PROLETAREC JE
DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
Mašilo Jugoslovanske Sociulistirne Zveze in ProWveine M^lcee
OFFICIAL OIM,AN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
&T—NO. lili.
cUm MtUl, Um. «. Mt, •( Um po*» «lfk« M OtrM*. t*-. un4ar t k« A«i «1 Co««.«-.. d Ma.tb J, Uit.
CHICAGO «3, ILL., 10. APRILA (April 19), 1944.
''•ihluhed Wc«kly at 2301 S. Uwmiul«- Ave.
•••
LETO—VOL. XXXIX.
■Hli ■ fvSH s. -tm^m 1 S® ■ •		
H w ' 1 1 <K ^^H Jfl^ -	; tfM	^^^HPHB .v ,
r Jj^H	Bi 'M	
% m		
		
Vi\ )		
J jjfl ^SL—i		
M		
		
NAPADI ZAVEZNIŠKIH LETALCEV na Berlin so to slovito nemško mesto, ki je eno največjih na svetu, ie v veliki meri porušili.. Večina civilnega prebivalstva se je morala Isselitl na dešelo. drugo si mora iskati zaklonišča, namesto bivališča, kakor priča gornja slika.
Ali Nemčija res išče izhoda za umik iz vojne?
MORDA NOTICA IZ KAIRA V "PRAVDI" 0 POGAJANJIH ZA MIR MED LONDONOM IN BERLINOM LE NI SILA IZ TRTE IZVITA. NEMCI SE 2ELE OSLONITI NA ANGLIJO
Ako nemški generali kaj ve-' do, in če Hitler kaj ve, je to: Tretji rajh vojno izgublja. Cim-dalj vztraja v nji, več si škoduje.
Pot v mir težavna
Ampak v vojno lahko zagaziš v eni sekundi. Nazaj v mir pa vzame tedne, mesece in leta.
V Nemčiji še niso obupali, čeprav vedo, da so se Hitlerjeve baharije onesvestile. Ako tudi ne bi bilo zavezniških bombnikov, bi Nemci na svojih tleh nič ne čutili. Tako pa jo v tej vojni Američanov in okušajo zares vsled invazije j nemška mesta
bo konec civilizacije v Evropi in Anglija ter Zed. države bodo naslednje na vrsti.
To je kajpada hujskanje, a ne i zaradi "barbarstva" v Rusiji,1 pač pa, ker je zavrgla svetost privatne svojine.
Igra z dinastijo v Italiji zmaga za savojski dvor in svarilo demokraciji
Kralj Viktor Emanuel se je končno izrazil, da je pripravljen pustiti svojo službo, ki pa jo naj nadaljuje v NJEGOVEM imenu njegov $in Umberto/ Toda šele, kadar mi — Američani in Angleži — osvobodimo Rim.
Predlogi, da naj se umakneta oba, so padli v vodo. Eden izmed njih je bil, da se oklfce za kral a prestolonaslednikovega šestletnega sinčka, in ker otrok pač m zmožen vladati, naj se mu imenuje regenta	i
Vatikan s tem ni bil zadovoljen, ne London, in ne Washington. V Italiji je treba ohraniti "red in m Churchill sam je v parlamentu izjavil, da
mir
sta za to nalogo kralj Emanuel in njegov maršal Badoglio najbolj spodobna.
Oba predstavljata stari red. To priznavajo celo ameriški uradniki v zavezniški civilni komisiji v I tal ji, ki trdijo, da fašistične ustanove "poslujejo dalje, samo imena so si spremenile
Položaj v Italiji nam priča, da se kralj in Badoglio nista brezpogojno podala. V propagandi zaveznikov se je glasilo, da samo "brezpogojna kapitulacija" Italije bo sprejemljiva Izkazalo se e nasprotno. In predno bo vojne konec, bo morda, če se bo zavezniška politika nadaljevala v tej smeri, Italija veliko bolj naša zaveznica, kakor pa na primer Titova osvobodilna fronta, ki je prav tako, kakor savojska dinastija, povsem odvisna od vnanje politike Washingtona, Londona in Moskve.
Čemu se naj demokracija briga za ohranitev kral ev Italije, Jugoslavije in Grčije, pa tudi Nizozemske, Norvežke in Bolgarije, je vredno razmišljati.
Kralji so predstavniki starega reda. Zato pogosto čujemo, da ga Španija znova dobi, pa Avstrija, Albanija itd.
Sedanji svetovni proces je torej v glavnem vendarle tak, kakor ga socialisti tolmačimo: Gre se za borbo posedujočih. - To je boj za ohranitev izkoriščevalcev proti izkoriščanim.
UMW ne bo poslala zastopnike na zbor unij v London
Politični triki, ki so samo Hitlerju
res v
korist
BRICKER IN DRUGI ASPIRANTI ZA PREDSEDNIŠKO KANDIDATURO NA REPUBLIKANSKI LISTI HUJSKAJO LJUDSTVO NA ZELO NEVAREN NAČIN
Angleško delavsko gibanje ima v vabljenju ameriških delavskih unij v sodelovanje z uni* jauii v Sovjetski Rusiji jako tnalo sreče.
Ko je vrhovni svet angleških strokovnih unij lani podvzel iniciativo za sklicanje mednarodnega delavskega kongresa za sklepanje skupne delavske akcije v prid preuredbe sveta tako, da bo kaj pomenila za tiste, ki ustvarjajo, je povabila na sodelovanje kajpada tudi AFL, CIO, bratovščine železničarjev, unijo premogarjev UMW itd.
AFL je povabilo odklonila iz razloga, da ne mara biti skupno kar je najhujše — veliko nevarna zboru z zastopniki delavskih 1 nost bodočemu miru. unij Sovjetske Rusije, ker sled-
nje niso svobodne. Slično stali- i Roosevelt kriv vojne šče je zavzel John L. Levvis v j Nešteto političarjev republi-intenu UMW in istotako odklo- kanske stranke je na govornimi sodelovati.	š^ih turah, ki skoro vsi poudar-Prav tako je večina ameriške- j jajo. da smo v vojni edino po
Rooseveltovi krivdi. In na tisoče
hujska
Ameriški vojni cilji so tako zamegljeni, da se jih v sedanji volilni kampanji vsekrižem izrablja, kar povzroča v politični javnošti in med ljudstvom silno negotovost, nejasnost in pa —
ga unijskega delavstva brez zastopstva na mednarodni delavski konferenci, ki se vrši ta mesec. Po pravilih društva narodov je iz vsakedržave upravičena na zborih pod njegovo avspicijo samo ena delavska zveza iz vsake driave. Tako ima v Philadelphi-ji spet zastopstvo samo AFL.
Le kako. da voditelji AFL. CIO, bratovščine železničarjev
podtalnih agitatorjev maso. posebno irskega, nemškega in skandinavskega porekla, da se bo ljudem njihovega rodu v Evropi boljše godilo le, ako se zavrže "new deal", ki nas je pahnil v vojno.
K
Bricker govoril
takim izvajanjam priliva
i„ drugih samostojnih unij sku-;^ »•
pno ne zapopadejo, kako kvarno
ner John W. Bricker, ki je eden
Rajše naj bi delovali, da ko zmagamo, naj se resnično izvo-juje tak mir, da našim ljudem ne bo treba spet čez 20 let, ali morda še prej, v nova klanja.
Triki s poveljniki
Eden najgrših trikov dosedaj je bil izvršen od republikanskega kongresnika Millerja iz Ne-braske, ki je objavil par pisem med njim in generalom McAr-thurjem v grajanju Roosevelta.
Nekateri reakcionarni republikanci bi radi McArthurja za predsedniškega kandidata rajše kakor ohijskega governerja Bri-ckerja ali newyorškega governerja Deweyja.
Izgleda, da se je McArthur na pisma omenjenega kongresnika ujel. Mislil je — tako pravi v preklicu, da si dopisujeta privatno, a je iz tega nastal škandal. Potem so ga skušali potlačiti. Očitno je, da vsi ti ljudje, ki so
je njihovo zadržanje tistim, ki l*med kand.datovv republikan- na varnem, ne mislijona druge-
*	*	clri ctranlri »o nrnMLuHmcIrn r,n_ j rtn l/ ol/nr no ciiaia aoaKma n m Ki.
morajo dan za dnem hoditi na šiht, ali pa si iskati delo.
Londonski Daily Mail o nemških pogojih za mir
Neuspehi, oziroma beg nemške armade z vzhodne fronte, in pa vedno preteča druga fronta. ob enem tudi zračni napadi Angležev morajo tudi
Socialisti v Milwaukeeju še vedno močni
Sodružica Kristina Podjavor- f sredstvo je radio, toda jako dra-
SLOV. SOC. KLUB SE ZAHVALJUJE
l
i Miluaukee, Wis. — V imenu tukajšnjega slov. soc. kluba se zahvalim vsem darovalcem, in onim, ki so v ta namen prispevali v gotovini ter s tem pripomogli. da je bila naša "car party" velik gmoten uspeh.
tfvala tudi vsem igralcem ter drugim posetnikom. S pomočjo vseh teh je ta prireditev prav dobro uspela v gmotnem kot v agitacijskem oziru. Christina Podjavoršek, tajnica
na
na
ameriških in angleških letalcev. Hitlcrjevce porazno vplivati.
Njihov "festung Europa" se drži, namreč toliko, da so zavezniški vojaki vsenaokrog še zelo daleč od Nemčije.
Čemu se vojevati, če jc boj izgubljen?
Ako je nemško vrhovno poveljstvo uvidelo, da svojih ba-havosti ne bo moglo izvesti, čemu ne bi tipalo poti v tak mir,
Zato vesii o morebitnih Hitlerjevih tipanjih za mir le niso tako brez podlage kakor bi on rad dokazal, čeprav se mu ne posreči.
Ameriška casniška agencija AP poroča iz Londona z dne 17. aprila med drugim:
Iz zelo verodostojnega vira »e je izvedelo, da se je vplivni Nemec baron Manfred von Killin-
ki bi bil za Nemčijo najcenejši? ger neposredno, vendar pa s Hit-■Saj je Hitler že sam dajal po lerjevo pooblastitvijo, začel v
radiu zaveznikom mirovne ulti-matume. S temi sedaj ne bi nič dosegel — saj še takrat ni mogel, ko je ftnagoval kamor se je pognal. Ampak vsakemu Nemcu je za obvarovanje Nemčije. V ta namen se je treba na koga oslo-niti in tako se vsa nacijska in druga pronemška propaganda naslanja na zaslombo Zed. držav in Anglije.
Propaganda proti Rusiji
Smisel te kampanje je, da je Nemčija civilizirana, da je tudi ostala Evropa kulturna, le Rusija je barbarska. Če ona zmaga,
zavezniških krogih v pati za mir. Svoje pogoje je spo ročil edino ameriški in angleški vladi, se glasi ista vest, kar pomeni, da Hitler še upa v organl-
(Konec na 5. strani.)
šek poroča med drugim tudi o prošlih primarnih volitvah v Milwaukeeju, o katerih ugotavlja med drugim:
"Te volitve za socialiste niso izpadle tako klavrno kot morda v drugih krajih mislijo. Politična situacija v tem mestu jim ni znana, a tukaj pa tisti, ki jo poznamo, vemo, da volilni rezultat za nas ni bil tako porazen.
Res, da nismo uspeli izvoliti naših kandidatov v mestne urade. razen enega v County Board. Za socialistične kandidate v mestne urade je bilo oddanih lepo število glasov — dobili so jih od 2 do 27 tisoč, in to skoro brez kampanje.
Upoštevati je treba, da nima* mo socialisti v Milvvaukeeju se-
Aneliii ti nobene8a **«>piia, ki bi saj nJVL. ™l0 utiral za nas. Za plačane oglase v naši stranki nasprotnem časopisju pa ni denarja in bi bržkone dosti ne pomagali tu* di če bi denar imeli.
Najuspešnejše a g i t a c i j sko
go. Ako se zbira denar po nik-ljih in dajmih, je treba veliko zbiranja.
Delavci, kadar jim gre dobro, ko imajo visoke plače, takoj pozabijo na vse in se ne brigajo, kaj bo jutri, ko ne bo dela in ne dostojnih plač. V vojnem času je tpenda vedno tako, da socialistično gibanje nazaduje.
V Milwaukeeju je soc. stranka oslabela precej tudi zaradi svoje ločitve od progresivcev. Večinoma vsi. ki so kandidirali na listi progresivcev, ali pa federacije, čeprav so bili precej časa prej člani soc. stranke, so po ločitvi rajše ostal* v progresivni stranki. Samo dva aldermana izmed sedmih sta ostala z nami
Tudi progresivci se ne morejo dosti pohvaliti, ker tudi oni niso izvolili vseh, ki so kandidirali. Zmagali so le s štirimi alderma-nl. Eden izmed njih je v peti wardi, v kateri so Slovenci agiti-rali zanj. Prej je bil naš, zdaj ni več.
ski stranki za predsedniško nominacijo.
Na shodu v San Franciscu je trdil, da smo v dveh vojnah (z Nemčijo v Evropi in z Japonsko v Aziji), ker nas je Roosevelt zavedel vanju.
Se veliko Hujšo propagando vodi z enakega stališča multimi-lijonar R. B. McCormick. ki kontrolira precejšen del najbolj razširjenega časopisja v tej deželi in tudi precej radio postaj.
"Čemu smo v vojni?"
Na shodih in v člankih vprašujejo maso, "čemu smo v vojni?" In ker tudi zvezna vlada sama ne pove nič določnega, kaj so ljeni cilji, je naravno, da tako hujskanje vleče — v škodo skup-lim vojnim naporom te dežele.
ga kakor na svoje osebne ambicije ter svoje lastne koristi.
Napačna taktika unij
V tej breznačelni zmedi najbolj greše delavske unije, ki se ne zavedajo, kaj jih čaka po vojni.
MacArthur, Bricker in vse sorte drugi republikanski in demokratski politiki imajo v uvidu samo en cilj: "Kako preprečiti zmago komur koli, ki mu je za izhod iz sedanje uredbe v boljšo človeško družbo."
je za važno službo, ne bi smel, če bi hotel biti pošten politik, igrati v roke fašističnim strujam v tej deželi, niti ne delati vtisa, da smo v vojni zato, ker je nas
ANTON SNIDER V PUEBLU SMRTNO PONESREČEN
Dne 5. aprila je v Pueblu, Colo., podlegel vsled opeklin, ki jih je dobil pri delu v jeklarni.	* VUJ,U;
naš rojak in naročnik Proletarca 1 Roosevelt pahnil vanjo
Anton Snider, stanujoč na 1229 Bohmen Ave. Nesreča se je dogodila 1. aprila, v kateri so se trije delavci grozno opekli po vsem telesu.
Ostala dva ponesrečenca ste eden Poljak in drugi pa Spanec po rodu.
Preklici, ki nič ne pomenijo
Četudi je general MacArthur javno izjavil, da svojih pisem kongresniku Millerju ni pisal za objavo, v njih je vendar izrazil
Noben-kandidat, ki se ^»"tegu-1t0' k*r mjsli 0 SV0Jem vrhovnem
poveljniku.
Na tak način se v vojnah ne
more zmagovati.
Delavci, podpirajte Proletarca kot podpira on vaše napore tn boje!
Nekateri so pustili obe stranki in kandidirali kot nestrankarji. Dva izmed njih sta bila izvoljena.
Danes biti socialist je težka stvar, ker se niti dva ne strinjata z vsem. Vojna je nam vsem zmešala možgane. Navdušujemo se za stvari, ki smo jih še včeraj zametavali. Tako je povsod, kaj bi še več mogla pisati o tem'
—-T
Stara igra sodnijski h prepovedi zoper stavke
•••••••••••••••••••••••••o
KONCERT ZARJE
( Icveliind« O.
Pri veliki Montgomcry Ward & Co., ki ima svoje glavne tovarne in prodajalne v Chicagu in podružnice Sirom dežele, se je delavcem pod zaščito Rooscvel-tovega "new deala" posrečilo iz-vojevati po zelo dolgih naporih
ji je bilo krivično usiljeno in se jc zavzelo unijo uničiti Se, predno bo konec vojne. I	B JB S svojimi propagandisti, in s
V nedeljo 23. aprila V SND, triki, ki se jih je zakonito možno ^	poslužiti, »e je družba pripravila
St. Clair Avenue	zadati uniji usodni udar, po ka-
Ker pa brez sodišč in policijska sile to ne gre, je kompanija dobila to oboje v pomoč.
" Sodnik višjega sodišča v Oil-cagu John J. Lupe je na tošbo kompanije . Montgomery Ward
priznanje unije, o knierem pa ]«\	minulega tedna odločil,
vodstvo kompaniie izjavilo, da ^ sa stavkarji obnaUjo ne«ko-
nito in jim je zapovedal, da smejo Imeti ob vseh vhodih vsega skupaj le 45 piketov, kar ja pri množici nad pet tisoč delavcev, ki je uposlena pri omenjeni družbi toliko kot nič.
• ••••

••••••••••••••••o
In teh 45 piketov naj se rai-terem itak upa. da se (unija) ne deli pri različnih vhodih, ki ime-bo več zavedla.	jo sicer z napisi pojasniti, da je
v podjetju stavka, a ne smejo pa stavkokazov odvračati s dela, ali jim zapirati vhod, ali jih nazi-vati s žaljivimi besedami.
Torej praV tako, kakor se je v stavkah zmerom dogajalo. Policija čika&kega mesta sodna povelja te vrste že od nekdaj uslužno izvršuje, in tako je tudi v tem slučaju.
Zanimivo je to: Unija je smatrala, da jo ščiti zakon, sprejet takrat, ko je bil Rooseveltov "new deal" na vrhuncu. Ravnatelji omenjene družbe so po dolgih mesecih stavkovnih in lega-lističnih bojev pristali v "priznanje** unije, t izjavo v oglasih
po celo stran v kapitalističnih dnevnikih Sirom dežele, da jim je bila storjena krivica, ki sc ni v enaki meri "dogodila nobeni drugi kompaniji".
Sodni izrak pri Montgon»ery VVard sedaj pomeni le, da je tisti zakon popustil, in da je "new deal'* tudi *e omagal pod plazom ] reakcije. In pa, da bo te unije moralo biti konec.
Kaj šele bo, ko sc bodo take prepovedi pojavile "na debelo", kakor so se po prejšnji vojni! A ni verjetno, da se bodo sedanji unijski voditelji iz tega kaj pri-da naučili.
"Majski glas" izide s sijajno vsebino
V prejšnji številki so bili na tem mestu omenjeni v seznamu prispevateljev svojih spisov v Majski glas, ki je posvečen k 15-letnici smrti Jožeta Zavertnika in njegovemu delu, ki ga je vršil v življenju, sotrudniki Anton Shular, John Goršek, F. S. Tauchar, Ed Tomšič, Marya Omahen-Mohar, Anton Garden, Fred A. Vider, Anton Slabe, John Shular, Frank Česen, Katka Zupančič, Vincenc Cain-kar in nekaj spisov je pa bilo omenjenih, ki so napisani od starokrajskih pisateljev.
Od tedaj so poslali, Louis Beniger spis o Jožetu Zavertniku, dalje Etbin Kristan tudi svojemu staremu sodrugu v skomin, pa Katka Zupančič, Milan Medvešek pa je pripravil lep prevod iz omemb slovitega sovjetskega pisatelja Ehrenberga,
F. S. Tauchar piše nekaj o pokojnem Zavertniku, in v svojem drugem članku pa o kampanji za "Proletarca".
Joseph Chesarek ima v tem Majskem glasu članek o inflaciji, ki je zanimiv kakor vsi drugi njegovi prejšnji prispevki v naših publikacijah.
Frank Kerže piše o "treh dobah", in kaj so, to bo razvidno v "Majskem glasu".
Mirko G. Kuhel je prispeval satiro.
Po vsebini in v številu sotrudnikov bo ta Majski glas eden izmed najbogatejših, kar smo jih izdali v zadnjih 25. letih.
Proletarec, April If, 1944.
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Idajt J>t|«iloTanika DeUvik« Tiskovna Družb«, Chicago, IU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE r
NAROČNINA t Zedinjenib driavan za celo leto |3.0u; za pol leU $1.71;
za četrt let« $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
V«i rokopisi in oglati morajo kyti ▼ našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobcitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jufoalav Workmen'a Publifthing Co.t
In«. Eatabliahed 190«.
Editor....................
Business Manager._~
_______________________Frank Zaitz
________________Charles Pogoreiec
■
SUBSCRIPTION RATES: Inited States: One Year $3.00; Siz Montlis $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countnes, One Year $3.60; Siz Months $2.00.
--PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Avenue	CHICAGO 23. ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
Ce in u It u s i jj i # » merili* ker si želi »li mejah
pe*ni!jflktilrt* pfr JTVvgtaSanJu za vodilnega socialista. ,
Marsikdo se bio morda čudil tej moji kritiki. V odgovor na to naj rečem, da predno bo mogoče zgraditi v tej deželi pravo, veliko delavsko politično gibanje,
bo treba iztrebiti iz njega cin carske voditelje, oportuniste, ko- kateri službi so? ritarje »z unijskih odborov in jih je ta narod s
dajalcev tega naroda, ki proglašajo to prvo organizirano slovensko vojsko za bandite, roparje, morilce, požigalce itd., vse vprek pa seveda prav po fašistično za komuniste. Ta proglas pa niti ne omenja naci/ašistov. Ali je potreb« še večjih dokazov, v Na stotine let svojimi krva-
krive učitelje ter jih nadomestiti vimi žulji redil in bil jim je po-s takimi, kakršne je socialistična slušen in pokoren. V Ameriki ! stranka že imela, pa so izumrli. | jih je še mnogo, ki te gade redijc
prijateljske države?
V tistem ameriškem tisku, kateremu bi sovjetska vlada ne ustregla neglede kaj bi storila, je poslednje čase zelo veliko kampanje proti njenim stremljenjem za preprečen je ustanovitve novega "sanitarnega kordona" ob njenih mejah.
Politika zmagovitih zavezniških državnikov na mirovni konferenci v Versaillesu po prejšnji svetovni vojni je imela za cilj zajeziti boljševiško poplavo čimbolj daleč proti vzhodu. S tega stališča je Poljska smela — posebno s pomočjo Francije, postati "Velika Poljska", z vlado v Varšavi, ki je bila Sovjetski uniji ves čas sovražna, neglede katere izmed poljskih strank so jo domi-nirale.
Vsa poljska notranja politika je bila ves čas prežeta z idejo zagojzde. ki jo naj tvori Poljska med USSR in zapadno Evropo
Na podlagi načela samoodločevanja narodov so postale samostojne poleg Poljske tudi baltiške dežele Estonska. Latva in 'Lit-vinska, ki so sicer majhne, toda v "sanitarnem kordonu" proti Rusiji so bile velevažnega strategičnega pomena. Pa tudi ekonomsko je odrezanost teh dežel od Sovjetske unije slednji veliko škodovala.
Enako, kakor v teh deželah, se je tudi Finska razvila Rusiji za neprijazno sosedo.
Poljska in vse druge omenjene dežele so imele vzrok mrziti Rusijo, ki jih je zatirala, toda nič bolj kot svoje lastno (rusko* kmečko prebivalstvo in industrialni proletariat.
Clemenceau in njegovi tovariši, ki so kovali versaillski mir, so imeli s carjevo vlado tajne pogodbe za še večje podjarmljenje ondotnih ljudstev kakor pa so bila v njih do leta 1914, ko se je pričela prva svetovna vojna Ker pa je carjeva vlada padla, so tajne pogodbe z njo izgubile vrednost in Clemenceau ter drugi reakcionarji so preudarjali le še, kako boljševiški preobrat v Rusiji uničiti. In ako tega ne bi zmogli, kako ga ograditi, da ne bi mogel s svojim slabim vzgledom dalje po Evropi.
Politika francoske in angleške vlade vseskozi je bila Poljsko, baltiške državice in Finsko podpirati s stališča neprijateljstva do Sovjetske unije.	^
Kakor v vzhodni Evropi, tako so vodile Rusiji neprijazno politiko vseskozi do te vojne tudi vlade v Beogradu, Sofiji, Atenah, Bukarešti in Budapešti. Na Ogrskem so imeli sicer nekaj časa takozvani komunistični prevrat, ki pa se je končal z novo zmago reakcije, ki se je s pomočjo prijateljskih odnošajev s Francijo in Anglijo, in z Italijo pod Mussolinijem ter Nemčijo pod Hitlerjem spet utrdila v sedlu in vzdržala svoj fevdalni sistem.
Edina vlada v tem delu Evrope, ki je bila Sovjetski uniji prijazna, je bila Cehoslovaška. Pa tudi ta ne od kraja. Kajti češki oddelki v Rusiji, posebno v Sibiriji, so po boljšev>iški revoluciji prizadevali Leninu veliko težav. Ves demokratični in kapitalistični svet jih je hvalil vsled njihovega* junaštva v boju proti boljševikom.
A ni vzelo posebno dolgo, ko sta se takratni predsednik čeho-slovaške republike Tomaž Masaryk in njegov prvi sodelavec Edvard Beneš, sedanji predsednik Čehoslovaškc, zavzela usmeriti njuno politiko v prijateljstvo s Kremlinom.
Jugoslovanska vlada je šele v zadnjih momentih pred nemško invazijo iskala stikov z Rusijo, katera zanjo sploh ni eksisti-rala skozi do leta 1941. In je spet lani poskušala skleniti z Moskvo prijateljski pakt, v namenu, da če bi Moskva ponudbo sprejela, bi s tem zadala moralni udarec partizanom, oziroma osvobodilni akciji. Molotov je ponudbo Petrove vlade v Kairu zavrnil.
Krik v kapitalističnem, v reakcionarnem in nekaj tudi v delavskem tisku proti novemu ruskemu imperializmu je torej mogoče pravično presojati le iz prej navedenih dejstev.
Vse vlade: ki so bile tu navedene z^ sovražne, ali saj za ' ne-prijateljske" Sovjetski uniji, so se prizadevale prav do praga v to vojno ohraniti sistem izkoriščanja mase po posedujočih slojih. Moskva je s pomočjo svojega najjačjega orodja — komin-terne — podžigala V teh deželah nezadovoljstvo izkoriščanih in tlačenih, in netila je prepire tudi med konservativnimi strankami, n. pr. v Jugoslaviji med srbskimi proti, hrvatskim in
obratno.
Sedaj, ko si je Rusija s svojimi zmagami priborila vlogo glavne evropske in svetovne velesile, se je Je buržvazni svet znova ustrašil. In kakor v času prejšnje vojne, ji skuša tudi sedaj zastaviti pot.
Kdor pazno zasleduje najreakcionarncjši, najmogočnejši kapitalistični tisk tu in v Evropi, si bo kmalu na čistem, da smatra v resnici Stalina za "svetovno nevarnost", ne pa Hitlerja
Gre se torej, kar tu znova in znova poudarjamo, sedaj, kakor po prejšnji vojni, prav tako za imperialistične ambicije poedinih velesil in prav kot tedaj, se vrše svetovna tfenja v znamenju varovanja stare svetosti privatne svojine in ščitenja privilegiranih slojev, ki si hočejo obvarovati pravico izkoriščati neposedujoče
Vlada v Moskvi morda ni ideal bodočnosti* s vobodti&fl* % veka. Ampak kapitalizem, hieararhija in ostala reakcija ne deluje .roti nji zastran tega pač pa edino zato, ker je nevarna staremu
V VOJNAH SE DOGAJA, DA DOMAČA ARMADA POBIJA SVOJE LJUDI. - Ameriška oborožena sila je posebno v tem letu napravila ie precej takih pomot, ki so stale precej naših iivljenj. A te vrste zmote se dogajajo med vsemi. Gornja slika predstavlja odvoz nemških jetnikov s bojišča severozapadno od Cassino v Italiji. Na nemške ujetnike so v tem odvašanju padle bombe nemških letalcev in jih pobile. Nato jih je bilo treba nalošiti na naše tovorne avte, kl so Jih odpeljali na kraj. kjer jih je bilo mogoče pokopati.
Jugoslovani v Južni Ameriki za Osvobodilno fronto
smola, "ko fant za devet mora ! ravno v prestoplem letu zbolet\"
Izjava Centralne uprave jugoslovanske Narodne obrane na Pacifiku
"Centralna uprava Jugoslovanske narodne obrane na Pacifiku je sledila vsem dogodkom, ki so direktno ali nedirektno bili v zvezi s temeljno svrho organizacije. t. j. s "proženjem njene materialne in moralne pomoči borbi za osvobojenje domovine." Ona je iz lastne volje itak pomagala našim vojnim ujetnikom v taboriščih sovražnih dežel in našim sirotam in doprinesla je svoj delež tudi k Ruskemu rdečemu križu ter k podvi-ganju Draže Mihajloviča, ko je bil še on po splošnih vesteh v naših in tujih listih neprekosljiv nositelj borbe za osvobojenje Jugoslavije."
Zatem je v Izjavi podčrtano, kako je J. N. O., čim so prišle v letu 1942 prve vesti o partizanih. poslala pismo predsedniku zamejne vlade, dr. SI. Jovanovi-ču, proseč ga pojasnila o tej zadevi. Ali kraljevska vlada ni smatrala potrebnim, da odgovori na pismo, kot tudi ne na druga vprašanja, ki so sledila Dva brzojava poslana koncem leta 1943 kralju Petru II., sta enako ostala brez odgovora.
Z ozirom nato Izjava dostavljam
"V doslednosti s svojim dose-danijm dolevanjem in po zaključkih rednega in izrednega zborovanja. Centralna uprava oozdravlja junaške podvige naših partizanov s sledečim telegramom, naslovljenim na Vseslovenski odbor v Moskvi, ter odobrenim na skupni seji z upra vo "Jadrana" dne 14. decembra prošlega leta:
"Jugoslovanska narodna obrana na Pacifiku s ponosom priznava titansko borbo gerilcev vojvode Tita, kot važen faktor obče borbe demokratskega bloka proti nacistični nasilnosti Ker nimamo direktnega stika, vas naprošamo, da vi pošljete vojvodi Titu in njegovim četam izraze občudovanja in pozdrave njihovih bratov s Pacifika.''
Poleg tega so zborovalci daljšo izjavo« v kateri zagotavljajo Titu in osvobodilni fronti Vso svojo mogočo pomoč in v nji obžalujejo, ker kralj Peter ni našel poti. da bi se bil otresel vpliva profesionalnih političarjev v Kairu (in prej v Londonu)."
Izjava je bila datirana v San-
Vsi svetovni jeziki uporabljajo najbolj pogostoma besedi "da" in "ne", oziroma "ja" in »"ne". To sta najkrajši besedi, ki i jih vsak dan največkrat rabimo, tiagu 7 marca 1.1 in ima sledeče« Ali ste se že kdaj poglobili v
podpise:
Zvonomir Surič, tajnik. tyilan Leontič, podpredsednik za Chile. Danko Bakovič, podpredsednik za Bolivijo. Miha Poklepovič, blagajnik. Boško Babarovič, predsednik. Petar Obuljen, podpredsednik za Peru. Toma Do-mič, podtajnik.
Nadzorniki: Antun Vodano-
njun pravi pomen? V nepravem momentu pomenijo za bodočnost neštetih posameznikov usodo — dobro ali slabo — in prav tako
za narode in države.
*
Ali ste ic kdaj v zgodovini či-tali, da je kapitalistična stranka potrošila milijone dolarjev v kampanji za izvolitev radikalne-
Treba bo torej iskati novih med mlajšimi močmi.
Bojim se, da predpo bomo tako delavsko gibanje v Zed. državah spet imeli, bomo dobili prej saj še eno Hooverjevo "pro-speriteto", blagoslovljeno z reakcijo. ki bo uvedla ameriški fašist ični red".
. John Chamazar.
KONCERT "ZARJE" BO OB ENEM PRIREDBA V POMOČ SLOV NARODU
vič, Andro Guič, Bogdan Bogda- ga unijskega kandidata v zvezni
novic.
Nekaj o tem in onem
Chicago, III.—Mnogokrat sem že čital. da se človekovo pravo življenje pričrtija šele s štiridesetim letom. Pe verjetno. Poznam ljudi, ki so začeli uživati življenje šele v petdesetih letih, in obratno tudi take, ki so se ga zavedli šele v mizeriji.
Kajti tudi mizerija ljubi družbo, prav tako kakor mlad fant svojo zalo Urško. Ko pa ima človek z nad petimi križi na hrbtu že toliko napak, da se mu še bolj krivi, in ko se k temu pridruži še srčna napaka, jo pa lahko z veseljem pozdraviš, ker ena ali druga te bo prej ali slej gotovo osrečila ...
*
Vsi, ki se zavedamo, kakšne kriminalnosti uganja današnji svet, smo si v svoje zadoščenje lahko hvaležni, da nam na tem hinavskem, blaznem svetu ni treba večno živeti.
Zgodbe pripovedujejo, da je bil po smrti Pertinaxa rimski svet oglašati za v prodajo po takozvani pretorijanski gardi, ki je zahtevala sanj zlata v naši sedanji vrednosti $3.000,000.
Koliko neki je vreden današnji svet? To mi ni znano. Vem pa, da je pred letom imel dolar glavno besedo. Sedaj pa je že zelo prehlajen. Muči ga kronični kašelj. Toliko je nahoden, da*v nekaterih svetovnih državah samo še piska.
★
Ko sem v pričetku tega leta krevsal po Tu-ln-Tu štritu, sem se čudil, ker je bilo toliko nežnega spola za mano Kaj naj to pomeni? Končno sem se domisli 1, da je to prestopno leto. Takšna
kongres ali v kako drugo visoko politično službo?
Do sedaj se kaj takega še ni primerilo in se nikdar ne bo.
V letu 1944 pa so delavske unije pripravljene potrošiti milijone dolarjev v agitaciji za kandidate na listi kapitalističnih strank, ob enem pa kongresnik Dies dolži te unije "neameriških* aktivnosti, češ, da trošijo denar članov v kampanji za "Komunizem". Ali ni žalostno, kar počenjajo v politiki voditelji unij? Namesto, da bi ustanovili svojo lastno delavsko politično stranko, ki bi bila lahko odločilna v VVashingtonu, bodo pa potrošili rajše denar v pomoč taki politiki, ki je grobokopna za unije, pod geslom, da delujejo za izvolitev "prijateljev" delavstva. Kdo pa v volilnih kampanjah ' ni DELAVSKI PRIJATELJ?
it
Od dobe Abrahama Lincolna ameriško ljudstvo še ni bilo za svojo svobodo v tolikšni nevarnosti kot je sedaj. Tisti unijski politiki, ki tega še niso izprevi* deli, bi spadali nazaj v "kinder-garten".
Tudi za članstvo ameriške komunistične stranke bi bil že čas, da vzame metlo in pomete svoje glavne voditelje nazaj na priž-nice, kamor po pravici spadajo. Isto bi veljalo tudi za nekatere voditelje ameriške soc. stranke. Le priznajmo, da pokojnega Debsa, ki )e bil tudi velik svobo-domislec, ni še nihče nadomestil. Norman Thomas^je sicer izboren govornih Dostikrat ga poslušam po rabiti. A z njegovimi izvajanji se nikakor;* ne morem strinjati. Tudi on bi bil v tvojem prejšnjem poklicu bržkone us-
ii n..M'* 'J....... ".i
Clcvcland, O. — Pevski zbor Zarja priredi običajni spomladanski koncert v nedeljo 23, aprila v Narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 5. url popoldne. Na programu bodo lepe narodne in delavske pesmi in podana bo tudi spevoigra "Kmeta ali meščana". Spevoigra je zelo razigrane vsebine, ki pokaže. kako se počuti ljubljanska meščanska mladina, fantje in dekleta, kadar se nahajajo na izletih na kmetih, ko uživajo prosto naravo.
Polovico čistega dobička od tega koncerta je Zarja določila za pomožno rJccijo za staro domovino. Apelira se na Slovence in Slovenke, da se Zarjinega koncerta udeležite, ker s tem boste pomagali tudi bratom in sestram v stari domovini, katere je fašizem in nacizem oropal vsega, kar je bilo mogoče odnesti, njih hiše pa požgal. Na tisoče družin je razdrtih, mož ne ve za ženo in žena ne za moža. ne mož ne žena ne vesta, kje je kak njunih otrok.
Po vojni bo treba te družine spraviti skupaj in jim bo treba dati podlago za bodoče skupno življenje. Kdo naj jim pomaga? Oni, ki so tam ostali, ki so zbežali v gozdove in hribe, ki sami nimajo drugega kot golo in mi-zemo življenje v sebi? Ali mi, ki smo njihove krvi in smo toliko srečni, da smo v Ameriki, kjer se nam niti odstotek tako slabo' ne godi kot njim.
Zelo žalostno je dejstvo, da sklad JPO-SS tako po polževo J napreduje. Kje je tistih četrt milijona Slovencev v Ameriki? Ce bi vsak posameznik dal en dolar, bi bila že vsota $250,000. Nabranega pa je komaj okrog $75,000. To vsoto bi morali nabrati sami elevelandski Slovenci, ki pravijo, da jih je nad 40,-000. Nekaj nas je, ki smo darovali po $5 in več, kje so drugi? Kdo je kriv, da je večina naših ljudi mlačna, da se ne brigajo za nobeno akcijo, katera je v korist njihovim krvnim in križa-nim bratom in sestram v stari domovini.
Kdo bo klical te ljudi na zagovor? Zgodovina jih bo klicala? In jih bo proglasila za zdražbar-je in izdajalce svojega lastnega naroda. Tistega naroda, kateri se je nad 1300 let boril za druge. In ko mu ni bilo več možno prenašati sramote in trpljenja tujčeve pete, je prvič v svoji zgodovini organiziral svojo vojsko (osvobodilno fronto). Z njo se na svoji lastni zemlji bojuje za pravico, da ostane na tej zemlji in jo v miru s svojim znojem gnoji in obdelava za svoje skromno preživljanje. Bojuje se in umira, da bo slovenski narod sam gospodar v svoji lastni hiši, na svoji lastni zemlji in v svoji lastni domovini, kjer se bo nemoteno, brez tujega vpliva kulturno razvijal in da se ga bo upoštevalo kot kulturen narod.
V A. D. smo čitali proglas iz-
na svojih prsih še danes Cerkev in vera pa sta jim politično, ne moralno sredstvo, v taktiki za doseganje svojih namenov.
Slovenci in Slovenke, ki ste pošteni in značajni, rabite svoj razum in mislite zase Prišli boste do prepričanja, da je osvobo-edina, ki je vredna in potrebna naše moralne in finančne podpore. V kolikor vam sredfrtva dopuščajo, podpirajte SANS in JPO SS in storili boste svojo dolžnost napram bratom in sestram v stari domovini.
Na svidenje v nedeljo, 23 aprila v SND na koncertu Zarje Louis Zorko.
Janko N. Rogelj:
SLOVENSKA POMOŽNA AKCIJA
Vsem tistim, ki ine vprašujejo pismeno in ustmeno. zakaj zadnja dva meseca nisem pisal za slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega sklada, je moj odgovor sledeč:
Naša pomožna akcija je dobila pismeno prošnjo od The President's War Relief Control Boarda. ki nadzoruje vse vojne pomožne akcije v Ameriki, da naj od 18. januarja do 15. februarja 1944 ne apeliramo za denarne prispevke, ker takrat se Je vršila kampanja ze četrto vojno posojilo. Istotako je bila izražena želja, da naj storimo isto, ko se bo vršila kampanja ameriškega Rdečega križa, ki se je zaključila 31. marca.
Tega sem se držal, da sem bil v soglasju s preje omenjeno pismeno prošnjo.
Glavni blagajnik Leo Jurjo-vec mi poroča, da je bilo dne 1 aprila v blagajni JPO-SS skupno $70,873.34. Vseh stroškov je imel odbor sedaj samo $79.50.
Odbor za nabrani denar kupuje vojne varčevalne bonde, katerih ima danes za vsoto $67,-34594
To je poročilo za dva meseca, v katerih nismo apelirali za denarne prispevke.
Brat Louis Champa. blagajnik lokalnega odbora št. 6 JPO-SS. mi poroča, da so na Elyju, Minn., nabirali denarne prispevke od hiše do hiše, in sicer pod vodstvom sedanje tajnice Mrs. Frances Jenko. Poslal je glavnemu blagajniku že $500, in nabiranje se vrši še kar naprej.
Naša pomožna akcija gre svojo nemoteno pot naprej. Čas pa se približuje, ko bo potreba temeljito pospešiti naše delo, da bomo nabrali kaj več denarnih prispevkov. Konec vojne se bliža, Slovenija bo kmalu osvobojena, in takrat bo potrebna takojšnje pomoči za vse one hrabre slovenske borce: Očete, matere, fante, dekleta, otroke in starce, ki vsak po svoje branijo svojo sveto slovensko zemljo pred sovražnikom.

redu. Zato in edino zato so po kajzerjevi kapitulaciji v prejšnji vojni zmagoviti zavezniki sklenili zasaditi ograjo okrog nje. S#-daj bi jo radi znova, in prav kakor takrat, pod enakimi gesli. A Moskva Jc močna in misli močna ostati. V kapitalističnem svetu se Moskva po kapitalistično prereka in nastopa s kapitalističnimi in imperialističnimi triki. Recimo, da nam to ni všeč. A če se postavimo na stališče ljudi v Kremlu, bomo razumeli, zakaj delajo v marsičem drugače kakor pa bi radi tisti, ki žele res nov svet, novo uredbo in novo. zares človeško civilizacijo. Vlada v Moskvi se giblje v omrežju intrig svetovne diplomacije, v kateri se množicam vse sorte stvari obljublja, a deluje pa v korist privilegijev.
Tak je proces svetovne socialne revolucije tudi v tej vojni in v talcih tokih se bo vršil, dokler ne izgineta kapitalizem in imperializem, ki ju nadomesti družba vzajemnosti — socializem'
Povest iz življenjd ljudi na Slovenskem
\\
Šentpeter
n
ki |0 je napisal JUS KOZAK,	prične izhajati v prihodnji.številki PROLETARCA Zajeta je iz družinskih rozmer,.ki jih porajajo	socialni in verski
pritiski.
Ako ste prejeli opomin, da vam Je naročnina potekla, prosimo, obnovite jo čimprej!
Tole mi ne gre v glavo?
*....................................................
Čemu tisti slovenski krogi, ki so toliko zoper partizane in osvobodilno fronto v Jugoslaviji, ne povedo, kako si oni zamišljajo bodočo Slovenijo in Jugoslavijo?

POVESTNI DEL
KAREL ČAPEK:
Poskusen umor
Gospod svetnik Tomsa je tisti večer pravkar udobno sedel in zadovoljno smehljajoč se poslušal, kako lepo je radio igral Dvo-rakove plese — to je pa res dobra glasba, je zadovoljno rekel — ko je nenadoma zunaj dvakrat počilo in iz okna nad njegovo glavo zažvenketalo steklo na tla; gospod Tomsa je sedel namreč v pritlični sobi.
Tedaj je storil, kar bi gotovo vsakdo od nas napravil: najprej je čakal, če še kaj pride, potem je pustil radio in skoro strogo preiskal, kaj je bilo, in takrat šele se je prestrašil — kajti videl je. da mu je nekdo na dveh mestih prestrelil okno, pod katerim je sedel; tam, nasproti v vratih je bil odbit drobec lesa in pod njim je tičala svinčenka. Najprej ga je prijelo, da bi stekel na cesto in da bi z golimi rokami pograbil falota za vrat; toda če je človek že v letih in je dosegel neko čast, potem praviloma zamudi prvi nagon in se odloči za drugega. Zato je gospod Tomsa tekel k telefonu in poklical policijski komisarijat: "Halo. pošljite brž nekoga sem. pravkar me je hotel nekdo umoriti."	. -
' Kje je to?" je vprašal zaspan
in ravnodušen glas.
"Pri meni," se je razburil gospod Tomsa, kakor da hi bila policija kriva tega. "škandal, ta-ko-le enostavno streljati na mirnega meščana, ki sedi doma! Gospod. to zadevo je treba najstrožje preiskati. Se tega je manjkalo, da ..
"2e dobro," ga je pomiril zaspani glas. "Pošljem vam nekoga
Gospod svetnik je besnel od nestrpnosti, kakor da bi trpelo vso večnost, dokler ni prilezel ta nekdo V resnici je bil že v dvajsetih minutah pri njem moder policijski inšpektor, ki si je z za nimanjem ogledoval prestreljeno okno.
"Tu je nekdo noter streljal, gospod," je stvarno dejal.
"To sam vem," je planil go-
spod Tomsa pokonci, "saj sem pri oknu sedel!"
"Sedemmilimeterski kaliber," je rekel inšpektor, ko je z nožem spravil kroglo iz vrat. "Zdi se, kakor da je iz starega vojaškega revolverja. Poglejte, ta človek je moral stati tam ob ograji, če bi se postavil na pločnik, bi krogla višje tičala. To pomeni, da je meril na vas, gospod."
"Čudovito," je strupeno menil gospod Tomsa. "jaz sem pa že skoro mislil, da je hotef zadeti »amo vrata."
"Jn kdo je to storil?" je vpra-šl inšpektor ne da bi se dal motiti.
"Oprostite." je odvrnil gospod svetnik, "da vam ne morem dati njegovega naslova; gospoda nisem videl in pozabil sem, da bi ga povabil v sobo."
"Težavna stvar." je menil in- j špektor mirno, "in koga sumite0"
Gospoda Tomsa je minevalo potrpljenje. ^Koga naj sumim?' je razdraženo odgovoril. "Človek, saj falota nisem videl in četudi bi on ljubeznjivo počakal, da bi mu skozi okno poslal poljubčke. bi ga v ten>i komaj spoznal. Gospod, če bi vedel, kdo je bil, bi vas ne bi klical, da se potrudite k meni, mar ne?"
"No da," je odvrnil inšpektor pomirjevalno. "Vendar se mogoče spominjate koga. ki bi mu vaša smrt koristila, ali ki bi se hotel maščevati nad vami radi česarkoli.. . Vidite, to ni bit poskus roparskega umora, ropar ne strelja, če ni primoran. Morda je kdo zelo hud na vas. To nam morate povedati, gospod, in mi bomo preiskali."
Gospod Tomsa se je zdrznil. S te strani si še ni ogledal stvari. "Nimam pojma," je obotavljaje dejal in z enim pogledom pregledal svoje mirno življenje uradnika in starega samca. "Kdo le naj bi bil tako jezen name?" se je čudil. "Resnično, ne zavedam se. da bi imel enega samega sovražnika To je popolnoma izključeno." je zmajal z glavo. "Saj vendar nimam z nobenim
človekom niti najmanjšega spora; živim sam zase, ne grem nikamor, se v nič ne vmešavam. Čemu naj bi se potem hotel kdo maščevati nad menoj?"
Inšpektor je zmignil z rame- • ni: "Tega ne vem, gospod, morda j se do jutri spomnite. AH se ne' boste bali sedaj?"
"Nc," je dejal gospod Tomsa | zamišljeno. Čudno, je dejal sam sebi, ko je bil sam. zakaj.da, zakaj naj bi nekdo streljal name? Saj sem skoro kot puščavnik, opravim svoje delo v uradu in | grem domov; saj pravzaprav nimam opravka z nobenim člove- I kom. Zakaj naj bi me potem kdc. ustrelil? Čudil se je z vedno večjo grenkobo taki nehvaležnosti; skoro se je začel smiliti sam sebi Garam kot konj, si je dejal, še akte jemljem domov, varču-jem, nimam nič od življenja, ži- j vim kakor polž v svoji hišici in ( -— bums' pride nekdo, da me ustreli. O moj bog. kako čudovita zloba je v ljudeh, se je čudil gospod svetnik ves prepaden. j Ali sem komu kaj žalega storil? Zakaj me nekdo tako strašno,; tako blazno sovraži?
Najbrže je pomota, je miril pravzaprav je pa tudi to pon.že-
Poleg par drugih naselbin in nekaterih posameznikov lahko vzamemo za vzgled San Franci-sco, Calif. Kot je bilo od tam poročeno, je 95 prispevateljev darovalo $1,160. Eden izmed njih je dal svojo tedensko plačo, sedem po $50 itd.
Ta odbor apelira na vas, da opustite mlačnost in da se zgla-site s kakim prispevkom na sejah ali kjerkoli imate priložnost. Sedaj je čas in pomoč je nujna.
Za publicijski odbor čikaške podružnice ZOJSA,
John Turk.
"FESTUNG EUROPA" JE TAKO MOGOČNA, da si bo ob nji vsakdo polomil aobe. ki jo bi napadel. 1 ako zatrjujejo nemški poveljniki, ki Anfleie in Američane svare, naj nikar ne prlčno s invasijo in s tem i drugo fronto, ako nočejo imeti bojišče posuto s svojimi ubitimi vojaki. Nemška "festunga" ta obrambo pi oti invasiji se rasprostlra ob vsem obreiju Francije, Belgije, Nisocemske In Norveške. Berlin trdi, da je Nemčija enako pripravljena tndl na drugih svojih obrambnih mejah. Gornje po nacijskih virih predstavlja et>o takih nepremagljivih obrambnih točk, ki je "nepremagljiva". Tako so mislili tudi Francosi o svoji Magtnotovl obrambni črti.
valno
samega sebe, ko je z enim »zu-tim čevljem v roki sedel na robu postelje. Seveda, prav gotovo je pomota v osebi. Dotičnik me je imel za nekoga drugega, ki si ga je vzel na piko! To je resnica, je dejal poln olajšanja, kajti čemu bi mene kdo tako sovražil?
Čevelj je padel iz roke gospoda svetnika. Aha. se je nenadoma spomnil nečesa, nedavno sem napravil neumnost, toda to mi je kar tako ušlo: v pogovoru s prijateljem Roubalom sem ne-	_
spretno namignil na njegovo že-	Šim sebi bi prisolil nekaj
no. Saj ves svet ve da ga žena	zaušnic je godrnja) gospod svet-
ob vsaki priložnosti vara; tudi	nik Pravza . imam rad tega
on ve to, pa tega ne pokaže In	mladeniča in da ga grem lako
jaz osel sem tako neumno cve-	raz$am kal... Gospod svetnik se je
ležati, še odeja ga je tiščala Se del je, objel koleni in strmel v temo. Ali zadeva z mladim Mo-ravekom pri nas v uradu, mu je prišlo mučno na misel. To je vendar izobražen človek in piše pesmi. Ko mi je ponovno napačno rešil akt. sem mu rekel: ■ Predelajte stvar, gospod kolega," in sem mu hotel vreči na mizo akt, ki mu je pa padel pred noge in on se je sklonil nad njim, ves rdeč, ušesa so mu kar go-
Gospod svetnik je zmajal glavo. "Ne vem." je odvrnil ne-
bili $86 22 Dva tisoč dolarjev je bilo poslanega na centralni od-
Gospod svetnik ni mogel Več 'sigurno. "Toliko jih je. ki bi mc1 bor v New York, $135.12 je pa
_	.	. . M	>	M	- - - Jh. 1 Z	A m m m n <1 • 4 a	' *	13 M««Mi	. 4 • • 1» n m M M ma rL M A 6	< 4 m A
mogli sovražiti, da ..." Brez moči je zamahnil z roko. "Veste, človek ne ve, kaliko ljudem je napravil krivico. Veste, k oknu ne bom več sedel. Prišel sem vas prosit, da stvari ne raziskujete dalje."
ED TOMŠIČ PIŠE
VValsenburfc. Colo. — Ko sem bil zadnjič po opravkih v Ratu-nu, New Mexico, sem se spoto-lria~iišTaVtt v Moi lev ju. Colo., in
še tukaj za možne tekoče stroške v našem lokalnem delu za agitacijo v prid temu gibanju.
Na naših prejšnjih sejah je bi lo zaključeno, da bodo objavljena imena vseh prispevateljev. Ker pa je lista imen onih, ki so prispevali po $1, $2 itd., zelo zelo dolga, smatramo, da se nai tisti prostor v naših listih raje porabi za drugo važno in podu-čno gradivo.
Seznam vseh prispevateljev
JUBILEJNA SLAVNOST PREŠERNA" DOBRO USPELA
Chicago, III. — V nedeljo 16. aprila je slavil moški pevski zbor "France Prešeren" slav-nost 15-letnice obstanka. Občinstvo mu je dvorano SNPJ, kjer se je koncert vršil, povsem napolnilo, in spored, upoštevajoč težkoče, ki jih imajo naša kulturna društva v tej vojni vet ko prej, je bil izvajan kot so prireditelji v takih okolščinah najbolje zmogli.
Občinstvo se je dobro zabavalo in predsednik zbora Anton Udovich je v svojem govoru dejal, da je to onim, ki nastopajo na odru, polna dvorana edina nagrada. Pojamral je na kratko o težavah, a poudaril, kaj pa bi bilo z mladino, ki jo tu vidite nastopati, ako se starejši umaknemo?
nenamenoma...
Vzbudite jih!
spominjal, kako je Roubalu zaprlo sapo in kako je z nohti gre-bel po dlani. Moj Bog. si je rekel ves prestrašen, kako se je moral ta človek čutiti užaljenega! Saj je zaljubljen v ženo kot norec. Seveda sem potem poskušal preiti preko tega, toda kako si je tedaj grizel ustnice! Ta ima vzrok, da me sovraži, je žalostno menil gospod svetnik. Vem. to je izključeno. da bi on streljal name, toda ne bi se niti zelo čudil...
Gospod Tomsa je potrt gledal v tla. Ali ta krojač, se je ves nesrečen spomnil. Petnajst let sem dajal njemu šivat, potem so mi pa povedali, da je jetičen. To je razumljivo. Človek se boji nositi obleke, v katere bi jetičen kaš-ljal pri šivanju; tako mu nisem dal več delat. In ponovno me je prišel prosit, da nima nič jesti, da mu je žena bolna in da bi moral otroke dati na deželo ter nai bi ga jaz spet počastil z zaupa-
čeprav
Gospodu svetniku se je pri-i kazal drug obraz: bled in votel obraz kolega ' NVankla Ubogi VVankel, si je dejal, je mislil, da bo namesto metle postal predstojnik urada, to bi dalo letno nekaj stotakov vec in on ima šest otrok Najstarejšo hčerko bi rad dal petja se učit, toda primanjkuje mu denarja, in jaz sem ga prehitel, ker je tak po-časnež. Zlobno ženo ima. tako strašno izsušeno in zlobno od večnega varčevanja, opoldne je suho zemljo. Gospod svetnik so je ves zaskrbljen zamislil. Ubogi Wankel. čudno mu mora biti pri srcu. ko vidi, da imam jaz brez družine več kakor on, toda kaj morem za to? Kar tesno in nerodno mi je. ko me on tako težko in z očitkom pogleda ...
Gospod svetnik se je obrisal po čelu, kjer je blestel znoj od strahu. Da. je rekel, nedavno mc je natakar ogoljufal za nekaj
tam obiskal prijatelja in starega znanca Joe Vičiča. On*in Joe Berzina se skupaj bečlarita že precej let. Joe Berzino je pred nekaj tedni v premogovniku zelo poškodovalo. Ko to pišem, se zdravi v bolnišnici Carvin v Pueblu.
Ko sem stopil k njemu, sva si ( segla v roke in mi je dejal: "Saj sem vedel, da boš enkrat prišel." Obrnil se je, odšel v drugo sobo
Oznanil je tudi, da je Prešernov pevovodja Frank Kubina zborov učitelj že deset let, torej sta bila kar dva jubileja hkrati.
"Prešeren" je zapel 6 pesmi, sodeloval je s par pesmi pevski zbor Slovenske ženske zveze pod vodstvom Berthe McAllister, v duetu sta nastopili Angeline Ro-kavec in Alice Kosmerl. dalje Mozina's Trio in J. J. Marinich, Gradišek in Prelesnik po v
zorjena burka "Miha se ženi", ki jo je priredil za ta prizor Anton Udovich. — c.
duetu.
pa hrani la odbor v svojem arhi- V drugem delu jebila vprt-vu. Upamo, da boste s tem odlokom vsi zadovoljni. Odbor pa je pripravil za objavo seznam imen vseh onih, ki so dali po $5 ali več. »Op. ur. Zaradi premalo prostora smo morali tudi ta skrajšani seznam opustiti.)
Da smo spravili to vsoto skupaj. je bilo prav lepo in hvala
FRANK BARBICH SE ZAHVALJUJE ZA S02ALNA PISMA
V tej številki ima Fraijk Bar-bič iz Clevelanda oglas v zahva-
vsem. Naj ne bo to samo začetek. Delati, agitirati in prispe- lo pevskemu zboru Zarji in ob in se vrnil ter položil predme \ vati moramo naprej.-Naši ljudje enem v pripombi pravi, da vsled bankovec v znesku $10. In na-; v starem kraju trpijo in se bore težkega udarca, ki ga mu je pri-daljuje:	s sovražnikom neprestano —
. "No, saj vem, da sem že nekaj j prav gotovo ne za plače. V pri-dolžan. Naj bo $1 v tiskovni | meri z njimi se nam prav dobro sklad, pošljejo naj mi izvod Dru-1 godi. Dolžnost vsakega izmed
zadela smrt njegove soproge, na sožalna pisma, ki jih je prejel, ne more odgovarjati tako hitro
u. k c« »i^v pvvaai.i *	k ooklical sem posnodaria in
njem. O križ nebeški, kako je bil'	. \ gospodarja in
*	* on je natakarja na mestu odpu-
stil. "Vi tat", ga je nahrulil, "jaz bom že poskrbel, da vas v Pragi nihče več ne vzame v službo!"
ZAMENJAJTE jih za
vojne znamke pri vašem električnem trgovcu
je, da poberete predmete iz ukrivaliftč in »hramb.
Cas je, da Jih ZAMENJATE ZA VOJNE ZNAMKE v
prodajalni električnih predmetov.
Doati vojnih delavcev potrebuje vakc električne predmete. ki Jih zdaj manjka radi vojne proizvodnje.
Nič zato, če va*i predmeti niso v dobrem stanju, va*
trgovec Jih bo popravil.
Preiftčite vašo hifto glede nedelujočih likalnikov, pravilnikov, umivalnikov in drugih električnih predmetov
Se dane«.
C0MM0NWEALTH EDISON COMPANT
m
Opomba: Commonwralth Edison Co. ne kupuje nerabne električne predmete /a prodajo, pač pa rada pomaga chicaitkim trgovcem pri tem patriotičnem delu.
bled ta človek in kako bolestno se je potil. "Gospod Kolinsk," sem mu rekel, "vidite, ne gre. potrebujem boljšega krojača, z vami nisem bil zadovoljen." "Potrudil se bom, gospod." je jecljal, se potil od strahu in zadrege in skoro bi se zjokal. In jaz, se je spomnil gospod svetnik. sem ga seveda odslovil s tistim: "No. bomo že videli," kar ti ubogi reveži tako dobro poznajo Ta človek bi me mogel sovražiti, se je prestrašil gospod svetnik, saj je vendar strašno, da gre človeka dobesedno prosit za življenje in da je tako hladnokrvno odpravljen! Toda kaj naj bi mu storil? Vem, on ni streljal, toda ...
Gospodu svetniku je bilo vedno tesneje pri srcu. Tudi to je bilo mučno, se je spomnil, kako sem nedavno ozmerjal našega uradnega slugo. Nisem mogel { najti nekega akta in tedaj sem poklical starega in ga nahrulil kot smrkavca in še pred ljudmi povrhu: "Kakšen red je tu, vi idiot, kot v svinjaku je pri vas. na cesto bi vas moral vreči." — In potem sem našel akt v svoji lastni miznici! In stari ni niti muksnil. sam otrepetal je in povesil oči. — Gospoda svetnika je oblila vročica Človek se ne sme opravičevati pred podrejenimi, je nezadovoljno rekel sam sebi, čepfav jim krivico napraviš. Toda kako morajo ti podrejeni sovražiti svoje gospode! Aha, dal mu bom nekaj ponoienih oblek;
In ta človek ni zinil niti besedice in šel je... Kosti od ram so se mu poznale pod frakom ...
Gospod svetnik ni vzdržal več Q SHODU ZOJSA v postelji, sedel je k radio apa-'
NEKAJ PODATKOV
ratu, toda radio je molčal. Molčala je noč, molčale so nočne ure in gospod svetnik je naslonil glavo na roke in se spominjal vseh ljudi, ki jih je kdaj srečal, čudnih in malih ljudi, s katerimi se ni razumel in na katere sicer nikdar ni mislil.
Zjutraj se je zglasil na komi-sarijatu; bil je bled in v zadregi.
Chicago, III. — To poročilo je nekoliko zakasnelo, a bolje priti z njim v javnost pozno kakor nikoli. Nekoliko je tej zamudi vzrok zakasneli prejem imen prispevateljev in pa zaposlenost.
Kakor je bilo že poročano, je bil v nedeljo 19. marca tukaj velik javni shod združenih Jugoslovanov za Chicago in okolico,
kakor bi rad. Je pa hvaležen žinskega koledarja in en izvod ! južnih Slovanov bi bila prispe- i vsakemu za sočustvovanje, ki so Majskega glasa, drugo pa naj bo vati saj nekaj v ta sklad.	mu ga izrazili,
za naročnino na Proletarca * Vesel sem bil njegovega sporočila. Med tem je gOvoril dalje. da se mu ta list zelo dopade in da brez njega ne bo, kar naj povem tudi Zajcu in Pogorelcu. Dostavil je še. da bi vSak Slovenec moral čitati Proletarca.
To je ena primera, ki je vredna objave, in želim, da bi imela stotine posnemovalcev, ne pa igrati farizeje, češ. "sem napred-njak", ko pa je treba poseči v žep. pa je izgovorov polne koše.
Pozdrav vsem či ta tel jem Proletarca. — Ed. Tomšič.
Ali ima kdo starokrajsko koso, kratko, s kosisčem
vred, novo ali staro, ki jo ima odveč
»
in bi mi jo prodal?
Pišite na:
M. J. READING
/
RANCH0 LOS AMOHS, SANTA YNEZ, CAL\^.
"No," ga je vprašal policijski ki P™' dobro
inšpektor, "ali ste se spomnili koga. ki bi vas sovražil?"
SODELUJTE V KAMPANJI ZA
TISOČ
NOVIH NAROČNIKOV VSI. KI SOGLAŠATE S SMERNICAMI PROLETARCA.
Otvoril ga je predsednik odbora Joseph N. Bazdarich, govorniki pa so bili Louis Adamič, Rev. Strahinja Maletič. Žarko Bunčič, Zlatko Balokovič in Sava Kosanovič. Povedali so nam veliko o delu ZOJSA in o hrabri borbi ter težavah naših ljudi v stari domovini. Navzoči so jim njihova izvajanja burno odobravali. In kot se je po shodu govorilo v neki skupini, jim je za njih požrtvovalno delo ves na-1 rod hvaležen.
Dvorana je Mla polna do zad-1 njega kotička. Približno 1200 ljudi
Med govori je bilo par pov-; skih nastopov in pa Mato Brzo-vich je napravil apel za prispevke v prid tega gibanja.
Skupna prispevana vsota znaša $2.221.34. Stroški shoda so,

SOC. PEVSKI ZBOR "ZARJA
PRIREDI
KONCERT IN OPERETO 'Kmeta ali mehčana'
V NEDELJO 23. APRILA
«■• *
V AVDITORIJU S. N. D. NA ST. CLAIR AVE.
(LEV
OIIIO
Pričetek ob 5. popoldne. Po koncertu ples in prosta zabava. POLOVICO PREBITKA BO ŠLO JPO-SS.
«
Proletarec, April 19, 1944.
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOME1VIA11JV
Vsaka vojna, bodisi taka v kakršni smo sedaj, ali pa kot je bila civilna vojna v Španiji in prej v Avstriji, je ob enem poleg vojne z oro/jem tudi borba propagande. Kajti slednja je čestokral učinkovitejša kakor pa orožje. Mussolini n. pr. se je utrdil nuj-prvo s propagando in doma s terorjem. Pogazil je "boljševizem" v Italiji s taktiko ščuvanja in s silo, kar so mu šteli v priznanje posebno v Angliji in v Zed. državah	| J
"Am. domovina" v Clevelan-du se s propagando izmed .slovenskih listov morda največ peča. Namreč s stališča 44pojasnjevanja" svetovne zmede na tak način, da hujska, namesto po-jasnuje; da ustvarja fanatike, namesto pomaga ljudem stvarno presojati. V izdaji z dne 12. aprila ima uvodnik pod zayajalnim naslovon "Pričevanje slovenskega naprednjaka", v katerem poroča o grozodejstvih 14partizanov" v Sloveniji, kakor jih je objavljala za časa civilne vojne v Španiji v propagandi proti loja listom. Kako se sestavlja 1 *at-rocity stories", katerim v omenjenem listu kumuje p. B. Am-brožič, naj služijo za vzgled sledeči izčrpki:
"...Janeza Juzino is Dobrave v Beli Krajini so partizani sivega pekli, to se pravi, privezali so ga na vejo na bukvi z slavo navzdol in pod njim zakurili, in sicer večkrat v presledkih ...
"Malnarčkovo hčerko iz £t. Vida so stekli, privezali k drevesu in ji zabodli bajonet med rebra, pa samo
jatelja le hlinll, da je izvlekel iz njega (p. Ambroiičal zaupne stvari. Tako se je igral baje tudi i ministrom Snojem To se pravi, drug drugega so skušali o-mrežiti in potegniti za nos. Zmagal je Louis Adamič in p. Bernard je od tistih dni silno razkačen nanj.
"Počakajte senzacije!" Intrige, ki sc razpletajo v tem prerekanju in v civilni vojni v Jugoslaviji, povzročajo mnogo obe-tanj. N. pr., kako bo nekega dne Tito zavržen, Peter in Mihajlo-vič pa bosta triumfirala. Tedaj se bomo mi "jokali", oni, ki nam nasprotujejo, pa se bodo "zadnji smejali". To so že stare prerokbe. ki jih vztrajno ponavljajo. Ako se uresničijo, to ne bo zmaga "za demokracijo".
Jugoslavija se naj ohrani staremu sistemu. Oziroma v Sloveniji se naj obvaruje vlado klerikalni stranki. Tak je namen p. Ambrožiča, ki vodi tu svojo propagando pod magnetičnim imenom "Zveze slovenskih župnij v Ameriki".
Ali veste, da ima p. Ambrožič ki je smrtni sovražnik vsega, kar diši po socializmu, sedaj najboljše "zveze" s "socialisti" v Sloveniji? O tem bodo imeli Slovenci v Ameriki te dni priliko čitati v njegovem tisku. In — kajpada v
MNOGI VKSCAKI V ANGLIJI IN VSA so uverjeni, da se bo Nemčijo moglo premagati z naše strani zgolj z letalstvom, in z vodne fronte pa z rdečo armado. Drugi, med njimi tudi strokovnjaki v Moskvi, menijo, da bo treba za poraz nemške oboroiene sile ustanoviti vzlic vsem naporom zavezniškega letalstva "drugo fronto". To pomeni invazijo ameriške in angleške kopne armade na evropski kontinent. Gornja slika predstavlja zavezniška letala, ki dan za dnem in noč za nočjo bombardirajo nemške industrialne centre in pa tovarne v Franciji, eBlgijl, Avstriji itd., ki producirajo za Hitlerjevo bojno silo.'
ne more biti aktiven, pa vsaj podporni član, ki je samo $1 na leto. Posetite zabavo na 30 aprilu v Slov. del. domu na 437 S. Livernois.
Odbor bo gledal, da bomo imeli pijačo in vse drugo potrebno, kar bo mogoče v sedanjih časih.
Rudolf Potochnik, tajnik.
KONCERT "ZARJE" BO V NEDELJO
Cleveland, Ohio. — "Nikar v danu ne miruj mo, življenju pokoj je nepoznan. Hitimo z delom, v mislih snujmo, saj zmago nam prinese boj!" je klic dramilne pesmi Zarjanov na koncertu v nedeljo 23. aprila katera spodbuja vero človeka v svojo lastno moč za skupno dobrobit vseh ljudi. "Zarja" jo predstavi z drugim koncertnim programom in opereto "Kmeta ali meščana". Spored obsega fine pevske točke, ene najboljših, kar jih je zbor še kdaj pel. Na sporedu je Grumov "Venček na* rodnih pesmi4', katerega ljubkosti melodij noben drug ne nadkriljuje. Pesmi iz njega so pravi narodni biseri, nikdar u-gašeni. Venturinijevo "Dekletce s punčko"_je mila in mehka
ga kvizlinga generala Rupnika, činski element svoje irtve izropa in
dva centimetra globoko, ker je krvnik rekel, da se ji mora dati vsake pol ure dva cm. globlji bodljaj, da ne bi prehitro izkrvavela. Petem ji je krvnik zadal drug zabodljaj v vrat, pa je pazil, da ji ne prereze glavne žile. Ubožica je umrla po strašnem trpljenju šele drugi dan ..
"V Primostku v Beli Krajini so našli pokopanega Franceta Tomca. Glava je bila v zemlji, noge so molele ven, roke je imel zvezane na hrbtu, ušesa odrezana, lase poru-vane. Bil je iiv pokopan ..."
P. Ambrožič, ki v Ameriki vodi te vrste boj proti osvobodilni fronti med Slovenci in jo širi v angleških prevodih in z letaki ter brošurami v angleščini s pomočjo višje hierarhije tudi med vladnimi krogi in v angleškem tisku, je bil na seji Sansovega Odbora dne 12. aprila in tam izjavil, da od te taktike ne bo odnehal. On smatra te vrste poročila o partizanih za 4čisto resnico". Zaeno je izrekel svoje prepričanje, da je z njim narod tam in narod tukaj. Partizani pa so Samo komunisti. P. Ambrožič zelo mrzi posebno L. Adamiča, dasi je bil nekoč njegov intimni prijatelj. A Adamič ga je baje potegnil", ker se mu je za pii-
umorl.
Prevdarni čitatelji iz tega ruz-vidijo, kako malo se je zanesti na propagande in kako težko se je boriti v nji, kadar so si vesti j tako nasprotne, sovražne in sle-
ker je v njemu omenjen tudi škof Rožman. ki ga je Rupnik v Proletarcu komentarje, ki bodo | svojem nagovoru še posebno po-klerikalne propagandiste v živo zdravil. "Am. Slovenec" nato zadeli.	poudarja, da je potrebno pri
Ali veste, da je bil Proletarec I Sansu napraviti tole:
edini slovenski časopis, ki je že | SkIWe naj M ves ^^ Ti. I pilne, kot so baš sedaj iz Slove-pred letom in prej svaril pred ; ki
so zakrivili to neumnost, da nije. Vseeno, tistim, ki jim je kaj propagando p Ambrozica. do- j v uradnrm sansovem poročilu dol- za Sans, lahko prečita jo te belež cim somu drugi priobčevalinje- ft Ul,bljanskega škofa Dr. Rozma-h^^ enkrat, da pridejo na zbor gove članke...? na kvizlinštva. naj bodo poklicani SANS bo imel svoj drugi kon-j na zagevor in ako svojih trditev te-gres v kratkem. Na njemu se bo ""---—' ~ llJ-----
šlo za prevago v boju p. Ambrožiča in njegovih ljudi na eni strani, in med tistimi, ki osvoboditev naroda in štiri svobodščine razumejo popolnoma na drug oačin kakor po misijonar p. Ambrožič iz Lcmonta.
Reakcionarji vedo. da se so-:ialni potresi dogajajo VZLIC vladam, ki tišče svet v stari sistem. In verjemite ali ne. p. Am-brožiču in njegovim se gre v te i
meljlto ne dokažejo, naj se jim vzame vsako predstavništvo pri Sansu.
Sansu je treba izvoliti stalnega tajnika. V ta namen naj se poiščejo primerni kandidati pred sejo ožjega odbora.	,
Sans mora za naprej poslovati striktno po nepristranskem načinu.
Ker sedanji častni predsednik Sansa g. Adamič daje povode za strankarske spopade, je naš nasvet, da se umakne iz častnega predsed-nižtva.
Sans naj ukine vsako podporo
pripravljeni. Navedeni sta obe plati zvona in označeni so vsi vetrovi. Komur je za napredek in svobodo naroda, bo lahko sodil in pravično nastopal pravičnim idejam v korist.
borbi edino za ohranitev posvet- j Odboru Zedinjenih Južnih Slova-nega klerikalizma, ne pa za ve- nov-ro. Saj se znajo tudi komunisti znjo prav imenitno igrati in jo izrabljajo v marsičem še uspešnejše kot p. Bernard in njegovi študenti. V vsakem slučaju pa je to nepoštena taktika in njen namen je zlorabljati nevednost mase v svoje jezuitske namene.
"Am. Slovenec44 z dne 14. aprila zelo obsoja urad Sansa, "ker zadnje čase pošilja na slovenske liste razne objave, ki niso več uradna poročila, marveč gola propaganda čisto strankarskega značaja". Jako se zgraža nad Sansom posebno zaradi objave poročila iz ljubljanskega "Jutra" o ustoličenju slovenske-
r	"	' * '	j
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET g ČLANOVI IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
Sans naj postane striktno nad-strankarska ustanova in naj se ne umešava v nobene strankarske boje.
Izvršno vodstvo Sansa naj se postavi pod odgovornost posebnega vrhovnega razsodišča, v katerem naj bi bile zastopane vse slovenske podporne organizacije. Izvršno vodstvo mora vprašati v vsakem kritičnem slučaju za mnenje svet vrhov-
SLOVENSKI DELAVSKI CENTER
Chicago. III. — V soboto 29 aprila bo v Centru zabava dru-, žabnega kluba Več o tem bodo naznanili člani odbora.
Sin našega soseda Johna Martin jaka, 17-letni Robert Marti-njak, je prišel iz San Diega, Calif., kjer je bil v taborišču ameriške mornarične pehote fmarines), k staršem za nekaj dni na dopust. Vrnil se je koncem minulega tedna. Dejal je, da ga najbrže kmalu pošljejo "kam čez". Center mu želi srečen povratek.
Jos. M. Mu v rich. Strabane,
nega razsodišča, potem šele more Pa . je bil že večkrat v Centru.
nastopiti, drugače ne.
Te preuredhe iskreno svetujemo
ker rad pride v slovensko dru< žbo. Služi v vojni mornarici in
zidarja Puriča, dobro pozna. Bil je njihov kuhar. Michael pozdravlja vse svoje znance v Centru. posebno J. Chamazarja in Groserjeve. Sporoča, da bi zelo rad dobil starokrajsko koso,' s kosiščem vred. Pisal je ponjo že J. 'Stonichu v Chisholm, Minn., pa mu z njo ne more več post reči. Zato se nadeja, da jo ima morda kdo izmed čitateljev Proletarca, ki je več ne rabi m bt mu jo lahko prodal. Tozadevni oglas ima v tej številki.
Minuli teden se je po presledku enega leta spet oglasil pri nas Louis Zorko iz Clevelanda. Ostal je tu za stalno, ker je dobil službo v upravništvu Pro-svete.
John Chamazar je okreval, a pravi, du ne še toliko, da bi tudi letos mogel prevzeti Centrov vrt v oskrbo.
Lucas Groser ml., ki je v Centru in v družabnem klubu veliko pomagal, je že precej časa v Novi Gvineji pri Avstraliji, nedvomno v spopadih z Japonci. Njegov brat Frank, tudi star znanec v Centru, pa je sedaj na vojaškem veibaljjcu v Alabami. Nas družabni klub ima v armadi in mornarici že 44 članov.
Farmer Matt Machek iz Tay-lorvilla. 111., ki je sedaj nastanjen v Chicagu, se je tudi že večkrat oglasil pri nas. Tu ima sorodnike in mnogo prijateljev.
pesem, ki tudi gre do srca. Pa horjevi "Veseli bratci" bodo veseli in Aljažev "Slavček" bo tudi žvrgolel. Slišali bomo odmev "Triglava" in Straussov valček "Ženska, vino in spev" bo tudi dal duška svojim čuvstvom. Kaj bi počel moški svet na tem svetu brez ženske, in kaj bi počeli brez rujne vinske kapljice in brez pesmi in ubranega petja! Ves svet bi bil pravi pekel in puščava, nevredna življenja.
Struuss s svojo svetovno znano skladbo "Ženska, vino in spev" poveličuje življenje in kar je lepega v njem.
Opereta 4 Kmeta ali meščana" j je vesela dogodivščina mešču-! nov na izletu na deželo, kjer se kmetje in meščani spoznajo in med seboj zmen ju jo marsikateri I smešen dovtip. Zu višek prizoru , je dodunu zaokrožena pesem, ki igro izpopolnuje. Prvotnu kom-| pozicija te operete, kutero je jvprizorilu "Svobodu" v Detroi-tu in druge skupine, se je izgu-bilu. Zu to predstuvo je oskrbel zborov učitelj Joseph Krabcc novo kompozicijo. V vloguh nu-stopijo Ivan Ceh, Sophie Elar-sich, Mildred Milatovec, Jose-phine Turk in pu John tet Frunk Kokel in zbor.
Predstava se vrši v Slovenskem nar. domu ob 5. popoldne. Potem sledi ples. V predprodaji so vstopnice po borih 50c. Polo vico dobička te priredbe je namenjeno v pomoč našim v domovini in bo oddano Slovenskemu pomožnemu odboru.
Vsa slovenska petja željna publika in napredna javnost je med povabljenci. Današnja realnost časa je neznosna in kruta. Vsi potrebujemo duševnega oddiha in razvedrila. Potrebujemo pa tudi prebujenja duha,
ki bo iskal novih poti za blagostanje človeštva in pravičnejše preuredbe današnjega sveta, kjer ne bo vzroka za vojne grozote. Zarja, kot delavsko kulturna celica, vam obeta prav lep večer zabave in duševnega užitka v krogu znancev in prijateljev.
Pridite!	Leo Poljšak.
Neznanje je delavčev najhujši sovražnik.
Sansu. Mnenja smo, da Sans ni pra- j je nastanjen na čikuškem Nuvy
Pier.
Joseph Drusler, ki je bil pred nekaj leti tajnik Slovenskega
99
Naročnina sa Združene država (izven Chicaga) in Kanado $6.00 na letoi $3.00 sa pol lata; $1.50 um četrt leta; aa Chicago in Cicero ~	$7.50 mm celo teto; $3.75 aa pol leta; aa inosemitvo $9.00.
Naslov za list in tajništvo je:
S7 So« Lawndalc Aienue K Chicago 23, Illiiiofe
vilno organiziran, ker izvršni odbor je brez vsake določene odgovornosti komurkoli. Smernice, ki jih določajo razne resolucije, niso zadostne.
Rev. B. Ambrožič je na seji Sansovega odbora dne 12. aprila v Chicagu razdelil navzočim daljšo svojo izjavo pod naslovom "Javen protest zoper delovanje Sansa". Podpisale je pod njo 'za zvezo slovenskih župnij4. V njemu "ponovno ugotavlja, da se je Sans izneveril svojim nalogam ..Kakšna je ostala vsebina. si luhko predstavite iz o-menjenih besed.
Iz urada ZOJSA je bilo poslano med drugim dne 12. aprila sledeče poročilo:
Po merodajnih informacijah so tekom štirih mesecev gerilski pristaši pobili s sabotažo na železnicah 780 nemških vojakov in častnikov. I
Četniki in slovenska "Bela garda" se zdaj predstavljajo narodu, l kot vojska kralja Petra II. in jugo-! slovanske vlade v Kairu. Ali to jih ne moti v druženju t Nemci, s katerimi skupno napadajo narodno osvobodilno vojsko, priključujoč ae Nemcem v plenjenju in požiganju vasi in pobijanju neohoroženega prebivalstva, moških, žensk In otrok.
Slovenska "Bela garda" in plava, je zakrivila tHom zadnjeh nekaj mesecev številne zločine in o-krutnosti nad prebivalstvom. Oni se lahko v tem merijo z zločinskimi četnlki, Nedlčevei in dstaši.
Po noči In po dnevu vdirajo ti zločinci v hiše In odvajajo nič hudega sluteče ljudi neznano kam. Redkokdaj se ive o usodi ugrahljt* nlh »rtev. V največ slučajih ta slft-
VZLIC VOJNI SE DA ŠE VSEENO KAJ NAPRAVITI
| Detroit, Mich. — Pevski zbor
delavskega centra in uslužben 'Svoboda še obstoji.Težko je vz-
pri Proletarcu. potem pa v zveznem arzenalu Ročk Island v lili-noisu, je bil tudi vpoklican v vojno službo. Njegova soproga Alice Artach. ki je bila vposlena v gl. uradu SNPJ, sporoča, da se je s starši preselila iz Iowe v Denver, Colo.
Nedavno sla se tu oglasila F. Novak in N. Sheirer, ki sta bila na potovanju v vzhodnih in centralnih državah v kampanji za osvoboditev osemnajstih tako-* zvanih trockistov, članov socialistične delavske stranke. Bili so obsojeni vsled svojih revolucionarnih proglasov, ne da bi izvršili kako nezakonito dejanje. Proces proti njim se je vršil pred več kot enim letom v Mini nesoti, kjer so delovali v uniji prevoznikov.
Ray Božičnik s$ je vrnil na svojo službo v Pearl Harbor na Havajih Emil Hrast pa v Wash-ington, D. C.
Michael Reading, ki je prvi zasnoval načrt za vrt okrog Centra, se je nedavno oglasil iz Ca-lifornije, kjer je uposlen že več let. Poroča, da sedaj upravlja pet akrov vrta, 36 konj in nad par sto glav goveje živine. V pomoč pri tem obsežnem delu so mu Mehikanci. Michael je bil v I prejšnji vojni z nekaterimi i višjimi srbskimi častniki v Sibiriji, od kjer je po vojni prišel z njimi v Ameriko in tukaj ostal, i Tudi sedanjega predsednika jugoslovanske vlade v Kairu, Bo-
državati kulturna društva v sedanjih (vojnih) časih.
S petjem ne moremo nadaljevati, ker primanjkuje pevskih moči (posebno moških>, so se pa mladi zavzeli, da hočejo prirediti igro.
Dne 30. aprila priredimo igro v treh dejanjih "Chintz Cott-age" (v angleškem jeziku i. Poleg tega bo nekaj petja v due-tih in moški kvartet. Po programu bo tudi godba za ples. Ker bomo mogli plačati različne davke (tax> bo letos vstopnina malo višja in upam, da to ne bo zadržalo naših rojakov, da bi se ne udeležili. K#dar je Svoboda kaj priredila, smo imeli do sedaj še vedno dober obisk. Torej želimo, da se tudi letos udeležite te priredbe. Cisti prebitek je namenjen za naše fante, ki so v vojni. To je bivše člane Svobode in druge prijatelje, .ker marsikateri bo potreben pomoči ko se vrne iz te vojne. Lanskb leto smo priredili za reveže in sirote v stari domovini in pri tem napravili nekaj nad $215 in oddali na pristojno mesto. V bodočnosti bomo pa mogoče zopet v kake druge dobre svrhe priredili, ako bo društvo imelo še pogoje za življenje.
Svoboda je malo društvo po članstvu, ali pomagajo nam pa tudi podporni člani in prijatelji. Torej rojaki v Detroitu in okolici, apeliram na vas, da kdor še ni član; da postane, čc
Majski glas
99
je sedaj edina slovenska revija, ki jc urejevana v korist delavskega socialističnega gibanja.
Letošnja izdaja Majskega glasa bo posvečena
JOŽETU ZAVERTNIKU.
Petnajst let bo minilo, od kar jc umrl. A njegovo delo živi, in to bo pričal ta Majski glas!
NAROČITE GA ČIMVEČ IZVODOV
( ena za POSAMEZEN IZVOD jc 35c.
Za večja naročila so cene sledeče:
10	iztisov	.....................$ 3.30	50 iztisov	................. $14.50
15	iztisov	...................... 4.80	75 iztisov	.....................21.00
25	iztisov	...................... 7.75	100 iztisov	.................... 27.00
35	iztisov	...................... 10.50	250. iztisov	.................... 65.00
Pošljite naročilo ko hitro mogoče!
Sodelujmo vsi, da bo imel ta MAJSKI GLAS večjo cirkulacijo kot katerikoli prejšnji!
Naročila pošljite na sledeči naslov:
PHOlETAHei
2301 So. Lawndale Ave.
CHICAGO 23, ILL. i
»<f
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL. j
< >
Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno j
TELEFONh CANAL 7172—7173
>+##MMMMM»«
fc A LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
j ADRIA PRINTING CO. !
T.|. MOHAVVK 4707
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL.
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
* ••
Proletarer. April 1». 19«I. ■■ ■
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL.
The New York Times cxi U. aprilu je prinesel sledeči izredno informativen članek izpod peresa poročevalca C. L. Sulz-bergerja. Nanaša se na pogovor med terv poročevalcem in drjem Josipom Smodlako, ministrom
političnih in diplomatičnih ciljih partizanske provizoričnc vlade.
Dr. Smodlaka se sedaj nahaja v Italiji že nekaj mesecev in pravi, da je vzlic temu neprestano v zvezi z maršalom Titom
zunanjih zadev v provizorični in njegovim kabinetom. Njego-jugoslovanski (Kibarjevil vladi, vo stališče, je dejal dr. Smodla-Ta razgovor bo pojasnil marši- ka, je stališče Titove v^lade. katero stvar o političnih načrtih Vnanji minister je nastanjen v Jugoslov. osvobodilne fronte in mali kmečki vili, ki Je priprav-razpršil senco, ki jo hočejo kro- ljena za njega, in je zastražen nični nasprotniki narodnega vxl članov jugoslovanske parti-osvobodilnega gibanja raztreti zanske vojske, ki tvorijo njego-med Slovenskimi Amerikanci, vo sprcmljevalstvo. katerim ni mogoče umevati
vseh zapletenosti in zmešnjav v Ljudstvo samo bo odločalo politični situaciji v stari domo- "V tem trenutku," je dejal vini. To zmešnjavo so v Ameri- stari partizanski voditelj, "je ki zakrivili oni elementi, ki ho- naš glavni cilj zmag?. Naša že-čejo slovenski ameriški živelj lja je, da ljudstvo samo t>dlocc
pregovoriti in izrabiti proti ljudski borbi za samoodločbo, svobodo, pravico in demokracijo in ga izkoristiti v politične namene starih političnih voditeljev, ki se vedno sanjajo, da se bo napravil čudež in da bodo poklicani nazaj za nadaljevanje svojih sebičnih eksplotacij. V dosego tega so po Hitlerjevem vzorcu nadeli priimek 4,kpmu-nist" vsem onim, ki so pripravljeni žrtvovati svoje življenje za dosego tega tisočletnega hrepenenja
o bodoči zgradbi jugoslovanske vlade, ko bo osvobojeno in bo imelo svobodo odločanja. O vprašanju, ali bo Jugoslavija republika ali monarhija, bo odločal narod sam.
Naš program predvideva federalno državo, z enakimi pravicami za vse skupine in veroizpovedi. Gotovo je, da je težko
ob 3. pop. Po končanem sporedu
bo udeležencem postreženo z o-kusno večerjo, fjotem pa bo plesna in prosta zabava. Plesalcem bodo igrali Vadnals. Vstopnina h koncertu je 75c. Te vstopnice so seveda veljavne tudi na plesno zabavo zvečer. Samo na ples je vstopnina 50c.
Pevska zbora se trudita, da bosta ob tej priliki podala čim-boljši spored in pričakujeta, da se občinstvo v j>ovračilo za njun trud in za trud drugih, ki sodelujejo, obilno odzove. S tem ob enem pomaga v korist JPO-SS, kajti ves prebitek je namenjen trpečim v pogaženi Sloveniji. Torej dne 30 aprilu vsi v SDD na VVaterloo Ud.
Naj še dodam, da je Vinko Coff obljubil podati na tej priredbi simbolično živo sliko. Spored bo kajne v vsakem oziru vreden, da ga pridete pogledat. Imeli boste par ur finega duševnega užitka in pomugali boste dobri stvri.
J. F. Dum, tajnik podružnice št 35 JPO-SS.
VOJNA NA PACIFIKU SE RAZVIJA ZAVEZNIKOM V FlUD. — Na »liki sta general MacArthur in Vic«-Admiral Kincaid. V osadju protiletalsko toptiiUv«. SUka je s otočju Kabaul, kjer so Japonci utrpeli velike izgube.
zdruziti monarhijo s federalno; vijo na ^^ prostosti, ena-idejo kot je zastopana v Švici kih ic in svobode 2a vse na. ali v Združenih državah, toda , rodn0sli in vere. Velik del na-
. . ljudstvo tako hoče. bo to tu- § ljudstva se danes bori s ka-slovenskega—naroda Ai	________________ R *
Celo SANSu se očita, da zagovarja komunizem in komunistične načrte, dasi je SANS že davno proglasil svoje stališče o tem vprašanju. SANS se opira
Vprašanje monarhije bo rešeno šele po zakl j učenju vojne. Tocla želim poudariti,' da naše geslo ni zmaga komunizma. Pač pa je—smrt fašizmu, svoboda
5. popoldne,
Polovico prebitka je zbor sklenil prispevati v sklad JPO-SS, katera se trudi, da zbere čimveč
vse. Možno in zaželjivo je, da se v to federacijo priključijo tudi Bolgari, toda oni sami naj odlo-
le na svoj lastni program, ki slo- narodu."
ni na pravem tolmačenju reso- Dr. Smodlaka je nadaljeval: lucij Slovenskega narodnega j "Komunisti • ne morejo vsiliti kongresa in pa na programu svoje želje in političnih princi-slovenske in jugoslovanske na- ] pov v Jugoslaviji. Imeli bomo rodne osvobodilne vojske, ki se
v nobeni točki nc križa z željo dlU) ljudstvo z vsemi aemoKra-	—t -------vjetskim komisarjem za
Su lz berge rje-
vega članka:
Mirko (i. Kuliel, izvršni tajnik.
pridejo tttth socialne reforme v , naši domovini. Toda te spre-
membe se ne bodo zgodile samo pri nas. Pojavile so bodo vsepovsod in se že pojavljajo." Pisec se je pogovarjal s častit-Zunanji minister Smodlaka pra- ,ijivim državnikom, ki je prej vi, da je zveza južnih držav
TITOVA SKUPINA ZA SLOVANSKO FEDERACIJO
skem lokalnem svetu (Slovenska osvobodilna fronta za Pri-morje>."
Zreč skozi okno, kjer so obo-tkršnim kol* orožjem, ki je na!roženi partizanski stražniki sta- y.a prizadete naše rojake v stari razpolago, da se reši zatiranja, li na straži, se je dr. Smodlaka domovini. Pevci in pevke Zarje Verujemo v idejo federalizi- domislil dogodljajev v svoji di- zaslužijo vsled tega še posebno ranja z enakimi pravicami za plomatski karijei i, ko je pod priznanje in od občinstva se pri-
kraljem Aleksandrom služil kot čakuje, da jim na omenjeni da-poslanik v Vatikanu, v Berlinu tum napolnijo dvorano do zad-
_ _________________ ____ in v Madridu Odpovedal se je- njega kotička.
čijoTče pristopijo Pripravljeni | »lužbi v Madridu leta 1929, ko D pr4mU|cv se vrši ^ smo jih sprejeti.	i J* Aleksander zapocel svojo	tukajšnje po-
Naš prvi cilj je svobodna fe- f*1«1"™ v ** n* '"in 5 družnice št 35 JPO-SS, ki po-I mm	V 15erilnU gOVOrU 0p0m<K1 slu)e v o k rož j u Slovenskega de-
lavskega doma na VVaterloo Rd. Na nji bosta predvajala koncertni spored tukajšnja pevska zbora Slovan«Jadran. Sodeluje tuch mladinski pevski zbor SDD in njegov godbeni odsek. V duetu nastopiti pevki zbora Zarja, govornik pa bo dobro znani Matt Petrovich. Ta spored se prične
neodvisno Jugoslavijo in svobo- deralna Jugoslavija. Toda to ne i	Jurl * etčcrinom,
dno ljudstvo z vsemi demokra- zadostuje za _ zagotovitev miru ' , . . ■Uaripm „ 7,.
so-zuna-
slovenskih Amerikancev. Sledi tičnimi svobodščinami. Sigurno na Balkanu. Imeti moramo bal-, 7adevc ko ic Moskva riba-
kansko federacijo in prvi korak j ^ ^ ^ JugQ,1,„Janf kn pr>7nimJf.
sovjetske zveze, toda Belgrad tega ni dovolil.
O vprašanju možnosti priznanja Titove vlade po sovjetski Rusiji, je dr.: Smodlaka rekel:
v to smer bi bila zveza Jugoslavije in Bolgarije. Zatem pa bomo povabili Albanijo, da se nam pridruži s polno pravico enakopravnosti in polnomočnosti. Te-
halkansko upanje, ki uklju-čuje Bolgarijo. Državnik pristaja na tem, da bo narod po končani vojni sam odločil obliko vlade.
V italijanski vasi ob Jadranu,
daj bomo postali zadosti močni.. -	. , . »
J	r	^mb Mislim, da s* sovjetska zveza
ALI NEMČIJA RES IŠČE IZHODA ZA UMIK IZ VOJNE?
{Nadaljevanje s 1. strani.)
ziranje anglosaškega - nemškega protisovjetskega bloka.
Londonski Daily Mail poroča, da je nemški poslanik v Bukarešti baron Manfred von Kallin-ger pot i pa 1 merodajne zavezniške kroge z možnostjo za skleni-tevnffiiTu "z Nemčijo, in jim v ta namen navedel sledeče pogoje (telegram je iz Londona, datiran 17. aprila, poslan od AP>.
Poročevalec AP trdi, da je izvedel nemške pogoje za mir iz neoporečnega vira in da se je o njih naj prvo razpravljalo — seveda tajno, na Švedskem.
Glavne točke nemškega predloga
Ako je to poročilo iz Londona točno, potem ^'Pravda" v Mo-"Skvi nT bila tako v napačnem s trditvijo, da skuša Nemčija skleniti z Anglijo in z Zed državami separatni mir.
Glavne točke nemških pogojev. kakor jih navaja londonski
l)aily Mail, so sledeče'
1.	Nemčija se umakne iz vseh okupiranih dežel, vštevši Ceho-slovaške.
2.	Nemčija ne zahteva nobenih kolonij.
3.	Nemško bojno mornarico se ukine.
4.	Nemčija si nc bo ohranila trgovske mornarice, pač jxi se bo za svoj morski promet oslonila na angleško trgovsko brodovje.
5.	Nacijska propaganda v inozemstvu preneha.
6.	Vprašanje zračnega prometa med Nemčijo in drugimi deželami se uredi v soglasju z Anglijo in Zed. državami.
7.	Nemčija ostane zmerom v najožjih odnošajih z Anglijo z ozirom na obrambo proti skupnim nevarnostim.
Rusija izvzeta
Prej navedeni vir iz Londona poroča, da so bili ti nemški pogoji tajno predloženi angleški in ameriški vladi, ne pa ruski.
Kar bi pomenilo, da pri tem Berlin še vedno upa /la pomoč Anglije in Zed. držav za širjenje nemškega vpliva proti vzhodu, s katerega je sedaj nemška armada na begu, a se Hitler še nadeja. da se mu bo mogoče pa kdai pozneje vrniti tja.
TRINERJEVO GRENKO VINO IN TEMELJI ZDRAVJA
Čistoča prebavnih organov je podlaga zdravju. In tu je kjer se sitnost začenja. Govorimo o čistoči politike, hočemo da se naši avto-; mobili čisti, toda radi pozabljamo j na čistočo svojega telesa In posledice? Slab apetit, zapečenost, plini. 1 glavobol in neredno spanje. In kaj 'je najboljši odpomoček temu? Tri-'nerjevo grenko vino z vitamini B-l. Rabite ga po navodilih in sprevideli boste, da je to zanesljivo želodčno zdravilo, ki vam bo očistilo organe in jih držalo take. Počutili se boste izborno. Dobite ga v vsaki lekarni, ako ne, pa pišite naravnost na Jos. Triner Corp., 1333 S Ashland Ave , Chicago 8. Illinois-
bil v službi raznih Jugoslovan- da odbijemo vsak napad od ka-,	2 Zed dražavami in Ve
skih vlad (kabinetov) za diplo-ltere koh stranl	1 *
Kar se tiče Grške, mora i t
biti uključena v federaciji al
pa moramo skleniti stalno zve-Pranju
zo z njo Naravno, da od visi to!se sedaJ se vse tn	K(lor *eh P^vteti	zastopstvo za nabiranje naročnikov Pro/e-
od Grkov« samih liuieio svoie odnošaie z vlado v	,arr.t, a™	j___z____k-::____
matične misije, v udobni kmečki hiši. V hlevu na vratih so bila nabarvana štiri gesla: "2i-vio drug Tito! 2ivio drug Stalin! 2ivio Churchill! 2ivio Roo-
i&iimjti "VM VJI um»«,..«.. ... • -	■	. .......... ........—.....,	. — „ , , jrrsr
Imenikzastopnikov Proletarca
10. aprila. — Jugoslovansko na- sevelt!"
Pogovor je bil v francoščini,
rodno osvobodilno gibanje, zastopano v vojaštvu po partizanski vojski maršala Tita, v nobe- obvladuje. Navzoč- pa je bil nji
Prva balkanska ententa (Jugoslavija, Rumunija in Grška)
katero Smodlaka popolnoma \)e imela Ie en namen—tiščati
nem pomenu besede ne išče poti vsiliti kako določno obliko vlade ali kako politično dogmo raznim narodom te dežele in prepušča vprašanje načina vlade in izbiranja bodočih voditeljev svobodnim volitvam Jugoslovanov samih po zaključenju vojne.
Titova vlada pa seveda jasno želi ustanovitev federativne države med južnimi Slovani in upanje je, da se jim bo pridružila tudi Bolgarija. Te zadeve pa se prepuščajo odločitvi naroda po upostavitvi miru.
Te zagotovitve o jugoslovanski politiki je dobil ta pisec danes v razgovoru z drjem. Josipom Smodlako, 74-letnim ministrom zunanjih zadev maršala
gov sin, ki Je njegov tajnik, in je takoj tolmačil v angleščini, če minister ni takoj tnogel najti pravilne besede. Njegov sin je bil oblečen v britanski uniformi z rdečo zvezdo — partizanskim znakom — na svoji poljski čepici.
Zunanji minister se je ravnokar povrnil s sprehoda, ko je pisca sprejel. Oblečen je bil v črno obleko in na nosu je imel ščipalnik s trakom. Vzlic belim lasem se je zdel mlajši za njegova leta. Dejal je:
"Politične smernice naše vlade so zelo priproste. Zavezniki smo treh velesil. Borimo se proti našemu skupnemu sovražniku. Glede vojne imamo iste smernice—triumf svobode v na-
Tita, ki je vsled tega sposoben ši in drugih deželah, govoriti z najvišjo oblastjo o I Zgraditi želimo novo Jugosla-
Zarjanom v Clevelandu!
VuMrgu koncrrl« ne mi za enkrat ni inogore udeležiti« A ker *le mi Morili veliko u»liigo, da *te zapeli nji pesmico k zadnji poli na mi-rodvor, nem vam hvaležen. Kajti ona je ljubila pesem, cvetje, mirno tičino in družino.
OI>ein*tvu !u in v »onednili naselbinah priporočam, da m* v nedeljo 23. aprila udeleži "Zarjiuega" koncerta.
/alujoei za pokojno Anno Barbič,
FRANK in DRUŽINA.
Bolgarijo k tlom. To je bila nezdrava podlaga za miren blok. Velik vzrok pričkanja med Jugoslavijo in Bolgarijo je bilo vprašanje Macedonije
Smatram za najboljšo rešitev tega problema, da se prizna Ma-cedoniji popolna avtonomija v okviru federalne države. To bi bil konec jugoslovansko-bolgar-
Ijujejo svoje odnosaje z viauo v irafcu prod^Mti Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše izgnanstvu^ Nasa (partizanska)	ništvUf ki bo Iah potrebnc Jistine in inioTmatij^ Na tu
vlada ni priznana Boriti se mo-	..	.	.	.....
ramo in um»rati za našo lastno P^obcene zastopmke apeliramo, naj skusajo ob vsaki ugodni pr
stvar, toda ne zaslužimo politič-
nega priznanja. Mi znani prijatelji."
smo nepo-
O vlogi četnikov
Veliko število dobrih jugoslo- i vanskih domoljubov se še ni od- ;	CALIFORN1 A.
ločilo boriti se z nami in trenut- Fonuna: John Pečnik, no ne delajo ničesar Priznanje 0«kUi»d» Anton Tomšifr. bi jih hitro pripeljalo na našo stran Naše stanje sedaj je samo 5mn
liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
skega prepira. V mislih imam da marial Tilo priznan za seveda le slovansko Macedonijo. :	iv>vnli-
Grška Macedonija spada Grčiji in je del Grčije. Ta del Macedonije je morda nekdaj imel večino slovanskega prebivalstva. Toda po izmenjavi turško-gr-škega prebivalstva pred več kot dvajsetimi leti je bil koloniziran z grškim denarjem od Grkov iz Male Azije in je sedaj del Grčije. Gotov sem. da se bosta Jugoslavija in Grčija lahko zedinili glede svojih meja.
Glede naših severnih mej ve rujem, da vprašanje onih Slovencev, ki so bili pod italijansko oblastjo in celotno vprašanje Istre, ne bo tako težko razrešiti po tej vojni, kajti sigurno bodo obstajale mednarodne garancije za pravico manjšin. Naravno, da bomo mi zagotovili pravico vsem manjšinam pod našo oblastjo.
Meja sama med Jugoslavijo in Italijo pa mora biti določena na "podlagi zdravih gospodarskih pravic. Privilegiji narod* nostnih manjšin na obeh straneh granice morajo zapasti eni ali drugi strani kot celota "
Italijanska manjšina zastopana
"Mesta ob istrski obali so po večini italijanska, toda v notranjščini (zaledje) prevladujejo Slovani in ekonomsko so odvisni drug od drugega. Res je, da je Italija imela Istro petindvajset let in je zatirala slovansko prebivalstvo. Mi pa verujemo v svobodo. Zanimivo bi bilo videti, če bi mi imeli Istro podobno število let, kdo bi jo vladal najboljše. Mimogrede omenjeno,. zastopnik italijanske manjšine je že v našem sloven-
zavezniškega vojaškega povelj nika "
Glede notranje situacije v Jugoslaviji sedaj, je dr. Smodlaka rekel:
"Mislim, da je največji del Mihajlovičevih četnikov že likvidiran. To so večinoma Vele-srbi, ki podpirajo korupcijo starega režima. Kar se pa Mačkove hrvaške stranke tiče —• Maček je sfinga. Pošten mož je, a nacionalistični hrvaški reakcionar. Ni dober demokrat Velik del najboljših ljudi njegove stranke je z nami. Toda slišim, da išče pobotanja z belgrajsko reakcijo in ubežno vlado v Kairu.
Jaz sam sem demokrat in sem to tudi vedno bil. Tekom jugoslovanske diktature so bili moji ideali v Skandinaviji in mnogokrat sem obiskal Švedsko in Dansko, kjer je bil svoboden zrak, da sem ušel zatiranju in korupciji.
Po vojni bodo vse stranke imele svoje prostore v našem sistemu. Slovenski katoliški klerikalci bodo ostali katoliški klerikalci in igrali svojo vlogo. Ravnotako hrvaška seljačka stranka, katera je na primer veliko močnejša kot pa komunistična partija.
Vse, kar želimo, je — svoboda in demokracija.'*
DVE VAŽNI PRIREDBI MED NAMI
Cleveland, O. — V tem mesecu imamo tu dve zelo važni priredbi. Soc pevski zbor "Zarja" bo imel v nedeljo 23 aprila koncert i spevoigro v SND na St. Clair Ave Spored se prične ob
an Franciacoi A. Lrksan.
COLORADO.
Crc.ted Rutte: Ant. Slohoilnik. Pucblo: Ludvig Yoxojr. W»Uenburf in okolica: Kihvanl
Tomšič.
ILLINOIS. Chicago in okolica: Frank Hujak, Jos<>ph Oblak. Cha*. Pogorelec, Peter Verhovnik, Frank Zaitz in Frank S. Tauchar. La Salle in okolica: Anton Uduvich
in Ijeo Zovnik. Springfield: Jo?ooh Ovca in John
Gorlek. Virdrnt Fr. Ilcrsich. Wa*kefan-No. Cktcagot Martin Jud* nich.
INDIANA.
Indianapoli«: Mary Stroj.
KANSAS. Arm«: Anton Shular. Arcadiat John Shular. Weil Mineral: John MarolU
MICHIGAN. Detroit-Daarborn: John Zornik, Loo .lunko St., Jo»r|>h &lurich in John Plachtar.
MINNESOTA.
Buht: Ma* Mart*.
CMtholir: Frank Kiun.
Dulutk: John Kobi.
El>< John Teran in Jacob Kunstolj.
nihbing: Frank Pipan.
Missoriti
St. Louis: John Spiller.
MONTANA.
Butte: Anton ZiikH.
Ea»« Halona: Jnsrph Miholirh.
fted Lodfe: K. rfrznoftnik.
NFW JERSEV.
Eliaabatk: Amatia Oblak.
NEW YORK.
G«wanda. Jame* Dekleva.
OHIO.
Akrmn . Kenmore . Barbartont M«ko . Kopach in Ma«. Moinik. . -
I Bridgeport in okolica: Joseph Snoy in John Vite*.
Cleveland: John Krebel in Anton Jankovich.
Fairport Harbor: I/OVienc Uajc.
Girard: John Kosili in Andrcw Kr-vina.
Li«bon-Power Poinl: Jacob Bergant.
Pinejr Fork: Frank ZaviHnik.
Powhatan Poinl, O.: John Guzel.
Warren: Joseph Jei.
PENNSYLVANIA.
Aliquippa: Geo. Smrekar.
Avella: Frank Brcgar.
BurgetUtown-Sloran: Joncph Krmel.
Craflon-Moon Run: Jennie Jcrala.
Canontburg-Strabanei John Terčelj in Marko Tekavc.
Colegrove: Tony Stojmr.
Enporti Jon. Brit*.
Fore»» Ciijr: Anthon/ Drulci Jr,
Poinl Marion: Ton.v Zupančič.
Harminia: Anton Zornik.
Impcrial: Frank Augu^tin.
Jobn«lown in okolica: Andrrvc Vi-drich, John Iaintcerholc, Ilija llu-balo in Frank Cvetan.
Latrobe: John tn Mary Fradel.
Ilouston: Louis Britz.
Librarjr: Nick Triller.
Meado wlands: Martin Baje.
Park Hill - Conemaugk: Frank i'od-*»oy.
Sbaron: Joseph Cvelbar.
Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Herminia, *a Cam^ria in So mer.set okraj pa Frank Cvetan, Jobn«lown.
WASHINGTOM,
Seaitla: Lucas Oebeljak.
WEST VIRGINIA.
Elm Groea: Frank Koaeni.
Slar Ciljr: I/awrenco Selak.
Tlioma«* Linhart Werdinek.
WISCONSIN.
Milwaukea in West Alli«: Louis Bar-borieh.
Skabojrgam Frank Stih.
Willard: Mike Krultg in Matt Mal-
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
nov« k"jiiica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRtAV. LJAN.
Poleg vprašanj, ki jih navadno hodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih lctnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedlne drŽave z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo.
Cena knjižici jc samo 50 ceniov • poštnino vred.
Naročila »prejema:
Knjigarna Proletarca
2301 S. Laundale Avenuc 1 CHICAGO 23, ILL.
PRISTOPAJTE K
; SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI !
; NAROČITE SI DNKVNIK
Stana sa calo leto $6.00, pol lata $3.00
|	Ustanavljajte nova druitva. j
*	Deset Članov(ic) je treba sa
! I	novo druitvo. Naslov za list in J « > za tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL.
i

Dr. John J. Zavertnik
PHYS!CIAN and SURGEON 3724 Weit 26th btreet
Tnl. Craw ford 2212
OFFICE HOURS:
1:30 to 4 P. M.
. (Except Wed. and Sun.) 6:30 to S:30 P. M.
(Lxrept Wed., Sat. and Sun.)
Rr». 2219 So. Ridgeway Aee. Tel. Crawford $440 If no an«wer — Call • Auatin 5700
nar.
WYOMING.
ICeminei
("MM
»rar j Ročk Spring«

John Jerah.
♦M»M*IIMHHt>MMM>
BARETINCIC & SOK:
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-M1
424 Broad Street JOHNSTOWNt PA.
MMMMIMMMiMHtMM
A Yugoshiv Weekly Devoted to thc
' Interest of the VVorkers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Edueational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COMMONV/EALTH
NO. 1910.
PublUhcd We«kly «l 2301 So. Lawadal« A v« .
C'HICAGO 23, ILL April 19. 1944.
VOL. XXXIX.
Benevolent Dictatorship
The word "fascism" has been used to deseribe some things thut it j is not. So. far thut matter, has the vvord "democracy."
Our purpoae here is to warn uli who čare to read and think against the seeming benevolence of some of the spokesmen for the vvages and profit—or "free" euterpriae—svstem. Also to urge that people should lefuse to be blinded by a vvord to the degree that they are incapable of sccing a condition.
Fascism is not pouring castor oil dovvn the throats of Socialist*. Not necessarily. Neither is it necessarily persccuting Jews and mis-treating Poles We can have fascism just as vve had chattel slaverv in this country iess than a century ago. and stili have a society in which some degree of eonsideration is given to "in/erior" peoplea. When we j eonsider that aH values are comparative, we con see that a fascist state can also bo a benevolent state—so long as the exploited and control led . class vvithin that kind of society submit to the authority of the super class.
We have our own definition of what fascism is. To us it ts a class .^ociety in vvhich people are controlled by the State in sueh a manner that the master class is secured by the State in its rights to rule and the exploited class is held by the State in the service of the masters. ; It is inconceivablc that sueh a syatcm would vvork without checks and balances which vvould impose certain duties upon the masters and make certain concessions to the exploited. But sueh chvcks and concessions are | unimportant to people uho wish to be free.
With our definition, it is natural that vve should 1qqK with dis-approval upon the satisfaetion expressed in some labor circles when President Eric Johnston of the U. S. Chamber of Commercc testified In j tavor of priče control before the Senate Banking and Currcncy Com-niittee.
It may be only that Mr. Johnston is wiser than the average big business cxecutive when he welcomes one of the controls that govern- i rnent has imposed upon business. In the days of chattel slavery there vvere likevvise slavery advocates who vigorously declared that the in- : stitution of slavery vvould have to be controlled and humanized for its ovvn good. They werc the wise ones. The ignorant ones were those , vvho thought they could be "rugged Individualista" forever.
But when the institution of slavery was atttcked. then both the wise and the ignorant among the master class fought to the death for the j preservation of the system	. .
We're not grateful for the kind words of a spokesman for the master class We may be pretty much the fool in some things, but not i to the e> tent that \vc acccpt a nod from a private-profit lord as a sub-stitute for a good breakfast.
In the slavery days there wre some people vvho didnt inerely vvant
THE MARCH OF LABOR
asas-*,
M ^^
UOCA4.4iZ RTESCN-flDA
starci***s e*Hhgn. tc tMM or MAVt LAriPtH6.nl
j IN THE WIND
: From THE NATION
The offices at 1775 Broadway, j Nevv York, formerly occupied by
Southern Primaries Open to Negroes
tlie Mil.lury Commitcc for the LF- i	■■
beration of Austria. .pomor of the, . °n Monday- APr» th<* Supreme Court rendered a decis.on which abortive plan for a Hapaburg Le- ^'storians may regard as momentous as the Dred Scott decision handed
dovvn by Chief Justice Tancy before the Civil War. Both decision*
offUMMKt-
^^^^ A A^iO A WtftKiY A*WSf*ff K
TMt ST*fN0TM OT Of»AMiZf O LAfOft It IN 1MK COOPCRATIOH Of CACM Of m MCM5£(U. POVtoUR ftlT BYidS*STu46 OH tMJIOtf-MAOf GOOOS	OHtoH
UM6SU IN A HAT It	6tMftAtfftf
1UAT iT iS UMlOJ-ZMADe.
Strange Fruitof Puritanism
g i on in the United States army, are novv occupied by the Austian Institute. Founders of the institute are Hans Rott and Egon Ranshofen-Wertheimer, suporters of the Arch-duke Otto. They are trying to get tlie State Department to make the institute its official adviser on Austria.
Fire-Insurance companics stili stipulate that their contracts do not cover fires caused by invasion.
Amenities of compctition: The Mareh 27 issue of Time devoted a column and a pieture to publicizing the appointment of a British Major General, J. F C. Fuller, as a mili-tary commentator by its rival, Nevvsvveek. The pieture vvas a pre-vvnr shot of Fuller chatting vvith "Lord Havv - Havv," the British traitor vvho broadcasts from Berlin; the tcxt recalled both Fuller's re-
affected the Negro.
Nine years ago the court decided that lavvs in Southern states, vvhich |>ermited the Democratic party to bar Negroes from its primaries, vvere not unconstitutional. On that occasion. the court vvas unanimous find apparently the issue vvas disposed of for ali time.
But rcccntly it came before the court again and, as in tlie prcvious čase, it involved the Democratic primary practices in Texas. This time. by o vote of 8 to 1—in a decision vvrittcn by a Southerner. Justice Keed cl Kcntucky—the court held the Texas lavv vvas unconstitutional. say>ng:
"Under our Constitution, the great privilege of choosing his rulers fnay not be denied a m'an by the state because of color."
It is significant that every Southerner on the beneh supported Justice Keed. The one-man dissent vvas vvritten by Justice Robcrts, a Pcnnsylvania Republican.
His principal objeetion vvas that the court has been reversing itsclf so often in recent years that even able lavvvers can not vvith certainty state the lavv in a given čase. In other vvords, if the court made a blun-dei, it should stick to it, rather than acknovvledge its mistake. Frankly, vve cannot go along vvith that argument.
Judges are as fallible as other human beings. and vvhen they make a blunder they, or their successors, should correct it.
As for the majority decision: It makes it possible for Negroes, other-wise qualified, to enter Democratic primaries in aH Southern states They already exercise that privilege in many Southern states. To what
putat.on as an expert in mechaniz- m {h wU| nQW ^ can	^	b fu(ure
ed vvarfare and his former candi dacy for Parliament on the British j Fascist ticket.
Headline of the vveek, from the Nevv York Times: "Will Hays Stresses Froedom of Screen."
slavcry cleaned up and control led.They vvanted it abolished That's hovv vve feel about the profit system.
If some people think we're utopians, dreamers and vvorse—vvell, that's what the slaveowners used to say about the abolitionists. More-over, for a long time the lavvs of Northern, as vvell as Southern states backed up the institution of slavery.
But in the end slavery vvas abolished. although it took a bloody vvar to do that historically-necessary job.
We vvant none of Mr, Johnston 's compromises. We vvant the free-dom from human exploitation that Socialists always have stood for. And vve vvant it more than ever before because vve are convinced that the time has come vvhen Fascism or Socialism is the choice that this generation must take.—Reading Labor Advocate.
Scicntific exactitute, from a spoech by VValter S. Landis, vice-presidonj of the American Cyana-» mid Company, reported in Chemical and Engineering Nevvs* "The so-cialistic movement is founded upon a completely false doctrine.... It goes under manv^names. Socialism. Communism. Labor, Nevv Deal, Fascism. Nazism, and a host of lesser-knovv desigriations. It is a very potent force in America to-day M
developments.
If vvhite and Negroes both use rcasonable restraint, there will be little occasion for apprehension. Hovvever, extremists on other side inay provoke serious trouble.—Labor.
The "United Front" in ltaly
AN UNCOMFORTABLE FEELING ABOUT THE SOVIET UNION
By RAYMOND HOFSES, Editor Reading Labor Advocate The Nazi soldiers are not the tipoo»|-aiqnop., e jo )uouiujoaoo
only people on earth vvho are being vvorried by the Russians. The dom-inant classes of America and Bri-tain also are looking vvith a troub-led eye at the great Soviet nation, and anybody vvho doesn't knovv it hasn't been listening to the radio announcers very closely or reading current nevvs and editorial items very thoughtfully.
There's an uncomfortable feel ing that the Soviets have been aeting too independently. It became no-ticeable a month or so ago vvhen Pravda, the nevvspaper that acts as Joe Stalin's official mouthpiece, made the startling announcement that British and German diplomats had been conferring on the matter of a possible end of the vvar. Pravda later published vvhat vvas conven-
foreign policy;
The object of this column is not to raise needless alarms, although a "double-faced" foreign policy does not inerease the value of an ally.
Hovvever, it is alwnys in order to see danger in advance—and to profit from the facts.
If vve need to vvateh Russia novv. it is becausc of the policy that the capitalist nations have adopted to-vvard Russia in the past. Perhaps most of the little people in aH countries have forgotten that the Soviet Union vvas snubbed bv this nation for 16 years. And that Adolph Hitler vvas appeased and permitted to become strong vvhen he posed as the enemy of Russia And that
Boston vvas once the hub of thf abolition movement. Lillian Smith is an abolitionist of 1944 She is a shlning leader in the effort to free the slave of our day. She is doing more than one citizen s share to free both vvhites and blacks of the psychological and intellectual chains vvhich bind them. Her book, Strange Fruit/' is a distinguished successor tor Uncle Tom s Cabin—and. incidentally, a far better novel But novv • the nation beholds a disturbing sight. The Boston vvhich vvas proud of William Lloyd Garrison novv bans this fighting anti-slavery book bv Lillian Smith.
Or perhaps it is not the same Boston. We are told in press dis patehes that the prohibition against exposing the best seli ing novel in l League, has been chartered in Wif. bookshops near Faneuil Hali vvas issued by the Police Department on j eonsin. One of its ineorporatiors. the advice of the famous Watch and Ward Society. The mention of this a^od if it was anti-Semitic, replied organization inevitably brings mention of the Roman Catholic Church into this unsavory affair. Anything vvhich inereases suspieion or prejudice against any religious or national group is dangerous. It Is fraught vvith special danger in this troubled time. But unless men high up in the Catholic hierarchy can clear the church of this cha^ge, the idea vvill stick that Boston Roman Catholics are trying to dietate to their fellow citizens vvhat they may seer buy and read.
In the meantimc, the ancient capital of Nevv England Culture must bovv its head. Dreiser's Sister Carrie vvas verboten there So vvas Shaw's
M rs. Warren's Profession, and Upton Sinclair's Boston A nevv sign of sort of speeches he made for the higotry is added to a long line. But there is a special obliquy about this Commonwealth and Southern, liow-last incident. A century ago Boston mustered her moral forces to raise the backvvard South. Novv the South has produced this fine vvork of art and—officially at least—Boston lacks the brains and taste to appre-ciate it.—The Nevv Leader.
A nevv organization, the Gentile
that it vvas pro-Gcntile and pro-American.
Since the Soviet government is ready to make room for K ing Emanuel or his son, and Marshal Badoglio under the capacious umbrella ol the United Front, there are. apparently, no major differences regard-ing Italy betwc>en America, Britain, and Russia It is remarkable, there-foret hovv tangled the situation has been allovvcd to become The Medi-teranean Advisory Commission has completely failed to funetion as a clearing house for the vievvs of the governments repreaented on it. This tact first became evident vvhn Moscovv announced its intention of ex-changing diplomatic missions vvith the Badoglio regime. The American i«nd British governments. although on terms of patronizing intimacy vvith Badoglio. took umbrage at this move and pointedly noted the lack of prior consultation. Evcntually Izvestia, the official organ of the KremJin, cxplaincd that the proposed exchange of representatives vvas merely an attempt to establish direct contact vvith the de facto Italian goveniment, akin to that enjoyed by the vvestem Allies. But having cleared up this misunderstanding, it vvent on to protest that Soviet vievvs on the urgent nccessity of broadening the Italian government had been ignored. It appears that, on this question also, not only had the Mediter-The Rubicon. an Italian Ameri-1 ranran Commission proved a broken reed but the normal means of can nevvs letter of extremely con- j diplor.iatic cominunication had broken dovvn. Meanwhile au Italian servative vievvs. offers this post-' Communist leader. Palmiero Togliatti, has arrived in Naples direct morten on Willkie's 1040 campaign: I from Moscovv vvhere he spent eighteen years in exile. This one-time "Willkie made some mistakes about' s<?crctary of the Comintcrn has announced a nevv line includmg acccpt-forcign policy. Had he stuck to the ;,ncc the King "as an institution" until after the vvar and retention
1 of the Badnglio governAient vvith a democratic leaven. This ought to
>t,
ever, he vvould have won.'
Undertakers have been asked by the OPA to return any ration books found on the deceased.
iently interpreted as a retraetion, Britain and America savv the Span-but the uneasy feeling vvhich the iSh tool of Hitler destroy the peo-
original story caused stili persists
Since then there have been more signs that the unity of the United Nations—at least so far as Russia is concerned — is not as strong and enduring as one vvould hope.
The sudden recognition of the Badoglio government in Italy hasn't made the statesmen of Jhe capitalist nations any more certain of vvhat their totalitarian ally has in mind as the ultimate objeetive of this vvar.
And last vveek the nevvs of a clash betvveen Russia and China, coupled vvith a nevv five-year Rus-sia-Japanese treaty, caused even the Philadelphia Record to vvrite an editorial about "The Nevv Lovv in United Nations Unity."
And so it is that vvhat may vvell be feared is not that the Soviets vvill break vvith their allies after the vvar. but vvhether »omet i me before the vvar ends Britain and America may not have the present big joh on their hands vvithout the benefit of Soviet arms
Other big news about Russia during the past vveek, vvhich deaervea a paragraph of its ovvn are the storios that—
1.	Joe Stalin recognizes capital ism as a progreaaive influence.
2.	One Victor A. Kravchcnko, a Russian official of the Soviet Pur-chasing Company in Wa*hington, resigned his job. placed himself ' under proteetion of Americari puhlic opinion/' and aceused thc Soviet
ple's government there vvithout protest. And that the sacirfice of Czechoslovakia at Munich vvas ne-gotiated vvithout the presence of Russia.
But Joe Stalin hasn't forgotten those things.
The Lag Must Be Rectified!
The War Labor Board has finally agreed to hold hearings on the lag betvveen vvages and prices.
This disparity betvveen vvages and prices must be reetifiod so that i thcm around they bear some sensible relationship to each other. Let us not forget. cs OPA Chief Bovvles recently has testified, that not until 11 months ngo vvere prices effectively frozen. That means that for the first eleven months that labor vvas under the "Little Steel" vvage ceiling, prices kept going up	*
The way to keep vvages stable is to get them. in step vvith prices once more, then link the tvvo to each other. Othervvise the pressure to break the unjust vvage ceiling vvill eventually endanger the vvhole WLB. The WLB pretended lack of povver is unconvincing. Whenever any government bureau lacks povver to do justice. then it lacks povver to do a job in a democracy.—The Justice.
Inerchange betvveen tvvo girls overheard in Nevv York (but it might have been overheard any-vvhere):
"Do you knovv of any unattached men?" ' Yes, but I'm not passing
p le ase everybody except, perhaps, the Italian democrats.—Th^ Nation
King Climbs Down a Little
SOCIALIST N0W LARGEST PARTY IN SWITZERLAND
The crafty litie King of Italy is playing a losing game, but slyly He is climbing dovvn as slowly as possible. He announces that "on the day on vvlrich Allied troops enter Rome" he vvill "vvithdravv from public affairs" by appointing Prince Humbert "lieutenant general of the realm." Three amendments should be required:
Victor should be forced to get out today. He should be obliged to abdicatc. not merely "vvithdravv." The succession should pass not to his (oppish son. Humbert, vvho like the King is ex-Fascist, but to the German farmers have become so j 6-y™r old Prince of Naples. to be held nominally until Italy can frcely
accustomed to cxploiting foreign vvorkers that the government re-cently reminded them that native Germans evacuated from bom bed cities should not be treated like "cheap labor." ... A special prlson camp has been established in Hol-land for factory vvomen vvho, in the opinion of the Nazis. do not vvork hard enough.
In accordance vvith the Svviss
And so it is that t.ie acts and constitution, nevv elections for the
national council of Svvitzerland have been held upon the expiration of four year's term of office, the
Unions reports, resulting in a clear triumph for the Social Democrats. The Socialists now form the largest party and command nearly one-third of the seats, or 56 out of 193, as against 45 out of 187 in the old parliament. The Democrats have been able to hold only three, vvhich is half of their former strength, the
deeds of our ovvn "greot" men may very vvell cauae Stalin to believe that, ultimately, he v/ill have to depend upon his ovvn povver—and so why not novv?
We are revievvlng the situation as it appears today vvith the things that "good ' American patriots uaed to say about Socialistu sharply in our mlnds.
When Socialists urj.ed a vvorkers* international and a vvorldvvide cooperative commonvealth, hovv Liberals (Freisinnige), hitherto the
they vvere denounced by the jln-	,«'irK*8t Party- ,(win« lhw out of goes of a generation ago! The pat-1 lh<,'r ^ seats.
rlotic thing then vvas compctition	The loases of the "National Cir-
Well, compctition it ha.: been. Com-	ele" are symptomatic, ITFU re-
petition in peace, competition in	ports: they lost four out of their ten
World War I, competlt on after the	ncats. "It has probabl.v novv davvn-
armistice. competition toda.v. That	od upon Duttvveiler, vvho is a direc-
vvas it—competition n id national-	tOr of Migros, that there is nobody
Ism	interested In his attempt« at non-
The resulLs have b»en signally	political regenerntion,,M comments
costly. And the prospccts vvill not	ITFU. "Whatever success his part-
bc any better if Joe Stalin indeed	private-enterprise, part co-opera-
portant than aH this party tug-of-vvar is that the' Social Democrats have succeeded in vvlnning the votes of the vvhole of the nevv elec-torate. and of a large number of the
International Federation of Trade *>ters «s according to the
international federation.
The bourgeois coalition has hitherto denied tlia Social Democrats aetive participation in the affairs of government. By novv invi-ting them to take a seat in the government,. It has promptly and ac-curately interpreted the vvishes of the Svviss electors
thinks capitalism is okay and pro-ceeds to play the game along com-petitive and nationaliftle ltnes
The measure of a man's re|J character ts vvhat he vvould do If » knevv he vvould never I« foun^ uJU —Macaulay.
tive type of eommercial undertak ing may have enjoyed, his political career has lieen a failure " The Catholic Conservatives* status as a result of the eleetion is un-
ARMY PHYSICIANS ARE SAVING VVOUNDED MEN
Nlnety-seven of every 100 American soldiers vvounded in battle are being saved from death, and out of every 10 men vvounded in the abdomen doctors on the battle fronts are saving seven to eight, Brigadier General Fred W Rankin, chief medical consultant of the army medical department, dis-closed recently.
These figures were declared to set a record In the history of mil-itary medicine, made possible by
Festung Europa: The last theolo-gical school in Norway has been closed ... Tobacco la $5 an ounce in C.crmany The official Nazi press advises Dutch mothers not to worry about the total lack of aoap: soap, it says. is not necessary any-how The official Nazi press also makes this report on scabies in the Netherlands: "Before the vvar a doetor had hardly one čase a year, but novv is may happcn that he hns ten a vveek. The spread of the disease is attributed to the fact that the population comes into contact vvith Iess hygienic persons from other countries." ... Posters have appeared in public places through* out Holland advising the people to get their axes ready and to select Nazis for execution on "Ax Day,'* the day of liberation.
Pie In The Sky
The National Public Housing Conference estlmates that unless the average rate of low-rent housing construetion is speeded up. slum- dvvellings in Nevv York City vvill not be removed until the year 2110
By that time, despite the length* ening life span, fevv if any of the present occupants vvill be on hand to enjoy better homes.
decide vvhether to keep the monarchy.
The King. Humbert and Badoglio vvith them should be out at once not only because their presence in povver. under Allied proteetion, sullies the Allies. but because it beclouds the project of achicving broad-ly representative government in ltaly. Sueh government is essential for the grovvth of Italian democracv and for the rallying of Italians to a fair-sized vvar against Nazism and Fascism.
Why does Victor spar for time? Clearly because. although recog-nlzing that he can't save the throne for himself, he hopes that, by re-treating as slowly as the Allies permit, he stands a better chance of Faving it for his family and the clique of Italian pro-royalist e^ploiters •triving to keep the people dovvn. Rome. in point of time. is off in the vague distance Victor doubtless hopes that, in Rome, sufficient rein-torcement can be had to keep a crovvn on Humbert s head
The King s retreat results from the fact that the tide is running strongl.v againt aH that he and his party of ex-Fascists and other reac-tionaries stand for. Thus it is a good omen as far as it goes. But, since only the fiat of the Allies keeps Victor & Co. in povver, the tide can and should be speeded by an Allied announcement to those decadent Fchcmers that they'rc finished—The Chicago Sun.
AIRPLANE OUTPUT MAKES NEVV RECORD
Allies' Production Novv Five
Times That of Enemy; Only
One Fourth of Losses
March vvas the best month in American aviation history for the production of fighting planeš, government offieials recently revealed.
For the first time output topped the 9,000 mark. the figure being 9,100, several hundred planeš ^head of schedule.
ARMY DtSCHARGES
Betvveen December 1, 1941, changed at 43 seats, and the Peas- j the use of blood plasma, the sulfa j Jenuary 1, 1944, the army has dit-nnts have added four to their grnop drugs and penicilin, and the prompt charged 1,056.00 enllsted man for of 22 seats. But vvhat ia more im- evacuation of wounded men.	| ali causes,
The record vvas regarded as ro-markable, because heavy bombers and fighting planeš, requiring more material and labor. made up the bulk of the output.
The figures vvere significant in the light of a report by army forces that last year our fighters destroy-ed 11,042 cnemy planeš vvhile los-ing only 2,983 of their own. Des-tructlon of enemy planeš during the last six months vvas declared and i to be twice as large as in the first months.
he Allies are alao vvinning the vvar of airplane production, thc re-
port emphasizes. The best estimate of German plane production in 1943 vvas betvveen 23.00 and 25.000. vvhile American plants turned out 85.946. Since the »tart of the vvar Great Britain has turned out over 90.000 airtraft of ali types. and Canada has produced upvvards of 10,000.
In other vvords, vvhile the Allies have been turning out planeš near-ly five times as fast as the enemy, the latter has been losing them four timea as fast.
While Allied production has been moving steadily upvvard. the report said. heavy air attacks on airplane factories have erippled German production.
X
REASON8 ENOUGH
A doetor vvho had taken up as his specialty the treatment ol skin diseases vvas asked by a friend hovv he happened to aeleet that partl-cular braneh of medicine.
"There vvere three perfectly good reasons," replied the physician "My pa ti en ts never get me out of bed at night. they never die and they never get wall."