OKTOBER
15	T Edvard M S Kalist
V 0 Terezija 9
16	P Gal, ouat +
17	S Margareta M.
18	N 20. pobink.
19	P Peter Alkant. S® T Vedelin, opat
21	S UrSula
22	C Marija Sal.
23	Petek + D
24	S Hafaei. nadang. 21 N 21 pobink.
26	P Evarist
27	X Frunmencij
SLOV
PRVI SLOVENSKI LIST Vi AMERIKI
Geslo: Z» vero in narod — m pravico in resnico — od boja de vmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST Y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 202.
CHICAGO^ ILL., TOREK, 13. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 13, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
Stranke nastopajo z vso vnemo in ponujajo volilcem svoje programe. — Točasno gre predvsem za načela in ne toliko za politične stranke. — Republikanci obljubljajo nekaj drugega na zapadu kakor na vzhodu. — Odlični katoliški duhovnik pobijal trditve Fathra|Bojna siia itaiije se lma znat_
'DUCE' SE 0B0R0ŽVJE
Coughlina.

Tekom zadnjih par dni se je odigralo na političnem polju toliko važnih dogodkov, da jim navaden človek, ki je zaposlen z vsakdanjimi posli in mu politika ni glavno opravilo, komaj sledi. Volitve, odločujoče in pomembne tako, kakor malokdaj katere prej V ameriški zgodovini, so oddaljene komaj tri tedne, in zato ni čudno, da se politična čustva in strasti bližajo svojemu višku in da zato voditelji raznih strank brezobzirno mahajo in udrihajo po zastopnikih nasprotnih načel.
Sedanja kampanja se lahko smatra kot nekaj svojevrstnega; netočno bi bilo, označiti jo kot strogo politično, kakoršne so bile kampanje pred volitvami v prejšnjih časih; prej so bile le stranke kot take, za katere se je bila bitka; in programi strank se bistveno niso razlikovali med seboj. Točasno tvorijo stranke s politiko le nekak zunanji plašč, pod katerim se skriva pravo vprašanje, namreč načela. In na tej podlagi je Amerika danes razdeljena v dva glavna tabora, demokratski in republikanski. . Kakor omenjeno, pred leti niste ,10 ti dve imeni predstavljali poseb ne razlike, danes predstavljate nekaj popolnoma nasprotnega: Demokratska stranka napredek v evoluciji, socijalni in gospodarski, republikanska pa reakci-' jonarstvo, ki skuša potisniti A-meriko nazaj v najbolj temno dobo sebičnega individualizma. Okrog teh dveh glavnih strank se sučejo razne druge manjše stranke, ki sicer menijo, da ima vsaka svoj lastni program, toda so v resnici nehote le privesek prve ali druge omenjene glavne skupine.
govor je imel Landon tudi drugi dan, v soboto, v Columbus, O.
Roesevelt izvlekel farmarje iz močvirja
Roosevelt, demokratski kandidat, pa je nasprotno, kakor je bilo že omenjeno, zadnje dni na potovanju po zapad-nih državah, kjer je imel v soboto zvečer v Omaha,Nebr., govor, namenjen predvsem farmarjem. Navajal je v njem svoje rekorde, namreč kaj je njegova vlada napravila za farmarja, -katerega gospodarstvo je na§la takorekoč v popolnem razsulu. Potegnila ga je iz močvirja, v katerega ga je potisnila republikanska administracija s svojo dvanajstletno brezbrižno politiko. In zdaj zopet prihajajo republikanci predenj s svojim programom, ki pa je tak, da bo moral farmarja ponovno pahniti v globino, v kateri je tičel v
no povečati.
Rim, Italija. — Novi ukazi za pospešeno oboroževanje Italije so bili pretekli teden izdani od Mussolini j a. Tako se bodo v industrijskih podjetjih, ki izdelujejo vojni materijal, zvišale tedenske ure za delavce od 40 na 60. V vojno mornarico se bo sprejelo nadaljnjih 10,000 mož. Ojačiti se ima tudi zračna armada in zgraditi za njo nova vojaška letališča. Ustanovile se bodo nove tovarne, ki bodo izdelovale samo stroje za letala.
VLOGE NA BANKAH RAŠČAJO
NA-
Washington, D. C. — Kako zaupanje je prebivalstvo zadobi-lo v banke, odkar je Roosevelto-va administracija uvedla zavarovalnino na vloge, se spozna iz tega, ker vloge stalno naraščajo po celi deželi. Kakor objavlja federalni rezervni odbor, so skup-
NEVTRALNOST-NI PAKT MRTEV
Zborovanje držav se prekinilo med prepirom.
H Jugoslavije.
Roparski napad na posestnika Trbovca v Hladni Ravni pri Laškem, kateremu je neznanec prizadejal težke poškodbe. — Krošnjar, ki si je hotel prikrajšati pot, a si je prikrajšal življenje. — Druge vesti.
najemnika iz stara 21 let.
okolice Vojnika
London, Anglija. — Tako-zvani nevtralnostni pakt, s ka-
ne vloge znašale 30. junija nekaj jterim f s® evropskp države
nad 51 miljard dolarjev, kakor-|«bvefale' „da ne b°do vrne-,— - - - ;......., Neprevidna kolesarja
šne višine že niso dosegle od ju-jsavale v špansko črnino voj-nik Ivan Trbovc po domače nija 1931 naprej	ino' Je zadobl1 takorekoč smrt- jLadensek iz Hladne Ravni | Ko se ,ie 38 letni dninar
'_ni udarec na zborovanju teh jvlegel k počitku ter zaspal. Franc Leber iz Velike Pirešice
'držav, ki se je; vršilo pretekli 'Nenadno se je prebudil in videl, neke noči peljal proti domu,
KRIŽEM SVETA'teden V tukaižnj'em me;,tu- !da mu neznan moški sveti z žep-'je trčil na cesti v drugega
Napaden v postelji
Laško, 19. sept. — Pred dnevi se je neke noči posest-
domače Ravni
KITAJSKA PARADIRA Z AEROPLANI
Šangaj, Kitajska. — Prvikrat v svoji zgodovini je imela Kitajska priliko videti tako predstavo, kakor se ji je nudila v petek preteklega tedna. Diktator Kai-šek je namreč priredil ta dan posebno proslavo v spomin 25 letnice, kar je na Kitajskem izbruhnila revolucija, ki je napra-
vila iz dežele republiko, in ob tej letu 1932. Ta njih program jpriliki je paradiralo v zraku 80 Ja bi atal deželo miljarde in ikitajskih bojnih aeroplanov, s^adnjem letu za miljarde, toda dočim obljub- 'čimer se je hotelo pokazati, da odstotkov
—	Helsingsfos*, Finska. — V državi Estoniji je predsednik izdal proglas, po katerem bo vlada kontrolirala mladinsko gibanje, kakor naziji v Nemčiji. V ministerstvu za vzgojo se bo ustanovil urad mladinskega vodje, kateremu bodo podvržene vse mladinske organizacije.
—	Berlin, Nemčija. — Naglica, s katero se Nemčija oborožuje, se razvidi iz znatnega zvišanja obrata v jeklar-nah. Združene jeklarne poročajo, da se dvignila produkci-
jekla in litega železa v okrog ! 25
Zborovalci so se razšli po 'no svetiljko v obraz. V istem jkolesarja. Oba sta padla, to-ostrem prepiru, med katerim -trenutku ga je že zagrabil in jda Leber je pri tem najhujše je Rusija očitala fašističnim .vrgel s postelje na tla s po- poškodovan. Pri padcu mu je državam, da podpirajo špan- jmočjo tovariša, ki je prišel z namreč počila lobanja.
Začela sta ga obdelova-'
je pre- nJim-
ona do- fti z nožem in kamenjem po
pke upornike, za kar jela nazaj očitek, da maga španski vladi. Zdai bo- Slavi ter mu prizadejala hude do torej lahko kazale države 'poškodbe, nalomila
ta mu
bolj očitno svoje simpatije za eno ali drugo špansko stranko.
NE MORF TO SF 1 OČITI OD SPANUT
Washington, D. C^ — Kljub nevarnosti, ki so ji izpostavljeni vsled revolucije, je v Madridu še vedno okrog sto Amerikancev,
tudi rebro. Ladenškovo klicanje in hropenje je slišala njegova žena in prihitela v sobo. [sinček Ivan. Nesreča je Začela je kričati in klicati na'la, da je fantek padel z
Težka nesreča pri cranju
Iz Novega mesta poročajo: V Češnicah je na polju oral posestnik Krivec, poleg pluga je pa stopal njegov 6 letni
hote-gla-
pomoč, česar sta se roparja jVo pod lemež, ki mu je moč-ustrašila ter pobegnila iz ,no razrezal desno čeljust. Po-hiše. Brezdvoma bi bila La- tnesrečenega otroka so oddali denška umorila, če ne bi bila >v bolnišnico usmiljenih bratov prišla njegova žerra na pomoč, v Kandljo. Orožniki so pridno na delu, |	-o-
da
farmarjem bodo trošili
na zanad", te miljarde,
Republikanci kričijo o "Zapravljanju"
Število odličnih govornikov je zadnje dni nastopilo, ki so bolj ali manj vneto in zmožno zagovarjali eno ali drugo načelo. Skoraj nemogoče je slediti vsem tem govorom, dasi bi bilo za ustvaritev sodbe o raznih kandidatih zelo priporočljivo. Vendar pa je dovolj, da se ve, kaka načela zastopa ta ali drugi govornik.
Na republikanski strani se vodi silovito bobnanje za predsedniškega kandidata Landona. Številno mogočno časopisje skuša s silo to obskurno osebnost, o kateri poprej izven meja Kansas« skoraj nihče ni nič vedel, napraviti med ljudstvom popularno in ^ato ga vodijo po deželi od mesta mesta razkazovat. Tako je natopil pretekli petek v Chicagi, kjer je v Stadium ponavljal sta-republikansko-kapitalistično Pesem o "zapravljanju" denarja od strani New Deala in Roose-^elta; na to struno ne nehajo b°bnati, dasi je Roosevelt pred nekaj dnevi imel poseben govor, v katerem je pojasnil, da je prestalo vladi le dvojno, namrČ, ali rošiti denar, da se pomaga trpečemu ljudstvu, ali pa dopustijo da med nezadovoljnimi masa-1 ^bruhne revolucije. Podoben
zagotavljajo nasprotno na vzhodu v velikih mestih, da bodo varčevali z denarjem; to je en dokaz neiskrenosti njih obljub. Prihodnji Rooseveltov govor bo to sredo v Chicagi.
Msgr. Ryan zagovarja Roosevelta
Tudi takozvana tretja stranka s svojim kandidatom Lemke-jem je aktivna v kampanji. Glavni bojevnik v tej stranki je znani Father Coughlin. Njegovi napadi so naperjeni skoraj izključno proti Rooseveltu. Nastopil pa je proti njemu pretekli teden neki odlični katoliški duhovnik, namreč msgr. John A. Ryan, profesor na katoliški univerzi v Washingtonu. V svojem govoru po radio je ostro zavračal očitke, da ima Roosevelt komunistične tendence, katerih ga obdolžuje Father Coughlin. Povdarjal je,
postaja Kitajska vojaško močna. -o-
London, Anglija. — Tukaj je dograjeno prvo pisarniško poslopje, ki je varno pred bombami in pred pli-
LEMKE JE V PODPORO REPUPLIKANCEM
Columbus, O. — Ne more se nom. Brez dvoma se bo zgra trditi, da se j e» Father Coughlin ;dilo še več takih poslopij, da naravnost prodal republikancem, bo tako London pripravljen
vendar pa se lahko reče, da ima z njimi skupne interese in skupen cilj. Tako je izvajal pretekli teden notranji tajnik Ickes, ko je imel govor v tukajšnjem mestu, ter povdarjal, da Lemke, kandidat tretje stranke, ni drugega kakor nekak vdinjan sluga i Coughlina in republikancev. O Al Smithu pa se je nasprotno ostro izrazil, da "Samo za pest srebra nas je zapustil".
-o--
MATI SPOZNALA ARETIRANO HČER Chicago, 111. — Kakor je bilo
za zračne napade vojni.
v bodoči
OBDOLŽITEV PROTI DRŽAVNEMU PRAVNIKU
Detroit, Mich. — Predno je bilo sedem članov Črne legije, ki so bili od porote spoznani krivim terorističnih činov, poslanih pretekli petek v dosmrtni zapor, je vprašal sodnjk enega od njih, ali ima še kaj pripomniti. Ta pa je v odgovor obdolžil proseku-torja Wayne okraja, D. C. Mc-Crea, da je bil tudi on član te le-
,gije. McCrea pa je obdolžitev za-ze porocano, se je pretekli teden ;nikal s povdarkom, češ, da iegi-
neka 18 let stara deklica samajjonarji nig0 drugega kakor «tol.
kateri se niso ozirali na številna da izsledijo roparje. Laden- S tatvinami se je preživljal
svarila amer. vlade, da se naj iz-škova hiša stoji v samoti in1	delavec 24 Ie1
selijo. Ameriško poslaništvo 'v je v zadnjih treh letih bila Madridu je še vedno odprto, da-, tri krat okradena. sije ogroženo od morebitnih,^1
Domači so
in: Brezposelni delavec 24 letni Franc Gerlušnik iz Sv. Trojice je prav dobro izhajal, do-
morebitnih tako prestrašeni, da si ne upajo kler ga ni mariborska polici-
zračnih napadov od strani upornikov, in tako bo bržkone še tudi omenjene preostale Amerikance mogoče rešiti v skrajnem trenot-ku skupno z osobjem poslaništva.
-o-
SMRT ROJAKA
Chicago, 111. — Nagle smrti je preminul pretekli petek naš rojak Joseph Steblaj, 3012 So. Trumbull ave. Pokojni se je aktivno udejstvoval v javnem življenju in je bil zaradi tega tudi splošno poznan; več let je upravljal službo tajnika v Jugoslovanskem hranilnem in pos. društvu. Pogreb se vrši ta torek pod vodstvom Zefranovega zavoda iz SNPJ dvorane, kjer je truplo ležalo. Pokojni je bil rojen v Ljub-
prijavila policiji, da je izvršila' roparski napad v neki trgovini z da se že iz tega vidi, kako malo 'oblekami ter je pri tem navedla je Roosevelt "brezbožni komu-|svoje jme kot Martha Wilson iz nist", ker je neposredno predujma, O. Sliko aretirane pa je v
pa lažni.vcev':
več prenočevati v svoji hiši.
-o-
Pc d tovornim avtom
Vransko, 22. sept. — Danes zjutraj je vozil iz Kamnika proti Vranskemu Peregrinov tovorni avto, ki je bil naložen s sodi. Pred Ločico mu je pri-vozil nasproti drug tovorni avto, v katerem so bili neki izletniki. Kamniški avto se je ognil vstran in šofer je ustavil vozilo, da bi mogel drugi avto naprej. Cesta pa je na tem kraju široka samo okrog 3 in pol metra in na kraju ni nudila dovolj trdne opore kolesom Peregrinovega novega tovornega avtomobila, ki se je najprej nagnil, nato pa naenkrat preobrnil in pokopal
ja dobila v roke. Osumljen je bil namreč, da je kradel kole-so in jih razpečaval po deželi. Ko so ga prijeli je nekaj časa tajil, nato pa priznal krivdo.
Stara puška
Alojz Škof, 66 letni viničar pri Sv. Petru pri Mariboru je puško na rami preganjal ptiče v vinogradu. Ko je hotel strelom pregnati vsiljive ptičje goste, ki so se zbrali k ■ pojedini v vinogradu, mu je puška pri strelu udarila nazaj in mu je izstrelek hudo poškodoval roko.
ljani in je dosegel starost 60 let. pod seboj tovor in ljudi.
Na avtu so bili naloženi
Zapušča soprogo, enega sina in tri hčere.
svojo inavguracijo v letu 1933 obiskal cerkev, da si izprosi božjega blagoslova za svoje delo, ki ga je imel prevzeti. Njegovi sve-
casopisu spoznala neka Mrs. Anna Garvon iz Lime in je obvestila tukajšnjo policijo, da je to njena hči, Mary Janet. Zasliše-
tovalci, kakor Tugwell, Wallace j vanje proti aretiranki se bo vrši-in drugi, ki so tudi ožigosani kot (i0 6. novembra, komunisti, pa imajo v svojem'
programu to, kar sta že nagla-šala v svojih enciklikah oba papeža, namreč Leon XIII. in Pij XI., namreč, da se pravično razdeli narodno premoženje. Nasprotno pa je Father Coughlin, kakor je povdarjal msgr. Ryan, v svojih razlaganjih o sedanjih gospodarskih boleznih najmanj 50 odstotno v zmoti in njegova priporočila za denarno izboljšanje so napačna najmanj 90 odstotkov. Tudi nimajo vsa njegova priporočila nikakega temelja v obeh omenjenih enciklikah.
Širite amer. slovenca
KRITIČEN POLOŽAJ V AVSTRIJI
Dunaj, Avstrija. — Oster spor, ki je nastal v fašistični armadi Heimwehru, je izzval skorajšnjo vladno krizo v Avstriji. Pretekli teden so namreč vsi vladni člani zaradi njega podali svojo resignacijo, toda kancler Schuschnigg je ni sprejel. V so boto je nato izdal kancler ukaz za takojšnjo razpustitev Heim-wehra.
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"!

* + + + + * * +
I
SLIKE V MINN E SOT I
Za kazanje Grdinovih slik so se dogovorile štiri naselbine na železnem okrožju in sicer: Gilbert, Ely, Eveleth in Chisholm za sledeče dneve: 16. okt. na Gilbert, 18. okt. Ely, 20. okt. Eveleth, Chisholm bo ali 17. ali 19. okt. Slike bodo večino iz stare domovine najnovejše in najvažnejše iz zadnjih velikih dogodljajev kakor: Evh. kongres; Velesejmi, Birma, Procesije, shodi, delo na poljih in življenje po vaseh, trgih in mestih. K temu bodo še slike iz zgodovinskih dni Clevelan-da, kakor je bil velik Baragov dan, razstava in legijonarske parade ter še in še, če bo časa do-velj.
Predstava bo dolga tri ure in vse skozi zanimiva, spremljana bo z domačo glasbo in z pesmimi, kdor se bo vdeležil mu ne bo žal.
Tako sporoča Mr. Grdina.
* * *
t. *
+
% +
! 1
prazni sodi, pokriti z nepre-močljivo plahto. Sode je avto naložil v Komendi, v Mostah 'pa je na prošnjo nekega ta-mošrijjega izdelovalca krtač naložil 2 vreči krtač. Nihče ni opazil, da se je pod plahto utihotapil tudi neki krošnjar, da bi si pi-ihranil dolgo pot s jkolesom na Vransko. Ko se je avto preobrnil, je krošnjar-ja pritisnil sod in ga tako poškodoval, da je v nekaj minutah izdihnil. Iz Vranskega je takoj odšla na kraj nesreče komisija, da ugotovi dejansko stanje.
-o-
Jagode na Vrhniki
Šopek lepo rdečih zrelih jagod je v drugi polovici meseca septembra nabrala na Stari Vrhniki gdč. Ivanka Rode, kar je vsekako bolj redek pojav.
Nesreča iz neprevidnosti
V Vukovskem vrhu se je 30 letna posestnica Marija Vez-jak neprevidno igrala s samokresom. Samokres se je sprožil in jo zadel naravnost v šrce, da je pri priči obležala mrtva.
-o-
Požar
Pri kočarju Francu Zorku v Slovenski Bistrici je ogenj upepelil ostrešje stanovanjske ihiše in povročil 10.000 Din škode. — Posestniku Francu
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Franc Mašatu je ogenj upepelil sta-

Prosenc, ki je bil daleč znan kot blag in pošten mož. — V Mariboru je umrl Ferdo Ka-j ris, višji poštni upravitelj v pokoju. — Pri Sv. Pcftru v Savinjski dolini je umrl Alojz Uršič, mizarski vajenec star 14 let. — V Celjski bolnici je umrla Marija Žgajner, žena
novanjsko hišo, gospodarsko poslopje, pohištvo, posteljnino, kuhinjsko opremo in nekaj pridelkov, da ima za 50.000 Din škode.
-o-
Čitajte oglase in podpirajte tiste, ki podpirajo katoliSki list "Amer. Slovenec!"
Stran 2
»AMERIKANSKI SLOVENEC
' foreic, 13. oktobra 1936
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak d«n razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849. W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina;
______$5.00
___2.50
...... 1.50
Za cele leto ________________________
Za pol leta ____________________
Za četrt leta..................-.....
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _________________________$6.00
Za pt>l leta ____________________________ 3.00
Za četrt leta ...........................1-75
Posamezna številka _______________________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidv*.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year -------------------
For half a year
..$5.00 _ 2.50 .. 1.50
For three months.......................
Chicago, Canada and Europe:
For one year __________________________$6.00
For half a year _______________________ 3.00
For three months ________________ 1-75
Single copy ------------------------------- 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira, — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act' of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Ozadje pri komunistih
teku nekaj minut se oba brata povrneta in Anton pozdravi z znanim "Halo", s katerim
mu
sledica bo pogin, uničenje civilizacije. Če pravim zgoraj: no .. pa imejte komunizem .. velja to le začasno, bolj pravilno bi bilo: no .. pa imejte — uničenje, konec, ako je vam prav. Komunizem je norenje, norenje pa vodi le v pogin.
To je dejansko in resnično ozadje komunistov, in vsaj katoliška cerkev dobro vidi ta pogin, to uničenje, in svari, ker več ne more, ko nima drugih sredstev na razpolago, ostali svet pa kakor hoče. Kakemu samomorilcu je težko pa poznam. — In povedal je ne pomagati, in med te samomorilce spadajo tudi zaslepljeni ko žensko iz Clevelanda po ime-socialisti, ko v družbi komunistov razširjajo materialistično svetovno naziranje. Slovenec ni bil od muh, ko je rekel, da je najboljši socialist tisti, ki najbolj zna udrihati po farjih.
vi, naj greva k njim, ker da naju nekdo želi videti v njih hiši. Odpravili smo se proti hiši, pa sem
tudi jaz odzdravim. Nato se vse- opazil, da je tam ob naši hiši več de in Frank ga vpraša, kažoč na avtomobilov, v hiši pa tema. me in mojo soprogo, če pozna ta . Vprašal sem hčerko, kaj to po-dva človeka. Tega ne poznam, meni, pa mi je rekla, naj grem pravi in pokaže na me, žensko

(Konec)
To se je dogodilo. V Španiji je prišlo do vladne polomije. Ako pocestni mob lahko požiga cerkve, kolikor se mu poljubi, paralizira industrijo, kolikor hoče, ustavi proizvod in razdelitev .. in vlada ničesar ne stori, da to jenja, potem postane vlada predmet zaničevanja in srda tudi v krogih, ki so vladi prijazni. Trotzky govori pri revolucijah o "revolucijski točki", kakor znanstvenik govori o točki, kjer zavre (boiling point). Na taki točki, pravi Trotzky, nastopi revolucija in igraje bo izvršila svoje delo.
Moskva je poslala v Španijo enega izmed "najboljših", revolucionarja Bela Kuna, ki je "delal" na Ogerskem in bi bil naredil, ko bi ga ne bili pregnali Rumuni. V Španiji je ta Kun precej — naredil. V mestih, ki so še v — vladnih rokah, vlada — komunist, mob, in dela, kar se mu poljubi. Trik je uspel. Trotzky je dobro filozofiral in Stalin je utrdil svojo moč, ko je svojim izdal "ukaz", naj se strnejo s strankami, ki jih črti do skrajnosti, in naj podpirajo "vlado", dasi mu je vsaka vlada zoperna. Pod zaščito "vlade", katero podpirajo, so šli Stalinovci na delo v tovarne, na polja .. ne v parlament, ker tega ne marajo. Stu-pidno je bilo pričakovati, da se bodo "zedinjeni" med seboj stepli, ker komunisti se niso brigali, kaj dela parlament, ko so zgrabili ta parlament za vrat. Delali so — revolucijo, svobodno, ker vladni politiki se niso upali jih ovirati, ko so potrebovali njih glasove.
Ampak gost ne dela računa, niti revolucionar. Kari Marks je pozabil na srednje stanove, in ti srednji razredi so se dvignili prej v Italiji, potem v Nemčiji, zdaj celo v Španiji. Prišlo je do civilne borbe, ki še traja. Kako bo izpadla, je negotovo v tem trenutku.
m
To je ozadje komunistov, in to opazuje zdaj ves 3vet z napetostjo. Ako "Ljudska fronta" zmaga v Španiji, pride Francija na vrsto, prav enako pod protekcijo "vlade" socialistov in radikalcev, in če začne mob enako mre variti in "vladati" na ulici, utegnejo se dvigniti srednji razredi pod vodstvom oficirjev, kakor so to storili v Španiji, in prej se bodo dali pomoriti, preden bi pustili, da Franciji zavlada komunistična diktatura. Pri tem, namreč pri kaki komunistični diktaturi, bodo tudi socialisti in radikali in liberali zginili, ko kafra, ako hočejo zdaj na to misliti. Kdor zagovarja — demokracijo, ki je le vrlo prekanjena strategija moskovskih komunistov, sam sebi grob koplje, in med te grobokope spadajo v prvi vrsti naši slovenski socialisti in naprednjaki, ki hudo kričijo na katoliško cerkev, ko opozarja na komunistično nevarnost, katera je nevarnost tudi za — socializem, kolikor vsebuje ta še nekaj pametnega. Ampak socialistom in naprednjakom bo težko odpreti oči.
Še ena stran je na tem ozadju komunistov. Španiji je bilo treba, nujno treba reform, socialnih reform, pa so imeli merodajni krogi gluha ušesa za vsako reformo. Zdaj teče kri, in če — ozadje komunistov zmaga, bo Španija druga Rusija, potem pride Francija in .potem . . no, pa imejte — komunizem.
Končno pa pri divjanju španskih komunistov in pouličnega moba ne moremo zapisati vsega le na rovaš zaostalosti, na pomanjkanje socialnih reform. Divjanje je prav satansko. In vsaj po imenu so to katoličani. Odkod ta satanizem? Vsaj ta poulični mob se je pač nažrl komunističnega materializma, golega ateizma, da ni Boga, ne odgovornosti, ne posmrtnega življenja. To pri nekem razpoloženju, ko je v srcu začelo gniti, hudo hladilno maže, da bi pač ne bilo — Boga, in če ni drugega življenja, hočemo nebesa zdaj na zemlji, uživati hočemo, obilno hočemo vsega. Zato tudi socialisti tako razpoloženih mas nikoli ne bodo zadovoljili, ker jih pač pri pričakovanih "zemeljskih nebesih ne morejo, in je pri ateističnih masah kaka demokracija le prehodno stanje, ki končno preide iz socializma v komunizem. Dokler obvlada mase ateizem ,ma-terializem, ne bo vladala morda demokracija, ali le začasno, vladal in zavladal bo komunizem, ak6 bo mogel vladati, pa ne bo mogel, to vidijo tudi bolj razsodni socialisti, in po-
SPOMINI S POTOVANJA NA KONVENCIJO JSKJ
Pueblo, Colo.
V spremstvu s svojo soprogo sem se podal od doma dne 3. septembra zvečer z brzovlakom Santa Fe železnice. V Chicago sva dospela že v soboto 5. septembra zjutraj, kjer sta naju na postaji že čakala brata mojega zeta Johna Peterlina, George in Rudy, ki sta naju odpeljala k svoji sestri Mrs. Louise Liko-vich, v So. Chicago. Tam so nama najprej lepo postregli z zaju-trekom, potem smo se podali k njihovi materi Mrs. Miklavčič, kjer smo bili tudi postreženi. Od tam nas je George, Louisin brat
Mrs. John in Louise Likovich za njih prijazen sprejem in postrežbo, kakor tudi hvala lepa Mr. in Mrs. Miklavčič, Mr. in Mrs. Joe Petei;lin ter Georgu in Rudy ju, ki sta po naju prišla na postajo, kako naju tudi na postajo odpeljala. Najina želja je, da bi tudi vi prišli nas obiskat. V Puebli, pod koloradskimi gorami, vam bomo tudi mi postregli po naši najboljši moči.
Dalje smo potovali proti Cle-velandu, Ohio, kamor smo prišli ob 5:30 zvečer, dne 7. septembra. Komaj smo v Clevelandu napravili nekaj korakov, že se nama je videlo, kot da se sprehajava po beli Ljubljani. Vse povsod,
pogledat, če so vrata zaklenjena, potem pa da gremo z njo v njih hišo. Res stopim k vratom in nu, ki je baje zelo podobna moji 'pritisnem za kljuko. Tedaj pa soprogi. — Frank mu je pa po- 'zaslišim, kako hči mojega sina magal: To je najin brat Janez, glasno reče, da sta prišla mama ona je pa njegova soproga. Lah- jjn ata; obenem se tudi luč posve-ko si mislite njegovo preseneče-jti. Zagledal sem vse polno Ijud-nje, ko je izvedel iz bratovih ust stva, v drugi sobi pa mizo, oblo-kdo sva midva iz daljne Colora- 'ženo z raznimi jedili in drugimi de. Bratsko sva se tudi z Anto- J dobrotami. — Tako sva bila z nom poljubila in pozdravila po ^ojo soprogo dvakrat presene-dolgih letih.	jčena. Prvič v Clevelandu, ko sva
Ves čas najinega bivanja, z ,se p0 dolgih letih sestala z moji-mojo ženo, v Clevelandu, smo se mi brati in drugič ob povrnitvi izvrstno imeli in zabavali z mo- « konvencije JSKJ, kjer so na-jimi brati in se pogovarjali z |ma najini otroci, zetje in neve-njunimi soprogami ter njihovi-'ste, priredili tako prijeten sumi prijatelji, ki so nas obisko- jprajz. — Popolnoma sva bila vali ter nam delali prijetnejše pi-esenečena nad vsem tem in za-bivanje. Tako jaz niti nisem 'to prisrčna hvala Mr. in Mrs.
menil v snežinke. En dan prej, to je v torek, smo pa imeli najbolj vroč dan v mesecu septembru, ko je toplomer kazal 80 stopinj. Pač velika razlika v 24. urah.
V novembru mesecu bomo imeli volilci priliko voliti za odpravo vseh davkov na hišah in posestvih. Neka klika v dolenjem Michiganu se je združila in deluje nato, da se odpravijo vsi davki bodisi na hišah v mestu ali na farmah. Mesto tega pa hočejo uvesti dohodninski davek, katerega naj bi plačevali tisti, ki imajo zadostne dohodke. Stvar sicer lepo doni, saj bi se vsak rad iznebil vseh davkov če bi bilo mogoče, toda vemo, da denar mora od nekje priti za vzdrževanje šol, in drugih državnih naprav. Pred štirimi leti so volilci odglasovali, da se davki na po-setsva znižajo in kaj je bila posledica tega? Ta, da smo dobili prodajni davek, kateri nas mnogo več stane kot so nas stali prej-
imel prilike, da bi bil obiskal vse ^ohn Peterlin, zet, Mr. in Mrs. šni davki od posestev. Če pa se-konvenčne zabave, katera so v j0s. Prelesnik, žet; Mr. in Mrs. daj odpravimo popolnoma vse te čast delegatom JSKJ. prirejala Louis Mramor, sin; Mr. in Mrs.|davke, potem se nam je nadeja-
Ant. Prelesnik, Mr. in Mrs. ti nove davke od druge strani,
elevelandska društva.
Dolžnost naju veže, da se s soprogo prav lepo najprej mojemu bratu Franku otrokom, kakor tudi Mrs. Fran in njegovi soprogi Sophiji, ki ,ces Verbič ter Mr. in Mrs. Jos sta nama izvrstno stregla v vseh Jurglich za prijazen obisk. —
od katere bomo mogoče bolj te-
vzel na avto in nas vozil po me- kamor sva prišla, sva slišala sa-
stu. Pokazal nam je park od Mi-chiganskem jezeru in še dalje nas vozil po mestu. Potoma smo
mo slovenske pogovore, tudi v prodajalnah, gostilnah in lekarnah. — Naslednji dan po naji-
ti povoljnega odgovora. Nato sem jaz njega vprašal, da bi tudi jaz rad vedel za moja brata, ki se nahajata v Clevelandu, pa ne vem ravno v katerem delu. Vprašal me je po njegovem imenu in ko mu povem da sta to Frank in
se ustavili tudi v tiskarni Ame- nem prihodu, po končani dnevni rikanski Slovenec. Ko smo stopili v tiskarno, so delavci, ravno prenehali z delom, ker bila je že 12. ura opoldne. Tam so nam pokazali moderne stroje, katere imajo in kmalu smo se poslovili ter odpeljali nazaj k Mr. in Mrs. Anton Miklavčič v So. Chicago, kjer so nam postregli še z večerjo. Po večerji smo se odpeljali nazaj k Mr. in Mrs. Likovich, katera nas je že čakala pred hišo, nas prijazno sprejela in spremila v hišo. Pol ure pozneje je prišel z dela njen soprog John, ki nas ni poznal, pa mu je soproga kmalu povedala kdo smo in nas predstavila ter povedala, da smo iz Pueble in cla gremo na konvencijo JSKJ. v Cleveland, Ohio. — Posedli smo se in se podali v pogovore ter obujali spomine iz starega kraja. Tako nam je minil čas kaj hitro in kot bi trenil, je bila ura že 11 ponoči. Izrazil sem se, da je treba k počitku, mi pa še ne vemo ne, kje bomo spali. Nato mi oba, Mr. in Mrs. Likovich sežeta v besedo, da ne greva nikamor od njih in da imata že za naju pripravljeno prenočišče. Prav lepo se jima zahvalim za prijaznost in tako lep sprejem, kakor tudi za lepo zabavo še drugi dan v nedeljo. — Kaj hitro so nam ure potekale in zopet se je bilo treba posloviti. V ponedeljek zjutraj, 7. septembra smo se poslovili in George, Louisin brat, nas je odpeljal na La Salle postajo, odkoder smo se z vlakom odpeljali proti Clevelandu, Ohio.
Dolžnost me veže, da se v pr-
ozirih. Posebno moja žena se vama iskreno zahvaljuje, ki sta jo vozila po mestu s svojim avtomobilom in ji veliko razkazala. Lepa hvala tudi bratu Antonu in njegovi soprogi ter njunim otrokom za lepo prijaznost napram nama. Lepa hvala tudi vsem tistim, ki ste naji v hiše povabili in naju obiskali ter nam delali prijeten čas. To nama bo ostalo v spominu še dolga leta. — Ce kdo izmed vas k nam
konvenčni seji, me na ulici na- .
ter j Pa prid
v Pueblo pod koloradske hribe, vam bomo tudi mi po naši naj-
govori rojak po rodu Štajerc me vpraša, iz katere države prihajam. Povem mu da iz mesta . , ,v. v. , .. _ ,. , v . ~ , , XT , ! boljši moči postregli. Pueblo, v državi Colorado. Nato j
me vpraša, če bi posnal tega in i Ko prideva zopet iz potovanja tega človeka. Povedal mi je nje- domov, je naju čakalo zopet pri-govo ime in ker jaz te osebe ni-|jetno presenečenje. Dne 19. sep-sem poznal, mu nisem mogel da-'tembra, okolu 11. ure dopoldne
Pozdrav še enkrat vsem, s katerimi smo se na potovanju sestali in tebi list Amerikanski Slovenec želimo veliko naročnikov.
John in Mary Mramor
Frank Gačnik, Mr. in Mrs. Tho-zahvaljujeva'mas Piserchio in vsem najinim peni kakor smo sedaj. Najbolje
je pustiti stvar kakor je, ker smo se imeli dovolj prilike prepričati, da se ne izplača tako reč preveč mešati.
Zadnje dni septembra so se mudili na Calumetu na obisku svojih prijateljev in znancev, Mr. Matt Rozman iz Detroita in njegova soproga ter njiju zet, Mr. Michael H. Berling s svojo soprogo Mary. Na Calumet so dospeli v soboto v svojem avtomobilu. Imeli so deževno vreme skozi celo pot. Mr. Rozman je bivši Calumetčan ter je odpotoval z družino v Detroit pred 14. leti. Od tedaj živi neprestano v Detroitu. Po večdnevnem obisku so odpotovali zopet domov.
J. C.
--o-
sva dospela v Pueblo. Bila sva
trudna od dolge vožnje in sva potrebovala počitka. Okolu treh popoldne pa pozvoni cvetličar, stopi v hišo in prinese velik šopek cvetlic, naročen od mojega zeta, Jos. in Ana Prelesnik. Uro
CALUMETSKE VESTI
Calumet, Mich.
V nedeljo zvečer, 20. sept. je preminul po dolgi bolezni poznani rojak in starosta hrvatskih naseljenikov, Anton Malnar, ali kakor so ga po domače nazivali, Bačič. Pokojni, ki je bil vdovec je dočakal visoko starost, 82 let. Kakor rečeno je že dalje časa bolehal tako, da njegov konec ni prišel nepričakovano. Razun enega nečaka na Ahmeeku, ne zapušča tu nobenih drugih sorod-
Anton Mramor, mi pravi, da jih pozneje zopet vstopi cvetličar in
pozna več, ki se pišejo Mramor. Povedati da mu moram od kje so doma, pa da mi bo povedal. — Ko se drugič srečava, mi reče: Tvojega brata Franka sem dobil in če hočeš greva k njemu. Pa smo se res podali v spremstvu soproge naravnost k mojemu bratu Franku. Dobili smo ga, ko je s svojo soprogo sedel na verandi pred hišo. Prijatelj-rojak, ki naju je pripeljal, naju je predstavil rekoč: Tu sem ti pripeljal tvojega brata in njegovo soprogo. — Poznala se nisva z bratom, kako tudi, ko nisva že 36 let videla drug drugega. Prvo srečanje po 36 letih, kako naj vam povem najino presenečenje, ko sva se domenila, da sva si v resnici rodna brata? Njegova soproga nas je povabila v hišo in nam kmalu pi'ipravila okusno večerjo. Frank je nam nato postregel z dobro pijačo in nato pripomnil: Zdaj grem pa še po brata Antona, bomo videli, če te vi vrsti iskreno zahvaliva Mr. in |bo on poznal. — Komaj po pre-
nama prinese drugi šopek cvet lic, naročen od Mr. in Mrs. Anton Prelesnika. J-Ioja žena se je oglasila in rekla: Kaj nama pa treba toliko cvetlic, saj se ne bo-|mo ženili. Še tega nama je potreba. — Utrujena sva se z ženo hotela podati k počitku, pa pride soseda Mrs. Frances Verbič in pozove mojo ženo naj gre z njo, da ji ima nekaj važnega za povedati. Moja žena že ni bila zadovoljna iti z njo in je rekla, da ji to lahko tudi drugi dan pove, toda Mrs. Verbič ni odnehala in morala sva iti z njo. Tako sva se, dasi utrujena, odločila in šla z njo. Ko sva prišla v hišo je prinesla steklenico piva, moji ženi pa rekla, da bova nocoj še nekaj videla. Pa sem se oglasil jaz, da je naju privabila sem zato, da nama nekaj pove, sedaj pa kar nič ne reče. Le počakajte, je rekla, bosta že kmalu izvedela._
In res, ees nekaj časa nekdo potrka na vrata in vstopi moja hči Mary, omožena Peterlin ter pra-
TLAKOMER SVETA
Odkar radio-postaje in listi oddajajo vremenska poročila,
nikov. Truplo je bilo prepeljano j vedno spet Čujemo ime Azorslc!"
na dom Mr. Martin Burcarja na Tamaracku, od koder se je vršil pogreb v sredo zjutraj v cerkev sv. Ivana in od tam na Lake View pokopališče.
Pred kratkim je neki deček, ki pohaja v višjo šolo na Calumetu, hotel pokazati svojim sošolcem neki trik, katerega je videl v kakšnem cirkusu, namreč kako se lahko meče ogenj iz ust. V ta namen si je del v usta nekaj gasolina, prižgal žveplenko ter užgal gasolin misleč istega istočasno izpljuniti. Posledica je bila, da si je grozno obžgal ves obraz in, da si ni pravočasno pokril oči z rokami, bi bil prišel tudi ob vid. Tako si je pa obžgal samo roke in glavo. Tulečega od bolečin so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Gotovo ne bo poskušal enak trik več delati.
V noči med sredo in četrtkom, 30. sept, in 1. okt., nas je obiskal prvi sneg. Dasi ga mi, ki gremo malo bolj zgodaj spat, nismo o-pazili, so pa to novico sporočili nočni pohajalci in motoristi, ki so se vozili med Calumetom in Houghtonom. Temperatura je po noči padla na 37 stopinj, kar je povzročilo, da se je dež spre-
otokov, ki se nahajajo zahodno od Španije v Atlantskem oceanu. So sredi morskih tokov, katerih vpliv na evropsko in ameriško vreme je znano dejstvo. Na štirih teh otokov, ki so portugalska last, se nahajajo moderne vremenske opazovalnice, ki dajejo svoja poročila na vse strani sveta. Poročila sprejemajo ladje in letala, športniki in izletniki in se po njih ravnajo. Neurje ali sonce, ki se nahaja nad otočjem, se navadno pojavi dan ali dva pozneje v Evropi in Ameriki. Tako so Azori neke vrste "liferanti" dobrega li slabega vremena kontinentoma na vzhodu in zahodu.
UTRINKI
Vsakdo je opravičen do vljudnosti, tudi tvoja žena. *
Drugi nas sodijo po tem kar znamo, in ne po tem, kar si sami domišljamo da smo. *
Veliko bolje bi bilo za marsikoga, ko bi ne bil tako sani
vase zaverovan. . .	,
*
Desetkrat premisli, kaj boš podpisal, ko pogodbe podpisuješ.
>0
O
CL, Ui co
K
s > W £
► N « ©
a
"o
4J
cd
>!/}•
S—J
Ji ^
T!
N
• F* „ •
"a v c
riS £ > -
S

o
v:.
SS
• l-H
.2 t -C: g
IS
O .,1 M
U cs s &
03 O bil w
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
(133)
(Metropolitan Newspaper Service; Napisal: Edgar Rice BlllTOUghS


.. .Lady Beth je vsa tresoča opazovala ta neenak boj in trepetala za Tarzano-vo življenje. Tudi ona je zaslišala povelje Arabca Nazirja, naj streljajo le tedaj, ko dobe Tarzana na cilj. Prepričana je bila, da bo sedaj Tarzan podlegel in ni sc mogla vzdržati krika, ko ga jc videla v taki nevarnosti.
Kmalu potem, ko je bil Nazir izdal svojim podložnim novo povelje kako naj streljajo, se je iz goščave sem usu-la cela kooa pšic naravnost na nje. Puške so počile, roparji so pa jadikovali in kateri niso bili zadeti, so v strahu gledali, kaj je to. Naenkrat je bil Tarzan ves v dimu da ga Bcth ni opazila.
Čez nekaj časa, ko se je dim zopet razkadil, je Lady Beth opazila Tarzana, da je še cel in živ. Položaj je bil videti že nfekoliko ugodnejši, saj so bili razbojniki ravno v najlepšem položaju, da jih napadejo canaanltski su-ličarju, katedi so vrgli na preganjalce kopo pšic, kar ni bilo brez uspeha.
Ostre ttšiee so zadele pet razbojnikov, katere so deloma usmrtile, deloma jih pa ranile, da si niso moglo nič več pomagati. Boj je bil za trenutek ustavljen, toda Nazir, jezen radi neuspeha je zakričal nad svojimi podložnimi: "Za njimi! Ne smemo se dati prestrašiti divjakom. Napadajte! Streljajte!"
ToreK, 13. oktobra 1986
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
klasje n* mrerki
z evangelijske njive
P. Aleksander Urankar.
3. NEDELJA V OKTOBRU
ŠOLSKO POSLOPJE V OGN.TU
zneska za razne prispevke in da-j je bil osuml jen da
če imaš zaprta okna? Drugi dve tretjini pa zopet prebdiš v napol prezračenem stanovanju čez dan. Kako ti more zdravje obstati? Pa bo Bog kriv tvoje bolezni. Bolezen je božja palica, s katero se narava z božjim pripuščenjem maščuje nad grehi zoper božjo zapoved.
Bolezen je pa tudi božji ustnik. Časih je bolezen, kakor tista priprava, ki jo na usta nastaviš, da te potem bolj slišijo. Glasniki ga imajo, pevci, oznanjevavci ob velikih zborovanjih. Lahko bi bolezen imenovali božji mikrofon.
V dirindaju življenja človek prerad pozablja na večne resnice. Preveč je harmonike uživanja in plesa strasti. Človek se tako zabuli v ta svet, da vse opo-minjevanje božje presliši in božjo luč resnice pregleda. Pa nastavi Bog svoj mikrofon bolezni, ali je čudno, da gre človek vase, premisli, kako nespameten je bil v preteklem življenju in krene na pot poboljšanja.
Odgovor na drugo vprašanje: Kako bi Bog, ki daje zdravilom moč in zdravnikom modrost zdravljenja, da tako dobro pomagajo naravi, bodisi z nožem ali medicino, kako bi Bog ne mogel in ne hotel ozdravljati? Samo če vidi, da ti bo zdravje služilo v službi največjega poklica, posvečenja tvoje duše. Hodil je po Palestini ta naš Gospod, dobrote deleč, predvsem dobroto zdravja. Isti Kristus še danes živi in ravnotako zdravi. Kristus je bil in bo ostal Gospod zdravja, ki je pomagal, pomaga danes in bo pomagal, kdorkoli se z zaupanjem in ponižnostjo obrne nanj, z zaupanjem v njegovo moč in vero v njegovo pomoč. Zaupanja vsak zdravnik predvem zahteva. Zaupanja in vere zahteva od nas bolnikov tudi Bog. Pa naj bo ta vera dobrega katoličana ali pa vera pogana. Če je globoka in pride od srca, bo Bog pomagal.
Zatorej človeštvo: le k zdravniku vseh zdravnikov, ne k pa-darjem brezverstva, socijalizma, komunizma in vseh drugih pa-
"Hvala Bogu, samo da je še zdravje". Kolikokrat se tolažimo s takimi in enakimi vzdihi v urah skrbi in težav. Znamenje, da zdravje cenimo in imamo bolezen za hujše zlo, kakor pomanjkanje in uboštvo. Zdravje je boljše kot bogastvo. Saj nam je kraljevi uradnik v evangeliju priča: bogat je bil, pa le ni bil srečen, ker je imel bolezen v hiši.
Da, križ bolezni je najtežji križ. Resnica, ki nam jo lahko bolniki najbolj potrdijo. Skoda, da človek, ko je še zdrav, tako malo misli nanjo. Sedaj imamo priliko, da jo prevdarimo. Kristus stoji pred teboj in menoj, Kristus ko zapoveduje bolezni. Dvoje misli, dve vprašanji.
Ali je Bog, ki bolezen pošilja? Ali Bog ozdravi bolnika, če ga zdravja prosi? —
Odgovor: Bog ni postavil bolezni v red življenja in stvarstva, toda bolezen dopusti. Bolezen je eden sadov božjega prekletstva. Spremljevavka in napo-vedovavka smrti. Kakor senca nas spremlja vselej in vsepovsod.
Bolezen je božja palica. Kazen za greh proti božjim zapovedim. "Ne ubijaj", je rekel Gospod na Sinaju in je zapisal slehernemu v srce. S tem ni mislil samo na ubijanje bližnjega, tudi samega sebe lahko ubijaš. Z nevero, z nečistostjo, nezmernostjo, predvsem pa z lenobo zdravstvenih pravil. Škandal, kako smo časih ljudje brezbrižni v tem. Ravnamo z zdravjem svojim, kakor bi ne bilo naš največji zaklad. S strastjo podžigamo krvi in srcu, da mora opravljati dvojno delo, telo se v ognju greha izžge in zgori v najhujši bolezni, pa se človeku še ne sanja ne, da je sam kriv. Bog bo prvi na vrsti, ko bo človek iskal krivice svoje nadloge. Potem pa ta naša nesnaga, nemarnost in neumna bojazljivost pred svežim zrakom. Malo Vode zjutraj za nosek in rokce, vse drugo telo pa mora mesece čakati poštene kopeli. Stanovanja zabita kakor brlogi, zlasti v nočeh med spanjem, ki vzemo tretjino našega življenja. Si že kedaj premislil, da tretjino življenja prespiš na slabem zraku, 'darskih evangelijev.
IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN
t ti. Z Kji,
' jatve tako, da jim končno Ig ma-jlo ostane. Naše delavce priganja-jjo pri delu na vse mogoče nači-
iumarja Franca.
je ranil in Tržiču. Bil je rojen v Pra-gi.
! ' *
-- 27 lefcrtj Ražem Edvard
— Na Goriškem obstojajo I — 27 letni Ctažcm |ne, poljubno jim odbijajo ure in'3 veterinarske postaje, ki za- iz Trsta je tako nesrečno pa-■z njimi prav grobo postopajo. |8tonj preiskujejo neplodno in del, da je dobil hude poškod-1D0 sedaj so le toliko dosegli, da obolelo živino. Postaje so v be na obrazu in se je moral I so jim izenačili plače z onimi, ki Gorici, Ajdovščini in Krminu. zateči v bolnišnico, jih prejemajo italijanski delavci, : zaposleni pri istih delih in na-1 pravah. Toda tudi ta zaslužek bo , kmalu prestal, morda bodo že v
I jeseni prenehali z deli. In tako jveMndustrijalec, ki j bo še pred zimo naš kmet brez ,novil tovarno olja v i vsakršnih pridelkov in brez zaslužka.
— V 77 letu starosti je umrl v Trstu Ignacij
— V Krombergu pri Gorici
sta bila težko ranjena zaradi Weiss, znani eksplozije granatega vžigalni-je usta- ka 39 letni Makue Vincenc in Žavljah '12 letni Roman Blažič.
Ponesrečeni ribiči
Neke nedelje ponoči so se odpravili 51 letni Viktor Stinko, 35 letni Gverin Zupančič, 49 letni Cezar Rossi, 27 letni Peter iReatini in 29 letni Kari Sterpml


I TO IN ONO i Z DOMOVINE
V gorečem avtu	Clcveško truplo v vodnjaku
Za'se/bna uradnica Matilda
V vodnjaku porestnika Ste-
iz malo jadrnico "Marcello" iz? Sašperinova in ddiavec Anton fana Kožica iz Murskih Pe-
Poslopje višje šole v Brookline, M ass., v katerem je nedavno izbruhnil požar, ki je napravil za $150,000 škode. Učenci in učitelji so še pravočasno zapustili poslopje. Slika kaže ognjegas ce pri delu.
čakovati je spričo tega, da bo tudi omenjeni odlok omogočil novo priseljevanje skromnih, čeprav za težka dela manj sposobnih ljudi iz južnih pokrajin države.
Za istrskega bajtarja ni zaslužka
Znano je, da so v raškem premogovniku zaradi sankcij in sedanje avtarhične gospodarske politike fašističnega režima v prav izredni meri povišali produkcijo, tako da je sedaj tam zaposlenih nekaj tisoč ljudi. Vlada in podjetje sta za nove rudarje
one, ki so bili v premogovniku doslej nameščeni.
Odlok ima z vidika znane a-grarne politike režima vsekakor svoj pomen, vendar ga je treba presoditi tudi z etnično-politič-nega vidika. Že 15 let naseljuje po Julijski Krajini ljudi iz stare kraljevine bodisi kot uradnike
.,	.... in državne in samoupravne na-
v bližini premogovnika zgradili
novo vas in v njej nastanili tisoč mesčence bodisi kot delavce pri ljudi. Sindikalne oblasti, ki se-'.javnih delih m v velikih podje-daj edine posredujejo med delo-ti* ter celo kot kmetovalce. Pri-dajalci in delavci, so istrskim —..........
Zaradi domače pesmi v pregnanstvo
V zadnjem času se je zvrstilo v Julijski Krajini spet nekaj žalostnih dogodkov, ki pomenijo za domače ljudstvo nove resne preizkušnje. Po deželi so doslej — čeprav redkokdaj — vendar le še tolerirali poleg domače govorice tudi domačo pesem, ki se je kdaj pa kdaj pod noč razlegala daleč za vasjo ali pa v zaprtih prostorih vaške krčme. Očividno sedaj tudi take izjeme, čeprav so po pravu in pravici dovoljene, ne bodo Več dopuščene. Domača pesem je postala prestopek, ki se redno policijsko kaznuje ne samo z globami in opomini, nego tudi že s konfinacijo.
Tako so bili že v lanskem decembru aretirani štirje mladeniči iz slovenske Istre, in sicer Rudolf Veljak in Valerij Nemec (po prefekturnem dekretu Te-desco) iz Pobegov. France Bo-nin iz Boninov pri Čežarjih in Benjami Bertok iz Bertokov. Nekim ljudem v onih krajih ni bilo prav, da so prepevali domače popevke, in so jih najprej napojili z ricinovim oljem, takoj nato pa so bili fantje aretirani in odvedeni v tržaške zapore. Preiskava je trajala nekaj mesecev in, ker jih sodišče po zakonu ni moglo soditi, so bili vsi štirje pregnani na otoke na Ti-reskem morju. Vsak izmed njih je bil konfiniran za dobo pet let. O priliki zadnje amnestije so bili trije vendar le izpuščeni iz kcnfinacije. Pred kratkim so se vrnili domov Veljak s Ponze, Nemec z Ventottena in Bonin s Sardinije. Bertok pa bo moral še nadalje ostati v pregnanstvu in zaenkrat niti ni znano, kje se nahaja.
Prav slična usoda je doletela pred kratkim tudi sedem mlade-
ničev iz Kanala in bližnjih vasi. Zaradi domače pesmi so bili kon-finirani v južno Italijo za dobo po štiri leta. Aretirani so bili že pred dvema mesecema, nekaj tednov nato pa pregnani. Med njimi je tudi neki Karel Jermol. --o--
Duhovske izpremembe
Z nadškofijskim dekretom goriške nadškofije je ustanovljena nova samostojna fara v Brjah pri Rihemberku, ki je doslej spadala pod rihemberško faro. Z drugimi dekreti pa so ustanovljeni naslednji novi dekanati: 1. dekanat v Mirnu pri Gorici, ki mu pripadajo naslednje fare: Mirn, Bilje, Vrtojba, Sovodnje, Gabri je ob Vipavi in Opatjeselo, ki je spadalo doslej pod devin-ski dekanat; 2. dekanat v Dorn-bergu na Vipavskem za fare Dornberg, Rihemberg (prej pod dekanat Komen), Brje nad Ri-hemberkom, Prvačina, Gradišče in Renče; 3. dekanat v Grgarju za fare Grgar, Ravno, Bajnščico, Trnovo, Lokve, Čepovan (vse sedaj podrejena dekanatu v Solkanu), Tribuša (preje pod tolminski dekanat) in Lokavec pri Kanalu, ki je spadala doslej pod devinski dekanat, Doberdobska fara pa, je dodeljena dekanatu v Tržiču.
-o--
Trsta v Milje. Ponoči jih je zalotila na odprtem morju huda j burja, ki je preobrnila jadrnico' in v borbi z valovi so se vsi vto-pili. Drugega dne je našel par-nik obalne plovbe 'Istria Trieste' nedaleč od Milj prevrnjeno barko. O nesreči so bili takoj obveščeni sorodniki in pristaniščno | poveljstvo. Vsi utopljenci so bili očetje številnih družin in so stanovali pri Sv. Jakobu.
Napredujejo V okolici Tolmina grade in popravljajo vsepolno poti in cest, toda ne tistih, ki vežejo vas z vasjo in so popravil neobhodno potrebna. Tako je tudi s tolminsko vasjo Čadrg in s sosednjo Zalaz. Dobili sta nov red za hišne številke, nove, lepe tablice s številkami tako, da so vse izmenjali in zmešali. Pot v Čadrg, ki je danes že prava kozja steza, pa je kljub neštevilnim prošnjam in pismenim vlogam ostala brez vsakršnega popravila. Uradna gosposka se za potrebe našega kmeta še zmeni ne in dela le to, kar se ji zdi "moderno". In samo s takimi novotarijami "napredujejo" naše vasi, v vsakem drugem oziru pa nazadujejo.
Juštar sta ce peljala z avto- trovcev je posestnikeva žena, jusom proti Trzinu, ko je na- jko je zjutraj hotela zajeti vo-enkrat začel avtobus goreti, jde, opazila človeške truplo. Ko sta oba bežala iz gorečogr. Obvestila je o tem takoj moža, vožila, sta dobila preee ' hude .ki je s pomočjo sosedov iz-opekline, zaradi k&tc-rih str 'vlekel utopljenca i:: vodnja-morala na kirurški oddelek ilea. V njem so spoznali občin-
Ijubljanske bolnice
skega delovodje Janeza Ga-
— «*----jberja iz Petanjcev, ki je naj-
Kap |brže ponoči po nesrečnem na-Po končanem večernem de- jHjučju padel v vodnjak in u se je šlo nekaj delavk ko- utonil. >at v Savinjo pri Braslovčah. Mod njimi je bila tudi 22 let-la Ana Jug iz gostilne pri Pilštanju. Ves čas kopanja se. je veselo šalila in druge kratkočasila. Ko so se delavke oblekle, je šla ona zopet k vodi, da si umije noge, pa so delavke; opazile, da ji je naenkrat omahnila glava, nato pa se je sesedla v vodo. Vse ;o mislile da se šali, zato so ele čez nekaj časa pristopile s nji in strahoma opazile, da je že mrtva. Zadela jo je kap. --o-
Pod vezem
V ljubljansko bolnico je bil pripeljan 70 letni posestnik Alojz Pečar iz Kranjske gore. Med vožnjo se mu je na cesti prevrnil voz in ga pod seboj pokopal. Poškodba je težkega značaja, ker ima možak na-i t bi I ie n* 1. strnili.)
-0-
KRATKE NOVICE
Barkevljansko župno cerkev so pred kratkim popravili in povečali. Stroški so znašali 200,000 lir in so j h vladali s. prispevki Barkovljanov, le majhen del pa je prispevala1 tržaška občinska uprava. Ž o pred nekaj stoletji so ime!; tam kapelico, ki so jo le^a 1785 povečali in spremenili v cerkev. Zadnja leta so k stari
Neva cerkev
Pri Sv. Jederti nad Laškim o v nedeljo 20. septembra blagoslovil temeljni kamon za novo cerkev sv. Antona, Slom-šekovega zavetnika. Temeljni kamen je blagoslovil stolni prost mariborski dr. Maks Vrabner, v navzočnosti velikih množic ljudstva od blizu n daleč.
-o--
Pcžar y zidanici
V zidanici posestnika Antona Kuharja iz Dobriča je izbruhnil požar, ki je vpepeld zidanico, stiskalnico in razno gospodarsko orodje. Škoda znaša nad 15.000 Din.
Tolminski kmetje se boje jcerkvi Pridali novo absido, z;me	ob straneh <;o jo razširili, pro-
Tolminska okolica je letos ze- čelje so ji docela predelali In lo udarjena. Na splošno je letina mu prizidali nazadnje še lopo
občinam celo priznale prvenstveno pravico, da pošljejo v premo-' govnik na delo svoje brezposelne1 in revne občane.
Vendar se mnogo brezposelnih v italijanskih mestecih ob istrski obali ni moglo odločiti za tr-' do delo v premogovniku in voja- j §ko disciplino, ki je bila v zad-' njih mesecih uvedena med tam-1 kajšnjim delavstvom. Zato pa so' istrski bajtarji in koloni kar v basali zapuščali svoje domačije! in delo na poljih ter silili v rove.! Spočetka jih je bilo sprejetih' Precejšnje število. Ljudje so se1 izkazali za dobre kopače in tudi sami so bili zadovoljni. Sedaj pa je pulski prefekt nenadoma izdal odlok, da podjetje v bodoče1 sme več sprejemati v službo nobenega malega kmeta ali kolona in da mora odpustiti vse
KRALJEVI OBISK
slaba in še to, kar je bilo, je uničilo vojaštvo. Kar je kmet vsejal, je vse pohojeno, koruzo in nekatere druge pridelke so morali pred dozoritvijo enostavno pore-zati. Cene živilam pa se vsak dan dvigajo. Delavci, ki delajo pri urejevanju cest in poti, pri novih vojaških gradnjah na polju-binjskem polju in na Kozarščah pri Sv. Luciji ter drugod, dobe le ndkaj na račun, a nikoli ne popolnega izplačila. Plačujejo jim po 1.60 lir na uro, toda odbijajo jim precejšnji del tega pred
v romanske slogu s 5 loki. 'Čeprav so skoraj vse to plačali domačini, vendar jim še niro ponovno dovolili, da bi v svo jem jeziku molili Boga.
ŽENSKE ZA DELO
Ivvačkarice korala in vde-valke korald. Samo izurjene 24 So. Market st. 2. nadst Chicago.
_ V Kcmnu je požar uničil sonik 37 letnemu Josipu Khmerju. Poleg sena je zgorelo tudi poljedeljsko orodje. Čkode je 4.000 lir.
— Leban Rafael iz Lokovca pri Kanalu je bil oproščen goriškim sodiščem, ker
Slovenski licenziran električar
Prevzemam vsakovrstna večja in manjša električna dela. — Nsbuvljam in prodajam vse vrste Električne "Fixtures" po zmerni ceni. Kadar rabite popravila luoi, ali drugih električnih predmetov, me samo pokličite na elefen:HAYMARKET 4055
MILAN
1823 W. Cermak Rd.
CHICAGO, ILL.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
... ,
■ J UUMl* nI s u
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
NAROČILA ZA STENSKI
KOLEDAR
'MAMO
Na desni na sliki je Oton Habsburški, bivši avstrijski prestolonaslednik, na levi pa njegova sestra, princezinja Adtlaida, ko sta nedavno obiskala svedskega kralja Gustava, ki ga vidimo na sliki v sredi.
DENARNE POŠIUATVE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene:
Dinarji:
Za $ 2.65.................... 100 Din
Za $ 5.10.................... 200 Din
Za $ 7.40.................... 300 Din
Za $ 9.85.................... 400 Din
Za $12.00.................... 500 Din
Za $23.50.............'.......1000 Din
Lire:
Za $3.65...
............. 50 lir
Za $30.00........
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite..........$'0.85
Za $15.00 pošljite..........$16.00
Za $25.00 pošljite..........$26.10
Za $40.00 pošljite..........$41-25
Za $50.00 pošljite..........$51-50
Za $6.50........................100 lir
..........500 lir
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošil jatve naslovite na:
J ©H M JEftKH
(V pisarni Amer. Slovenca)
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
DO 1. NOVEMBRA 1936.
Razveselite zopet Vaše drage domaČe v starem kraju s stenskim koledarjem "Amer.
Slovenca" za leto 1937.
Znano je, da so v starem kraju zelo veseli stenskih koledarjev "Am. Slovenca" vsako leto. Tam v taki obliki stenskih koledarjev ne izdajajo, zato ga imajo še toliko rajši. Vsako leto ameriški Slovenci naroče veliko število naših koledarjev svojcem v stari kraj in vsako leto se jim oni iz stare domovine zahvaljujejo zanj.
Napravite jim to veselje zopet letos!
Da bo mogoče ustreči vsem, ki bi koledar v stari kraj radi laročili, istega oglasimo že v naprej in jih bomo tiski.li v ta namen le toliko več, kolikor bomo v ta namen sprejeli naročil.
Naročila sprejemamo samo DO 1. NOVEMBRA 1936 in se na poznejša naročila ne bomo mogli ozirati. Zato kdor hoče, da s svojim naročilom ne bo prepozen, naj stenski koledar za stari kraj gotovo naroči do 1. novembra. Takoj na to bo šel koledar v tisk in naročil ne bo mogoče sprejemati več.
Koledar stane s poštnino vred 20 centov
kar lahko pošljete v znamkah ali gotovini na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Stran '4
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 13. oktobra 1936
■U'lt'U'U'U'U'H'U'll'H......................
......................
.........V*.......
nm
.....................................................................................................................................
USODNA ZENA
Ivan Slivnik.
......".............'-".".M.;..
............;..i,.ii,n.n..i.u,....................
PISANO POLJE
J. M. Trunk
"Sama ne vem, gospod inženjer, kaj naj vam odgovorim na te besede," je izdavila z naporom.
"Ničesar ni treba odgovarjati, gospodična," je rekel on. "Čutil sem le potrebo, pokazati vam, da sem ozdravljen te zmote za vekomaj. Nisem vam hotel pustiti napačnega mnenja o svojih čuvstvih, zakaj po mojem vedenju napram Beatriki ste morali pač smatrati, da jo mislim vzeti za ženo. A hvala Bogu, ko sem spoznal svojo zablodo, je bilo še časa za rešitev; takoj sem povedal Beatriki, da so se moja čuvstva do nje temeljito izpremenila."
Romana se ni mogla več držati na nogah. Sesedla se je v naslanjač pred pisalno mizo. "In vendar ste ostali tu?" je vprašala z bledimi ustnicami.
Njegove oči so se pogreznile globoko v njene. Zasopel je. "Da — vendarle sem ostal. Ko sem spoznal, kako in kaj, je bila moja prva misel, da bi odpotoval. Ali — nekaj me je priklepalo tu — dasi izprva nisem vedel, kaj. Zdaj vem. Povedati še ne morem — zdaj še ne. Ko sem zavrgel malovredno lesketavo črepinjico, se je zasvetil pred mojimi očmi pravi dragulj, ki sem dotlej le malo pazil nanj. A pustiva to zazdaj. Ali se lotiva dela?"
Ni mu odgovorila ničesar. Nobene besede ni mogla spraviti iz ust. Vstala je kakor v snu. V njenih prsih je zvenelo in pelo, kakor bi bile oživele na mah vse melodije življenja.
Tipala je po pisalni mizi, ne vedoč, kaj dela. Toda ne dolgo. Umela se je obvladovati v vseh položajih, in tudi zdaj se je osvestila kmalu. "Da — lotiva se dela," je rekla tiho. Da bi ji pomogel, je vprašal: "Tak zadaj za tovarno mislite postaviti laboratorij?"
"Da — tako sem si zasnovala. Hotela sem tudi povečati električne naprave in jih preložiti tik ob reko. A tam so težkoče prevelike, zaradi povodnji, ki nas tolikokrat nadlegujejo."
^oo'lobila sta se z vso stvarnostjo v kup-Čiiske zadeve. Nato je Romana telefonirala Hojarju in povabila tudi njega na posvet. Dobršno uro sta govorila s Ho-jarjem; potem sta šla doli, da bi si ogledala zemljišče, kjer naj bi stal novi laboratorij.
Pot je držala mimo reke. _ "Jaz na vašem mestu bi začel s temi deli takoj. Lehko jih opravite istočasno, ko boste gradili laboratorij." ^ Vzdihnila je in skomignila z rameni. "Ta trenutek ne morem."
Pogledal jo je začudeno; očividno je ni razumel. Saj je vedel od gospe Sibile, da je Romana podedovala po materi veliko imetje. Tudi ako Severjeva tvrdka zdaj ne bi razpolagala s potrebnimi vsotarhi, je vendar še ostajala Romani možnost, izposoditi si denar iz svojih zasebnih sredstev.
"Ta izdatek je nujnejši od vseh drugih," je rekel; "premislite, koliko škode vam povodenj lehko naredi!" . Pokimala je. "Vem. Zadnjo pomlad mi je odplavilo z dvorišča za več tisoč dinarjev premoga."
"Vidite! A še kaj hujšega se lehko zgo-
di. In razentega bo potem tudi laboratorij cenejši."
Vzdihnila je. "Bog ne daj hujšega, nego je bilo lani."
"Bog ne da, če človek ne da. Vsota, ki jo potrosite za to, bo naložena izvrstno; donašala vam bo več obresti od najboljših vrednostnih papirjev."
Romana je gledala pred se. Ni mu hotela, ni mu mogla povedati, da vrednostnih papirjev že dolgo nima več, ker tiči vse njeno imetje v tovarni, in da napačna varčnost ni tisto, kar ji brani ubogati njegov pametni nasvet.
"Upam, da mi bo k letu mogoče zgraditi nasip — zdaj ga ne morem," je rekla z dozdevno trdovratnostjo.
Viktorju stvar ni šla v glavo; a nehal je siliti vanjo. Vendar pa je moral še dolgo premišljati, zakaj Romana ne pritegne svojega osebnega imetja. Ali je mari pre-boječa, da bi posegla vanj? Cemu sploh vse to plašno računanje in obotavljanje, ki ga je bil že večkrat opazil in ki se je tako malo ujemalo z njenim drugače toli velikopoteznim značajem?
"Pravite, da vam delajo povodnji mnogo neprilik?" je vprašal Viktor.
"Da, spomladi imamo dostikrat prav neprijetne poplave. Zato smo previdni in nespravljamo v kleti ničesar, kar bi se v vodi pokvarilo. Zdi se mi, da bomo imeli tudi letos povodenj. Reka je zadnje dni jako narastla".
Viktor se je bistro ozrl po zemljišču. "Ali veste, da bi lahko za zmerom zavarovali tovarno pred vodo in si prihranili troške za dragi podzidek pri novem laboratoriju?" je vprašal. Vprašajoče ga je pogledala. Pokazal je ob vodi navzgor. "Od tamle, kjer se začenja nižina, pa tja do onkraj tovarne bi bilo treba zvišati breg za pol metra. Potem bi se razlivala vsa voda na ono stran, po pustinji, ki je ni škoda." Obširno ji je razložil načrt. Spoznala je, da ima prav, in strme po-kimala. "Da, res — to je kakor Kolumbovo jajce. Tovarna bi bila potem zavarovana. Nikomur še ni prišlo na um."
Viktor se je nasmehnil. "Pogosto sem videl takšne varstvene naprave v krajih, ki jih ogražajo povodnji. Vsak inženjer bi vam bil lehko dal ta nasvet."
"Mogoče. Vsekako ste vi prvi, ki me je opozoril. Premisliti /hočem; odločim 'se čimprej."
V tem je bila ura poldne. Romana se je odpeljala z Viktorjem domov. In spet je stala Beatrika pri oknu ter videla dvojico, ko je izstopila. S porogljivim nasmeškom je povedala novico materi, ki je sedela zadaj v sobi.	( "Kaj porečeš, mama? Davi sta se skupaj odpeljala, in zdaj se vračata skupaj domov!"
Gospo Sibilo je pograbilo ogorčenje. "Kaj porečem? To, da se mi zdi Romani-no vedenje zelo nespodobno. Le kaj si bo , mislila služinčad, ki jo vidi, da se vozi z ' gospodom sama v avtomobilu!"
(Dalje)
Dva..ne, še veliko več jih je.
Menda sta se dva angleška katoličana izrekla za španske levičarje, Bernard Sullivan in Monika Whatley. To bi bilo nekaj. Španski Baski niso kot katoličani le od muh, menda, pa so hudo za — levičarje, in utegne jih biti nekaj težkih tisočev. So pogostoma politični in narodni in še mnogi drugi razlogi, da kdo gre s kom, ampak kaj takega ne dokaže prav ničesar, ako kdo hoče nekaj razumeti in mu ni le za neke vrste demagogijo. Med ; španskimi — desničarji, ki se i borijo zoper levičarje, so najrazličnejši elementi, prav močni elementi, ki pojmijo kako versko svobodo prav po svojem, in bi v slučaju zmage cerkev vsaj od teh elementov ne mogla r>rax~ ničesir pričakovati. Cerkev bočp 1« pravico božio za izvrševanje nie-nih od Boga ji naloženih in ukazanih dolžnosti, svobodo izvrševanja njenega božjega nauka hoče, levičar ali desničar, monarhist ali republikanec, socialist ali komunist, kolikor razna taka prepričanja ne zadenejo resnice verskega ali moralnega nauka, in vsebujejo le politična naziranja, vse to je cerkvi brez pomena, kakor vsakdo iasno vidi iz raznih razmer, ako ni zloben in mu je za resnico. Nehote kak nasprotnik pove resnico, ko bobna v svet, da cerkev paktira celo z boljšeji v Rusiji. Bi šla s Sovjeti, ako bi ji ti nudili svobodo pri izvrševanju njenega nauka, in bi s tem odnehali od svoj ego ateizma in se podali le na socialno poprišče'. Naj bi pri tem kdo vihal svoj nos radi —-oportunitete, ampak tako vi-hanje ne izpremeni ničesar na resnici.
"Quaesive justiciam — le pravico sem zasledoval — ergo pereo in exilio — zato mo-
ram končati v pregnanstvu," je izjavil papež Gregorij VII., ko so bili časi za cerkev zelo hudi.
V Španiji zdaj levičar ali desničar, vse to je irevelantno za katoliško cerkev. Kdor bo dal pravico in se držal pravičnosti, s tem bo katoliška cerkev, in naj se pri tem levičarji ali desničarji na glave postavijo.
--o-
DOBRA IDEJA
Neki tovarnad iz Birminhama je postal mimogrede izumitelj. Ko je po lažji operaciji ležal v neki kliniki, pri ležanju ni mogel citati, ker je bilo premalo svetlobe. Prinesti si je dal zrcalo, ki mu je metalo zrcalno luč na časnik ali knjigo. Cim je o-zdravel, je napravil v tej smeri nove poskuse in je zgradil nazadnje aparat, ki meče z dvema zrcaloma svetlobo na tipke pisalnega stroja itd. Ta izum je dal patentirati in ga prodal že v 42 deželah.
VELIK ELEKTRIČNI STROJ
Dva francoska znanstvenika, Joliet in Lazard, sestavljata ta čas ogromen električni stroj, ki bo brez dvoma ena največjih Zanimivosti razstave v Parizu' leta 1937. Visok bo 15 metrov in bo proizvajal tok s 5 milijoni voltov, ki bo povzročil iskre na daljavo treh metrov.
To ne bo navaden generator, ampak desničen električni stroj, ki bo vzbujal elektriko s trenjem s tem, da bo v obratu s hitrostjo 100 km na uro jermen iz bombaža in kavčuka na izoliranem podstavku iz baklita. S trenjem vzbujeno elektriko bo stroj odlagal na kovinski krogli. Ta votla krogla iz medi bo tehtala 1500 kg. Teža vsakega generatorja pa bo 5 ton. Vsaka kroglja, ki bo tako zbirala ena negativno elektriko, druga pozi-
tivno, bo zbrala torej elektriko z napetostjo 5 milijonov voltov in jo bo stalno oddajala v oblo-ki dolgih isker.
V notranjosti krogle bo laboratorij, kjer bodo mogli eksperimentirati brez nevarnosti, medtem ko bo zunanja površina pod napetostjo, ki je gotovo največja, kar jih poznamo na svetu. Po razstavi bo ta stroj prenesen v posebno zgradbo, ki bo 30 metrov visoka in kjer bo služil znanstvenim poiskusom. Joliet in Lazard, ki obetata velik uspeh tej zanimivosti, izjavljata, da sta že izgradila stroj te vrste manjših diamenzij, ampak ki kljub temu proizvaja tek z napetostjo 1,200.000 voltov. -o-
ŽEPNO ZRCALCE JU JE REŠILO
Z Angleškega poročajo to zanimivost: Dva Angleža sta doživela na svoji jadrnici brodolom. Vihar je zlomil jadra in gnal čoln z naglico proti nevarnim čerem. V smrtni nevarnosti opazita dober kilometer proč na prostem morju veliko ladjo. Kako jo opozoriti? V tem trenutku pade enemu obeh v glavo res "sijajna ideja". Vzame žepno zrcalo in menevrira z njim tako spretno, da so na ladji opazili svetlobne signale in takoj poslali na pomoč motorni čoln, ki ju je rešil v zadnjem trenutku. Neznatnemu zrcalcu torej se imata zahvaliti za rešitev iz smrtne nevarnosti.
STROJI NAMESTO PSOV
Neki pariški inženjer je vložil potent, ki je namenjen farmarjem in kmetom. Gre za gramofon s plaščami, na katero je posneto pasje lajanje. K gramofonu spada posebna priprava, ki sama sproži gramofon, da se čuje pasje lajanje daleč naokoli. Inženjer meni, da so z njegovo iznajdbo postali hišni čuvaji odveč. Vendar se bo marsikateri premislil, da bi zamenil zvestega psa, ki mu služi na vse mogoče načine, z mrtvim strojem. Tudi je verjetno, da bodo gospodje tatovi kaj kmalu znali dazločevati umetno lajanje iz gramofona in pristni pasji lajež.
IZ DOMOVINE.
(Nadaljevanje s 3. str.)
trto tudi hrbtenico. — Skoro podobna nesreča je zadela 48 letno rudarjevo ženo Marijo Kosovo iz Šmartnega. pri Litiji. Z vozom se je odpravila k sestri na obisk, pa se: je voz prekucnil in Kosovo je dobila nevarne poškodbe.
-o-
Nesreča s kolesom
Andrej Jalten, 27 letni posestnik iz Hlebec pri Lescah se je s kolesom peljal proti Breznici. Na poti je tako nesrečno padel, da je dobil pretres možganov in možgansko krvavitev. Prepeljali so ga v (ljubljansko bolnico.
-o-
Cvet in sad
Na posestvu Jožeta Malči v Šobri pod Sv. Urbanom pri Ma-jriboru raste stara hruška, ki je ; letos zelo dobro obrodila. Ta sta-rikava hruška je pa presenetila svojega gospodarja s tem, da je sedaj na jesen zopet zacvetela, kakor da je zunaj pomlad. Posestnik pravi, da je na drevesu več sadov in cvetja kot pa listja.
-o-
Dve nesreč1
, Petindvajsetletni posestniški sin Peter Pomočnik v Šmartnem na Pohorju se je ponesrečil pri vožnji drv. Voz se je prevrnil nanj ter mu zlomil obe roki. — Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah so se posestniku Matiji Kacijanu splašili konji. Kacijan je padel pod voz, ki mu je zdrobil desno nogo in zlomil tri rebra.
Otrok utonil
V Trnju je padel v potok poldrugo leto star sinček zidarskega pomočnika Štefana Sarjaša in dasi je bila voda komaj 30 cm globoka je fantek utonil in so mrtvega potegnili iz vode.
Nesrečen padec Janez Moder, 61 letni užitkar v Selih pri Šmarju je pred kratkim tako nesrečno padel na podu, da se je nevarno poškodoval in so ga morali oddati v bolnico.
TISKOVINE
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
(
I Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven- ; * ska katoliška podporna organizacija v J Združenih Državah Ameriških, je:
j Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota i
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 42 LET.
I Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,600.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE:"VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" j
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or- j * ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se , ! lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni
in onemoglosti.	■.	.
K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in clamce od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine.
V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, r samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi za-! varovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarova- , nega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro-
prejmejo pripadajočo jim
vanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja i enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva J vsak član in članica. ( Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. » S. K, Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nfsi član ali člani-[ ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti ! društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do £5. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZAL AR, 1004 j j No. Chieago Street, Joliet, Illinois.
ANGLEŠKI MOLITVENIH
ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec:
THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE. Usnje, zlata obreza............$2.25
Usnje, rdeča obreza ................................................................................$2.00
COMMUNION PRAYERBOOKS. Trde platnice, zlata obreza..$1.00
DEVOUT CHILD. Bele platnice in črne platnice............................ 10c
KEY OF HEAVEN. To je najbolj popularen angleški molitve-nik v Ameriki. Fino vezan v koščene biserne platnice, zlata
onireza, v platnice znotraj vdelan biserni križec, stane................$2.75
Fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza, v platnice vdelan
krasen biserni križec ....................................................................$2.50
Koščene platnice s sliko, zlata obreza.............................................. $1.75
Fino usnje, zlata obreza...................................................................... $1.50
Fino usnje, lepo vezan ..................................................................... $1.00
LITTLE COMMUNICANTS PRAYERBOOK. Platno vezane.. 45c
LITTLE CATHOLIC CHILDS PRAYERBOOK. Koščene platnice, zlata obreza .................................................................................. $2.00
MANUAL OF DEVOTIONS. Usnje, zlata obreza..........................$2.50
MY GOD & MY ALL. Molitvenik za otroke. Zlata obreza............$1.25
VEST POCKET MANUAL. Usnje, zlata obreza............................$1.00
WITH JEZUS..... Usnje, vatirane platnice. Zlata obreza....................$1.00
Koščene platnice z sliko. Zlata obreza............................................$1.25
YOUNG MANS GUIDE. Usnje vezano, rdeča obreza....................$2.00
I
Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,
Chieago, Illinois
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	f\f\
in stane samo:	yZiUU
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Chicago, 111! nota 1849 W. Cermak Road,