Istrske vesti. — i— Iz Valdernige pod Sv. Petrom na Piranščlni nam poročajo: Tu se je vršil dne 16. avgusta shod Navajamo nekaj stvari s tega shoda, ki so splošno, zlasti pa za učiteljstvo zanimive. Drž: poslanec Pangerc je poudarjal, kako kulturni svet poreški zanemarje slovanski del dežele, kako vzdržuje deželna uprava kmetijsko šolo le za Italijane, dasi je dokazano, da smovtni po dvetretjinski večini kmetovalci. — Župan buzetski Fr. Flego: Slabo gospodarstvo v deželi vidimo zlasti na šolskem polju. Za 15 italijanskih otrok ustanove takoj vzporednico k naši šoli, a tisoči naših otrok nimajo kam v hram prosvete. — Bilaje sprejeta resolucija, ki jo je utemeljeval Čeliga od Sv. Petra in ki pozivlja slovanskc državne in dež. poslance Istre, naj ves svoj vpliv stavijo v to, da se čim prej odpre v Št. Petru prepotrebna slovenska ljudska šola, tako tudi v Koštaboni in Kerkavcib, občine Pomjan, in da se zato porabijo eventualno tudi privatne hiše, ako ne odgovarjajo povsem šolskim zahtevam, dokler se ne zgradi novo šolsko poslopje, in da tudi država prispeva s svojo podporo k tem zgradbatn. — K tej resoluciji se je prijavil za besedo nadučitelj tovariš Orel iz Kort, ki je razložil potek predpriprav za ustanovitev njihove šole in polagal zborovalcem na srce, naj se najprej medsebojno sporazumejo Št. Peterci in Novovaščani in ne da se prepirajo, na katerem koncu vasi naj stoji šola. — KJici: Smo že složni! Le šola naj pride! —i— Iz Izvestja ravnateljstva Družbe Sv. In M. za Istro za leto 1911. (Življenje učiteljstva na Družbinih šolah) Ravnateljstvo poroča, kako se je Družbinemu učiteljstvu oskrbelo za penzijo, zaključuje to poročilo s sledečim besedilom: nDo 65 eksistencij visi danes na naši Družbi. Do rtaslednjega dne se to število pomnoži. Na nas je, da poskrbimo za te naše sodelavce, da njim, njihovim vdovam in njihovim sirotam zagotovimo, da bodisi v bolezni ali starosti, bodisi v drugih potrebah ali nesreči jim zagotovimo skorjico kruha. — A to oni tudi popolnoma zaslužujejo. — Ko se govori o Družbi, se pogostoma razpravlja le o tem, koliko stanejo družbo njena šolska poslopja. Pozabljajo pa ti zabavljači, da denar in zgradbe so mrtvi kapitali in kot taki bi tudi ostali, da bi ne bilo njih, ki jim vdahnejo življenje. A to so naši učitelji in učiteljice. Kakšno pa je življenje teh naš;h pionirjev? — Nekoliko njih je nastavljenih po istrskih mestecih. Ti so večinoma izpostavljeni napadom našib narodnih nasprotnikov in v težki borbi in skrbi za obstoj teh šol, proti katerim propad je vse zložno. Poleg tega morajo sodelovati pri vseh društvih, kjer gre za dobrobit našega ljudstva. — Bolj oteženo pa je življenje onim, ki bivajo na deželi. Kjer ni duhovnika, ali kjer je duhovnik naš narodni nasprotnik, tam so naši učitelji — vse. Izvrševati morajo svojotežko dolžnost v šoli, imeti večerne tečaje za analfabete, snujejo pevska društva, tupatam vodijo posojilnice itd. A za ves ta trud ne dobivajo ponekod ne primerne hrane, ne primernega stanovanja, družbe primerne ni nikjer, ni je osebe, kateri bi se človek mogel potožiti, ni je osebe, kateri bimogel zaupati težkočo svojega položaja. Imamo gdč. učiteljic, ki so presrečne, ako jih namestimo v kraj, izza katerega vsaj iz bližnjega hriba gledajo kraj, kjer je nastanjena tovarišica, da sta vsaj v duhu v nekaki zvezi. — K temu pa pridodajmo še proganjanja in šikaniranja naših učiteljic, s katerimi jim naši neprijatelji otežujejo življenje v teh krajih v svrho, da se odsele in šola ostane — zaprta. — Tak je tedaj položaj učiteljstva na Družbinih šolah v Istri in nič bolji ni na deželnih. A tovariši, ne strašite se tega. Življenje je tudi tukaj kakor drugod tako, kakor si ga ustvari učitelj sam. Tajnik Družbe kot pesnik in pisatelj je očrtal le senco, je pa tudi svetlih žarkov, in če bi vas Družba potrebovala, nikar ji ne odrecite svoje pomeči. O. —i— Naše razmere. Znano je, da je v Istri v veljavi še vedno oni zakon, zaradi katerega je dvojna mera, t. j. da so plačani učitelji na enorazrednicah slabeje, kakcr učitelji na dvo- in večrazrednicah; da morajo oni, ki niso priliubljeni nekaterim gospodom, služiti 20 let, preden pridejo v II. plačilni razred, a drugi, ki so priljubljeni, so koj prvo leto po sposobnostni izkušnji že v II. plačilnem razredu. Znano je, da je dal deželni odbor svojim uradnikom brez vsakega sklepa deželnega zbora 30.000 K draginjske doklade, a za učiteljsvo, ki ima tudi deželno službo, nima niti počenega vinarja. Konštatirati moramo poleg tega, da v Istri cvete posebno ^benjaminstvo". Da ne bomo predolgi, naj omenimo samo to. Za kmetijski tečaj, ki se je obdrževal v Gorici, so bili sprejeti: nadučitelj iz Boljunca,^ nadučitelj iz Ricmanj, učitelj - voditelj iz Černotič in učitelj iz Štnarij. Že poprej je bilo določeno, da se piača primerna potna odškodnina od službenega okraja do Gorice in nazaj (železnica III. razr.), prosto stanovanje, hrana in študijska podpora 60 K. Izmed zgoraj imenovanih bi imeli za vožnjo po železnici: ricmanjski 4'40 K, boljunski 4 70 K, črnotiški 580 K in šmarski 560 K. V poštev seveda pride tudi daljava službenega kraja od železnične postaje. Ricmanje so pri železnici, Boljunec je oddaljen okroglo 2 km, Crnotiče 4—5 km in Šmarje tudi 4—5 km. In kako so določili gospodje to potno odškodnino ? Nihče ni dobil toliko, kolikor mu gre. — Take so razmere v Istri ob ubileju Zaveze. Drugod se boje komisariata, tukaj pa ga težko pričakujemo, ker se nadejamo, da bo komisar pazil tudi na delovanje raznih šolskih svetov. —i— Otvoritev MNarodne čitaonice1* v Cerovljah. Slednjič je prišel dan, da smo odpili svojo narodno čitalnico, ki je že danes trn v očesu naših narodnih sovražnikov. A bo gotovo vedno bolj, kolikor bolje bo uspevala. A to bo, če se naši brigi pridruži tudi briga naših narodnih prijateljev in rodoljubov, ki naj podpro naše podjetje materialno in moralno. Zakaj mi sami ne moremo vsega. Premalo nas je. — Svečanost se je začela nekaj pred četrto uro pop. Naše trobojnice so vihrale na vidnih mestih. Ob 4. uri pop; je krenil odbor z zastavo proti kolodvoru.Že tedajseje izražalo veselje na obrazih vseh naših. Vlak je pripeljal godbo in lepo število drugih naših prijateljev. V izprevodu smo krenili proti društvenim prostorom. — Pred hišo je hotela glasba zasvirati narodno pesem, ali pritisnila je oborožena sila in zabranila sviranje, dasi je imela godba dovoljenje za sviranje. Na to je hotel vrli naš učitelj pozdraviti došle prijatelje indomačine, kar so mu zopet zabranili orožniki. — Učitelj, začasni predsednik je sezval na to skupščino, na kateri je bill izvoljen stalni odbor. Za časa skupščine je Ijudstvo komentiralo postopanje javnih organov in smo po zaslugi mladega dr. Prudana dosegb", da je po skupščini smela godba pred čitalnico zasvirati eno pesem ter smo krenili ob sviranju glasbe na dvorišče g. Opašiča, kjer se je vršil zabavni del. Ob 7. uri je morala glasba oditi z vlakom in je ostavila nas domačine v zadovoljstvu, da se je svečanost tako lepo izvršila, izvzemši gori omenjene incidente. Med odmorom se je naš priljubljeni učitelj zahvalil na mnogoštevilnem obisku, a potem je g. A. Belanič iz Pazina v kratkem govoru očrtal bedno stanje našega naroda nekdaj in danes, koliko so čitalnice doprinesle k zbujanju narodne zavesti in širjenju prosvete. V zgled je navel najstarejo hrvaško čitalnico v Istri, ono v Kastvu. Odboru in vsem je polagal na srce, naj delajo v čitn lepši prospeh društva. Došla darila in skupiček za prodano grozdje so dala 114 80. Bivši začasni in sedanji stalni odbor se presrčno zahvaljujeta vsem, Ki so kakor bodi pripomogli, ter prosita nadaljnje blagon.aklonjenosti.