LETO VI. / ŠTEV. 411 KRANJ. 10. OKTOBRA 1953 GLAS GORENJSKE UREJA IHEOiVlSKI ODBOR 7 ODGOVORNI TJREDNTR" SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN 'OPRAVA: KRANJ. SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOCl RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA SI - .7 IZHAJA VSAKO SOBOTO /LETNA NAROČNINA 4»C DIN. POLLETNA 200 DIN. ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35, DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV Nikomur m /ožimo, toda Jugoslavija je trd oreh za vsakega nap Is zadnjih govorov predsednika republike in tovariša Edvarda Kardelja Od minulih volitev do danes . .. Rečem pa vam, da je za sm0 storili ogromen skok na- nas potrebno in da nam bo ze. prej v vseh ozirih. Se zdavnaj lo potrebno, da bodo nase žen-smo prešli na decentralizacijo ske sposobne, ukvarjati se z in zadali udarec centralistične- vsemi posli, s proizvodnjo, po-mu birokratizmu. Seveda pa je Utiko, vodenjem komunalna potreba prav tako paz'ti od zgo- Utike itd. Naše ženske mora-raj navzdol, da se ne bi nikjer m0 vzgojiti, jih sprejemati v pojavile birokratske težnje, to Ljudsko skupščino in v repu Komunisti preprečili samovoljo LOMO Domžale Prenehalo bo malomarno poslovanje in pijančevanje *Dokaj časa je že od tega, mu uslužbencu MLO Eaiju reakcionarni elementi so to ko se je v domžalski občini Štefanu v Ljubljani. V prosto- izrabljali za svojo propagando pričelo šušljati, da na občin- rih MLO -Domžale so se pro- in hoteli s tem blatiti ljudsko skem ljudskem odboru ni vse sila vi jala razna rojstva in roj- oblast. v redu. Na občinski konferen- stni dnevi, kar se je navadno Končni sklep konference ZK ci Zveze komunistov so bile raztegnilo v pijančevanje po je bil, da na podlagi zbranih podane obtožbe proti predsed- gostilnah. Posledica toplega ugotovitev razpravljajo o tem niku in tajniku občine. Postav- tovarištva pri kozarcu je bilo občinski odbor in zbori voliv- ljena je bila komisija, ki naj zanemarjenje uradnih dolžno- cev. Občinski odborniki so bi razčistila ta vprašanja. Te sti. sklenili, da se odstranita pred- tičem. Ta predlog zahteva ne ^ je komisija poročala o svo- Diskusija na terenu o nered- sednik in tajnik z dosedanjega več ne manj kot to, naj mi jein delu Meid ZDranirni komu- nostih, pijančevanju ter malo- mesta. kratko in malo priznamo, kar iz oDčin-e so bili tudi zvez. marnemu finančnemu poslova- Primer domžalske občine doje bilo z nasiljem in z ekonom- ^ kandidat tov Tomo Brejc, nju na občini je slabila avto- kazuje, da je le budnost naše-sko dominacijo Italije in itali- republiški kandidat tov. Franc riteito m ugled na samo občine ga ljudstva poroštvo za pra- Tržeško vprašanje ... Predlog o plebiscitu je predvsem skrajno nedemokra- pravi da ne bi ponovno'na. bliske ljudske skupščine, v raz- Jf3^^* kapitala doseženo v Novak »Očka« ter predsednik Domžale lo m^noct -7.0 hirn.kr.nti^m ne odbore itd. Seveda nisem za talijansko Korist na tem pod- okraja Liubliana-okoMaa tov. oblasti £ temveč tudi ljudske vilno in pošteno delo. stala možnost za birokratizem prav zdaj, ko smo izvedli decentralizacijo političnega in gospodarskega upravljanja. Taka nevarnost še vedno obstoji, ročju v teku zadnje dobe to, da ženska, ki nima nobenih pogojev, samo zato, ker je ženska, pride v skupščino te'&a področja. okraja Ljubljana-okoliiaa tiov. Berčič.. Na podlagi poročila sploh. Tudi nekateri M. K. sistematičnega italijaniziranja komisije in diskusiije so zbrani pri tem budni. Izvedli smo decentralizacijo, da bi oblast čimbolj približali ljudstvu in da bi pri tej oblasti sodelovale pra vi janje" vsake "funkcije. Načini širše množice. Krona na- ša praksa je pokazala, poka-še decentralizacije in demo- ^ pa moira tudi v bodoče, da kratizacije — čeprav bomo v so ženske izredno lepo in ko. tem oz;ru ša nadalje razvijali ristno opravljale svoje funk-nove in nove forme — pa je cije, na katere so bile postav-prav novi volilni zakon, novi ljene. Poznam le malo prime-način volitev in novi sistem, rov, kjer ženske niso bile ,kos ki bo dobil dokončno podobo v svoji dolžnosti. Potemtakem je ljudski skupščini z dvema do- treba tudi na teh volitvah ženinoma, Zveznim svetom in Svč- ske kandidirati, kjerkoli je tom proizvajalcev. možno. (Tito.) ..Mi sm0 dajali dovolj predlogov. Zdaj je vrsta na drugi strani. Istočasno pa morajo v ali v odbor. Mi moramo jemati čedalje več sposobnih ljudi, o-LSirt^ t I"'-' T mogočiti pa je treba vzgojo t pri tem budni. Izveon sm0 de- ^ ^itl moški> niU Rimu vedeti, da ni rešenja ra- ^^SSSSl d,a. b! °'blast čim- ženska se ne moreta v enem ali dveh letih usposobiti za o- V Iskri so predlagali kandidate Zadnja vest 1 lig i n_____._____ OIV mm I ■ ■ M mM m JE H B m sre(i9itva - - čeprav morda v mm* m ■n? II 1 ■ B Rimu nekateri ljudje imajo ilu. mm ____ zije, da »o taka sredstva — s V četrtek so veleposlaniki Velike Britanije in^Združenih katerimi bi se Jugoslavija pri- držav Amerike predali predsedniku republike maršalu Titu silila, da sprejme jdiktat. in predsedniku italijanske vlade gospodu Pelli nota, v kateri Ta politika se Italiji doslej ju obveščajo, da sta se njuni vladi sporazumeli, odpoklk;ati ni izplačala. V bodoče se bo ameriške in britanske čete s področja cone A Svobodnega Izplačala še manj, kajti nova tržaškega ozemlja in poveriti Italiji vso upravo na tem ob- Jugoslavija ni ne Pašičeva in _ Stojadmovičeva. ne Cvetkovi- močju. č6v^ Vladi obeh držav sta torej sklenili razdeliti Svobodno tr- feftko ozemlje, čigar en del naj bi pripadel Italiji, cona B pa ^J^^ Jugoslaviji. Dostavljajo, da komunisti astro obsodili poslovanje predsednika in tajnika ter še dveh referentov. Ugotovljeno je bilo mnogo nepravilnosti. Zbrani so ostro grajali predsednika in tajnika za- Po temeljitih pripravah so jalcev in ljudskih poslancev, radi samovoljnih ukrepov brez včeraj popoldne tudi v »Iskri« Poleg tega je sindikalna or-odobritve občinskih odborni- v Kranju izbrali kandidate za ganizacija pripravila masovna kov. Ugotovljeno je bilo, da je Okrajni zbor proizvajale 3v- Med sestanke članstva po oddelkih, bil z raznimi finančnimi mani- 18 kandidati, ki so jih pred- na katerih so precej živahno pulacijami zbran črni fond v lagali delavci, je 16 komuni- govorili o kandidatih, višini 450.000 din. Ta sredstva stov. Med njimi sta tudi dve Pretekli torek so imeli pet zbo-so se uporabljala v različne tovarišici. Skupno bodo v »I- rov volivcev, ki so bili odlično namene brez predhodnega raz- skri« izvolili v Okrajni zbor obiskani. Rezultat vseh pripravljanja celotnega občinske- proizvajalcev šest odbornikov, prav se odraža v 95 odstotni ga odbora. Iz tega fonda so Delovni kolektiv tovarne elek- udeležbi saj je le okoli 200 ljubile nakupljene razne stvari za trotehnike in fine mehanike di zapustilo podjetje v času občinske potrebe, poleg tega »Iskra« v Kranju, se je teme- zborov. Prav tako je bila zelo pa so bile razdeljene tudi na- ljito pripravil na zbore voliv- živahna debata ob predlaga-grade uslužbencem MLO Dom- cev in je imel vrsto predhod- nju kandidatov in volivci so te-žale. Nagrade je doleftil pred- dnin zborovanj in sestankov- meljito obravnavali vsakogar, sednik sam ter jih ni dal v po- Najprej so se sestali komu- ki bi bil sposoben zastopati in-trditev občinskemu Odboru nisti, člani DS in UO. člani teresa kolektiva in interese ko. kljuib opozorilu. Občinski od- sindikalnega odbora, mojstri in mune v bodočem okrajnem bor za te nagrade in nakupe brigadirji ter se pogovorili o zboru proizvajalcev. Prav ta ni vedel. Budnost organizacije tehničnih političnih pripravah, debata je rodila tudi 18 predlo-Zveze komunistov je prepreči- Govorili so tudi o pomenu vo- gov. Tovariši Boštjančič, Rožen enakopravnega sporazu- 1^ da odgovorne osebe niso litev, o novem volilnem zako- tar, Seljak, Ježeva in štular-ma, kajti nihče nima in ne Zašle tudi v kriminal, kar se nu in drugih vprašanjih. Ob jeva so bili predlagani na treh more^ imeti v ^rokah^ takega prav rado dogaja kot posledl- tej priliki jih je obiskal tudi zborih volivcev. Po mnenju ne_ ca takih skritih finančnih sred- predsednik mestne občine tov. katerih članov kolektiva bodo stev. To nam je prav te dn! Vinko Hafner in jim tolmačil omenjeni tovariši tudi na vo- dokazala razprava proti bivše- vlogo bodočih zborov proizva- litvah dobili največ glasov. Pri cerkvenih davkih ni vse v redu Za lansko leto dolgujejo cerkve v kranjskem okraju še nad 3,300.000 dinarjev Na zadnjem zasedanju obeh Naslaja pa problem pri cer- župnija cerkljanske občine je zborov OLO Kranj 22. in 23. kveni dohodnini in «a sporedu ena najmočnejših v okraju in reč: ne glede na to, kako se septembra je nek diskutant o- so številne pritožbe na vse mo- ima poleg župnijske cerkve še bi narodnostnim manjšinam, ki bi tako bo reševalo in kake se bo re. pozoril na problem plačevanja goče strani. Kako je s tem 12 podružnic in skupaj 17.5 ha nastalo v obeh državah, dovolili pravico opcije, ki bi jim šilo tržaško vprašanje sedaj, davkov, češ da bi morale davč- vprašanjem? Pri dosedanji od- zemlje. Od tega jc nad 8 ha omogočila preselitev v sosednjo državo. Pripominjajo tudi to, da bi se zainteresirani državi kasneje lahko dogovorili o morebitni spremembi meja. Se isti dan se je sestal zvezni Izvršni svet na izredno sejo v Beogradu. ono bo prej ali slej vsekakor ne komisije in občine zaostriti meri dohodkov so bile cerkve njiv. Dohodek na zemljo so ra. rešeno po logiki prirednega za- vprašanje davkov tudi pri svo. postav ljene v priviligiran po- cimali kakor pri ostalih kme-kona: mesto, ki leži na juigo- bodnih poklicih in cerkvah, ka- ležaj napram kmetom, kajti tovalcih oziroma so donos zem- Pravzaprav nas zadnja vest Moledovanje in izsiljevanje, o sovražnem aktu proti naši zavito v visokodoneče fraze — socialistični domovini ni pr»e- to je tradicionalna i>ot diplo- več presenetila. Po vojni smo macije Sv. Marka skozi sto- slovanskih etničnih tleh in ki kor to delajo pri kmetih. cerkvene posesti so bile ločeno je bilo zgrajeno in je živelo Uprava za doKodke pri okra- obremenjene, vsaka podnjžni- samo za svoje neitalijansko ju je našemu sodelavcu tako- ca zase. Ker pa je (zakon o ozadje, mora pripasti temu le pojasnila: prav gotovo so agrarni reformi upošteval in ozadju. Kakorkoli so se im- davki važen družbeni prispel, ocenjeval obsežnost cerkvene perialistični krogi Italije v vek iza proračun in v tej stop- posesti na področju ene žup- lahko tako, iasna Tako je žup- preteklosti upirali združenju nji našega razvoja nujno po- nije kot celoto, tudi pri davkih „__».,JL».__u_____ južnoslovanskih narodov, oni trebni, ker po eni strani re- ne more biti drugače. Prav ta- *7LL d,skvr,m,naciJ- l<*ja, preko »demokratičnega« t preprecltl niso mogU Ka. gulirajo razmerje med kupnimi ko se tudi kmečka gospodar- ? -dst u v Trstu m pre" ^r?fft sfoi7A krvnik" Musso- korkoll je Mussolini v Hitlerje- in blagovnimi fondi. Na splo- dva računajo kot celota, če- 'v - i ' , t liniJa*» »kristjana« De G\aspe- ^ dru2bi razkosaval Jugoslar šno vplačevanje davkov, ozi- prav je morda več solastnikov. Vest, tla bodo z dovoljenjem in »bančnega strokovnja- v«0 m j0 dui§ii v ognju in kr- roma akontacij zadovoljivo Ker pa cerkev kot pravna i^se- fcahodn.h zaveznikov Itjdijaiu iav« Pelle> ^ .q ni m<>gel Ib ^ napreduje le pri cerkvenih ba ni niti kmet, niti obrtnik in skem okraju in poleg tega se prevzeli oblast v coni A bvo- Ju lo ^ oMla korkoll poskušajo vodeči krogi davkih ni vse v redu. je ne moremo prištevati k svo- v bogatin kmečkih predelni. Godnega tržaškega ozemlja • « . _ ~~7 dajruišnje Italije preprečiti pri- Po zadnjih poročilih so kme- bednim poklicem, se obreme. Vprašanje je, kako so se pre- pa je udarec v obraz, na ka- ^ ' w ^ ™wj, m mefiem rodno rešitev tržaškega vpra- tje na območju OLO Kranj njuje po premoženjski lestvici, življali ti ljudje, če vemo, da terega jugoslovanski narotu ' . V /* . sanja, preprečiti je ne bodo globalno pokrili svoje davčne Ta pa je precej višja kakor se morajo iz tega živeti tudi ne morejo odvrniti s ponosnim "»J .»vuif_ »Kuuurno po- mog)i Pre;j ^ ^ tudi u obveznosti za preteklo leto in kmečka. Po dosedanjih prija- kuharice. Torej so zahteve ne- ostanek italijanskega kolonial- tudi za letošnji prvi dve akon- vaih in cdmerah dolgujejo cer- katerih odbornikov in pa davčnega imperija izgubljen za ti- taciji. Na račun tretje akonta. kve v kranjskem okraju na ra- nih zavezancev popolnoma u-ste, ki se niso odrekli imperia- cije pa dolgujejo še okoli 22 čun davkov za lansko leto nad pravi če ne, ko zahtevajo, da se Ijišč ocenjevali celo za okoli 5000 din pri ha nižje kakor prt estalih kmetovalcih, če samo primerjamo prijave osebnih dohodkov župnikov, nam je stvar nik v Cerkljah prijavil za lansko leto 65 tisoč din dohodkov, župnik v Šenčurju pa je prijavil 66.570 din itd. To sta tudi najmočnejši župniji v kranj- molkom, kot smo odgovarjali slansitvo«, PtoVampirjeni itali- na vse zločinske provokacije janski iredentizem je dobil do sedaj. Kdo so vendar ti novo nagrado za svojo zahrbt- Ijudje, ali l>olje klika klei^oi- no in hinavsko politiko, žal jo fašističnih hujskačev, ki kri- to nagrado prejel od zaveznikov, lističnih sanj. (Kardelj) milijonov din. 3,200.000 din. Čijo o »sveti italijanski zemlji« ki smo jim zaupali, da bodo u-v jugoslovanskem Primorju- poštovali naše nacionalne ko- Q novih oblikah tldŠega gospodarskega Sistema Za popularnim profašistom De rjsti in prispevek, ki ga s svo- Novi načini kreditiranja Gasperijem, ki je svojim vo- jim odločnim stališčem dajemo Uvcem obljubljal slovensko stvari miru. Zgodilo pa «e je BemijO, je prevzel vladne posle nasprotno! Bivšemu sovražni-Ituuni bančni ipekulant Pella, kll hočejo izročiti večji del Trki namesto z denarjem danes zaftuCga ozemlja. S tem samo špekulira s tujo zemljo, z zem- IMMlpnmjejo itahjanskl ekspan- popravijo take kriv'ce. vse morajo pravila vsebovati. Pravila podjetja potrjuje ljudski odbor, ki je dal odobritev za konstituiranje podjetja. En izvod potrjenih pravil se mora ob priliki registracije podjetja predložiti okrožnemu sodišču. U<>, ki so jo jugoslovanski na *^Mli n:i|»ojili s svojo srčno kr Vjo. Nekoč smo tem »juna zionizem in spodbujajo najtemnejšo sile v Italiji v njihovih lV* _ . , . ... i .i miiM^rialističnih ap1 v zgodovini. pravice. predmetu poslovanja podjetja Vsako podjetje oziroma ob- osnutku je tudi določeno, kaj (Nadaljevanje na 2 na, lahko pa ljudski odbor o-kraja (mesta) določi v odločbi o odobritvi za konstituiranje obrata, da mora 'meti obrat pravila. V tem primeru sprejme pravila obrata delovni kolektiv in jih potrdi pristojni ljudski odbor po določilih te strani) 28 O bodočih gospodarskih združenjih (Nadaljevanje s 1. strani) voz, uvoz in za usluge v bla-Gospodarska podjetja in dru- govnem promietu z inozem-ge gospodarske organizacije stvom, kakor tudi podjetja, ki se združujejo v zbornice. Zdru- se ukvarjajo s posli turizma, zevanje v skupnosti gospodar- zbornice so pravne osebe, skih organizacij, katerih go- Organi vsake zbornice so spodarska dejavnost je pogoje- skupšcine( upravni odbor in na s skupnim izkoriščanjem drugi organi, ki upravljajo osnovnih sredstev, ali pri kate- zbornico. Zbornica ima še rih je popolno izkoriščanje častno sodišče, svoj statut, zmogljivosti pogojeno z med- kakor tudi lasten predračun sebojnim vsklajevanjem dela dohodkov in izdatkov (skupnost podjetij železniške. Za VSQ ^ ga prometa ipd.) kakor tudi zyezna b^^^ zbornica združevanje gospodarskih or- in zyezna zu -e trgovinska gan.zacij v druge oblike zdru- zbornica člani zvezne indu-ženj, pa se lahko izvrši samo strijske zbornice so industrij. po posebnih uredbah zvetznega gka in druga prorzvajalna pod-Izvršnega sveta. Skupno o- jetja, člane zvezne zunanjo pravljanje gospodarskih poslov trgovinske zbornice pa smo že po več gospodarskih organiza. navedU Svt (ipdp)r,- TTe\na^rz n trrv^ske zbci- veljavnfmi predpisi opravlja na n,ce se Ja^o združijo v zvezo podlagi skupne pogodbe, se ne f"™* f* ?bmc?e • j - • j FLRJ, v katero se lahko vela. šteje za zdruzevame gospodar- : , '. u c , , -t ■ •• m. ™! JA m tudi zvezna zunanie trero- Skih organizacij. Zbornice de- yinska zbornica. ^ajo,|ke lujejo kot javno pravne orga. zbomice se Jlahko nizacne, nvhovo delo pa je pod , ... , ,.. . ., , 1 , v, : i združijo v zvezo kmetijskih nadzorstvom družbene skup- „ ___ „t „ t tT. ,. zbornic za območje FLRJ. Re- nos 1 publiške zveze gostinskih zbor- Gospodarske organizacije se nic in republiške zveze obrt- združujejo za pospeševanja nih zbornic lahko ustanovijo proizvodnje in blagovnega pro- na območju FLRJ biro za go- meta. Zbornice skrbijo za utr- stinstvo oziroma biro za obrt. ditev in razvoj morale. Držav. Delo zveznih zbornic nadzoru- ni organi lahko s posebnimi je Ljudska skupščina FLRJ. predpisi poverijo zbornicam Za območje ljudske repuibli- opravljanje posameznih poslov ke se lahko ustanovijo republi. kot: izdajanje potrdil 0 stro- ške trgovinske zbornice, zveze kovni usposobljenosti, o izvoru gostinskih zbornic in zveze o- blaga, o kakovosti blaga, ime- brtnih zbomic. Za območje o- novanje izvedencev, predpiso- kraJa (mesta) ali več okrajev vanje tehnika vodenja poslov- (fest) ?a se lahko ustanovijo ..... ... „ . . . okrajne (mestne) trgovinske nih knjig itd. Nadzorstvo nad zbornice delom zbornice opravljajo ljuid- (Konec ) ske skupščine oziroma ljudski odbori. članstvo je prostovoljno razen v zvezni zunanje trgovinski zbornici, kamor se morajo obvezno včlaniti registrirane gospodarske organizacije za iz_ Manifestacija kmetijskega zadružništva v Naklem Proslava petdesetletnice zadružnega dela v Naklem, ki je bila preteklo soboto in nedeljo, je pokazala predvsem čvrsto povezanost kmetov zadružnikov v sedanji Kmetijski zadrugi. Uspehi v proizvodnji, tako de skuša vzrediti čimveč naraščaja. Poleg krav so bili razstavljeni tudi ža njihovi potomci, plod selekcijskega dek.. Na razstavnem prostoru se je istočasno vršilo tudi licencira-nje bikov za področje šestih Z otvoritve v Naklem v živinorejski, kot v poljedelski, so bili doseženi v okviru pospeševalnih odsekov, ki jih ima zadruga. V zvezi s proslavo je bilo več razstav in prireditev. V soboto zjutraj je bila odprta razstava polijskih prideilkov, sadja ter zelo pestra in okusmo urejena čebelarska razstava. Nas zadružnem pašniku pa ge je istočasno zbirala čreda goveje živine. To so izbrane krave, za katere vodi živinorejski odsek zadruge selekcijo in iz te čre- Kmetijskih zadrug iz okolice Kranja. V bližini razstavnega prostora za živino je bila razstava kmetijskih strojev, ki so jih kmetovalci nabavili v teku petdesetih let zadružnega dela. Razstav se je udeležilo veliko število zadružnikov iz vsega kranjskega okraja, pa tudi mnogi gostje kmetijski strokovnjaki in veterinarji iz Ljubljane ter zastopniki okrajnih zadružnih zvez iz Tolmina, Radovljice in ljubljanske okolice. V popoldanskih urah je bilo zborovanje živinorejcev Tol-minsko-gorenjskega pinegav-skega okoliša. že prvi dan razstave je potekel v najlepšem redu ter jo pokazal dobro organizacijo in discipliniranost vseh sodelujočih. V nedeljo pa s0 bila razna tekmovanja. Najizrazitejša je bila manifestacija napredka mehanizacije. Izvedene so bile tekme v traktorskem oranju, ki so zlasti zanimale vse kmetovalce, ki so prišli v Naklo iz drugih krajev. Tudi konjske dirke so dale prired'tvi pestrost in razgibanost, čeprav so bile izvedene v manjšem obsegu. Popoldne ob dveh je bil slovesno otvorjen zadružni dom. Predsednik zadruge tov. Križna!' je pred zbranimi 2000 ljudmi prikazal delo Kmetijske zadruge Naklo in obljubil, da bo delo v zadrugi še naprej potekalo za krepitev naprednega kmetijstva. Ob slovesnosti je izpregovord tudi pred^rdnik OZZ Kranj, tov. Hafner. Po končani proslavi so vsem sodelavcem razdelili nagrade, nato pa so sledile v prosvetnem domu še razne kulturne prireditve in veselica. Ine:. P. K. Kako se pripravljamo na Teuen pošle Na »Teden pošte«, ki bo letos od 11. do 18. oktobra se celotni kolektiv okrajne pošte Kranj živahno ipripravlja. »Teden pošte« bomo otvorili z zborom poštarjev dne lil. oktobra 1953 ob 8. uri na pošti v Kranju Pripravljalni odbor ge pripravil pester spered: Politični in strokovni referat, kulturni spored z upnzeritvijo veseloigre »Glavni dobitek« in druge kulturne točke ter tekmovanje za najboljšo telegrafistko in usmerjevalca pisem. Na tem zboru hočemo dokazati, da se PTT uslužbenci zavedamo važnosti svoje stroke in nalog v socialistični Jugoslaviji. Namen »Tedna pošte« je, da PTT uslužbence sistematično vzgajamo, da bodo ne samo v teh dneh, temveč vsak dan zasledovali in izvrševali svoje delo v korist naše stroke in da pri tem ne bodo izgubili izpred oči koristi skupnosti. Kajti u-speh našega dela v mnog očem zavisi ravno od nas samih, od našega ravnanja z ljudstvom, ki mora imeiti v nas zaupanje. Hočemo pa tudi nenehno dvigati politično razgledanost, ker ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi nas dogodki prehiteli. H. A. 9los nosili bralcev Člani SZDL v Goricah razpravljajo delu občine o 0 HekriKi SKolti Lnki Na sestanku SZDL, dne 28. 9. v šk. Loki, so člani zahtevali, da se javnosti odgovori, zakaj v Škofji Loki ne urede napajanja omrežja z zadostno električno energijo. Električna napeljava je last podjetja in podjetje bi jo moralo voditi kot svoja osnovna sredstva. Podjetje za razdeljevanje elektrike je dolžno skrbeti, da so ta osnovna sredstva v brezhibnem stanju, želja vseh Loča-nov je, da se sredstva za prosto razpolago tega podjetja, ki pri tej stopnji akumulacije niso majhna, porabijo za popravilo omrežja. Podjetja iz svojih sredstev do sedaj še ni nič prispevalo za škofjeloško občino. Zbor članov SZDL pa prosi tudi ostale merodajne forume, da v tem pogledu posredujejo. ffllMHlIHillil Či.ini SZDL občine Gorice so na svojih zborovanj h izrazili že*jo in hkrati zahtevo, da naj občinski ljudski odbor da poroči] o o dosedanjem delu. Ljudski cobor je bil presenečal in hkrati zadovoljen. Da so člani SZDL zahtevali poročilo, se je zgodilo prvič v zgodovini razvoja ljudske oblasti na področju občine. Predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Kcšir ^e na zborih volivcev gleda tega dejal: »Misiim, dg, so današnji zbori volivcev toliko bolj važni, ker volivci prvič v zgodovini ne samo poslušajo, ampak tudi zahtevajo od svojega občinskega odbora odgovor za delo. Nobena prejšnja oblast ni dajala odgovora de-lovn'm ljudem, ki so najbolj poklicani, da nadzirajo izvoljene organe ljudske oblasti.« Občinski ljudski odbor v Goricah (obsega 11 vasi in za- selkov) je poleg nalog, kot so popis prebivalstva, popis živine, fkiorografiranje prebivalstva, izterjavo davkov itd., prevzel to leto tudi precej obsežen program investicijskih del. Po okrajnem družbenem planu je dobil občinski ljudski odbor 11,600.000 odobrenih investicij. Iz teh sredstev so gradili novo cesto Tenetiše- Golnik in večji del ceste ja že tlakovan. Na sektorju Gorice pa so dela nazadovala. Volivci so zahtevali odgovor zaradi tega in kritizirali gradbeno podjetje iz Kranja, ki je neodgovorno rab'lo sredstva in ni izpo'nilo sprejete pogodbe. Naslednji objekt, ki sa gradi na področju občine Gorice je nova šola na Trste-niku. Tudi pri tem objektu ni nekaj prav, kljub temu, da je za novo šolo veliko zanimanje in so sami volivci že prispevali okoli 1,500.000 din v raz- nem materialu. Za to se pripravljajo situacijski načrti in gradbeni material. Največji problem pa je v tam, ker so izbrali neprimerno zemljišče. Da se ljudje zelo zanimajo za nove gradnje, je dokaz cesta Trstenik — čadovlje, kjer so vložili okoli 400 delovnih dni. V tednu, občinskih cest pa so opravili zrdh del v vredni ' nad 300.000 din. Pri tem so se posebno izkazale vasi Letence, Povije, Babni vit, Čadovlje, žablje in Golnik. V občini Gorice so delavni tako občinski odbor kot volivci. Dostojno se pripravimo na volitve ŠE ENKRAT BOROVNICE K članku >>Iz Preddvora«, ki je bil objavljen v 36. številki našega lista pripominjamo: pisec ni dovolj poznal manipulacije pri sprejemanju, tehtanju in izplačilu borovnic. Nismo dejali, da se je predsednik u-štcl za 11 kg borovnic pri celotnem odkupu, temveč, da se je to zgodilo v enem dnevu in je bil ta primanjkljaj poravnan na škodo vseh nabiralcev. Resnica je, da sta predsednik KZ tov. Anton Valjavec in u-pravnik tov. Vinko Vreček rf&-močila 160 kg borovnic za žganje, ker n'so bile za izvoz in jiih niso plačali nabiralcem. Do- takse 50 dinarjev tovariš Ka-račič ni dobil plačano niti po 1 paro za '9 kg borovnic in še nekateri drugi nabiralci za manjše količine. Dalje navaja pisec članka, da je predsednik prostovoljno opravljal odkup borovnic, ni pa povedano, da je to delo brezplačno, kar bi bilo zelo pohvalno. Kolikor je znano je dobil za 1 kg borovnic 1 dinar provizije, kar znaša pri 7.540 kg kar lepo vsoto. Ni samo zasluga predsednika za pridobljena devizna sredstva državi, temveč je v prvi vrsti to zasluga nabiralcev, ki so se dolge dneve trudili po gozdovih. Nabiralci ponovno izjavljajo, da drugo leto takim oclkupo-valcem ne bodo prodajali več borovnic. Marsikateri vaščan bi rad prevzel ta odkup, če bi ga kmetijska zadruga o tem obvestila. Za vse navedeno je dosti prič na razpolago, ki obremenjujejo odkupovalca tov. Antona Valjavca. Za nabiralce: Karačič Vekoslav S tem zaključujemo polemiko okoli odkupa borovnic, prizadeti pa naj sporno zadevo rešijo med seboj in ne preko javnoga g?as!la. TTrrflnlstvo. Sestanek SZDL Pred kratkim se je sestal širši odbor SZDL za kraja S ve t je i'n Medvode, ki je obravnaval volitve v zbor proizvajalcev. O pomenu teh volitev je zbranim odbornikom govoril tov. Voljč, okrajni sekretar ZKS. Volivci so v razpravi grajali pomanjkljivost v lokalni upravi, gospodarstvu in glede stanovanjskega vprašanja. •.um kuj) je treba vedeti o najvažnejših pripravah za volitve V zbor proizvajalcev se vou od skupnega števila članov zbora proizvajalcev v vsaki proizvajalski skupini toliko odbornikov, kot ustreza razmerju, s katerim je posamezna proizvajalska skupina udeležena pri skupnem družbenem produktu okraja, kot je določen v tekočem okrajnem družbenem planu. Glede na to, da znašajo skupni družb, produkti okraja Kranj za leto 1953 16.954,144.000 din, od tega pa odpade na proizvajalsko skupino industrije, trgovine in obrti 15 milijard, 676,091.000 din, na proizvajajo skupino kmetijstva pa 1 milijardo 278,053.000 din, odpade na skupino industrije, trgovine in obrti 46 odbornikov, na skupino kmetijstva pa 4 odborniki. Volilne enote za volitve odbornikov Okrajnega zbora proizvajalcev v obeh proizvajal-kih skupinah ter številu odbornikov, ki jih je treba izvoliti v vsaki volilni enoti, določi o-krajni ljudski odbor tako, da določi najprej količnik za po-razdeitev odborniških mest na gopodarske organizacije oziroma volilne enote. Količnik pa se izračuna tako, da se skupno število proizvajalcev v vsaki teh proizvajalskih skupin deli s številom odbom'ških mest določenih za vsako proiz-vajalsko, skupino. Gospodarska organizacija, ki šteje najmanj toliko proizvajalcev, kot znaša količnik, je samostojna volilna enota. Če odpade na tako gospodarsko organizacijo več kot 5 odborniških mest, se razdeli na dve ali več volilnih enot. Če pa kakšna gospodarska organizacija nima toliko proizvajalcev kot znaša količnik, združi ljudski odbor dvoje ali več gospodarskih organizacij iste gospodarske panoge oziroma proizvajalske skupine v eno volilno enoto. Skupno število proizvajalcev v proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti v okraju Kranj je 17.800; če delimo to število s številom odborniških mest v tej skupini (46) dobimo količnik 387; v proizvajalski skupini kmetijstva pa je število proizvajalcev 12.000 in če delimo to število s številom odborniških mest v tej skupini (4) dobimo količnik 3.000. Po teh vidikih je Okrajni ljudski odbor na seji dne 22. 9. 1953. določil za volitve v Okrajni zbor proizvajalcev 34 volinih enot, ki so objavljene na drugem mestu. Pravico voliti odbornike v zbor p)ro1zvajal'.dev ima vsak proizvajalec, ki pripada proizvajalski skupini, v kateri se voli odbornik, če ima volilno pravico po Zakonu o volilnih imenikih. Za odbornika zbora proizvajalcev je lahko voljen tudi sindikalni oziroma zadružni funkcionar, ki so ga proizvajalci izvolili Za funkcionarja. Za predlaganje kandidatov za odbornike zbora proizvajalcev se sklicujejo zbori voliv- cev po gopodarskih organ i za-acijh ustrezne proizvajalske skupine. Zbori volivcev se lahko skličejo v vsaki gospodarski organijzaciji, v kateri je zaposlenih najmanj 50 proizvajalcev, če je v gospodarski organizaciji zaposlenih ali včlanjenih manj kot 50 proizvajalcev, se sklicujejo zbori volivcev skupaj za več takih organizacij iz območja iste volilne enote. Okrajna volilna komisija v Kranju je že s posebnim sklepom določila, v katerih gospodarskih organizacijah obeh proizvajalskih skupin bodo zbori volivcev, na katerih se bodo predlagali kandidati za odbornike Okrajnega zbora proizvajalcev. Ta sklep objavljamo na drugem mostu. Ker poteča rok do katerega se morajo predložiti Okrajni volilni komisiji predlogi kandidatur zbora volivcev proizvajalske skupine, Industrije, trgovine in obrti, zaradi potrditve teh kandidatur, dne 14^ 10. 1953., ne morajo najpozneje do tega datuma opraviti vsi zbori volivcev v ustre/.nih gospodarskih organizacijah o-nu njene proizvajalske skupine, medtem ko se zbori v proizvajalski skupini kmetijstva opravijo najpozneje do 17. 10. 1953. Zbor volivcev v gOflpO darald organizaciji skliče pnd-sednik delavskega sveta gospo. (Iiii.ske organizacije oziroma prn! ;t'e z.a pismik o zboru volivcev. Zbori volivcev v gospodarski organi zaci j i, v kateri jo zaposlenih ali včlanjenih več kot 25 proizvajalcev, volilni imenik, ki ga sestavi konusi ja za sestavo volilnega Imenika, kaitero imenu- je delavski svet, kjer pa ni delavskega sveta pa upravni odbor oziroma voditelj gospodarske organizacije. Za proizvajalce gospodarskih organizacij z območja občine ali m sta, v katerih je zaposlenih ali včlanjenih manj kot 25 proizvajalcev, sestavi skupni volilni Imenik volilna komisija za sestavo volilnega imenika, ki jo imenuje občinski oziroma mestni ljudski odbor. Skupni volilni i-micntk se sestavi za| vsako proizvajalsko skupino posebej. Način kandidiranja za poslance Zveznega in Republiškega zbora proizvajalcev je popolnoma isti kot za kand > H ran je odbornikov v Okrajni zbor proizvajalcev, t. j. po zborih volivcev v gospoda r.skih organizacijah obeh prolzvajal-kih skupin, zaradi česar se bodo morali ' zbori volivcev pjo „-podarskih organizacijah c klicati in odpraviti najpozneje di> 2. II. 1953. Na samem zboru volivcev pa jo postopek • nak onemu, ki vetlja za predlaganje kandidatov v Okrajni zbor proizvajalcev, edino s to razliko, da. velja, za kandidata zbora volivcev tisti kandidat, ki je bil predlagan na zboru volivcev V gospodarskih orga-nizjacijah ustrezne proizvajal ske skupine, ki obsegajo pri volitvah poslancev v Zvi /-"• zbor proizvajalcev najmanj 1/4 oziroma pri volitvah poslancev v Republiški zbor proizvajalcev najmanj 1/3 vseh pro1/v i jalcev v ustrezni proizvajalski skupini na območju volilno enote, (Konec.) PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE iz Domžal V teh dneh so bili v tovar nah in podjetjih predvolilni se>-stanki, na katerih so se delavci pogovorili o kandidatih za volitve v Zvezni in Republiški zbor proizvajalcev. Za kandidata v Zvezni zbor proizvajalcev so predlagali tov. Janka Rudolfa. S to kandidaturo se strinjajo tudi občine v Črnem grabnu, Moravčah, Mengšu, Radomljah in Kamniku. Predlagani poslanec je to kandidaturo sprejel. V Republiški zbor pa je v domžalski občini predlagan za kandidata tov. Franc Habjan, delavec v tovarni »Toko«. Ii Kamnika Z razvalin Malega grada je najlepši razgled na mesto in šutno, vendar je ta razgledna točka praktično nedosegljiva* ker so jo med okupacijo Nemce spremenili v betonski bunker. Če bi postavili na bunker betonsko ploščo in ga ogradili z železno ograjo, bi Kamnik spet pridobil na zanimivosti. Seveda bi bile za dohod po-treibne še stopnice, na ploščadi pa morda kaka betonska klopca. Skrb za ceste glede pospravljanja, škropljenja in pometanja je v mestu hvale vredna. Zaželeno bi bilo, da se del te pozornosti prenese tudi na stranske ulice in vozne ceste, ki so marsikje po nalivih raz-rite in polne kotanj. Z Jesene Preteklo soboto popoldne so na Javorniku praznovali 20-letnieo obratovanja valjamo pločevine. Pred obratom se je zbralo blizu 1000 delavcev, ki so prisostvovali svečanosti. Spomin 40 padlim v NOB so počastili z odkritjem spominske plošče, -ki so jo pritrdili na pročelje valjarne. Slovesnosti sta dala še poseben poudarek godba na pihala in pevski zbor z Javornika. Naslednjega dne, t. j. v nedeljo, je Zveza borcev terena Javomik odkrila na Medjem dolu v Javorniških rovtah spo- minsko ploščo 5 padlim borcem. Odkritju plošče je poleg članov ZB in godbe ter pevcev prisostvovalo lepo število Ja-vorničanov. Iz Loke Telovadno društvo Partizan v škof ji Loki je začelo z redno telovadbo. Letos so uredili svoje prostore tako, da imajo za vadbo na razpolago dva prostora, v novem prostoru je položen tudi nov parket. Udeležba je prav dobra in videti je, da bo društvo letos doseglo še lepše uspehe kot v preteklem letu. KUD Tone šifrer je 29. 9. 1953 začel z rednimi pevskimi vajami. Na sestanek za letošnjo sezono je prišlo nad 50 pevcev in pevk, ki so se dodobra pogovorili o organizaciji in letošnjem programu. Pevo-vodja bo tovariš Demšar. Vojaška godba pod vodstvom kapelnika Ljubomira Micčevi-ča je imela v nedeljo zvečer 27. septembra 1.1. koncert na glavnem trgu v Škofji Loki. Koncert je privabil številne poslušalce, ki so bUi navdušeni nad aobro izvedbo odlomkov iz oper, kot Ero z onega sveta in drugih del. Na sestankih SZDL v škof ji Loki cJani obravnavajo, kako se bo volilo, kakšne odgovornosti bo imel bodoči poslanec itd. Vzporedno s tem pa se tolmačijo gospodarske uredbe in predpisi n. pr. o sečnji gozdov, o novih uredbah, ki so dane v ciskusijo, o davkih, o notranji in zunanji politiki itd Na teh sestankih se tudi kritično pretresa letošnja gradbena n komunalna dejavnost ter zbirajo predlogi o tem, kaj naj bi obravnavali na zborili volivcev. Tako so bili sestanki v Godešiču, na Suhi, Virnia-šah, Stari Loki in ra dveh terenih v Škof ji Loki. PREDAVATELJA NI BILO P« dodbor rezervnih oficirjev v fcketji Loki je za preteklo nedeljo sklical sestanek vseh V Kranju ali bližnji okolici ik'emo zmožno in pošteno perico, ki bi prala vse hotelsko parilo na domu Z-islužek dobiT in stalen! Informacije ▼ hotelu „Evropa" — Kranj rezervnih oficirjev ;z mesta in ob'. Ii dolin, da bi skupno prisostvovali predavanju iz arii-lerijc. Na sestanek je prišlo okrog 120 rezervnih oficirjev. Manjkal pa je predavatelj tov. Ivrapež. Ta tovariš je prevzel odgovornost za izvedbo teoretičnega dela ter se sporazumel z vojsko, da bo dobil tudi topove. S temi topovi bi potem rrede'ano tvorino obdelal ludi praktično. Na sestanek ga ni bilo. Tudi se ni prepričal, ali so topovi že prišli z manevrov. Tako je šlo predavanje po gobe in tovariši, ki so prišli, so bili s takim odnos-mi do njih nezadovoljni. Iz Bshinja Delavci režijske gradbene grupe Gozdarstva Bled, ki grade novo avtomobilsko cesto Mrzli studenec (Pokljuka) — Boh. Bistrica, so že prebili pot do Gcrjuš. To je prvih 6 km nove ceste, ki jo bodo že to leto dali v promet in katero investira GG Bled. Prihodnje leto pa bodo nadaljevali z gradnjo drugega dela ceste, in sicer Gorjuše — Boh. Bistrica, kjer se v vznožju Jelovice razvija močan lesnoindustrijski kombinat. Nova cesta bo pomembna tudi za turizem. Za hotelom črna prst v Boh. Bistrici gradijo pet najudob-nejših stanovanjskih blokov za 20 družinskih stanovanj. Gradnjo investira LIP Bleda za delavce' lesno industrijskega o-brata »Tomaža Godca« v Bohinjski Bistrici. Bohinjci še ne pomnijo take gradbene dejavnosti v svoji občini in so z gradnjami zelo zadovoljni. Stanovanja gradi režijska gradbena grupa Gozdarstva z Bleda, ki odlično izpolnjuje svoje naloge. Kljub temu, da imajo skromno mehanizacijo je organizacija dela odlična, s čimer dosegajo visoko storilnost. To priznanje jim daje vsak, ki si ogleda gradilišče. V lesno industrijskem obratu »Tomaža Godca« v Boh. Bistrici so dogradili sodoben silos za vskladiščenje žagovi-ne. V silos bodo lahko vskla-diščili do 16 vagonov žaganja, ki ga bodo potem prevažali v Sotesko. V Soteski je bil do sedaj žagarski obrat, že to leto pa ga bodo začeli preurejati v obrat za predelavo lesnih odpadkov, predvsem žago-vine, iz katere nameravajo proizvajati lesno moko, ki jo rabijo za bakelit, eksplozivo in druge stvari. Ta moka ima visoko vrednost in je po njej veliko povpraševanje. Na ta način bodo tudi naj racionalne, je izkoriščali vse lesne mase. Sok TeiesM v%pfa • Spod Lep uspeh Gorenjske smučarske podzveze Minulo nedeljo so se zbrali na Jesenicah gorenjski smučarji k jesenski preizkušnji, ki jo je organizirala Gorenjska smučarska podzveza. člani, članice, starejši in mlajši mladinci ter mladinke z Jesenic, Kranja, Tržiča, Radovljice, Bleda in drugod, so preizkusili svoje znanje iz predpriprav na letošnjo zimsko sezono. Pomerili so se v teku na krajšo in daljšo progo, skoku v daljavo in metanju krogle. Tekmovanje v atletskem četvero-boju je bilo na jeseniškem stadionu. Rezultate, dosežene v atletskih disciplinah so ocenjevali po finskih tablicah; med sodniki je bil tudi član smučarske zveze prof. Drago Ulaga iz Ljubljane. V vseh panogah so bili doseženi lepi uspehi. — Vrstni red je sledeč: Člani: Peter Legat, Jesenice, 1665 točk; J. Pogačnik, Ljubljana, 1475 točk; Gašper Kor-dež, Kranj, 1403 točke. članice: Slava Zupančič, Kranj, 1899 točk; Lojzka Pra-ček, Jesenice, 1635 točk; Marija černe, Gorje, 1091 točk. Starejši mladinci: Roman Seljak, Kranj, 1642 točk, Aleš šareic, Radovljica, 1517 točk in Čuden odnos do Ljudske tehnike V šk. Loki so Ljudski tehniki odpovedali lokal. Lokal je namreč začasno čez poletne mesece uporabljal član LT fotograf Jože Oblak, ki je obljubil, da bo tudi v tej tako mrtvi sezoni pomagal pri vzgoji mladega kadra LT in da bo to delo opravljal brezplačno, kot je to delal do sedaj. Vselitev je bila kaj preprosta, saj je LT pod temi pogoji pustila v lokalu ves svoj inventar in tov. Oblak je pričel z delom. Napis pri vratih — »Ljudska tehnika« ga ni motil. Vse izgleda, da se je dogovoril z gospodinjo lokala, Kajti ta je kar nenadoma poslala LT odpoved z opombo, da je oddala lokal v najem fotografu Oblaku. V odpovedi pravi, naj Ljudska tehnika pobere svoje stvari iz lokala. Vprašamo se, kako naj se naprave, kot so napeljava vodovoda in podobno pobere iz prostorov. Ali ne bi bilo lepše, da bi se tov. Oblak preje obrnil na odbor LT in se pogovoril z odborom, da bi mu prepustil lokal. Ni lepo, kar je napravil tov. Oblak LT, ki mu je pomagala k osamosvojitvi. Matija Franko, Kranj, 1460 točk. Mlajši mladinci: Rado Jemc, Bled, 2733 točke; Dušan šta-jer, Bled, 2000 točk; Ivan Kozel, Bled, 1851 točk. Tekmovanju je sledil sestanek, na katerem je poleg objave doseženih rezultatov poročal Kari Klančnik o predpripravah za »Gorenjske zim- ske igre«, ki bodo od 9. do 17, januarja 1954 na Jesenicah. Na sestanku so govorili tudi vrhunski tekmovalci, kakor Fin-žgar, Knific, Pogačnik, Kor-dež in drugi in med drugim izjavili, da se v bodoče ne bodo udeleževali tekmovanj v Italiji, ča ti s sovražnimi odnosi do naše države ne bodo prenehali. Neuspeh Korotana v Splitu SPLIT : KOROTAN 6:0 (3:0) V nedeljo, 4. X. 1953, je moralo moštvo kranjskega Korotana v Split, kjer je odigralo prvenstveno tekmo s tamkajš« njim Splitom. Po zadnjih tekmah sodeč, je bilo pričakovati, da bodo gostje v tej tekmi dosegli časten rezultat, veindar se je tekma končala na splošno presenečenje z visokim porazom Začetni udarec so imeli domačini, ki so takoj ostro napadli in že v 9. minuti dosegli prvi gol. Iz kota streljano žogo je Brezar hotel izbiti preko gola, vendar se je žoga odbila od prečke na glavo nasprotnega igralca in že je bilo 1:0 za domače. Ohrabreni po tem uspehu so Splitčani še nadalje vrstili napad za napadom na kranjska vrata in pet minut kasneje je bilo stanje 2:0. Desni napadalec je pobegnil obrambi in neovirano poslal žogo poleg Brezarja v mrežo. V 39. minuti je srednji napadalec z efektnim golom povišal rezultat na 3:0. Šele po tem golu so se Kranjčani nekoliko zbrali in začeli s smotrnejšo igro, vendar se rezultat zaradi nesposobnosti napadailoev, kjer je pred vsemi »prednjačil« Češenj, ni izpremenil. Po odmoru so Kranjčani u-prizorili pravo ekshibicijo in oblegali vrata Splita ter je izgledalo, da se bo ta polčas končal v njihovo korist. Toda med napadalci ni bilo nikogar, ki bi znal dobro izpeljane akcije zaključiti z uspešnim strelom na gol. Temu se imajo domačini zahvaliti, da rezultat ni bil zmanjšan, Če že ne izenačen. V času največje terenske premoči gostov Pa je domačinom zairadi nesporazuma obrambe gostov, uspelo zabiti 4. gol in s tem je bila usoela Kranjčanov zapečatena. Do kraja tekme so domačini dosegli še dva gola in postavili končni rezultat 6:0- Kljub visokemu porazu pa je moštvo Korotana zapustilo pri splitski publiki prav dober vtis, saj je bilo razen prvih 15 minut, vOs ostali čas popolnoma enakovreden, del drugega polčasa pa celo boljši nasprotnik. Tako visok poraz gre predvsem na račun nesigurne obrambe in pa nesposobnosti napadalcev, med katerimi ni bilo nikogar, ki bi znal poslati žogo iz še tako idealne pozi« cije v nasprotnikovo mrežo. Nasproti temu pa so napadalci Splita izkoristili vsako priliko REZULTATI NEDELJSKIH TEKEM ZA PRVENSTVO GORENJSKE Jesenice B : Projektor 2 : 2 (:D Bled : Hrušica 3 : 1 (1:1) Ljubelj : Prešeren 4 : 3 (4:0) Korotan B : Ločan 2 : 3 (1:0) Bled : Projektor (mladina) 1 : 4 (0:2) Ljubelj : Jeesnice n (pionirji 0 : 0 (0:0). SPORED TEKEM ZA 18. X. V Kranju, igrišče Korotana: ob 9.30 uri Gumar : Hrušica, službujoči Hilčer ob 15. uri Korotan B : Projektor, služb. Smole. V Tržiču, igrišče Ljubelja: ob 15.30 uri Ljubelj : Jesenice B, službujoči Dobrin. V Železnikih, igr. Železnikov: ob 15. uri Železniki: Prešeren, službujoči Bertoncelj. Na Bledu, igrišče Bleda: ob 14.30 uri Bled i Ločan, službujoči BorčiČ. 4f V odbojkarski tekmi je Kamnik na svojem igrišču premagal Ilirijo s 3 : 1 in se g 6 točkami utrdil v vodstvu zahodne skupine. Prijateljska nogometna tekma Virtus (Duplica) : Usnjar (Kamnik) 6 : 1. Šahisti iz Komende so sodelovali na šahovskem brzotur-nirju v Kočevju in so med 8 moštvi v svoji skupini dosegli tretje mesto. I. spominski šahovski turnir na Rabu OBJAVE OGLA DEŽURNA SLUŽBA Dežurna služba v območju ljudskega občinskega odbora mestne občine Jesenice od 9. do 16. oktobra 1953: dr. Aii-guštiu Taneer, Gosposvetska 22, Jesenice. Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike g težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Nedelja, 11. oktobra ob 16. Uirj — Cankar: Hlapet, Izven. Jerman: Janez Eržen. Torek, 13. oktobra ob 16. uri — Cankar: Hlapci, red popoldanski. Jerman Janez Eržen. Petek, 16. oktobra ob 20. uri — Klabund: Krog s kredo, izven. KINO Kino »Storžič», Kranj: 9. do 11. oktobtfa francuski film »Pravna indentiteta«. — Mladini prepovedan. — Predstave ob delavnikih ob 16., 18. in 20. url, v nedeljo ob 15., 17., 19! uri,'ob 2il. url ameriški film »Carrie-'. V soboto ob 9. in 14. uri in v nedeljo ob 830 in 13.30 url barvne risanko. Vstopnina 10 dinarjev. Matineje ob 10. uri »Carrie«. 12. do 15. oktobra ameriški film »čez noč rojenu . Kino »Svoboda«, Kranj, Ktra-žiftčo: 9. (j0 ji oktobra ameriški film «Garrfe«. Predstave v poti"U ob 19. uri, v soboto oh 17. in 19. uri, ob 21. uri fran. film »Pravna indentiteta«. — Mladini prepovedan. — V nedeljo ob 15. in 17. uri, ob 19. in 21. uri predstavi odpadeta zaradi gledališke predstave. V nedeljo ob 10. uri »Barvne risanke«. Mestni kino Kamnik: do 9. oktobra francoski film «V Monte Carlo«; 10. do 14. oktobra aimeriški fHLm »Sužnja preteklosti«; 15. do 19. okto-aniu'.riški film :.• Pohod v džunglo«. Mestni kino Domžale: 9. do 11. oktobra ameriški film »Carrie«; 14. in 15. oktobra italijanski film »Zidovi Mala-page«. Mestni kino »Kadio, Jesenice: d0 11. oktobra italijanski film »Jutri bo prepozno«. Predstave ob delavnikih ob 19. in 20. uri, ob nedeljah ob 16. 18. in 20. uri. V nedeljo matineja ob 10. uri. Vstopnina za odrasle 20 din, za mladino 10 din. V soboto 'n nedeljo ob 20. uri dvojni program: »Jutri bo prepozno« in »Na otoku s teboj«. 12. do 14. oktobra ameriški film »Zadeva Paradtne«; 15. do 20. oktobra ameriški barvni film »Onstran Missou-rlja«. Kino »Piiivž«, Jenenioe: do 9. oktobra nemški film »Maja V t.inčici; 10. do 13. oktobra .•mu ri: ki barvni film »Na otoku s teboj«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V soboto In nedeljo ob 20. url dvojni program: ■■»Na otoku s teboj« in »Jutri bo prepozno«. V nedeljo matineja ob 10. uri. 14. do 16. oktobra francoski filmo »Vsa pota peljejo v Rim«. Kino Javora'k-Koroška Bela: 9. do 11. oktobra angleški film »Mandy«. Predstave v petek in soboto ob 18. in 20. uri, v ne1-deljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo matineja istega filma. Vstopnina za odrasle 20 din, za mladino 10 din. MALI OGLASI Tov. Franc Lukež, roj. 27 TV. 1907. v Poreču, stanujoč Kranj, Titov trg 21 _ upokojenec ni bil in ni pooblaščen pobirati zneske za račun stanovanjskega fonda. Vse stranke, ki so mu od 1-rV. 1953 plačale kakršnekoli zneske, naj se javijo pri Ljudskem odboru mestne občine Kranj — Uprava za dohodke, prijavijo datum in višino plačanega zneska do vljučno 25. oktobra 1953. LOMO Kranj Prodam dobro ohranjena vrata 202x81 in tristo komadov nove zidne opeke, Kranj, Koroška 13. Prodam navadno in otroško posteljo. Kranj, Jurčičeva 5. Prešernovo jredališče Kranj išče za takojšen nastop odr-dcega delavca. Interesenti naj se javijo v upravi gledališča. Nastop takoj, plača po uredbi. Kuhalni zaboj, lonec 6-litr-ski, prodam. Dolenc, Kranj, 1 'rršomova 9. Proda se rabljena spalnica, dobro ohranjena, iz trdega lesa. Naslov v upravi lista. Poceni prodam nagrobno .svetilke. Ogled v pisarni pogrebnoga zavoda, Kranj. Starejši upokojenki oddam sobo, Drulovka 52. Preklicujem neresnične besede, ki sem jih govorila o tov-Pavlu Sirku iz Čirč 116 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Magdalena Fortuna, Moše. 17. februarja letos so bile pozabljene obveznice H. ljudskega posojila pri blagajni Narodne banke 624 Kranj.okoli-ca. Lastnik naj se javi istotam. Pozor šoferji in vozniki! Izgubljen je kromiran zapirač bencinskega tanka od gostilne »(Na klancu« do Jeperce. Vrniti proti nagradi. Anton Ipavec, Tržič, avtotaksi. Parni aparat za trajno ondu-lacijo prodam. Rabljen samo 3 mesece. Cena din 9500. Špa-rovec Blaž - brivec, žiri. ZAHVALA vsem, ki so nam izkazali prisrčno sočutje ob bridki izgubi naše žene, mame, tašče, stara mame, tete, itd. MARJETE CEGNAR roj. OSELJ se najtopleje zahvaljujem za izakazano sočutje in številno cvetje. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako le-pemštevilu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Hriberniku in dr. Brandstetorju za skrb in lajšanje njene mučne bolezni. Kranj, Zagreb, Ljubljana, Ptuj. žalujoče družine Cegnar V počastitev fašističnih žrtev na Rabu, je šahovsko društvo Kranj v okviru Šahovske zveze Slovenije organiziralo -I. Spominski šahovski turnir, ki je bil odigran od 19. do 28. septembra. Turnir je bil deljen v dve skupini in sicer so v skupini A sodelovali poleg mednarodnega mojstra Stojana Puca, ki je dal turnirju s svojo udeležbo poseben poudarek, še trije mojstrski kandidati in šest prvokategornikov iz Ljubljane in Gorenjske. V skupini B je pa sodelovalo pet drugokategornikov in pet tretjekategornikov, vsi z Gorenjske razen domačina z Raba tovariša Krmpotiča, ki je sodeloval kot gost. Prvi dan se je vsa skupina šahistov s kratko spominsko svečanostjo oddolžila na novem rabskem pokopališču spominu fašističnih žrtev, kjer s3 Po spominskem nagovoru šahisti položili pred spomenik lovor je v venec. Po svečanosti se je vsa skupina vpisala v spominsko knjigo pod geslom: »Pali ste v mrak — rodili ste nam svobodo !« Turnir se je razvijal v svečanem vzdušju, čemur je dala poudarka tudi zelo disciplinirana publika, ki je od otvoritve dalje stalno polnila dvorano in komentirala partije. V A skupini je zasedel I. mesto mednarodni mojster Sto-jan Puc, katerega partije so bile ves čas turnirja predmet posebne pozornosti. V B skupini sta delila I. in H. mesto tov. Ivan Zorman iz Radovljice in tov. Krmpotič kot gost z Raba. Tovariš Zorman je bil po Sonnenborn-Berger-jevem sistemu prvi. Borba je bila zelo ostra, predvsem se je ostro borila mladina, kjer sta si priborila naslov mojstrskega kandidata prvokategoirnika tov. Vinko Cudermain in Pavel Zicherl, oba člana ŠD Kranj. Kranjsko šahovsko društvo je doseglo na turnirju pomemben uspeh ker sta dva njegova člana osvojila naslov mojstrskega kandidata. II. Spominski brzoturnir Svobode Jesenice V nedeljo, dne 4. okt. 1953, je bil v domu Staneta Rozmana v Martuljku odigran II. spominski brzoturnir Svobode z Jesenic. Prepričljivo je zmagal mojstrski kandidat Branko Grosek iz Ljubljane, ki je osvojil prehodni pokal in I. nagra. do. Drugo mesto in pokal v trajno last je osvojil tov. Ga-brovšek Z. iz Ljubljane, 3.—4. Perdan in Drahsler itd. Popoldne je bil odigran brzoturnir, na katerem so sode>-lovali Gorenjci. Prvak Gorenjske za leto ,1953 v brzi igri je postal Jože Pogačnik iz Kranja, ki je dobil v trajno last lep pokal. Drugi je bil Zdravko Štrum-bl z Jesenic, III.—IV. Slnčič (Jesenice) in Zupan (Martuljek), V. Jan (Jesenice) itd. Slovenska liga Jesenice : Slovan 1:2 (1:0) Domžale : Krim 2 : 4 (2:3) Gorenjska predstavnika v zapadni skupini slovenske nogometne lige sta nedeljsko srečanje zgubila na domačih tleh. Jesenice so bile poražene od Slovana iz Ljubljane z 2:1, medtem ko so Domžalčani izgubili tekmo z ljubljanskim Krimom z rezultatom 4:2. Zakaj je delo DPD Svoboda na Trati zamrlo DPD Svoboda na Trati je s svojim delom v pretekli sezoni veliko obetalo. Po vseh teh uspehih bi človek pričakoval, da bo delo in življenje traške Svobode letos še boljše, še pestrejše. Saj se je v enoletnem delu nabralo precej izkušenj. Vendar temu ni tako. Razen v knjižnici (ki dobro posluje) ter v namizno-teniški sekciji je delo povsem zamrlo. V teku leta so se o-stale sekcije razšle, najprej moški pevski zbor, nato folklorna, šahovska in glasbena sekcija, z delom je po 5 predavanjih končal tudi ideološki tečaj, končno pa sta prenehali delovati še dramska sekcija in ženski pevski zbor. V poletnih mesecih je zavladalo v prostorih Svobode popolno zatišje. Za tako nazadovanje je vsekakor nekje vzrok in prav je, da o tem nekaj spregovorimo. Vedeti je treba, da se je lani na Trati prvič formiralo kulturno društvo. Imelo ni nika-ke tradicije, ne kadra, ki bi s svojimi izkušnjami vodil strokovno delo društva. DPD Svoboda je nastalo na pobudo ljudi, članov loških delovnih kolektivov, na pobudo organizacij ZK in sindikatov. Iz vsakega podjetja so predlagali enako število članov za spdelovanje v društvu in u-pravnem odboru. Vendar pri tem niso upoštevali, če imajo izvoljeoil člani smisel in veselje do dela v Svobodi. Ta pomanjkljivost se je kmalu pričela odražati v življenju društva. Reis je, da je društvo takrat še živahno delovalo, toda to delo je slonelo na ramah štirih, petih ljudi, medtem ko so o-stali stali ob strani. Tisti, ki jim do razvoja Svobode ni bilo dosti, so vse bolj poredko obiskovali sestanke. Ko tajnik od maja pa do septembra ni sklical seje upravnega odbora, se ni našel nihče, ki bi vprašal, zakaj ga ni. To negativno stališče večine članov odbora do dela društva je vplivalo tudi na posamezne delavne člane, ki so deloma radi preobremenitve prenehali z delom v društvu. Tako so se razkropila v društvu sekcije in skupine. Letos v septembru se je dvakrat sestal upravni odbor. O-bakrat so govorili o delu v novi sezoni 53/54. Sprejeli so številne in dobre sklepe, toda kdo bo te sklepe izvršil, na to niso odgovorili. Ali naj spet vse breme pade na tri, štiri ljudi? Tako delo je nemogoče in tudi ne bo privedlo do uspeha. Zato bi bilo prav, da odbor prične reševati vprašanje kadrov po sekcijah. če bo uprava DPD Svobode pristopila k reševanju tega problema, lahko upamo, da se bo stanje v društvu občutno popravilo in delo znova oživelo. Prve traktorske tekme na Gorenjskem ZMAGAL JE FERGUSON V kranjskem okraju imamo 19 traktorjev raznih tipov. Na en traktor pride 694 ha orne površine ali 1124 ha obdelovalne površine. Če primerjamo te številke s številom traktorjev v inozemstvu, vidimo, da jih potrebujemo vsaj še enkrat toliko. Tako pride na n. pr. v Angliji na en traktor samo 25 ha orne površine, v Avstriji pa okrog 100 ha. V nedeljo, dne 14. oktobra, je bila v Naklem traktorska tekma v oranju, prva te vrste v Sloveniji. Zanimanje kmetov je bilo zelo veliko. Vsi traktoristi so dobili nagrade v skupni vrednosti 20.000 din. Na startu so bili traktorji slede- Težave fotoamaterjev Jesenice ne bodo ostale brez gledališke sezone Glas Gorenjske je prinesel v zadnji številki prispevek pod naslovom »Kaj bo z Mestnim gledališčem na Jesenicah?«, ki opisuje krizo, v katero je gledališče zašlo. Danes pa že lahko obvestimo naše bralce in vso javnost, da Jesenice ne bodo ostale brez gledališke sezone. Stvar je bila zelo resna. Sredstva, odobrena za obnovitev gledališke dvorane in odra ter stavbe Titovega doma, ki služi za jeseniško Mestno gledališče, so bila v Narodni banki blokirana. Na osnovi tega je LOMO Jesenice sprejel sklep, ustaviti vsa investicijska dela in urgence s strani uprave gledališča so bile zaman. Toda gledališče ni klonilo. Pregovorilo jie one, ki delajo pri adaptaciji dvorane in odra, da so z deli nadaljevali, četudi jim finančna sredstva niso bila na razpolago. Odločna volja uprave gledališča je našla veliko razumevanje pri predsedniku OLO Radovljica tov. Milanu Kristanu, ki je zagotovil po- trebno denarno pomoč v višini 2 milijonov dinarjev, pa tudi pri LOMO Jesenice, ki je že odobreina finančna sredstva ponovno zagotovil. Z začetimi deli nadaljujejo. Nadaljujejo jih pa celo s podvojenimi silami, ker hočejo dela čimprej dogotoviti, da bo otvoritev gledališča in sezone mogoča že v počastitev Dneva republike. Kriza, v katero je zašlo jeseniško gledališče, je imela tudi svojo dobro stran. Razgibala je člane gledališkega kolektiva, ki so se odločili za še vestnej-še delovanje v letošnji sezoni. V režiji Srečka Tiča že študirajo Kreftove »Krajnske komedijante«, ki jih bodo zaigrali na predvečer praznika Ustanovitve Nove Jugoslavije. Vest o rešitvi krize, v katero je gledališče zašlo, pa ni vzpodbudila le članov jeseniškega gledališča, temveč tudi jeseniško gledališko občinstvo, ki bi bilo sicer prikrajšano Za edini redni in v resnici kvalitetni kulturni užitek. Klub fotoamaterjev z Jesenic je v minulih letih zaslovel doma, pa tudi na raznih razstavah po naši državi in v tujini. Redni tečaji, tedenski študij in načrtno delo so veliko pripomogli k strokovnemu dvigu kluba in posameznih članov. Da bi klubu zagotovili čimbolj-šo bodočnost, so organizirali tudi krožek pionirjev, kd jih bodo primerno vzgajali in jim vlivali veselje do fotoamater-stva. številne domače razstave članov in pionirjev so seznanile z dejavnostjo jeseniškega fotokluba domačo in tujo javnost. Za odlično delovanje J0 prejel jeseniški fotoklub v Letu 1951 drugo državno nagrado, posamezni člani pa so bih' že večkrat odlikovani. Dokaz, da je jeseniški fotoklub znan tudi v tujini, so v tem letu številna vabila na inozemske razstave, tako v Anglijo, Francijo, Belgijo, Švedsko, I-talijo, Cubo itd. Da je postal član kluba tov. Slavko Smo-lej, mojster fotografije, in da je prejel na letošnji razstavi v Zapadni Nemčiji prvo nagrado, bi bilo odveč omenjati, saj so njegova dela vsem dobro Dopisujte »Glas Gorenjske** poznana. Da, tako je bilo do nedavna. Zadnje čase pa je zabredel jeseniški fotoklub spričo podražitve materiala v velike težave. Nabava filmov, fo-fotografskega papirja in fotografskih kemikalij jim dela iz dneva v dan večje težave. Če pomislimo, da stane film blizu 1.000 din in zavoj papirja za izdelavo razstavnih slik blizu 7.000 din itd. postane lahko slehernemu jasno, da je nabava materiala za posameznika skoraj nemogoča. Da bi klub, ki Je doslej za svoje potrebe nabavljal material sam, nabavljal tudi v bodoče, je zopet nemogoče, ker ne prejema nobenih dotacij. Tu bi klubu lahko priskočile na pomoč razne organizacije, ki naročajo izdelavo raznih slik, a se po izvršitvi za stroške niti ne zmenijo. Mislimo, da bi bilo povsem pravilno, da bi klub, ki je dosegel tako visoko stopnjo, moral imeti pravico do istih dotacij, kakršne prejemajo razna kulturna, športna in telovadna društva. Pa nei samo subvencije za možnost nadaljnega d3-lovanja kluba, jeseniški fotoamater ji imajo z ozirom na dosedanje delo popolno pravico zahtevati razstavni paviljon, ki bi omogočil razstavo domačinom kakor tuđu. gostom in umetnikom v slikarstvu in kiparstvu. čih znamk: 2 Ferguson-a, 2 Ford-a, 4 Deutz.i, 2 Steyer-a in 1 Uni mog. Tekmovalo je 11 traktorjev iz 8 kmetijskih zadrug. Pri o-cenjevanju kvalitete oranja je komisija upoštevala sledeče: kakšna je prva in zadnja brazda, začetek in konec oranja, globina oranja, obračanje trak. ad arslta in živinorejska razstava v Moravčah Dne 30. septembra je KZ Moravče priredila veliko razstavo rodovniške plemenske živine iz območja KZ Moravče. Sejmišče je bilo zelo lepo urejeno. Kmetje so prignali 120 glav goveje živine. Komisija je odločila prvo nagrado kravi, last živinorejca Pavla Tič iz Serjuč. Nagrajen je bil še bik, last plemenilne postaje Moravče-češnjice in telica, last Alojza Cotmana iz Moravč. Med ocenjevanjem je prišlo do malega incidenta, ker sta krojač Jože Jančigaj iz Moravč in njegova hčerka očitala komisiji pristransko ocenjevanje, ker njegova krava ni bila nagrajena. Občinstvo je soglašalo z ocenjevanjem komisije. Istega dne je kmetijska zadruga otvorila tudi sadjarsko razstavo v prostorih ljudske šole v Moravčah. To razstavo je obiskalo 380 ljudi, med njimi tudi predsednik gospodarskega sveta OLO Ljubljana-okol. ing. Gašper Muha, ki se je o njej pohvalno izrazil, ter docent ing. Adamič, znani strokovnjak, ki je imel tudi lepo predaivanje o sadjarstvu pri nas in po svetu. Sadjarji so predavatelja pazljivo spremljali pri njegovem izvajanju. Na tej razstavi so določili tudi sadni izbor za Moravsko dolino in kmetje bodo v bodoče sadili samo vrste, ki v teh krajih najbolje obrode. če bodo sadjarji gojili svoje sadovnjake na moderen način, jim bo sadjarstvo v bodoče prineslo še mnogo dohodkov. Leopold Gec torja na koncu brazde in splošni vtis oranja. Prvo mesto je zasedel s 34 točkami tov. Jugovič — KZ žabnica s traktorjem znamke Fergusom. Drugo nagrado je dobil tov. Ušlakar — KZ Preddvor z traktorjem Ferguson (34 točk). Tretje mesto dele tov. Vreček — KZ Visoko s traktorjem znamke Stever in tov. Oman — KZ Žabnica s traktorjem Ford. Prva tekma je pokazala, da je za oranje najboljši traktor angleške znamke Ferguson, ker je zelo rentabilen, lahko se z njim upravlja in je poceni v primeri z drugimi znamkami traktorjev. Brez priključkov stane okrog 1,500.000 naših dinarjev, ing. M. S. Tekmoranfe med Loko in Tržičem Mladina iz škofje Loke je na svoji konferenci izvolila de. legate 2\n kongres, LMS ter napovedala tekmovanje Trži-čanom. Po vseh aktivih so sedaj živahni sestanki, na katerih z vnemo razpravljajo o raznih političnih problemih in predvsem o tem, kako napraviti življenje v aktivu čimbolj pestro. Uspešno delo mladinskih aktivov zavira pomanjkanje prostorov. Sam o aktiv na Trati ima prostore vedno na razpolago, vsi drugi pa nimajo prostora, kjer bi imeli sestanke in predavanja. O tem problemu naj bi razmišljali tudi me-rodajni forumi. Škofjeloško mladinsko vodstvo je razpravljalo tudi o kadrih. 19. septembra so imeli člani komiteja in predsedniki aktivov sestanek na Lubniku, kjer so govorili o vzgojnem in političnem delu z mladino. V nedeljo je bil na Lubniku sklican zbor mladine, ki pa žal radi slabega vremena ni uspel. Zato se bo škofjeloška mladina nasvojem predvolilnem zborovanju več pomenila o svojem delu. C5iepi naj spregledajo GORENJSKI PIONIR Predragi pionirji! Spet sem tu, ljubčki moji, spet sedim za svojo mizo in čakam na vašo pošto. Vendar se moram pohvaliti, da sem je že nekaj prejel! Prvi so bili tržiški pionirji. Poslali so mi prav odkritosrčno pismo o tem, kako so preživeli počitnice. Kar preberite! Sedaj sem prav dobro ošilil svoj svinčnik in poln dobre volje čakam, da se moja miza napolni z vašimi dopisi. Povedati vam moram, da so tudi meni počitnice minile, kot bi mignil. V Ljubljani smo u-stvarjali nov vesel film in kjer so veseli ljudje, tam je tudi Kosobrlnček Zato mi je čas potekel kot blisk. Oktober je bil že tu, a jaz sem še vedno zdel v Ljubljani. V ponedeljek sem lepo, mirno sedel ob oknu in s prsti gladil brado, ki je že za 5 cm daljša, ko sem si naenkrat zaklical: »Kosobrtn, kaj vendar čakaš«, saj moraš v Kranj h Glasu Gorenjske! Ali si na svoje gorenjske pionirja pozabil?« Počil sem se z dlanjo po čelu, da je kar zazvone lo. Da le morem biti tako pozabi ji v! Brž sem vse po- spravil, Kekec me je spremil in že me je vlak peljal med vas, ljubčki moji. Ko sem v Kranju izstopil, sem se nasmehnil vsakemu otroku in o-tročičku, ki sem ga videl in se po tihem smejal: »Ej, dra-gec, kaj bi ti storil, ko bi vedel, da si ravnokar srečal Ko-sobrinčka!« Prišel .sem. v uredništvo, kjer so vsi od veselja poskočili, ko so me zagledali. In sedaj sem tu, kot da ne bi bil odšel na počitnice. Pišite, dragi pionirji, čimveč in od vsepovsod! Lani sem razdelil mnogo lepih nagrad. Obljubljam vam že sedaj, da jih tudi. let os ne bo manj. Tržiškim pionirjem se prav prisrčno zahvaljujem za lepo pismo! Zlasti me je razveselila ptičica na pisemcu, tako lično narisana. Vklim, da niste samo pretepači, potepini in lenuhi, temveč tudi marljivi u-čenici, ki ljubite red In veste, kaj je lepo. Res ste me razveselili. Pozabite na počitniške norčije, tekmujte v učenju in v tem, kdo ml bo več in lepše napisal In narisal. Vaš Kosobrin ŠALE ZA MALE Jankec je bil te dni zelo poreden. Pa mu neko jutro obljubi očka, da mu bo dal zvečer 10 dinarjev, če bo ves dan priden. Zvečer pokliče malega navi-hanca: »Ne bom te spraševal, ali si bil priden, mu dč, sam mi povej, če si 10 dinarjev, ki sem ti jih zjutraj obljubil, zaslužil?« Jankec dolgo molči. Potem pravi: »Veš kaj, očka. 5 dinarjev mi daj!« Nepričakovano vprašanje Marjanček ima strašno rad hruške. Ne je jih, marveč požira. Nekoč ga spet zaloti mati, ko se kar ne more ločiti od njih. Hoče mu povedati svarilen zgled. »Veš«, mu reče, »nekoč je otrok, ki je prav tako požrešno jedel hruške, iznenada u-mrl! Pogoltnil je polovico hruške in se zadušil.« Marjan jo debelo pogleda: »In kaj je bilo potem z drugo polovico, mamica?« ZLOGOVNICA o, go, lo, iob, an, ba, ža, ti, rel, pa. Sestavi iz zgornjih zlogov imena štirih živali. Če pravilno postaviš imena drugo pod drugo, boš bral v začetnicah od zgoraj navzdol ime priljubljene otroško igrače. Kratke so bile pocilnice Oprosti, ker Ti nismo tako dolgo pisali! Zato Ti hočemo danes opisati svoje počitnice. Ko so se za nami zaprla šolska vrata, smo veseli stekli v prostost. Vsak oan so se fantje pretepali. Bili so raztrgani, skuštrani in umazani od glave do peta. Vsak dan so prišli domov potolčeni, opraskani in pobiti. Od sonca so bili vsi ožgani in vedno lačni kot volkovi. Pogosto so se kopali, nekateri so bili tudi na morju. Deklice smo bile lene. Rade smo se poteipale. Ko nas je mama klicala, smo 'se potuhnile. Njen klic se je slišal čez pol Tržiča, preden smo ubogale, če smo morale pomivati, brisati ali ribati, smo bile obupane. Od jutra do tvečera smo se kopale, igrale In klopi tale. Take so bile naše počitnice. Minile so kot blisk. Veseli, zdravi in spočiti smo prišli spet v šolo. Jožica Kališnikova Na Bakovniku, ob cesti na Duplico stoji hiša, pred katero čepi na klopi za mizo mož brez nog. človeka zaboli srce ob pogledu nanj. Mož trpi že več let brez vsake invalidnine In pomoči invalidskega odseka. Nihče ga ne vpraša, kje je izgubil obe nogi In zakaj. Tov. Vrhovnik je bil med vojno 4 leta požrtvovalen partizanski kurir v šlandirovi brigadi. V zimi 1943-44 so ga našli borci napol zmrznjenega v snegu. In posledica? Tov. Vrhovnik je stoodstoten invalid in ima pravico do invalidnine, četudi je lastnik hiše in 20 arov zemlje. Pa vendar so ga prezrli. Mar ljudje in za to merodajni forumi pozabljajo na svojo dolžnost in na besede maršala Tita« — pomagajte tistim, ki so nam pomagali!» še je čas, da se mu popravi krivica, ljudi pa, ki so jo zakrivili, bo treba razkrinkati. Invalidski odsek in odbor ZB naj jim ne nasedata več. Skrajni čas je, da slepi spregledajo in zadevo urede, sicer bomo morali stvar razčistiti na drugem mestu. Stane (Polde) Mladinski teden v Kamniku V počastitev V. kongresa LMS je mestni srvet LMS v Kamniku organiziral od 4. do 11. oktobra mladinski teden z obširnim programom, ki se je začel v nedeljo dopMdne z mladinskim tekom čez drn 1n strn okoli mesta in s tekmovanjem v streljanju z zračno puško. V ponedeljek so pionirji in pionirke tekmovali s skircaml in so kosali ,v teku v vrečah *n polževi dirki s kolesi. Prireditev je bila na glavnem trgu in je vzbudila veliko zanimanje. Vos teden so se nato vrstile tekme v namiznem i.enr-su, nogometu in odbojki, pri katerih >.,, .sod lovale ekipe iz tovarn Titan, Usnja, Podjetja Kamnik, Svilanit, Stol in gimnazije. Od petka do nedelje bodo v počastitev V. kongresa različne svečanosti In prireditve, tako glasbeni večer, svečana akademija, povorka Itd. POPRAVEK V članku »Prva premiera v Prešernovem gledališču«, ki je bil objavljen v zadnji (40.) številki »Glasu Gorenjske« nam je tiskarski škrat napravil neljubo pomoto. V stavku »Če pa Prešernovo gledališče ...« beri: »... predstavi Cankarja z njegovo najboljšo dramo v režiji tako znanega režiserja...« Uredništvo Jurček k roki je prišel, da bi ribico ujel, Pike<', pe« — njegov konjiček mu privlekel je voziček. A zakaj bo kamen, kol, palici dve na vozičku? Jurček količ v voz pribije, nanj priveze palici, kamen k eni, k drugi k o* t, zgoraj trnek! O, modrost! Nov izum jo narejen! Jurček hoče zdaj odi (i, Pikca samega pustiti. Pa je žalosten naš Pik in zalaja: »Fant, zapik!« Jurček jra p;l ne |>osliišn, dalje gre, jmn sani poskuša zdaj zleteli: Kamen pade, kosi nad Pikecm obvisi, trnek sam se potopi, že M ribica jo ujela, na voziček odletela, ko hiti I'i k '/.a kosijo. .Inreok pa pred hišo čaka in pomnilo si roke, saj rad Hlastne ribe j£. GLAS GORENJSKE Uvoženi humor K ŠTEV. 41 'Priloga za poduk in razvedrilo 10. X. 1953 »Prenehajte z delom in pospravite orodje! — Nismo na pravi cesti!« Rudar v indijskem rudniku sdjude Beograd je septembra pose ono lep. Ali bolje: šele septembra vročina v Beogradu toliko popusti, da so večeri že prijeoii. Vsaj letos je bilo tako. Takega večera sem se odpravil na avtobusno postajo, od koder vozi avtobus v deležnik, naselje z novozgrajeno železarno »Ivo-Lola Ribar«. Naročili so mi bili, naj grem tja na .mladinski sestanek in tam pripovedujem o svojih vtisih s potovanja po Indiji. Avtobus končno le pride in nas z neizogibno polurno zamudo pelje proti cilju. Iz teme se že kažejo prve luči. Na levi jih je že celo jezero. Skozi desna okna vidim, kako se mimo nas pomika vrsta za vrsto velikih razsvetljenih pravokotnikov. Nova tovarna dela noč in dan. Pričakoval sem majhen mladinski sestanek, pa Je DUo zbranih kar šeststo mladincev. Vmes je tudi nekaj zadružnikov iz bližnja vasi. Samo oni nas še spominjajo na stari deležnik. Sedaj je že pravo mesto. Nerodno mi je zaradi tolikega števila poslušalcev. In že kar v začetku se moram opravičevati, da ni prišel še drugi napovedani govornik, sekretar Centralnega kom i u ja mladine, čigar obisk so bili že napovedali s plakati. — To je torej tisti sekretar, o katerem so me spraševali že pred odhodom avtomobila. (Pripoveduj emn o Indiji. O deželi, ki si je šele pred šestimi leti'pridobila narodno neodvisnost, o 1! W vlaga ogromne napore za. g : ''usko osamosvojitev in dvig nizke živ-ljenjske ravni milijonskega prebivalstva. Govorim o prizadevanjih sedanje vlade, o šolstvu, o zdravstvenem skrbstvu. Pripovedujem o tem velikem popri šču bitke z zaostalostjo in nečloveško bedo. Ne govorim samo o tem, kar predstavlja šele prihodnost te dežele, moram povedati tudi to, kakšna je večina Indije danes. Sem v tovarni, zat0 pač govorim o položaju indijskega delavca. Ni jih dosti več kakor dva in pol milijona, zaposlenih industrijskih delavcev, seveda. Kdo bi prest el nezaposlene! Saj tudi nihče ne ve, ali so to delavci ali 16 najemniki, ki so jih gospodarji zapodili z zemlje. Komaj vsak šesti mornar je zaposlen. Podatkov za druge panoge nisem navedel, stanje pa nI dosti drugačno. Dolgo sem govoril, občinstvo pa se nI naveličalo. Seveda ne zaradi mene, pač pa zaradi samih podatkov, ki sem jih navajal. Publika je poslušala pozorno, se čudila, smejala čudnim neskladom. Predavanju s,, sledila vprašanja, s« le po vprašanjih j*' vide! i veliko razliko med nami in Indijo, videti jo pot, ki smo jo že prehodili. V Indiji so me delavci spraševali, ali so tudi pri nas visoki, debeld in dobro raščeni ljudje le bogataši. Naši mladinci so se zanimali za druge stvari: o stanju nepismenosti, socialnem skrbstvu in še In Se. — Kaj pa udeležba delavcev v upravljanju? Povedal sem o sestanku, ki sem ga imel s sekretarjem sindikata v jam.shedpur.ski železi -1.1-11(1, naj večjem podjietju te vrste v vsej »Britanski skupnosti narodov«. Sestanku je seveda prisostvoval personalni referent tovarne, ki ga sicer sploh no bi dovolil. Takrat sem vprašal prav to, kar so me vprašali danes: »Kaj pa udeležba delavcev v upravljanju?« Izvedeil .sem, da eelot.no mesto ob tovarni upravi j.i nek za to določen inženir, ki ga plača tovarna in ki je ode, ,Vi il ' II Mih. generalnemu direktorju. Prebivalstvo sploh nima nobene besede v mestu, niti posvetovalne pravice. Ko sem mlade- razmišljanja mu, arogantnemu in lepo ne- kah. Bolj jih žali brezpravje govanemu referentu gospodu kot pa revne življenjske raz-Ruslju Modhiju dejal, da bi mere njihovih razrednih tova-vsaj majhno sodelovanje pre- rišev na sosednjem kontinentu, bivalstva gotovo korisftilo u- še me sprašujejo polagoma našem kolektivu. Hiš je že to- sedaj imamo naročil iz Egipta pravijanju mesta, mi je odvr- pa kar sami prično' pripovedo- liko m toliko. Imamo tudi park za 10 let!« Tudi težav ne manj-nil prav te-le besede: vati o svoji tovarni. Imajo to- m otroško igrišče. ka. »še vse premalo vemo.« — Kaj pa mislite! če danes liko in toliko dobička. Tovarno Sekretar nuadinske organi- Ponosni so in doma se čutijo dovolimo delavcem, da se vrne- nameravajo razširiti. Imajo že zacije mi je povedal, da imajo v svojem mestu. Zares »svo-šujejo v mestno upravo, se bo- prosvetni, sindikalni in zadruž- skoraj vsak teden predavanja jem«, saj je v njihovih rokah! do jutri začeli vmešavati še v ni dom. Obstopi me gruča mla- o tujih deželah. Ta osemnajst- Spomnim se na odkritosrčnega tovarno. Po takšni poti ne bi dincev in mi pripovedujejo: že. letni mladenič, ki je bil prišel Škota, ki vodi delo v predilnici prišli nikamor drugam kot v leznik je novo mesto. že nas v Železnik še kot graditelj to- jute »Dalhousie« na obrežju komunistično revolucijo!« je deset tisoč. Ceste so vse as- varne z neko mladinsko delov- svetega Ganga: Omenim tudi plače in po- faltirane. Imiamo svoje trgo- no brigado, pripoveduje o raz- — Pred dvemi leti so detlav-vem, da prejema maharadža vine. Tudi dva kinematografa! cePu v britanski laburistični ci stavkali. Razen tega so še države Hyderabad v Indiji Nocoj so priredili predavanje v partiji, o zadnjih zapleltih za- cene pričele padati. Tri tisoč tisočtristodevetdesetkrat večjo zadružnem domu zato, ker ho- radi Trsta in o pripravah mla- smo jih takrat odpustili, plačo od povprečnega zaposle, čejo, da se njihovega javnega dinske organizacije na volitve. — Kam pa so odšli? nega delavca. Poslušalci se življenja udeležujejo tudi kmet- Večja skupina me pelje v eno — Ne vem, nikdar se nisem zgražajo, pa ne bolj kot po je zadružniki. Nočemo, da bi tovarniških menz. Nič več me zanimal za to. prejšnjem odgovoru. Zgražajo tako blizu take tovarne ži- ne sprašujejo. Kot da bi bil Mladi delavci iz železnika so se delavci, ki danes že čutijo, veli ljudje, ki ne bi prav nič vedno v tujini, mi ponosno o- me pospremili do avtobusa in da je tovarna v njihovih ro- vedeli o tem, kaj se dogaja v pisujejo tovarno in mesto, »že mi še enkrat naročili, naj __. »ostro skritiziram« sekretarja ■ i i m i- tj ____________i centralnega mladinskega ko- miteja, ker ni prišel na sestanek. Res upravičeni izgovor, da ni mogel priti, prav nič ne pomaga. — Sicer mu bomo pa jutri telefonirali. Med vožnjo zaspano premišljujem o sekretarju centralnega komiteja. V zadnjem hipu so mu naložili drugo delo, tako da ni mogel v železnik-Bil je polkovnik JLA, preden so ga izvolili v jugoslovansko mladinsko vodstvo. V Indiji imajo že majorji lastne vile s služinčadjo. Dvajset milijonov ljudi je brez strehe. Gospoda birokrati hodijo po ulici in se poigravajo s kratkimi črnimi palicami, ki tako neprijetno spominjajo na pendreke. Ljudje se jim umikajo s pločnikov. Delavska mladina nima sestankov, ne predavanj, ne predvolilnih priprav, i Zanjo ne obstoja razcep v laburistični stranki, tudi ne prosvetni dom. Zadovoljni so, če imajo svoj naslov. Zadnji dan bivanja v Indiji sem se spoznal s fantičkom, ki čisti »Mama, mama, poglej dol! Francelj ne verjame, da imaš golšo.« Taj Mahal — biser indijskega stavbeništva iz mogulskega obdobja »Jožek: »Ali ne, mama, ko bo mož prežagal škatlo, bo koncert pri kraju?« čevlje. Ni mi dal svojega naslova, ker ga nima. Dejal mi je, da sva kljub vsemu iz iste kasta. V železniku sem bil že pred petimi leti. Takrat sem videl le delovne brigade, ožgano travo, mlake in veliko betonsko konstrukcijo pod golim gričem. Nocoj sem videl veliko tovarno, v kateri že delajo nove tovarne. Srečal sem se s prebivalci mesta, ki leži na še nedavno golem griču. Tudi v Indiji že gradijo nova mesta. Toda v njih mladinci še dolgo ne bodo mogli telefonirati nobenemu sekretarju in ga »kritizirati«. Morda pa le ne tako dolgo? Saj Indija hitro napreduje. Koristijo ji tudi naše izkušnje. Saj smo končno »vsi ena sama kasta«! Jelko Žagar IKonsimr Jšourbaki Rešena je uganka o enem največjih znanstvenikov današnjega časa Se ves Pariz je zavit v dim. Tu in tam še reg-ljajo strojnice, še vedno trajajo poulične borbe. Štiriindvajseti avgust leta 1944. Cez nekoliko dni bo Pariz že osvobojen Hitlerjeve armade. V mestu je vse kakor mrtvo. Vsa vrata in okna so tesno zaprta. Prebivalci se stiskajo po kleteh in čakajo osvoboditeljev. Od časa do časa še pri-rohni po asfaltu kak zaostal nemški tank, slišijo se zadnje eksplozije min — zadnji pozdrav okupatorja. Zavezniške čete so še v predmestjih. Na Eiflovom stolpu še ni zapla-polala trikolora. Po univerzitetnem delu mesta quiartier latin drvi prvi zavezniški avtomobil. V ameriškem jeepu sedijo štirje prašni, do zob oboroženi vojaki. Vodi jih kapetan Henry. Ima fin, inteligenten obraz. Ta do-jem še posebno poudarjajo naočniki v zlatih okvirih. Videti je bolj znanstvenik kot pa vojščak. V rokah drži zemljevid Pariza in od časa do časa daje navodila šoferju, ki drzno zavija okoli vogalov in se bliža skrivnostnemu cilju. 2o so prispeli v Rue de la Sorboime. Poiščejo hišno številko šest. Nad vrati nam pravi majhen napis, da je tu knjl-M na gospoda FrCvmanna. Prav njega išče kapetan Hen. ry. S pripravljenim orožjem vsi štirje brž prično razbijati pa vratih in klicati lastnika Po dolgem in mučnem oklevanju jim prestrašeni .starček končno lo odpre. Odvode jih v majhno knjigarno, ki na na.s ne bi napravila močnejšega vtisa. Za kapetana Hemrvja pa je to pravcata zaklaidniea. čuti, da se je približal cilju, ki ga zasleduje že nekoliko let. Na pultu ležita knjigi »Teorija enačb polja« in »Topologija splošnih struktur«. O-be jo napisal skrivnostni znanstvenik Nicolas Bourbaki. — Povejte mi, prosim, kje je sedaj gospod Bourbaki. Frevmann se je izmikal. Dejal je, da je sicer osebni založnik gospoda Bourbakija, da pa ne more povedati, kje je. Pod nobenim pogojem in niti pod pritiskom ne more izdati skrivnosti, ki je že pred vojno mučila svetovne znanstvenike, patentne urade in vojaške obveščevalne službe vseh velesil. V vsem času okupacije se Bourbaki sploh ni oglasil. Morda je res nekaj resnice v govoricah, da je sedaj v Argentini. Gospod Frevmann je tudi dodal, da ima kot nosilec avtorskega prava slovitega matematika še precej denarja na svojem tekočem računu v neki ion i ionski banki, da se g. Bourbaki tega denarja doslej sploh še nt dotaknil In da je skratka — izginili brez sledu. Tudi to je kapitan Henry še Izvlekel iz Frevmanna, da ima gospod Bourbaki še nekaj znancev v Parizu, njihovih imen pa založnik ne sme Izdati. Kapetan Henry se je še dokaj vljudno poslovil in odšel z dolgim nosom na bojišče. Kje neki je le ostal gospod Bourbaki? Ni morda pri Nemcih? So se ga mar poslužili v projektivnih birojih Hitlerjevega generalnega štaba, ko so konstruirali »maščevalno orožje« VI In V2? Kaj pa, če so se ga poslužili Rusi? Morda pa je tudi on že vprežen v strašnem aparatu, ki pripravlja neko grozotno uničujoče orožje nekje v okupirani Norveški? Ali bo sploh še mogoče najti tega velikana duha in ga prepričati, da prispeva zavezniškim naporom ? Kako le izgleda? Kaj misli o tej vojni, kaj o nas Amerikancih? Kdo je človek, čigar Ime je že pred leti nosil svetovni kongres matematikov. Take in podobne misli so mučille kap)etana Henrvja In celo kopico drugih ameriških znanstvenih obveščevalcev, ki so po vsem svetu stikali za gospodom Bourbakijem vse do konca druge svetovne vojne, potem po polagoma pozabili na ta svoj neuspeh. Vsem je afera Bourbaki zbledela iz spomina — razen kapetanu Hen-ryju. Šele lani se je uganka razvozi jala. To pa je bilo takole!: Umrl je star profesor, ki je imel stolico za fizikalno matematiko na znanem College de France v Parizu. Univerzitetne oblasti so stolieo podelile mlademu in nadarjenemu doktorju Andreju Lichne-rovvitzu. Nihče ni imel ničesar proti mlademu znanstveniku, vendar pa se je v francoskih znanstvenih krogih začelo godrnjati. Z vseh strani so deževale pritožbe v rektorjev u-rad. V njih so se znani in malo znani francoski matematiki In fiziki pritoževali nad odločitvijo. Vsi so poudarjali, da v Franciji ni človeka, ki bi stolico fizikalne matematike pariške univerze bolj zaslužil, kot Nicolas Bourbaki, čigar knjige so se po vojni spet pojavile v založbi gospoda Frey-manna in čigar nova domiselna odkritja s področja fizikalne matematike presenečajo ves znanstveni svet. Nezadovoljstvo je v neobve. ščenlh krogih naraslo do take mere, da se je že v časopisju pričelo pisariti o korupciji na pariški univerzi, o tem, da Bourbakija šikanirajo, da mu ne dovolijo publicitete, da so mu neplodni senilni profesorji upirajo, ker se bojijo za svoje stolčke itd., itd. Mladi Lich-nerovvdtz se je znašel v dokaj nezavidnem položaju. Kjer se je pojavil, so se prisotni pomenljivo spogledovali, vedno je moral poslušati neslane šale na svoj račun. Višek je nastopil, ko so Lich-nerovritza svečano proglasili za glavnega profesorja fizikalne matematike na College de France. Prav takrat, ko se je nadebudni mladenič dvignil, da bi se zahvalil za veliko čast, so sđ zaslišali fanatični klici z galerije: — Kaj pa Bourbaki? Hočemo Bourbakija! Doli Llchne. rovvitz! Ua-a! Dvignil se je rektor in poskušal pomiriti občinstvo z izgovorom, da se univerzi kljub vsem prizadevanjem ni posrečilo izvedeti za slovitega Bourbakija. študentska galerija o tem ni hotela nič slišati: — Doli z Lichnerovvitzem! Živel Bourbaki! Sramota za univerzo! KONČNO POJASNILO Lichnerovvitz je spregovoril in — tako je bila rešena uganka o enem največjih znastvenikov naših dni. — Gospoda (Nicolasa Bourbakija globoko spoštujem. Za razliko od vseh vas Pa ga tudi poznam že zato sem se odločil sprejeti to visoko mesto, ker vem, da gospodu Bourbaki j u to ni mogoče. Kakor svetovna znanost in vsa velika odkritja v današnjih dneh ne morejo več biti plod žlvDjenj^kega dela enega samega človeka, tako tudi gospod Bourbaki ni ena sama oseba. Javnost je končno le izvedela, da je Bourbaki le skupno ime za kolektiv francoskih fizikov in matematikov. To so Pierre Samuel, prof. univerze v Clermond-Ferrandu, profesor Cartan s pariške Sor-bonne, profesorja Dieudonne in Roger Godemet iz Nancyja, Armand Borel iz ženeve in Braconnier iz Lyona. že pred vojno so se shajali. V pogovorih so ugotovili, da njihova raziskovanja zahtevajo toliko dolgotrajnega dela, da ga je zmoči le s koordinacijo in tesnim sodelovanjem. V začetku jih je bilo le šest. Vsak teden so se shajali, si razdeljevali naloge, primerjali svoje rezultate in končno sestavljali knjige, ki so pomenile dogodek v znanstvenem svetu. Vse to delajo po vojni, že dve njihovi knjigi sta izšli in obogatili znanost z novimi dognanji. Kolektiv Bourbaki nam kaže, da današnja stopnja znanstvenega dela ne prenese več celožlvljenjskega garanja kabinetmh učenjakov. Njihovega dela ne bi zmogel noben posameznik. 'Komplicirane dolgotrajne računske o-peraclje bi jih tako obremenile, da ne bi dosegli robenega rezultata. Kasneje so se časnTa-rji zanimali, zakaj se ta skupina i-menuje Nicolas Bourbaki. 'Pojasnili so jim, da se je ti ko Imenoval neki vratar na pariški univerzi, ko so sedanji profesorji še študirali. Tako so. se hoteli oddolžiti dobrodušnemu možičku, ki to ga bili vzljubili. In kapetan Henry? Ta pa je tudi našel Bourbakija. Sedaj predava na Sor-bonnl. On je profesor Cartan, poslednji, ki je bil sprejet /v nenavadni kolektiv. Kako naj se oblači gospodinja doma mm ženska, ki ima čut za ličnost in snago, tudi doma ne bo nikdar zanemarjena in površno oblečena. Vse, kar ima na sebi, mora biti snažno in okusno, tako da se ne bo zdrznila, če nenadoma kdo potrka ali pozvoni, da se ji potem ne bo treba pred gostom opravičevati. Takšno opravičevanje je za gospodinjo in za gosta mučno, slabega vtisa pa, ki ga je napravila njena zanemarjena zunanjost, prav nič ne popravi. Oe se nam <4:: kaj takega pripeti, je najbolje, da molčimo in rajši pazimo, da nas v bodoče nihče več ne preseneti. Nobeni gospodinji ne sme biti cd več skrb, kako se bo za dom okusno in primerno oblekla. Ni namreč res, da je doma vse dobro. Gospodinja, ki tako misli ali celo govori, o-malovažuje svoj poklic ali pa skuša opravičiti svojo zanikr-ncst. V napačni domnevi, da prihrani bogvekaj, ako ponosi doma vse obeke, ki niso več za na cesto, hodi po hiši v volnenih ali pa svilenih oblekah, ki z czirom na blago in kroj za gospodinjska dela niso niti najmanj primerne. Volneno in svileno blago je nam- Držimo se ravno! Mnoge ženske imajo grdo razvado, da se držijo sključeno. Glavo sklone jo in vse zgornje telo se nekako zvije in sključi. Posebno med hojo pozabi marsikatera na svojo držo, ko se zamisli, vtakne roke v žep, dvigne rame, glava ji pa zleze naprej. Polagoma se te drže navadi in postane zanjo tipična. Ko bi se nekatere ženske videle, kako so negra.eaczne in grde, če se tako držijo, bi se tega kmalu odvadile, ženska, ki se drži ravno, z.!eknji?no. je mnogo bolj prikupna. Pa tudi zdrava ni sključena drža. V zrelejših letih se zdijo take ženske, kakor bi bile mala gr-baste. Pri tej slabi razvadi iz-premenijo pljuča počasi svojo lego in se pri dihanju ne morejo tako razširiti, kakor bi bilo potrebno. če niste vajene take ravne drže, vam bo v začetku nekoliko mučna, toda nikar ne izgubite poguma. V ta namen dobite pri ortopedih posebne steznike, ki vas prisilijo, da se držite ravno. Tista, ki se že leta in leta ni zanemarjala, se bo lahko privadila pravilni drži tudi brez njega, če bo le vztrajno pazila nase. Na držo morajo posebno paziti ženske v poklicih, ki zahtevajo večuro sklanjanje, kakor uradnice, šivilje in tipka-rice. Te se navadijo sključene drže in začnejo kmalu bolehati na pljučih ali pa na želodcu, zakaj tudi želodec ne more v nepravilni legi tako opravljati svojih funkcij kakor sicer. Po-vešen želodec je navadno posledica slabe drže. Pazite na držo posebno pri mizi ali pri šivalnem stroju. Dobro bi bilo, ko bi tiste, ki se držijo sključeno, vsaj četrt ure na dan telovadile. Saj imamo posebne telovadne vaje za lepo držo. Vendar pa morajo paziti, da ne bodo pretiravale, ker postane telo petem preveč leseno. Telo mora ostati kljub ravni drži gibčno. Nekatere, ki se hočejo navaditi ravne drže, se začno zvijati in zibati, zlasti visoke postave; pazite, da se tega ne navadite! Drža mora biti popolnoma naravna, prav nič prisiljena, če hočete, da bo vaša postava lepa in prikupna. Lep, raven hrbet in tilnik do. lite1, če se odpovesta blazinam. Spite na nizkem vzglavju, najbolje brez blazin, in skušajte zaspati v hrbtni legi. Recepti Gobovi zrezki s krompirjevo solato. Gobovi zrezki. Potrebuješ 1 kg gob, jurčkov ali podobnih, 15 dkg namočenega kruha, 1 jajce, moko, mast in začimbe- Gobe oznaži, zreži na listke in operi. V presnem maslu zarumeni žlico drobno zreziane čebule in zelenega peteršilja. Pridenl pripravljene gobe in jih na, ognju naglo praži to-liko časa, da sei sok posuši Potem jih stresi na desko in drobno sesekljaj. Priideni namočen in ožet ki uh, peper, sol, zrno strtega česna, eno jajce, žlico moke ali drobim; vse to dtetoro premešaj, oblikuj zrezke, povaljaj v moki in hitro speci na vroči masti. Ko so pečeni, odlij odvisno mast in piilij nekaj žlic smetane in juhe ali vede, razmešaj, pusti, da pievre in polij po zreizkih. reč silno občutljivo in se ne sme prevečkrat prati. Mimo tega je pa tudi popolnoma naravno, da se ženska v obleki, ki je bila namenjena na izpre-hod, ne more pri delu neovirano gibati. Bolj pametno in varčno je, da zastarele in ponose. n.s bleke rajše prenaredimo za druge priložnosti, za dom pa kupimo ceneno pralno blago, iz katerega si naredimo obleko lahko kar sami. Nobenega dvema nI, daje kakor za vsak drug poklic, tudi za gospodinjstvo potrebna primerna obleka, ki mora ustrezati svojemu namenu in biti torej prikladna za vsa gospodinjska opravila. Za domačo obleko si izberimo vzorčasto pralno blago, ki v pranju ne: sme izgubiti barve. Pisano blago je zato najprimernejše, ker se poznajo na njem madeži veliko manj, kakor na enobarvnem blagu in ker je vzorčasto blago tudi za cko bolj prijetno. Kroj za domačo obleko mora biti takšen, da jo lahko hitro slečemo in da se v njej popolnoma svobodno giblj:mo. Najprikladneje je, če jo naredimo tako, da jo oblačimo kar čez glavo ali pa da se spredaj zapenja. Za delo so najbolj pripravni kratki rokavi. Če ima pa obleka dolge rokave, naj imajo ti spodaj prožni trak, da 93 lahko potegnejo čez komolec, ali pa naj bodo narejene tako, da se spodnji del rokava odpenja, ker bi na3 siCctr oviral. Zelo pripravno oblačilo za gcrpodinjftvo je halja, ki se zavezuje v pasu aH pa se spredaj zapenja. Oblači se lahko tudi vrh obleke, kar je zlasti pripravno za gospodinjo, ki se ne utegne pi-eoblsčt, kadar pride domov (n. pr. gospodinja, ki hodi v službo). Pri kuhanju in umazanih go-fpedinjskih opravkih naj ima gerpodinja vrh domače obleke še predpasnik in sicer pri kuhanju belega, sicer pa barvastega. Za pranje in pomivanje je najboljši nepremooljiv preid- Krompirjeva solata s smetanovim pnlivom. Potrebuješ drebnejši krompir in smetanov poliv. Operi in skuhaj krompir ter ga zreži na tanke listke. Zloži ga v skledo in polij s smetanovim polivom. LETEČI ČOLN V Nemčiji so zgradili motorni čel posebne oblike, ki se lahko dvigne iz vode in nadaljuje; vožnjo po zraku. Prvi vzorec takega čolna je bil izdelan po naročilu nekega Norvežana, ki ga bo uporabljal za potniški prevoz v fjordu Oslo. čoln je dolg devet metrov in tehta dve in pol toni. NOVI RUŠILEC Amerikanci so izročili morju nov 5.500 tonski rušilec »Norfolk«, ki je 165 m dolg in 17 m širo kter doseže hiitrost 36 vozlov na uro, kar je za te vrste ladij zelo veliko. UNIVERZALEN RADIOTE-LEVIZIJSKI SPREJEMNIK Neki francoski konstruktor je izdelal univerzalen kombinirani sprejemnik, ki »ujame« vse radijske valovne dolžine in vse televizijske definicije od 400 — linij. V kratkem bedo pričeli ta aparat serijsko proizvajati. PTIČJA GNEZMA — SPECIALITETA V Burmi servirajo za drago ceno zanimivo jed — pravcata gnezda ptice ring-tang. Ti ptiči se hranijo z ribami. Le del hrane pogoltnejo, ostanek pa prežvečijo in ga uporabijo kot gradivo za gnezda. PREBIVALSTVO Za leto 1975 je napovedano, dla bodo imele Združene države 190 milijonov ljudi. Osrednji statistični urad v Wa.sh.ing-tenu pa ima še drugo napoved: Če se bo ameriško prebivalstvo množilo po sedanji hitri lestvici, bo leta 1975 v Združenih dižavah ne samo 190, marveč 221 milijonov ljudi. Dcsegli bodo porast kar za 61 milijonov! STAROST ZEMLJE Trije kanadski znanstveniki so pred nedavnim ugotovili, da starost zemeljske skorje znaša ekreg 3.5 miljarde let. Merjenja so bila izvedena s pomočjo posebnega spektografa. Ob tej priliki je bilo fcuidl u-g-ctovljeno, da je cd fonnira-rt>a orvih el<*mentov. iz kntr-rlh 5.5 milijarde let. PTICA — KROJAČ V Indiji je neka ptica imenovala ptica-krojač. Tako ime je dobila zato, ker zbira široke liste, jim ob krajeh dela luknjice, nato pa iz drugega lista napravi pasove, ki jih vleče skozi luknjice in tako napravi iz listov vrečko, ki jo uporablja za gnezdo. GENERAL JE LOVIL MUHE Ameriški general William Dean je bil več kakor tri leta v ujetništvu. Kaj je delal? Da ni poblaznel, tako pripoveduje Dean, se je spravil na pobijanje muh. V januarju 1951 jih je pobil 351, v februarju 4i5S in tako naprej. IMLsem junija istega leta pa je število pobitih muh že naraslo na 2.983. NA AMERIŠKIH CESTAH Do konca tega leta je v Ze-dinjenih državah registriranih 54,709.000 motornih vozil. Od teh bo kamionov in avtobusov 9,674.000, potniških avtomobilov- pa 45,053.000. Največjo registracijo motornih vozil bo imela Kalifornija, namreč o-kreg 5,400-000; nekaj nad štiri milijone' pa jih bo imela država New York. VSE NA MALO Med Avstrijo in Švico je .stii^njeirna 1 mala kneževina Lichenstein, ki šteje samo 13.000 prebivalcev. Deželica ima samo 8 policajev, pa nobenih vojakov. Povprečni dohodninski davki so 3% in v nobenem primeru ne presegajo 9°.'i,. Lichenstein je monarhija, kateri vlada knez Pranz Josef, s pomočjo parlamenta, ki šteje 15 članov. IZREDNO VREME V ARGENTINI! Zima v Argentini običajno ni tako ostra in le redkokdaj pade barometer pod ničlo. Letošnja z,!ma pa je izredno mrzla. Toplomer je padel na 7, 8, celo H stopinj pod ničlo, kar je za Argentino izredno veliko. Argentina že kakih dvajset leii ni imela tako hude zime. AMERIKA DEŽELA STARCEV V Združenih državah je več kakor tri milijone družin, katerih ca član je star več kakor 65. let. GIBANJE DELA V V!•'••>••'> všeti. Mož se presede k Bertovi pisalni mizi in napiše .ček. Dal vam bom potrdilo, reče uslužno Bert. Ni treba! Zapisal sem si opombo: na račun bodočih uslug. Na svidenje! Stari mož se dvigne, se pokrije in od-ziblje proti vratom. Bert pohiti, da bi mu ( dprl. Toda bil je že prepozen. Spet j ■ ve 1'ki mož udaril ob podboj. Ko se je Berot vrnil v sobo, nakazila nI bilo več na mizi. A že je pritekel Harry n v i h t 1 v rokah dragocena !-drk in rekel-: Semi ga že slikal. Nič se ne ve, kaj še pride. Mislim, da se tti mjeri a lini i prekleta opica, ki bi me opeharila, s ponare-fettdim čekom. Boš videl, da je vse skupaj lo potegavščina. Takile prismojeni milijoni milijonarji si dovoljujejo različne šale