NA KAVI Z MAGUSOM Sanel Ibrišimovic Naslov: NA KAVI Z MAGUSOM Avtor: Sanel Ibrišimovic Idejna zasnova naslovnice: Sanel Ibrišimovic © Copyright: Sanel Ibrišimovic Kontaktni naslov: sanellenas@gmail.com Tisk na zahtevo Prva izdaja Izdajatelj: Založba Ibis leto izdaje: 2021 Maribor CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 133 IBRIŠIMOVIC, Sanel Na kavi z Magusom / Sanel Ibrišimovic. - 1. izd. - Maribor : Ibis, 2021 ISBN 978-961-93946-8-7 COBISS.SI-ID 66060547 KAZALO VSEBINE UVOD .................................................................................................................................. 7 TRIJE BOTRI IN MESTO TEMNEGA OBLAKA ........................................................... 17 KLEPET OB KAVI ............................................................................................................ 22 NA OBISKU ...................................................................................................................... 25 NOV ZACETEK ................................................................................................................. 30 MAGICAE DOCTRINA .............................................................................................. 33 POSLANSTVO .................................................................................................................. 38 VIZIJA OBSTOJA ....................................................................................................... 44 OSNOVNA POT ................................................................................................................ 45 BREZNO ............................................................................................................................ 56 DOGMA ............................................................................................................................. 69 HRAM ................................................................................................................................ 76 VIZIJA HRAMA .......................................................................................................... 78 INVOKACIJA .................................................................................................................... 81 MAG .................................................................................................................................. 91 GNOSTICNA MAŠA ......................................................................................................... 99 OGLEDALO .................................................................................................................... 109 DOM ................................................................................................................................ 112 TALISMAN ..................................................................................................................... 120 TRIZOB ........................................................................................................................... 129 NA KAVI Z ANGELI ...................................................................................................... 136 ZAKLJUCEK ................................................................................................................... 156 ZAHVALA in POSVETILO Zahvalil bi se svoji dragi Maji, ljubezni mojega življenja, ki me je ob pisanju knjige spodbujala in poslušala moje samogovore ob izbruhu idej. Zahvalil bi se vsem prijateljicam in prijateljem, ki so tako ali drugace sodelovali pri mojem ustvarjanju. Knjigo posvecam svojemu sinu in ljudem, ne glede na njihovo raso, spol, versko ali kakršnokoli drugo prepricanje. UVOD Preteklost zrcali prihodnost. Naše življenje poteka v krogu, in ce je nekaj bilo ali se je zgodilo v preteklosti in je v sedanjosti, se bo to enako ali podobno zgodilo tudi v prihodnosti. Bolj si osredotocen na ta krog, bolj opažaš, da so ti dogodki in ljudje podobni, in iz tega se lahko veliko nauciš. V krogu se ponavljajo vedno isti obcutki in vzorci. Ko dosežeš tocko, na kateri ti življenje preneha delati kroge, zmagaš. Zmagaš, ko ugotoviš, s katerimi ljudmi se moraš povezati, kaj moraš delati v življenju in katere so vrednote, ki jih moraš imeti; takrat prekineš krog in dosežeš izpopolnjenost, saj si našel v sebi in okoli sebe popolno energijo pri ljudeh, v sebi in postaneš to, kar si. Takrat lahko greš cisto svojo pot, saj si »dekodiral« življenjski krog. Postavimo si primer. Ce pogledamo svoje življenje s poklicnega vidika, lahko opazimo, da se ponavlja vedno isti vzorec. Imamo službo, jo izgubimo, najdemo drugo in tako se ponavlja skozi vse naše življenje. V razlicnem okolju spoznavamo na videz razlicne ljudi, vendar se vedno zbližamo s tistimi, ki imajo energijo, potrebno za nas. Zgodi se, da si v delu svojega življenja izjemno premožen, a cez nekaj casa izgubiš vse svoje premoženje. Ce takrat obupaš oziroma se vdaš, boš do konca svojega življenja reven. Ce pa se zavedaš, da je to le en del kroga in boš enkrat v prihodnosti ponovno doživel stanje, v katerem boš deležen velikega premoženja, bo ta cas cakanja izjemno kratek. Ce se zavedaš tega kroga, boš trpel manj casa. Zavedati se moramo, da se je treba za vsako stvar v življenju truditi. Nic ne pride samo od sebe, niti služba, ljubezen, zdravje ali karkoli drugega. Vse se ponavlja. Vedno moraš biti pripravljen na to, da boš razocaran. Stremeti moraš k temu, da boš delal dobro in da boš izstopil iz tega kroga, a moraš biti pripravljen, da boš tudi razocaran. V življenju boš vedno v nekem trenutku naletel na razocaranje. Denimo, porociš se z osebo, z njo živiš in v nekem trenutku te razocara. Cetudi se prepirata samo dve uri, to boli. Kasneje se vrneš v stanje, ko to osebo ponovno vzljubiš in te ne razocara vec. Poznati in videti moramo širšo sliko. Na koncu vedno odpustimo, ce je to za nas pomembno. Nikoli ne smemo obupati. Gledati moramo naprej in hoditi po svoji poti, ne glede na vse. Vztrajaj, saj ko se en del sveta v naših življenjih poruši, prihaja še boljši svet. V tej igri ali predstavi je pomemben vsak izmed nas, ne glede na to, kdo ali kaj si. Naša življenja so energije, ki se medsebojno prepletajo in izpolnjujejo. Vsak od nas potrebuje doloceno vrsto energije, da lahko nekako normalno funkcionira v svojem življenju, in te energije dobimo od drugih ljudi. V našem otroštvu ali mladosti smo lahko imeli prijatelja, s katerim smo se odlicno ujeli. Cez cas je vsak odšel svojo pot in cez deset let spoznamo neko drugo osebo, ki oddaja podobno energijo, kot jo je nekdanji prijatelj. Ta oseba je lahko sodelavec, zdravnik ali pa cisto nekdo drug. To lahko prikažemo matematicno. Tvoja duša je iz energij lihih števil. Zato boš imel okoli sebe ljudi z energijskim poljem, ki oddaja soda števila. Okoli nas pa obstajajo tudi takšni, ki oddajajo za nas negativno energijo oziroma energijo, ki nam škodi. Kdo so ti ljudje, moramo cim prej spoznati in se od njih distancirati. Oni nam otežujejo naše življenje, in ker v našem življenjskem krogu doživljamo dobre in slabe trenutke, se lahko ti slabi casovno podaljšujejo. Ce se tega zavedamo, bodo slabi trenutki v naših življenjih kratki. Izjemno pomembna stvar v naših življenjih je smrt. Smrt je izjemno mocno dejanje, ki mnogim spremeni življenje. Ko nam umre oseba, ki smo jo imeli radi, ne žalujemo zaradi izgube fizicne podobe, telesa, temvec zato, ker globoko v sebi vemo, da nam bo primanjkovalo njene energije. Ce bomo žalovali manj casa, bomo prej doživeli trenutek, ko bo v naše življenje vstopila oseba, ki bo imela podobno energijo pokojnega. Predstavljajmo si, da je naše življenje sestavljanka iz košckov (kot puzzle). Tvoji košcki so recimo energijsko iz lesa in en košcek, ki je predstavljal neko osebo, je izginil iz te sestavljanke. Cez cas bo življenje prineslo nov košcek, ki bo recimo iz kovine, po obliki energije pa se bo idealno zlil v tvojo sestavljanko. Še enkrat ponovimo, da je pomemben vsak od nas, in ce se znajdemo na robu prepada in razmišljamo o koncu svojega življenja, ker nas nihce nima rad ali nas ne spoštuje, moramo vedeti, da ce smo v svojem življenju kdaj koli ljubili ali bili spoštovani in koristni, se bo to enkrat v življenju ponovilo. In lahko se zgodi, da bo takrat mocnejše in trajnejše. Spomnimo se, kolikokrat smo bili v mladosti razocarani, ker smo prekinili zvezo z neko ljubljeno osebo. In ce se spomnimo preteklosti, smo v zelo kratkem casu, takoj ko smo jo preboleli, spoznali novo ljubezen. Dodajmo še, da je trenutno cas, ko je med nami veliko samomorov, razmišljanja o njem. Preden kdor koli pomisli nanj, naj razmisli, kaj vse bo s tem prekinil, koliko ljudem bo pokvaril življenje s tem, da jim bo odvzel energijo, ki jo potrebujejo. Mogoce kdo pomisli, da se bo reinkarniral in ponovno živel poslanstvo, ki ga je imel do sedaj. Žal ni tako. Življenje, ki ga živimo sedaj, je eno in edino in se ne bo nikoli vec ponovilo. Je edinstveno. Nikoli vec ne bomo živeli v takšnem okolju, nikoli vec ne bomo imeli okoli sebe takšnih življenjskih pogojev in nalog. Za vedno izgubimo tisto, kar smo imeli. Zato, drage bralke in dragi bralci, zavedajte se, da ne glede na to, kaj pocnete ali ste, v tej svoji vlogi, ki jo igrate v predstavi, ste pomembni vi. In to predstavo lahko imenujemo kar Življenje. Zato je pomembno, da cim bolj spoznavamo naši poslanstvi, tistega, ki ga živimo na Zemlji, in tistega duhovnega, s katerim se povezujemo z našim izvorom. Nekje vmes pa leži naš resnicni jaz, naše sebstvo, ki ga moramo odkriti in razviti. Ljudje smo obdarjeni z eno redko sposobnostjo, ki se je le redkokdaj zavedamo. Sposobnost, da hitro pozabimo, še posebej tiste slabe spomine. Mnogi psihologi so naredili veliko raziskav na to temo in iskali vzroke takšnega vedenja. Eden izmed razlogov, ki ga lahko navedemo, je ta, da globoko v sebi želimo živeti v trenutku. Želimo dojemati samo tisto, kar se dogaja sedaj in nic vec. Stremimo k temu. Žal zaradi tega pozabimo preteklost in spregledamo našo prihodnost. Mogoce to, da želimo živeti v trenutku, izvira iz skritega strahu zaradi bolece preteklosti in neznane prihodnosti. Kdo bi vedel? Posledicno pa neprestano ponavljamo naše napake, ki so v preteklosti povzrocile mnogo gorja in trpljenja. Vedno si zatrjujemo, da se to ne bo ponovilo, a vedno se ponovi. Izbrali smo pot razdvojenosti in tako živimo v svetu med iluzijo in manipulacijo. Kot medved, ki se v zimskem casu skrije v svoj brlog, tako smo se mi skrili v svoje obmocje udobja. Od tam skozi ekrane gledamo na dogodke, ki se dogajajo v našem svetu. Živimo v iluziji, da je življenje onkraj meja našega udobnega obmocja le film in manipuliramo s seboj in z drugimi, da je tisto, kar vidimo, slišimo in cutimo, edina resnica. Žalostni smo, ko vidimo, kako v drugih državah divjajo vojne, otroci umirajo od lakote in starejši od pomanjkanja zdravil in nege. Za vse to krivimo druge in sebe vidimo kot pravicnike, ki vedo, kaj je prav in kaj ne. Ali smo se vprašali, kolikšen delež odgovornosti nosimo mi sami pri tem? Odgovor za mnoge izmed nas bo šokanten. Na primer vse reke, jezera in vode so krvni sistem našega planeta. Ce nekdo na enem kontinentu zastrupi reko s strupenimi kemikalijami, to ni problem le te države, kontinenta, temvec vseh nas. Slej ko prej bodo tudi naše reke in jezera kontaminirani zaradi voda drugega kontinenta ali države. Ta strup je na primer v reko izlilo globalno podjetje, ki se ukvarja s predelavo surovin za blago, iz katerih nam to isto podjetje izdela oblacila – majice, hlace, jakne itn. Mi naivni in pozabljivi porabimo svoj cas in denar za nakup te obleke, ceprav nam omara poka po šivih. Ampak, hej, to je moderno in dobimo celo popust. Mi želimo nekaj, za kar so nas prepricali drugi, in nekdo tretji nam to izdela in proda. Krog je sklenjen in vsi skupaj nosimo odgovornost za uniceno okolje in seveda za trpljenje ljudi. Podobna zgodba je tudi pri vojnah. Po vsaki koncani vojni si zatrjujemo, da tega ne bomo nikoli vec ponovili, a glej ga zlomka, ponovno drvimo v nove vojne. Tisti, ki nismo neposredno vpeti vanjo, jo spremljamo prek ekranov in postajamo vojni strategi in politiki. Opredelimo se, katero stran bomo zastopali in se med seboj kregamo, kdo ima prav in kdo ne. Medtem ko to pocnemo, drugi resnicno trpijo. Ko se prav to zgodi nam, pa se cudimo in smo žalostni, zakaj nam nihce ne pomaga in zakaj vsi vse vidijo in nihce ne ukrepa. Žal smo strahopetni. Bojimo se, da bomo vse izgubili. Ali ni resnica ta, da ko umremo, za seboj pustimo vse, tudi naša telesa? Vprašajmo se. Ali ne bomo vec ekonomsko suvereni in bodo zaradi naše skromnosti ljudje izgubili službe, ker se bodo tovarne in trgovski centri zapirali? Še ena izmed iluzij ekonomske manipulacije. Ce pogledamo širše, bomo ugotovili, da že sedaj zaradi tega mnogi trpijo in umirajo. Ekonomsko si stabilen, a v sebi trpiš. Ali je bolje paziti na denar, ki ga ne boš nikoli videl, in zaradi tega izgubiti zdravje, družbo in ekosistem Zemlje? In to samo zato, da si majhna množica bogatašev napolni svoje racune. Kasneje prav ti prodajajo zgodbe o uspehu in kako se ne smemo politicno opredeliti ter na kaj moramo biti ponosni in kaj moramo spoštovati. To je klasicni primer manipulacije, na katero ljudje padamo vedno znova in znova, ker želimo živeti v trenutku, v svojem obmocju udobja in pozabiti preteklost in ne misliti na prihodnost. Da, to je vrhunska magijska formula manipulacije nad cloveštvom. Tako nas skozi zgodovino mnogi tako imenovani ucenjaki ucijo, da je magika hudicevo delo in da je to greh oziroma iluzija. A nedavno smo v imenu religije in pod vplivom teh ucenjakov pobili ogromno ljudi in unicili ogromno znanja ter zakrili vse sledi našega preteklega napredka. Govorili so nam, da je vsako ukvarjanje z magijo crna magija in da je to najvecji greh. Žal je resnica ravno nasprotna. Vsakdo, ki poziva k vojni in unicevanju tako imenovanih drugace mislecih, ni vreden spoštovanja, niti pozornosti. Vsako ubijanje ljudi v imenu religije, znanosti ali še posebej artikulaciji molitve je delo najvecje crne magije. Žal se tega ljudje ne zavedamo in vedno znova nasedemo praznim obljubam in lepim besedam. Na tem mestu nam primanjkuje kriticnosti in zdrave kmecke pameti. A vse spet ni tako crno in žalostno. Obstaja upanje in obstaja pot napredka. Cloveštvo je pred kratkim vstopilo v peto dimenzijo in nastopilo je obdobje nove dobe. Prezgodaj je govoriti o tem, kaj nas caka. Lahko povem, da je to obdobje napredka, ko bo cloveštvo izstopilo iz razdvojenosti, iz primeža manipulacije nad njo in krenilo po poti enosti. Ne bomo se locevali in ne bomo sodili ljudem, ki drugace gledajo na svet okoli sebe. Kot je rekel neki veliki Mag1 v svoji knjigi, da ce se dva cloveka postavita na isto tocko in oba gledata luno, jo bosta videla drugace. Oba imata prav in oba vidita delcek te resnice. Dejstvo pa je, da Luni prav nic ni mar za njuno mnenje. Tako tudi vsaka religija ponuja cloveštvu le delcek resnice in z združitvijo teh znanj z znanostjo bo nastala nova veda, ki je bila cloveštvu pred davnimi 1 Mag ni vezan na spol in pod tem nazivom je poimenovan vsak moški ali vsaka ženska, ki doseže doloceno stopnjo ali znanje v Magiki. casi že znana, a smo jo v temni dobi srednjega veka pozabili. Lahko ji recemo Magika, vendar je tudi to le samo beseda ali pojem, da nekaj dolocimo in etiketiramo. Kakor koli, še vedno se bo v tej knjigi uporabljala ta beseda zaradi boljšega razumevanja. Zakaj uporabljam besedo Magika? S tem imenom jo želim lociti od šarlatanstva, hokus pokus trikov in vraževerja. Kot je rekel eden izmed Magov 20. stoletja: »Magika je znanost in umetnost povzrocanja sprememb.« Nekdo, ki ga takšna pot privlaci, naredi veliko raziskav, teoreticnih in prakticnih. Ni vsak clovek Mag in to ni poslanstvo vsakega cloveka. Ampak kdo od nas je izkušen racunalnicar ali programer, a kljub temu vsi uporabljamo racunalnik? Kdo od nas je oblikovalec, inženir ali mehanik avtomobilov, pa kljub temu se skoraj vsi vsak dan vozimo z avtomobili, se o njih pogovarjamo, jih negujemo in vzdržujemo? Podobno je tudi z Magiko, ki je del našega življenja in nam lahko koristi v mnogih pogledih na naši poti. V tej knjigi sem zapisal neke osnovne principe in le z uporabo domišljije in zdravega razuma bo bralec (ali bralka) odkril tisto, kar je pomembno za njegovo pot. Ce bo iz vseh teh na videz nerazumljivih stavkov izvlekel vsaj drobec motivacije, da stori tisto, kar ga veseli, in tako osreci sebe in druge, bo ta knjiga izpolnila svojo nalogo. Knjige, povezane z duhovnimi dimenzijami, se ne berejo toliko z razumom, temvec z dušo, knjige o znanosti se berejo z razumom in ne toliko z dušo. Na videz razlicna svetova, ki pa sta povezana bolj, kot si mislimo. Sedaj je cloveštvo vstopilo v svojo peto stopnjo in doživlja mnoge spremembe, ki dostikrat niso najbolj prijetne. Vendar po dežju vedno posije sonce. Vidim svetlobo, kako obsije naš um in našo dušo. Prebuja se kriticni in raziskovalni duh. In ta knjiga, ki je lahko le kot kratka pripoved, je prikaz razmišljanja nekega Maga ali pa osnovni prirocnik za spoznavanje osnov Magike. Namen knjige ni v tem, da nekoga usposobi, da postane Mag ali kaj podobnega. Napisana je, da širšemu krogu ljudi približa njeno osnovno Znanje in Modrost, da lahko bolje razume sebe in druge v smislu medsebojne povezanosti. Obenem pa lahko koga spodbudi, da koncno zacne uživati v tem, kar pocne, ali pa koncno zbere pogum in uresnici vsaj del svojih skritih sanj. Verjeli ali ne, a vsak od nas skoraj dnevno uporablja tehnike Magike, le da se redki tega zavedajo. Vendar to ni tako pomembno. Pomembno je, da nas ni strah. Strah je tisti dejavnik ali prepreka do uresnicitve naših sanj. S pomocjo Magike lahko ta strah obrnemo sebi v prid in naredimo permutacijo svoje zavesti tako, da iz besede »STRAH« nastane beseda »HRAST«, to mogocno drevo, ki kljubuje vsem spremembam in je del naše mitologije. Za vecino ni potrebe, da bi razumeli vsak simbol, gesto ali ceremonijo. Dovolj je, ce poznate njene osnove in te vam bodo pomagale na vaši poti. Ce dam primer vožnje avtomobila. Skoraj vsak od nas ima izpit za avto in ga dnevno uporablja. Le redki pa vedo, kako ves mehanizem avtomobila deluje, in mnogi od nas poznamo samo to, da moramo imeti poln rezervoar goriva, postaviti rocico menjalnika v pravi položaj, zagnati motor in pritisniti pedal za plin. Seveda v roki držimo volan, s katerim upravljamo avtomobil. Ne sanja se nam, kaj se dogaja v avtomobilu, pomembno nam je, da nas pripelje od tocke A do tocke B. Podobno je z Magiko, pri kateri ni treba razumeti vsakega simbola ali zapisa. Pomembno je, da vemo, cemu se uporabljajo in jih za ta namen tudi uporabimo. Nekdo bo v Magiki našel svoje poslanstvo, postal bo Mag in bo posvetil veliko casa raziskovanju njenih misterijev, kar pa ne pomeni, da bi to moral poceti vsakdo. Ne moremo biti vsi magi, znanstveniki, bankirji, racunovodje, umetniki itd. Lahko pa se zaradi splošne razgledanosti in širjenja naše zavesti spoznamo z znanjem, ki ga ponujajo doloceni poklici. Nikoli se ne ve, kdaj nam bo prišlo prav to znanje. Ce kdo dvomi v Magiko, ni nic narobe, prav tako ni nic narobe, ce dvomiš v Znanost. Srž obeh ved je skoraj enaka, le pakiranje je drugo. Obe za ljudi raziskujeta in odkrivata neznani svet. Izražati nespoštovanje do ene ali druge vede je sramota in dokaz nizke custvene inteligence ne glede na status ali izobrazbo, ki ju nespoštljivi kritik uživa. Ali je kdo videl ali otipal silo gravitacije? Cutimo jo in verjamemo, da obstaja. Namen obeh ved je v tem, da pomagajo cloveštvu, vse ostalo je nevredno in uporaba ene ali druge vede v škodo cloveštvu je neplemenito in skrajno grozno in žalostno dejanje. Bolj se bomo ljudje posvecali rezultatom Znanosti ali Magike, manj bo prostora za razne šarlatane in manipulante, ki zavirajo posameznikov in s tem družbeni razvoj. Ali veste, kako je Nikola Tesla prišel do svojih izjemnih izumov in kako si je lahko delovanje nekega izuma predstavljal v svojem umu in to zapisal v svoj dnevnik? Ko so njegovi ucenci ta izum, ki si ga je on vizualiziral v svojem umu, izdelali, je brezskrbno deloval. On je bil primer cloveka in genija, ki je uporabljal obe vedi in jih v svojem življenju ni nikoli loceval, saj vsako locevanje povzroca trpljenje in je pot k neuspehu. Z metodo Znanosti je raziskoval in gradil svoje izume, ki jih je s pomocjo Magike videl v svoji domišljiji in umu. Izjemen clovek, ki je cloveštvu pokazal mnogo vec, kot smo sposobni razumeti. Locevanje na ene in druge povzroca razdor na poti našega napredovanja. In to je ena izmed skrajnosti, ki nas skozi zgodovino venomer zasleduje in nas unicuje v obliki vojn, trpljenja in razdora. Vojne in poboji cloveštva v preteklosti se niso zgodile, ker bi nas napadla neka neznana sila. Sami smo krivi, ker smo zaradi nekih idealov sposobni povzrociti trpljenje drugim. Vsak, ki se v dolocenem casu ne vklopi v kalup trenutne družbe, je avtomatsko izlocen. Nekdo je tako karizmaticen in sposoben vodja, da je zaradi svojih idealov sposoben cloveštvo pahniti v trpljenje in tisti, ki mu sledijo, preživijo, ostali pa umrejo. Žal nobena dogma ali ideal nista resnica. Nihce na Zemlji in izven nje ne more trpeti zaradi resnice. Trpimo zaradi iluzije, laži, manipulacije in pomanjkanja kriticnega razmišljanja. Izstopiti moramo iz priucenega razmišljanja in dojemanja sebe in okolice. Moramo biti odprti in sposobni dojeti njeno Svetlobo, ki nam bo razkrila vse naše strahove in radosti. Iz strahov se moramo necesa nauciti in jih odpraviti, v radosti se moramo nauciti uživati. V naši moderni dobi se je pojavil internet in namesto da bi ga izkoristili za pridobivanje in širjenje koristnih informacij in znanj, smo ga uporabili za širjenje neumnosti. Nismo ga izkoristili za tisto, kar je bil njegov prvotni namen. Zaradi tega postajamo vedno bolj pasivni in se vedno globlje zapletamo v mrežo iluzije, in kar je najbolj žalostno, ustvarili smo jo sami. Ne glede na vse to obstaja upanje, saj smo se že iz mnogih težkih trenutkov izvlekli kot zmagovalci. Draga bralka, dragi bralec. Uživajte v zapisanih besedah, saj so pisane za vas. Verjamem, da boste v knjigi našli delcek sebe, saj smo vsi med seboj povezani in tako ali drugace vplivamo eden na drugega. Temu se rece simbioza. Bodite skromni, vendar ponosni. Spoštujte sebe in spoštovali boste druge. Odkrijte v sebi diamant, ki je skrit pod skorjo iluzije, ustvarjene s strani družbe, zgodovine in dogem, zasidrane v kolektivni zavesti cloveštva. Razbijte lupine zlatega jajca v sebi in odkrili boste cvet vecne radosti, odkrili boste sebe. In naj vas ne bo strah. TRIJE BOTRI IN MESTO TEMNEGA OBLAKA »Kažu da negde postoji grad, pod zastavom kiše iznad krovova – otvoren grad.« (EKV)2 2 Del besedila pesmi skupine EKV, ki nosi naslov »Iznad Grada« 3 Del besedila pesmi skupine EKV, ki nosi naslov »Ponos« V neki majhni državi (v njej vladata cistost in lepota narave), ki bi jo s kakšne višje gore videl v celoti, obstaja mesto. Ob vhodu vanj stoji velika zgradba, rdeca, spomenik prejšnjega sistema. To je prvi korak na poti. Spomeniki dela in politike stojijo v sijaju ponosa in teme. Pecati preteklosti. Na zunaj je to mesto lepo, toda pocasi ga v njegovi notranjosti nekaj razjeda. V glavi mi odzvanjajo besede pesmi skupine EKV: »U ovom gradu strahom zatrpan, ovaj grad je nekada bacao svetla daleko, ovaj grad bi mogao bolje ...«3 To je bolezen razlike in zavisti. Ko spomladi zasije sonce, se še vedno na skrivaj vidi megla. Vcasih me izza ogla prijetno preseneti kakšen pogled, nasmeh ali oci angela na obrazu mladega cloveka. To se pojavi zato, da ne izgubiš upanja, da greš naprej, da obcutiš nasmeh, ki skrivaj biva v srcih nekaterih. Tudi to se bo skozi nekakšen razdor uredilo, moralo bo priti do tega, ta bolezen bo prišla na plan. Vsekakor po dežju posije sonce. V davnih casih so v casu Ljubezni in Lepote prišle v to mesto na svet zvezde med manjšimi zvezdami in nekaterih vecjih, sijajnejših na poseben nacin. Bili so trije. Sprva se je rodil Sin Glasbe in Plesa. Zaradi te radosti je Zemljo ugledal Sin Sonca in ob koncu poletja je v dežju in vetru prišel še Sin Meseca. V otroštvu so bili le mimoidoci v življenju na Zemlji. Leta so tekla in ob pravem casu so se srecali. Spoznali so drug drugega, ko so postali Botri. Bili so Boter Glasbe in Plesa, Boter Sonca in Boter Meseca. To je bil v Mestu Temnega oblaka zacetek novega obdobja. Združili so jih radost, norost in modrost glasbe in plesa. Sicer so osamljeni, toda nikoli niso sami. Vsak ima tudi svojega Adonaja. Ko pride cas zabave in pesmi, jim pridejo družbo delat lepe Sirene. One so skrite sanje tistih, bolnih od svoje zlobe, suženjstva in teme. Tisti, ki jih prej niso razumeli, obcutijo strah, ko so Botri skupaj, obcutijo strah, ker se bojijo Svobode, Ljubezni in Volje, ki jih imajo v sebi Trije Botri. Vsak od njih živi svoje življenje na zemlji, a ko pride noc in se vse umiri, se pricne zabava. Ljudje jih kar naenkrat vidijo z lepimi vilami in sirenami, kako plešejo po ulicah mesta. Cudijo in sprašujejo se, katera je ta carobna formula. Botri jo poznajo in ko pride cas, se umaknejo, da lahko imajo svojo zabavo Otroci Snega, Dežja, Vetrov ... Vsi trije sijejo v Temnem oblaku in sanjajo, kako za vedno izstopijo iz njega in zagledajo vesolje brez meja. Preidimo na njihove opise. Boter Sonca živi tiho, na svoj nacin tudi skrivnostno življenje. Boter Meseca je živ bolj ponoci. Pojavi se in izgine, vcasih se skrivoma prikaže. Boter Glasbe in Plesa veliko dela, da bi bili lahko njegovi instrumenti boljši, glasba in pesmi stvarnejše in bližje resnici. Skupna resnica je, da svojo pravo Ljubezen varujejo za svoje Angele in Ljubezen Zemlje za svoje princese in zvezde. Ena je z lasmi Pušcave, skozi zemljo vrocega peska jo nosi veter. To je zvezda Meseca. Zvezda Glasbe in Plesa je princesa z obrazom Otroka. Vsepovsod je in vedno nasmejana, s prikupnim pogledom otroka na samem vrhuncu igre. Tretja je zvezda Sonca, to je zvezda Noci. Vsak njen pogled je sijaj zvezd in nasmeh, nasmeh tišine. Za vsakega od njih so princese njihov udarec srca, iskrica v oceh, njihovo poželenje in strast. So njihova Svoboda in Ravnotežje. Prišel bo cas, ko bodo z njimi in Moc bo vecja, Radost, Ljubezen in Volja bodo mocnejše v plamenih Svobode. V svojem otroštvu so iskali nekaj vecjega, ne le tisto, kar so iskali drugi. Skrivoma so sledili svojim sanjam in se razvijali v zvezde. Niso se zavedali ali pa se niso ozirali na to, da so ljudje nanje skrivoma gledali s spoštovanjem in z obcudovanjem. Mnogim so bili vzor, a ti oboževalci jih niso razumeli in so odplavali v drugo smer. Trije Botri se niso ozirali na takšne igre, morali so naprej. Mlada dekleta so skrita za svojimi maskami nerodnosti in razuma želela to radost – nekatere so zbrale pogum, vendar niso dolgo zdržale. Niso se mogle sprostiti v vsej odkritosti in golote resnice. Cas je tekel in Botri so iz dneva v dan postajali vse bolj skromni, modrejši in bolj nori. Toda prebili se bodo skozi mesto Znanja in zagledali Crno morje. Še vedno so tu, še vedno živijo svoje življenje in sledijo Plamenu skozi veliko Zvezdno Noc. Tu so med nami, tam med njimi. V Zvezdni Noci so znani kot Zvezde, na Zemlji so Ljudje iz mesta. Korakajo po kamnitih cestah in na plošcah casa pušcajo svoje sledove, ki jih vidijo njihove princeske. To je napisano za en sled spominjanj na Botre, da se ve, da so tu med zidovi, travniki in ulicami Trije Botri v Mestu Temnega oblaka. Tako je tudi ostalo. Kaj se bo z njimi zgodilo na poti spremembe? Ta odgovor mogoce poznajo oni, zagotovo pa njihov Angel. Pocasi se vracam na opis Mesta temnega oblaka in bolj na druge ljudi v njem. Mesto je lepo, toda videz vara. V zraku so cudne sile, ki vcasih ob slabem vremenu zaudarjajo po mrtvih dušah. Velika vecina se hrani in obdrži pri življenju s pomocjo zlobe, zavisti in bolezni svojih fižola velikih možganov. Prej, v starem sistemu rdecih zastav, so živeli v nekakšni slogi, kot otroci smo gledali zabave starejših, ki so plesali ob pesmih raznih kultur. Prišla je vojna, ki bi morala naznaniti novo dobo, vendar se ni nic spremenilo, razen to, da so se v mestu formirale skupine dolocenih standardov in eni druge skrivoma sovražijo in prezirajo. Ljudje so napacno dojeli Svobodo, napacno dojeli cloveka kot posameznika in sedaj vsakdo, skoraj vsakdo vtika svoj nos v tuje posle in življenja, namesto da bi skrbel zase. Vem, da obstajajo zvezde, ki vedo, kaj pomeni življenje, kaj pomenita clovek in svet. Ljudje so skriti, da jih ne bi zagledali pogledi bolnih ljudi in njihove roke odvrgle iz narocja Svobode, Volje in Ljubezni. Zgleda, da bo potrebna še ena vojna, da se enkrat za vselej zrušijo stolpi avtoritete in patriotizma. In tedaj, le tedaj bo Novi Zakon novega obdobja stopil na Zemljo tega mesta in Sonce v svoji lepoti, Sijaju bo posijalo na semena mladine. Mladi bodo lahko koncno izrazili sebe, lahko bodo ustvarjali, eni pa bodo rušili, kot to pocnejo že zdaj. Toda tudi njim ni vseeno, globoko v njih jih zatira bolecina. Ta bolecina je sled tistih bolnih, ki niso razumeli, niti spoštovali cloveka kot samostojno zvezdo. A starejši bodo lahko v miru in varnosti uživali svoja življenja in gledali iz svojih postelj Ljubezni, kakšna sta življenje in svet, lepa in radostna. Tudi to (ta bolezen) je samo ena izmed faz v cloveškem odrašcanju in razvoju. V evolucijo skozi destrukcijo. Sedaj samo cakamo in si izmišljamo nacrte ter se skrivoma ucimo stvari Nove Dobe, skrivoma gradimo in prišel bo cas, jaz upam in vem, ko bo v ta bolna srca in zavistne poglede posijala Ljubezen. In skozi njihove prsi se bo slišal zvok Volje in Svobode. Samo to želimo, samo to išcemo, samo to hocemo. V imenu Volje in Ljubezni naj to mesto in vse v njem živece zagleda Svetlobo, v tem Skrivnem in Svetem Imenu. Mir, Ljubezen in Toleranca, drage prijateljice in prijatelji. Te misli je v svoji rani mladosti v dnevnik zapisal Raeneil, ki je v naši zgodbi prijatelj glavnega lika Sanhiela, ki je stopil v svet Neznanega in Misticnega. To je opis mesta, v katerem se odvija naša zgodba, mesto, v katerem so se rodili mnogi junaki in svetu dokazali, da je takšno mesto sposobno roditi odlicne glasbenike, umetnike, komedijante, ekonomiste, politike in znanstvenike. A le malokomu je znano, da je to mesto ustvarilo tudi mnoge Mage, ki so žal zaradi miselnosti še vedno skriti in delujejo v ozadju. S svojimi besedami, uroki in magiko vplivajo na dogodke. To je igra in tek na dolge proge, brez bližnjic, brez goljufanja. Samo iskreni uspejo. KLEPET OB KAVI Nedeljsko jutro, ki so ga soncni žarki z vzhoda obarvali v prelepo svetlo zlatorumeno barvo. Zemlja je brstela in Sanhiel si je pripravljal svojo jutranjo kavo. Vsako jutro je opravljal obred in užival v 15-minutni tišini ter se predajal omamnim užitkom dišece kave. Vklopil je televizijo, da bi si ogledal kakšno jutranjo oddajo, ceprav je to pocel zelo redko, vendar tistega dne ga je nekaj kar vleklo k temu. Na sporedu je bila kratka dokumentarna oddaja, v kateri so gostovali strokovnjaki zunanje politike in ekonomisti, ki so razpravljali o tem, da se bliža razpad Evropske unije, kot jo poznamo danes. Razlog so razlicni interesi in skoraj vsaka clanica vlece uzde evropskega konja na svojo stran. Predvidevajo, da se bo ponovna združitev zgodila cez približno 40 ali 50 let. Obenem je skupina razpravljala o tem, da bo Afrika v nekaj letih postala gospodarsko in politicno bolj razvita. Zgodil se bo hiter razvoj, ki bo do sedaj revno Afriko pripeljal med vplivne clane svetovnega gospodarstva. Sanhielu se je celotna oddaja zdela malo cudna, vendar ga to ni skrbelo in jo je gledal cisto emocionalno in razumsko hladno. Preklopil je televizijski program in na zaslonu zagledal poznano osebo iz njegovega mesta. Gostoval je v eni izmed znanih oddaj z naslovom Klepet ob kavi. Oddajo so sestavljali mladi in zagnani zaposleni, ki so svoje delo opravljali s strastjo in z veseljem. Razlicnim ljudem je nudila možnost predstavitve njihovih produktov, izumov, razmišljanja ali izkušnje z razlicnih podrocij cloveškega delovanja. Torej, tistega dne je v oddaji gostovala oseba, ki jo je Sanhiel poznal predvsem z vikend zabav v znanem in legendarnem klubu Max. Lastnik kluba je izjemen entuziast in podjetnik, ki je za prebivalce Velenja organiziral gostovanja mnogih slovenskih in tujih glasbenikov. V zadnjih casih je skupaj z znanim umetnikom in glasbenikom jazza Juretom P. organiziral jazz festival v Velenju in s tem sta to izjemno glasbeno zvrst približala širši publiki industrijskega mesta. Sanhiela je zanimalo, o cem njegov kolega Raeneil govori in na njegovo presenecenje je videl in slišal, da njegov somešcan odkrito in na enostaven nacin razlaga osnove zavestnega povezovanja z Angeli in o tem, da je tega zmožen vsak clovek in da to ni le domena nekih izbrancev ali posvecencev. Govoril je tudi o tem, da ljudje ne bi smeli uporabljati ouija table, saj se z njo ne bomo povezali z Inteligencami Nebes. Sanhiel je vedel, da lahko s to tablo naveže stik le s sencami duš, ki so zapustile Zemljo. Ljudje se namrec ob izgubi ljubljene osebe zatekajo k tej metodi, da bi ostali v stiku z njo, in ne vedo, da navežejo samo stik z nekimi neuravnoteženimi entitetami, ki se predstavljajo, da so njihovi preminuli prijatelji, svojci ali celo znane osebe iz zgodovine. Ni jim znano ali pa se ne zavedajo, da jih bo ljubljena oseba vedno obiskala v sanjah, saj njihova duša ni vec prisotna na Zemlji in po cišcenju v Nebesih caka na ponovno reinkarnacijo. Kakorkoli, Sanhiela so pritegnile besede Raeneila, saj je ljudem na enostaven nacin predstavljal tisto, za kar mnogi mislijo, da so misteriji. Že za dobro jutro je bil presenecen, da je Raeneila poznal že mnogo let, a se nista nikoli pogovarjala o duhovni tematiki in njegov kolega ni nikoli dajal nobenih znakov, da se že leta in leta ukvarja z raziskovanjem magike. Sanhiel se je tisto jutro odlocil, da bo ob prvi priložnosti obiskal Raeneila in ga prijateljsko prosil, da ga seznani z metodo zavestnega povezovanja z Angeli. Cloveštvo namrec to metodo pozna le v grobem in v dnevniku znane osebnosti, dr. Johna Deeja ni jasnih navodil, kako vso to znanje prakticno uporabiti. Zato so mnogi raziskovalci tavali v temi in zašli v slepo ulico. Zgodilo se je tudi, da je nastalo veliko knjig na to tematiko, ki so jih napisali avtorji brez prakticnih izkušenj, a so se ljudem lažno predstavljali kot izjemni poznavalci misterijev okultnega ali magicnega. To je Sanhiela izredno žalostilo, saj je vedel, da lahko takšni avtorji zapeljejo resnega raziskovalca na stranpoti. Od vseh avtorjev je bil preprican, da sta imela prakticne izkušnje le dva in oba sta v svojih knjigah ljudem to predstavila na enostaven nacin. Oddaja se je koncala in Sanhiel je opravil še nekaj jutranjih obveznosti ter se odpravil na pot, saj ga je v drugem mestu cakal seminar, ki bo trajal do konca naslednjega tedna. Zastavil si je cilj, da bo šel naslednjo soboto na sprehod in spotoma obiskal svojega kolega Raeneila. NA OBISKU Nad mestom temnih oblakov se je prebijal žarek Sonca. Žarek je postajal vedno mocnejši in ob pomoci vetra so se oblaki umaknili in priznali premoc obdobja, ki prihaja. Da, prišla je pomlad. Topla sobota je mnoge ljudi privabila na sprehod ali na izlet v bližnje ali daljne hribe. Naš zacetnik in ucenec Sanhiel je hodil ob gozdni poti, obcudoval je drevje, kako brsti in se prebuja. Aktivnost pod zemljo, v kateri prevladujejo korenine in glive, je iz globin izdihavala zrak, poln omamnih in toplih vonjav. Cutila se je prisotnost pomladi. Sanhiel je prišel do ulice, na kateri v dolgi vrsti stojijo pritlicne hiše z lepo negovanimi dvorišci in ravno sveže opranimi in spoliranimi jeklenimi konjicki. Ogledoval si je vse te prelepe zgradbe, a njegovo pozornost je pritegnila neka posebna hiša. Njeno dvorišce ob vhodu je v primerjavi z ostalimi hišami na videz delovalo neurejeno in zapušceno. Vendar to je bilo storjeno nacrtno in premišljeno. Cutila se je nekakšna domacnost in takoj ko si se znašel v njeni bližini, te je klicala k sebi s svojo posebno energijo. Na južni strani hiše je bilo podobno dvorišce, le v drugacnem slogu in za drugacen namen. Ta zunanji prostor je bil namenjen druženju in umirjenemu preživljanju prostega casa, dalec stran od obveznosti vsakdanjika. Skoraj hedonisticno, vendar z energijo, ki v tebi prebudi aktivnost, usmerjenost in ti odpre um, da vidiš dlje od svojega nosu. Na zacetku južnega dvorišca je ob hiši stala pokrita terasa z letno kuhinjo, mizo iz rahlo obdelanega lesa, ki je stala na dveh hlodih. Nedalec stran od terase, na levi, bolj proti koncu zemljišca, je bil vrt z mnogimi rastlinami, od zelenjave do zelišc. Na sredini dvorišca je stala plošca, na kateri so bile v krogu zapisane Rune. To plošco je obkrožal nasad sivke, rdece-rumenih vrtnic in modro-vijolicnih tulipanov. Nekje vmes so bili posajeni srednje veliki kaktusi. Kontrast in harmonija barvnih in rastlinskih nasprotij, ki na videz deluje cudno, vendar je v njej nekaj magicnega, nekaj misticnega. V njej je živel njegov prijatelj, ki ga je Sanhiel poznal pod imenom Raeneil. Nikoli ni izvedel njegovega uradnega imena, to ga niti ni zanimalo. Razmišljal je, da je to morda njegovo umetniško ime, saj je bil pisatelj, pesnik in poznavalec okultnih in drugih misticnih ved. Kdor mu je bil izjemno blizu, je znal povedati, da je bil to eden izmed redkih ljudi na Zemlji, ki so prestopili Brezno, a je ostal kljub duhovni velicini skromen in prizemljen clovek. Poleg tega je izjemno spoštoval znanost in sanjal v svojih dnevnih sanjah, kako se duhovnost in znanost združita v novo Vedo, ki bo cloveštvo popeljala stran od razdvojenosti in omejenosti. Sanhielov prijatelj je bil moški v svojih petdesetih letih, visok, brez las in kratko obrite sive brade. Kadil je pipo, napolnjeno s tobakom mešanice Virginie, Cavendisha in Perique. Sedel je na svoji pokriti terasi in ob kajenju pipe srkal kavo s pogledom, ki je segal nekam dalec v prazno, v neskoncno vesolje. Bil je Mag. V prijateljskem duhu je Sanhiela ucil vešcin Magike. Sanhiel je stopil na njegovo dvorišce in pozvonil. Na vratih ga je pritegnil poseben znak. Slika 1 – Znak Angelske energije Ta znak je Raeneil dobil od Angelov, ki so mu povedali, da je to urok in znak Angelske energije, ki ljudem pomaga, da se lažje spoprimejo s svojimi težavami in da zanje najdejo rešitve ter se predvsem povežejo s samim seboj in z Angeli. Tako ga je Raeneil v zlati barvi narisal na svoja vrata, da vsakega, ki vidi ta znak, blagoslovi. Obenem lahko ta znak narišemo na zadnjo stran talismana in ga tako napolnimo z energijo Nebes. Iz zvocnika ob zvoncu je Sanhiel zaslišal glas, da so vrata odprta in da naj vstopi. Vstopil je, se na hodniku sezul, odprl vrata, ki vodijo v dnevno sobo, in zagledal njega, svojega prijatelja, kako mirno sedi na udobnem stolu na terasi, ki je bila urejena na cuden nacin. Sedel je in kadil pipo. Del dima je Sanhiel v prostoru zavohal in se ob nekaj korakih usedel poleg njega ter ga pozdravil. Raeneil se mu je prijateljsko nasmehnil, ponudil mu je kavo in kozarec Vinjaka, ki ga je dobil od svoje drage zarocenke, njegove Ljubezni Življenja. Sanhiel je naredil požirek kave, ki je imela izjemno dober okus in je spominjala na temno cokolado, pomešano z okusom najfinejših kubanskih cigar. Še preden je Raeneilu postavil vprašanje, ga je on že pogledal s svojimi svetlozelenimi ocmi in mu rekel: »Želiš slišati mojo vizijo, ki sem jo ravno doživel?« Prijetno presenecen je Sanhiel pokimal, saj je vedel, da je to znak, da ga je Raeneil sprejel, kot svojega prijatelja in ucenca, in bo tako lahko izvedel marsikaj. Raeneil je nežno vdihnil, odložil pipo na leseno mizo, naredil majhen požirek kave in z mirnim glasom, polnim energicnosti rekel: Zjutraj me je prebudil rahel potres in kasneje, ko sem na balkonu pil kavo, mi je v glavo šinila misel, da ce se bojiš smrti, se bojiš tudi življenja. Oboje je del bivanja in to je le ena faza, ena izkušnja. V tem primeru izkušnja na Zemlji in to je le del necesa vecjega. Bivanje naše duše v tem trenutku ni samo na Zemlji, temvec tudi drugje, na nekem drugem planetu in v neki drugi dimenziji. Kot da smo del necesa vecjega in ce si slikovito predstavljamo, recimo, vidiš cloveka, ki je zgrajen iz raznih galaksij in ozvezdij. Recimo, to si ti in en del tebe, ena dlacica tebe živi na Zemlji, recimo. Težko to sliko opišem z besedami. Mi smo del necesa vecjega in višjega. Vsi imamo enak Izvor, vsi izhajamo iz Enega. Zato se spomnim, da so mi Angeli govorili, da imamo tri poslanstva, in enega od teh je skoraj nemogoce spoznati. Ce ga spoznaš, potem v resnici dojameš, kdo si, povezan si, zacenjaš razumeti vse okrog sebe in v sebi, saj si povezan. Ob rojstvu na Zemlji pozabimo naš izvor oziroma ga skrijemo nekje globoko v naši podzavesti in uporabljamo oziroma se zavedamo samo nekaj odstotkov naših možganov. Tako se z življenjem na Zemlji zavedamo le tega in ne vemo, da istocasno del nas ali pa mi sami bivamo še na drugih planetih in v drugih dimenzijah. Zato sta življenje in smrt na Zemlji le iluzija, saj smo vecni in imamo nalogo, da spoznamo sebe in se razvijamo. Razporejeni smo po vesolju in drugih dimenzijah in ob združitvi vseh teh delov bi dojeli še celotno Vesolje. Zavedali bi se Boga, saj smo del Njega. Vse je posledicno povezano in prepleteno in vse je del enega Izvora, Tocke Neskoncnosti. Cas in prostor ob tej združitvi ne obstajata, saj je to domena Zemlje. To je nekako povezano z aksiomom »Kakor spodaj, tako tudi zgoraj in obratno«. In s tem, da je clovek Mikrokozmos, ki je ogledalo Makrokozmosa, dojameš, da je tvoje bivanje na Zemlji le en delcek Makrokozmosa, ki ima v sebi še druge tvoje dele v raznih galaksijah in drugih dimenzijah. Izrecene besede so se Sanhielu vtisnile v spomin. Ni jih ravno povsem razumel, saj so v sebi skrivale nasprotja, a enkrat je od Raeneila izvedel, da se v nasprotjih skriva resnica. Presenecen nad izrecenim je pogledal Raeneila in ga spoznal v povsem novi luci. Skozi njegove zelene oci je lahko videl, kako njegova avra žari v beli svetlobi. Nad njim je stal Nadangel, ki je bil oblecen v temnomodro-vijolicno obleko, dolgih svetlorjavih las. Roke je imel pokrcene in je žarel v mocni svetlobi. Okrog Raeneila je lahko Sanhiel videl še veliko vec Angelov in vsi so mu pomagali ter mu svetovali na razlicnih podrocjih njegovega delovanja. Raeneil ni cakal na vprašanja svojega mladega prijatelja, ki bi sprožila odgovore v obliki filozofiranja, temvec je vstal od mize in stopil do polic, na katerih so bila zložena razna dela umetnosti, duhovnosti, vse do znanstvene literature, v kateri ni manjkala niti psihologija. S police je vzel rdeco knjigo in jo podaril Sanhielu. Povedal mu je, da bo nekega dne potreboval to knjigo. Omogocila mu bo stopiti v zavestni stik z raznimi Angeli in bo ob svojem osebnostnem razvoju dosegel nivo, s katerim bo navezal stik z Nadangeli, ki jih ljudje poznamo iz raznih svetih knjig Egipta, Indije, Islama, Kršcanstva itd. Knjiga je nosila naslov »Quod vox illa Angelorum«. V njej je bila opisana metoda, ki je med ljudmi znana kot Enohiana in sta jo v srednjem veku prek Angelov prejela Edward Kelley in John Dee. Knjiga opisuje prakticne izkušnje avtorja, ki je dolga leta raziskoval to podrocje in s pomocjo nje vse znanje in metode magije od Vzhoda do Zahoda strnil v eno samo metodo, ki je bila univerzalna in izven dogem. Da, našel je univerzalno pot izven vseh senc razlikovanja in omejenih dogem. Na platnici knjige, pod naslovom je bil Znak, enak kot tisti na vratih hiše prijatelja Raeneila. Sanhiel je bil zelo vesel in pocašcen. Zahvalil se je prijatelju, ki ga je izjemno spoštoval, in zapustil njegovo hišo. NOV ZACETEK Sanhiel se je vracal proti svojemu domu, ves navdušen in poln energije je razmišljal, kdaj in kako bo vse to razumel, dojel in doživel. Naš mlad ucenec je živel pri svojih starših, bil je še študent. Stanovanje je bilo v bloku blizu centra mesta in je bilo po vsej svoji horizontali obrnjeno proti Zahodu. Njegova soba se je nahajala na sredini stanovanja. Kombinacija crnega pohištva z usnjenim kavcem in foteljem je ob belih stenah delovala misticno, svetlo in temno obenem. Na steni je bila samo ena barvna slika, ki je izgledala takole. Slika 2 – Simbol Rože in Križa Slika prikazuje simbol Rože in Križa. Štirje kraki predstavljajo štiri elemente. Zgoraj je Zrak, na desni Voda, njej nasproti je Ogenj, spodaj je Zemlja v svojih štirih barvah. Elementi predstavljajo naše prednike, ki so živeli na Zemlji pred mnogo milijoni let. Vsaka rasa je bila povezana z vsemi elementi, od tega z enim bolj. Naša rasa, ki je pod rasa pete Rase, je najbolj povezana s petim elementom, cigar simbol je na vrhu pentagrama. Križ krasi roža z dvaindvajsetimi listi, ki so razdeljeni v tri kroge. Zunanji krog prikazuje dvanajst znakov Zodiaka, v srednjem krogu so znaki sedmih planetov in znotraj še trije listi, ki v alkimisticnem svetu predstavljajo tri elemente. Na sredini rože je zlati Križ, ki ga krasi rdeca roža s petimi listi. Na sredini te rože se nahaja bela tocka, ki pomeni najvecji misterij, to je spoznanje samega sebe. Clovek ima tri glavna poslanstva. Eno poslanstvo je, da cim bolj odkrije svoj Zemeljski del sebe skozi razne poklice in hobije vsakdanjega življenja. Drugi del poslanstva cloveka je, da odkrije svoj Nebeški del in se poveže z duhovnim svetom, tocneje z Nebesi in ostalimi inteligencami drugih dimenzij. Tretji del poslanstva je najtežje odkriti, rece se mu spoznavanje Sebe kot celote. Ko spoznaš samega Sebe, zacenjaš razumevati vse, kar se dogaja v Vesolju. Z eno besedo, ob združitvi s samim seboj postaneš Angel. In bela tocka na rdeci vrtnici predstavlja to Sebstvo. Tocka, iz katere vse izhaja oziroma iz katere izvira tudi duša cloveka. Obstaja še ena razlaga Rože in Križa, ki ima globlji pomen kot zgornji tehnicni opis simbolike. V tej pripovedi se dostikrat poudarjajo tri poslanstva cloveka, in s tem vsega cloveštva, ki so zemeljski del, nebeški del in tisto Sebstvo, ki ga je najtežje odkriti. Ta tri poslanstva lahko prevedemo tudi kot biti, obstajati in zavedati se. Povežemo jih lahko s tremi elementi. Razvoj treh poslanstev poteka prek sedmih poti ali stopenj, ki jih povezujemo s sedmimi planeti in so povezani z dvanajstimi vzroki ali karmicnimi zapisi. Obenem sedm planetov simbolicno predstavljajo Kreatorje in naše Cuvarje. Poleg tega dvanajst listov rože predstavlja 12 svetih živali. Teh dvaindvajset tock je prikazanih v Roži simbola. Sredino te Rože, ki jo predstavlja vrtnica na križu in ima na sredini belo tocko, lahko zamenjamo tudi s simbolom kroga s piko na sredini. To je popolna materializacija ali spoznanje, ki ga mora doseci posameznik in s tem tudi cloveštvo. Nadaljnji razvoj in razumevanje simbolike sta prepušcena meditaciji vsakega posameznika. Sanhiel je imel obešeno sliko na južni strani svoje sobe, pod njo pa je bil naslanjac, na katerem je pozno v noc s knjigami in meditacijo raziskoval dimenzije Tarota in Kabale. Opis in razlaga celotne simbolike bi bila za to kratko knjigo preobširna. Sanhiel je prišel do stanovanja, se slekel in odšel pod hladen tuš, ki te poživi, osveži in izboljša krvni pretok. Na hitro je pojedel vecerjo in si pripravil veliko šalico crne kave. Ob pitju kave si je ogledal akcijski film Brucea Leeja z naslovom v »Zmajevem gnezdu«. Rad je gledal takšno zvrst filmov, poleg angleških komedij. S tem se je v svojem umu prizemljil in ponovno stopil na zacetno tocko, s katere je nadaljeval svojo pot proti neznanemu. Ni dolgo zdržal, ceprav mu je Raeneil svetoval, da cas še ni primeren za resen študij knjige »Quod vox illa Angelorum«, vendar je želel prebrati vsaj uvod in nekaj naslednjih strani, ki so opisovale priprave na izvedbo magijske operacije povezovanja z Angeli oziroma Nebesi. Usedel se je v naslanjac, prižgal cigareto in odprl knjigo. Zacel je z branjem uvodnega poglavja, ki je na izjemno enostaven nacin opisovalo osnovne principe magije ali tocneje Magike. Uvodni naslov v latinšcini je govoril o sledecem razmišljanju avtorja: MAGICAE DOCTRINA »Na eni strani, da odkriješ ali spoznaš resnico, moraš najprej prestopiti cez zastor iluzije. V tem primeru je magika, ki jo poznamo danes, iluzija in da se nekomu ob tej trditvi ego ne napihne, lahko povem, da znanje o tem še ne pomeni, da si odkril ali poznaš resnico. Tako da je odkrivanje skrivnosti magike odkrivanje resnice, saj ko doživiš razsvetljenje, da je vse to le iluzija, si odkril resnico. Skozi izkušnjo jo doživiš v sebi. Ker je magika mati vse znanosti, kot jo poznamo danes, je tudi znanost iluzija. Lahko bi rekli, da imamo v tem primeru dve poti, a žal ni tako. Pred mnogimi leti, precej pred srednjim vekom je bila Magika izjemno pomembna veda. Ukvarjala se je z raziskovanjem posvetnega in duhovnega življenja. V tistih casih so bili ljudje bolj dovzetni zanjo in so svet in sebe doživljali vecdimenzionalno. Magi so bili izjemni ucenjaki in v tistih casih tudi ucitelji. Obvladovali so mnoga podrocja, od kmetijstva do tehnologije, ki je bila v tistem casu mnogo bolj razvita kot sedaj. Kar je še bolj zanimivo, otroci so bili izjemno jasnovidni. Obiskovali so magijske šole in se s pomocjo magije ucili vešcin, ki so jih kasneje uporabljali na raznih podrocjih, v zdravstvu, tehnologiji, kmetijstvu, gradbeništvu itd. Razdeljeni so bili v tri skupine, in sicer otroci do šestega leta starosti, skupina od šest do deset in tretja skupina od 10 do osemnajst let. Iz teh skupin se je sestavila manjša skupina, v kateri so starejši po navadi naredili zašcito in izvedli molitev, tisti mlajši pa so se povezali z Nebesi in so prek njih pridobivali razna znanja za poklice, ki jih bodo uporabljali v prihodnosti. Tisti najbolj nadarjeni med njimi so bili posebni izbranci in so postali Magi ter so se z magijo ukvarjali vse svoje življenje. Ne glede na to, ali verjamemo, da je magika in karkoli duhovnega resnicno, ali ne in ne glede na to, ali je to znanost dokazala ali ne, magika obstaja v naših življenjih že od našega prvotnega obstoja. Magika je vse, kar mi pocnemo, vcasih je kreativna, vcasih destruktivna, vse to je odvisno samo od nas. Prikažimo njeno delovanje z enostavnim romanticnim primerom. Se spomnite dne, ko ste se zaljubili v fanta oziroma punco in ste ga/jo želeli osvojiti oziroma ocarati? Pa za ta primer vzemimo fanta, ki mu je všec punca in si na vse pretege želi doseci njeno pozornost in jo prepricati, da je on pravšnji zanjo. To bom opisal z enostavno sliko. Zacne ji dvoriti z lepimi besedami, da prebije led in se ji še bolj približa. Povabi jo na zmenek, na pijaco in ples. Redno jo klice in ji kupuje rože, piše poezijo in celo na skrivaj opazuje oziroma se slucajno sprehaja mimo njenega doma. Minevajo dnevi in tedni in fant vlaga vedno vec napora, saj je spoznal, da ima pri njej možnosti in lahko postane njen fant. Kako se bo kasneje odvijalo, sedaj ni pomembno, pomembna so trenutna dejanja, ki jih želim predstaviti. Recimo, da mu je to uspelo in sta postala par. Iz prijateljev sta postala ljubimca, iz ljubimcev par in iz para mož in žena, ki sta si ustvarila skupno domovanje in celo družino. Dragi moji, to je magika. Iz zgornjega grobega opisa dogodkov smo lahko videli mnoga magicna dejanja, ki smo jih zavedno ali nezavedno poceli, da smo dosegli svoj cilj ali namen. V vsakem magijskem delovanju najprej postavimo nek cilj, ki ga želimo doseci. V tem primeru želi fant osvojiti punco. V tem primeru se je fant, kakršnega pozna njegova družba, povsem spremenil. Postal je nežen, pazljiv in celo romanticen. Zacel je skrbeti za svoj videz in se oblaciti v finejša oblacila. Tako je naredil drugi korak, ki mu lahko recemo oblacenje svoje magijske obleke. Spremenil je ton svojega glasu in želel z lepimi besedami, ki so mu kar vrele skozi možgane in custva do njegovih ust, poklicati njo. To so magijski uroki, invokacije ali molitve. Povabil jo je na pijaco in ples, kar lahko prevedemo, da je izvedel svoj magicni obred, kot šamani, ki ob plesu padejo v trans in se povežejo z necim višjim in neznanim. Tako sta se s plesom zbližala in vedno globlje padala v trans in neko višjo vibracijo, ki ji pravimo ljubezen. Pisal ji je pesmi in jo zasipal z rožami in darili. Kaj ni to darovanje, ki ga doloceni narodi opravljajo, ce želijo pocastiti neko božanstvo ali višjo inteligenco? Koncno sta se skozi razne nivoje iniciacije (od znanca, prijatelja do ljubimca ...) združila in postala partnerja, ustvarila sta si dom in družino. In sta, kot je zapisano v pravljicah, živela srecno do konca svojih dni. In da ne pozabim, vse to se je dogajalo v casu in prostoru, ki je v tem primeru magicni krog, iz katerega je fant odstranil vse, kar ni povezano z njegovim ciljem in bi mu to jemalo cas in energijo. O tem enostavnem primeru bi še lahko razpredali, o detajlih in o vseh srecnih, žalostnih, uspešnih in trpecih trenutkih, a moj namen je bil le na enostaven nacin prikazati osnovni princip magike, ki jo ljudje vsakodnevno izvajamo, ne da bi se tega zavedali. Iz tega sledi, da je magika v resnici naše življenje, ki je zaradi mnogih zunanjih vplivov sestavljeno v neko celoto, ki ji pravimo osebnost. Razne zunanje vplive, ki so zasidrani v kolektivno zavest, smo sprejeli kot neko absolutno resnico in del sebe, del našega delovanja in razmišljanja. Dovolili smo si celo, da mešamo v enem loncu razne dogme in vtise z magiko. Eden od takšnih primerov je religija, ki jo v raziskovanju in uporabi magike dostikrat uporabljamo oziroma povezujemo naša spoznanja z njeno dogmo. Žal religije ni ustvarila neka višja inteligenca ali posveceni ljudje, ki so živeli na Zemlji. Njene dogme je ustvaril clovek ali skupina ljudi, ki jim pravimo fanatiki, ki si je želela zasužnjiti cloveštvo in upravljati z njimi za dosego svojih sebicnih in nemoralnih ciljev. Takšen primer je obdobje srednjega veka, ko so verski fanatiki prepovedali kakršen koli napredek in v imenu religije unicili skoraj vse znanje preteklosti. Pojme Bog in Angeli so uporabili za ustrahovanje ljudi in celotno resnico obrnili v spretno laž in manipulacijo. Žal je takšno stanje marsikje na Zemlji še vedno prisotno, vendar prihaja cas, ko bodo ljudje spoznali, da je Bog vse, in da to ni neki starec, ki sedi na prestolu in kaznuje ljudi za njihove grehe. Le kako lahko nekdo, ki je poln Ljubezni, stori kaj takšnega? Skratka Bog je vse, kar obstaja v vesolju in raznih dimenzijah, in Angeli se ne bojujejo med seboj in tako polni Ljubezni in Svetlobe nam nesebicno pomagajo na naši poti razvoja. Ampak o tem kdaj drugic. Ko enkrat odstranimo primerjave in mešanje pojmov religijskih dogem z rezultati magijskih dosežkov, se nam odpre nov svet in vedno bližje smo resnici. Zato sem na zacetku napisal, da je magika, kot jo poznamo danes, iluzija, saj je prepletena z raznimi religijskimi dogmami in ne samo kršcanstva, islama ali judaizma. Obstaja še mnogo vec dogem in ljudje najprej sprejmemo neko dogmo, za katero mislimo, da je resnica, in kasneje ob magijskem raziskovanju na njej gradimo svoje hiše iluzije. Zato imamo toliko sistemov in toliko neke magijske filozofije, da smo zaradi tega loceni, namesto da bi bili združeni. Zavedati se moramo, da se vsi vozimo na istem vlaku, le vsak od nas ima svoje postaje. Mi pa smo zaradi teh razlikovanj zgradili vsak svoje vozilo in se vozimo vsepovprek, izgubljeni na cestah in nikoli ne pridemo do cilja. Saj je cilj, za katerega mislimo, da obstaja, iluzija. Poiskati moramo bolj ekonomicno pot, in sicer potovanje z enim vlakom, saj imamo vendar vsi skupen izvor in naš skupen cilj je napredek, ki ga lahko dosežemo le z medsebojno pomocjo, razumevanjem in medsebojno podporo v okvirih morale. Tako pa se neprestano prerekamo, kdo ima prav in kdo je bližje resnici in kdo se moti. Takšno razmišljanje privede samo do konfliktov. Podoben položaj je tudi na drugih podrocjih in drugih skupinah ljudi. Tudi tisti, ki se imajo za ateiste, imajo podobne poglede, le zapakirani so v drugo embalažo in kljub njihovi izobrazbi in znanju se ne morejo zediniti v skoraj nobenem pogledu. Vsak vlece na svojo stran in poskuša pridobiti cim vec privržencev, da bi lahko premagal nasprotnika. Sreca je le, da smo vedno bližje odkrivanju necesa novega, in spoznali bomo, da ne potrebujemo nobenih dogem. Dosegli bomo drugi in višji nivo razvoja, s katerim bomo spoznali novo Vedo, Znanje in Modrost, ki je izgubljena zaradi naše nemorale potrpežljivo cakala, da jo odkrijemo. Takrat bo cloveštvo doseglo izjemen napredek, ne samo kot skupina posameznikov, temvec kot cloveštvo. Dotlej pa se potrudimo, da znanost sodeluje tudi z duhovnostjo oziroma vedami, ki raziskujejo duhovnost, in tudi ti naj se povežejo z znanostjo. Le tako se bodo izlocili razni šarlatani in razdiralci skupnega cloveškega napredka, saj ne bodo imeli veliko manevrskega prostora za manipulacijo. Kljuc je predvsem v doseganju moralnih vrednot in tukaj imamo zaradi pomanjkanja morale ogromno brezno, ki nas vlece nazaj in nas ovira v razvoju.« Tako je Sanhiel dojel, da je Magika univerzalna veda, ki je prisotna v vseh porah našega življenja. Dojel je, da ne obstaja vec slogov ali nacinov. Magika je samo ena in vse ostale metode, ki smo jim ljudje dali razne nesmiselne nazive, kot so chaos magick, wicca magick, joga, new age itd., so le delitve, ki ne služijo skupnemu razvoju, temvec locevanju. POSLANSTVO V iskanju sebe in odkrivanja zastor iluzije se mnogokrat prenasicimo z znanjem, ki ga vneto crpamo iz knjig in drugih virov. Znanje brez razumevanja pa je le prazna informacija, ki je kot seme, ki nikoli ne vzklije. Crpamo znanje, da bi spoznali življenje, in tako pozabimo živeti. Ce bi znanje dojemali z razumevanjem in s svojimi custvi, bi lahko iz enega samega stavka doživeli spoznanje, ki je zapisano v desetinah knjig. Beremo knjige, da bi bolje razumeli sebe, in tako pozabimo, da so odgovori v nas samih. Stari modreci kabale so vedno govorili, da je clovek vesolje v malem. In ce dojamemo ta aksiom, ugotovimo, da smo med seboj bolj povezani, kot si mislimo. Le redki se zavedajo, da imamo vsi enak Izvor in da smo vsi nastali iz ene energije. Predstavljajmo si belo platno, na katerem se projicirajo razne slike in simboli. Tako mi vidimo sebe in druge in to spoznamo kot resnico. Žal pa je to le iluzija. Resnica se skriva v projektorju, ki predvaja slike na belem platnu, in mi je zaradi naše zaslepljenosti in ozkoglednosti ne vidimo. Ogromno casa posvecamo razmišljanju o življenju in smrti, ki pa sta iluziji. Pomembno je bivanje, ki je vecnost. Našo dušo so ustvarili Nadangeli. Ker imamo potrebo po ucenju in razvoju z izkušenjami, smo naselili neko telo na planetu Zemlja. To telo je le vozilo, ki nam služi, da se lahko gibamo po planetu, in ko je vozilo obrabljeno oziroma iztrošeno, umre in naša duša se vrne nazaj v svoj dom, ki mu recemo Nebesa. Kako dolgo bomo preživeli v tem vozilu, je odvisno od mnogih dejavnikov, znanih in neznanih. Potrebno je vzdrževanje vozila in v tem dejanju moramo biti zmerni. Nekdo kupi avtomobil in ga normalno vzdržuje, spet nekdo ga povsem zanemarja in se mu seveda hitreje pokvari in ima na svoji poti vedno težave z njim. Spet tretji mu posveca ogromno svojega casa pri cišcenju, vzdrževanju in seveda obcudovanju, a pri tem pozabi nase in na tiste, ki ga obkrožajo. Nobeno od teh dejanj nam ne zagotavlja, da bo naše vozilo delo opravljalo vecno. Tako izgleda groba primerjava našega telesa z avtomobilom. Tu je še na milijone razlogov in dejavnikov, ki nam lahko vozilo povsem unici. Mogoce se nam zdi, da je recimo življenjska doba 70 ali 80 dolga, vendar ko umremo, ugotovimo, da je bil to le trenutek v naši vecnosti. Po precišcenju v Nebesih se sami odlocimo za ponovno reinkarnacijo na Zemlji, da lahko opravimo dolocene naloge in tako sebe še bolj približamo skritemu pojmu, ki mu recemo sebstvo. Ne smemo pozabiti, da v tem nismo sami, v tem smo vsi skupaj. Nalog ne opravljamo le zaradi sebe, marvec tudi zaradi drugih ljudi. Skupaj moramo napredovati. V dolocenih starih zapisih je zapisano, da mora cloveštvo skozi sedem poti ali evolucij. Zemlja in z njo cloveštvo je sedaj prestopilo v peto fazo in zdaj se na našem planetu zaradi sprememb, ki se jih vecina ne zaveda, dogajajo cudne in nelogicne stvari. Odvisni smo eden od drugega. Ob nekem dogodku, ko se je Raeneil pogovarjal z Angeli in jim v enem trenutku izrekel zahvalo, ker mu vedno stojijo ob strani, so mu oni odgovorili, da se tudi oni njemu zahvaljujejo, ker jim pomaga. Clovek potrebuje Angele in Angeli potrebujejo cloveka. Temu se rece simbioza. Ob teh mislih so se Raeneilu pletle po glavi mnoge vizije in ideje. Predvsem ena vizija ga je v trenutku njegovega uživanja ob skodelici kave povsem prevzela. To je bila misel o poslanstvu cloveka. Ta misterij, sveti kelih, kamen modrosti in še bi lahko naštevali. V svojih mislih je odpotoval v drugo dimenzijo in se zavestno povezal z Nebesi. Prišel je do spoznanja, da imamo ljudje tri osnovna poslanstva: odkrivanje zemeljskega sebe, Nebeškega sebe in odkrivanje samega sebe ali sebe sebe. Skoraj najlažje je odkriti svoje Zemeljsko poslanstvo, ki zajema naše opravljanje poklicev, pridobivanja razlicnih znanj, druženja in ukvarjanja z raznimi hobiji. Poleg tega to poslanstvo zajema tudi spoznanje, kdo od ljudi, ki so nam blizu, je naša sorodna duša in kaj imamo z njo skupnega. Recimo, nazadnje, ko smo zapustili Zemljo in odšli nazaj v Nebesa, se tam precistili, smo se odlocili za ponovno reinkarnacijo. Preden smo to storili, smo si zastavili dolocene naloge, zapisane v naši knjigi Obstoja, ki jo skrbno cuvajo naši Angeli varuhi. Vec zadanih nalog opravimo, bolj bomo napredovali v naši evoluciji. Vcasih se tega zavemo, vcasih ne. Po eni strani to niti ni pomembno, vse, kar je pomembno, je to, da smo na Zemlji cim bolj moralni in dobri do sebe in drugih ljudi. Drugo poslanstvo je odkrivanje Nebeškega sebe ali zavestno povezovanje z Nebesi in Angeli, predvsem z našim Svetim Angelom Varuhom. Na tem mestu nam v ogromno pomoc priskoci teoreticno in prakticno poznavanje Magike. Ni nujno, da kdo od vas postane mag, to lahko pocnete tudi kot neke vrste hobi. Gre za nekakšno zavestno jacanje vezi med nami in Nebesi. Ceprav smo neprestano povezani z Angeli in oni z nami, se moramo tega vsi zavedati. Na to temo je že napisanih mnogo knjig in tukaj bi vas usmeril na knjige, ki niso tako mocno komercialne. Svetoval bi, da takšnih informacij ne išcete na internetu, saj vas bo to samo zapeljalo na napacno pot. Samo za primer lahko napišem, da na internetu najdemo neke sigile oziroma znake Nadangelov. Le resni poznavalci Magike vedo, da Nadangeli nimajo svojih sigilov ali znakov. Cigavi so ti znaki, lahko samo ugibamo in lahko se vprašamo, ali niso ljudem teh sigilov posredovali neki neuravnoteženi duhovi, da bi jih zapeljali na napacno pot? Mnogi bodo rekli, da za to nimajo casa. Ali res nimate vsaj 15 minut casa za meditacijo? Lahko vzamete nek dolocen znak ali ime Angela, ki je zapisan v knjigi Na kavi z Angeli, ga držite v svoji levi roki ali pa ga natisnete oziroma narišete na vecji papir, se nanj usedete v nek udoben meditativni položaj, se sprostite in meditirate. Na ta nacin se povezujete. Postavite si lahko tudi kakšno vprašanje in ob umirjenjem umu boste zagotovo prejeli odgovor. Morda ne prav tisti trenutek, odgovor lahko dobite tudi v sanjah ali v naslednjih dneh, ko boste recimo na sprehodu ali na poti v službo. Pomembno ni niti, ali imate razvit šesti cut ali tretje oko. Z vajami in meditacijo se vam bo tudi ta del vašega bitja odprl. Ne smemo pozabiti na zašcito. V enem izmed poglavij v tej knjigi je ena metoda že opisana, drugace pa je dovolj, ce s kazalcem desne roke zarišete krog okoli sebe in obenem izrecete neko svojo molitev. Vsakemu posamezniku je dovoljena domišljija in iznajdljivost pri tem delu. Ob zavestnem vzpostavljanju vezi oziroma povezovanju z Nebesi se zacnemo zavedati vecdimenzionalnega obstoja. Poleg Angelov bomo spoznali še druge inteligence, ki nam bodo z veseljem pomagale. Na primer, ce nas izjemno privlacijo egipcanska božanstva, ki so v resnici Nadangeli (Horus, Anubis …), se bomo z Magiko povezali tudi z njimi oziroma njihovimi Angeli. Branje, razumevanje in dojemanje znanja iz tako imenovane duhovne literature je tudi neka vrsta povezovanja z Nebesi. Tukaj ni omejitev, vse je odvisno od volje in iznajdljivosti posameznika. V tej knjigi so v nekaterih poglavjih opisane dolocene izkušnje Raeneila in Sanhiela, ki vam bodo v pomoc. Tretje poslanstvo je odkrivanje samega sebe in to je najtežji del, ki ga je skoraj nemogoce odkriti v celoti. Obstaja sedem stopenj evolucije na Zemlji, od mineralov do Duha. Vesolje je vecdimenzionalno in naša duša se manifestira v raznih dimenzijah. Ena izmed teh, ki se je v tem trenutku, ko beremo to knjigo, zavedamo je ta na Zemlji. Zavedati se moramo, da obstaja še vec naših jazov v drugih dimenzijah, ki v tem trenutku pocnejo podobne stvari. Buda, ki je bil v casu svojega življenja cisto, da recem, navaden clovek, je z meditacijo spremenil svojo usodo in to izjemno drasticno. Našel je to Pot in skoraj v celoti spoznal samega sebe. To je primer, da je vsakemu cloveku dana možnost, da se povsem razvije. Izjemno težko je zapisati doživetja tega spoznanja v cloveškem jeziku in redke so knjige, ki to opisujejo, in le redki se dokopljejo do tega znanja, ki je skrito v svetišcih na raznih kontinentih Zemlje, predvsem Azije. Vendar ob tem spoznanju ne smemo obupati. Ob odkrivanju našega drugega poslanstva ali Nebeškega sebe nam bodo Angeli posredovali dolocene znake ali celo molitve oziroma uroke, ki nam bodo pomagali, da spoznamo samega sebe. Recimo Raeneil je ob meditaciji, ko je postal dovolj zrel, da spoznava še to poslanstvo, od Angelov prejel osebno molitev, ki je namenjena spoznavanju samega sebe, in tudi molitev za povezovanje z vsem, kar obstaja. Sedaj je vse odvisno od njega, da redno ob molitvi meditira in spoznava sebe v povezavi z vsem ostalim. Kot je v tej knjigi omenjeno, so našo dušo ustvarili Nadangeli in ta duša se je razvijala skozi tisocletne reinkarnacije na Zemlji. Kreatorji ali Arhitekti so ustvarili Nadangele, ki so ustvarili Angele in oni vodnike. Ob tem je nastala tudi duša cloveka. Vedeti pa moramo, da v vesolju ni nic nastalo, kar že prej ni obstajalo. Dogajajo se le transformacije. In ce spoznamo, da imamo vsi skupaj en Izvor in da smo pod pojmom Bog4 vsi enaki, lahko sklepamo, da so naše duše tudi Angeli. Z razvojem bomo slej kot prej postali Angeli, ki se bodo razvili v Nadangele in ti bodo ustvarili nove duše iz lastne energije, ki je samo Ena. Recimo Raeneil se je ob svojih meditacijah že srecal z Angeli, ki so nekoc, dolgo nazaj živeli na Zemlji kot navadni ljudje. Skozi cas so se razvijali in ob dosegu dolocene evolucijske stopnje postali Angeli, ki sedaj pomagajo ljudem in tudi drugim prebivalcem na nekih drugih planetih. Naj vas ne bo strah in ne izgubite upanja. Bodite ponosni in spoštujte sebe in druge. 4 Pojem Bog ali Satan v resnici ne obstaja. Obstaja samo energija, iz katere je vse nastalo. Takšni pojmi ustvarjajo samo razliko in konflikte med ljudmi. In ravno ko je Raeneil razmišljal o svojih poslanstvih, je dobil e-pošto svojega prijatelja Sanhiela, ki je doživel senco vizije odkrivanja samega sebe. V celoti objavljam zapis elektronske pošte. Zdravo, Raeneil. Tvoje glasno razmišljanje o poslanstvih ob najinem zadnjem srecanju mi ni dalo miru. Imel sem izjemno žive sanje, ki jih le stežka opišem, in takoj, ko sem se zbudil, me je spreletela vizija o sebstvu. Tako ti pošiljam opis sence te vizije, ki jo je težko opisati v cloveškem jeziku in zaradi tega predvidevam, da ni cista resnica, temvec le njen obris. VIZIJA OBSTOJA Skozi mene je poletela misel, da sta življenje in smrt iluziji. Naša duša, ki jo je ustvaril Nadangel, je vecna in vseprisotna v Univerzumu. Naša duša se razvija, razvija se skozi gibanje, skozi manifestacijo. Sedem je Poti. Tako se duša ali energija v Univerzumu manifestira na sedmih razlicnih poteh oziroma sedmih dimenzijah, da bi združila tri poslanstva v eno tocko. Ob dosegu te tocke razvoja postane Angel, ki se naprej razvija, dokler ne postane Nadangel, ki ustvari nove duše, nove energije, ki se razvijajo. Ob vsem tem dogajanju se razvija cel Univerzum. To je širjenje, utrip in dih Vesolja. Poslanstva so tri, poti je sedem in vzrokov dvanajst. Tvoja duša gre skozi sedem poti. Na njenem mestu je ostala le senca, ki varuje prostor. To je dom, v katerega se vrneš po zakljucenem potovanju. Ko se vsi deli duš, bitja in zavesti zacnejo zavedati povezanosti in enosti, se združijo in vrnejo domov. Obstaja tudi nasprotna duša, ki je povezana z nasprotnimi Nebesi. Zato je tako težko spoznati samega sebe, ker si zgoraj in obenem tudi spodaj. Eden drugemu ste dvojnik, dvojcka. Teh sedem poti se lahko opravlja istocasno, lahko pa je teh sedem poti v bistvu sedem stopenj. Lep pozdrav in kmalu se vidiva. Sanhiel Raeneil se je nasmejal in spreletela ga je misel, da ima ob sebi nadarjenega ucenca, ki ga bo kmalu prehitel. V sebi je zacutil radost in prijatelju Sanhielu za darilo pripravil posebno knjigo velikega Maga Helene Petrovne Blavatsky z naslovom »The Secret Doctrine«. OSNOVNA POT Lepo in toplo poletno ozracje nekega junijskega dne, ki so ga prekinjali nevihtni oblaki. Ob dnevu samostojnosti države se je Sanhiel spominjal svojih otroških dni. Ravno ob zakljucku osnovnošolskega izobraževanja se je republika odcepila od skupne države. Ljudje so s strahom gledali v prihodnost, a vendar je v njihovih srcih gorela strast, vizija svobode in novih možnosti. Nastajalo je nekaj novega, boljšega in vrednejšega. Sanje so postale resnicnost. Ob teh obcutkih je Sanhiel v sebi zaznaval nekaj novega. V njem se je prebujala neka nova radovednost do misticnega in skrivnostnega. Kar veliko casa je posvetil proucevanju znanja kabale in tarota. V sebi je zacutil, da je cas, da se nauci še necesa novega. To novo znanje ni loceno od tega, kar je do sedaj raziskoval in spoznaval. To so deli, ki jih povezuješ v neko celoto, ki se ji rece Magika. Gradiš hišo iz znanj in izkušenj. Še globlje je želel spoznati pomen simbolov in njihovega povezovanja. Vedel je, da je prišel cas, ko lahko pricne s prakticnim delom, ki je zajemalo spoznavanje ritualov oziroma obredov in ti te skozi gibanje privedejo do vecdimenzionalnega zavedanja samega sebe. Na trgu obstaja mnogo knjig in med njimi je veliko takšnih, ki lahko bralca pripeljejo na napacno pot. Zato se je Sanhiel odlocil, da bo za osnovne informacije raje prosil svojega prijatelja Raeneila. Nevihta je ponehala in Sanhiel si je zaželel oditi na kratek sprehod po ulicah mesta, med bloki in hišami. Užival je v vonju, nasicenem z energijo, ki je bila sestavljena iz rastlin in ljudi. Obenem je imel v nacrtu še obisk svojega prijatelja. Tam je dobil Sanhiel na svoje glasno razmišljanje ogromno pojasnil, kaj magika sploh je in kakšna je vez cloveka z njo. Raeneil mu je povedal, da imamo ljudje silno sposobnost oziroma dar za kompliciranje. V primeru magike smo sposobni napisati nešteto knjig, obrazložiti nešteto simbolov, a se na koncu, ko prideš skozi Brezno, vse pretvori v eno samo tocko. Takrat spoznaš, da so vse znanje in simboli le iluzija. Z doseganjem globljega zavedanja in zavestne povezanosti z Izvorom spoznaš, da ne potrebuješ nobenih ritualov, meditacije ali simbolov. Dovolj je, da pomisliš na to ali le preklopiš v svoji glavi, in si tam. Prideš tudi do tocke, ko o tem niti ne razmišljaš, enostavno bivaš in deluješ vecdimenzionalno. Ljudje v Magiki ustvarjamo mnoge stile in zavestno ali podzavestno ustvarjamo neke dogme in poti, za katere mislimo, da so pravilne. Magika je enostavno Magika in tukaj pojmi, kot so Chaos, Witchcraft, Tantra Magick in še mnogo drugih novodobnih nazivov, ustvarjajo zmedo in lahko resnega raziskovalca privedejo na stransko pot. Raeneil je v svoji mladosti veliko meditiral ob modrostih Bruce Leeja in njegovi razlagi »borba brez borbe« in pot Tao. Iz mnogih borilnih vešcin je v skladu s svojim poslanstvom prevzel tiste dele, za katere je menil, da mu koristijo, in jih združil v eno celoto, ki je bila stil brez stila. In to je tudi magika. Kot je obrazloženo v prejšnjem poglavju, je Magika vse, kar clovek pocne, in na tem mestu ni etiketiranja. Kljub temu pa moraš skozi pot, ki je sestavljena iz mnogih ritualov in simbolov. Razvoj cloveka je kot gradnja piramide. Zacneš pri temeljih, sestavljenih iz mnogih opek, ki predstavljajo tvoje znanje in izkušnje. Bolj ko greš proti vrhu, manj je opek. Manj opek ne pomeni manj znanja in izkušenj, temvec pomeni, da se tvoja znanja in izkušnje združujejo v eno celoto. Proti vrhu kvaliteta raste. Prideš do vrha in postaneš samo ena tocka in ta ti ponuja razgled na neskoncno polje, ki mu recemo Izvor. »Vidiš, tako enostavno je vse skupaj,« mu je rekel Raeneil. Sanhiel je ob tej obrazložitvi zastrigel z ušesi in ga vprašal, kako so vsi ti simboli povezani s clovekom. Raeneil mu je sprva obrazložil splošno filozofijo oziroma osnovno pot vsakega cloveka. »Spoznavanja vseh treh dimenzij se doseže skozi vec življenj oziroma reinkarnacij. Redki so tisti, ki so vse to spoznali v enem cloveškem življenju.« »Kaj pa so tri dimenzije oziroma kaj misliš pod tem pojmom?« ga je vprašal Sanhiel. »Vsak od nas ima v svojem obstoju ali bivanju tri glavna poslanstva ali dimenzije. O tem sem ti že malo govoril. Eno med njimi je, da odkrivamo sebe kot cloveka Zemlje. Kot nekoga, ki je povezan z Zemljo in na njej odkriva svoje poklice, hobije, nova znanja in spoznanja. Druga je odkrivanje sebe kot duhovnega bitja, ki ima dušo. To dušo je ustvaril Nadangel in je tesno povezana z Nebesi. V odkrivanju tega poslanstva zavestno povezujemo svojo dušo oziroma svojo bit z Nebesi. Prej kot povezovanje je to odkrivanje našega izvora in zavedanja, da smo med seboj povezani in imamo vsi en izvor. Naše življenje ni omejeno samo na telo, ki je nosilec te duše, in um ter naši možgani delujejo kot tretji element, ki je neke vrste radar ali antena in ta sprejema signale in v cloveški jezik prevaja vse znanje in informacije mnogih dimenzij, ki nas obkrožajo. Tretje poslanstvo, ki je nekajkrat omenjeno v knjigi, ki sem ti jo podaril, je odkrivanje sebe v celoti. Obstajamo v vec dimenzijah in v tem povezovanju postajamo eno. Postanemo celota, ki razume, dojema in vidi vse. Ne obstaja dojemanje zunaj ali znotraj sebe. Obstaja samo tišina. Alkimisti so dostikrat v svojih zapisih omenjali tri elemente – ogenj, vodo in zrak. Vsak od treh elementov lahko predstavlja eno izmed naših poslanstev. Vsi trije elementi se združijo v eno samo tocko, ki je vrh piramide. V mnogih okultnih knjigah se omenjata Mikrokozmos in Makrokozmos, pri cemer prvi predstavlja cloveka, drugi pa vesolje ali univerzum. In clovek je Makrokozmos v malem, ali drugace, clovek je del vesolja. Obstaja še globlja definicija navedenih pojmov, a zaenkrat se bom držal osnovnih definicij.« Raeneil je naredil kratek premor in nadaljeval. »Makrokozmos je po navadi predstavljen v liku heksagrama. . Lik je sestavljen iz dveh trikotnikov. Trikotnik, obrnjen navzgor, predstavlja osnovni element Ogenj, ki je povezan z zgornjimi deli Nebes. Spodnji trikotnik predstavlja element Voda, ki je lahko v drugi dimenziji povezan s spodnjimi Nebesi. Ta lik je tudi sestavljen iz elementov: Ogenj, Voda, Zrak in Zemlja. Znaki na zgornji sliki predstavljajo elemente, navedene v prejšnjem stavku, od spodaj navzgor. Ti štirje elementi skupaj s petim, ki mu nekateri pravijo duh, sestavljajo pet krakov lika pentagrama, ki predstavlja cloveka oziroma Mikrokozmos. Dva na videz povsem razlicna simbola sta med seboj tesno povezana. Lahko bi še našteval, kaj vsak od teh simbolov pomeni in kako je povezan s clovekom, vendar je bolje, ce to ugotovi vsak zase. Dojemanje ali izkušnja te naucita mnogo vec kot samo pusto ali prazno branje knjig in le razumsko dojemanje simbolov. Z razumom in intelektom dojamemo le del simbolike. Knjige te privedejo do ene tocke, druge dimenzije moraš doživeti z izkušnjo. Na takšen nacin gradiš svoj hram, v katerem se bo naselil Duh ali Svetloba, ki je peti element pentagrama. Doloceni okultisti so petemu elementu pripisovali Angela Varuha, višji jaz in še mnogo drugih nazivov. Ob obvladovanju štirih osnovnih elementov v sebi dosežeš združitev s svojim višjim jazom ali Angelom Varuhom. Skupaj s tem spoznaš, kdo od Nadangelov je ustvaril tvojo dušo. Zavedanje tega te pripelje v stalno povezavo z Višjim Jazom in z Izvorom. Neumno bi bilo reci, da sedaj nihce od nas ni povezan, a le malokdo se zaveda tega. Vec ljudi se nas bo zavedalo tega, vec bo miru in spoštovanja med ljudmi. Bolje bomo razumeli drug drugega, prenehali se bomo razlikovati in se umaknili iz sveta iluzije, ki ji recemo dogma. Le tako lahko napredujemo in rastemo. »Sedaj, prijatelj moj, pojdiva v moj hram,« je rekel Raeneil. Vstopila sta v zgornje nadstropje hiše, na zahodni strani je bil vhod v srednje veliko sobo. Ko je Sanhiel vstopil, je opazil, da so bila tla okrašena s parketom rdece barve. Rdeca barva ima poseben pomen. To je barva zašcite in je neke neuravnotežene entitete enostavno ne vidijo. Lahko bi se uporabila tudi crna, ker pa ta barva pri nekaterih ljudeh prebudi negativne obcutke ali asociacije, jo je bolje zamenjati z rdeco. Na sredini je stala manjša kocka oziroma bolje pravokotnik. Raeneil je ponudil Sanhielu stol in mu resno povedal: »Sedaj ti bom pokazal osnovni ritual, ki mu recemo manjši ritual pentagrama. Kdor dojame ta ritual, bo odkril Skriti Kamen alkemikov. Verjemi mi, da ne potrebuješ nobenega drugega rituala, ce redno uporabljaš oziroma izvajaš tega in ga povsem razumeš. Lahko ti služi kot zašcita pred vsako meditacijo, ki jo boš delal, ali pa kot uvod pri zavestnem povezovanju z energijami Nebes. Ta ritual ni namenjen samo zašciti. Po zakljuceni meditaciji tvoje bitje vsrka energije, ki so se nakopicile v krogu. To je neke vrste blagoslov. « Raeneil je stopil pred oltar in gledal v smeri proti vzhodu. Zacel je z izvedbo Kabalisticnega Križa. Globoko je vdihnil in se s palcem desne roke dotaknil cela ter vibriral formulo Ateh (Ath). Nato se je dotaknil svojih prsi in izrekel Malkuth (Mlkth). Takoj zatem si je v sebi predstavljal svetlec žarek svetlobe, katerega vrh sega visoko nad glavo in potuje globoko pod noge. Nato se je dotaknil desnega ramena in izrekel Ve-Geburah ter se takoj zatem dotaknil levega ramena in izrekel Ve-Gedulah. Sklenil je roke na svojih ramenih in izrekel Le-Olam. Amen. Preden je nadaljeval, si je v svojem telesu predstavljal svetleci Križ, kako stoji na Zemlji, obdan z neskoncnim Vesoljem. Nato je stopil na Vzhod in z magicno palico narisal Pentagram , ki je žarel v mocni svetlobi, zapicil je Palico v sredino Pentagrama in izrekel Jehova (IHVH). V tem položaju je potegnil crto proti Jugu in ponovil postopek zarisovanja Pentagrama ter izrekel Adonaj (ADNI). Stopil je še proti Zahodu in izrekel Ejhejjej (AHIH), potem pa stopil še na Sever in po zarisu Pentagrama izrekel Aglja (Agla). Krog je zakljucil na Vzhodu, kjer je tudi zacel. Vrnil se je na sredino, razširil roke v obliko križa in izrekel, da pred njim stoji Nadangel Raphael, na njegovi desni Nadangel Mihael, za njim stoji Nadangel Gabriel in na njegovi levi strani Nadangel Uriel. Ko je zakljucil in si v svojem umu predstavljal celotni ritual, kako ga obkroža, je še izrekel: »Okoli mene gorijo plamenece zvezde in nad menoj v sredini stebra stoji šesterokraka zvezda.« Celoten ritual je zakljucil s ponovitvijo Kabalisticnega Križa. Earth Pentagram Sanhiel je bil presenecen in ni mogel verjeti svojem ocem. Lahko je videl svetleci križ, ki poteka visoko nad glavo in globoko pod nogami njegovega prijatelja, svetloba krakov je segala dalec proti severu in jugu iz rok Raeneila. Na koncu izvedbe rituala je videl krog, sestavljen iz štirih pentagramov na štirih straneh neba, nad prostorom je stala šesterokraka zvezda, ki je obsijala celoten krog od stropa do tal. Po zakljucenem ritualu sta oba nekaj minut tiho meditirala. Nato je Raeneil vstal in Sanhielu obrazložil, da se ta ritual izvaja na dva nacina. Tega, ki ga je pravkar videl, služi zašciti, prizivu in posvetitvi Maga in prostora, v katerem dela. Ce pa pentagrame zarišeš od levega spodnjega konca navzgor oziroma v nasprotni smeri, kot je prikazano tukaj, izvajaš cišcenje sebe in tudi prostora. Takšen ritual, ki ti vzame približno deset minut, izvajaš po potrebi. Nekdo ga izvaja vsak dan, spet drugi enkrat ali dvakrat mesecno. Odlocitev je prepušcena vsakemu posamezniku, ki najbolje pozna sebe in svoje potrebe. Scasoma se vedno bolj povežeš z Nebeškimi energijami, ki ti zacnejo dajati tisto pravo iniciacijo, pisano tvoji usodi ali poti. Namrec vsi ti simboli, ki so znani cloveštvu, prikazujejo le del celote in nekateri med njimi so kljuci za vstop v druge dimenzije. Kar clovek tam doživlja, je težko opisati z besedami oziroma v jeziku cloveka. Temu se rece iniciacija, ki jo moraš doživeti in ne prebrati v knjigi. »To pomeni, da se s tem ritualom povežeš oziroma odkrivaš svojega Nebeškega sebe?« je vprašal Sanhiel. »Tocno to. Z vsako duhovno vajo ali meditacijo odkrivaš in se povezuješ z energijami Nebes in hkrati si vedno bližje odkrivanju vseh treh svojih poslanstev, saj vsa predstavljajo tebe in so med seboj povezana,« je odgovoril Raeneil in nadaljeval. »Pri izvajanju ceremonij ali kakšnih drugih meditacij so pomembni razni magijski pripomocki, kot so palica, caša, mec oziroma nož in disk ali talisman. Mogoce se bo komu zdelo, da je vse to zastarelo in brezpredmetno, vendar se v teh pripomockih skriva velika skrivnost. Vsi ti simboli se uporabljajo že tisocletja in so zato globoko zasidrana v našo kolektivno zavest. Z njihovo uporabo in zavedanjem njihovega pomena se nam odprejo vrata v druge dimenzije podzavesti in tako odkrivamo tisto skrito in na videz izgubljeno znanje naših prednikov in civilizacije, ki je živela veliko casa pred našo,« je zakljucil Raeneil in pogledal Sanhiela, ki je bil že ves zamišljen pri naslednjem vprašanju. »To pomeni, da se s pomocjo teh pripomockov zavestno povežemo s svojo podzavestjo in s tem tudi kolektivno zavestjo?« je pripomnil Sanhiel. »Ja in še mnogo vec. Po nekajletni uporabi vseh teh pripomockov se ti napolnijo z energijo in dovolj je, da jih imaš ob sebi ali jih samo držiš v roki in že se povezuješ z drugimi dimenzijami in energijami Nebes. Ti pripomocki scasoma postanejo del tebe. Tudi ce se zgodi, da se unicijo, ti zaradi tega ne boš nicesar izgubil in to le pomeni, da so odslužili svojemu namenu in si boš pridobil druge razlicice pripomockov,« je odgovoril Raeneil. »Nekje sem prebral, da naj bi si moral vsakdo, ki se ukvarja z magiko, priskrbeti vsa ta orodja po dolocenem vrstnem redu. Recimo, najprej naj bi si naredil disk, ki predstavlja Zemljo, nato mec, ki predstavlja zrak, caša Vodo in palica Ogenj,« je pripomnil Sanhiel. »Lahko je tudi tako, vendar v tem primeru ne obstaja neko zlato pravilo. Glede na to, da so vsa ta orodja povezana z elementi, ki so v nas samih, lahko sklepamo, da ima nekdo že v sebi veliko elementa Zemlje in potrebuje vec elementa Zraka. Vendar preden nadaljujem, bi ti na kratko pojasnil, kaj vsi ti elementi predstavljajo v povezavi s clovekom. Njihova simbolika ima izjemno globok pomen, vendar za zacetek bo dovolj, da ti povem le, kako so povezani z nami. Zemlja lahko predstavlja prizemljenost, togost, lenobo, delavnost in naše telo. Zrak lahko predstavlja naš um, intelekt, analizo in lahkotnost. Voda lahko predstavlja naša custva, molitve in sprejemanje. Medtem pa lahko Ogenj predstavlja našo voljo, strast, ustvarjalne ideje in vizije. Tako je lahko nekdo že v osnovi prizemljen clovek, ki mu primanjkuje sposobnosti analize, in v njegovem primeru, ce se že ukvarja vsaj malo z raziskovanjem magike, ne bi bilo dobro zaceti s pridobivanjem diska, ki predstavlja Zemljo, temvec bi bilo bolje zaceti z orodjem analize, in sicer z mecem.« »Ali si ti sebe že dovolj poznal, da si vedel, kateri element moraš pri sebi razviti najprej?« je vprašal Sanhiel. »Nisem. Sledil sem svojemu obcutku in na koncu sem spoznal, da je bila to prava pot. Sprva sem tudi sam mislil, da moram raziskovati elemente po njihovem vrstnem redu. Tako sem nekako narisal dolocen zemeljski simbol, ki ga nisem ravno uporabljal, in nikoli me ni vleklo k njemu. Nato sem si pridobil nož, z njim sem veliko delal in analiziral v svojem astralnem telesu. Dobil sem tudi cašo, ki sem jo v dolocenih primerih uporabljal, vendar ne pogosto. Kasneje sem si priskrbel leseno palico, vendar nisem bil z njo nikoli povezan. Tako da sem sprva uporabljal samo nož kot elementarno orodje Zraka in obcasno cašo kot predstavnico elementa Vode. Tisti disk sem unicil in cez nekaj let sem si iz voska naredil novega, ki ga sedaj redno uporabljam. Kasneje sem od Angelov dobil navodilo, kako naj si izdelam magicno palico, in šele takrat sem cutil povezanost z njo. Kot vidiš, nisem šel po vrstnem redu in sem kljub temu prestopil Brezno in dosegel Znanje ter razgovor s svojim Svetim Angelom Varuhom,« se je nasmejal in nadaljeval. »Drugace vsa ta orodja niso pogoj, da se lahko povežeš z Nebesi in s samim seboj. So le eden izmed pripomockov. Pomembno je ubogati svoje obcutke, prek katerih naš višji jaz komunicira z nami in nam sporoca, katero Pot naj izberemo. Nimava veliko casa, da bi razpravljala o vseh teh simbolih, in povedal sem ti le nekaj osnovnih njihovih pomenov. Kot že mnogokrat povedano, je razumevanje vseh teh simbolov prepušceno posamezniku, da jih razume v skladu s svojo voljo, ce je seveda to njegova pot.« Raeneil se je nasmejal in se spomnil necesa. »Spomnil sem se, da obstajajo tiste sanjske knjige, ki nam povedo, kaj pomenijo doloceni simboli v sanjah. V tem je le en majhen delcek resnice. Recimo simbol letenja v sanjah je lahko za vsakega posameznika drugacen in najbolje, da odgovor, kaj tocno to dejanje v sanjah pomeni, odkrije vsak posameznik zase. Ce so mu te sanje ostale v spominu, potem naj v naslednjih dneh opazuje sebe in okolico in bo hitro prišel do odgovora, kaj so mu takšne sanje sporocile. Lahko si pomaga z dolocenimi obrazložitvami simbolov, vendar mora sam ugotoviti, kako je vse to povezano z njim,« je zakljucil Raeneil. BREZNO Mnogi mislijo, da je Magika samo nekakšno izvajanje ceremonij z namenom priklica dolocene inteligence drugih dimenzij ipd. Kot smo lahko prebrali v poglavju z naslovom »Magicae doctrina«, je magika nekaj vec. Za tiste, ki tega ne vedo, je to tudi meditacija in izvajanje raznih jogijskih praks, odpiranje caker, povezovanje s samim seboj in vsem, kar nas obkroža, izvajanje molitev in še bi lahko našteval. In ko smo že pri molitvah, obstaja posebna molitev, ki nam omogoca raziskovanje tridesetih etirjev ali dimenzij, ki nas povežejo z drugimi dimenzijami, s samim seboj in tudi z drugimi okoli nas. Skratka pomaga nam pri raziskovanju naše zavesti in podzavesti. To molitev so Angeli s pomocjo Edwarda Kelleyja in dr. Johna Deeja prenesli ljudem. Stvar je izjemno enostavna. Obstaja trideset Etirjev ali dimenzij. Njihova imena so sestavljena iz treh crk, ki jih je treba zapisati v Angelski abecedi. Sama molitev je izjemno kratka in ucinkovita. V prazno polje (med stavki) molitve vstavimo ime Etirja, ki ga želimo raziskovati, in izgovorimo molitev tocno tako, kot je zapisana.5 Zacne se s tridesetim in konca s prvim Etirjem. Seveda se to ne pocne vse 5 V dnevnikih dr. Johna Deeja in Edwarda Kelleyja, ki opisujejo raziskovanje zavestne povezave z Nebesi, je zapisana tocna izgovorjava molitve v Angelskem jeziku. Ni nic narobe, ce jo recitiramo tocno tako, kot je zapisana v originalu. Za naprednejše raziskovanje in razumevanje priporocam mojo knjigo »Na kavi z Angeli«. naenkrat. Priporocljivo je raziskovati najvec po enega na mesec. Po izreceni molitvi se usedeš v udoben položaj in meditiraš. Molitev je tako ucinkovita in težko je verjeti, da na Zemlji obstaja še kaj bolj ucinkovitega. Lahko se povežeš s samim seboj, poleg tega pa tudi z inteligencami in Angeli. Ce si bil recimo vse svoje življenje nagnjen k Budizmu, bodo prišle inteligence, ki so zapisane v knjigah o Budizmu, in tudi tiste, ki niso. Poducile te bodo o tem, kar je zate primerno in potrebno. Ce si povezan z Egipcansko ali Grško mitologijo, se boš srecal z Nadangeli in Angeli tega dela dimenzije Nebes. V raziskovanju tridesetih Etirjev sta poleg odkrivanja sebstva in povezovanja z višjimi sferami pomembni dve poti. Ena je združitev ali doseganje znanja in razgovora s svojim Angelom Varuhom ali višjim Jazom, druga je prestop Brezna. Sanhiel je deloma razumel, kaj vse te poti pomenijo, a prestop Brezna je zanj predstavljal po eni strani misterij, po drugi strani pa ga je sama misel na dosežek spravljala v strah. Zakaj? V knjigah je zapisano, da se moraš pri prestopu Brezna soociti z mogocnim demonom, ki je cuvaj njegovih Vrat. Ker ni razumel, kaj vse to pomeni in se je spraševal, ali je to res, se je odlocil, da obišce Raeneila in ga natancneje povpraša o tej nalogi. Raeneil ga je povabil na sprehod po poti, ki je vodila skozi prelep mestni park vse do umetno ustvarjenega jezera, ki je nastalo zaradi ugrezanja površja zaradi izkopa premoga. Sanhiel je zbral svoje misli in ga vprašal: »Povej mi, kaj je s tem prestopom Brezna in ali je ta korak res tako strašen, da se le redki odlocijo storiti to?« Z rahlim nasmehom, prodornim pogledom in iskricami v oceh je Raeneil odgovoril: »Dragi moj prijatelj, prestop ni tako strašen, kot ga opisujejo nekateri. Namrec, veliko si dosegel, ker si prišel že do te tocke, naslednji korak je le formalnost. Kako to doseci?« Raeneil je zamišljeno in nekam odsotno pogledal v daljavo in nato vzel palico ter na pesek ob poti do jezera zacel risati figuro. Rekel je: »Poglej. Nebesa, kjer prebivajo Angeli, in mesto, kamor gremo, ko zapustimo svoje življenje na Zemlji, je kot stožec, sestavljen iz dvanajstih delov. To je dvanajst delov Nebes. Šesta Nebesa so naš dom in v sedmih Nebesih prebivajo Angeli, ki jih poznamo ljudje na tem planetu skozi našo zgodovino. Recimo drugi Angeli, ki jih poznamo iz Egipta ali stare Grcije, so v resnici Nadangeli, ki imajo svoj del Nebes. Enak stožec, le da je ta obrnjen, pa so spodnja Nebesa in v njih prebivajo drugi Angeli, ki so namenjeni drugim dimenzijam in drugim civilizacijam. Energijsko mi z njimi nismo usklajeni in zato so jih v preteklosti imenovali demoni, ki želijo nas ljudi zasužnjiti in uniciti. Na sreco je to laž in Angeli spodnjih delov Nebes niso zlobni, le drugacno energijsko polje imajo. Ampak pustimo to.« Raeneil se je ustavil, napolnil svojo pipo, jo prižgal in nadaljeval. »Vidiš mejo med dvema stožcema? Ko se clovek rodi, je deloma, nekje tri odstotke, povezan z zgornjimi in tri odstotke s spodnjimi Nebesi. Z odrašcanjem se odloci, s kom se bo povezal, oziroma spozna, katera energija ga privlaci. Vecina ljudi se poveže z zgornjim delom Nebes, saj je to naša usoda, naša cloveška pot.« Zdaj je Raeneil narisal s palico na makadamska tla vertikalno crto, ki je oba stožca razdelila na levo in desno polovico. Sanhiel ga je vprašal, kaj ta crta pomeni, in dobil je odgovor: »Ta crta je vez, ki te povezuje z Angeli Nebes. Bolj se clovek zbližuje z Angeli, daljša je njena vez. Na zacetku smo nekje na sredini, na meji dveh stožcev in bolj se povezuješ z zgornjim delom Nebes, bolj greš ti kot tocka na tej premici nižje in nižje. To ne pomeni, da zdaj padaš v spodnja Nebesa, ampak da je tvoja vez vedno daljša in mocnejša z zgornjimi Nebesi. S tem imajo Angeli in ostale kreature, ki se nahajajo nekje na meji ali v spodnjih Nebesih, vedno manj vpliva nate oziroma vedno manj možnosti, da se s teboj tako ali drugace povežejo in ti z njimi. Scasoma prideš do skrajne tocke, ki se nahaja na dnu spodnjega stožca in tukaj je Brezno. Ob prestopu Brezna je tvoja vez z zgornjim delom Nebes popolna in si stoodstotno povezan z zgornjim delom Nebes. Sedaj ni vec nobene možnosti, da bi Angeli spodnjih delov Nebes ali neki neuravnoteženi duhovi vplivali nate. V tem primeru si postal kot clovek razsvetljen in blagoslovljen. Vedeti pa moraš, da se boš slej kot prej spoznal tudi z dolocenimi Angeli spodnjih Nebes, a se z njimi ne boš povezoval, le na obisk boš prišel. Kot sem že omenil, je vecina cloveštva povezana z zgornjimi Nebesi in cilj je, da se tega zavedamo. Ce bi kdo želel recimo iz radovednosti komunicirati z Angeli spodnjih Nebes, obstajajo dolocene procedure. Ena je ta, da ti tvoj Angel Varuh, Nadangel ali celo Jezus naredijo zašcito in ti osebno dajo blagoslov, da izvedeš spoznavanje. Povedano bolj enostavno: z Angeli spodnjih Nebes se ne boš povezal, temvec boš prišel le na obisk. Podobno kot na Zemlji. Živiš na Severu in tukaj se pocutiš najbolje. Vcasih pa za nekaj dni odpotuješ na Jug in spoznavaš druge svetove in kulture. V vsakem primeru brezglavo povezovanje z Angeli spodnjih Nebes ni priporocljivo, ker si lahko narediš vec škode kot koristi. Dovoljeno pa je z blagoslovom tvojega Nadangela, Jezusa, Bude …« »Kako pa je s soocenjem z demonom, ki varuje vrata Brezna?« je vprašal Sanhiel. Raeneil ga je pogledal in se nagajivo nasmejal. Želel ga je prestrašiti, vendar se je odlocil, da ne bo pretiraval s svojim humorjem in bo na vprašanje odgovoril kar se da jasno in enostavno. »Dejstvo je, da je vse odvisno od tebe. V tem primeru si lahko namrec sam sebi najvecji Angel ali pa najvecji Demon,« mu je odgovoril. »Ne razumem najbolje,« mu je odvrnil Sanhiel. Raeneil je potegnil dim iz pipe in mu odgovoril: »Ko delaš meditacijo z Etirji, jih moraš delati pocasi in previdno. Delo z njimi ni tako nedolžno, kot to izgleda na prvi pogled. Ce se že lotiš raziskovanja tridesetih Etirjev, jih delaj po metodi najvec en Etir mesecno.« »Zakaj tako?« ga je vprašal Sanhiel. »Ob vsakem raziskovanju Etirjev vedno globlje prodiraš v svojo zavest in v tisti del možganov, ki ga ljudje ne poznamo ravno najbolje in se ga ne zavedamo v celoti. Ta del možganov je kot neke vrste antena ali sprejemnik, ki se mocneje poveže z Neznanim in seveda Nebesi. Globlje greš skozi Etirje, vec energije sprejmeš. Redki so, ki so to delali zelo pogosto. Recimo Mag, ki je delal meditacijo Etirjev vsak dan nekje globoko v pušcavi, se je napolnil z veliko kolicino energije in ker je to delal dnevno, ni imel dovolj casa, da bi se ta energija na zadovoljiv nacin povezala z njim oziroma ni imel veliko casa, da bi se z njo poistovetil in jo tako predelal. Poleg tega je imel ta Mag v svoji preteklosti opravka s klicanjem demonov, vendar ne z namenom, da bi škodoval drugim ali ker bi bil zloben. Bil je raziskovalnega duha in je marsikaj preizkušal. Sicer se je kasneje tega ocistil in se spokoril, vendar so žal ostale sledi, ki so se kasneje kazale kot prepreke. Zato je imel težave prestopiti Brezno, ker je bilo okrog njega ogromno energije, poleg tega pa se je moral soociti s svojim lastnim demonom, saj je sam izbral takšno pot. Na sreco mu je to uspelo in je eden redkih Magov, ki je dosegel svoj cilj po takšni metodi. Tega Maga ni vec v svetu ljudi in se sedaj v Nebesih pripravlja, da postane Angel vodnik,« mu je odgovoril Raeneil. Sanhiel je zamišljeno hodil ob svojem prijatelju in se trudil razumeti vse povedano. »Kaj pa Edward Kelley? Ali je tudi on delal z Etirji?« ga je vprašal Sanhiel. »Seveda. Samo Kelley je bil še bolj pogumen ali nor v pozitivnem smislu, da je meditacijo z njimi delal dvakrat dnevno. Mislim, da je samo njemu uspelo raziskati trideset svetov na takšen nacin,« mu je resno odgovoril Raeneil. »Vendar, kot sem ti rekel. Priporocljivo je delati najvec enega na mesec. Takoj po meditaciji ali celo med njo si je treba vsa doživetja natancno zabeležiti v svoj dnevnik. Lahko uporabiš tudi diktafon. Že pol ure po meditaciji boš namrec pozabil kljucne vizije in namige za nadaljnje korake. Angeli ti v viziji podajo dolocena navodila, ki ti potem pomagajo, da prodreš v naslednji Etir in seveda, da bolje spoznaš sebe in svoja poslanstva,« je dodal Raeneil. »Kako je pri tebi potekal prestop Brezna, ce to ni skrivnost?« je z zanimanjem vprašal Sanhiel. »Sedaj, ko se zazrem nazaj, vidim, da je bilo dokaj enostavno in vse skupaj je bila le formalnost ali pecat dolgoletnega raziskovanja in prakticiranja Magike. Ce imaš cas, ti lahko povem, kako je bilo. Si za to?« ga je vprašal Raeneil. »Seveda ga imam in to si izjemno želim, saj mi bo pomagalo, ko bom enkrat sam prišel do te tocke,« mu je veselo odvrnil Sanhiel. Raeneil je ugasnil pipo, iz nje izpraznil pepel in jo spravil v torbico, ki je bila namenjena kadilskim užitkom. Globoko je vdihnil, pogledal v Nebo, kot da se želi spomniti in ponovno doživeti, kar bo povedal. »Ko sem bil tvojih let in sem iz knjig izjemno spoštovanega Maga prebiral, kako je raziskoval Etirje, si nisem mogel nikoli predstavljati, da bom tudi sam še v tem življenju dosegel to pot. Takrat sem mislil, da v tem življenju še ni prišel cas, da storim to. Pozabil sem na ta cilj in si ustvaril raziskovalno pot, ki me bo enkrat v naslednjih življenjih pripravila na ta korak. V svoji rani mladosti sem prebral in preucil razne razlage razlicnih avtorjev, kako je, ce prestopiš Brezno. Na neki tocki so imeli vsi avtorji v mislih dva cilja, ki ju mora v svojem življenju doseci vsak ucenec. Prvi je doseganje znanja in razgovora s svojim Svetim Angelom varuhom ali višjim jazom, drugi pa je prestop Brezna. Takrat sem zaradi neizkušenosti v tem videl enostavno konec tvoje poti, saj si dosegel cilj. Motil sem se. Predstavljaj si, da živiš v neki vasici, nad katero prevladuje velika gora. Kot otrok jo obcuduješ in si zadaš, da jo boš nekega dne osvojil. Zacneš z intenzivnim treningom oziroma pripravami, ki trajajo tedne, mesece in leta. Poleg tega vsakodnevno opravljaš svoje dolžnosti, kot so šolanje in služba. Obenem ustvarjaš prijateljstva in družino. Koncno napoci cas in si pripravljen na vzpon. Vmes med vzponi se zgodi, da obupaš, saj si naletel na oviro. Vrneš se v dolino in se pripravljaš, da bi premagal to oviro. Vzpon na goro traja kar nekaj casa in vcasih se ti zdi, da ti ne bo nikoli uspelo, lahko celo prideš do te tocke, da bi odnehal. Takrat moraš stisniti zobe, vztrajati in nadaljevati zacrtano pot. Bližje, kot si vrhu, lažje in hitrejše ti gre. Nekega dne koncno prispeš na vrh. Prestopil si Brezno. Misliš, da si dosegel cilj. Tvoj um ne more dojeti, duša ti pleše v neizmerni ekstazi, tvoj pogled sega dalec in vidiš tisto, cesar v dolini nisi mogel videti. Cez nekaj casa se prizemljiš in ob streznitvi v daljavi vidiš nove gore, nove vrhove, ki jih želiš doseci. Spoznaš, da si dosegel en cilj, ki je v resnici pot, in spoznaš, da si na novem zacetku, v drugi dimenziji in na drugacnem položaju. Tako nekako izgleda ta pot,« je rekel Raeneil. »Vrnil sem bom na tocko, na kateri sem ti zacel pripovedovati o svoji poti do Brezna in cez,« je še dodal. »Cez nekaj let sem se ponovno srecal z molitvijo v Angelskem jeziku, s katero odpiraš vrata tridesetih Etirjev. Na zacetku sem vse do devetnajstega Etirja meditiral vsak teden. Zame je bilo to zelo intenzivno obdobje. Spoznal sem dolocene skrivnosti in odkril novo razumevanje Magike in seveda sebe. Zatem sem za eno leto naredil premor in se ukvarjal z raziskovanjem drugih sfer magijskih poti. Ko sem ponovno zacel z meditacijo Angelske molitve, sem jo zacel po navodilih Angelov – enkrat mesecno. Imel sem dovolj casa, da sem lahko vsrkal energije in dojel naslednje korake za vstop v druge dimenzije. Verjemi mi, da je bilo tudi mene malo strah in nisem vedel, ali bom zmožen storiti ta veliki korak in se soociti s tem strašnim Breznom. V Etirjih pred tem so me Angeli potolažili, da me nima biti cesa strah in da naj izvedem molitev desetega Etirja, ko bom zares cutil, da sem zmožen za to. Skoraj cel mesec dni sem se psihicno pripravljal na ta korak,« je rekel Raeneil. Sanhiel ga je z zanimanjem poslušal in že cutil, da se zgodba bliža tistemu najbolj zanimivemu delu. »Povej mi, kako je potekal celoten obred?« je z zanimanjem prosil Sanhiel. »Tistega lepega aprilskega dne …« je odvrnil Raeneil, »… sem cutil, da je prišel dan, ko bom prestopil cez in se tako popolno povezal z zgornjim delom Nebes. Tistega vecera sem vstopil v svoj Hram, na tla v sredini kroga sem postavil Sigil Boga in nanj kristalno kroglo. Zraven sem imel magicno palico, dnevnik, pisalo in seveda zapisano molitev. Preden sem izvedel Ritual Pentagrama, sem se zahvalil Jezusu in Angelom in jih prosil, ce bi bili v tem dejanju z menoj. Takoj ko sem polglasno zrecitiral molitev desetega Etirja, sem zacutil, da se ne dogaja nic. Nekako sem imel obcutek, da sem sam v prostoru in da v Zemeljski dimenziji in tudi Nebeški ni nikogar poleg mene. Za vsak slucaj sem še enkrat ponovil molitev. Kar naenkrat sem zacutil mocne energije. Oci so me zacele peci, cutil sem izjemno toploto po telesu. Cez nekaj sekund sem v daljavi videl gosto meglo, ki je izgledala kot gosta zmes oblakov. Nekje v daljavi megle sem zagledal vrtinec, ki je deloval kot tornado, vendar se je vrtel v notranjost megle. Približal sem se vrtincu in padel skozenj. Enostavno me je vsrkal v svojo notranjost.« »Neverjetno,« je z zacudenjem rekel Sanhiel. »Tisto najbolj zanimivo se šele zacenja,« mu je odvrnil Raeneil. »Še preden sem se zavedel, sem slišal glas Angelov, ki so mi izrekli dobrodošlico in mi povedali, da ni bilo tako težko, kot sem si predstavljal. Cez nekaj casa sem videl Nadangela Ariela, ki je na mojem celu v znak blagoslova naredil križ in me poljubil. Bil je vesel in nekako ponosen name. Za njim je prišel Nadangel Mihael in me ponosno, kot viteza blagoslovil in mi v narocje v obliki darila položil mec. Takoj za njima je prišel Jezus in me trikrat poljubil na obraz ter me kot svojega sina pobožal po glavi, kar je bila gesta posvetitve. Izrekel mi je dobrodošlico in mi še enkrat ponovil, da ni bilo tako strašno, saj sem ubogal njihove nasvete. Na moji desni strani se je pojavil Angel, ki je moj ucitelj in prijatelj in ga ljudje poznamo pod imenom Princ Hagonel. Pokazal mi je svoj skrivni znak združitve in mi ga položil na srce.« »Kakšno doživetje in kakšno cast si imel, da so te obiskali Sveti,« je rekel Sanhiel. »Poslušaj še sledece,« je dodal Raeneil in nadaljeval. »Zatem sem se združil s svojim Svetim Angelom Varuhom in dvema angeloma vodnikoma, saj me je eden od njiju vodil skozi duhovni, drugi pa po posvetni poti. V tem trenutku sem doživel vizijo, da je moj Sveti Angel Varuh v resnici jaz in jaz sem On. Postali smo eno, za vedno. Kasneje sem videl sebe kot temen delcek prahu v neskoncni pušcavi, žarel sem v mocni beli svetlobi. Na tem mestu sem šele dojel, da sem prestopil Brezno in da bo od tega trenutka vse drugace in enako obenem. Uvidel sem, da sem zapustil del sebe in to nisem bil jaz, to je bil lažni jaz, ki je bil ustvarjen od zunaj, od družbe in del kolektivne zavesti. Podobno kot kaca, ki odvrže svojo staro kožo, da se lahko razvije nova in lepša. Nastala je kratka pavza, a cutil sem, da vizije še ni konec. Nekaj se je pripravljalo. Naenkrat sem zagledal na tisoce in tisoce Angelov. Ustvarili so vrtinec. Videl sem, da se nahajam v sredini vrtinca in Angeli me nosijo visoko proti svetlobi. Slišal sem njihovo petje in postajalo mi je vedno bolj vroce. Nad seboj sem zagledal svetlobo in iz nje se je pojavil velik bel Golob. S svojo Svetlobo me je blagoslovil, zaslišal sem Angele, ki so mi rekli, da me je blagoslovil Sveti Duh in besedo: »Samo eden je Bog.« V tistem trenutku sem padel v trans, telo mi je nosilo sem in tja, mogoce sem celo lebdel. Roke so se dvigale v zrak. Nahajal sem se v objemu vesolja, obkrožen z milijoni in milijoni Zvezd. Cutil sem mir, spokoj in tišino. Sam v vesolju in izjemno srecen. Pomislil sem, kako je smrt lepa. Cez nekaj trenutkov sem se pocasi vrnil na Zemljo. Prišel sem k zavesti, se zahvalil Jezusu in Angelom ter vse skupaj takoj zapisal v svoj dnevnik.« »Kakšna vizija in prav neverjetno, da ni bilo tako grozno ali težko, kot je zapisano v nekaterih knjigah,« je vzhiceno rekel Sanhiel in se zahvalil prijatelju, da je z njim delil svojo neprecenljivo izkušnjo. »Ni problema, z veseljem sem jo delil s teboj. Vendar vedi, da delaj tako, kot sem ti rekel. Najvec en Etir mesecno. Pa saj to že veš in poznaš iz mojih preteklih lekcij,« mu je skromno odvrnil Raeneil. Obenem je Sanhiel v sebi nekako dvomil v enostavnost vsega doživetega, kot je pravil Raeneil, saj je poznal kar nekaj teorije, za katero je menil, da je skoraj univerzalna resnica, ki so jo opisali bolj ali manj priznani magi. V njegovem pogledu se je videla iskrica kriticnosti. Raeneil je opazil Sanhielov dvomljiv pogled in se mu samo nasmejal. Rekel mu je: »Prav je, da tako razmišljaš, in biti kriticen ni greh. Dvomiti v zapisano ali povedano je tudi v redu. A dvom ne sme prevladati nad teboj.« »Kako to misliš?« ga je vprašal Sanhiel. »Mnoge novodobne knjige o magiji in duhovnosti so zapisali ljudje, ki s prakso nimajo veliko skupnega. Mnogi so prebrali nekaj knjig in so mislec, da obvladajo materijo, napisali še eno knjigo, ki bodoce raziskovalce na poti duhovnega razvoja še bolj zmede in celo zapelje na napacno pot,« je odgovoril Raeneil. Sedaj je Sanhiel postal zmeden, zacudil se je. »Poglej, Sanhiel,« je mirno rekel Raeneil, »zapisano v magijskih knjigah se moraš nauciti brati med vrsticami in poslušati svoj obcutek, ki ti jasno pove, kaj je zate koristno in kaj ni. Duhovne knjige bereš z dušo in le do neke mere z razumom, medtem ko bereš znanstvene knjige z razumom in le del z dušo. Ne skrbi, ce tega obcutka ne boš spoznal takoj. Nekih stvari se moraš nauciti iz svojih napak in lastnih izkušenj. Bolj boš segal po teoriji in manj po praksi, bolj se boš zapletel v mrežo filozofiranja, tvoj razvoj in ucenje bosta obticala na eni tocki,« je odvrnil Raeneil. »Ob upoštevanju svojega obcutka boš vedel, kaj je zate dobro prakticirati, in cez cas boš na osnovi izkušenj vedel, kaj od tega ne boš vec pocel, in to je naslednji korak. Neke stvari, ki so bile za dolocene Mage koristne, so lahko za drugega nekoristne. Obstajajo osnovni principi ritualov, o katerih ti bom nekoc povedal kaj vec.« Pogledal je Sanhiela in mu podal še en nasvet: »Kateri magi so pisali iz izkušenj in kateri ne, boš zlahka prepoznal. Ti imaš svojo pot, ki je drugacna kot moja. Neki osnovni principi so za vse ljudi enaki in to je umetnost, ki jo moramo razumeti vsi. Ko spoznaš osnovne principe, kako delujejo clovek, narava in vesolje, lahko gradiš svoj Hram in takrat si na Poti, ki te vodi samo navzgor. Spoznaš, da je vse zelo enostavno in da nekaj, za kar si prej potreboval vec ur, sedaj storiš v nekaj sekundah,« mu je rekel nasmejano. Sanhiel je bil zadovoljen, v sebi je cutil, da ga caka še ogromno dela. Zavedati se je zacel, da je ucenec in tako bo za vedno, saj bo le tako lahko spoznaval vedno nekaj novega. Zahvalil se mu je in zmenila sta se za naslednje srecanje. Za ta dan je bilo dovolj pogovorov in tiho, zatopljena vsak v svoje misli, sta hodila nazaj proti domu in Sonce ju je grelo in na nebu so pticki veselo žvrgoleli in peli v pozdrav jeseni. DOGMA Ljudje imamo neverjetno sposobnost, da iz nekega osnovnega pravila, navodila ali nauka ustvarimo dogmo, ki na koncu ustvari religijo. In tako namesto svobode dosežemo zatiranje, ki omejuje naš napredek in razvoj. V preteklosti smo imeli veliko modrecev in posvecencev, ki so ljudem prenesli neka napredna znanja oziroma nauke. Kasneje so doloceni posamezniki, željni oblasti in kontrole nad svojim ljudstvom, ustvarili nova pravila in zakone, katerih izvor je izhajal iz na novo nastale dogme, ki je skrita pod krinko religije. Skratka, obrnili so modrosti in znanje sebi v prid tako, da so izvedli manipulacijo nad ljudmi. V današnjih casih so nekateri ljudje to prvotno znanje uporabili na svoji poti in tako dosegli neka spoznanja ter doživeli izkušnje, ki so pripomogle njihovemu osebnostnemu razvoju. Dojeli so, da je to le ena izmed informacij, ki jim lahko koristi. Spet druga skupina je namesto tega ubrala drugacno pot, ki se ji rece fanatizem. Obstaja mnogo knjig, za katere ljudje recemo, da so svete. Žal ni tako. V teh knjigah so zapisana dolocena znanja, od katerih imamo lahko neko korist, vendar v njih ni absolutne resnice. Ne bi bil presenecen, ce bi se sedaj zgodila nova apokalipsa, kot v srednjem veku, in bi se ohranilo le nekaj knjig. Na primer ohranila bi se knjiga, kot je Slovar slovenskega knjižnega jezika. Minilo bi recimo približno 300 let, ljudje bi spremenili svoj jezik in kulturo in nekdo, željan oblasti in manipulacije, bi to knjigo ljudem predstavil kot nekaj svetega, saj je zapisana v starodavnem jeziku pred apokalipso. Seveda bi vecina ljudi to sprejela in bi iz nje ustvarila novo mrežo dogem, ki bi v svojo pajcevino lovila nedolžne žrtve. Žalostno, vendar tako je to. Na žalost so tudi nekateri magi v zadnjem stoletju hote ali nehote ustvarili dolocena gibanja v sedanjosti, ki niso nic kaj boljša od verskih fanatikov preteklosti. Tudi sedaj mnogi vneto zagovarjajo, da dolocena magijska formula ali zakon je edina rešitev za cloveštvo. Ce nekdo kljub spoštovanju temu nasprotuje, ga proglasijo za nevedneža ali laika. Nekateri magi ali posvecenci so prejeli v svojih posvetitvah neko magijsko formulo ali pravilo, ki je v vecini namenjena njihovemu razvoju. To nam lahko služi kot primer, da lahko vsakdo doseže to, obstajajo celo nekateri posvecenci, ki so o tem pisali v svojih knjigah. Žal pridejo zaradi fanatikov mnogi modreci in magi preteklosti v sedanjosti na slab glas. In njihove knjige, ki naj bi služile splošnemu izobraževanju, koncajo na policah dvomljivih vsebin. Takšni smo ljudje, ki imamo v sebi ogromno kreativnosti in strast do svobode, ki jo znamo zaradi nekih zanimivih okolišcin transformirati v nekaj omejujocega in destruktivnega. Takšne misli so Sanhiela navdajale v casu popoldanskega pocitka. Privošcil si ga je po napornem študiju, saj se je njegov dan zacel že pred soncnim vzhodom. Ni bil zaspan ali utrujen, le zaželel si je neke vrste odklop od posvetnih zadev in je v roke vzel knjigo, ki mu jo je dal Raeneil. Želel je prebrati samo eno poglavje, izbrano po nakljucju. Poglavje je bilo naslovljeno z Angelo de Caelo, in kar je prebral, je bilo zanj izredno zanimivo. Navajam del poglavja: »Na zacetku ustvarjanja Vesolja so obstajala samo ena Nebesa, ki so bila razdeljena na štiri dele ali dimenzije. Bolj se je vesolje širilo, vec civilizacij je nastajalo. Sestavljene so bile iz duš, ki so jih ustvarili Nadangeli. Ti so pripadali sedmim Kreatorjem, ki so bili takoj pod Bogom. Pojem Bog ni mišljen kot neka oseba ali bitje. Bog je namrec vse, kar v našem vesolju obstaja. On je Izvor vsega. Skladno s širjenjem vesolja so se širila Nebesa, v katerih prebivajo Angeli in naše duše, ko zapustimo Zemljo, in duše drugih civilizacij, ki zapustijo svoje planete. Tako so se Nebesa razširila na 12 dimenzij in s tem se je energija, ki ji recemo Bog, razdelila na dva dela. Tako je nastalo dvoje Nebes. Vsako vsebuje 12 glavnih dimenzij. Vse civilizacije v vesolju so se razdelile na dve skupini in eni so se povezali z zgornjimi Nebesi, drugi s spodnjimi, ce gledamo sz vidika cloveka, ki prebiva na Zemlji. Cloveštvo spada v skupino civilizacij, ki je povezano z zgornjimi Nebesi. To ne pomeni, da smo med seboj loceni, vsaj pred Bogom oziroma energijo smo vsi enaki in celo Bog je pred seboj enak. A o tem malo kasneje. Vse to se je dogajalo v milijonih in milijonih let. V tem casu se je na Zemlji zamenjalo ogromno civilizacij. Ljudje so naselili Zemljo, se razvijali in cez nekaj tisocletij zapustili. Nekateri med njimi so ostali v Nebesih in postali Angeli ali Vodniki, spet drugi so v obliki naprednih kreatur naselili druge planete v oddaljenih osoncjih. Ce pogledamo današnjo civilizacijo, ki naseljuje Zemljo, smo še mladi, vendar smo se žal hitro pokvarili in ustvarili neke razlike, ki nas omejujejo. Tako smo Angele, ki spadajo spodnjim delom Nebes, proglasili za demone in zlobna bitja, ki jim vlada Satan in želijo našo drago Zemljo zasužnjiti in uniciti cloveštvo. Seveda naši Angeli tega ne dovolijo in se stalno borijo proti silam zla. Na sreco ni tako. Angeli se ne borijo proti Angelom spodnjih Nebes. Saj so kot bratje in sestre in eni brez drugih ne morejo obstajati. Ce se izrazimo v omejenem cloveškem jeziku, so naši Angeli dobri zato, ker so tisti spodaj zlobni in za drugo civilizacijo, ki je podobna nam zemljanom in so povezani s spodnjimi Nebesi, so njihovi Angeli dobri, ker so naši zlobni. Resnica je ta, da nihce ni zloben. Stvar je v drugacni energiji. Recimo, da ima zgornji del Nebes modro energijo in spodnji rdeco. Ce bi se energiji mešali, bi nastalo trpljenje in bi eden drugega unicili. Vladarju našega dela Nebes smo dali naziv Bog, vladarju spodnjega dela Nebes pa smo dali naziv Satan. Oba sta enaka in oba sta eno, ki je naš izvor. Energija nima imena in nesmiselno ji je reci Bog ali Satan, saj sta ti besedi le pojma. Kot dodatno pojasnilo lahko prikažemo sestavo še na drugacen nacin. Tistemu, ki jo dojame, bo odkrila mnoge stvari in bo tudi mogoce našel odgovore, zakaj je na Zemlji tako, kot je. Recimo Angeli zgornjih Nebes (ceprav nihce od njih nima spola in se tako manifestirajo samo nam) na zunaj delujejo bolj ženstveno. Obleceni so v halje, lepih barv in z okrasi. Imajo dolge lase in so celo malo naliceni. V sebi pa so moški oziroma imajo moško energijo. Angeli spodnjih Nebes na zunaj delujejo bolj moško in nosijo hlace, cez pa ogrinjalo in so znotraj sebe bolj ženske oziroma imajo žensko energijo. Ljudje vidimo Angele spodnjih Nebes bolj temno, ceprav se svetijo. Nekdo iz civilizacije, ki je povezana s spodnjimi Nebesi, pa naše Angele zgornjih Nebes vidi bolj temno. Tako našim delom Nebes vlada Oce, spodnjim delom Nebes pa vlada Mati. Ob njuni združitvi se rodijo Sinovi in Hcere. To je Stvarjenje in to je tista kabalisticna formula štirih elementov, skrita v formuli IHVH.6 6 Seveda to nima neposredne povezave z našo definicijo spolov na Zemlji. Še manj z neko dogmatsko definicijo, da so sedaj ženske povezane z enim delom Nebes, moški pa z drugim. Tukaj govorimo o energiji, o duši. V univerzalnem obstoju razlike ne obstajajo. V naših reinkarnacijah neprestano menjamo spole, in sicer približno na vsaki dve življenji. Pred mnogimi stoletji smo imeli ljudje na Zemlji izredno cast, da se je na našem planetu v podobi cloveka manifestiral Sin Božji, kot mu ljudje pravimo, ceprav smo vsi nastali iz enega Izvora, ampak dajmo sedaj na stran definicije pojmov, ki služijo samo komunikaciji, in istocasno se je nekje na drugem planetu, povezana s spodnjimi Nebesi, rodila Hci Božja, ki jo ljudje poznamo pod imenom Lucifer. To so veliki Misteriji, ki bodo pozornemu bralcu odprli razumevanje in odkrili, da smo vsi enaki in enakopravni. In da, še mnogo vec. Vojne obstajajo samo v naših manj naprednih civilizacijah, kot je Zemlja, ker ima clovek svobodno voljo na Zemlji in se lahko sam odloca, ali bo svoje življenje izkoristil za nekaj koristnega oziroma za dobrobit sebe in cloveštva ali pa za nekaj destruktivnega in sebicnega. Tako da pekla ni. Vse duše gredo v Nebesa in tam se precistijo in ponovno reinkarnirajo na nekem planetu. Ce so prej zavestno delali slabo, se bodo morali v naslednjih življenjih odkupiti in popraviti škodo. Tako pac je. Delaj dobro in dobro se ti bo povrnilo, delaj slabo in slabo se ti bo povrnilo. In Angeli se ne vmešavajo v naše usode ali bodocnost, oni nam samo pomagajo in osvetlijo Pot, ce slucajno kje obticimo. Zaradi splošnega ravnotežja na Zemlji obstajajo ljudje, katerih duša pripada drugi dimenziji, povezani spodnjimi Nebesi. Žal so ti ljudje na Zemlji nesrecni in zaradi drugacne energije trpijo. Po navadi se niti ne ukvarjajo z Magiko, saj se zavedajo, da bi bilo lahko njihovo trpljenje s tem še vecje. Nekateri med njimi so dojeli energijsko pripadnost in se tako povezali z Angeli spodnjih Nebes, ki seveda ne pridejo na Zemljo. Tako imajo ti ljudje s takšno povezavo ali zavedanjem upanje in tudi smisel svojega obstoja na Zemlji. To je pot, ki so si jo izbrali zaradi lastnega napredka in izziva. Tako tudi v civilizacijah, ki so povezane s spodnjimi Nebesi, obstajajo duše, katerih izvor izhaja iz zgornjih Nebes. Pred mnogimi stoletji je živel Posvecenec, ki je ljudem prinesel magicno besedo ALLAH. Beseda je ljudem služila, da so se povezali z vsem in so se tako razvijali in postajali boljši ljudje. Iz zgodovinskih zapisov, ki so se ohranili, nam je znano, da so na tem delu Zemlje živeli izjemno napredni ljudje. Bili so matematiki, fiziki, astronomi, filozofi in Magi. Zaradi groznih dejanj v srednjem veku je ogromno njihovega znanja unicenega, prava zgodovina pa nam je tako prikrita. Ce to besedo analiziramo in jo povežemo z zgornjo razlago o Nebesih, si lahko samo mislimo, kako mogocna je bila ta beseda. Žal je, kot velja za vsako magicno formulo, tudi njen rok delovanja omejen, saj se na Zemlji in v celotnem Vesolju dogajajo mnoge spremembe in transformacije energij. Prvi crki besede – AL je moški zaimek in predstavlja pojem Bog v našem dojemanju sveta. Crka L je ime posebnega Angela, ki je izjemno mocan in poseben, saj lahko potuje po celotnih Nebesih. Zadnji dve crki AH je beseda ženskega zaimka in predstavlja spodnji del Nebes. Tako lahko vidimo moc besede, ki so jo ljudje takrat uporabljali in se zavestno povezovali z Nebesi. Ljudje se niso locevali in so živeli v sožitju z vsem. V njihovi zgodovini je tudi skrit pomen Lune in zakaj uporabljajo njen koledar. Mogoce bomo v prihodnosti odkrili dodaten delcek naše zgodovine, ki nam bo odprl oci in bomo spregledali, da religija ni rešitev in da smo pred Njim vsi enaki, ne glede na barvo kože, jezik, kulturo ali spol. Mi smo eno. Nekega dne bomo ljudje to spoznali in tako bomo bolj spoštovali eden drugega in se ne bomo locevali zaradi religije, ki jo fanatiki uporabljajo za svoje sebicne cilje. Cilj vsake religije in vsakega posvecenca je ta, da ljudem pomaga in da se skupaj razvijamo in sodelujemo, ne da druge, ki ne verjamejo vanjo, obsodimo in jim škodujemo. Žal smo ljudje napacno razumeli nauke naših prednikov, Posvecencev in Modrecev. Cez nekaj milijonov let se bosta oba dela Nebes ponovno združila v eno. Mnogo duš, ki bodo kompatibilne, se bo združilo v eno bitje. Takšno stanje bo ponovno trajalo nekaj milijard let in ponovno se bo zgodila delitev enega v dve. A takrat bodo spodnja Nebesa zgoraj in zgornja spodaj. Nihce izmed nas ne bo opazil razlike. Tako pravi tudi Hermes v svoji formuli: 'Tisto, kar je zgoraj, je enako tistemu, kar je spodaj, in obratno.'« Ob prebiranju teh besed je Sanhiel ugotovil, da tako imenovani Satanisti v resnici niso Satanisti. So le uporniki, ki so postali zaradi nekih zunanjih vplivov fanatizma uporniki brez razloga. Še ena izmed iluzij, ki je posledica kolektivnega fanatizma in izkrivljene zgodovine cloveštva in seveda locevanja na naše in vaše. Ce bi se kakšen clovek res povezal s Satanom oziroma njegovo energijo, zagotovo ne bi bil srecen na Zemlji in bi izjemno trpel vse do svoje smrti. Pravi Satanisti, ki živijo na Zemlji, niso zlobni in ne škodujejo cloveštvu, temvec ravno nasprotno – spoštujejo cloveka in se zavedajo, da so tukaj na Zemlji, ki je energijsko drugace usmerjena, poslani z nekim razlogom. Eden izmed teh je ravnotežje ali kot je prikazano v simbolu Jin in Jang. Obenem se je Sanhiel spomnil, zakaj mu je Raeneil govoril, naj ne klice na lastno pest tako imenovanih demonov. Angele spodnjih Nebes lahko clovek poklice oziroma se z njimi poveže le po doloceni proceduri. Sprva naj se poveže s svojimi Angeli in oni mu bodo dali navodila kako, kdaj in s kom iz spodnjih Nebes naj naveže kontakt, ce je seveda to ena izmed nalog Maga. Le tako se lahko prepreci škoda za Maga in Angela. Takšni primeri navezovanja stikov se dogajajo zelo poredko in ob posebnih priložnostih. Obstajajo pa tudi ljudje, ki so povezani z obema deloma Nebes. Sanhielu se je s tem razjasnilo mnogo stvari in presenecen je bil nad spoznanjem, v kakšni iluziji živimo ljudje in kako veliko moramo še postoriti, da bomo napredovali na višji nivo. Oblekel se je in odšel na dolg sprehod, da bi razbremenil svoje misli in obcutke. HRAM Pred nekaj leti je bil Raeneil na predstavitvi prvega slovenskega prevoda magijskega prirocnika znanega avtorja okultnih in magijskih ved. Tam je srecal zanimivega možakarja starejših let, ki se je ukvarjal z raznimi izumi, kot so na primer razni cistilci vode in pripomocki za cišcenje prostorov ... Zapletla sta se v pogovor in gospod mu je povedal, kako je kupil hišo, ki je zgrajena iz rocno izdelanih glinenih opek. Celoten proces izdelave takšne opeke lahko traja tudi vec kot eno leto, saj je treba glino izkopati ob pravem letnem casu, jo oblikovati in pustiti vec mesecev, da se posuši. Hiša, zgrajena iz takšne opeke, je izjemno ekološka in ponuja cloveku izjemno kvaliteto bivanja. V svoji hiši ima gospod poleg delavnice še eno majhno sobo, ki je namenjena sprostitvi in meditaciji. V tej sobi dostikrat odkrije kaj novega ali pa dobi idejo za kakšen nov izum. Nekega dne je možakar meditiral in razmišljal o cerkvi in papežu. Spraševal se je, kako je lahko papež božji namestnik. Vsi namrec dobro vemo, da ima recimo v podjetju glavni direktor namestnika, ki ga v casu njegove odsotnosti nadomešca. In ce je Bog vedno vseprisoten, zakaj bi potreboval svojega namestnika na enem planetu? Ali to pomeni, da si je Bog na Zemlji vzel dopust in je zato postavil svojega namestnika? Malo smešno razmišljanje, vendar izredno zanimivo in iz tega lahko moder in kriticen clovek izvlece marsikaj koristnega. Vsakdo, ki meditira, ima nek svoj prostor, neko sobo ali kabinet, v katerem je lahko sam in ga ne moti nihce iz zunanjega sveta. Tak prostor smo ljudje poimenovali Hram in tako je skozi stoletja ostalo in se zapeklo v našo kolektivno zavest. Iz tega so se razvile velike stavbe, ki lahko sprejmejo vecje število ljudi … Ko je Raeneil v svoji mladosti zacel raziskovati Magiko, žal ni imel takšnega prostora in je moral na veliko improvizirati in se prilagajati. V mnogih magijskih knjigah je zapisano, da je Hram vsakega Maga prostor, v katerega dostopa le on. Sprva je to dojel dobesedno in si je vedno želel imeti dovolj velik prostor, v katerem bi lahko kadarkoli nemoteno meditiral in raziskoval druge dimenzije. V mladosti pa je moral žal improvizirati. Maloštevilne knjige in pripomocke je skrbno skrival v omari in ko je bil povsem sam doma, je vcasih izkoristil to priložnost in izvedel kakšno ceremonijo ali drugo vrsto meditacije. Živel je v mestu in zato ni imel možnosti, da bi si kje v naravi, na prostem postavil svoj Hram. Kasneje, ko je postal starejši in se osamosvojil, je v svoji hiši posvetil dovolj veliko sobo samo za namene magijskih in drugih duhovnih dejavnostih. Kljub temu ni bil zadovoljen in je imel vedno v podzavesti obcutek, da nekaj manjka ali da mora še kaj postaviti na novo. Nekega dne pa je ob raziskovanju 30 Etirjev ali dimenzij s pomocjo Angelske molitve doživel zanimivo izkušnjo, ki ga je privedla do razumevanja in dojemanja, kaj v resnici Hram sploh je. To ni prostor v fizicnem smislu, v katerem se lahko clovek poveže z Nebesi ali Angeli. Ce je pojem Bog vseprisotna energija in smo vsi del te energije, potem se lahko z Nebesi ali Angeli povežeš kjerkoli in kadarkoli. Cas in prostor nista pomembna. Pomembni sta volja in strast, ki gori v srcu vsakega cloveka. Clovek fizicnega Hrama skorajda ne potrebuje, saj lahko kar na sprehodu izvede molitev ali invokacijo in se poveže s samim seboj ali z Angeli. Seveda so doloceni primeri, ko je bolje, da si sam in te nihce ne moti. Preprican sem, da razumete, kaj vam želim sporociti. Po Raeneilovem spoznanju, ki ga je doživel v meditaciji vizije, in glasu 13. Etirja je njegov Hram v resnici nekje drugje. Prostor, ki ga ima v hiši, je le pisarna, v kateri hrani svoje magijske dnevnike, knjige in ostale pripomocke. Tu ima svojo delavnico. V njej svojim prijateljicam in prijateljem pokaže svoje izkušnje in z njimi deli Znanje in Modrost Magike s prakticnega vidika. Poglejmo v njegov dnevnik, kamor je zapisal svojo vizijo in glas, ki ju je doživel. Svoj resnicni Hram nosi v sebi v neki drugi dimenziji. Spodaj je del zapisa iz njegovega dnevnika. VIZIJA HRAMA Noc pred praznovanjem novega leta sem bil buden in nisem cutil utrujenosti. Zato sem ta cas izkoristil za izvedbo molitve Nebesom, ki so nam jo posredovali Angeli. Po molitvi sedim v meditativnem položaju, se sprošcam in cakam. Sprva zacutim izjemno mocno energijo, vse okoli mene je zelene barve. V daljavi slišim glas: »Smrt ni konec, niti zacetek. To je iluzija cloveka. Ne boj se. Premagaj ta strah. To je tvoja blokada, tvoja ovira. Ta strah si dobil od drugih. Ne boj se, saj ne boš umrl. Samo premagaj ga.« Nadaljujem z meditacijo in vidim, da sem obkrožen z množico Angelov, ki stojijo v razlicnih položajih. Cutim, da se nekaj pripravlja. Prihaja Nadangel Ariel, me poljubi na celo in mi v roke poda mec. Rece mi, naj vstanem in grem z njim. Jahava na belem Pegasusu in gledam, kako Nadangel žari v svoji svetlobi. Potujeva po vesolju in galaksije ter zvezde letijo mimo naju z visoko hitrostjo. Nadangel Ariel mi pove, da je ta mec v pomoc meni, da analiziram svoj strah in ga premagam. Prispeva do velikih vrat, ki jih stražita dva Angela. Pozdraviva in vstopiva. Notranjost je kot nekakšen Hram iz kristalov raznih oblik in barv. Zdi se mi, da je celoten prostor sedemkotnik. Na sredini stoji kristalni oltar in na njem leži knjiga. Nadangel Ariel jo zacne prelistavati in v casu, ko stojim za njim, malo pokukam izza njegovih ram in vidim, da je knjiga polna simbolov. Na milijone jih je. Ponudi mi, da jo tudi sam prelistam, in pravi, da ni pomembno, ali bom kaj razumel ali si zapomnil. Dovolj je, ce jo samo listam. Zacnem z listanjem knjige in celoten Hram se spremeni v nekaj podobnega hologramu, polnemu simbolov in krogel okoli naju. Ugotovim, da so krogle razlicni svetovi in dimenzije. Stegnem roko do ene izmed njih in se znajdem na nekem planetu. Drevje je izjemno visoko in je naše najvišje drevje na Zemlji pritlikavci. Stojim ob neki tovarni ali zgradbi. Vse je cisto, mirno in izjemno usklajeno z naravo. Zdi se, kot bi imeli na tem planetu recimo semena tovarn, stavb ali hiš in jih posadijo v zemljo ter ta zrastejo. Neverjetna usklajenost bivanja. Naenkrat sem obkrožen z vesoljci oziroma stanovalci tega planeta in prepoznam, da so civilizacija, ki se je razvila iz prebivalcev Atlantide, in so veliko naprednejši od nas. Med njimi prepoznam prijatelja Maga, ki me je pred meseci obiskal in mi podaril zlato kocko v znak prijateljstva. Razkaže mi celotno okolje in mi izrece dobrodošlico. Na tem planetu se pocutim izjemno dobro, saj je vse usklajeno, sinhronizirano med seboj, cuti se izjemen pretok energije med vsem, kar obstaja na njem. Zahvalim se Magu in ostalim ter odidem. Veseli so, da sem jih obiskal. Naj dodam, da se sploh nismo pogovarjali, a povedali smo si veliko. Te vrste komunikacije ne morem opisati z besedami. Vrnem se v Hram in vzamem drugo kroglo. Pojavi s neka cudna pojava in me zacne gristi. Ni mi mar, saj cutim, da imam del energije Nadangela Ariel in Jezusa. Nenavadno bitje obupa in zdaj dojamem, da je bila to samo igra oziroma neke vrste preizkušnja. Vrnem se v Hram in Nadangel Ariel se zadovoljno smeji. Pove mi, da je ta Hram zdaj moj in da lahko kadarkoli vstopam vanj. Stražarji me bodo vedno spustili noter, saj imajo mojo kodo. Obenem mi razloži, da bom scasoma vedno vec razumel in dojemal. Izjemno sem vesel in se mu zahvalim. Nadangel me poljubi na celo. Naredi še križ na mojem celu, prsih, ramenih in rokah. Blagoslovljen sem. Sedaj se usedeva na Pegasusa in se vracava proti Zemlji. Slišim še, da so vrata naslednjega Etirja odprta zame. Spet sem doma. Poskušam nadaljevati z vizijo, a ni nicesar vec. Zahvalim se in zakljucim. Kako bo kdo od vas prišel do svojega Hrama, je odvisno od vas samih. Ne obstaja neko zlato pravilo. To je edini pravi Hram, v katerem Mag raziskuje in odkriva nova Znanja in Nauke, in le z odobritvijo naših prijateljev Angelov se lahko del tega znanja odkrije ostalemu cloveštvu. Namen Hrama je, da posameznik odkriva samega sebe in povezanost z vsem. Zato je to tajni Hram, do katerega ne more vstopiti nihce drug. Želim vam, da ustvarite in pridobite svoj Hram, v katerem boste spoznavali Misterije svoje duše in odkrivali dimenzije onkraj našega dojemanja. In ta Hram, dragi moji, je v vašem srcu. INVOKACIJA Zadnje case je Raeneil opazil izjemen primanjkljaj komunikacije med ljudmi. Res je, da se ljudje veliko pogovarjamo med seboj, vendar sta vprašljivi globina in smiselnost pogovora. Veliko izrecenih besed, veliko izgubljene energije, ki nima pravega ucinka. Pogovor bi moral naceloma stremeti k spoznavanju cloveka, njegovih potreb, težav ali radosti. Predvsem pa idej, kako nekaj izboljšati pri sebi ali drugih. Kaj pa je vzrok tega? Mogoce smo si dovolili prevelik vpliv tehnologije ali pa enostavno nimamo vec energije za neke globoke pogovore in se raje osredotocamo na prazne besede, ki nas le na videz sprostijo. Pojavil se je tudi nov trend, da ljudje dokazujejo svoj prav in skušajo negirati nasprotnika. Nasprotnik pa dela enako, le stran plošce je druga. Poraja se vprašanje, kdo od njih se je vprašal, ali dokazovanje v svoj prav vodi tudi k resnici. Resnica ni skrita v tem, kdo ima prav in kdo ne. Ce bi imeli ljudje obcutek za globino in širino obstoja, bi mogoce razumeli, zakaj je nekdo naredil nekaj, kar je v naših oceh morda narobe. Vedno manj beremo in veliko casa posvetimo le kratkim informacijam. Strinjamo se le z besedami ali stavki, ki so nam všec. Ne zavedamo pa se, da je to manipulacija. Ne zavedamo se, da smo se zaradi pomanjkanja raziskovalnega duha in kriticnosti zapletli v mrežo manipulacij. In vse to zato, ker premalo beremo, navajeni smo samo listati, prebrati naslove in mogoce nekaj besed uvodnih stavkov, ki so odebeljeni v besedilu. Raeneil se je spominjal svojega otroštva in obcutka, kako je vecina ljudi znala casopis prebrati od zacetka do konca. Knjižnice so bile izjemno obiskane, tudi sam je dosti casa preživel v njih, si izposojal knjige ali bral revije, ki jih ni bilo mogoce kupiti v trgovini ali pa ni imel denarja zanje. Spomnil se je, kako je z veseljem posrkal vsako znanje in s pomocjo razlicnih virov raziskoval marsikatero teorijo. Spomnil se je, ko je obiskoval fakulteto. Da so takrat mnogi profesorji dajali velik poudarek na informacijah. Mogoce je bil to zacetek našega poneumljanja ali pa smo si ljudje pojem informacija predstavljali napacno in smo zaradi prevelikega posvecanja temu pojmu zanemarili znanje, izkušnje in predvsem raziskovalno-kriticno pot. Zavedel se je, da takšen nacin dojemanja sveta in sebe vodi v površno dojemanje lastnega obstoja ter s tem cloveštvu preti nevarnost, da lahko zaradi ene napacne informacije pride do vojne ali propada vseh vrednot, ki smo jih zgradili skozi zgodovino. Žalosten ob tem spoznanju, obenem pa vseeno optimisticen, saj je vedel, da med ljudmi obstajajo tudi takšni, ki razvijajo raziskovalno-kriticnega duha, in mogoce bodo prav oni v ljudeh prebudili ta plamen razvoja, napredka in prebujanja. Raeneil je naredil požirek kave, si prižgal pipo in se spomnil, da ga že tri dni klice egipcansko božanstvo Tahuti. Že dolgo ni izvedel invokacije, s katero bi se povezal z njim, in sedaj je cutil, da mora ponovno storiti to, saj je bil klic v njem vedno mocnejši. Pustil je pipo in se odpravil v svoj hram. Oblekel je magicno obleko, v roke vzel magicno palico in zacel z izvajanjem rituala pentagrama. Takoj po izvedbi rituala je obrnjen proti vzhodu polglasno zrecitiral molitev, ki jo poznamo pod nazivom »Invokacija Tahutija«. Osnovni vpliv molitve je širjenje zavesti, osvobajanje kreativnih sposobnosti in izkazovanje kreativnosti v vsakdanjem življenju na vseh podrocjih clovekovega delovanja. 1. V imenu Mocnega in Strašnega razglašam, da sem izgnal Lupine v njihova prebivališca. Invociram Tahutija, Gospodarja Modrosti in Izražanja, Božanstvo, ki izstopa pred pajcolanom. 2. O, ti, Božansko Velicanstvo! Z Modrostjo okronani Tahuti! Vladar duri Univerzuma! Tebe, Tebe invociram. O, Ti, z Ibisovo Glavo! Tebe, Tebe invociram. Ti, ki vihtiš Palico Dvojne Moci! Tebe, Tebe invociram. Ti, ki nosiš v levici Rožo in Križ Luci in Življenja! Tebe, Tebe invociram. Ti, cigar glava je kot smaragd, in tvoj nemyss kot modrina nocnega neba! Tebe, Tebe invociram. Ti, cigar koža plameni oranžno kot v peci razžarjena! Tebe, Tebe invociram.7 7 Do drugega odstavka Mag priziva Tahutija. V tretjem in cetrtem odstavku se Tahuti obraca Magu in od šestega do devetega odstavka je skupen govor Maga in Tahutija. Od devetega do sedemnajstega odstavka Tahuti posluša izjavo Maga. 3. Glej! Jaz sem Vceraj, Danes in Brat od Jutri! Jaz se ponovno in ponovno rojevam. Moja je Nevidna Moc, iz katerega Božanstva vzbrstevajo! Ki je kot Življenje Prebivalcem Stražarskih Stolpov Univerzuma. Jaz sem Kocijaž Vzhoda, Gospodar Preteklosti in Prihodnosti. Jaz vidim s svojo lastno notranjo Lucjo; Gospod Vstajenja; ki izstopa iz Somraka, in rodil sem se v Hiši Smrti. 4. O, Božanska Sokola na vajinih Vrhuncih! Vidva, ki nad Univerzumom bdita! Vidva, ki spremljata Pare v Hišo Pocitka! Ki krmarita Rajevo Barko, pospešeno napredujoc k nebeškim višavam. Gospodarja Zakladnice, ki stoji v Sredini Zemlje! 5. Glej, On je v meni in jaz v Njem! Moj je sijaj, v katerem Ptah pluje po nebesnem svodu! Potujem na višavah! Stopam po Nuinem Nebu! 6. Dvigam blešcece plamene s sevanjem Mojega Ocesa! Vedno hitec naprej, v sijaju vsakodnevno povelicanega Raja, dajajoc svoje življenje Prebivalcem Zemlje! 7. Ce recem: »Pridite v planine,« bodo Nebeške Vode pritekle na mojo Besedo. Kajti Jaz sem utelešeni Ra! Khepra, ustvarjen v Mesu! Jaz sem Eidolon mojega Oceta Tuma, Gospodarja Soncnega Mesta! 8. Božanstvo, ki ukazuje, je v mojih ustih! Božanstvo Modrosti je v mojem Srcu! Moj jezik je Svetišce Resnice! In Božanstvo živi na mojih ustnicah! 9. Moja Beseda se vsakodnevno izvršuje! In želja mojega srca uresnicuje sebe kot tista Ptahova, ko On ustvarja! Jaz sem Vecen, zatorej so vse stvari kot moje dolocilo; zatorej vse stvari ubogajo mojo Besedo. 10. Zatorej Ti izstopaš predme iz Svojega prebivališca v Tišini: Neizrekljiva Modrost! Vsa – Luc! Vsa – Moc! Thoth! Hermes! Merkur! Odin! S katerimkoli imenom Te klicem, za Vecnost si še vedno brezimen. Pridi, pravim, in pomagaj ter varuj me v tem delu Umetnosti. 11. Ti, Zvezda Vzhoda, ki si vodila Mage! Ti si Isti vseprisotni v Nebesih in na Zemlji! Ti, ki vibriraš med Lucjo in Temo! Dvigajoc, sestopajoc! Vedno spremenljiv, toda vedno Isti! Sonce je Tvoj Oce! Luna je tvoja Mati! Naj Te veter nosi v Svojem narocju in zemlja je vedno hranila nespremenljivo Božanskost Tvoje Mladosti! 12. Pridi, pravim, pridi! In naredi vse Duhove podložne Meni. Tako da bodo lahko vsak Duh Nebesnega Svoda, Etra, Zemlje, Podzemlja, Suhih tal, Vode, vrtincastega Zraka, plamtecega Ognja ter vsak Urok in Dejanje Silnega Boga Meni poslušni! 13. Jaz invociram Svecenico Srebrne Zvezde, Asi Upognjeno, z ritualom Tišine.8 8 Stojiš pokoncno in se s kazalcem desne roke rahlo dotakneš ustnic. 14. Jaz odpiram vrata Blaženosti; sestopam s Palace Zvezd; Jaz vas pozdravljam, Objemam vas, O, otroci zemlje, ki ste skupaj zbrani v Dvorani Teme. 15. (Odmor) 16. Govor v Tišini. Beseda proti Sinu Noci. Glas Tahutija v Univerzumu v prisotnosti Vecnega. Formule Znanja. Modrost Daha. Korenina Vibracije. Podrhtavanje Nevidnega. Valece se Razdvajanje Teme. Nastajanje Vidnega iz Materije. Presek Krokodilove Lupine. Širjenje Luci. 17. (Sledi predavanje ali govor.) 18. Obstaja konec govora; naj bo Tišina teme prekinjena; naj se povrne v Tišino Luci. 19. Govornik molce odide in poslušalci se razidejo po svojih domovih. Po izvedeni molitvi se je udobno usedel na tla in meditiral. Doživel je vizijo in jasno sporocilo Tahutija. Sprva je zacutil izjemno mocno energijo, ki ga je povsem prevzela. Videl je sebe, kako sedi in kako se mu po sredini telesa odpirajo cakre, ki so povezane s svetlobnim žarkom. Nad glavo je stal krilati disk. Barva vseh caker je bila mavricna oziroma so se barve prelivale. Slika 3 - Energijske tocke Zaslišal je mocan glas, ki je kot mantra ponavljal sledece besede: »Tak tiki Tum. Tum Tak Tiki.« Vse je izginilo, sebe je videl kot Maga na tarot karti Atu I. Slika 4 - Tarot karta Magus9 9 Vir: Tahutijeva knjiga; Založba Ibis, 2013 Skrivnostno se je nasmejal, izražal je blaženost. Orožja oziroma magicna orodja so lebdela okoli njega. Vzel je pisalo in zacel pisati po papirju. Vzel je cašo in jo ponudil drugim, da so pili iz nje. Nato je vzel in odvrgel kovanec, da bi odkupil ali kupil. S palico je vrtel po zraku, risal z njo znake in prizival energije. Ta vizija je izginila in kar naenkrat se je znašel sam v vesolju, pred seboj je videl galaksijo, ki se je pocasi premikala. Slišal je mocan glas: »Ali misliš, da lahko ustvariš galaksije? Ne. Tega ne zmore noben Mag. To je delo Kreatorjev. Ti si tukaj, da ljudem preneseš uroke, sigile in jih poduciš o Znanju in Umetnosti Magike.« Ponovno je slišal petje oziroma ponavljanje mantre z zacetka vizije. Glas se vrne in mu pove: »Ti, Adept po srcu, Mag. Piši in prenesi ljudem svoje Znanje, izkušnje in doživetja. Ponudi jim ta Ogenj Neba. Ti si dosegel Pot, ki vodi Mage. Postal si ta Pot. Ni vrnitve. To je enosmerna karta in le redki imajo pogum, da jo prehodijo. Vsi niso kot ti in ti nisi kot vsi. Ceprav smo vsi enaki pred Njim. Ti si Mag in to je tvoja Pot. Pokaži ljudem, kako naj se povežejo z Nebesi. Tukaj je Kljuc, da odkrijejo samega sebe in svoje Zemeljsko poslanstvo. Nekje vmes je Kljuc.10 Magika je Kljuc, ta Znanost in Umetnost, od ljudi pozabljena in profanirana. Nastopil je cas, da ljudje spoznate njeno Modrost in jo izkoristite v svoje dobro in za dobrobit cloveštva. To je Pot k skupnemu napredku. Vsak od vas ljudi bo odkril svojo formulo. Ce ne zdaj, pa v naslednjih reinkarnacijah. Bivanje, pot, plavanje v Vesolju. V tej neskoncni radosti laž in resnica nimata svojih vlog. Ta skrivnost je tebi znana. Vodil sem te in še te bom vodil. Klical si me in sedaj sem jaz klical tebe. To je sodelovanje, ki si ga dosegel. Ti si naš izbranec med redkimi na 10 Clovek ima tri poslanstva: Zemeljsko, Nebeško in odkrivanje samega sebe. Ko se zavestno povezuje z Nebesi, se širi tudi njegovo razumevanje ostalih dveh poslanstev. Saj dobi clovek iz Nebes pomoc in dolocene napotke ali namige, kako doseci to Modrost in Znanje. Zemlji. Kar nekaj vas je na tem planetu in vsak s svojim poslanstvom. Tebi je tvoje poslanstvo znano, le sprejeti ga moraš v popolnosti. Saj boš, le pocasi. Za to je potreben cas. Cas zorenja. Ti že veš, o cem moraš pisati, in jaz ti bom pri tem pomagal. Blagoslovljen si, o, Adept po srcu. Nadaljuj z meditacijo in se pocasi vrni na Zemljo.« Vizija pocasi izginja in Raeneil vidi sebe, kako se spušca nazaj na Zemljo. V daljavi sliši glasen odmev petja mantre: »A ka dua tum tum.« MAG Mnogo ljudi misli, da biti Mag pomeni, da si nekaj posebnega. Ali pa celo, da si izbranec. To je samo eno izmed poslanstev, ki jih doloceni ljudje opravljajo v trenutnem življenju na Zemlji. Raeneil je bil eden redkih, ki si je pojem ali naziv Mag razlagal izven okvirjev nacionalnosti, spola ali kakršne koli druge usmerjenosti oziroma pripadnosti. Zanj niso obstajale razlike med ljudmi, in kljub temu da je imel na tem podrocju veliko izkušenj, se je zavedal, da je še vedno clovek tako kot vsi drugi in se je moral vsakodnevno truditi in opravljati cloveške obveznosti. Bil je ponosen in obenem spoštljiv do drugih. Vzvišen, vendar skromen, znal je uživati v majhnih radostih, kot je pitje kave, ali vsakdanjih pogovorih s prijateljicami ali prijatelji. Obenem je bil volk samotar, v raziskovanju magijskih ali okultnih ved ni nikoli želel pripadati neki skupini ali društvu, ki je v domeni cloveka. V tem ni videl nekega posebnega smisla. Da bi ga lahko vodil neki clovek, bi moral biti ta popoln in brez napak, moral bi razumeti vsak dih cloveka in utrip Zemlje. Žal takšen na tem planetu ne živi.11 Zavedal se je, da je vsak clovek poseben in da na duhovnem in tudi posvetnem raziskovanju ne moreš postaviti posameznika na enak nivo kot vse ostale in vsakega uciti ali celo od njega pricakovati, da dela po enem in istem vzorcu. Recimo v dolocenih duhovnih društvih obstajajo dolocene stopnje ali 11 Res pa je, da se vsake toliko casa na Zemlji reinkarnira duša, ki je že ob rojstvu posvecena, da pripelje cloveštvo na višji stadij razvoja in napredka. iniciacije. Da prideš od ene do druge stopnje moraš prebrati doloceno literaturo in opraviti dolocene prakticne vaje. Ampak ljudje nismo enaki in nekoga na primer v nekem trenutku privlaci Tarot, in namesto da bi svoj cas in energijo posvetil temu podrocju, se mora zaradi napredovanja v društvu uciti osnov joge. Mogoce bo kdo rekel, da mu bo joga koristila, saj se bo naucil obvladati svoje misli in bo lahko bolj izkoristil koncentracijo, ki jo bo z jogo pridobil. In tako bo bolje razumel karte Tarot in njihovo simboliko. Lahko pa obrnemo sliko in recemo: ce bi clovek v nekem trenutku raziskoval simboliko Tarota, ker ga to privlaci, bi se avtomaticno in po neki drugi poti ucil osnov koncentracije in kontrole svojih misli, saj bo s celotnim bitjem vpet v to delo. Ker postavljamo posameznika v kalup, izgubljamo talente in mogoce nezavedno spravljamo posameznika na napacno pot. Saj slej kot prej se v njem prebudi odpor do vsiljene metode in lahko zato zapusti tudi svojo strast do tistega, kar ga je v nekem trenutku privlacilo. Spet bo nekdo rekel, da je to usoda in da tako pac mora biti, saj je nekdo nad nami tako odlocil in dolocil. Žal je tudi to laž. Sami odlocamo o svoji usodi in svoji poti. Seveda ne smemo zanikati zunanjih vplivov, vendar odlocitve nosimo in sprejemamo sami. Dejstvo pa je, da ni nobena odlocitev napacna, napacno je lahko le naše razumevanje sprejete odlocitve. Slej kot prej bomo morali ponoviti vajo in doseci naloge, ki smo si jih zadali, še preden smo se reinkarnirali na našem planetu, v primeru, da smo sprejeli drugacno pot od tiste, ki smo jo nacrtovali, še preden smo se inkarnirali na Zemlji. V vsakem društvu ali organizaciji obstajajo neka pravila ali zakoni, ki se jih posameznik kot njen clan mora držati. Zakaj zakoni in pravila? Mogoce zato, da se ustvarita red in organizacija? Ampak red in organizacija se morata v posamezniku razviti sama, od znotraj, ne od zunaj. Le takrat bomo dosegli napredno družbo, sestavljeno iz svobodnih posameznikov. Dokler imamo zakone in pravila, nismo zreli in smo nepopolni. Manj je zakonov ali pravil, bolj je družba napredna in svobodna ter obratno. V eni izmed svojih vizij in astralnih potovanj je imel Raeneil priložnost obiskati planet, na katerem živi civilizacija Atlantide. Sprejel ga je prebivalec tega planeta, ki je bil na videz podoben likom na slikah indijskih božanstev. Imel je temne in lepo urejene lase, ki so segali do ramen. Bili so izjemno gosti in so se kljub temni barvi svetlikali. Obraz je bil izredno lep in nisi mogel dolociti spola, mislim, da je Raeneil ugotovil, da nimajo spolov oziroma jih ne poznajo v takšni obliki kot mi. Obleka je bila belo-zlate barve in kljub temu da je izgledala lahkotna, je bila cvrsta in je kakšen projektil primitivnega zemeljskega orožja ne bi mogel poškodovati. Na obleki je imel izvezene razlicne okraske, podobne rožam in v vsaki je bil drag kamen. Imel je zlate zapestnice in prstane v razlicnih oblikah. Lahko bi rekel, da je vse to skupaj izgledalo kicasto, vendar je na njem izpadlo in delovalo izredno lepo, kot da bi imel vse te okraske že od svojega rojstva ali nastanka. Raeneila je povabil na ogled mesta in imel je kaj videti. Mesto je bilo prekrasno, nikjer ni bilo sledu unicevanja okolja. Stavbe so bile del narave, vse so bile v neki ovalni obliki. Vse je izgledalo tako fluidno. Stavbe so bile v nekakšni beli barvi, ki je bila izredno lepa na pogled in ni delovala sterilno, ravno nasprotno. Bila je topla bela barva z zlato-belimi strehami, okni in vrati. Raeneil je opazil tudi njihova vozila, ki jih je poganjala njemu neznana energija. Ta ni bila plod izkorišcanja planeta, enostavno je bila tam in je ni nikoli zmanjkalo. Prebivalci so živeli v izjemnem redu in organizaciji. Nikjer ni bilo policajev, inšpektorjev ali vojske. Živeli so v miru in slogi. Vsakdo je poznal svoje poslanstvo in svoj smisel bivanja. Povezani so bili z egipcanskimi božanstvi. Ko je pred mnogimi tisocletji skupina znanstvenikov Atlantide obiskala Zemljo in ustvarila cloveka, je zapustila svojo dedišcino povezanosti cloveka z egipcanskimi božanstvi. Tako bi lahko živeli tudi mi ljudje, ce ne bi delali razlik med seboj, se bojevali za neke prazne ideale in košcke zemlje, ki ni naša, ali unicevali našega planeta, ki je naš dom, in to samo zaradi zaslužka in utvare, da lahko cloveštvo preživi le tako. Raeneil je videl, kako lahko neka civilizacija živi brez zakonov. In sedaj naj neka organizacija (ali društvo), ki je za namene duhovnega razvoja sprejela zakone, ki omejujejo posameznika, in s tem dokazuje, da ni popolna, vodi neko skupino ljudi? Izgubljeni vodi izgubljenega. Izven vsega tega pa obstaja organizacija posvecencev ali Magov, ki nima zakonov ali pravil. Vsakomur so odprta vrata, le potrkati moraš nanje. Kako to storiti, je odvisno od vsakega posameznika in njegove odlocitve. Ce želiš priti do njih, se moraš pripraviti, saj tam ne obstajajo pravila, ni resnice ali laži. Tam obstaja samo bivanje in simbioza razlicnih energij duš mnogih civilizacij. Nahaja se izven naših treh dimenzij in s fizicnim telesom tja ne moreš priti. Nekaj knjig je o tem že napisanih in niso komercialne uspešnice. To je edina skupina, ki to ni, ki ji pripada Raeneil. Ampak o tem malo kasneje. Ceprav je bil Raeneil samotar, še ne pomeni, da ni sodeloval z drugimi Magi. Ravno nasprotno, vedno je bil vesel drugacnega mišljenja in je užival v poslušanju, ko mu je nekdo drug opisoval svoje izkušnje. Mogoce se kdaj ni strinjal z njimi, vendar jih je spoštoval in vedno se je od njih naucil nekaj novega. Tako sta Sanhiel in Raeneil sedela na terasi v eni izmed velenjskih restavracij. Tistega lepega in toplega jesenskega dne sta se odlocila za skupno vecerjo. Med cakanjem sta se kratkocasila ob pogovoru o vsakodnevnih temah in Sanhiel je vprašal prijatelja, ali pripada kakšni organizaciji ali tajnemu društvu, ki se ukvarja z Magiko. Raeneil mu je odgovoril, da ne pripada nobeni skupini na Zemlji, in mu skušal obrazložiti svojo odlocitev. Obenem mu je povedal, da pripada neki drugi skupini, ki je onkraj naših dimenzij in onkraj našega razumevanja društva ali skupine. Približno mesec dni po prestopu Brezna je doživel duhovni sprejem v skupino Magov, pripadnikov raznih civilizacij. Sanhiela je to izredno zanimalo, saj je pred kratkim prebral knjigo Alkemicna poroka Christiana Rosenkreutza in Oblak iznad Svetišca12 avtorja Karla von Eckartshausena in je takoj prosil Raeneila, da z njim deli svojo izkušnjo in kakšen sprejem je bil to. 12 Originalni naslov: The Cloud upon the Sanctuary by Karl von Eckartshausen. »Do vecerje ti bom z veseljem razložil, kako je bilo, in ne pricakuj, prosim, da bo pri tem ali pri kom drugem enako oziroma podobno. Ta sprejem doživi vsak posameznik na svoj nacin in tudi ce gre družba skupaj na isto zabavo, še ne pomeni, da jo vsi enako doživljajo in da so vsi enako pripravljeni nanjo. Vsakdo ima svoje lastne cilje oziroma pot,« mu je povedal Raeneil in nadaljeval pripoved. »Približno mesec dni po prestopu Brezna sem nadaljeval z raziskovanjem višjih dimenzij. In v naslednji viziji ali transu, ki sem ga doživel, sem bil sprejet v drušcino Magov.« »Povej mi kaj vec, zanimajo me podrobnosti,« ga je izzval Sanhiel. »Seveda ti bom povedal, kako je bilo,« mu je z nasmehom odgovoril izkušeni Mag in nadaljeval. »Meditiral sem in pred seboj zagledal razne barve. Slišal sem glas, ki mi je rekel: 'Dobrodošel, naš izbranec. Uspel si prestopiti Brezno in to uspe le redkim. Ti si naš izbranec in sedaj si povsem povezan z Nebesi in z nami. Tvoj Nadangel Ariel je vedno s teboj in Jezus tudi. Nadangel Mihael je tvoj ucitelj in zašcitnik. Princ Hagonel je tvoj prijatelj in ucitelj obenem.' Zagledal sem nekakšne znake, za katere sem kasneje izvedel, da so znaki mojega Angela Varuha in še drugih Angelov.« »Ali mi jih lahko pokažeš?« je radovedno vprašal Sanhiel. »Žal ne, saj so namenjeni meni osebno. Ti boš dobil svoje znake in molitve, s katerimi se boš lahko neposredno povezal z Nadangeli ali Angeli,« mu je odgovoril Raeneil. Naredil je požirek kave in se zazrl nekam v daljavo. »Takoj zatem sem zagledal modrikasto spiralo ali luknjo. Šel sem skoznjo in potoval po galaksijah. Vse je bilo spiralno in v raznih barvah. Zaustavil sem se in pred seboj zagledal lep ženski obraz. Nato sem opazil razne podobe, izgledali so kot moški. Enega od njih sem si nekako zapomnil, saj je bil oblecen v obleko jantarjeve barve. Nosil je hlace, srajco, cez je imel plašc. Na glavi je imel neke vrste pokrivalo, ki je bolj izgledalo kot celada. Spet drugi je imel bolj jajcasto glavo. Kar nekaj jih je bilo. Pozdravili so me in jaz sem jim odzdravil,« je še dodal Mag. »Zelo zanimivo. Ali si izvedel, kdo so bili?« ga je prekinil Sanhiel. »Izvedel oziroma dojel sem, da so bili to pripadniki drugih planetov iz razlicnih civilizacij, ki so prestopili Brezno. To je bilo srecanje Magov. Zacutil sem izjemno mocne energije in toploto. Opazil sem, da je zacel tudi izparilnik etericnega olja, ki je stal na omari, mocno žareti in je tekocina v njem dobesedno vrela. Tudi sveca je izjemno mocno žarela. Slišal sem glas, ki mi je povedal, da so me blagoslovili in okrepili moje telo, mojo dušo in mene v celoti. Videl sem sebe, kako sedim za veliko, res veliko okroglo mizo. Na sredini je stal velik kristal, ki se je kasneje odprl in sem lahko videl njegovo celotno strukturo. Okoli mize so sedeli še ostali Magi iz drugih civilizacij. Vsi smo Magi, ki pripadamo zgornjim Nebesom, in to je srecanje ob dobrodošlici novih clanov. Jaz sem tukaj novi clan in vecina so že izkušeni Magi. Razvidno je, da so precej naprednejši v razvoju kot mi, ljudje, pripadniki Zemlje. Vidim, da med nami kroži posebna pijaca v kristalni caši. Pijaca je sladka in temne barve. Zelo okusna je in cesa podobnega še nisem pil. Nato prihaja nova pijaca in ta je svetle barve, osvežujocega in poživljajocega okusa. Obcutil sem prijetno vrocino v sebi.« »In kaj je bil pomen pijace?« ga je vprašal mladi Mag. »Znak sprejema in iniciacije,« je odgovoril Raeneil. Naredil je kratko pavzo in si prižgal pipo z mešanico tobaka temne Virginie s kanckom Perique. »Prišla sta dva Angela in se postavila za menoj. Prijazno sta mi receta, naj vstanem. Seveda to takoj storim. Zaslišim dobrodošlico in vsi mi zaploskajo. Zanimivo mi je to, da v dvorani ni slišati zvoka, slišim ga samo jaz. Prihaja tretji Angel, ki nosi nekaj v rokah. Oblece me v rdeco obleko z zlatimi šivi. Na robovih rokavov vidim uvezen znak, ki predstavlja krog, nad katerim stoji enakokraki križ. Takoj zatem mi v roke položi zlato žezlo. Vsi v dvorani zaploskajo. Vse se dogaja v tišini, vendar cutim prisotnost zvoka, ki ni motec. Zahvalim se in povem, da mi je v cast, da se nahajam v skupini izkušenih Magov, od katerih se bom lahko veliko naucil. Vsi so veseli in se mi zahvalijo nazaj. Nekako podzavestno z žezlom naredim velik križ in izrecem »In Nomine Dei«. Prihaja Jezus, me objame in poljubi, vesel je, da sem sprejet. Sprejem se zakljuci in Jezus me pospremi iz dvorane. Pocasi se vracam proti Zemlji in v daljavi zaslišim glas, ki mi pravi, da se v tej dvorani nahajajo Magistri in Magusi, ki so nad Breznom. 'Mi smo eno in tukaj smo, da pomagamo drugim.' Ponovno sem na Zemlji, vidim morje in hiše,« je zakljucil Raeneil. »Izjemno zanimivo doživetje. Ali vsak, ki prestopi Brezno, doživi takšen sprejem?« je navdušeno vprašal Sanhiel. »Težko ti povem za druge. A takšni sprejemi so med Magi bolj ali manj podobni. Ni toliko pomemben prostor, niti cas. Sam sprejem je bistvo vsega. In pa zavedanje, da si vstopil v to posveceno skupino, da so vrata odprta za vsakega in ima vsak možnost vstopiti vanjo.« V tistem trenutku jima je natakar prinesel vecerjo in oba naša prijatelja sta bila že zelo lacna. »Zdaj pa pojejva vecerjo, preden se ohladi,« se je pošalil Raeneil. Pogovor sta nadaljevala še dolgo v noc. Sanhiel se je na poti domov spraševal, ali bo tudi on doživel takšen sprejem, in kaj clovek doživlja ob takšnem blagoslovu. Globoko v sebi se je zavedal, da vse to poleg blagoslova prinaša tudi dolocene obveznosti in odgovornosti do sebe in drugih. Enostavno moraš biti za kaj takega pripravljen in dovolj zrel. GNOSTICNA MAŠA V življenju Sanhiela je nek zanimiv dogodek sprožil odpor do patriotizma. Ko je bil star 16 let, se je njegova družina preselila na drug konec mesta, bližje centru. Stanovanje, ki je bilo v visokem pritlicju, je bilo obrnjeno proti zahodu, imelo je prelep razgled na Velenjski grad. Pred blokom je bil travnik in na pobudi Sanhielovega oceta so ga skupaj s sosedi uredili. Posadili so razne rože in nizko okrasno grmicevje. Kar nekaj let zapored je prejel blok priznanje Obcine za najbolj urejeno okolico. Skratka, njegov oce, ki je imel sicer bosanske korenine, je ljubil in spoštoval Slovenijo. Da bi to nekako simbolicno pokazal, je dal zasaditi drevo, lipo, kot simbol samostojnosti Republike Slovenije. Lipa je nekaj casa lepo rasla. Vse do dne, ko je Sanhiel z ocetom na balkonu pil kavo in sta videla, da je mlado drevo povsem ovenelo. Zelo sta bila žalostna zaradi tega. Ko sta pregledala drevo, sta ugotovila, da ga je nekdo zalil s kislino, ki ga je povsem unicila. Kasneje jima je soseda, ki je živela nad njimi, odkrito povedala, da je ona okoli drevesa polila kislino, da bi ga unicila, ker je bila alergicna nanj. Ironicna zgodba simbola patriotizma, ko clovek bosanskih korenin posadi slovenski simbol osamosvojitve in ga nato klena slovenka, ki živi s strahopetnim možem, ekstremnim nacionalistom, unici. Tega dne je Sanhiel zacutil odpor do patriotizma in je dojel, da ne bomo kot narod morda nikoli cutili spoštovanja do domovine in jo bomo slej kot prej prodali. Odprle so se mu oci in videl je, da kar veliko samooklicanih patriotov ne spoštuje simbolov in ustave države, v kateri živijo. Hitro je pozabil na ta dogodek in se z njim ni vec obremenjeval. Skuhal si je še eno kavo in se odlocil, da bo pogledal ponovitev prvega dela oddaje, ki je bila za njegovo generacijo nekaj povsem novega in po slogu izven okvirjev oddaj, ki so se do takrat predvajale na televiziji. Oddajo je vodil priznani igralec, ki ga je Sanhiel spoštoval in je bil zanj legenda slovenskega filma. Prvi del oddaje je prikazoval življenje in delo maga v starem rudarskem mestu Idrija. Sanhiel je bil nad oddajo navdušen in takrat se je v njem prižgal nov žarek upanja – da se bodo ljudje vseeno zaceli zavedati, da niso samo tukaj na Zemlji, da trošijo in izkorišcajo, ampak da so tudi sami duhovna bitja. Glavni akter te oddaje je bil za Sanhiela pogumen clovek. Javno se je izpostavil in prikazal nekaj osnov magike. Želel si je, da bi ga nekoc v svojem življenju spoznal in mu izkazal spoštovanje za to, kar je naredil. Oddaja se je koncala in že je zazvonil telefon. Sanhiel se je oglasil. Bil je Raeneil, ki mu je rekel, naj se hitro oblece, da bosta skupaj šla na nek poseben kraj, na nek poseben dogodek. Odpeljala sta se proti staremu rudarskemu mestu, ki je bilo nekoc znano po rudniku živega srebra. V tem majhnem in carobnem mestu je skupina mladih zanesenjakov ustvarila lastni hram in gostila mnoge ljudi, ki jih je zanimala skupinska ceremonija, znana kot gnosticna maša. V grobem je namen maše v cloveku prebuditi zanos, ki ga bo popeljal po poti njegove lastne volje. Prispela sta pred staro stavbo in Raeneil je parkiral avto pred gostilno, ki je bila le nekaj korakov oddaljena od hrama. Vstopila sta v stavbo in se skozi temen hodnik po ozkih stopnicah povzpela v preddverje templja. Bilo je kar nekaj obiskovalcev iz raznih koncev Slovenije. Sanhiel je zagledal znani obraz s televizijskih zaslonov. Še preden je trenil, ga je Raeneil spoznal z njim. Mladi raziskovalec je bil navdušen in takoj sta padla v pogovor o enohianski magiki ali magiki povezovanja z Angeli Nebes Heptarhije, ki je Sanhiela izredno zanimala, vendar je imel neko strahospoštovanje do tega nauka in še ni bil pripravljen na resen študij. Raeneil se je pozdravil z obiskovalci, nekatere med njimi je že poznal. Skupaj so še nekaj casa klepetali, ko so zaslišali zvonec, da je cas za obred. Vstopili so v sosednji prostor, ki je bil posvecen izvajanju obreda. Tla so bila prekrita s karo vzorci crno-bele kombinacije. Stene so bile bele, na stropu pa je gorela oljna svetilka. Na vzhodni strani je bil postavljen oltar, ki je spominjal na stopnišce, na vrhu pa je med vrtnicami in svecami stala egipcanska Stela razodetja. Na levi strani oltarja je stal bel, na desni crn steber. Na sredini sobe oziroma hrama je stal manjši oltar, na katerem so bili kadilo, sveto Olje in ostali pripomocki. Obiskovalci so zavzeli svoja mesta in obred se je zacel. Sanhielu je bilo vse skupaj izredno zanimivo in je na celotno dogajanje gledal kot na nekakšno predstavo. Med obredom so ga preletavali razlicni obcutki, ki so ga polnili z neko posebno energijo in zanosom. Opazil je, kako sta bila dva akterja pred obredom cisto navadna cloveka, a sta se med obredom transformirala v svecenika in svecenico ter na koncu postala del božanskih energij, neki višji bitji. Med »predstavo« je zacel globlje dojemati svoje življenje in svojo pot. Odprle so se mu nove ideje, skozi glavo mu je letelo na tisoce slik in idej. Zanimivo je bilo še to, da je bil ob vsem tem izredno miren in preprican v svojo pot. Cez približno eno uro se je obred koncal in obiskovalci so tiho in v zanosu zapustili hram ter se vrnili v sprejemno sobo. Vsi skupaj so bili nekaj casa tiho in še pod vtisom energij gnosticne maše. Že cez nekaj trenutkov se je ozracje umirilo in vsi skupaj so se vrnili obicajnim pogovorom. Žal sta morala Sanhiel in Raeneil zgodaj oditi, saj je imel Raeneil še neke opravke. Na poti domov sta se pogovarjala o dogodku in tako izmenjevala vtise. Sanhielu je bilo na nek nacin cudno, ko je pomislil, da je Raeneil pripadnik neke tajne organizacije in ga vodi neka dogma. Med celotno ceremonijo in pogovori z udeleženci so mnogi omenjali osebo, ki je bila v 20. stoletju veliki Mag in v medijih znana kot najbolj zloben clovek na svetu. Raeneil je opazil zamišljenost na Sanhielovem obrazu in ga vprašal: »Kaj te muci? Nekam sumnicav mi izgledaš.« »Razmišljam in se sprašujem, ali nisi morda pripadnik neke tajne masonske organizacije?« ga je previdno vprašal Sanhiel. »Nisem in dobro veš, da sem volk samotar v svetu Magike,« mu je z nasmehom odgovoril prijatelj. »Ampak ti poznaš te ljudi in neprestano omenjajo njegovo ime in se pogovarjajo o njegovi filozofiji oziroma magicni formuli, ki naj bi bila rešitev za vse cloveštvo. Nekaj mi ne gre skupaj pri vsem tem,« je radovedno pripomnil Sanhiel. »Razložil ti bom, kolikor se le da, na kratko in razumljivo. In to je moje osebno mnenje,« je odgovoril Raeneil in nadaljeval: »Sam sem zelo družaben clovek in nimam nobenih predsodkov, še posebej ne do drugace mislecih. Na svoji poti raziskovanja Magike sem spoznal mnogo ljudi, se z njimi nekako povezal in smo si med druženjem izmenjevali izkušnje. Z nekaterimi sem se bolj povezal, z drugimi manj. To je pac nekaj povsem normalnega. Ko sem bil mlad, nekje tvojih let, sem ob zanimanju raziskovanja poti Magike pridobil doloceno literaturo, ki je bila na voljo v tistem casu. Vecinoma so bile to knjige omenjenega avtorja, ki so ga v casu njegovega življenja placani mediji po krivem obtožili, da je najbolj zloben clovek na svetu. Maga to ni tako motilo, saj si je želel reklame in mu je bilo vseeno, ali je pozitivna ali negativna. Pomembno mu je bilo le, da se o njem piše in govori. Ce bi se takrat ob prvem medijskem lincu primerno branil, bi bilo vse drugace, tako pa je vse skupaj pustil in tako je žal ostalo. Soditi o nekem cloveku na osnovi enostranskih informacij, še posebej, ce ga osebno ne poznamo, je nespoštljivo in neobjektivno. Ta Mag je bil dober clovek, ljudem ni hotel škodovati, temvec je želel, da spoznajo svobodo in živijo svoje sanje ter izživijo svoje iskrene strasti, ki ne škodujejo njim samim in cloveštvu,« je jasno povedal Raeneil in srknil kavo iz skodelice, ki jo je imel zataknjeno v odprtini poleg menjalnika v avtomobilu. »Kdor le malo pozna razmere in zgodovino tistega casa, bo vedel, zakaj se je tako zavzemal za svobodo, še posebej za enakopravnost med žensko in moškim. Ampak pustiva to. Kot sem že rekel, on je bil dober Mag in kdor zna brati med vrsticami, bo v njegovih delih odkril mnoge dragulje in skrita znanja. V svojih knjigah je podal jasne primere, kaj lahko z magiko pocnemo in kako jo lahko raziskujemo. Nikoli si ni želel sledilcev, temvec je ucil, da mora vsak clovek ustvariti svojo lastno magijsko pot in svoje lastne rituale in molitve ob predpostavki, da je spoznal osnovna nacela. Njegov namen ni bil, da bi ljudje ponavljali njegove rituale in nacin dela ali pa da bi razmišljali kot on. Zavedal se je, da so pred njim obstajali in da obstajajo boljši Magi, kot je on sam, le da se mnogi med njimi niso tako izpostavljali. Obstaja zanimiva zgodba,« je Raeneil nadaljeval, se nasmehnil in zacel z zgodbo: »Mnogi, ki sledijo njegovemu nauku, mislijo, da med živimi ne obstaja vec clovek, ki ga je osebno poznal. Od naših prijateljev Angelov sem nekega dne izvedel, da na Zemlji še vedno živi izjemno star clovek, ki je poznal tega Maga. Ko je bil star približno 13 let, je moral oditi v vojsko. Nekje v tem casu se je spoznal z Magiko in je bil izredno dober. Pri svojih 16 letih je bil boljši od Maga, ki ga je nekega dne spoznal in pri njem preživel nekaj casa. Ampak kakorkoli, danes so le redki spoznali, kakšen je bil namen Ucitelja, in namesto da bi uporabili tisto osnovno znanje, ki ga je on odkril cloveštvu, so zaceli ponavljati njegove rituale in celo ekstremno upoštevati njegovo filozofijo ali dogmo. Eno izmed njegovih poslanstev je bilo, da širi to filozofijo, vendar ne kot dogmo ali neko univerzalno formulo, ki bo rešila cloveštvo in jo odpeljala na višjo raven razvoja. Nobena dogma ali filozofija ni vecna in njena energija deluje le dolocen cas. In ljudje so, namesto da bi odkrili vsak svojo magicno formulo tako kot on, sprejeli njegovo in jo zaceli širiti med ljudmi. Sedaj se sprašujem, v cem so drugacni od drugih verskih fanatikov, ki mislijo, da le njihova filozofija vsebuje resnico. Na sreco so tudi takšni, ki so to razumeli in so odkrili svojo pot, saj je njihova pot edina pravilna in jo mora prehoditi vsak clovek. Naivno je pricakovati, da boš odkril svojo lastno resnico, ce boš sledil filozofiji nekoga drugega. Na tak nacin boš odkril samo prazno pot, ki te bo zapeljala, in preden se boš tega zavedel, bo morda že prepozno.« »Ali je njegova filozofija ali magijska formula resnicna oziroma deluje?« je vprašal Sanhiel. »O tem je težko govoriti in še težje soditi. Vsakdo, ki se sreca z njo, mora to ugotoviti sam. Meni je do dolocene mere pomagala in ko sem spoznal, da moram sam odkriti svojo Pot in svojo metodo, sem nekako zadihal s polnimi pljuci in se odrešil dolocenih dogem in ovir. Njega kot Maga izjemno spoštujem, saj sem iz njegovih del odkril mnoge skrivnosti, ki so mi pomagale odkrivati care Magike. Nato sem to nekako prerastel, kar je povsem normalno, in sem odšel po svoji Poti. Tako pac je. Iz izkušenj vem, da si lahko izjemno velik Mag, vendar dolocenih naukov ne moreš opisati z besedami in jih mora vsak raziskovalec odkriti in doživeti sam. Od Angelov sem izvedel, da se po svoji smrti ni vec reinkarniral na Zemlji. Eno življenje je preživel reinkarniran na drugem planetu in sedaj se njegova duša usposablja, da postane Angel vodnik.« »Ali so ti Angeli povedali o njem še kaj zanimivega?« je vprašal Sanhiel. »Kar nekaj zanimivosti so mi omenili. V casu svojega življenja na Zemlji je veliko eksperimentiral, kar je tudi razvidno iz njegovih dnevnikov. Prizival je vse energije, za katere je vedel, da jih lahko priziva. Ni ga bilo strah in zato so ga imeli Angeli na nek nacin radi oziroma so ga spoštovali. Nekaj posebnega je bil. In to zaradi enega samega preprostega razloga.« Raeneil je naredil kratek premor in nadaljeval. »Ni ga bilo strah umreti oziroma se ni bal smrti. Cisto vseeno mu je bilo, ali bo živel 20 ali 70 let. Vse, kar je delal, je delal s strastjo. Žal se je moral zaradi mnogih invokacij, s katerimi je prizival Angele in druge duhove, odkupiti, ce je želel nadaljevati svojo pot. V casu, ko je bival v Kairu, mu je tri dni zapored njegov Angel varuh oziroma vodnik narekoval posebno knjigo. V svoji sobi je imel Mag posebno tablo in neke noci je slucajno obrnil znake na njej drugace in se mu je v sanjah prikradel, da recem tako, zlobni duh, ki mu je v podzavest vrinil nekaj neprimernih stavkov. Te besede je podzavestno vpisal v to knjigo. Takoj ko je bila knjiga napisana, ga je njegov Angel varuh zaradi tega zapustil. Mag je ostal v duhovni dimenziji brez dela sebe. Doloceni Nadangeli in Angeli so vedeli za neprimerne besede v tej knjigi in so se kljub temu odlocili, da je ne unicijo. Dobili so idejo, da bo tisti, ki bo resnicno pravi Mag, v njej ugotovil dolocene nepravilnosti in bo s tem opravil dolocen test, ki mu bo omogocil nadaljnji razvoj.«13 13 Vsebina sporocenega je v vseh primerih subjektivna in je v prvi vrsti namenjena prejemniku sporocila. (op. izd.) »Zelo zanimivo. In vse to si izvedel od njih?« je radovedno vprašal Sanhiel. »Ja. Ko sem zavestno navezal stik z Angeli, sem jih na zacetku spraševal marsikaj. Eno izmed vprašanj je bilo povezano s to knjigo in njenim avtorjem. Seveda ti ne bom razkril, kateri stavki in besede so neprimerni in jih ni narekoval njegov Angel varuh. Ce jo boš kdaj bral, boš mogoce to ugotovil sam. Želim pa povedati, da to ni nekakšno zlato pravilo na poti vsakega Maga. To je samo za tiste, ki se bodo morda srecali s to knjigo, za ostale so testi drugacni. Ce je ne boš bral, ne boš nicesar zamudil, saj to enostavno pomeni, da ni predmet na tvoji poti.« Raeneil je obmolknil in hitro zaustavil avto. Sanhiel, ki je poslušal svojega prijatelja, ni opazil, da ob robu ceste v travniku stoji cela družina srn, ki je bila namenjena na drugo stran ceste. Pocakala sta in nadaljevala z vožnjo. »Ker sem na zacetku svoje magijske poti prebral kar nekaj njegovih knjig, sem se srecal tudi s to knjigo in sem jo iz radovednosti prebral veckrat. V njej je kar nekaj koristnih nasvetov. Ugotovil sem, da je vecina vsebine namenjena avtorju samemu in njegovi Poti. Angele, ki so me obiskali tistega dne, sem spraševal o tej knjigi in so mi povedali, da je v redu. Niso pa v celoti poznali njene vsebine, saj je tako, da vsak Angel ne more vedeti vsega, in kot sem že rekel, so nekateri Angeli poznali celotno vsebino knjige in pustili, da tisti, ki jo bere, ugotovi, kaj je neprimerno in nelogicno. Meni neke reci niso bile logicne. Tistega dne sem Angelom prebral nekaj stavkov iz te knjige in jih spraševal, kako je lahko knjiga dobra, ce so v njej zapisane neke ne ravno lepe stvari. Nastala je panika. Hitro so na zagovor poklicali dušo Maga in njegovega Angela vodnika. Skušali so se prepricati, da nimajo v svojih vrstah slucajno vsiljivca. Nadangeli in Angeli so tem Angelom obrazložili, v cem stvar. Duša Maga in njegovega Angela sta se opravicila za nastalo zmedo in zapisane besede ter se mi zahvalila, da sem to ugotovil. Tudi jaz sem se vsem skupaj opravicil, saj nisem imel namena koga klicati na zagovor. Želel sem samo razcistiti nekaj meni nelogicnih zadev. Po nekaj minutah so mi Angeli povedali to, kar sem ti maloprej povedal, in vsi smo bili zadovoljni. Takrat sem spoznal, da sem na svoji poti opravil en del testa.« Raeneil in Sanhiel sta za kratek cas naredila premor in se zaustavila na pocivališcu ob avtocesti, da bi natocila gorivo, in po nekaj minutah sta bila ponovno na poti. »Povej mi, Raeneil, kaj je bilo potem, ko ga je zapustil njegov Angel vodnik?« je nadaljeval pogovor Sanhiel. »Njegovo življenje se je v tem casu nekako obrnilo in je doživel težke preizkušnje. Kljub vsemu se ni vdal, saj je bil pogumen in mu je bilo na nekem globokem in višjem nivoju tudi vseeno. Nadaljeval je z delom in se scasoma odkupil za svoje napake še v casu istega življenja in tako se je na koncu ponovno združil s svojim Angelom varuhom. Iz te zgodbe se lahko marsikaj naucimo. Dobro je vedeti, da ne smemo brezglavo prizivati in raziskovati. Ni vsak od nas tak kot on, da bi nam uspelo popraviti napake v tako kratkem casu. Vsak od nas ima svojo pot, ni nam treba slediti nekomu, tudi ce je veliki in uceni Mag. Od njih se lahko marsicesa naucimo, vendar je to le delcek znanja. Ostalo moramo doseci sami in sami se moramo marsicesa nauciti in marsikaj doživeti. Ta Mag nam je za razliko od drugih podal ogromno primerov, kaj lahko z Magiko pocnemo, cesa se lahko iz nje naucimo in kako jo uporabljati. In nihce od nas nima pravice soditi o nekom, saj je to njegova pot in njegovo življenje. Naša dolžnost je, da skrbimo za svoje naloge in da hodimo po svoji poti. Spoštovati moramo eden drugega in si pomagati, kolikor je v naših moceh in pristojnosti. Osebno sem mu hvaležen za njegova dela in ga kot Maga spoštujem in tako bo ostalo. Kot cloveka ga nisem poznal in ne morem na osnovi nekih medijskih clankov govoriti, da je bil takšen ali drugacen,« je zakljucil Raeneil. Prispela sta do svojega mesta. Pozdravila sta se in odšla vsak proti svojemu domu. Sanhiel je še celo noc premleval besede, ki jih je slišal od svojega prijatelja. Spoznal je, da smo pred Njim res vsi enaki, da ima vsak od nas svojo pot in da imamo svojo usodo v svojih rokah. Sami odlocamo, ali bomo cloveštvu koristili ali škodovali. Angeli so tukaj, da nam pomagajo in mi pomagamo njim. To je univerzalna simbioza, saj smo vsi skupaj del Enega. In kar je še pomembno, odlocil se je, da bo spoštoval vsakogar, ne glede na to, ali ga energija cloveka privlaci ali ne. Pred spanjem si je še zapisal seznam avtorjev, ki mu jih je Raeneil omenil, katere njihove knjige je bral oziroma študiral. Prijeto utrujen je legel v posteljo in odtaval v svet sanj. OGLEDALO Ne bi ravno prevec razlagal, kako dobro bi bilo, ce bi si vsak od nas na list papirja zapisal svoje dobre in slabe lastnosti. Verjemite mi, da bi bili zelo preseneceni ob ugotovitvi, kdo v resnici smo, in bi se zagotovo zaceli spraševati, ali smo to res mi, ali je to res moje, ali sem to res jaz. Veliko bo vprašanj in malo odgovorov. Zagotovo bomo našli negativne lastnosti, kot so dvolicnost, sebicnost in ozkoglednost. Da bomo bližje tej resnici, poglejmo nekaj primerov. Pogosto obsojamo neke elite, da so one krive za vse slabo, kar se dogaja po svetu. Deloma je to res, vendar smo tudi mi sami krivi za vse slabo na našem planetu. Mislite, da se motim? Poglejmo. Ali ste se kdaj vprašali, s kakšno vodo izpiramo fekalije? S pitno vodo! Da, pitno vodo! Mi smo bogataši, imamo zlate školjke in s tekocim zlatom izpiramo svoje fekalije, imamo še zadosti poguma, da ob sedenju na zlati školjki zapišemo na družbena omrežja, kako smo žalostni, ker mnogo otrok na Zemlji nima pitne vode, ker jih je zafrknila elita. Vidite? Tudi mi smo v dolocenih segmentih svojih življenj elita. Mogoce na racunu nimamo milijarde evrov, zato pa imamo zlato stranišcno školjko in z zlatom izpiramo svojo umazanijo. Ko bodo bodoce generacije v pomankanju vode, ne obsojajmo drugih, temvec bodimo pošteni in si priznajmo, da smo bili tudi mi pokvarjeni. Velikokrat nasedemo reklamnemu sloganu »made in EU« in mislimo, da smo ob nakupu tega izdelka podprli domace proizvajalce in s tem zašcitili okolje. Ce vzamem paradižnik iz Italije, cesen s Kitajske, papriko iz Španije in vse to zmešam v Sloveniji, pomeni, da je ta solata domaca? Seveda ni. Podobno je z mnogimi produkti, kot so obutev, mobilniki, avtomobili itn. Zaradi globalizacije je mnogo sestavnih delov izdelanih na drugih celinah, kjer je poceni delovna sila in ljudje, posebno otroci, delajo v necloveških razmerah. Njihovi izdelki pridejo po raznih transportnih linijah k nam v obliki polizdelkov. V naših tovarnah jih sestavijo in zaradi luknje v zakonu se koncnim izdelkom, ki so mešanica raznih kultur, nalepi etiketa »made in EU«. Ljudje imamo velike želje in želimo vedno vec, saj smo potrošniško naravnani. Kjer je povpraševanje, je tudi ponudba. Tako nam elita, ki ima denar, prodaja tisto, kar sami želimo. To je zacarani krog in umazana igra, v kateri sodelujemo vsi, vsak v svoji vlogi. Iz tega sledi, da z vsakim izdelkom, ki ga ustvarimo, unicimo del okolja in unicimo nekaj življenj. Recimo, mediji so nas zasipali z novicami, kako so elektricni avtomobili ekološki oz. okolju bolj prijazni. Je to res? Ali se je kdo vprašal, kako pridemo do aluminija, iz katerega je izdelan skoraj celoten avtomobil? Od kod usnjeni sedeži? Od kod so sestavni deli akumulatorjev? Od kod elektrika? Glavna sestavina elektricnih komponent oz. akumulatorjev je kobalt (Co), ki je stranski produkt pridobivanja bakra in niklja. Velika proizvodnja teh je v Afriki, kjer ljudje, še posebej otroci, delajo noc in dan, da bi lahko naš ekološki rešitelj izdelal prevozno sredstvo, ki je okolju prijazno, in da lahko mi na svojih mobilnih telefonih in racunalnikih objavimo, kako je elita pokvarjena, ker izkorišca ljudi in unicuje okolje. To elita pocne zato, ker jim mi, navadni potrošniki, dovolimo, ker želimo imeti najnovejši telefon, pet televizorjev, v avtomobilu mora biti vse digitalno itn. In kaj lahko storimo? Veliko bi naredili že s tem, da kupimo in potrošimo le toliko, kolikor v resnici potrebujemo. Ni veliko, vendar bo ucinek na okolje pozitiven. In ne nasedajmo zgodbam, da s tem, ko na veliko trošimo, ohranjamo delovna mesta. S tem ohranjamo samo sistem, ki izkorišca ljudi in unicuje okolje, da si nekaj posameznikov napolni žepe z denarjem, ki ga potrošijo za luksuzne dobrine, kot so jahte, jadrnice ... Izdelava teh spet povzroca unicevanje okolja, z njimi pa kontradiktorno prevažajo razne pripadnike ekoloških gibanj, ki so obleceni v oblacila, izdelana v Aziji z izkorišcanjem otroške delovne sile, in se ves stranski produkt cišcenja in barvanja v obliki kemikalij spusti v zemljo in reke. Vse vode na našem planetu so povezane in to je neke vrste žilni sistem, po katerem se pretaka življenjska tekocina, ki ji recemo voda in brez katere nihce od nas ne more preživeti. Zatorej, ce mislimo, da smo ekološki, ko locujemo odpadke, da šcitimo okolje, a v istem trenutku na sosednji celini v reke izlivajo strupene kemikalije, nastale zaradi proizvodnje izdelkov, ki jih mi »potrebujemo«, potem nam res ni vec pomoci. Cloveštvo je preživelo mnoge sisteme in bo tudi tega, vsaj upam. Verjemite mi, tega nisem napisal, da bi komu solil pamet. Te besede sem zapisal, ker se zavedam, da smo ljudje izjemno pokvarjeni in vsi sodelujemo v tem. Smo kot paraziti, unicimo vse pred seboj, kjerkoli se pojavimo. Tudi jaz sem med njimi, saj sem napisal to besedilo na racunalniku z litij-ionsko baterijo, ga poslal v pregled, tisk prek interneta, oblecen sem v tekstil, izdelan nekje v Aziji, kupljen v Sloveniji ... Ob tem spoznanju sem žalosten in sem, kljub temu da me mnogi vidite nasmejanega, v sebi globoko zaskrbljen, kaj bomo pustili našim naslednikom, naši bodoci generaciji. DOM Vcasih sem se ob lepih sobotnih jutrih zbudil ob glasovih otrok, ki so se igrali pred blokom, na bližnjem travniku ali igrišcu. Poleg smeha in pogovorov sosedov sem slišal petje ptic. Žal danes ni vec tako. Zbudiš se ob zvokih tovornjakov in ostale gradbene mehanizacije, ki se peljejo mimo urbanega naselja, predvsem šol in igrišc. Ocitno imamo projektante, ki ne živijo v mestu in ne poznajo njegovega utripa in njegove duše. Nekoc je mesto Velenje sijalo v slavi mocnih podjetij in slovelo kot mesto, prijazno ljudem. Skoraj ob vsakem bloku so bile klopi za druženja, otroška igrišca za igranje in veliko dreves ter ostalega zelenja za uživanje ob vrocih poletnih dneh. Sedaj je vedno vec betona, asfalta, posekanih dreves in nelogicne ureditve prometa. Ker živim prakticno v centru mesta, cutim utrip neorganiziranosti in porušitve mestnega ravnovesja. V nadaljevanju bom opisal le nekaj primerov. Ob otroškem igrišcu, zraven bivšega bazena sta postavljena vedno bolj neurejena in zapušcena avtobusna postaja in trgovski center. Najvecji problem otroškega igrišca je, da so posekali veliko drevja, ki je uporabnikom nudilo senco ob vrocih poletnih dneh. Zdaj je igrišce skoraj golo in brez zelenja. Odkar so obnovili cesto mimo Lidla in nekdanje Kolodvorske, je vecina tovornega prometa preusmerjena na Prešernovo, Jenkovo in Tomšicevo ulico. Tukaj je veliko otrok, saj so v bližini šole in vrtci ter tudi poti, ki peljejo v sam center mesta, ki je bil nekoc namenjen druženju in sprostitvi prebivalcev. Žal so tudi zaradi na novo postavljenih kolesarskih cest, ki so na dolocenih tockah nelogicne, diskriminirani pešci, predvsem otroci, mamice z vozicki in starejši. Naredili smo kolesarsko pot mimo Prešernove in obenem postavili še eno kolesarko pot takoj na drugi strani reke Pake. To je bila nekoc prekrasna pot do centra mesta, ki vodi od Jenkove, mimo osnovnih šol do gimnazije. Na tej cesti so sedaj pešce dobesedno stisnili na en meter širine, medtem ko kolesarji skupaj z vozniki skuterjev divjajo mimo otrok in mamic z vozicki. In na koncu te poti, ki postaja za pešca resnicno stresna, pridemo do prekrasno in lepo oblikovane bele promenade, ki ji manjka ena pragmaticnost. Ima preozek prehod med levo in desno stranjo mesta. Zgradili so preozek most cez reko Pako. Nekoc je bila to široka promenada in je imel vsakdo dovolj prostora za gibanje. Me prav zanima, ali so se kdaj projektant in tisti, ki so to odobrili, sprehajali na tem mestu. Izredno zanimivo je, ko se na tem ozkem mostu srecajo pešci, kolesarji in vozniki skuterjev. Nekoc širok most je postal ozko grlo centra mesta in to zato, ker je nekdo imel idejo, da je to tocka, kjer se bodo ljudje družili. Te vizije raje ne bi komentiral. Enako je s cestami in parkirišci. Trend avtomobilskega razvoja je, da so avtomobili vecji in širši, pri nas pa gradimo vedno bolj ozke ceste in parkirišca. Vcasih se sprašujem, ali tisti, ki to nacrtujejo in odobrijo, živijo v nekem drugem paralelnem svetu. Da ne omenjam velikega projekta ob Velenjskem jezeru, ki bo najverjetneje privabljal vélika imena glasbene in umetniške scene. Na tem mestu se sprašujem, kdo od prebivalcev bo prihajal na takšne dogodke, ce v mestu ne bomo imeli kvalitetnih delovnih mest in predvsem kvalitetnega življenja, ki je bilo nekoc, v prejšnjem stoletju sinonim za to mesto. Še enkrat ponovim: vedno vec je betona in nenavadnih rešitev. Ce sem sarkasticen, bi predlagal, da vodilna stranka v Velenju ponovno postane rdeca, saj smo imeli takrat veliko vec zelenega okolja kot sedaj, ko se usmerjajo v zeleno in eko politiko. Mogoce pa so nas v šoli ucili napacno in so drevesa in trava neekološka in je beton nekaj naravnega. Mogoce se je narava zmotila. Recimo, samo v Nemciji imajo državni projekt, da bi mesta cim bolj pozelenili, saj tako veliko prispevajo k zdravemu okolju, nižanju temperatur v mestu in seveda nižanju poplav zaradi obremenjenosti odtokov. Brez primerne infrastrukture, ki bo Velenje povezala z ostalimi kraji, žal ne bomo privlacni za nove investitorje, ki bodo prinesli nov kapital in seveda nova delovna mesta. Za tiste, ki s tem niso seznanjeni, lahko omenim, da sta za vsako podjetje strošek in ucinkovitost logistike izjemno pomembna. Ce kraj nima dobre infrastrukture, je za investitorje nezanimiv. Naše mesto bi lahko postalo majhna Silicijeva dolina, saj imamo ogromno pametnih in talentiranih ljudi, ki žal v tem mestu ne pridejo do svojega izraza in ga zato zapušcajo ali pa stagnirajo. Postavili smo podjetniški center, ki je bil na zacetku aktiven, sedaj pa služi samemu sebi in ne mestu oz. prebivalcem. Našim vodilnim bi predlagal izlet v vecja mesta, od Avstrije do Švedske, da bodo videli, kako tam rešujejo težave z infrastrukturo, kolesarskimi stezami in centri za razvoj podjetništva, umetnosti in znanosti. Lahko bi recimo toploto iz TEŠ uporabili za gretje rastlinjakov, v katerih bi predelovali pridelke za prebivalce in širšo okolico. Namesto da tovorni promet usmerjamo skozi strnjena naselja, bi lahko speljali obvoz ob robu mesta in bi bilo manj motece za prebivalce in tudi predvsem bolj varno. Zaradi tega pogrešam Velenje, pogrešam druženja v centru mesta, ko ni bilo treba paziti, ali te bo naenkrat povozil glasen motor brez izpušne cevi. Ko se ob hoji po promenadi ni bilo treba stiskati in prerivati. Vedno si našel prostor v hladni senci drevesa, kjer si lahko v miru pojedel sladoled, se družil s prijatelji ali bral knjigo. Zdaj je center mesta le tocka, ki se je izogibaš, saj ni vec prijazna in mirna. Porušen je energijski tok mesta, ki bo ob takem trendu zacelo propadati in bo postalo le bleda senca svoje slave iz preteklosti. Žalosten sem ob vsem tem. Tako mlado mesto in tako hitro propada. Vsega nisem opisal, nisem šel v podrobnosti, saj vecina prebivalcev vse to vidi, a žal tisti, ki bi morali delati v dobrobit ljudi, tega nocejo ali ne želijo videti. Tako umira lokalni patriotizem in zdrav duh mesta. Podobna vizija se je vrtela v glavi našega mladega maga Sanhiela. Po opravljenem dolgem sprehodu in ureditvi vsakodnevnih obveznosti si je po vecerji pripravil kavo in se udobno usedel v svoj naslanjac. Natocil si je kozarec vinjaka in si prižgal majhno cigaro, ki jo je dobil v dar od prijateljice, ki si je za svoj dopust izbrala Kubo. Užival je v vsem tem in razmišljal, kaj bi naredil. Želel je izvesti meditacijo, vendar ni vedel, katero. Slucajno mu je v oci padla knjiga, ki jo je dobil od prijatelja Raeneila. Vzel jo je v roke in jo prelistaval. Pogled se mu je zaustavil na strani, kjer je bila zapisana molitev v Angelskem jeziku. Ni ravno vedel, kako bo nanj delovala, a si je vendar rekel, ce se je ustavil na tej strani, jo bo izrekel. Odlocil se je, da bo to storil pred spanjem. Tako se je noc bližala skoraj polnoci, ko je Sanhiel pripravil svoj hram in izvedel potrebne rituale zašcite in priprave. Izrekel je molitev in cakal v meditativnem položaju. Minilo je skoraj 20 minut, vendar ni cutil nicesar, niti videl. Ni se prevec obremenjeval s tem in je zakljucil z delom. Mislil je, da še ni pripravljen za doživetje vizije, in si zatrdil, da jo bo ponovil, ko bo napocil pravi cas in bo dovolj sposoben. Pospravil je opremo in se preoblekel. Ulegel se je v posteljo in trdno zaspal. To noc si bo zapomnil za vedno, saj je imel izjemno žive sanje. V njih je sprva zavohal vonj cedre, v daljavi pa je zaslišal mocan glas, ki mu je rekel: »Blagoslovljen si, Sanhiel, ti naš izbranec, naš posvecenec.«14 14 Vizija 8. Etirja z uporabo Angelske molitve opisane v knjigi Na kavi z Angeli; Založba Ibis; 2020. Pred seboj je naenkrat zagledal obraz, iz katerega je nastala celotna podoba. Videl je Favna, ki se mu je predstavil z imenom Pan. Bil je velik, velicasten in zelo resen. Iz njega je žarela dobrota. Videl je celo njegove spiralne rogove. Pan ga je pogledal in mu velel, naj mu sledi. Pot ju je vodila cez travnike in gozdno jaso. Prišla sta do nekega starega gradu in ob njem je zagledal kup smeti in uniceno naravo. Pan ga je resno pogledal in vprašal: »Zakaj ljudje unicujete svoj dom? Zakaj?! Vaš svet bi lahko bil boljši. Slaba tolažba je, ce se rece, da se bo vse obnovilo, ko pa se ve, da bi lahko bilo lepše.« Sanhiel je v svojih sanjah videl vojno v Aziji. Vojaki se med seboj streljajo. Mrtvi padajo. Bombe letijo na vse strani, med njimi tudi atomska. Debeli generali sedijo v zaklonišcih in se igrajo. Kot šahovske figure pošiljajo ljudi v boj, ki nima smisla. Narava je opustošena. Otroci, ženske in starejši trpijo in umirajo. Celoten prizor je grozen, žalosten in bolec. Ostali svet na ekranih spremlja dogajanje dalec stran, na sosednji celini in ne morejo verjeti, kaj se dogaja. Zgroženi in prestrašeni so. Sanhiel zdaj zagleda Angele, kako so žalostni in jokajo zaradi tega, kar ljudje pocnemo. Od dalec ponovno zasliši glas: »Tako mora biti.« Vse skupaj izgine in naenkrat zagleda, kako se zacenjajo ljudje prebujati, pomagajo eden drugemu, obracajo se k novim vrednotam, ki so bolj duhovne narave. Pred seboj zagleda svetlobo in v njej množico Angelov s krili. Angeli ga dvigujejo in sedaj se zave, da so oni del nekega še vecjega Angela. Res je ogromen, skozi njegovo kožo ali na njegovem telesu Sanhiel vidi ogromno galaksij. Dvigne svojo glavo in vidi prelep obraz Angela, zelene oci in dolge rjave lase. Angel Sanhiela postavi v predel svojega srca. Sanhiel se zacne zavedati, da v takšni velikosti njega sploh ni. Obstaja le zavedanje, da je del necesa vecjega. Da je del celote. Sedaj zasliši glas, ki mu pove, da je blagoslovljen. Pred Sanhielom se pojavi slika Tarot karte Atu IX. Slika 5 - Tarot karta Pušcavnik15 15 Vir: Tahutijeva knjiga; Založba Ibis, 2013 Glas mu pove: »Ti si nosilec Luci (Luconosec). Ljudem pokaži Pot. Pokaži jim! Ne bodi žalosten ali zaskrbljen, ce kdo ne bo razumel. To je le faza njihovega življenja in vcasih si bil tudi ti v njej. Tisti, ki bo iskal in želel, njemu pokaži. In on bo širil naprej. Nekaj vas je takšnih, ki boste ljudi poducili in jim pokazali. Vi ste Magi in vsakdo od vas ima na Zemlji svoj del sveta, kjer bo širil Znanje in Svetlobo Nebes. Ljudem boste približali zavest o Nebesih. Dojeli bodo. Vsi smo povezani, toda redki se tega zavedajo. Vi Magi ste se prebudili in to je bil le eden izmed korakov. Sedaj greste naprej. Mi ti bomo pomagali pri tem. Vedno smo s teboj.« Sanhielu izgine celotna slika in zagleda Angela Ariela, ki je oblecen v modro obleko, ima dolge rjave lase in zelene oci. Žari v srebrni barvi in svoji desni roki drži srebrno žezlo. Blagoslovi Sanhiela in ga kot svojega sina poljubi na celo. Sanhiel zacuti izjemno radost in sreco. Zahvali se mu. Pojavi se še Nadangel Mihael v prelivajoci modro-zeleni obleki. Ima dolge rjave lase in žari v zlati svetlobi. Sanhiela blagoslovi z mecem, tako kot viteza v casu srednjega veka. Pride še Jezus in ga blagoslovi s svojo svetlobo. Ko Sanhiel že misli, da se bo prebudil, pride že poznani Angel iz otroštva, Princ Hagonel. Angel vzame svoj znak – krog s piko na sredini in ga položi Sanhielu v srce. Sanhiel se zave, da je blagoslovljen, in se zaveda svojih vizionarskih sanj. Zahvali se jim in vse skupaj izgine. Naenkrat zagleda vzhajajoce Sonce nad hribi. Travnike in gozdove. Zavoha svež vonj borovcev in smrek. Pod hribom zagleda vodo. Ponovno je na Zemlji in tisti trenutek se prebudi. Gleda po svoji sobi in ne ve, ali so to vse skupaj sanje ali je resnicnost. Vstane iz postelje in si gre v kuhinjo natocit kozarec vode. Šele takrat se zave, da je doživel nekaj izjemnega, in da je molitev, ki jo je izvedel, delovala. Spomni se, da mu je prijatelj Raeneil pripovedoval, da Angeli z ljudmi komunicirajo na razlicne nacine. Vcasih clovek doživi vizijo v budnem stanju, vcasih v sanjah. Spet tretjic lahko skozi razne znake in dogodke opazi, da je to delo Angelov. Še preden odide Sanhiel nazaj v svet sanj, vse zabeleži v dnevnik. TALISMAN Prelepo nedeljsko jutro, mir, tišina in Sanhiel je sedel na svojem balkonu, s katerega je segal pogled na Velenjski grad, in razmišljal o sinocnjem pogovoru, ki se je odvijal ob pitju koktejlov v enem izmed barov starega predela mesta. Sedel je v družbi Raeneila in njegove zarocenke, ljubezni njegovega življenja. Bila je edina, ki ga je na njegovi poti podpirala, ga razumela in je imela predvsem ogromno potrpljenja in ljubezni, da je prenašala tudi njegove težke dneve, ko se je prebijal skozi iluzijo in je doživljal mracne trenutke svoje duše. Vsa ta njena dejanja in majhne pozornosti so v Raeneilu gradile nepremagljiv Hram ljubezni, ki ga je posvetil samo njej. Tisto noc je Sanhiela zanimala tematika, ki je povezana z izdelavo in uporabo talismanov. To podrocje ga je zanimalo, saj je bil kot otrok deležen njihovih negativnih vplivov. Bili so rezultat bližnjih ljudi, s katerimi so se skoraj vsak dan družili in si pomagali. Žal, kot pravi pregovor, je tvoj prijatelj lahko tudi tvoj najvecji sovražnik. Kaj se je namrec dogajalo takrat, pred mnogimi leti? Preden se je Sanhielova družina preselila v drugi del mesta Velenja, bližje centru, so živeli v predelu mesta, ki se imenuje Gorica. Živeli so v majhnem dvosobnem stanovanju, brez balkona in s pogledom na Uršljo goro, Paški Kozjak in skoraj sam center mesta. Nekega dne je Sanhiel pospravljal svojo omaro. Povsem jo je izpraznil in opazil, da se je zadnja stranica omare odprla. Žeblji, ki bi morali držati iverno plošco, so popustili in zazevala je luknja na dnu omare. Vanjo je potisnil roko in izvlekel kar nekaj svojih predmetov, raznih igrac in tudi papirja. Zanimivo pa je, da je pred nekaj meseci sanjal izredno žive sanje. Sanjal je, kako sedi pred to omaro in se igra z lesenimi kockami. Ker je nekaj sestavljal, je moral po njih udariti z majhnim kladivom. Vsakic, ko je udaril po kocki, je za omaro slišal isti zvok. Bil je kot odmev, vendar bolj srhljiv. Zanimalo ga je, kaj ali kdo ta zvok povzroca. Stopil je bližje in v trenutku je predenj skocila visoka stara ženska, najbolj grda pošast. Stare coprnice iz risank so bile v primerjavi z njo manekenke ali fotomodeli. Zgrabila ga je za vrat, ga z zlobnimi in motnimi ocmi pogledala, odprla grda usta, polna gnilih zob, z dolgim kacjim jezikom in cudnim zadahom, ter ga z rezkim glasom vprašala: »Kdo ti daje pravico, da motiš moj mir?« Prestrašeno jo je gledal in ostal brez besed. Grda coprnica ga je spustila na tla, dvignila roko in Sanhiel je zagledal dolg noht na kazalcu, kot nekakšno rezilo. Še preden se je zavedel, kaj bo doživel, mu je prerezala vrat. Ves prepoten in preplašen se je zbudil in tisto noc ni vec zatisnil ocesa. Minilo je veliko casa in nekega dne se je odlocil pospraviti svojo omaro, kar sicer ni bilo v njegovi navadi, saj je bila kot pri vsakemu otroku tudi njegova omara neurejena ali pa je bila v tistem kaoticnem stanju organizirana tako, da je le on vedel tocno, kje se kaj nahaja. Recimo, v spodnjem delu omare so ležale uporabljene majice in hlace, le spodnje perilo je vedno vrgel v koš za umazano perilo. Njegova mama se ga je trudila nauciti, da bi vsa ta ponošena oblacila takoj odložil v koš za pranje, vendar se ga to znanje žal ni prijelo. Ciste in zlikane majice in hlace je hranil v zgornjem predelu omare. No, tistega dne je želel na lastno pobudo opraviti generalno pospravljanje in cišcenje omare. Ko je zagledal tisto luknjo, je iz nje pobral nekaj predmetov. Poleg majhnih igrac in papirja je v roki zagledal neki crni zvitek, narejen iz blaga. Gledal ga je in se spraševal, kaj bi to lahko bilo. Radovednost mu ni dala miru. S škarjami ga je odprl. V njem je zagledal majhen, s cudnimi znaki in njemu neznano pisavo popisan listek. Nekako nagonsko je zacutil, da nekaj ni v redu, in ga je raje odvrgel v stranišcno školjko. O tem je seznanil svoja starša, ki sta ga prestrašeno pogledala in mu komaj z mirnim glasom povedala, da je bil to talisman, z uroki popisan list papirja, ki je imel namen škodovati njegovi družini. Sanhiel tega takrat ni razumel, vendar se je odlocil, da bo v bodocnosti, ce bo imel kdaj priložnost, raziskal, kaj je talisman in ali ima zares kakšen vpliv na ljudi. V sedanjosti je težko oceniti, kakšen vpliv je imel talisman na njegovo družino. Ce bi želel izvedeti to, bi moral dobro poznati situacijo in obnašanje njegovo družine pred, med in po delovanju talismana. S takšnim opazovanjem in rednim beleženjem dogodkov bi znali potrditi ali zavrniti delovanje talismana. Tako bi lahko nekdo naredil talisman, ga podtaknil dolocenim osebam in opazoval dogajanje. Seveda takšnega eksperimenta ni priporocljivo delati, saj lahko škoduješ drugim ljudem in to ni pot magike, ki je namenjena širjenju cloveške zavesti, da postane boljši in naprednejši clovek. Ce ima kdo pogum in je dovolj objektiven, lahko takšen eksperiment izpelje na samem sebi. Vrnimo se na zacetek zgodbe, ko je Sanhiel sedel na svojem balkonu in užival v jutranji kavici ter razmišljal o besedah Raeneila o magiki talismanov. Sanhiel je pred tem prebral nekaj knjig o tem, da bi pridobil teoreticno znanje, in je kot pravi carovnik izdelal talisman, ki ga je poimenoval Sonce. Oborožen s teorijo iz knjig je po svojem obcutku sestavil talisman. Osnova je bil cebelji vosek premera cca 10 cm. Na njem je zarisal dolocene sigile ali znake, ki jih je dobil iz knjige, v kateri je tudi opisan postopek, kako izdelati talisman na osnovi sedmih magicnih kvadratov, ki so povezani s sedmimi planeti. Vsak magicni kvadrat je povezan z dolocenimi sigili inteligenc ali Angelov, ki se obvezno izrišejo na papir, kovino ali cebelji vosek. Poleg tega moraš nanj napisati svoje ime in kaj želiš s tem talismanom doseci. Ker Sanhiel ni imel ravno veliko denarja, je žele s pomocjo talismana Sonca doseci svoj cilj. V tem primeru bi lahko, ce bi se držal knjige, uporabil tudi talisman planeta Jupitra ali Saturna. Ampak odlocil se je za malo drugacen eksperiment in je izbral magicni kvadrat Sonca. Ko je bil talisman izdelan, se je usedel in ga samo gledal. S tem ga je s svojimi mislimi in custvi namagnetil oz. napolnil z energijo z namenom, da pride do denarja ravno v tolikšni meri, kolikor ga v tem trenutku potrebuje, da zadovolji svoje skromne potrebe. Že naslednji dan je opazil ucinek. Lahko, da je bil le splet nekih nakljucij ali srece, a takrat za Sanhiela to ni bilo pomembno. Pomemben je bil rezultat, ki ga je dosegel. Na polici je imel Sanhiel CD-plošce, ki so tiste dni postajale vedno bolj popularne in so izrivale kasete in LP plošce. Žal ni imel naprave oz. glasbenega stolpa, s katerim bi lahko užival v poslušanju glasbe, zapisane na zgošcenkah. Tistega popoldneva se je na obisk oglasil njegov stric, ki je bil trgovec in je imel kar nekaj trgovin. Sanhielov oce se je bratu pošalil, da ima sin neke CD-plošce, ki jih ne more poslušati, ker je zapravil privarcevani denar, in kako ni nic ekonomicen in prakticen. Sanhiela takšne šale niso nic kaj prizadele, ampak je iz takšnih opazk razbral karakterje ljudi, ki se niso zavedali, da vidi v globine njihove osebnosti. Na sreco je imel to sposobnost že od otroštva. Njegov stric je bil nekaj posebnega in se je z njim odlicno razumel kljub razlicnim pogledom na svet in življenje. Sanhiel je šele v svojih srednjih letih izvedel, da se je tudi on kot mladenic ukvarjal z Magiko in je bil pri tem uspešen, vendar se je iz nekih neznanih razlogov odlocil, da vse skupaj zapusti in postane zagrizen ateist. Sicer je vedno spoštoval Magiko in ni nikoli govoril kaj proti njej, niti je ni poveliceval. Tistega dne na obisku in ob izreceni ocetovi šali je stric pogledal Sanhiela in ga vprašal, koliko stane glasbeni stolp, ki predvaja zgošcenke. Iz notranjega žepa jakne je potegnil lepo okrašeno crno usnjeno denarnico in mu dal denar za glasbeni stolp, da bo lahko užival v glasbi, ki ga je tisti cas osrecevala. Sanhiel je bil izjemno hvaležen svojemu stricu in srecen, da bo koncno lahko poslušal svojo priljubljeno glasbo. Na poti v trgovino je razmišljal in ugotovil, da talisman deluje. Od tistega dne je redno prejemal denar, ali z delom ali kako drugace, seveda na pošten nacin. Z njim je pokrival stroške nakupa knjig za študij ekonomije in magijskih knjig. Vedeti moramo, da ima talisman omejen rok uporabe in cez nekaj casa neha delovati. Po navadi se to zgodi ob zacetku nekega drugega obdobja in pri Sanhielu je talisman nehal delovati takoj, ko je dobil redno službo v nekem nemškem podjetju, ki je imelo sedež svojega hcerinskega proizvodnega obrata v Sloveniji. No, tiste noci ob pitju koktejlov je bil Sanhiel ponovno presenecen nad Raeneilovo enostavnostjo razlage postopka izdelave talismanov. Magus mu je povedal, da ni potrebno neko veliko raziskovanje in poznavanje vseh znakov, pisav in magicnih formul, da bi lahko izdelal talisman. Seveda lahko vsakemu, ki se ukvarja s tem, simboli pomagajo, dokler ne dojame in zacuti osnovnih principov delovanja talismanov ali amuletov. Raeneil mu je razložil, da je lahko v tem primeru vsak predmet talisman, lahko je to navaden kamen, list papirja, obesek, kozarec, steklenica, skratka karkoli. Vse, kar je pomembno in kar ima glavni ucinek, je, kako mocno znaš napolniti ta predmet s svojo energijo in custvi, da pri nekom drugem, ki ta talisman uporablja, doseže takšen vpliv, ki mu bo na neki nacin pomagal doseci cilj, ki pa nikoli ne sme biti v škodo drugega. Raeneil mu je povedal, da je bil njegov priljubljen talisman kava. Ko je bil mlad, nekje v Sanhielovih letih, je imel skoraj vsak dan obiske prijateljic iz raznih krajev in prijateljev, s katerimi je preživel svoje celotno otroštvo in mladost. Med njimi se je našel tudi kdo, ki kave ni pil, ampak ga je magicni vonj kave premamil in je zacel tudi on uživati v njenih okusih. Raeneil je imel navado, da je ves postopek kuhanja kave delal z ljubeznijo in mislijo, da se vsak, ki jo pije, ob njej pocuti srecno, svobodno in optimisticno. Mnogi, ki so pili njegovo kavo, so pogosto spraševali, kje je kupil tako dobro kavo, in vedno jim je odgovoril, da jo kupuje v trgovini, kot vsi ostali, in da je carovnija v njeni pripravi. Spomni se, kako se mnogi od teh prijateljev, ki jih srecuje po mnogih letih, spominjajo njegove kave in kako so bili v tistih trenutkih srecni, cutili so toplino in domacnost. Sanhiel je bil ob tej zgodbi presenecen in je ugotovil, da je ponovno na veliko kompliciral in izgubljal cas z velikim raziskovanjem sveta talismanov. Raeneil ga je potolažil in mu rekel, da ni izgubil svojega casa in da je tudi takšna pot dobra. Ce ne drugega, se ob takšnem delu nauciš osnov raziskovanja in znanstvenega preizkusa. Obenem mu je še rekel, da je to enostavno pot, ki jo mora mag prehoditi, da na koncu doživi neke vrste trans ali vizijo in vse te sisteme, ki jih je preuceval, spoji v en sistem, ki bo enostaven in izjemno ucinkovit. To je sistem brez sistema in je namenjen samo tistemu, ki spozna osnovne principe delovanja sveta in cloveka v njem. In to ni stvar, ki je namenjena le dolocenim posameznikom. Vrata do tega izvora so odprta za vsakogar, le priti mora do njih in vstopiti v Svetlobo. Ob koncu druženja je Raeneil iz svojega žepa potegnil list papirja, na katerem so bili znaki. Slika 3 – Simboli iz Sigillium Dei Aementh Sanhielu je povedal, da so to Znaki iz Sigila Boga in se lahko uporabijo pri izdelavi talismana. Zapisanih je sedem Znakov, ki so sestavljeni iz crke in številke poleg nje. Ceprav bi kdo mislil, da ima vsak od teh Znakov svoje poslanstvo, je Raeneil od Angelov dobil Znanje, ki pravi: ce clovek želi izdelati nek talisman, je dovolj, da pogleda v te Znake. Cez nekaj casa bo dobil obcutek, kateri od teh Znakov ga privlaci. Nariše naj ga na papir ali vgravira na zlato plošcico in ga posveti za dolocen namen. Sanhielu je pojasnil en primer. »Ce želiš izboljšati svojo jasnovidnost, poglej te znake in tistega, ki te bo najbolj privlacil, nariši na papir in ga za nekaj casa nosi z seboj. Pred tem ga moraš obvezno posvetiti za namen pridobivanja jasnovidnosti in nanj prenesti del svoje energije. To lahko storiš s svojo molitvijo ali enostavno preneseš svoje želje v talisman. Ne pricakuj, da boš ucinek doživel kar cez noc, Talisman ti bo lepo pocasi pomagal, da si razviješ to sposobnost. Lahko, da boš v tem casu našel kakšno redko knjigo s to tematiko ali pa boš spoznal koga, ki te zadeve zelo dobro pozna in te bo tega naucil. Ko zacutiš, da talisman ne deluje vec, ga spereš pod tekoco vodo in z rahlim praskanjem odstraniš Znak. Tako je naloga zakljucena. Cez nekaj casa se lahko zgodi, da boš želel ponovno narediti talisman, ki pa bo imel cisto drugacen namen od prvega. Lahko se ponovno zgodi, da te bo privlacil isti Znak. S tem ni nic narobe. Ponoviš postopek kot pri jasnovidnosti, z razliko, da Znak posvetiš in namagnetiš za drug namen,« mu je povedal Raeneil. »Nacinov izdelave talismanov je mnogo. Povedal ti bom še en nacin, ki je podoben tvojemu in ga lahko kombiniraš z enim od sedmih znakov, kot sem ti maloprej povedal. Na eni strani sigila, ki si ga narisal na papirju, narišeš Znak iz Sigila Boga, na drugi strani pa narišeš sigil s pomocjo Rože, ki se nahaja na steni tvoje sobe, in mu pravimo Simbol Rože in Križa,« je dodal Raeneil. »Kako iz Rože narisati znake oz. sigile?« ga je vprašal Sanhiel. »Moja mlada prijateljica, ki se že leta ukvarja s tem, uporablja ta nacin in je zelo enostaven in ucinkovit. Kot veš, so crke na Roži tega simbola v hebrejski pisavi. Lahko si jih tudi prepišeš v latinico, ce ti bo lažje, saj je napisano ogromno literature na to tematiko,« je nadaljeval z razlago Raeneil. Sanhiel je dobro poznal simbol Rože in Križa, saj mu je bil od vseh simbolov nekako najbolj pri srcu. Nikoli pa ni pomislil, da bi z njegovo pomocjo delal talismane. »Recimo, želiš, da bi nekako prišel do kitare. Iz te želje si zapišeš urok ali magicni stavek, npr.: »Dobil bom kitaro.« Iz stavka izlociš vse samoglasnike in iz crk narišeš sigil ali znak tako, da zacneš s crko 'D'. Zacetek tega znaka ali crte se zacne z malim krogcem. Nadaljuješ z risanjem crte do naslednje crke in vse do zadnje, ki bo v tem primeru crka 'R',« je rekel Raeneil. »Ali ta znak rišem direktno na tej Roži in to uporabim kot talisman?« je rahlo zmedeno vprašal Sanhiel. »Vzameš prazen papir, postaviš ga na Rožo in prerisuješ znak. Drugace lahko narišeš tudi kar direktno na Rožo in to uporabljaš, vendar je vprašanje, kakšen ucinek bo to imelo, saj so na njem tudi ostale crke, ki imajo vsaka svojo energijo,« mu je odgovoril. »Na drugi strani tega talismana uporabiš enega izmed sedmih Znakov. Ko je talisman koncan, ga napolniš s svojo energijo, ki je povezana z željo ali s ciljem, ki ga želiš doseci. Ucinek vsakega talismana bo odvisen od tega, koliko si natancen pri svojih željah,« je zakljucil Raeneil in Sanhielu pokazal nekaj svojih talismanov, ki jih je imel v svojem arhivu in niso vec delovali. Sanhiel se je zahvalil svojemu prijatelju in odšel proti svojemu domu. Vesel, da je ponovno spoznal nekaj novega, ceprav je že mislil, da vse obvlada. A Raeneil ga je ponovno presenetil s svojo enostavnostjo in ucinkovitostjo. Sanhiel mu je bil hvaležen, da z njim nesebicno deli svoje znanje in izkušnje. TRIZOB Sonce je pocasi zahajalo nad mestom Temnega oblaka in Raeneil je sedel na svojem dvorišcu ob mizi in v tišini vecerjal. Zanj je bila hrana poseben obred, ne samo zadovoljevanje osnovnih potreb za preživetje. Ob vsakem konzumiranju hrane je užival v pogledu na naravo in njene lepote. Vedno je pravil, da se s hrano na krožniku hrani telo, s pogledom narave pa duša cloveka. Vcasih so si ljudje na dno krožnika prilepili ogledalo in so, ko so skoraj pojedli hrano, v njem videli svoj odraz in tako nahranili še svojo dušo. Raeneil je vedno improviziral in iskal še druge nacine, da bi dosegel takšen ucinek, in eden izmed teh je bilo obcudovanje in uživanje v lepotah narave ob uživanju hrane. Vedno smo mislili, da so ljudje, še posebej tisti, ki živijo v hribih, mocni, ker cele dneve samo fizicno delajo. Žal ni vse v fizicni aktivnosti, pomembna je tudi duša. Vec duševne energije imaš v sebi, bolj je življenje izpolnjeno in tvoje telo oskrbi z dodatno mocjo. In ti ljudje so zavestno ali tudi nezavedno uživali v hrani nekje v naravi in tako hranili še svojo dušo, ki jim je dajala dodatno moc in zviševala njihovo življenjsko energijo. Ko je Raeneil zakljucil z vecerjo, je obred kot vedno zakljucil s pitjem njemu priljubljene pijace – kave. Ob srkanju se je odlocil, da bo pogledal dokumentarec in tako je z brskanjem po videokanalu na racunalniku naletel na neke teoretike zarot, ki so predstavljali svojo teorijo pristanka cloveka na Luni. Osebno Raeneil ni bil njihov ljubitelj, vendar je tu in tam pogledal ali prebral kakšno od njihovih teorij, da bi se lahko malo nasmejal veliki domišljiji, ki je vcasih presegala norosti njegovih priljubljenih igralcev, znanih po seriji Monty Python, in sarajevskih komedijantov Top lista nadrealista. Oddaja je predstavljala teorijo, ki bi dokazala, da so Americani, ki so nekoc tekmovali z Rusi, kdo od njih bo prvi pristal na Luni, resnicno pristali na njej. Žal astronavti niso nikoli zapustili Lune in so na njej koncali svoja življenja. Njihova oprema namrec ni bila prilagojena atmosferi drugega planeta in jih ni dovolj šcitila. Tako so takoj, ko so stopili iz svojega plovila, žalostno, vendar hitro zakljucili z življenjem. Tisti, ki so jih spremljali z Zemlje, so bili preseneceni in obenem prestrašeni, saj so vedeli, da bi bila za Ameriko to velika sramota in bi tako izgubili eno izmed pomembnih bitk v hladni vojni. Politiki so se bali za svoj obstoj in so se tudi zavedali, da bi bil njihov narod, ce jim ta podvig ne bi uspel, razocaran in poražen. V državi bi lahko nastali nemiri ali pa bi se v njej ali pa celo v svetu spremenil družbeni red, saj bi druga država prevladala in bi imela Amerika s tem sekundarno vlogo. Zaradi tega so imeli Americani rezervni nacrt in so pod zelo strogimi ukrepi v studiu posneli oz. odigrali prve korake cloveka na Luni. To zgodbo so uspešno prodali ljudem, ki so verjeli, da so bili prav Americani prvi, ki so stopili na Luno, in so s tem pridobili svojo premoc nad Rusijo in ostalim državam pokazali, da so oni najbolj sposobni in najboljši. V svojem rezervnem nacrtu so imeli tudi dvojnike astronavtov, ki so svojo vlogo v tej svetovni prevari odlicno odigrali. Še preden se je dokumentarec koncal, je Raeneilu zazvonil telefon. Zaslišal je mlado punco, ki mu je povedala, da je Sanhielova prijateljica in ga v njegovem imenu prosi, da se cim prej oglasi pri njem, saj nujno potrebuje njegovo pomoc. Da gra za boj na življenje in smrt. Brez obotavljanja je Raeneil pograbil nahrbtnik, v katerem je imel nekatere magijske pripomocke, in odhitel do prijatelja. Vrata stanovanja mu je odprla Sanhielova prijateljica, ki se mu je predstavila kot Viliniel. Brez vprašanj je vstopil in v sobi na kavcu zagledal Sanhiela, povsem bledega in brez energije. Kot bi bil na pol mrtev. S tretjim ocesom je lahko videl, da je avra Sanhiela zelo tanka in da se je nanjo prilepila neka mocna entiteta, ki se hrani z njegovo svetlobo. Najprej je dal Sanhielu piti posveceno vodo, ki je nekaj ur stala na posebnem talismanu, imenovanem Sigillum Dei Aemeth oz. Sigil Boga. Nato je iz nahrbtnika potegnil orodje, podobno trizobu, in zacel z njim cistiti Sanhielovo avro. To magicno orodje je bilo izdelano iz nerjavecega jekla, nataknjeno na lesen rocaj. Imelo je izjemno moc, ki je lahko cistilo avro in jo napolnilo z energijo. Iz prostorov si lahko z njim cistil negativne energije in razne neuravnotežene inteligence, ki so znane kot klifoti ali larve. Slika 6 - Trizob Zapisane besede in znaki imajo poseben pomen. IMO pomeni: »Pridi, vztrajaj.« OBITO pomeni: »Pojdi stran, nazaj gor.« Beseda AP DO SEL pomeni: »Astralni vrtinec, s katerim nastopi avtoriteta cloveka.« Formulo PPP VLIDOX FATO lahko v grobem prevedemo kot pravico cloveka do ustvarjanja na treh ravneh in obstoja simbola. Naenkrat se je zaslišal mocan pok in iz Sanhielove desne rame je izskocil temen oblak v obliki krogle. Nekaj sekund kasneje se mu je zacela vracati rožnata polt. Ponovno je zaživel. Žal entiteta še ni zapustila prostora svojega gostitelja in je cakala na novo priložnost, da udari oz. se prilepi na avro svojega gostitelja, ki jo je povabil. V tem trenutku je Raeneil stopil na sredino sobe, razširil roke in se povsem umiril. Viliniel, ki je stala na drugi strani sobe, je lahko videla, kako je avra maga postajala vedno vecja in svetlejša. Prelivala se je v mocni beli barvi z niansami zlate. Svetloba, ki se je širila po prostoru, je v svoje obmocje zajela zajedavca, ki je moral priznati premoc izkušenega maga. V tem trenutku bi marsikdo pomislil, da je mag unicil to entiteto, vendar na sreco tega ni storil. Storil je ravno nasprotno. Pomagal ji je, da je koncno prestopila na drugo stran, v drugo dimenzijo. Na mesto, ki je bil v resnici njen dom, vendar zaradi dolocenih razlogov ni želela sprejeti tega Izvora. Na koncu se je vse srecno izteklo in Sanhiel si je z dodatnim požirkom posvecene vode povrnil moci in prej na videz sovražna entiteta se je za kratek cas vrnila v podobi mlade ženske, ki je bila koncno osvobojena in je v Nebesih našla svoj dom. Pred mnogimi leti je bila ta ženska sposobna maginja, a je zaradi lažnih knjig o magiki nehote nase priklicala škodljive energije, ki ji niso bile namenjene. Tako je njena duša ostala na Zemlji in se »pokvarila«, ali kot recemo ljudje, postala je zlobna. V resnici ni bila zlobna, njeno astralno telo je ostalo brez hrane in se je preživljala z avro gostiteljev, ki so iz radovednosti ali zabave uporabljali razne uroke ali invokacije, najdene na svetovnem spletu ali v zapisih lažnih magov. Raeneil je odšel na balkon in si prižgal cigareto. Za njim je cez nekaj casa prišel Sanhiel in se mu zahvalil. Mag ga je vprašal, kaj je delal, in Sanhiel mu je odgovoril, da je našel na internetu neke zapise ceremonialne magike in lahko z njenimi uroki pokliceš Angele. Sanhiel je Raeneilu pokazal te zapise, ta pa se je zacel cinicno smejati in mu povedal, da je naivnež, ker misli, da ce kdo omeni Angele, res tudi misli nanje. Sanhiel je namrec na internetu našel kopije srednjeveške knjige, ki je opisovala, kako lahko z risanjem dolocenih znakov v nekem cudnem krogu pokliceš Angele. Ce bi Sanhiel prebral celotno knjigo ali bi vsaj logicno razmišljal, bi videl, da ne gre za Angele, temvec za neuravnotežene inteligence ali kreature, ki nevešcemu magu lahko samo škodijo. Obenem bi tudi ugotovil, da je bil to neke vrste lažni prirocnik, namenjen zavajanju. Le redki med temi znaki so resnicno predstavljali Angele, in to še tiste iz spodnjega dela Nebes, s katerimi ljudje nismo povezani. Sanhiel ni vedel, da te kreature (ne Angeli spodnjih Nebes) v zameno za pomoc zahtevajo protiuslugo in ce tega ne izpolniš, ti lahko škodijo. Tudi tega ni vedel, da so doloceni starodavni slabi magi te entitete oklicali za Angele in tako spravili na kriva pota mnoge raziskovalce ezotericnih ved. Raeneil mu je razložil, da je imel veliko sreco in da naj naslednjic v celoti prebere besedilo, da Angeli zgornjih ali spodnjih Nebes nikoli ne zahtevajo necesa v povracilo in da za to, da jih pokliceš, ne potrebuješ nekih cudnih urokov, npr. peresa iz levega krila vrane ali kremplja crne macke, ki je ob polnoci prestopila pokopališce. To so nesmisli in izjemno norcevanje iz magike, ki ji lahko nasedejo le naivni raziskovalci Magike. Mag je svojemu prijatelju pojasnil, da je clovek vedno povezan z Angeli. Dovolj je, da nanje pomisli in mu bodo pomagali, kolikor je možno, saj Angeli spoštujejo svobodno voljo cloveka in nikoli ne zahtevajo protiuslug. Poleg tega je Sanhiel pozabil ali preslišal, da na internetu ne išceš resnice ali navodil, povezanih z Magiko nekih bolj ali manj izkušenih samooklicanih magov, ki na veliko odkrivajo svoje izkušnje in ljudi izzivajo, da poizkusijo mnoge nesmiselne rituale. Ljudje imamo na razpolago dovolj knjig na to tematiko in moramo ob branju takšne literature vklopiti kriticno razmišljanje, branje med vrsticami in predvsem poslušati svoje srce oz. svoj šesti cut, ki nas posvari pred nevarnostjo nespametnega klicanja neuravnovešenih energij. Obenem je Raeneil Sanhielu povedal, da naj bo bolj potrpežljiv in naj najprej obvlada osnove, o katerih mu je že govoril. Ko bo pripravljen, ga bo knjiga, ki jo je dobil za darilo, sama poklicala in mu pokazala dimenzije onkraj njegovega razuma in bo spoznal Svetlobo Nebes. Dotlej naj razvija sebe skozi meditacijo in razumevanje osnovnih principov Magike. Kljub temu se mu je Mag globoko zazrl v oci, se mu nasmejal in ga objel. Z objemom je dal Sanhielu vedeti, da je njegov prijatelj in mu bo vedno stal ob strani. Raeneil je ugasnil cigareto in povprašal, kdo je tista mlada punca. Sanhiel mu je povedal, da je to njegova prijateljica, ki ima velik interes za Magiko, vendar se ji še ni povsem posvetila, saj ne ve, kje bi zacela. Obenem je dodal, da ima izredno sposobnost jasnovidnosti, saj mu je prav ona povedala, da na njem vidi neko temno pošast, ki mu srka energijo. Pred tem je Sanhiel mislil, da je dobil le neko cudno vrsto gripe in da mora vse skupaj le preležati. Tisti trenutek, ko mu je vse to povedala, se mu je celotna zgodba razjasnila. Narocil ji je, naj poklice njegovega prijatelja. Raeneil se je vrnil v dnevni prostor in se spoznal s punco Viliniel. Bila je izjemno mlada, a je izžarevala izjemno inteligenco in razumevanje sveta. Kljub svoji mladosti je pozorno oko lahko videlo, da je v svojem življenju doživela že marsikaj. In v trenutku, ko sta si Raeneil in Viliniel podala roki, je Mag v njenih oceh videl nekaj izjemnega. Spoznal je, da pred njim stoji izjemen talent, redek in dragocen diamant, ki še neizbrušen caka, da zasveti v vsej svoji svetlobi in ocara svet. Da, tega dne je Mag uvidel, da pred njim stoji bodoci Mag. NA KAVI Z ANGELI Cez nekaj tednov sta Sanhiel in njegova prijateljica Viliniel obiskala Raeneila, ki ju je v preteklosti povabil na posebno kavo. To srecanje je imenoval »Na kavi z Angeli«. Sedeli so na dvorišcu njegove hiše in uživali v pitju kave. Raeneil je imel sposobnost, da se je veliko hecal in govoril o praznih temah. Le redko kdo je lahko med vrsticami praznega govorjenja slišal dolocene modrosti ali celo navodila o Magiki. V vsem casu prijateljevanja Reneila in Sanhiela je slednji opazil nekaj zanimivega. V sebi je imel nekakšen dvom. Mucilo ga je vprašanje, saj je imel obcutek, da se njegov prijatelj ne ukvarja vec z raziskovanjem Misterijev. Enostavno je imel tak obcutek, saj je že pred casom opazil, da se v prijateljevi hiši že dolgo ni nihce dotaknil knjig o skrivni vedi. Cutil je, da se zelo redkokdaj odprejo vrata njegovega Hrama, ki je stal v eni izmed sob v zgornjem nadstropju hiše. Ni se mogel zadržati in je kar povprašal Raeneila, zakaj ima obcutek, da se je prenehal ukvarjati z Magiko. Raeneil ga je z nasmehom pogledal in mu odgovoril: »To je le zavesa iluzije, ki jo vidiš ti. Skozi leta raziskovanja sem prišel do drugacnega razumevanja Magike, ali kot bi rekli ljudje, spoznal sem njen višji stadij, ki ni zapisan v knjigah, znanih nam, ljudem. To Znanje je skrito, vendar ni nedosegljivo in vsakdo ima pravico, da ga doseže, le potruditi se mora.« »Žal te ne razumem najbolje. Praviš, da Magike ne raziskuješ vec, obenem pa, da jo še vedno prakticiraš, le da to pocneš na drugem nivoju,« se je cudil Sanhiel, medtem ko je Viliniel uživala v tem nenavadnem pogovoru dveh prijateljev. »Povedal ti bom, zakaj je tako. Zakaj je na videz drugace, kot misliš ti,« je v šali rekel Mag. »Dolga leta sem raziskoval in prakticiral Kabalo, Tarot, nekaj casa tudi vaje Joge in seveda izvajal razne ceremonije v smislu povezovanja z elementi, planeti, inteligencami drugih dimenzij in tudi Angeli. Kar koli sem prebral in tudi prakticno preizkušal, je v meni povzrocilo le kratkotrajno zadovoljstvo. Opazil sem, da smo ljudje mnoge simbole spremenili, spet druge magijske formule so skozi cas izgubile svojo moc, saj se Vesolje in s tem tudi naša Zemlja energijsko spreminjata. Iskal sem nekaj surovega, nekaj nedolžnega oz. nekaj, cesar še clovek ni pokvaril ali spremenil,« je modroval Raeneil. Naredil je kratek premor s požirkom kave in si prižgal cigareto. Nadaljeval je z zgodbo. »Ves ta cas sem imel na polici dnevnike znanstvenika in maga, ki je živel v casu kraljice Elizabeth in je bil tudi njen svetovalec. Njegov prijatelj mu je prek Angelov posredoval mnoga orodja, molitve in znake, ki so jih Angeli podarili cloveštvu. Žal so se direktna navodila izgubila in tisti, ki so raziskovali, vsemu temu žal niso posvecali veliko pozornosti in so imeli to Znanje bolj kot dodatek k svojemu že obstojecemu znanju. Tako sem se nekega dne odlocil, da bom vecji del svojega casa posvetil raziskavi te metode, in pri tem sem bil izjemno uspešen. Poslušal sem svoj šesti cut in tako nezavedno naredil pravilne korake v raziskovanju drugih dimenzij, ki so onkraj našega razumskega razumevanja oz. dojemanja. Zavestno sem se povezal z Angeli in s tem tudi z Nebesi. Dosegel sem najvišjo tocko in ugotovil, da sem še vedno navaden clovek, ki živi na Zemlji. Stopil sem izven sveta vtisov. Še vedno sem ostal nespremenjen,« je rekel Mag in se zagledal nekam dalec v Nebo. Nastala je tišina in prijatelja sta težko cakala nadaljevanje pripovedi. »Zakaj si se zaustavil? Povej do konca,« ga je spodbudila Viliniel. »No, prav, naj vama bo,« je v šali odgovoril Raeneil in nadaljeval. »Spoznal sem dve svoji poslanstvi, Zemeljskega in Nebeškega, ki ju še vedno razvijam in gradim. V dolocenem casu, ko sem razpoložen, pa prek molitev in urokov, ki sem jih prejel od Nadangelov, Angelov in Jezusa, meditiram in se povezujem s samim seboj in z vsem. To je višji stadij Magike, do katerega mora vsak clovek enkrat priti in vrata Misterijev so mu s tem odprta. Le potrkati mora nanja in se mu bo odprl vhod v Hram, ki je namenjen samo njemu. Predelal sem znanje o Magiki, ki je zapisano v jeziku cloveka, in tako dosegel tocko, ki na videz predstavlja nek vrhunec in zakljucek poti. Vendar je to le laž, utvara ali iluzija. Za tem se odprejo vrata drugih dimenzij, ki jih cloveški razum ne more dojeti. Naš um je premajhen, da bi absorbiral vse to Znanje.« Raeneil je pogledal svoja mlada obiskovalca, mlada talenta in upal, da ju ni zmedel. Oba sta ga z zanimanjem poslušala, saj sta vedela, da za temi na videz nesmiselnimi besedami stoji nekaj globljega. Kljub temu da je Mag vse to govoril nekako sarkasticno, sta bila skrajno resna. »Tako sem dolgo casa nazaj redno raziskoval te velicastne vešcine in prek Angelov dobil veliko novega znanja. Z napredovanjem in razumevanjem so mi Angeli odkrivali vedno globlje Misterije. Poleg vsega sem jih nekega dne spraševal tudi o svojih preteklih življenjih in o neki skrivnostni knjigi, ki jo ljudje poznamo z naslovom »The Book of Soyga. Razkrili so mi mnoge reinkarnacije, a ena mi je še posebej ostala v spominu. Mogoce zato, ker mi o tej žal niso smeli veliko razkriti. V casu proti koncu srednjega veka in na zacetku renesanse sem živel kot ženska, ki je imela v takratni družbi visok položaj, saj je bila Mag in Svecenica. Mnogim ljudem sem takrat pomagal. V svoji zbirki knjig sem imel posebno knjigo. Na tem mestu so Angeli zakljucili in mi samo še povedali, da se bom ponovno srecal z njo in jo bom lahko ponovno prebral. Knjiga je skrita v grobnici in mladi arheologi bodo slucajno naleteli na to zakopano vas, kjer sem nekoc živel. Povedali so mi, da je v njej zapisano moje ime v sedanjem življenju, saj sem takrat predvidel svoj bodoce reinkarnacije. Ob tej informaciji smo zakljucili in nadaljevali pogovore o drugih temah. Cez nekaj let sem se sprehajal ob jezeru in sem, ne da bi kakorkoli razmišljal o tem, doživel vizijo in spoznal globlji pomen te reinkarnacije in za katero knjigo gre. Postal sem zrelejši in bolj sposoben spoznati, kaj me caka v moji prihodnosti. Ugotovil sem, da je to knjiga, ki mnoge Mage izjemno privlaci in jo pogosto išcejo. Žal je ne moreš kar kupiti, ceprav jo nekateri pokvarjeni ali zavedeni magi prodajajo in jo lažno predstavljajo pod tem imenom. Spoznal sem, da sem takrat nekje na strani knjige zapisal ime kraja, v katerem bom živel v enem izmed svojih bodocih reinkarnacij. Poleg kraja sem zapisal tudi svoje ime. Ta knjiga ni zapisana v jeziku cloveka, temvec v Nebeškem jeziku. Ko si pripravljen, te poišce sama. Na nek misteriozen nacin se pojavi v tvoji bližini. Ne bereš je z umom kot vse ostale knjige, temvec jo bereš z dušo. Ko prideš do konca, te v zelo kratkem casu caka najlepša smrt, ki jo lahko clovek doživi. To je tisti zadnji stadij Nirvane. Mogoce se sprašujeta, zakaj bi jo moral še enkrat prebrati, ce sem jo dojel že v prejšnjem življenju. Žal eno cloveško življenje ni dovolj, da jo v celoti razumeš in v njej vedno odkrivaš nekaj novega. Ta knjiga je neskoncna kot Vesolje in vecna kot Brezcasnost. Ko umremo, pridemo v Nebesa, kjer se precistimo in napolnimo z energijo. Vecina si zada neke nove izzive in se ponovno reinkarnira na Zemlji, da bi tako dokoncala dodatno zastavljene naloge in pomagala svojim sorodnim dušam, da se tudi oni razvijejo in spoznajo tisto, kar so oni sami spoznali. Ko sem izkusil to vizijo, sem spoznal, da mi je preostalo le še cakanje, da doživim še ta zadnji stadij Nirvane. Medtem pa živim cisto vsakdanje življenje in uživam v njem. Z Magiko se ukvarjam le še takrat, ko si želi nekdo od vas nauciti tega in seveda mu pri tem z veseljem pomagam. V tej znanosti in umetnosti ni prostora za sebicnost. Vsakdo ima pravico do njenih Misterijev in noben clovek nima pravice, da bi to preprecil. Vrata Hrama so odprta vsem, le vsak posameznik se mora sam potruditi, da pride do njih. Naloga Magov je, da bodoce iskalce poducijo in z njimi podelijo svoje izkušnje. Temu se rece solidarnost in simbioza. Nihce na našem planetu ni uspel sam, vedno so mu drugi pomagali tako ali drugace. Draga moja, to je vsa zgodba, ki se bere kot pravljica. Le redkokomu jo zaupam,« je zakljucil Raeneil. Mlada punca Viliniel je bila nad pripovedjo navdušena in je vprašala Maga, ali ji lahko pokaže vse te molitve in znake, ki so zapisani v dnevnikih svetovalca kraljice Elizabeth in mu jih je prek Angelov prenesel njegov prijatelj. Seveda Mag ni nic odlašal. Predlagal je, da lahko kar takoj vstopijo v njegov Hram in jima na prakticen nacin pokaže, kako ta mehanizem deluje. »Pred teorijo, ki se jo bosta naucila z meseci in leti, je dobro, da vsaj na zacetku doživita prakticno izkušnjo,« jima je rekel Raeneil, medtem ko je odpiral vrata svojega Hrama. Viliniel je pricakovala, da bo njegov Hram kot v filmu, videla pa je ravno nasprotno. Vhod je bil z zahodne smeri, na severni strani pa je bila manjša polica, na kateri so bile zložene knjige in ob njih dnevniki Maga. Raeneil je namrec v casu prakticiranja in ucenja v dnevnik beležil vsako ceremonijo, meditacijo ali vizijo, ki jih je doživel. Vsak zapis je bil natancno zabeležen. Poleg datuma je bil zapisan tudi cas prakticiranja. Ob vstopu v Hram si lahko na vzhodni strani najprej zagledal sliko simbola Rože in Križa. Na južni strani je bilo okno. Vse stene so bile bele, nobenih okrasov, simbolov ali cesa podobnega ni bilo. Ceprav Raeneil ni imel nic proti okraševanju sten, mu je bila všec enostavnost, preprostost, saj je imel vedno obcutek, da lahko prevec predmetov ali slik moti pozornost praktikanta. Na sredini sobe je stala miza iz masivnega lesa. Mag ji je pravil Sveta Tabla. Pokrita je bila z rdecim blagom, na sredini pa je stal poseben Talisman iz cebeljega voska, na katerem so bila z velikimi latinskimi crkami vrisana imena Nadangelov in Angelov v liku Heptagrama, seveda poleg ostalih simbolov in crk v krogu. Ob robovih Table so bile vrisane crke Angelske abecede, ki so predstavljale imena Angelov iz dela Nebes, imenovane Heptarhija. Okoli glavnega talismana je bilo postavljenih sedem manjših talismanov. Noge mize so stale na manjših talismanih, ki so bili enaki glavnemu talismanu. Viliniel so bila najzanimivejša tla Hrama. Obložena so bila s parketom, ki je bil po vsej sobi obarvan s prijetno rdeco barvo. Raeneila je vprašala: »Hram mi je izjemno všec, vendar me zanima, zakaj so tla rdeca?« »Rdeca barva, ki vecinoma za nas ljudi predstavlja energicno barvo in ima za koga tudi agresivno noto, je predvsem barva zašcite. Mnogi Magi imajo v svojem Hramu narisan krog, okrašen z magijskimi imeni in simboli. Ta krog jih šciti pred vdorom neuravnovešenih duhov ali duš. Takoj ko zacneš z meditacijo ali izvajanjem ceremonije namrec proizvedeš veliko energije in nase privleceš vec svetlobe kot po navadi. Ker se morajo duše ali duhovi, ki so ostali na Zemlji, prehranjevati s svetlobo, ki je cloveško oko ne zazna, vendar jo z neko duhovno vajo dodatno ustvari, te identitete to zaznajo in se skušajo prikljuciti tako, da se prilepijo na clovekovo avro in mu srkajo energijo. To je podobno, kot bi za svoje prijatelje organiziral zabavo na prostem. Takrat se po navadi zgodi, da glasba in veselo vzdušje privabita nepovabljene goste, za katere pa ni nujno, da so zlobni in želijo škodovati udeležencem zabave, le hrano in pijaco jim bodo spili,« ji je z nasmehom odgovoril Raeneil in nadaljeval: »Malo ljudi ve, da lahko poleg kroga uporabiš rdeco podlago, ki ima enak ali celo boljši ucinek zašcite. Lahko se uporabi tudi rdeca preproga ali velik kos rdecega blaga. Sam sem se odlocil, da celotna tla obarvam rdece. Ena izmed pomembnih stvari je, da te, ko stojiš pod rdeco barvo, takšne entitete ne bodo videle. Ostali, ki so povezani z zgornjimi Nebesi in jim energija deluje z enako vibracijo kot Zemeljska, pa te bodo videli, saj so energijsko podobni tebi. Krog lahko narediš tako, da prepišeš crke in številke, ki se nahajajo na zunanjem robu Sigila Boga. Po navadi takoj ko stopiš na takšna tla, Angeli in druge inteligence že pridejo k tebi. Ti, ki imaš izjemno razvito oko, jih boš lahko takoj videla in vem, da jih sedaj že vidiš. Mi ostali potrebujemo malo koncentracije, izvedemo še kakšno molitev in uporabimo dolocen znak ali kaj podobnega, kar nam bo vklopilo delovanje tretjega ocesa ali šestega cuta.« Viliniel ga je pogledala s prijetnim nasmehom in mu povedala, da res vidi Angele in da so tukaj. Povedala je, da so ji sporocili, da lahko pricakujejo še obisk Nadangelov in Jezusa. Raeneil se ji je zadovoljno nasmejal in iz majhne omarice izvlekel crno obleko. Nadel si jo je. Bila je halja, sešita iz crne svile, robovi rokavov in ovratnik pa so bili prešiti z zlatim vzorcem. Takoj jima je povedal sledece: »Magijska halja služi magu kot delovna uniforma. Tudi vsi zdravniki ali delavci v tovarni se ob prihodu v službo preoblecejo v delovna oblacila in se, ko službo koncajo, preoblecejo v civilna. Ce nimata koga, ki bi vama sešil haljo, imejta kakšna druga oblacila, kot je npr. enobarvna trenirka ali kaj podobnega. Pomembno je, da vama je v njih udobno in da so posvecena samo za magijsko delo. Naceloma se uporabljata bela ali crna barva. Bela obleka predstavlja nedolžnost, cistost, svetlobo in je cloveškemu ocesu in umu bolj prijazna. Priporocam jo le izkušenim magom, saj bo v primeru, ki so sicer izjemno redki, prišla neka neuravnovešena entiteta in bo dobila obcutek, da imaš veliko svetlobe in se bo z takoj prilepila na tvojo avro. Pravim, da so to redki primeri. Crna halja ima podoben ucinek kot rdeca barva na tleh, a z izjemo, da bodo v primeru prihoda teh entitet ali Angelov iz spodnjih Nebes oni tebe videli kot nekoga svojega, ki tudi želi nase privabiti svetlobo, in bodo šli mimo. Tudi to so redki primeri, vendar je dobro biti vedno previden. To crno haljo imam že samega zacetka. Ce kdo od vaju želi, si lahko naredi obleko tudi iz rdecega blaga, ki ima podoben ucinek kot rdeca tla.« V Hramu je imel Mag še dva lesena stola, na katera sta se usedla Sanhiel in Viliniel. Preden je zacel z izvajanjem manjšega rituala pentagrama, je iz omarice vzel magicno palico, oblikovano iz debele veje, ki je ležala v gozdu na tleh in jo je Raeneil pobral pred mnogo leti. Bila je dolga približno kot njegova roka in razdeljena na tri dele. Srednji del je bil zlato obarvan, na dno palice pa je bil prilepljen magnet. »Te zlate barve se mag ne sme dotikati,« jima je povedal Raeneil. Ko je palico vzel v roko, jima je povedal še sledece: »Palica ima v magijskem delu velik pomen. Scasoma bosta to dojela sama, brez moje razlage, saj je tudi v knjigah o tem zapisano kar veliko. Žal je v zelo redkih knjigah zapisano, da je treba vsake toliko casa palico ocistiti ali razmagnetiti. To se stori na zelo enostaven nacin. Ko zacutiš, da palica svojega dela ne opravlja vec najbolje, jo ob suhem vremenu položiš na travnik, ob grmovje ali drevo, da se cez noc ocisti in razmagneti. Tako bo ponovno pripravljena za magijsko delo. Ce živiš v bloku, lahko palico postaviš ob kakšno vecjo sobno rastlino oz. na njeno zemljo. Obstaja še druga, podobna metoda, a je žal od mene ne moreta izvedeti. Ljudje smo lahko vcasih pokvarjeni in rezultat tega cišcenja, ki je sicer izjemno ucinkovito, lahko pokvarjeni clovek uporabi za škodovanje drugemu. Kdor bo vreden te informacije, jo bo v vsakem primeru prejel osebno od Angelov.« Ko je Raeneil zakljucil z ritualom, je dvignil roke nad seboj in iz srca šepetaje izrekel zahvalo in nekaj magicnih formul. Kot sem zapisal, Raeneil redkokdaj uporablja Hram na takšen nacin, saj se je že zdavnaj povsem zavestno povezal z Nebesi in ima z njimi stalno komunikacijo. Zaradi obiska dveh bodocih magov je vse skupaj naredil tako, kot je sam delal na zacetku raziskovanj umetnosti magike. Tako jima je prikazal neka osnovna nacela, ki jih naredi vsak raziskovalec po svojem lastnem obcutku. Osebno je od Angelov in Jezusa izvedel veliko, a z drugimi, vkljucno s Sanhielom, ni želel deliti prevec tega znanja. In to ne zaradi egoizma oz. sebicnosti. Raje je ljudi naucil in jim pokazal skrivnostne metode magike na nacin, da postanejo samostojnejši in iz prve roke izvedo velike Misterije iz Nebes, ki v mnogih knjigah niso zapisane, ali pa so vcasih bile in smo jih ljudje unicili ali skrili. Raje je cloveka naucil voziti avto, kot pa da bi bil sam njihov voznik in bi bili tako vedno odvisni od njega. Pri razkrivanju praks Magike ni bil nikoli skrivnosten in se je vedno trudil celotno zadevo predstaviti v enostavnem jeziku in brez uporabe misticnih in skrivnostnih fraz. Skratka, vedel je, da bo clovek bolje razumel Misterije, ce jih izve osebno od Angelov, ne da mu te prenese on osebno. Sedaj je Viliniel vedno bolj jasno videla vizijo in je poleg Angelov videla še dva Nadangela, in sicer Mihaela in Uriela, poleg njiju je bil še Jezus. Kljub temu da je imela izredno razvito tretje oko, še ni bila vajena takšnih vizij in se jih je morala navaditi, poleg tega pa ni imela skoraj nobenih izkušenj z magiko. Sprva ni niti razumela, kaj ji Angeli govorijo, zaradi Angelskega jezika. Raeneil jo je pomiril, naj se sprosti in ne skuša na silo razumeti tega jezika, ker imamo ljudje v svojem zadnjem delu možganov neke vrste prevajalnik, ki nam avtomatsko prevaja Angelski jezik v cloveškega. Takoj ko se je sprostila, je zaslišala njihove glasove, ki so govorili v cloveškem jeziku. Sam pogovor z njimi je trajal skoraj dve uri in predelali so mnogo tem. Sanhiel in Viliniel sta spraševala tudi o svojih življenjih in problemih, ki so ju pestili ter kako jih rešiti. Na vsa vprašanja sta dobila odgovore, le za vprašanja glede prihodnosti vcasih nista dobila odgovorov, ali pa so bili le delni. Zakaj? Ljudje smo svobodna bitja in naša usoda ni nespremenljivo zapisana in dolocena. Obstaja le nek grob nacrt poteka dogodkov, ki pa se skozi cas neprestano spreminjajo, saj nanje vpliva ogromno dejavnikov na Zemlji in izven nje. Vsi sistemi, celice in naša bitja so povezani. Zato se Angeli izogibajo govora o prihodnosti, ker ne želijo ljudem dajati informacij, ki nimajo trdne osnove, ali lažnega upanja. Vse mora biti stoodstotno. Sanhiel in Viliniel sta bila pozitivno presenecena in pocašcena, da ju je obiskal tudi Jezus, ki ga v resnici nista pricakovala. Veliko jima je povedal o svojem življenju na Zemlji in to so bile informacije, ki v knjigah niso zapisane. Še vedno sta mu hvaležna za to, saj jima je obljubil, da ju bo tudi sam ucil in jima pomagal. Moram omeniti, da Jezus pomaga vsem ljudem, ne dela razlike med nami. Za nekoga, ki se zavestno zaveda povezanosti z njim ali Angeli, je logicno, da sliši, vidi in doživi veliko vec. Viliniel je slišala, kako ji Angeli govorijo, da ljudje skozi življenje stopamo na mnoga križišca in se vedno sprašujemo, katera pot je prava. Vse poti so dobre, ni slabih poti ali odlocitev. Obstaja samo naše napacno razumevanje teh odlocitev. Angelom se zdi zanimivo, kako smo ljudje zavedeni z religijo in se zaradi nje prepiramo, ubijamo in unicujemo svoje dosežke. Slepo verjamemo raznim dogmam. Povedali so, da v Nebesih in drugih naprednih civilizacijah tega ni oz. ne poznajo teh omejitev, saj se zavedajo, da smo vsi del Enega Izvora. Ljudje to spoznamo šele ob svoji smrti, ko odidemo v Nebesa. Ljudje se ne bi smeli bati smrti, saj se moramo zavedati vecnosti naše duše, ki so jo ustvarili Nadangeli. V casu enega življenja na Zemlji veliko casa potrošimo na nepomembne zadeve in ko umremo, spoznamo, da je bilo življenje, ki smo ga živeli, samo trenutek v casu in prostoru. Pozabili bomo na vse nepomembne stvari in vse, kar bo za nas pomembno, je, da bomo izvedeli, koliko smo se naucili in koliko nalog, ki smo si jih zadali, opravili. Povedali smo, da smo ljudje ena redkih civilizacij, ki se je sposobna med seboj ubijati in unicevati ter obenem komunicirati z Angeli. Kljuc napredka cloveštva se skriva v morali. Zgodba o Adamu in Evi je prispodoba. Sanhielu in Viliniel sta Angela povedala eno verzijo prispodobe. Ob nastanku je imel clovek možnost proste izbire. Tako so bili v cloveku trije deli, poimenovani Adam, Eva in Kaca. Kaca je v tej zgodbi predstavljala tisti del cloveka, ki se je želel upreti svoji naravi. Drugace ima simbol kace mnoge pozitivne pomene. Adam in Eva sta bila kot dvojcka. Adam je v cloveku predstavljal neko umirjeno naravo, ni želel sprememb in je želel živeti umirjeno življenje, medtem ko je Eva v cloveku predstavljala raziskovalno naravo. Ko je Eva pojedla jabolko, se je zastrupila, kasneje je enako storil Adam. S to simboliko je prikazan razkol v cloveku v obliki vojne med eno in drugo osebnostjo. S tem je vecina ljudi izgubila moralo in tako so v življenju cloveštva prisotne vojne. Medtem pa nekateri ljudje le živijo moralno življenje, saj imajo v sebi uravnotežena oba dela. Ko bo vse cloveštvo doseglo takšno ravnovesje, bo na Zemlji konec z vojnami in se bomo lahko v celoti posvetili svojemu napredku. To se bo enkrat v prihodnosti tudi zgodilo. Viliniel je Angele vprašala, ali je ukvarjanje z Magiko nekaj slabega, in so ji odgovorili, da ne, da je ravno nasprotno. »Vcasih ste imeli ljudje velike Mage, ki so cloveštvo ucili o mnogih stvareh, znanosti in umetnosti. Sedaj ste se locili in se prepirate,« so ji odvrnili Angeli. Povedali so ji, kako je žalostno, da nekateri ljudje uporabljajo Magiko, da bi škodovali drugim. Ena izmed najvecjih crnih magij je tudi ta, da v vojni ljudje prosimo Nebesa, naj jim pomagajo pri ubijanju. To ne gre in nihce iz Nebes ne more pomagati pri takšnem grozljivem dejanju. Obenem so povedali, da se vcasih najde kakšen mocan mag, ki ubije cloveka. Rad bi prikril svoj zlocin, zato želi s pomocjo magijskih formul ubiti še Angela varuha tega cloveka. Seveda mu to ne uspe. Ko ta mag umre, njegova duša pade v spodnji del Nebes, saj je, kot je znano, clovek v osnovi energijsko povezan z zgornjimi Nebesi. Tako duša tega crnega maga pade na dno in se mora skozi precišcenja in trpljenje odkupiti za svoje zlocin. Angeli so Sanhielu in Viliniel odkrili še vsakemu po pet preteklih življenj. Zanju je bila to izjemno koristna informacija, ki sta se je morala zavedati, da ne bi slucajno nekoc v prihodnosti ponovila iste napake in da sama nekega dne spoznata, kaj sta njuna Volja in njuna Pot. Sanhiel je bral stare prirocnike Magov in v enem izmed njih je bilo zapisano, da mora vsak Mag najprej doseci Znanje in Razgovor s svojim Svetim Angelom Varuhom. Kasneje mora zaradi ravnotežja poklicati zlobne duhove, ki izpolnijo vse njegove želje. Zaradi tega jih je Sanhiel vprašal, ali je to res ustrezna pot Maga. Angeli so se mu prijazno nasmehnili in mu odgovorili z vprašanjem: »Ali je smiselno svoj cas, ki si ga porabil za povezovanje s Svetlobo Nebes, izgubiti oz. dati, da se z njo hranijo neuravnotežene inteligence? Ali ti zavestna povezava s tvojim Angelom Varuhom in z Nebesi ne more dati tega, kar potrebuješ na svoji Poti in moraš zaradi tega navezati stik s temi duhovi? Naj ti razložimo. Naša Nebesa so razdeljena na dva dela – spodnjega in zgornjega, plus in minus. Pred Njim smo vsi enaki. Stvar je v energiji polov. Zemlja in z njo vecina cloveštva je povezana z zgornjimi Nebesi. Zaradi ravnotežja obstaja tudi nekaj ljudi, ki so povezani s spodnjimi Nebesi. Njihove duše so bile ustvarjene na drugem planetu in so tukaj na Zemlji le zacasno, da se necesa naucijo. Med vami so tudi ljudje, ki so se sposobni povezati z obema deloma Nebes. Ce ljudje mislite, da so Angeli zgornjih Nebes dobri, tisti spodaj pa zlobni, ti moramo povedati, da smo mi zaradi njih dobri, za neko drugo civilizacijo, ki je po razvoju podobna vam in so povezani s spodnjimi Nebesi, pa smo mi tisti zlobni in so njihovi Angeli dobri. Kakor koli obrnemo sliko, ne obstajajo dobri ali slabi Angeli.« »In ti, draga Viliniel, si povezana z obema deloma Nebes,« so dodali k svojemu odgovoru. Sanhiel je bil presenecen nad tako neposrednim odgovorom in je prosil Angele, da mu povedo še kaj vec o tem, in Angeli so nadaljevali: »Ravnovesje moraš vzpostaviti pri sebi, znotraj in z razumevanjem celote. Tvoja duša, Sanhiel, je iz zgornjih Nebes in tega se moraš zavedati. Ko se boš zavestno v celoti povezal z Nebesi in s tem prestopil Brezno, se ti zaradi ravnovesja ni treba povezati še s spodnjimi Nebesi in Angeli v njih. Kasneje jih boš v svojih vizijah že spoznal, a ne boš nikoli z njimi cisto povezan, ker je tvoje energijsko polje zgornje. Ce boš želel poklicati Angela spodnjih Nebes, boš to lahko storil, ampak šele, ko boš prestopil Brezno, in vedno z dovoljenjem oz. v sodelovanju z Angelom zgornjih Nebes, ki ti bo dal navodila, kako to storiti. Ljudje, naucite se poslušati svoje obcutke, saj energija vaše duše prek njih komunicira in vam sporoci, kaj morate v dolocenem trenutku raziskovati in s cim se morate ukvarjati. To so vaše naloge in izzivi, ki ste si jih postavili, preden ste se ponovno reinkarnirali na Zemlji. Kot smo že omenili, so vaše duše ustvarili Nadangeli in Angeli, vaše cloveško telo pa je delo zunajzemeljske inteligence, ki jo ljudje poznate kot ljudstvo Atlantide.« Sanhiel je bil izjemno navdušen nad odgovorom. Ceprav vsega ni povsem razumel, je v sebi vedel, da bo nekega dne uzavestil to znanje in ga v sebi sprejel. Še pred tem se bo moral ocistiti vpliva iluzije, ki je globoko zasidrana v kolektivni zavesti. Zahvalil se je Angelom in Jezusu, oni pa so mu odgovorili, da so tukaj zato, da pomagajo ljudem, saj tudi ljudje pomagajo njim, in da je to simbioza. Dodali so še: »Vidva bosta ljudem odkrila marsikaj. In ti, Sanhiel, imaš eno nalogo (med mnogimi drugimi), ki je povezana z Viliniel. Za kakšno nalogo gre, ti žal ne moremo povedati. Odkriti in izpolniti jo moraš sam in takrat boš že izvedel, da je bila to ravno ta naloga. Ne obremenjuj se z iskanjem, le nadaljuj svojo zacrtano pot. Viliniel ti bo pri tem pomagala, saj sta na nek nacin povezana. Potrpežljiva bodita in brez strahu, saj smo mi tukaj, da vama pomagamo.« Sanhiel in Viliniel sta se zahvalila Angelom in Jezusu in pogovor se je s tem koncal. Raeneil je z zadovoljstvom opazoval mlada prijatelja, v oceh se mu je ponovno prižgala iskrica upanja, da prihaja nova generacija, ki bo ljudem odkrila nova Znanja in odkrila že izgubljene ali pozabljene Nauke. Njegova vizija, ki jo je doživel pred davnimi leti, se je uresnicevala. Seveda jima tega ni povedal, saj je bila to zasebna informacija, ki jo je dobil od Angelov in z njo ni smel vplivati na dogodke v prihodnosti. Opravil je samo svoj del naloge in to uspešno. Vsi trije so polni dobrih vtisov zapustili Hram. Zacutili so izjemno lakoto, prijetno utrujenost in toplino v srcih in so imeli kljub vsem informacijam pomirjen um. Raeneil je pripravil odlicno osvežilno solato in spekel ribe na žaru. Ob kozarcku dobrega vina so uživali v hrani in skupnem pogovoru. Sanhielu se niti sanjalo ni, da se Raeneil pripravlja na odhod, ki bi bil lahko le zacasen ali pa kar do konca svojega življenja. Nekaj dni kasneje je Raeneil obvestil svojega prijatelja, da z družino za nedolocen cas odhaja v tujino. Prosil ga je, ce lahko popazi na njegovo hišo, lahko tudi biva v njej. Sanhiel je bil zaradi tega žalosten, obenem pa je razumel svojega prijatelja. Vedel je, da ima tudi on svojo Pot, ki jo mora opraviti. Poslovila sta se in Sanhiel je potreboval nekaj dni, da se je navadil, da v svoji bližini fizicno ni bilo prisotnega prijatelja. Zacel se je zavedati, da ga je Raeneil skozi v vse te mesece in leta pripravljal na nekaj, cesar se sploh ni zavedal, in da mu je predal ogromno Znanja ter ga spoznal z mnogimi skritimi Metodami, ki v znanih knjigah niso zapisane. Njegova prijateljica Viliniel se je posvetila izobraževanju in odkrivanju svojega Zemeljskega poslanstva. Za nekaj casa sta izgubila stike, saj sta morala opraviti vsak svoj del naloge ali priprav na tisto, kar ju je v prihodnosti cakalo, ceprav se nista zavedala, kaj vse to pomeni. Sanhiel je poleg posvetnih obveznosti veliko svojega casa namenil raziskovanju sveta Tarota, Ezotericne Kabale, prakticiranju raznih ritualov in opazovanju njihovega vpliva nanj in okolico. Zanemaril ni niti osnovne prakse joge, kot so Asana, Dharana in Pranajama. Minevali so meseci in leta. Tu in tam je dobil še kakšno prijateljevo sporocilo oz. pismo, v katerih sta izmenjevala svoje izkušnje. V vmesnem casu je doživel stanje temne plati svoje duše. Skoraj je izgubil voljo do vsega, kar ga je do sedaj veselilo. Vzroka za to stanje ni povsem razumel, toda vedel je, da ni nastalo zaradi Magike. Mracno obdobje je bilo posledica bolecine, ki jo je doživljal ob spoznanju, kako znamo biti ljudje pokvarjeni in kako smo sposobni eden drugemu škodovati in unicevati naš edini dom, Zemljo. Spoznal je ves nesmisel vojn in bojevanja ljudi zaradi širjenja meja svojih držav, vojn zaradi lažnih dogem in idealov. Uvidel je, kako zaradi sumljivih idealov in tujih grehov umirajo nedolžni ljudje. Nekje globoko v njem pa je tlel majhen delcek upanja, da je to stanje minljivo in da mora biti miren in cakati, da ta cas mine. Dnevno veliko hodil po mestu, parku in bližnjih gozdovih. Nekega dne je v zgornjem parku Velenja srecal zanimivega gospoda, starega nekje od 30 do 35 let. Imel je lepo pocesane svetlo rjave lase in prodorne zelene oci, ki so se izrazito svetile. Oblecen je bil nekako športno elegantno, s svojim videzom pa je le pozornemu ocesu razkril, da ni iz tega mesta. To je opazil tudi Sanhiel in se spraševal, zakaj ga je ta gospod z rahlim toplim nasmeškom pozdravil. Razmišljal je, od kod ga pozna, vendar ni dobil odgovora. Sanhiel je v tednu dni svojih sprehodov po razlicnih koncih mesta vedno srecal tega gospoda. Vse skupaj mu je postajalo sumljivo in je zacel razmišljati, da ga ta možakar morda zasleduje, spraševal se je, kaj naklepa, kaj mu hoce. Nekega dne se je Sanhiel odlocil kupiti nekaj glasbenih albumov priljubljenega glasbenika in je odšel v trgovino blizu centra mesta. Trgovina je bila kot velik in širok hodnik, na zacetku je bil postavljen majhen lokal, takoj ob vhodu je bil oddelek za prodajo oblacil, za njim oddelek za prodajo kozmetike in parfumerija, cisto na koncu pa je bil glasbeni del, kjer si lahko našel skoraj vse, kar je bilo povezano z glasbo. Ob vstopu v ta prodajni del je presenecen opazil gospoda, ki ga je sreceval vsak dan v zadnjem tednu. Sedel je ob pianinu in igral klasicno glasbo. Pogledal je Sanhiela in se mu prijazno nasmehnil. Sanhiel ga je samo pogledal z mracnim pogledom in odšel do polic z glasbenimi plošcami. Iskal je albume izbranega glasbenika, v glavi pa se je igral z idejo, da bi fizicno obracunal s tem gospodom. To ni bil resnicni Sanhiel, doživljal je mracno in negativno obdobje in je imel enostavno vsega dovolj. V tistem casu ni imel motivacije ali želje po življenju in se je na osnovi primitivnih instinktov, pomešanih s paranojo, da mu ta gospod želi škodovati, odlocil, da bo z njim fizicno obracunal. V sebi je skoval hiter nacrt, da bo najprej našel glasbene albume, pristopil do njega in mu postavil vprašanje. Zaradi napacnega odgovora ga bo dobesedno udaril. V resnici Sanhiel ni bil clovek, ki bi fizicno obracunaval z ljudmi, a v tistem casu sta bila njegov razum in srce zamegljena. Pristopil je do gospoda in ga vprašal, ali se poznata. Gospod ga je pogledal s prijaznim nasmehom, s svojimi prodornimi zelenimi ocmi, in Sanhiel je zacutil v sebi umirjenost in neke vrste blaženosti. Ni vedel, kaj se tocno dogaja z njim, cutil je, da ga ta gospod pozna bolje, kot se on sam. Z mirnim in tihim glasom mu je gospod povedal vse o njegovih mracnih obcutkih, njihovih vzrokih, povedal mu je, da bo od soncnega vzhoda naslednjega dne v njegovem življenju vse drugace. Stanje se bo izboljšalo, a naj se zaveda, da ga cakajo mnogi izzivi in da je tukaj, ker mora sebi in ljudem pokazati Pot povezovanja s samim seboj in z Nebesi. Nato je gospod vstal in odšel. Sanhiel je kot okamenel še nekaj minut stal ob pianinu in ni mogel dojeti, kaj je v resnici slišal. O sebi je zacel dobivati povsem drugacno sliko. V teh nekaj minutah se je soocil s svojimi življenjskimi sanjami, o katerih je razmišljal in jih cutil, ko je bil še otrok. Ves zacuden in pretresen je odšel domov. Ni si želel niti poslušati glasbe novih glasbenih plošc, ampak je v roke vzel svoj dnevnik in zapisal celoten dogodek tega tedna. Šele zvecer je nekako prišel k sebi in že zelo zgodaj legel k pocitku, kar ni bilo v njegovi naravi, saj je bil bolj nocni tip cloveka. Naslednjega jutra se je zbudil zelo zgodaj, skoraj ob soncnem vzhodu. Umil se je in oblekel. Spil je jutranjo kavico, sedel na svojem balkonu in v daljavi gledal velenjski grad. V sebi je bil zadovoljen, zacutil je prebujanje nove volje. Pred seboj je videl nove cilje, ki jih mora doseci. Po mracnem obdobju je v njegovem srcu ponovno zagorel skriti ogenj upanja. Spoznal je, da je vse tisto, kar mu je gospod povedal prejšnji dan, postalo resnicno. Vendar še vedno ni vedel, kdo je to bil. Nehal je razmišljati o tem in se posvetil novim idejam. Tistega jutra se je odlocil generalno pospraviti svojo sobo in ob pospravljanju omare ter polic s knjigami je našel knjigo, ki mu jo je pred leti podaril Raeneil. Medtem ko jo je držal v roki, je zacutil, da je sedaj pravi cas za raziskovanje njene vsebine. V tej knjigi so bile sistematicno zapisane molitve v jeziku Angelov, opisi dolocenih pripomockov in seveda talismanov. Znanje v tej knjigi so Angeli ob koncu srednjega veka, preko izjemnega Maga, za katerega bi lahko skoraj rekli, da je Angel v telesu cloveka, posredovali dr. Johnu Deeju, ki je bil takrat svetovalec kraljice Elizabeth. V tistem casu se nista veliko posvecala pomenu vseh teh simbolov, ampak sta jih enostavno uporabljala. Raeneil je poleg komunikacije z Angeli, zavestnega povezovanja z Nebesi in iskanja samega Sebe vso metodo Angelov še sistematicno raziskal in pridobil še mnogo drugih koristnih informacij, povezanih z molitvami in simboli. Zavedal se je, da vsega ne bo mogel spoznati sam in da za njim prihajata dva nadobudna raziskovalca, ki bosta odkrila še mnoge druge skrivnosti Angelov. Sanhiel se je usedel v naslanjac in skoraj ves dan preživel ob knjigi. Spoznaval je cisto nov svet. Pred ocmi so se mu odpirale cisto nove dimenzije in drugi svetovi. Spoznal je, da v roki drži izjemen dragulj Znanja in Nauka, ki so ga Angeli posredovali cloveštvu. Metoda je bila nedolžna, brez nepotrebnega vpliva cloveka, ki mora vcasih v svojem neznanju in egoizmu dodati še nepotrebna razmišljanja in dogme, s katerimi skvari misterije. Tega dne ga je iz tujine klical Raeneil. Vprašal ga je, kako je doživel srecanje z neznanim gospodom, in Sanhiel je bil presenecen, kako je vedel za to zgodbo. No, Raeneil mu je povedal, da ga je pred nekaj meseci obiskal Nadangel Mihael in mu sporocil, da bo pomagal njegovemu prijatelju. V svoji viziji je tudi videl, kako se bo vse skupaj dogajalo. Sanhiel je bil presenecen. V sebi je zacutil izjemno cast, da ga je osebno obiskal Nadangel in mu celo pomagal. Spoznal je, da je doživel fizicno manifestacijo Angela, in poleg tega dojel, da ima to poseben pomen. Poleg blagoslova je spoznal, da ima tudi obveznost do sebe in drugih, da ljudem prenese modrosti in znanje Angelov. Po koncanem pogovoru je odšel na sprehod in v tem casu v glavi izdelal celoten nacrt, kako se bo lotil raziskovanja oz. zavestnega povezovanja z Angeli. Minilo je kar nekaj tednov in mesecev in v tem casu je Sanhiel doživel veliko spoznanj. Po dolgem casu se je spomnil svoje prijateljice Viliniel in jo je obiskal. Povedal ji je celotno zgodbo in jo zaprosil, ce bi mu bo s svojimi jasnovidnimi sposobnostmi pomagala. Sanhiel je imel razvito tretje oko, vendar ne tako mocno in natancno kot njegova prijateljica Viliniel, ki pa ji je primanjkovalo znanj in izkušenj s podrocja Magike. Tako se je stkalo obojestransko sodelovanje in simbioza v smislu pomaganja eden drugemu. Medtem ko mu je Viliniel natancneje prenašala informacije Angelov, ji je on odkrival Znanje in Umetnost Magike. Tako je nevede izpolnil eno izmed nalog, ki so mu bile zadane. Skoraj dve leti sta dvakrat na mesec komunicirala z Angeli in si vestno beležila vse informacije oz. Znanje, ki sta pridobivala sproti. Angeli so jima med drugim omenili, naj del tega Znanja preneseta ljudem, ostalo pa naj bo le zanju. In to ne zaradi tega, ker bi bila nekaj vec oz. bolj pomembna od drugih, saj smo pred Njim vsi enaki, temvec zaradi previdnosti. Saj je znano, da smo ljudje nagnjeni k napacnemu razumevanju in bi zaradi slepega verovanja v kolektivne dogme zgodovine to znanje unicili ali celo podlegli obsojanju. Vsakemu so odprta vrata in tistemu z iskrenim in cistim srcem bodo Angeli odkrili mnogo vec, kot je zapisano v knjigah. Dovolj je, da clovek uporablja osnovna navodila, s katerimi se bo razvijal, in bolj se bo razvijal, vec Znanja in Modrosti bo sposoben sprejeti. In ko bo vecina cloveštva to dosegla, bo napredovala v naslednjo stopnjo razvoja. Tako je pisatelj mešanico znanja, ki sta ga sprva sprejela Edward Kelley in dr. John Dee, nato pa nadaljevala dva mlada nadobudneža Sanhiel in Viliniel, opisal v knjigi »Na kavi z Angeli«. Zacetki segajo v cas, ko sta v Hramu Maga Raeneila doživela prvo zavestno srecanje in pogovor z Angeli in Jezusom. Zacelo se je njuno odkrivanje Nebeškega in Zemeljskega poslanstva. ZAKLJUCEK Upam, da ste uživali v branju in se naucili necesa novega. Skrivnosti Magike so v majhnih in za naš um nelogicnih stvareh. Bodite enostavni, skromni in dojemite tisto kar v svojem življenju potrebujete in ne tisto kar želite. Predvsem bodite vztrajni, saj se nic ne doseže cez noc. In ubogajte svoj obcutek. To je vsa skrivnost. V našem življenju pridejo casi navdušenja in tudi casi preizkušenj. Vse to je iluzija, ki jo moramo preseci. Lahko, da se boste srecali z strahom, kar je nekaj normalnega in ne smete dovoliti, da zavlada nad vami. Delajte dobro za sebe in druge. Ne obsojajte in ne sodite drugim, saj vsi imamo isti Izvor in nihce od nas ne pozna zgodbe drugega. Le kako bi jo poznali, ce še svoje zgodbe ne poznamo. Vsi skupaj se ucimo in to je Pot. Želim vam veliko Ljubezni, Miru in Tolerance.