa za obdobje 1986—2000. Skupnost otroškega varstva Slovenije bo pri pripravi srednjeročnega in dolgoročnega plana izhajala iz: — dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije Jugoslavije s separatom o temeljih dolgoročne socialne politike, — načrta o uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SR Sloveniji, — stabilizacijskega programa Skupnosti otroškega varstva Slovenije, — družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 in dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000. 2. člen Za pripravo srednjeročnega in dolgoročnega plana je odgovoren odbor skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije za razvoj družbenega varstva otrok. 3. člen Odbor skupščine za razvoj družbenega varstva otrok bo skupščini Skupnosti otroškega varstva Slovenije predložil za pripravo in sprejem srednjeročnega plana: ><1 bs ■ >K v 1 — analizo srednjeročnih razvojnih možnosti s smernicami in elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov in osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana — v novembru 1984, — predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana — v maju 1985. leta, — predlog plana — v novembru 1985. leta. Za pripravo dolgoročnega plana pa bo odbor predložil skupščini: — analizo dolgoročnih razvojnih možnosti s smernicami za pripravo dolgoročnega plana, — osnutek dolgoročnega plana — v novembru 1984. leta, — predlog dolgoročnega plana — v maju 1985. leta. 4. člen Odbor za razvoj družbenega varstva otrok bo določil program dela za pripravo srednjeročnega in dolgoročnega plana in v njem določil nosilce posameznih nalog in roke za posamezna opravila. 5. člen Strokovne podlage za srednjeročni in dolgoročni plan bo pripravil Centralni zavod za napredek gosoo-dinjstva. Skupna strokovna služba SIS zdravstva in socialnega varstva Slovenije bo sodelovala pri pripravi planov'in poskrbela za to, da bodo planski dokumenti predloženi odboru skupščine za razvoj družbenega varstva otrok in skupščini Skupnosti otroškega varstva Slovenije. ->l. 6. člen Potrebna sredstva za pripravo srednjeročnega in dolgoročnega plana bo določila Skupnost otroškega varstva Slovenije v vsakoletnem finančnem načrtu. 7 člen Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije predlaga občinskim skupnostim otroškega varstva, da pri pripravi svojih planov upoštevajo rokovnik, ki je določen v 3. členu tega sklepa, da bi tako zagotovili sočasno planiranje in omogočili medsebojno usklajevanje. 8. člen S pripravo srednjeročnega in dolgoročnega plana je potrebno začeti takoj. 9. člen Z dnem uveljavitve tega skldpa preneha veljati sklep o pripravi dolgoročnih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obRobje 1986—2000 (Uradni list SRS. št. 9/80). ki ga je 27. 3. 1980. leta sprejela skupščina Skupnosti otroškega varstva na 10. seji. M. člen , Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem Mstu SRS. St 19-30/9-84/4 Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije Nada Mikič-Bule, 1. r. 839. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije sta na podlagi določil 28. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) ter na podlagi opredelitev iz 22. točke srednjeročnega plana Zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 18/81) in aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE srednjeročnega plana Zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 1 Zavoljo spremenjenih možnosti celotnega gospo-darskega razvoja v SR Sloveniji in s tem pogojene manjše rasti ustvarjenega dohodka v združenem delu v primerjavi s prvotnimi predvidevanji, se spreminjajo tudi možnosti razvoja zdravstvenega varstva v SR Sloveniji v naslednjih letih srednjeročnega obdobja 1981—1985 Relativno manjši obseg sredstev za zdravstveno varstvo, ki ga je možno oblikovati v zaostrenih gospodarskih razmerah narekuje tudi spremembo srednjeročnih planov zdravstvenih skupnosti na območju republike ter uskladitev njihovih programov z materialnimi možnostmi. Skladno s tem se spreminjajo tudi nekatere skupne naloge, ki jih občinske zdravstvene skupnosti uresničujejo v Zdravstveni skupnosti Slovenije. Pri tem pa ostajajo nespremenjeni načrtovani cilji in prednost ne/naloge iz planskih dokumentov zdravstvenih skupnosti. Nosilci planiranja na področju zdravstvenega varstva morajo zaradi tega še zlasti pospešiti uresničevanje planskih nalog, ki zadevajo prestrukturiranje zdravstvenih dejavnosti in delitev dela ter uveljavljanje smotrnejšega načina uresničevanja zdravstvenega varstva. Tako bo potrebno zlasti: — doseči nadaljnje zmanjšanje bolnišničnega zdravljenja na obseg, ki je strokovno-medicinsko in ekonomsko smotrn; — uskladiti pravice uporabnikov zdravstvenega varstva z dohodkovnimi možnostmi združenega dela in tudi sicer zaostriti odgovornost posameznikov ter organizacij združenega dela, da skrbijo za svoje zdravje oziroma za zdravje delavcev; — spodbuditi oziroma poglobiti odnose neposredne svobodne menjave dela; — preveriti normative in standarde ter jih spremeniti tako, da bodo spodbujali boljšo in smotrnejšo organizacijo dela delavcev v zdravstvenih organizacijah združenega dela ter njihova prizadevanja za izpolnitev tistih nalog, ki zagotavljajo rast produktivnosti dela oziroma omogočajo boljše rezultate pri sprejemanju razmer na področju zdravstva. 2 V 2. točki srednjeročnega plana Zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 (v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan) se črtata 3. in 4. odstavek in se nadomestita z novim odstavkom, ki se glasi: Obveznosti občinskih zdravstvenih skupnosti do združevanja oziroma njihove pravice do prejemanja solidarnostnih sredstev ugotovi skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na podlagi meril in kriterijev ter metodologije in drugih pogojev, ki so opredeljeni v samoupravnem sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 ter aneksa št. 1 in aneksa št. 2 k temu sporazumu. V 2. točki srednjeročnega plana se spremeni 1. stavek 8. odstavka tako, da se glasi: Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije bo na podlagi podatkov o uresničevanju zakonsko zagotovljenih pravic in drugih obveznosti in pravic, ki jih imajo v zvezi s tem občinske zdravstvene skupnosti, ob koncu leta poračunala medsebojne solidarnostne pravice in obveznosti občinskih zdravstvenih skupnosti na območju republike. Razliko---- 3 Dopolni se prvi odstavek 10. točke srednjeročnega plana, in sicer tako, da se doda naslednje besedilo: 27. Slovensko farmacevtsko društvo 28. Društvo ledvičnih bolnikov Slovenije. ' 4 V 11. točki srednjeročnega plana se v 1. odstavku črta besedilo: 6. Priroda, človek in zdravje. 1 5 Črta se 12. točka srednjeročnega plana. 6 V 15. točki srednjeročnega plana se doda nov 3. odstavek z naslednjim besedilom: Iz sredstev skupnega programa bo Zdravstvena skupnost Slovenije sofinancirala tudi raziskovalne naloge ali projekte, ki jih pri nas opravlja Svetovna zdravstvena organizacija ali druge mednarodne organizacije in so v skupnem interesu uporabnikov oziroma izvajalcev iz celotne republike. 7 V 16. točki srednjeročnega plana se spremenijo točke 1., 2. in 3. tako, da se glasijo: 1. gradnja 1. B faze teleradioterapevtskega objekta Onkološkega inštituta v Ljubljani v letih 1981—1983; 2. gradnja predkliničnih inštitutov medicinske fakultete v Ljubljani ter nabava nujne opreme v letih 1981—1984; 3. posodobitev prostorov in opreme za otroško onkologijo in za intenzivno terapijo v okviru otroške kirurgije pri Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani v letu 1985. Preostali del sredstev, dogovorjenih za to naložbo, se 'prenese v naslednje srednjeročno obdobje. Točka 5. v 16. točki srednjeročnega plana se črta. 8 V 17. točki se črta druga alinea srednjeročnega plana. 9 Zavoljo sprememb oziroma dopolnitev srednjeročnega plana Zdravstvene skupnosti Slovenije se spremenijo tudi zneski, potrebni za uresničitev posameznih nalog v tabeli, ki je priloga srednjeročnega plana. Pregled obveznosti za posamezne naloge in njihova letna dinamika v letih 1983—1985 je priloga sprememb in dopolnitev srednjeročnega plana. 10 Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana se objavijo v Uradnem listu SRS, uporabljajo pa se od 1. januarja 1983. leta. St. 19-17-1-83-2 Predsednica skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije Tatjana Kosovel 1. r. 840. Na podlagi 4. člena zakona c nagradah in priznanjih dr. Jožeta Potrča (Uradni list SRS, št. 11/84) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije 7. maja 1984. leta sprejela PRAVILNIK o podeljevanju nagrad in priznanj dr. Jožeta Potrča 1. člen Delegati skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije s tem pravilnikom določamo pravila o podeljevanju nagrad in priznanj, ki jih določa zakon o nagradah in priznanjih dr. Jožeta Potrča (v nadaljnjem besedilu: zakon). S tem pravilnikom določamo sestavo in število članov odbora za izbiro nagrajencev (v nadaljnjem besedilu: odbor) ter postopek predlaganja in izbire kandidatov za nagrade in priznanja ter njihovo podelitev. 2. člen Odbor ima 13 članov. Člane odbora predlagajo: — zbor uporabnikov skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije — 3 člane, — zbor izvajalcev skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije — 1 člana, — Zveza zdravniških društev — Slovensko zdravniško društvo — 2 člana, — Zveza društev medicinskih sester Slovenije — 2 člana, — republiški odbor Sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije — 2 člana, — svet za socialno in zdravstveno politiko predsedstva republiške konference SZDL Slovenije — 1 člana, — republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo — 1 člana, — Rdeči križ Slovenije — 1 člana. Navedene i organizacije in skupnosti predlagajo tudi namestnike članov odbora. Člane odbora, predsednika in namestnika predsednika ter namestnike vseh članov imenuje skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije. Predsednik, člani odbora in njihovi namestniki so imenovani za štiri leta. 3. člen Odbor sklicuje predsednik oziroma v času zadržanosti njegov namestnik. Za sklic sej, njihov potek in pisanje zapisnika se smiselno uporabljajo določila poslovnika skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije, ki zadevajo seje skupnih organov. 4. člen Postopek za podeljevanje nagrad in priznanj dr. Jožeta Potrča vodi odbor. Le-ta izoblikuje merila za predlaganje kandidatov, objavi razpis in opravi izbiro kandidatov. Pri opredeljevanju meril za podelitev nagrad in priznanj dr. Jožeta Potrča upošteva odbor poleg določil zakona tudi druge usmeritve, sprejete v samoupravnih organih Zdravstvene skupnosti Slovenije. 5. člen Na podlagi meril objavi odbor razpis za izbiro nagrajencev. Razpis objavi vsako leto najpozneje do 30. novembra, in to praviloma v Delegatskem obveščevalcu Zdravstvene skupnosti Slovenije, lahko pa tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja. G. člen Razpis vsebuje: — navedbo organov in organizacij, ki lahko vložijo predlog, — višino nagrad, — pogoje oziroma merila za kandidiranje, — navedbo dokumentacije, ki jo je potrebno priložiti predlogu. — rok, do katerega je potrebno poslati predloge, — naslov, na katerega je potrebno poslati predloge. 7. člen Predlog za kandidata mora poleg imena in priimka ter drugih osnovnih podatkov o kandidatu vsebovati tudi utemeljitev predloga. Utemeljitvi so lahko priložena tudi mnenja družbenopolitičnih in drugih organizacij ter skupnosti. 8. člen Predloge iz 7. člena morajo predlagatelji poslati v roku, ki je določen v razpisu. Ta rok ne sme biti krajši od 30 dni. X Predloge pošljejo predlagatelji na naslov strokovne službe Zdravstvene skupnosti Slovenije v zaprtem ovitku in z oznako: »Razpis za nagrade in priznanja dr. Jožeta Potrča«. 9. člen Po poteku razpisnega roka odbor na seji odpre vse v roku prispele predloge in sestavi po abecednem zaporedju seznam kandidatov za nagrade in seznam kandidatov za priznanja. 10. člen ■ Odbor obravnava vse predloge in po potrebi zahteva od predlagateljev, da dopolnijo podatke oziroma dokumentacijo, lahko pa zaprosi za mnenje o posameznih predlogih tudi družbenopolitične in druge organizacije oziroma skupnosti ter društva. 11. člen Odbor na podlagi dokumentacije prouči utemeljenost predlogov. V ožji izbor uvrsti kandidate, ki so po oceni odbora dosegli najpomembnejše uspehe na svojem področju. Pri tem odbor po možnosti sorazmerno zajame vsa področja širših zdravstvenih dejavnosti, opredeljenih v 69. členu zakona o zdravstvenem varstvu, in tudi območja SR Slovenije. * 12. člen O končni izbiri kandidatov za podelitev nagrad in priznanj poskušajo člani odbora doseči soglasno odločitev. Če to ni mogoče, odloči odbor s tajnim glasovanjem. Vsak član odbora lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kolikor nagrad oziroma priznanj je razpisanih. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovalo najmanj 9 članov. Ce je več kandidatov dobilo enako najmanjše število glasov, za katerega se še podeli nagrada ali priznanje, je potrebno za te kandidate ponoviti glasovanje. 13. člen Nagrade in priznanja dr. Jožeta Potrča podeli praviloma predsednik skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije na posebni svečanosti. Vsak nagrajenec prejme poleg denarne nagrade tudi plaketo o podelitvi nagrade, izbrani kandidati za, priznanja pa prejmejo ustrezne plakete. Obliko in vsebino plakete določi odbor. Potek slavnostne podelitve nagrad in priznanj dr. Jožeta Potrča določi odbor. 14. člen Nagrade in priznanja dr. Jožeta Potrča se podeljujejo vsako leto, in to praviloma 7. aprila, na svetovni dan zdravja. Če je na ta dan nedelja ali zavoljo drugih upravičenih razlogov, se nagrade in priznanja podelijo na drug primeren dan, ki ga določi odbor. 15. člen Poročilo o tem, komu in za kakšne dosežke so bile podeljene nagrade in priznanja dr. Jožeta Potrča, objavi odbor v Delegatskem obveščevalcu Zdravstvene skupnosti Slovenije, v dnevnih časopisih, po radiu in televiziji. 16. člen Strokovna in administrativna dela pri podeljevanju nagrad in priznanj dr. Jožeta Potrča opravlja strokovna služba Zdravstvene skupnosti Slovenije; le-ta določi tudi delavca, ki opravlja .za odbor tajniška opravila. \ 17. člen Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 14-19/2-84/2 Predsednica skupščine Tatjana Kosovel 1. r 841. Na podlagi 8. alinee 19. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) je odbor za gospodarsko-finančne zadeve skupščine Skupnosti za ceste Slovenije dne 23. maja 1984 sprejel SKLEP o spremembah sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopni vozila 1 Točka 2 sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila (Uradni list SRS, št. 25/83) se spremeni tako, da se glasi: Višina povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki za cestna motorna vozila in priklopna vozila, znaša za dobo dvanajstih mesecev: 1. za tovorna vozila in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost: — do vključno 3 ton 3.480 dinarjev od vsake tone nosilnosti — nad 3 do 8 ton 10.450 dinarjev + 4.770 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 3 tone — nad 8 do 10 ton 34.300 dinarjev + 6.060 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 8 ton — nad 10 ton 46.420 dinarjev + 7.740 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 10 ton. Če nosilnost tovornega vozila ni izražena v celih tonah, se plačuje za nosilnost do pol tone 50 °/o povračilo, ki je določeno za eno tono: za nosilnost nad pol tone do cele tone pa povračilo, ki je določeno za celo tono; 2. za avtobuse — za vsak potniški sedež 390 dinarjev, 3. za kombinirana vozila — za vsak potniški sedež 390 dinarjev, — za nosilnost do 500kg 1.160 dinarjev, — za nosilnost nad 500 kg do 1000 kg 2.310 dinarjev, — za nosilnost nad 1000 kg 3.470 dinarjev; 4. za delovna vozila ne glede na nosilnost in težo 1.050 dinarjev. Delovna vozila so: gasilska vozila, pptujoče delavnice, potujoče knjižnice, kinematografska vozila, vozila za televizijsko snemanje, ambulantna vozila z radio-skopskimi napravami (f luorograf iran j e), vozila za dezinfekcijo, vozila za čiščenje javnih površin, vozila za odvoz smeti, avtodvigala, avtomobilski žerjavi, vozila za vleko poškodovanih vozil, avtomobilske lestve, preurejena vozila za prevoz čebel, preurejena vozila za prevoz opreme zabavišč (luna-park, cirkusi ipd.) ter druga delovna vozila v smislu te točke; 5. za priklopna vozila a) za tovorna priklopna vozila, polpriklopnike in specialna tovorna priklopna vozila, ki so namenjena za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost in sicer: — do 3 tdn 1.950 dinarjev od vsake tone nosilnosti — nad 3 do 8 ton 5.850 dinarjev + 2.700 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 3 tone — nad 8 do 10 ton 19.350 dinarjev + 3.090 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 8 ton — nad 10 ton 25.530 dinarjev + 3.870 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 10 ton. Če nosilnost tovornega priklopnega vozila ni izražena v celih tonah, se plačuje za nosilnost do pol tone 50 % povračilo, ki je določeno za eno tono; za nosilnost nad pol tone do cele tone pa povračilo, ki je določeno za celo tono. Za priklopna vozila, namenjena samo za prevoz kontejnerjev se plačuje povračilo v višini 50 %> povračila po nosilnosti odgovarjajočega tovornega priklopnega vozila: b) za avtobusna priklopna vozila — za vsak potniški sedež 390 dinarjev c) za delovna priklopna vozila, ne glede na težo 590 dinarjev; 6. za vlečna vozila a) za traktorje: — do 18 KW 690 dinarjev — nad 18—29 kW 1.030 dinarjev — nad 29—46 kW 1.290 dinarjev — nad 46 kW 1.550 dinarjev, b) za vlačilce s polpriklopnikom, glede na moč motorja vlačilca in nosilnost polpriklopnika: — do 66 kW in nosilnosti do 8 ton 33.530 dinarjev — nad 66 kW do 96 kW in nosilnosti nad 8 do 15 ton 33.530 dinarjev + 3.350 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 8 ton — nad 96 kW do 132 kW in nosilnosti nad 15 do 20 ton 56.980 dinarjev + 3.870 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 15 ton — nad 132 kW do 177 kW in nosilnosti nad 20 do 26 ton 76.330 dinarjev + 4.900 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 20 ton. Vlačilec in en polpriklopnik se štejeta za eno tovorno vozilo in se povračilo plačuje za vlačilec po nosilnosti polpriklopnika, ki ustreza moči motorja vlačilca. Če se registrira samo vlačilec brez polpriklopnika se plačuje zanj enako povračilo kot za vlačilec s polpriklopnikom, ki ustreza po nosilnosti moči motorja vlačilca. Za vmesne moči motorja se v skupinah vlačilcev do 96 kW računa 4,41 kW za tono nosilnosti polpriklopnika, v skupinah vlačilcev nad 96 kW pa 7,36 kV/ za vsako tono nosilnosti polpriklopnika. Če se polpriklopnik registrira brez vlačilca, se plačuje povračilo v enaki višini kot za priklopna vozila iz 5 a) točke tega člena. Za priklopnik, ki se uporablja samo za prevoz kontejnerjev in se registrira brez vlačilca, se povračilo plačuje v višini 50 °/o povračila za priklopna vozila iz 5 a) točke tega člena; 7. za specialna vozila za prevoz določenih oseb 1.210 dinarjev. Specialna vozila za prevoz določenih oseb so: vodila prve pomoči, vozila gasilske službe, pogrebna vozila ter druga specialna vozila za prevoz določenih oseb v smislu te točke; 8. za osebne in bivalne avtomobile a) glede na delovno prostornino motorja: — do 900 cm3 870 dinarjev — nad 900 do 1350 cm3 1.460 dinarjev — nad 1350 do 1800 cm3 2.420 dinarjev — nad 1800 do 2500 cm3 3.630 dinarjev — nad 2500 do 3150 cm3 6.050 dinarjev — nad 3150 cm3 12.090 dinarjev; 9. za motorna kolesa a) glede na delovno prostornino motorja: — do 75 cm3 200 dinarjev — nad 75 do 125 cm3 310 dinarjev — nad 125 do 250 cm3 440 dinarjev — nad 250 do 500 cm3 570 dinarjev — nad 500 do 1000 cm3 700 dinarjev — nad 1000 cm3 830 dinarjev; b) za motorna kolesa f motorna vozila na. treh kolesih za prevoz tovora se plačuje glede na delovno prostornino motorja, iz 9a) točke tega člena ter še 390 dinarjev za vsako vozilo; 10. za priklopna bivalna vozila, katera presegajo največjo dovoljeno težo 750 kg 1.050 dinarjev. 2 Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o spremembah sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila (Uradni list SRS, št. 1/84). 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik odbora za gospodarsko-finančrie zadeve skupščine Skupnosti za ceste Slovenije Peter Grujič, dipl. oec. 1. r. 842. Na podlagi 183 člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) so Akademija za glasbo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani 'in Akademija za likovno umetnost Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani sklenile SAMOUPRAVNI SPORAZUM o metilih ,priznanje pomembnih umetniških del 1. člen Podpisnice so se sporazumele, da bodo pomembna umetniška dela. ki so po drugi alinei prvega odstavka 183. členu zakona o usmerjenem izobraževanju pogoj za izvolitev rednega profesorja, izrednega profesorju in docenta umetniških disciplin ter za učitelje drugih visokih in višjih šol za pouk predmetov, pri katerih je za usposobljenost učitelja pomembnejše merilo umetniška kot znanstvena usposobljenost, ugotavljale: 1. za umetniška dela, ki so bila predstavljena javnosti; 2. za umetniška dela, ki niso bila predstavljena javnosti, .če jih lahko vrednotijo predstavniki določene umetniške stroke; 3. za arhitekturna in urbanistična dela, dela iz področij oblikovanja krajine, uporabnih predmetov in vidnih sporočil. 2. člen Pomembna umetniška dela za posamezno umetniško področje je treba izbirati predvsem med: — glasbenimi nastopi na koncertih in v gledališču. snemanjih za radio in televizijo, za gramofonske plošče, izvajanimi glasbenimi avtorskimi deli na koncertih in v gledališčih, glasbenimi avtorskimi in založniškimi edicijami: —- javnimi igralskimi, recitatorskimi, pantomimič-nimi, baletnimi in plesnimi nastopi v gledališču, filmu, radiu in televiziji, izvedenimi in neizvedenimi pro- jekti režij, scenografij, kostumografij in koreografij za gledališče, radio, film in televizijo; — samostojnimi skupinskimi razstavami, navzočnostjo v stalnih zbirkah muzejsko-galerijskih organizacij, javnimi spomeniki, monumentalnimi stenskimi slikami, književnimi ilustracijami, izdajanji grafičnih map in grafično opremo; — izvedenimi ali neizvedenimi projekti, idejnimi in natečajnimi projekti iz področij arhitekture in urbanizma, krajinskega in parkovnega oblikovanja, arhitekturnega interiera, oblikovanja uporabnih predmetov in vidnih sporočil. 3. člen Merila za priznanje pomembnih umetniških del so javne nagrade in priznanja, ki jih na osnovi strokovne ocene podeljujejo: — skupščine družbenopolitičnih skupnosti, pristojni organi samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, posebni namenski skladi SFRJ, socialističnih republik in pokrajin; — strokovne komisije festivalov, srečanj, tekmovanj, javnih ali internih natečajev in anket ter razstave na posameznih umetniških področjih doma in v tujini. 4. člen Za priznanje pomembnih umetniških del mora kandidat za izvolitev v naziv. rednega profesorja, izrednega profesorja in docenta imeti eno ali več naslednjih nagrad oziroma priznanj: 1. nagrade in priznanja, ki se podeljujejo za vsa umetniška področja podpisnic; 2. nagrade in priznanja za posamezna umetniška področja podpisnic; 3. druge domače in tuje nagrade, če svet podpisnice ugotovi, da so po pomembnosti enakovredne nagradam in priznanjem iz 3. člena tega samoupravnega sporazuma. 5. člen Svet umetniške akademije lahko na predlog pristojne komisije prizna kandidatu pomembna umetniška dela tudi, če ta nima nagrade, kadar ocene predstavnikov določene umetniške stroke in kritike dokazujejo nesporno visoko umetniško raven del, ki niso bila nagrajena, ali kadar ugotovi, da se za posamezno področje oziroma dele področja nagrade le izjemoma ali sploh ne podeljujejo. 6. člen Javne nagrade in priznanja iz prejšnjega člena tega samoupravnega sporazuma so: 1. za vsa umetniška področja podpisnic: — nagrada AVNOJ — Prešernova nagrada — Nagrada Prešernovega sklada — Zupančičeva nagrada — Nagrada zveze združenj borcev NOV Jugoslavije — Nagrada vstaje slovenskega naroda — druge enakovredne nagrade, ki se uvedejo po sprejemu tega'samoupravnega sporazuma. 2. za umetniške discipline z glasbenega področja: — Zlata lira zveza glasbenih umetnikov Jugoslavije — Nagrada društva slovenskih skladateljev — Nagrada Jugoslovanske RTV — Nagrada BEMUS — Nagrada na tekmovanju mladih glasbenih umetnikov Jugoslavije — Bettetova nagrada x — Druge enakovredne nagrade in priznanja, ki se uvedejo po sprejemu tega samoupravnega sporazuma. 3. za umetniške discipline s področja gledališča, radia, filma in televizije: — Nagrada Sterijinega pozor j a v Novem Sadu — Nagrada Borštnikovega srečanja v Mariboru — Nagrada sklada Staneta Severja — Zlati vjenac HESS — Zemunska zlata plaketa — Badjurova nagrada — Nagrada na filmskih festivalih v Beogradu in Puli — Nagrade na mednarodnih festivalih igranega filma v Cannesu, Berlinu, Moskvi, Karlowih varyh, Benetkah in nagrada Akademije Oscar — Nagrada na mednarodnih festivalih kratkega filma v Oberhausenu, Krakowu, Leipzigu — Nagrada filmskega festivala v Nišu — Nagrada na televizijskem festivalu v Portorožu — Nagrada na Prix dltalia za radio in televizijo — Nagrada na mednarodnem televizijskem festivalu v Pragi in Monte Carlu — Nagrada združenja dramskih umetnikov Slovenije _ — Druge enakovredne nagrade in priznanja, ki se uvedejo po sprejemu tega samoupravnega sporazuma; 4. za umetniške discipline z likovnega področja: — Jakopičeva nagrada — Nagrada jugoslovanskega bienala risbe oziroma grafike v Zagrebu — Nagrada trienala jugoslovanske likovne umetnosti v Beogradu — Nagrada jugoslovanskega bienala male plastike v Murski Soboti — Nagrada Salona na Reki in Zadru — Zlato pero v Beogradu — Levstikova nagrada za knjižno ilustracijo v Ljubljani — Nagrada za scenografijo in kostumografijo pri Sterijinem pozor ju v Novem Sadu. na Borštnikovem srečanju v Mariboru, nagrada ULUPUS in filmskega festivala v Puli — Nagrada bienala za industrijsko oblikovanje v Ljubljani — Nagrada mednarodne grafične razstave v Ljubljani —- Nagrada mednarodne razstave angažirane umetnosti v Slovenj Gradcu — Nagrada bienala v Benetkah, Sao Paolu, Tokiu, Parizu — Druge enakovredne nagrade in priznanja, ki se uvedejo po sprejemu tega samoupravnega sporazuma. Kandidatom se upoštevajo tudi kolektivne nagrade komorni ansambli, nagrajene gledališke, filmske in radijske stvaritve ipd.); 5. za umetniške discipline iz področij arhitekture n urbanizma, krajinskega oblikovanja, uporabnih predmetov in vidnih sporočil: — Plečnikova nagrada in medalja — Republiška in zvezna Borbina nagrada — Nagrada Salona arhitekture v Beogradu — Nagrada Zlata ptica — Nagrada na beograjskem in ljubljanskem sejmu mode in tekstila (Košuta in Ljubljanski zmaj) — Evropska nagrada za urejanje krajine — Zlata medalja Peter Joseph; 6. namesto nagrad id priznanj iz 1., 2., 3., 4. in 5., točke tega člena se Upoštevajo še druge domače in tuje nagrade in priznanja, publikacije in edicije iz umetniškega področja ter nagrade na javnih in internih natečajih, če svet podpisnic ugotovi, da so po pomembnosti enakovredne nagradam iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke tega člena. 7. člen Za priznanje pomembnih umetniških del se' naštete nagrade in priznanja za vsa umetniška področja podpisnic, upoštevajo le, če so jih kandidati prejeli za svoje umetniško delovanje. 8. člen Dokumentacijo za priznanje pomembnih umetniških del mora predložiti kandidat in označiti dela, ki jih šteje za umetniško pomembna. 9. člen Za priznanje pomembnih umetniških del po merilih tega samoupravnega sporazuma je pristojna komisija, ki jo imenuje svet umetniške akademij^ izmed visokošolskih učiteljev ustreznega umetniškega področja. Pri oblikovanju komisije upošteva svet umetniške akademije predlog visokošolske delovne organizacije, ki izvaja vzgojno izobraževalni program ustreznega umetniškega področja. Komisija iz prejšnjega odstavka izda sklep o priznanju oziroma o odklonitvi priznanja pomembnih umetniških del. 10. člen Sklep, s katerim se kandidatu priznajo pomembna umetniška dela velja za vse nadaljnje izvolitve v isti ali višji naziv. Zoper sklep komisije, s katerim je bilo odklonjeno priznanje pomembnih umetniških del ima kandidat pravico ugovora, ki ga vloži pri Svetu umetniške akademije, ki je imenoval komisijo, v 15 dneh po sprejemu sklepa. Sklep sveta umetniške akademije o ugovoru kandidata je dokončen. 11. člen Za usklajeno izvajanje določb tega samoupravnega sporazuma oblikujejo podpisnice po potrebi usklajevalno komisijo, v katero izvoli svet vsake podpisnice po 1 delegata. Usklajevalna komisija deluje po načelu enakopravnosti ter sporazumevanja in dogovarjanja. Sklepi in stališča usklajevalne komisije so veljavni, če so jih sprejeli delegati vseh podpisnic v enakem besedilu. Če odločitve niso sprejeli delegati vseh podpisnic v enakem besedilu, se izvede postopek usklajevanja. V postopku usklajevanja morajo delegati podpisnice poskrbeti za mnenje svojih svetov. 12. člen Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma sme predlagati vsaka podpisnica. Predlog je sprejet, če ga v enakem besedilu sprejmejo sveti vseh podpisnic. 13. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga v enakem besedilu sprejmejo sveti podpisnic in ko ga podpišejo njihovi pooblaščenci. Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. 14. člen S sklenitvijo tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o merilih za priznanje pomembnih umetniških del objavljen v Uradnem listu SRS, št. 17/76. Predsednik Sveta Akademije za glasbo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani Marjan Javornik 1. r. Predsednik Sveta Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani Mitja Rotovnik 1. r. Predsednik Sveta Akademije za likovno umetnost Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani dr. Emil Rojc 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 843. Na podlagi prvega odstavka 60. člena zakona o rednih soa.šuiti (Uraani L sl SRS, št. 10/77), 1. člena odtoka o spremembah od.oka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ter 1. člena, dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, Skupščina občine Ljubljana Center objavlja, da so Skupščine občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik. Logatec,' Ribnica. Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi v času do 25. aprila 1984 soglasno sprejele SKLEP za sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolijo : 1. Abram Borut, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, stanuje v Ljubljani, Rakovniška 2 2. Banič Igor, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, stanuje v Ljubljani, Ilirska 4 3. Korošec Vladimir, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, stanuje Strahovica, Kamnik, Županje njive 45 4. P o v ž Mojca, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, stanuje v Domžalah, Ljubljanska 136. St. 111-5/79 _ Cerknica dne, 22. marca 1984. . Predsedhik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. St. 111-2/84-11 Domžale, dne 27. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar 1. r. St. 111-5/84 Grosuplje, dne 21. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Kogeak 1. r. St. 111-1/84 Hiastnik, dne 26. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Hrastnik Jože Žibert L r. St. 111-9/84 Kamnik, dne 27. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic L r. St. 021-10/84-5/4 Kočevje, dne 25. aprila 1984. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. St. 74-5/76 Litija, dne 23. marca 1984. Predsednik Skupščine občine v Litija Branko Pintar 1. r. St. 111-3/83-9 Ljubljana, dne 24. aprila 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Vlado Beznik I. r. St. 111-1/79 LJUBLJANA Ljubljana, dne 22. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. St. 010-2/84-01 Ljubljana, dne 23. aprila 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. St. 6-111-252/84 Ljubljana, dne 22. marca 1984. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. St. 021-11/84 Ljubljana, dne 25. aprila 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. St. 111-5/83 Logatec, dne 27. marca 1984. * Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. St. 111-2-84-01 Ribnica, dne 27. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Ribnica Stanko Rus L r. St. 7-1/84-SO Trbovlje, dne 27. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Trbovlje Franc Perme 1. r. St. 2/3-111-04/80-84 Vrhnika, 29. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. St. 74-1/74-1 1 Zagorje ob Savi, dne 22. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi Jože Ranzinger 1. r. 844. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 54. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 10. maja 1984 in na 23. seji zbora občin dne 10. maja 1984 sprejela •*rr: ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za opredelitev potniške postaje Ljubljana 1. člen V odloku o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66 in 23/76) se 3. člen spremeni in dopolni tako, da se v drugi in tretji točki vnese naslednje spremembe in dopolnitve: — spremembe namembnosti zemljišč v že obstoječih zazidalnih otokih, — spremembe velikosti že obstoječih zazidalnih otokov. 2. člen Del centralnih površin z oznakami BO 1/1, BO 1/2, CO 1/17, CO 1/21, CO1/22 in površin za stanovanja, spremljajoče in splošne javne dejavnosti z oznako BS 1/2 spremeni namembnost na območju določenem za centralne dejavnosti in železniške naprave z oznakami PG 1, PG 2, PG 3 in PG 4. Območje zazidalnih otokov PG 1, PG 2, PG 3 in PG 4 omejujejo: Titova cesta v podvozu, Trg OF, Masarykova cesta, Smartinska cesta v podvozu in Vilharjeva cesta. 3. člen Spremeni se velikost naslednjih že obstoječih zazidalnih otokov: Sprem, površine v ha Nova površina v ha A) Občina Ljubljana Bežigrad BO 1/1 - 1,73 4,52 BO 1/2 -3,88 15,78 BS 1/2 - 0,53 8,84 B) Občina Ljubljana Center CO 1/17 - 0,06 18,34 CO 1/21 - 1,69 18,68 CO 1/22 - 1,45 4,71 C) Občini Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Cfenter — Zmanjšanje velikosti navedenih zazidalnih otokov pomeni povečanje zazidalnih otokov PG 1, PG 2, PG 3 in PG 4 + 9,34 37,65 Nova razmejitev zazidalnih otokov PG 1, PG 2, PG 3 in PG 4 je naslednja: 1. severna meja zazidalnega otoka PG 1 se pomakne proti severu na novo traso Vilharjeve ceste, 2. južna meja zazidalnih otokov PG 3 in PG4 se pomakne proti jugu na novo traso Masarykove ceste, 3. južna in severna meja zazidalnega otoka PG 2 se pomakneta do meje tirnih naprav na postaji Ljubljana. Skladno z novo razmejitvijo navedenih zazidalnih otokov se spremene tudi notranje meje teh otokov. 4. člen Zazidalni otoki PG 1, PG 2, PG 3 in PG 4 — Prometna glava se preimenujejo v zazidalni otok PP — Potniška postaja Ljubljana. 5. člen Območje zazidalnega otoka PP — Potniška postaja Ljubljana se ureja z zazidalnim načrtom. Dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove se izdeluje za posamezne etape kot so določene v družbenih planih občin in mesta. 6. člen Dokumentacijo, ki ponazarja spremembe in dopolnitve iz 1. člena tega odloka je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ v mesecu januarju 1984 pod številko projekta 2755, v merilu 1 : 500 in 1 :1000. 7. člen Dokumentacija, navedena v 6. členu tega odloka, je na vpogled pri upravnih organih ljubljanskih občin in mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem Mestni upravi inšpekcijskih služb, Mestni geodetski upravi. Zavodu zg družbeno planiranje Ljubljana in Zavodu za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ. 8 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-2/84 Ljubljana, dne 10. maja 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 845. Na podlagi 93 člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. S^Sl in 34/83) 50. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 10. maja 1984 in na 23. seji zbora občin dne 10. maja 1984 sprejela ODLOK o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v stanovanjskih hišah v lasti občanov 1. člen Vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj v stanovanjskih hišah v lasti občanov, ki jih uporabljajo njihovi lastniki (v nadaljnjem besedilu: vrednost stanovanj) ugotavlja na območju ljubljanskih občin delovna organizacija Staninvest, TOZD Tehnične in računovodske storitve. 2. člen Vrednost stanovanj se ugotovi po stanju na dan popisa, ugotavljanje pa se izvede do 30. junija 1985. • 3. člen * ___ Vrednost stanovanj se ugotavlja na podlagi pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81). # 4. člen Lastnik stanovanjske hiše ali stanovanja mora javiti delovni organizaciji Staninvest TOZD Tehnične in računovodske storitve spremembe, ki vplivajo na vrednost stanovanjske hiše ali stanovanja, v petnajstih dneh od nastanka spremembe. 5. člen Sredstva za izvedbo ugotavljanja vrednosti stanovanj zagotovijo občine na območju mesta Ljubljane. 6. člen Lastnik stanovanjske hiše ali stanovanja mora zagotoviti popisovalcu potrebne podatke za ugotavljanje vrednosti stanovanja po tem odloku. . 7. člen Ta odlok začne Veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36/2-83 Ljubljana, dne 10. maja 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 846. Na podlagi 89 in 169 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 10. maja 1984 m na 23. seji zbora občin dne 10. maja 1984 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov 1. člen Prenehajo veljati naslednji odloki: 1. odlok o postopku in načinu označevanja imen ulic, cest. trgov in naselij ter zgradb na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 26/75); 2. odlok o mejah melioracijskega območja mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 26/67); 3. odlok o napisih (firmah), svetlobnih reklamah ter razsvetljavi izložb in poslovnih prostorov v Ljubljani (Glasnik št. 27/65); 4. odlok o določitvi objektov in naprav na območju ljubljanskih občin, ki so namenjeni samo za narodno obrambo (Glasnik, št. 20/69); 5. odlok o načinu oštevilčenja objektov, ki so določeni za odstranitev (Uradni list SRS, št. 45/72); 6. odlok o ustanovitvi organa za kaznovanje prekrškov (Glasnik, št. 23/66); 7. odlok o številu učnih ur za pouk o obrambi in zaščiti prebivalstva in enot civilne zaščite (Glasnik, št. 20/69 in Uradni list SRS, št. 35/70); 8. odlok o načinu prodaje svežega mesa na drobno v mesnicah na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 34/64); 9. odlok o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 20/70 in 19/75); 10. odlok o ustanovitvi sklada za financiranje enot in služb teritorialne obrambe na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 23/70); * 11. odlok o sejemskem redu za živinske sejme za plemeno in plemensko živino (Glasnik, št. 52/60); 12. odlok o zaščiti voda pri skladiščenju in manipulaciji tekočih goriv na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 25/67); 13. odlok o ustanovitvi zdravstvenega sveta (Uradni list SRS, št. 23/71). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-1/84 Ljubljana, dne 10. maja 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje L r. 847. Na podlagi 89 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) in 12. člena odloka o uvedbi samoprispevka III za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 36/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 10. maja 1984 in 23. seji zbora občin dne 10. maja 1984 sprejela SKLEP o valorizaciji najnižjih zneskov za oprostitev plačevanja samoprispevka III 1. člen Zneski iz 1. in 2. točke drugega odstavka 10. člena odloka o uvedbi samoprispevka III za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. '36/81) se valorizirajo tako, da samoprispevka ne plačujejo: 1. delavci, delovni ljudje in občani, ki imajo čiste osebne dohodke iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih in od pokojnin, ki ne presegajo 12.500 dinarjev mesečno; 2. delqvni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 63.650 dinarjev na gospodarstvo in so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva. 2. člen Znesek iz prvega odstavka 11. člena odloka o uvedbi samoprispevka III za sofinanciranje gradnje objektov drpžbenega standarda na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 36/81) se valorizira tako, da bodo na zahtevo oproščeni samoprispevka tudi delavci, delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila osebnega dohodka ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 6.250 dinarjev mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo, vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka. 3. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določba 2. točke 1. člena pa se uporablja od 1. januarja 1984. Št. 014-1/84 Ljubljana, dne 10. maja 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomije L r. 848. Na podlagi prvega odstavka 414. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76 in 57/83), drugega odstavka 26. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), drugega odstavka 7. člena odloka o komunalnih dejavnostih na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 45/82), 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela, dne-10. maja 1984 in na 23. seji zbora občin dne 10. maja 1934 sprejela SKLEP o soglasju k razširitvi dejavnosti Komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Komunalne gradrfje 1. člen Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k razširitvi dejavnosti Komunalnega podjetja »Ljubljana«, TOZD »Komunalne gradnje«, Ljubljana, Tomažičeva 10. 1. Glavna dejavnost se razširi z dejavnostjo: »... varstvo ulic, trgov in - cest v naseljih . . .« Glavna dejavnost KPL, TOZD »Komunalne gradnje« se tako dopolnjena glasi: »urejanje, vzdrževanje in varstvo ulic, trgov in cest v naseljih ter novogradnja in rekonstrukcija cest, ulic, trgov, mostov, propustov in ostalih objektov nizkih gradenj.« 2. Stranske dejavnosti se razširijo z dejavnostmi: — »nabava in prodaja soli za posipavanje cest in cestnih površin; — nabava in prodaja pogonskega goriva za mehanizacijo, ki jo uporabljajo za opravljanje svoje dej a v- n os ti temeljne organizacije v sestavi delovne organizacije; — izdaja soglasij in dovoljenj na podlagi zakona o cestah in drugih izvedbenih predpisov s področja cestne zakonodaje«. 2. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-2/84 Ljubljana, dne 10. maja 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. BREŽICE 849. Na podlagi 8., 17. in 19. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67. 27/72 in 8/73) in 152. člena ter 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS. št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. maja 1984 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o urbanističnem redu za območje občine Brežice 1. člen Dopolni se odlok o urbanističnem redu za območje občine Brežice (Uradni list SRS, št. 12-632/84) z novim 20. členom, gki glasi: Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/84 Brežice, dne 10. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič L r. 850. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni- list SRS. št. 5/80) in 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. maja 1984 sprejela ODLOK o spremembah odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Uradni list SRS, št. 31/83) 1. člen V 2. členu odloka se nadomesti letnica 1982 z letnico 1983. V 3. členu odloka se v prvem odstavku nadomesti vrednost 15.846 din z novo povprečno gradbeno ceno 24.000 din. 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-2/84 Brežice, dne 10. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič L r. 851. Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina, občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10." maja 1984 sprejela ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju vodotoka Sromijice v delu k. o. Artiče, Brežina, Črne, Dečna sela in Mali vrh 1. člen S tem odlokom se uvaja melioracijski postopek na melioracijskem območju vodotoka Sromijice v delu k. o. Artiče, Brežina, Crnc, Dečna sela in Mali vrh Mejne parcele tega področja so: k. o. Artiče parcele številka: 531/4, 531/2, 555, 550/1, 535, 548, 549, 545, 624, 725/4, 623, 626, 629, 630, 727, 704, 707 k. o. Brežina parcele številka: 541, 542, 539, 538, 536, 532, 560, 561, 562, 563, 565, 564, 490, 492, 496, 491, 496/1, 595, 594, 593, 591, 592, 590, 619, 618, 614/3, 614/1, 623, 681, 682, 684, 716, 715, 710, 704, 705. 706, 707, 701, 702, 754, 919/2, 982, 6, 15, 961, 956, 955/1, 951. 950, 949. 948, 946, 947, 16, 22, 24, 27, 29, 34, 35, 36, 37 k. o. Črne parcele številka: 405, 404, 403, 402, 395, 394, 393, 48, 376, 375, 374, 373, 371, 366, 365, 227, 225, 226, 216/1, 215/1, 215/4, 214/1, 213, 212, 211/2, 210/2, 209/2, 208/2. 206/2. 205/2, 204/2, 203/2, 202/2. 201/2, 207/2, 217, 218/1, 210/3, 240, 262, 269, 270/1 270/2, 271, 273, 272, 274, 301, 308, 311, 314, 317, 320, 325, 324, 323, 330, 333, 332, 336, 342, 341, 500, 502, 499/6, 499/6, 499/4, 499/3, 499/2, 507/2, 491, 490, 506/1, 519, 536, 537, 538, 545, 546, 555/1, 555/2, 559, 560, 569, 613, 614/2, 614/3, 616. k. o. Dečna sela parcele številka: 19/1, 20/2, 24, 25, 33/3, 35, 40/4, 43, 66, 64. 68, 71, 72, 61. 77, 78, 80, 81. 84. 85, 83, 62, 88, 89, 99, 269, 290, 285, 273, 255, 251, 240, 249. k. o. Mali vrh parcele številka: 733, 723/2, 719, 716/2,. 715/4, 709/3, 706, 698, 700 Celotno melioracijsko območje meri 460 ha. Ukrepi iz tega odloka so v skladu s srednjeročnim družbenim planom razvoja občine Brežice za obdobje 1981—1985. Razvrstitev kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju je določena v prostorskem planu občine Brežice. 2. člen Melioracija kmetijskih zemljišč se izvede na podlagi izvedbenega projekta št. 809/4-81, ki ga je izdelalo Vodnogospodarsko podjetje Maribor, TOZD Projektivni biro, v maju 1981 in dopolnilo v februarju 1984. Melioracija se bo izvajala v eni etapi: istočasno na celotnem melioracijskem območju. Istočasno z melioracijo se bo izvajala tudi komasacija kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju. Vsa dela na melioracijskem območju bodo zaključena do decembra 1985. 3. člen Investitor del iz 1. člena tega odloka je Agraria Brežice, temeljna organizacija kooperantov. Investitor zagotovi sredstva za melioracije za zemljišča v lastnini kmetov in drugih občanov ali civilnopravnih oseb na podlagi pogodbe z lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč ter iz drugih virov. Če ni mogoče skleniti pogodb, se izvedejo dela na račun lastnika, oziroma uporabnika zemljišča na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojni upravni organ, lastnik, oziroma uporabnik lahko poravna svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča. Če se za dela iz tega odloka uporabijo tudi sredstva, ki se zbirajo na podlagi 1., 2. in 3. alinee prvega odstavka 7. člena in 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (v1 nadaljnjem besedilu: zakona), se za višino teh sredstev članom melioracijske skupnosti ustrezno zmanjša neposredna lastna udeležba pri naložbi V zemljišča, na katerih se izvajajo melioracije. Določbe iz prejšnjega odstavka ne veljajo za lastnike zemljišč, ki niso kmetje po 4. členu zakona, prav tako pa tudi ne za kmete, ki svojih zemljišč po izvedeni melioraciji ne bodo izkoriščali po programu kmetijske strokovne službe. 4. člen Lastniki oziroma drugi uporabniki zemljišč, katerim služijo hidromelioracijske naprave in objekti, zgrajeni iz sredstev po 7. in 14. členu zakona, plačuje-jejo investitorju uporabnino. Uporabnina se računa le od tistega dela sredstev, ki so bila zbrana po 7. in 14. členu zakona in so bila uporabljena na njihovih zemljiščih. Višina uporabnine je enaka amortizaciji tega dela vrednosti objektov, in naprav, obračunani po minimalni amortizacijski stopnji. Pristojni organ investitorja lahko določi, da se uporabnina za objekte in naprave za zemljišča njegovih članov, oziroma kooperantov plačuje iz dohodka investitorja. Sredstva, ki so se izoblikovala na osnovi 7. in 14. člena zakona in so se uporabljala kot delež pri vlaga- njih v zemljišča kmetov, članov melioracijske skupnosti, se vodijo na posebnem računu iz drugega odstavka 30. člena zakona in se smejo uporabljati samo za izboljšanje in ureditev kmetijskih zemljišč članov. Na ta način se plačuje tudi uporabnina iz tega člena. 5. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni sami posekati in odstraniti drevje in grmičevje s kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v lasti oziroma v upravljanju. Roke za izvedbo del po prejšnjem odstavku določi investitor v programu izvedbe melioracijskih del. Investitor je dolžan obvestiti o rokih izvedbe teh del lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju. Če lastnik oziroma uporabnik kmetijskega zemljišča ne izvede potrebnih melioracijskih del, odredi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v skladu s 109. členom zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) izvedbo potrebnih ukrepov na stroške tega lastnika oziroma uporabnika kmetijskega zemljišča. 6. člen Z uvedbo melioracijskega postopka nastopijo posledice iz prvega in drugega odstavka 82. člena zakona in trajajo do zaključka melioracijskih del,- 7. člen Za redno vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav, razen za osnovno odvodno mrežo, skrbi investitor melioracij^. Lastniki in uporabniki zemljišč na melioracijskem območju morajo v skladu s programom investitorja redno vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. V ta namen morajo prispevati po enoti površine svojih melioriranih zemljišč sredstva v višini, ki se bo vsako leto ugotovila na podlagi dolgoročnega in letnega "programa vzdrževalnih del. Podrobnejše določbe o vzdrževanju in stroških iz prvega odstavka tega člena se določijo s pogodbo med investitorjem in lastniki oziroma uporabniki zemljišč. Če do sklenitve te pogodbe ne pride, določi te obveznosti občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, na predlog investitorja. O materialnem in finančnem poslovanju s sredstvi, ki se uporabljajo za izvedbo del za namene iz tega odloka ter za vzdrževanje objektov in naprav, se vodi evidenca materialnega in finančnega poslovanja pri investitorju. 8. člen Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišč po izvedenih melioracijah. Načrt organiziranja kmetijske proizvodnje na melioriranih zemljiščih po končani melioraciji, je sestavni del investicijske dokumentacije za izvedbo melioracije. Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema pristojni organ investitorja ob sodelvanju z melioracijsko skupnostjo. Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so vezani pri rabi na določbe sprejetega proizvodnega programa ne glede na to, ali so sklenili pogodbe o trajnem proizvodnem sodelovanju. Določbe 3. in 4. odstavka 18. člena zakona se smiselno uporabljajo zoper lastnika, oziroma uporabnika zemljišč, ki se ne hi ravnal pri obdelovanju zemljišč po določbah zakona. 9. člen Začetek hidromelioracijskih del po tem odloku določi na predlog investitorja, za kmetijstvo pristojni upravni organ. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 4 St. 324-5/84 Brežice, dne 10. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. CELJE 852. Skupščina občine Celje je po 17. členu zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 8. maja 1984 sprejela ODLOK o prispevku za obrambo pred točo, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Organizacija združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti iz 6. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) (v nadaljnjem besedilu: zavezanci), ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije za obdobje 1983 do 1985, plačujejo prispevek za obrambo pred točo in sicer: družbeni sektor od dohodka v 0/o terciarni in primarni sekundarni drugi zainteresirani 1984 0,79 0,40 0,20 1985 1,48 0,74 0,37 2. člen Zbrana sredstva iz 1. člena tega odloka so dohodek samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije in so namenjena za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta. 3. člen Prispevek po tem odloku se plačuje po trimesečjih. Vplačilo zapade 15 dni po sprejetju periodičnega oziroma zaključnega računa. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-9/84-2 Celje, dne 8. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. CERKNICA 853. Na podlagi 9. točke odloka o .pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84), dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS,, št, 36/82) je Izvršni svet Skupščine' občine Cerknica na 67. seji, dne 16. maja 1984 sprejel SKLEP o povečanju cen vodarine v občini Cerknica 1. člen Cene vode za enostavno reprodukcijo v občini Cerknica so naslednje: din/ms porab- ljene vode — gospodinjstva 19,80 — družbeni sektor 31,70 Prispevek za razširjeno reprodukcijo in republiški vodni prispevek ostaneta nespremenjena. 2. člen Ta sklep velja od 1. junija 1984 dalje. Št. 38-10/84-1 Cerknica, dne 16. maja 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r. GROSUPLJE 854. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 6, člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 32/79), je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 24. aprila 1984 sprejel SKLEP o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta Ivančna gorica 1 Dovoli se manjši odmik od zazidalnega načrta Ivančna gorica (Uradni list SRS, št. 10/72) in s tem lažji uvoz v garaže objektov 46 in 47 in ureditev dostopov do objektov 33 in 45 z zahodne oziroma vzhodne strani objektov. 2 Odmik grafično ponazarja arhitektonsko zazidalna situacija, ki jo je izdelal Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje pod št. 9/84 dne 17. 1. 1984. 3 Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija občine Grosuplje. 4 Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 350-5/84 Grosuplje, dne 24. aprila 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r. IDRIJA 855. Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 14. maja 1984 in zbora krajevnih skupnosti dne 15. maja 1984 sprejela ODLOK e potrditvi zaključnega računa proračuna občine Idrija za leto 1983 1. člen Potrdi se' zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Idrija za leto 1983, katerega sestavni del je tudi zaključni račun sredstev rezerv občine Idrija, posebnih računov, ki se vodijo pri SO Idrija in posebne partije žiro računa proračuna. II. Sredstva rezerv — prenesena sredstva iz leta 1982 — prihodki v letu 1983 — odhodki v letu 1983 — presežek prihodkov III. Sredstva posebnih računov — prenesena sredstva iz leta 1982 — prihodki v letu 1983 — odhodki v letu 1983 —, presežek prihodkov IV. Sredstva posebne partije žiro računa proračuna — prenesena sredstva iz leta 1982 — prihodki v letu 1983 — odhodki v letu 1983 — presežek prihodkov din 666.492,70 931.179,05 572.686,00 1.024.985.75 2.703.828.75 42,187.555,05 33,763.106,10 11,128.277,70 8,086.910,95 2,722.885,15 6,434.646,70 4,375.149,40 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku 1,045.499,25 din se prenese kot prihodek proračuna v leto 1984. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv občine Idrija v znesku 1,024.985,75 din se prenese kot prihodek računa sredstev rezerv v leto 1984. 5. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnih računih posebnih računov v znesku 11,128.277,70 din se prenese kot prihodek posameznih posebnih računov v leto 1984. 6. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu posebne partije žiro računa proračuna v znesku 4,375.149,40 din se prenese kot prihodek posebne partije žiro računa proračuna v leto 1984. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po čunu za leto 1983 so znašali: zaključnem ra-din I. Proračun — prihodki v letu 1983 — odhodki v letu 1983 — presežek prihodkov 79,369.221,65 78,323.722,40 1,045.499,25 7. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-1/83 Idrija, dne 15. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov po zaključnem računu proračuna občine Idrija za leto 1983 Zap. št. Prihodki Znesek v din Zap. št. Splošni razpored prihodkov Znesek v din 1 2 3 4 5 6 i Davki od dohodka in osebnega ' - i Sredstva za delo državnih orga- dohodka 27,745.891,05 nov 48,222.910,75 2 Prometni davki 30,150.249,90 2 Negospodarske investicije 1,938.254,45 3 Davek na prihodek od prem. in ' 4 Sredstva za intervencije v gospo- premoženjskih pravic ter prihodki darstvu 1,241.052,10 od drugih davkov 1,671.815,70 3 Sredstva za ljudsko obrambo in 4 Takse 4,045.908,45 družbeno samozaščito 5,296.000,00 5 Prihodki po posebnih predpisih 5 Sredstva za družbene dejavnosti 11,163.153.25 in prihodki organov 5,660.671,95 6 Druge splošne potrebe 6,017.000,00 6 Prihodki od drugih DPS 8,353.000,00 7 Sredstva za splošno kom. rabo 3,258.000,00 7 . Prenesena sredstva iz preteklih 8 Izločena sredstva 908.696,65 let 1,741.484,60 9 Drugi odhodki 278.655,20 Skupaj prihodki 79,369.221,65 Skupaj razpored prihodkov 78,323.722.40 856. Na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73, 1/82) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 14. maja 1984 in zbora krajevnih skupnosti dne 15. maja 1984 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine Idrija za leto 1983 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov in' zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov v občini Idrija za leto 1983. 2. člen Zaključna računa izkazujeta: din a) davki in prispevki občanov — obremenitve — plačila — zaostanek b) prispevek za starostno zavarovanje kmetov — obremenitve — plačila — zaostanek 63,008.923,40 61,255.397,20 1,753.526,20 4.509.504.10 4.359.905.10 149.599,00 3. člen Zaključna računa obsegata: — bruto bilanco — bilanco — pregled skupno doseženega prometa — pregled dolgov in preplačil zavezancev na dan 31. december 1983 — poročila strokovne komisije o pregledu zaključnih računov. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 420-4/84 Idrija, dne 15. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 857. Na podlagi drugega odstavka 14. člena zakona p geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79), je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 14. maja 1984 in zbora krajevnih skupnosti dne 15. maja 1984 sprejela SKLEP o pooblastitvi Razvojno projektivnega centra Idrija, TOZD Atelje za projektiranje za opravljanje storitev s področja geodetske službe . I Razvojno projektivni center Idrija, TOZD Atelje za projektiranje se v skladu z zakonom o geodetski službi pooblašča za opravljanje storitev: — zakoličbe stavb in objektov — izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije — izdelava geodetskih načrtov lege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda. II Razvojno projektivni center Idrija, TOZD Atelje za projektiranje opravlja storitve iz I. točke tega sklepa po cenah, ki jih določi po predhodnem soglasju Skupnosti za cene občine Idrija. / III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 032-2/84 Idrija, dne 15. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 858. Na podlagi 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80), 229. člena statuta Srednje naravoslovno matematične šole Jurija Vege v Idriji in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79), je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 14. maja 1984 in zbora krajevnih skupnosti dne 15. maja 1984 sprejela SKLEP 1 Skupščina občine Idrija daje soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta Srednje naravoslovno-matematične šole Jurij Vega v Idriji. 2 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-18/82 Idrija, dne 15. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Idrija Stanislav Brelih 1. r. 859. Na podlagi 36. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Idrija in 50. in 51. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Idrija je skupščina OZS Idrija na seji obeh zborov 30. marca 1984 sprejela SKLEP o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Idrija za leto 1983 1 Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Idrija za leto 1983 izkazuje: din — skupne prihodke 271,656.890,85 — skupne odhodke 289.088.504,60 — nekrite odhodke 17,431.613,75 ' 2 Za nekrite odhodke pod točko 1. v znesku 17,431.613,75 din bo Občinska zdravstvena skupnost Idrija v letu 1984 zagotovila pokritje le-teh in sredstva za tekoče poslovanje v letu 1984 s tekočim prilivom sredstev. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-6/84 Idrija, dne 30. marca 1984. z Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Idrija mag. Marijan Groff, dipl. oec 1. r. 860. ' Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Idrija za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Idrija sprejela SKLEP 0 obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdrav- stveno varstvo v letu 1984 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo: 1. delavcev v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela, ki izvaja investicijska in druga dela v tujini: 2. delavcev, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju; 3. občanov, zaposlenih v tujini,, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja; 4. občanov, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti; 5. delovnih ljudi, ki na območju skupnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov,. samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic; 6. delovni ljudje, ki na območju skupnosti z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno’ drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost; 7. delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh, civilnopravnih in fizičnih osebah; 8. kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in 1 trta j o lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov (v nadaljnjem besedilu: združeni kmetje); 9. drugih kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in delajo s sredstvi, na katerih ima kdo lastniško pravico (v nadaljnjem besedilu: drugi.kmetje); 10. in drugih občanov. 2. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov delavcev pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini ter za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva je njihov osebni dohodek, dosežen na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, brez upoštevanja količnika za posebne življenjske in delovne razmere v tujini. 3. člen Delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju se osnova za plačilo prispevkov in za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva obračunava tako kot delavcem pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini (2. člen tega sklepa). 4. člen Občani iz 3. točke 1. člena tega sklepa plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, za katero se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 5. člen Občani iz 4. točke 1. člena tega sklepa plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med občanom in tujo organizacijo. Osnova iz prejšnjega odstavka tega člena je tudi osnova za odmero pravic iz socialne varnosti. Ce občan iz prvega odstavka tega člena prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni Usti Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan vplačila prispevkov. 6. člen Višina prispevka za delovne ljudi iz 5. in 6. točke 1. člena tega sklepa, ki se jim ugotavlja dohodek, je določena, v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984, objavljenem v Uradnem Listu SRS. 7. člen Delovnim ljudem, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77), plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo po osnovah, za katere se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Ta osnova velja za Mtoledarsko leto. 8. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, s civilnopravnimi ter fizičnimi osebami, je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo osebni dohodek, določen s pogodbo o delovnem razmerju. Tako določena osnova ne sme biti nižja od 10 odstotkov — zneska, ki predstavlja minimalne življenjske stroške v SR Sloveniji. Te ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko in jih objavi dvakrat letno v Uradnem listu SRS in sicer v maju in septembru. Ta osnova je osnova tudi za odmero pravic do socialne varnosti. 9. člen Združeni kmet plačuje prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Če se združeni kmet odloči, da si bo v, zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti, plačuje prispevek za zdravstvene storitve in za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri čemer ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Ta osnova velja za koledarsko leto. 10. člen Drugi kmetje plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin-šin in dohodka od gozdnih površin v višini 6 odstotkov, b) pavšal za kmetijsko gospodarstvo 1300 din. Prispevek v znesku 1300 din letno na osebo plačujejo: — za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom, — za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane, lastniki zemljišč. 11. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 600 din mesečno na posameznega upravičenca. 12. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce njihovih prejemkov prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 odstotkov. 13. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve za organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 6 odstotkov bruto prejemka. 14. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevke za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, kot ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih, pred mesecem , ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila druga okoliščina iz prvega odstavka tega člena. * 15. člen Višina prispevka od osnov, določenih v 2., 3., 4,, 5., 7., '3., 9. in 14. členu, se obračunava in plačuje po objavljenih prispevnih stopnjah v skupnem pregledu stopenj iz dohodka iz BOD. 16. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje, razen določil drugega odstavka 9. člena, ki se uporablja od dneva odločitve združenega kmeta. 17. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha ve-Ijanost sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje (Uradni list SRS, št. 13/83). Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti , Idrija mag. Marijan Grotf, dipl. oec 1. r. KOČEVJE 861. Na podlagi 10. člena odloka o določitvi pogojev za izvedbo priključkov na javno kanalizacijo in čistilne naprave v občini Kočevje in 14. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) je skupščina SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje na svoji 4. seji sprejela PRAVILNIK o kakovosti odpadnih voda, ki se smejo spuščati v javno kanalizacijo in čistilne naprave v občini Rejčev je 1. člen Varstvo človekovega okolja in še posebno varstvo voda je prioritetni cilj, ki ga hočemo doseči na osnovi tega pravilnika. 2. člen S tem pravilnikom se ureja sestav odpadne vode, podajajo smernice za vse uporabnike javne kanalizacije, način nadzorov in reševanje drugih vprašanj pomembnih za sestavo odpadne vode. 3. člen Odpadne vode, ki se spuščajo v javno kanalizacijo ne smejo vsebovati naslednjih sestavin: — gorljive in eksplozivne snovi — škodljive pline — trdne in viskozne snovi kot so: pepel, odpadni • kovinski deli, slama, krpe, dlaka, meso, živinsko drobovje, barve, les, plastika, — druge škodljive snovi. 4. člen Koncentracija vodikovih ionov izražena v pH enotah odpadne vode, ki se spušča v kanalizacijo ne sme biti manjša od 6,5 in večja od 8,5. Temperatura vode ne sme biti večja od 40 stopinj Celzija, Brez predhodnega posebnega soglasja upruvijaka kanaLzaoje hi dovoljeno spuščanje v javno kanalizacijo organsko visoko obremenjenih odpadnih voda (BPK3 preko 1800. mmgi arnov Oti/l, ali KPKb preko 2500 mg U^T) v konicah več, kot 36 m:i/l čeprav je upravljalec kanalizacije izdal soglasje za prekomerno organsko obremenitev odpadnih voda. 5. člen Odpadne vode, ki se spuščajo v javno kanalizacijo smejo vsebovati: « a) maksimalno tiste koncentracije odpadnih snovi, ki so določene z zakonskimi predpisi, soglasji upravijaka kanalizacije in soglasji vodnogospodarskih ter sanitarnih organov b) vse druge odpadne vode smejo vsebovati naslednje maksimalno dovoljenje koncentracije (MDK): mgo2/i — biokemijska poraba kisika BPK5 1303 — kemijska poraba kisika KPKb 2500 mg/l — tluoridi (F—) 10 — kloridi (Cl—) in nitrati (NO-3) skupaj 500 — sulfiti (SO8-8) 10 — sulfidi (S2-) 1 — 'sulfati (S04i-) 300 — nitriti (NOž-) 10 — cianidi

- < Skupščina občine Laško je na podlagi 194. Člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) ih na podlagi 15. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82) na seji družbenopolitičnega zbora, dne 18. maja 1984 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 19. maja 1984 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o občinskih upravnih organih 1. člen V odloku1 o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 33/79, 19/81) se prvi odstavek 15. člena spremeni tako, da se glasi: Oddelek za inšpekcijske službe opravlja vse zadeve inšpekcij iz občinske pristojnosti in sicer inšpekcijo prometu, inšpekcijo cest, inšpekcijo dela, inšpekcijo parnih kotlov, elektroenergetsko, gozdarsko, lovsko, ribiško, gradbeno, urbanistično, kmetijsko, požarno, sanitarno, tržno veterinarsko in vodnogospodarsko inšpekcijo. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS- St. 021-8/84-1/2 Laško, dne 19. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 864. Skupščina občine Laško je na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 242. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) na seji družbenopolitičnega zbora, dne 18, maja 1984 ter na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 19. maja 1984 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Laško za leto 1983 I Zaključni račun davkov občanov občine Laško se na predlog posebne komisije potrdi. Zaključni račun izkazuje: 1. Obremenitve 2. Odpisi 11,991.749,55 3. Plačila 99,882.907,15 4. Skupaj razbremenitve 5. Davčni zaostanek 11.105.000 1,706.000 78.164.000 114,392.607,60 111,874.656,70 2,517.950,90 III Zaključni račun katerega je dne 23. 4. 1984 pregledala strokovna komisija imenovana s sklepom Skupščine občine Laško, št. 111-2/84 z dne 26. 3. 1984 in ugotovila, da je pravilno sestavljen ter obsega: 1. bilanco 2. bruto bilanco 3. pregled skupno doseženega prometa 4. pregled zaostankov in preplačil davčnih zavezancev 5. zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa. Dokumentacija 1—5 je sestavni del tega sklepa. Ta sklep je objavljen v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 400-5/84 Laško, dne 19. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 865. Na podlagi 617. in 618. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 9., člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 19. maja 1984 sprejela ' SKLEP o podaljšanju začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Lesnina Ljubljana — TOZD Lesna industrija »Bor« Laško I Skupščina občine Laško podaljšuje na podlagi predloga Izvršnegi sveta Skupščine občine Laško začasne ukrepe družbenega varstva, ki so bili uvedeni zoper DO Lesnina Ljubljana — TOZD Lesna industrija »Bor« Laško s sklepom o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Lesnina Ljubljana — TOZD Lesna industrija »Bor« Laško (Uradni list SRS, št. 33/83), do 1. 8. 1934. leta. II Pravni pouk: Zoper ta sklep lahko vložijo prizadeti, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja v roku 15 dni zahtevo na Sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati takoj. St. 428-4/83-1/2, 023-1/84-1 Laško, dne 19. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 866. Na podlagi 17. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško je zbor uporabnikov na svoji IV. seji, ki je bila dne 25. novembra 1983 sprejel spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Laško tako, da le-ta v prečiščenem besedilu glasi: Na podlagi 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS. 11. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško za obdobje 1981—1985 ter 17 člena statuta SSS občine Laško je zbor uporabnikov skupščine SSS občine Laško na IV. seji dne 25. r^-vembra 1983 sprejel PRAVILNIK o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Laška I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Laško (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) osnove in merila za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti. 2. člen Združena sredstva vzajemnosti se uporabljajo po tem pravilniku za: — kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, — kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti, — kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti pod pogojem, da se z njo poveča stanovanj -ka površina ali število stanovanjskih prostorov ali uporab, kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oziroma racionalnejši sistem ogrevanja. — premostitvena posojila, ki jih lahko prejemajo družbeni investitorji stanovanjske gradnje za čas izvajanja gradnje. 3. člen Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo: — temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planirani obseg stanovanjske gradnje in. ki združujejo sredstva za' vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu ali. ki jim je pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odložil obveznost plačila obračunskega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti; — dglavci, ki delajo v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti; — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost in kmetje kooperanti, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih organizacijah in združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti Pravico do premostitvenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti za dobo do enega leta imajo temeljne organizacije in delovne skupnosti iz prve alinee tega člena. 4. člen Kreditiranje stanovanjske izgradnje se izvaja v skladu z letnim planom stanovanjske skupnosti, ki konkretno določa plan stanovanjske gradnje v občini, obseg in dinamiko združevanja sredstev vzajemnosti in namen ter način uporabe sredstev vzajemnosti v stanovanjski skupnosti. 5. člen V skladu s 13. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti namenja stanovanjska skupnost vsaj 66 odstotkov združenih sredstev vzajemnosti za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, ostanek sredstev pa za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti. Konkretno razmerje med sredstvi namenjenimi za družbeno in zasebno gradnjo določi s finančnim načrtom skupščina skupnosti. Začasno prosta sredstva se lahko uporabijo za premostitvena posojila družbenim investitorjem stanovanjske gradnje in stanovanjskim zadrugam. 6. člen Pri dodeljevanju posojil organizacijam in delavcem upošteva stanovanjska skupnost zlasti njihov ekonomski oziroma socialni položaj. 7. člen Posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lasti se lahko dodelijo največ za dobo 19 let in najmanj za dobo 5 let. Najdaljša odplačilna doba se. vsako plansko leto zmanjša za eno leto. Obrestna mera znaša 4 odstotke in se po 10 letih poveča za neodplačani del posojila za 2 odstotka. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci pa v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. 8. člen Šestina polletne anuitete od dodeljenega posojila ne more biti nižja od zneska določenega z vsakoletnim razpisom posojil. Če se osebni dohodek delavca med odplačevanjem posojila bistveno zmanjša ali pa se njegove socialne razmere bistveno poslabšajo lahko zaprosi stanovanjsko skupnost za stalno ali začasno znižanje plačila mesečnih obrokov ali za začasno odložitev plačila obrokov. 9. člen . Za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja s površino do 90 mZ. 10. člen Stanovanjska skupnost najmanj enkrat letno določi v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SR Sloveniji, ceno m2 stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi posojila za nakup, gradnjo, prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš. 11. člen Stanovanjska skupnost objavi najmanj enkrat letno razpis za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti, ki mora vsebovati podatke o: — obsegu sredstev predvidenih za posojila po posameznih namenih, — pogojih za pridobitev /posojila, — višina diferencirane lastne udeležbe, — kriterijih za določitev prednosti za pridobitev posojila, — dokumentaciji, ki jo je treba priložiti vlogi za posojilo, , — načinu zagotavljanja lastne udeležbe in vračila anuitet, — roku, do katerega je treba vložiti vlogo za posojilo, — načinu in roku objave rezultata razpisa. Razpisni rok za zbiranje prijav je 30 dni računajoč od objave razpisa, rok za objavo rezultatov razpisa pa največ 60 dni po izteku razpisa. 12. člen Po zaključnem razpisnem roku pregleda vse prispele vloge in dokumentacijo komisija za kreditiranje stanovanjske izgradnje, ki jo izmed sebe imenuje odbor za graditev. Komisija izloči vse prepozne in nepopolne vloge ter vloge udeležencev razpisa, ki ne izpolnjujejo splošnih pogojev za pridobitev kredita iz sredstev vzajemnosti. Po končanem pregledu dokumentacije si komisija ogleda in oceni stanovanjske razmere individualnih udeležencev razpisa ter njihovih gradbenih objektov in razjasni druga dejstva, ki so pomembna za ugotavljanje upravičenosti do kredita. 13. člen Po končanih ogledih sestavi komisija predlog dodelitve posojil. Predlog dodelitve sprejme odbor za graditev. Odbor za graditev pismeno obvesti vse udeležence o rezultatih razpisa. 14. člen Vsak udeleženec razpisa, ki meni, da je bila pri odločanju o upravičenosti do kredita kršena njegova pravica lahko v 15 dneh od prejema pismenega odpravka sklepa, ugovarja pri zboru uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. 15. člen Na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma med stanovanjsko skupnostjo in Ljubljansko banko Celje, opravlja banka vse bančne, finančne in knjigovodske ter druge strokovne tehnične posle za združena sredstva vzajemnosti in kredite iz njih. II. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI 16. člen Posojila iz združenih sredstev vzajemnosti lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj v družbeni lasti za svoje delavce. Posojila lahko pridobijo temeljne organizacije in delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planirani obseg stanovanjske gradnje, — da združujejo sredstva za vzajemnost ali, da so zaradi neugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščene združevanja v stanovanjski skupnosti, — da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev usklajene z zakonom o stanovaiijskem gospodarstvu in uvodoma cit. DD, — da imajo sprejet program reševanja stanovanjskih problemov svojih delavcev, — da sprejmejo obveznosti zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in, da tekoče izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti in .— da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje stanovanjske skupnosti Laško. 17. člen Za lastno udeležbo temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti se štejejo: stanovanjska sredstva sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo, posojila pridobljena na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri poslovnih bankah in lastna udeležba, ki jo plačajo pred vselitvijo v družbena stanovanja delavci. 18. člen Lastna udeležba temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lasti znaša najmanj 20 odstotkov od predračunske vrednosti, lahko pa tudi od končne kupoprodajne cene. 19. člen -- Osnova za izračun lastne udeležbe organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti je razlika med povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v njej v preteklem letu in med povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. Organizacije katere povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega znaša manj kot povprečni mesečni OD na zaposlenega v republiki, plača lastno udeležbo najmanj v višini 20 odstotkov od zneska potrebnega za gradnjo ali nakup. Organizacija katere povprečni mesečni osebni dohodek znaša več kot povprečni mesečni OD v republiki plača lastno udeležbo po progresivni lestvici. Stanovanjska skupnost lahko sklene, da se progresivna lestvica za izračun diferencirane lastne udeležbe ne uporabi za delovno organizacijo oziroma delovno skupnost na področju družbenih dejavnosti če ima le-ta manjše število zaposlenih in s pogojem, da namenja za družbeno gradnjo vsaj 80 odstotkov vseh namenskih sredstev sklada skupne porabe. Progresivno lestvico za izračun diferencirane lastne udeležbe določi stanovanjska skupnost z vsakoletnim razpisom. 20.1 člen V primeru, da razpoložljiva sredstva določena z razpisom, ne zadoščajo za vse upravičene prošnje za kreditiranje gradnje in nakupa stanovanja v družbeni lasti, se udeležencem razpisa zaprošena vsota zmanjša linearno za enak odstotek. Upravičencem iz četrtega odstavka prejšnjega člena se lahko odobri posojilo v zaprošenem znesku upoštevaje minimalno lastno udeležbo. 21. člen Odplačilna doba za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti je diferencirana in je odvisna od ekonom- skih možnosti organizacije, višine posojila in. drugih, z razpisom določenih pogojev. Organizacijam, ki poslujejo v izgubo, se glede na možnosti odplačevanja odobrenega posojila, lahko odloži pričetek odplačila anuitet največ za dve leti s tem, da posojilo v celoti vrnejo .najkasneje v 20 letih računajoč od leta 1981 dalje. 22. člen Temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost lahko proda kupljena ali zgrajena najemna stanovanja pred poplačilom posojila v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi v tem primeru pogoje in način odplačila preostalega -dolga. III. KREDITIRANJE GRADNJE NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIS V ZASEBNI LASTI 23. člen Delavci in delovni ljudje iz 3. člena tega pravilnika lahko dobijo posojilo za gradnjo, nakupa in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš: — če nimajo stanovanja ali imajo neustrezno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega primernega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki* presega 50 m2 neto stanovanjske površine, — če namensko varčujejo pri banki najmanj 12 mesecev ter z gradnjo, nakupom ali prenovo rešujejo svoj stanovanjski problem v kraju zaposlitve ali v kraju iz katerega se dnevno vozijo na delo v TOZD ali DS. Neustreznost in neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s prejetimi stanovanjskimi standardi v občini. Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci in starši, če živijo v skupnem gospodinjstvu. Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja ali stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje. V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena skleneta stanovanjska skupnost in delavec pogodbo s katero določita medsebojne pravice in obveznosti. Če delavec ne izprazni stanovanja v roku. ki je bil dogovorjen s pogodbo, je dolžan kredit v celoti poplačati takoj, ko preteče rok za izpraznitev stanovanja. 24. člen Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo za standardno stanovanje, ki mu po družbenem dogovoru pripada glede na število družinskih članov. Delavec, ki kupuje, gradi, prenavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, čigar standardna površina je večja od površine pripadajočega mu standardnega stanovanja, ne dobi posojila za del stanovanjske površine, ki presega standardno površino. 25. člen Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavec, ne sme presegati: — pri nakupu etažnega stanovanja 80 odstotkov vrednosti, — pri zadružni gradnji 75 odstotkov, — pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60 odstotkov in — pri prenovi stanovanja ali stanovanjskih hiš 60 odstotkov predračunske oziroma končne cene po kupoprodajni pogodbi ali vrednosti stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske površine. V skupno vsoto posojil štejejo vsa posojila, ki jih pridobi delavec ali njegovi družinski člani za namene iz prejšnjega odstavka tega člena v TOZD ali DS, stanovanjski skupnosti ali poslovni banki. 26. člen Prednost do posojila po tem pravilniku ima delavec: — ki nima stanovanja ali je njegovo stanovanje neustrezno, — delavec, ki ima nižji skupni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS v preteklem letu, — če gradi stanovanje oziroma stanovanjsko hišo v okviru kompleksne zadružne oziroma 'družbeno organizirane in usmerjene stanovanjske gradnje, x — če ni pridobil posojila na prejšnjih razpisih, pa je zadostil pogojem razpisov, — če bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oziroma stanovanjske' hiše izpraznil družbeno stanovanje pa je pripravljen skleniti pogodbo iz 23. člena tega pravilnika, — ki ima družinsko stanovanjsko hišo zgrajeno do višje gradbene faze. Razpis lahko vsebuje tudi druge prednostne pogoje za odobravanje posojil kot npr. število družinskih članov, invalidi v družini, bolezen v družini, lahko pa določi tudi gradbeno fazo od katere dalje lahko delavec zaprosi za posojilo. 27. člen Osnova za določitev 'astne udeležbe in višine posojila, ki pripada delavcu po, tem pravilniku, je razmerje med povprečnim mesečnim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. Pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka na člana družine se upoštevajo vsi dohodki delavca in njegovih družinskih članov v preteklem letu. 28. člen Višina lastne udeležbe in znesek posojila, ki pripada delavcu upoštevaje povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu znaša: Ce znaša mesečni skupni čisti dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu v SRS v preteklem letu e/e Znaša lastna udeležba v odstotku od cene standardnega stanovanja % Pripada delavcu posojilo v odstotku od cene standardnega stanovanja največ do 6/o do 50 30 40 od 51 do 75 35 35 od 76 do 100 40 30 od 101 do 120 50 25 nad 120 55 20 , Natančnejša določila o višini lastne udeležbe in o višini posojila ter druge pogoje, ki vplivajo na viši- no posojila, določi stanovanjska skupnost z vsakokratnim razpisom, glede na obseg razpoložljivih sredstev. Stanovanjska skupnost lahko odloči, da je znesek posojila v primeru, da delav‘čev zakonec združuje sredstva vzajemnosti v drugi občini nižji od prej navedenega. 29. člen Za lastno udeležbo delavca se štejejo: privarčevani denar dokazan s hranilno knjižico, posojilo na podlagi namenskega varčevanja na podlagi namenskega varčevanja za stanovanjsko graditev pri banki, stanovanjsko posojilo, ki izvira iz kakšnega drugega sodelovanja z .banko, vrednost materiala, ki ga ima za stanovanjsko hišo, vloženo delo delavca in druga dokazljiva vlaganja v stanovanjski objekt. 30. člen Pri določanju dobe vračanja posojila se upoštevajo določila 7. in 8. člena tega pravilnika. Diferencirano dobo vračila upoštevaje dohodek na družinskega člana določi stanovanjska skupnost z razpisom. 31. člen' Z delavcem, ki mu je bilo dodeljeno posojilo sklene posojilno pogodbo banka. S pogodbo se določijo medsebojne pravice in obveznosti v skladu s pravilnikom. Banka zavaruje dano posojilo bodisi z vknjižbo zastavne pravice na stanovanju ali stanovanjski hiši, bodisi z zavarovanjem terjatve pri zavarovalnici v korist stanovanjske skupnosti za posojila, obresti in morebitne stroške. 32. člen Delavec lahko proda stanovanje ali stanovanjsko hišo pred dokončnim odplačilom posojila samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo. Skupnost določi pogoje in način odplačila preostalega dolga. te delavec kupuje ali gradi primernejše stanovanje ali stanovanjsko hišo po sprejetih normativih za svojo družino, lahko stanovanjska skupnost dovoli prenos zemljiškoknjižnega zavarovanja v breme novega stanovanja ali družinske stanovanjske hiše. IV. KONČNE DOLOČBE 33. člen Z dnem ko začne veljati ta pravilnik v prečiščenem besedilu, preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Laško, ki ga je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti 1. 7. 1981. 34. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 689/83-1/1 Laško, dne 25. novembra 1983. Predsednik skupščine skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško Janez Bregar, oec., L r. LITIJA 867. Na podlagi 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/73), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potrek V družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. maja 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/83 in 41/83) se v prvem odstavku 4. člena določena stopnja davka od osebnega dohodka delavcev v višini »0,50 Vo« nadomesti s stopnjo »0,35 %«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1984 dalje. St. 010-3/65 Litija, dne 8. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 868. Skupščina občine Litija je na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, 28/83) na 13. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1984 in na 14. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 8. maja 1984 sprejela ODLOK o pripravi dolgoročnega plana občine Litija 1. člen Ta odlok določa organizacijske in .druge naloge za pripravo dolgoročnega plana občine Litija za obdobje 1986 do leta 1990 oziroma za določeno področje do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan. občine Litija). 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Litija pripravi in predloži Skupščini občine Litija do konca maja 1984 predlog smernic za pripravo dolgoročnega družbenega plana občine Litija. 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Litija pripravi in do konca oktobra 1984 predloži Skupščini občine Litija osnutek, do konca decembra 1984 pa predlog dolgoročnega plana občine Litija. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Litija določi program dela za pripravo dolgoročnega plana občine Litija. Izvršni svet Skupščine občine Litija, glede na vlogo in pomen določi organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so dolžne izdelati dolgoročni plan. 5. člen Plansko obdobje iz 1. člena tega odloka velja v /kladu z načelom sočasnosti planiranja za vse organizacije združenega dela materialne proizvodnje ter vse samoupravne interesne skupnosti v občini Litija. Nosilci planiranja iz prvega odstavka tega člena sprejemajo program dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotavljajo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah priprav dolgoročnega plana občine Litija. v *v 6. člen Sredstva za izdelavo dolgoročnega plana občine Litija zagotovi občinska skupščina v proračunu občine Litija. 7. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi dolgoročnega plana občine Litija je Urbanistični inštitut SR Slovenije. 8. člen Nosilec priprav iz 5. člena tega odloka začenja z aktivnostmi takoj ko je sklenjena pogodba, s katero je opredeljen obseg del, roki izdelave in zagotovljena sredstva za izvedbo del. Za podpis pogodbe se pooblasti Izvršni svet Skupščine občine Litija. 9. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Litija (Uradni list SRS, št. 11/79). 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-2/79 Litija, dne 8. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 869.' Skupščina občine Litija je na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranji in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, 33/80 in 2/81), 5. člena odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986 do 1990 (Uradni list SRS, št. 6/84) ter 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. maja 1.984 sprejela ODLOK o pripravi družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 1. člen Družbeni plan občine Litija za obdobje od 'leta 1986 do 1990 mora pripraviti Izvršni svet Skupščine občine Litija. Nosilci planiranja morajo pri pripravi družbenega plana občine Litija za obdobje od leta 1986 do leta e 1990 izhajati iz načrta uresničevahja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini litija, dolgoročnega plana občine Litija ter strukture proizvodnih sil in stopnje razvitosti socialističnih družbenoekonomskih odnosov. 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Litija mora pripraviti in do 30. septembra 1984 predložiti Skupščini občine Litija predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Litija: za obdobje od leta 1986 do leta 1990. v iisonq : : c 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Litija "mora v januarju 1985 predložiti1 občinski skupščini v obravnavo osnutek, julija 1985 pa predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje od leta 1986 do 1990. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Litija mora pripraviti in do 31. avgusta 1985 predložiti občinski skupščini v obravnavo osnutek, do 28. novembra 1985 pa predlog družbenega plana občine Litija za obdobje od leta 1986 do leta 1990. 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Litija mora določiti delovni program pripravljanja družbenega plana občine Litija za obdobje od leta 1986 do leta 1990, in v njem opredeliti roke za posamezna opravila ter nosilce nalog. 6. člen Samoupravne organizacije in skupnosti morajo sprejeti programe dela za pripravo svojih planov, s katerimi morajo zagotoviti, da bo celoten potek njihove aktivnosti za pripravo planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana občine Litija za obdobje od leta 1986 do leta 1990 in da bodo samoupravni sporazumi in dogovora o temeljih planov pripravljeni in vsklaje-ni, plani pa sprejeti v skladu z rokom, ki je predviden za predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana občine Litija. 7. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana občine Litija za obdobje od leta 1986 do 1990 je Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Litija. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-2/79 Litija, dne 8. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar L r. Skupščina občine Litija je na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) ter 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. maja 1984 sprejela ODLOK o turistični taksi na območju občine Litija 1. člen Na območju občine Litija se za začasno bivanje turistov in potnikov plačuje turistična taksa. Turistična taksa se plačuje za največ 30 dni neprekinjenega bivanja na območju občine. 2. člen Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine, obračuna in pobere pa jo gostinska, turistična ali druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja prenočišče. Turistična taksa znaša za nočitev po osebi: din — za nočitev v hotelih, gostiščih in zasebnih sobah 30 — v campingih 10 Taksa se plačuje tudi v primeru, če je bila prenočitev oddana brezplačno. Pobrano takso za pretekli mesec je treba do petega v mesecu vplačati na ustrezen račun. 3. člen Delovne in druge organizacije ter zasebniki, ki oddajajo prenočišča, so dolžni voditi evidenco b plačani turistični taksi z naslednjimi podatki: — priimek in ime ter naslov turista oziroma potnika, — število nočitev, — znesek plačane takse — vzrok oprostitve z navedbo listine (naslov, številka, datum) ki opravičuje osebo do oprostitve turistične takse. Za to evidenco se lahko uporabijo tudi evidence, ki jih vodijo po drugih predpisih, če vsebujejo potrebne podatke. 4. člen Plačevanja turistične takse so oproščeni: 1. otroci do dopolnjenega 15. leta starosti 2. mladina na organiziranem skupinskem letovanju 3. udeleženci strokovnih ekskurzij 4. vojaki, gojenci vojaških in kadetskih šol, kadar organizirano prebivajo v določenem kraju 5. člani Zveze slepih Jugoslavije in člani Zveze gluhih Jugoslavije ter njihovi spremljevalci 6. osebe, ki bivajo v lastnih stanovanjih ali stavbah in njihovi družinski člani 7. osebe, ki preživljajo počitnice pri članih ožje družine (bratih, sestrah, tetah in stricih) 8. udeleženci mladinskih delovnih brigad v času izvrševanja delovnih akcij v organiziranih taborih ali domovih 9. tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih davkov in taks ali pa je za njih s posebnim mednarodnim sporazumom določena oprostitev plačila turistične takse. 10. člani počitniške zveze in zveze tabornikov . 11. vojaški, mirnodobni, vojni in delovni invalidi. 5. člen Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojna občinska uprava za družbene prihodke. 6. člen Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če neobračuna ali če ne odvede oziroma ne odvede pravočasno turistične takse. Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki je odgovorna za prekršek iz prvega odstavka tega člena. Zasebni gostinec ah oddajaiec sob se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z denarno kaznijo od 500 din do 2.000 dinarjev. Denarno kazen iz drugega m tretjega odstavka tega člena v znesku 500 din lahko pooblaščena oseba iz 5. člena tega odloka izreče takoj na mestu. 7. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o turistični taksi na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 7/80). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1984 dalje. St. 010-5/66 Litija, dne 8. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 871. Skupščina občine Litija je na podlagi družbenega dogovora o pospeševanju razvoja kmečkega turizma v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 34/81), 91. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79) in 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28'83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. maja 1984 sprejela ODLOK o nudenju turističnih storitev na turistično urejenih kmetijah v občini Litija I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določajo nekateri pogoji za opravljanje dejavnosti kmečkega turizma. 2. člen Kmečki turizem je kmetijsko dopolnilna dejavnost tržno usmerjene kmetije, katere nosilec je lahko samo kmet ali družinski član. ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, stalno živi v kraju, kjer je to zemljišče ali njegov del in z osnovno kmetijsko dejavnostjo ustvarja določen dohodek. II. OBLIKE KMEČKEGA TURIZMA 3. člen Turistične kmetije lahko nudijo naslednje vrste turističnih storitev: — stacionirani kmečki turizem — izletniški lunečki turizem. 4. člen Kot stacionirani kmečki turizem se šteje nudenje prenočišča s polnim penzionom, sobe s pol penzionom, prenočišče z zajtrkom in prostor za kampiranje. 5. člen Kot izletniški turizem se šteje nudenje hrane in pijače gostom in organiziranim skupinah, ki prihajajo na turistično kmetijo Konec tedna (petek popoldan, sobota, nedelja) in še izjemoma med tednom organiziranim skupinam. III. POGOJI ZA IZVAJANJE KMEČKEGA TURIZMA 6. člen Kmet, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo kmečkega turizma, mora pripravljati in prodajati lastne kmetijske proizvode, razen mineralne vode, brezalkoholnih pijač in kave. 7. člen Kmečka hiša mora biti urejena tako, da po svoji notranji in zunanji urejenosti odraža pristnost kmečkega okolja. Bivalni, spalni in sanitarni prostori morajo biti urejeni v skladu s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za sprejemanje na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijače v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih. 8. člen Lega kmetije naj bo v turistično dovolj privlačnem okolju, v katerem so na svežem zraku možnosti sprehodov in izletov, kjer ni hrupnega prometa, onesnažujoče industrije, kjer gozdovi nudijo možnost nabiranja gozdnih sadežev, kjer so razgledne točke, zgodovinska obeležja, kjer so možnosti najrazličnejše rekreacije (lov, ribolov, smučanje, jahanje, plavanje) in kamor vodijo urejene prometne zveze oziroma so le-te z družbenim planom programirane. 9. člen Kmetija, ki se ukvarja s kmečkim turizmom mora imeti z organizacijo združenega dela, dolgoročno pogodbo o sodelovanju pri oddajanju kmečkih penzionov in nudenj storitev izletnikom. 10. člen Oseba, ki se na kmetiji ukvarja s kmečkim turizmom, mora biti ustrezno usposobljena. V ta namen mora imeti kmetijsko gospodinjsko šolo ali gospodinjsko turistični tečaj oziroma pridobljeno strokovno izobrazbo po programu usmerjenega izobraževanja gostinske usmeritve. Nosilec dejavnosti in osebe, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, morajo imeti opravljen tečaj higienskega minimuma in biti zdravniško pregledane. 11. člen V dela z gosti na kmetiji se lahko vključijo samo najožji družinski člani. Druge osebe se lahko vključujejo le na osnovi posebnega dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa za področje gospodarstva. 12. člen Nudenje storitev na raznih prireditvah, zborovanjih, proslavah in drugih priložnostih ni dovoljeno. Izjemoma se to dovoli, ko se celovito predstavlja kmetijsko dejavnost. Dovoljenje izda občinski upravni organ, pristojen za področje gospodarstva. IV. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA 13. člen Postopek za pridobitev dovoljenja za izvajanje dopolnilne dejavnosti kmečkega turizma se prične na pobudo kmeta, ki se želi ukvarjati s to dejavnostjo in, ki potom kmetijske organizacije predlaga občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za gospodarstvo, da ugotovi, ali sp izpolnjeni vsi pogoji za izdajo dovoljenja. 14. člen Svoje mnenje o izpolnjevanju pogojev po tem odloku in pravilniku iz drugega odstavka 7. člena tega odloka poda pristojna inšpekcijska služba, strokovno mnenje Veterinarski zavod Ljubljana in Kmetijska zadruga, ki pokriva območje, na katerem teče postopek za kmečki turizem ob sodelovanju krajevnega turističnega društva. 15. člen Kmetiji, ki izpolnjuje vse pogoje, navedene v tem odloku izda pristojni upravni organ za gospodarstvo dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti — kmečki turizem. 16. člen Cene storitev v kmečkem turizmu potrdi občinska skupnost za cene. V. NADZOR IN KAZENSKE SANKCIJE 17 .člen Nadzor nad izvajanjem dopolnilne dejavnosti — kmečkega turizma izvajajo pristojne inšpekcijske službe in strokovna služba Veterinarskega zavoda Ljubljana. 18. člen Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki se ukvarja s kmečkim turizmom v nasprotju s tem odlokom in sicer v naslednjih primerih: — če opravlja dejavnost kmečkega turizma brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (15. člen), — če nudi storitve izven kmetije, če nima dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (12. člen), — če uporablja za izvajanje dejavnosti dopolnilno delo drugih, brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (11. člpn), — kadar nosilec dopolnilne dejavnosti kmečkega turizma in osebe, ki mu pomaga, nima opravljenega tečaja higienskega minimuma in ni zdravstveno pregledana (10. člen), — če ne uskladi poslovanja s tem odlokom v določenem roku (19. člen). VI. KONČNE DOLOČBE 19. člen V roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka se opravi pregled vseh kmetij, ki se ukvarjajo z dejavnostjo kmečkega turizma, ali izpolnjujejo pogoje za opravljanje te dejavnosti. Kolikor se ugotovi, da pogoji niso izpolnjeni, je kmet, ki se ukvarja z dejavnostjo kmečkega turizma, dolžan odpraviti pomankljivosti v roku 6 mesecev od pregleda. Kolikor v tem roku pogojev ne bo izpolnjeval se dejavnost prepove. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1984 dalje. St. 010-4/84 Litija, dne 8. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Litfja- Branko Pintar 1. r. 872. Skupščina občine Litija je na podlagi tretjega odstavka 7. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in-206. člena statuta občine Libija (Uradni list SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 8. maja 1984 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka p lokalnih in nekate-gorizirauih cestah v občini Litija ’ 1. člen Ta odlok določa prenehanje veljavnosti odloka o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Litija (Uradni list SRS, št. 43/73). 2. člen Z dnem uveljavitve tega odloka začne veljati sklep o kategorizaciji cest na območju občine Litija* ki je bil sprejet na 1. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne skupnosti za ceste za pbmočjp občine Litija. ,, 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Jjstu SRS. St. 010-2/6.2 Litija, dne 8. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. 873. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 250. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS. št. 28/83) je Izvršni svet Skupščine občane Litija sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Litija 1, člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo z območja občine in preko državne meje, se določijo pri- stojbine: din a) za kamionske, vagonske in letalske pošiljke: — kopitarjev in parklarjev ter žive perutnine do 10 ton 450,00 — za vsako naslednjo tono 45,00 b) za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslih govedi od komada 54,00 — telet od komada 31,00 — prašičev in drobnice od komada 31,00 — žive perutnine za vsakih začetih 50 kom 10,00 — za vsako čebeljo družino 10,00 c) za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0,20 — za mesne izdelke razen konzerv od kg 0,20 — za divjačino od kg 0,20 — za perutninsko meso od kg 0,20 — za drobovino od kg 0,20 — za ribe, rake, polže — žive od kg 0.20 — za mast od kg 0,20 — za mleko ,pd litra 0,035 — za mlečne izdelke od kg 0,20 — za jajca — cela po komadu 0,025 — za jajčne izdelke od kg 0,20 — za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg 0,09 Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled in pristojni organ, ki opravlja vete-rinarsko-sanitarni pregled pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 450 dinarjev za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi prevozne stroške. 2. člen Za veterinarskosanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačujejo naslednje pristojbine: din a) za veterinarsko-sanitame preglede klavnih živali in mesa: — za odraslo govedo in kopitarje od komada 85,00 — za teleta od komada 47,00 — za prašiče od komada 58,00 — za pujske do 50 kg od komada 45,00 — za drobnice od komada 45,00 — za perutnino od komada 0,40 Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju In pred zakolom pregled mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti loka- ciji. V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še potne stroške in zamudnina. Pri klanju živali, ki so prispele v klanje z veterinarsko napotnico in živali, za katere je obvezen bakteriološki pregled po 32. členu pravilnika o načinu upravljanja stalnega veterinarsko-sanitarnega pregleda živali za zakol in izdelkov živalskega izvora (Uradni list SFRJ, št. 47/78) se poleg pristojbine za ve-terinarsko-sanitami pregled zaračunajo stroški bakterioloških in kemičnih preiskav. Ti stroški gredo v breme lastnika živali; din b) divjačina po komadu: . — srnjad, jelenjad, mufloni, gamsi 54 — za divje prašiče s trihinoskopskim pregledom 77 — za medvede s trihinoskopskim pregledom no — za zajce 13 — za divjo perjad po komadu 7 c) za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora, gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah — za vsako začeto uro porabljenega časa 450 Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški in potrebne preiskave. 3. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja — se plača pristojbina za vsako kravo molznico 150 dinarjev. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. 4. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitame preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Litija. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višin5 ene dvanajstine. 5. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa, pristojnega organa za veterinarsko-sanitame preglede, se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 odstotkov. 6. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvajajo na Posebni žiro račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK številka 50150-840-022-3182 najmanj enkrat mesečno. Natančnejši pogoji plačila se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Li- ti j a in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko-sani-tarnih pregledov. 7. člen Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitar-ne preglede in dovoljenja v občini Litija (Uradni list SRS, št. 1/83). 8. člen v Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem lietu SRS. Litija, dne 17. maja 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Gusti Grošelj 1. r. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu proračuna za leto 1983 so znašali: I. Po proračunu: Prihodki Odhodki Presežek prihodkov nad odhodki din 378,455.897,80 376,729.014,75 1,726.883,05 II. Rezervni sklad: Prihodki Odhodki Presežek prihodkov nad odhodki 12.620.352.10 1,303.891,00 11.316.461.10 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v višini 1,726.883,05 din se prenese v sredstva za delo upravnih organov občine Ljubljana Center za uskladitev osebnih dohodkov. LJUBLJANA CENTER 874. Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 35. člena zakona o iinanciranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 23. seji zbora združenega dela, dne 24. aprila 1984 in na 23. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 24. aprila 1984 sprejela ODLOK • potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1983 1. člen Potrdi se zaključni ra čim o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Center za leto 1983, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 11,316.461,10 din se prenese kot prihodek v rezervni sklad proračun* za leto 1984. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 400-2/82 Ljubljana, dne 24. aprila 1984. Po pooblastilu predsednik DPZ Skupščine občine Ljubljana Center Igor Makovec 1. r. Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna Grupa kontov Prihodki Grupa kontov Razporeditev prihodkov 75 77 Del presežka prihodkov pre-nešen iz preteklega leta — Prihodki od davkov od osebnih dohodkov 164,015.429,45 Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic 134,385.725,05 Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic od drugih dav- • kov 13,877.329,35 Prihodki od taks 40,318 788,85 Prihodki po posebnih predpisih in prihodki upravnih organov DPS 25,858.625,10 47 48 Sredstva za delo upravnih organov 88,004.000,00 Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov 19,772.154,20 Sredstva za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 2,893.000,00 Druge potrebe za intervencije v gospodarstvu 22,979.000.00 Sredstva, prenesena drugim DPS in SIS 150,508.850,45 Sredstva za družbene dejavnosti 14,309.212,40 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 52,491.951,05 Izločanje sredstev rezerv 3,115.532,85 Drugi odhodki 21,401.503,80 Tekoča proračunska rezerva 1,253.810,00 Presežek prihodkov nad odhodki 1,726.883,05 Skupaj razporeditev prihodkov 378,455.897,80 LJUBLJANA MOSTE-POLJE 875. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS. št. 13/77) in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 225. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRŠ, št. 16/82) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 108. seji dne .15. maja 1984 sprejel ' • ODREDBO o pristojbinah za vcterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Moste-Polje I Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju, prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo iz območja občine ali preko državne meje, se določijo pristojbine: din a) za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, park- larjev m žive perutnine do 10 ton 450,00 — za vsako nadaljnjo tono 45,00 b) za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslih * govedi od kom 54,00 — telet, prašičev in drobnice od kom 31,00 — žive perutnine za vsakih začetih 50 kom 10,00 — za vsako čebeljo družino 10,00 c) za: meso kopitarjev in parklarjev od kg 0,20 mesne izdelke od kg 0,20 divjačino od kg 0,20 perutninsko meso od kg 0,20 drobovino od kg 0,20 ribe, rake, polže od kg 0,20 mast od kg 0,20 mleko od litra 0,035 mlečne izdelke od kg 0,20 jajca — cela od kom 0,025 - jajčni izdelki od kg 0,20 ostale neimenovane živalske proizvode surovine in odpadke od kg 0,09 Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja oziroma razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 450 dinarjev za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi stroške prevoza. Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačujejo naslednje pristojbine: din a) za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in mesa: — za govedo in kopitarje 85,00 — za teleta 47,00 — za prašiče 58,00 — za pujske do 50 kg 45,00 — za drobnico 45,00 — za perutnino 0,40 Pristojbina iz prejšnjega odstavka -zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravijo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še potne stroške in zamudnina. Pri klanju živali, ki so prispele v klanje z veterinarsko napotnico, in živali, za katere je obvezen bakteriološki pregled po 32. členu pravilnika o načinu opravljanja stalnega veterinarsko-sanitarnega pregleda živali za zakol in izdelkov živalskega izvora (Uradni list SFRJ, št. 47/78), se poleg pristojbine za veterinar-sko-sanitarni pregled zaračunajo stroški bakterioloških in kemičnih preiskav. Ti stroški gredo v breme lastnika živali. din b) za veterinarsko-sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in pre- delavi jajc v jajčne izdelke — od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca 0,007 c) za veterinarsko-sanitarne preglede rib v ribogojnicah od vsake začete ure 450,00 d) za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzovanjem: — za jelenjad, srnjad, muflone, gamse 54,00 — za divje prašiče s trihinoskopskim pregledom 77,00 — za medvede s trihinoskopskim pregledom 110,00 — za zajce 13,00 — za divjo perjad 7,00 e) za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah — za vsako začeto uro porabljenega časa 450,00 Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški in potrebne preiskave. x III Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico — 150,00 din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnice ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v promet oziroma javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka, analiza mleka in pregled molznic na tuberkulozo. ' IV Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija zdru-žentega dela, pri kateri se veterinarskb-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moster Pol je. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine. V Za veterinarsko- sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarne preglede se plača pristojbina in zamudnina, povečana za 50 odstotkov. VI Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo mesečno in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK številka 50103-840-026-3182 najmanj enkrat mesečno. VII Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba, ki jo je sprejel Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na seji dne 11. januarja 1983. Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-1/84-02 Ljubljana, dne 15. maja 1984. Predsednik . Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Milan Jelcitc 1. r. LJUBLJANA ŠIŠKA 876. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na 114. seji dne 9. maja 1984 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi dopolnitev zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka MeS 8/1 Svetje 1. člen Javno se razgrne dokumentacija, ki ponazarja dopolnitev zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MeS 8/1 — Svetje. Dokumentacija obravnava območje, ki ga omejujejo Medvoška cesta, Donova cesta in Cesta na Svetje. 2. člen Predlog za dopolnitev zazidalnega načrta je izdelal Giposs inženiring — TOZD AZA — P 80 v mesecu marcu 1984, številka projekta 227/83. 3. člen Navedena urbanistična dokumentacija se razgrne tretji dan po objavi v Uradnem listu SRS za trideset dni v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška ter krajevni skupnosti Medvode. Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrnitve. Št. 1-198/84 Ljubljana, dne 9. maja 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana šiška Dušan Brekič, d"pi. oec. 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 877. Na podlagi 9. člena zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št 19/76), 3. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, na 91. seji dne 9. maja 1984 sprejel PRAVILNIK o pogojih in postopku prodaje stavb in delov stavb v družbeni lastnini, s katerimi razpolaga občina Ljubljana Vič-Rudnik, občanom, društvom in drugim civilnopravnim osebam I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se urejajo pogoji in postopek za prodajo. stavb in delov stavb v družbeni lastnini, s katerimi razpolaga občina Ljubljana Vič-Rudnik in na katerih je lahko lastninska pravica, občanom, društvom in drugim civilno-pravnim osebam (v nadaljnjem besedilu: prodaja nepremičnine). 2. člen Prodaja nepremičnin se opravi: — na javni dražbi, •— z zbiranjem pismenih ponudb. . 3. člen Postopek javne dražbe oziroma zbiranja pismenih ponudb opravi posebna komisija, ki jo imenuje Izvršni svet Skupščine . občine Ljubljana Vič-Rudnik in jo sestavljajo trije stalni člani in en predstavnik krajevne skupnosti, na katere območju leži nepremičnina. II. JAVNA DRAŽBA 4. člen Razpis javne.dražbe se objavi v Uradnem listu SRS ali v dnevnem časopisu, najmanj 15 dni pred javno dražbo. O razpisu javne dražbe se pismeno obvesti imetnika stanovanjske pravice oziroma najemnika prostorov, ki se prodajajo. 5. člen Razpis javne dražbe obsega: j a) Splošne pogoje: — naziv in sedež prodajalca — označba in opis stavbe oziroma dela stavbe, ki se prodaja — izklicno ceno — način plačila kupnine (rok plačila, kreditne pogoje) — višino varščine, ki jo je ponudnik dolžan položiti pred dražitvijo — čas in kraj, kjer bo javna dražba b) Podrobnejši pogoji: — navedba pritiklin nepremičnine,. id se prodaja — označba bremen, ki jih mora prevzeti kupec. Dražbene pogoje za posamezno prodajo določi .komisija iz 3. člena. 6. člen Ob enakih pogojih imajo pri prodaji na javni dražbi prednost udeleženci javne dražbe, ki so imetniki stanovanjske pravice oziroma najemniku prostorov, ki se prodajajo. 7. člen Komisija začne javno dražbo ob napovedanem časa in kraja tako, da prisotne dražitelje seznani s pogoji dražbe, predvsem pa: — da lahko draži samo tisti, ki je vplačal varščino, kar dokaže komisija s pismenim potrdile** o vplačilu, — določi najmanjši znesek, za katerega dražitelj lahko dviga ceno, — da na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi naj višjo ceno, če nima kdo od dražiteljev predkupne pravice ob vsakem naj višjem ponudku drugega zdra-žitelja, —vda bo zdražiteljem, ki na dražbi niso uspeli povrnjena vplačana varščina, kupcu pa del varščine, ki ostane po odbitku stroškov prodaje, vračunana v kupnine. 8. člen Pred začetkom javne dražbe komisija ugotovi podatke o zdražrteljih, in preveri, če so vplačali predpisano varščino. Nato komisija prebere razpisne podatke ter ostale pogoje prodaje ter začne javno dražbo tako, da član komisije — izklicatelj javno izkliče začetno izklicno ceno. ' V primeru, da nepremičnino draži samo en zdra-žitelj, ki nedvomno izjavi, da se z izklicno ceno strinja, mora izklicatelj glasno ponoviti izklicno ceno, nato pa razglasi zdražitelja, ki je'na dražbi uspel in doseženo ceno zdražene nepremičnine. V primeru, da nepremičnino draži več zdražiteljev, začne izklicatelj dražbo z izklicanjem začetne izklicne cene in vpraša zdra-žitelje, kdo sprejema izklicno ceno. Nato izklicno ceno prvič ponovi in vpraša zdražitelje »kdo da več«. Če kdo od zdražiteljev ponudi višjo ceno, nadaljuje izklicatelj dražbo, tako da ponovno ponovi višjo ceno in vpraša »kdo da, več«. To se ponavlja, dokler noben od zdražiteljev ne ponudi višje cene. Ponudnik je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba. Zadnjo najvišjo ponudbo izklicatelj trikrat ponovi. Uspeli ponudnik, ki odstopi od svoje ponudbe, izgubi pravico do povračila varščine. Pred razglasitvijo uspelega zdražitelja, izklicatelj ugotovi morebitno uveljavljanje prednostne pravice v smislu 6. člena pravilnika. Po končani javni dražbi se razglasi zdražitelja, ki je uspel na dražbi in doseženo ceno zdražene nepremičnine. 9. člen O poteku javne dražbe se vodi zapisnik, ki mora vsebovati: — kraj in čas dražbe, — podatke o komisiji za dražbo, — navedbe o seznanitvi prisotnih zdražiteljev o razpisu in postopku dražbe, — poimensko navedbo priglašenih zdražiteljev, — ugotovitve o izpolnitvi razpisanih pogojev, — izklicno ceno, — ponudbe zdražiteljev, — najvišjo ponujeno ceno, — razglasitev zdražateija, ki je na dražbi uspel in zdraženo odkupno ceno nepremičnine, — podatke o zdražiteljih, ki na dražbi niso uspeli in o vračilu varščine, — ostale podatke in pripombe, ki so vplivali na potek javne dražbe. Zapisnik o poteku javne dražbe podpišejo člani komisije, zdražitelj, ki je na dražbi uspel in ostali zdražitelji. Zapisnik o poteku javne dražbe je podlaga za sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino. Ce kupec kljub pismenemu pozivu ne sklene prodajne pogodbe v 30 dneh po javni dražbi, se upošteva kot kupca naslednjega najboljšega ponudnika. 11. člen Vse davke in druge javne dajatve v zvezi s prodajo nepremičnine nosi kupec. m. ZBIRANJE PISMENIH PONUDB 12. člen Zbiranje pismenih ponudb se opravi na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu SRS ali dnevnem časopisu. ' Javni razpis obsega: — naziv.in sedež prodajalca, — točno označbo nepremičnine z navedbo ali je stanovanje oziroma prostor zaseden, — cenitev nepremičnine, — rok za oddajo ponudbe, — kraj, datum in uro odpiranja ponudb. 13. člen Komisija iz 3. člena o odpiranju in ugotovitvah najboljšega ponudnika sestavi zapisnik, ki mora vsebovati naslednje podatke: — datum in uro odpiranja ponudb, — sestavo komisije, — osnovne podatke ponudnikov ter višino njihovih ponudb, — podatke o najboljšem ponudniku, — podpise članov komisije. 14. člen Pri presoji glede izbire najugodnejše ponudbe upošteva komisija: — ponudeno ceno, — ponudene plačilne pogoje. 15. člen Imetniki stanovanjske pravice oziroma najemniki prostorov, ki se, prodajajo, imajo..ob.,enakih pogojih prednostno pravico nakupa nepremičnine. IV. OSNOVA ZA DOLOČITEV IZKLICNE CENE 16. člen , ^ Izklicna cena za javno dražbo oziroma za pismene ponudbe se določi po prometni vrednosti nepremičnine. Prometna vrednost, se ugotovi s cenitvijo izraču- nano po osnovah veljavnega odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin. Cenitev ne sme biti starejša od treh mesecev. V. KREDITIRANJE KUPNINE 17. eten Kupnin« se letuko kreditira. Pri prodaji na kredit ne sme biti polog kupca nižji od-^SVo izklicne cene in mora biti plačan najkasneje v 30 dneh od sklenitve pogodbe. Začetek odplačevanja kredit* ne m«* beti odložen. Najdaljša doba odplačila je 20 let. Obrestna mera se uporablja po merilih, ki veljajo za najete bančne stanovanjske kredite, ki pa ne more biti nižja od 4 V*. VI. KONČNA DOLOČBA 18. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 465-26/84 LJubltjan*, d131* •• 1894. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Borut Mišica, mag. oec. 1. r. SLOVENSKE KONJICE »71. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) ter po 184. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji dne 9. maja 1984 sprejel „ SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta soseske pod Kompošem — Vitanje I Na javni vpogled za 30 dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek zazidalnega načrta soseske pod Kompošem — Vitanje. n ZaridOni načrt je izdelal Razvojni center Celje pod številko 21/82 v maju 1983. Dokumentacija obsega tekstualni del in grafične priloge. m V času razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega na-&cta soseske kompošem — Vitanje poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija oziroma skupnost. Osnutek zazidalnega načrta je razgrnjen na sedežu Skupščine občine Slovenske Konjice — oddelku za urbanizem, gradb.ene in komunalne zadeve, soba 35 in na krajevni skupnosti v Vitanju vse delovne dni med uradnimi urami. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na občinski oglasni deski ter krajevnem uradu Vitanje. St. 350-13/84-1 Slovenske Konjice, dne 9. maja 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Janko Kovač 1. r. 879. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) ter po 184. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji dne 25. aprila 1984 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta nad Milenkovo cesto I Na javni vpogled za 30 dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek spremembe zazidalnega načrta. n Spremembo zazidalnega načrta je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod številko P-227/A v mesecu februarju 1984. Dokumentacija obsega tekstualni del in grafične priloge. III V času razgrnitve lahko k osnutku spremembe zazidalnega načrta nad Milenkovo cesto poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija oziroma skupnost. IV Osnutek zazidalnega načrta je razgrnjen na sedežu Skupščine občine Slovenske Konjice — oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, soba št. 35 vse delovne dni med uradnimi urami. w Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na občanski oglasni deski St. 350-14/84-1 Sbcrorattiae Konjice, dne K. apr#® 1964. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Janko Kovač 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 880. Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) in na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na svoji 29. seji dne 3. novembra 1983 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta Nova vas — Crnolica 1. člen Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS se razgrne dopolnitev zazidalnega načrta Nova vas-Crnolica, ki jo je izdelal Zavod za urejanje naselij Šentjur pri Celju pod št K 80/84. X. člen V času javne razgrnitve lahko k dopolnitvam zazidalnega načrta podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. 3. člen Dopolnitev zazidalnega načrta Nova vas-Crnolica bo - razgrnjena na vpogled na oddelku za občo upravo občine Šentjur pri Celju in v prostorih krajevne skupnosti Sentjur-okolica. 4. člen Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 350-4/83-2 Šentjur pri Celju, dne 18. maja 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine , Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 881. Na podlagi 50. člena in prvega odstavka 1CS. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80 in 33/80), 6. člena odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 (Uradni list SRS, št. 6/84) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah, je Skqpščina občine Šmarje pri Jelšah, na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. aprila 1948 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje od leta 1986 do 1999 1. člen S tem odlokom se ureja priprava in sprejetje srednjeročnega družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan). 2. člen Srednjeročni plan se pripravi na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja. 3. člen Organizacije združenega dela, samoupravne Interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planov ter pripravi elementov za samoupravne sporazume in dogovor o temeljih srednjeročnih planov skladno z načeli sočasnega, srednjeročnega, usklajenega in celovitega planiranja. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je odgovoren za pripravo plana iz 1. člena tega odloka. 5. člen Nosilec izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana je komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Obseg in vsebina del na izdelavi plana bo opredeljena z delovnim programom. 6. člen Vse samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo programe dela za pripravo svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti za pripravo potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo srednjeročnega plana občine. 7. člen Sredstva za izdelavo srednjeročnega plana se zagotovijo v proračunu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah za leti 1984 in 1985. 3. člen Udeleženci planiranja bodo uporabljali skupno obvezno metodologijo in skupne minimalne obvezne kazalce, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah bo po potrebi predpisal dopolnitev skupne obvezne metodologije in minimalnih obveznih kazalcev, ki so za občino Šmarje pri Jelšah posebej pomembni. 9. člen Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah bo za plan iz 1. člena tega dogovora predložil skupščini: — osnutek smernic najkasneje do 30. septembra 1984 — dogovor o temeljih plana do 31. jidija 1985 — osnutek srednjeročnega plana do 31. avgusta 1985 — predlog srednjeročnega plana do 31. oktobra 1985. Skladno z načeli začasnega, srečevalnega in kontinuiranega planiranja bodo nosilci planiranja iz 3. člena pripravili osnutek smernic, samoupravni sporazum o temeljih plana ter osnutek in predlog plana v rokih določenih v prejšnjih odstavkih. 10. člen Delo na pripravi srednjeročnega plana se prične takoj. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-2/84-1 Šmarje pri Jelšah, dne 10. maja 1984. Predsednik Skupščine občine • Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek ing. 1. r. 882. Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugo-slavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 25. člena in 124. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80 in 33/80), 4. člena odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 17/78, 20/80, 26/83 in 6/84) ter 213. -člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS; št. 5/75), je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. maja 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o pripravi in sprejemu dolgoročnega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986—1995 leta, za določena področja pa tudi do leta 2000 1. člen Za 1. členom odloka o pripravi in sprejemu dolgoročnega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986—1995, za določena področja pa tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, čt 20-1200/79) se doda nov 1* člen, M m Orni: »Irrrittti Skupščine občine Šmarje pri Jelšah pripravi in predloži Skupščini občine Šmarje pri Jelšah do 30. junija 1984 predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje od leta 1986 do leta 1995.« 2. člen 6. člen se spremeni tako, da se glasi: »Sredstva za pripravo in izdelavo dolgoročnega plana se zagotovijo v proračunu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah m leti 1984 in 1985.« 3. člen 9. člen se spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet pripravi in do konca decembra 1984 predloži Skupščini občine Šmarje pri Jelšah osnutek, do konca marca 1985 pa predlog dolgoročnega plana občine Šmarje pri Jelšah«. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št 36-1/64-1 Šmarje pri Jelšah, dne 10. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek ing. L r. 883. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80), 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 6/82 in 21/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1984 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča in odstotek od poprečne gradbene cene, ki služi za določite\r koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Šmarje pri Jelšah 1. člen S tem odlokom se določa poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine, poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in odstotek od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za leto 1984. 2. člen Poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč znaša 29.400 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za III. kategorijo opremljenosti in gostoto naseljenosti j50 do 200 prebivalcev na ha v višini 15 odstotkov poprečne gradbene cene znašajo 4.410 din za m2 in od tega za: — stroške individualne komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine 55 odstotkov in — stroške kolektivne komunalne naprave za m* koristne stanovanjske površine 45 odstotkov. 3. Sen Korist za razlaščeno stavbno zemljišče znaša 0,6 odstotka od poprečne gradbene cene iz prvega odstavka prejšnjega člena. , 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča in odstotek od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 21/83). 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-1/84-1 Šmarje pri Jelšah, dne 10. maja 1984. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek ing. L r. 884. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 6/82 in 21/83) in 7. člena zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82) na 20. seji zbora združenega dela, 20. seji zbora krajevnih skupnosti in 17. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. aprila 1984 sprejela SKLEP o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981—1985 1. člen Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je sprejela spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981—1985, ki sta jih izdelala Razvojni center Celje, Komite za urejanje prostora in varstvo okolja ter Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. 2. člen Skupščina občine Šmarje pri Jelšah ugotavlja, da je družbeni plan občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981—1985, vključno s prostorskim delom, usklajen z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in določili zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. / : 3. člen Usklajen družbeni plan občine Šmarje pri Jelšah je na vpogled pri komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. 4. člen O tem sklepu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah obvesti Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 5. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anten Dirnbek ing. L r. 885. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah izdaja na podlagi 79., 80. in 82. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in po sklepu , zbora združenega dela in sklepu zbora krajevnih skupnosti sprčjetih na seji 25. aprila 1984 v upravni stvari uvedbe komasacijskega postopka kmetijskih zemljišč na določenem območju k. o. Preloge, Kristan vrh, Pristava, Rogi n sika gorca, Vonarje, Sodna vas in Ema naslednjo ODLOČBO I Po predlogu Kmetijske zemljiške skupnosti občine Šmarje pri Jelšah z dne 26. 4. 1983 se uvede komasacijski postopek kmetijskih zemljišč na določenem območju k. o. Preioge, Kristan vrh, Pristava, Rogm-ska gorca, Vonarje, Sodna vas in Ema. II V komisijo za izvedbo komasacije se imenujejo: 1. predsednik — Boris F e r 1 i n c, vodja enote Temeljnega sodišča 2. član — Marjan Nečimer, geodetska uprava Skupščine občine Šmarje 3. član — Žalika Oset, Kmetijska zemljiška skupnost Šmarje 4. član — Nande Osojnik, Hmezad, Kmetijski kombinat Šmarje 5. član — Jože Turk, predstavnik komasacijskih udeležencev. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Anton Dirnbek inj. 1. r. 886. Koordinacijski odbor za razvojne naloge in svobodno menjavo dela pri Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah je na seji dne 15. maja 1984 sprejel naslednji SKLEP I Sprejme se prispevna stopnja za financiranje programa Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah z veljavnostjo od 9. 6. do 30. 6. 1984 in sicer — iz BOD 0,57 — iz dohodka 9,86 II Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Šmarje pri Jelšah, dne 17. maja 1984. Občinska zdravstvena skupnost Šmarje pri Jelšah KO za razvojne naloge in svobodno menjavo dela Zvonko Amon 1. r. VRHNIKA 887. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 je skupščina na seji obeh zborov dne 9. maja 1984 sprejela SKLEP y ■ o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo: 1. delavcev v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela, ki izvaja investicijska in druga dela v tujini; 2. delavcev, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju; 3. občanov, zaposlenih v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja; 4. občanov, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti; 5. delovnih ljudi, ki na območju skupnosti z oseb- nim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic; • 6. delovnih ljudi, ki na območju skupnosti z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost; 7. delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh, civilnopravnih in fizičnih osebah; 8. kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov (v nadaljnjem besedilu: združeni kmetje); 9. drugih kmetov in članov njihovih gospodarstev, Iti se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in delajo s sredstvi, na katerih ima kdo lastniško pravico (v nadaljnjem besedilu: drugi kmetje); 10. in drugih občanov. 2. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov delavcev pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini ter za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva je njihov osebni dohodek, dosežen na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, brez upoštevanja količnika za posebne .življenjske in delovne razmere v tujini. 3. člen Delavcem, ki SO' v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se osnova za plačilo prispevkov in za uve- ljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva obračunava tako kot delavcem pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini (2. člen tega sklepa). 4. člen Občani zaposleni v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, za katero se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunane v bruto zneske. 5. člen Občani, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali šo v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med občinam in tujo organizacijo. Osnova iz prejšnjega odstavka tega člena je tudi osnova za odmero pravic do socialne varnosti. Ce občan iz prvega odstavka tega člena prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan vplačila prispevkov. 6. člen Višina prispevka za delovne ljudi iz 5. in 6. točke 1. člena tega sklepa, ki se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1934, objavljenem v Uradnem listu SR Slovenije. 7. člen Delovnim ljudem, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, pbrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne in negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77), plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo po osnovah, za katere se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske. 8. člen Delovni ljudje, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz 5. in 6. točke 1. člena tega sklepa in se jim ugotavlja osebni dohodek, plačujejo do ugotovitve osebnega dohodka za prvo leto opravljanja samostojne dejavnosti, prispevek za zdravstveno varstvo, kot akontacijo od najnižje pokojninske osnove, ki je določena za zavezance iz 7. člena tega sklepa. 9. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, s civilnopravnimi ter fizičnimi _ osebami, je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za ) zdravstveno varstvo osebni dohodek, določen s pogodbo o delovnem razmerju. Tako določena osnova ne sme biti nižja od 10 odstotkov — zneska, ki predstavlja minimalne življenjske stroške v SR Sloveniji. Te ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko in jih objavi dvakrat letno v Uradnem listu SRS, in sicer v maju in septembru. Ta osnova je osnova tudi za odmero pravic do socialne varnosti. 10. člen Združeni in drugi kmetje plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev: a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin m dohodka od gozda v višini 23 odstotkov, b) pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1.300 din. Prispevek v znesku 1.300 din letno na osebo plačujejo: , — za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom — za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko ■ dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane, lastniki zemljišč. Združeni kmetje, ki katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda nimajo, plačujejo prispevek od ugotovljenega dohodka v višini, kot to določa 6. člen tega sklepa. 11. člen Če se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstveni, skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti, plačuje prispevek za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od bsnovč, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto zneske, pri čemer ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Ta osnova je osnova tudi za odmero pravic do socialne varnosti ter velja za koledarsko leto. 12. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, ter drugi občani plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno -čarstvo, ki znaša 600 din mesečno na posameznega upravičenca. 13. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije plačujejo za uživalce njihovih prejemkov prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 odstotkov. 14. člen Za delavce, delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce---kmete, kadar opravljajo storitve za organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, plačujejo zavezanci prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 6 odstotkov bruto prejemka v breme dohodka. 15. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust, ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila druga okoliščina iz prvega odstavka tega člena. 16. člen Višina prispevka od .osnov, določenih' v 2., 3., 4., 5., 7., 9., 11. in 15. členu, se obračunava in plačuje po veljavnih prispevnih stopnjah. 17. člen Kolikor bo med letom valoriziran katastrski dohodek, se bo ustrezno spremenila tudi stopnja prispevka od katastrskega dohodka, s. katero bo zagotovljena enaka višina prispevka za zdravstveno varstvo. 18. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje, razen določila 11. člena, ki se uporablja od dneva odločitve združenega kmeta. 19. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljavnost sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje (Uradni list SRS, št. 8/83). St. 06-1/84 Vrhnika, dne 9. maja 1984. Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika ' Mihaela Verbič 1. r. VSEBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 822. Zakon o spremembah zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letih 1984 in 1985 1023 823. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obli- kovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč 1023 824. Zakon o spremembah zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 1024 825. Zakon o zaključnem lačunu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1983 1024 826. Odlok o razrešitvi predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 1026 827. Odlok o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in o imenovanju republiških sekretarjev in predsednikov republiških komitejev lOM Stran 828. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (šesti železniški projekt) med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-2336) 1027 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE* SR SLOVENIJE 829. Odlok o načinu oblikovanja prodajnih cen v pro- metu na drobno oziroma na debelo za- proizvode iz pristojnosti republike 1027 830. Odlok o določitvi najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca 1032 831. Odlok o spremembi odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje porabe električne energije 1032 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZOVODI 832. Odredba o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih, juliju, avgustu in septembru 1984 1033 833. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 ( 1033 834. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 1034 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 835. Sklep o ugotovitvi stopnje rasti dohodka družbe- nega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od 1. januarja do 31. marca 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta l98i 1034 836. Sklep o ugotovitvi odstotka rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije za obdobje 1. 1 do 31. 3- 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983 ter odstotka rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije za obdobje od 1. 10. 1983 do 31. 3. 1984 v primerjavi z obdobjem od 1. 10. 1982 do 31. 3. 1983 1034 837. Aneks št. ?. k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1931—1885 1035 838. Sklep o pripravi in sprejemu planov družbenega var- stva otrok v Skupnosti otroškega varstva Slovenije za obdobje 1986—1990 in za obdobje od leta 1986 do leta 2000 1038 839. Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana Zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1981 do 1985 1039 840. Pravilnik c podeljevanju nagrad in priznanj dr. Jožeta Potrča 1010 841. Sklep o spremembah sklepa o določitvi višine let- nih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila 1042 842. Samoupravni sporazum o merilih za priznanje pomembnih umetniških del 1043 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 843. Sklep o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani 1045 844. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane c— ** opredelitev potniške postaje Ljubljana 1046 845. Odlok o organizaciji in načinu ugotavljanja vred- nosti stanovanjskih hiš in stanovanj v stanovanjskih hišah v lasti občanov (Ljubljana) 1047 846. Odlok o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov (Ljubljana) 1047 847. Sklep o valorizaciji najnižjih zneskov za oprostitev plačevanja samoprispevka III (Ljubljana) 1048 848. Sklep o soglasju k razširitvi dejavnosti Komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Komunalne gradnje 1018 849. Odlok o dopolnitvi odloka o urbanističnem redu za območje občine Brežice f 1049 854. Odlok o spremembah odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Brežice) 1049 851. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju vodotoka Srmoljice v delu k. o. Artiče, Brežina, Črne, Dečna sela in Mali vrh (Brežice) 1049 Stran 852. Odlok o prispevku za obrambo pred točo, ki ga pla- čujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Cerlje) 1051 853. Sklep o povečanju cen vodarine v občini Cerknica 1051 854. Sklep o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta Ivančna gorica (Grosuplje) 1051 855. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Idrija za leto 1983 1052 856. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje .kmetov občine Idrija za leto . 1983 1053 857. Sklep o pooblastitvi Razvojno projektivnega centra Idrija, TOZD Atelje za projektiranje za opravljanje storitev s področja geodetske službe 1053 858. Sklep o soglasju k spremembam in dopolnitvah sta- tuta Srednje naravoslovno-malematične šole Jurij Vega v Idriji 1053 859. Sklep o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Idrija za leto 1983 1053 860. Sklep o obračunavanju :n plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo v letu 1984 (Idrija) 1054 861. Pravilnik o kakovosti odpadnih voda, ki Se smejo spuščati v javno kanalizacijo in čistilne naprave v občini Kočevje 1055 862. Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka v občim Laško ' 1057 863. Odlok o dopolnitvi odloka o občinskih upravnih organih (Laško) 1057 864. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Laško za leto 1983 1057 865. Sklep o podaljšanju začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Lesnina Ljubljana — TOZD Lesna industrija »BOR« Laško J058 866. Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Laško 1058 867. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Litija) 1062 868- Odlok o pripravi dolgoročnega plana občine Litija 1062 869. Odlok o pripravi družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 1062 870. Odlok o turistični taksi na območju občine Litija 1063 871. Odlok o nudenju turističnih storitev na turistično urejenih kmetijah v občini Litija 1064 872. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o lokalnih in nekatcgorizir&nih cestah v občini Litija 1065 873. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Litija 1065 * 874. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1983 1067 875. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Moste-Polje 1068 876. Sklep o javni razgrnitvi dopolnitev zazidalnega na- črta za del območja zazidalnega otoka MeS 8/1 Svetje (Ljubljana Šiška) 1069 877. Pravilnik o pogojih in postopku prodaje "tavb in delov stavb v družbeni lastnini, s katerimi razpolaga občina Ljubljana Vič-Rudnik, občanom, društvom in drugim civilnopravnim osebam 1069 878. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta soseske pod Kompošem — Vitanje (Slovenske Konjice) 1071 879. Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta nad Milenkovo cesto (Slovenske Konjice) 1071 880. Sklep o javni razgrnitvi dopolnitev zazidalnega načrta Nova vas—Crnolica (Šentjur pri Celju) 1072 881. Odlok o pripravi In sprejetju erednjeročnega družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah Za obdobje od leta 1986 do 1980 1072 882. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pri- pravi in sprejemu dolgoročnega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986—1995 leta, za določena področja pa tudi do leta 2000 1073 883. Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj, popreč- nih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča ir odstotek od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Šmarje pri Jelšah 1073 884. Sklep o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981—1985 1074 885. Odločba o izvolitvi komisije za uvedbo komasacijskega postopka (Šmarje pri Jelšah) 1074 886. Sklep o spremembi prispevne stopnje Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah . 1074 887. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo (Vrhnika) 107$ Preteklo že precej časa, odkar je izšla prva izdaja zbirke enakega naslova. Od leta 1976, ko je bil sprejet v naši republiki zakon o dedovanju, pa se je nabralo nemalo izkušenj o uveljavljanju zakona in posameznih določb zakona v neposredni praksi in avtor dr. Karel Zupančič jih je tudi vključil v obširna uvodna pojasnila. Avtor najprej obravnava značilnosti pravne ureditve dedovanja v naši republiki, nato pa dedovanje na podlagi zakona in oporoke; nadalje dednopravne pogodbe; zapuščino brez dediča; pridobitev dediščine in odpoved dediščini; sodediče; odgovornost za zapustnikove dolgove; procesnoprav-no ureditev dedovanja in na koncu še posebnosti dedovanja kmetijskih zemljišč in kmetij. Ker je v zbirki objavljen poleg zakona o dedovanju tudi zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) iz leta 1973, bodo tisti, ki jih zanimajo vprašanja in problemi dedovanja, lahko našli v tej knjigi tudi ustrezne odgovore oziroma pojasnila. Cena: 385 din Naročila sprejema: CZ URADNI LIST SRS Ljubljana, Kardeljeva 12 p. p. 379/yiI Izdala Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor ir. odgovorni urednik Peter Juren - Tiska tiskarna Tone Tomste. vsi v Ljulillani — Naročnina za leto 1984 950 din. inozemstvo 1900 din - Reklamacije se upoštevajo te mesec dni po izidu vsake številke - Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 - Poštni predel 379/Vir - Telefon direktor, uredništvo sekretar šel računovodstva 224 323, prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 21)814 - Žiro račun 50100 «03-40323 — Oproščene prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72