m Tli TriTirim m ih«1»BiV i ii ......................
Katolški cerkveni list.
V Četertik 8. velkiga Serparia.	t&*%0.
DriiiJia sv. dclinstva*
Veseli se v svojim sercu prava keršanska mati svojiga poroda, in žaluje, ako nesreča njeno drago dete zadene. Kot od Boga ji izročeno cvetlico ga skerbno varuje, lepo kviško redi, za njegov dušni in telesni prid skerbi, noč in dan pri njem čuje in si prizadeva, ga k blazni, veseli prihodnosti napotiti. Dobro namreč ve, de bo mogla odgovor dati 0(i njega. Keršanski materi serce veselja kipi, ko zdravo dete na persih ima, ko ga v sladko spanje zaziblje, ko vidi nedolžnost na njegovim obličji izobraženo, ko se ji ljubeznjivo posmeja in jo s sladkim imenam mati pozdravi. Vsa drugačna pa jc neverska iu paganska mati. Dete njenih pers ni dete njeniga serca. Bistri pogled, mili glas, krotko, brihtno lice mladiga ji ne seže k sercu in ječanje njegovo je ne presune. Ako tedej le nekoliko in sicer po verhu razmero žene proti možu in stan otrok proti svojim staršem pregledamo, zgine in obledi ves blesk, s kterim hi radi nekteri moliko-vavstvo ali poganstvo okrasili, kakor zgine senca, kadar svitlo solncc spod temniga oblaka posija.
Le redke so sneme, v kterih nam stari pi-savci od prave, jedrene ljubezni staršev do otrok, ali nasproti od zaupne vdanosti otročje do svojih porodnikov povedo: večidel pa je bilo njih vestno čutenje perelo, in je v množili popolnarna odmerlo. Od tod tedej pride, de jc paganski oče, kakor hitro se ga je kaka divja poželjivost lotila, ko gaje nevolja ali kaka druga strast obšla in s svojimi ostrogami pikati jela, brez pomislika . brez rahliga sočutja terdo. grozovito s svojim otrokam ravnal in ga celo zavergel, de se mati vlastniga deteta se 1 juto znebiti ali ga tudi umoriti ni anala. Kavno miado dete, kteriga pogled že serce kristjana močno poprime, ker je nedolžno, jasna podoba božja, ravno mlado dete je našlo pri paganih ali molikovavcih nar manj usmiljenja. Neverni, paganski oče je smel ž njim ravnati, kakor se mu je zljubilo: mu tudi brez de bi mati liotla življenje vzeti, — nobenimu ni bil odgovora dolžan. „L' I o v c k a umoriti", pravi stari Rimljan Kvintilian, je ^večkrat grešno, svoje otroke pa, včasi prav lepou. Nc lede
kratkovidni, na posvetno navezani človek nar raji te nedolžne stvarice molikam v dar odloči, še razun tega marsikej druziga nemilo smert mladiga pospeši. Nektere strast* stroški, ktere bi jim mladina pri-zadjala, skerbi in težavnosti izreje in čujenja nad njo, — otroče pride slabotno popačeno na svet, — ali sploh otrok noče imeti. ali jih je pa že od več, — brezčutni oče je smel, kadarkoli je hotel ubo-zlga, pohabljeniga otročiča se znebiti, - nihče mu ni branil. Nar pripravniši je pa, jih izpostaviti in osodi prepustiti — mili ali nemili, ribam ali derc-čim zverinam. Kteri marni preiskovavee starin ni staknil v Rimu stebra Lactaria ali blatne grezi, ki se ji je Velabrun reklo, v ktero se je hlatotok celiga mesta stekal? Oba prostora je vlada odme-nila, na kierih smejo otroke izpostavljati. Je li mislila temu v okom priti ? jo je mar želja gnala, male ohraniti in jih na deržavne stroške človeštvu v prid izroditi ? Nikakor ne. Znano je, dc jih je silno veliko tam poginilo: ni hranila, marveč še le po-terdila tako početje. Knkrat celo (in do ve ako ne večkrat) je bilo očitno žalovanje po umeršim veljaku ((iermaniku. gi. Sueton Calig. n. 5.) med druziini s tem naznanjeno, de so vse. kolikor jih jc bilo ob dnevu njegove smerti rojenih, izpostavili.
Ako pa bolj ojstro pretresemo to početje, jc razvidno, dc so jih taki. ki so vedno kej počeli, v izpeljavo svojih naklepov potrebovali, smerti oteli, pasli, in deržavi drago prodajali, — ž njimi ko s sužnimi kupčevali, jih pred očmi Itimljanskiga po-neumvaniga ljudstva sc biti pustili, druge slepili in s svojimi čarami za nos vodili, pri kterih so kri prelivali in jih za druge še nesramniši opravila in namene porabili. Tudi so si jih za dne tam izbrali, de so jim potem ob potih in stezah milodarov od sočutnih dobrotnikov beračili in obilno naprosili. Ko bi nas ne zagotovili Seneka (1'ontrov.- 5. 113), IMini (histor. nat. 28. 2.), Ju ven al. Te renči, Ovidi itd., komu hi se dozdevalo, de človek tako deleč in tako globoko zabresti zamore. de bi iz tega namena otrokam ude habil. lomil in spahoval, de bi uboga pokveka memogredočiga v serce ranila in od njega veči darilo sprosila. Naj starji cerkveni pisavci in očetje, Justin mart. (7 167 po Kr.),
Tertulian (-j- 245) v svojih branivnih spisih to paganstvu močno očitajo, brez de bi jim kdo oporekal. — Zares tudi detetu je rešenje le po božjim detetu došlo, ktero je iz nebes mir na svet per-neslo. Pluje so bile njim, ki so pred moliki kolena perpogovali, besede: ^Pustite male k meni, in ne branite jima. — „Gorje mu, kdor pohujša kteriga teh malih, bolje bi mu bilo, de bi se mu obesil mlinsk kamen na vrat, in bi se potopil v globočino morja". — Te in enake besede dete tako zlo povzdignejo, nad kterim naj bi se vsi razgledovali, in za kteriga bi sc imelo posebno skerbeti, in ga pred vsim zlegam in kvaram varovati.
Oboje pa — preklctje deteta v starodavnih časih in njegov blagoslov — se je v našim veku bolj ko k dc i pokazalo, in poslednje krasna mladika, polna dišečiga cvetja, v cerkvenim življenji. Poprej omenjeno gnjusno ravnanje in grozovitosti, s ktcrimi so dete obsipali, niso v temo starovitosti zavite spred naših oči zginile: kej taciga. kar nam pisavei zgorcjpripovcUujejo.se godi v popolnim pomenu v našim tako razsvitljenim stoletji na Kitajskim, v Indii. v Japanu. sosebno pa na Kitajskim. Kakor so nekdaj v Himu novorojene zanemarjala. zaničevali, izpostavljali, morili: ravno tako tudi tam ž njimi ravnajo, iu nečloveška postava dopusti vsakimu očetu, se deteta po volji znebiti. - kar je posebno uhožnim ljubo in v mnogotero rabo. ..Ali, pravi neki pisavec od Kitajcov, zadušijo babice otroke v kotlu vrele vode in sc dajo /ato dobro plačati, ali pa jih veržejo v potok, ko si- jim je poprej na lierbet prazna buča pripela. .Irk bornih hitij bi na vsakim drugim kraju človeka prcsiinil in s straliam navdal, ali tukaj so tega vajeni. in šc ne zmeni sr nihče. Zunej lega jih tudi ob cestah izpostavljajo, ker jih vsako jutro, zlasti v Pekingu, na samoteže pohero in v eno jamo pomiri j.Li. m .nc p-i lic zasuje koj, ker med tem Mohamctanci ktero vzamejo. Prav dostikrat so pa. preden so še snmotezi došli. psi in sosebno svinje kterih v kitajskih mestih strahote veliko okrog blodi, otročiče živo požerli. Samo v Pekingu so tako boje v treh letih 9712 otrok v jamo pospravili, zunej tistih, ktere so konji ali mezgi stcrli.psi raztcrgali. že ob porodu ndusili. ali Moliamcdani ugrabili, ali naposled v tacili krajih ugonobili. kjer jih nihče štrli ni mogel!! Kavno to nam spriča Oohel iz lastne skušnje v okrožji To-Kien od revnih in bogatih. Kapitan Dumont d' Irville pravi, dc so ljudomilost, oeetua vdanost in ljubezen Kitajcam ptuje kreposti. Od tod vzhaja toliko otročjih umorov. ki se vsako leto v tej deželi prigode in vlada si celo nič ne perzadeva odverniti tako strašno dianje. ampak perpusti in šc le podpera. ker jc glavno opravilo mestnih čuvajev v Pekingu, slednje jutro po noči izpoložene otroke pobrati. Vslcd tega jih na vozove naložc in vse vprek. žive in mcrlve v lastno jamo zunej mesta pomečejo. .Mnogi popotniki so terdili. de jih v letu blizo 30.000 tako smert stori, drugi nam le od 10.000 povedo. Re-karji jih v vodo mečejo . in jim poprej bučo za vrat privežejo. ktera njih glavo nad vodo obderži. Tako se vidijo večkrat otročje trupla sem in tje po vodi plavati, in brodniki memn veslaj e se ravno toliko zmenijo, kakor dc bi bila kaka mertva riba!
S tem. kar nam razodenejo oni. ki v poze-mcljskih zadevah po Kitajskim hodijo le časniga dobička i*kaje . se vjemajo tikama poročila duhovnih posla uro v v tem kraju svelsi. (Itctords, Laza ris t Ha Id, P. Ricci). — Opat Lcgregois,
kteri se je dvanajst let v Macao-u deržal, je vidil večkrat na polji kervave plenice in povoje ubozih, na pol snedenih otrok! Več jih je že milovalo revni stan otročičev v tem delu širniga sveta in več tudi svoje želje in misli na znanje dalo. P. Joset, vikši oskerbnik v Macao-u, piše 23. prosenca 1841 svojimu bratu: „Slednji ubog Kitajic, ki svojih otrok ne more ali noče prerediti, jih umori, zadavi ali pa na ulice verže, kjer jih potem psi razjedo. In sicer ne eno, dvoje ali desetero otrok, ampak stotero in tisučero se jih tako pogubi. Kitajsko vladarstvo tej strahoviti navadi kar nobene sile ali napote ne dela. Vsi naši poslanci si perzadevajo, te uboge, majhne stvari pobrati in drugi mi jih perneso večkrat po šest frankov, tudi po tri ali celo zastonj, in prote, ako jih nc vzamem, jih umoriti. Ako bi ne bilo nič druziga vmes, ko 6 frankov odšteti, bi bilo to kaj nialiga; ali kam ž njimi? Kako jih hraniti? kako izrediti? In vender bi bilo grozovito, jih zavreči!"
(Konec sledi.)
Scdajni obšir katolike eerkve*
Spisal Valentin Sežun.
XIII. A v s t rian s ko cesarstvo. 14. Ogersko.
( I)aljr.»
Judje na Ogerskim.
Pod kraljem Andrejem II. (1205—1235) je bila nova nadloga neizmerne volikosti čez kristjane na Ogerskim vdarla, in to so bili J udje. Veliko je terpela Ogerska dežela v vcdnili vojskah, ki so jih njeni kralji Bela II.. Geiza II.. Štefan III. in IV.. Emerik in Ladislav III. z Benečani, Peče-negi. gerškim cesarjem Mantielam Komncnam in z domačimi vstajniki imeli. Ali Judje, ki so po deželi harantali. so vedili umno občno stisko sebi v prid oberniti. Spravili so ves denar dežele v svoje žepe. in derli kristjane s strašnimi obresti ingolj-tijami. Ker niso mogli tako kralji drugod kakor le per Judih za vojske denarjev na posodim dobiti, so ti dosegli od njih, kar so liotli. Judje so dobili po tem takim nar vikši službe, iu si kupili z dnarmi popolnama prostost od vsih davkov. Kupovali so keršanske sužnike , tudi prosti keršanski stariši so, od revšinc permorani. svoje otroke Judam prodajali, in Judje so potlej tc kupljene keršanske sirote premotili in tudi pcrsilili. de so od keršanske vere odpadle. Jemali so si Judje keršanske neveste ali možili svoje hčere s kristjani, in otroci tacili zakonov so bili Judje. Veliko tavžent kristjanov, viditi kako se Judam dobro godi, jc k Judam perstopilo. Papež Gregor IX. slišati od nevarnosti, v kteri se keršanska vera na Ogerskim znajde, je z dopisani otl li. sušca 1231 Oslrigonskiga nadškofa Roberta opomnil na postave Toletanskiga ccrkvcniga zbora od I. 589. Ta zbor namreč, v kterim jc bilo 5 nadškofov in 75 škofov fin sicer 70 samih, 5 pa po namestnikih) pod predsednikam in papeževim pooblastencam sv. Leandram, nadškofam v Sevilji, pričijočih , jc bil Judam prepovedal, očitne službe fvradniške) imeti, in se per kristjanih ženiti ali možili. — Nadškof Robert, kterimu je bil papež naročil, imenovanimi! početju Judov se v bran postaviti, je zastonj kralja Andreja II. nagovarjal, de naj stori po postavi Toletanskiga ccrkvcniga zbora.
Torej seje on poslužil nar ojstrejši cerkvene kazni, izrekel je namreč čez celo ogersko kraljestvo interdikt 1. 1233. — Xi bilo zdaj božje službe, ne podelenja sv. zakramentov, samo otrokam se je delil sv. kerst in umirajočim zakramenti sv. pokore, rešnj. Telesa in poslednjiga olja. Le enkrat v mescu je bilo v vsaki fari perpušeno eno tiho mašo brati, de so zamogli bolniki sv. popotnico imeti.
Trikrat je peršel kraljevič Bela nadškofa prosit, de bi bil ta strašen interdikt odvzet, ali nadškof Bobert se ni dal premakniti, dokler de bojo ogerski kristjani od budiga jarma Judov rešeni. Kralj Andrej II. se je zdaj obernil k papežu zastran odvzeme interdikta. Fapež Gregor IX. pošlje palestrinskiga škofa Jakoba na Ogersko, in ta je bil tako srečen kralja pregovoriti, de je bil s per-se£o obljubil: de ne bo več Judam ali Saracenam (Mahometancam) prepušal, de bi oni skerbeli za njegovo hišo, za denarstvo, za prodajo soli in na-bero davkov; — de jim ne bo dajal nobene očitne službe: — de jim ne bo nič dovolil, česar bi se oni poslužiti utegnili kristjane stiskati: — de bo sker-bel, de se bojo Judje po gotovih znamnjih na obleki od kristjanov ločiti mogli, — in de bo vsako leto pošiljal palatina ali koga druziga svojih dvornikov v škofije, kjer Judje ali drugi neverniki prebivajo, se prepričat, de se te povelja res spolnujcjo. Xa to je bil interdikt vzdignjen. Tako je tedaj cerkev kristjanam pomagala v stiski, ki so jo od Judov terpeli.
Ti pa se niso mogli pertožiti, de jim cerkev krivico dela, ravno tistikrat (I. 1236) sta papež Gregor IX. in cerkveni zbor v Turu (Tours) vernim modre postave dala, kako se imajo do Judov zaderžati, in so prepovedali vso krivico in neusmi-Ijenje do njih <*).
Tarfari. humani na Ogcrskim.
Za Andrejem II. je kraljeval čversti Bela IV. Zdaj, v I. 1240. je nova nadloga na Ogersko peršla, ktera je vse keršanstvo vničiti hotla. Divji ker-vožcljni Tartari so pcrvreli od jutra na Ogersko, gnali pred sahoj čez 40.000 ajdovskih kumanskih družin, kterih kralj jc bil Kutcn, in smert, raz-djanje in gorje je vdarlo, kamor so ti neverniki peršli. Per vodi Sajo, kjer je nar veči ogerska, ja evropejska ravnina, so se Ogri Tartaram v bran postavili, ali bili so popolnama premagani. Bela I V. je komaj všel v Dalmacijo, umorjeni so bili škofje. Al a t i j a iz Ostrigona , llugolin iz Koloče. Jur iz Babe fGiura) in Hainold iz Xitre. Kamor seje kdo obernil. ni vidil druziga kakor poderte mesta in usmertenc ljudi: v I. 1242 so se Tartari nazaj v Azijo vernih*. V stolno cerkev v Varadinuscjc bilo veliko žlahtnih žen zapcrlo, Tartari sosožgali vse. V cerkvah so vganjali vso le mogočo nesramnost. Skozi tri leta, ko so Tartari na Ogcrskim bili. ni nobeden zemlje obdeloval, lakot, bolezni so ljudi, ki so bili Tartaram odšli, morile. Bela IV. je pcršcl nazaj v svoje kraljestvo, njegova perva skerb je bila praznim škofi jam vredne pastirje dati, in dežela si je pod njeirovim modrim vladanjem hitro opomogla: v 1. 1270 jc umeri, tudi njegov sinste-
Na to prigodbo ogerskib Judov se spomniti, zna sosebno današnji dan koristno biti, ker Judje v časnikih ^SrhnellpoHt", ^Ostdeutsche Pust". r\Vandereru itd. tolikanj čez keršansko cerkev in njene naprave laj ijo — in ker nekteri časniki srenjam, ki se vselitve Judov ubraniti išejo, to tako hudo zamerijo!! Pis.
fan V. je umeri že 1. 1272, in Ogersko je bilo zdaj pod poveljem Štefanove vdove £lizabete, dokler de je njen sin Ladislav IV. dorastel. Ta vdova je bila Kumanske rodovine: njeni bližnji žlahtniki in veči del Kumanov so bili še sirovi neverniki. ITzuk in Tolon, vojvoda Kumanov, sta v imenu svojiga naroda obljubila, de hočejo popustiti vse ajdovske sleparije in se kerstiti dati, tudi kralj Ladislav IV. je z dopisani od 23. rožnika 1279 papcževiniu poslancu Filipu se zavezal, de bo skerbel vse Ku-manc h keršanski veri perpeljati: ali ker je bil ta kralj zlo nestanoviten in razujzdan (svojo ženo Iza-belo je vergel v ječo in živel z Kumankami), in ker je bilo to ljudstvo silno sirovo, je spreobernjenje Kumanov še le pod hvale vrednim kraljem Lu-dovikam I. fl. 1342—13N2) dopolnjeno bilo. Ladislav IV, je v I. 1290 plačilo svojih razujzdanost prijel, — trije Kumani so ga bili ubili.
Kralji iz ptujih hiš, Turki na Ogcrskim.
Andrej III. je bil zadnji ogerski kralj iz domače arpadovc hiše. Po njegovi smerti I. 1301 so hili večletni prepiri zavoljo krone sv. Štefana, dokler de je Kari Bobert ali Karobert iz neapoli-tanske hiše Anjou (Anžu) s pomočjo papežev Bo-nifacia VIII. in Klemena V. in cesarja Alberta I. v 1. 1308 kralj postal. Ta je bil sin Karlna Mar-tela, kteriga mati jc bila .Marija, sestra uhitiga Ladislava IV. in oženjen z Elizabeto, sestro zad-nJ'£a pnljskiga kralja Kazimira III, iz hiše Piaslove. — Kralj Kari Bobert je 42 let Ogre modro vladal, je rad molil in se sploh vredniga sina katolške cerkve kazal. Po njegovi smerti v I. 1342 je bil kralj njegov sin Ludovik I., ki jc bil 21. mal. serpana 1342 v Stolno-Bcligradu od ostrigonskiga nadškofa Canadv praznično kronan. Pod tem kraljem je bilo Ogersko doseglo slavo in moč. kakoršne ni poprej nikoli imelo. Po smerti Kazimira III. v I. 1370 jc bil on tudi poljski kralj in v nedeljo po sv. Martinu t. j. 17. listopada 1370 v Krakovi od Gnezniškiga nadškofa Jaroslava kronan. Od jadranskiga do baltiškima morja je segla zdaj njegova moč. — Ker so Turki pod svojim tretjim sultanam Muradam I. v Evropi zmirai nevamiši napredovali, so na svet-vanjc papeža Lrbana V. kralj Ludovik I. vojvod Valahije in kralj Hoznijc se s Serbskim kraljem zvezali se jim zoperstaviti. Ker je Murad I. tistikrat v Azii opraviti imel, so keršanski vladarji upali Turke premagati, in peršli s svojimi armadami noter do vode Marice. Lala-šahin. turški poveljnik se jih ni upal zgrabiti, ker je imel veliko mani vojakov: ali druoj poveljnik lladsi llhcki je z IO.CMK) Turkov po noči z velikim bobnanjem, piskanjem in upitjem Allah! Allali! na kristjane padel in jih v temi v Marico zapodil 1363. Ta kraj se šc zdaj imenuje Szirf szindiiohi. t. j. prema^anje Serbov. V veliki nevarnosti jc bil kralj Ludovik I., obljubil je bil per ti priliki ii časti Marije Divice cerkev so-zidati. in je to obljubo v zgornjim Stajerju v Marija Cclu res spolnil. To je hila perva hitva Oirmv s Turki, kteri so odslej toliko sto let strašna šiba za Ogersko bili.
(Il .lje ste<li.)
Hoga se VircKTeriii posvet lijaki nar l»oU boje?
Dveh reci se pregrešni lahl oživci gro/no boje: ^svobodne cerkve in čudežev.a Torej toliko kričanja, ko je cerkev svobodo zadobila: torej to-
liko tajenja in nasprotnica vpitja, ko se od kaciga dovski učeniki ojstro prepovedali. S hrepenenjem, res-čudeža sliši Tu pa ni novo, temuč je vselej tako nico zvediti, sta svoje misli sorodovini, se celo uceni-bilo- pregreha neče pa neče cerkvi pravice pervo- kam razodela; pa druziga nista dosegla kakor prepo-šiti ona neče pa neče čudeža za čudež spoznati, ved, s tacimi rečmi se dalje pečati; perzadevali so si ker se hoji k spoznanju priti, ker se še le, keršansko vero jima kot kcrvozeljno vero pokazati, boli hoji greli zapustiti. V živi jenjisvetnikov ktera zapoveduje, Jude moriti in pokončati. Taki od-se bere de se jih jc velikrat na tavzente ob enim govori niso mogli namena doseči. Oba perjatla sta tc-spreobernilo. ko so vidili svetniško stanovitnost, dej sklenila, odkritoserčniga učenika poprasati. Pova-. - . _i----? ---- _::u *---«i:	bila sta ga, in vinjen je naravnost povedal, de jc Me-
sija resnično v tistim času peršel, od kteriga je Daniel prerokval, in ta Mesija je Kristus, in keršanska vera je edino prava. To sta tudi per pervim učeniku poskusila; pa jima ni po sreči šlo; zakaj naglo ji je ukazal v ječo vreči, kjer sta mogla 6 meseov biti. Ko so ji bili iz ječe spustili, sta si vse perzadela, keršena biti; vedila sta pa dobro, dc morata zavoljo tega sorodovino
čudeže in perkazni per njih terpeženji .ali martra-nii: n*' vem se na spomniti, de hi bil kje bral, dc se jc kterikrat poglavitni trinog spreobernil, ker taki so resnico sovražili, ter zoper sv. Duha grešili. Ta greli sc pa težko kterikrat odpusti — zavoljo silne terdovratnosti.
Ko j« bila, postavim, sv. Marjeta, devica, nekaj čez dvanajst let stara, martrana, seje na
enkrat petnajst tavžent nevernih gledavcov spreober- in domačijo zapustiti in se popolnama božji previdnosti .f	• ______i . *.i:i: ....i.. -.1 ..	vilnii k".» hI a si bila nonotni iint in denara nreskerbela.
nilo. ker so ž njo vred vidili nebeško perkazin, in glas slišali: ..Mir s teboj, služabnica Gospodova, vtolaži se in prejmi krono iz roke Narvikšiga."* 15DOO jih je na glas vpilo: ..Kristus Jezus je pravi llog!- — trinog, Olibri, poglavar, pa se šc hujši razserdi. ukaže vojšakani ljudstvo obdati in posekati, sv. Marjeto k smerti obsoditi. Sv. Kristina, deklica per enajstih letih, je bila v ognju žgana, v vodo s kamnam na vratu vcržeua, na mnoge mnoge viže mučena, pa zopet in zopet od Hoga rešena in s čudežem ozdravljena. Ko so jo k Apolinovi podobi pervlekli. de bi persiljcna mo-liku darovala, se je molik per ti priči poderl in v prah razletel, in tri tavžent molikovavcov seje o tem čudu na enkrat sprcobcrnilo. Trinoga dva, njen oče Urban in pa Dijon, sta brla med marlra-njem zaporedama z naglo smertjo udarjena: pa tudi ii n i h naslednik Julijan se še po novih čudežih ni dal omečili, de bi bil spoznal resnico. To je živ dokaz, kako silno človek oterpne, kteri sc spoznani resnici vstavlja: in ravno iz tacih zgledov se tudi veliko zadev in dogodb dandanašnjih časov razjasnuje. Torej je per mladosti prijeti in delati «,verbo čl e\cniplo,u dokler kcj zda: odrašen. v pregrehe vklenjen človek se težko v resnici poboljša, y.lasti če zoper sv. Duha greši.
Razgled po ker*stuskii>ft svetli.
Rim. H v. oče so družbo pravovernih zdravnikov napravili, overati nauke pretečeniga in sedajniga stoletja. kteri veri in lepimu življenju zopervajo. lTdje te družbe, ktere vaih bodo sami sv. oče, bodo le taki zdravniki, kteri zavoljo učenosti in prave vere slove. — Angleški duhoven Dr. Tovvnsend jc. kakor seje žc povedalo, papežu svetoval, vse krivoverske ločincvve-solinim zboru. v kterim bi sv. oče predsednik bili, s cerkvijo zedintti. Papež so ga prijazno sprejeli in mu serčno veselje naznanili, de Angleži potrebo boljših naprav čutijo. V poznejšim pogovoru so pa nekimu vikšimu duhovnu v oziru tega rekli, dc Angleži, kteri posebno na to pogodbo mislijo, vender ccrkveniga bistva ne umejo.
Carigrad. Dva mlada Juda. Jaim Se v i in Jožef Bazar, soridovinca in prijatla. ktera sta prerokovanja stare zaveze vkupej brala in razlagala, sta na zadnje razsodila, de jc mogel Mesija že na svet priti, in de je ta Jezus, od kteriga tta nekaj govoriti slišala Rog jc pa še naklonil, de sta popisano spreoberiijenje Ratisbona v judovskim jeziku dobila. Kristjani so ta popis na Ju-troviin razširili. To branje jima jc resnico šc bolj razsvetlilo. Brala sta pa to pisanje skrivej. ker so ga ju-
vdati. Ko sta si bila popotni list in dcr.ara preskerbela, sta po noči očetovo hišo zapustila in se v Korfu peljala. Po dolgim popotvanji in mnogim pomankanji, ktero je keršanska ljubezen polajšala . sta peršla v Perpignan, kjer sta se tri mesce skerbno pcrpravljala in 18. rožnika zakrament sv. Kersta prejela.
Cincinati. Kakor na Angleškim. tako se tudi tukaj zdaj posamezni, zdaj cele družine v katolško cerkev zahajajo. Prctečcno nedeljo so štirje krivoverci v cerkvi sv. Filomene katolško vero očitno spoznali. Ni dolgo, kar sta dva mladcnča in neka imenitna gospa ravno tako storila. Nadjati se je, de jih jim bo še veliko nasledvalo. Krivoverstvo se v severni Ameriki čedalje bolj drobi; katolška cerkev pa vedno močnejši prihaja. Njena edinost, njeno živo češenje Boga. truda-polnc dela njenih škofov in duhovnov in mnogih redov Amerikance silno gane in vse k resnici perpeljc, kteri so prav i ga serca.
Tur i n. Sasariškiga nadškofa Varesinl-ta so obsodili , de mora en mesec v ječi biti in 500 frankov plačati. Oskcrbnika časnika „lta!ia" so pa nedolžniga spoznali zavoljo spisa . kteri jc bil zoper sv. očeta pisan. Bog daj srečo perzadevanju nadškofa Charvas-a, kteri je v cerkvenih zadevah iz Rima na Sardinsko peršel!
Maj n c. V dan sv. Jakopa je bil tiv ilielm od Kct-teler v škofa posvečen. Vsi škofje nadrajniškiga nad-škofijstva so bili pričujoči.
Berlin. Naslednika sedanjiga Kcttelcrja so duhovna Peldrama iz AVariiibruiina na Slczkim poklicali.
Dunaj. Škofje tirjajo v šolskih zadevah od vla-darstva te reči: 1. pravico izreje v šoli in neomejene volitve učenikov in šolskih bukev: 2. pravice nadzor-ništva in vodstva katolških šolskih zadev, in torej ločitev katolških šol; 'A. svobodno ravnanje z vsim premoženjem katolških šol.
Sliši se. dc jc dvorni fajmošter Dr. Feigcrle za škofa v Budiegovicc odinenjen.
Algier. Dve uri od Algicrskiga mesta jc hiša Ben-Aknoun: v nji je 270 sirot, ki se kmetovati učč. Jezuiti so tam okoli 23 oralov zemlje perdobili. ktero učenci obdelujejo. Tej hiši jc predpostavljen pater Bru-mauld , kteriga jc francoska vladija viteza častne čete /volila. Vodja podpira 7 duhovnov, 4 učeniki in 27 bratov; vsakimu je 10 otrok zročenih. jih dela učiti. Uče se pa otroci razun keršanskiga nauka in kmetovanja tudi peti. in francoski jezik govori več majhnih Arab-cov. Čuditi sc mora , kdor tc tolikanj perstrene in omikane sirote vidi. Drugi nasledniki sv. Ignacja pa med tem za vojskami hodijo, ranjenim in umirajočim duhovno tolažilo delit.
Odgovorni vrednik in založnik: Janez Kr. Poyačar. — Natiskar: Jožef Blaznih v Ljubljani.