Ol/·~ LJubl,ana Slowenija LETO 1992 • LETNIK L • ŠTEVILKA 1 Ljubljana, januar 1992 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS Uvodnik 2 Jože Falkner Revirni gozdar bo tudi usklajevalec interesov The ~uture Role of a Division Forester as a Coordina- tor of Different lnterests 7 Maks Sušek Dobro vpeljan model gozdnih revirjev v Radljah A Well introduced Forest Division Model in Radlje 14 Sašo Golob Analiza gozdnogojitvenega načrtovanja v Sloveniji in njegova vloga v prihodnosti The Analysis of Silvicultural Planning in Slovenia and its Role in the Future 24 Ivan Kolar Gojitvene in sečnospravilno načrtovanje v nazarskem gozdnogospodarskem območju Silvicultural and Felling-Skidding Planning in the Na- zarje Forest Enterprise Area 29 Franc Firšt Poudarki pri načrtovanju pridobivanja lesa Emphases in Wood Production Planning 33 Mirko Medved Nekateri poudarki iz ankete z lastniki gozdov Some Emphases in the Ouestionnaire with Forest Owne rs 44 Janez Andoljšek, Anton Prelesnik Pomen ekoloških dejavnikov pri oblikovanju gozdnega revir ja The Significance of Ecologic Factors in thA Formation of a Forest Division 51 Nena Mijoč Kako komunicirati? Hmv to communicate? 56 Hrvoje Oršanič Mnenja revirnih gozdarjev o svojem delu 58 Arne Kozina Razmišl janje o realnih možnostih za uspešno delo gozdarja v revirju 60 Franc Ferlin Revirn1 gozdar in detajlni informacijski sistem 61 Jože Papež Delo revirnega gozdarja v zasebnih gozdovih 62 Tone Jeznik Nekaj misli o mojih izl SPOROČILO dekodiranje -------->PREJEMNIK motnje motnje nje, čustveno stanje, premajhno poznava- nje vsebine in osnovnih pojmov, pomem- bno vlogo pa imajo tudi pričakovanja in vnaprejšnje mnenje o pošiljatelju sporočila. Motnje se pojavljajo v vsakem komunikacij- skem procesu na vseh treh naštetih ravneh. Komunikacija je tem uspešnejša, čim bolj podobno ali enako je prejeto sporočilo tiste- mu, ki je bilo poslano. Ujemanje sporočila lahko ugotavljamo s povratno informacijo, ko prejemnik vpraša za dodatna sporočila ali na drug način prikaže, kako je sporočilo dojel. Na ta način pa se vzpostavi nova komunikacija in vlogi pošiljatelja in prejem- nika se zamenjata. Šele s takšno, dvo- smerno komunikacijo lahko ugotavljamo stopnjo ujemanja oddanega in sprejetega sporočila. 3. DVOSMERNA KOMUNIKACIJA Pri medosebnem komuniciranju je največ možnosti za dvosmernost komunikacije, druge oblike komunikacije, kot so množič­ ne, prek medijev in neverbalne pa nudijo relativno manj možnosti za dvosmernost komunikacije. Različne oblike nudijo posa- mezniku različne možnosti sodelovanja. Največ možnosti za sodelovanje nudi osebni pogovor, nato diskusijska skupina, neformalna skupina, telefonski pogovor, formalna skupina, televizija, radio, osebno pismo, formalno pismo, časopis, revije (1 ). Z večjo možnostjo sodelovanja pa se veča tudi prepričevalna moč posameznega spo- ročila . Tako so na primer po drugi svetovni vojni skušali spreminjati prehrambene na- vede Američanov. Z metodo predavanja in metodo diskusije so jih prepričevali, naj se odločijo za nove načine prehrane. Po dolo- čenem času so jih vprašali, ali so preskusili nove recepte, in ugotovili, da je le 3% tistih, ki so poslušali predavanja, preskusilo nove 52 G. V. 1/92 motnje motnje načine, med tistimi, ki pa so sodelovali v diskusijah, jih je preskusi lo kar 32% (2). Pri komunikaciji ločimo vsebinski in so- cialno-emocionalni del. Tudi vsebina sporo- čila ni za pošiljatelja in prejemnika vselej enaka. Samo pomislimo, koliko različnih pomenov ima lahko za različne ljudi ena sama beseda, na primer gozd. Komunika- cija pa poleg vsebinskega dela vsebuje še izražanje psihičnega stanja z neverbalnimi znaki (iskrenost, zanimanje, verodostoj- nost, veselje) . S komunikacijo se izraža tudi odnos med pošiljateljem in prejemni- kom sporočila (simpatija, podobnost, naklo- njenost, dominantnost). Vsebinska sporo- čila so lahko enaka, pa vendarle nekaterim ljudem bolj verjamemo kot drugim, nekateri so nam bolj simpatični kot drugi. Takšen čustveno-socialni odnos se pogosto obli- kuje v prvem srečanju s človekom. Ta prvi vtis ima zelo močen vpliv na nadaljno komunikacijo. Navadno se oblikuje, še pre- den so izgovorjene prve besede, in se izraža z neverbalnimi znaki, kot so nasmeh, pogled, drža, oddaljenost in gibanje v pro- storu, kretnje . .. 4. NEVERBALNO KOMUNICIRANJE Če se z besedami izraža samo 7% sporočila, z drugimi načini pa preostalih 93% potem je jasno, da moramo posebno pozornost posvetiti neverbalni komunikaciji. Med navodili za nove načine komuniciranja je pomembno naslednje : »Pozorno sprem- ljaj obrazno mimiko in govorico telesa, vi- šino in barvo glasu in šele nazadnje besede ter vedno odgovori na to, kar si videl, slišal in občutil (3) . Posebej so pomembne člove­ kove oči in usmerjenost njegovega pogleda med pogovorom. Iz lastnih izkušenj vemo, da poslušamo tudi z očmi. Poznamo tudi pomen kretenj. Kaj nam na primer pomeni dojemanje ali sprejemanje z odprtimi dlan- mi? Kakšen pomen ima pri prvem srečanju celoten vtis; urejenost, obleka, primerna uglajenost in upoštevanje sogovornika? Nekatere oblike neverbalnega komunicira- nja so skupne vsem ljudem, nekatere kret- nje pa imajo v različnih kulturah različne pomene. Opazujmo ljudi okoli sebe in iz- boljšajmo občutljivost za neverbalno komu- nikacijo! ( 4) 5. KAKO IZBOLJŠAMO UČINKOVITOST DVOSMERNE KOMUNIKACIJE Za učinkovito dvosmerna komunikacijo so pomembne štiri spretnosti: - postavljanje vprašanj; - zavzeto poslušanje odgovorov ; - opazovanje in razumevanje neverbal- nega vedenja, ki sporoča o občutkih , ki so za odgovori ; - primerni odzivi. VPRAŠANJA lahko uporabimo za uvod v pogovor, z njimi spodbujamo razmišljanje , zbiramo podatke, stopnjujemo zanimanje , spreminjamo smer pogovora ali oblikujemo sklepe. če nam gre v glavnem za zbiranje informacij, uporabimo vprašanja zaprtega tipa, npr. »Koliko otrok imate?« Takšna vprašanja so koristna za potrditev dejstev, za pridobitev osnovnih informacij ali za začetek pogovora. V nadaljevanju navadno uporabimo vprašanja odprtega tipa, ki se navadno začenjajo s KAJ, KJE, KDO, KAKO lN ZAKAJ. Odgovori na ta vprašanja, ki se lepo vežejo z besedice prosim, so širši in izražajo tudi stališča vprašanega. Omogočajo tudi izražanje čustev, ki so zelo pomembna za uspešno sporazumevanje . V naši kulturi smo doslej vse premalo upoštevali čustva v medsebojnem komuni- ciranju. Včasih je veljalo, da je priznavanje in izražanje čustev znak nemoči in podreje- nosti . Danes je pomembno, da svoja čustva upoštevamo, če želimo doseči boljšo pove- zavo z drugimi, če želimo začeti in utrditi tudi zahtevnejše pogovore . ZAVZETO POSLUŠANJE je osnovni po- goj za uspešno dvosmerna komunikacijo. Ali lahko, ne da bi zares aktivno poslušali , postavljamo tudi vprašanja sogovorniku? Lahko, vendar je potem takšen pogovor monolog dveh posameznikov. Oo dogovora in sodelovanja ne pride. Ali znamo poslušati , biti s tistim, ki govori, v celoti, 1 OO % ? Poslušaj mo z vsemi čuti l i, ne dovolimo, da nam misli uidejo drugam. Če nam misli prehitro uidejo in morda že razmišljamo o svojem odgovoru , potem preslišimo celotno sporočilo in drugega ne moremo dobro razumeti . Včasih je dovolj, da zares zavzeto poslušamo in morda je polovico nesporazuma že rešenega. Ak- tivno poslušanje pomeni tudi spoštovanje druge osebe, upoštevanje, da smo ljudje različni in gledamo na stvari iz različnih perspektiv. Medsebojno spoštovanje ni samo stvar bontona, ne pomeni samo vna- prejšnje spoštovanje določenih oseb s tak- šnimi ali drugačnimi statusnimi simboli; vzajemno spoštovanje je spoštovanje vsa- kega posameznika, ne glede na njegov pogled na svet. Šele s spoznavanjem dru- gačnega gledanja na probleme počasi ugo- tavljamo, da stvari niso črno-bele, temveč, da je za obvladovanje nesporazumov po- trebno raziskati ogromno področje, ki je nekje vmes, med belim in črnim. NEVERBALNO VEDENJE lahko potrjuje ali pa zanika izgovorjene besede. Kadar je neverbalni izraz nasprotujoč neki trditvi, se nagibamo k .temu, da .bolj verjamemo ne- verbalnemu izrazu kot pa besedam. ln res so neverbalni izrazi bolj verodostojni. Telo ne zna lagati, oči ne lažejo . Spomnimo se na pogosto slišane besede iz svojega otro- štva: »To si pa res pametno povedal!« Kako pozorno smo spremljali učitelje ali starše, ki so to izrekli! Barva, višina glasu, prijazen ali ironičen nasmeh . . . Besede lahko imajo prav nasproten pomen. Neverbalni izrazi nam pogosto nakazuje- jo, da sporočilo ni bilo razumljena in za- hteva dodatno pojasnitev. Tudi tišina ima v pogovoru svoj pomen. Tišina lahko pomeni vprašanje . Prepogosto se nam mudi zapol- niti vrzel, ki je nastala z molkom, in na ta način prekinemo tok misli , ki jih sogovornik oblikuje. Morda se ukvarja z oblikovanjem odgovora ali izbira najboljši odgovor. Vze- mimo si čas za pogovor in ne hitimo z besedami. S PRIMERNIMI ODZIVI ne le sledimo sporočilom , temveč tudi preverjamo svoje domneve. Če domneva ni potrjena, iščemo nove in zastavljamo dodatna vprašanja. To so lahko vprašanja, s katerimi na svoj način G. V. 1/92 53 ponovimo trditev v obliki vprašanja. Na , vprašanja lahko odgovorimo tudi z povrat- nim vprašanjem, npr. "Kaj bi vi naredili v teh okoliščinah?« Vprašanje preoblikujemo in ga vrnemo: »Kaj nameravate storiti vi?" Kadar želimo spremeniti temo pogovora, ko vprašani na dolgo in široko razlaga o stvari, ki je zanj zanimiva za vas pa ne (npr. hobi), prijazno, vendar odločno spreme- nimo smer z intervencijo: »Da, da, to je zelo zanimivo, ... hvala, dojel sem, kaj mislite ... Ali bi zdaj lahko spregovorili še o naslednjem področju ... " še o VPRAŠANJIH, ki ovirajo dvosmerna komunikacijo. To so sugestivna vprašanja, ki sogovorniku ne dajejo možnosti, da bi oblikoval svoj odgovor, kot npr. : »Saj se strinjate s tem, da je treba tega človeka kaznovati?« Takšna so tudi vprašanja, ki so dvoumna, imajo več možnih pomenov, kot npr.: »Od kod ste?« (iz katerega podje- tja, iz katerega kraja). Tudi polemična in provokativna vprašanja v dvosmerni komu- nikaciji niso priporočljiva, ker postavljajo sogovornika v obrambni položaj, to pa ote- žuje odprto komunikacijo. 6. UČENJE KOMUNICIRANJA Komuniciranja se ne moremo naučiti samo iz knjig in priročnikov. Učili smo se ga od rojstva v svojem družinskem krogu, pozneje v stikih z drugimi ljudmi. Načini komuniciranja so se utrjevali in razvijali desetletja v naših stikih z drugimi ljudmi. Pravila so enostavna, le izvajati jih je teže, potrebno je veliko vaje, discipline in vztraj- nosti. Novih načinov komuniciranja se učimo z izkustvenim učenjem. Izkustveno učenje je učenje z delovanjem. Teoretično je to krogotok štirih stopenj: Manj pomembno je, na kateri od teh stopenj ali točk začnemo proces učenja, pomembneje je, da gremo skozi ves pro- ces. Učenje je proces spreminjanja osebno- sti, ravnanj, spretnosti, na podlagi izkušenj. Komuniciranja se ne moremo učiti sami; aktivno lahko eksperimentiramo le v sode- lovanju z drugimi ljudmi. Na zahodu se je razvilo v zadnjih letih več izobraževalnih programov, s katerimi skušajo pospešiti učenje komuniciranja. Pri nas že dalj časa potekajo treningi za izboljšanje komunicira- nja za učitelje, za vodilne delavce, pa tudi za komercialiste in druge poklice. Potrebo SPREJMITE DEJSTVO, DA SE POMEN VAŠIH BESED IZRAŽA V ODGOVORU SOGOVORNIKA IN NE V TEM, KAR STE VI MISLILI, KO STE JIH IZREKLI. AKTIVNO EKSPERIMENTIRANJE KONKRETNA IZKUŠNJA ABSTRAKTNA KONCEPTUALIZACIJA 54 G. V. 1/92 RAZM IŠ LJ UJOČ E OPAZOVANJE po takšnih programih vse bolj zaznavamo v izobraževanju odraslih skoraj pri vseh poklicnih skupinah. Umetnost komunicira- nja je ključ do uspeha v politiki, poslovnem svetu, izobraževanju, pa tudi v družini. HOW TO COMMUNICATE? Summary FACE THE FACT THAT THE SIGNIFICANCE OF YOUR WORDS IS REFLECTED IN THE ANSWER OF THE PERSON YOU ARE COMMU- NICATING WITH AND NOT IN THAT WHAT YOU WERE THINKING WHEN YOU UTTERED THEM . Communication is the most important precondi- tion for successful cooperation with people. Com- munication can only be developed in the condi- tions of mutual consideration and respect. It maintains and creates good relations between people and it also conveys messages. A message is sent to a receiver by a sender through a "channel". ln its way, it meets with several disturbances so it is only theoretically possible that the received message would equal the emitted one. The cause of disturbances may lie with the sender himself (nervousness, psychic condition), with the environment (acoustics, light) or with the receiver (attention, interest, preliminary knowledge .. . ). We have to pay special attention to all three sources of disturbance because they are interconnected. A broad range of disturban- ces which have their source in emotional and psychic inhibitions is often overlooked. The recei- ver is the aim of communication so it is of utmost importance how he perceives the message. There are severa! ways of communication known; mass communication, communication through media, interpersonal communication, ver- bal and nonverbal communication. Beside verbal communication, nonverbal com- munication plays a very important role in interper- sonal communication. Namely, only 7% of the message is conveyed by words, 38% by the pi teh and timbre of the voice, and even 55% are represented by the look, the position of one's shoulders, the breathing rate .... Verbal and non- verbal communication should be in harmony. Consequently, communication is performed on severa! levels. On the one side, it conveys mes- sages yet on the other si de it is of social-emotional nature. The latter reflects psychic condition and the relation between the reporter and the recipient and comes to its greatest expression at the first meeting, when the first impression of the person one is communicating with is formed . Communication can be called effective when the message of the sender is interpreted by the recipient identically with the intentions of the former. It often occurs that communication is ineffective. The reason for that may be in the lack of confidence between communicating persons. Communication can only be successfully conti- nued if back information is being registered and the perspective of the person one is communica- ting with is tried to be comprehended . Two-way communication is based on four basic skills, which can be improved by experience and train- ing: - putting questions, - active listening, - the observing and understanding of nonver- bal material which conveys the feelings being behind the answers, - intelligent responses for the checking of suppositions. One learns the communication skill already during one's early childhood, at first from their parents. The first examples have the greatest influence on communication ways. It is not an easy task at all to learn how to communicate in a really grown up manner. Communication cannot be changed unless one changes himself. VIRI 1. Zvonarevič Mladen: Socialna psihologija, Škalska knjiga, Zagreb, 1976. 2. Tennant Mark: Psychology and Adult Learn- ing, Routledge, London and New York, 1988. 3. Greene Richard; Nova spoznanja v sporazu- mevanju, gradivo za seminar, Ljubljana, 1991 . 4. Pease Allan: Govorica telesa, Mladinska knjiga, Ljubljana 1986. 5. Tanja Lamovec : Spretnosti v medosebnih odnosih . Center Repu!:llike Slovenije za produktiv- nost dela, Ljubljana, 1991 . G. v_ 1/92 55 GDK: 931 :681.4 Mnenja revirnih gozdarjev o svojem delu Hrvoje ORŠANIČ* l . UVOD Kot prispevek k posvetovanju ZDIT-a na temo »Delo gozdarja v revirju« smo izvedli krajšo anketo med revirnimi gozdarji breži- škega gozdnega gospodarstva s ciljem, da z analizo odgovorov »iz prve roke" posku- šamo pridobiti podobo dela revirnih gozdar- jev na terenu in njihova mnenja o nekaterih odprtih vprašanjih . Na gozdnem gospodarstvu je trenutno zaposlenih 25 revirnih gozdarjev (24 in 1 pripravnik). Njihova povprečna starost je 34 let, povprečna velikost revirja pa je okoli 2500 ha. Povprečno število delovnih let v revirju je dokaj nizko, tudi zaradi organiza- cijskih sprememb gozdarske službe, ki so bile izvedene letos in so zajele tudi spremi- njanje mej in s tem velikosti gozdnega re vi rja. Anketa je obsegala 15 vprašanj, odgovori pa so, kar je razumljivo, odraz specifičnih razmer in odnosov v gozdnogospodarskem območju, kakor tudi posledica že izvedenih prilagoditev na že znana določila prihodnje gozdarske zakolilodaje . Zato je potrebno odgovore in njihovo analizo omejiti le na meje brežiškega gozdnogospodarskega območja in prilagoditi trenutku, v katerem živimo. Ker smo želeli subjektivne in predvsem odkrite odgovore revirnih gozdarjev, je bila anketa anonimna. Odgovore je poslalo 23 revirnih gozdarjev ali 92% anketirancev. Večina anketnih vprašanj je bila po si- stemu obkrožanja »da", )> ne«, na tri vpra- šanja pa je bilo potrebno odgovoriti z bese- dami. * H. 0 ., dipl. inž. gozd ., Gozdno gospodarstvo Brežice, 68250 Brežice, Bratov Milavcev 61, Slo- venija 56 G. V. 1192 2. ANKETA, ODGOVORI IN KOMENTARJI K ODGOVOROM 1. Kolikšna površina revirja je po tvojem mnenju optimalna za dobro delo z gozdovi - ocenite na osnovi SPECIFIKE LAST- NEGA REV/RJA in z novo zakonodajo PREDVIDENIH DEL revirnega gozdarja v revirju: - ocene so se gibale med 1500-2500 ha (v povprečju 1800 ha) lz odgovorov zaključujemo, da je »pred- pisana" površina revirja 2500 ha za Slove- nijo, po mnenju revirnih gozdarjev, previso- ka. Svoje mnenje zagovarjajo z izredno razdrobljenostjo zasebne gozdne posesti in z velikim številom lastnikov gozdov, kar zmanjšuje pregled nad dogajanji v revirju . V območju v veliki večini prevladujejo za- sebni gozdovi. 2. Kaj misliš, da je bolje ? a) v revirju imeti družbene in zasebne gozdove: 86 % b) revirje oblikovati po lastništvu : 14% V odgovorih se jasno vidi posledica prejš- nje delitve revirjev po lastništvu. Prevlado- valo je mnenje, da je delo v zasebnih gozdovih, predvsem zaradi odkupa, zahtev- nejše od dela v družbenih in od tod je izviralo dosti nasprotij. Trenutno imamo revirje oblikovane tako, .da vsebujejo oba sektorja lastništva. 3. V kolikšni meri je bila pri dnevnem delu zastopana gozdarska stroka v prejšnji organizacijski obliki gozdarstva ? a) dovolj : 22% b) premalo: 78 % c) preveč : O% Nekaj anketirancev je pripisala, da je zastopanost stroke pri delu v veliki meri odvisna od zainteresiranosti posameznika . Vsekakor pa gre pripisati tako visok odsto- tek odgovora »b« obremenjenosti revirnih gozdarjev s samoupravo , težavami pri pro- cesu pridobivanja, odkupu, odnosih s proiz- vodnimi delavci in podobno, kar je odvze- mala čas in zmanjševalo voljo do podrob- nejšega strokovnega dela. 4. Ali ocenjuješ, da bi tako imenovano svetovanje lastnikom gozdov (namesto ob- veznega odkazila) v tvojem revirju lahko zaživelo v pravem pomenu besede? a) da : 18% b) ne:82% . Revirni gozdarji se predvsem bojijo, da b1 svetovanje pomenilo ogromno vloženega truda okoli lastnikov gozdov in premalo konkretnih rezultatov. Ugotavljajo tudi slabo zain~eresiranost lastnikov za nasvete go- zdaqa, ker je njihova gozdna posest razme- roma majhna (marsikje lastniki niti ne vejo za točne meje svojih gozdnih parcel). V območju imamo 24.912 gozdnih posestni- kov s 66.720 parcelami. Površina zasebnih gozdov je 49.351 hektarjev. 5. Ali smatraš, da bi moral biti revirni gozdar obenem tudi lovec in bi moral biti lov sestavni del delovnih nalog revimega gozdarja? a) da : 30% b) ne : 70% Marsikje v Evropi imajo revirni gozdarji v razvidu del in nalog določen tudi lov - z o?~ez.nim odstrelom predvsem rastlinojede d~vJadl. Zaradi tega imajo revirni gozdarji, k1 nimajo lovske žilice, pri delu težave - vendar se morajo temu podrediti . V prihod- nje bo potrebno temu vprašanju posvetiti več pozornosti, kljub prevladujočemu od- klonilnemu mnenju revirnih. ~· Kolikšen je, pri novi organiziranosti, vpliV lastnika na odkazilo v lastnem gozdu (kadar sodeluje pri odkazilu) v primerjavi s prejšnjo organiziranostjo? a) večji : 32 % b) manjši : 9% c) isti : 59% Medvrstično vprašanje je, koliko so pri- pravljeni lastniki gozdnih parcel sprejeti kompromis med določili strokovnega go- spodarjenja z gozdovi in lastnimi željami oziroma potrebami. Ponovno se izpostavlja posledica razdrobljenosti in s tem slaba zainteresiranost lastnikov gozdov za stro- kovna določila pri gospodarjenju z njihovimi gozdovi. 7. Ali pri svojem delu v revirju pogrešaš možnost »Odkupa«, kot je to bilo prej? a) da: 9% b) ne: 91% 8. Kaj te pn delu v revirju najbolj moti? a) v OS: Odgovori so bili pisni. Najbolj so nezadovoljni, po njihovem mnenju, s previsokimi etati v družbenih gozdovih, pre- malo imajo časa za odkazilo, slabo je vzdrževanje gozdnih prometnic, neurejeno je stanje z lovstvom, neurejena in neustre- zna je kaznovalna politika pri tatvinah lesa, pogrešajo opremljenost z gozdarskimi me- rilnimi inštrumenti, pogrešajo možnost izo- braževanja (seminarje za revirne gozdarje), pogrešajo službena vozila. b) v ZS: Najbolj so nezadovoljni, kar je tudi pričakovati, zaradi opustitve obve- znega odkazila. Moti jih drobna posest, nezainteresiranost lastnikov, čutijo nemoč ob nestrokovnem ravnanju lastnikov v svo- jih gozdovih, pogrešajo službena vozila in podobno . 9. Ali meniš, da je tvoj vpliv na gozdove v revirju po novi organiziranosti dovolj velik, da zagotavlja razvoj sestojev po strokovnih določilih? v OS : a) da: 95% b) ne: 5% v ZS: a) da : 24% b) ne: 76% 1 O. Katera opravila, ki jih zdaj opravljaš, imaš za nepotrebna ? Skoraj vsi menijo, da je naknadno iskanje in ugotavljanje črnih sečenj - še posebej manjših količin, nepotrebno, ker nima pra- vega kazenskega ali kakšnega drugega učinka. 11) Katera opravila meniš, da bi moral opravljati, pa niso predvidena z zakonoda- jo? Prevladujejo odgovori, oziroma želje, da bi kot revirni gozdarji bolj sodelovali pri odločitvah o posegih v prostor, pogrešajo pa tudi večji nadzor nad prevozi in skladi- ščenjem iglavcev. Ponovno izpostavljajo potrebo po večjem vplivu na dogajanja v zs. 12. Ali predvidevaš, da bodo odnosi z izvajalci del na takšni ravni, da bodo goji- G. V. 1/92 57 tvena dela in sečnja v OS izvedeni bolje kot pri prejšnji organiziranosti? a) da: 52% b) ne : 48% Glede na to, da novi odnosi še vedno niso zaživeli v pravem pomenu, je neodloč­ nost in opreznost, ki izvira iz odgovorov, razumljiva. 13. Ali te kakorkoli moti delovanje odku- povalcev iz TOK-a v tvojem revirju? a) da : 52% b) ne: 48% Vprašanje bi lahko povezali z vprašanjem št. 7 . Ker je TOK predviden za preobrazbo v zadrugo, ki bo imela izrazito profitno usmeritev, in sodeč po dosedanjih izkuš- njah revirnih gozdarjev z odkupovalci, bo te odnose potrebno urediti s predpisi, da ne bi bilo nesporazumov. To dokazujejo tudi odgovori na anketno vprašanje. 14. Ali pogrešaš znanja iz socioloških, pedagoških in psiholoških ved pri stikih z lastniki gozdov in drugimi v revirju? a) da : 41% b) ne: 59% Sorazmerno visok odstotek odgovorov z »da« pomeni , da 1majo revirni gozdarji pri stikih z lastniki in drugimi osebami v revirju pogosto težave, nemalokrat zaradi nenad- nih sprememb v odnosih z lastniki, kot posledicami politizacije stroke . Predvideva- mo, da se bodo stiki z raznimi obiskovalci in lastniki gozdov še okrepili tako po količini kot po kvaliteti, zato bo potrebno v prihodnje izobraziti revirne gozdarje tudi v tem. GDK: 931 :681.4 15. Ali meniš, da si o poteku sprememb gozdarske zakonodaje dovolj obveščen ? a) da: 17% b) ne: 83% Obveščenost je bila vsekakor boljša, do- kler je izhajal Bilten gozdnega gospodar- stva, ki smo ga iz finančnih razlogov začas­ no nehali tiskati, zato visok odstotek odgo- vorov z "ne'' ni presenetljiv. Obveščenost pa je tudi v tesni zvezi z zanimanjem za določeno stvar, zato bodo revirni gozdarji morali sami bolj poskrbeti za svojo obveš- čenost. 3. SKLEP Odgovori na anketna vprašanja nakazu- jejo problematiko prehodnega obdobja v nove odnose, ki rešujejo nekatere nerešene odnose iz preteklosti, ustvarjajo pa nova vprašanja in dileme. Dejstvo je, da je v gozdarskem strokovnem smislu trenutno najbolj kritičen zasebni sektor- zaradi spo- rov in nerazumevanja bistva odkazila in gozdarstva sploh. Vsa dogajanja v družbi , če ne neposredno, pa posredno, vplivajo na delo revirnega gozdarja v svojem revirju. Zato je podoba slovenskega gozda v mno- gočem odraz družbenih razmer. Gozdarji moramo, če ne zaradi drugega, pa zaradi nekega gozdarskega kodeksa, izboriti v družbi boljši status, kot pa ga imamo zdaj in katerega posledice tudi čutimo. Začnimo z dobrim delom v revirju. Razmišljanje o realnih možnostih za uspešno delo gozdarja v revirju Arne KOZINA* Tema posvetovanja je nesporno zelo ak- tualna in pomembna. Zato je prav, da se je temu primerno tudi lotimo. Naslovi glav- nih referatov so obljubljali zgolj reprizo w A. K .. dipl. inž. gozd ., Gozdno gospodarstvo Postojna. 66230 Postojna, Vojkova 9, Slovenija 58 G. v. 1/92 klasičnega repertoarja na temo gozd- nogojitvenega načrtovanja. Zato so v splo- šnem razprave tudi tokrat ostale v varnih vodah visoke strokovnosti in tako previdno obšle delikatno temo, kot tudi povsem dolo- čene probleme, ki spremljajo delo gozdarja v revirju. Prav to delo namreč ta trenutek še vedno povsem visi v zraku. Pa ne zato, ker je bilo sporno gozdarsko načrtovanje! Bolj zato, ker stroka doslej še ni hotela (ali ni bila sposobna!) sestopiti z visokega pie- de stala in družbi okrog sebe dopovedati smiselnost in potrebnost obstoja gozdarske službe in posebej dela revirnega gozdarja. Delo revirnega gozdarja je nesporno zelo odgovorno. Predvsem pa je od vseh stro- kovnih del v gozdarstvu najbolj izpostav- ljeno kritičnemu preverjanju, nasprotova- njem in celo težnjam po njegovem ukinjanju (odkazilo). V zdaj popularnem vojaškem žargonu bi rekel, da revirni gozdar bije boj v pNi bojni liniji. Toda čemu vojna - in čemu revirni gozdar na tako izpostavljenem mestu?! O tem želim ponuditi v razmislek nekaj kritičnih misli, ki neposredno zadevajo delo revirnega gozd arja in položaj, v katerem je. Gozdarska služba ima v vsej svoji zgodo- vini zelo pragmatično nalogo: očuvati gozd pred človekom (tudi lastnikom samim !) in ga po možnosti vzgojiti v optimalno zgrad- bo, ki jo omogoča dano rastišče. V takšni (idealni?!) obliki je gozd trajno zavarovan pred človekom (lastnikom), hkrati pa so maksimalno izrabljene možnosti za njegovo trajno izkoriščanje (tudi lesa). Potrebo po zavarovanju gozdov pred člo­ vekom si niso izmislili gozdarji (pa tudi ne boljševiki!). Do nje se je človeštvo dokopala na osnovi tragičnih izkušenj, saj je izginja- nje gozdov v preteklosti povzročilo celo propad cvetočih civilizacij. Vendar mislim, da vsaj gozdarje ni po- trebno strašiti z možnostjo ponovne katakli- zme. Vsi namreč vejo, da uničeval ni procesi ne potekajo tako hitro. Zakaj bi torej prav oni morali nekaj storiti? ln prav okrog tega ,,vedenja(( se suče vprašanje strokovne etike. V glavnem vsi vemo, da je strokovno gledano v gozdu precej stvari hudo narobe. Uničevalni procesi napredujejo, odpornost ekosistemov se manjša, nekoč zmerno po- seganje v sestoje postaja za njihov prihod- nji razvoj vse očitnejše breme. Pritisk na gozd, poleg močno načete naravne moči gozda, zaplete zadevo še gozdu neprijazna nadgradnja- preobsežna lesna industrija, eksistenčno šibki lastniki, izredno neugodna lastniška posest idr. ln v tem strokovno-organizacijskem kaosu poteka »bojna linija neposrednega proizvajalca" v gozdarski stroki- revirnega gozdarja! Ali resnično potrebuje še kakšne nauke in jalova leporečja? Tvorna vključitev revirnega gozdarja v razumno gozdno gospodarjenje ni možna brez odločilnih ukrepov za obvladovanje tega strokovnega in organizacijskega kao- sa. Ob tem želim še posebej poudariti, da ne gre za nikakršna nova spoznanja, mar- več zgolj za smiselno ureditev znanih raz- merij med stroko in zakonom. Gledano z vidika dela revirnega gozdarja, gre pri tem za naslednje: - dobiti bi morali uporaben zakon o gozdovih, ki bi odločno prepovedal gozdu škodljiva ravnanja; - na osnovi perspektivnega razvoja go- zda in gozdarstva (družbena odločitev!), bi morala biti natančno določena vloga stro- ke. S to družbeno odločitvijo bi bile dane družbene osnove za določanje gozd- nogospodarskih ciljev; - družbeno potrjeni gozdarski cilji na- kazujejo potrebne ukrepe (akumuliranje pri- rastka, vlaganja). Načrtovani ukrepi morajo prek različnih nivojev načrtovanja v ne- dvoumni obliki priti do njihovega izvajalca - revirnega gozdarja. Znotraj okvirov tako načrtovanih posegov v sestoje in dopustnih zakonskih določil bi moralo biti določeno odločanje revirnega gozdarja - v odnosu do zahtev lastnika, kmečke stranke ali gozdnega gospodar- stva. Revirni gozdar bi moral predvsem postati veren izvajalec načrtovanih ukrepov in do- govorjene gozdarske politike. Pri svojem delu je namreč praviloma izpostavljen močno iznakaženim kratkoročnim intere- som lastnika. Ti pa so, že po svoji naravi (poseg v ekosistem !) v načelnem nasprolju s potrebami razvoja gozdnega ekosistema. Podrejanje tem interesom zato praviloma izključuje ustrezno strokovno ravnanje z gozdom, kar vodi v različne oblike njegove razgradnje. V takšnem položaju revirni go- zdar svojega strokovnega dela ne more opravljati. Spremeni se v slepo orodje last- nika. To pa postavlja pod vprašaj njegovo potrebnost v revirju nasploh. Osnovno orodje pri delu revirnega go- G. V. 1/92 59 zdarja, in najpomembnejše, je odkazilno kladivo. Z njim ne ponižuje lastnika, marveč označuje drevje, ki ga gozd pri svojem progresivnem razvoju lahko pogreši. Takšnega drevja je v gozdu praviloma zelo malo. Pomembna je odločitev, katera so tista maloštevilna drevesa, ki jih brez škode lahko iz gozda vzamemo. ln ker pač ni vseeno, če se takšna drevesa zamenjajo z drugimi, je treba drevesa ustrezno označiti. Temu namenu je doslej povsem ustrezalo odkazilno kladivo, kar pa seveda ni razlog, da bi drevje ne označevali drugače. O delu revirnega gozdarja bi seveda lahko še veliko govorili - več kot smo si danes vzeli časa. Od tega, kaj vse naj dela, pa o tem, kako bo za delo usposobljen, sposoben, motiviran in voden. Za akadem- ske razprave o tem bo verjetno še prilož- nost, ne vem pa, če se zavedamo, da takrat morda ne bo več revirnega gozdarja. Kajti GDK: 681.4:624.3 prav zdaj, ko še vedno krpama improvizi- rani gozdarski zakon, ki naj uredi tudi za- konske pristojnosti revirnega gozdarja, mo- ramo nekaterim veljakom kmecke stranke, pa tudi kakšnemu spravljivemu gozdarju, še vedno dopovedovati osnovne po- stavke strokovnega ravnanja z gozdom. Dokler pa se obstoj in padec gozdarskega zakona v naši družbi še vedno suče okrog odkazila (ali pa označevanja), je modrova- nje o liku in delu revirnega gozdarja zgolj jalovo sprenevedanje. Končam naj z naslednjo ugotovitvijo: Ko bo Slovencem enkrat jasno, da hočejo zdrav, produktiven gozd, bodo zahtevali odločen zakon in učinkovito gozdarsko slu- žbo. Če pa se bodo kdaj dokopali do tega, se revirnemu gozdarju ne bo več treba bojevati v >>prvi bojni liniji«. Vodila ga bo stroka, podpirala pa ,,volja ljudstva'' prek učinkovitega zakona o gozdovih. Revirni gozdar in detajlni informacijski sistem O modernem >>dnevniku« revirnega gozdarja Franc FERLIN* Detajl na informacija o razvoju sestojev, o raznih dogodkih, različnih motnjah, raz- vojnih procesih, zdravstvenem stanju, goz- dnogojitvenih ukrepih itd. v posameznih sestojih, oddelkih, na večjih parcelah je pomemben sestavni del gozdnogojitvenega načrtovanja. Ima pretežno karakter t. i. »mehke<< informacije (kvalitativne), in se povezuje s t. i. >>trdo« (kvantitativno) informacijo. Na podlagi meritev, opazo- vanj in izkušenj sta lahko obe vrsti informa- cij prostorsko in časovno določeni . Veliko detajlnih informacij o gozdu je bilo v preteklosti izgubljenih ali pa je obležala v posameznih, čeprav vestno vodenih dnevnikih starejših revirnih gozdarjev. Prav * Mag. F. F., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakul- teta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija 60 G. V. 1/92 časovno določene in prostorsko laci- rane (kartne) informacije o razvoju sesto- jev, gojitvenem ukrepanju, sečnjah v prete- klosti itd. so izrednega pomena za uspešno delo z gozdom in nadaljnje uspešno usmer- janje njegovega razvoja - so neobhoden načrtovalni pripomoček. S tem je povezana izdelava in vzpostavi- tev prilagojenega detajlnega informacij- skega sistema s tekstovno, podatkovno in kartno bazo . Le-ta bi moral biti izdelan in preskušen na nekem konkretnem primeru - revirju, kar je pomembna in razmeroma zahtevna naloga. Takšen informacijski si- stem za gozdnogojitveni detajl razvijajo npr. Švicarji in mu posvečajo veliko pozornosti. Gre za projekt, ki se bo verjetno zaključil z doktorsko disertacijo. Vodenje takega detajlnega informacij- skega sistema je odgovorna naloga in dolžnost tistega, ki je v stalnem stiku z gozdom, ki usmerja njegov razvoj, ga spremlja in opazuje ter se ob njem uči in spopolnjuje. To pa je vsekakor revirni go- zdar (skupaj z lastnikom gozda). Le-ta ure- jeno, nedvoumno in vsakomur dostopno, predvsem pa sprotno in trajno v računalnik zapisuje posamezne informacije, brez do- datne izgube časa na terenu. Zbiranje tovr- stnih informacij, ki same po sebi izvirajo iz genetike populacij, omogoča gledanje na gozd kot na proces; so v bistvu posnetek nekega procesa, ki ga človek zaznava z meritvami, opazovanjem in s svojo intuicijo. Revirnemu gozdarju je tako pojmovani gozd delovni in raziskovalni laboratorij. Tak detajlni informacijski sistem bi pred- stavljal resnično kvalitetno podlago za sin- tezo pomembnih informacij na višjih nivojih načrtovanja. Kvaliteti takšne čiste informa- cije bi lahko popolnoma zaupali, s tem pa bi bistveno povečali kakovost gozdnogo- spodarskega načrtovanja. Z vzpostavitvijo takega informacijskega sistema bi pravza- prav odpadla potreba po podrobnem uredi- tvenem načrtovanju, ki ga danes večinoma opravljajo tisti, ki za to nimajo dovolj prak- tičnih izkušenj (niso revirni gozdarji), ozi- roma stanje gozda preslabo poznajo. Togo uresničevanje takega načrtovanja pa je že imelo veliko negativnih posledic. Potrebna bi bila seveda dodatna splošna in posebna izobrazba revirnega gozdarja za delo z osebnim računalnikom. Uvajanje računalniških orodij namreč ne bi omogo- GDK: 923.4 čalo le zbiranja, shranjevanfa (ohranjanja) in sinteze informacij, temveč bi pomenilo tudi časovno racionalizacijo pri vsakdanjem delu; več časa bi ostalo za gozd. Bojazen za izgubo informacij (razpad informacij- skega sistema) je tu ob primernem načinu arhiviranja seveda popolnoma odveč. Pri tem je zelo pomembna tudi kontinui- teta informacij, ki je bila v našem prostoru že tolikokrat prekinjena (npr. za dinarski gozd: začetek z dr. Hufnaglom, prek nač­ rtov med obema vojnama, do povojnih ureditvenih načrtov). Kontinuiteta se je iz- gubljala, z njo tudi veliko ključnih informacij. Le-te so bile tudi preveč obremenjene (ve- zane) na določene v času spremenljive sisteme gospodarjenja. Danes pa potrebu- jemo neobremenjeno informacijo o gozdu kot procesu. Velikokrat sicer >>ponosno« priznavamo, da o gozdu kot procesu in o njegovem preteklem razvoju ne vemo nič (ali le malo), lahko pa bi vedeli mnogo več, če ne bi izgubili o njem toliko dragocenih, nekdaj morda nepomembnih informacij. Kronologija vseh vrst informacij je moderna gozdna kronika in je torej izrednega po- mena ter je pravzaprav gozdarjev moderni »informacijski dnevnik«, ki naj bi zame- njal nekdanji (opuščeni) dnevnik revirnega gozda rja. Izdelava in vzpostavitev detajlnega infor- macijskega sistema je torej zelo pomembna prihodnja naloga, o kateri bi čimprej kazalo razmišljati in pri ministrstvu takšen projekt tudi financirati. Delo revirnega gozdarja v zasebnih gozdovih Jože PAPEŽ* Ker še ne vemo, kakšna bo vsebina Zakona o gozdovih, sta pred nami dve opciji: - predlog ministrstva, da naj bo z zako- nom določeno, da je gozdnogojitveno načr- • Mag. J. P .• dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, 65220 Tolmin, Brunov dre- vored 13, Slovenija tovanje obvezno za vse gozdove in s tem tudi označitev drevja za posek; - predlog SKZ- LS, da naj gozdnogojit- veno načrtovanje v zasebnem sektorju si- cer bo, vendar brez označevanja drevja za posek, obvezno pa naj bi bilo le izvajanje preventivnih varstvenih sečenj in varstvenih gojitvenih del. G. V. 1/92 61 Kakšno bo delo revirnega gozdarja, če bo sprejet predlog ministrstva, je že prika- zano v referatih, zato bom skušal predvideti delo revirnega gozdarja v za stroko bi- stveno drugačnih družbenih razmerah . Pri tem moramo upoštevati naslednja za nas nova dejstva: - Zasebna lastnina je sveta stvar. - Štiri specifične pravice lastnikov zem- ljišč so: · pravica do uporabe, vendar z določe­ nimi omejitvami, ki jih predpiše država; · pravica do vseh donosov in koristi ; · pravica do prenosa lastništva (prodaja, darovanje) ; · pravica do spremembe namembnosti. - Država skrbi za blaginjo vseh, zato omejuje svobodo posameznikov. - Zasebna lastnina mora biti podrejena splošni rabi. - še ni razčiščeno, kje in kako poteka meja med zasebno koristjo in javnim intere- som. Pri upoštevanju prej navedenih dejstev je jasno, da bomo gozdarji skrbeli pred- vsem za zaščito javnega interesa. Javni interes bi tako zagotavljali s strokovnim svetovanjem lastnikom gozdov in z nadzo- rom nad izvajanjem zakonov z ekološkega vidika. Za strokovno svetovanje bi veljalo: - gozdnogojitveno načrtovanje; - informacije s področja pridobivanja le- sa; informacije o stanju na tržišču z lesom; - organizacija različnih predavanj. Ohranjanje okolja bi zagotovili z nadzo- GDK: 681.4 rom izvajanja naslednjih zakonskih predpi- sov : - zakon o varstvu okolja, - zakon o gozdovih , - zakon o lovu, - zakon o ribolovu, - zakon o varstvu rastlin in živali , - občinski odloki o nabiranju postranskih gozdnih proizvodov, - občinski odloki o odlaganju komunal- nih odpadkov. Slovenija je zelo raznolika, zato bo te- žišče dela v posameznih revirjih različno. V revirjih, v katerih je za lastnika dohodek iz gozda pomembna postavka, bo poudarek na svetovanju. V revirjih , ki so obremenjeni z rekreacijo, nabiranjem postranskih gozd- nih proizvodov, onesnaževanjem, preveliko številčnostjo divjadi in veliko požarno ogro- ženostjo gozdov, bo poudarek na nadzoru gozdov in izvajanju zakonskih predpisov. Različna vsebina dela bo pomemben dejavnik pri določanju velikosti revirja, ver- jetno pa bo narekovala tudi različen delovni čas, kajti nadzor je še posebno pomemben v popoldanskem času in ob sobotah in nedeljah. če · gozdarji ne bomo več obremenjeni s pridobivanjem lesa, bomo morali prepričati javnost, da smo v gozdnatem okolju spo- sobni opravljati tudi naloge, ki jih do zdaj nismo. Vendar le z dodatnim izobraževa- njem s področja obrobnih strok in s tem povezane zakonodaje. Skratka, če bomo postali interdisciplinarni, nas bo družba sprejela in potrebovala. Nekaj misli o mojih izkušnjah pri delu v revirju Anton JEZNIK* Ko mi je bilo naloženo, naj se pripravim za ko referat o delu revirnega gozdarja, sem veliko razmišljal, kaj naj povem gozdarjem. • A. J ., inž. gozd., 62367 Vuzenica, Spodnji trg 95a, Slovenija 62 G. v. 1/92 Mi gozdarji si zelo radi sami med seboj dopovedujemo, kaj bi bilo prav, kaj bi morali delati in kakšen mora biti gozd. Ne znamo ali pa zaradi naše narave dela ne moremo ob pravem času in na pravem mestu dovolj učinkovito prikazati problema- tike gozdarske stroke drugim. Gozd, ki je naravna tvorba, niti ne potre- buje gospodarja. Ker pa gospodar potre- buje gozd, mora le-ta biti tako naravnan, da zna do potankosti prisluhniti simfoniji gozda. Osnova za vstop v ta orkester je danost, posluh gozdarja, ki se plemeniti z znanjem. Osnovno znanje je nujno po- trebno nenehno izpopolnjevati z opazova- njem razvoja gozda, ugotavljanjem napak, meditiranjem v gozdu o gozdu in z neneh- nim iskanjem bdljših rešitev. Imeti srečo pri izbiri takšnega gozdarja, pomeni za gozd in lastnika tisto, kar si vsak dober gospodar želi. Takšnega sodelavca si tudi ne želi zamenjati. Sem 30 let revirni gozdar v revlrju Primož na Pohorju - Gozdarstvo Radlje. Velikost revirja se v teh letih ni bistveno spreminjala; le da sem prvih 15 let delo opravljal v obeh sektorjih lastništva, pozneje samo v družbe- nem. Izhajam iz družine pohorskega gozdnega posestnika. Zato mi je dobro poznano go- zdarjenje v obeh sektorjih. Velikost revirja Primož je 1400 ha, letni etat znaša 8500 m3 , lesna zaloga 320m3/ ha, letni obseg gojitvenih del 500 delovnih dni. V času mojega dela v revirju je bilo zgrajenih okrog 60 km gozdnih cest. Nimam namena podajati opisa dela revir- nega gozdarja. Želim pa poudariti nekaj značilnosti - lastnosti, ki naj bi jih imel revirni gozdar: 1. Danost -to je najverjetneje tisto, kar nas je vodilo v ta poklic. Ni mi dano, da bi pisal ali pel - mi je pa dano, da znam prisluhniti življenju gozda. 2. Znanje- sama danost brez znanja še nič ne pomeni. Gozdar pri delu v gozdu nikoli nima dovolj znanja. Kljub izkušnjam in pridobljenemu znanju nastajajo večkrat nerešljivi problemi. 3. Stalnost revirr'l'ega gozdarja v določe­ nem revirju ima velik pomen. Kar nekaj let traja, da ga dobro spoznaš. Tudi ljudje te tedaj sprejmejo za svojega in je delo mnogo lažje. Stalnost pomeni tudi racionalnost. Ni potrebno vedno znova spoznavati posest- nih mej, spravilnih možnosti; da o spozna- vanju sestojev sploh ne govorim. Pogoste menjave so samo v škodo gozdu. Stalnost tudi daje pogoje za ugotavljanje uspešnosti gozdarjevega dela. 4. Strpnost naj bi bila posebna vrlina gozdarja in tudi gospodarja. Na primer: enodobni sestoj v optimalni fazi, primerno preredčen, ne nudi spre- memb v delovni dobi gozdarja ali lastništva enega gospodarja. Pri tem je potrebno veliko odpovedovanja. 5. Samostojnost dela revirnega gozdarja je zaupanje in hkrati priznanje. Če je go- zdarska stroka priznana in če naj gozd optimalno zadovoljuje vse funkcije gozda, potem moramo kar najbolj upoš!evati kon- kretno strokovno delo v gozdu. Zal pa smo danes »logarji« ali če hočete »Štemplavci'' najmanj potrebni v gozdu. Vse kar leti slabega na nas gozdarje, je bilo do zdaj s predpisi urejeno. Razlike so nastajale le zaradi medčloveških odnosov. 6. Celovitost gospodarjenja je najbolj smotrna in hkrati uspešna oblika dela v revirju. Načrtovanje in izvajanje načrtovanega strokovnega dela, sodelovanje pri izvajanju vseh načrtovanih in strokovno pripravljenih ukrepov je nerazdružljivo delo gozdarja. Gozdarju je s tem dana možnost sprot- nega analiziranja strokovnega dela. Prav tako pa tudi kontrola izvajanja načrtovanih ukrepov. Tudi to je racionalizacija. 7. Administracija - gozdarji operativci smo povečini ljudje, ki zelo neradi veliko pišemo. Bojim se, da prihaja čas, ko bo potrebno več uradovati in bo ob povečanju revirjev ostalo malo časa za strokovno delo v gozdu. Načelno delo pa ne daje konkret- nih rezultatov pri sonaravnem gospodarje- nju z gozdom. Že pri sedanji velikosti revirja nikoli ne zmanjka dela. Mojih 30 let dela v revirju Primož na Pohorju je nenapisana knjiga uspehov in tudi napak. Pomeni mi življenjsko delo, ki bo po mojem zaključku aktivnega dela v revirju pustilo sledove gospodarjenja v go- zdu, ki je na strokovni ravni. G. V. 1/92 63 GDK: 681.4:923.4:624.3:311 Ugotovitve in sklepi posvetovanja Delo gozdarja v revirju Ugotovitve - Delo revirnega gozdarja je zelo kom- pleksno in odgovorno. Uspešno je lahko samo celovito delo z gozdom. - Delo revirnega gozdarja je zelo izpo- stavljeno kritičnemu preverjanju javnosti, zato je od dela revirnih gozdarjev zelo odvisen ugled stroke. - Vsa dela v gozdu: gojitve na, dela pri pridobivanju lesa, gradnji prometnic idr. moramo skrbno načrtovati, vse dejavnosti pa podrediti ekosistemski naravi gozda in zahtevam krajine. - Gozdni revir je v slovenskem gozdar- stvu ''prainštitucija« . Njegovo rojstvo sega v čase, ko je gozdarstvo spoznalo, da industrijska organizacija v naravovarstveno razviti družbi za gozdarstvo ni sprejemljiva. - V vse bolj obremenjenem okolju mo- ramo z gozdarsko operativo zagotoviti si- stematično in sodobno spremljanje (monito- ring) vseh dogodkov v gozdu. To potrjuje nujnost teritorialne (revirne) organiziranosti gozdarstva. - Gojitvene načrtovanje z odkazilom je osrednja strokovna dejavnost v gozdarstvu. Brez te dejavnosti ni strokovnega dela z gozdom. - Kljub temu, da začetki izdelave gozd- nogojitvenih načrtov sežejo v petdeseta leta, gozdnogojrtveno načrtovanje v zaseb- nih gozdovih marsikje še ni zaživelo . - Večina revirnih gozdarjev je prepri- čana v potrebnost in koristnost gozdnogojit- venega načrtovanja. - Gozdnogojitvene načrte je treba izde- lovati timsko. Načrtovanje je treba posodo- biti - z vključitvijo računalniške obdelave. - V zasebnih gozdovih ima revirni qo- 64 G. V. 1/92 zdar vrsto posebnih nalog. Predvsem mora upoštevati eksistenčne zahteve kmetij, ki so bolj vezane na dohodek iz gozda. Po- sebno pozornost mora posvetiti vprašanju uspešne komunikacije z lastniki gozdov. - Odnos lastnikov gozdov do gozda in gozdarske stroke je zelo odvisen od veliko- sti gozdne posesti. - Več kot dve tretjini lastnikov gozdov meni, da bodo tudi v prihodnje potrebovali strokovno pomoč, največ pri odkazilu ter gradnji prometnic. - Optimalna velikost revirja je v pov- prečju približno 2000 ha. - Slovensko gozdarstvo potrebuje čim­ prej ustrezen zakon o gozdovih. - Brez zagotovljenih sredstev za gojit- vena dela v zasebnih gozdovih prihodnost zasebnih gozdov v Sloveniji ni gotova. Sklepi - Družbene spremembe prinašajo od- ločno zahtevo po večji kakovosti vsega tudi v gozdarstvu: vseh funkcij gozdov in dela vsakega posameznika pri delu z gozdom. Zlasti moramo: - trajno izpopolnjevati lastno znanje, - intenzivirati delo z gozdnim posestni- kom, - intenzivirati komuniciranje z javnostjo, - razvijati zadružne oblike pri delu z gozdom, - ohraniti gozdni revir kot inštitucijo or- ganiziranosti gozdarstva (gozdni revir pri- merne velikosti- približno 2000 ha), - izpopolniti načrtovanje in dosledno načrtovati vse dejavnosti v gozdarstvu; pri tem ima gozdnogojitveno načrtovanje še posebni pomen, - nadaljevati s prizadevanji , da Slovenci čim prej dobimo ustrezen zakon o gozdo- vih. Komisija za sklepe ps - .,,., Liu liana Sloven lij LETO 1992 • LETNIK L • ŠTEVILKA 2 Ljubljana, februar 1992 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS 65 Uvodnik 66 Jurij Diaci Učinek izbiralnih redčenj na različne sestoj ne parame- tre umetno osnovanega smrekovega gozda na ras- tišču predalpskega jelovo-bukovega gozda The Effect of Se!ective Thinnings in Different Forest Stand Parameters of an Artificially Founded Norway Spruce Forest on the Abieti-Fagetum Praea!pinum Natural Site 83 Marjan Zupančič Ohranjanje naravne genetske dediščine gozda v Slo- veniji The Conserving of Natural Genetic Forest Resources in Slovenia 87 Franc Gašperšič Preverba, prilagoditev in sprememba gozdnogospo- darskega načrta med njegovo veljavnostjo, poeno- stavljena in predčasna obnova načrta ter podaljšanje načrtovalnega obdobja The Verification, Adaptation and Alteration of a Forest Managing Plan white being in Force; a Simplified and Advanced Plan Revision and the Prolongation of a Planning Period 95 Iztok Winkler Denacionalizacija gozdov Forest Denationalization 102 Franc Perko Kam gredo zasebni gozdovi Slovenije? 105 Edvard Rebula Kako naprej? - Drugič 109 Boštjan Anko Gozdarstvo: nove vloge in stare povezave 112 Lojze Žgajnar Se bomo evropeizirali končno tudi pri načinu merjenja drobnega industrijskega lesa?! 115 Stališča in odmevi 116 Strokovna sreča nja 120 Aktualno 124 ln memoriam Naslovna stran: Hrvoje Oršanič : Šibek sij zimskega sonca STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev Inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik ; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag . Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 1 5 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Polletna individualna naročnina 300,00 SL 1 za dijake in študente 100,00 SLT Polletna naročnina za delovne organizacije 1500,00 SLT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 80,00 SL T Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Poleg nje denarno podpira izhajanje revije tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo Na podlagi Zakona o prometnem davku list RS, št. 4/92} daje Ministrstvo za informir< na vlogo mnenje, da šteje strokovna re GOZDARSKI VESTNIK med proizvode in mativnega značaja iz 13. točke tarifne štev 3, za katere se plačuje davek od prorr proizvodov po stopnji 5%. Tisk : Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Ir. je ja ,r- :e ta Zakon o denacionalizaciji V Sloveniji in s Slovenijo se v zadnjih letih godijo velike stvari. Plaz globokih sprememb je bilo pravzaprav pričakovati, brž ko so spone starega družbenega sistema pričele popuščati. Zahtevam ljudi po gospodarsko učinkovitejši družbeni ureditvi so se kmalu pričele pridruževati zahteve po vračanju lastnine! ki jim je bila odvzeta pred dobrimi štirimi desetletji ob oblikovanju pravkar preživelih družbenih odnosov. Popoln družbeni pretres - politično, pravno in socialno nadvse zapleten - je postal neizogiben. Vrtinec vseh družbenih sprememb je z vso močjo zajel tudi gozdarstvo. še več, zdi se, da so nov veter in stari spomini imeli v zvezi z gozdom in gozdarstvom še posebej veliko neporavnanih računov. Sprejem Zakona o denacionalizaciji v slovenski skupščini 20. novembra 1991 je bil tako na vsej zastavljeni poti družbenih sprememb pričakovan korak. V pogledu gozdov bi si želeli sicer bolj premišljenega, a v danem trenutku razplamtelih strasti je bil verjetnejši prav takšen. V strokovnem glasilu se do projekta denacionalizacije na- čelno ne gre opredeljevati. Ozrimo pa se po posledicah, ki jih bo imela takšna denacionalizacija, kot jo opredeljuje pravkar sprejeti zakon, za gozd in gozdarstvo. Za gozd pomeni povečan delež zasebnih gozdov, zlasti drobFJe posesti tistih lastnikov, ki dolgoročno niso življenjsko odvisni od gozda, nevarnost, za delavce v gozdarstvu pa so v Zakonu zapisani načini vračanja gozdov v primerjavi z načini vračanja drugih oblik lastnine krivični. Ni sprejemljivo, da je pri celjenju ran iz preteklosti usoda gozda in ljudi, ki delajo v gozdu ostala tako brezbrižno prezrta. Rane iz preteklosti bi morali reševati na načine, ki ne bi odpirali novih - niti pri ljudeh niti v okolju. V prim~ru gozda in gozdarstva je bilo ob sestavljanju in sprejemanju Zakona o denacionalizaciji temu posvečeno premalo truda. Kratkovidna za naš gozd in narod! Urednik G. V. 2/92 65 GDK: 242:174.7 Picea abies K. Učinek izbiralnih redčenj na različne sestojne parametre umetno osnovanega smrekovega gozda na rastišču predalpskega jelovo-bukovega gozda Jurij DIACI* Izvleček Diaci, J.: Učinek izbiralnih redčenj na različne sestojne parametre umetno osnovanega smreko- vega gozda na rastišču predalpskega jelovo-bu- kovega gozda. Gozdarski vestnik, št. 2/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 17. Sestavek obravnava rezultate analize različno negovanih smrekovih nasadov na zelo produktiv- nem rastišču . Parametri sestojev so bili ugotov- ljeni s kontrolno metodo. Podana je ocena opti- malne krivulje temeljnic. Posebna pozornost je posvečena mehanski stabilnosti sestojev. Ključne besede: smrekov nasad, redčenje, prirastek, mehanska stabilnost sestojev. 1. UVOD Snovanje trajnih raziskovalnih ploskev je nujen pripomoček za intenzivno gospodar- jenje z gozdovi. S ploskvami spremljamo kazalce razvoja in rasti gozdnih sestojev, kot so : višina in struktura lesne zaloge, njena prostorska porazdelitev, zdravstveno stanje, kakovost drevja, prirastni potencial, učinke gozdnogojitvenih posegov, težnje razvoja sestojev ... Tako zbrane informa- cije v daljšem časovnem obdobju so upo- rabne na vseh področjih gozdarske dejav- nosti, še posebno pri gojenju in gozdnogo- spodarskem načrtovanju, ki bi se tako na- slonila na domače znanje. Večina naših gozdov ima precej poru- šeno naravno sestavo drevesnih vrst, veliko pa je tudi umetno osnovanih smrekovih sestojev na rastiščih drugih drevesnih vrst. Ti sestoji so vsestransko manj stabilni od naravnih, saj jih ogrožajo dejavniki biotske ~ J. D., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Nazarje, 63331 Nazarje, Slovenija 66 G. V. 2/92 Synopsis Diaci, J.: The Effect of Selective Thinnings in Different Forest Stand Parameters of an Artiti- cially Founded Norway Spruce Forest on the Abieti-Fagetum Praealpinum Natural Site. Go- zdarski vestnik, No. 2/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 17. The article deals with the analysis results of differently tended Norway spruce tree plantations in a highly productive natural site. Natural stand parameters were established by means of a control method. The estimation of the optima! basal area curve is given. Mechanical stability of forest stands is paid great attention to. Key words: Norway spruce tree plantation, thinning, forestry planning, increment, mechanical stability of forest stands. (gradacije lubadarja, rdeča trohnoba ... ) in abiotske narave (snegolomi, vetrolomi, žle- dolomi ... ). Poleg tega imajo negativen vpliv na stabilnost ter kakovost ekosistema in okolja. V takšnih sestojih mora biti goji- tvene ukrepanje dobro premišlj~no in teme- ljiti na izkušnjah, pot spreminjanja umetnih sestojev nazaj v naravne pa mora biti počasna. Zato je potrebno spremljati učinke različnih gojitvenih ukrepanj s trajnimi raz- iskovalnimi ploskvami tudi v umetno osno- vanih sestojih. Izsledki so nam v veliko pomoč pri izbiri optimalnih gojitvenih strate- gij. 2. OPREDELITEV PROBLEMA Namen raziskave je ovrednotiti učinek izbiralnih redčenj različnih jakosti na raz- lične sestojne parametre umetno osnova- nega smrekovega gozda na rastišču bukve in jelke (Abieti-Fagetum praealpinum ace- retosum). Z izbiralnim redčenjem pospešujemo in razvijamo pozitivne lastnosti posameznih osebkov v sestoju na ta način, da jim odstranimo enega ali več konkure~tov, odvisno od jakosti redčenj (MLINSEK 1968}. Pravilno izbrani nosilci funkcij reagirajo na povečan rastni prostor in dotok svetlobe s krepitvijo splošne kondicije in z večjimi prirastki. Podoben, vendar manjši vpliv ima izbiralno redčenje tudi na druga drevesa v sestoju. Z raziskavo smo skušali odgovoriti na naslednja vprašanja: 1 . Kakšen je vpliv jakosti izbiralnega red- čenja na razvoj sestojnih parametrov, še posebej stabilnosti? 2. Kakšne so reakcije nosilcev funkcij v se sto ju? 3. Kakšne so značilne vrednosti zarasti (naravne, optimalne in kritične zarasti)? Rezultati analize so prikazani v dveh delih, in sicer: kot učinki redčenj različnih jakosti na ves sestoj in kot učinki izbiralnih redčenj različnih jakosti na nosilce funkcij. 3. RAZISKOVALNI OBJEKT Raziskovalne ploskve ležijo na severoza- hodnem pobočju Krašice (GG Nazarje}, na nadmorski višini od 900-930 m. Zasnovane so v enodobnem smrekovem gozdu, ki je nastal z umetno obnovo po goloseku je- lovo-bukovega gozda na večji površini leta 1952. Gostota sadnje je bila ca. 8000 sadik na hektar. Geološka podlaga je apnenec, talni tip so srednje globoka in srednje vlažna pokarbonatna rjava tla. Rastišče spada v asociacija Abieti-Fagetum praeat- pinum aceretosum (M. Warber 1964). Po saditvi smreke so izvajali še nego mladja (žetev) in nego gošče (čiščenje}. Nato pa do leta 1983 ni bilo nobenih gojitve- nih ·ukrepanj več. Takrat sta bili izločeni dve trajni raziskovalni ploskvi velikosti 0.5 ha. Tretjo- kontrolno ploskev smo izločili v letu 1990. Zaradi neugodne konfiguracije terena in že opravljenih gojitvenih del v okolici obsega samo 0.188 ha nenegovanega go- zda. Ploskve ležijo ena ob drugi, s čimer je v znatni meri zagotovljena homogenost rastišč. ·sestoj je večkrat poškodoval snegolom, tako da je mreža nosilcev funkcij deloma porušena. Najmočnejši je bil leta 1980 (pred redčenjem). 4 . METODOLOGIJA DELA Spomladi leta 1983 je bilo na ploskvah ugotovljeno ničelno stanje kot izhodišče za nadaljnje raziskave. l:zmerjena je bila po- vršina ploskev, vsa drevesa so bila oštevil- čena in na njih je bila označena prsna višina. V tej višini je_ bil izmerjen premer s plastičnim rr-trakom na mm natančno. Upo- raba rr-traku je upravičena, ker je pri manj eliptičnih temeljnicah izračun temeljnice s premerom, izračunanim iz obsega drevesa, teoretično natančnejši, kljub sistematični pozitivni napaki v primerjavi z meritvijo najmanjšega in največjega premera dre- vesa s klupo in uporabo formule za elipso g = 1/4 · rr ·O· d (ASSMANN 1961 ). Poleg prsnega premera so določili še drevesno vrsto in s sistematiQnim vzorcem ocenili srednjo višino sestaja. Na obeh ploskvah so izbrali nosilce funk- cij in konkurente. Nato so izbiralno redčili z različno jakostjo. Na raziskovalni ploskvi KRAŠ ICA 1 z ja kostjo 25.6% (v nadaljeva- nju analize je označena kot sestoj A} in na ploskvi KRAŠ ICA 2 z ja kostjo 9.8% (v nadaljevanju analize je označena kot sestoj B) . Jakost redčenja je podana kot razmerje med seštevkom temeljnic posekanih dreves in prvotno temeljnico sestaja. Meritve smo pono~ili _ v februarju leta 1990. Uporabili smo enake metode kot pri prejšnjih meritvah . . Za oceno srednje in zgornje višine sestaja smo uporabili siste- matični vzorec. Pozno jeseni leta 1990 smo izločili še tretjo (kontrolno) ploskev. Pri meritvah smo uporabili enako metodologijo kot pri prvih dveh ploskvah. Zaradi primerljivosti rezulta- tov med ploskvami smo ocenili debelinski prirastek dreves s sistematičnim vzorcem (redukcija meritev na -letcJ 1983 in 1990). Drevesa smo povrtali izmenično glede na glavne strani neba. Sestoj je nenegovan. V nadaljevanju analize je· označen kot sestoj C. V obeh negovanih sestojih smo ocenili tudi nekatere kakovostne znake nosilcev funkcij . Za oceno združbenih razmer se za prira- stoslovne namene največ uporablja petsto- penjska ASSMANN-ova klasifikacija, ki jo je delno prevzel po KRAFTU in smo jo zato uporabili pri naši raziskavi. G. V. 2/92 67 A. ZORUŽBENE RAZMERE 1 . nadvladajoča drevesa 2. vladajoča drevesa 3. sovladajoča drevesa 4. obvladana drevesa 5. potisnjena drevesa Za oceno velikosti in utesnjenosti krošenj pa smo uporabili klasifikacijo za razisko- valne ploskve (KOTAR 1982). B. KAKOVOST KROŠNJE 1. nenormalno široka, vsestransko ena- komerno razvita in gosto olistana krošnja 2. nbrmalno široka, skoraj enakomerno razvita, precej gosto olistana krošnja 3. srednje široka, neenakomerno razvita ali manj gosto olistana krošnja 4. ozka, močno deformirana in zelo redko olistana krošnja 5. zelo ozka, propadajoča in zelo redko olistana krošnja. C .. UTESNJENOST KROŠNJE 1 . vsestransko prosta krošnja, krošnja ni nikjer v dotiku s krošnjami sosednjih dreves 2. krošnja se dotika na eni strani s kro- šnjo ali krošnjami sosednjih dreves 3. krošnja je utesnjena z dveh strani 4. krošnja je utesnjena s treh strani 5. krošnja je utesnjena z vseh štirih strani ali pa je zastrta od zgoraj 4.1. Izračun višine lesne zaloge Višina lesne zaloge leta 1983 in leta 1990 je izračunana kot vsota volumnov posameznih dreves. Ti pa so izračunani prek dvovhodnih deblovnic (BAUER 1898). Kot vhod v deblovnice so nam služile višine, izračunane iz višinske krivulje, in merjeni prsni premer. Volumen v odvisnosti od prsnega premera in višine je podan s funk- cijo naslednje oblike: V h b1 db2 (b3 ·h ·d+b4 ·d 2 +b5 ·h 2 +b6 ·h) ( 1) =ao· . ·e h =višina drevesa v m d = prsni premer drevesa v cm e = osnova naravnega logaritma Vrednost parametrov funkcije za smreko: 8 0 = 0,00001759 b1 = 1 .30779093 68 G v. 2/92 b2 = 2. 0305658 b3 = -0.00006776 b4 =-0.00004057 b5 = -0.00061408 b6 = -0.00001019 Ker so za izračun volumna uporabljene prilagojene višine, ki so obremenjene z vzorčno napako, so volumni, volumenski prirastki in lesne zaloge samo ocene za dejanske vrednosti v populaciji. Zato smo v analizi učinkov redčenj uporabljali pred- vsem temelj nico in premer ter njuna priras- tka. Za izračun lesne zaloge sestoja C leta 1983, prek dvovhodnih deblovnic, smo upo- rabili združeno višinsko krivuljo sestojev A in B iz leta 1983 (sestoja še nista bila redčena) in premere, izmerjene leta 1990 in reducirane za osem rastnih period. Upo- raba višinske krivulje je upravičena, saj z analizo kovariance nismo odkrili razlik v odvisnosti višin od premera leta 1983 med sestojema. (F = 2,33, znač. = 0,00). 5. UČINKI REDČENJ 5.1. Drevesna sestava Iz preglednice 1 je razvidno, da prevla- duje v vseh sestojih smreka. V obdobju med meritvama se je v sestojih zmanjšal delež jelke; bukev in ostali listavci so delež povečali. Sprememba v drevesni sestavi je deloma posledica redčenja, deloma pa raz- lične mortalitete drevesnih vrst. Zanimivo je, da zavzemajo, kljub umetni obnovi s smreko in nenegovanosti sestojev (sadnja ca. 8000 sadik/ha), druge drevesne vrste delež do 1 O%. To pomeni, da bi lahko s pravočasno nego sestojev dosegli tudi bolj ugodno zmes v korist listavcev. 5.2. Jakost redčenja Jakost redčenja lahko podajamo na več načinov. V praksi je najbolj uporabljen od- stotek od lesne mase. Pri raziskavah pa se po navadi uporablja količnik med vsoto temeljnic posekanih dreves in sestojno te- meljnico pred posekom. Dostikrat uporab- ljen kazalec jakosti redčenj je tudi količnik l Preglednica 1: Drevesna sestava na raziskovalnih ploskvah Število Smreka Jelka Bukev Ostali listavci Leto Sestoj dreves število o/o število % število o/o število 0/o 1983 A 2534 2454 96,8 30 1,2 6 0,8 44 1,7 B 2248 2036 90,6 108 4,8 18 0,3 86 3,8 c 2554 2370 93,1 100 3,9 26 1 ,O 49 1,9 Posek. A 892 868 97,2 12 1,4 o 0,0 12 1,4 8 372 320 86,0 36 9,7 2 0,5 14 3,8 Mart al. A 224 212 94,6 8 3,6 o 0,0 4 1,8 B 156 136 87,2 16 1,0 o 0,0 4 2,6 c 450 430 95,6 15 3,3 o 0,0 5 1 '1 1990 A 1418 1374 96,9 10 0,7 6 0,4 28 2,0 B 1720 1580 91,9 56 3,3 16 0,9 68 3,9 c 2104 1940 92,3 85 4,0 26 1,2 53 2,5 Preglednica 2: Različni kazalci jakosti redčenj Leto 1983 Leto 1990 Sestoj Nizbr./Nses!. G/Gs N(zbr./Nsest Gk/GI SestajA 0,37 0,51 0,43 0,58 Sestoj B 0,29 0,45 0,32 0,49 Preglednica 3: Maksimalna, optimalna in kritična temeljnica Sestoj %odLZ %odG Gs SestajA 23,6 25,6 46,9 Sestoj B 8,3 9,8 45,5 Sestoj C 53,2 med srednjo temeljnico redčenega sestaja in srednjo temeljnico neredčenega sestaja (naravna zarast). Srednja temeljnica je arit- metična sredina med temeljnico po redče­ nju in temeljnico pred redčenjem. Za izbi- raina redčenja pa je najbolj umestno poda- jati jakost redčenja v odnosu med konku- renti in nosilci funkcij. Tako lahko jakost redčenja podamo kot količnik med številom (temeljnico) posekanih konkurentov in šte- vilom (temeljnico) kandidatov (KOTAR 1979). Iz preglednice 3 je razvidno, da je v rastni periodi sestaja od 33 do 40 let optimalna temeljnica enaka maksimalni naravni te- meljnici. Kritična zarast pa znaša 92% maksimalne temeljnice (grafikon 1 ), to je 48,9 m21ha. Drugi avtorji (ASSMANN 1960) navajajo nižje vrednosti kritične zarasti: od 0,75 do 0,80 za smreko. Nižje vrednosti veljajo za mlajše sestoje, višje za starejše. Do razlike je prišlo zaradi snegoloma, ki je redčena sestaja bolj poškodoval. Pri tem je bila lesna masa odvzeta v večjih luknjah in ne difuzno kot pri redčenju. Tako preostala drevesa v sestoju s povečanim prirastkom niso mogla zapolniti vsega rastnega prosto- Zarast iv Nk/N; Gk/G; 88% 88% 0,38 0,25 86% 86% 0,12 0,06 100% 100% ra, optimalna krivulja pa ima strmejši padec (grafikon 1 ). 5.3. Vpliv izbiralnega redčenja na skupno proizvodnjo in na razvoj sestojnih parametrov Iz analize je razvidno, da so imeli sestoji v letu 1983 podobne srednje vrednosti Grafikon 1: Optimalna krivulja temeljnic za rastno periodo od 33- 10 - Prilagojeno o Izmerjeno 10 , -~ " ~ o ~ CC• o 20 30 ' 40 prsn i premer [cm) Grafikon 4: SESTOJ C: Odvisnost višine od prsnega premera leta 1983 25 I 15 ~ ;;ji ·:;; 10 Prilagojeno c Izmerjeno 10 20 o c < prsn i premer (cm] 30 40 Grafikon 5: SESTOJ A: Odvisnost višine od prsnega premera leta 1990 K "' c ;u; > 25 20 15 10 Prilagojeno Izmerjeno 10 20 30 rrsn i premer [cm] 1 J ~ J - 1 40 Grafikon 6 : SESTOJ 8: Odvisnost prsnega premera leta 1990 višine od 25r·· l - Prilagojeno o Izmerjeno 20 10 ., "~ o ·~··> .~.',,-: , t;."::; l 0:~~· 20 prsn1 premer [cm) 1 .. ,___..-~--~-i--=1 30 40 Grafikon 7: SESTOJ C: Odvisnost višine od prsnega premera leta 1990 I "' c: .:v; ·:;; 25 20 15 10 Prilagojono " Izmerjeno 0: J c " 10 / -- - -~~l 20 30 40 prsni premer [cm) G. V. 2/92 71 dvigovanja višinske krivulje s starostjo, kar se ujema z izsledki drugih avtorjev (AS- SMANN 1961 ). Večji pomik višinske krivulje močno redčenega sestaja v primerjavi s šibko redčenim sestojem po ordinatni osi pa je v nasprotju z dosedanjimi spoznanji, lahko pa ga razfožimo z razliko v rodovitno- sti rastišč. S t-testom nismo odkrili razlik med oce- nama srednjih višin sestojev v letu 1983, v letu 1990 pa razlike obstajajo (preglednica 3). Ker pa je višina v tesni korelacijski povezavi s prsnim premerom, vzorci pa imajo različno debelinsko strukturo, smo vpliv različne debeline dreves na srednjo višino odpravili z modelom analize kova- riance; za kovariantno spremenljivko smo uporabili prsni premer. Model ni pokazal značilnih razlik med prilagojenima srednjima višinama za leto 1983 (F = 0,404), prila- gojene srednje višine iz vzorca leta 1990 pa se značilno razlikujejo (F = 20,64"**). Zato lahko zaključimo, da jakost redčenja vpliva na višinsko rast dreves. Z redčenji namreč manjšamo srednjo višino sestaja, kar pomeni, da drevesa v redčenih sestojih reagirajo na povečanje rastnega prostora s povečanjem deleža debelinskega prirastka proti višinskemu glede na volumenski prira- stek. 5.5. Vpliv redčenj na srednje vrednosti sestojnih parametrov Učinek izbiralnih redčenj smo ugotavljali s primerjavo sestojnih parametrov pred red- čenjem in po njem. Veliko homogenost sestojev pred redčenjem nakazuje primer- java srednjih vrednosti posameznih sestoj- nih parametrov. Z analizo variance nismo odkrili razlik med srednjimi premeri, temelj- nicami in volumni v letu 1983 pred redče­ njem (preglednica 6). V letu 1990 pa razlike med srednjimi vrednostmi obstajajo. Te razlike so le deloma posledica moč­ nejšega priraščanja preostalih dreves v močno redčenem sestoju, deloma pa so posledica računskega priraščanja srednjih vrednosti, do katerega pride zaradi različne Prilagojene višinske krivulje imajo naslednjo obliko: Sestoj A: h = 5,18484 · d0•349575 Sestoj B: h = 22,378 - 14~243 Sestoj C: h = 4,45207 · d0·399191 Sestoj A: h = -4,15698 + 4,7271 · d112 . 177 45 SestoJ B: h = 25,4285 + -d-'- Sestoj A : h = 2,61092 · d0 ·635325 h višina dreves (m) d prsni premer (cm) Leto 1983 Leto 1990 Preglednica 5: Ocena srednjih višin sestojev Leto Sestoj A Sestoj B 1983 hzg 1983 hsr 14,5 14,6 1983 *hsrp '14,6 14,4 1990 hzg 21,7 21,5 1990 hsr 16,4 15,6 1990 •hsrp 16,6 15,2 ·hsrp = srednja višina, popravljena z analizo kovariance 72 G. V. 2/92 Sestoje 22,3 16,5 17,2 R = 0,834 R = 0,860 R = 0,827 R = 0,896 R = 0,921 R = 0,863 Test 1,208 0,404 F 1,100 F 20,648*•• Preglednica 6 : Primerjava srednjih vrednosti nekaterih sestojnih parametrov med sestojema v letu 1983 in letu 1990 Sestoj Leto 1983 Leto 1990 A B c F A B c F da (cm~ 14,7 14,5 14,3 1,17 19,5 17,8 17,4 18,3'"*" 9a(cm) 185 187 179 0,93 330 285 267 15,1*d Va (m3) 0,125 0,124 0.119 0,64 0,300 O, 232 0,239 18,7*u N (N/ha) 2534 2248 2554 1418 1720 2104 G (m2/ha) 46,9 42,0 45,7 46,8 48,9 56,1 V(m3/ha) 317,3 278,1 304,2 425,4 398,7 502,5 * z da, 9a in va so označene aritmetične sredine ustreznih srednjih vrednosti Preglednica 7 : Redčenje leta 1983 Sestoj A Sestoj B % kon k. indif. % kon k. indif. N (N/ha) 892 35,2 238 654 372 16,5 68 304 V (m3/ha) 74,9 23,6 30,8 44,0 23,2 8,3 6,4 16,8 G (m2/ha) 11,9 25,5 4,63 5,36 4,27 10,2 1,1 3,2 Preglednica 8: Primerjava vrednosti nekaterih sestojnih parametrov po redčenju leta 1983 in prilagojene srednje vrednosti z a_n_a_li_z_o_k_o_v_ar_ia_n_c_e_v_le_t_u_1_9_9_0 __________ _ Sestoj Sestojni parametri po redčenju (1983) Prilagojene srednje vrednosti (1990) A B C A B C F da (cm~ 15,7 15,1 14,3 18,2 17,9 18,1 14,2'"' 9a(Cm) 212,7 201 ,3 179,0 300,1 285,5 288,9 19,1 HW Va (m3) 0,14 0,136 0,119 0,265 0,234 0,261 43 , 9 *'~ N (N/ha) 1642 1876 2554 1418 1720 G (m2/ha) 35,01 37,776 45,7 46,8 48,9 V (m3/ha) 242,38 254,90 304,2 425,4 398,6 Tabelarna kritična vrednost za F porazdelitev pri tveganju a = 0,001 in m 1 = 2, m2 = 1562 stopinjami prostosti znaša 10,87. jakosti redčenj. V sestoju B je bilo poseka- nih več tanjših dreves z manjšo temeljn.ico in volumnom (preglednica 6). Iz primerjave srednjih višin, ocenjenih leta 1983, in zgornjih višin, ocenjenih leta 1990, med ploskvama lahko zaključimo, da med rastišči sestojev obstajajo majhne raz- like v pogledu rodovitnosti. Nekoliko bolj izstopa le sestoj B. Da bi ugotovili vpliv same jakosti redče­ nja na srednje vrednosti sestojev, je zato potrebno primerjati med seboj srednje vred- nosti po poseku in srednje vrednosti leta 1990 (preglednica 7). Srednje vrednosti so značilno različne že po poseku. Zato smo jih uporabili kot kovariantne spremenljivke v modelu analize kovariance. Na ta način smo korigirali srednje vrednosti leta 1990 glede na izhodiščne vrednosti po redčenju. Razlike med srednjimi vrednostmi sestojev leta 1990 lahko vzamemo pretežno za po- sledico gojitvenih ukrepanj. Torej z redčenji večamo srednje vrednosti sestojev. Najbolj narašča srednji premer, najmanj pa srednji volumen. To je posledica upočasnjene vi- šinske rasti redčenih sestoj ev. Težnja naraščanja srednjih mer v odvi- snosti od jakosti redčenja je statistično značilna in nakazuje pozitivno linearno odvisnost. 5.6. Razvoj debelinske strukture Razlike v debelinski strukturi sestojev smo ugotavljali s Snedecor-Brandtovim te- stom. Razlike med strukturami sestojev so značilne za obe leti : Leto 1983 Leto 1 990 l = 34,238*** l = 35, 571 *** Razliki v strukturi sestojev sta bili značilni že pred redčenjem. Z redčenjem smo raz- like povečali, delno zaradi različne strukture poseka, kar je razvidno iz grafikonov 8, 9, G. V. 2192 73 1 O, 11, 12 in 13, delno pa zaradi hitrejšega preraščanja debelinskih stopenj v sestoju A. Z z-testom smo ugotavljali razlike v de- _ležu dreves, debelih nad 20 cm, takoj po redčenju in leta 1990 (preglednica 8). P1%-p2% z = --~==~========~==~ P1 % · q1 % P2% · q2% ------:c---+------:--n1- 1 n2 - 1 p% . . . . ocena strukturnega deleža, izračunana lz podatkov vzorca n število enot v vzorcu Preglednica 9: Razlike v deležih dreves, debe- Jejših od 20 cm Leto SestajA Sestoj B SestojC 1983 1990 12% 46% 14% 35% 13% 34% Razlike v deležu dreves, debelejših od 20 cm v letu 1990, so značilne, leta 1983 pa test ni odkril razlik v deležu debelih dreves takoj po redčenju. Torej lahko dom- nevamo, da jakost redčenja vpliva na delež debelih dreves v sestoju. Grafikon 8 : SESTOJ A: Debelinska struktura (1983) 12 10 . 8 o o 2 o . /\ j\ /· \ 1_ ,-:---~\·\·. 1 ( . . :\\ / / . . 1 r 1 :: ·\ Q posek CJ indif. [J . izbranci 11' .. 1\ ~ 1/ . /'\\ 1 . / . \~ . . !. ./ ~ , . 1 'L_ le---J ____ _: .. . : ~=~ ·- -·- .. L_'---J..._,__...__,__,__L-i.._.__L......L.-l._jL_j_...L......J--'-....1-..J._l_j o 2 6 8 10 debelinske stopnje 74 G. V. 2/92 5-.7. Učinek jakosti redčenja na debelinski, temeljnični in volumenski prirastek sestoja Prirastek lesne zaloge sestaja v periodi dobimo, če od lesne zaloge sestaja na koncu periode odštejemo lesno zalogo na začetku periode, zmanjšano za lesno za- logo posekanih in odmrlih dreves. Še eno- stavnejši način pa je, da od volumna vsa- kega preostalega drevesa na koncu pe- riode odštejemo volumen, ki ga je imel na začetku periode. Periodični prirastek lesne zaloge je enak vsoti prirastkov posameznih dreves. Tekoči letni prirastek pa je enak periodičnemu prirastku, deljenemu s števi- lom let v periodi. Razlike med srednjim premerom, temelj- nico in volumnom sestojev pred redčenjem leta 1983 niso bile značilne. Ko smo v sestoje posegli z izbiralnim redčenjem raz- ličnih jakosti, so se srednje vrednosti para- metrov povečale (računsko priraščanje), razlike med njimi pa so postale značilne. Srednje vrednosti so v tesni korelacijski povezavi s prirastki, zato je potrebno od- straniti razlike med prirastki, ki so posledica različne debelinske strukture. Iz tega raz- loga smo učinke izbiralnih redčenj različnih Grafikon 9 : SESTOJ B: Debelinska struktura (1 ~63) 12 ; 10 8 8 ~ 6 : o .l 4 2 o .. o 2 O ... pos~k· [J indif. [J .. i~branci L 4 6 8 debelinske stopnje 10 jakosti na debelinski, temeljnični in volu- menski prirastek ugotavljali z analizo kova- riance. Kot kovariantno spremenljivko smo uporabili premer dreves na začetku pe ri ode (preglednica 9). Vsi prilagojeni tekoči prirastki v redčenem Grafikon 10: SESTOJ C: Debelinska struktura (1983) 'l 10 /\ 1 \ 1 \ 8 1 \ 1·· 1 o 1 \ .1 ~ ! . \ ~ 1 \ 1 6 \ .Q ·s;. ·* 1 ·\ 4 .. \ i. 2 t \ . __ :~-~---o o 2 4 6 8 10 debelinske stopnje Grafikon 11 : SESTOJ A: Debelinska struktura (1990) 12 10 TJ indif. .. '.izbranci : 8 o ~ ~ 6 .Q ·s; .. ~ 2 ·- o o 2 8 8 10 debelinske stopnje sestoju so značilno višji od prirastkov ne- redčenega sestaja. Najnižji so prirastki v šibko redčenem sestoju, ki je na nekoliko slabšem rastišču. Torej ima rastišče dosti močnejši vpliv na srednje prirastke kot red- čenje. Grafikon 12: SESTOJ B: Debelinska struktura (1990) 12t- f 1J 8 o ~ ~ 6 .. .Q ·s; ~ 4 2 : o o 2 4 [J· indif. CJ · izbranci 6 debelinske stopnje 8 10 Grafikon 13: SESTOJ C: Debelinska struktura (1990) 12 10 ] 8 o ~ ~ 6 .Q ·:;: Cl) .;;; 4 ]"-.'-... /- -,~ 1 ""\ 1 \, 2 1 \ / \ r.. \ 1. ' o \ -~-_.;- . -:;:;.-..~ o 2 4 6 8 10 debelinske stopnje G. V. 2/92 75 Preglednica 1 O: Primerjava tekočih letnih pri- rastkov in srednjih prirastkov med sestojema Sestoj A Sestoj B Sestoj C F 28,1 21,6 32,3 2,03 1 ,82 2,13 0,020 0,013 O, 15 14,3 10,6 10,1 0,43 0,33 0,34 50,54*** 7,92*** 7,83"* * ·;v (m3/ha/leto) ... tekoči letni volumenski prirastek *i9 (m 2/ha/leto) tekoči letni temeljnični prirastek *iav (m3/drevo/leto) .. . aritm. srednji volumenski prirastek *i39 (cm 2/drevo/leto) . . . aritm. srednji temeljnični prirastek *iad (cm/drevo/leto) . .. aritm. srednji debelinski prirastek Odvisnost debelinskega prirastka od prsnega premera lahko ponazorimo z na- slednjimi funkcijami : Sestoj A id= -0,555173 + 0,063531 d-0,000588d2 R2 = 0.761 Sestoj 8 id= -o,444193 + 0,055828d-0,000594d2 R2 = 0,743 Sestoj C id= -o,000141 * d2.33555 R2 = 0.778 Iz poteka krivulj (grafikon 14) je razvidno, da drevesa istih debelin v močno redčenem sestoju bolje priraščajo . Deleži izkoristka lesne zaloge so nave- deni v preglednici 11. Preglednica 11. Jzkoristki lesne zaloge v prou- čevanih sestojih LZa3 lZgo izkor. SestajA 228,5 425,4 1,86 % Sestoj B 246,9 398,7 1,61% Sestoje 276,4 502,5 1,82% Lesna zaloga leta 1983 je brez redčenj in mortalitete. Izkoristek lesne zaloge pove, kolikšen je odstotni delež periodičnega pri- rastka v odnosu do lesne zaloge stoječih dreves. Najboljši izkoristek ima lesna za- loga močno redčenega sestaja. 76 G. V. 2/92 5.8. Vpliv jakosti redčenja na stabilnost sestoje v Pravočasna in pravilna redčenja izboljšu- jejo stabilnost sestojev. ln sicer do srednje višine 1Om uspešno, ko pa je sestoj višji od 15m, na stabilnost sestojev z redčenji ne moremo več bistveno vplivati (KOTAR 1982b). Obravnavana smrekova sestaja sta bila večkrat poškodovana zaradi snegolo- ma. Zanimalo nas je, ali je z večjo jakostjo redčenja možno povečati stabilnost sesto- jev kljub poznemu posegu - hsr v času redčenja je že presegla 14m (preglednica 5). Za merilo stabilnosti sestojev smo upora- bili dimenzijsko razmerje dreves (vitkost): h R ~ R dimenzijsko razmerje h ... višina drevesa (m) d1,3 . .. prsni premer drevesa (m) Razni avtorji (ELERŠEK 1983 po BUR- SCHELU), ki so proučevali stabilnost sesto~ jev, so prišli do naslednjih ugotovitev za mlajše smrekove nasade (R - srednja vit- kost): R<60 R = 60-80 R = 80-100 R->JOO zelo stabilni stabilni nestabilni zelo nestabilni KOT AR (1982) pa navaja, da so sestoji stabilni, če ima več kot polovica dreves vitkost nižjo od 90. Pri uporabi vitkostnega razmerja kot me- rila za stabilnost sestojev je potrebno opo- zoriti na dva dejavnika, ki s staranjem sestaja vplivata na razvoj vitkostnega raz- merja. Prvi je računsko zmanjševanje vitko- sti zaradi relativno vedno nižjega mesta meritve prsnega premera na drevesu (»prsna višina« pomeni pri 1Om visokem drevesu 13% višine, pri 20m pa 6,5% ). Drugi pa je dvigovanje višinske krivulje sestaja. Ko so sestoji v starosti po kulmina- ciji višinskega prirastka, ki je pred kulmina- cijo debelinskega prirastka, se vitkostno razmerje samo še zmanjšuje. Da bi ugotovili razlike med sestojema glede stabilnosti , smo primerjali ocene srednjih vrednosti dimenzijskega razmerja (preglednica 11) in ocene deleža dreves z dimenzijskim razmerjem, večjim od 90 (pre- glednica 12). V vzorec smo vzeli vsa dre- vesa z izmerjeno višino. Preglednica 12: Ocene deležev dreves z vitkos- tjo R > 90 v letu 1990 Leto Sestoj A 1983 23,1% 1990 33,3% Sestoj B 3,1% 13,7% Sestoj C 65% Preglednica 13 : Ocene srednjih vitkosti Leto Sestoj A Sestoj B Sestoj C 1983 79,4 74,0 1 1990 87,8 78,1 93,2 Ugotovimo lahko, da je stojnost vseh treh sestojev ogrožena. Najbolj je ogrožen kon- trolni sestoj. Preseneča, da ima sestoj A manj ugodno vitkostno razmerje kot manj redčen sestoj. Vzrok je v večji proizvodnosti rastišča sestaja A, zaradi česar so drevesa istih premerov nekoliko višja. Kljub redčenju obstaja v vseh sestojih težnja naraščanja dimenzijskega razmerja. Indeks naraščanja vitkosti je najnižji v močno redčenem sestoju . Višinski prirastek sestaja torej še ni kulminiral. Z močnejšimi redčenji dvigamo dimenzijsko razmerje se- stoja in izboljšujemo stojnost ne glede na relativno pozen poseg. 5.9. Primerjava sestojev s švicarskimi (EAFV 1968; Sl50 = 26) in češkimi dono- snimi tablicami (S1 100 = 34) Srednje vrednosti obeh sestojev so pre- cej podobne vrednostim, ki jih izkazujejo švicarske donosne tablice za smreko z zgornjo višino 26 m pri starosti 50 let S 1 = 26 ( EAFV 1968). Višje vrednosti pa zavze- majo lesna zaloga, temeljnica in tekoči volumenski prirastek (preglednica 12). Vzrok razliki je v večjem številu dreves na ha v obeh sestojih pri isti zgornji višini in starosti v primerjavi s tabličnim sestojem (višja raven proizvodnosti). Primerjava sestojev s češkimi donosnimi tablicami (SI = 34) za nižinsko smreko pokaže, da imajo sestoji manjšo gostoto in višje srednje vrednosti od tabličnih. Tudi lesna z.aloga, prirastek in temeljnica so višji. Tablični sestoji imajo nižjo skupno produkcijo> Zato, zgornja višina pri mlajših sestojih ni zanesljiv pokazatelj rodovitnosti rastišča. Na podlagi analize sklepamo, da uporaba tujih donosnih tablic za mlajše nasade na področju Krašice ni upravičena. Velika pomanjkljivost obeh donosnih ta- blic je v tem, da ne podajajo razvoja nered- čenih sestojev. Parametri naravi prepušče­ nih sestojev so bolj primerljivi, saj ne zdru- žujejo vpliva rastišča in nege sestojev, ki se od dežele do dežele zelo razlikuje . 6. VPLIV JAKOSTI IZBIRALNIH REDČENJ NA NOSILCE FUNKCIJ 6.1. Primerjava debelinske strukture med sestojema Razlike v debelinski strukturi izbrancev smo ugotavljali s Snedecor-Brandtovim te- stom. Razlike pred redčenjem in po njem niso značilne: x2 = 5,661 (leto 1983, m = 3, izraču­ nan preko Snedecor- Brandtove formule, KO- TAR 1977) l = 6,068 (leto 1990, m = 5) Razvoj debelinske strukture kandidatov je razviden iz grafikonov 15 in 16. Preglednica 14: Primerjava sestojev A in 8 s švicarskimi tablicami (EAFV 1968) in češkimi tablicami Nivo Star. Štev. hzg hsr dsr G LZ i proizv. (1) (N) (m) (m) (cm) (m2/ha) (m3/ha) m3/ha/l) Tablice 1 40 1193 21,2 17,6 19,3 35,1 311 21,5 EAFVSI26 1 Sestoj A 40 40 1418 21,7 16,4 19,5 46,8 425 28,1 Sestoj B 40 40 1720 21,5 i5,6 17,8 48,9 399 21,7 Sestoj C 40 40 2104 22,3 16,5 17,4 56,1 503 32,3 Češke 1 40 1895 20,7 17,1 15,6 35,5 271 15,2 tablice 2 40 2205 20,7 17,1 15,6 41,3 316 17,5 Sl34 3 40 2514 20,7 17,1 15,6 47,0 360 19,8 G. V. 2/92 77 Preglednica 15 : Primerjava srednjih mer nosilcev funkcij med sestojema Ain B v letu 1983 in letu 1990 Leto 1983 Leto 1990 Sestoj A Sestoj B t SestajA Sestoj B t hsr(m) 14,49 14,46 0,225 18,72 17,51 8,672**y da (cmr 19,06 19,36 1,130 23,57 23,19 1,139 ga(cm )* 292,46 304,16 1,386 447,67 436,88 0.852 Va (m3)* 0,209 0,218 1,085 0,426 0,387 2,681 ** N (N/ha) 616 560 1 606 544 G (m2/ha) 9,0078 8,1564 1 13,5643 12,1015 V (m3/ha) 64,65 61,07 1 129,01 107,21 * z da, 9a in va so označene aritmetične sredine ustreznih drevesnih mer. 6.2. Vpliv jakosti .izbiralnih redčenj na srednje mere dreves nosilcev funkcij Učinke jakosti izbiralnega redčenja na srednje mere nosilcev funkcij smo ugotav- Grafikon 14: Odvisnost tekočega debelinskega prirastka od premera , _,L. c 1 ~ ·~ o 3 i.- o} - seo iOJA 10 20 30 40 p1 ]: t ... ~ -:<:·· 1 "' 0.8 - • . -:: . • - ~a.~ , 061·- _ •• · ··,·./ J,. ~ ~ f / <. J g 0.41- ~ ~ f ~ J ; ' 0.2 ~ ~. ~ ~ -~ • / • 1 [ ' ,'' j o L ..l_· ~~- ' ·---- ··-·-L-~_ .... _.~ 10 20 30 40 prsn, premer ]cm) 80 G. V 2/92 Grafikon 18: SESTOJ B: Odvisnost debelin- skega prirastka od prsnega premera po razre- dih utesnjenosti krošnje (kandidati) 10 20 JO 40 prsor premer [cm] - zmanjšali so se prirastki, lesna zaloga in skupna proizvodnja; - povečal se je srednji premer (v skupni proizvodnji); - zmanjšala sta se srednja višina in- volumen (v skupni proizvodnji); - optimalna temeljnica je enaka maksi- malni naravni temeljnici; - kritična zarast znaša 92% maksimalne naravne temeljnice. Zaradi kakovostnega rastišča je nastopila kulminacija sestojnega rastnega pospeška že pred triintridesetim letom. Z začetkom redčenj smo zamudili dobo odpiranja rastiš- čne kapacitete in tako z redčenji nismo povečali volumenskega priraščanja redče­ nih sestojev. Večanje prirastka na razpolož- ljivo rastno površino je bilo manjše, kot je bilo upadanje prirastka zaradi zmanjševa- nja števila osebkov (redčenje) . Primerjava sestoj ev z modeli iz švicarskih in čeških donosnih tablic je pokazala, da so švicarske tablice glede razvoja sestoj nih srednjih vrednosti ter tudi jakosti redčenja primernejše. Manjkajo jim le različne ravni rodovitnosti. Češke donosne tablice za ni- žinske smrekove gozdove se pri istem site indexu (SI) ne ujemajo s parametri analizi- ranih sestojev. Donosne tablice za gorske smrekove gozdove (GUTIENBERG 1903) pa imajo pri istem SI precej nižje srednje vrednosti, lesno zalogo, prirastek in skupno proizvodnjo. V pestrih rastiščnih razmerah štajerskega visokega krasa, se je uporaba tujih rastiščnih tablic pri mlajših smrekovih nasadih izkazala za neprimerno. še bolj so izraziti učinki redčenj različnih jakosti na nosilcih funkcij. V močno redče­ nem sestoju imajo nosilci funkcij večje sred- nje mere in prirastke. Velike razlike obsta- jajo med izbranci sestojev redčenih z raz- lično jakostjo v pogledu njihove kakovosti in kakovosti krošenj. Posledice močnega redčenja so kakovostnejše in manj ute- snjene krošnje izbrancev. Razlike v debelinskem prirastku med no- silci funkcij iz prvih treh socialnih položajev so manjše kot razlike med nosilci funkcij z različno kakovostjo krošnje. V močno redčenem sestoju obstajajo razlike med prilagojenimi srednjimi debelin- skimi prirastki nosilcev funkcij z različno utesnjenimi krošnjami, v šibko redčenem sestoju pa jih preizkus ni odkril. Druge raziskave smrekovih nasadov v optimalni fazi na področju Krašice nam kažejo, da je silovita rast značilna za rela- tivno kratko obdobje do ca. 80 let starosti. V optimalni fazi se rast zelo upočasni in se spet precej oddalji od pričakovanih vredno- sti iz donosnih tablic . Vzroki so lahko eko- fiziološke (suša . .. ) ali gojitvene narave (zakasnela redčenja). Odgovore pa bomo našli le z nadaljnjimi raziskavami. THE EFFECT OF SELECTIVE THINNINGS IN DIFFERENT FOREST STAND PARAMETERS OF AN ARTIFICIALLY FOUNDED NORWAY SPRUCE FOREST ON THE ABIETUM- FAGETUM PRAEALPINUM NATURAL SITES Summary Artificial plantation of the Norway spruce tree of the first generation in an Abieti-Fagetum natural site yields a very high timber supply at the age of 40 (from 399m3 /ha to 503m3/ha) and current increments (from 32,3 m3/ha/year to 23,4m3/ha/ year) . ln comparison to natural and tabular forest stands of similar age and natural sites it develops very quickly. Hich increment values do not mean quality and stability. High productivity of timber supply goes most probably on the account of the impoverishing of other components of the ecosy- stem (ODUM 1971) because of which the forest loses its stability. This has already been expres- sed by the destroyed mechanical resistivity of the forest which can be proved by analysis results showing a high degree of forest imperilment. The mean slenderness value increases and the incre- ment index is sma\ler in the forest stands where thinnings have been carried out. ln a noncultiva- ted forest stand almost all trees belonging to the first three social positions had a broken or dama- ged tree top. Greater biotic damage of forest stands were not noticed. A natural site also loses its fertility due to the negative influence of Norway spruce tree litter on pedogenetic ground processes. ln horizon A, these effects can already be percieved in the first generation of the Norway spruce in an Abietum- Fagetum (PERKO 1989). Research plots are situated one beside another yet they slightly diH er according to the productivity and the measurings cannot be directly compared (the application of the covariance analysis). The reason for this must lie in small areas and diverse, mosaic nature of the karst region. ln similarfuture researches the test is recommended to be carried out in partial blocks (WINER 1970). The total area would thus remain the same, only the slender- ness, distribution and the number of plots would change. The forest stands had not been cultivated until the age of thirty-three. ln spite of this, the share G. V. 2/92 81 of decidious trees is surprisingly high. Timly cultivation could increase the share of deciduous trees and improve the ecologic stability of the forest. The influence of selective thinnings of the intensity of 26 % and 1 O% of the basal area on the development of forest stand thinning parame- ters is the following : - the increments, the timber supply and total production have been reduced ; - the mean diameter (in the total production) has increased ; - the mean height and volume (in the total production) have been decreased; - the optima! basal area is identical to the maximum natural basal area; - the critical covering amounts to 92% of the maximum natural basal area. Due to a quality natural site, a culmination of forest stand growing acceleration set in already before the thirty-third year. The beginning of thinnigs missed the period of forest stand capacity opening, the consequence of which was the absence of the increase in volume incrementing of the thinned forest stands. The increase of the increment per disposable growing area was smal- ler than the decreasing of the increment due to a smaller number of tree subjects (thinnings). A comparison of forest stands with the models from Swiss and Czechoslovakian yield tables has shown that Swiss tab/es are more appropriate as to the development of forest stand mean values and the thinning intensity. The only thing they do not contain is ditferent levels of fertility. Czech yield tables for flat /and Norway spruce forests do not tally with the parameters of the analysed forest stands at the same site index (SI}. Yet yield tab/es for mountainous Norway spruce forests (GUTTENBERG 1903) evidence considerably smaller mean values, timber supply, increment and total production at the same site index (SI) . ln diverse natural site conditions of the štajersko high karst, the use of foreign site tab/es proved inappropriate in young Norway spruce tree plan- tations. Even more explicit are thinning effects of va- rious intensities on the function carriers. ln a highly thinned forest stand, function carriers have greater mean measure values and increments. There are great differences as to quality and tree crown quality between the selected trees of forest stands which have undergone the thinnings of different intensities. The consequence of a heavy thinning is tree crowns of higher quality and with more space. The differences in diameter increment between function carriers from the first three social posi- tions are smaller than the differences between the function carriers of a different tree crown quality. ln a forest stand where a thinning of high intensity has been carried out , there are ditferen- ces between adapted mean diameter increments of function carriers with tree crowns having diffe- rent large space. But in a forest stand of uninten- 82 G. V. 2/92 sive thinning, they have not been established by the test. Based on other researches of o/der Norway spruce tree p!antations in the optima! phase in the territory of Krašica, a supposition arises that vigorous growth is characteristic of a re!ative!y short period, c. until the age of 80. During the optima! phase the growth is slowed dawn consi- derably and again ditfers greatly from the expec- ted values of yield tables. The reasons may be ecophysiological (drought, ... ) or of silvicultural nature (delayed thinnings, . .. ), The answers, however, can be found only in future researches. LITERATURA 1. Assmann E.: 1961. Waldertragskunde. Bayr. Landw. Verlag Munchen. 2. Eleršek, L., Piskernik M.: 1983. Vpliv ras- tišča na višinsko rast mlajših smrekovih nasadov v Sloveniji. Zbornik lesarstva in gozdarstva št. 32. Ljubljana. 3. Ferguson G.: 1966. Statistical Analysis ln Psychology And Education. McGraw-Hills. Lon- don. 4. Kotar, M.: 1985. Povezanost proizvodnih zmogljivosti sestaja z njegovo gostoto. Spominski zbornik gozdarstva in lesarstva št. 26, Ljubljana. 5. Kotar, M.: 1984. Prirastoslovje. BTF, VTOZD za gozdarstvo Ljubljana. 6. Kotar, M. : 1982. Redčenje z vidika prirasto- slovja in donosnosti gozdov. GV Ljubljana, št. 5, str. 193-203. 7. Kotar, M.: 1982. Redčenje v starejših sesto- jih smreke in bukve. GV Ljubljana št. 9, str. 365-373. 8. Kotar, M. : 1980. Rast smreke Picea abies (L.) KARST na njenih naravnih rastiščih v Slove- niji. Disertacija, Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 9. Kotar, M.: 1977. Statistične metode. Izbrana poglavja za študij gozdarstva. BTF, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 1 O. Mayer, H. : 1984. Waldbau aut sociolo- gisch-oekologischer Grundlage. Gustav Fiscer Verlag . Stuttgart, New York. 11. Mlinšek, D.: 1968. Sproščena tehnika goje- nja gozdov na osnovi nege. Ljubljana. 12. Odum, E. P.: 1971 . Fundamentals of Eco- logy. W. B. Sanders Company, Philadelphia, Pa. 13. Perko, F.: 1989. Ekološka niša in in gospo- darski pomen smreke na jelovo-bukovih rastiščih visokega krasa. GV Ljubljana št. 9, str. 353-379. 14. Snedecor, G.: 1967. Statistical Methods. The YOWA STATE UNIVERSITY PRESS AMES. 15. Winer, B. J.: 1970. Statistical Principles in Experimental design. McGRAW-HILL. London. 16. 1980. Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik . Priredil M. Čok l. BTF, VTOZD za go- zdarstvo, Ljubljana. 17. 1952, 1962, 1972, 1982. Gozdnogo- spodarski načrti za gozdnogospodarsko enoto NAZARJE družbeni gozdovi. GG Nazarje. GDK: 163(497.12) Ohranjanje naravne genetske dediščine gozda v Sloveniji Marjan ZUPANČIČ* Izvleček Zupančič, M.: Ohranjanje naravne genetske dediščine gozda v Sloveniji. Gozdarski vestnik, št. 2/1992. V slovenščini s povzetkom v anglešči­ ni, cit. lit. 5. Ohranjanje naravne genetske dediščine je nu- jen pogoj za sonaravne gospodarjenje z gozdom, kakršnega si želimo. Umetno žlahtnjenje goz- dnega drevja po kmetijskih načelih je nujnost plantažnega gozdarstva, ki pa za Slovenijo ni sprejemljivo. Genetsko dediščino gozda najbolje zavarujemo pred propadanjem z negovalnim go- jenjem gozdov, ki mora nujno vključevati tudi naravno pomlajevanje gozda. Ključne besede: genetska dediščina, sana- ravno gospodarjenje z gozdom, naravno pomlaje- vanje gozda. NAJ SE GOZDARSKA GENETIKA ZGLEDUJE PO KMETIJSKI? Gozdarstvo je že pogosto ubralo pot nenaravnih gozdov in se oprijelo kmetij- skega načina gospodarjenja. Tako so na- stale drevesne monokulture, nasadi ipd. Izziv za gozdarstvo so tudi veliki uspehi genetskega žlahtnjenja rastlin v kmetijstvu. Kot imamo v kmetijstvu razne visokodono- sne sorte poljščin, sadnega drevja itn., tako naj bi tudi v gozdarstvu drevesne vrste genetsko preoblikovali po svojih željah. Vendar ne smemo spregledati nekaj bistve- nih razlik med kmetijstvom in gozdarstvom ter med žlahtnjenjem rastlin v eni in v drugi panogi. Kmetijskim rastlinam pomagamo z obdelavo tal, gnojenjem, kemično zaščito. ·Pri gozdnem drevju o čem podobnem ne more biti govora. Kmetijske rastline so v glavnem zelo kratkožive in zato manj ogro- * Dr. M. Z., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija Synopsis Zupančič, M.: The Conserving of Natural Gene- tie Forest Resources in Slovenia. Gozdarski vest- nik, No. 2/1992. ln Slovene with a summary in German, lit. quot. 5. The conserving of natural genetic resources is a preliminary condition for the exercising of forest- ry on natural basis, which is tried to be put into practice. Artificial tree-breeding according to agri- cultural principles is necessary for plantation fo- restry, which is, however, unacceptable for Slove- nia. Genetical resources are best protected from degenerating by means of intensive silviculture which must by all means also include the natural regeneration of forests. Key words: genetical resources, forestry on natural basis, natural regeneration of forests. žene zaradi izpostavljenosti vremenskim in drugim neugodnostim. Gozdno drevje mora v dolgih desetletjih ali celo stoletjih svojega življenja prestajati hude preskušnje, kot so izredne suše, izjemni zimski mrazi itn. Kme- tijstvo ima opraviti z rastlinami, ki imajo za seboj že dolgo umetno selekcijo in ne bi mogle uspevati brez skrbne kmetijske ne- ge. Gozda si brez avtohtonih in divjih popu- lacij drevesnih vrst ne moremo zamišljati. Če kmetijsko žlahtnjenje rastlin dosega senzacionalne uspehe, se gozdarsko žlaht- njenje drevesnih vrst ustavlja ob hudih ovirah. Tako gozdnega drevja v glavnem ne moremo hitro razmnoževati in razploje- vati. Na obrad semena čakamo tudi dese- tletja. Za preskus novih sort in klanov je doba enega človeškega življenja navadno premalo. Tako je razumljivo, daje genetsko izboljševanje oz. žlahtnjenje gozdnih dreve- snih vrst dolgotrajno, drago in tvegano. Žlahtnjenje gozdnega drevja ima kljub temu velik pomen, toda le tam, kjer imamo opraviti z lesnimi monokulturami, nasadi, skratka s t. i. lesnimi njivami. V takih prime- G. V. 2/92 83 rih imamo opraviti s plantažnim gozdar- stvom, ki dela bolj po kmetijskih kot po gozdarskih načelih ter z razmeroma kratko- živimi nasadi in ne z dolgoživim sonaravnim gozdom. Npr. v topolovih plantažah ne sadimo domačih topolov, ampak le izbrane klone. Sicer uporabljamo v lesnih plantažah genetsko požlahtnjen ali vsaj glede porekla (provenience) skrbno izbran saditveni ma- terial. To velja npr. za velike nasade dugla- zije v francoskem Centralnem masivu, pri- morskega bora (P. maritima) v jugozahodni Franciji, sitke na Škotskem, evkaliptusa v toplejših delih sveta itn. SONARAVNI GOZD All LESNI NASADI? Lesne plantaže pomenijo tudi v genet- skem pogledu enomernost, kot jo sicer najdemo pri njivskih kulturah. V nasprotju z lesnimi in drugimi njivami se naravni oziroma sonaravni gozd odlikuje z veliko genetsko pestrostjo. Kot genetsko pestrost razumemo pri tem zastopanost zelo veli- kega števila različnih genotipov (genetskih različkov) v populacijah posameznih dreve- snih vrst "Oziroma v gozdu, pa tudi naravno mešanost gozda. (Kot populacijo pri tem razumemo množico osebkov ene vrste v nekem ekološko zaokroženem prostoru, ki so bolj ali manj udeleženi pri razmnoževa- nju vrste in tvorijo nekakšno razmnoževalno skupnost). Gozd kot živi sistem potrebuje genetsko pestrost zaradi svoje stabilnosti - zavarovanosti proti različnim nesrečam, kot so vremenske ujme, bolezni in škodljiv- ci, škode zaradi človeka itn. V genetsko pestrih populacijah je večja možnost, da ob različnih in nepredvidljivih obremenitvah gozda najdemo v njih odporne osebke, ki so zmožni preživetja. Taka pripravljenost za primere različnih ujm in kalamitet je seveda odločilnega pomena za preživetje drevesnih populacij oziroma gozda. Goz- dno drevje dočaka tudi sto in več let in v tem dolgem obdobju je izpostavljeno med drugim npr. zelo hudim mrazom in sušam, zaradi česar je genetska raznolikost za stabilnost gozda toliko bolj potrebna. Neod- porni oziroma neprilagojeni del populacij postane žrtev naravne selekcije, pa tudi 84 G. V 2/92 antropogenih selekcijskih pritiskov, vendar obstoj populacije ni ogrožen. Naravna genetska pestrost in s tem na- ravna stabilnost gozda je rezultat evolucij- skega razvoja in prilagajanja okolju . Tako pomenijo avtohtone drevesne populacije nenadomestljivo naravno genetsko dedišči­ no. Gozdove, ki so bili uničeni na velikih površinah, sicer lahko nekako obnovimo, toda izumrle drevesne populacije z njihovo naravno genetsko dediščino so izgubljene za vedno. Gozd v srednji Evropi in tudi v Sloveniji je na srečo ohranil še znatno mero narav- nosti in s tem tudi genetske pestrosti. Prav zaradi tega se je lahko dobro uveljavilo sonaravne mnogonamensko gozdarstvo, ki gradi na naravni stabilnosti gozda in ki ima zato velike gospodarske in ekološke pred- nosti. Povečanje donosov pri tem dose- žemo zelo preprosto in poceni z negoval- nim gospodarjenjem. Medtem ko je žlaht- njenje gozdnega drevja nepogrešljivo pri plantažnem gozdarstvu, je to v sonaravnem gozdarstvu denaturiranje gozda. Tako mo- ramo dobro vedeti, koliko daleč smemo pri tem iti, ne da bi resneje ogrozili stabilnost gozda. Vnašanje požlahtnjenih drevesnih sort je zelo tvegano že zato, ker z njimi nimamo potrebnih dolgoletnih izkušenj, ki bi jih rabili pri dolgoživosti sonaravnega gozda. Sonaravne gozdarstvo stoji in pade z ohranjenostjo naravne genetske dediš- čine in z naravnostjo gozda sploh . Vzrok za veliko razširjenost plantažnega gozdar- stva po vseh kontinentih lahko iščemo tudi v iztrebljenosti naravnega gozda in njegove genetske dediščine. ln potem so lahko zadovoljni, če imajo vsaj lesne nasade, ki naravnega gozda seveda še zdaleč ne morejo nadomestiti. OGROŽENA GENETSKA PESTROST V primerjavi s splošno uničenostjo gozda po svetu se v srednji Evropi lahko pona- šamo z dobro ohranjenostjo gozda. Toda tudi od srednjeevropske naravne genetske degjščine gozda se je že marsikaj izgubilo in marsikaj danes naglo propada. K temu so pripomogle velike krčitve gozda od sred- njega veka ali celo od antike naprej, pa tudi neusmiljeni poseki, paša, steljarjenje, poži- galništvo itn. Monokulture iglavcev, ki so jih začeli snovati že pred 200 leti, so tudi po svoje doprinesle k izginjanju avtohtonosti in naravnosti gozda. Najresnejše nevarno- sti so se pojavile v sedanjem času . To je predvsem genetska erozija gozda z moč­ nim enostranskim selekcijskim pritiskom onesnaženega zraka, pa tudi izpad narav- nega pomlajevanja gozda zaradi prešte- vilne divjadi, kar vse pomeni ogrožanje obstoja gozda. V razvitih srednjeevropskih državah se zato ukvarjajo z velikopoteznimi programi reševanja še ohranjene naravne genetske dediščine. Gotovo so ti programi potrebni kritične presoje, toda genetskega propadanja gozda res ne moremo mirno gledati. Vsaka obremenitev gozda deluje kot se- lekcijski pritisk, ki po svoje zmanjšuje ge- netsko pestrost. Vendar pri ne prehudo motenem naravnem razvoju obstoj in stabil- nost gozda zaradi tega nista ogrožena. Genetska pestrost in s tem stabilnost gozda se lahko obnavljata čisto naravno z nešte- timi možnostmi kombinacij obstoječih ge- netskih zasnov, z naravnim prenašanjem semena in peloda. Naravni evolucijski raz- voj oblikuje genetsko pestrost in tako omo- goča napredujoči razvoj gozda. Drugače je s selekcijskimi pritiski na gozd, ki jih povzroča človek. Vzemimo za primer splošno razširjeno onesnaženost zraka. Medtem ko so naravne ujme in kalamitete krajevno in časovno omejene, onesnažen zrak deluje kot stalno navzoč nenaraven enostranski selekcijski pritisk, ki siromaši genetsko pestrost. Možnosti za obnavljanje prizadete genetske pestrosti so neznatne, ker gozd preprosto nima mož- nosti, da bi dočakal daljša obdobja brez vpliva onesnaženega zraka in brez eno- stranskega selekcijskega pritiska. Tako lahko pričakujemo pogubne posledice za genetsko sestavo in pestrost gozda. Podobno sodobno nevarnost za gozd pomeni tudi stalna popašenost gozdnega mladja zaradi divjadi. Gozdno mladje ozi- roma mlada generacija gozda je najbolj ranljiva točka gozda, kjer lahko najprej uničimo naravno sestavo gozda, njegovo naravno genetsko pestrost, kar bistveno doprinese k neopaznemu postopnemu pro- padanju gozda. Ob sedanjih močnih in nenaravnih obre- menitvah gozda ima genetska pestrost še poseben pomen, ker daje gozdu edino možnost razmeroma hitrega prilagajanja tem neizogibnim obremenitvam. Seveda je treba to prilagajanje plačati z zmanjšanjem genetske pestrosti, ki pa je vendar obnov- ljiva, če nastopijo za gozd ugodnejše raz- mere. Upamo, da problemi onesnaženega zraka, divjadi itn. ne bodo večno ostali nerešeni. OHRANJEVANJE NARAVNE GENETSKE DEDIŠČINE GOZDA V SLOVENIJI Kot propadanje naravne genetske dedi- ščine prav gotovo lahko velja tudi izgineva- nje nekaterih drevesnih vrst. Naj bodo raz- logi za to že kakršnikoli, škoda je nepoprav- ljiva. Med izginjajoče vrste lahko štejemo jelko, vse vrste brestov, domači kostanj, dob in verjetno še kakšno. Neopazno zato pa nič manj nevarno je siromašenje na- ravne genetske pestrosti drevesnih popula- cij in sploh izginevanje posameznih avtoh- tonih populacij. Posebno v nevarnosti so majhne populacije na posebnih in na svoj način ekstremnih rastiščih, npr. populacije smreke v subalpinskem pasu in v visoko- kraških mraziščih, posmezna majhna na- ravna nahajališča črnega bora, macesna itd. Drevesne vrste, s katerimi množično pogozduje mo, kot· je npr. smreka, so v veliki nevarnosti, da se njihove avtohtone populacije izgubijo v nasadih neavtohto- nega in neprimernega porekla. Pri določevanju prednostnih nalog za reševanje genetske dediščine velja zelo preprosto pravilo: ohranjevanja je vredna predvsem avtohtonost. Seveda tudi neavto- hotonih populacij ne zanemarjamo, če se izkažejo, da so danemu okolju dobro prila- gojene in da imajo veliko gozdnogojitveno vrednost. Načrtnega dela na področju ohranjevanja genetskih virov pri nas dosedaj skoraj ni bilo, toda narejenega je bilo kljub temu veliko. Sonaravne negovalno gospodarje- nje s pospeševanjem naravnega pomlaje- vanja in naravne selekcije v gozdu je naj- G. V. 2/92 85 boljše ohranjanje genetskih virov, ki si ga moremo misliti. Dragoceno je tudi vsako ohranjanje naravnosti gozda, npr. v narav- nih parkih, gozdnih rezervatih, narodnih parkih. Žal so že dolga desetletja na delu tudi drugačni dejavniki, npr. onesnaženje zraka in popašenost gozdnega mladja, ki pomenijo uničevanje tistega, kar smo z negovalnim gospodarjenjem dosegli. Če z gozdom ne gospodarimo sonarav- ne, rešujemo naravno in drugo ohranitve vredno genetskq dediščino gozda z izloča­ njem in zaščito primernih površin (v samem gozdu - in situ). Take površine naj bi obsegale najmanj 30 ha. S takimi površinami, ki jih imenujemo ohranitvene sestoje ali genske rezervate, sistematično prekrijemo gozdno površino in tako zajamemo vse tisto, kar je posebno vredno ohrnitve.· Zajemale naj bi 3 do 5% celotne gozdne površine. Na izločenih po- vršinah za gospodarjenje z gozdom ni no- benih omejitev, razen prepovedi vsakega grobega in neodgovornega poseganja v gozd. Zelo pomembno je, da se gozd nemo- teno in neprekinjeno naravno pomlaja, ker brez tega ohranjevanja genetske dediščine sploh ne more biti. Golosečno ali drugače grobo gospodarjenje ne pride v poštev, ampak le negovalno in intenzivno gospo- darjenje. V razvitih evropskih državah je delo pri izločanju in zaščiti takih površin že dobro napredovalo, o čemer poročajo v strokovni literaturi. Težje je, če je gozd oziroma ohranitve vreden gernetski vir tako ogrožen, da ga na samem mestu oziroma v gozdu ne moremo ohraniti, p~č pa na drugem kraju (ex situ}, kjer se š~odljivim antropogenim vplivom tako ali drugače izognemo. Sem spadajo različni nasadi ogroženih drevesnih popula- cij, živi arhivi, semenske plantaže, semen- ske banke, genske banke itn. Vsi ti načini ohranjevanja zunaj samega gozda (ex situ) so zelo težavni in problematični in naj bi bili le izhod v sili, za katerega upamo, da ne bo potreben. Najbolj oprijemljiva in neposredna mož- nost, da začnemo z reševanjem naravnih genetskih virov, je napredek na področju 86 G . V. 2/92 gozdarskega semenarstva. V tej zvezi naj omenim odprta vprašanja semenarskih okolišev oz. provenienc, izbora semenskih sestojev in predvsem manjkajoče zakonske predpise. ER HAL TUNG FORSTLICHER GENRESSOURCEN IN SLOWENIEN Zusammenfassu ng Von Forstgenetlk wird ott vor allem die Forst- ptlanzenzuechtung erwartet, wobei das Vorbild der landwirtschaftlichen Pflanzen-zuechtung nicht zu umgegen ist. Es ist verstaendlich, dass solche landwirtschaftlich orientierte Forstpflanzenzu- echtung auf dem Gebiet der Holzplantagen ihre Berechtigung findet. Umstritten ist die Forstpflan- zenzuechtung unter den Verhaeltnissen der na- turnahen Waldwirtschaft, wo sie zu eniner sehr teuren, langfristigen und risikovollen lnvestition werden kann. Slowenien ist kein Holzplantagen- land und aut die naturnahe Waldwirtschaft kann nicht verzichtet werden. Die naturnahe Waldwirt- scaft steht und faellt mit der Erhalutng der natuer- lichen Genresourcen. Die wichtigste Aufgae der Fortgenetik ist daher noch vorhandenem natuer- lichen Genresourcen zu erhalten und die weitere genetische Verarmung des Waldes zu verihn- dern . Dieses Ziel wlrd am ehestens durch die naturnahe pflegliche Waldwirtschaft und somit durch ausreichende Naturverjuengung und na- tuerliche Selektion in Walde, sowie unmittelbar auf dem gebiet des forstlichen Saatgutwesens, erreicht. Dringend ist auch die Entlastung des Waldes von lmmissionseinfluessen und Wild- schaeden, die wesentlich zur genetischen Verar- mung des Waldes beitragen. LITERATURA 1. Autorenkollektiv: Konzept zur Erhaltung forstlicher Genresourcen in der Bundesrepublik Deutchland. Forst und Holz, Hannover, 1989, 15, 379--404. 2. BURSCHEL, P.: Waldbau- Forstgenetik- Forstpflanzenzuechtung. Forst und Holz, Hanno- ver, 1989, 24, 665-673, lit. 40. 3 . JERMAN, 1: Genetske raziskave semenskih objektov. Fazni elaborat raziskovalne naloge. Iz- dal Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana 1990, tipkopis, 51 strani in priloge. 4. Revue Forestiere Francaise, Numero spe- cial 1986: Amelioration genetique des arbres forestiers . (posebna številka o gozdarski geneti- ki) . S. Osterreichische Forestzeitung, 1990, No. 12. (posebna številka o gozdarski genetiki). GDK: 626 Preverba, prilagoditev in sprememba gozdnogospodarskega načrta med njegovo veljavnostjo, poenostavljena in predčasna obnova načrta ter podaljšanje načrtovalnega obdobja Franc GAŠPERŠIČ* Izvleček Gašperšič, F.: Preverba, prilagoditev in spre- memba gozdnogospodarskega načrta med nje- govo veljavnostjo, poenostavljena in predčasna obnova načrta ter podaljšanje načrtovalnega ob- dobja. Gozdarski vestnik, št. 2/1992. V slovenšči­ ni. Ker na gospodarjenje z gozdovi močno vplivajo nepredvidljivi dogodki v naravi in v družbenem okolju, je z ozirom na relativno dolgo dobo veljav- nosti gozdnogospodarskih načrtov večkrat načrte nujno prilagoditi novim razmeram. Včasih je po- trebno prilagoditi načrte nižjih ravni novemu ali spremenjenemu načrtu višje ravni. V članku so prikazani postopek spreminjanja gozdnogospo- darskega načrta območja in gospodarske enote, razlogi, ki opravičjujejo izdelavo spremembe nač­ rta ter analize, ki jih je potrebno v takšnem primeru opraviti. Ključne besede : gozdnogospodarsko načrtova­ nje, območni gozdnogospodarski načrt, gozdno- gospodarski načrt gospodarske enote, spre- memba gozdnogospodarskega načrta. 1 . IZHODIŠČA Za gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji smo postavili naslednje kvalitetne zahteve: biti mora učinkovito in ustvarjalno, hkrati pa tudi enostavno, privlačno in še zlasti gospodarno, tj. stroški zanj morajo biti v skladu z njegovo uporabno vrednostjo. Gospodarjenje z gozdovi je močno izpo- stavljeno nepredvidljivim vplivom v naravi (npr. naravnim katastrofam) in v družbenem okolju (spremenljive ekonomske možnosti za gospodarjenje z gozdovi in drugo), zato je nujno spreminjanje in prilagajanje gozd- nogospodarskih načrtov na novo nastalim · .. Prof. dr. F. G., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, Slovenija. Synopsis Gašperšič, F.: The Verification, Adaptation and Alteration of a Forest Managing Plan while being in Force; a Simplified and Advanced Plan Revi- sion and the Prolongation of a Planning Period. Gozdarski vestnik, No 2/1992. ln Slovene. Due to the tact that forest managing in highly dependent on unpredictable events in the nature and social environment, forest managing plans often have to be adapted to new conditions as regards a relatively long period during which they are in force. It is sometimes necessary to coordi- nate pi ans of a lower level with a new or changed plan of a higher level. The article presents the procedure of a regional or forest unit plan revision, the reasons which speak for the plan alteration and the analyses which have to be carried out in such a case. Key words: forest managing planning, regional forest managing plan, forest managing plan of a forest managing unit, forest managing plan altera- tion. razmeram in pogojem. S temi postopki lahko izredno prispevamo k učinkovitosti in sploh k uveljavitvi gozdnogospodarskega načrtovanja. Obnovi območnih načrtov za preteklo desetletje ni sledila ustrezna prilagoditev načrtov gospodarskih enot. Posledica tega je bila preprosto v tem, da se zastavljen koncept razvoja, predviden z območnim načrtom, ni načrtno in organizirano izvajal v vseh gozdovih, kjer bi bilo potrebno. V preteklem desetletju so bili gozdovi v več gozdnogospodarskih območjih v Sloveniji močno prizadeti z naravnimi katastrofami. V večini primerov nismo pravočasno in pravilno začeli z izdelavo ustreznih spre- memb gozdnogospodarskih načrtov po ka- tastrofah prizadetih gospodarskih enot. Ne- G. V. 2/92 87 dvomno da to izredno kompromitira gozd- nogospodarsko načrtovanje, onemogoči vsako kontrolo ter ustvarja plodna tla za stihijo in celo špekulacije . Z zavlačevanjem pri potrjevanju sedanjih obnov območnih načrtov obstaja nevarnost, da bomo te napake ponavljali. Preverjanje, prilagajanje in spreminjanje gozdnogospodarskih načrtov je treba razu- meti celovito. Nanaša se na vsebinski del načrtov (na celoten sistem ciljev in sistem gozdnogospodarskih ukrepov) in na njihov kvantitativni del, tj. na višino etata, obseg gozdnogojitvenih del itd. Oba dela sta tesno medsebojno povezana in soodvisna. Dose- danja praksa spreminjanja in prilagajanja gozdnogospodarskih načrtov se je omeje- vala Je na kvantitativni del načrtov. Razum- ljivo je, da se spremembe in prilagoditve izdelajo le za tiste segmente načrtov, za katere smo v poprejšnji vsestranski presoji ugotovili, da je to potrebno. Fleksibilno prilagajanje načrtov novo na- stalim razmeram in možnostim moramo sprejeti kot kvaliteto v gozdnogospodar- skem načrtovanju. Iz praktičnih razlogov pa je izredno pomembno, da se preverbe, prilagoditve in spremembe gozdnogospo- darskih načrtov, vključno s potrditvenimi postopki, opravijo spretno in hitro. Kvalite- ta, potreben čas in stroški za te postopke so skoraj povsem odvisni od sposobnosti za te naloge zadolženih inženirjev ter od zanesljivosti spremljave gospodarjenja z gozdovi, od učinkovitosti računalniške ob- delave podatkov in funkcioniranja informa- cijskega sistema. Prilagajanje in spreminja- nje načrtov gospodarskih enot je bilo doslej najbolj šibek člen v sistemu našega goz- dnogospodarskega načrtovanja. V tem je veliko vzrokov za slabo učinkovitost dose- danjega gozdnogospodarskega načrtova­ nja v Sloveniji, zato je nujno te postopke metodološko dobro določiti. Z metodologijo preverjanja, prilagajanja in spreminjanja gozdnogospodarskih na- črtov v času njihove veljavnosti celovito zaokrožujemo strokovne podlage za celo- ten proces gozdnogospodarskega načrto­ vanja, ki predstavlja sklenjen adaptivni upravljalski proces. Ta problematika je v našem (slovenskem) primeru razmeroma 88 G. V. 2192 zahtevna, saJ tmamo opravka z dvema nivojema načrtovanja (enota, območje), ki morata biti medsebojno usklajena. Kot vo- dilo v procesu prilagajanja in spreminjanja načrtov gospodarskih enot je temeljni kon- cept za usmerjanje razvoja gozdov in gospodarjenja v območnih gozdnogospo- darskih načrtih. V procesu preverjanja, prilagajanja in spreminjanja gozdnogospodarskih načrtov naj bi imela pomembno vlogo centralna služba za gozdnogospodarsko načrtovanje pri republiški upravi za gozdove. Postavljala naj bi zahteve, sodelovala in spremljala izvedbo nalog, določala roke za dokončanje nalog in soodločala v potrditvenem postop- ku . Ce ne bomo organizirali vsaj neki mini- mum te centralne službe, ne vidim možnosti za odpravo usodnih pomanjkljivosti pri se- danjem funkcioniranju gozdnogospodar- skega načrtovanja v Sloveniji . Absurdno je, da nam stvari odpovedujejo prav v nad- gradnji, ki bi morala skrbeti za finalno fazo v tem procesu (potrditveni postopek) in organizirano funkcioniranje celotnega si- stema načrtovanja od detajla (sestoja) pa vse do republiške ravni. V nadaljevanju tega sestavka sledijo okvirna navodila za posamezne že v na- slovu tega sestavka naštete postopke z gozdnogospodarskimi načrti. 2. PREVERBA OBMOČNEGA NAČRTA NA SREDINI NAČRTOVALNEGA OBDOBJA 2.1. Naloga vmesne preverbe območnega gozdnogospodarskega načrta Slaba predvidljivost raznih naravnih pro- cesov pri gospodarjenju z gozdovi ter spre- membe splošnih pogojev (ne nazadnje tudi ekonomskih) zahtevajo stalno skrb za us- trezno aktualizacijo gozdnogospodar- skih načrtov. Vmesna preverba v sredini načrtovalnega obdobja je smiselna za ob- močni gozdnogospodarski načrt (22 . člen Pravilnika o vsebini in načinu izdelave goz- dnogospodarskih načrtov, Ur. list SRS, št. 33/1987) . Preveriti je treba, ali je bilo gospo- darjenje z gozdovi v prvem petletju v skladu s cilji in smernicami območnega načrta , zlasti pa ustreznost načrta kot strokovne podlage za gospodarjenje z gozdovi v na- slednjem petletnem obdobju . Kolikor gre za bistveno spremenjene pogoje za gospodar- jenje z gozdovi (npr. ekonomske), je treba območni načrt izjemoma tudi prilagoditi spremenjenim pogojem za gospodarjenje. Namen vmesne preverbe območnega nač­ rta je težnja po izboljšanju strokovnih pod- lag za gospodarjenje z gozdovi v nasled- njem petletnem obdobju. - Območni gozdnogospodarski načrt ima dvojno vlogo. Služi kot temeljna smernica (vodilo) pri tekočem obnavljanju načrtov gospodarskih enot, hkrati pa je tudi te- meljna strokovna podlaga za planiranje. Z vmesno preverbo območnega načrta verifi- ciramo strokovne podlage za srednjeročno planiranje, zato moramo s preverbo preso- diti tudi ustreznost vseh količinskih kazal- cev v območnem gozdnogospodarskem načrtu (etat, obseg gozdnogojitvenih del itd .). Skladno z 22. členom Pravilnika o vsebini in načinu izdelave gozdnogospo- darskih načrtov in o evidenci njihovega izvajanja se vmesna preverba nanaša na cilje, usmeritve in na posamezne programe območnega načrta. Izhodišče pri oceni ustreznosti območ­ nega gozdnogospodarskega načrta so us- meritve za gospodarjenje z gozdovi, vsebo- vane v razvojnem programu gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji in podobnih dokumen- tih . Odnos med programom razvoja gospo- darjenja z gozdovi in območnim načrtom moramo pri tej nalogi razumeti prožno ter v njuni vzajemni povezanosti in soodvisno- sti. Razvojni program za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji je temeljno vodilo pri preverjanju ustreznosti območnih načrtov . Rezultati preverjanja gospodarjenja v prete- klem petletju in preverjanja ustreznosti ob- močnih načrtov samih ter pri tem pridob- ljene izkušnje in nova spoznanja, pa so pomembna podlaga za inoviranje samega dolgoročnega koncepta oziroma dolgo- ročnega programa za gospodarjenje z go- zdovi . Odnos med razvojnim programom in območnimi gozdnogospodarskimi načrti je torej obojestranski . 2.2. Oblikovanje strokovne skupine za preverbo območnega gozdnogospodarskega načrta Vmesna preverba območnih gozdnogo- spodarskih načrtov bi morala postati po- membna skrb centralne službe za gozdno- gospodarsko načrtovanje pri republiški upravi za gozdove, saj je v tem zelo po- memben vzvod republiške gozdnogospo- darske politike. Skupino za vmesno preverbo območ­ nega načrta naj bi sestavljali strokovnjaki iz strokovnega tima, ki je izdelal območni načrt, strokovnjaki iz centralne službe uprave za gozdove republike Slovenije in eventualni zunanji izvedenci. Primerno je, če so med zunanjimi izvedenci strokovni poročevalci, ki so sodelovali v potrditvenem postopku območnega načrta . Naloga de- lovne skupine iz območne organizacije je, da pripravi vse potrebne podlage za prever- janje gospodarjenja z gozdovi v preteklem petletnem obdobju . Strokovno skupino bi morala imenovati republiška uprava za go- zdove in določiti rok za dokončanje te naloge. 2.3. Pristop in tehnika vmesne preverbe območnega načrta - Preverjanja območnega načrta se je treba lotiti celostno. Zajeti je treba vsa pomembna področja (celoten sistem gozd- nogospodarskih ukrepov v gozdu) in nji- hovo medsebojno usklajenost, ki je pogoj za harmonično doseganje z načrtom po- stavljenih gozdnogospodarskih ciljev. - Upoštevati je treba vse razpoložljive informacije, ki dodatno, oziroma na novo pojasnjujejo stanje gozdov v območju, go- spodarjenje v preteklem petletju in predvid- ljive pogoje za gospodarjenje z gozdovi v naslednjem petletnem obdobju. Vmesna preverba območnega gozdnogospodar- skega načrta sloni zlasti na naslednjih infor- macijah: - evidenca o gospodarjenju z gozdovi v preteklem petletju ; - pridobljene izkušnje in nova spoznanja na podlagi kritične spremljave gospodarje- nja z gozdovi v prvem petletju; - aktualizirano stanje gozdov v območju na koncu prvega petletja z nakazovalci G. V. 2192 89 pomembnih trendov v razvoju gozdov; - rezultati eventualnih terenskih ogledov delovne skupine glede gozdnogospodar- skih problemov v območju ter razprav z inženirji, ki so bili odgovorni za ključna področja pri gospodarjenju z gozdovi v območju; - ekonomske (finančne) in druge po- membne informacije, ki bodo odločilno vpli- vale na gospodarjenje z gozdovi v območju v naslednjem petletju. - Vmesno preverbo območnega načrta začnemo s preverjanjem ustreznosti gospo- darjenja z gozdovi v prvem petletju. Opra- vimo jo tako, da vzporedimo realizacijo v prvem petletju (sečnje, opravljena gozd- nogojitvena in druga dela) z načrtovanim in ugotovimo odstopanja. To analizo je treba narediti sumarno za vsak sektor lastništva v območju in po gospodarskih razredih. Velika količinska razhajanja po gospodar- skih razredih in sumarno za vsak sektor lastništva v območju so lahko posledica napak pri gospodarjenju, ali pa neustrezno- sti načrta, zato je nujna kontrola realizira- nega etata in gozdnogojitvenih del po go- spodarskih razredih. Za druga področja (npr. usklajen razvoj tehnologije pri pridobi- vanju lesa, gradnja prometnic, usklajevanje odnosov »gozd-divjad« itd .) pa izdelamo le kritične ocene dela na teh področjih z vidika harmoničnega doseganja gozdnogospo- darskih ciljev. Poleg kritične analize gospodarjenja z gozdovi je nujna tudi kritična analiza ustrez- nosti samega gozdnogospodarskega na- črta, vključno s tem, kako se je uveljavil pri usmerjanju razvoja gozdov in gospodarje- nja v praksi. Na podlagi bilance realiziranih etatov in gozdnogojitvenih del ter eventualnih spre- memb je treba izdelati program etata ter gozdnogojitvenih, varstvenih in eventualnih drugih del za naslednje petletno obdobje. 2.4. Sklepna razprava in zaključno poročilo Obvezna je poglobljena zaključna raz- prava strokovne skupine o vseh rezultatih vmesne preverbe območnega načrta. V jedrnatem poročilu je treba poleg kvantifici- ranih programov podati tudi eventualne 90 G. V. 2/92 smernice za izboljšave na vseh pomembnih področjih gospodarjenja z gozdovi v na- slednjem petletnem obdobju. O ustreznosti rezultatov vmesne preverbe območnega načrta naj bi odločala republiška uprava za gozdove prek svoje službe za gozdnogo- spodarsko načrtovanje. Razumljivo je, da bi morala ta služba stalno usmerjati delo pri preverbah območnih načrtov in sproti nuditi svojo strokovno pomoč. Kolikor bi s preverbo nastale tudi bistvene spremembe načrta, bi bilo treba te predložiti v potrditev po enakem postopku kot sam načrt . 2.5. Sinteza rezultatov vmesne preverbe območnih načrtov na raven republike Slovenije Tako rezultate gospodarjenja v prvem petletju, kakor tudi program za naslednje petletje, je treba prikazati tudi za republiško raven. Potrebna je tudi vsebinska sinteza vseh temeljnih usmeritev in izboljšav za gospodarjenje z gozdovi v naslednjem pet- letju. To gradivo predstavlja temeljno stro- kovno podlago za eventualno aktualizacijo in inoviranje dolgoročnega programa za usmerjanje gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, oboje skupaj pa neposredno strokovno podlago za izdelavo srednjeroč­ nega plana za gospodarjenje z gozdovi v republiki. 3. PRILAGAJANJE NAČRTOV GOSPODARSKIH ENOT USMERITVAM OBMOČNIH GOZDNOGOSPODARSKIH NAČRTOV - Prilagajanje veljavnih načrtov gospo- darskih enot usmeritvam območnega na- črta je naša posebnost, izvira pa iz speci- fične organizacije gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji, ki funkcionira na dveh hierarhijsko medsebojno odvisnih rav- neh (območje, enota). Prilagoditev načrta gospodarske enote pomeni aktualizacijo načrta gospodarske enote oziroma us- kladitev z usmeritvami, ki jih za usmerja- nje razvoja gozdov in gospodarjenja pri- naša območni načrt. S tem aktom ( prila- goditvijo načrtov enot) poskrbimo, da bo območni koncept za razvoj gozdov čim prej in čim bolj uspešno zaživel v praksi gospo- darjenja z gozdovi v območju . Prilagoditev načrtov gospodarskih enot je zlasti aktualna naloga v tistih gozdnogo- spodarskih območjih, kjer so z območnim gozdnogospodarskim načrtom vnesli veliko novega v strategijo usmerjanja razvoja go- zdov v območju in reševanja ključnih ob- močnih problemov. Normalno je, da gre v takih primerih za velika razhajanja med območnim gozdnogospodarskim načrtom in veljavnimi načrti gospodarskih enot. Z zadnjo obnovo območnih gozdnogospodar- skih načrtov so se v taki situaciji notranje neusklajenosti gozdnogospodarskih na- črtov znašla številna gozdnogospodarska območja v Sloveniji. Gre za prehoden po- jav, z uveljavitvijo načrtovanja na območni ravni bo neskladnosti med območnim na- črtom in načrti gospodarskih enot vedno manj. - Prilagajanje načrtov gospodarskih enot je enkratna naloga neposredno po potrditvi območnega načrta. Vključno s pot- rditvenim postopkom mora biti za vse nač­ rte enot, ki se grobo razhajajo z območnim načrtom, opravljena spretno in v najkrajšem možnem času. Katere načrte gospodarskih enot je treba prilagoditi, oziroma uskladiti z območnim načrtom, določi centralna služba za gozd- nogospodarsko načrtovanje pri republiški upravi za gozdove ·skupaj s to službo v območju. Zahtevo za prilagoditev načrtov gospodarskih načrtov enot (katere go- spodarske enote in vsebina usklajevanja) mora republiška služba za gospodarsko načrtovanje dati v pisni obliki. Pri odločanju za katere gospodarske enote je treba izde- lati prilagoditve načrtov, bi kazalo upošte- vati naslednja napotila: - prilagoditve je treba izdelati zlasti za tiste načrte z daljšo dobo njihove veljavno- sti; - za načrte, ki so nekaj let pred iztekom veljavnosti, praviloma ne izdelujemo prila- goditev, ampak usmeritve območnega na- črta, ki zadevajo problematiko v gospodar- ski enoti, upoštevamo v letnem načrtu go- spodarjenja; - prilagajanje načrtov gospodarskih enot območnim usmeritvam je treba omejiti le na bistvena razhajanja, saj navsezadnje ta postopek tudi nekaj stane. Odgovoren za prilagoditve načrtov go- spodarskih enot je vodja službe za gozdno- gospodarsko načrtovanje v območju. On delo ustrezno organizira in vodi. - Predmet prilagajanja (uskladitve) je celoten načrt za prihodnje gospodarjenje z gozdovi, in to v tistih sestavnih delih, kjer gre za bistvena razhajanja z območno us- meritvijo ali pa za pomanjkljivosti v načrtu. Poleg gozdnogojitvenih ciljev in smernic, načrta etata in gozdnogojitvenih in varstve- nih del so predmet usklajevanja in dopolnje- vanja tudi smernice za vzpostavitev in vzdrževanje ravnovesja med gozdom in divjadjo, smernice za izbor delovne tehno- logije pri pridobivanju lesa, gozdnih grad- njah itd. - Prilagoditve načrta za razvoj (gojenje) gozdov se lotimo najprej po deduktivni (okvirni) poti, tako da preverimo, po potrebi pa tudi prilagodimo gozdnogojitvene cilje in smernice po gospodarskih razredih in v skladu s tem eventualno korigiramo etat in obseg gozdnogojitvenih del, pri čemer upo- števamo že doslej realizirano po gospodar- skih razredih. Proces prilagajanja (usklaje- vanja) je proces spreminjanja gozdnogo- spodarskih načrtov . Temeljni praktični pri- pomoček (okvir) pri spreminjanju (prilagaja- nju) načrta za razvoj (gojenje) gozdov ter programa etata in gozdnogojitvenih del je razčlenitev gozdov na gospodarske razrede in njihova nadaljnja členitev na razvojne faze. Nato preidemo k prenosu prilagojenih rešitev za posamezne go.spodarske raz- rede na detajl, tj. na odseke. Pri tem si pomagamo z evidenco opravljenih sečenj in opravljenih gozdnogojitvenih del. Nujen pripomoček pri tem so terenski podatki na obrazcih »Opis sestojev« iz arhiva zadnje obnove načrta. Na tem obrazcu je treba z rdečim svinčnikom ustrezno prilagoditi (spremeniti) okvirno smernica za ukrep, višino etata ter vrsto in obseg gozdnogoji- tvenih in varstvenih del, pri čemer upošte- vamo že izvedene sečnje in gozdnogoji- tvena dela. Od tu naprej opravi delo raču­ nalnik po že ustaljenih programih, vključno z vsemi izpisi tega dela načrta po odsekih . Samo po sebi je razumljivo, da je treba doseči popolno usklajenost okvirnega prila- gajanja po gospodarskih razredih s podrob- nim prilagajanjem po odsekih in delnih površinah. Višina etata in obseg gozdnogo- G. v. 2/92 91 jitvenih del morata biti v prilagoditvi načrta posebej izkazana (sumarno za vsak sektor lastništva) za preostala leta veljavnosti gozdnogospodarskega načrta. Prilagoditve in spremembe načrtov gospodarskih enot morajo biti speljane do detajla, tj. do odse- ka, oziroma delne površine ( zahteva 45. člena Pravilnika o vsebini in načinu izdelave gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvajanja). Pogoj, da bo to delo opravljeno hitro in poceni je, da temeljne celice pri opisovanju sestojev in podrob- nem načrtovanju (odseki oziroma delne površine) pomenijo le eno razvojno fazo. Le v tem primeru nam najbolj zamudno delo pri prilagajanju in spreminjanju načrtov do detajla pomaga opraviti raču­ nalnik. Razumljivo je, da se pri tem predpo- stavlja, da je vsa evidenca sečenj in gozd- nogojitvenih del vodena tudi na računalni­ ških medijih. Priporočljivo je, da prilagoditev gozdnogospodarskega načrta opravi inže- nir, ki je izdelal tudi obnovo tega načrta, saj bo zaradi dobrega poznavanja razmer to delo opravil najbolj kvalitetno, najhitreje in tudi najceneje. - Za potrditev prilagoditve načrta gospo- darske enote velja enak postopek kot pri potrjevanju obnove načrta. Prilagoditve načrtov morajo biti predložene v potrditev v roku, ki je določen z odločbo o potrditvi območnega načrta . 4. SPREMEMBE NAČRTOV GOSPODARSKIH ENOT - Najpogostejši vzrok za spremembe gozdnogospodarskih načrtov so poškodbe gozdov zaradi naravnih ujm in drugih ne- predvidljivih vplivov na njihov razvoj. Po- škodbe gozdov s katastrofalnim obsegom so v slovenskih gozdovih postale že kar reden pojav. Hitro reagiranje s spremembo gozdnogospodarskih : načrtov za prizadete gozdove je zelo pomembna naloga gozdno- gospodarskega načrtovanja. Gospodarje- nje z gozdovi je treba čimprej prilagoditi novonastali situaciji v gozdovih po naravnih katastrofah. Namen spremembe gozdno- gospodarskega načrta zaradi naravnih ka- tastrof je sanacija poškodovanih sesto- jev ter eventualna sprememba ukrepov na neprizadetem delu gospodarske eno- 92 G. V. 2/92 te, s ciljem kompenzacije etatov, ki napa- dejo v obliki slučajnih donosov na poškodo- vani površini sestojev. Motiv za spremembo načrta so tudi zelo resne napake in pomanjkljivosti načrtov, ki smo jih spoznali s kritično spremljavo go- spodarjenja z gozdovi po tem načrtu. V nobenem primeru ne bi smeli kakorkoli dopuščati »preračunljive spremembe gozd- nogospodarskega načrta" neposredno pred iztekom njegove veljavnosti, ki naj le formalno opraviči (pokrije) neke prekorači­ tve etatov, neopravljena gojitvena dela itd., skratka nepravilnosti pri gospodarjenju z gozdovi v enoti . - Spremembe gozdnogospodarskega načrta se je treba lotiti takoj po nastalih spremembah na sestojih zaradi naravnih katastrof. Izjema pri tem je le primer, ki bo v teh navodilih posebej obrazložen. Za- htevo za spremembo gozdnogospodarskih načrtov da v pisni obliki služba za gospo- darsko načrtovanje pri republiški upravi za gozdove po poprej opravljenih terenskih ogledih prizadetih gozdov. - Izdelava spremembe gozdnogospo- darskega načrta se začne s terenskim ugotavljanjem stanja prizadetih gozdov zaradi naravnih katastrof in vzporednim načrtovanjem sanacijskih ukrepov, napad- lega etata ter potrebnih gozdnogojitvenih del za sanacijo poškodovanih gozdov. S podrobnim pregledom prizadetih sestojev vnašamo v obrazec )•Opis sestojev« vse potrebne podatke poškodovanih sestojev in načrtovane ukrepe za njihovo sanacijo. - Temeljni podlagi za izdelavo spre- membe gozdnogospodarskega načrta za enoto sta: - evidenca doslej opravljenih sečenj in gozdnogojitvenih del; - ugotovljeno stanje poškodovanosti go- zdov in predvideni ukrepi za sanacijo z vsemi kvantitativnimi posledicami, ki iz te sledijo (slučajni donos- etat, obseg nujno potrebnih sanacijskih, oziroma gozdnogoji- tvenih del). Upoštevaje obseg katastrofe (posredno tudi v višini slučajnega donosa) in usmeri- tve za razvoj gozdov v območju je treba poiskati optimalne kompenzacije za slučajni donos v enoti, in to v sestojih, kjer z ukrepi lahko odlašamo (npr. redčenja v starejših sestojih, uvajanje v obnovo, obnovitvene seč nje v prvi polovici pomladitvenega obdo- bja in podobno). Na tej podlagi izdelamo spremembo načrta najprej okvirno po go- spodarskih razredih. Ta vsebuje eventualno določitev ciljev, kjer gre za sanacijo gozdov, ustrezno spremembo gozdnogojitvenih smernic po gospodarskih razredih ter na- črtovanje etata in gozdnogojitvenih del. Takšno okvirno rešitev po gospodarskih razredih nato prilagojeno prenesemo na detajl (v odseke, delne površine). Pri tem uporabimo arhivirane podatke na obrazcih »Opis sestojev«, kjer z rdečim svinčnikom za določene odseke in delne površine spre- minjamo smernice (ukrepe), višino etata, včasih pa tudi vrsto in obseg gozdnogojitve- n ih del, s čimer pripravimo vse potrebno za izpis tega dela načrta po odsekih na raču­ nalniku. Višina etata in obseg gozdnogojitvenih del za preostalo dobo veljavnosti gozdno- gospodarskega načrta morata biti v su- mami obliki (za posamezne sektorje lastni- štva) izkazana posebej. - Spremembo načrta je treba predložiti v potrditev v roku , ki ga določi republiška uprava za gozdove. 5. SPREMEMBA OBMOČNEGA NAČRTA - V primeru naravnih katastrof velikih razsežnosti, ki ne prizadenejo le posamez- ne gospodarske enote, ampak tudi velik del območja, pride do situacije , da je treba ustrezno spremeniti tudi območni načrt . V takem primeru smo prisiljeni ustrezno preoblikovati celotno strategijo za na- daljnje usmerjanje razvoja gozdov v ob- močju. Zahtevo za spremembo načrta izda republiška uprava za gozdove na podlagi informacij o obsegu naravne katastrofe in pogovorov z odgovornimi strokovnjaki v območju. V pisni zahtevi se postavi tudi okvirni rok za spremembo območnega na- črta in prizadetih načrtov gospodarskih enot. - Prvi korak pri spreminjanju gozdnogo- spodarskega načrta je čim hitrejša in čim natančnejša ugotovitev prizadetosti se- stojev po posameznih gospodarskih eno- tah. Z vzporednim načrtovanjem ukrepov za njihovo sanacijo pridobimo informacije o vtSinl slučajnih donosov in potrebnih gozdnogojitven ih oziroma ·sanacijskih delih. Tu, enako kot v opisanem pod 4., uporab- ljamo obrazce »Opis sestojev<<. V primeru naravnih katastrof velikih razsežnosti je priporočljivo takoj opraviti letalska snema- nja prizadetih gozdov. Ugotovitev prizadetosti gozdov mora biti opravljena hitro in č.im bolj natančno. V ta namen je treba ekipo inženirjev za gozdno- gospodarsko načrtovanje v območju po potrebi tudi ojačati. Vsekakor pa mora imeti ta naloga prednost pred drugimi . Po za- ključku terenskega ugotavljanja stanja je treba z računalnikom dobiti obseg prizade- tih sestojev, višino slučajnega donosa (eta- ta) in obseg sanacijskih del po območnih gospodarskih razredih . Razumljivo je, da v tem primeru razpolagamo s podrobno strukturiranimi informacijami kot jih nudi obrazec »Opis sestojev«. - Upoštevaje obseg, vrsto in značaj po- škodovanih sestojev v območju (ločeno po posameznih sektorjih lastništva) je treba najprej (kolikor se izkaže za potrebno) us- trezno preoblikovati temeljni koncept za usmerjanje razvoja gozdov v območju in nato poiskati z okvirnim načrtovanjem po območnih gospodarskih razredih v maksi- malni meri ustrezne kompenzacije za etat, ki bo realiziran s sanacijo poškodovanih sestoj ev. - Na podlagi evidence sečenj in gozdno- gojitvenih del po območnih gospodarskih razredih ter stanja prizadetih sestojev po gospodarskih razredih je treba predvideti cilje sanacije oziroma obnove poškodova- nih sestojev, ustrezno spremeniti smernice za razvoj gozdov v prizadetih gospodarskih razredih, višino etata ter vrste in obseg gozdnogojitven ih del. S tem bodo šele dane vse podlage za izdelavo sprememb načrtov posameznih gospodarskih enot. Razen te- meljnih odločitev (za katere potrebujemo spremenjen območni koncept) lahko vsa predhodna dela pri spremembah načrtov posameznih z naravno katastrofo prizadetih gospodarskih enot potekajo vzporedno. 6. POENOSTAVLJENA OBNOVA NAČRTA GOSPODARSKE ENOTE - Poenostavljena obnova načrta gospo- darske enote pride v poštev za manj vredne G. V. 2/92 93 gozdove (slaba rastišča), ki so tudi z vidika splošno koristnih funkcij manj pomembni in je z gospodarjenjem v preteklem desetletju nastalo malo sprememb. Gre torej za go- spodarske enote, v katerih se razmeroma •>malo dogaja<<. Poenostavljena obnova gozdnogospodarskega načrta je ustrez- nejša rešitev od enostavnega podaljšanja načrtovalnega obdobja na 20 let. Dvajset let je tudi v primeru gospodarske enote, kjer se >>malo dogaja", predolga doba. - Končno odločitev, v katerih primerih se lahko uporabi poenostavljena obnova načrta gospodarske enote, da republiška uprava za gozdove prek svoje službe za gozdnogospodarsko načrtovanje. - Pri poenostavljeni obnovi gospodar- skega načrta je obseg del bistveno zmanj- šan. Temeljna podlaga za poenostavljeno obnovo je evidenca o gospodarjenju z go- zdovi v preteklem desetletju (vključno z gozdno kroniko) ter stanje gozdov in drugih dejavnikov, kar smo ugotovili z zadnjo ob- novo gozdnogospodarskega načrta. Stanje gozdov, kot ga je dala zadnja obnova načrta za gospodarsko enoto (na arhivira- nih obrazcih ••Opis sestojev« ter podatki o lesnih zalogah in prirastkih) , lahko v celoti prevzamemo, ali pa jih le delno dopolnimo in spremenimo z ugotovitvami na terenu, še bolj pogosto pa kar v pisarni. Tako je možno npr. vključit i površine z gozdom na novo zaraščenih kmetijskih površin, korigi- rati močneje spremenjena stanja sestojev itd. Vse našteto se opravi iz arhiviranih obrazcev >>Opis sestojev« in druge razpo- ložljive dokumentacije zadnje obnove gozd- nogospodarskega načrta. - Na podlagi prevzetih in delno dopolnje- nih informacij o stanju gozdov v enoti ter kritične ocene preteklega gospodarjenja se nato ob upoštevanju območnih usmeritev izdela nov načrt za prihodnje gospodarjenje z gozdovi v enoti, kot je predviden s stro- kovnimi podlagami (navodili). Razumljivo je, da se tudi tu lahko veliko prevzame iz starega načrta, moramo pa biti pri tem kritični. 7. PREDČASNA OBNOVA GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČRTA ENOTE Predčasno, vendar normalno (ne poeno- 94 G. V. 2/92 stavljeno), obnovimo načrt gospodarske enote v primeru, ko so bili gozdovi v enoti močno in na velikih površinah poškodovani zaradi naravne katastrofe, tj. takrat, ko so razmere v enoti toliko porušene in spreme- njene, da to ni mogoče rešiti z ustrezno spremembo gozdnogospodarskega načrta. še zlasti je predčasna obnova smiselna, če je načrt že proti koncu svoje veljavnosti. Odločitev za predčasno obnovo načrta mora dati republiška uprava za gozdove oziroma njena služba za gozdnogospodar- sko načrtovanje. 8. PODALJŠANJE NAČRTOVALNEGA OBDOBJA Podaljšanje obdobja iz 1 O na 20 let je za razmere v Sloveniji le skrajna izjema, saj je poenostavljena obnova neprimerno bolj- ša, še vedno hitra in poceni rešitev . Delno podaljšanje načrtovalnega obdobja pa pride v poštev v primeru, ko pade iztek veljavnosti in s tem redna obnova načrta v leto, v katerem poteka prva faza sanacije gozdov (posek poškodovanega drevja) zaradi ve- like in prostorsko zelo razsežne naravne katastrofe. Ugotavljanje stanja gozdov med prvo fazo sanacije je nemogoče, zato je umestno obnovo načrta prestaviti na čas, ko bo prva faza sanacije gozdov zaključe­ na. Soglasje za podaljšanje načrtovalnega obdobja daje v vsakem primeru republiška uprava za gozdove. Vsi v teh navodilih obravnavani postopki z gozdnogospodarskimi načrti so ključnega pomena za učinkovito funkcioniranje gozd- nogospodarskega načrtovanja. Da bi te postopke opravili pravočasno, hitro, kvalitetno in poceni, so potrebni naslednji pogoji: - da so >>Opisi sestojev« izdelani za temeljno celico ''delno površino< (razvojna faza) in so primerno arhivirani; - solidna evidenca in spremljava gospo- darjenja z gozdovi; - učinkovita računalniška obdelava po- datkov. GDK: 921 Denacionalizacija gozdov Iztok WINKLER* Izvleček Winkler, l. : Denacionalizacija gozdov. Gozdar- ski vestnik, št. 2/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 6. S predvideno denacionalizacijo gozdov se bo bistveno spremenila lastninska struktura v sloven- skih gozdovih, delež javnih gozdov se bo zmanj- šal na največ 20 %, posest se bo še bolj razdra- bila, prevladovati bodo začeli nekmečki lastniki gozdov. V te gozdove je bilo po razlastitvi vloženo veliko javnih sredstev, zato je treba ob vračanju ugotoviti tudi povečano vrednost gozdov. Ključne besede: denacionalizacija, javni go- zdovi, povečana vrednost gozdov . 1. UVOD Na podlagi zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27-1 094/91) bo nekdanjim lastnikom vrnjeno premoženje , ki jim je bilo podržavljene s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi in načini. Zaradi velikih socialnih in gospodarskih sprememb v času od nacionalizacije do danes, vračanje razlaščenega premoženja ni preprosto ali celo samo administrativno dejanje. Tudi glede vračanja gozdov se pojavljajo številne dileme, ki terjajo odgo- vor. Ne da bi se spuščali v načelna vprašanja denacionalizacije, npr. v to, ali je smotrno obravnavati enako vse postopke podržav- ljenja (agrarna reforma, dejanska in nami- šljena kazniva dejanja itd.) in vse zelo različne razlaščence (kmetje, veleposestni- ki, cerkev itd.), ki so predvsem politične narave, bomo v tem prispevku opozorili zlasti na posledice denacionalizacije za * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, Slovenija Synopsis Winkler, !. : Forest Denationalization. Gozdarski vestnik, No. 2/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. The anticipated forest denationalization is going to change the ownership structure in Slovene forests to a great extent. The share of public forests will decrease to 20% at the most. The number of forest estates will increase and non- agricultural forest owners will prevail. Great sums of public means have been invested in these forests after the nationalization. Consequently, the increased value of forests will have to be established when they are returned to their prior owne rs . Key words: denationalization, public forests. increased forest value. nadaljnje gospodarjenje z gozdovi, na ome- jitve pri vračanju razlaščenih gozdov v na- ravi in na problem ugotavljanja povečane ali zmanjšane vrednosti gozdov. 2. RAZSEŽNOSTI DENACIONALIZACIJE GOZDOV Po zakonu o denacionalizaciji naj bi bilo po ocenah Ministrstva za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano prejšnjim lastnikom vrnjeno 183.465 ha gozdov. To pomeni 45% sedanjih družbenih gozdov. Po posa- meznih gozdnogospodarskih območjih je delež gozdov, ki naj bi jih vračali, zelo različen, giblje se od 12 do 96%. Razlaščena površina je zgolj orientacij- ska. Samo na podlagi števila razlastitev še ni mogoče zanesljivo sklepati ali gre tudi za zakonske upravičence do vračila , saj ima zakon o denacionalizaciji zelo po- drobne določbe, kdo je upravičenec, zlasti glede njegovega državljanstva v času podr- žavljenja. Zlasti za večjo gozdno posest (veleposest), ki je bila v veliki meri v lasti tujcev, bo šele postopek denacionalizacije pokazal ali so nekdanji lastniki upravičeni do vračila odvzete posesti. G. V. 2/92 95 3. POSLEDICE DENACIONALIZACIJE ZA LASTNINSKO STRUKTURO GOZDOV Z denacionalizacijo gozdov se bo v Slo- veniji bistveno spremenila lastninska struk- tura gozdov. Močno se bo povečal delež zasebnih gozdov, javnih (državnih) gozdov bo ostalo razmeroma malo. S tem bo Slo- venija po deležu javnih gozdov na dnu lestvice evropskih držav (preglednica 2) . Zato se upravičeno postavlja načelno vprašanje ali ima smisel in korist vračanje razlaščenih gozdov praviloma v naravi. Zmanjšanje deleža javnih gozdov objek- tivno pomeni zmanjšanje javnega vpliva na gozdove ne glede na vse varovalke, ki jih bo imel prihodnji zakon o gozdovih. Že dolgo vemo, da so si interesi lastnikov gozdov, zlasti drobnih posestnikov, in širši javni interesi za gozdove kratkoročno . v nekaterih sestavinah pa tudi dolgoročno v nasprotju. Tako je bilo celo v razmerah, ko je bila izrazito v ospredju lesnoproizvodna vloga gozdov. še bolj pa je to jasno ob vse bolj uveljavljeni mnogonamenski vlogi go- zdov, ki še bolj narekuje podreditev indivi- dualnih interesov lastnikov gozdov skupnim oziroma javnim interesom. Danes je vse bolj jasno, da mnogonamenski gozd ni primeren za zasebno lastnino. To ne po- meni zanikanja sedanje zasebne lastnine gozdov, vendar se morajo ti lastniki zaveda- ti, da imajo številne omejitve in izrecne obveznosti pri rabi gozdov, ki jih pri drugi lastnini praviloma ne poznamo. Zato ne moremo videti rešitev v še nadaljnji privati- zaciji gozdov; država mora stremeti k pove- čevanju deleža javnih gozdov. Temeljni problem pri denacionalizaciji go- zdov torej ni odločitev o širini kroga upravi- čencev za vračilo , ampak v poudarjeni opredelitvi, da je treba vse gozdove vrniti Preglednica 1: Ocena obsega denacionalizacije gozdov po gozdnogospodarskih območjih GGO Skupaj Tolmin Bled Kranj Ljubljana Postojna Kočevje Novo mesto Brežice Celje Nazarje Slovenj Gradec Maribor Murska Sobota Kras Snežnik Druge organizacije Družbeni gozdovi Predvideno za vračanje ha ha % 403.791 183.465 53.780 5.950 26.509 24.000 20.429 17.600 26.641 11 .382 36.176 10.000 41.140 10.000 28.070 10.000 15.431 10.700 13.656 3.574 16.887 16.000 24.311 11 .500 31.828 26.000 8.340 2.759 20.490 5.000 13.490 25.115 20.000 45 12 92 87 44 28 24 36 70 26 96 47 84 28 25 80 Preglednica 2: Delež javnih gozdov v evropskih državah Država Portugalska Švedska Finska Avstrija Norveška Francija Španija Velika Britanija Italija 96 G. V. 2192 Delež javnih gozdov v % 13 17 18 21 23 26 34 36 40 Država EGS- povprečje Danska Belgija Nizozemska Nemčija Švica Grčija Slovenija- zdaj Slovenija- po denac. Delež javnih gozdov v % 40 42 47 59 60 74 78 37 20 v naravi. Taka opredelitev izvira iz posplo- šene podmene, da država ni in ne more biti dober gospodar, da je to lahko le zasebnik, in pa iz nerazumevanja narave gozda kot javne dobrine. Dilema, ali je država lahko dovolj skrben gospodar pa ni samo naša, pojavlja se tudi v drugih državah. Zagovorniki privatizacije državnih gozdov v Evropi večinoma niso uspešni, saj se povsod krepi spoznanje o pomenu splošno koristnih vlog gozdov, za uresničevanje le-teh pa je zasebna lastnina prej ovira kot spodbuda. še več, marsikje se krepi prepričanje, da je treba delež javnih gozdov še povečati. Ni naključje, da so pri tem v ospredju države, ki imajo sorazmerno malo gozdov in občutljive eko- loške· probleme. Danska je npr. v obdobju 1965-76 povečala delež javnih gozdov za tri odstotne deleže (od 39 na 42 %), Nizo- zemska pa v obdobju 1963-1983 kar za 18 odstotnih deležev (od 41 na 59%). Pri mnogonamenskem gospodarjenju z gozdovi pa seveda ne gre v vseh primerih podcenjevati lesnoproizvodne vloge go- zdov, zlasti za tiste lastnike, ki jim gospo- darjenje z gozdovi zagotavlja nujni ali po- memben del njihovega dohodka. Zato je razumljivo vračanje gozdov kmetom ozi- roma tistim, ki bodo s temi gozdovi lahko umno gospodarili in je dohodek iz gozdov zanje nujen ali pomemben vir dohodka. Toda, vse kaže, da bo največ denacionali- ziranill gozdov prišlo v roke nekmetov. Zato se v prihodnje ni treba čuditi povečanim pritiskom lastnikov gozdov na te gozdove, na poskuse omejevanja dostopa, splošno koristne rabe gozdov in podobno. Ne kmetov je že zdaj okoli 40% lastnikov gozdov in imajo dobro četrtino vse zasebne gozdne posesti. Z denacionalizacijo pa bodo postali prevladujoča lastninska skupi- na. Njihov neposredni gospodarski interes za gozdove bo odvisen med drugim tudi od velikosti gozdne posesti. Večina jih bo imela predvsem manjšo gozdno posest, ki ne daje trdne podlage za trajno gospodar- sko navezanost na donose iz gozda. To se bo pri nekaterih novih lastnikih gotovo po- kazalo v povečanih enkratnih posegih v gozd. Posebno skupino novih lastnikov gozdov bodo tvorili tisti, ki bodo dobili vrnjeno veliko gozdno posest. Ne bo jih sicer števil- čno veliko, njihova gozdna posest pa bo površinsko gledano pomembna. Ti lastniki bodo gotovo bolj zainteresirani za gozdove in njihove trajne gospodarske koristi, ven- dar pa so malo ali nič usposobljeni za uresničevanje odgovornosti, ki jo imajo kot lastniki do svojih gozdov. Pričakujemo lah- ko, da bodo pripravljeni prepustiti gospo- darjenje s svojimi gozdovi v celoti ali posa- mezna dela poklicni gozdarski organizaciji, bodisi na podlagi vsakoletnih dogovorov ali večletnih pogodb. Kot kaže, največji novi lastniki že razmišljajo tako, npr. ljubljanska nadškofija. V tem morajo videti svojo prilož- nost tudi sedanje gozdnogospodarske or- ganizacije, ki bodo v enem delu morale po sprejemu novega zakona o gozdovih prera- sti v gozdarska izvajalska podjetja. Seveda pa novi lastniki ne bodo pripravljeni sprejeti vsake ponudbe ne glede na ekonomska merila in druge pogoje . To mora biti zato spodbuda za racionalno in ekonomsko učinkovito organiziranje gozdarskih izvajal- skih podjetij. V mnogih primerih upravičenci niti niso nekdanji lastniki, ampak njihovi pravni na- sledniki. Tako bo prišlo gotovo pogosto do delitve vrnjenega premoženja med več na- slednikov. Ker bo ob dedovanju potrebno plačati davek na dediščino, je pričakovati, da bodo novi lastniki takoj bolj intenzivno posegli v gozdove, da bi dobili potrebna sredstva za davke. Izkušnje iz zadnjega leta kažejo, da zakonske omejitve glede posegov v gozdove, žal, ne veljajo veliko. Gozdnogospodarske posledice denacio- nalizacije gozdov bodo torej velike, gozdna posest se bo še bolj razdrobila, primerov okrepitve sedanje male (kmečke) gozdne posesti bo relativno malo, začeli bodo pre- vladovati nekmečki lastniki gozdov. Na teh spoznanjih je treba oblikovati tudi prihodnjo strategijo naše gozdarske politike pa tudi aktivnosti gozdarske strokovne in opera- tivne službe. 4. ODNOS DO GOZDA IN GOZDARSTVA PRI DENACIONALIZACIJI Medtem ko zakon predvideva vračanje gozdov v naravi praktično brez omejitev, pa je za vračanje drugega premoženja v naravi G. V. 2192 97 ustrezno predvidel omejitve. Nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest, če bi bila z vrnitvijo nepremičnine bistveno okrnjena ekonomska oziroma tehnološka funkcional- nost kompleksov. Pri tem se šteje, da bi bila funkcionalnost kompleksa bistveno okr- njena, če bi vrnitev nepremičnine povzročila takšne motnje in druge ovire v poslovanju pravne osebe, ki upravlja s kompleksom, zaradi katerih bi ta bodisi: - prišla v stečaj ali likvidacijo, - morala opustiti pomemben del svoje proizvodnje ali storitvene dejavnosti, - odpustiti znatno število delavcev, - utrpela bistveni izpad dohodka. Pri taki nepremičnini se sicer vzpostavi lastninska pravica v korist upravičenca in ima zavezanec še največ pet let pravico uporabljati nepremičnino za svojo dejav- nost - da se v tem času lahko prilagodi spremenjenim razmeram. Ali pa mora upra- vičenec izkazati, da bo zagotovil vlaganja in druge potrebne pogoje za racionalnejšo in ekonomsko uspešnejša uporabo nepre- mičnine . Zakon pa je iz tega izrecno izločil gozdove. Kot da gozdna gospodarstva za- radi tega ne bodo prišla v stečaj, opustila del svoje proizvodnje, odpustila veliko de- lavcev in utrpela bistveni izpad dohodka in kot da ne potrebujejo prehodnega obdobja. Kaj je vodilo zakonodajalca za tako odloči­ tev, lahko samo ugibamo. Da je gozdarstvo v procesu denacionali- zacije predmet političnih spletk, priča tudi dogajanje ob sprejemu odloka o upravljanju gozdov v družbeni lastnini, za katere zakon o denacionalizaciji določa obveznost vrača­ nja, do izvedbe denacionalizacije (Ur. l. RS, št. 33-141 9/91), ki je gozdnogospodarskim organizacijam dovoljeval sečnjo po gozdno- gospodarskih načrtih - z omejitvijo, da lahko vsako leto uresničijo desetino gozd- nogospodarskega načrta. Na politične priti- ske Slovenske kmečke zveze - ljudske stranke in Združenja razlaščencev pa je bil odlok že v nekaj tednih spremenjen in je sečnja v gozdovih, za katere je vložena zahteva za denacionalizacijo dovoljena le, če s tem soglaša upravičenec. To pa po- meni skorajšnji stečaj gozdnih gospodar- stev Bled, Kranj, Brežice, Nazarje in Mari- bor, občutne težave pa v vseh gozdnogo- spodarskih organizacijah. Ker proces dena- 98 G. V. 2/92 cionalizacije gotovo ne bo tako hitro kon- čan, je treba v naslednjih letih računati s prepolovitvijo števila zaposlenih v gozdar- stvu, na trg pa bo prišlo tudi bistveno manj lesa. Na popolno nerazumevanje vloge go- zdov opozarja tudi zakonska določba, ki predvideva ravnanje v primeru, da upravi- čenec ne zahteva vrnitve kmetijskega zem- ljišča. Tedaj dobi priznanico Sklada kmetij- skih zemljišč in gozdov Republike Sloveni- je. To je vrednostni papir, ki se glasi na ime upravičenca in na določeno vrednost, do višine katere se izdajatelj papirja obvezuje odprodati kmetijsko zemljišče ali gozdove ali pa plačati odškodnino. S priznanico lahko njen lastnik kupi kmetijsko zemljišče ali gozd iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ali od drugih lastnikov. Zakonodajalec očitno obravnava javni gozd kot sredstvo za poravnavanje premoženjskih zahtevkov. 5. OMEJITVE PRI DENACIONALIZACIJI GOZDOV IN VRAČANJU GOZDOV V NARAVI Zakon predvideva še nekaj okoliščin, za- radi katerih nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi. Gre za nepremičnine, ki služijo opravljanju dejavnosti državnih organov ali za dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb, pa bi bila s tem bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejav- nosti, ker je ni mogoče nadomestiti z drugo ali bi bila nadomestitev povezana z neso- razmernimi stroški. V primeru gozdov bi lahko to določilo uveljavljali za morebitne razlaščene gozdove, ki so danes trajni raziskovalni objekti (trajne poskusne plos- kve, rezervati in podobno), učni objekti ali· pa služijo posebnim namenom - npr. v zdravstvu (gozdovi v okolici zdravilišč). V naravi tudi ne bo mogoče vrniti gozdov, ki so bili izkrčeni za različne, zlasti infra- strukturne namene (avtCiceste, daljnovodi, plinovodi, stavbe, gozdne ceste). Pomembno je tudi določilo zakona, ki pravi, da se nepremičnine vrnejo proste hipotekarnih bremen, ki so nastala po njiho- vem podržavljanju. Za terjatve, ki so nastale s temi bremeni, pa jamči Republika Slove- nija. Služnosti, ki so bile izbrisane s podr- žavljenjem, pa oživijo. Ti dve določili uteg- neta biti pomembni tudi za gozdove. Vlaganja porabnikov lesa v melioracije gozdov in osnovanje intenzivnih nasadov, ki so bila ponekod tudi hipotekarne zavaro- vana, so s to določbo zakona postala vpraš- ljiva. Resda Republika Slovenija jamči za terjatve, ki so zavarovane s temi bremeni, vendar je to jamstvo predvsem denarno, porabniki pa so si z vlaganji hoteli zagotoviti predvsem več lesa. Tudi služnosti je bilo pred nacionalizacljo v nekaterih, zlasti veleposestniških in cer- kvenih gozdovih precej, tako lesnih kot pašnih. Upravičence bo treba opozoriti na ponovno vzpostavitev služnosti ali pa pred- lagati njihov odkup. 6. DOLOČANJE VREDNOSTI GOZDOV, KI SE NE VRAČAJO V NARAVI Kadar nepremičnine ne bo mogoče vrniti v naravi, pripada upravičencu odškodnina z vzpostavitvijo lastninskega deleža na pravni osebi ali v delnicah, ki jih ima Repu- blika Slovenija. V teh primerih bo treba ugotoviti vrednost podržavljenega premo- ženja. Ta se določa po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Zakon določa, da se vrednost gozdov in kmetijskih zem- ljišč določi glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na pod- lagi predpisa Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije. Odlok o določanju vrednosti kmetijskih zemljišč in gozdov v postopku denacionali- zacije določa, da se vrednost gozda določa tako, da se vrednost točke pomnoži s površino parcele in količnikom. Izhodiščna vrednost točke znaša po predlogu odloka 2,30 SL T in se mesečno valorizira z in- deksom cen na drobno v Sloveniji. Vrednost = količnik x vrednost točke x x površina v m2 Primer: gozd l. razreda v kat. okraju Ljubljana 25,23 x 2,30 SL T x 1 m2 = 58,03 SL T/m 2 Metoda cenitve je torej poenostavljena in ne zahteva posamičnih cenitev, ki bi jih moral opraviti pooblaščeni cenilec. Pač pa bo potrebno sodelovanje cenilca pri določi­ ivi povečane oziroma zmanjšane vrednosti gozdov glede na stanje ob odvzemu. 7. POVEČANA ALJ ZMANJŠANA VREDNOST KOT VPLIVNI DEJAVNIK PRI DENACIONALIZACIJI GOZDOV Za vračanje gozdov so pomembne še nekatere druge določbe zakona. Nepremič­ nine, katerih vrednost se po podržavljenju ni bistveno povečala, se vračajo prejšnjim lastnikom ali njihovim naslednikom brez poračunavanja razlike v vrednosti. Zakon pri tem ne določa, kaj je bistveno povečanje vrednosti. če pa se je vrednost nepremič­ nine zaradi novih investicij bistveno pove- čala, se po izbiri upravičenca bodisi: - ne vrne, - se na njej vzpostavi lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine, - vrne pod pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino. Podobno velja za nepremičnine, katerih vrednost se je po podržavljenju bistveno zmanjšala. Ta se upravičencu vrne z doplačilom odškodnine do polne vrednosti ob podržavljenju , lahko pa upravičenec namesto vračila zahteva polno odškodnino. V gozdovih je lahko prišlo do povečane vrednosti zlasti kot : - posledica izgradnje novih gozdnih cest in vlak, - bistvenega količinskega in kakovost- nega povečanja lesne zaloge, ki je rezultat intenzivnih vlaganj (npr. posebni ukrepi pri gojenju gozdov, melioracije degradiranih gozdov in podobno) . O zmanjšani vrednosti gozdov pa bi v tem primeru lahko govorili, kadar je bi- stveno zmanjšana količina in kakovost le- sne zaloge v gozdu, ki je posledica nego- spodarnega ravnanja v gozdu (npr. neizva- janja ukrepov, ki jih določajo gozdnogospo- darski načrti). Povečane vrednosti lesne zaloge, ki je rezultat smotrnega gospodarjenja z gozdo- vi, torej ni mogoče uveljavljati kot povečane vrednosti premoženja, prav tako ne kot zmanjšane vrednosti tako stanje gozdov, ki G. V. 2/92 99 je rezultat trenutnega razvojnega stadija sestojev. Čas od podržavljenja do denacio- nalizacije je dovolj dolg, da je v gozdovih prišlo do sprememb tudi zaradi razvojnega ciklusa. Ker se prve zahteve za ugotavljanje zmanjšane vrednosti gozdov že pojavljajo, bi morali imeti o tem poenotena strokovna stališča, hkrati pa se ne bi smeli odreči zahtevam tudi za povečano vrednost go- zdov. Pri ugotavljanju povečane oziroma zmanjšane vrednosti gozda bomo naleteli najprej na težavo, kako ugotoviti stanje v izhodiščnem času. Edini uporaben doku- ment o tem je gozdnogospodarski načrt . Načrti pa so za večino gozdov izdelani šele po letu 1955. Zato bomo za izhodiščno stanje lahko vzeli stanje po gozdnogospo- darskem načrtu, ki je najbližji času naciona- lizacije gozda. Drugi problem pri ugotavljanju povečane ali zmanjšane vrednosti nastaja zaradi raz- vojnega ciklusa gozdov. Zaradi sprememb v gozdu, ki so posledica naravnega razvoj- nega ciklusa, ni mogoče uveljavljati od- škodnine za povečano ali zmanjšano vred- nost. NI mogoče reči , da je gozdnogospo- darska organizacija slabo gospodarila, če je današnja lesna zaloga na konkretni po- vršini manjša kot izhodiščna, če je to posle- dica razvojnega ciklusa gozda. Prav tako ni mogoče uveljavljati zmanjšano vrednost, ki je nastala zaradi naravnih vplivov (ujm) . Eventualno bi bili upravičenci upravičeni do odškodnine za zmanjšano vrednost, ki je posledica emisij, požarov in podobnih vzro- kov, za katere je mogoče ugotoviti povzro- čitelja. Tako je edina realna osnova za ugotavljanje povečane ali zmanjšane vred- nosti ugotoviti, kako smo dejansko uresni- čevali obvezne določbe gozdnogospodar- skih načrtov. Kot zmanjšanje vrednosti bi upoštevali vsako prekoračevanje predpisa- nega etata (razen, če ni bilo posledica objektivnih vzrokov) in neizvajanje gozdno- gojitvenih del. O obojem obstaja evidenca. Odškodnina bi bila v takem primeru kapita- lizirana vrednost razlike čistega donosa med načrtovanim in realiziranim etatom ter med vrednostjo predpisanih in dejansko opravljenih gojitvenih del. Analogno tudi za povečanje vrednosti. 100 G. V. 2192 Povečano vrednost gozda zaradi večje odprtosti gozdov kot posledice gradnje goz- dnih in javnih cest izračunamo tako, da ugotovimo skrajšanje spravi/ne razdalje in iz tega izhajajoč Jetni prihranek pri spravilu ter ga kapitaliziramo kot trajni donos. Vlaga- nja v izgradnjo gozdnih vlak štejemo kot tekoči strošek in ga ne upoštevamo pri izračunu odškodnine. Povečano vrednost zaradi melioracij, po- gozdovanj oziroma osnovanja intenzivnih nasadov ugotovimo tako, da sedanjo vred- nost vloženih sredstev obrestujemo za čas od začetka vlaganja do danes. Povečano vrednost zaradi melioracij ln osnovanja in- tenzivnih nasadov je treba zlasti izračunati, kadar so sredstva vlagali porabniki lesa in so svoj vložek tudi hipotekarne vknjižili. če tega ne bi storili, bi upravičenci dobili vrnjeno povečano vredenost gozda, država pa bi vlagatelju sredstev jamčila njegov vložek. To jamstvo pa gre v breme vseh slovenskih davkoplačevalcev. Sedanjo vrednost vlaganj oziroma či­ stega donosa izračunamo po panožnih nor- mativih, pri vrednosti ure upoštevamo bruto ceno vključno s splošnimi stroški , vendar brez vkalkuliranega dobička (faktor na uro okoli 2,9) . Odškodnino za izkrčeno gozdno površino zaradi gradenj določimo po odloku o dolo- čanju vrednosti kmetijskih zemljišč in go- zdov. 8. SKLEP Denacionalizacija gozdov ni samo ak- tualno politično ampak tudi pomembno stro- kovno vprašanje. Stroka mora pri tem odgo- vorno sodelovati in pri tem zavarovati tudi svoje preteklo delo v gozdovih in javni interes za ohranitev in razvoj vseh gozdov. Povzetek Na podlagi Zakona o denacionalizaciji bo v Sloveniji nekdanjim lastnikom vrnjeno premože- nje, ki jim je bilo podržavljene s predpisi o agrarni reformi. nacionalizaciji in o zaplembah ter z dru- gimi predpisi in načini. Pri tem bo nekdanjim lastnikom vrnjeno predvidoma tudi 183.465 ha gozdov ali 45% površine sedanjih državnih go- zdov. Z denacionalizacijo gozdov se bo v Sloveniji bistveno spremenila lastninska struktura gozdov, močno se bo povečal delež zasebnih gozdov, javnih (državnih) gozdov bo ostalo le okoli 20%. S tem bo Slovenija po deležu javnih gozdov na dnu lestvice evropskih držav. Gozdna posest se bo še bolj razdrobila, primerov okrepitve sedanje male kmečke gozdne posesti bo razmeroma ma- lo, začeli pa bodo prevladovati nekmečki lastniki gozdov, ki že zdaj predstavljajo 40% vseh lastni- kov gozdov. Temeljni problem pri denacionalizaciji gozdov ni odločitev o širini kroga upravičencev za vračilo, kar je v prvi vrsti politično vprašanje , ampak v poudarjeni opredelitvi, da je treba vse gozdove vrniti v naravi. Taka opredelitev izvira iz posplo- šene podmene, da država ni in ne more biti dober gospodar, da je to lahko le zasebnik, in iz nerazu- mevanja narave gozdov kot javne dobrine. Pri vrnitvi gozdov nekdanjim lastnikom bo treba ugotoviti tudi povečano ali zmanjšano vrednost gozdov. V gozdovih je lahko prišlo do povečane vrednosti zlasti kot posledica izgradnje novih gozdnih cest in vlak ter bistvenega količinskega in kakovostnega povečanja lesne zaloge, ki je rezultat intenzivnih vlaganj v gojenje gozdov. Ne bo pa mogoče kot povečanje vrednosti uveljavljati tisto povečanje vrednosti gozda, ki je rezultat normalnega smotrnega gospodarjenja z gozdovi, prav tako pa ne kot zmanjšanje vrednosti tega stanja gozdov, ki je rezultat trenutnega razvoj- nega stadija sestojev. Čas od podržavljenja do denacionalizacije je dovolj dolg, da je v gozdovih prišlo do sprememb tudi zaradi razvojnega ciklu- sa. Prav tako ne bo mogoče uveljavljati zmanjša- nja vrednosti, ki je nastala zaradi naravnih vplivov (npr. ujm). FOR EST DENATIONALIZATION Summary Based on the law on denationalization, the former owners will be given back the property which was nationalized on the basis of the regu- lation of agrarian reform, nationalization and con- fiscation . Thus, the prior owners of forest estates will also get back 183,465 hectares of forests or 45% of the area of th~ presen! state forests . With the nationalization, the ownership forest structure is going to change in Slovenia essential- ly, the share of private :forests is going to increase and the share of public (state) forests will total only about 20%. Consequently, Slovenia is going to be at the bottom of the scale among European countries as regards the share of public forests. The number of forest estates will be stili, greater, the cases of the increasing of the present small forest estates are going to be relatively rare and nonagricultural forest owners, who represent 40% of all forest owne rs at present, will prevail. The basic problem with the denationalization of forests is not represented by the decision about the great number of those entitled to get back their property, which is first of all a political question, but by a stressed tendency that all the forests be returned in nature. Such determination arises from a generalized supposition that a state is not and can not be a good manager- this can only be represented by an owner - and from the lack of understanding of the nature of forest as a public value. When returning the forests to their owners, it will be necessary to establish the increased or decreased forest value. The forest value might have increased due to new forest roads and skid trails and essential quality and quantity timber supply increment, which is the result of great investment in silviculture. It will not be possible to claim the value increase, which is the result of normal and wise forest management which also holds true for the value decrease in such forest situation, which is the result of a momentary developmental forest stand stage. The time from the nationalization to the denationalization has been long enough that changes also due to developmental cyc\e have taken place in forests. It will also not be possible to claim the refunding of the decreased value due to natural influences (e.g. damage done by the weather). VIRI 1. Forestry policies in Europe. FAO Forestry papers 86. Roma 1988. 2. Oražem, D., Gozdnogospodarski vidiki de- nacionalizacije gozdov. Diplomska naloga. Odde- lek za gozdarstvo Biotehniške fakultete . Ljubljana 1991 . 3. Zakon o denacionalizaciji. Ur. l. RS, št. 27-1094/91 . 4. Odlok o določanju vrednosti kmetijskih zem- ljišč in gozdov v postopku denacionalizacije (pred- log). 5. Odlok o upravljanju gozdov v družbeni last- nini, za katere Zakon o denacionalizaciji določa obveznost vračanja, do izvedbe denacionalizaci- je. Ur. l. RS, št. 33-1419/91 in spr. 3-178/92. 6. Predlog za presojo ustavnosti Zakona o denacionalizaciji. Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 7. 1. 1992. G. V. 2/92 101 GDK :923.4 Kam gredo zasebni gozdovi Slovenije? Franc PERKO* >>Brezvladje<< na področju gozdov in go- zdarstva Slovenije se nagiba že v tretje leto. Vsako leto je stanje bolj kritično in kljub širokim, burnim ter pogosto protislov- nim razpravam, je Zakon o gozdovih, s katerim se prilagajamo novim družbenim razmeram, še vedno v pripravi. Če obstaja opravičilo za to, da tone in propada gozdar- stvo, ker se prepočasi prilagaja novim raz- meram, pa nikakor ni sprejemljivo, da pre- puščama stihiji slovenske gozdove, obnov- ljivi naravni vir z večnamensko vlogo. Lahko mi bo kdo očital nekorektnost, češ saj država iz proračuna plačuje del javne go- zdarske službe (za zasebne gozdove in delno za gozdove, ki se bodo vračali njiho- vim prvotnim lastnikom v skladu z zakonom o denacionalizaciji) in je v lanskem 1991 . letu prispevala del sredstev za nujna vlaga- nja v zasebne gozdove in za gozdove pod moratorijem. Intervencija države v lanskem letu pa je le preprečila naglo smrt gozdar- ske službe in jo prepustila počasnemu, a zanesljivemu umiranju. Dosti boljše ni bilo lani niti pri intervencijskih vlaganjih v za- sebne in moratorijske gozdove. če bomo s takšnimi težnjami nadaljevali tudi v pri- hodnje, bo ogrožena trajnost gozdov in njihovih splošno koristnih vlog na več kot treh četrtinah površine slovenskih gozdov, dosedanja velika in nujna vlaganja (naj omenim le sadnjo in gradnjo cest) pa bodo ob neustreznem vzdrževanju postopno, a zanesljivo izgubljala svoj namen (objekti bodo propadali). Poglejmo si malo podrobneje, kako smo prebrodili lansko leto v zasebnih gozdovih Slovenije. ~ Mag. F. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, Slovenija 102 G. V. 2/92 ČETRTINA LESA, POSEKANEGA V SLOVENSKIH GOZDOVIH LETA 1991, NI BILA PREDHODNO STROKOVNO OD KAZANA Brezzakonje se v slovenskih zasebnih gozdovih lepo kaže v velikem in v prim~rjavi s preteklimi leti močno povečanem d.eležu poseka brez predhodnega odkazila. Po po- datkih Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo Slovenije je bilo v letu 1991 v zasebnih gozdovih posekana 894.845 m3 lesa, od tega pa kar 206.886 m3 ali 23% neodkazanega. Še bolj zaskrbljujoče je dej- stvo, da je delež posekanega lesa brez predhodnega strokovnega odkazila v. posa- meznih gozdnogospodarskih območjih celo prevladujoč. S posekom drevja, ki ni stro- kovno odbrano (odkazano), nastaja v go- zdovih velika in dolgoročna škoda. Da je to res, govore podatki: 58% drevja, ki so ga lastniki gozdov posekali brez predhodnega odkazila, je izbrano strokovno popolnoma nesprejemljivo. Ti lastniki sekajo v gozdovih nosilce funkcij, to je drevje, ki bi kot osnovni nosilec sestaja v gozdu moralo ostati. Pre- težni del lastnikov, ki seka v svojih gozdovih brez predhodnega strokovnega odkazila, vzame iz gozda drevje, ki mu daje trenutno največje finančne ali druge učinke ne glede na posledice za gozd in kljub dejstvu, da je to drevje v obdobju največjega kakovost- nega priraščanja in da še ni zrelo za sečnjo. To potrjujejo številke, saj je povprečni volu- men posekanega odkazanega drevja 0,72 m3 , povprečni volumen strokovno nes- prejemljivo izbranega, a neodkazanega drevesa pa kar 1,09 m3 . Rezultati takih posegov v slovenske zasebne gozdove bodo dolgoročni in se kažejo v: - še slabše izkoriščenemu rastiščnemu potencialu, Preglednica 1: Obseg vlaganj v zasebne gozdove v letu 1991 v primerjavi z izvedenimi vlaganii y obdobju 1980-89 in načrtovanimi vlaganji v obdobju 1991-2000 Naravna obnova ha - a) izvedeno i 991 143 - b) izvedeno letno 1980-89 786 - c) plan-letni 1991-2000 2.024 -alb-v% 18 - a/c-v% 7 - dolgoročno nižji količinski in kakovost- ni proizvodnji lesa, - v znatno zmanjšani sposobnosti go- zdov· za opravljanje varovalnih in drugih splošno koristnih vlog. VLAGANJA V ZASEBNE GOZDOVE V LETU 1991 SO BILA DALEČ POD POTREBAMI GOZDOV Poleg sorazmerno velikega deleža stro- kovno nesprejemljivih posekov pa so v Sloveniji v lanskem letu še bolj zaskrblju- joča močno zmanjšana vlaganja v zasebne gozdove (preglednica 1) . V 1991. letu je bilo v zasebnih gozdovih opravljeno le 42% gojitvenih dnin v primer- javi s povprečno letno opravljenimi deli v letih 1980-89. Pri naravni obnovi je bilo izvedeno le 18 %, pri sad nji 37% in pri negi 56% tistega, kar je bilo povprečno letno opravljeno v prejšnjem desetletju. Podobno kritično pa je razmerje izvedenih gojitvenih del v slovenskih zasebnih gozdovih v 1991. Sadnja Nega Gojenje in varstvo ha ha dnine 379 7.390 48.422 i.031 13.112 114.776 917 14.838 119.336 37 56 42 41 50 41 letu v primerjavi s potrebami gozdov, ki so opredeljene z novimi gozdnogospodarskimi načrti za obdobje 1991-2000. Nadvse zaskrbljujoče je tudi področje odpiranja zasebnih gozdov z gozdnimi pro- metnicami . V obdobju 1986-90 se je v zasebnih gozdovih Slovenije vsako leto zgradilo 98 km gozdnih cest, v letu 1991 pa je gradnja popolnoma zastala, čeprav po odprtosti gozdov še močno zaostajamo za Evropo. Hkrati pa lani tudi ni bilo dovolj sredstev za vzdrževanja v preteklosti zgra- jenih gozdnih cest v gozdovih Slovenije. PRIMERJAVA VLAGANJ MED DRUŽBENIMI IN ZASEBNIMI GOZDOVI KAŽE, DA SO ZASEBNI GOZDOVI ZAPOSTAVLJENI Podatki kažejo, da v Sloveniji različno intenzivno gojimo družbene in zasebne go- zdove. Razlike so občutne tako pri izvede- nih kot tudi načrtovanih gojitvenih delih (preglednica 2). Preglednica 2: Primerjava obsega načrtovanih in izvedenih gojitvenih del med družbenimi in zasebnimi gozdovi Slovenije (v št. del. dni/ha) Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Indeks(%) zaseb./družb. g. vsi lesno pr. vsi lesnopr. gozdovi gozdovi gozdovi gozdovi vsi g. lesnop. g. Izvedeno v 1.1980-89 2.60 2.91 1.72 1.77 66 61 Načr1 v l. 1981-90 3.46 3.88 2.03 2.08 59 54 Načrt za obdobje 1991-2000 2.51 2.82 1.79 1.84 71 65 G. V. 2/92 103 Kljub temu, da so lahko določene razlike med potrebnimi gojitvenimi vlaganji v za- sebnih in v družbenih gozdovih zaradi raz- ličnega stanja gozdov, pa tako velika razha- janja gotovo niso upravičena. Pomembnejši razlogi za velike razlike so drugje : - v lastništvu , ki je tudi v preteklosti, kljub občutnemu »podružbljanju« zasebnih gozdov, oviralo uveljavitev enake intenziv- nosti gospodarjenja v družbenih in zaseb- nih gozdovih ; - v pomanjkanju sredstev za vlaganje v zasebne gozdove; spomnimo se, da so prispevali za vlaganja v gozdove in za stroške gospodarjenja samo tisti lastniki gozdov, ki so sekali les za prodajo. Podatki kažejo , da se pripravljenost za vlaganje v zasebne gozdove izboljšuje. Ob- čuten je napredek pri načrtu za obdobje 1991-2000, kjer se načrtovani obseg vla- ganj v zasebne gozdove približuje družbe- nim na skoraj tri četrtine. Žal pa smo videli, da je plan gojitvenih del v zasebnih gozdo- vih v prvem letu novega desetletja (v letu 1991) izpolnjen občutno pod načrtovanim (le 41 %). Šele če združimo oba podatka, to je že v osnovi nižjo intenzivnost načrto­ vanih del v zasebnih gozdovih in izredno nizek delež opravljenih teh del v letu 1991, spoznamo vso težo tega problema. Morda pa bo kdo postavil vprašanje : ali res potrebujemo toliko vlaganj v naše go- zdove? Odgovor je : da! Če želimo iz go- zdov pridobivati les (to pa je v surovinsko in ekonomsko revni Sloveniji nujno), hkrati pa naj gozdovi opravljajo tudi druge naloge, moramo v gozdove, ki jih pesti še vrsta drugih tegob (umiranje, preštevilna reastli- nojeda divjad in lesne zaloge, ki ne dose- gajo optimalnih), tudi veliko in stalno vlaga- ti. PRIPRAVLJENOST LASTNIKOV ZA OPRAVLJANJE GOJITVENIH DEL V SVOJIH GOZDOVIH Opravljanje gojitvenih del ni tako neza- htevno, kot morda izgleda na prvi pogled. Prav v mlajših razvojnih fazah lahko smotr- no opravimo dela, ki nam bodo z obrestmi vračala sadove do zrelosti sestojev, pozi- tivne učinke pa bodo želi tudi naslednji 104 G. V. 2192 rodovi . Na drugi strani pa v mladosti ne- opravljenega dela tudi z mnogo večjimi stroški v poznejših obdobjih pogosto sploh ne moremo nadomestiti. Vrsto gojitvenih in varstvenih opravil pa moramo opraviti , če želimo da dajejo rezultat, v zelo kratkem in točno določenem letnem časovnem obdo- bju . Za pogozdovanje večine ig/avcev je primeren čas od sredine marca do prvih dni maja, čas za obžetev je sredi poletja, zaš- čito nasadov pred divjadjo s kemakolom opravljamo od zaključka vegetacije .pa do pojavljanja nizkih temperatur. če gledamo na gozd širše, zaradi gnezdenja ptičev ni primeren posek grmovja v nasadih v pomla- danskih mesecih . Prav tako ni primeren čas za posek grmovja v nasadih pred zimo, saj se bo rastlinojeda divjad namesto z grmovnimi vrstami hranila z pogozdenimi sadikami in drugim gozdnim mladjem, ki smo jih z nego sprostili. Namesto koristi bo nastala škoda. Pri opravljanju gojitvenih del se prek leta praviloma pojavijo tri konice , ko se obseg potrebnih del v gozdovih poveča: spomladi (zaključna dela na pri- pravi površin za sadnjo in čas sadnje) poleti (obžetev, nega mlajših nasadov) in jeseni (čas sadnje, zaščita pred divjadjo). Podatki kažejo, da so v letu 1991, ko naj bi dobili lastniki več pravic in hkrati odgovor- nosti v svojih gozdovih, lastniki sami opravili le 43% načrtovanih gojitvenih dnin. Ob tem je potrebno upoštevati še to, da so dobili lastniki v lanskem letu delo v svojem gozdu plačano. Poleg dosedanje urejenosti, ko so bila za vsa dela v vseh gozdovih ne glede na lastništvo zadolžena gozdna gospodarstva in se je za te namene denar pri njih tudi zbiral, vpliva na sorazmerno nizko udeležbo lastnikov pri izvedbi gojitvenih ,del še: - veliko število lastnikov . gozdov - 250.000 in majhna gozdna posest ; - bivališče zunaj območja, kjer leže go- zdovi ; - neusposobljenost in neopremljenost dela lastnikov (predvsem lastnikov z malo gozda in tistih, ki žive v mestih) za opravlja- nje teh del; - prekrivanje optimalnih časov za iz- vedbo gojitvenih del s primernimi obdobji za opravljanje drugih nujnih del in aktivnosti lastnikov gozdov (obžetev se opravlja v času košnje, žetve in dopustov). Zaradi vseh navedenih ugotovitev me, ob razmišljanjih, da naj bi lastniki sami opravili vsa načrtovana dela v svojih gozdo- vih. in to brezplačno , zelo skrbi usoda zasebnih gozdov. Prav pri opravljanju goji- tvenih in varstvenih del se bo pokazal pravi odnos lastnikov do gozdov. Gotovo niso mogoča posploševanja, del lastnikov bo z vso odgovornostjo skrbel za gozdove, ven- dar pa gotovo še zdaleč ne vsi. GDK:. 903 Kako naprej? - Drugič Stanje in perspektive gozdarstva Edvard REBULA* Pred desetimi leti sem napisal članek (Gozdarski vestnik 1982, str. 418-423) s podobnim naslovom. Obdelal sem nekatere probleme s področja pridobivanja gozdnih sortimentov in nakazal poti (možnosti) nji- hovega reševanja . Problemi so bili hudi, tudi perspektiva nič kaj rožnata. Danes, po desetih letih, je stanje slabše, prihodnost pa še bolj črna . Trditev ne velja le za področje pridobivanja gozdnih sorti- mentov, temveč za celotno gozdarstvo ; za vsa področja in nivoje, vključno z nadgrad- njo (šolstvo, raziskovalno delo, državne, koordinacijske in predstavniške organiza- cije in telesa), pa tudi za sosede v produk- cijski verigi - kupce in druge porabnike vseh gozdnih proizvodov in drugih dobrin, ki izhajajo iz gozda. S čim lahko utemeljim tako neugodno stanje in nič ali malo obetajoča prihodnost? Menim, da zadostuje že naslednje: Ob prebiranju članka izpred desetletja ugotavljam, da so se uresničile vse neu- godne napovedi in pričakovanja, (skoraj) k Prof. dr. E. R., dipl. inž. gozd., 66230 Postoj- na, Kraigherjeva 4, Slovenija SKLEP Kam nas lahko vodi nadaljevanje opisa- sanega dogajanja v zasebnih gozdovih, si lahko odgovori vsak sam, še jasnejši odgo- vor pa nam bodo v nekaj letih dajali naši gozdovi . Vprašanje je ali je res potrebno, da pridemo do tega, ko bodo posledice že izredno hude, dolgoročne in vsem jasno vidne, namesto da bi ukrepali pravočasno . Mislim pa, da se moramo nad problemom zasebnih gozdov poleg oblasti in lastnikov gozdov, samokritlčno zamisliti tudi gozdarji. nič pa nismo napredovali pri reševanju že takrat dovolj hudih problemov. Temu mo- ramo dodati še vse neugodne vplive in učinke, ki izhajajo iz družbenih in drugih sprememb v naši ožji in širši domovini. Preživeli smo pravo revolucijo, vojno in osamosvojitev. Nemogoče je, da to ne bi vplivalo na gozdarstvo. Bojim se, da pred- vsem negativno: - Vrnitev gozdov nekdanjim lastnikom ue) bo odvzelo 2/3 družbenih (po funkcijah) oziroma državnih (po lastništvu) gozdov. - Vrnitev gozdov skupno s predvideno organizacijo gozdarstva bo odvzelo mate- rialno (denarno, finančno) podlago in preki- nilo povsod drugod (v drugih gospodarskih panogah) normalno povezavo med proi- zvodnjo , šolstvom in raziskovalnim delom. Ta povezava bo zagotovljena po velikem in dolgem ovinku , s strmimi klanci in mnogo cedili- z državno birokracijo . - Stroka, zlasti njen vodilni in strokovni del , je že (pre)dolgo in bo še precej časa preobremenjen s skrbjo za preživetje. V takih okoliščinah so vsi drugi problemi manj pomembni . G. V. 2/92 1 05 - Popolnoma razumljivo je, da v takih okoliščinah ni potrebne motivacije za vztra- janje v gozdarstvu, še manj pa za vstopanje -za izobraževanje za ta poklic. - Nasprotja med lesno in drugimi funkci- jami gozda, zlasti še med ukrepi za njihovo uveljavljanje, se bodo še bolj zaostrila. Povečujejo se družbene potrebe in skrbi za varovalno, socialno in druge nelesne funk- cije, skrbi za ohranitev in vzpostavljanje zdravega okolja. Ob povečani občutljivosti družbe za spodrsljaje na tem področju na eni strani, sprejema ta ista družba na drugi strani tak Zakon o gozdovih, ki ne samo, da omogoča spodrsljaje, ampak naravnost zagotavlja vseh vrst gozdarskih in ekoloških lumparij. - Podirajo se odnosi med prodajalci in kupci lesa. Ti odnosi niso bili tržni. Tržišče ni delovalo za hlode in še manj za deske. Prevladovalo je nekako razporejanje (distri- bucija) po različnih, resda večkrat tudi sub- jektivnih merilih. Kljub temu so bili ti odnosi dokaj racionalni. Danes je to svojevrsten kaos lastnikov, gozdarjev, kupcev in pre- kupčevalcev, kjer je edino merilo moč (de- nar, preračunljivost, sposobnost, pa tudi nesramnost, goljufija ipd.) posameznika. Ne velja več niti meter in premerka, kaj šele standard . Jutri, po denacionalizaciji bo še slabše. - Naštete okoliščine silijo podjetja v od- puščanje delavcev, prodajo opreme in stro- jev in v njihovo slabšo izrabo. Pravi čudež je, če kdo nabavi novo, sodobnejše. že tako neprimerna in zastarela oprema še bolj zastareva in postaja še bolj neustrezna. - To velja v popolnosti za do zdaj druž- beno gozdarstvo in žagarstvo, verjetno pa tudi za drugo primarno predelavo lesa. - Poseben je problem gozdarskega šol- stva. Je večplasten in pod vplivom mnogih dejavnikov ter ima drugačne časovne di- menzije. Dodatno se problem zaplete, če s šolstvom obravnavamo tudi raziskovalno delo. Sam bi lahko naštel še kak vpliv in problem, ki greni življenje lastnikom gozda in gozdarjem. Čitalec bo zagotovo našel takih še več. Menim pa, da sem zajel najbistvenejše in popolnoma zadostujejo za potrditev in ilustracijo nadaljnjega izvaja- nja. 106 G. V. 2/92 Kaj bo nastalo iz tega? · Če Slovenci ne bi bili mojstri v iskanju izvirnosti, kjer niso potrebne, bi najbrž lahko pričakovali, da bo .šel razvoj kot pri naših sosedih. Ti so na področju organizacije gozdarstva, zadružništva, odnosov med prodajalci in predelovalci gozdnih sortimen- tov že prehodili pot, ki nas čaka. Najbrž bo tudi naša pot podobna. Vseka- kor bo na te spremembe vplivalo izhodiščno stanje. Tu mislim na navade in filozofijo lastnikov gozdov in gozdarjev, pa tudi ža- garjev, ki izhajajo iz dosedanjega dela. Poleg tega spada sem še obilica novih (velikih) lastnikov gozdov, ki z delom v gozdu in z gozdom v večini nimajo nikakr- šnih izkušenj, imajo pa očitno zelo jasne cilje in velik vpliv. Mislim, da je v veliko korist vsem, če te poti ne bomo začeli na začetku in jo prehodili celo korak za kora- kom. Dobro bi bilo, če bi že v začetku napravili velik skok, pa še kakšnega vmes. Dogajanje v zvezi s sprejemanjem Zakona o gozdovih in druge zadeve v zvezi s kmečkim lobijem (kartelom ?) ne kažejo prav nič ohrabrujočega v tej zvezi. Začetek poti (start) in hitrost premikanja bosta v marsičem odvisna od volje in prizadevanja za zaščito družbenih interesov do gozdov, pa tudi do lesa. Osnutek Zakona o gozdovih dovolj jasno določa organiziranost gozdarstva. Tudi o zadružništvu smo v načelih soglasni. Za- takne se pri konkretnih podrobnostih, kot so npr. odkazilo, upravljanje, izvajalci ipd. Manj jasne in določljive so težnje in vplivi nove organiziranosti in lastninskih spre- memb v gozdarstvu na primarno predelavo lesa, zlasti žagarstva. Prav toliko dilem je okoli gozdarskega šolstva. Upoštevaje izkušnje sosedov in sedanja prizadevanja lahko pričakujemo mnogo za- drug, najmanj toliko kot občin. Vse bodo hotele trgovati z lesom. Racionalno bo, če bodo opravljale (organizirale, izvajale) dela za lastnike gozdov, ki sami tega ne bodo zmogli ali hoteli. Prav bi bilo, če bi za to skrbeli primerno usposobljeni gozdarji. Si- cer bodo to delali drugi na račun gozda. Gozdarske zadruge, primerno opremljene in usposobljene, bodo lahko opravljale tudi večino del v državnih gozdovih. Izvajalska podjetja, kot nasledniki dose- danjih gozdnih gospodarstev, se bodo ob- držala le na velikih kompleksih strnjenih državnih gozdov. Še to samo ob polnem razumevanju vloge gozda in težav ter stro- škov dela v gozdu zaradi ohranjanja varo- valnih, socialnih in drugih nelesnih funkcij gozda. Zanimiva bo prihodnost cerkvenih go- zdov in gozdov drugih podobnih lastnikov. Znano je, da državne gozdove v Nemčiji že dolgo vzdržuje država in da je zadnja leta podobno v Avstriji. Ob informacijah, da že precej (vele)posestnikov v Avstriji komaj veže konec s koncem, bi morala postati že v kratkem vprašljiva korist od lastništva gozdov tudi pri nas. Ravho tako je težko predvideti ravnanje lastnikov gozdov z lesom. Po navadi so hoteli svoj les čim bolj obdelati (razžagati, otesati) in tako bolj ovrednotenega prodati. K temu bodo težile tudi zadruge, posebno še, če se razmere v lesni industriji ne bodo bistveno spremenile. Tu mislim na odnose med primarno in finalno predelavo lesa, položaj žag v lesnih kombinatih in na tržišče žaganega lesa. Dejstvo je, da je mnogo novih lastnikov gozdov pred nacionalizacije imelo tudi svojo žago in da je bilo tudi nekaj zadružnih žag. Če bo tudi v prihodnje tako, se bo žagarstvo (in najbrž tudi druga pri- marna predelava lesa) osamosvojila (izlo- čilo iz lesnih kombinatov) in bolj približalo gozdarstvu. Lahko bi rekli, da se bosta zbližala hlod in deska ter deska bolj odda- ljila od omare, vrat ali okna. V takih okoliščinah najdejo svoje mesto tudi melesi (centralna mehanizirana skla- dišča), ki v bistvu povezujejo gozdarstvo z žagarstvom. Tako bi lahko gozdarsko-lesno predelo- valno področje v prihodnje razčlenili v: 1 . Gozdarstvo Zajemalo bi vse dejavnosti gospodarjenja z gozdovi do odkazila. Ker gozdovi pokri- vajo polovico površine Slovenije in ima gozdarstvo edino izdelan inštrumentarij dol- goročnega gospodarjenja s prostorom (ure- janje gozdov), bi bilo normalno, da gozdar- jem zaupamo tudi skrb za širše (zunaj gozdno) okolje, kot je to že urejeno pone- kod v svetu . Za to delo so gozdarji že zdaj veliko bolj usposobljeni in vzgojeni kot stro- kovnjaki iz kateregakoli drugega področja . Vsekakor bi se morali za to še bolj usposo- biti. Ob primerni spremembi gozdarskega šolstva bi bilo to možno že na dodiplom- skem študiju. Mimogrede: takšno gozdarstvo ima ve- liko več skupnega s turizmom, lovstvom, skrbjo za okolje, varstvom vod, zaščito pred erozijo, poplavami ipd. Zato bi bil že čas, da prerežemo popkovine, ki ga edina še veže s kmetijstvom in ga upravno (resor- sko) povežemo z drugimi dejavnostmi, ka- mor spada. 2. Pridobivanje gozdnih sortimentov in njihova primarna predelava že navedeno dovolj opredeljuje področje. Gre za dejavnosti v gozdu, ki naj bi jih opravil lastnik gozda, oziroma so predvi- dene za t. i. izvajalsko podjetje, dopelavo na melesih in vse načine primarne prede- lave lesa. To bo v prihodnje verjetno tudi osnovna dejavnost (gozdnih) zadrug. 3. Vse oblike finalne predelave lesa Poleg finalne predelave lesa bi spadala sem tudi vsa druga pohištvena industrija na osnovi nelesnih materialov. Temu ustrezno bi se moralo reorganizi- rati tudi šolstvo, zlasti visoko. Taka reorga- nizacija bi rešila tudi druge probleme, ki normalno nastajajo v vsakem izobraževa- nju. Mislim na nasprotja, ki nastajajo zaradi (eksponentno) rastočega zaklada znanja, potreb po novih znanjih in s časom {leti in programom) omejene možnosti posredova- nja novih in potrebnih znanj. Ta nasprotja se po navadi rešujejo ali s podaljševanjem študija ali z odpiranjam novih šol in usme- ritev. Menim, da je ta potreba že zdaj zelo očitna v gozdarstvu in lesarstvu. Na koncu še beseda o stopnjah izobraže- vanja. Mislim, da tudi pri nas v gozdarstvu zadostujeta dve stopnji dodiplomskega štu- dija: 1 . Visoka šola 2. Srednja ali višja šola Visoka šola ni sporna. Sporen je profil diplomanta in s tem v zvezi tudi učni pro- gram. Torej je tu potrebno čim prej določiti nove profile gozdarskih in lesnopredeloval- nih strokovnjakov, ki bodo ustrezali pričako­ vanim okoliščinam v naši družbi z upošte- G. V. 2/92 1 07 vanjem vseh sodobnih izkušenj o povezavi raziskovanja in izboraževanja ter razmerij med temeljnim in aplikativnim. Bolj sporna je srednja oziroma višja šola. Dokaj enotno je mnenje, da sedanja rešitev (srednja in višja šola) ni ustrezna. Pred- vsem zaradi premale usposobljenosti ab- solventov srednje šole in neustreznosti de- lovnih mest za diplomante višje šole. Menim, da je rešitev v podaljšani srednji šoli, ki bi lahko dobila status višje šole. Gre za to, da gozdar na delovnem mestu revir- nega gozdarja in novih mestih vodje pro- izvodnje okoliša ali celo obrata pri zadrugi, potrebuje solidno -dovolj široko in splošno podlago, in še veliko bioloških, tehnoloških in gospodarskih znanj primerne širine in globine, ter primerno prakso. Za vse to v sedanji srednji šoli, zlasti še s tako sestavo Foto : mag. Janez Černač: Ob robu gozda 1 08 G. V. 2/92 vpisanih dijakov, enostavno ni dovolj časa. Gimnazijcem pa tudi v dveh letih na višji šoli ni mogoče podati dovolj specialnih gozdarskih znanj . Taka gozdarska šola je zaključena. Nadaljevanje šolanja na visoki šoli je zato izjemno. O šoli za gozdne delavce in o izobraže- vanju lastnikov gozdov tu ne kaže razprav- ljati. Obe sta potrebni, le malo pa je verjet- no, da bi lahko zbrali dovolj učencev za tako šolanje. Naj končam z mislijo, da sem zapisal le enega izmed mnogih možnih scenarijev prihodnosti. Scenarij zato, ker ga v veliki meri lahko sami oblikujemo. Če bo ta pri- spevek le malo spodbudil razmišljanja, bo dosegel svoj namen. Je majhen korak na dolgi poti, ki se začne vedno s prvim kora- kom. Smo ga že naredili? GDK: 903 Gozdarstvo: nove vloge in stare povezave Boštjan ANKO* Gozdarstvo preživlja krizo identitete. Ta je še mnogo nevarnejša od gospodarskih in organizacijskih sprememb, ki so nastale, ko je gozdarska služba izgubila monopol nad trgovino z )esom. Zanimivo bi se bilo vprašati in tudi dobiti odgovor o tem, zakaj so številni pretresi na področju politike in gospodarstva tolikokrat našli svoj epicenter prav v gozdarski stroki. Negotovost okrog sprejemanja zakona njihove rušilne učinke še potencira. Samo za nekaj je trenutno stanje dobro: imamo priliko, da preštejemo svoje resnične zaveznike in prijatelje ... Politične, gospodarske in organizacijske spremembe pa ne bi smele ogroziti strokov- nih temeljev gozdarstva, predvsem pa ne njegove sposobnosti, da razmišlja o svoji strokovni orientaciji. V to nas navsezadnje tudi silijo. Dejstvo je, da stroka očitno ne zna in ne more jasno razmišljati o svoji bodoči vlogi oz. poslanstvu tudi zaradi določenih pove- zav, ki se vlečejo iz bolj ali manj daljne preteklosti in nimajo s sedanjim trenutkom - še manj pa s prihodnostjo n ičesar skup- nega. Na upravno-resornem področju smo po- vezani s kmetijstvom in prehrano. Anahro- nizem, le za malenkost boljši od tistega iz nekdanje kraljevine Jugoslavije, ko smo imeli Ministrstvo za gozdove in rude. V kakšno vlogo postavljajo gozd in gozdar- stvo take povezave, kar zadeva nacionalno politiko oz. prioritete, je menda jasno. Trdi- tev, s katero vztrajanja v taki spregi še danes utemeljujej0-· nekateri, češ, da je gozd (od nekdaj bil) pomemben sestavni del slovenske kmetije je namreč nekoliko problematična. Prvič velja kvečjemu za ob- dobje slabih sto let po zemljiški odvezi in drugič, danes velja le za tiste kmetije, ki jim .. Prof. dr. B. A. , dip. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija je gozd pomemben in trajen vir dohodka in s tem porok obstoja. Delež teh kmetij pa je danes- žal -vse manjši . Ostalim kmetijam je gozd največkrat kvečjemu podaljševal agonijo poti v proletarizacijo. Tretji in glavni argument, ki govori proti nadaljnji povezavi s kmetijstvom, pa je v dejstvu, da gozd vse bolj pojmujemo kot pomembno sestavino našega okolja in s tem tudi kot interes vseh državljanov Slovenije. To seveda ne ukinja posestnikove lastninske pravice, ampak jo verjetno vse bolj omejuje na materialne užitke (od proizvodnje lesa) . Vztrajanje pri tej povezavi enostavno ne priznava drugih vlog gozda, niti ne ustvarja pogojev, da bi se v skupnem interesu razvile. Sodobno kmetijstvo in gozdarstvo imata kaj malo skupnega. Na visokošolskem področju se je gozdar- stvo po logiki, da so hlev, polje in gozd , trije vogali kmetije, že v začetkih znašlo v družbi s strokami, ki so se v naslednjih desetletjih vse bolj razhajale in često znašle na nasprotnih bregovih - vsaj kar zadeva tisto, kar naj bi biotehnika imala skupnega. Pravzaprav nam ni nikdar uspelo, da bi pojem biotehnike utemeljili - še manj, da bi ga potrdili s skupnimi študijskimi pro- grami (ti se največkrat končajo kar pri matematiki) ali raziskovalnimi programi, kjer je načrtno medoddelčno sodelovanje le redka izjema. Biotehnika je danes mrtev pojem - in (bojim se, da) tudi ideja. Ne glede na to pa bi bilo prav in pošteno, če bi gozdarstvo še enkrat - zlasti v tem trenutku - skušalo opredeliti svoje mesto in vlogo v družbi živinorejcev, agronomov, lesarjev, živilskih tehnologov itn. Zanimivo in koristno bi bilo dobiti tudi njihov pogled na naše mesto v tej družbi - če naj bi ji rekli zbogom. Na raziskovalnem področju nas je Mi- nistrstvo za znanost in tehnologijo, ne da bi kdo od gozdarjev, ki so za to vedeli, - vsaj kolikor mi je znano- protestiral , prav- G. V. 2/92 1 09 kar vtaknilo v raziskovalno polje skupaj z lesarstvom in papirništvom. To od vsega morda še najbolj boli. Če so poprej ome~ njene povezave izvirale iz neke - čeprav preživete - tradicije, pa je najnovejša, ko je bila vendarle prilika da obrnemo nov list, enostavno tragična pomota - še posebej, če prihaja iz resorja, ki ga vodi zeleni minister. Povezovati gozd v razvojno-raziskoval- nih programih kot surovinsko bazo z dejav- nostmi, ki so se na njegov račun že reševa- le, se rešujejo v tem trenutku in se bodo skušale očitno tudi vnaprej, je neodpustljiva napaka. Še posebej, če se je zgodila danes, dvajset let po ekološki revoluciji in to sredi Evrope. Do kdaj nas bo Slovenija gledala le kot »surovinaše«? ln do kdaj bomo to trpeli? Gozdarstvo išče novo identiteto. Razvilo jo bo le, če jo bo skladno uveljavljalo na upravnem, izobraževalnem in raziskoval- nem področju. Na prvem je danes politični drobiž, na drugem životari v pustem in jalovem zakonu z biotehniko, na tretjem bi mu še vnaprej radi vsilili le vlogo dobavitelja surovine. čas je, da slovenski javnosti spregovo- rimo o pomenu gozda in o svoji vlogi- kot jih vidimo za prihodnje stoletje. Nihče pri tem ne bo zanikal pomena gozda kot izvora lesa. Les zagotovo ostaja naša nacionalna surovina št. 1 tudi v prihodnje - če bomo dobri varuhi in gospodarji gozda. Pri tem se bomo morali navaditi razmišljati o lesu kot o obrestih in gozdu kot glavnici, ki nam bo bogatila fizično in duhovno okolje. Prenos težišča gozdarskih dejavnosti od ukvarjanja z dotokom obresti na skrb za glavnico -v imenu splošnega-javnega inte- resa opravičuje tudi javni značaj gozdarske službe, s tem pa v mnogočem glavnino gozdarstva profilira povsem drugače kot smo bili tega vajeni doslej. Ne da bi se pri tem zmanjševal pomen proizvodnje lesa, tak prenos nujno pomeni tudi premik do včeraj »robnihc< področij gozdarstva v nje- govo osredje, kjer neredko postajajo te~ meljni razlog njegovega obstoja in smer njegovega razvoja. V takem položaju postaja očitno, da se v zgoraj omenjenih povezavah nova identi- 110 G. V. 2/92 teta gozdarstva enostavno ne bo mogla razviti in da jo take sprege dušijo. Potrebujemo ustrezno redetinicijo vlog gozda v Sloveniji na XXI. stoletje in seveda tudi gozdarstva, ki ne bo zgolj ekstrapola- cija preteklega, ampak prav zaradi močno spremenjenih poudarkov v marsikakšnem pogledu nov list. Na ta list vsekakor sodijo tudi razmišljanja, kako bo Slovenija dojela prihodnje vloge svojega gozda in kako naj bi bilo gozdarstvo povezano v bodoče (za začetek vsaj) na resornem, visokošolskem in raziskovalnem področju. Dejstvo je, da v marsikakšnem pogledu na vsakem od teh področij danes živi ločeno, tudi med seboj neskladno življenje, v katerem ni prostora za novo identiteto, ki naj bi zajemala nove vloge. Zato si bomo menda hitro edini, da bi si morali teh dosedanjih povezav čim prej in čim bolj pošteno ter dosledno rešiti. Seveda pa takoj sledi vprašanje, kakšne naj bodo nove povezave. Prva misel ponuja dve možnosti: da se za nadaljnjo pot odlo- čimo sami ali pa da se vključimo v (sicer v zvezi z gozdarstvom že večkrat omenjeno) področje varstva okolja. Misel na samostojno pot gozdarstva na vseh treh omenjenih področjih po vseh slabih izkušnjah z različnimi partnerji nav~ sezadnje niti ni neprivlačna. Kljub temu pa je treba priznati, da bi taka pot vodila v osamitev, kar bi bilo neskladno z naravo moderno zasnovanega gozdarstva. Njegov razvoj namreč nujno vodi v odpiranje in povezovanje s sorodnimi področji - če naj bi strokovna in laična javnost resnično spre- jeli gozd kot dobrino skupnega pomena in gozdarstvo kot njenega skrbnika, zagovor- nika in razlagalca. Proti samostojni poti govore tudi povsem praktični razlogi: na resornem področju us- trezna delitev še dolgo ne bo priznala vse (proizvodne, okoljetvorne in celo kulturno pogojene) specifičnosti gozda in gozdar- stva. Še vedno ju bodo tehtali po deležu v nacionalnem proizvodu -ta pa je majhen. Na visokošolskem področju nas omejuje sorazmerno majhna površina gozda, maj- hno (in perspektivno še manjše?) število potrebnih kadrov, ki jih nismo uspeli - niti poskušali - uveljavljati na drugih področjih in pa naša nepripravljenost ali nesposob- nost, da se kot gozdarska visoka šola uveljavimo v mednarodnem merilu, kar bl nam seveda dalo drugačno zaledje in s tem drugačne možnosti razrasti. Nič boljše bi ne bile perspektive na po- dročju raziskovalnega dela, kjer nam sora- zmerno majhno ekonomsko, gozdno in ka- drovsko zaledje največkrat preprečujejo sa- mostojno ustvarjanje kritičnih mas, potreb- nih za sodobno raziskovalno delo. Temu dodajmo še prepričanje celo najodgovor- nejših, da v gozdu in gozdarstvu pač ni kaj raziskovati (vsaj v temeljnih raziskavah ne); tak pogled izvira lahko le iz globoke neved- nosti - ali pa morda in še vedno prepro- stega prepričanja, da je temeljni razlog obstoja naših gozdov in gozdarstva oskrba indus~rije z lesom. ln kdo je kriv, da je temu tako? Neredki- tudi dobro ho teči- si zamišljajo prihodnje povezave gozdarstva s širokim in pri nas - zlasti v praksi - dokaj šibko definiranim področjem varstva okolja. Res je, da je naše gozdarstvo okoljetvorna de~ javnost, ki je v svoji osnovni filozofiji že dolgo okoljevarstveno orientirana. Prav zato se verjetno še toliko nelagodneje po- čutimo v družbi raznih prišlekov, ki so do včeraj bogateli na račun siromašenja oko- lja, danes pa bi radi (spet bogateli) na račun njegovega zdravljenja. Na resorni ravni se je tudi varstvo okolja znašla v izjemno neugodnih povezavah. Enakopravna povezava varstva okolja z urejanjem prostora je mogoča kvečjemu v izjemno urejeni družbi z utrjenim pravnim sistemom in je v svetu prej izjema kot pravilo. V množici nakopičenih problemov na- šemu ustreznemu ministrstvu niti ne mo- remo očitati, če se je doslej več ukvarjalo s stanovanjsko zakonodajo. Bolj skrbijo druge stvari kot npr. sama neuravnotežena organizacija ministrstva (v škodo okolja), odmevi mehanističnega razmišljanja, ki jih je bilo mogoče zaslediti ob pripravah na Zakon o varstvu okolja in ne nazadnje vloge, v katerih se omenjeno ministrstvo pojavlja v osnutkih Zakona o gozdovih; močno si namreč prizadeva uveljaviti svoje kompetence nad (gozdnim) prostorom, za utrjevanje organske povezanosti med go- zdom in okoljem pa mu zmanjka interesa, fantazije ali znanja. Perspektive visokošolskega študija var- stva okolja zgovorno ilustrirajo neuspeva- joča prizadevanja okrog oblikovanja poseb- nega programa na ljubljanski univerzi. Res je, da za ta študij ni dovolj jasno in odločno izražene javne zahteve ter moralne in finan- čne podpore, ampak če bi iskali en sam vzrok, zakaj smo s tem študijem po tolikem času v bistvu še vedno tam, kjer smo bili pred dobrim letom, bi lahko na kratko rekli: zaradi pomanjkanja iskrenega hotenja. Vsi poskusi, da do takega študija čimprej pride- mo, so utonili v močvirju interesov in pre- stižnih prask ustanov in posameznikov; morda jih je preveč od njih odkrilo varstvo okolja nekoliko pozno - in še to bolj kot možno področje uveljavljanja kot pa zaradi neke etike. Gozdarstvu je menda mogoče očitati marsikaj - ampak okoljetvorno us- merjeni gozdarska znanost in stroka ne le že dolgo govorita, ampak tudi živita. Zato se bomo v tej družbi verjetno še dolgo slabo počutili, čeprav je povsem ne bi smeli zapustiti. Kako pojmuje varstvo okolja naša razi- skovalna sfera, je zelo poenostavljeno pri- kazano v predlagani zgradbi raziskoval- nega polja »Varstvo okolja« s sklopi: voda, morje, tla, zrak, posebni odpadki, ionizira- ječa sevanja, neionizirajoča sevanja, hrup, okolju prijazne tehnologije, reciklaža, moni- toring in informatika, prosvetljevanje in vzgoja, ekonomika okolja, pravo okolja, družbeno odločanje in okolje. V tem sicer moderno zasnovanem raziskovalnem po- dročju se del gozdarstva morda vidi. Ni pa še jasno, kako to polje gleda (če sploh) na gozdarstvo. Po osnovni filozofiji polja in orientacijah gozdarstva osrednje težišče našega raziskovalnega dela vanj očitno ne sodi. Kaj torej preostane? V tem prelomnem času verjetno kot prvi korak že omenjena redefinicija vlog našega gozda in gozdar- stva za prihodnje stoletje. Iz novega pojmo- vanja teh vlog se bo namreč prej ali slej samodejno izvila organska povezanost go- zdarstva s celovitim področjem obnovljivih naravnih virov - vode, zraka, v določenem smislu morda tudi tal. Njihova naravna soodvisnost, neob- hodna potrebnost za naše preživetje in G. V. 2/92 111 skupne poteze filozofije gospodarjenja z njimi jih povezujejo mnogo trdneje kot ka- tera koli druga povezanost, v kateri se je naše gozdarstvo kdajkoli doslej znašlo. Namen tega sestavka je le, da opozorimo na možnost take nove povezave, v kateri bi naše gozdarstvo v prihodnje zagotovo lahko polneje razvijalo svojo novo identite- to, izhajajoče iz novih nalog. Morda bo zbudil celo kakšen odmev; vsekakor pa kaže opozoriti, da tovrstna povezanost ni- kakor ni nekaj novega in spet slovensko - specifičnega, ampak da je v številnih deže- lah že dolgo časa dejstvo. Na resornem področju imajo npr. gozd, voda in zrak ob podobnih problemih vseka- kor manj možnosti za skrite ali vgrajene GDK: 518 medsebojne antagonizme kot pa v družbah, kjer so uvrščeni sedaj. Na študijskem področju jih povezuje re- cimo vsaj filozofija obravnavanja naravnih virov po načelih obnovljivosti (= trajnosti), mnogonamenskosti, sonaravnosti - in se- veda njihova naravna povezanost. Isto bi bilo mogoče reči za področje, ki zadeva njihove raziskave . število uglednih gozdarskih šol in raziskovalnih ustanov, ki so sprejele tako orientacijo, gre po vsem svetu v desetine. Ni vzroka, da o teh stvareh ne bi v stroki razmislili in spregovo- rili - in to čimprej. Vse okoliščine nas namreč v to silijo: ob tem ne gre zgolj za razmišljanja o preživetju ampak predvsem o novem, modernem, prihodnjemu času ustreznem profilu gozdarstva. Se bomo evropeizirali končno tudi po načinu merjenja drobnega industrijskega lesa?! Lojze ŽGAJNAR* Že več kot poldrugo desetletje je v Slove- niji pereče vprašanje ugotavljanja količin drobnega industrijskega lesa na osnovi ma- se, torej s tehtan jem. Metoda je v Evropi in svetu že dve desetletji splošno uveljav- ljena v blagovnem prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti, in sicer v zadovoljstvo dobaviteljev in porabnikov lesa. Kljub različ­ nim poskusom in prizadevanju posamezni- kov ter zahtevam predvsem porabnikov industrijskega lesa, se pri nas »težinska metoda'' ni širše uveljavila. Ker za to ni bilo nikakršnih zakonskih omejitev (JUS stan- dardov tako ni nihče upošteval!), sodimo, da je glavni vzrok temu »moč navade«, stoletna trdna zakoreninjenost uporabe vo- lumenskih enot in nezaupanje do vseh »novotarij''· Posledice so znane: zamudne in drage meritve dimenzij pri natančnejših meritvah količin oziroma nezanesljiva ocena pri običajnih meritvah prostornine * L. ž., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija 112 G V. 2/92 tovora in preračunavanju v kubične metre. V vsakdanji praksi se to izraža na različne načine, še zlasti: - v povečanih administrativnih stroških zaradi pogostih reklamacij dobavljenih ali prevzetih količin; - v poslovnem nezaupanju, nespoštova- nju dobrih poslovnih običajev in tudi v sporih; - v neusklajenosti bilanc med prevzetimi in porabljenimi količinami lesa pri porabni- kih, ki ponavadi ugotavljajo primanjkljaje; - v večanju faktorjev porabe lesa po enoti proizvoda; - v težavah vseh udeležencev v medna- rodnem prometu z lesnimi sortimenti, saj se tu soočajo s masnimi in ne prostornin- skimi enotami, ki so pri nas običajne. Vemo, da bo les v prihodnje vse bolj cenjena in iskana surovina. Korektno koli- činsko in kakovostno ovrednotenje vseh vrst lesne surovine bo moralo tudi v Slove- niji postati imperativ v blagovnem prometu z lesom. V pogojih tržnega gospodarstva in svobodno oblikovanih cen, pri vključeva­ nju v mednarodno tržišče ter pri uveljavlja- nju in spoštovanju dobrih poslovnih običa­ jev, bo to tudi prvi pogoj konkurenčnosti in poslovne uspešnosti. Menimo, da je sedanje obdobje intenziv- nih družbeno gospodarskih sprememb in v času, ko razmišljamo o pripravi novih, na- cionalnih standardov za gozdne lesne sor- timente, primeren trenutek, da se lotimo tudi tega vprašanja. Čas je, da se otresemo >>balkanskih navad« tudi na tem področju, saj nas v to vse bolj silijo vsakdanje potre- be. Naposled so te zahteve izražene tudi v sklepih 79. strokovnega posvetovanja ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije, ki je bilo v maju 1991 . Na osnovi navedenih izhodišč in na ne- posredno pobudo podjetja Videm, Krško, ki je najv-ečji slovenski porabnik industrijskega lesa in se tudi najbolj zanima za težinsko metodo merjenja količin, je gozdarski inšti- tut v letu 1991 v raziskovalni program vključil tudi nalogo priprave vseh potrebnih elementov in metod za praktično uvajanje te metode. Po prvotnem dogovoru spodje- tjem Videm naj bi ugotovitve raziskav slu- žile le za interne potrebe podjetja. Poznejše vse širše zanimanje tudi drugih porabnikov v celulozni industriji in industriji ivernih in vlaknenih plošč pa nas je spodbudilo, da smo k sodelovanju povabili tudi te porabni- ke. Obenem smo upoštevali dejstvo, da bo realizacija tega projekta možna le ob sode- Slika 1: Jemanje vzorcev za določilev vlažnosti lesa (Vir : Kooperationsabkommen FPP) lovanju in soglasju vseh udeležencev v blagovnem prometu, torej tudi dobaviteljev lesa. Takšno soglasje je tudi prvi pogoj za uradno verifikacijo in institucionalizacijo no- vega načina merjenja količin lesa. Zaradi znanih političnih in gospodarskih razmer, s katerimi so se letos soočali go- zdarstvo in porabniki !esa, je bil projekt le delno izveden. Kot ponavadi se je spet zataknilo pri financiranju , kar je, glede na razmere, vsaj delno tudi razumljivo. Kljub tem težavam je gozdarski inštitut, v okviru skromnih finančnih sredstev, ki jih je odo- brilo Ministrstvo za gozdarstvo, nadaljeval z nekaterimi dejavnostmi za izvedbo projek- ta. Skupaj z nekaterimi možnimi uporabniki projekta so bile proučene, izbrane in prak- tično preskušene nekatere metode in po- stopki ter opravljene delne meritve in pri- merjave. Zaradi obsežnosti in zahtevnosti projek- ta, ki ga pogojuje velika variabilnost (v času in prostoru) osnovnih elementov in parame- trov pri uporabi težinske metode, to pa zahteva številne in dolgotrajnejše opera- tivne meritve in vzorčenja, bi bilo izvajanje projekta, pri dosedanjem tempu, predolgo- trajno. Menimo, da je zaradi omenjene variabilnosti tudi nedopustno preprosto pre- vzemanje različnih tujih metod in osnovnih fizikalnih elementov, kot si zamišljajo neka- teri najbolj neučakani porabniki lesa. V Slika 2: Izračun vlažnosti in količine (mase) pre- vzetega tovora lesa (Vir : Kooperationsabkommen FPP) G. V. 2/92 113 poduk in opozorilo so nam lahko sedanje težave, ki jih imamo pri uporabi različnih povprečnih vrednosti, pretvornih koeficien- tov, oz. redukcijskih faktorjev. Na pobudo nekaterih porabnikov lesa in upoštevajoč splošne razmere in zahteve po novem načinu ugotavljanja količin, ki so izražene tudi v sklepih ZOlT, želimo na inštitutu v letu 1992 intenzivirati vse dejav- nosti in naloge za uspešnejša in hitrejšo izvedbo projekta. V projekt, katerega izva- jalec bi bil Inštitut, želimo vključiti čim širši krog udeležencev v prometu z lesom, pa tudi pooblaščene organe in službe, ki se posredno ali neposredno srečujejo s tem vprašanjem. Menimo, da bo le tako možno projekt izvesti in rezultate tudi uradno ovrednotiti. Osnovni cilj projekta je raziskava in izbira metod in vseh potrebnih fizikalnih elemen- tov za uporabno ugotavljanje količin indu- strijskega lesa na podlagi mase ter priprava strokovnih osnov za vpeljavo blagovnega prometa na tej osnovi. V prvi vrsti bo pozornost namenjena dolgemu industrij- skemu lesu (goli!) iglavcev in listavcev. Zaradi večje variabilnosti volumenske go- stote (mase) bomo pri iglavcih predvidoma uporabili »atro<< metodo (nominalna gostota lesa) . Pri listavcih (bukev) pa »bruto« me- todo (lutra masa, volumenska gostota sve- žega - zračno suhega lesa), ob upošteva- nju variabilnosti v letnih obdobjih. Navedeni metodi sta v Evropi tudi najbolj razširjeni, saj pri pravilni uporabi zagotavljata pov- prečno natančnost ±3 %. Vemo, da je pri sedanjem načinu možnost napake tudi do 20 odstotkov. Pri operativnih raziskavah za pripravo strokovnih osnov naj bi sodelovali poprej strokovno izurjeni kadri potencialnih porab- nikov rezultatov projekta, oziroma sofinan- cerjev in sopodpisnikov sporazuma. Za us- posobitev le-teh, uvajanje v delo ter nadzor bi bili zadolženi izvajalci projekta. Proučene in izbrane operativne metode in postopki ter potrebni raziskani parametri bi služili kot strokovne osnove in bili dolo- 114 G. V. 2192 čeni v posebnem sporazumu med udele- ženci v blagovnem prometu. Pristop k spo- razumu bi bil prostovoljen, določila spora- zuma pa obvezna za vse udeležence. Tra- jen nadzor nad tehničnim izvajanjem in spoštovanjem sporazuma vseh udeležen- cev bi opravljala uradno pooblaščena in nevtralna institucija, ki bi jo določili soude- leženci sporazuma. Gre torej za znani način in metode ugo- tavljanja količin ter združevanje udeležen- cev v blagovnem prometu z lesom, kot ga poznamo drugje v Evropi, zlasti v sosednji Avstriji, pod nazivom Kooperationsabkom- men Forst-Piatte-Papir. Predlog z vsebinskim in časovnim pro- gramom projekta je Inštitut v novembru 1991 poslal vsem večjim porabnikom lesa in tudi nekaterim uradnim organom in služ- bam s področja gozdarstva, lesarstva in državne uprave, torej vsem, ki bi jih moralo zanimati to vprašanje. Upamo, da bo tokrat odziv ugodnejši kot je bil spomladi. Zave- dati se moramo, da bomo imeli v prihodnje opravka z vse večjim deležem manj kako- vostne, brezoblične lesne surovine (drobna lesna masa iz gozdno gojitvenih del, ostanki primarne in finalne predelave), pri kateri nam prostorninsko merjenje vedno povzroča težave. Slabšanje kakovosti vhodne surovine lahko realno pričakujemo zaradi: - ekološkega stanja in prihodnosti go- zdov ter vse bolj prevladujočega vrednote- nja nelesnih funkcij, čemur je vzrok nagel razvoj ekološke zavesti; - tehnološkega razvoja gozdarstva in porabnikov lesa, ki bo omogočil izrabo tudi vseh gozdnih in lesnih ostankov; - kroničnega primanjkljaja lesne surovi- ne, zlasti še lesa za kemično predelavo. če naštetim vzrokom dodamo še uveljav- ljanje tržnih zakonitosti, dobre poslovne običaje in razmerja ter naše želje in potre- ber po vključevanju v mednarodne bla- govne tokove, se bomo najbrž vsi strinjali, da je uvedba novega količinskega in kako- vostnega vrednotenja lesa nujna. STALIŠČA IN ODMEVI GDK: 61 Kje so dileme v gozdarskem načrtovanju V GV 9-10/1991 je bil objavljen članek, ki naj bi prispeval k razjasnitvi diskusij in dilem, vezanih na razmejitev med posame- znimi nivoji gozdnogospodarskega načrto­ vanja. Avtor je svoja razmišljanja sicer us- meril v manj oz. neproblematično razmeje- vanje med ureditven im in gojitvenim načrto­ vanjem. Ni pa se mogel izogniti strokovnim dilemam, ki v urejanju že dolgo obstajajo - kvantificiranja na različnih nivojih uredi· tvenega načrtovanja in pojmovanje nji- hove superiornosti. Znano in problema- tično strategijo poenostavljenega distribui- ranja (ocenjenih) območnih kvantifikacij na nižje nivoje načrtovanja je predstavil z vsaj zame novimi izrazi. Vse skupaj sloni v glavnem na deduktivni (po avtorju okvir- ni?) tehniki načrtovanja. Začne pri »Ob- močni strategiji za usmerjanje gozdov« in konča na nivoju gospodarskega razreda enot. Tu bi se morala »nujno srečati in potrditi<' z induktivno (po avtorju podrob- no!) obliko načrtovanja, ki temelji na »Konkretnih gozdnogojitvenih razmerah v detajlu« . Kljub natančni opredeljenosti vsega pa vse skupaj le ne funkcionira. Ko namreč načrtovalec stopi na >>trdna tla'<, (kar je predvideno!), se pojavijo »razni problemi« - kje drugje kot v konkretnem (tu tiči vrag) . Pripombe grejo seveda na račun kvalitete načrtov gospodarskih enot oziroma slabe zanesljivosti načrtov v de- tajlu. Neučinkovitost sistema naj bi bila »preprosto posledica slabih območnih kon- ceptov in (še vedno) neusposobljenih inže- nirjev« (v gozdnogojitvenem diagnosticira- nju stanja in ocenjevanju) posegov v sesto- je. Teorija dedukcijskega načrtovanja trajnosti v območju po mojem mnenju ni problematična zato, ker ne deluje, ampak zato, ker (še vedno!) obstaja. Zaradi njene- ga, celo zakonsko reguliranega nadvlado- vanja osnovnemu ureditvenemu načrto­ vanju, postaja strokovno urejanje samo sebi namen. Vse pomembnejše (usodnej- še!) odločitve za ukrepanje v osnovni ure- ditveni enoti se v obliki okvirnih kvantifikacij (m3, ha) iz območja prenašajo navzdol, vse do najnižjih načrtovalnih enot oz. detajlov (odsek). Njihovo upoštevanje je (celo po zakonu?!)- obvezno. O tem, kako gre vse to skupaj s klasičnim urejanjem in kdo je za vsa nepredvidena odstopanja odgovo- ren, je povedano v omenjenem tekstu. Vsekakor imamo nesrečni neusposobljeni inženirji tudi nekaj sreče, saj bi nas kaj lahko obdolžili še za nefunkcioniranje teo- rije ( ?) o »preverjanju trajnosti gozdov in njihovih funkcij za vse gozdove Slovenije« (glej osnutke novega Zakona o gozdovih). Toda ta strokovna blamaža je po zahtevnej- ših intervencijah k sreči že romala na sme- tišče zgodovine. Zgornjo drastično primerjavo sem si do- volil predvsem z namenom, da resneje opozorim, do kakšnih absurdov lahko pri- vede omalovaževanje, da ne rečem kar nepoznavanje pojma trajnosti, enega te- meljnih pojmov v urejanju gozdov. Trajnost gozdov je namreč v gozdar- skem (urejanje, gojenje) smislu gozdnogo- jitveni pojem. Zagotavlja ga takšno sta- bilno (uravnoteženo) stanje gozda, ki omogoča njegovo trajno (naravno) rege- neracijo - obstoj (sonaraven gozd). Tak- šno stanje je možno trajno zagotoviti le na dovolj veliki površini gozda oz. sestojev. V praksi je to gozdnogospodarske enota - osnovna ureditvena enota. V njenem okviru periodično (1 O let) preverjamo stanje go- zdov oz. njihov odklon od ciljnega stanja. Z načrtovanjem akumulacije aktivnega pri- rastka na vitalnih osebkih izboljšujemo sta- nje oz. ga približujemo ciljnemu. Akumula- cije lahko v omejenem obsegu povečujemo s smiselnim reguliranjem (svetlobne) kon- kurence v gozdu - z redčenji in s sprošča­ njem mladovja. Ocenjena količina lesa, ki jo lahko dobimo iz gozda pri teh ukrepih, je strokovni etat (določen po gojitvenih kriterijih). To ni eksaktna točkovna vred- G. V. 2192 115 nost, marveč razpon med strokovno ugo- tovljenim minimumom in optimumom eta- ta. Zato ga je možno po določenih kriterijih (lahko območna strategija!) in v določenih okvirih (stanje gozda) kontrolirana prilaga- jati potrebam lastnika. Tako dobimo kon- čni (sečni) etat. Etat je torej vedno kompromis med mož- nostmi gozda in zahtevami lastnika. Izražen je v 1 O-letni količini (m3) dovoljenega pose- ka. Z vidika stroke je to skrajna količina in praviloma ni obvezna (sankcije, sodišče, maltretiranje lastnika) . Trajnost gozdov je dejansko možno pre- verjati le na nivoju gospodarske enote. Na višjih nivojih jo zagotavljamo posredno - z zagotavljanjem trajnosti v vseh osnovnih enotah. Pri zagotavljanju trajnosti je pomemben čas, v katerem je možno doseči optimalno ciljno stanje. To je izravnalna doba. Njena dolžina (čas) je odvisna od stanja gozda (stopnja degradacije), intenzivnosti motenj (sečnje, razni gojitveni problemi) in od ka- kovosti rastišča. Z načrtovanjem (in pose- ganjem v gozdove) lahko vplivamo na in- tenzivnost nekaterih motenj. Med njimi so najbolj problematične lastnikove zahteve po lesu. Nanje je možno učinkovito vplivati le z gozdarsko politiko . S tem pa je že nakazan drugi, negozdar- ski vidik trajnosti. Pri njem gre za ugotav- ljanje razpoložljivih lesnih donosov, ki so določeni z etatom. Ti donosi morajo biti STROKOVNA SREČANJA GDK: 89 predvsem trajni (dobava), sicer pa čim večji in čimbolj kakovostni (struktura. sortimenta- cija itd.). Njihova realizacija je mimo go- zdarskih vidikov (etat) odvisna tudi od teh- nične opremljenosti gozdov (odprtost), od mehanizacije (tehnologija) - od vlaganj. Pomembni so še uspešnost izrabe razpo- ložljive surovine, uspešno trženje (ekonom- sko vrednotenje) , različne oblike razširjene reprodukcije (sovlaganja), splošne in raz- vojne zadeve v območju itd . Za uravnavanje skladnega razvoja go- zdarstva (lesne bilance) so bila kmalu po vojni ustanovljena gozdnogospodarska ob- močja. Ta bi morala verjetno svoje delo koordinirano načrtovati - pa ga niso. Vse- kakor je bila njihova osnovna naloga v ugotavljanju razpoložljivih lesnih surovin (na osnovi etatov) in v zagotavljanju njihove neprekinjene dobave (trajnost). Uravnavanje gozdnogojitvene trajnosti v okviru območja je danes vsekakor ena izmed pomembnih nalog gozdnogospodar- skih območij. Speljati pa jo je možno le prek učinkovite gozdarske politike in zagotavlja- nja trajnosti v vseh osnovnih ureditvenih enotah - gospodarskih enotah. Zato bo treba, med drugim, prispevati tudi resnejšo in bolj strokovno podporo osnovni ureje- valski družbi - tudi s teorijo, ki jo bo mogoče korektno uporabiti pri delu. Arne Kozina Ugotovitve in priporočila seminarja Postra~ski gozdni proizvodi Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fa- kultete v Ljubljani je 26. in 27. novembra 1991 priredil seminar z delovnim naslovom »Postranski gozdni proizvodi«. Prireditev je potekala na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo. Udeležilo se je je 75 strakov- 116 G. V. 2/92 njakov iz najrazličnejših področij, ki zade- vajo obravnavano tematiko. Namen seminarja je bil predstaviti razno- liko problematiko tega področja- v tradicio- nalnih okvirih in v novonastajajočih razme- rah - s posebnim poudarkom na pomenu, ki ga imajo dobrine iz gozda na (so)obliko- vanje odnosa javnosti do gozda, gozdarske stroke in okolja v celoti . 15 referatov in tri koreferate je dopolnje- vala bogata in živahna diskusija, v kateri je 27 razpravljalcev podalo 43 prispevkov, ki jih v prilogi objavljamo v celoti. Seminar je dopolnila projekcija štirih dokumentarnih arhivskih filmov z obravnavano tematiko iz fonda Arhiva Slovenije. Ob zaključku seminarja je bila imenovana osemčlanska redakcija skupina (Anko, Ber- ginc, Lipoglavšek, Pogačnik , Robič, Šinko, Veselič, Zavrl-Bogataj). Ta je iz poudarkov referentov (poleg različnih gozdarskih vidi- kov so bili predstavljeni še pogledi s po- dročja socialnega dela, prava, varstva na- ravne·dediščine in farmacije) ter razpravljal- cev, oblikovala ugotovitve in priporočila. Ugotovitve: 1. Zelo različna skupina dobrin, ki jih na najrazličnejše načine pridobivamo iz gozda in jih običajno poimenujemo z nazivom »postranski gozdni proizvodi«, je bila zlasti v polpreteklem obdobju (neupravičeno) vse manj deležna strokovne pozornosti. Zato te dobrine preslabo poznamo in upoštevamo: - slabo poznamo njihove naravno-proiz- vodne zakonitosti in ustrezne nosilne kapa- citete gozdov, - nimamo ustrezne delitve, ki bi obse- gala vse te dobrine, - pogrešamo ustrezno terminologijo - od naziva za celotno skupino teh dobrin dalje (dilema proizvod : dobrina) . 2. Nove okoliščine narekujejo nov odnos do teh dobrin; njihovo pridobivanje lahko pomeni konfliktne področje med zasebnim in javnim interesom pa tudi z drugimi vlo- gami gozda. 3. številni problemi - mednje sodi tudi naš odnos do narave - so nas doleteti iznenada, zato še vedno skušamo misliti in jih reševati na stare načine. Tudi nastaja- joča gozdarska zakonodaja ne odraža us- trezno pomena in vloge nelesnih gozdnih dobrin. 4. Poznavanje ekonomskih razsežnosti teh dobrin bi prispevalo k ustreznejšemu obravnavanju ter vrednotenju njih samih in gozda kot celote. 5. Na nelesnih gozdnih dobrinah se obli- kuje odnos do narave (in gozda) pri zelo širokem krogu ljudi. Zato so zanimivo po- tencialno področje komuniciranja z javnost- jo in opozarjajo na potrebo po nacionalnem programu naravovarstvenega ozaveščanja ljudi. 6. S svojo mnogoplastno problematiko te dobrine opozarjajo na potrebo po ustrez- no hierarhično grajeni zakonodaji - od Za- kona o varstvu narave do ustreznih občin­ skih odlokov, ki bodo upoštevali krajevno specifične razmere. Dokler ta regulativa ne bo razvita, na tem področju ne bi smelo biti prostora za podjetništvo. Najrazličnejše oblike dela s temi dobrinami lahko v prihod- nje postanejo zanirriiva področja gozdar- skega delovanja - od razvijanja stikov z javnostjo do možnosti razvijanja dolgoroč­ nih poslovnih interesov, ki jih opravičuje velik in rastoč gospodarski pomen npr. medenja, proizvodnje božičnih drevesc, gozdnih sade~žev, gob in plodov ali pomen zdravilnih gozdnih rastlin v fitoterapiji. Delo na teh dobrinah pogosto tudi nudi možnosti izvensezonske zaposlitve gozdnih delav- cev. Ob teh ugotovitvah sprejemamo na- slednja priporočila: 1 . Gozdarstvo potrebuje celovit program dela na področju nelesnih dobrin, ki izvirajo iz gozda. ·Okrepiti je treba ustrezno vzgojno-izobraževalno delo v formalni (šol- ski) in neformalni (vzgoja javnosti) sferi, pri čemer je .še posebej treba poudariti vidike ogrožen.6sti in varovanja teh dobrin. Okre- piti je treba tudi raziskovalno delo na vseh podro.čjih, ki zadevajo te dobrine. 2. ·sistematično je treba večati in urejati vedenje o teh dobrinah. Zagotoviti je treba zbiranje podatkov o njih na državni ravni. Anketo, ki je bila izvedena ob pripravah na ta seminar, imamo lahko le za prvi poskus sistematičnega urejanja sicer obsežnega znanja s tega področja. Zato je treba s tovrstnim delom nadaljevati. 3. Vse nelesne dobrine, ki izvirajo iz gozda, je treba opredeliti kot ekonomsko- pravno kategorijo : poiskati je treba meje med koristmi iz gozda, ki pripadajo samo lastniku gozda in tistimi, ki pripadajo vsej G. V. 2./92 117 javnosti. Oblikovati je treba mehanizme in sredstva za usklajevanje konfliktov med javnim in zasebnim interesom. 4. Glede na mnogoplastnost problema- tike nelesnih dobrin iz gozda potrebujemo ustrezno zakonodajo, ki bo na vseh nivojih (od države do občine) upoštevala njihovo kompleksnost. Formulacija: »Gozd je do- brina javnega (= splošnega družbenega) pomena", naj se vključi tudi v novi Zakon o gozdovih. 5. Nelesne dobrine, ki izvirajo iz gozda, naj gozdarstvo v primerjavi z lesom in divjadjo obravnava enakopravneje. Usme- ritve, smernice in ukrepi za gospodarjenje z njimi so predmet ustreznih načrtov. V gozdnogospodarskem načrtovanju je treba pojme nege, trajnosti, mnogonamenskosti, celovitosti in sonaravnosti razširiti tudi na te dobrine. 6. Medenje gozda je tolikšnega gospo- darskega pomena, da bi lahko postalo tudi predmet gozdarskega visokošolskega štu- GDK: 182.58 di ja in raziskovanja; posebnega pomena bi bilo tesnejše operativno sodelovanje go- zdarstva in čebelarstva. 7. Gozdarstvo mora glede na velike po- tenciale tega področja izdelati strategijo svojega delovanja na njem. Posebej bo . treba opredeliti vlogo stroke pri varovanju teh dobrin (vzgojna, svetovalna, nadzorna). 8. Glede na številna etična vprašanja, ki jih to področje odpira v mnogih situacijah za mnoge ljudi, je treba izdelati kodeks ravnanja pri pridobivanju teh dobrin, ki bi zajel razmejitev med ljubiteljskim in komer- cialnim, samoomejevanje pri količinah, spo- štovanje gozda in njegovega življenja (npr. ubijanje polhov za zabavo), obzir do drugih interesov, varovanje vrst, njihove pestrosti itn. 9. Te ugotovitve in priporočila se objavijo v strokovnem in dnevnem tisku. Za redakcijsko skupino: dr. Boštjan Anko Zborovanje mednarodnega združenja za proučevanje vegetacije Varšava, 8.-12. aprila 1990 Zborovanje mednarodnega združenja za proučevanje vegetacije (Internationale Ve- reinigung tor Vegetationskunde), 33. po vrsti, je bilo v Varšavi od 8.-13. aprila 1990 na temo »vegetacijski razvojni procesi kot subjekt geobotaničnih kart«. Simpozij je zelo dobro organizirala varšavska univerza, Geobotanična postaja Bialowieža. Organizacijski komite so uspešno vodili prof. dr. Krystina FALINSKA, prof. dr. Ja- nusz B. FALINSKI, prof. dr. Wladyslaw MA- TUSZKIEWICZ in prof . dr. Teofil WOJTER- SKI. Zborovanja se je udeležilo okoli 190 članov iz 20 dežel (iz Bolgarije 1, Čehoslo­ vaške 5, Finske 2, Francije 5, Italije 1 O, Japonske 3, Jugoslavije 5, Madžarske 9, Nemške demokratične republike 6, Zvezne 118 G. V. 2/92 republike Nemčije 20, Nizozemske 7, Nor- veške 1, Poljske 54, Španije 6, Švedske 5, Švice 1, Tanzanije 1, Vietnama 1, ZDA 2, ZSSR 1 O. Prispevki so bili v obliki referatov (okoli 50) ali razstavljenih posterjev (26) z diskusijo ob njih. To je pravzaprav drugo zborovanje tega združenja, posvečeno vegetacijskemu kar- tiranju in uporabi vegetacijskih kart. Prvo je bilo pred 32 leti, to je 1959. leta v Stolzenau Weser pri R. Tuxenu. če primerjamo ta dva simpozija oziroma dosežke ali bolje rečeno razmah geobotaničnega kartiranja in široko paleto uporabe vegetacijskih kart oziroma raznih izvedenih ekoloških kart različnih meril, vidimo, kakšen razvoj je ta dejavnost doživela v teh letih. Lahko bi rekli, da vegetacijske karte vseh vrst dobivajo na znanstvenem pomenu. Zlasti pa se uveljav- lja in krepi uporabnost oziroma aplikativni pomen vseh vrst vegetacijskih kart. Tako se vse širše uveljavljajo dognanja iz bogate zakladnice florističnih, vegetacijskih, ekolo- ških, rastiščnih in drugih podatkov, ki jih nudijo vegetacijske karte oziroma karte v izvedeni ali prilagojeni obliki v raznih po- dročjih gospodarstva. Uporabljajo se zlasti ·še v gozdarstvu, kmetijstvu, pri varstvu narave oziroma človekovega okolja, spo- meniškem varstvu, urbanizmu, prostor- skem planiranju na ekološki osnovi itd. Množico prispevkov bi lahko razdelili v grobem nekako na dve skupini. V prvi bi bill prispevki, ki poročajo in obravnavajo vegetacijsko kartiranje in karte oziroma nji- hovo uporabo na nek, rekli bi klasičen način. Upoštevajo zakonitosti sindinamike, singenetike, sinekologije, sinhronologije ve- getacije in ustreznih spremljevalnih proce- sov ter tako pridejo do določenih uporabnih sklepov pri uporabi posameznih vegetacij- skih enot. Ta vrsta raziskav je razmeroma poceni, zahteva višjo stopnjo znanja in več prakse ter daje dobre rezultate. V zadnjem obdobju se z napredkom računalništva in satelitske tehnike razvijajo metode daljinskega zaznavanja, ki jih je možno prilagoditi tudi za vegetacijsko karti- ranje. Aero-foto snemanje z IR filmi, zlasti barvnimi, v kombinaciji z terestričnimi ozi- roma dopolnilnimi raziskavami lahko da zelo dobre rezultate . Večina teh metod seveda lahko tudi številčno ali grafično računalniško izvrednoti posamezne para- metre, kar pogosto deluje impresivno. Ti načini so večkrat dragi, vsaj dokler ni ureje- nih sistemov (na primer povezave pri sate- litski izmenjavi podatkov). Draga je začetna investicija pri nabavi opreme, to je instru- mentov in računalnikov, kakor tudi šolanje kadrov, vendar vse kaže, da gre razvoj v to smer. Nekje ga bodo dosegli in uporab- ljali prej (ponekod so ga že povsem osvojili), nekje pač pozneje. Verjetno se bo kombina- cija obeh načinov v bodočnosti najbolje uveljavila. Jugoslavijo smo zastopali dr. Ivo Puncer, mag. Andrej Seliškar in dr. Mitja Zupančič iz Slovenije ter dr. Ivan Šugar in dr. Ivo Trinajsti6 iz Hrvaške. Udeleženci iz Slove- nije smo imeli svoje prispevke oziroma posterje, ki so bili za marsikoga zanimivi. Kolega A. Seliškar je imel poster o možnosti ugotavljanja vegetacijskih enot in zasledo- vanja njihovih sprememb v daljšem razdo- bju s pomočjo aero-foto posnetkov. l. Puncer in M. Zupančič sta imela prispe- vek in poster o zgodovini vegetacijskega kartiranja v Sloveniji in Jugoslaviji. Pri obravnavi znanstvenih in praktičnih vidikov vegetacijskih kart različnih meril in možnosti za njihovo uporabo v strokovno znanstvene in aplikativne namene v gospodarstvu smo . posebej izpostavili uporabnost vegetacij- skih kart detajl nega merila 1 : 1 O 000 v go- zdarstvu oziroma pri urejanju in gojenju gozdov, ugotavljanju potencialnih zmožno- sti gozdnih rastišč itd. Na udeležence sim- pozija je naredilo vtis tudi dejstvo, da imamo pri nas kartirane tako velike površine goz- dne oziroma celotne vegetacije (v različnih merilih). Hkrati pa moramo ponovno ugoto- viti, kako velika je škoda, da tako obsežno in dragoceno vegetacijsko kartografsko gradivo zaradi pomanjkanja denarja ni v celoti tiskano in tako dostopno širokemu krogu interesentov. V času zborovanja je bila organizirana za udeležence enodnevna ekskurzija >•Najpomembnejše vegetacijsko-krajinske enote v okolici Varšave", pod vodstvom prof. W. Matuszkiewicza s sodelavci . Videli smo vsaj pet tipov potencialne naravne vegetacije tega na videz enotnega območ­ ja, ki so zdaj zaradi dolgoletne rabe zemljišč v glavnem spremenjeni v različne poljedel- ske kulture in borove nasade. dr. Ivo Puncer G. V. 2192 11 9 NOVO V ZAKONODAJI Odlok o upravljanju gozdov v družbeni lastnini, za katere Zakon o denacionalizaciji določa obveznost vračanja, do izvedbe denacionalizacije 17. januar 1992 31. januar 1992 12. februar 1992 Zakon o gozdovih 28. januar 1992 6. februar 1992 12. februar 1992 20. februar 1992 Na zahtevo SKZ- LS je sprejeto besedilo predloga o spremembi odloka. Po sprejemu tega predloga sečnja v gozdovih, ki naj bi se po Zakonu o denacionalizaciji vračali, brez dogovora z bodočim upravičencem ni dovoljena. MKGP pošlje vsem gozdnogospodarskim organizacijam navo- dilo o izvrševanju tega odloka. Sindikat gozdarstva Slovenije javno pozove gozdnogospodarske organizacije, da z delom v gozdovih, ki jih zadeva Zakon o denacionalizaciji, nadaljujejo v skladu z veljavnim Zakonom o gozdovih in veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti. Odbori vlade obravnavajo predloženi osnutek Zakona o gozdo- vih in ga predlagajo vladi v sprejem. Pri tem so črtali člen o ustanovitvi strokovne gozdarske zbornice. Vlada odloži sklepanje o osnutku, ker ni usklajen s stališči SKZ-LS. SKZ-LS se namreč ni strinjala s tem, da bi Zakon o gozdovih urejal gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem zunaj gozda in naselij in je predlagala vključitev gozdarske javne službe v Kmetijsko-gozdarsko zbornico. Uskladij·o se stališča o osnutku med predstavnikom vlade, SKZ-LS, MKGP, ministrstvom za finance in ministrstvom za zakonodajo, kjer se med drugim določi, da naj bo v območnih svetih za gozdove več kot 50% članov lastnikov gozdov. Vlada brez razprave sprejme osnutek zakona o gozdovih. Tako gre osnutek v skupščinsko obravnavo- razprava o njem naj bi bila v skupščini v marcu 1992. Zakon o prometnem davku 25. januar 1992 7. februar 1992 20. februar 1992 120 G. V. 2192 V Uradnem listu RS, št. 4192 je objavljen zakon o prometnem davku. Po njem les ni reprodukcijski material. V Uradnem listu RS, št. 6192 je objavljen pravilnik o uporabi zakona o prometnem davku, po katerem je še vedno možno razumeti, da je les obdavčen v vseh fazah prodaje. V Uradnem listu RS, št. 8/92 je objavljen pravilnik o spremembi pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku, po katerem se les obdavči z 1 O% prometnim davkom pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov, v nadaljnjem prometu pa se za potrebe reprodukcije prometnega davka ne plačuje. 21. februar 1992 Na MKGP prispe že 19. 2. 1992 izdano navodilo ministrstva za finance, po katerem prispevek za biološka vlaganja od lesa iz družbenih gozdov nadomešča plačilo prometnega davka. Zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine 31. januar 1992 Vlada določi besedilo zakona o spremembah zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine. Zakon bo šel v skupščinsko obravnavo v marcu 1992. Po njem naj bi bil postopek za zavarovanje naravne in kulturne dediščine precej poenostavljen. Država bi imela pravico do ukrepa začasnega zavarovanja in predpravico pri nakupu zemljišč oziroma objektov, kjer se nahaja objekt naravne ali kulturne dediščine. Odlok o določitvi blaga1 za katerega se pri izvozu plačuje posebna taksa 31. januar 1992 V Uradnem listu RS, št. 5192 je objavljen odlok, po katerem se izvoz gozdnih lesnih sortimentov in nekaterih vrst obdelanega lesa obdavči z 1 O%. V pripravi je sprememba odloka, po kateri naj bi se pri izvozu različne drevesne vrste obravnavale različno. Anica Zavrl-Bogataj DELO SPLOŠNEGA ZDRUŽENJA GOZDARSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE Na osnovi sklepov zadnje seje 10 SZG v letu 1991 (23. 12. 1991) je bilo opravljeno: - Pripravljeno je bilo poročilo o problematiki gozdarstva in posredovano (20. 1. 1992) predsedstvu RS. V njem so bila podprt_a tudi stališča in zahteve sindikata gozdarstva Slovenije. - Ustavnemu sodišču Republike Slovenije sta bili posredovani dve vlogi: · dne 7. 1. 1992 predlog za presojo ustavnosti zakona o denacionalizaciji (členi 19, 20, 21, 27) - Uradni list RS, št. 27/91 ; · dne 6. 2. 1992 predlog za presojo zakonitosti in ustavnosti odloka o spremembi odloka o upravljanju gozdov v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 3/92). - V dopisu z dne 19. 2. 1992 je SZG posredovalo problematiko gozdarstva vsem strankam in zaprosilo za razgovor o omenjeni tematiki. Po usmeritvi odbora za tisk in propagando se zbirajo podatki in pripravlja poročilo o opravljenem delu na tem področju v letu 1991 v vseh gozdnogospodarskih organizacijah. Pripravljena so izhodišča za izdelavo propagandne in izdajateljske aktivnosti gozdarstva Slovenije v letu 1992. V tem času je bil v okviru tega že pripravljen in posredovan na RTV seznam predlogov za sestavke v kmetijskih nasvetih na radiu - ena gozdarska oddaja v tednu (seznam že zajema 37 avtorjev in 50 tem - zaželene so še dodatne tekoče aktualne teme) . Na področju gojenja je pododbor za semenarstvo in drevesničarstvo na seji (23. 1. 1992) obravnaval aktualno problematiko s tega področja in sprejel usmeritve za prihodnje. G. V. 2192 121 Posebno pozornost je posvetil neusklajenosti med načrtovano in tekočo porabo sadik. Odbor za ekonomska in finančna vprašanja je organiziral posvetovanje na temo: Osnovne usmeritve in splošni pogoji gospodarjenja v Republiki Slovemji v letu 1992. Uvodoma je izčrpno spregovoril dr. Neven Borak, svetovalec pri predsedstvu RS. Izpostavljena so bila izhodišča dejavnosti posebnega pomena (Falkner) in plan GG Maribora. Na seji odbora je bila obravnavana raziskovalna naloga: Merila za določitev premoženja v zdajšnjih gozdnogospodarskih organizacijah (dr. Kavčič) in tekoča problematika {pro- metni davek, plačilo s Hrvaško). Odbor za varstvo pri delu (seja 28. 1. 1992) je opravil pregled opravljenega dela v letu 1991 in določil usmeritve za tekoče delo, podal oceno varstva pri delu v g.g.o. in pripravil mnenje v zvezi s predstavljenim programom )'Opreme" iz Kočevja. Odbor za kadre in izobraževanje je obravnaval predlog GŠC Postojna za razširjeni štiriletni izobraževalni program gozdarsko-krajinski tehnik ali gimnazijo krajinsko-turistične usmeritve in triletno izobraževanje z novim poklicem kmet-gozdar. SZG je 4. 2. 1992 o tem posredovalo pismena stališča na Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo in šport. Odbor za trg in cene je v tekočem letu na dveh sejah obravnaval problematiko in neskladja ob sprejetju Zakona o prometnem davku, predlagal spremembe in pripravil pripombe na pravilnik o izvajanju zakona, tako da bi bil les le enkrat obdavčen. Odbor je obravnaval poleg odkupnih in prodajnih cen tudi zaščitno politiko slovenskega gozdarstva (uvozni in izvozni režim) . mag. Janez Pogačnik DEJAVNOST INŠTITUTA ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO Na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo smo s pomočjo Javne gozdarske službe in najnovejše računalniške tehnologije izpopolnili geometrijo slovenskega gozdnega prostora. To pomeni, da so vse meje območij in gozdnogospodarskih enot »pripeteu na koordinatni sistem, kar omogoča natančno geometrijsko delo z mejami in vsemi podatki, ki so znotraj teh mej (popis gozdov). Prek milijon preverjenih koordinat zagotavlja natančnost in primerljivost te mreže mej osnovne gozdarske prostorske razdelitve. Sestavljena datoteka omogoča najrazličnejše izvlečke za upravno in gozdnogospodarsko prakso. Radi jo bomo pokazali - ob predhodni najavi. Docent dr. Franc Batič je na Univerzi v Gradcu s prof. Gril/om in prof. Mayerchoferjem sestavil skupni predlog za sodelovanje Inštituta v Ost-West projektu. IGLG je pripravil skupaj z Univerzo v Ljubljani, Munchnu, Gradcu in z FBWA z Dunaja predlog za vključitev inštitutskih raziskav v projekt TEMPUS (Evropska gospodarska skupnost). S tem vstopa IGLG v najzahtevnejše projekte Evropske skupnosti. Dogodil se je prvi škandalček. V navezi z avstrijskimi raziskovalci podrobneje proučujemo onesnaženost ozračja in odvisnost propadanja gozdov od stopnje te onesnaženosti v območju slovensko-avstrijske meje. Ko je februarja prispela v to območje, v okolico Radelj, 122 G. V. 2/92 posebej usposobljena univerzitetna skupina iz Gradca pod vodstvom prof. dr. Mayercno- ferjaJ so jo budni prebivalci v okolici Radelj takoj prijavili policiji. Le-ta se je pripravila in ko je prišel signal v drugič iz Vuhreda, je »akcija stekla«. Policija je goste "obdelala « popolnoma profesionalno. Sledil je protest, ki je zahteval opravičilo radeljske policije, nas pa podučil, da smo v nekaterih pogledih zdaj še slabši kot je bila prejšnja država. V Botany School, Cambridge, Vel. Britanija je v okviru AL/S programa na izpopolnjevanju matJ. Hojka Kraigher (do konca marca 1992). Proučuje produkcijo citokininov v rastnem mediju ektomikoriznih gliv ter inokulacijo; proučuje tudi citokinine v eksudatih in ekstraktih mikoriznih sterilnih semenk smreke v primerjavi z nemikoriznimi semenkami. Bazična proučevanja te vrste so pomembna za razvoj sistema bioindikacijskih metod za določevanje onesnaženosti gozdnih rastišč. (Glej letno poročilo IGLG 1991.) IGLG je izdal študijo (Strokovna in znanstvena dela št. 107) Stanje mehanizacije in produktivnosti dela v gozdarstvu Slovenije za leto 1990. Dobite jo lahko na vseh gozdnih gospodarstvih. Žal pa je to verjetno zadnja študija iz serije, ki teče že od leta 1966 dalje vsako drugo leto. Odslej bo v Sloveniji gotovo manj gozdarstva, manj produktivnosti, manj sodobne gozdarske tehnologije in tudi manj študij. V januarju je bilo izdelano in natisnjena poročilo o slovensko-avstnjskem gozdarskem raziskovalnem sodelovanju v letu 1991. (Sodelovanje IGLG z avstrijskimi raziskovalnimi ustanovami OFZS, BO-KU, FBWA.) To sodelovanje je obsegalo enajst raziskav v treh projektih, ki so bile izbrane v skladu z našimi in avstrijskimi potrebami. Poročilo je v angleščini in ga lahko dobite v Osrednji gozdarski knjižnici. Na Inštitut je prispela dragocena raziskovalna oprema za plo tersko risanje kart vseh vrst in v vseh merilih. Največji format risb je A0 . Konfiguracija opreme je naslednja: 1. Oigitalnik MICRO GREEO 111; Format 1067 x 1524mm; Natančnost 0,05mm. 2. Ploter OMP 162 DL z računalniškim priključkom s spominom 2Mb; Format 884 x 1158 mm ,· Hitrost 600 mm/s; Pospešek 4 g (g =zemeljski pospešek); 8 barvnih peres hkrati. Za izris kart uporablja vse vrste papirja in folije . Za vse, ki jih redka naprava zanima, bo spomladi organizirana demonstracija. V začetku leta je doc. dr. Miha Adamič v Linderhoferju (Nemčija) na evropskem posvetovanju predaval o strategiji naseljevanja in ohranjanja medveda v srednji in južni Evropi. Janez Čop pa je v Freiburgu pripravljal telemetrijsko opremo, ki jo uporabljamo za spremljanje migracijskih poti risa, predvsem izSiovenije proti srednji Evropi. 8 .. februarja, torej v čast prvega samostojnega slovenskega kulturnega praznika, smo na IGLG interno proslavili tri nove doktorje znanosti (Košir, Adamič, čampa), štiri magistre znanosti (M. Jurc, Kovač, Medved, Kraigher) in menegerja (Sočan) (visoka mednarodna menegerska šola), ki so zaključili študije v obdobju zadnjih dveh let. Minister jim je podaril spominska darilca, tudi lepih besed ni manjkalo. S tem ima na IGLG prek polovice raziskovalcev naslove magistra ali doktorja, kar je za te vrste raziskovalnih ustanov po evropskih kriterijih že dobra struktura. Marko Kmecl G. V. 2/92 123 IN MEMORIAM GDK: 902.1 Prof. Franc Rainer, 1902- 1991 Življenjska pot profesorja Rainerja se je začela 23. marca 1902. leta v Rajhenburgu, današnji Brestanici ob Savi . Odraščal je v trgovski družini. Osnovno šolo je končal v Kranju, na ljubljanski realki pa je maturiral leta 1919. Jeseni istega leta se je vpisal na strojni oddelek tehniške fakultete v Ljublja- ni, po dveh seminarjih je nadaljeval študij tehnike v Brnu na Češkem. Gozdarskemu študiju se je posvetil v zimskem semestru 1922/23 na politehniki v Lwowu na Poljskem, nadaljeval ga je v Brnu, kjer je leta 1926 tudi z odliko zaključil visokošolski študij na fakulteti za agrono- mijo in gozdarstvo. Po odsluženju kadrovskega roka v vojski 1926/27 se je na jesen leta 1927 zaposlil kot inženir dnevničar pri Odseku za urejanje hudournikov velikega županstva v Maribo- ru. Delovne naloge je opravljal v povodjih zgornje Savinje in Meže, v Celju pa je predeloval projekt za regulacijo Savinje in njenih pritokov v območju mesta. Pozimi leta 1930 so ga premestili na ljubljansko bansko upravo, kjer je nadaljeval z delom 124 G. V. 2/92 pri urejanju hudournikov v zgornji Savski dolini, v Bohinju, pri Žireh in v Polhograjskih Dolomitih. Po njegovem projektu iz tega obdobja je bil kasneje urejen potok Krav- njak v Ratečah. Leta 1931 je uspešno opravil državni izpit na Ministrstvu za gozdarstvo v Beo- gradu in tedaj se začne v strokovnem delu mladega inženirja Rainerja- »jugoslovan- sko obdobje«. V Banja Luki organizira in vodi referat za urejanje hudournikov v Vrba- ski banovini- intenzivno študira, projektira, organizira in izvaja dela v hudourniških območjih Butišnice. Poleg večjih zaplavnih pregrad (Mračaj, Dular) se ukvarja tudi s problemi vezanja in utrjevanja erodiranih terenov s popleti in pogozdovanjem. Iz tega obdobja velja omeniti uvajanje tehnike za- grajevanja z žičnimi košarami po sistemu »Palvis'', ki sodijo med prve uporabe te tehnike pri urejanju hudournikov pri nas. Dimenzije erozijskih pojavov, njihov na- stanek in povezanost z vsakodnevnim živ- ljenjem in aktivnostmi prebivalstva na pode- želju prepričujejo mladega, mislečega in ustvarjalnega strokovnjaka o tem, da pri urejanju hudournikov ne gre le za ozke tehniče probleme, temveč za splet družbe- nih, ekonomskih, naravoslovnih in tehničnih vprašanj, ki zahtevajo kompleksno reševa- nje. Tako je inženir Rainer strokovno rastel ob delu in si gradil širok pogled na reševa- nje problemov, ki jih povzročajo naravna stihija, nepremišljena aktivnost ter neznanje ljudi . Zato prav gotovo ni naključje, da je bil januarja 1938 premeščen v oddelek za urejanje hudournikov pri Ministrstvu za go- zdarstvo in rudnike v Beogradu. S tem je prišel v tesnejši stik s tedanjim strokovnim vrhom na področju urejanja hudourniških območij, še zlasti pa si je širil obzorje in pridobival izkušnje z ogledovanjem, prou- čevanjem in neposrednim sodelovanjem pri ureditvenih delih v enem od največjih in glede na zahtevnost tudi najtežavnejših hudourniških območij v državi, v Grdelički klisuri v južnem Pomoravju. Opisana strokovna rast, ki so ji brez dvoma botrovali tudi delovna vnema, še zlasti pa solidna tehnična izobrazba in zna- nje tujih jezikov, so bili trden argument, da si je inženir Rainer že pred drugo svetovno vojno pridobil sloves izjemno razgledanega mlajšega strokovnjaka s področja urejanja hudournikov v državi. Vojna vihra ga je - skupaj z družino, ki si jo je bil med tem osnoval - zatekla v Srbiji. Kot rezervni oficir jugoslovanske voj- ske je bil v Bosni zajet in odpeljan v vojno ujetništvo v Nemčijo, od koder se je ob koncu leta 1941 vrnil v Slovenijo. Na po- mlad 1942 je dobil delo pri gradbenem vodstvu za urejanje hudournikov v Radov- ljici, kjer je delal do odhoda v partizane leta 1944. Znal je prisluhniti utripu časa, široka stro- kovna razgledanost, življenjske izkušnje in delovne navade pa so mu omogočale opravljanje različnih strokovnih in upravnih funkcij v povojnih letih: bil je načelnik go- zdarskega oddelka za novomeško okrožje, načelnik tehničnega oddelka Ministrstva za gozdarstvo, vodja gozdarske grupe v Se- kretariatu za gospodarsko koordinacijo pri predsedstvu vlade Ljudske republike Slove- nije in član Uprave za napredek v proizvod- nji pri planski komisiji LRS. V tem obdobju se je »izneveril« svoji osnovni strokovni preokupaciji na področju urejanja hudourni- ških območij, ki jo je v mladih letih briljantno zastavil. Ta »stranpot« - imenujmo jo pač tako, nikakor ni bila neplodna, saj je kot tehnični duh našel novo področje, v kate- rem je lahko uveljavil svojo kreativnost v konstruiranju mehanične rampe za nakla- danje in razkladanje motornih vozil, znane kot .. Rainerjeva nakladalnica«- je kasneje tudi samokritično priznal, ko se je odločal za delo na univerzi. Na gozdarski oddelek Agronomske in gozdarske fakultete Univerze v Ljubljani je prišel leta 1952 kot izredni profesor za predmet Urejanje hudourniških območij . V času polletne specializacije s področja va- rovanja tal je leta 1952 kot štipendist FAO v Nancyju poglabljal in posodabljal svoje znanje o varovanju tal - hkrati pa se je seznanjal s tovrstno problematiko tudi v severni Afriki (Maroko, Alžir) ter v švicarskih in francoskih Alpah. Tako se je vrnil na svoje primarno po- dročje in se posvetil delu v njem - vendar tokrat s popolnoma drugačnimi cilji. Pred- met Urejanje hudourniških območij je bilo treba opredeliti, razmejiti, vsebinsko dode- lati in prilagoditi, predvsem pa poiskati naj- bolj ustrezne načine in poti za učinkovit prenos vedenja in idej o erozijskih pojavih in o obvladovanju posledic, ki jih le-ti po- vzročajo, med generacije mladih gozdar- skih strokovnjakov. Pri tem je uspeval, da je suvereno obvladoval delovno področje, pa ne le to; kot iskalec novih poti in načinov za doseganje napredka je želel prepričati sebe in svoje učence, da je vizualna per- cepcija za sprejem in dojemanje informacij o svetu, ki nas obdaja, vsaj enakovredna, če že ne močnejša od slušne. V voz poso- dabljanja pouka je zapregel tudi fotografijo. Njegova pedantnost, sistematičnost in vztrajnost mu je ob zavidljivih fotografskih sposobnostih omogočila osnovanje izvirne, bogate in edinstvene foto- in diateke. Pro- fesor Rainer je svoje fotografske stvaritve - z dokumentarno vsebino v prvem planu -vselej plemenitil z občutkom za lepoto in ubranost med naravnim in tistim, ki poskuša naravno stihijo obvladovati. če pomislim, da smo - v letih, ko so bili fotografski aparati med študenti večja redkost, kot so danes motorna vozila - dobili na izpitu pri profesorju Rainerju na vpogled barvni ste- reoskopski posnetek neke konkretne teren- ske situacije, ki je zahtevala ustrezno teh- nično ureditev, za katero je bilo po ogledu in razgovoru z njim treba skicirati idejno rešitev problema - se ne morem znebiti občutka, da bi bila takšna komunikacija med kandidatom in spraševalcem tudi da- nes, skoraj pol stoletja pozneje, učitelju še vedno v čast, študentom pa v veselje. Nekoliko trd pristop, ki ga je praviloma štel za >>conditio sine qua non«, je znal večkrat uspešno in učinkovito zgladiti s širokim pogledom in svetovljansko uglaje- nostjo, ki tedaj ni bila pretirano pogost pojav. Z besedami, zgledom in dejanji je skrbel tudi za to, da njegovi učenci niso izgubili inženirskega obrusa, natančnosti, korektnosti in odgovornosti do opravljenega dela. G. V. 2/92 125 Poleg rednega pedagoškega dela in obli- kovanja katedre je aktivno sodeloval pri vseh organizacijskih vprašanjih fakultete: v letih 1954/55 je bil predstojnik Gozdarskega oddelka; v letih 1957/58 in 1958/59 dekan in prodekan Biotehniške fakultete, v obdo- bju 1955/56 delegat v Univerzitetnem svetu in član številnih komisij fakultetne uprave. Profesor Rainer je bil tudi uspešen in učinkovit ambasador gozdarstva, še pose- bej na področju urejanja hudournikov in pri obrambi pred erozijo. V letih, ko so bila potovanja v tujino prej izjema kot pravilo, je aktivno sodeloval na pomembnih stro- kovnih posvetovanjih na Češkem, v Švici, Avstriji, Turčiji, na Poljskem, v Nemčiji, Španiji, Grčiji in Italiji, od 1954. do 1971. leta pa kot redni jugoslovanski zastopnik in član FAO - delovne skupine za urejanje hudourniških območij na vseh njenih zase- danjih . Leta 1961 je postal redni profesor in je aktivno delal do upokojitve leta 1973. Njegova bibliografija morda ne izraža celotnega opusa, vendar pa tudi številne neobjavljene strokovne razprave, ki jih je večino opravil v tujini, in številni javni na- stopi prepričljivo uvrščajo profesorja Rai- ne rja v središče dogajanj na tem področju. Zavzetost pri delu in učinkovitost ni ostala neopažena, prejel je vrsto priznanj: medaljo za hrabrost ( 1 946), red zaslug za narod 111. stopnje (1946), red dela 11. stopnjE? (1959), častno članstvo Zveze inženirjev· in tehni- kov gozdarstva in lesarstva Slovenije (1970), častno članstvo Jugoslovanskega društva za proučevanje tal (1971), Jesen- kavo priznanje za življenjsko delo (1974), priznanje s plaketo ob 30-letnici Biotehni- ške fakultete (1977). Jesenkovo priznanje leta 1974 je profe- sor Rainer prejel za plodno življenjsko delo, za zasluge pri razvijanju in uvajanju sodob- nih ponazoritvenih metod izobraževanja, za široko uveljavljanje na strokovnem po- dročju varstva proti eroziji tal in za zasluge pri uvajanju novih ukrepov na tem področju ter za uveljavitev stroke in fakultete v med- narodnem svetu. Odšel je v častitljivi starosti 90 let. Spo- min nanj se bo ohranjal v delu, s katerim je gradil in sooblikoval našo šolo, gozdar- sko stroko in naravovarstveni odnos do sveta, ki nas obdaja. mag. Dušan Robič Severno pobočje Grmade, razjedeno od erozije (foto: Franc Rainer, 1930) 126 G. V. 2192 GDK: 902.1 Dipl. inž. Samu Dečmanu v slovo Žalostna vest je odjeknila v naši delovni organizaciji in širom po Sloveniji . med. go- zdarskimi kadri, prijatelji in znanc1, da Je 5. oktobra 1991 v nesreči ugasnilo življenje našega sodelavca Sama Dečmana , dipl. inž. gozdarstva in vodje gojenja gozdov v Gozdnem gospodarstvu Kočevje. Letenje z zmajem mu je bil konjiček, zadovoljstvo in sprostitev. Žal pa je bilo prav to tega dne zanj usodno. Smrt vedno prizadene, še posebno takrat, ko do?ela nepričakovano poseže med nas. Zd1 se nam, kot da je vsaka beseda odveč. Sode- lavci , prijatelji in znanci , ki smo delali in se družili z njim, mu želimo izreči besedo v slovo. Rodil se je leta 1955 v Mariboru. Po končanem študiju se je leta 1982 odločil, da bo svoje strokovno delo opravljal v kočevskih gozdovih. Čeprav ga je kruta usoda že po desetih letih odtrgala od dela, so ostali sledovi njegovega dela na terenu in v pisni obliki, ostale so njegove zamisli in cilji, ki jih je zastavil. Sodelavci se bomo potrudili, da bomo opravili to, kar vbi on ~am_, če bi bil še med nami. Samo Decman Je b1l znan po tem, da je svoje delo opravljal vestno, dosledno, natančno in racionalno. Nenehno je iskal nove in boljše rešitve. Prav zaradi teh lastnosti je pri svojem delu tako hitro napredoval in bil tako uspešen. Nenehno je izpopolnjeval svoje strokovno znanje. Zanimalo ga je raziskovalno delo. Takoj, ko se je seznanil z akcijo ••2000 mladih raziskovalcev«, se je vključil v študij magisterija, ki bi ga v kratkem tudi končal. Napisal je več strokovnih del, ki so bila objavljena v Gozdarskem vestniku in Gla- silu društva inženirjev in tehnikov v podjetju. Sodeloval je z referati na številnih seminar- jih na republiškem nivoju in v podjetju. Vedno je bil pripravljen pomagati in sveto- vati pripravnikom in kolegom v praksi z novim znanjem. Velik je tudi njegov prispe- vek pri izobraževanju gozdnih delavcev. Cenil je vestno in natančno delo. Površnosti pri delu in trpel. Nikdar ni zastopal samo svojih lastnih interesov ali interesov posa- meznikov, temveč vedno v dobro gozda. še posebej je imel izostren čut do varstva narave. Prav z njim smo postavili trdne biološke temelje naše delovne organizacije, kar je velika dediščina, vzpodbuda in ob- veznost pri nadaljnjem delu. Rad je imel naravo, gozd pa še posebej. številnih svojih želja in zamisli, tako zaseb- nih kot službenih, v tako kratkem življenju ni mogel uresničiti. Veselil ga je klic jelke, občudoval je skrbno negovane bukove dro- govnjake in določal smernice za gospodar- jenje z gozdom do njegove zrelosti. Kolegu Samu se je žal igra slučajnosti življenja narave obrnila nesrečno. Zivljenjska pot mu je bila vse prehitro in nasilno pretrgana. Vso bogato Samovo strokovno znanje in izkušnje bomo pogrešali tako njegovi sode- lavci v Gozdnem gospodarstvu Kočevje kot tudi gozdarska stroka nasploh. Za vse, kar je napravil, se mu iskreno zahvaljujemo. Spominjali se ga bomo kot vestnega sodelavca in korektnega prijate- lja. Janez Andoljšek G. V. 2192 127 KOLEDAR PRIREDITEV ZOlT GOZDARSTVA IN LESARSTVA SLOVENIJE DATUM marec 21.03.92 april april92 april92 maj 08.05.92 16. 05.92 19.05.92 KRAJ POKLJUKA POHORJE LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA (IGLG) LJUBLJANA (CANKARJEV DOM) 25.-31. OS. 92 SLOVENIJA 28. OS. 92 LJUBLJANA junij 04. 06. 92 LJUBLJANA (GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE) 11.06.92 BLED še ni določen KRANJ september PRIREDITEV- TEMA PRIREDITELJ GOZDARSKI SMUČARSKI DAN ZDIT GLS- Gozdarski odbor NARAVNA OBNOVA GOZDOV BF - Oddelek za gozdarstvo (predstavitev rezultatov raziskovalnega dela) STRATEGIJA RAZVOJA GOSPODARJE- BF- Oddelek za gozdarstvo NJA Z GOZDOVI V SLOVENIJI (gozdarski študijski dnevi) SKUPŠČINA ZOlT GLS IGLG -ODPRTA VRATA (več prireditev) OBLIKOVANJE V LESNI INDUSTRIJI SLOVENIJE (ICSID -17. svetovni kongres oblikovalcev- posvetovanje) TEDEN GOZDOV ZOlT GLS IGLG ZOlT GLS- Lesarski odbor ZOlT GLS- Gozdarski odbor GOZD IN ŠOLA (posvetovanje) ZOlT GLS- Skupina za stike z javnostjo RAČUNALNIŠKO PODPRTO KONSTRUI- DIT lesarstva ljubljana RANJE V LESNI INDUSTRIJI (posvetova- nje - v okviru sejma LESMA) GORSKI SVET- VARSTVO IN RAZVOJ ZOlT GLS v sodelovanju z (posvetovanje) OIT gozdarstva Bled ŠOLA V NARAVI (predavanja) BF - Oddelek za gozdarstvo 17.- 24. 09. 92 KRANJSKA GORA- nEOUCATING FOR SUSTAINABLE TOU- BF- Oddelek za gozdarstvo VRŠIČ - LIPICA - RISM" (Mednarodna IUCN konferenca) 25.09.92 26.09. 92 oktober 02.10.92 november PORTOROŽ IDRIJA DOLENJSKE TOPLICE KOČEVJE 17.-23. 11 .92 LJUBLJANA (GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE) 17.-21.11 .92 RTVSLOVENIJA december 02. 12. 92 LJUBLJANA (IGLG) še ni določen STRAŽA še ni določen KRAS še ni določen SLOVENIJA 128 G. V. 2/92 STOTA OBLETNICA NIŽJE GOZDARSKE ZOlT GLS in OIT gozdarstva ŠOLE (slavnostna seja) Posočje 1 O. SREČANJE POPOTNIKOV ZOlT GLS - Komisija za evropske pešpoti GOZD POTREBUJE ČLOVEKA (seminar) OIT gozdarstva in lesarstva Kočevje TEŽNJE RAZVOJA FINALNE LESNE PROI- ZOlT GLS- Lesarski odbor ZVODNJE PRI NAS IN V SVETU (posvetova- nje - v okviru Ljubljanskega pohištvenega sejma) TRŽENJE PROIZVODOV SLOVENSKIH ZDIT GLS - lesarski odbor LESARJEV DOMA IN NA TUJEM (Okrogla miza - v času Ljubljanskega pohištvenega sejma) PROPADANJE GOZDOV V SLOVENIJI IGLG (Novinarska konferenca) SONARAVNO GOSPODARJENJE (delavnica) BF - Oddelek za gozdarstvo OKROGLA MIZA (delavnica za univerzi- BF - Oddelek za gozdarstvo letne učitelje) GOZDNOGOJITVENO NAČRTOVANJE BF - Oddelek za gozdarstvo (seminar) Ljubljana Slowenija LETO 1992 • LETNIK L • ŠTEVILKA 3 Ljubljana, marec 1992 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS 129 Uvodnik 130 Marjan Lipoglavšek Težavnost dela sekačev The Workload of Lumbermen 137 Iztok Winkler Gozdno zadružništvo The System of Forest Cooperative Societies 146 Franci Avsec Evropska zadruga European Cooperative Society 153 Marjan Zupančič Kakšne semenske sestoje rabimo? Which Seed Stands are required? 159 Lado Eleršek O vzgoji gozdnih sadik in zagotavljanju njihove kako- vosti The lmproving of Forest Seedlings and the Achieving of their Quality 168 Hrvoje Oršanic O svetovanju in načrtovanju v zasebnih gozdovih 170 Boris Bogovič Bili smo na obisku pri koroških gozdarjih 173 Mitja Cimperšek Gozdarstvo kot medijska zvezda 175 Stališča in odmevi 178 Strokovna srečanja 185 Aktualno 188 Književnost 189 Iz tujega tiska 192 Jubilanti Naslovna stran: Mag. Janez černač: V brezovem gaju STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva ln lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin -predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren , dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič , dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič , dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun -Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Polletna individualna naročnina 300,00 SLT za dijake in študente 100,00 SL T Polletna naročnina za delovne organizacije 1500,00 SLT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 80,00 SLT Ustanovitelj in izdajatelj : Zveza društev inženirjev in tehn ikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Poleg nje denarno podpira izhajanje revije 1udi Minis1rstvo za znanost in tehnologijo Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) daje Minis1rstvo za informiranje na vlogo mnenje, da šteje strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK med proizvode infor· mativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po s1opnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poš1nina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Ali bo (ne)izvajanje t. i. gojitvenih del prepuščeno zgolj volji lastnikov gozdov? Razprave v zvezi z Zakonom o gozdovih se počasi bližajo koncu. Strasti na vseh straneh so nekoliko popustile. Ko pa je dano nekaj več prostora razumu, se mora za vse zadovoljiva rešitev vendarle izkristalizirati. No, vse stvari, ki so pomembne za prihodnje ravnanje s sloven- skimi gozdovi, niso odvisne samo od tega, kakšen bo Zakon o gozdovih. V mislih nimam podzakonskih aktov, ki bodo v strokov- nem smislu "doreklia razne. zakonske določbe, ampak rešitve na robnih področjih - na davčnem, na področju financiranja oz. subvencioniranja raznih del v gozdarstvu ipd. Pomudimo se tokrat pri vprašanju izvajanja t. i. gojitvenih del v zasebnih gozdovih. Osnutek Zakona o gozdovih zaenkrat dopušča uporabo denarja iz državnega proračuna v ta namen. Ali bodo proračunska sredstva tudi v resnici pomemben vir financiranja gojitvenih del pa je še dokaj nedorečena. Mnenja o tem, kdo naj bi skrbel (in plačal) te dodatne gojitvene posege v gozd, so zelo različna. če že bodo v ta namen na voljo določena sredstva iz državnega proračuna, jih bo treba zelo skrbno in tudi domiselno razporediti, da bo njihov učinek čim večji. Problematika je pestra. Lastnikom npr., ki iz objektivnih razlogov sami niso sposobni izvesti del pri umetni obnovi gozda, samo s plačanimi sadikami ne pomagamo dovolj. Vse delo bodo morali plačati. Ali bodo to pripravljeni in zmogli plačati? Kdaj jim je tudi pri plačilu teh del upravičeno pomagati? Prvo redčenje je strokovno zelo zahtevno delo, in tudi nadvse usodno za nadaljnji razvoj sestaja. Denar zanj bi bilo vredno nameniti brez posebnih omejitev. Primerov, ki zahtevajo poglobljen razmislek, je veliko. Potruditi se moramo za rešitve, ki bodo tudi v novih razmerah zagotavljale intenzivno gojenje zasebnih gozdov. K takšnim rešitvam vsekakor spada tudi skrbno načrtovanje - na vseh nivojih in pri vseh dejavnostih. Gojitveno načrtovanje ima pri tem osrednje mesto. Samo z načrtnim delom lahko izkoristimo naše duhovne potenciale. Te pa za zasebne gozdove državni proračun že plačuje . Ali ta denar porablja mo dovolj vestno ? ! Urednik G. V. 3192 129 GDK: 302:308:32:356 Težavnost dela sekačev* Marjan LIPOGLAVŠEK** Izvleček Lipoglavšek, M.: Težavnost dela sekačev. Goz- darski vestnik, št. 3/1992. V slovenščini s povzet- kom v nemščini, cit. lit. 12. S celodnevnimi merjenji pulza sekačev po vsej Sloveniji smo ugotovili, da povprečna težavnost sečnje pri sedanji tehnologiji ni bistveno manjša kot tedaj, ko so sekači še ročno lupili sortimente in izdelovali prostorninski les. Posamezni načini sečnje in izdelave in posamezne prvine dela se med seboj razlikujejo po težavnosti dela. Kljub velikim individualnim razlikam pri delovnem pulzu sekačev smo odkrili številne vplive delovnih raz- mer, lastnosti sekačev in delovnih učinkov na težavnost dela. Ključne besede: pulz, težavnost dela, sekač, delovne razmere. 1. METODIKA IN OKOLIŠČINE RAZISKAVE V petletni raziskavi smo ugotavljali težav- nost dela sekačev na vseh gozdnih gospo- darstvih Slovenije. Srčni utrip sekačev je najcelovitejše in zadostno merilo vseh de- lovnih obremenitev skupaj. Pulz smo sne- mali ves delovni dan na več načinov: - v letih 1987 in 1988 ročno z otipom in s pulzimetrom Seiko vsakih 5 oziroma 3 minute (obdelali smo podatke o 17 sekačih na 22 deloviščih 37 delovnih dni) - v letih 1988 do 1990 z beleženjem pulza s pomnilnikom Par vsakih 5 ali 1 O sekund (13 sekačev na 14 deloviščih 26 delovnih dni). Snemali smo večinoma v ugodnih vre- menskih razmerah, v zelo različnih delovnih razmerah, na zelo različnih deloviščih pa * Članek je povzetek rezultatov petletne raz- iskave, ki so jo v letih 1986-90 financirale gozdno- gospodarske organizacije Slovenije. •• Prof. dr. M. L., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, Slovenija. 130 G. V. 3/92 Synopsis Lipoglavšek, M. : The Workload of Lumbermen. Gozdarski vestnik, No. 3/1992. ln Slovene with a summary in German, lit. quot. 12. Based on all-day recording of the heart-rate of lumbermen in the entire region of Slovenia, it has been established that the average workload in the present technology is not essentially smaller than it used to be in times when assortments were manually debarked and stacked wood was prepared by lumbermen. lndividual cutting and preparation ways as well as individual work ele- ments differ as to workload. Despite great indivi- dual differences in working, the heart-rate of lumbermen, numerous influences of working con· ditions, the characteristics of lumbermen and working effects on the workload we re established. Key words: heart-rate, workload, lumberman, working conditions. tudi pri tehnološko zelo raznolikem delu sečnje in izdelave. Tudi delavci so bili zelo različni. Snemali smo na Visokem Krasu, v Alpah, na Pohorju, na Panonskem obrobju, v smrekovih, jelovo bukovih, bukovih, hra- stovih sestojih, v debeljakih in v drogovnja- kih. Večina snemanj je bila pri sortimen- tnem načinu dela in pri izdelavi mnogokrat- nikov osnovnih dolžin neolupljenega lesa, vendar smo snemali tudi še klasične načine z lupljenjem in z izdelavo prostorninskega lesa pa tudi poldebelni, debelni in drevesni način sečnje in izdelave. Večinoma so se- kači delali posamič, vendar tudi v skupinah. Sekači, ki smo jih snemali, so bili stari , od 22 do 50 let in so imeli od 2 do 28 let delovnega staža pri sečnji. Pred začetkom snemanj smo ugotavljali tudi njihovo fizično zmogljivost. Muellerjev LPI oziroma indeks zmogljivosti, ugotovljen na ergometrskem kolesu, je znašal od 0,9 do 4,1 ali od izjemno velike do slabe zmogljivosti. Pov- prečen LPI je bil okrog 3, kar kaže na povprečno zmogljivost. Naši sekači torej niso nič bolj zmogljivi od druge delovne populacije, čeprav opravljajo težko fizično delo. Na zmogljivost lahko vplivata tudi stopnja prehranjenosti in izčrpavanje pri delu. Ugotovili smo, da je zmogljivost naših sekačev odvisna od njihove telesne teže, in sicer imajo tisti močnejši tudi večjo zmog- ljivost, če jo merimo z LPI. V primerjavi z normalno telesno težo je bilo namreč več sekačev predebelih kot presuhih. Pri pov- prečni telesni višini 175,6 cm je bila telesna teža od 69 do 96 kg ali povprečno 81,5 kg. Pred delom smo vedno ugotovili tudi izho- diščni pulz med sedenjem. Razlika med njim in povprečnim pulzom med delom ali delovni pulz je pravo merilo težavnosti dela. Dogovorjeno je, da lahko znaša (povprečje za 8 ur) največ 35 utripov na minuto. Hkrati s snemanjem pulza smo posneli več podatkov in ocen o delovnih razmerah (sestoj, nagib terena, prehodnost, vejna- tost, temperatura), o opremljenosti seka- čev, o njihovi izobrazbi, o delovnih učinkih. Nekatere ugotovitve niso ravno razveseljive za stanje organizacije dela in varstva pri delu v do zdaj družbenem gozdarstvu Slo- venije. Večina sekačev je delala z ergo- nomsko ustreznimi motarkami, vendar smo srečali vmes tudi 7 let staro motorko Hus- qvarna 480 CD. Vzdrževanost motark ni bila vedno najboljša, vendar smo z njo lahko zadovoljni. Opremljenost sekačev z ročnim orodjem - tistim, ki je pri določeni Slika 1 : Močno nihajoči pulz sekača 250 utripov/min pulz 200 7!00 8:00 9:00 10:00 tehnologiji nujno potrebno, je bila v pov- prečju samo 82% (od 33 do 1 OO%) . Tudi zato je lahko težavnost dela večja- pomi- slimo npr. na sproščanje brez obračalke ali obračanje s sekiro. Še slabša je bila upo- raba osebnih varovalnih sredstev- v pov- prečju 50% (od O do 86 %). Tudi če spregle- damo zahtevo po obutvi s trdo kapico, je bila opremljenost ali bolje uporaba osebnih varovalnih sredstev samo pri treh sekačih (1 O%) popolna. Ob tolikšnih prizadevanjih in stroških za topli obrok med delom smo mi naleteli samo na 28% se kačev, ki so imeli med delom toplo malico. Še vedno ima velika večina sekačev od strokovne . izobrazbe za seboj samo nekajdnevni tečaj. Pač pa imajo veliko delovnih izkušenj, po- gosto tudi takih z neprijetnimi posledicami. Skoraj vsi so se namreč spomnili, da so že utrpeli resno poškodbo pri delu. Opazili smo, da neprimerna tehnika dela pogosto poleg povečanja nevarnosti povečuje tudi težavnost dela in zmanjšuje delovne učin­ ke. 2. TEŽAVNOST DELA Pulz sekačev med delom večinoma močno niha: visok je med težavnim produk- tivnim delom in nizek med dolgimi odmori (slika 1 ). Posamezni se kači pa so imeli tudi IF ura 11:00 12:00 13:00 14:00 G. V. 3/92 131 enakomeren utrip srca, ker s številnimi kratkimi oddihi med delom preprečijo velika nihanja. Kadar je bilo med delom premalo odmorov, je utrip med delom stalno nara- ščal, kar kaže na preveliko utrujanje in na pretežavno delo. Na veliko težavnost dela kažejo že visoke konice pulza, ki za kratek čas presegajo pri posameznikih celo 200 utripov na minuto. Frekvenčna porazdelitev delovnih pulzov vseh sekačev med vsem delovnim časom je zelo sploščena, približno simetrična nor- malna porazdelitev. Sestavljena je najmanj iz dveh zelo različnih porazdelitev, namreč tiste visoke med produktivnim in one nizke med neproduktivnim časom. Primerjava re- lativnih frekvenčnih porazdelitev z doseda- njimi raziskavami (SUŠNIK 1972) kaže, da je absolutni pulz pri sedanji tehnologiji sicer nižji, vendar ne bistveno, od onega pred leti, ko so sekači še ročno lupili v gozdu (slika 2). še bolj kaže na neznatne razlike zdaj ugotovljeni povprečni delovni pulz (preglednica 1 ), ki na večini sečišč presega dopustnih 35 utripov na minuto (Seiko 46%, Par 69%, skupaj 56%). Preglednica 1 : Pulz med delom Če na nekaterih sečiščih delo sekača ni pretežavno, pa spada v vseh primerih med zelo težavna dela, saj je delovni pulz vedno nad dopustno mejo ali tik pod njo. Delo sekača je tudi pri sedanjih tehnologijah najtežavnejše med gozdarskimi deli in ga tako izčrpava, da še vedno potrebuje in zasluži beneficirano delovno dobo. V dvaj- setih letih od njene uveljavitve nismo mogli ·dovolj narediti, da je ne bi več potreboval. Kolikšr.a je ob spremembah tehnologije še preostala fizična zahtevnost dela, pa ne vemo, ker med delom nismo ugotavljali porabe kisika. Delovni pulz je med vsemi skupki prvin dela (produktivni čas, neproduktivni čas, delovni čas) značilno različen, posamezne prvine dela pa se med seboj in od povprečja po težavnosti dela ne razlikujejo vedno značilno. Vendar pa lahko prvine dela po višini delovnega pulza oziroma po težavno- sti rangiramo v najmanj štiri skupine (pre- glednica 2). Produktivni čas Delovni čas abs. pulz del. pulz u/min u/min Snemanje Seiko n =37 121 51 Snemanje Par n= 26 124 54 Skupaj n=63 122 52 Snemanja 1971/72 ig l. 134 54 (SUŠNIK) Ist. 127 47 Slika 2 : Kumulativne trekvenčne porazdelitve pulza 100 oo 60 •o 2 0 132 G. V. 3/92 % relotlvna fre kve nca 60 60 100 t20 1 1 140 / 1 / / / / / 160 abs. pulz del. pulz u/min u/min 106 36 112 42 109 39 ? ? SPRAVILO : z goscnjčar jem flaL -- s kolesnikom (1979) SE:Č~JA -- ltstovcev (SUŠNIK L972) --- · iglsvcev (SUŠNIK 1972) -- produkt l vni čas 1989 -- - dcl evni čos 198<) pulz u/tnin Preglednica 2 : Težavnost elementov dela Delovni pulz Rang u/min Najlažji približno 1-4 13-30 Lahki 33-47 5-8 Težki 45-53 9-14 Zelo 51-68 15-20 težki Če hočemo zmanjšati težavnost dela se- kačev, moramo torej najprej odpraviti tiste delovne postopke, ki so najtežavnejši, ali pa predvsem pri njih izboljšati tehniko dela, znanje sekačev in delovna sredstva. Če­ prav so individualne razlike v težavnosti dela med sekači zelo velike in se sekač vedno znova prilagaja z različnim prizade- vanjem zahtevam dela, lahko trdimo, da način dela oziroma tehnologija vendarle pomeni tudi različno zahtevnost dela za sekača. Tehnologija, ki ob stalnem strem- ljenju ali kljub stremljenju za preseganjem norme in zaslužkom omogoča več odmorov med delom, pomeni manjšo težavnost dela (preglednica 3). Preglednica 3 : Težavnost tehnologij dela Tehnologija dela Naj lažja Lahl\a Srednje težka Težka skupinsko delo s traktoristom izdelovanje dolgega lesa v lubju sortimentni način izdelave v lubju - z izdelavo prostorninskega lesa, - z ročnim lupljenjem poldebelni in debelni način sečnje listavcev Kaže, da je sečnja listavcev težavnejša od sečnje iglavcev in da sta debelni ter poldebelni način težavnejša od sortimen- tnega načina sečnje in izdelave, tudi če ·med sortimente štejemo mnogokratnike osnovnih dolžin. 3. VPLiVI NA TEŽAVNOST DELA Z linearnimi regresijami in z multiplo ko- relacija med povprečnim delovnim pulzom Prvine dela vožnja na delo in z dela, odmori, pripravljalno-zaključni čas vzdrževanje motorke, hoja med odmori, hoja navzdol, zastoji krojenje, hoja navzgor, prehod, prežagovanje, podiranje, kleščenje zlaganje vej, beljenje panjev, izdelava prostorninskega lesa, lupljenje, obračanje, sproščanje v produktivnem času vsega delovnega dne in 24 vplivnimi spremenljivkami smo iskali možne vplive delovnih razmer, lastnosti sekačev in delovnih učinkov na težavnost dela. Za posamezno od obeh skupin sne- manj ali tudi za vsa snemanja skupaj smo statistično zanesljivo dokazali le nekatere vplive. Multipla korelacija kaže, da so ti vplivi številnejši, kot bi lahko zaradi velikih individualnih razlik med sekači sklepali samo na podlagi enostavnih linearnih re- gresij. Preglejmo nekatere vplive in jih skušaj mo razložiti (slika 3). Samo za natančnejša snemanja s pomnilnikom Par velja, da je težavnost dela večja pri večjem nagibu terena, slabši prehodnosti, večji razdalji med odkazanimi drevesi in višji povprečni dnevni temperaturi zraka. Te zakonitosti so razumljive, saj slabše terenske razmere otežujejo predvsem gibanje sekača po de- lovišču. Razlike v težavnosti dela posamez- nih prvin dela so večje na strminah kot na položnem terenu. Nasploh nismo mogli ugotoviti, da bi bila težavnost dela odvisna od velikosti (volumna) drevesa ali povpreč­ nega volumna izdelanega kosa. Za snema- nja s pulzimetrom Seiko pa vendar velja, da je povprečna težavnost večja, kadar iz enega drevesa izdela sekač manj kosov oziroma manj izdelkov. To je skladno z ugotovitvijo, da je sortimentni način izde- lave lažji od debelnega. Na posameznih sečiščih pa smo vendarle dokazali, da je težavnost dela večja pri večjem neto vo- lumnu in pri večjem prsnem premeru dreve- sa. Zanimiva in presenetljiva pa je ugotovi- tev, da je pri večji vejnatosti dreves pov- prečni delovni pulz v vsem produktivnem G. V. 3192 133 času manjši. Razložimo jo lahko s tem, da kleščenje dolgo traja, ni pa najtežavnejša delovna operacija. Trajanje delovnika med našimi snemanji ni vplivalo na težavnost dela, torej tudi skrajševanje ali podaljševanje delovnika ne vpliva na povprečni pulz, saj se sekač pri visoki težavnosti dela temu prilagaja z več ali manj odmori ali s prizadevnostjo pri delu. Pač pa smo ugotovili, da boljša izraba delovnika: to je večji delež produktivnega časa in večji delež motornega žaganja povečuje težavnost dela. Prav tako prese- ganJe norroe povzroča večjo težavnost de- la. Ze SUSNIK (1972) je ugotovil, da delo na normo najbolj izčrpava sekače. Čeprav so povprečni dnevni učinki zelo različni (v 1m3 izdelkov je zelo različna količina dela), trdimo s tveganjem nekaj nad 5 %, da je težavnost dela odvisna tudi od učinkov v produktivnem času dela. Opisane zakonito- sti smo ugotovili pri povprečnih delovnih razmerah, ki jih ponazarjajo številke v pre- glednici 4. Pri proučevanju vpliva lastnosti sekačev na težavnost dela smo zanesljivo ugotovili le, da je delo za fizično manj zmogljive sekače težavnejše. Nič posebnega, vendar to hkrati do neke mere pove, da pri sečnji in izdelavi še vedno močno prevladujejo Preglednica 4: Delovni učinki pri snemanjih pulza Dnevni učinek Učinek v produktivnem času Preseganje norme Neto volumen drevesa Neto volumen kosa % ODVmOST PUL2A V PROD. ČASU OD HA{;]BA TE~E~n Par V : iS, i8 t 8,597 Xi : R : 8,57 .. Snemanja razpon 3,5-34,0 1,8-7,0 66-190 Seiko povpr. 14,25 4,13 115 0,69 0,30 Snemanja razpon 3,9-36,4 1,4-10,9 84-256 Par povpr. 18,84 5,68 147 0,57 0,29 OOOISICOST PULZA OD 111:1'0 UOLIJII!A ORL'\JESA 9A 88 t~ lovni pu Jz v prod uH lvnM c~tu sekač B. ~J. l. dan 2. dan V: 43.03 t 7,~25 XB ; R: 6,3g, 2~------~------~------~------~ 28~--+---~--~--+---+---b---~~ 6 18 28 38 ~8 8 8. 5 i. S 2.5 nog[h ;( OOOISKOST PUl21\ OD PRrSWHJA HO~E B8 delovo! p~II v 78 do lwne. easu 66 .. . • Se i ke + Par vo lwsen drevesa a3 OW l SHOST PU11A OD Z110GLJ 1 UOST 1 SW\CL\1 98 delovni puli v 86 produktivne. Času 78 • Se iko 68 t Par . ' x • • 3.S V : 28,64 t 0,0753 X ; R ~ 0,31• SB 48 38 V o 39,93 t ~, 2% X ; R : O, 25 18 26 -i------X.+--+---+---+----I-----'1----1f-----l 68 se 188 126 148 168 tae 288 228 248 21>6 8. 5 u z. s 3. s u preseg4njo nor-o :.! mog lj Ivost LPI 134 G. V. 3/92 fizične obremenitve delavcev. Sklepamo lahko, da na delovni pulz vplivajo tudi tiste lastnosti sekačev, ki vplivajo na njihovo zmogljivost, npr. telesna teža ali starost, vendar z linearnimi regresijami tega nismo mogli dokazati. Multipla korelacija pa je za naša snemanja (ni mogoče posploševati brez pridržkov) presenetljivo pokazala, da s starostjo in delovnimi izkušnjami (staž) težavnost dela pada. Temu je morda kriva manjša stopnja prizadevanja pri starejših, sicer ponavadi manj zmogljivih delavcih. Presenetljivo je tudi, da smo ugotovili, da je delovni pulz sekačev z boljšo strokovno izobrazbo višji. Tudi tu lahko dejanske od- visnosti zamegli stopnja prizadevanja, saj mora pravilno opravljeno delo zmanjševati težavnost. Multipla korelacija pa je pokaza- la, da so poleg vseh omenjenih vplivov s težavnostjo dela (delovnim pulzom) pove- zani še rastlinska združba na sečišču, tra- janje delovnika, telesna teža sekačev, pa tudi uporaba osebnih varovalnih sredstev. Vsi ti vplivi oziroma povezave niso tesne. Očitno je namreč, da se sekač pri svobod- nem ritmu dela vedno znova prilagaja in težavnost dela je ravnotežje med njegovimi sposobnostmi in motiviranostjo za delo. Z izboljšavami organizacije in tehnike dela, nagrajevanja, z več znanja vseh seka- čev, ko bi namesto moči bolj uporabljali razum, bi bilo zagotovo mogoče zmanjšati tako veliko težavnost dela sekačev in hkrati dosegati vso delovno dobo boljše delovne učinke. Povzetek Težavnost dela sekačev smo ugotavljali z zapi- sevanjem srčnega utripa ves delovni dan po treh metodah : z o tipom na roki, s pulzimetrom Se iko in s pomnilnikom Par. Obdelali smo 63 delovnih dni 30 sekačev na 36 deloviščih v zelo pestrih sestojih in delovnih razmerah po vsej Sloveniji pri različnih načinih sečnje in izdelave. Sekači so bili stari 22-50 let z 2-28 let delovne dobe pri sečnji. Njihova fizična zmogljivost je bila povprečna (LPI okrog 3, od 0,9 do 4,1 ). Povprečna telesna teža je bila 69 do 96 kg ali povprečno 81 ,S kg - pri povprečni telesni višini 175,6 cm. Sekači so upo- rabljali večinoma ustrezne motorke, opremljenost s potrebnim ročnim orodjem je bila 82%, z oseb- nimi varovalnimi sredstvi samo 50%, samo 28% sekačev je imelo med delom toplo malico. Frekvenčna porazdelitev pulza vseh sekačev kaže, da je težavnost dela v sedanjih tehnologijah v povprečju nekaj manjša kot pred leti, ko so sekači še ročno lupili les. Vendar razlika ni bistve- na, saj je delovni pulz med produktivnim časom skoraj enak in zelo visok (52 u/min). V delovnem času pa na 56% delovišč presega dopustno mejo 35 utripov na minuto in znaša povprečno 39 u/min. Sečnja ostaja še naprej najtežavnejše delo v gozdarstvu in je zelo težko ali pa pretežko delo. Beneficirana delovna doba sekačev je še vedno potrebna. Najtežavnejše· prvine dela so: zlaganje vej, beljenje panjev, izdelava prostorninskega lesa, lupljenje, obračanje in sproščanje (del. pulz 51-68 u/min}. Med načini dela je najlažje skupin- sko delo s traktoristom, najtežja sta poldebelni in debelni način sečnje listavcev, drugi, sortimentni načini pa so po težavnosti v sredini. Za posamezna snemanja, za skupine snemanj ali redkeje za vsa snemanja skupaj smo kljub velikim individualnim razlikam med sekači ugoto- vili nekatere vplive na težavnost. Težavnost dela povečujejo: nagib in slabša prehodnost terena, razdalja med drevesi, temperatura zraka, velikost drevesa, velikost izdelanih kosov, boljša izraba de lovnika, večji delovni učinki oziroma preseganje norme in manjša fizična zmogljivost sekačev . Presenetljivo pa težavnost dela zmanjšujejo: večja vejnatost dreves, starost, delovni staž in slabša strokovna izobrazba. Te vplive je mogoče pojasniti z različno stopnjo prizadevanja sekačev, ki se ob svobodnem ritmu dela v gozdu lahko stalno prilagajajo raznim razmeram in 1ehnologi- jam ter uravnavajo težavnost svojega dela. Izbolj- šave pri najtežavnejših delovnih postopkih, zlasti znanja in tehnike dela sekačev, bi lahko zmanj- šale zahtevnost zelo težkega dela pri sečnji. BEANSPRUCHUNG VON WALDARBEJTERN BEIM HOLZFALLEN Zusammenfassung Die Untersuchung erfasste 30 Arbeiter im Alter von 22 bis SO Jahre mit 2 bis 28 Jahren Berufser- fahrung. Bei einer durchschnittlichen KorperhOhe von 175,6 cm und K6rpergewicht von 81,5 (69- 95} kg konnte die physische Leistungsfahigkeit der Arbeiter nur als mittelmassig bezeichnet wer- den. Das LPI nach MOller betrug durchschnittlich nur 3 (0,9-4, 1 ). Die Untersuchung erfasste Wei ter 63 Arbeitstage und 36 Arbeitsplatze in sehr ver- schiedenartigen waldbestanden und Arbeitsver- haltnissen im gesamten Slowenien, sowie vers- chiedene Arbeitsverfahren. Es wurde Pulsfre- quenz wahrend genzer Arbeitstage mit Betasten, mittels Pulsmeter Seiko und mit dem Pulsspeic- hergerat Par aufgenommen. Die beim Fallen und Aufarbeiten verwendeten Motorsagen waren ergonomisch meistens an- nehmbar. AusrOstung der Arbeiter mit dem not- wendigen Handwerkzeug war unvollkommen und mit 82% vom erforderlichen Stand geschatzt. Noch schlechter war es mit der erforderlichen personlichen Shutzausrustung, von der nur etwa die Halfte vorhanden war. Nur 28% der Arbeiter wurden wahrend der Arbeit mit einer warmen Mahlzeit verpflegt. G. V. 3/92 135 Die Verteilung der Pulsfrequenzen bei allen Arbeitern hat gezeigt, dass die durchschnittliche Beanspruchung he ute nur unwesentlich unter der Beanspruchung vor einigen Jahren, als das Holz noch von Hand entrindet wu rde, liegt. Der Arbeits- puls wahrend der effektiver Arbeitszeit ist mit durchschnittlich 52 Schlagen pro Minute noch immer sehr hoch. Die zulassige Dauerbelastungs- grenze wahrend der ganzen Arbeitszeit von 35 Herzschlagen pro Minute fOr den Arbeitspuls wu rde in 56% der Arbeitstage Oberschritten. Sonst lag der Arbeitspuls nur knap unter dieser Grenze. Holzfallen bleibt noch weiterhin die schwerste. Arbeit in der Forstwirtschaft. Eine Be- nefizierung der Arbeitszeit der Holzfaller durch Altersversicherung ist weiterhin berechtigt. Als besonders schwer haben sich folgende Arbeitselemente erwiesen: Beseitigung von Schlagabraum, Entrinden von Stocken, Aufarbei- ten von Schichtholz, Entrinden, Wenden, zu Fali Bringen. Die Pulsfrequenz betragt dabei 51-68 Herzschlage pro Minute. Wahrend die Halb- stamm- und Stammethode bei Fallen von Laub- baumen besonders anstrengend ist, ist die grup- penarbeit mit dem Schlepperfahrer relativ leicht. Alle Sortimenten verfahren nehmen eine mittlere Stellung ein. Trotz der grossen individuellen Unterschiede zwischen den Arbeitern haben sich an einigen Arbeitsplatzen bei einigen Aufnahmegruppen (Seiko, Par) und weniger bei allen Aufnahmen folgende Faktoren als erschwerend fur die Arbeit erwiesen: steiles oder sonst schwieriges Gelan- de, grossere Entfernungen von Baum zu Baum, hohe Lufttemperaturen, zunehmende Baumdi- mensionen und Stickgrossen, bessere Arbeits- zeitausnOtzung, h6here Arbeitsleistung, Akkor- dubersteigen und unbefriedigend_~ physische Lei- stungsfahigkeit der Arbeiter. Oberraschender- weise haben sich folgende Faktoren als erleic- htern erwiesen: stark ere Astigkeit gefallter S tam- me, hi:iheres Lebensalter und damit langere Be- rufserfahrung, mangelhafte Berufsausbildung der Arbeiter. Man kann sich das auch durch die freie Gestalltung des Arbeitsablaufes sowie durch die Anpassung des Leistungsgrades an wechselnde Arbeitsverhaltnisse und Verfahren erklaren. Er- leichterungen der schwersten Arbeitselemente sind durch weitere Studien der Arbeitsweisen und -Verfahren zu erreichen. 136 G. V. 3192 LITERATURA 1. Bombosch, F. : Ergonomische Beanspru- chugsanalyse bei der Waldarbeit, Mitteilungen der forstl. Versuchs- und Forschungs anstalt Ba- den-Wuertemberg, H 139, Freiburg/B, 1988. 2. Buchberger, J. : The assesment of work stress on the basis of continually monitored heart rate, Occupational health and rehabilitation of forest workers FAO/ECE/ILO Kuopio 1985, Hel- sinki 1986. 3. Duerr, H., Wencl, J . (ured.): Arbeitstechnis- che und arbeitsphysiologische Studien uber Ein- mannarbeit bei Hauungsarbeiten, FBV A Wien 1961. 4. Kaminsky, G.: Arbeitsphysiologische Grundlagen fOr die Gestaltung, der Forstarbeit, Mitt. Bund. Forsch, Anst. Forst. U. Holzw. 46, Hamburg 1960. 5. Lipoglavšek, M.: Načini nagrajevanja in te- žavnost dela, Gozd. v. 41 (1983) št. 1 O. 6. Lipoglavšek, M.: Težavnost dela sekačev, Elaborat raziskovalne naloge, BF Ljubljana 1991. 7. - : Pulsfrequenz aund Arbeitsuntersuchun- gen, Schriftenreihe Arbeitswissenschaft und Pra- xis B. 28 Beuth-Vertrieb, Berlin-Koeln-Frankfurt/ M 1973. 8. Rebula, E.: Panožni normativi - priloga k Samoupravnemu sporazumu o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za usmerjanje pri razporeja- nju dohodka ... , Splošno združenje gozdnogo- spodarskih organizacij. Ljubljana 1984. 9. Sušnik, J., Fras, J.: Analiza delovnega me- sta gozdnega delavca sekača s posebnim po- udarkom na telesnih obremenitvah, Beneficirana delovna doba v gozdarstvu, IGLG, Ljubljana 1972. 10. Tomanic, S. eta.: Naprezanje radnika_pri šumskim radovima, Radovi 25 (1990) št. 1, Su- marski institut Jastrebarsko, Zagreb 1990. 11 . Vik, T.: Measurements of work load during forestry work, Methods in ergonomic research in forestry, IUFRO Hurdal 1971 . 12. Wencl, J.: Ergonomische Untersuchungen bei der Holzernte nach dem Sortimentsverfahren, Ergonomics, applied to Forestry, Wien, Ossiach 1983. GDK: 923+924 Gozdno zadružništvo Iztok WINKLER* Izvleček Winkler, l. : Gozdno zadružništvo. Gozdarski vestnik, št. 3/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini , cit. lit. 1 O. Družbene spremembe in z njimi povezane spremembe v organiziranosti gozdarstva spet odpirajo problem učinkovitega povezovanja raz- drobljene zasebne gozdne posesti. Oživeti je treba idejo gozdnega zadružništva, ki bo na izključno prostovoljni podlagi in po ekonomskih interesih povezovala lastnike gozdov. V začetku pričakujemo predvsem povezovanje lastnikov go- zdov za skupno prodajo gozdnih lesnih sortimen- tov, naše hotenje pa mora biti tudi organiziranje pravih gozdnogospodarskih zadrug, v katere se bodo lastniki gozdov povezovali zaradi učinkovi­ tejšega opravljanja vseh gozdnogospodarskih del v svojih gozdovih. Ključne besede: zadružništvo, gozdna zadru- ga, lesno-produktivna zadruga. 1. UVOD Razdrobljena gozdna posest in z njo povezana drobna tržna proizvodnja goz- dnih lesnih sortimentov sta temeljni značil­ nosti zasebnega sektorja gozdarstva v Slo- veniji. To povzroča mnoge gozdnogospo- darske probleme. Na razdrobljeni posesti ni mogoče racionalno gospodariti, donosi komaj pokrivajo lastne potrebe, tržni pre- sežki so neznatni. Posestniki z majhno tržno gozdno proizvodnjo se ne morejo samostojno uspešno ukvarjati s prodajo lesa. Osamosvojili so se torej lahko samo v proizvodno-tehničnem pogledu, saj samo- stojno odločajo o tem, kdaj in koliko bodo sekali v svojem gozdu, v komercialnem pogledu pa ostajajo povsem odvisni od lesnih trgovcev. * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, Slovenija Synopsis Winkler. l.: The System of Forest Cooperative Societies. Gozdarski vestnik, No. 3/1992. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quo t. 1 O. The changes in society and those in the orga- nization of forestry, which are linked therewith, again open the problem of the efficient connecting of a great number of small private forest parcels. The idea of forest cooperatives has to become relevant again, which is going to link forest owners on exclusively voluntary basis and according to economic interests. ln the beginning, the associa- ting of forest owners for a joint sale of timber assortments is expected. However, it is wished that such forest cooperatives would be formed which would unite forest owners for the sake of more effective performing of all forest managing work in their forests. Key words: the system of cooperatives, forest cooperative, timber productive cooperative. 2. DOSEDANJI RAZVOJ IN IZKUŠNJE Prve ideje o zadružništvu, ki naj bi pove- zalo in gospodarsko okrepilo razdrobljene posestnike in drobne proizvajalce, na Slo- venskem niso naletele na veliko razumeva- nje gozdnih posestnikov. Prva gozdna zadruga je bila sicer na Slovenskem ustanovljena že leta 1894 v Lovrencu na Pohorju, vendar pa je delovala le osem let. Leta 1907 je bila ustanovljena tudi gozdna zadruga v Padričah pri Trstu in deluje še danes (primerja] WINKLER 1989). Ima lepe uspehe pri gozdnogospo- darski dejavnosti. Zadružniki se ukvarjajo skupno z gojenjem in z izkoriščanjem go- zdov. Drugod na Slovenskem se gozdne zadruge niso razvile. Leta 1929 spreJeti jugoslovanski zakon o gozdovih je sicer imel tudi določila o goz- dnih zadrugah, vendar je njihovo uresniče­ vanje vezal na sprejem zakona o zadrugah. Splošni zakon o zadrugah, ki je bil sprejet leta 1937, pa ni imel glede gozdnih zadrug nobenih določil. Očitno pa tudi sami gozdni G. V. 3/92 137 ~, posestniki niso bili zainteresirani za usta- navljanje pravih gozdnih zadrug, ki bi se poleg izkoriščanja gozdov prvenstveno ukvarjale z gozdnogojitvenimi deli in posve- tile večjo pozornost gospodarjenju na mali gozdni posesti sploh. ŠIVIC (1941) je vzroke za nezanimanje gozdnih posestni- kov za vključevanje v gozdne zadruge oce- nil takole: »Toda med gozdnimi posestniki je le malo zanimanja za zadruge te vrste (gozdne zadruge, o. p.) . Vzrok odpora je največkrat bojazen, da bi trpeli posamezniki škodo na račun drugih; ta bi prišel v za- drugo z lepo obraslim gozdom, drugi s praznim in izčrpanim itd .... Značilno je, da se združna misel ni obnesla niti pri agrarnih skupnostih, koder so pravzaprav dani vsi pogoji za skupno oskrbovanje gozdov. Na- sprotno: solastniki sestavljajo zahteve, da bi s.e skupni gozdovi po oblasteh za agrarne operacije čimprej razdelili, da more vsak posestnik s pripadlim razdelkom svobodno razpolagati. Zato gozdnih zadrug, kakor so zamišljene v zakonu o gozdovih, v Dravski · banovini nimamo nobenih.« Pač pa so bile osnovane številne gozdne zadruge v zvezi z izvajanjem zakona o likvidaciji agrarne reforme iz leta 1931. Te zadruge naj bi bile prevzele v svojo upravo razlaščene veleposestniške gozdove. Ker pa so bili ti gozdovi dodeljeni v upravo začasni upravi razlaščenih veleposestni- ških gozdov, je večina novoustanovljenih zadrug takoj razpadla ali pa se spremenila v pašniške zadruge. Bolj pa so bili gozdni posestniki dostopni za povezovanje v lesne zadruge. Prvi za- četki takih skupnosti gozdnih posestnikov so bile t. i. španovijske žage, ko si je manjše število gozdnih posestnikov postavilo skupno žago. Te skupnosti pa so kmalu propadle, ker niso zajele manjših posestni- kov. Ponovno so zadružne žage oživele v letu 1919, ko je slovenska ljudska stranka za- čela za načrtnejšim pospeševanjem za- družništva. Na veliko so začeli ustanavljati nove žage, predvsem tam, kjer se je obetal dober zaslužek in kjer so pričakovali, da bodo kmetje zaradi politične pripadnosti dajali prednost novi zadružni žagi. Nekaj let so zadružne žage lepo napredovale, gozdni posestniki so radi dovažali les, ker 138 G. V. 3/92 so jim ga plačevali bolje kot lesni trgovci . Povojni konjunkturi za les pa je v letih 1924-1926 sledi la kratka gospodarska de- presija. že ob prvih težavah so bile za- družne žage močno prizadete, mnoge so hitro propadle in celotna akcija se je kon- čala s precejšnjo poslovno izgubo. V obdobju splošne gospodarske krize je trgovina z lesom zastala in vse bolj nazado- vala ter prišla v nevzdržen položaj okoli leta 1935. Tudi lesno zadružništvo se v tem času ni razvijalo. Ponoven razmah zadruž- ništva se je začel šele po letu 1936, ko se je začelo živahnejše povpraševanje po lesu in so porasle cene lesnih sortimentov. Mali gozdni posestniki so se v tem času tudi vse bolj zavedali, da z nizkimi cenami gozdnih sortimentov nosijo največji del bremena pri sanaciji lesne industrije in trgovine. To spoznanje jih je napotilo, da so se začeli združevati v lesno-produktivne za- druge. Lesno-produktivne zadruge so pove- zavale gozdne posestnike določenega ob- močja v zadružne skupnost zaradi pospe- ševanja gozdne proizvodnje, obdelave, pre- delave in prodaje lesa in lesnih izdelkov. Ukvarjale so se z izkoriščanjem lastnih gozdov, s predelavo lesa in prodajo izdel- kov na domačem in tujem tržišču. Člani so se med seboj zavezali, da si bodo uredili lastno skladišče, zgradili lesni obrat in bodo vso surovino iz svojih gozdov prodali zadrugi v predelavo in vnovčenje. Vsi člani zadruge so bili ne glede na velikost gozdne posesti enakopravni pri upravljanju zadruge. Prva takšna zadruga je bila ustanovljena v Lovrencu na Pohorju, pozneje še na Verdu, v Selški dolini in drugod. V kratkem času je delovalo že 20 lesno-produktivnih zadrug. Poslovanje teh zadrug je bilo tako uspešno, da so lahko svojim članom plače­ vale za les 30-50% več kot lesni trgovci. Zadruge so svojo proizvodnjo usmerile predvsem v izvoz in so zato tudi ustanovile osrednjo zadrugo za izvoz lesa MARAD. Lesne zadruge so nastale kot obramba gozdnih posestnikov pred izkoriščanjem le- snih trgovcev. Zato so se ukvarjale iz- ključno s proizvodnjo, predelavo in prodajo lesa. Zato je tudi razumljivo, da so bolj uspevale v obdobju konjunkture, stagnirala in propadale pa so v obdobju gospodarske depresije. V prvem povojnem obdobju (1945-1951) je bila v gozdarstvu najvažnejša naloga zagotoviti predvideni obseg sečnje. Tako zlasti v zasebnem sektorju. Šele po zmanj- šanju pritiska za čim večjo proizvodnjo v gozdarstvu so začeli tudi v zasebnem sek- torju misliti na celovito gospodarjenje z gozdovi in s tem tudi na ustrezno organizi- ranost. Ta naloga je bila v prvi vrsti pover- jena splošnim kmetijskim zadrugam, ki pa postavljenim nalogam niso bile kos, pred- vsem zaradi pomanjkanja ustreznih stro- kovnih kadrov. Kmetijske zadruge so na področju gozdarstva skoraj povsem zane- marile svoje primarne, tj. gozdnogospodar- ske naloge, in so se pretežno ukvarjale le z odkupom lesa. Splošnim kmetijskim za- drugam so leta 1948 priključili tudi lesne produktivne zadruge, ki so začele delovati po vojni in jih je bilo leta 1946 že okoli 40. Gozdarstvo je bilo centralizirano, strokov- nega kadra je bilo malo in je bil skoncentri- ran pri upravnih organih in v državnih podje- tjih. Zato je razumljivo, da so gospodarjenje z zasebnimi gozdovi usmerjali predvsem z vrsto predpisov. Šele z ustanovitvijo okrajnih uprav za gozdarstvo (1954) se je nekaj strokovnih kadrov začelo bolj intenzivno ukvarjati z zasebnimi gozdovi. Združitev operativne gozdarske službe za zasebni sektor pri okrajnih upravah, ki so imele tudi vrsto upravnih in nadzornih nalog, je bila lahko le začasna in kompromisna rešitev. Operativne funkcije so bile ločene od upravnih in nadzornih leta 1957 z ustanovi- tvijo gozdarskih poslovnih zvez, ki so pove- zavale kmetijske zadruge. Njihova glavna naloga je bila razvijati same zadruge in njihove proizvodne dejavnosti oziroma jih usposabljati kot organizatorje proizvodnje. Za opravljanje nalog v gozdni proizvodnji pa bi zadruge morale imeti določeno goz- dno površino, na kateri je mogoče zagoto- viti trajno gozdno proizvodnjo ter ustrezne strokovne kadre. Vsega tega pa zadruge niso imele in namesto njih so te naloge začele prevzemati poslovne zveze. Za- druge so predvsem odkupovale les, izvaja- nje gojitvenih del pa so odklanjale. Tako je bila gozdna proizvodnja razdeljena med dva nosilca : zadrugo, ki se je ukvarjala predvsem z odkupom lesa, in gozdarsko poslovno zvezo, ki je opravljala vse druge naloge. Kljub uspehom, ki so jih poslovne zveze dosegle pri gospodarjenju z zaseb- nimi gozdovi, so predstavljale vendarle neustrezno organizacijsko nadgradnjo, ki ni mogla dovolj uspešno pospeševati za- družnega povezovanja lastnikov gozdov. Po ukinitvi poslovnih zvez (1960) je med tremi možnostmi organiziranosti zaseb- nega sektorja gozdarstva (posebna gozdna gospodarstva za zasebni sektor, združitev obeh sektorjev v gozdnih gospodarstvih in zasebni sektor gozdarstva pri kmetijskih zadrugah) prevladala tretja. Hkrati je bila izvršena reorganizacija kmetijskih zadrug, njihovo število se je bistveno zmanjšalo, površina gozdov, ki je odpadla na eno zadrugo, se je povečala (povprečno 6500 ha) prav tako število strokovnih ka- drov (10.850 ha/gozd. inž. in 3.647 ha/tehni- ka). V večini kmetijskih zadrug (75) je bilo gozdarstvo organizirano kot delovna ozi- roma poslovna enota, v 5 zadrugah kot gozdni obrat, v 5 pa je bilo gozdarstvo brez posebne enote. Na podlagi zakona o gozdovih leta 1961 se je začel proces podružbljanja zasebne gozdne proizvodnje, najprej na prostovoljni podlagi, leta 1965 pa je zakon o gozdovih določil, da gospodarjenje z zasebnimi go- zdovi v celoti prevzamejo gozdnogospodar- ske organizacije v okviru t. i. skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo. Dejansko je skupno gospodarje- nje steklo šele leta 1967, lastniki so v okviru skupnega gospodarjenja imeli z zakonom zajamčene pravice, postopoma so začeli dobivati v okviru gozdnogospodarskih orga- nizacij tudi samoupravne pravice. Na pod- lagi zakona o gozdovih leta 197 4 so nastali v okviru gozdnogospodarskih organizacij najprej obrati za kooperacija, pozneje pa temeljne organizacije kooperantov. Član­ stvo v teh organizacijah je bilo sprva obve- zno, pozneje pa prostovoljno, vendar pa so vse odločitve teh organov veljale tudi za nečlane . Iz dosedanjega razvoja povezovanja za- sebnih gozdnih posestnikov lahko strnemo naslednje ugotovitve, ki so lahko koristen G. V. 3/92 139 nauk tudi pri iskanju novih oblik povezova- nja v spremenjenih razmerah: 1. Za dosedanje povojno povezovanje zasebnih gozdnih posestnikov je bilo značil­ no, da je bil prvenstveno v ospredju splošni Uavni) interes za ohranitev in razvoj go- zdov, kar je sicer pozitivno, vendar pa je bil zanemarjen ali vsaj potisnjen v ozadje interes lastnikov gozdov. Zato so se mnogi gozdni posestniki čutili le še formalni last- niki svojih gozdov. Za povezovanje je manj- kal temeljni motiv - interes lastnikov go- zdov. Prisilno združevanje pa je imelo krat- kotrajne učinke. 2. Skupno gospodarjenje z vsemi go- zdovi v zadevah, s katerimi je bil zagotov- ljen splošni interes za ohranitev in razvoj gozdov, je nedvomno dalo mnoge pozitivne rezultate, med njimi zlasti enotno gozdno- gospodarsko načrtovanje v vseh gozdovih, sistematično zbiranje in usmerjanje sred- stev za gozdno reprodukcijo in načrtno odpiranje gozdov z gozdnimi cestami, še posebej pa je pomemben prispevek, ki ga je tako organizirano slovensko gozdarstvo dalo k razvoju slovenskega podeželja, zlasti v gorskem svetu. Preveč pa je poseglo tudi v poslovno sfero, nanjo so gozdni posest- niki lahko premalo vplivali, tako npr. pri prodaji lesa in stroških gospodarjenja. Zlasti obvezna skupna prodaja gozdnih lesnih sortimentov je, ne glede na razloge zanjo (primerjaj WINKLER 1991 ), vzbujala največ nezadovoljstva. Tudi materialni odnosi v gozdnogospodarskih organizacijah, zlasti obračun dohodka od prodaje lesa, so bili marsikje premalo jasni in omejeni samo na obračun t. i. odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov. 3. Pri oblikovanju organizacijskih okvirov povezovanja zasebnih gozdnih posestnikov se je premalo upoštevalo njihovo socialno- ekonomsko sestavo, ki se odraža tudi v različnih poslovnih interesih, ki jih ni mo- goče enolično organizirati. Zato ni čudno, da je bilo le 12,5% lastnikov gozdov včla­ njenih v temeljne organizacije kooperantov; celo med gozdnimi posestniki, ki imajo sorazmerno veliko gozdno posest (1 0- 15 ha) jih je bilo le 43% članov temeljnih organizacij kooperantov. 4. Uspešna ne bo nobena oblika organi- ziranosti, v kateri ne bodo ob splošnih 140 G. V. 3/92 interesih za ohranitev in razvoj gozdov prišli do izraza tudi poslovni interesi lastni- kov gozdov. 5. Niso dovolj učinkovita povezovanja, ki delijo interes gozdnih posestnikov in prodajalcev lesa od njihovih interesov za celovito gospodarjenje z gozdovi (gojenje in varstvo gozdov, opravljanje del v pridobi- vanju lesa). 6. Vsaka oblika povezovanja gozdnih posestnikov mora temeljiti tudi na strokov- nosti pri opravljanju gozdnogospodarskih del. Ustreznih strokovnih kadrov je danes dovolj . Zato smo leta 1988 (WINKLER 1988) predlagali, da namesto enoličnih temeljnih organizacij kooperantov organiziramo v za- sebnem sektorju gozdarstva gozdne zadru- ge, v katerih naj bi se za zadovoljevanje vseh poslovnih interesov pri gospodarjenju z gozdovi prostovoljno združevali gozdni posestniki po načelih enakopravnosti, vza- jemnosti in skupne odgovornosti. 3. PRENOVA ZADRUŽNIŠTVA - NOVA PRILOŽNOST TUDI ZA GOZDNO ZADRUŽNIŠTVO Model socialistične kooperacije, ki je da- jal vsebinski in organizacijski okvir sloven- skemu zadružništvu in model dogovorne ekonomije, ki je določal integracijske tokove in poslovne povezave zadružnih organizacij in jih poenotil, sta v tržni ekonomiji izgubila svoj smisel. Zadružništvo je torej treba preoblikovati in postaviti v ospredje gospo- darski interes članov. Odločitev o tem, kak- šna naj bo zadruga, mora biti v rokah članov; zakon jim mora to omogočiti, stroka pa pri tem svetovati in pomagati. Novo gozdno zadružništvo bomo gradili na klasični ideji slovenskega zadružništva, upoštevaje načela in izkušnje sodobnih za- drug v razvitih deželah in pozitivne izkušnje našega povojnega zadružništva, zlasti pa na pobudah in težnjah lastnikov gozdov in ekonomskih načelih racionalnosti. Temeljna ideja zadružništva je gospodar- ska pomoč članom. V ospredju so torej gopodarski cilji združevanja. Te cilje pa sodobno zadružništvo izvaja z vzajemno dejavnostjo svojih članov. Zadružniki si to- rej med seboj ne konkurirajo ampak sode~ !ujejo (kooperirajo), zadruga kot celota pa seveda kot vsak drug gospodarski subjekt vstopa v konkurenčni boj na trgu. 3.1. Klasična zadružna načela­ pomembna podlaga tudi za sodobne zadruge Štiri klasična zadružniška načela so po- membna tudi za sodobne zadruge: 1 . Načelo prostovoljnosti Članstvo v zadrugi je povsem prosto- voljno in ni nikomur onemogočeno. Prav tako pod določenimi pogoji tudi ne izstop. To pa ne onemogoča, da se interesenti, ki ustanavljajo zadrugo, ne bi dogovorili, koga bodo vzeli v svoje vrste, oziroma v pravilih določili pogoje in merila za članstvo. Načelo prostovoljnosti pa ima še eno razsežnost: prostovoljnost proizvodnega sodelovanja z zadrugo. Član torej ni obve- zen, da vse svoje gospodarske posle vodi prek zadruge. S tem lahko člani izkoristijo trenutno ugodnejše možnosti neposredno na trgu. Vendar so take možnosti praviloma omejene. Ob tem pa je treba reči, da v zadrugi nimajo radi članov, ki se obnašajo špekulativne in poslujejo prek zadruge le takrat, ko je npr. kakšne pridelke težko prodati neposredno, sicer pa nastopajo sa- mostojno. Poslovna zvestoba je zato ne samo cenjena lastnost članov, ampak tudi nenapisano pravilo. Vsakdo pa je lahko član več zadrug, zlasti, če so te organizi- rane po proizvodnem načelu. 2. Načelo gospodarske solidarnosti Načelo gospodarske solidarnosti ima dve pomembni razsežnosti: samopomoč in soodgovornost. Samopomoč se realizira z vplačilom članskega deleža, soodgovor- nost pa z institucijo jamstva. Vsak član mora vplačati vsaj en članski delež, lahko tudi več. 3. Načelo solidarne demokracije Zadrugo upravljajo člani sami. Vsak član ima pravico do enega enkopravnega glasu, ne glede na število vplačanih deležev in svojo gospodarsko moč in ne glede na obseg poslovanja prek zadruge. Na ta na- čin mali kmetje niso v podrejenem položaju nasproti interesom gospodarsko močnejših članov, kadar gre za odločanje o poslovanju in razvoju zadruge. 4. Načelo pokritja stroškov Zadruga ni prvenstveno usmerjena v pri- dobivanje dobička. Pomembno je le, da iz razlik v ceni pokrije stroške poslovanja, sicer jih morajo pokriti člani. Psihološko pa je bolje, da ima zadruga dobiček, ki pa je last članov. Navadno je v zadrugah vpeljan ristorno kot posebna oblika delitve dobička. Članu pripada tak del skupnega dobička, kakršen je delež njegovega poslovnega sodelovanja v okviru zadruge. Lahko pa člani ves ali del dobička prenesejo v po- slovni sklad zadruge. 3.2. Cilji in namen združevanja v gozdne zadruge Cilji in namen združevanja v gozdno zadrugo so lahko raznovrstni: - skupno opravljanje vseh ali nekaterih gozdnogospodarskih del (gojenje in varstvo gozdov, vzdrževanje gozdnih cest, gradnja in vzdrževanje gozdnih vlak), - skupna prodaja gozdnih lesnih sorti- mentov, - gozdno drevesničarstvo, - usklajevanje splošno koristne rabe go- zdov, - zbiranje in odkup postranskih gozdnih proizvodov, - racionalna nabava gozdarske opreme, oskrba z rezervnimi deli in potrošnim mate- rialom, - načrtno usposabljanje članov in prena- šanje sodobnih strokovnih znanj v gozdno- gospodarsko prakso, - zastopanje interesov članov pri pose- gih v gozdove in do drugih uporabnikov gozdov, - skupna raba določene gozdarske opreme, zlasti specialne opreme, ki se relativno malo uporablja in je gospodama le ob polnem izkoriščanju (npr. cepilni stroj za drva, manjša mobilna lupilna naprava), - tehnološko svetovanje. Člani bodo ob ustanovitvi zadruge sami določili konkretne cilje in vsebino združeva- nja, to je zadeve, ki jih bodo izpeljali skupno zato, da bi dosegli boljše ekonomske učinke in pospeševali umno gospodarjenje s svojimi gozdovi. Pri tem ne sme biti obveznih receptov ali vnaprej postavljenih izključujočih vzorcev. G. V 3/92 141 3.3. Tipi gozdnih zadrug Poznamo predvsem tri tipe gozdnih za- drug: - lastninske gozdne zadruge, - gozdnogospodarske zadruge, - lesnoproduktivne zadruge. Lastninske gozdne zadruge so take, pri katerih so skupni lastnina, gospodarje- nje, upravljanje in nadzor. Gozd tvori nede- ljiva skupno lastnino zadruge. Pri tem izgi- nejo vse meje do tedaj samostojnih parcel (posesti). Z gozdnogospodarskega vidika je taka oblika zadruge najbolj racionalna. V praksi pa večinoma niso zaživele zaradi nezaupanja lastnikov gozdov do popolnega združevanja premoženja in možnih negativ- nih posledic. Pač pa bi tudi pri nas lahko po tem načelu delovale zadruge, ki bi povezovale upravičence vrnjenih nedeljivih gozdov nekdanjih agrarnih skupnosti. V gozdnogospodarskih zadrugah za- družnik obdrži lastnino na svoji gozdni po- sesti, v zadrugo se združuje zaradi skup- nega opravljanja vseh ali nekaterih gozdnogospodarskih del (npr. gojitvenih del, posameznih faz pridobivanja lesa, na- bave sadik, vzdrževanja cest, vključno s prodajo gozdnih lesnih sortimentov in po- dobno). Organizirana naj bi bila tako, da povezuje lastnike gozdov glede na lokacijo gozda, tako da bi dobili zaokrožene gozdne komplekse, ki bodo olajšali smotrno gospo- darjenje. Tudi v lesnoproduktivni zadrugi ostaja zasebno lastništvo gozda nedotaknjeno, lastniki gozdov se združujejo v zadrugo predvsem zaradi skupne prodaje in ev. predelave lesa. V taki zadrugi si bodo člani organizirali skupno lesno skladišče, dode- lava lesa (lupljenje, krojenje), spremljanje tržišča lesa in prodajo gozdnih lesnih sorti- mentov. Tako bomo pravzaprav dobili so- dobno lesno-produktivno zadrugo, ki je imela pri nas pred 11. svetovno vojno velik ugled in poslovne uspehe. Pri skupni pro- daji gozdnih lesnih sortimentov bo gozdna zadruga na trgu dosegla ugodnejše cene. Imela bo manjše manipulacijske stroške kot drugi posredniki pri prodaji, zaradi večje koncentracije lesa bodo stroški prevoza nižji. Gozdna zadruga bo lahko tudi manj selektivna pri odkupu lesa kot drobni in občasni posredniki, ki bodo iskali predvsem 142 G. V. 3/92 kakovostnejše sortimente. Zadruge, ki bodo nastajale predvsem zaradi skupne prodaje gozdnih lesnih sortimentov, bodo lahko oblikovane za območje posamezne lokalne skupnosti, npr. vasi, občine in podobno. Pogosto se ob tem postavlja vprašanje, ali je sploh smiselno organizirati specializi- rane (tj. gozdne) zadruge, ali pa bi bilo bolje, da bi lastniki gozdov v svojih zadru- gah zadovoljevali svoje interese celovito (splošne zadruge). Za eno in drugo obliko so razlogi. Vendar pa izkušnje kažejo, da se interes gozdarstva v splošni zadrugi prej ali slej izgubi ali zamegli , kar za smotrno gospodarjenje z gozdovi ni dobro. Zato bi svetovali specializirane gozdne zadruge zlasti, kadar se lastniki gozdov povezujejo za opravljanje vseh gozdnogospodarskih del. Pri oblikovanju gozdnih zadrug je po- membno tudi vprašanje njihove optimalne velikosti. Pri tem moramo poiskati opti- malno razmerje med dvema načeloma: na- čelom poslovne učinkovitosti in načelom preglednosti. Ti dve načeli sta si praviloma nasprotujoči. Poslovna učinkovitost pravi- loma raste z velikostjo, preglednost in ne- posredni vpliv članov pa se z velikostjo zmanjšuje. Poleg poslovne učinkovitosti je torej zelo pomembno upoštevati tudi načelo preglednosti, ki krepi vpliv članov na poslo- vanje zadruge in njihovo identiteto z zadru- go. 3.4. Premoženje zadruge Premoženje, s katerim posluje zadruga, je zadružna lastnina. Glede na izvor je zadružne premoženje last članov zadruge, saj je sestavljeno iz članskih deležev in akumuliranega dobička. Vendar pa pri upo- rabi tega premoženja nimajo člani nobene individualne pravice razpolaganja. Član svojega dela premoženja ne more odpokli- cati, razen če izstopi iz zadruge. To je skupni poslovni sklad zadruge, namenjen izključno financiranju njenega, torej skup- nega poslovanja. Ta status ohrani zadružne premoženje, dokler je v skupni funkciji. Šele če gre zadruga v stečaj ali preneha delovati, se zadružna premoženje vrne čla­ nom v celoti ali pa le članski delež. Pogo- stejša je praksa, da je zadružne premože- nje nedeljiva in se v primeru likvidacije zadruge prenese na zadružna zvezo, ki ga lahko porabi izključno za razvoj zadružni~ štva. 3.5. Poslovanje v zadrugi Zadruga je izrazito ekonomska ustanova, ki mora poslovati po ekonomskem načelu racionalnosti in s čim manjšim vložkom doseči čim večje učinke. To zahteva visoko strokovno usposobljenost zaposlenih, vi~ soko delovno storilnost in minimalne po~ slavne stroške ter iskanje najbolj donosnih prodajnih možnosti. Gospodarski učinek, ki ga omogoča za- druga svojim članom, je rezultat več dejav- nikov: - učinek, ki ga prinese večja kapitalska moč zadruge, povečane plačilne in kreditne sposobnosti združenih kmetov; zadruga je manj rizičen poslovni partner in laže pride do kreditov; - zadruga lahko nastopa kot grosist in doseže ugodnejše cene pri nabavi sredstev za proizvodnjo in prodaji izdelkov oziroma storitev svojih članov; - dodatni ekonomski učinek prinese tudi podaljšanje proizvodnega ciklusa v fazo primarne predelave; - med kmeti, ki posamično nastopajo na trgu, obstaja določena konkurenčnost, ki jo poslovno izkoristijo posredniki in trgovci; pri zadružni organiziranosti pa se poslovni učinek posredniške funkcije nabira v zadru- gi, torej v korist članov. 3.6. Fizični in strokovni delavci gozdne zadruge Izkušnje kažejo, da lastniki gozdov ne znajo ali ne zmorejo sami opraviti vseh gozdnogospodarskih del v svojih gozdovih. Zato je pričakovati, da bodo močnejše za- druge zaposlile za opravljanje teh del tudi stalne gozdne delavce. Enako je treba pričakovati tudi za zaposlovanje strokovno- tehničnih delavcev. Za manjše zadruge pa bo racionalneje, da se za strokovno pomoč pa tudi izvedbo nekaterih del naslanjajo na javno gozdarsko službo in gozdarska izva- jalska podjetja. Tudi sicer bodo morale gozdne zadruge imeti trdno oporo prav v javni gozdarski službi, saj je od skupnih naporov v veliki meri odvisna tudi ohranitev in razvoj zaseb- nih gozdov. 3.7. Upravljanje zadruge Iz članskega deleža in obveznega jam- stva izhaja izključna pravica članov do upravljanja zadruge. Upravljalska funkcija se izvaja na treh ravneh. Občni zbor je najvišji organ zadruge, ki ga praviloma sestavljajo vsi člani. Sprejema generalne poslovne odločitve, program in zaključni račun ter voli upravni odbor zadruge. Upravni odbor odloča o tekoči poslovni in razvojni politiki in usmerja delo poslovodnih delavcev zadruge ter predstavlja zadrugo v poslovnih in pravnih stikih . Nadzorni od- bor pa nadzira poslovanje zadruge z vidika spoštovanja zadružnih pravil ter pravil po- slovanja. 3.8. Povezovanje gozdnih zadrug Tako kot se lastniki gozdov povezujejo v gozdne zadruge, da bi racionalneje gospo- darili s svojimi gozdovi in dosegli boljše ekonomske učinke, velja tudi za zadruge, da ne smejo biti zaprte vase, ampak se morajo povezovati zato, da bi bile skupaj z drugimi zadrugami bolj poslovno učinkovite. Sodobne zadruge se danes vse bolj pove- zujejo in ne nastopajo več samostojno na trgu temveč povezano. Zlasti za gozdne zadruge, ki se bodo ukvarjale s prodajo gozdnih lesnih sortimentov, to gotovo velja. Do povezovanja bo prihajalo tudi pri usta- navljanju zadružnih predelovalnih obratov in posebnih podjetij za izvoz lesa, pomem- bno pa bo tudi povsem strokovno povezo- vanje (za skupno opravljanje strokovnih nalog- npr. pri izobraževanju, svetovanju, propagandi in podobno). 4. SKLEP Družbene spremembe odpirajo možnost zelo elastičnega prostovoljnega povezova- nja lastnikov gozdov za učinkovito gospo- darjenje z gozdovi. Izogibati se bomo morali vsem enoličnim rešitvam in prepustiti pove- zovanje stvarnim interesom lastnikov go- zdov. Gozdarska služba jim mora pri tem strokovno pomagati, jim svetovati in jih osveščati. G. V. 3/92 143 Povzetek Razdrobljena gozdna posest in z njo povezana drobna tržna proizvodnja gozdnih lesnih sortimen- tov sta temeljni značilnosti zasebnega sektorja gozdarstva v Sloveniji. To povzroča mnoge goz- dnogospodarske probleme. Na razdrobljeni pose- sti ni mogoče racionalno gospodariti, donosi ko- maj pokrivajo lastne potrebe, tržni presežki so neznatni. Posestniki z majhno tržno gozdno proi- zvodnjo se ne morejo uspešno samostojno ukvar- jati s prodajo lesa. Osamosvojili so se torej lahko samo v proizvodno-tehničnem pogledu, saj sami odločajo o tem, kdaj in koliko bodo sekali v svojem gozdu, v komercialnem pogledu pa osta- jajo povsem odvisni od lesnih trgovcev. Za dosedanje povojno povezovanje zasebnih gozdnih posestnikov v Sloveniji je bilo značilno, da je bil v ospredju predvsem splošni uavni) interes za ohranitev in razvoj gozdov, kar je sicer pozitivno, vendar pa je bil zanemarjen ali vsaj potisnjen v ozadje interes lastnikov gozdov. Zato so se mnogi gozdni posestniki čutili le še formalni lastniki svojih gozdov. Za povezovanje je manjkal temeljni motiv- interes lastnikov gozdov samih. Prisilno združevanje pa je imelo kratkotrajne učin­ ke. Skupno gospodarjenje z vsemi gozciovi ne glede na lastništvo v zadevah, s katerimi je bil zagotovljen splošni interes za ohranitev in razvoj vseh gozdov, je nedvomno dalo mnoge pozitivne rezultate, med njimi zlasti enotno gozdnogospo- darsko načrtovanje v vseh gozdovih, sistematično zbiranje in usmerjanje sredstev za gozdno repro- dukcijo in načrtno odpiranje gozdov z gozdnimi cestami, še posebej pa je pomemben prispevek, ki ga je tako organizirano slovensko gozdarstvo dalo k razvoju slovenskega podeželja, zlasti v gorskem svetu. Preveč pa je skupno gospodarje- nje z vsemi gozdovi poseglo tudi v čisto poslovno sfero, nanjo so gozdni posestniki lahko premalo vplivali, tako npr. pri prodaji lesa in stroških gospodarjenja. Zlasti obvezna skupna prodaja gozdnih lesnih sortimentov je, ne glede na razloge zanjo, vzbujala največ t:)ezadovoljstva. Tudi mate- rialni odnosi v gozdnogospodarskih organizacijah, zlasti obračun dohodka od prodaje lesa, so bili marsikje premalo jasni. Pri oblikovanju organizacijskih okvirov povezo- vanja zasebnih gozdnih posestnikov smo premalo upoštevali njihovo pestro socialno-ekonomsko se- stavo, ki se kaže tudi v različnih poslovnih intere- sih, ki jih ni mogoče enolično organizirati. Zato ni čudno, da je bilo le 12,5% lastnikov gozdov včlanjenih v temeljne organizacije kooperantov. Novo gozdno zadružništvo bomo gradili na klasični ideji slovenskega zadružništva, upošte- vaje načela in izkušnje sodobnih zadrug v razvitih deželah in pozitivne izkušnje našega povojnega zadružništva, zlasti p·a na pobudah in težnjah lastnikov gozdov in ekonomskih načelih racional- nosti. Cilji in namen združevanja v gozdno zadrugo so lahko raznovrstni : 144 G. V. 3/92 - skupno opravljanje vseh ali nekaterih gozd- nogospodarskih del, - skupna prodaja gozdnih lesnih sortimentov, - gozdno drevesničarstvo, - usklajevanje splošnokoristne rabe gozdov, - zbiranje in odkup postranskih gozdnih proiz- vodov, - racionalna nabava gozdarske opreme in oskrba z rezervnimi deli in potrošnim materialom, - načrtno usposabljanje članov in prenašanje sodobnih strokovnih znanj v gozdnogospodarsko prakso, - zastopanje interesov članov pri posegih v gozdove in do drugih uporabnikov gozdov, - skupna raba določene gozdarske opreme, - tehnološko svetovanje . Člani bodo ob ustanovitvi zadruge sami določili konkretne cilje in vsebino združevanja, to je zadeve, ki jih bodo- izvajali skupno zato, da bi dosegli boljše ekonomske učinke in pospeševali umno gospodarjenje s svojimi gozdovi. Pri tem ne sme biti obveznih receptov ali vnaprej postav- ljenih izključujočih vzorcev. V slovenskih razmerah bosta prišla v poštev predvsem dva tipa gozdnih zadrug : - gozdnogospodarske zadruge, v katere se lastniki gozdov združujejo zaradi skupnega oprav- ljanja vseh ali nekaterih gozdnogospodarskih del (gojenje in varstvo gozdov, pridobivanje lesa, vzdrževanje cest, vključno s prodajo lesa in po- dobno). Te bodo organizirane tako, da bodo povezovale lastnike gozdov z določenega goz- dnega območja in bomo dobili zaokrožene goz- dne celote, ki bodo olajšale smotrno gospodarje- nje z gozdovi; - lesnoproduktivne zadruge, v katere se bodo lastniki povezovali zaradi skupne prodaje ali ev. predelave lesa. Te bodo organizirane za območje posamezne lokalne skupnosti (občine, vasi). THE SYSTEM OF FOREST COOPERATIVE SOCIETIES Summary A great number of small forest parcels and small market production of timber assortments, which is connected therewith, are the basic cha- racteristics ot the private forestry sector in Slove- nia. A lot of forest managing problems are caused thereby. Economical managing in a great number of forest parcels is impossible, the yields hardly cover the owner's needs, market surplus is insig- nificant. The owners with a small market forest production cannot be individually successful in wood selling . They could only become indepen- dent in the production-technical aspect because of the possibility to decide when and how much is going to be cut in their forest but as regards the commercial aspect, their dependence on wood dealers remains. The main characteristic of the postwar associa- ting of private forest owners in Slovenia was that the general (public) interest for the preserving of forests and their development was given the priority, which was quite positive yet the interest of forest owners was totally neglected or put in the rear. Consequently, many forest owners felt to be only formal owners of their forests. The basic motive for associating was lacking - the interest of forest owners themselves. Compulsory associating had only short-handed effects. Undoubtedly, common managing of all forests, irrespectively of the ownership, in the fields where the general interest for the preserving and deve- lopment of forests was secured, had a lot of positive results, some of them being uniform forest managing planning in ali the forests, syste- matic collecting and directing of financial means for forest reproduction and planned opening of forests by means of forest roads. The contribution which thus organized Slovene forestry gave to the development of Slovene countryside, first of all in mountainous region, has to be stressed in particular. The joint managing of all the forests too severely interfered with the purely business sphere, which forest owners had hardly any influence on. This especially holds true of wood selling and managing expenditures. The compul- sory joint selling of timber asortments, whatever the reasons for it might be, met with utmost dissatisfaction. The material relations in forest enterprise organizations, first of all the profit balance of wood merchandise was not clear enough in many an organization. When forming the organization frames of the associating of private forest owners, their variega- ted socio-economic structure was not enough taken into consideration . That is also reflected in various business interests, which cannot be uni- formly organized. No wonder that only 12.5% of forest owners were members of basic coopera- tors' organizations. The new system of forest cooperatives is going to be built on the classical idea of Slovene system of cooperatives, taking into consideration the principles and experience of modern cooperatives in advanced countries and the positive experience of Slovene postwar system of cooperatives as well as on the initiatives and aspirations of forest owners and economic principles and economy. The goals and purpose of associating into a forest cooperative can be various: - common performing of all or some forest managing work, - common selling of timber assortments, - forest nurseries, - the coordinating of gene rally beneficial forest use, - the collecting and selling of secondary forest products, - economical purchase of forest equipment and the supplying of spare parts and durables, - systematic education of the members and the transmission of modern expert know-how into forest managing practice, - the representing of the interests of members in the general interfering with the forest and towards other forest users, - the right to use common forest appliances and machinery, - technologic consulting. The concrete aims and purposes of associating are going to be defined at the occasion of the founding of a cooperative by the members them- selves, i.e. the aims which are going to be carried out collectively so that better economic effects be achieved and economical managing with their forests promoted. Obligatory recipes or disquali- fying models set in advance will not have their place there. Two types of forest cooperatives are going to be relevant in Slovene conditions: - Forest managing cooperatives in which fo- rest owners are associated because of common performing of all or some forest managing work (silviculture and forest protection, wood product- ion, forest road maintenance, including wood merchandise and the like). These cooperatives are going to be organized in such a way that they will unite forest owners from a certain forest region, thus forming forest units which will enable economical forest managing. - Wood production cooperatives in which fo- rest owners will associate for the purpose of common trading with wood and possible timber processing. These are going to be organized for the region of an individuallocal community (com- mune, village) . VIRI 1. Kovačič, M., 1991. Razvojna vprašanja za- družništva na Slovenskem. Sodobno kmetijstvo 5, s. 197-200 in 6, s. 250-255. 2. Sevnik, F ., 1952. Zadružništvo v gozdnem in lesnem gospodarstvu. GozdV 9, 5-6. 3. Šivic, A., 1940. Razvoj in organizacija ob- čeupravne gozdarske službe v Sloveniji, GozdV 3, 1, s. 197-204 in 2, s. 223-233. 4 . Šivic, A., 1941 . Razvoj in struktura goz- dnega gospodarstva. Gozdarska anketa. Ljublja- na. 5. Winkler, 1., 1989. Nastanek in razvoj kmečke gozdne posesti v Sloveniji, Zb. gozd. in les. 33, 1989, s. 153-184. 6. Winkler, 1., 1974. Zasebni gozdovi v SR ~loveniji kot ekonomska baza la~tnikov gozdov m kot objekt gospodarske politike. Sumarski fakul- tet Zagreb. Disertacija. 7. Winkler, 1., 1988. Nekatere značilnosti stanja in nadaljnjega razvoja gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v Sloveniji. GozdV 46, 7-8, s. 309-318. 8. Winkler, 1., 1990. Gozdna zadruga v Padri- čah . GozdV 48, 6, s. 327-329. 9. Winkler, 1., 1991 . Družbeni in gozdnogospo- darski vidiki proste prodaje gozdnih lesnih sorti- mentov v Sloveniji. Sodobno kmetijstvo 11, s. 479-483. 10. Winkler, l. -Medved, M., 1991. Gozdno gospodarstvo in zasebni sektor gozdarstva. Goz- dno gospodarstvo kot izvajalsko podjetje. Pod- lage za nacionalno gozdarsko politiko. Separatna študija št. 11. Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo. Ljubljana, s. 21-24. G. V. 3/92 145 GDK: 923.4+924 Evropska zadruga Po delovnem gradivu za uredbo Evropske skupnosti iz leta 1990 Franci AVSEC* Izvleček Avsec, F.: Evropska zadruga. Gozdarski ve- stnik, št. 3/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit 8. Clanek obravnava bistvene značilnosti evrop- ske zadruge po osnutku za uredbo, ki so ga leta 1990 pripravile zadružne organizacije v okviru Evropske gospodarske skupnosti s kratko infor- macijo o razlogih za predvideno ureditev, različnih načinih ustanovitve, članstvu , najmanjšem kapita- lu, uporabi dobička, občnem zboru in drugih organih zadruge. Ključna beseda: evropska zadruga. 1. UVOD Težnje po tesnejši gospodarski integraciji v Evropski gospodarski skupnosti (EGS) pomenijo nove možnosti in tveganja tudi za različne zadruge v posameznih državah članicah. Poročilo, ki ga je o položaju za- družnih in podobnih organizacij objavila Komisija Evropskih skupnosti 18. decembra 1989 v Bruslju, poudarja zlasti zahtevo po enakopravnem položaju vseh gospodarskih osebkov in njihovem prostem dostopu na trg brez (notranjih) meja. Zelo previdno, dokaj zadržano stališče pa je zavzela Komi- sija do morebitnih pravnih ukrepov skupno- sti na tem področju. Ob ugotovitvi, da je pravna ureditev zadružništva v posameznih državah članicah »izredno različnac<, je bila · Komisija mnenja, da glede na oprav- ljena proučevanja za zdaj ni videti potrebe po posebnih pravnih posegih na to področ­ je, čeprav ni izključila možnosti, da se bo uskladitev nacionalnih zadružnih zakonodaj izkazala za potrebno, če bi predpisi posa- meznih držav članic oteževali dostop za- drug in podobnih gospodarskih organizacij * Mag. F. A., dipl. jur., Zadružna zveza Slove- nije, 61000 Ljubljana, Miklošičeva 4, Slovenija 146 G. V. 3/92 Synopsis Avsec, F.: European Cooperative Society. Go- zdarski vestnik, No. 3/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. The article describes the main features of the so called European cooperative society, accor- ding to the draft statute drawn up in 1990 by the cooperative organisations in the European Eco- nomic Community. A brief information about the reasons for the proposed statute, various ways of its incorporation, membership, minimum capi- tal, distribution of profit, general meeting and other corporate bodies of the society is given. Key word: European cooperative society. na evropski trg. Poročilo Komisije posebej obravnava tudi potrebo po ustreznih prav- nih oblikah za povezovanje zadružnih in podobnih gospodarskih organizacij v okviru EGS. Pri tem na prvem mestu opozarja na »evropsko gospodarsko interesno skup- nost« (po tedaj že veljavni uredbi) in na predlagani statut evropske družbe ( » Socie~ tas Europea«). Medtem ko je prednost evropske gospo- darske interesne skupnosti predvsem njena izredna prožnost, pa ima zadruga tudi nekaj pomanjkljivosti oz. omejitev. Tako na primer med načini njenega nastanka ni predvidena fuzija ustanoviteljic, nekatere dejavnosti oz. posli so ji prepovedani, omejeno je število delavcev, ki jih lahko zaposluje. Teh omejitev ne pozna statut o »evropski družbi''· Vendar bi lahko zadruge, ki niso delniške družbe, ustanovile evropsko druž- bo- samo kot skupno filiale. Omenjene omejitve naj bi premostila uredba o tako imenovani evropski zadrugi (EZ). Delovno gradivo za to uredbo je sredi leta 1990 pripravil usklajevalni odbor za- družnih zvez pri EGS. Medtem ko smernica (direktiva) po pravu te skupnosti dopušča državi članici, ki ji je namenjena, izbiro primernih pravnih sred- stev za izvedbo v domačem pravu, pa uredba načeloma neposredno velja v vseh državah članicah, ne da bi le-te morale sprejeti kakršenkoli ukrep v svojem nacio- nalnem pravu. Zato uredbo navadno dolo- čajo kot sredstvo za poenotenje (unifikacije) prava, direktivo pa kot sredstvo za usklaje- vanje (harmonizacijo) predpisov v državah članicah (prim. Šinkovec, 645). Vendar predvidena uredba o EZ nikakor ne bi zamenjala nacionalnih zadružnih predpisov. Predvideno ureditev bi namreč lahko izbrale samo zadruge, v katerih imajo zadružniki prebivališče (če gre za naravne osebe) ali statutarni sedež in upravo (če gre za pravne osebe) najmanj v dveh raz- ličnih državah članicah skupnosti, sedež zadruge pa je na območju skupnosti (tako imenovane transnacionalne zadruge). Zato je treba predvideno uredbo jemati kot poskus za prostovoljno unifikacije zadruž- nega prava v skupnosti. V začetku leta 1991 se je o tem vprašanju oglasil tudi Evropski parlament s posebno resolucijo, po kateri naj Komisija ob pripravi osnutka za statut EZ upošteva že priprav- ljeno gradivo zadružnih organizacij. Pri- merne opcijske določbe o fuzijah, o usta- navljanju holdingov in skupnih podružnic v tem statutu naj bi zadrugam zagotovile, da na evropskem trgu ohranijo hkrati svojo individualnost in konkurenčno sposobnost. Po resoluciji bi morale določbe o EZ začeti veljati vsaj sočasno s statutom evropske družbe. 2. OPREDELITEV Predvidena uredba šteje EZ za družbo, ki ima, ,,kolikor je podjetje«, namen zadovo- ljevati potrebe in pospeševati gospodarske in/ali družbene dejavnosti svojih članov. Prvi člen našteva še nekaj >>Strukturnih« značilnosti EZ. Ustanovitelji zadruge so lahko tako naravne osebe kot pravne osebe ne le zasebnega, temveč tudi javnega pra- va, posebej pa še osebne družbe zaseb- nega in javnega prava (osebne družbe v nekaterih evropskih zakonodajah, na pri- mer v nemški, niso pravne osebe, zato so posebej navedene poleg pravnih oseb). število zadružnikov in kapital v EZ sta spremenljiva. Zanimivo je, da predvidena uredba do- pušča uporabo zadružnih storitev tudi ne- članom, če zadružna pravila ne vsebujejo drugačnih, izključitvenih ali omejitvenih do- ločb . EZ bi imela lastnost pravne osebe in bi se v vsaki državi članici štela tudi za trgo- vinsko družbo ne glede na dejavnost, tem- več že po svoji pravni obliki. 3. USTANOVITEV Predvidena uredba predvideva kar štiri načine za ustanovitev EZ: 1. najširši krog možnih ustanoviteljev oz. članov (naravne osebe ter pravne osebe in osebne družbe, ki imajo prebivališče ali statutarni sedež in glavno upravo v najmanj dveh različnih državah članicah) lahko usta- novi EZ s tako imenovano neposredno ustanovitvijo; 2. zadruge in druge pravne osebe jav- nega ali zasebnega prava, ki so bile usta- novljene po predpisih ene izmed držav članic in imajo sedež ter glavno upravo na območju skupnosti, lahko ustanovijo EZ tudi kot skupno filial o; 3. dvoje ali več zadrug, ki so ustanov- ljene po pravu držav članic in imajo statu- tarni sedež ter glavno upravo na območju skupnosti, se lahko spoji in ustanovi EZ (ustanovitev s spojitvijo); 4. zadruga, ki je ustanovljena po pravu države članice in ima statutarni sedež ter glavno upravo na območju skupnosti, se lahko preoblikuje iz domače, nacionalne zadruge v evropsko (ustanovitev s pre- oblikovanjem). Pri prvih treh načinih ustanovitve EZ lahko sodeluje tudi druga, že ustanovljena EZ. V skladu s predpisi države, kjer bo sedež zadruge, naj bi ustanovitelji pripravili tudi ustanovitveni akt in pravila (kolikor gre za dva ločena akta). Predvidena je samo naj- manjša obvezna vsebina zadružnih pravil. Glede registracije in objav EZ predvidena uredba usmerja na uporabo nacionalnega zadružnega prava v državi, kjer ima EZ svoj sedež. V skladu s temi predpisi naj bi EZ pridobila tudi lastnost pravne osebe. G.V.3/92 147 Predvidena objava ustanovitve (in likvidaci- je) EZ v uradnem glasilu skupnosti ima le obvestilni pomen. Posebej natančno ureja predvidena uredba ustanovitev EZ z združitvijo (spo- jitvijo ali fuzija) nacionalnih in morebiti že ustanovljenih EZ. Fuzija zadrug ima po teh določbah tri sočasne (simultane) pravne učinke: - prehod premoženjske aktive in pasive z zadrug ustanoviteljic na EZ, - člani zadrug ustanoviteljic postanejo člani EZ in pridobijo deleže v tej zadrugi, - zadruge ustanoviteljice prenehajo brez likvidacijskega postopka. 4. ČLANSTVO Članstvo v EZ se pridobi na podlagi pisne prošnje kandidata in soglasja uprav- nega sveta ali uprave (odvisno od dualistič­ nega ali monističnega sistema upravljanja, med katerima lahko izbira zadruga). Pravila lahko sprejem novih članov povezujejo z vpisom določenega najmanjšega zneska kapitala s pogoji, ki se nanašajo na dejav- nost zadruge, in z drugimi pogoji. Na svojem sedežu mora EZ voditi se- znam, ki vsebuje imena in naslove članov ter število in morebitne kategorije (vrste) njihovih deležev. Članski seznam ima pra- vico pregledati vsakdo, ki to zahteva. Članstvo preneha z izstopom, izključitv i ­ jo, s smrtjo naravne ali z razpustitvijo pravne osebe. Po pravilih lahko član ob soglasju določenega zadružnega organa (to je lahko tudi občni zbor) prenese delež na drugo osebo, članstvo pa preneha v primeru, ko član prenese na drugo osebo vse svoje deleže. Poleg tega lahko pravila EZ predvidijo tudi druge razloge za prene- hanje članstva. 5. KAPITAL IN PREMOŽENJE V premoženjskem pogledu prevzema predvidena uredba rešitve, značilne za ro- manski pravni krog, zlasti za francosko in belgijsko zadružne pravo. Tako se EZ lahko ustanovi in posluje samo z določenim naJ-; manjšim kapitalom. Ta kapital naj bi znašal najmanj 15.000 ECU. Pravila pa bi moraia 148 G. V. 3/92 določiti znesek, pod katerega se kapital zaradi vračila vlog ob prenehanju članstva ne bi smel znižati niti v času, ko zadruga posluje. Ta spodnja meja ne bi smela biti nižja od 15.000 ECU, niti od zneska, dolo- čenega z nacionalno zadružne zakonodajo po sedežu EZ. če spodnja meja zadruž- nega kapitala v državi , kjer ima EZ sedež, ni posebej določena , se kapital EZ ne bi smel znižati niti pod eno desetino najvišje vrednosti, dosežene po ustanovitvi. Za EZ, ki se ukvarja s kreditno ali zava- rovalniško dejavnostjo, so predvidene strožje določbe o najmanjšem kapitalu, predpisane v pravu države, kjer ima za- druga sedež. Po drugi strani so določbe o najmanjšem kapitalu izravnane z omejitvijo jamstva za- družnikov zgolj na deleže s tem, da lahko zadružna pravila razširijo odgovornost za- družnikov na mnogokratnik vpisanega de- leža ali po drugem merilu. Kapital zadruge so članski deleži, katerih nominalna vrednost mora biti izražena v denarni enoti ECU. EZ lahko izda različne vrste (kategorije) deležev, ki imetnikom prinašajo različne pravice glede udeležbe pri dobičku in čisti aktivi zadruge. Deleži, ki imetnikom prina- šajo enake pravice, spadajo v isto katego- rijo in morajo imeti enako nominalno vred- nost. Ta rešitev je značilna za belgijsko zadružna pravo. Zadruga izdaja (emitira) deleže za de- narne in nedenarne vloge članov. Najmanj eno četrtino (25 %) denarne vloge mora član vplačati že ob vpisu deleža, preostali del pa najpozneje v petih letih. Najmanjši delež takojšnjega vplačila in najdaljši rok za popolno vplačilo sta določena enako kot v francoskem zakonu o ureditvi zadružni- štva iz leta 194 7. Vloga v naravi (stvarni vložek) pa mora biti v celoti izpolnjena že ob vpisu deleža. Zaradi osebne narave članstva in s tem povezanih omejene prenosljivosti deležev in omejene deljivosti (bolje rečeno: indivi- dualne prilastljivosti) zadružnega premože- nja je povečevanje lastnega, tveganega kapitala za zadruge navadno težavno (tako imenovani »equity problem«). V tem po- gledu navajajo novejši zadružni predpisi prednostnim delnicam podobne inovacije in različne vrednostne pap1qe, kolikor jih pač štejejo za združljive z naravo zadruge. Zdi se, da so se sestavljalci predlagane uredbe glede dodatnih virov za zbiranje lastnega (tveganega) in dolžniškega kapi- tala zadruge močno zgledovali po franco- skem zadružnem pravu . Tako lahko EZ zbira sredstva za svoje poslovanje tudi z izdajo deležev brez gla- sovalne pravice, ki jih lahko vpišejo člani in druge osebe, ki se zavzemajo za razvoj zadružne dejavnosti. Po svoji naravi, zlasti po premoženjskih prednostih in omejenih upravljalskih upravičenjih (ta upravičenja imetniki uveljavljajo na posebnem, od obč­ nega zbora zadružnikov ločenem zboru), deleži brez glasovalne pravice močno spo- minjajo na francoske zadružne investicijske certifikate (»certificats cooperatifs d'inves- tissement«), ki jih je uvedla novela k že omenjenemu francoskemu splošnemu za- družnemu zakonu, sprejeta leta 1987. To- vrstne deleže lahko EZ izda le do višine, določene v zadružnih pravilih. Zadruga lahko izdaja tudi posebne parti- cipativne vrednostne papirje, ki so prosto prenosljivi in dajejo imetnikom pravico do nadomestila. Nadomestilo je sestavljeno iz fiksnega, stalnega dela in spremenljivega dela, odvisnega od uspešnosti poslovanja. Tudi tovrstni vrednostni papirji, ki predstav- ljajo manj tvegani kapital kot neglasovalni deleži, so podobni francoskim »titres parti- cipatifs«, za zadruge, urejene z zakonom iz leta 1983. Končno lahko EZ izdaja obveznice in vse druge vrednostne papirje, ki jih lahko izdajajo zadruge v državi, kjer je sedež EZ. Drug vir financiranja zadruge je seveda nerazdeljeni, zadržani dobiček. Tako morajo pravila EZ določiti, da ima povečanje obvezne zakonske rezerve pred- nost pred kakršnokoli drugačno uporabo dobička, ki ga je zadruga dosegla v obra- čunskem letu. Dokler zakonska rezerva ne doseže zne- ska kapitala, mora zadruga za povečanje te rezerve uporabiti najmanj 15% čistega letnega presežka, ki obsega tudi morebitni ristorno članom. Ristorno se obračuna so- razmerno poslom, ki so jih člani sklenili z zadrugo, ali delu, ki so ga člani opravili v zadrugi. O uporabi preostalega dela razpoložlji- vega presežka ima občni zbor svobodnejše roke. Ta del presežka lahko uporabi: - za prenos na nov račun, - za povečanje prostovoljnih rezervnih skladov, - kot nadomestilo za vplačani kapital, pri čemer se to nadomestilo lahko bodisi izplača članom v gotovini ali pa pripiše knjigovodski vrednosti njihovih deležev (ka- pitalizacija). Pravila EZ lahko delitev presežka med člane tudi izključijo. Ob prenehanju članstva ima nekdanji član ali njegov pravni naslednik pravico do vračila vrednosti vplačanega deleža, zmanjšane za ustrezni del morebitne izgu- be. Pravico do ustreznega dela rezerve, posebej oblikovane v ta namen, ali do ustreznega dela vseh prostih rezerv ima nekdanji član ali njegov pravni naslednik samo v primeru, če je tako predvideno v zadružnih pravilih. Zaradi prenehanja članstva pa se v nobe- nem primeru, dokler zadruga posluje, ne sme deliti obvezna, zakonska rezerva. Čista aktiva, ki ostane po likvidaciji zadru- ge, se po sklepu občnega zbora izroči drugi EZ, nacionalni zadrugi, ki spada pod pravo ene od držav članic, ali eni oziroma več organizacijam, ki pospešujejo in podpirajo zadružništvo, če pravila EZ ne določajo drugače. 6. UPRAVLJANJE 6.1. Občni zbor Vsaka EZ mora imeti občni zbor, sprotne poslovodne in nadzorne naloge pa lahko opravlja en sam organ (monistični ali eno- tirni sistem) ali pa dva organa (dualistični ali dvotirni sistem upravljanja). Občni zbor odloča o najpomembnejših vprašanjih EZ, tako na primer o spremembi pravil, uporabi letnega dobička, izdaji obveznic in razpustitvi zadruge. če je za- druga izbrala monističen sistem upravlja- nja, občni zbor tudi postavlja in odstavlja člane uprave, medtem ko v dualističnem sistemu občni zbor v vsakem primeru po- stavlja in odstavlja nadzorni organ, odstavi pa lahko tudi posamezne člane poslovod- G. V. 3/92 149 nega organa, če zadružna pravila ne dolo- čajo drugače. Kot najvišjemu organu za- druge lahko pravila občnemu zboru določijo še dodatne pristojnosti, ki v predvideni uredbi niso naštete. Občni zbor EZ sklicuje v monističnem modelu uprava, v dualističnem modelu pa upravni svet na lastno pobudo ali na zah- tevo nadzornega organa. Občni zbor se mora sestati najmanj enkrat na leto zaradi letnega obračuna, o katerem mora sklepati v šestih mesecih po izteku poslovnega leta. Sklicanje občnega zbora lahko zahtevajo tudi člani, ki imajo skupaj najmanL eno četrtino od celotnega števila glasov. Ce na obrazloženo pisno zahtevo s predlogom dnevnega reda občni zbor ni sklican najka- sneje v enem mesecu, se lahko prizadeti člani obrnejo na sodišče. Na občnem zboru EZ ima vsak član >>en glas, ne glede na število svojih deležev". Vendar je to staro zadružna načelo omeh- čano z določbo, po kateri zadružna pravila lahko za posamezne člane uvedejo pravico do več glasov glede na sodelovanje članov z zadrugo, gospodarske značilnosti njihovih podjetij ali pomen njihove udeležbe v zadru- gi. Izjeme od načela enake glasovalne pravice zadružnikov so dopustne Je v ome- jenem obsegu, saj morajo zadružna pravila v tem primeru pravico posameznega za- družnika do več glasov (tudi na podlagi morebitnega zastopanja drugih članov) omejiti. Na občnem zboru člani uveljavljajo svojo pravico do obveščenosti. Član, ki mu je upravni svet oziroma uprava zavrnila za- htevo po informaciji, lahko v štirinajstih dnevih po končanem občnem zboru za- hteva razlago utemeljenosti zavrnilnega sklepa pred sodiščem, pristojnim za sedež EZ. Občni zbor ne more veljavno sklepati o vprašanjih, ki niso bila objavljena ali sporo- čena članom na predpisan način. Da ima ta določba zgolj relativni pomen, saj varuje le koristi članov, je mogoče sklepati iz izjemne veljavnosti sklepov pod pogojem, da so na občnem zboru navzoči ali zasto- pani vsi člani in se noben izmed njih ni uprl sprejetju sklepa o vprašanju, ki ni bilo uvrščeno na dnevni red. Odločanje na občnem zboru naj bi bilo v 150 G. V. 3/92 glavnem prepuščeno zadružnim pravilom. Predvidena uredba vsebuje o tem le nekaj okvirnih določb. Tako naj bi pravila določala potrebno sklepčnost in večino za sprejema- nje sklepov na občnem zboru. Posebej je to vprašanje urejeno le za odločanje o najpomembnejših vprašanjih (na primer sprememba pravil in prenehanje zadruge). Poleg tega je izrecno predvideno, da se pri ugotavljanju večine neveljavni in vzdržani glasovi ne upoštevajo, kar naj bi povečalo operativnost občnega zbora kot najvišjega zadružnega organa. Tožbo za razveljavitev sklepov občnega zbora lahko ob določenih pogojih vloži vsak zadružnik. Sodišče lahko zadrži izvršitev spornega sklepa, lahko pa od tožnika za- hteva tudi varščino za škodo, ki lahko nastane v primeru, ko bi bila tožba zavr- njena kot nedopustna in neutemeljena. Sodna odločba, ki razveljavlja sklep obč­ nega zbora ali zadrži izvršitev spornega sklepa, učinkuje proti vsem (ne le zadružni- kom). Izjema velja le za morebitne pravice, ki so jih tretje osebe že pridobile »V dobri veri«. Predvidena uredba dopušča tudi kores- pondenčno glasovanje, pod določenimi po- goji pa tudi občni zbor predstavnikov, ki jih izvolijo člani na delnih zborih po posa- meznih sekcijah zadruge, pri čemer morajo zadružna pravila urediti razdelitev zadruge na posamezne sekcije, število delegatov za vsako sekcijo in način za izvajanje teh določb. 6.2. Dualistični (dvotlrni) sistem Po dualističnem sistemu lma zadruga upravni in nadzorni svet. Člane upravnega sveta imenuje in razre- šuje nadzorni svet. Če v pravilih ni drugače določeno, lahko občni zbor tudi neposredno odpokliče člane upravnega sveta. Upravni svet kot poslovodni organ vodi poslovanje zadruge in jo zastopa. Nadzorni svet se praviloma ne sme vmešavati v vodenje in zastopanje zadruge. Vendar so pri tem načelu predvidene tudi pomembne izjeme, med drugim tudi določba, po kateri zadrugo v razmerju do članov upravnega sveta zastopa nadzorni svet. Medtem ko je število članov v upravnem --- svetu po zadružnih pravilih določeno svo- bodno, pa morajo biti v nadzornem odboru najmanj trije člani, izvoljeni izmed zadružni- kov (za poslovodni organ ta zahteva ni predpisana). Člane nadzornega sveta izbira in lahko tudi »kadarkoli« odpokliče občni zbor zadruge. Upravni svet mora najmanj vsake tri me- sece obveščati nadzorni svet o vodenju in poslovanju zadruge ter o njenem predvide- nem razvoju; pomembne informacije pa mora upravni svet sporočiti predsedniku nadzornega sveta brez odlašanja. Nadzorni svet lahko ob vsakem času zahteva od upravnega sveta obvestila in sprejema po- trebne nadzorne ukrepe, tudi ob pomoči izv~dencev na stroške zadruge. Predsednika in enega ali več podpred- sednikov nadzornega sveta izvolijo člani tega sveta. Predsednik nadzornega sveta sklicuje seje na lastno pobudo, na zahtevo posameznega člana nadzornega sveta ali na zahtevo upravnega sveta. 6.3. Monistični (enotirni) sistem Po monističnem sistemu vodi in zastopa zadrugo organ uprave (v nadaljevanju: uprava), ki je obvezno kolegijski in ga tako sestavljajo najmanj trije člani. Tudi predsed- nika in podpredsednike uprave volijo sami člani tega organa. Naloge splošnega poslovodstva, vključ­ no z zastopanjem, uprava zaupa enemu ali več svojim članom ali plačanemu direktorju. Da pa s tem ne bi bila zmanjšana učinkovi­ tost sprotnega nadzora, je posebej določe­ no, da mora biti število poslovodnih uprav- nikov (ital.: »membri dirigenti«) manjše od števila drugih članov uprave. Uprava se mora sestajati najmanj vsake tri mesece, da obravnava vodenje, poslova- nje, položaj in predvidljivi razvoj zadruge ter od nje odvisnih podjetij. Vsak član uprave mora predsednika tega organa, po- slovodne upravnike ali direktorja brez odla- šanja obvestiti o pomembnih vprašanjih, zlasti o dogodkih v zadrugi in odvisnih podjetjih, ki bi lahko znatno vplivali na položaj zadruge. Vsak član uprave lahko tudi pregleduje vse dokumente, poročila in obvestila, ki so naslovljena na upravo. 6.4. Skupne določbe za oba sistema Člani upravnega in nadzornega sveta ali uprave so lahko izvoljeni za dobo do 6 let, po izteku mandata pa so lahko ponovno izvoljeni. Člani vseh teh organov morajo pri svojem delu upoštevati koristi zadružnikov in de- lavcev. Za primer, ko upravni svet sestavlja več kot ena oseba ali je vodenje zadruge uprava zaupala dvema osebama ali več osebam, uredba predvideva posebna pra- vila za zastopanje. če pravila ne določajo drugače, poobla- ščene osebe v takšnem primeru zastopajo zadrugo skupno, kolektivno. Po zadružnih pravilih pa lahko zadrugo zastopa tudi en sam član organa bodisi sam bodisi skupaj z drugimi člani organa ali drugimi osebami. Splošno pooblastilo za zastopanje lahko uprava, upravni svet pa ob soglasju nadzor- nega sveta, prenese na eno ali več drugih oseb. Zanimivo je, da najpomembnejše poslo- vodne odločitve (na primer o pomembnih organizacijskih spremembah zadruge, o navezavi ali prenehanju trajnega in za de- javnost zadruge pomembnega sodelovanja z drugimi podjetji) lahko sprejme upravni svet samo po poprejšnjem dovoljenju nad- zornega sveta, uprava pa le v polni sestavi. Tako široka pooblastila nadzornega orga- na, ki bistveno odstopajo od prevladujo- čega pojmovanja pri nas, so uveljavljena zlasti v nizozemskih predpisih za tako ime- novane velike zadruge. Člani upravnega in nadzornega sveta ali uprave neomejeno in solidarno odgovarjajo za škodo, ki so jo povzročili zadrugi z nepravllnim opravljanjem svojih nalog. Do- kazano breme o nekrivdi nosijo posamezni člani, ki se ne morejo razbremeniti odškod- ninske odgovornosti zgolj s sklicevanjem na to, da ravnanje, iz katerega izvira škoda, ni spadalo v njihovo delovno področje. Posebej je predviden tudi organ za notra- njo računovodsko revizijo, ki ga izvoli občni zbor in mora vsako leto občnemu zboru poročati o svojem delu. Vendar oblikovanje tega organa ne oprošča zadruge obvezno- sti, ki jih ima v pogledu revizije po splošnih ali zadružnih predpisih (na primer zadružna revizija v Nemčiji). G. V. 3/92 151 7. DRUGE DOLOČBE Predvidena uredba šteje 106 členov in vsebuje še druge postopkovne in vsebinske določbe, na primer o letnih in konsolidiranih obračunih, razpustitvi, likvidaciji, nesolvent- nosti, ustavitvi plačil in prezadolženosti ter o fuzijah EZ. Povzetek Po resoluciji Evropskega parlamenta iz januarja 1991 morajo imeti zadruge na voljo primerne pravne oblike, da bi lahko ohranile svoje posebno- sti in konkurenčno sposobnost na evropskem trgu. Takšna izbirna oblika naj bi bila tudi evrop- ska zadruga, o kateri so zadružne organizacije v Evropski gospodarski skupnosti že pripravile osnutek za uredbo. Predvideno ureditev bi lahko izbrale zadruge, ki imajo sedež na območju skup- nosti, njihovi člani pa prebivališče ali sedež in glavno upravo najmanj v dveh različnih državah članicah . Zadruga ima namen oskrbovati potrebe članov in pospeševati njihove dejavnosti, medtem ko sta število članov in višina kapitala spremenlji- va. Vendar je predviden najnižji kapital (15.000 ECU). Na občnem zboru ima vsak član en glas, če pravila izjemoma ne dopuščajo odstopanja od tega načela (v omejenem obsegu). Evropska zadruga bi imela tudi upravo ali upravni in nad- zorni svet. EUROPEAN COOPERATIVE SOCIETY Summary According to the Resolution ot the European Parliament from January 1991, the cooperative societies should be given appropriate legal instru- ments enabling these organisations lo retain their individuality and competivity in the European market. One of these optional legal instruments should be also European cooperative society tor which the cooperative organisations in the Euro- 152 G. V. 3/92 pean Economic Community have already drawn up a draft statute. The proposed regulation could be chosen by a cooperative society which has registered office within the Community and whose cooperators are resident or have registered office in atleast two different member states. The object of the society should be providing for needs ot its members and promoting members' activities, while the number ot members and the amount ot capital are variable. However, a minimum capital (atleast 15,000 ECU) is required. Every member has one vate at a general meeting, unless a limited exception of this principle is allowed by the articles. Besides, the European cooperative society should have either management or mana- ging and supervisory board. VIRI 1. Peter Grilc (1), Poenotenje in izenačevanje prava delniških družb v Evropski skupnosti, Zdru- ženo delo, Ljubljana, 1/1989/XV, 34-39. 2. Peter Grilc (11), Predlog statuta Societas Europea iz leta 1975, Združeno delo, Ljubljana, 3/1989!XV, 273-295. 3. Andre Van Hulle/Frans Hofkens/Karl Van Hulle, De cobperatieve vennootschap, Kluwer, Antwerpen 1989 in 1990. 4. Janez Šinkovec, Temeljno o evropskih skupnostih, Podjetje in delo, Ljubljana, 7/1990/ XVI, 638-647. 5. Le imprese dell' economia sociale e la realizzazione del mercata europeo senza frontie- re, Comunicazione della Commissione delle Co- munita europee al Consiglio - Bruxelles, 18 dicembre 1989, Lettera Conscoop, Roma, n. 22/1990, 65-108. 6. Proposta di regolamento del Consiglio re- cante la disciplina Societa Cooperative Europea, Documento di lavoro del Comite de Coordination des Associations de cooperatives de la Cee (C .C.A.C.C.), Lettera Censcoop, Roma, n. 22/ 1990, 109-149. 7. Resolution on a statute for a European cooperative society and other undertakings in the mutual sector in general, Official Journal of the European Communities, No C 48/114-115, 25. 2. 1991. 8. Code de societes, Dalloz, Paris 1991 . GDK: 232.311.2 Kakšne semenske sestoje rabimo? Marjan ZUPANČIČ* Izvleček Zupančič, M.: Kakšne semenske sestoje rabi- mo? Gozdarski vestnik, št 3/1992. V slovenščini s povzetkom v nemščini,. ·cit. lit. 19. Pri izbiri semenskih sestojev poskušamo upo- števati genetsko različnost med drevesnimi popu- lacijami iste vrste in genetsko najvrednejše dele gozda. V praksi so možnosti dedovanja želenih lastnosti dreves in sestojev močno precenjene. Za nabiranje semena so sprejemljivi tudi pov- prečno kakovostni sestoji. Posebno pozornost zasluži zajemanje dovolj velike genetske variabil- nosti pri nabiranju semena. Ključne besede: semenski sestoj, genetska raz- ličnost, genetska variabilnost, gozdno semenar- stvo. UVOD Minilo je že dobrih 41 let od izida knjižice dr. Maksa Wrabra: Gojenje gozdov v luči genetike- biološki problemi gozdnega se- menarstva (WRABER 1950). Knjižica je izšla v času, ko je bilo treba obvezno prisegati na Lisenkove genetske teorije. Avtorju moramo priznati, da je znal ohraniti primerno razdaljo do teh teorij, ki danes veljajo kot klasični primer podrejanja znano- sti totalitarni ideologiji. Wrabrovo delo je bilo nedvomno pionirsko delo na tem po- dročju pri nas in je do danes ohranilo veliko svoje aktualnosti. Njegov namen je bilo preprečiti najhujše napake v gozdnem se- menarstvu, ki so se dogajale pri nas po drugi svetovni vojni. Po mnogih letih mo- ramo ugotoviti, da je bil med tem napredek gozdnega semenarstva mnogo preskro- men. Vendar je gozdno semenarstvo hva- ležno področje gozdarske genetike, kjer lahko še najprej pripomoremo h genet- skemu zdravju gozdov. Hkrati lahko na tem * Dr. M. Z., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija Synopsis Zupančič, M.: Which Seed Stands are re- quired? Gozdarski vestnik, No. 3/1992. ln Slo- vene with a summary in German, lit. quot. 19. When selecting appropriate seed stands, gene- tica! differentation between different tree popula- tions of the same tree species and genetically most valuable forest parts are taken into conside- ration. The heredability of the desired tree charac- teristics and forest stands have been much over- estimated in practice. The forest stands of aver- age quality are also appropriate for forest seed gathering. The comprising of the relatively high genetical variability in forest seed collecting de- serves special attention. Key words: seed stands, genetical differentation, genetical variability, forest seed practice. področju veliko naredimo za ohranitev av- tohtonih genetskih virov, brez katerih stabil- nega gozda ne more biti. S semenskimi sestoji skušamo zajeti kra- jevne drevesne rase, ki so rezultat genet- skega prilagajanja danemu okolju. Take rase lahko označujemo z bolj splošnim izrazom kot populacije. V gozdni genetiki populacija pomeni množico osebkov iste drevesne vrste, ki hkrati živijo v nekem ekološko bolj ali manj enotnem prostoru, so bolj ali manj udeleženi pri generativnem razmnoževanju in tako tvorijo razmnože- valno skupnost, ki ima svoj posebni genet- ski razvoj. Ta definicija je seveda zelo teoretična. V naravi je težko potegniti meje med populacijami, razen če so med seboj prostorsko ločene. O slabih ali celo katastrofalnih posledicah uporabe semena neprimernega in neavtoh- tonega porekla ni treba posebej govoriti. O tem navaja tudi WRABER (1950) v . ome- njeni knjižici zelo drastične primere. Ni torej vseeno, kje seme naberemo in kje ga uporabimo. Marsikatero >>umiranje« in ))propadanje•• gozda bi se dalo vsaj delno pojasniti z neavtohtonim in neprimernim G. V. 3/92 153 genetskim poreklom drevesnih populacij (prim. TZSCHACKSCH 1987). V tem sestavku skušam predstaviti te- meljne probleme semenskih sestojev, to je genetsko variabilnost in genetsko različnost drevesnih populacij. Druge probleme se- menskih sestojev, kot je ogrožena avtohto- nost, vnašanje nezaželenega peloda v se- menske sestoje itn., bi bilo treba obravna- vati posebej. KAJ JE GENETSKA VARIABILNOST? Genetsko variabilnost lahko definiramo kot prisotnost različnih genetskih zasnov v populaciji, kot so različne oblike istovrstnih genov in genskih kompleksov. Ta variabil- nost pride do izraza v različnih genetskih konstitucijah (genotipih) posameznih dre- ves. Da genetska variabilnost res obstaja, se lahko prepričamo že s preprostimi feno- loškimi opažanji npr. v drevesničarskih le- hah, kjer zaradi izenačenih pogojev okolja lažje opazimo genetsko pogojene razlike. Tako drevesca, vzgojena iz semena istega porekla (provenience), ne odženejo spo- mladi vsa hkrati, pač pa je vsaj teden dni razlike med časi odganjanja najzgodnejših in najbolj poznih mladik. Te razlike si lahko razlagamo le z genetskimi vzroki. Sicer so fenološke značilnosti, če niso prekrite z vplivi okolja, zelo zanesljivo merilo za ge- netsko različnost oziroma variabilnost. Tudi morfološka variabilnost je v veliki meri izraz genetske variabilnosti . Tako imamo npr. pri smreki, ki je izrazita polimorfna vrsta, tri glavne morfološke tipe po načinu razveja- nja: grivasti, ščetkasti in ploskovejni, s šte- vilnimi prehodi in kombinacijami med njimi. Tudi pri rdečem boru najdemo morfološke variabilnost, ki sega od tankovejnatih in ravnodebelnih tipov do grobovejnatih in krivodebelnih. Tudi v oblikovanosti lubja pri rdečem boru skušamo videti morfološke tipe in s tem genetsko različnost (primerjaj WRABER 1950). Podobno skušamo priti na sled genetski različnosti tudi pri drugih vrstah. Pri tem je zelo pomembno, da znamo ločiti vplive okolja od genetskih vplivov. Poleg variabilnosti :znotraj populacij imamo variabilnost med populacijami iste vrste. Z analizami in izračuni kvantitativne 154 G. V. 3/92 genetike ugotavljamo medsebojno podob- nost ali različnost v genetski sestavi popu- lacij. Čim bolj se dve populaciji glede zasto- panosti različnih oblik istovrstnih genov in genskih kompleksov razlikujeta med seboj, tem prej lahko domnevamo obstoj genetske različnosti oziroma dveh različnih ras. Za resnejša proučevanja genetske varia- bilnosti potrebujemo Gozdne drevesne vrste se odlikujejo z dolgoživostjo in s čajo morfološke, fenološke, prirastne in druge primerjave. Posebna ovira pri tem je dolgo- ročnost. Poskusi, ki jih sedaj začenjamo, bodo dajali rezultate šele čez desetletja. Mnogi starejši poskusi, če so se ohranili, po svoji zasnovi ne odgovarjajo sodobnin1 zahtevam, toda so dragoceni prav zato, ker so bili osnovani že pred desetletji (GIER- TYCH 1986). V novejšem času veliko priča­ kujemo od biokemijskih genetskih analiz. Primer take analize je zelo obsežna raz- iskava (KONNERT in FRANKE 1991 ), ki obravnava genetsko variabilnost smreke v jugozahodni Nemčiji in nam daje tudi pre- gled že doseženega na tem področju. Ta in druge raziskave genetske variabil- nosti (npr. GUZINA 1980), kažejo na zelo veliko variabilnost znotraj populacij in na skromnejšo variabilnost med populacijami ene vrste. Torej že med osebki posameznih populacij vlada velika genetska variabil- nost, zaradi katere je variabilnost med po- pulacijami navadno težje razpoznavna. STABILNOST GOZDA IN GENETSKA VARIABILNOST Ohranitev naravne genetske dediščine gozda je predvsem ohranitev naravne ge- netske variabilnosti. Le v genetsko variabil- nih populacijah se lahko uveljavlja naravna selekcija in naravni genetski razvoj. Popu- lacije z dovolj veliko genetsko variabilnostjo bolje prenašajo nepredvidljive ujme in kala- mitete ter se bolje prilagajajo tudi dolgoroč­ nejšim podnebnim in drugim spremembam v okolju. Nepogrešljivo pri tem je naravno obnavljanje genetske variabilnosti s prena- šanjem peloda in semena iz bližnje ali daljnje okolice, z novimi kombinacijami ge- nov v mladi generaciji gozda itn. (HATTE- MER in BERGMANN 1987, HATIEMER in MUELLER-STARCKE 1988). Tako ne zmanjka možnosti za naravno selekcijo in s tem za ekološko plastičnost populacij. Gozdne drevesne vrste se odlikujejo z dolgoživostjo in s počasnim menjavanjem generacij. Tako je potrebno tudi sto in več let, da ena drevesna generacija zamenja drugo. To pa pomeni tudi zelo počasno biološko evolucijo, ki rabi dolga tisočletja za razmeroma majhne prilagoditve okolju. Čisto drugače je pri kratkoživih in hitro množečih se organizmih, kot so patogeni mikroorganizmi, mrčes itn., ki se z biološko evolucijo hitro prilagodijo tudi močnim ke- mičnim strupom. Počasno evolucijsko prila- gajanje pri gozdnih drevesnih vrstah prav gotovo ne zadostuje pri sedanjem antropo- genem spreminjanju okolja in svetovnega podnebja. Toda to svojo pomanjklivost gozdne drevesne vrste izravnajo na druga- čen način. Za razliko od kratkoživih rastlin- skih vrst z njihovim hitrim evolucijskim pri- lagajanjem je za drevesne vrste značilna velika genetska variabilnost (STIMM in WOLF 1991 ). Tako je možno razmeroma hitro prilagajanje genetske sestave dreve- snih populacij s pomočjo naravne selekcije. To je tudi edina možnost prilagajanja spre- minjanemu in obremenjenemu okolju ter razmeram ob ujmah in kalamitetah. ln te edine možnosti naj ne bi zapravili z neodgo- vornim človeškim početjem - z dejanji, s katerimi bi zmanjšali genetsko pestrost dre- vesnih populacij. KAKO JE S KRAJEVNIMI DREVESNIMI RASAMI? Pri gozdnih drevesnih vrstah je za nasta- janje drevesnih ras potrebnih nekaj tisočle­ tij . V zadnjih desettisoč letih, to je po koncu ledene dobe, je gozd v Evropi moral nastati čisto na novo. Zato ni bilo veliko časa za nastanek drevesnih ras (primerjaj MAYER 1980). Na drugi strani pri umetnem žlaht- njenju gozdnega drevja vzredimo nove »sorte« že po nekaj menjavah generacij, kar s primernimi metodami lahko dosežemo že v nekaj desetletjih. Tudi s >>prebira- njem«, to je s stalnim izsekavanjem najlep- ših in najvitalnejših dreves, lahko razme- roma hitro vzredimo slabo rastoče in slabo oblikovane drevesne rase. Genetski razvoj lahko umetno res močno pospešimo, toda le z drastičnimi prijemi, ki jih narava ne pozna. Tako narava ne pozna strogo nad- zorovanega opraševanja cvetov, drastično enostranske selekcije v gozdnem mladju, sistematičnega iztrebljanja vitalnosti. Na- ravni razvoj najbrž ne vodi v nastanek številnih specializiranih krajevnih ras, am- pak ostaja raje pri veliki genetski variabilno- sti populacij. Tako so odprte možnosti za nadaljnje spreminjanje genetske sestave populacij in s tem za prilagajanje spreminja- nju okolja ali za širjenje v drugačna okolja. Talne rase. V literaturi naletimo na izraz »talne rase« (nem. Bodenrassen), ki naj bi se izoblikovale na kakšnem posebnem tipu tal. Tako je znan primer »vodnega jesena« (nem. Wasseresche), ki raste na mokrih tleh ob tekočih vodah, in »jesena na apnen- cu« (nem. Kalkesche), ki raste na razme- roma suhih apnenčastih pobočjih . Oba je- sena se med seboj močno razlikujeta glede priraščanja, kvalitete lesa ipd. Vendar več obsežnejših raziskav do zdaj ni moglo po- trditi, da med njima obstaja genetska različ­ nost. Torej imamo opraviti z vplivom zelo različnega okolja in ne z genetskimi razlika- mi. Pri nabiranju semena pa kljub temu ni odveč, če oba jesena ločimo med seboj (MAYER 1980). O domnevnih »talnih rasah« belega to- pola v porečju Tise na Madžarskem poroča Denes (DEN ES 1991 ). Tako beli topol naj- demo na izrazito mokrih rastiščih in hkrati na izrazito suhih prodnatih rastiščih v logih ob vodah. To je zavedlo mnoge avtorje, da so opisovali in ločevali različne »talne rase« belega topola. Toda obširne raziskave, ki so vključevale tudi biokemične genetske analize, kakšnih genetskih razlik med temi domnevnimi rasami niso mogle odkriti. Gre torej za vplive okolja in ne za vplive dedno- . sti. Tako lahko ocenimo tudi izkušnje naših gozdarjev s »krvavordečim« macesnom, ki naj bi na nekaterih rastiščih dajal posebno kvaliteten les. Takih in podobnih primerov domnevnih talnih in drugih »rastiščnih« ras je še več. Navsezadnje je za pokljuške resonančno smrekovine potrebno tudi po- kljuške rastišče in ne samo pokljuška smre- kova rasa. Vendar nastajanje >)talnih ras« ni čisto izključeno, kot kaže raziskava Mittona (MIT- G. V. 3192 155 TON 1989). Avtor navaja primer Engelman- nove smreke v narodnem parku Colorado, ki raste na suhih rastiščih, med katerimi so otoki izrazito mokrih rastišč, ki so prav tako porasli z Engelmannovo smreko. Opraviti imamo z dvema zelo različnima talnima tipoma oziroma z rastišči, ki se nahajata neposredno eno ob drugem. Biokemijske genetske analize so res pokazale nekaj genetskih razlik med populacijama smreke na obeh rastiščih. Toda te razlike so se pokazale le v odraslih sestojih in so nastale zaradi močnih naravnih selekcijskih priti- skov na mokrem rastišču. Genetske razlike se torej lahko pojavijo že v teku ene gene- racije gozda. V mladi generaciji gozda se te genetske razlike vedno znova izgubijo zaradi naravnega prenašanja peloda in se- mena med sosednimi rastišči in populacija- mi, zaradi novih kombinacij genov v mladi generaciji gozda, skratka zaradi obnavlja- nja naravne genetske variabilnosti. Pri nas so se že večkrat pojavile dom- neve o genetski različnosti populacij na karbonatni in silikatni podlagi (BRINAR 1975, 1976, PAVLE 1987). Zanesljivih do- kazov o tem ni. če taka genetska različnost res obstaja, potem jo lahko še najprej pričakujemo na večjih površinah z izrazitim prevladovanjem ene oziroma druge kam- ninske podlage, kjer hkrati izrazito prevla- dujejo ekstremne talne razmere (tla eks- tremnih kemijskih, fizikalnih idr. lastnosti). Klimatske rase. Od selekcijskih vplivov, ki oblikujejo genetsko različnost oziroma drevesne rase, je gotovo najpomembnejši vpliv podnebja. To ugotavlja že WRABER 1950. Pri tem mislimo seveda na podnebje, ki je širšega, recimo regionalnega pomena in ne morda na krajevne podnebne značil­ nosti, ki nastajajo npr. zaradi prisojnosti ali osojnosti pobočja. Podnebje razčlenjujemo v vertikalni smeri od nižin proti zgornji gozdni meji in v horizontalni smeri v odvis- nosti od geografske širine, bližine morja, orografije itn. Tako so drevesne rase predvsem klimat- ske rase, ki kažejo selekcijske vplive pod- nebja tudi v svoji morfologiji in fenologiji. Zgodovinski razvoj gozdne vegetacije v tisočletjih po ledeni dobi je vendarle pustil svoje sledove v genetski različnosti dre- vesnih populacij (SCHMIDT-VOGT 1990). 156 G. V. 3/92 Nedvomno je tudi pri tem podnebje igralo pomembno vlogo. SEMENARSKI OKOLIŠ OZIROMA PROVENIENČNA OBMOČJA Rastiščna pisanost, kot nam jo kažejo pedološke in fitocenološke karte, na srečo ne pomeni enake pisanosti drevesnih ras. To je gotovo pomembno za gozdno seme- narstvo in za razmejitev semenarskih oko- lišev oziroma provenienčnih območij. V ma- lopovršinskem rastiščnem mozaiku, kot ga pri nas skoraj povsod najdemo, se kljub različnosti selekcijskih pritiskov genetska sestava drevesnih populacij izravnava. K temu doprinese naravno obnavljanje genet- ske variabilnosti s prenašanjem semena, peloda, nastajanje novih genskih kombina- cij itn. Za obstoj »mikroekoloških ras ome- jenega krajevnega pomena((, kot jih omenja WRABER (1950), ni dovolj dokazov. Prvo razdelitev Slovenije na skupno se- dem t. i. semenarskih okolišev je postavil WRABER (1950) . Ta razdelitev ima veliko podobnosti z razdelitvijo Slovenije na šest fitogeografskih regij, ki jo je avtor izdelal pozneje in ki jo najdemo npr. v »Mali flori Slovenije« (MARTINČIČ in SUŠNIK 1969). Ta razdelitev je narejena na temelju flori- stičnih in fitocenoloških značilnosti rastišč, pomeni temeljno rastiščno razdelitev Slove- nije in tako dobro izraža tudi podnebne vplive. Kasneje (1974) je Biro za gozdarsko načrtovanje izdelal fitoklimatsko razdelitev Slovenije, ki ima precej podobnosti z Wra- brovo fitogeografsko razdelitvijo. Inštitut za biologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je Wrabrovo fitogeografsko razdelitev še dopolnil in popravil (ZUPAN- ČIČ, Mitja in sodelavci 1987). Med tem so se pojavili predlogi za oblikovanje semenar- skih okolišev na temelju rastlinskih združb, nadmorske višine in kamninske podlage rastišč (PAVLE 1987), ki tudi zaslužijo po- zornost. Za bodočo ureditev semenarstva v Slo- veniji je verjetno najprimerneje, da izha- jamo od omenjenih razdelitev na fitogeo- grafske in fitoklimatske regije, in na njihovi osnovi najdemo naprimernejšo razdelitev na semenarske okoliše oziroma provenienčna območja (nem. Herkunftsge- biete). Seme, nabrana v takem semenar- skem okolišu oziroma provenienčnem ob- močju bi smeli praviloma uporabiti le v mejah tega okoliša. Tako ureditev seme- narstva poznajo države evropske skupno- sti. Razdelitev na provenienčna območja oziroma semenarske okoliše se kljub vsemu ne more dovolj izogniti slabostim umetne razdelitve, kot to velja tudi za razna rastiščna karti ranja ( primerjaj HA TIEMER in MULLER-STARCK 1988, HATIEMER in BERGMANN 1987). Vendar česa boljšega zaenkrat ne poznamo. V Sloveniji je gozdno semenarstvo na zakonodajnem področju še čisto neurejeno, v velikem zaostanku za razvojem v svetu. Ob negotovostih pri razmejitvi in izboru semenarskih provenienc je še pomembneje negovati genetsko variabilnost gozda in si tako poskušati pomagati z metodami, ki jih pozna narava. V gozdu s pestrimi in različ­ nimi genetskimi zasnovami pridejo prej ali slej do izraza tiste, ki so danim rastiščnim razmeram najbolj prilagojene. Naravni in morda tudi umetni selekciji moramo prepu- stiti, da uveljavlja prirojene sposobnosti za preživetje in tudi prirojeno dobro obliko~a­ nost, rastnost ipd. Tako ublažimo slabe posledice manj posrečenega izbora prove- nience semena, ki se jim v praksi skoraj ne moremo izogniti. POVZETEK 1. Navadno precenjujemo možnosti prenaša- nja pozitivnih lastnosti semenskih dreves oziroma sestojev na njihove potomce. Semensko drevo predstavlja le mater. Očetje, ki so za seme prispevali svoj pelod, se nahajajo nekje v bližnji ali morda tudi daljnji okolici in so nepoznani. Dobra oblikovanost, rastnost ali vitalnost semen- skih dreves ali sestojev ni nujno genetsko pogo- jena in je lahko le rezultat naključnih ugodnih okoliščin . Domnevne ali resnične genetske odlike matičnih dreves pridejo le malo do izraza v njihovem potomstvu . Zaenkrat ni znanstvenega dokaza o tem, da je seme izbranih semenskih sestojev genetsko vred- nejše od semena povprečno dobrih sestojev (HATTEMER in BERGMANN 1987, HATTEMER in MUELLER-STARCK 1988). Vendar zakono- daja v državah evropske skupnosti dovoljuje na- biranje semena le v izbranih in priznanih semen- skih sestojih, verjetno pod vplivom pretiranih žlahtniteljskih pričakovanj . Dokler znanost ne more dokazati prednosti izbranih semenskih se- stojev, se lahko zadovoljimo tudi s semenskimi sestoji, ki so glede oblikovanosti, rastnosti, odpor- nosti itn. samo nekaj povprečnega. Tako imamo več svobode pri določanju velikosti in razporedi- tve semenskih sestojev in si prihranimo mnoge nepotrebne težave pri nabiranju semena. Kot predlagata HATTEMER in MUELLER-STARCK (1988), bi bilo dovolj, če bi v semenarskem okolišu nabirali seme kjerkoli, razen v posebno slabih sestojih. 2. Genetska variabilnost populacij gozdnih dre- ves je pogoj za njihovo stabilnost in preživetje. Zato moramo tudi pri nabiranju semena zajeti vso genetsko variabilnost populacije, ki naj bi jo na- brana seme predstavljalo. Seme moramo zato nabirati na dovolj veliki površini in na dovolj velikem številu dreves. Ne bi se smelo dogajati, da najdemo nekaj dreves z obilnim obredom semena, ki jih posekama, poberemo seme z njih in tako zadostimo vsem potrebam po semenu neke vrste. Z obredom štirih ali petih dreves prav gotovo ne zajamemo dovolj genetske variabilnosti v populaciji. Potrebnih bi bilo najmanj 20 dreves, kot ocenjujeta KONNERT in FRANKE (1991) za smrekove populacije v jugozahodni Nemčiji. Ge- netska variabilnost populacij je v tesni zvezi z njihovo ekološko plastičnostjo oziroma prilagodlji- vostjo okolju . Tudi pri manj posrečen em izboru semenske provenience se postopno uveljavljajo za dano rastišče primerne genetske zasnove, če smo s semenom zajeli dovolj veliko genetsko variabilnost. 3. V državah evropske skupnosti imajo že najmanj 20 let zakonske predpise o prometu s semenskim in saditvenim blagom. Okvirne pred- pise, obvezne za vso skupnost, vsaka posamez- na država po svojih potrebah in razmerah dopolni. Ta zakonodaja obsega točno določitev provenien- čnih območij (nem. Herkunftsgebiete), merila za izbor semenskih sestojev, predpise za vodenje evidence o izvoru semena, predpise o dopustnem mešanju semena različnih semenskih sestojev, predpise o semenskih plantažah itn. (primerjaj WEISSGERBER 1981 ). V Sloveniji razen zastarelega in neuporabnega standarda (JUS) na tem področju nimamo niče­ sar. Celo glede določanja provenienc in glede certifikatov o poreklu semena nimamo ničesar obvezujočega. Ključno področje gozdarstva je prepuščeno poklicnemu znanju in etični zavesti posameznikov. Resnično je že skrajni čas za zakonodajno ureditev gozdnega semenarstva. WAS FUR SAMENBESTANDE BRAUCHEN WIR? Zusammenfassung Nach der einleitenden Darstellung der Proble- matik werden folgende Schuesse gezogen : 1 . MOglichkeiten der Obertragung positiver Ei- genschaften von Samenbestanden und -Baumen auf ihre Nachkommen werden stark Oberschatzt. So werden vermutlich genetisch wertvolle Be- stande ausgesucht, die meist zu klein sind und G. v. 3/92 157 auch sonst ihrem Zweck nur schlecht entsprec- hen. Solange genetische Oberlegenheit der aus- gesuchten Samenbestanden nicht wissenschaf- tlich bewiesen werden kann, sind durchschnit- tliche Bestande als Samenbestande durchaus annehmbar. 2. Genetische Variation von Baumpopulatio- nen soli bei Samenernte voli erfa!3 werden. Es kommt vor, dass wenige, aber reichlich samentra- gende Baume gefallt und beerntet werden und damit der Bedarf nach Samengut einer Art voli gedeckt wird. Mit weniger als 20 beernteten Baumen pro Bestand bzw. Population kann die erfordeliche genetische Variation keinesfalls ge- sichert werden. Eine breite genetische Variabiltat junger Waldbestande ermoglicht eine allmahliche Anpassung ihrer genetischen Struktur an ortliche StandortsverhraJtnisse. Damit werden schlechte Folgen wen iger gegluckter Provenienzwahl gemil- dert. 3. Eine gesetzliche Regelung des forstlichen Saatgutwesens fehlt in Slovenien so gut wie ganz. So gibt es auch keine bindenden Vorschrif- ten hinsichtlich der Herkunftgebiete. Dieser Ruck- stand ist moglichst bald aufzuholen. LITERATURA 1. Brinar, M.: Kakovost bukovega semena in razvoj iz njega zraslih mladic v zvezi z nekaterimi značilnostmi provenienčnih rastišč. Zb. gozdar- stva in lesarstva, L. 13, Ljubljana 1975, št. 2, 61-79. 2. Brinar, M.: Kalivost jelovega semena v od- visnosti od provenienčnih rastišč in klime, po- sebno z ozirom na propadanje naše jelke. Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 14, Ljubljana 1976, št. 2, 155-190. 3. Burschel, P.: Waldbau - Forstgenetik - ForstpflanzenzUchtung. Forst und Holz, 1989, 24 , 665-673, lit . 40. 4. Den es, 8.: Gibt es Bodenrassen bei der Weisspappel? Allg . Forstz ., 1991, 17, 877. 5. Giertych, M.: L'amelioration genetique des arbres forestiers aujourd'hui et demain. Revue Forestiere Frangaise, Numero special, 1986, 204-207. 6. Guzina, V. P.: Procena genetskog variabili- 158 G. V. 3/92 teta jasike (Populus tremula L.) pomocu polimor- fizma izoperoksidaza. Radovi, knjiga 9, 1980, Institut za topolarstvo Novi Sad. 7. Hattemer, H. H.; Bergmann, F.: Eintohrung in die Genetik fOr Studierende der Forstwirtschaft. J. D. Sauerlander's Verlag, Frankfurt am Main, 1987, strani 268. 8. Hattemer, H. H.; Mueller-Starck, G.: Gene- tische Aspekte der kOnstlichen BestandesbegrOn- dung. Forstarchiv, Hannover, 1988, 1, 12-17. 9. Konnert, M.; Franke A: Die Fichte (Picea abies (L.) Karst.) im Schwarzwald: Genetische Ditterenzierung von Bestanden. Allg. Forst-u. J. Ztg. Frankfurt am Main, 1991, 5-6, 100-106. 1 O. Martinčič, A.; Sušnik, F.: Mala flora Slove- nije. Cankarjeva Založba, Ljubljana 1969. 11. Mayer, H.; Waldbau. Gustav Fischer Ver- lag, Stuttgart - New York, 1980, strani 482. 12. Milton, J. B.; Stutz, H. P.; Schuster, W. S.; Shea, K. L.: Genotypic Differentiation at PGM in Engelmann Spruce from Wet and Dry Site. Silvae Genetica, 1989, 5-6, 217-221 . 13. Pavle, M.: Register semenskih sestojev. Elaborat IGLG, Ljubjana 1987. 14. Schmidt-Vogt, H.: Die Fichte - Oberblick uber neue Literatur. Forstliche Umschau, Jg. 33, 1990, H. 1-2, 1-12. 15. Stimm. B.; Wolf, H. : nGenetische Variation in europaischen Waldpopulationen". Arbeitsta- gung europaischer Forstgenetiker vom 9. bis 11. Oktober 1990 an der Universitat Gottingen. For- starchiv, Jg. 62, 1991, H. 3, 96-97. 16. Tzschachsch, 0 .: Zur Labor- und Feldresi- stenz der Kiefer (Pinus silvestris L.) gegenUber phytotoxischen Steffen und Schlussfolgerungen fur die Anbauwurdigkeit von Kiefernarten in den lmmissionsgebieten des oberen Harzes. Beitr. Forstwirtschaft, Berlin, 1987, 3, 97-102. 17. Weissgerber, H.: Das neue Gesetz uber forstliches Samen- und Pflanzgut. Forst- u. Holz- wirt, Hannover, 1981, No. 15, 349-352. 18. Wraber, M.: Gojenje gozdov v luči geneti- ke. Biološka problematika gozdnega semenar- stva. Strokovna in znanstvena dela Gozdarskega Inštituta Slovenije št. 2. Ljubljana 1950, strani 68, ruski in francoski povzetek, 1 karta. 19. Zupančič, Mitja; Marinček, L.; Seliškar, A.; Puncer, l. : Consideration on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeographia, Vol. Xlii , 1987, s . 89-98. GDK: 232.32 O vzgoji gozdnih sadik in zagotavljanju njihove kakovosti Lado ELERŠEK* Izvleček Eleršek, L.: O vzgoji gozdnih sadik in zagotav- ljanju njihove kakovosti. Gozdarski vestnik, št. 3/1992. V slovenščini s povzetkom v nemščini, cit. lit. 11. Od vzgoje gozdnih sadik je odvisna kakovost pridelanih sadik, kakovost prodanih sadik pa naj urejajo tudi ustrezne norme. V prispevku so dana navodila za vzgojo kakovostnih sadik drevesnih vrst, s katerimi pri nas umetno obnavljamo gozdne sestoje, ter norme za kakovost sadik, ki se upo- rabljajo v Evropski gospodarski skupnosti. Ključne besede: gozdna sadika, vzgoja sadik, kakovost sadik, norme za kakovost sadik. 1. UVOD Gospodarski gozdovi se obnavljajo z na- ravnim pomladkom, večkrat pa si poma- gamo tudi z umetno obnovo, kar navadno pomeni saditev v drevesnicah vzgojenih gozdnih sadik. S sadikami gozdnega drevja (še celo v nekaterih gospodarsko razvitih državah) se obnavljajo tudi zunajgozdni lesni nasadi, s čimer se zboljšuje negativna lesna bilanca. Evropa ima višek kmetijskih pridelkov in obstaja prognoza (Hummel 1991 ), da bo v Evropi začasno na razpolago 50 mio ha kmetijskih površin, na katerih bi lahko osnovali zunaj gozdne nasade s (se- lekcioniranimi) gozdnimi sadikami. Za umetno obnovo gozdov in za osnova- nje intenzivnih nasadov potrebujemo vi- talne in kakovostne sadike. Glede na rasti- šče, kjer bomo sadike posadili, morajo biti te ustreznega izvora (genske zasnove), poleg tega pa morajo biti morfološke in fiziološko kakovostne. * L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija Synopsis Eleršek, L.: The lmproving of Forest Seedlings and the Achieving of their Quality. Gozdarski vestnik, No. 3/1992. ln Slovene with a summary in German, lit. quot. 1 O. The quality of forest seedlings depends on their improving. The quality of the seed!ings sold should be regulated by appropriate standards. The article gives the instructions tor professional seedling improving of the majority of tree species with which artiticial regeneration of forest stands is pertormed in Slovenia as well as the standards for the quality of seedlings which are in use in the European Economic Community. Key words: forest seedling, seedling improving, quality of seedlings, seedling quality standards. Za drevesne nasade uporabljajo v razvi- tem svetu vse bolj selekcionirane sadike, ki jih pogosto vzgajajo tudi na vegetativen način. Rast nasadov, osnovanih s sadika- mi, ki so vzgojene z večgeneracijsko selek- cijo, je večja tudi do 30% (Kieinschmit 1975). Prav zato postaja poleg vzgoje sadik iz semena v svetu zanimiva tudi vzgoja sadik iz potaknjencev. Iz tega razloga obravnavamo v naslednjih poglavjih tudi vegetativno vzgojo gozdnih sadik. 2. NAČIN RAZMNOŽEVANJA GOZDNEGA DREVJA Najpogostejša pot regeneracije gozd- nega drevja (na naraven ali umeten način) je spolno razmnoževanje, ki poteka prek oploditve in semenitve. Pri umetni obnovi praviloma sledijo naslednja dela: izbor se- menskih objektov, zbiranje in hranjenje se- mena, stratifikacija (pri listavcih) in vzgoja sadik v drevesnicah. Poleg vzgoje sadik iz semena pa uporabljamo za potrebe žlaht- njenja gozdnega drevja in za vzgojo selek- cioniranih sadik še različne nespolne (vege- tativne) načine razmnoževanja teh rastlin . G. V. 3/92 159 Na grafikonu 1: »Koledarski prikaz primer- nosti različnih načinov razmnoževanja goz- dnega drevja in grmovja« je navedeno poleg generativnega načina še 13 načinov vegetativnega razmnoževanja. Tu je razvid- no, da je največ načinov primerno uporab- ljati v spomladanskih in poletnih mesecih, najprimerneje pa v mesecu aprilu, maju in juniju. 3. MEDNARODNE OZNAKE ZA SADIKE Sadike, namenjene prodaji, so glede na starost in način vzgoje označene s pomen- skimi okrajšavami. _Tako smo npr. označe­ vali štiriletne smrekove presajanke po JUS standardu z oznako 2+2, kar je pomenilo, da so bile v drevesnici presajene kot dve- letne sejanke in izkopane po nadaljnji dve- letni vzgoji. Zaradi naše evropske usmerje- nosti pa je primerneje, da uporabljamo mednarodne oznake za označevanje sadit- venega materiala; tudi zaradi trgovanja v tem prostoru . Te oznake so prikazane v preglednici 1 . Glavna značilnost teh oznak je starost sadik, ki je prikazana s številom let do presajenja in po presajenju, ločena s po- ševno črto. Iz oznake je tudi razvidno, če so sadike vzgojene na generativen ali vege- tativen način. Sadike, vzgojene iz potak- njencev, imajo na prvem mestu oznako O, za katero stoji poševna črta. Okoreninjeni koreninski potaknjenci so označeni z -, ki Grafikon 1: Koledarski prikaz primernosti različnih načinov razmnoževanja gozdnega drevja in grmovja (prirejeno po Krussmannu) S t ev i 1 o uporabljenih na č inov Načini r azmnozevanj a s setv ijo z de 1 jenjerrt z osipan j em z vlačenicami z gr obanicami z ze lnatimi petak. z lesnatimi ' ' s korenins k im i " s kopu 1 ac ijo s cepljenj em iglav s stransko dolago z okulacijo z ablaktac i jo z z rač nimi grobanicami 160 G. V. 3/92 8 9 10 1 t 12 mesec ev ~ ~ Preglednica 1: Pregled mednarodnih oznak za sadike (po KrGssmannu) enoletna sejanka dve letna sejan ka 1/0 2/0 1/1 1/2, 2/1 1/3,2/2 1x0 2x0 0/1/0 0/1x0 0/2/0 0/1/1 dveletna presajena sejanka (dveletna presajenka) triletna presajena sejanka, presajena v 1. oz. 2. letu štiriletna presajena sejanka enolet!la zel nato pikirana sejanka dve letna zel nato piki rana sejan ka enoletni okoreninjeni zelnati potaknjenec enoletna presajena zel nata zakoreninjenka dveletni okoreninjeni zelnati potaknjenec (zakoreninjenka) dveletni presajeni okoreninjeni zelnati potaknjenec 0/1/2, 0/2/1 0/1/3, 0/2/2 0/1 triletni presajeni okoreninjeni zelnati potaknjenec 0/2 štiriletni presajeni okoreninjeni zelnati potaknjenec enoletni okoreninjeni lesnati potaknjenec (zakoreninjenka) dveletni okoreninjeni lesnati potaknjenec -1/0 x/1/0 enoletni okoreninjeni koreninski potaknjenec, grebenica ali koreninski izrastek enoletna cep!jenka (prvo !eto po cepljen ju) x/2/0 dveletna cepljen ka x/1 /1 dve letna, po prvem letu presajena cepljenka je na prvem mestu v oznaki. Cepljene sadike (cepljenke) so označene z x in poševno črto, ki je prav tako na začetku oznake. Pri nepresajenih sadikah (in med vegetacijo presajenih sadikah) je O na koncu oznake, kar pa ne velja za zakoreni~ njenke lesnatih potaknjencev. Pri sadikah, ki so presajene med vegetacijsko dobo, se konča oznaka z xO. 4. PRIMERNA VZGOJA SADIK JE POGOJ ZA NJIHOVO KAKOVOST Tudi od vzgoje sadik je odvisna njihova morfološka in fiziološka kakovost. Kakovostna sadika mora imeti pravilno raz- vit koreninski in nadzemni del, koreninski del pa mora biti dovolj velik glede na nadzemni del, ker le to omogoča dobro prijemanje in dobro začetno rast v nasadu. Do različnih koreninskih deformacij pri- haja večkrat pri presajanju sadik v drevesni- ci. Pri analizi 650 smrekovih sadik v naših drevesnicah (Eieršek 1985) smo ugotavljali predvsem naslednje koreninske deforma- cije: - koreninska os je bila zavita v obliki črke J (oznaka J); - korenine so bile v prostoru neena- komerno, to je asimetrična razporejene (o- znaka A); - pri presajanju v drevesnici so bile se- janke pregloboko posajene, zato so se razvile nove korenine na višjem nivoju (oznaka G) ; - posamezne manjše korenine so bile spodvihane, do česar je prišlo pri presaja- nju v drevesnici (oznaka P). Po naši analizi je bila povprečna obrav- navana sadika le zmerno obremenjena s posameznimi deformacijami, najbolj z nesi- metrično razporeditvijo korenin (oznaka A). Med vsemi analiziranimi sadikami pa ni bilo nobene idealne sadike, saj je bila vsaka sadika obremenjena vsaj z eno deformacij- sko napako. V manjšem obsegu smo ugotavljali nesi- metričnost in vitkost krošenj pri smrekovih sadikah, vzgojenih iz semena in potaknjen- cev (Eieršek 1990). Večja asimetričnost je bila ugotovljena pri dveletnih sejankah kot pri štiriletnih presajenkah ter večja pri vege- tativnih sadikah kot pri generativnih sadi- kah. Poznano je, da se sadike neugodne trša- tosti (to so sadike, pri katerih je premer koreninskega vratu preskromen glede na višino sadike, z neugodnim razmerjem h/d) v nasadu slabše prijemaje. Obstaja tudi korelacijska zveza med količnikom teže nadzemnega in koreninskega sistema, kar pomeni, da ima sadika neugodne tršatosti tudi premajhen koreninski sistem. V Nemčiji so opravili v letih 1965-68 obsežen poskus saditve (14.000 sadik) različno tršatih smre- kovih sadik (h/d = 94, 63, 45), ki so bile vzgojene v treh različno velikih rastnih pro- storih (333, 95 in 33 sad./m2) (Schmidt- Vogt, Gurth 1977), Te smreke so izmerili spet, ko je bil nasad star 22 let (Schmidt- G. V. 3/92 161 Vogt, Deichner 1991 ). V prvih letih je pro- padlo 32% netršatih in 22% tršatih sadik. V prvem letu je propadlo več netršatih sadik, v naslednjih letih pa več majhnih sadik zaradi plevela. Velika depresija višin- ske rasti velikih sadik se je končala najpo- zneje v tretjem letu rasti v nasadu, nato pa je prišla na vseh rastiščih prvotna nadmoč­ nost velikih sadik do izraza. Meritve v 22-letnem nasadu so pokazale, da so raz- like med smrekami, ki izhajajo iz najmanj in najbolj tršatih sadik, relativno majhne. Po volumnu (ne po višini) znašajo te razlike v korist slednjih 13% - pri smrekah, sajenih v jam ice, oz. 1 O% - pri smrekah, sajenih v zasek. Vendar moramo pripomniti, da so bili iZpadi pri netršatih sadikah večji in so imele te smreke zato pozneje nekaj večji rastni prostor, kar gotovo tudi vpliva na skromne razlike med obravnavani ma skupi- nama smrek. Razlike med smrekami, ki so bile sajene v zasek in smrekami, sajenimi v jamice na klasičen način pa so izrazitejše, saj so slednje kar za 1m (1 O%) višje. V nasadu zelene duglazije, ki je bil v Birmens- dorfu osnovan z različno tršatimi sadikami (Hočevar 1981) so ugotovili naslednjo zvezo med tršatostjo in propadom sadik: h/d 30 - propadlo 5,1 %, h/d 50 - propadlo 7,4 %, h/d 70 - propadlo 20,3 %, h/d 90 - propadlo 45,7% sadik. V poskusu, ki smo ga opravili s sadikami evropskega macesna v nasadu Železnica, ki leži na n. v. 1600 m (Eieršek 1990), smo v četrtem letu rasti ugotovili, da so sadike, pri katerih je znašal kvocient h/d 76 (vzgoja 111 sad./m2), pri- rastle v višino 3,4 cm, sadike, pri katerih je znašal količnik h/d 58 (vzgoja 27 sad./m2), sa so pri rastle v višino 5,2 cm. Večjo tršatost (večji delež korenin) imajo sadike, ki smo jih vzgajali v večjem rastnem prostoru, na bolj rahlih tleh, na bolj sušnih tleh, na tleh, ki so zmerno preskrbljena z dušikom in na rastliščih z višjo nadmorsko višino. Delež korenin je odvisen tudi od provenience. S poskusom, kjer smo ugotavljali vpliv različnih tal na velikost korenin (dolžina korenin, prostor, ki ga korenine preraščajo) pri evropskem macesnu, smo ugotovili, da je bil delež korenin (ne glede na metodo ugotavljanja) izrazito večji pri vzgoji sadik 162 G. v. 3/92 na meljasto sipkih tleh kot na glinasto masivnih in ilovnato rahlih tleh. Na tršatost vpliva večja količina fostorja in kalija v tleh pozitivno, več dušika pa negativno. Prevelika količina dušika v tleh povzroča bujno nadzemno rast, sadike pa jeseni slabo olesenijo. Premočno gnojenje z dušikom spoznamo pri smreki po številnih kresnih odganjkih (Rupf 1952). Gozdarji in drevesničarji bi morali še posebej skrbeti, da pri izkopu, sortiranju, transportu, pri zasipu in ponovnem sajenju ne bi prišlo do izsušitve sadik. Svežost sadik lahko dokaj dobro in preprosto ugo- tavljamo z merjenjem vodnega potenciala po Scholanderju (Batič, Eleršek 1989). Ob- staja velika korelacijska zveza med voonim potencialom in prijemanjem ter nadaljnjo rastjo sadik po saditvi. Iz poskusa, ki ga je opravil Ruetz (Ruetz 1976), je razvidno, da se prijemanje izrazito poslabša, ko pade vodni potencial pod -20 kp/cm2 , in je pri vodnem potencialu -37 kp/cm2 le še polo- vično . Isti avtor tudi meni, da ni vseeno, kako hitro se sadike izsušijo. Meni, da se sadika z enako nizkim vodnim potencialom bolje prime, če je bila izsušitev počasna. 5. NORME ZA KVALITETO SADIK Do nedavnega in delno še zdaj se upo- rabljajo pri prometu s sadikami JUS stan- dardi iz leta 1968. Ti standardi pa so že zastareli in imajo vsaj dve napaki. Za sadike določene starosti sta določena le minimalni premer koreninskega vratu in minimalna višina. Za višje sadike iste starosti pa naj bi bile še vedno pomembna le minimalna debelina, kar pomeni, da je po tem stan- dardu kvalitetna tudi »zdivjana« in >>nagna- na« sadika, oziroma netršata sadika. Nada- lje ločuje standard sadike v l. in 11. kakovost- no vrsto, kar je pa v bistvu nezaželena genetska selekcija, ki omogoča sajenje večjega števila genetsko manjvrednih sadik na enem mestu . Bolj primerne so EGS norme iz leta 1971 , ki ne ločujejo sadik v kakovostne vrste po velikosti, temveč v normalne in tršate sadike. Vendar tršate sadike niso zaostale sadike, temveč so le na drug način vzgojene sadike, npr. z večjim rast- nim prostorom ali s spodrezovanjem kore- nin. Preglednica 2: Minimalne zahteve za kakovost sadik po smernicah EGS z dne 30. 3. 1971 Normalne sadike Tršate sadike največja premer največja premer višina koren. višina koren. starost* (cm) vratu starost* (cm) vratu (let) (mm) (let) (mm) Abies alba 4 10-15 4 4 10-15 4 5 15-25 5 4 15-20 5 5 25-35 5 5 20-25 6 5 35-45 6 5 25-35 7 5 45-60 8 5 35-40 8 60+ 10 40+ 10 Larix sp. 2 20-35 4 3 35-50 5 4 50-65 6 4 65-80 7 5 80-90 8 5 90+ 10 Piceaabies 3 15-25 4 4 15-20 4 4 25-40 5 4 20-30 5 5 40-55 6 5 30-40 6 s 55-65 7 5 40-50 8 5 65-80 9 5 50-60 9 80+ 10 60+ 10 Picea sitchensis 3 20-30 4 4 30-50 5 4 50-65 6 5 65-75 8 5 75-85 9 85+ 10 Pinus silvestris 2 6-15 3 2 6-10 3 3 15-25 4 3 10-20 4 3 25-35 5 3 20-30 5 3 35--45 6 3 30-40 6 4 45-55 7 4 40-50 7 50+ 8 Pinus nigra austriaca 2 6-15 3 2 6-10 3 3 15-25 4 3 10-20 4 4 25-35 s 4 20-30 5 4 35-4S 6 4 30-40 6 4 45-55 7 4 40-50 7 50+ 8 Pinus nigra (drugi 2 5-10 3 kot austriaca) 3 10-20 4 3 20-30 5 4 30-40 6 4 40-50 7 50+ 8 Pinus strobus 2 6-10 3 3 10-20 4 4 20-30 5 4 30-40 6 5 40-50 7 5 50-60 8 5 60+ 10 ---- * Razumljena je največja starost sadik, pri kateri morajo imeti sadike navedene mere. Sprejemljive so mlajše sadike s temi merami. G. V. 3/92 163 Normalne sadike Tršate sadike največja višina starost* (cm) (let) Pseudotsuga taxifolia 2 20-25 3 25-30 3 30-40 4 40-50 4 50-60 4 60-70 4 70-80 4 80-100 100+ Fagus silvatica 2 15-25 3 25-40 4 40--55 4 55-70 5 70-85 85+ Ker potrebuje naše gozdarstvo kakovost- ne sadike, moramo uporabljati izvirne ali pa prirejene EGS norme (preglednica 2). Po prirejenih normativih (ki upoštevajo le en tip sadik) bi upoštevali le odnos med največjo starostjo in najmanjšo višino pri konstantni tršatosti. Tršatost h/d naj ne bi bila večja od 60 za sejanke in ne večja od 70 za presajene sadike. Poleg strožjih normativov za določanje kakovosti sadik pa bi morali sprejeti tudi kriterije za vzgojo teh sadik v drevesnicah. S tem bi se izognili zamudnemu obsežnej- šemu izločevanju nekakovostnih sadik pri izkopu, izdane sadike pa bi bile bolj izena- čene. Zaradi zadovoljive tršatosti naj bi vzgajali sadike na zadovoljivih rastnih prostorih, ki jih naj določajo predpisane norme. Sestav- ljen je predlog na osnovi različnih priporočil in izkušenj in na osnovi teoretične predpo- stavke, da rabi dvakrat večja sadika štirikrat večji rastni prostor. Na tej teoretični osnovi ter na izhodišču, da bomo vzgojili štiriletno smreko velikosti 40 cm v gostoti, ki ne bo večja od 65 sadiklm2 , smo izrisali ekspo- nencialno funkcijo. Glej grafikon 2 in pre- glednica 3. V predlogu za največjo uporabljeno go- stoto pri vzgoji sadik so zajete le tiste drevesne vrste, ki jih v drevesnicah pogo- steje vzgajamo . Ukrep za izboljšanje kakovosti in homo- 164 G. V. 3192 premer največja premer koren. višina koren. vratu starost" (cm) vratu (mm) (let) (mm) 3 3 20-25 4 4 4 25-35 5 5 4 35-40 6 6 4 40-45 6 7 4 45-55 7 8 4 55-65 8 9 4 65-70 9 12 70+ 12 14 4 5 6 7 9 11 gen osti saditvenega materiala je tudi izloča­ nje drobnega semena pred setvijo, izloča­ nje sadik med presajanjem v drevesnici in na koncu vzgoje po izkopu. Pred setvijo naj se izloči 20% drobnejših zrn. Pri presajanju v drevesnici je potrebno izločiti vsaj 20% nekakovostnih sejank, to je bolnih, poško- dovanih, netršatih ali zaostalih v rasti. Pri končnem izkopu je potrebno ponovno nare- diti sanitarno in kakovostno izbiro in odstra- niti poškodovane, bolne, rogovilaste in ne- sorazmerne sadike. 6. SKLEP Glede na prejšnja desetletja sadimo da- nes v gozdu sadike z večjim razmikam, te pa morajo biti zato kakovostnejše. Naka- zuje se tudi potreba po večji pridelavi selek- cioniranih sadik, saj obstaja prognoza, da bo v Evropi v kratkem opuščenih več 1 O miljonov hektarjev kmetijskih površin, ki pomenijo potencialne površine za zunaj gozdne lesne nasade. Rast nasadov, osno- vanih s selekcioniranimi sadikami , je izra- zito večja, zato v razvitem svetu poleg vzgoje sadik iz semena uvajajo tudi vzgojo selekcioniranih gozdnih sadik in potaknjen- cev. Razmnoževanje gozdnega drevja na vegetativen način je razumeti kot dopolnilo generativnemu razmnoževani u. Zadovoljiva kakovost sadik mora biti do- sežena v morfološkem in fiziološkem pog le- Preglednica 3: Največja dovoljena gostota vzgoje sadik v drevesnici (število sadikfm2) VIR Drev. v. Starost Pri višini eksponent- Rupf. Forst- Muta predlog (cm) na kriv. idr. kalend er (Mengeš) sm 1/0 7 2100 1000 2/0 15 460 aoow 800 1/1 15 460 1/2 25 170 66 75 2/2, 1/3 40 65 59 42 65 2/3 70 20 44 30 r. bo, č. bo 1/0 8 1600 640* 490 550 2/0 17 360 350 1/1 17 360 133 130 75** 1/2 40 65 66 42 62 65 e. ma 1/0 15 460 430* (600) 450 2/0 40 65 45 80 111 40 65 66 53 65 1/2 70 20 44 33 40 hr, ja 1/0 22 210 230* 600 300 (290) 210 50 40 36 50 1/1 50 40 50 33 42 45 1/2 100 10 35 30 js,li 1/0 25 170 210 700 300 (120) 210 50 40 35 40 1/1 50 40 50 33 35 1/2 100 10 35 25 * Izračunana s faktorjem iz količine porabljenega semena. V primeru, če jih bomo vzgajali še eno leto. Izkop smrekovih sadik v drevesnici (foto: Lado Eleršek) G. V. 3/92 165 h v cm . .!:!L..,...i@..,..l~ ... _li 1 oo 1/2 srn 2/3 ma 1/2 hr, ja, is. 1 i 2/0, 1/1 srn 2/2 ma 1/1 bo 2/0,1/1 sm 2/0,1/1 90 80 70 60 so JO 20 1 o 21 1 10 41 65 100 ~ 1215 15 17 20 30 i,Q;\ so 60 70 80 90 1 oo X - h v cm Y - N 1m2 N/m2 66!, 461 357 259 115 65 'lj) 29 21 16 13 10 ,., pop. sm sad. 2/2, meritve 1980, 1981 200 300 400 soo 600 700 Wfm2 ~----------------------------------------------------------J Grafikon 2: Eksponentna krivulja za teoretično določanje gostote vzgoje sadik iz njihovih višin Različno velike sadike iste starosti in sadike z enostransko razvitimi koreninami so za umetno obnovo manj primerne (foto: Lado Eleršek) 166 G. V. 3/92 du. Pri presajanju sejank v drevesnici pri- haja praviloma do manjših koreninskih de- formacij, ki smo jih ugotovili prav na vseh analiziranih sadikah. Večkrat je bila v prete- klih letih v naših drevesnicah ugotovljena pri smrekovih sadikah nezadovoljiva trša- tost (zaradi pregoste vzgoje), kar pa po- meni slabšo začetno rast z njimi osnovanih nasadov. Premajhno skrb posvečamo tudi svežosti sadik, kar je lahko usodno za njihovo prijemanje in začetno rast. Zato je koristno kontrolirati vodni potencial izkopa- nih sadik pred sajenjem. Ta naj ne bi bil manjši od -20 kp/cm2 . Kvaliteto sadik, ki se prodajajo, bi morale zagotavljati norme. Primerne so EGS norme iz leta 1971 , ki obravnavajo ločeno normalne sadike in tršate sadike. Starejše JUS norme ne zagotavljajo zadovoljive kva- litete sadik. Medtem, ko vplivajo norme neposredno na promet s kakovostnimi sadikami in šele posredno na vzgojo teh sadik, pa pomenijo navodila za vzgojo sadik osnovo za njihovo kakovostno pridelavo. Navodila smo izdelali za vse drevesne vrste, ki jih v drevesnicah pogosteje vzgajamo. Upoštevanje predla- ganih navodil zagotavlja homogenejši sadi- tveni material in zaradi zadovoljivega ras- tnega prostora tudi dovolj tršate sadike z močnim koreninskim pletežem. Pri taki vzgoji bo prišlo pri izkopu v izmeček le manjše število poškodovanih , bolnih, rogo- vilastih in nesorazmernih sadik. Tako bomo pridelali kvalitetne sadike, kakršne bo (predvidoma) zahtevalo jutrišnje domače in tuje tržišče. 0BER DIE ERZIEHUNG UND QUALITAT VON FORSTPFLANZEN Zusammenfassung und Schluss Abgesehen von neuen Wegen im forstlichen Pffanzschulenwesen mit Verwendung von gene- tisch hochwertigen Samengut usw., lasst die ausere sichtbare Qualiti:H der Forstpflanzen sehr viel zu wunschen ubrig, was zu untragbaren Ausfallen Kulturen fuhrt. Wie Erfahrungen aus den Pflanzschulen in Slowenien zeigen, sind Wurzwadeformationen regelmassige Folge der Verschulung in Pflanzschulen . Die Verschulung erfolgt oft manchmal mit zu geringen Pflanzab- stenden, was zu hohen Schlangkeit der Ptlanzen fOhrt. Im Gelande werden oft ausgetrokene Pflan- zen mit Wasserpotential von mehr als -20 kp/cm2 gesetzt. . Offiziell noch immer gultige JUS Normen uber die Forstpflanzenqualitiit aus dem Jahr 1966:sind schon langst Uberholt und deshalb unbrauchbar. Noch am ehestens kann man die neusten EWG Normen empfehlen, die im Aufsatz ausfuhrlicher behandelt werden . Weiter werden Empfehlungen fUr die zulassi- gen maximalen Pflanzendichten in Verschulquar- tieren, getrent nach Baumarten, angegeben. Da- mit soli auch unnotiger Ausschuss von Pflanzen, die den Qualitatsnormen nicht entsprechen kon- nen, vermieden. Obrigens wird eine sehr rigorose Qualitatsauslese, die schon bei Samengut begi- nen soli, vorgeschlagen. Zu kleine Samenkbrner, sowie kranke, beschadigte, deformierte, schlecht geformte Pflanzen mussen ausgeschieden wer~ den. Auch Forstpflanzen mUssen marktgerecht sein, was bisher zu wenig beachtet wurde. VIRI 1. Batič, F., Eleršek, L., 1989 : O svežosti sadik kot prvini njihove kakovosti -ter o načinih njenega ugotavljanja. Gozdarski vestnik, Ljubljana, 47, 1 O, s. 427-434. 2. Eleršek, L., 1985: Raziskave pridelovanja kakovostnih sadik ter izdelava kriterijev za določa­ nje kakovosti. Elaborat, IGLG, Ljubljana, 167 s. 3. Eleršek, L , 1990: Morfološke in fiziološke lastnosti gozdnih sadik. Elaborat, IGLG, Ljubljana, 100 s. 4. Hočevar, M., 1981: Die optimale Pflanzzeit bei der grunen Douglasie (Pseudotsuga menzie- sii/Mirb/Franco) in Abhangigkeit von Pflanzenzu- stand und Witterung. Mitteilungen. Birmensdorf, 57, 2, s. 85-187. 5. Hummel, F. C., 1991 : Simpozij o terestričnih ekosistemih, Firence, maj, 1991. 6. Kleinschmit , J., 1975: Vegetative Verme- hrung der Fichte, Mitteilungen, Escherode, 24, s. 78-83. 7. Krussmann, G., 1978: Die Baumschule. Verlag Paul Parey, Berlin und Hamburg, 656 s. 8. Schmidt-Vogt, H., Gurth, P., 1977: Eigen- schaften von Forstpflanzen und Kulturerfolg . Allg. Forst.-u . J. -Ztg., Frankfurt, 148, 8/9, s. 145-157. 9. Shmidt-Vogt, H., Deichner, P., 1991 : Entvicklung von Fichtenptlanzen aus verschiede- nen Verschulverbanden nach Winkel- und:Loch- pflanzung bis zum Alter von 27 Jahren. Allg. Forst. -u . J. -Ztg., Frankfurt, 162, 4, s. 69-71. 10. Ruetz, W. F., 1976 : Zur schatzung des Anwuchserfolgs bei Fichte durch Wasserpoten- tialmessungen. Allg. Forstz., Munchen, 31, 39. 11. Rupf, H., 1952: Der Forstpflanzgarten. Beyerischer Landwirtschaftsverlag, Munchen, 300 s. G. V. 3/92 167 GDK: 923.4 :931 O svetovanju in načrtovanju v zasebnih gozdovih Razmišljanja ob Osnutku novega Zakona o gozdovih (z dne 23. 1. 1992) Hrvoje ORŠANIČ* UVOD V zvezi z 'novim Zakonom o gozdovih povzroča v operativi največ polemik spremi- njanje odnosa gozdarstva do lastnika go- zda. Pojem lastnine gozda zaradi zavlače­ vanja in spolitiziranosti gozdarske zakono- daje še ni dorečen do tiste meje, ki bi pomenila tudi lažje oblikovanje novo nasta- jajočega odnosa do lastnika gozda. Glede na to, da je zakonodaja po navadi prilagojena nekemu povprečnemu stanju oziroma ne more upoštevati določenih spe- cifičnosti območij v dovolj veliki meri, lahko pride ponekod do velikih konfliktnih situacij, kar otežuje delo, ki bi moralo potekati v nekem normalnem delovnem ritmu in ob pokazljivih delovnih rezultatih. Ob spremljanju poteka izdelave in spreje- manja nove gozdarske zakonodaje, upravi- čeno sumim, da bo novi Zakon o gozdovih bolj produkt političnih bojev v parlamentu, kot pa tisto, kar si stroka želi od nove zakonodaje. Pri tem tudi dvomim, da bo lastnik gozda čez čas zadovoljen s tistim, kar mu bo nova zakonodaja nudila. Svetovanje lastnikom gozdov je v go- zdarskem smislu zelo širok pojem. Kaj naj bi svetovanje zajemalo, bi moralo biti v prostoru države poenotena - zaradi lažje analize interesov lastnikov gozdov v njiho- vem gozdu. Analiza interesov bi šele poka- zala, kaj naj gozdarska stroka nudi lastniku oziroma kakšno zakonodajo potrebujemo na področju zasebnih gozdov. Bojim se, da bo novi Zakon o gozdovih sprejet brez te analize in bo zaradi tega v nekaterih členih težko izvedljiv. Tudi področje načrtovanja v zasebnem sektorju je zaradi pomanjkanja • H. O, dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Brežice, 68250 Brežice, Bratov Milavcev 61, Slo- venija 168 G. V. 3192 analize interesov lastnikov zelo vprašljivo z vidika izvajanja načrtovanega. Lastnikov interes do svojega gozda je produkt nje- gove predstave o vlogi lastnega gozda v njegovem gospodarstvu in lastnih možno- stih za izkoriščanje . Javni interes po splo- šno koristnih funkcijah gozda je v zavesti lastnika gozda, žal, šele na drugem mestu. Ena od vlog inšpekcijskih služb je tudi navzočnost na terenu, vendar dvomim, da bo, tako kot izhaja iz osnutka Zakona o gozdovih, območni inšpektor fizično zmo- žen vsaj delnega stika s približno 25.000 lastniki gozdov, kot jih je v brežiškem ob- močju. ZASEBNI GOZDOVI V BREŽIŠKEM OBMOČJU (Povzetek iz območnega načrta 1991- 2000) Za lažje razumevanje problematike nava- jam nekaj bistvenih podatkov. Od 65.531,91 ha gozdov je v območju 49.350,37 ha zasebnih gozdov. (75% go- zdov v območju je v zasebni lasti). Od 24.912 lastnikov jih ima dobra polo- vica gozdno posest veliko le do 1 ha, pa še ta je v povprečju sestavljena iz 4 parcel. V strukturi gozdnih posestnikov je delež pravih kmetov zelo majhen. Prevladujejo polkmetje, ki večino svojega dohodka prido- bijo z zaposlitvijo v raznih podjetjih in jim kmetijstvo pomeni le dodaten vir zaslužka. Velik je tudi delež lastnikov, ki se s kmetijstvom sploh ne ukvarjajo in imajo gozd samo kot posledico dedovanja ali naložbe denarja. KOMENTAR Veliko število lastnikov kaže na veliko pestrost interesov lastnikov. Velikost in struktura gozdnih parcel in gozdne posesti Velikost parcele ali gozdne posesti do 0,50 ha 0,50-1 ha 1-3ha 3-5ha 5-10 ha 10-20ha nad20ha Skupaj Deleži števila parcel (%) 58 21 18 3 100 Deleži števila posestnikov (%) 34 20 29 9 6 2 100 Razmeroma majhna gozdna posest kaže na majhen interes lastnikov gozdov do kontinuiranega gospodarjenja z gozdovi. Obstaja bojazen, da večina lastnikov upošteva svojo gozdno posest le kot »zalo- go« za izhod iz kakšne osebne denarne krize, brez želje po negovanju gozdov in s tem povečevanju vrednosti svoje gozdne posesti ob uživanju vmesnih donosov. Navedeni podatki iz tabel kažejo na vso težavnost dela revirnih gozdarjev v takšnih razmerah. Strokovno delo zlahka ,,zvode- ni«, vložen trud in nastali stroški pa lahko ostanejo brez zadovoljivih rezultatov. IZ OSNUTKA ZAKONA O GOZDOVIH V členu 6 zakon omejuje lastninsko pra- vico zaradi zagotavljanja javnega interesa nad gozdovi z usklajenim gospodarjenjem z gozdnogojitvenimi načrti za (ni ločeno!) parcelo ali gozdno posest nekega lastnika. Člen razume »parcelno gospodarjenje«, ki pa v pričujočih razmerah razdrobljenosti gozdne posesti in političnih pritiskih na gozdarstvo verjetno ne bo dalo ne pravo- časnih ne pričakovanih rezultatov. V členu 11/2 daje zakon pravico lastni- kom, da sodelujejo pri.izdelavi načrtov za gospodarjenje, ostaja pa nedorečen pri na- činu pridobitve lastnika za sodelovanje pri načrtovanju . Gre namreč za zelo obsežno in drago delo, ki mora imeti zakonsko podlago, da bi bilo uspešno. V členu 17/2 zakon predvideva spremi- njanje gozdnogojitvenega načrta, če se sta- nje gozda toliko spremeni, da je treba potrebna dela ponovno določiti. To pomeni tudi spreminjanje »upravnih odločb« ... Glede na to, da je v povprečju čas veljavno- sti gozdnogojitvenega načrta okoli pet let, bomo morali zagotoviti v operativi dobro in hitro spremljavo usklajenosti odločb z ve- ljavnostjo gozdnogojitvenih načrtov. Brez pomoči računalnikov tu ne bo šlo, zato bo potrebno ves gozdarski kader izobraziti na tem področju. Spremljava izvajanja »upravnih odločb« ni dorečena in bo zaradi obsežnosti (števi- la) izdanih odločb nepregledna, zato bodo odločbe zlahka postale zgolj birokratski iz- delek. V PREMISLEK Vsekakor bo pojem »oddelčnega gospo- darjenja« v razmerah razdrobljene gozdne posesti in uvajanja tržnega gospodarjenja v življenju vse bolj pridobival veljavo, saj pomeni za večino lastnikov najcenejša možnost pridobivanja gozdnih sortimentov. Potrebna bo le označitev dreves po parce- lah zaradi lažjega obračuna pridobljene mase. Vlogo na tem področju bo verjetno imela gozdarska zadruga. Dobra zakonodaja spodbuja spoštovanje in uvajanje stroke s pomočjo davkov. S sistemom davčnih olajšav bi lahko spodbu- dili lastnike k večji strokovnosti pri gospo- darjenju s svojim gozdom. Da bi se izognili pavšalnemu pisanju »upravnih odločb«, bi morali zakonsko za- htevati navzočnost lastnika ob sestavi od- ločbe. V stiku z lastnikom bi prišli do bistve- nih podatkov, kot so npr. pripravljenost in možnosti lastnika za delo v svojem gozdu, pripravljenost lastnika za intenzivnejše go- spodarjenje s svojim gozdom in podobno. Dobra odločba mora vsebovati takšne po- datke, da bi bila ••Življenjska«. Da bi lastnik določila odločbe lahko izpol- nil, še posebej tista s področja nege go- zdov, ga je potrebno do določene stopnje izobraziti. Dejstvo je, da večina lastnikov ne loči osnovnih drevesnih vrst in si s tem lahko naredi škodo. Tudi to področje lahko pomaga urediti davčni sistem. Izvajanje nekega negovalnega posega v gozd je v znatni meri odvisno tudi od drugih dejavnikov v lastnikovem gozdu- npr. sta- leža rastlinojede divjadi. Gozdarjem ostaja danes Je možnost svetovanja glede upo- rabe repelentov. Menim, da bi morali biti G. V. 3/92 169 ~------ .. .. .... ,,. ____ ---- revirni gozdarji v svojih revirjih tudi lovci, ki bi znotraj dovoljenega odstrela usmerjali pa tudi izvajali odstrel divjadi. Z usmerjenim odstrelom na pomladitvenih površinah bi zmanjšali stopnjo poškodovanosti mladja po divjadi. Podoben model je ponekod v Evropi že uveljavljen in ob delnem ograje- vanju površin, ki se pomlajujejo, daje zado- voljive rezultate. Na območjih razdrobljene gozdne posesti bi morali gozdarski inšpektorji ponekod de- lovati le kot občinski gozdarski inšpektorji. Merilo bi moralo biti število lastnikov. S tem bi bil zagotovljen večji nadzor nad dogajanji v gozdovih vseh oblik lastništev. Uspešnost inšpekcijskih služb pa je seveda odvisna od primerno visokih kazenskih sankcij za prekrške. GDK: 904 (436 Koroška) SKLEP Poleg tega, da gozdarska stroka želi takšen zakon, ki bo v največji možni meri upošteval strokovna izhodišča pri gospo- darjenju z gozdovi ne glede na lastništvo, bi si morala želeti tudi takšnega, ki bo nudil, v zadovoljstvo gozdarja in korist lastnika, možnost kreativnega in z rezultati obogate- nega gozdarskega dela tudi v razmerah razdrobljene gozdne posesti. Bojim se, da nudi pričujoči osnutek Za- kona o gozdovih v tem pogledu preveč »pisanja« in premalo rezultatov. Bili smo na obisku pri koroških gozdarjih Boris BOGOVIČ* Konec maja 1991 smo se člani DIT gozdarstva in lesarstva Slovenije udeležili strokovne ekskurzije, ki jo je pripravilo Ko- roško gozdarsko društvo iz Celovca. Spre- jeli in gostili so nas v gozdarskem izobraže- valnem centru Osoje ob Osojskem jezeru. Tridnevni program je bil skrbno sestavljen in je obsegal naslednje teme: - predstavitev gospodarjenja z gozdovi na Koroškem, - obisk prostovoljne skupnosti lastnikov kmečkih gozdov za skupno gospodarjenje z gozdovi, - sanacija varovalnih gorskih gozdov, - naloge in delovanje gozdarskega izo- braževalnega centra Osoje, - obisk zasebnega gozdnega obrata HESPA-DOMANE in njihovi pogledi na so- naravno gospodarjenje, naravnano na dobi- ček. * B. B., dipl. inž. gozd,. Gozdno gospodarstvo Brežice, 68250 Brežice, Ulica bratov Milavec 61, Slovenija 170 G. V. 3/92 Koroško pokriva 560.000 ha gozdov. Le 3% gozdov je državnih, 70% gozdov je v lasti »drobnih posestnikov«, ki imajo manj kot 200 ha gozda, preostalih 27% ali 150.000 ha gozdov pa je last veleposestni- kov. Za izvajanje gozdarske zakonodaje je pristojen deželni gozdarski urad pri vladi. Deželni inšpekciji je podrejeno 9 okrajnih inšpekcij, njim pa še 37 inšpekcijskih ura- dov. Inšpektor na terenu nadzira približno 15.000 ha gozdov. Temeljna določila gozdarskega zakona so: - vsi postopki v gozdu, ki vodijo k degra- daciji, so prepovedani; - posestnik mora gozd ohranjati; - lastnik lahko sam poseka do 0,5 ha na golo; v varovalnih gozdovih do 0,2 ha; - goloseki nad 2 ha so prepovedani; - golosečna površina mora biti v 3 letih pogozdena; - dostop do vseh gozdov je javen, za vožnjo po gozdu pa je potrebno soglasje lastnika; Predstavitev strokovnih vsebin na terenu (foto: Boris Bogovič) Koroški gozdovi so prepredeni z go!oseki (foto: Vinko Šeško) G. V. 3/92 171 - gozdni posestnik je odgovoren za var- stvo gozdov; - gozdni posestnik mora imeti po zakonu za površino 500-1800 ha gozda zaposle- nega vsaj enega gozdarskega tehnika, nad 1800 ha pa gozdarskega inženirja; - zakon predvideva finančno pomoč države za pospeševanje gospodarjenja z gozdovi. ,, Liberalno" gozdarsko zakonodajo in či­ sti golosečni način gospodarjenja pa že izpodrivajo spoznanja o pomenu sonarav- nega dela z gozdom. Z neprikritim občudo­ vanjem so koroški gozdarji govorili o gospo- darjenju z gozdovi, ki so ga videli v Slove- niji. Drugačno gledanje na gozd se vsebolj kaže tudi pri gozdnih posestnikih. Ti se povezujejo v gozdne kmečke skupnosti s ciljem povečati donosnost kmečkih gozdov in s tem utrditi gospodarsko moč kmetij, vendar v okvirih ekoloških danosti. Povezuje jih: - potreba po pomoči gozdarske stroke (ugotavljanje zalog, svetovanje pri negi go- zda, izdelava gozdnogospodarskih na- črtov ... ); - skupna gradnja gozdnih cest in vlak; - skupno trženje gozdnih proizvodov; - reševanje konfliktov gozd-divjad; - zaposlitev gozdarskega strokovnega delavca. Gozdne skupnosti se financirajo s pri- spevki članov, znatne pa so tudi subvencije iz deželnega in zveznega proračuna. Med desetimi skupnostmi na Koroškem smo obiskaU kmečko gozdno skupnost Gnesau. Njeno izredno uspešnost je treba pripisati dejstvu, da jo vodi gozdni poses- tnik, gozdarski inženir. V gorati Avstriji se še posebej zavedajo varovalne funkcije gozdov pod zgornjo goz- dno mejo. Predstavili so nam projekt sana- cije varovalnega gozda v pogorju Visoke Ture. Sredstva za izredno drag projekt prispeva skoraj v celoti država. V ekološko težavnih razmerah (1400 do 1900 n.m.v.) poskušajo gozd smreke, macesna in cem- prina v pozni terminal ni fazi malopovršinsko pomladiti z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Največje probleme jim povzroča težavna 172 G. V. 3/92 gradnja gozdnih cest, sanacija zemeljskih plazov ter ogroženost pomlajenih površin zaradi paše in divjadi. Tema zadnjega dne ekskurzije je imela za naša ušesa neobičajen naslov- ••Sana- ravno gospodarjet:'je z gozdom - narav- nano na dobiček«. Obiskali smo zasebni gozdni obrat, največji na Koroškem, Hespa- Domane v Wolfsburgu. Lastnik 15.000 ha gozdov je velika švicarska družba, ki s švicarsko natančnostjo tudi gospodari z gozdovi. Kljub poudarjanju, da jim ne gre za trenutne dobičke in da se hočejo pribli- žati naravnim potencialom gozda, vsak ukrep (obvejevanje, zaščita pred divjadjo, intenzivnost redčenja, vnašanje listav- cev ... ) dolgoročno finančno upravičijo. Odveč je poudarjati, da je 85% lesne za- loge smreka in da je listavcev manj kot 2 %. Prizanesljivo smo jim prisluhnili, ko so nam utemeljevali prehod na naravno pomlajeva- nje in večanje deleža listavcev v mlajših razvojnih fazah. Posebno pozornost name- njajo gospodarjenju z divjadjo. Stalež di- vjadi spremljajo posredno - prek stanja vegetacije in temu primerno tudi uravnavajo odstrel. Večino lovišč oddajo v zakup, za- kupniki morajo streljati in ob prevelikih ško- dah morajo plačevati zaščito. Izdelano imajo posebno metodologijo ugotavljanja poškodb zaradi drgnjenja in objedanja. Drgnjenje ugotavljajo vsaki dve leti na 1 a velikih ploskvah, objedanje na nasadih pa ocenjujejo vsako leto. Poleg merjenj po veljavni metodologiji ugotavljajo vsakič tudi ogroženost postavljenih gozdnogojitvenih ciljev. Odstopanja od zastavljenih ciljev po- menijo spremembo v odstrelu. Dr. Weber, direktor gozdnega obrata, nam je na koncu podrobno predstavil njihova prizadevanja za optimalno usklajenost sonaravnega go- spodarjenja z gozdom s sodobnim podjetni- škim vidikom pri organizaciji gozdne proi- zvodnje. Koroški gostitelji so ekskurzijo skrbno pripravili in bili tudi nadvse gostoljubni. V mraz in sneg visokogorja so povabili celo manjši pevski zbor, ki nas je prijetno prese- netil s slovenskimi narodnimi pesmimi. Raz- šli smo se z željo, da se strokovno in tovariško sodelovanje še poglobi. GDK: 945.2 Gozdarstvo kot medijska zvezda · Mitja CIMPERŠEK* Pisanje gozdarske kronike uvrščajo ne- kateri med navidezno obrobna, odvečna ali celo nepotrebna gozdarska opravila. Ti me- nijo, da se preveč zagreti kronisti prepogo- sto obračajo nazaj in zaradi te navade prej ali slej zaidejo na napačna pota, ali podce- njujoče in z veliko nejevolje in odpora stoično opravljajo to prisilno tlako. S katere- gakoli zornega kota se lotevamo vsakolet- nih bilanc minulih dogodkov, vedno se izka- že, da imajo podatki tem večjo veljavo, čim daljša je zgodovinska perspektiva, iz katere jih opazujemo. To pomeni, da imajo podatki tem večjo vrednost, čim starejši so; če pa nimajo velike uporabne vrednosti, nam kul- turna zavest narekuje, da jih spoštujemo zaradi njihove starosti. Na gozdnem obratu Rogaška Slatina pi- šemo gozdarski letopis tekoče od leta 1 963; za obdobje od leta 1 945 do 1963 pa smo ga rekonstruirali na osnovi arhivskih podatkov. Za vsako leto zberemo vse tiste zanimivosti, ki jih rabimo za statistiko, ana- lize in razvojna razmišljanja, kot npr.: spre- membe posestnega stanja, podnebne po- sebnosti, ujme, bolezni, stanje tehnične opreme, vlaganja v gozdne komunikacije, kadrovske spremembe, izobraževalne do- godke, cenovna razmerja ter pomembnejše družbenopolitične spremembe. Beležimo tudi podatke o izvršenih gojitvenih delih in sečnji. V kroniki najdemo še veliko drugih koristnih podatkov, za katere bi izgubili veliko časa, če bi jih iskali raztresene po različnih virih. Enoten rn ustaljen sistem nam omogoča enostavne in natančne pri- merjave tudi za časovno bolj oddaljene dogodke. Uveljavljeni sistem zadošča na- šim operativnimi potrebam, gozdarska in- špekcija pa se neredko zmrduje nad našim tradicionalizmom. Zaradi posiljene uveljavi- * Mag. M.C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Celje, TOZD gozdarstvo BOČ, 63250 Rogaška Slatina, Ulica XIV. divizije 19, Slovenija tve celovitih gozdnogospodarskih načrtov bi morali dozdaj enotno kroniko pisati v petih izvodih, v toliko načrtov se je namreč rezpršil prej enotni gozdnogospodarski načrt družbenih gozdov Rogaške Slatine. Kot da ni že dovolj nespametno in neracio- nalno, da moramo za vsako od teh enot voditi samostojne evidence, z vsemi zbiri po dolgem in počez. če bomo morali spre- jeti take vsiljene vzorce, se nam bo zgodilo, da bomo na vrhuncu računalniške ere go- zdarske anale pisali z gosjim peresom in kitajskim črnilom. Med vodenjem kronike smo se proti vse- binski stalnosti pregrešili samo enkrat, ko smo jo začeli dopoln;evati s časopisnimi vestmi. Od leta 1980 naprej hranimo vsak sestavek, ki zadeva gozdarstvo in je objav- ljen v osrednjem slovenskem dnevniku De- lo. Po Schopenhauerju so časopisi sicer sekundarni kazalci zgodovine, vendar imajo svojo dokumetarno vrednost, ker skušajo odslikati resničen potek vsakodnevnih do- godkov. Vse do leta 1990 teh člankov ni bilo veliko, povprečno komaj kaj več kot eden na mesec. V letih 90 in 91 pa je prišlo do takega izbruha gozdarske popularnosti, da smo jih morali zlagati, lepiti in zmanjše- vati s kopiranjem, ker bi sicer v kroniki premočno izstopali. Leta 1990 smo najprej doživeli revolucio- narne demokratične spremembe, kmalu za tem pa so predstavniki kmečke stranke najavili zgodovinski napad na gozdarstvo. Osnovni cilj je bil uničiti gozdarsko organi- zacijo, toda vedno večja množica panjev nas z zgovorno molčečnostjo prepričuje, da bodo krajši konec potegnili gozdovi. Iz kronike gozdnega obrata smo povzeli zgoščen pregled člankov, objavljenih med leti 1981 in 1991. Amaterska psevdoanali- tična presoja sestavkov po glavnih temat- skih sklopih nam pokaže majhno zanimanje javnosti za gozdarstvo v osemdesetih letih in silovit preobrat po letu 1990, ko postane G. V. 3/92 173 Leto 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 Politika 4 3 9 6 2 5 5 4 36 30 Strokovnost 1 2 2 7 1 11 Varstvo 1 1 6 13 5 7 7 3 10 6 Drugo 6 2 1 3 10 24 Skupaj 12 7 12 13 15 12 13 13 10 56 71 1981 Odprava posledic žledi iz predhodnega leta - sanacija Brkinov 1982 Z veliko zamudo je privrela k nam energetska kriza, zbiranje gozdnih odpadkov in racionirana oskrba z naftnimi derivati 1983 Streznitev zaradi 21-milijardnega dolarskega dolga, sramotno pomanjkanje deviz za strokovno literaturo, polog za prehod prek meje in politični pritiski za povečanje sečenj 1984 Ujme in olimpiada v Sarajevu 1985 Prvo šokantno poročilo o umiranju gozdov v Sloveniji 1986 črnobilska katastrofa in IUFRO kongres v Ljubljani 1987 Splošno gospodarsko nazadovanje in občutno zmanjšana vlaganja v gozdne prometnice i 988 Vsesplošna družbenogospodarska degradacija 1989 Uničujoča hiperinflacija 1990 Prve demokratične volitve, moratorij na sečnjo 1991 Osamosvajanje izpod srbske nadoblasti, nadaljevanje preživetvene agonije gozdarstva . gozdarstvo žrtveno jagnje za vse minule napake, ki jih je skoraj pol stoletja doživljala kmetijstvo. V vsakem odtenku družbenega, gospo- darskega ali kulturnega dogajanja se vedno zrcalijo politične razmere okolja. Za boljše razumevanje vsebinske porazdelitve član­ kov si moramo pomagati z družbenopolitič­ nimi značilnostmi posameznih let. če pove- zano presojamo podatke obeh preglednic, postanejo dogodki jasni in razumljivi. Ali bo gozdarstvo ohranilo še v naslednjih letih tako zavidljivo medijsko popularnost, je odvisno od slovenske vlade. Za zdaj še ni videti svetlobe na koncu tunela, gozdovi 174 G. V. 3/92 v novi ustavi niso omenjeni niti z eno samo besedo, zakon o denacionalizaciji zavestno spreminja javne dobrine v zasebno last tujih državljanov. Vračamo se v zgodnji srednji vek, v obdobje alodialne posesti gozdov in kot kaže, sploh ne bomo potrebo- vali gozdarskega zakona, saj bo povsem zadoščal preprost gozdni red. Dogodki nas prepričujejo, da je preteklost slovenskih gozdov za vedno minila, prihodnosti pa ni mogoče brez tveganja napovedati . Videli bomo, ali bo gozdarstvo urejal še kakšen drug zakon, kot znani Murphyjev: )>Če lahko gre kaj narobe, potem bo tako tudi potekalo.« STALIŠČA IN ODMEVI GDK: 931 »Zakon o gozdovih v parlamentu - drugič« V Gozdarskem vestniku št. 9-10/1991 je bil z zgornjim naslovom objavljen Uvodnik, ki ga je podpisal »Urednik" (tehnični?). Namesto resnega prispevka o sprejemanju zakona o gozdovih, česar sem se prvi hip razveselil, sem na koncu ugotovil, da imam opravka s spisom, obarvanlm s cinizmom in nezdravo ironijo. Če so stališča urednika tudi stališča celotne ZDIT lesarstva in go- zdarstva, ki je izdajatelj revije, postaja orga- nizacija ideološka interesna skupina. Za- kaj? Spis se prične s citatom dr. Janeza Šinkovca, da je pravna znanost nedvomno obračunala s pojmovanjem lastnine kot ab- solutne resnice in evropska pravna misel zavrnila tradicionalno pojmovanje lastnine gozdov. Ker je vse, kjer se omenja »evrop- skost(( (upam, da je s tem mišljena zahodna in centralna Evropa) za nas skorajda sveti- nja, ima citat svojo težo in namen je dose- žen. Ali je prepisan iz prispevka v Naših razgledih Je lastnik gozda res samostojen gospodar? z dne 22. 11. 1991 z vednostjo avtorja ali ne, ne vem. Mislim pa, da tudi ostali ••kontekst<', na kar se v spornih prime- rih običajno sklicujemo, ne utemeljuje trdi- tve. Citat je uporabljen na način, kot smo prebirali citate s podpisi velemož, ki so znali z enim zamahom reševati probleme in dajali besedilom ne toliko ideološki kot »Znanstveni« torej objektivni-strokovni zna- čaj. Ker menim, da so v citatu navedene trditve uporabljene narobe, prosim uredni- ka, da nam od zgoraj omenjenega ugled- nega pravnika priskrbi n·ekaj dodatnih infor- macij. Zanima me, kako se spoznanja pravne znanosti po njegovem vedenju odražajo v evropski gozdarski zakono- dajni in pravni praksi in s katerimi instru- menti (posebej morebitne uporabe označi­ tve drevja za posek, ki je pri nas ka- men spotike, kar je omenjeno tudi v spisu) ''· .. omejujejo vsebino lastnine v splošnem, celinskem, pa tudi planetarnem interesu« pri čemer mislim seveda na lastnino go- zdov. »Počasi se bo Zakon o gozdovih počutil v Slovenski skupščini domače« obupuje urednik. Ozrimo se malo po Evropi. Švicarji se na sprejem novega zakona pripravljajo že skoraj sedem let, Belgijci pa so samo za vključitev dokaj neobvezajočega goz- dnogospodarskega načrtovanja potrebovali desetletje. Gozdarska politika, o kateri pa se sploh ne pogovarjamo in njen instru- ment, Zakon o gozdovih, ki ni sprejet v vsestranski politični arbitraži in nima pod- pore vodilnih družbenih sil, se ne more izvajati, s tem pa postane družbeno nepo- memben in gozdarsko politično neučinkovit. Izkaže se lahko celo škodljiv. V postopku sprejemanja zakona mora biti zagotovljena sprejemljivost ali vsaj tolerantnost tistih, ki se jih tiče. Žal predstavljajo pri nas glavne družbene sile politične stranke (katerim je sicer res bistveno preživetje od volitev do volitev), t. i. nevladnih organizacij in razve- janih oblik javnosti pa ne poznamo. Parla- mentarna razprava z vsemi svojimi slabos- tmi (najpomembnejša je navidezna poča­ snost) in »nestrokovnostjo« je kljub vsemu edini možni način. Kljub vsemu pa menim, da nam časa tako zelo spet ne primanjkuje. Urednik namreč utemeljuje hitro sprejema- nje zakona z ravnanjem nekaterih (podč­ rtal M. Š.) lastnikov gozda, ki so delali škodo v gozdovih. V letu in več, ko je stari zakon mrtva črka na papirju, učinkovit nad- zor inšpekcij pa klinično mrtev, je bilo možno v gozdovih početi karkoli. Nestro- kovno ravnanje samo nekaterih lastnikov je zame kar spodbud na ugotovitev. Vztrajanje na strogem (strogem spet po evropskih merilih) zakonskem omejevanju svobod- nega odločanja na lastnini vseh ne more biti utemeljeno z možnostjo grobe izrabe nekaterih. V posameznih primerih je mo- goče uporabiti drugačne instrumente, kar pa bi zahtevalo za naše razmere resnično G. V. 3/92 175 inovativen odnos do gospodarjenja z go- zdovi. Sicer pa, ali se ne bojite, da bi posploševanje »nekateri torej vsi", upora- bili tudi lastniki gozdov. Zagotovo poznate »nekatere« gozdarje (jaz jih, in to predvsem med tistimi, ki so imeli največ stika z lastniki gozdov!), ki jim svojega gozda ne bi nikoli zaupal. Zahteve »nekaterih« lastnikov gozdov imenuje urednik za konservativne, nepra- vične in neupravičene. Dokler ne priznamo legitimnosti zavzemanja vsakega posame~ znika ali družoonih skupin za njihove intere- se, nismo sposobni demokratičnega spreje- manja rešitev, ki so poenostavljeno rečeno tako ali drugače rezultat kompromisov. Vsak posameznik se ima pravico potego- vati za svoje gospodarske in politične inte- rese. če bodo o sprejemu zakona o gozda- GDK: 931 Odgovor Milanu Šinku Milan Šinko se je zelo nepristransko, zdi se celo do stopnje neprizadetosti za 'usodo gozdov, lotil enega od mojih Uvodnikov. V odgovor sem dolžan nekaj pojasnil. Najprej. Čigava so stališča, ki jih pod Uvodni ki podpisujem kot urednik? V kratkih Uvodnikih ni prostora za po- globljene analize, aktualne dogodke obrav- navam v njih samo bežno, kot jih pač vidim s svojimi očmi. Menim, da te ocene doslej niso bile v nasprotju z uradnejšimi stališči ZOlT gozdarstva in lesarstva. Ce bi postalo očitno, da se moji pogledi do stroke in moj odnos do gozda bistveno razlikujejo od (uradnih) pogledov Zveze, potem se bo brez težav umaknil Mohamed in naj gora le ostane. Doslej nisem prejel prav nobe- nega opozorila glede zapisanih stališč - tudi v pogledu »spornega« Uvodnika ne. V toliko je prispevek Milana Šinka tudi očitek Zvezi ; morda želi biti tudi opozorilo Zvezi. Prepričan sem, da nisem zlorabil citata dr. Janeza Šinkovca, ne bi pa rad ugled- nega strokovnjaka nadlegoval s tem, da bi (Milanu Šinku) dokazoval, s kakšnimi vse zakonskimi instrumenti so posamezne evropske države ))omejile vsebino lastnine 176 G. V. 3/92 vih odločale vrednote kot so konservativi- zem, pravičnost in upravičenost, ki sodijo v ideološko-etično področje, zakonu ne mo- remo pripisovati dolgega življenja. Bolj upo- rabna bi bila pojma koristi in stroški. S trditvijo, da mora zakon zagotoviti stro- kovno ravnanje z vsemi gozdovi, bi se skoraj lahko strinjal. Vedeti bi moral samo še, kako si urednik predstavlja način zago- tovitve strokovnega ravnanja. Iz celotnega spisa lahko utemeljeno sumim, da samo in zgolj s pomočjo represivnega državnega aparata. >>Ubogi Zakon , gozd in gozdarji!« jadikuje urednik. Ali to pomeni, da postajamo tudi gozdarji ogrožena vrsta, ki jo mora ščititi država, da lahko preživi. Sam sem prepri- čan, da ne. Milan Šinko v splošnem, celinskem pa tudi planetarnem interesu" prav v pogledu gozdov. Sam vem, da takšni zakonski instrumenti so, seveda so zelo različni, zaradi različnih družbenih razmer in načina gospodarjenja z gozdovi. V naših razmerah nas velika večina gozdarjev, ki poznamo razmere na terenu,· meni, da brez označevanja drevja in zagotovljenih sredstev vsaj za najnuj- nejša gojitvena dela, visokih, rastišču pri- mernih ciljev, pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi ne bomo dosegli. To pa je tudi vsenarodni interes. Menda podobna spo- znanja niso več tako redka tudi v drugih deželah. Če išče Milan Šinko v meni ideološko obremenjeno osebo, naj povem, da je potrkal na povsem napačna vrata, ki niso bila nikoli obarvana, tud·i zdaj niso in ne kaže, da bi bila kmalu; pač, zelena so, kot je zelen gozd (ne kakšna stranka). Od Okrogle mize v Postojni, v jeseni 1990, sem tudi sam pomagal aktivno pojas- njevati resnico o gozdarstvu, ki ni ne črna in ne bela ampak nekje vmes. Tudi rešitev, ki jo ponuja osnutek Zakona o gozdovih (vključno z označevanjem drevja), je nekje v sredini. Njegovo korektno izvajanje pa naj bi vendarle tudi v prihodnje zagotavljalo dovolj strokovno delo z vsemi slovenskimi gozdovi. Zanimivo je, da se Milan Šinko doslej ni posebno trudil odzvati na številne, celo povsem žaljive zapise o gozdarjih, ki so se pojavljali v javnih občilih, zmotila pa ga je vsaka beseda v emotivno dokaj zmernem Uvodniku. Zmotila ga je celo tisto, kar nisem zapisal, pa si menda mislim. Tisti zapisi so bili menda žlahtna prvina poraja- joče se demokracije, moj Uvodnik pa naj bi bil beden ostanek zatohle ideološke zaslep- ljenosti. Pa me prav Milan Šinko uči, kako je v demokraciji treba spoštovati vsa raz- lična stališča. če nekdo želi z gozdom, ki ga potrebu- jemo vsi, ravnati izključno tako, kot mu kažejo osebne (materialne) koristi, potem mu v skladu z veljavnimi etičnimi načeli upam reči, da so njegove zahteve nepra- vične in neupravičene. Če je nesprejemlji- vost takšnih zahtev zavrnila že tudi so- dobna pravna misel, pa lahko takšne za- hteve še toliko bolj označimo tudi kot kon- servativne. Gotovo so v našem primeru . prav uveljavljene etične norme sodobnega sveta oblikovale sodobno pravno misel. Kljub (pretiranemu) čaščenju ekonomije in eksaktnih meril, se z merili, kot sta >>koristi« in »Stroški« vselej ne da vsega rešiti. Pravna misel na primer iz etičnih razlogov že dolgo ne sprejema spolnih deliktov in tega ne poskuša izraziti z ekonomskimi merili. Parlamenti po svetu in pri nas si morajo očitno pomagati tudi z ideološko-etičnimi merili. Stališča prava do okolja so bila in bodo tudi v prihodnje ne le odraz ekonom- skih, ampak tudi ideološko-etičnih (kulturno pogojenih) norm. Iz varnega zavetja visokošolske gozdar- ske ustanove mi Milan Šinko očita vzdevek »ubogi gozdarji«. Da, gozdarjem (vsaj na terenu), trenutno ni lahko: - ker pred njihovimi očmi postaja vse bolj zanemarjena veliko zasebnih gozdov, v katere smo vložili veliko truda in nam zanje ni vseeno; - ker so zaradi težav v zvezi z Zakonom o gozdovih (in zdaj še zaradi Zakona o denacionalizaciji) mnogi gozdarji, gozdni delavci, brez krivde izgubili delo in dohodek in k_e!. mnogim to še grozi. Za konec še to. Strokovnjakom gozdarske fakultete ne zamerim, če ne poznajo vseh skrivnosti izdajateljske dejavnosti in zaradi nepozna- vanja dela in pristojnosti ljudi v njej avtorja uredniškega prispevka iščejo v tehničnem uredniku, kot je to storil Milan Šinko (tudi to verjetno bolj zaradi nestrpnosti), nespre- jemljivo pa je, da je njihovo poznavanje razmer na terenu tako šibko, da jih misel vodi predvsem v filozofsko razglabljanje o tem, ali so ))nekateri lastniki« veliko ali malo, pravih posledic, ki so že tu, pa ne vidijo. Pa sprejmimo tudi takšna razglabljanja. V gozdarstvu lahko pomeni »nekateri lastni- ki« še posebej veliko in vsekakor preveč. Gozd preživi več lastnikov, posledica ene same grobo napačne odločitve enega od njih pa je stoletna nesreča za gozd (če jih je več, tudi za narod). ln to ni spodbudno! Kaj se je s slovenskimi gozdovi dogajalo po letu 1848? Zakaj so bili zasebni gozdovi pred 2. svetovno vojno tako izčrpani, da se kljub akumulaciji lesne zaloge v zadnjih desetletjih še niso opomogli? Pa kaj, ali naj te stvari razlagam ljudem iz gozdarske fakultete? Poklanjam vse potrebno spoštovanje ti- stim lastnikom gozdov, ki bodo kot dobri gospodarji dobro skrbeli za svoj gozd. Pre- pričan sem, da jih ne bo malo in da jih bo s časom tudi vse več. Zakon nikomur ne preprečuje, da bi z gozdom ravnal kar najbolj skrbno, vendar pa nekaterim opravi- lom - izbor drevja za posek je gotovo med njimi - velika večina lastnikov gozdov stro- kovno nikoli ne bo kos, zato naj ostanejo zaupana tudi presoji strokovnjakom. Zaradi dolgoročnih in mnogostranskih posledic pa mora Zakon tudi preprečiti zlorabo gozdov -četudi manjšega števila lastnikov gozdov. Podoben namen imajo zakonske omejitve tudi na vseh drugih področjih. Prav s skup- nim delom lastnika in gozdarja se bomo najučinkoviteje izognili manj priljubljenim (tudi meni!) in manj produktivnim represiv- nim ukrepom. mag. Živan Veselič G. V. 3/92 177 STROKOVNA SREČANJA GDK: 971 Prvi evropski simpozij o terestričnih (gozdnih) ekosistemih Firence, 20.-25. maj 1991 Med 20. in 25. majem 1991 je Komisija Evropskih skupnosti skupaj z Evropskim znanstvenim skladom in italijanskim Narod- nim raziskovalnim odborom v Firencah or- ganizirala simpozij z namenom, da bi dobili pregled nad obstoječim znanjem o vzorcih in procesih v evropskih terestričnih ekosi- stemih oziroma v gozdovih. Program je zajemal tale glavna poglavja: (1) Temeljno znanje o procesih in vzorcih, (2) Naravni vplivi na procese in vzorce, (3) Antropo- gene spremembe (gospodarjenje, onesna- ženje, ogenj, gnojila ipd.), (4) Metode in pristopi , (5) Modeliranje in zbirke podatkov, (6) Uporaba temeljnega znanja za gospo- darjenje in varovanje in (7) Ugotovitev po- manjkljivega znanja oziroma raziskovalne prioritete. UDELEŽBA Simpozija so se udeležili raziskovalci in znanstveniki iz 35 držav, ki so predstavili skupaj 267 posterjev. Števili udeležencev in posterjev po državah sta bili zelo različni in nedvomno kažeta na količino energije, ki jo posamezne države namenjajo tej po- membni problematiki. Največ je bilo raz- iskovalcev iz države gostiteljice, Italije (73 udeležencev, 33 posterjev), sledile pa so Nemčija (65, 44), Francija (40, 20), Španija (37, 30), Velika Britanija (31 , 9), Finska (24, 12), Belgija (22, 9). Švedska (20, 16), Nizozemska (16, 9), Danksa (14, 7), Švica (13, 5), Norveška (1 O, 7), Češka in Slova- ška (9, 6), Portugalska (9, 5), ZDA (8, 6), Poljska (6, 3), Madžarska (6, 6), Jugoslavija (6, 4), Kanada (6, 2), Irska (5, 3), Avstralija (5, 3), Tajvan (3, 1 ), Grčija (3, 1 ), Alžirija (3, 4), Avstrija (2, 1 ), Zveza sovjetskih republik (1, 11 ), Sirija (1, O), Romunija (1, 1 ), Maroko (1, 0), Luxemburg (1, 1 ), Koreja (1, 3), Kitajska (1, 1 ), Japonska (1, 1 ), Indija (1, 1 ), Hong Kong (1, O) in Izrael (0, 1 ). Število udeležencev po državah jasno kaže, da na simpoziju ni bil v ospredju 178 G. V. 3/92 pojem Evrope, ki naj bi segala do Urala, saj so bile manj razvite evropske države zelo skromno zastopane. Predvsem to velja za Zvezo sovjetskih republik, ki je na simpo- zij poslala enega samega znanstvenika, čeprav je imela prijavljenih več posterjev, bolgarskega predstavnika pa npr. sploh ni bilo. Od Jugoslovanov je bil poleg nas (Franc Batič, Dušan Jurc, Primož Simončič, Zoran Belec in Sašo Golob) navzoč še Makedonec. Glede števila in poglobljenosti so največ pokazali Nemci, ki so predstavili kar 16% vseh posterjev. Presenetljivi sta številčna in aktivna udeležba Špancev in zelo majhno število Avstrijcev. Zaradi izključne rabe an- gleškega jezika so na predavanjih, v delav- nicah, v delovnih predsedstvih in v razpra- vah izstopali Britanci, ki tudi največ prouču­ jejo globalne ekološke probleme in funkcijo gozdov pri njihovem razreševanju. Raziskovalci so na simpozij prihajali z zelo različnih institucij. Največ je bilo ljudi s posebnih biološko-ekoloških oddelkov, s pedoloških oddelkov, s kmetijskih oddelkov in z oddelkov za gojenje gozdov. Z gozdar- skih inštitutov so prihajali bolj iz tistih držav, kjer je gozda veliko in je ekonomsko po- memben. PREGLED VSEBINE POSTERJEV PO GLAVNIH SKUPINAH Iz pregleda vsebine posterjev je mogoče razbrati glavno orientacijo raziskovalnega dela na tem področju in jo primerjati z našo. število posterjev Vsebinske skupine posterjev 58 - Talni procesi in korenine v gozd- nih ekosistemih; vpliv koncen- tracije co2, mikoriza, talni ne- vretenčarji, denitrifikacija, vpliv golosečenj. 35 34 25 23 18 14 14 12 6 6 5 5 - Motnje v mediteranskih gozdnih 3 -· Vpliv spreminjajočega se pod- ekosistemih (tudi vpliv ognja v nebja na gozdne ekosisteme. borealnih gozdovih); vpliv ognja, ::...9 ___ -_D_r_u~g_o ____ _ sukcesije na pogoriščih, načrta- vani požari. - Sestava gozdnih ekosistemov (fitocenološki vidik); ekološki dejavniki - sestava rastlinstva, sestava rastlinstva in dinamika razvoja, pomen zeliščne plasti, človekovi vplivi na rastlinsko di- namiko, uporaba GIS, multiva- riantne klasifikacije. - Biogeokemični krogotok! in goz- dni ekosistemi; kroženje N, kro- ženje hranil, onesnaženje z N, organska snov - hranila, listni opad - hranila. - Fiziologija dreves v razmerju do podnebja in onesnaženosti; vodni režim, onesnaženje- re- produkcija, odzivi na svetlobne razmere in toleranca, učinkovi­ tost rabe virov. - Dinamika gozdnih ekosistemov (modeliranje); matematični mo- deli, simulacije, antropogene sukcesije. - Zgodovina gozdnih ekosiste- mov; palinologija, varovanje na- ravne dediščine, dendrokrono- logija, študij rabe tal v preteklosti na podlagi zgodovinskih virov in rastlinskih sukcesij. - Poskusi z ekosistemi, kar za- deva onesnaženje; gnojenje z dušikom, apnenje, študij vpliva ozona. - Vpliv onesnaženja na gozdne ekosisteme; kisli dež, imisije - sukcesije, kemija padavin, mo- noterpeni v kemiji gozdne at- mosfere, Al kot strup . - Multidisciplinarni raziskovalni projekti; ekosistem s ke študije (sestava, dinamika, toleranca pri motnjah). - Drevesna patologija in stres. - Gozdni monitoring in onesnaže- nje zraka. - Drevesna genetika in stres; ge- netska variabilnost znotraj vrst, varovanje genetskih fondov. Procesi v gozdnih ekosistemih so tako kompleksni, da marsikaj še ni pojasnjeno. Zaradi različnih ekoloških razmer, ki jih ustvarjata narava in človek, se zdi, da je proučevanje teh procesov idealno delovno področje za raziskovalce, saj je jasno, da vseh medsebojnih povezav v kompleksnih gozdnih ekosistemih nikdar ne bomo mogli spoznati. Na zelo podrobni ravni proučeva­ nja so potrebne zelo drage naprave, zato na tem področju skoraj ni posterjev, ki bi bili izdelani v manj razvitih evropskih drža- vah . O propadanju gozdov ne razpravljajo več z vrednostnih vidikov in se ne zadovljujejo zgolj z opazovanjem zunanjih znakov, ki so lahko zelo različnega izvora. Dognati želijo, kako kak element v določeni koncentraciji vpliva na gozdno rastlinstvo, saj onesnaže- nje v kemijskem smislu v bistvu ni nič drugega kot dotok nenavadne, biosistemu doslej neznane koncentracije kake spojine ali elementa. Veliko in specifično problemsko področje je na mediteranskem območju, kjer je prišlo po opustitvi paše do velikih sprememb. Predvsem se povečuje količina gorljive or- ganske snovi, to pa povzroča v sušnih in turističnih mesecih vrsto požarov. Zaradi tega so raziskave na tem območju usmer- jene precej aplikativno. PREDAVANJA V avditoriju so bila tri dni predavanja uveljavljenih znanstvenikov. Navajam nekaj idej in ugotovitev, ki lahko bolj usmerijo naša razmišljanja pri delu z gozdom in pri raziskovanju: - Časovna variabilnost pri snovnih bilan- cah gozdov je veliko pomembnejša od krajevne, saj je razmerje med njima 97 : 3. To enostavno pomeni, da moramo vrsto ekosistemskih raziskav zastaviti časovno in da z ugotovitvijo stanja v nekem letu ne moremo razumeti dogajanj v gozdu . - Američani (LIKENS) že govorijo o no- vem gozdarstvu - o optimumu in ne o maksimumu pri gospodarjenju z gozdom - G. V. 3/92 179 to pa je glede na njihov vpliv v svetu zelo pomembno in ohrabrujoče. - Za študij količin snovnih tokov so zelo obetavna vodozbirna območja, kakršen je HUBBARD BROOK, saj dajejo v vedno novih časovnih obdobjih presenetljive in pozornosti vredne izide. Spremljavo snov~ nih bilanc bi lahko zastavili tudi pri nas v manjših vodozbirnih območjih . - Če se bo podnebje bistveno spreme- nilo (kar se po mnenju nekaterih že dogaja), je treba vedeti , da: 1) se vrste umikajo iz okolja, ki ne ustreza njihovi ekološki niši in 2) imajo posamezne vrste pri umikanju različno strategijo. Združb torej ne moremo pojmovati kot stabilne enote, zato je ne- nehno spoznavanje razvoja rastlinstva v gozdovih in prilagajanje temu razvoju edina racionalna in obetavna pot pri usmerjanju razvoja gozdov. - Velik problem, ki vpliva na spremembe podnebja, je v tem, da za ogljik ne moremo več reči, da v popolnosti kroži, pač pa se postopoma akumulira v ozračju. V stolpu atmosfere z osnovno ploskvijo 1 m2 je za zdaj sicer le 1 kg C, vendar pa vsako leto v ozračje s sežiganjem fosilnih goriv spu- stimo toliko C, kolikor ga je akumuliranega v organski snovi (velja za Evropo). Poleg tega z oranjem sproščamo še zelo velike zaloge ogljika, ki so tudi v mrtvi organski snovi v tleh (npr. 40 cm šote vsebuje 40 kg C na m2) . Tako bilanca oglika na zemlji ni uravnotežena. Vsako leto je sproščenega (v milijardah ton): 5,7 iz fosilnih goriv + 2,1 zaradi uničevanja tropskih gozdov + 0,7 zaradi drugih vzrokov = 8,5, odloženega pa: 1,0 oceani + 1,8 gozdovi zmernega pasu + 2,5 tropski gozd + 3,2 atmosfera. V atmosferi se torej letno akumulira 3,2 milijarde ton C. To količino je mogoče zmanjšati le z manjšo porabo fosilnih goriv ali (in) s povečevanjem lesne zaloge go- zdov. - Nejasno je še, kako velike so količine škodljivih snovi, ki se usedajo na gozdove iz zraka. Najbolj neznana je količina dušika. Več pozornosti je treba nameniti dejstvu, da gozdovi v višjih legah prejmejo iz zraka veliko škodljivih snovi s padavinami in vodno paro iz oblakov. - Računalniki že omogočajo modeliranje realnih dogajanj; vendar pa so dejavniki, ki 180 G. V. 3/92 vplivajo na obnašanje sistemov, tako težko napovedljivi, da so modeliranja vprašljiva. Modele izdelujejo od ravni posameznega drevesa, posameznih sestojev do globalne ravni (sveta). - Zelo jasno je treba razmejiti naravne od antropogenih motenj in nameniti pozor- nost predvsem slednjim. Te motnje znan- stveniki proučujejo iz časovnega in krajev- nega zornega kota. Za časovne študije je zasnovanih že veliko stalnih ploskev, za krajevne pa se uporabljajo primerjave med industrijskimi in ruralnimi območji ali pa transekti čez pogorja. Posebej izvirna je metoda, pri kateri se izkorišča posebnost bukve, da se zbira padavinska voda ob njenem dnišču, kjer je zato koncentracija škodljivih snovi večja kot drugod. - Kljub temu, da je 90% vseh vrst v gozdu živalskih, je bilo živalski komponenti gozda namenjenega malo časa (eno preda- vanje). Poudarjen je bil študij dinamične medsebojne odvisnosti med rastlinskimi in živalskimi združbami, pri katerem čedalje več uporabljajo metode multivariantne ana- lize. - Večina raziskovalcev meni, da se je glede prehrane rastlin najbolj bistveno ukvarjati z dušikom, ki je največkrat omeju- joči dejavnik rasti. LINDER npr. ugotavlja, da največje učinke dosežemo z dušičnim gnojenjem. Pri tem je akumulacija organske snovi večja v nadzemnih delih drevesa kot v podzemnih. Če manjka dušika, povečana koncentracija C v zraku ne more povzročiti hitrejše rasti. Pri rdečem boru je bilo ugotov- ljeno, da moramo računati z bistveno zmanjšano kakovostjo lesa, če gnojimo z dušikom. - Pri raziskovanju ekosistemov je treba razlikovati med merili oz. med stopnjo po- drobnosti. Pomembno pa je, da raziskoval- ci, ki delajo na podrobni ravni, nenehno mislijo vsaj na eno raven višje. Zanimivo je, da lahko zakonitosti procesov, ki jih ugotovimo pri raziskovanju na kaki ravni, dovolj dobro posploši mo na vse ravni: pro- cesi nimajo meril (INESON). - VAN BREEMEN je postavil vprašanje, o katerem bi morali pedologi več razmišljati: ali so na tla organizmi le vplivali ali pa so tla organizmi ustvarili kot naravna telesa s specifičnimi lastnostmi, ki so ugodne za rast rastlin (in tudi za talne organizme, ki za prehrano potrebujejo neživo rastlinsko snov)? Tu si je Van Breemen pomagal z Lovelockovo teorijo Gaia, ki temelji na spo~ znanju, da na planetarni ravni živi svet izjemno močno vpliva na podnebje, zato mora nekaj zelo podobnega veljati tudi za tla. Tla je torej po eni strani res treba klasično pojmovati kot okolje, ki 1) rastlinam omogoča zak:>reninjenje, 2) je zanje vir vode in kisika ter 3) nenehen vir neorgan~ skih hranil, vendar pa se je na drugi strani treba zavedati, da živi svet nenehno izbolj- šuje talne lastnosti, saj pod njegovim vpli- vom postane ~~istem por heterogen in stabi- len. - KREUTZER je opozoril na nasprotje, da po eni strani govorimo o propadanju gozdov, po drugi strani pa se prirastek v srednji Evropi povečuje. Za to je navedel tele vzroke: 1) Zmanjšalo se je izkoriščanje gozdov, posebej od 50~tih let naprej: steljar- jenje, kleščenje vej, panjevsko gospodarje~ nje z zelo kratkimi obhodnjami. 2) Pod- nebne razmere : v petdesetih in šestdesetih letih je bilo več padavin, v štiridesetih bolj topla poletja in delno lahko govorimo tudi o splošnem višanju temperature. 3) One- snaženje zraka: pri povečanju koncentra- cije C02 je postal dejavnik minimuma dušik, zato je povečan dotok NOx in NHx iz zraka povzročil takojšnje povečanje rasti. (Pri tem pa je treba vedeti, da .povečana oskrba z N lahko vodi v zakisanje tal in v neuravno- teženo stanje hranil). - so2 naj bi neposredno vplival na fizio- logije iglic oz. listov. Ne glede na to je treba poudariti, da lahko dobro prehranjena dre- vesa dobro prenesejo procese zakisanja v rizosferi, posebno glede na aluminij. Za ozon že lahko nedvomno rečemo, da ško- duje drevju na večjih nadmorskih višinah. O fotooksidantih, pesticidih in drugih organ- skih snoveh v atmosferi je še premalo znanega, zagotovo pa lahko kot vzrok pro- padanja gozdov izključimo težke kovine, viruse in radionukleide. - REYFUSS je razložil nekaj nemških dognanj in posebnosti. Ugotovili so, da apnenje ne pripomore veliko k izboljšanju stanja sestojev. Bolj kot problem onesnaže- nja z žveplom (emisije so2 so zmanjšali na 1 /5), je pereč problem onesnaževanja z dušikom, saj NOx emtStJe skorajda niso zmanjšane. Zaradi močnega gnojenja v kmetijstvu so koncentracije N03 v vodi 60-90 mg/liter, to pa nekajkrat presega do- voljene vrednosti. - JANSEN-ova je poudarila pomen mi- korize. Slikovito je dejala, da večina višjih rastlin nima korenin, ima mikorize. Mikori- zne glive so zelo občutljive na onesnaženje, zato je kar 47% vrst ogroženih. DELAVNICE V sklepnem delu simpozija so bile orga- nizirane štiri delavnice. Sam sem se udele- žil četrte z naslovom Odziv gozda na spremembe v rabi tal in posledice za funkcioniranje ekosistema in gospodar- jenje z njim, ki ji je predsedoval HUMMEL. Po uvodnih referatih smo razpravljali o naslednjih temah: 1. Povečevanje gozdnih površin v Evropi. V Evropi je 50 mio ha odvečnih kmetijskih površin. Obstajajo programi za njihovo pogozditev, ki so jih najhitreje začeli izpolnjevati na Irskem. V Franciji se po- vršine gozdov povečujejo po naravni sukce- sijski poti: od nekdanjih 7 mio ha je površina gozdov narasla na 15 mio ha. Neraziskano je, kako bodo novi gozdovi vplivali na delo- vanje krajine kot celote; potrebna so krajin- skoekološka raziskovanja oz. študij medse- bojnih vplivov med ekosistemi. Več bi se morali ukvarjati tudi z vprašanjem, kako gozdovi prispevajo h kakovosti življenja. 2. Razmerje med večciljnim gozdar- stvom in komercialnim gozdarstvom. Večina udeležencev prihaja iz dežel, kjer ne verjamejo, da je mogoče gospodariti tako, da so hkrati upoštevana tri načela: trajnost, mnogonamenskost in gospodar- nost. Največ pripomb na ta pogled so imeli Francozi (Švicarje je zastopalo le nekaj mlajših raziskovalcev), ki so zahtevali več raziskovalnega dela za gojenje gozdov. 3. Razmerje med fito- in zookompo- nento v gozdu. Omenjen je bil problem prenamnoženih rastlinojedov v gozdu in razpravljali smo o metodah za ugotavljanje optimalnega razmerja med obema kompo- nentama. Bistvena sta dva vidika vključeva­ nja človeka: 1) človek je na vrhu prehranje- valne piramide in 2) človek vpliva na živali G. V. 3192 181 posredno prek oblikovanja drevesnih struk- tur v gozdovih . 4. Monitoring sprememb. Prevladalo je mnenje, da je monitoring sicer politično atraktiven, vendar pa je zelo drag in ga zato ne bi smeli priznati kot raziskovanje, ki je enakovredno raziskovanju procesov v eko- sistemih. Nekateri so menili, da je monito- ring lahko zelo vreden za prihodnje genera- cije, ki bodo lahko opravile informativne časovne študije razvoja ekosistemov. Ne vemo, kateri podatki se bodo prihodnjim generacijam zdeli bistveni, zato je smiselno meriti več spremenljivk. 5. Razmerje med analitično in aplika- tivno ekologijo. Na simpoziju je popol- noma prevladovala prva, mnogi pa bi si želeli več tudi druge. Za aplikativno ekolo- gijo je zelo pomembno, da razume procese, ki jih lahko pojasnimo po analitični poti, vendar pa je nevarno, da ozko analitično misleči ljudje vplivajo na aplikativne eko- loge tako, da le-ti pozabijo na večnamen­ skost gozdov. EKSKURZIJE Prireditelji so pripravili 11 ekskurzij po Toskani z naslednjimi temami: 1) Ekološke študije mediteranskega rastlinstva (Struk- tura in dinamika). 2) Problemi snovanja plantaž- pomagajo si z rastlinami, ki vežejo zračni dušik, zaradi problemov stabilnosti snujeno mešane sestoje z veliko genetsko variabilnostjo. 3) Raziskovanje tujerodnih drevesnih vrst- imajo tradicijo (leto 1869), zato namenjajo izjemno pozornost negova- nju arboretumov in botaničnih vrtov. 4) GDK: 971 Poškodbe neznanega rzvora v Apeninih. 5) Borovi in vednozeleni gozdovi ob obali Toskane (gospodarjenje s krajino s pinijami in njeno varovanje, ekologija in dinamika) in ostanki naravnega listnatega gozda ob obali Toskane (zgradba mezohigrofilne in mediteranske kserofilne vegetacije na sipi- nah in gospodarjenje z njima- naravni park v obsegu 24000 ha, 2000 ha naravni rezer- vat). 6) Gospodarjenje z naravnim rezerva- tom v Apeninih - 5338 ha. Težijo k čimbolj naravnim strukturam in k biološki pestrosti, tudi tam, kjer so bili sajeni jelka, duglazija in črni bor. Zdravstveno stanje gozdov spremljajo na podoben način kot pri nas, le da je mreža gostejša - 1 km. 7) Tla, kraške oblike in gozdno rastlinstvo v osred- nji Italiji- geološki razvoj, podnebje, rastlin- stvo, raba tal, kraške oblike, tla, gozdarstvo. 8) Zgodovina gozda na hribovju Cerbaie (imajo podatke o razvoju gozda od 13. stoletja naprej, pretežno iz zgodovinskih virov. Na območju je tudi genetski rezervat na površini 505 ha). 9) Regeneracija sesto- jev po požarih. 1 O) Drevesa in eremiti: pri mestni gozd skozi stoletja. 11) Suprame- diteranski hrastovi gozdovi v regiji Chi anti. Italijanski gozdarji gledajo na gozd zelo biološko. Pri vseh vsebinah ekskurzij se kaže zelo dobro obvladovanje temeljnih ekoloških znanj (klimatologije, pedologije, ekofiziologije, botanike), dobro pa obvla- dajo tudi zgodovino; vse skupaj jim omo- goča vzročno posledično razmišljanje ozi- roma povezovanje kulturne zgodovine z razvojem krajine in gozda. mag. Sašo Golob Vloga dušika v gozdnih ekosistemih Nekaj ugotovitev s prvega evropskega simpozija o terestričnih (gozdnih) ekosistemih (Firence, 20.-25. maj 1991) Na simpoziju je bil velik del predavanj, posterjev in prva delavnica namenjenih du- šiku: dušikovemu ciklusu v gozdnih ekosi- stemih, procesom fiksacije in denitrifikacije dušika in spiranju nitratov iz tal. Ekosistem- ske raziskave kroženja hranil, talnih proce- sov, vpliva vnosa odpadnih snovi v gozd, 182 G. V. 3/92 dinamike in odziva gozda na porušena naravna ravnotežja v intersistemskih in in- trasistemskih ciklusih elementov, so bile predstavljene kot poljski poskusi v gozdu v mednarodnih raziskovalnih projektih, ki jih financira ES. Cilj enega od raziskovalnih projektov (NI- _Vz_r_ok __________ P_o_v_ec_~ a_n_o_s=-pi_ra_n=-je_N ______ Zmanjšano spiranje N voda veliko malo tekstura tal groba fina gozd iglavci listavci depozit N velik nizek gostota toka N visoka nizka opad veliko malo C/N nizko visoko nitrifikacija visoka nizka navzočnost P, K, Mg majhna velika TREX - Nitrogen Saturation Experiments) je, da se prouči vloga nitratov pri procesu zakisanja tal in vode. V tem projektu sode- lujejo strokovnjaki ekoloških raziskovalnih ustanov in univerz iz šestih zahodnoevrop- skih. držav (Norveška, Švedska, Danska, Velika Britanija, Nizozemska in Nemčija) . Vloga emisije NOx in NH4 pri zakisanju tal in vod je manj znana od posledic emisije 802. Kopenski in vodni ekosistemi zadržu- jejo čedalje manj dušika. Nitrat je kot sul- fatni ion močno kisel anion, učinkuje pa pri zakisanju tal, vod in mobilizaciji toksičnega aluminija. Učinek zmanjšanja emisij 802 v zahodni Evropi lahko izničijo nezmanjšane emisije NOx in povečane koncentracije ni- tratov v tleh in vodah. Velik depozit dušika je eden izmed števil- nih vzrokov, ki vplivajo na nekatere procese v gozdnih ekosistemih. Vnos dušika vpliva na spremembe kroženja hranil , na propada- nje določenih vrst drevja in na spremenjene kemijske lastnosti gozdnih tal v centralni Evropi. Vprašanji, na katera želijo z razisko- valnim projektom NITREX odgovoriti, sta: 1) kakšne so kritične vrednosti za dušik in 2) ali vodi povečano odlaganje dušika do saturaclje oziroma nasičenja občutljivih ekosistemov z dušikom. Poskus NITREX je zastavljen na enajstih poskusnih objektih vzdolž evropskega gra- dienta dušikovega depozita. Poskus poteka od Nizozemske, kjer so imisije nitratov največje, proti Norveški, kjer so le-te naj- manjše. Na vseh poskusnih ploskvah se pod nadzorstvom strokovne skupine upo- rabljata enaki tehnika in metodologija upravljanja z gozdnimi ekosistemi. Gre za poljske poskuse s strehami v gozdu, veli- kimi do šest tisoč kvadratnih metrov, ki preprečujejo padavinam in opadu, da pa- dejo na tla. Hkrati omogočijo kontrolirana dodajanje različnih raztopin na poskusne ploskve. Na simpoziju so po plenarnih zasedanjih hkrati potekale štiri delavnice. Udeležil sem se delavnice o vplivu kislega depozita in težkih kovin na delovanje in upravljanje z gozdnimi ekosistemi. Na njej so sodelovali ugledni raziskovalci prof. E. Matzner, L. Rassmussen, N. van Breemen, K. Kreutzer, H. J. Fiedler, K. E. Rehfuess in drugi, ki so skušali z vnaprej postavljenimi vprašanji doreči vlogo dušika v gozdnih ekosistemih. l. Kaj je saturacija oziroma nasičenje nekega ekosistema z dušikom? Nasičenje z dušikom so udeleženci obravnavali glede na vnos in iznos dušika v gozdnem ekosistemu ~ glede spiranja ni- tratov iz gozdnih tal, glede vpliva na rast rastlin ter glede na njegov vpliv na vrstno sestavo gozdnega ekosistema. 11 . Kaj je kritična obremenitev z duši- kom? Kritično obremenitev gozdnega ekosi- stema so obravnavali v odvisnosti od vrste rastlin, časovne variabilnosti, akumulacije dušika v rastlini in v tleh, pa tudi od starosti sestaja (mlad, star, zelo star) . 111. Kaj povzroča povečano oziroma zmanjšano spiranje dušika iz gozdnega ekosistema? Poleg naštetih vprašanj so raziskovalci razpravljali še o načinih vnosa dušika v gozdni ekosistem, vlogi žvepla v povezavi z dušikom, sezonski odvisnosti procesa nitrifikacije, proučevanju korelacij med ključnimi kationi in anioni, razlagi spre- memb dušikovega ciklusa zaradi segreva- nja atmosfere, itn . Primož Simončič G. V. 3/92 183 ..... GDK : 182.58 Posvetovanje redakcijskega kolegija vegetacijske karte Evrope Varšava, 5.-8. aprila 1990 V navedenem času je bilo organizirano pri Inštitutu za geografijo in prostorsko na- črtovanje pri Poljski akademiji znanosti v Varšavi posvetovanje redakcijskega kole- gija Vegetacijske karte Evrope. Posvetova- nje sta vodila glavni redaktor evropske vegetacijske karte prof. dr. R. NEUHAUSL in prof. dr. W. MATUSZKIEWICZ. Zbrali smo se vsi sodelavci, ki delamo pri projektu Vegetacijske karte Evrope, to je predstav- niki skoraj vseh evropskih držav. Posvetovanj smo se kot zastopniki in sodelavci Vegetacijske karte Jugoslavije udeležili l. Puncer, A. Seliškar in M. Zupan- čič iz Ljubljane in l. Šugar ter l. Trinajsti6 iz Zagreba. V delovnem vzdušju, ki je trajalo ves čas posvetovanja, smo predložili zadnje različice vegetacijskih kart za svoje dežele oziroma njihove dele. Razpravljali smo o skupni legendi, ki je zelo obsežna in zahtevna kljub temu, da je merilo karte 1 :2,500.000. Uglasili smo še nekatere druge stvari v zvezi s kartami posameznih dežel in na stičnih robovih posameznih listov. Priprave za tisk kart bodo opravljene v Bonnu. Karte in tekst bo verjetno tiskala založba Gustav Fischer v Jeni. Seveda bo potrebno rešiti še finančno vprašanje, saj gre za dokaj velika sredstva, za katere viri še niso v celoti zagotovljeni. Evropska ve- getacijska karta bo kljub različnim smerem in šolam vegetacijskega proučevanja us- 184 G. V. 3/92 pela dati do največje možne mere poenoten prikaz evropske vegetacije. To bo pravzaprav potencialna vegetacija z elementi realne vegetacije; z vodilno oziroma prevladujoča drevesne vrsto in eventualnimi spremljajočimi drevesnimi vrstami ter značilno rastlinsko kombinacijo in geografsko oznako. Tako so nastale dokaj ustrezne vegetacij- ske enote, ki merilu primerno v pregledni obliki izražajo vegetacijske, floristične in fitogeografske lastnosti prikazanih vegeta- cijskih enot v Evropi. Seveda bodo na vegetacijski karti Evrope razvidna območja z bolj razčlenjeno in raznoliko vegetacijo in tista z večjimi enotnimi površinami .enake ali sorodne vegetacije. To slednje je posle- dica dveh razlogov : največkrat je posledica dejansko skromne razčlenjenosti vegetacij- ske odeje zaradi geografske lege, klime, geološke podlage itd., ponekod pa tudi posledica slabše proučenosti vegetacije. Kakorkoli že, mi smo imeli s karto Jugosla- vije težave, kako na tako majhni površini, ki jo nudi merilo evropske vegetacijske karte, prikazati vse ali vsaj glavne značilno­ sti naše vegetacije. Ta je namreč, kot je znano, zaradi geografske lege, svojega zgodovinskega razvoja itd. zelo bogata in razčlenjena, po drugi strani pa dokaj dobro proučena. dr. Ivo Puncer Novosti iz zakonodaje ZAKON O GOZDOVIH 9. marec 1992 1 O. marec 1992 23. marec 1992 Osnutek zakona je obravnavala Komisija Skupščine RS za varstvo okolja in naravne dediščine (komisija osnutek zakona podpira). Osnutek zakona je obravnaval Odbor Skupščine RS za kmetij- stvo in gozdarstvo (odbor osnutek, tak, kot je pripravljen, podpira; mnenja o pripombah Splošnega združenja gozdarstva Slovenije so bila deljena, za odločanje o njih ni bilo sklepčnosti). Osnutek zakona je obravnavala Zakonodajno pravna komisija Skupščine RS (komisija osnutek, kljub pripombam pravne nara- ve, podpira). ZAKON O SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV 12. marec 1992 ZAKON (l ZADRUGAH 20. marec 1992 Vlada je določila besedilo predloga zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (sklad naj bi bil gospodar državnih gozdov, vsa strokovna dela zanj naj bi izvajale gozdnogospodarske organizacije oziroma gozdarska javna služba). Zakon je objavljen v Uradnem listu RS (13/92) (TOK postanejo organizacijske enote delovnih organizacij s pooblastili v pravnem prometu, delavci tega dela podjetja se morajo v 6. mesecih odločiti za organiziranje v zadrugo). Anica Zavrl-Bogataj Iz dejavnosti splošnega združenja za gozdarstvo Na seji Izvršilnega odbora Splošnega združenja gozdarstva (25. 11. 1992) je bil obravnavan osnutek zakona o gozdovih in aktualna problematika v gozdarstvu. V skladu s sklepi je imenovana komisija zbrala pismene pripombe od gozdnogospodarskih organizacij in Biotehniške fakultete ter jih proučila. Zaradi velikega števila pripomb se je omejila pri neposrednih pripombah na najpogostejše in pomembnejše. Pismene pripombe v obliki splošnih in neposrednih (po členih) je dostavila v Skupščino RS, Komisiji za varstvo okolja, Odboru za kmetijstvo in gozdarstvo ter Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nadaljevali so se razgovori v zvezi z zapleti okoli Gozdarskega šolskega centra v Postojni - v smeri, da bi se preoblikoval v Zavod s pooblastili javnosti, zadržal prilagojen gozdarski program in ustanoviteljstvo SZG s finančno podporo MKGP. Strokovna služba pri Splošnem združenju gozdarstva je pripravila predlog tehnične izpeljave obračuna davka od prometa lesa in gozdnih lesnih sortimentov. G. V. 3/92 1 85 Odbor za trg in cene je obravnaval neustrezno in nedorečena problematiko v zvezi z izvozom lesa (kontingenti. takse) ter ceno gozdnih lesnih sortimentov. Ustanovljeno je Društvo krajinskih arhitektov Slovenije V soboto, 21 . marca 1992 je bila v Ljubljani ustanovna skupščina Društva krajinskih athitektov Slovenije. Na skupščini so prisotni (46) sprejeli statut društva, pravilnik o članstvu in izvolili organe društva. Društvo združuje strokovnjake, ki se profesionalno ukvarjajo s krajinsko arhitekturo v Sloveniji. Med cilje društva so med drugim zapisali: - aktivna udeležba pri varstvu in razvoju krajine; - varovanje naravne in kulturne dediščine; - vključevanje v reševanje vseh pomembnih vprašanj prostorskega razvoja. Ustanovno skupščino sta pozdravila župan mesta Ljubljane Jože Strgar in minister Miha Jazbinšek. Za prvega predsednika društva je bil izvoljen Aleš Hafner. Mag. Janez Pogačnik Dejavnost inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo V marcu smo končali s preurejanjem računalniškega oddelka na IGLG. Preureditev je naravnana na bodočo funkcijo oddelka - da postane jedro računalniške podpore gozdarskemu informacijskemu sistemu v Sloveniji. Raziskovalno delo na IGLG je računalniško dobro podprto. 3D raziskovalcev uporablja elementarno konfiguracijo, ki obsega 6 kom. XT, 15 kom. A T286 in 4 kom. A T386; skupaj 25 osebnih računalnikov in 9 matričnih tiskalnikov. V računalniškem oddelku pa je zbrana zahtevnejša oprema, in sicer: 1 kom. AT486 barvni 24D MB, LASER HP 111 čb A4 (tiskalnik), Deskjet 5DDC b A4 (barvni tiskalnik), HP SCANJET PLUS A4 {skaner), HOUSTON INSTRUMENT DMP 162 do AD (risalnik), SUMMAGRAPHICS MICROGR/D 111 do AD (digitalnik), LO 85D (tiskalnik), Cal Comp 25DD do A3 (digitalnik), HEWLETT PACKARD 2475 do A3 (risalnik). Oprema omogoča vrhunske matematično-statistične operacije, črno-belo in barvno grafiko ter črno-belo in barvno sistemsko pa tudi operativno kartograflj"o. Primož Simončič je na 14-dnevnem izpopolnjevanju na FBWA na Dunaju. Proučuje analizne metode ugotavljanja ekoloških in fizioloških sprememb gozdnih rastišč in drevesni!? vrst v pogojih onesnaženega zraka. Dr. Miha Adamič je dne 20. 3. 1992 sodeloval na srednjeevropski novinarski konferenci v Innsbrucku, kjer je predstavil idejo revitalizacije rjavega medveda in risa v srednji Evropi. Države tega območja se namreč zelo zavzemajo za ureditev in revitalizacijo nekaterih prvinskih ekoloških sklopov evropskega prostora. Naš inštitut je v tem pogledu zelo zanimiv partner. Kaj bo s stavbo /GLG? Po odhodu lesarjev iz stavbe IGLG (zasedali so polovico spodnjega dela stavbe - 530m3) je trkalo veliko interesentov. Vztrajali smo na stališču, da prostori morajo ostati gozdarjem. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poskuša prostore ohraniti in zadržati za naselitev Javne gozdarske službe. 186 G. V. 3/92 Nadaljevanka! že v prvi številki Gozdarskega vestnika 1992 smo poročali o »incidentu« v okolici Radelj, ko so si tukajšnji policijski in drugi državotvorni vneteži prislužili zanimivo oceno avstrijskih univerzitetnih profesorjev, ki jim ni bila v čast. Kar dvoje ministrstev R Slovenije je reševalo zaplet zaradi njihovih brambovskih prizadevanj. Prof. dr. Mayerchofer se je s sodelavci 13. 3. vrnil v Radlje in se oglasil na tamkajšnji policiji. Da bi zgladil spor na tradicionalen podalpski način, je prinesel s seboj steklenice. Čeprav se je komandir policijske postaje skril, se je na koncu vse srečno končalo. Organizator, direktor !GLG M. Kmecl in pokrovitelj, minister za znanost in tehnologijo R Slovenije P. Tancig sta 27. marca 1992 v dvorani IGLG pripravila udarno okroglo mizo, ki jo je vodil prof. dr. Dušan Florjančič, svetnik v multinacionalni firmi Su/cer v Winterthurju in profesor na ETH v Zurichu. O tem, kako slovenskemu raziskovanju, razvoju in znanosti skrojiti prostoru, postavi in namenu primerno novo obleko, so govorili, se prerekali, modrovati najimenitnejši kreatorji slovenske duhovne ustvarjalnosti. Med njimi tudi prof. A. Bajt, rektorja ljubljanske in mariborske univerze Tišler in Križman, dr. M. Kos, svetovalci ministra Tanciga in mnoge ugledne znanstvene in raziskovalne osebnosti. Dan kasneje pa je nam bolj domače Pr/rodoslovno društvo Slovenije pod vodstvom strokovnjakov !GLG organiziralo za biologe iz vse Slovenije seminar o bioindikaciji onesnaženosti ozračja . F1w 11- so kratice za raziskovalno iniciativo o raziskovanju propadanja avstrijskih gozdov - drugi del, ki se je začel lani in bo trajal do leta 1995. V projekt, ki ga inicira Zvezno ministrstvo za znanost in raziskovanje R A vstrij·e, je prek IGLG vključeno tudi raziskovanje naših gozdov. Projekt obravnava poleg propadanja smreke tudi propadanje hrasta. V Sloveniji imamo 5 večjih raziskovalnih ploskev, kjer poteka idenUčni raziskovalni postopek kot na ploskvah v Avstriji (kjer imajo 8 takšnih poskusnih ploskev). Marko Kmecl Iz biotehniške fakultete, oddelka za gozdarstvo Študij gozdarstva na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani se je vsebinsko obogatil (tudi z novooblikovanimi skupinami izbirnih predmetov) ter se ustrezno preoblikoval v ŠTUDIJ GOZDARSTVA IN GOSPODARJENJA Z DRUGIMI OBNOVLJI- V/Ml NARAVNIMI VIRI. Sprememba je posledica spoznanja, da je treba načela trajnosti in sonaravnosti, ki prežemajo naše gozdarstvo, razširiti tudi naravnanje z drugimi obnovljivimi naravnimi viri. V mnogih razvnejših državah je gozdarstvo to pobudo že uveljavilo, zato so v teh državah številne gozdarske fakultete že prilagodile svoje študijske programe širšim potrebam. Tej težnji je sledil tudi gozdarski oddelek Biotehniške fakultete v Ljubljani in tako tudi zapolnil (usodno) vrzel v razvojni perspektivi slovenskega naroda. Ob vpisu na podiplomski študij v jeseni 1991 je med profesorji gozdarskega oddelka prišlo do dokaj ostre polarizacije mnenj o tem, ali dovoliti vpis na podiplomski študij kandidatom brez ustrezno dolge zaposlitve v gozdarski operativi ali vztrajati na zahtevi po opravljeni vsaj minimalni »praksi" pred vpisom. Dve kandidatki in en kandidat so bili zato, ker niso imeli predhodnih operativnih izkušenj, pri vpisu zavrnjeni. (Op. ur.: Ker gre za zelo pomembno načelno odločitev, bi bilo o tej problematiki priporočljivo spregovoriti tudi javno.) Po uradnih informacijah iz Oddelka za gozdarstvo priredil ž. V. G. V. 3/92 187 KNJIŽEVNOST GDK: 302(048.1) Ergonomija v gozdarstvu Marjan Lipoglavšek: Ergonomija v go~ zdarstvu. Tehniška založba. Ljubljana 1991, 168 strani. Učbenik Ergonomija v gozdarstvu je raz- deljen v štiri vsebinsko zaokrožena pogla- vja. V prvem obravnava avtor značilnosti človeškega organizma, zlasti njegove an- tropometrične lastnosti, dogajanja v člove­ kovem organizmu med delom, čutila in zaznavo, delovno zmogljivost, utrujanje ter ugotavljanje delovnih obremenitev. V dru- gem delu obravnava vpliv delovnega okolja na človeka pri gozdnem delu. Opisuje vpliv ropota in tresenja pri delu s posameznimi delovnimi sredstvi, škodljive vplive plinov in prahu, podnebne razmere, svetlost delov- nega okolja in barve, biotske dejavnike delovnega okolja ter poklicne bolezni v gozdarstvu. Tretji del učbenika predstavlja ergonomsKo oblikovanje dela pri sečnji in izdelavi, spravilu in prevozu lesa. V četrtem delu pa so prikazane osnove varstva pri delu, zlasti varstveni ukrepi , varstvena za- konodaja in odgovornost za varstvo pri delu. Celoten učbenik temelji na številnih do- mačih, zlasti avtorjevih ergonomskih razi- skavah, upošteva pa tudi sodobne. tuja spoznanja. Na možnost poglobitve znanja pa opozarja bralca pregled 176 virov - GDK: Vrednotenje gozdov Branko KRALJIC: Računanje vrijedno- sti šuma i šumska statika. Zagreb 1991, 1 OO strani . Samozaložba. Vrednotenje gozdov vznemirja gozdar- ske ekonomiste že več kot stoletje, pri nas pa izrazito po letu 1922, ko je Gjuro Nena- dic v Zagrebu napisal prvi domači učbenik 188 G. V. 3/92 domačih in tujih člankov in študij s področja ergonomije v gozdarstvu. Učbenik je bo- gato dokumentiran s številnimi slikami, dia- grami in preglednicami. Učbenik je napisan zgoščeno pa vendar poglobljeno. Morda bo študente celo neko- liko motila njegova velika zgoščenost in bodo težko ločili bistveno od manj bistvene- ga. Ob vsej celovitosti učbenika bi vendarle namenili pripombo poglavju o varstvu pri gozdnem delu , kjer se je avtor preveč posvetil dnevni (trenutni) problematiki, ki pa se hitro spreminja, temeljna izhodišča in načela za varno delo v gozdu pa so manj poudarjena. Spremembe v gozdarstvu se bodo hitro odrazile tudi na tem področju in škoda je, da študentje ne bodo dobili pred- vsem tista izhodišča za varstvo pri goz- dnem delu, ki so trajnejša in jih ne sme ogroziti ta ali ona organizacijska spre- memba v stroki. Z učbenikom Ergonomija v gozdarstvu smo dobili doslej najbolj popolno delo iz ergonomije v gozdarstvu. Čeprav je name- njen v prvi vrsti študentom gozdarstva, je tudi koristen priročnik za vse gozdarske strokovnjake, zlasti še za tiste, ki med študijem niso ir1eli priložnosti bolj poglob- ljeno spoznati to pomembno področje. dr. Iztok Winkler Računanje vrijednosti šuma i šumska stati- ka. Na vredotenje gozdov so nekdaj in še danes vplivale različne ekonomske šole in teoretični pogledi na gozd. Tudi prof. Branko Kraljic je v svojem bogatem življenj- skem opusu dal k temu kar pomemben prispevek. Zato je gotovo poklican, da na- pravi pregled teh šol in se kritično ozre na njihovo bistvo, značilnosti in posledice za ekonomiko gozdnega gospodarstva. Avtor je svoje delo razčlenil na pet za- okroženih poglavij. Najprej kritično analizira osnovne podatke šol gozdne rente in čiste zemljiške rente in posledice obeh za ekono- miko gospodarjenja z gozdovi. Kot sam pravi, se je tega lotil zato, da ne bi ponovno padli v mrežo teh šol. Temu sledi kritična obravnava problematike cene gozdnega zemljišča, sestaja in lesa na panju ter njihovih rent. V tretjem delu se ukvarja z ocenjevanjem škod v gozdovih. Sedanje ocenjevanje škod v gozdovih je v veliki meri prav pod vplivom klasičnih šol gozdne in čiste zemljiške rente, zato avtor predlaga vsaj ·nekaj popravkov, ki bodo prispevali k bolj korektnemu vrednotenju gozdnih škod. četrto in peto poglavje pa sta posvečeni uporabi vrednotenja gozdov pri vrednotenju biološke reprodukcije divjadi in zakupnine za lovišča . Poleg nujnih teoretičnih postavk predlaga tudi praktične rešitve za izračun nadomestila za lovskogospodarsko rabo gozdov. Kraljicevo delo je napisano zgoščeno, zato morda za slabše poznavalce premalo IZ TUJEGA TISKA GDK: 2(048.1) razumljivo. Vendar pa je nesporno koristno za vse, ki želijo osvežiti in posodobiti znanje in poglede na problematiko cenitve gozdov. V tem je poglavitna vrednost tega dela. Avtor je to delo končal ob svoji 75-letnici. Po diplomi na gozdarski fakulteti v Zagrebu leta 1936 je vse svoje moči in znanje posvetil gozdarstvu, od leta 1949 dalje kot univerzitetni učitelj na gozdarskih fakultetah v Skopju in Zagrebu pa tudi na Ekonomski fakulteti v Zagrebu. Čeprav število in obseg objavljenih del ne prikazuje vedno v celoti tudi vse bogastvo njihove vsebine, pa je vendarle treba povedati, da je v tem času objavil 209 znanstvenih in strokovnih del v skupnem obsegu nad 11.000 strani, med njimi 27 knjig, poleg tega pa še večje število strokovnih prikazov, ocen in predlo- gov. Največ del spada vsebinsko na po- dročje ekonomike in organizacije gozdar- stva. Z njimi je pomembno obogatil gozdar- skoekonomsko znanost in gozdnogospo- darsko prakso. Tudi veliko slovenskih go- zdarjev je mnoga znanja pridobilo pri red- nem in podiplomskem študiju pri predmetih, ki jih je predaval prof. Kraljic. dr. Iztok Winkler Naravne rešitve so najbollše Nick Radcliffe in Greg Wi Is on: Natural solutions give the ir best, New Scientist, 14. april 1990 V naravi in v družbi se pogosto pojavljajo problemi optimiranja. V trgovini npr. le z najprimernejšo količino zalog blaga dose- žemo minimalne stroške, v naravi pa je lahko za primer oblika milnega mehurčka, ki ima ob dani prostornini najmanjšo možno površino. Rešitve teh problemov so torej najmanjše ali največje vrednosti matematič­ nih funkcij, ki opisujejo vedenje njihovih spremenljivk. V zadnjih desetletjih so predvsem v fiziki in biologiji prišle na dan nove tehnike opti- miranja, ki se bistveno razlikujejo od dose- danjih . Zgledujejo se namreč po načinih reševanja teh problemov v naravi, ključni element njihovega delovanja pa je naključ­ nost. Za vsak problem optimiranja sestavimo ponavadi t. i. stroškovno funkcijo, ki daje vrednost za vsako izmed možnih rešitev. Zato se problem optimiranja spremeni v problem iskanja najmanjše vrednosti stro- škovne funkcije. Predstavljajmo si stro- škovno funkcijo kot razgibano pokrajino, na G. V. 3/92 189 kateri je vsaka točka možna rešitev proble- ma. Dno najgloblje doline v pokrajini je optimalna lokacija, ki jo imenujemo globalni optimum, medtem ko lokalne optimume predstavljajo dna manjših dolin. Vrednosti stroškovnih funkcij v teh točkah so nižje od vrednosti v katerikoli od sosednjih točk. Probleme optimiranja otežuje dejstvo, da imamo pri večini le-teh na razpolago le informacije iz neposredne bližine našega izhodišča. Recimo, da smo v temi izgubljeni v pokrajini in nujno potrebujemo vodo. Je- zero je seveda v najgloblji dolini. Z dolgo- trajnim preiskovanjem naše neposredne okolice se bomo izčrpali, ne da bi prišli do vode, zato je bolje, da krenemo po padnici pobočja naravnost navzdol. Metoda se- stopa po padnici, kjer informacije, pridob- ljene iz predhodnega koraka, določajo smer novega koraka, nas lahko zavede v lokalni optimum, kar je odvisno od položaja izho- diščne točke. Zato je ta metoda uporabna le v enostavnih problemih, kjer lokalnih optimumov ni. Pri reševanju zapletenejših problemov se slabostim te metode lahko izognemo z izbiro več izhodiščih točk, kar seveda po- meni večje stroške. Zato je bolje, da upora- bimo t. i. metodo sestavljenega sestopa po padnici: na izhodiščni točki ugotovimo smer padnice in gremo z majhnimi koraki v tej smeri, dokler se teren ne začne dvigati - tudi če pot ni vedno najbolj strma. Na točki, kjer se je teren začel dvigati, izberemo novo smer navzdol, ki je pravokotna na prejšnjo. Prednost te metode, ki deluje tudi v naravi, je v tem, da lahko s pomikom, navzgor uidemo iz lokalnega optimuma. Kot primer naj bo proces ohlajanja kovin, katerega cilj je doseči optimalno zgradbo kovinskih kristalov, kar pomeni, da morajo biti vsi atomi v kristalu usmerjeni v isto smer. V takem stanju, doseženem pri abso- lutni ničli, je energija oziroma temperatura v kovini minimalna. Pri hitrem ohlajanju kovine se atomi raz- vrščajo nepravilno, zato se pravi kristal ne oblikuje. To lahko popravimo z dviganjem temperature- pri čemer se atomi preusme- rijo- in ponovnim počasnim ohlajanjem. S tem se izognemo lokalnemu optimumu. Počasneje ko se kovina ohlaja, bližje popol- 190 G. V. 3/92 nosti je kristal, njegova energija pa je bližje globalnemu optimumu - absolutni ničli. V praktičnih problemih je beseda »blizu<< pomembna. Večinoma se raje zadovljimo z dobro rešitvijo, ki je blizu optimalne in do katere smo prišli relativno hitro, kot da bi veliko več časa porabili za iskanje opti- malne rešitve, ki pa je le malo boljša od p·rejšnje. Od temperature odvisno vedenje, kot smo ga opisali, je osnova za tehniko optimi- ranja, imenovano simulacija kaljenja. če sprememba temperature zmanjša vrednost stroškovne funkcije, je avtomatično spreje- ta, če pa poveča energijo sistema, je spre- jeta z verjetnostjo, ki je odvisna od trenutne temperature sistema po enačbi: Verjetnost sprejetja spremembe= e-Eil)crossing-over«, pri katerem pride ob združevanju starševskih kromoso- mov do zamenjave njihovih delov, vendar se vrednosti genov pri tem ne spremenijo. Drugi način je spreminjanje vrednosti enega ali več genov na kromosomu, kar imenujemo mutacija. Pri tretjem načinu - inverziji- prihaja do sprememb v zaporedju genov na kromosomu, to je informacij v rešitvi problema. Razumljivo pa predstavitev rešitve pro- blema kot kromosoma z vsemi opisanimi značilnostmi ni vedno enostavna. Kljub termu je D. Glover z Univerze lowa uspel uporabiti genetski algoritem pri razvrščanju vzhodnoazijskih jezikov na konvencionalne latinsko tipkovnico. Ti jeziki uporabljajo namreč do 5000 ideogramov, vsak pa je sestavljen iz do 160 možnih komponent. Nobena tipkovnica seveda nima 160 tipk, zato je bilo potrebno poiskati ustrezne kom- binacije. Z genetskim algoritmom so dokaj hitro našli prave rešitve izmed 1 O 16 možnih kombinacij. Genetski algoritem so uspešno uporabili tudi v oddelku za inženiring na Univerzi v Edinburgu, in sicer za računalniško vodeni proces načrtovanja, v katerem računalnik avtomatično razporeja mehanske operaci- je. Na ta način so uspeli izdelati načrte veliko ceneje kot po tradicionalnih metodah optimiranja. S tem pa so pripomogli tudi k širjenju uporabe »naravnih<< tehnik optimi- ranja na druga področja. * * * Optimalne rešitve manjših ali večjih pro- blemov iščemo tako rekoč vsak dan, a se v svoji ozkosti premalo zavedamo, da so v naravi ))tehnike,, reševanja problemov skozi milijone let in z mnogimi )>žrtvami« preskušene. Zakaj ne bi pogosteje pobr- skati po njeni zakladnici, ko se sprašujemo, kako naj se lotimo problema, da bomo kar najhitreje prišli do optimalne rešitve. Daleč smo še od dni, ko bomo to zmogli bolje od !!8rave, zato nikoli ne nehajmo iskati. Špela Habič G. V. 3/92 191 GDK: 902.1 Vilijem Kindler - osemdesetletnik Letos praznuje osemdeset let plodnega ~ivljenja Vilijem Kindler, rojen 14. februarja 1912 v gozdarski naselbini Leskova dolina sredi snežniških gozdov. Tako kot njegov ded in oče se je tudi Vilijem zapisal gozdar- skemu poklicu . Kot gozdarski tehnik in pozneje nadgozdar je pred 11. vojno službo- val na veleposestvu Schonburg-Walden- burg v snežniških gozdovih. Med vojno je v letu 1943 v revirju Mašun doživel nemško ofenzivo in požig gozdne pristave Mašun. Tedaj mu je bilo uničeno celotno imetje. Po drugi vojni ga je poklicna pot vodila v Trnovski gozd, Javornike in Snežnik, kot upravitelja tedanjih gozdnih uprav. Zadnjo zaposlitev pred upokojitvijo 1969. leta je opravljal kot referent za gozdarstvo občine Ilirska Bistrica. Kindlerjevo strokovno delo je tesno pove- 192 G. V. 3192 zana s povojno organizacijo gozdarstva na Primorskem. Aktivno je sodeloval pri iska- nju novih sodobnejših konceptov gospodar- jenja z gozdovi. Obsežno je tudi njegovo publiclstično delo v reviji Gozdarski vestnik. Ljubiteljsko se je ukvarjal z raziskovanjem preteklosti in iztrgal pozabi mnoge zanimi- vosti iz zgodovine snežniških gozdov. Napi- sal je knjigo >>Zgodovinski paberki o sred- njeveških gradovih ob zgornjem toku Velike vode in nekaterih drugih bližnjih gradovih«. V šestdesetih letih pa se začne drugo obdobje njegovega delovanja, ki je vezano na hortikulturno urejanje mesta Ilirska Bi- strica. Po njegovi zaslugi ima mesto več kot 12 ha urejenih parkov in zelenic. Z njemu lastno zagnanostjo je smetišče, mlakuže in zanemarjene mestne površine spremenil v prijetne parke in zelena spreha- jališča, ki dajejo Ilirski Bistrici povsem dru- gačno podobo. Na njegovo pobudo so maja 1967 v Ilirski Bistrici ustanovili Hortikulturno društvo »VRTNICA«, eno prvih v Sloveniji. Kot dolgoletni tajnik je bil ves čas gonilna sila društva, njegova zagnanost in skrb za ze- lene površine pa je postala že prislovična. Z vztrajnim prigovarjanjem odgovornih v tovarnah so se tudi dvorišča tovarn hortikul- turno uredila. Delo Vilijema Kindlerja ni ostalo neopa- ženo. Je častni član ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije, tudi Zveza hortikultur- nih društev Slovenije ga je imenovala za častnega člana. Poleg ostalih priznanj je prejel najvišje priznanje občine Ilirska Bi- strica >>Plaketo 4. junij«. Ob visokem jubi- leju želimo očetu bistriške hortikulture prija- telji, sodelavci, kolegi in znanci še veliko zdravih in delovnih let. Jože Maljevac •• ,., Ljubljana · ~ S"lowenija LETO 1992 • LETNIK L e ŠTEVILKA 4 Ljubljana, april 1992 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 193 Uvodnik 194 Milan Juvančič Problemi in dileme pri izdelavi tematskih gozdarskih kart The Problems and Dilemmas in the Elaboration of Thematic Forest Maps 207 Boštjan Košir Ekološki vidik priprave dela v gozdarstvu Ecological Aspect of Work Arrangement in Forestry 215 Janez Pirnat Etika sobivanja v okolju The Ethics of Coexistence in the Environment 227 Lado Eleršek Primerjava sodobnega irU;FQRMACIJA 1 -----7 ~ h 0 \.' /1 ~ 1 ! . ~j\ , 1,.. ,·. TLMAl iKA PODATI< • - J;~GIS Tn J\l iV I·ll ~ t;,T rS l rCN I t NIVO NAtR l OVANJA - Olli.IOCJE - ENOTA. - ODDELEK t FA2A NACAWVMIJA - STANJE -AN Ali ZA - NACRT 1 11101K UPO· AABE KARTI: - OPEFIATtVNI - SPOZNAV~! - KOMUN:KA- CUSKI meljne gozdarske karte pa tudi zemljiškoka- tastrski načrt (ZKN) v različnih merilih in pregledni zemljiškokatastrski načrti (PKN) v merilu 1 : 5000. Od naštetih načrtov in kart pa so TTN-5, TTN-10, TK25/G, ZKN in PKN označeni s stopnjo tajnosti (interno), kar otežuje njihovo uporabo. Problem mora rešiti republiška geodetska uprava, če želi, da bodo te karte vsesplošno uporabne in da jih bo mogoče uporabljati tudi v tujini; evropeizacija bo to zahtevala. Sedanja izdelava splošnih gozdarskih kart je prilagojena klasični tehnologiji izde- lave topografskih kart. Najprej se v odvisno- sti od načina zajemanja podatkov izdela terenski, avtografski in kartografski original, sledi izdelava založniških in reprodukcijskih originalov, na osnovi katerih se lahko karto- grafski prikaz razmnoži s kopiranjem ali posredno z izdelavo tiskarske forme in tiskam. Ocenjujemo, da se bodo v prihodnosti izdelovale splošne gozdarske karte zelo različno. Temeljna gozdarska karta, ki je določena kot metrična, se bo še nadalje izdelovala klasično . Vzrok je v tem, ker zahteva metričnost karte natančno vektor- sko digitalizacija in hkrati strukturirano zaje- manje podatkov (ločeno po elementih kar- te). Ko bo geodetska služba Slovenije izde- lala korporirane baze podatkov za posame- zne elemente TTN-5 in TTN-1 O, se bodo tudi temeljne gozdarske karte začele izde- lovati z računalniško tehnologijo. Vsebina današnjih preglednih gozdarskih kart (PGK), predvsem tistih v merilu 1 : 25.000 je tako bogata, da onemogoča pre- gledno in racionalno vektorsko digitalizacija celotne vsebine karte. Enobarvna izvedba te karte sicer omogoča skeniranje njene vsebine, vendar pa to zaradi grafične preo- bremenjenosti karte nima pravega smisla. Nove PGK bi morale biti vsebinsko prilago- jene tematskim vsebinam in izdelane lo- čeno po elementih. S tem bi povečali upo- rabno vrednost teh kart, saj bi v procesu gozdnogospodarskega načrtovanja taka karta lahko večkrat menjala svojo vlogo. Lahko bi služila za pridobivanje osnovnih podatkov o gozdnem prostoru (topografske informacije), za vnašanje posebnih tematik pa tudi za pomnenje podatkov. Tako izde- lano karto bi bilo mogoče vektorsko digita- lizirati po tematskih sklopih, združeno vse- bino karte pa skanirati. Dilema, kako digita- lizirati vsebino karte, je predvsem v stro- ških, ki so pri vektorski digitalizaciji in hkrat- nem ločevanju tematskih plasti znatno večji kakor pri avtomatičnem skaniranju. Ocenju- jemo, da se bodo še nekaj časa uporabljale obstoječe PGK karte, predvsem kot podla- ge, na katere se bo z računalniško tehnolo- gijo risalo posebno tematiko. To je že danes mogoče izvesti s CAD (Computer Added Design) tehnologijo, specifično za kartografske namene. Publikacijske gozdarske karte se izdelu- jejo v formatu standardnih listov po JUS A4 oziroma A3, na njih sta prikazana topograf- ska vsebina in nekatere meje gozdarskih teritorialnih enot. Na teh kartah služi topo- grafska vsebina le za orientacijo različnim tematikam, zato sta število topografskih informacij in grafična obremenitev majhna. Že danes je mogoče z manj zahtevno strojno (osebni računalnik IBM, digitalizator, risalnik) in programsko opremo (npr. Auto CAD) izdelati te karte. 4.2. Izdelava tematskih gozdarskih kart Tematske karte nastajajo in se uporab- ljajo v procesu gozdnogospodarskega načr­ tovanja, zaradi tega jih Freitag (1971) ime- nuje planerske karte. Tehnologijo izdelave teh kart je treba prilagoditi stopnji računal­ niške obdelava prostorskih podatkov in sa- mega gozdnogospodarskega načrta. če se gozdnogospodarski načrt izdeluje klasično, potem naj se tudi tematske karte izdelujejo klasično; če se uporablja v procesu gozd- nogospodarskega načrtovanja računalni­ ška tehnologija 60-tih in 70-tih let (AOP - avtomatska obdelava podatkov), potem naj se izdelujejo tematske karte s CAD tehno- logijo, kjer je stopnja avtomatizacije pri izdelavi kart odvisna od posameznega pro- grama; ko pa se bo v procesu gozdnogo- spodarskega načrtovanja uporabljala GIS (Geographic Information System) ali LIS (Land Information System) tehnologija, pa bo nujno tehnologijo izdelave tematskih kart prilagoditi tej sodobni tehnologiji obde- lave in prikazovanja prostorskih podatkov. Po definiciji so GIS-i računalniško podprti informacijski sistemi za zajemanje, shranje- vanje, iskanje, analiziranje, prikazovanje in G. V. 4192 1 97 distribucijo prostorskih podatkov in informa- cij (Šumrada 1987). Njihov razvoj je tako hiter in tako skomercializiran, da ga je akademsko kaj šele operativno težko sledi- ti. Zato je treba pri uvajanju računalniške tehnologije za potrebe gozdnogospodar- skega načrtovanja in kartografskeg2 mode- liranja upoštevati stopnjo razvoja samega načrtovanja, razvoj računalniške tehnologi- je, kadrovske in finančne možnosti. če je bila računalniška tehnologija 60-tih in 70-tih let primerna za podporo monofunkcional- nemu gozdnogospodarskemu načrtovanju, je sodobna računalniška tehnologija, ki se je razvila v 80-tih letih, primerna za podporo polifunkcionalnemu načrtovanju. Bistvo AOP tehnologije je v množični obdelavi podatkov, ki nudi računalniško podporo le tistim procesom, ki so po svoji naravi v naprej predvidljivi, torej rutinski . Za računal­ niško tehnologijo 80-tih let je značilen pri- hod jezikov 4. generacije, ki v povezavi z relacijskimi ali objektno orientiranimi ba- zami podatkov omogočajo ne samo natan- čno in zanesljivo obdelavo prostorskih po- datkov, temveč tudi modeliranje načrtova­ nih prostorskih odločitev, kar daje novo kvaliteto pri načrtovanju in odločanju o prostoru. Iz povedanega sledi, da se lahko opera- cije na prostorskem modelu rešujejo in tematske karte izdelujejo na klasičen in na računalniško podprt način. Ne glede na tehnologijo izdelave se je treba potruditi, da bodo karte enostavne za čitanje, da bodo prikazovale vse tiste podatke, ki so potrebni za spremljanje odločitev na posameznih nivojih odločanja in da bodo prikazani po- datki in informacije točni v pozicijskem in vsebinskem smislu. Ker je klasični način izdelave kart znan in podrobno opisan v različnih učbenikih, si bomo ogledali tehno- loško linijo, procese in kreatorje pri izdelavi računalniških tematskih kart. Računalniški način izdelave tematske karte se lahko razdeli na: - zajemanje podatkov, - obdelava podatkov ali kartografsko modeliranje, - izdelavo kartografskega prikaza. V kartografiji je zajemanje prostorskih podatkov opredeljeno kot proces, ki zajema opazovanje, merjenje, proučevanje pa tudi 198 G. V. 4/92 izbor podatkov, ki so potrebni za določen kartografski modeL V sodobnih računalni­ ško podprtih informacijskih sistemih pa predstavlja zajemanje podatkov podsistem, ki skrbi za pripravo, organizacijo in podat- kovni vnos. Kartografsko modeliranje ob- sega klasifikacijo ali razporeditev, simplifi- kacijo ali poenostavitev in simbolizacijo ali uprispodobitev. To pa so elementi procesa, ki omogoča oblikovanje kartografskega mo- dela in se imenujejo kartografska generali- zacija. Eni kartografi imajo generalizacijo za intelektualno vrednotenje stvarnosti, ki je odvisna od znanja in motiviranosti ustvar- jalca kartografskega modela (Arnberger, lmhof. Rojc, Sališčev in dugi), drugi poudar- jajo objektivne matematične principe, to je generalizacijo po trdo določenih modelih (Srnka, Suhov, T6pfer in drugi). V širšem smislu so v obdelavo podatkov všteti vnos v podatkovno bazo, shranjevanje, iskanje in razne numerične in grafične analize pro- storsko orientiranih podatkov. Pod izdelavo kartografskega prikaza je šteti postopke same izdelave topografskih in tematskih kart, oziroma širšo izdelavo izpisov, tabel in diagramov. Pri izdelavi tematskih kart sestavljajo osnovo podatki in informacije . Prostorske informacije morajo vsebovati topografske in tematske ali atributivne podatke. Topo- grafske informacije se nanašajo na prostor- sko enoto in na njen položaj v določenem referenčnem sistemu (Gauss-Krugerjev koordinatni sistem). Tematske prostorske informacije pa so informacije o prostorski enoti, ki so lahko registrativne (izvorne) in statistične (izvedene). Prve se ponavadi nanašajo na majhne prostorske enote (par- cela, odsek, oddelek), druge pa na večje prostorske enote (katastrska občina, go- spodarska enota, območje). Viri topografskih in tematskih podatkov so lahko predmeti, pojavi in stanja v fizič­ nem prostoru ali pa že obstoječi semantični, nazorni in znakovni modeli. Z izvirnika se lahko zajemajo podatki s terenskimi meritvami, aerofotogrametrijo ali daljinskim zaznavanjem, poleg tega je lahko zajemanje analogno ali digitalno, neavtomatično ali avtomatično, časovno prekinjeno ali neprekinjeno. številne mož- nosti pridobivanja podatkov z izvirnika nas postavljajo v dilemo, katere metode so najracionalnejše in dovolj natančne. Res je, da so metode zajemanja podatkov z izvirnika do določene stopnje definirane ali celo predpisane, vendar se te metode stalno spreminjajo, tako da se ni vedno lahko odločiti o najracionalnejši in najboljši. Zato je najbolje predpisati natančnost po- datkov, metodo izmere pa prepustiti izvajal- cu. Ker univerzalnih metod ni in jih nikoli ne bo, so potrebne stalne raziskave in izpopolnjevanje metod zajemanja podatkov o gozdu in gozdnem prostoru (geodetske, dendrometrijske, fotogrametrične, daljinske metode, okularno ocenjevanje itd.). Na Češkoslovaškem (1984) so točno de- finirali metode in natančnost geodetskih in fotogrametričnih meritev. Pri nas smo po- skušali predpisati (Juvančič 1988) samo natančnost, ne pa tudi metode geodetskih in fotogrametričnih meritev za izdelavo in vzdrževanje temeljnih in preglednih gozdar- skih kart. Žal do povratnih informacij ni prišlo, tako da je predlog ostal v fazi osnut- ka. Posledice se bodo pokazale pri prehodu na računalniško izdelavo kart , saj je marsi- katera gozdarska karta premalo natančno definirana v Gauss-Krugerjevem pravokot- nem koordinatnem sistemu, premalo natan- čni so nekateri elementi karte, podatki so pogosto nepopolni in ne kažejo celotne slike o prostoru. Zaradi nerešenega vzdrže- vanja kart so podatki neažurni (gozdarske ceste), klasifikacija vsebine kart za razl i čne nivoje načrtovanja še ni dodelana. Poleg tega so karte izdelane na razl ičnih nosilcih (papir, plastične folije), za isto vrsto kart in za isti nivo načrtovanja so izdelane v različ­ nih merilih . Vse to nakazuje, da so v podat- kih različne napake, ki so topografske pa tudi atributivne narave. Ker služijo karto- grafska gradiva kot vir informacij za digita- lizacija ali skaniranje in kot podloga za vris novih tematik, je jasno, da je osnovnega pomena, v kakšnem stanju so. Isto velja za tematske podatke, ki se ne vodijo samo v obliki kart, temveč tudi v pisni in alfanumerični, nazorni in grafični obliki. V gozdarstvu se načrtuje in odloča na treh nivojih (operativni , taktični , strateški), zato je smiselno podatke razvrstiti po nivojih odločanja, saj zahteva vsak nivo podatke z določeno relativno in absolutno natanč- nostjo in popolnostjo. Poleg tega je gozdno- gospodarsko načrtovanje dinamičen in adaptiven proces, v katerem je zelo težko vnaprej določiti potrebo po informacijah 1, ki so potrebne za reševanje problemov. Laže pa je vnaprej določiti vrsto podatkov, ki bodo po vsej verjetnosti potrebni za reševa- nje določenih problemov. To pomeni, da mora podatkovni model vsebovati samo izvorne podatke, izvedeni podatki pa so stvar aplikacijskih programov in nastajajo v procesu obdelave in preoblikovanja podat- kov. Zaradi specifične narave gozda in gozdne proizvodnje prideta čas in prostor pri gozdnogospodarskem načrtovanju do izraza v izjemnih razsežnostih (Gašperšič 1990), zato morajo biti tematski podatki čim bolj strokovno klasificirani in agregirani ter časovno in prostorsko določeni . Vrsta problemov in dilem se pojavlja pri ugotavljanju informacijskih potreb, saj upo- rabnik pogosto ne ve, kaj so potrebe in kaj želje. Ugotavljanje dejanskih potreb po po- datkih je zelo zahtevno in izrazito skupinsko delo različnih strokovnjakov, ki morajo zelo dobro poznati procese v dejavnostih, imeti ogromno znanja, sposobnost medseboj- nega komuniciranja in bogate izkušnje. De- finirati je treba predmete, pojave in stanja, se opredeliti do kvalitete prostorskih podat- kov za različne nivoje odločanja in za reše- vanje različnih problemov, itd . Nič manjši problemi niso v fazi projektira- nja korporirane baze prostorsko· določenih podatkov, ko se je treba odločiti, kako zbrane podatke spraviti in urediti, da bo mogoče reševati posamezne naloge. Kor- porirana baza podatkov je sestavljena iz atributne (topografski in tematski podatki) in grafične baze podatkov, ki sta med seboj povezani in tvorita celoto. V odvisnosti od sistema za upravljanje baze podatkov DBMS (Data Base Management System) je logična struktura podatkov lahko hierar- hično , mrežno, relacijsko ali objektno orien- tirana. Zdaj so v ospredju entitetne-relacij- sko orientirane baze podatkov. Za računalniško izdelavo kart so poleg atributivnih baz podatkov potrebne tudi gra- fične baze podatkov. V njih so prostorske podatkovne strukture, ki natančno določajo 1 Tu je treba strogo ločiti med pojmoma poda- tek in informacija. G. V. 4/92 199 posamezne prostorske enote. Prostorske enote se lahko definirajo na naslednje na- čine: - s centroidom kot točkovnim nosilcem informacij, - z verigami, ki ločijo prostorske enote med seboj, - s poligoni, ki omejujejo lik in so pravi- loma sestavljeni iz verig, - z rastrsko strukturo, ki je sestavljena iz slikovnih elementov (pikslov). Točka, veriga in poligon imajo tipično vektorsko strukturo, medtem ko ima slika, sestavljena iz pikslov, rastrsko strukturo. Glede na to, da je izbira grafike odvisna od naloge, ki jo želimo opraviti, je treba sistem za obdelavo podatkov zastaviti tako, da omogoča vektorsko in rastrsko grafično interpretacijo. Za izdelavo tematskih go- zdarskih kart je primernejši vektorski način obdelave prostorskih podatkov. Pri sistemih za kartografsko obdelavo prostorskih podatkov se je treba odločiti med tehnologijo CAD in G IS. Če je osnovna naloga tehnologije CAD avtomatizacija risa- nja in oblikovanje grafičnih in kartnih izdel- kov, je osnovna naloga tehnologije GIS kreiranfe različnih kart, vnos in vzdrževanje podatkov ter analize in sestavljanje prostor- skih modelov. Oglejmo si praktično uporabo tehnologije CAD pri izdelavi serije kart splošno koristnih funkcij gozdov v merilu 1 :50.000 (Berden 1990). Za izdelavo računalniške tematske karte potrebujemo prostorske podatke, objektni katalog, katalog kartografskih znakov, strojno in programsko opremo. Kot prostor- ski podatkovni model (vir podatkov) so služile tematske karte splošno koristnih funkcij gozda v merilu 1 :25.000. Kot kata- log kartografskih znakov so bili uporabljeni kartografski znaki iz Navodil o vsebini in metodologiji izdelave kartografskega dela območnega gozdnogospodarskega načrta (1991-2000) (Juvančič 1990). Strojno opremo je sestavljal osebni računalnik IBM/ PC s trdim diskom in grafično kartico, grafična tablica z miško kot digitalizator in risalnik Hewlett-Packard. Programsko opremo pa program Auto-CAD ameriške firme Autodesk iz leta 1987. Izdelava kart se je začela z digitalizacija 200 G. V. 4/92 obstoječih kart splošno koristnih funkcij go- zda v merilu 1 :25.000 (TG 25/G), list Šentvid. Na kartah so bile kartirane nasled- nje splošno koristne funkcije: varovalna, hidrološka. klimatska, higiensko-zdravstve- na, rekreacijska, poučna, znanstveno-raz- iskovalna in dediščinsko varstvena. Temat- ska vsebina karte je orientirana na TK 25/G, ki je izdelana v Gauss-Krugerjevi konforni projekciji z izhodiščnim meridia- nem skozi Greenwich. Lega karte v meri- dlanski coni je določena z geografskimi in pravokotnimi Gauss-Krugerjevimi koordina- tami. Tematske originale so narisali ročno urejevalci ljubljanskega gozdnega gospo- darstva, vsaka funkcija je bila narisana na svojem listu. Najprej so se vektorsko digitalizirala pre- sečišča koordinatne mreže na TK 25/G, ki so dana v pravokotnih Gauss-Kri.igerjevih koordinatah; s tem postopkom je bil digita- lizator kalibriran. Nato so se digitalizirale meje posameznih funkcij v ločene risalne ravnine, prav tako so se digitalizirale meje gozdarskih teritorialnih enot. Z digitalizacija je bil izdelan digitalni prostorski model, ki ga je bilo treba še grafično obdelati. V ta namen so bili kartografski znaki (Juvančič 1990), priporočeni za izdelavo tematskih kart območij, narisani v AvtoCAD-u v po- sebni datoteki. S kartografsko obdelavo so bile tematske karte dokončno izdelane v merilu 1 :50.000 in so na razpolago v digitalni in analogni obliki. Potek pretoka informacij pri izdelavi tematskih kart po tehnologiji AutoCAD prikazuje slika 3. Programska oprema AutoCAD pa se- veda ne omogoča računalniških prostorskih analiz, obdelava prostorskih modelov je mogoča samo klasično s prekrivanjem po- sameznih tematik, ki jih je mogoče izvesti na ekranu ali pa ročno s prekrivanjem založniških originalov (oleate- prosojnice). Uporaba ekrana pri obdelavi prostorskih podatkov je lahko učinkovita predvsem pri strateškem nivoju načrtovanja, kjer potre- buje načrtovalec pregled nad celoto. Lastnosti tehnologije G IS, ki je bila tudi v gozdarskih strokovnih revijah že nekajkrat predstavljena (Kovač 1988, Golob 1990), si oglejmo na programskem paketu ARC/ INFO, izdelek inštituta ESRI (Environmen- tal Systems Research Institute) iz Združe- nih držav Amerike (Junius 1988, 1991; Rozman 1987). Firma ESRI je prva izdelala uporabniško orientiran program za mikro in osebne računalnike, ki deluje po tehnologiji GIS. Sprva je obdelava podatkov po tehno- logiji GIS potekala le na mini (različni VAX-i, DEC-1 O, DEC-20) in mainframe (IBM-370, ipd.) računalnikih, torej na računalnikih, ki so hitri in obdelujejo veliko število podatkov. Programski paket ARC/INFO pa je prirejen za MicroVax računalnik in za osebne raču­ nalnike IBM/PC/AT ali kompatibilne. Jedro programa ARG/INFO tvorita zelo sposobna grafika (ARG) in sposoben DBMS (INFO), ki sta med seboj tesno povezana (slika 4). Osnovna ideja sistema ARG/INFO temelji na topološkem načinu, ki podaja geometrijo in medsebojne odnose v prostoru. Vsaka prostorska enota oziroma pojav, ki je nanjo vezan, je v nekem odnosu z drugimi enota- mi. Te sosedske odnose ureja topologija. Točka, linija ali površina na karti postanejo v sistemu ARC/lNFO vozlišče, veriga in Slika 3. Potek pretoka informacij pri izdelavi tematskih kart po tehnologiji AutoCAD ~TK 25/G - KARTE SPLOŠNO KORISTNIH FUNKCIJ KATALOG- SPLOŠNO KORISTNE FUNKCIJE GOZDA MODEL\- > RANJE / Slika 4. Zgradba programa ARG/INFO KARTOGRAFSKE ANALIZE, KLA- SIFIKACIJA .--·· ARG PREDELAVA KOORDINAT KATALOG- KARTOGRAFSKI ZNAKI DIGITALNI PROSTORSKI MODEL DPM -banka KARTOGRAF.> OBDELAVA / / DIGITALNI KARTOGRAFSKI MODEL DKM- banka r-- ______ __; -..... \ v v DIGITALNE INFORMACIJE SHRANJEVANJE INFO ~ RELACIJSKA BAZA PODATKOV \ ANALOGNE INFORMACIJE UPORABA PREDELAVA PODATKOV ._J G. V 4/92 201 poligon. Vozlišče je določeno z oznako in pravokotnima koordinatama x in y. Veriga, ki loči prostorski enoti med seboj, je dolo- čena z oznako, začetnim in s končnim vozliščem ter poligonom med njima, ki ima lahko poljubno število lomnih točk, ter s smerjo digitalizacije. Poligon, ki omejuje prostorsko enoto, je določen z oznako, številom verig in seznamom verig, ki so urejeni po vrsti in določeni smeri. Pri spaja· nju poligonov in verig med vozlišči je treba določiti smer digitalizacije oziroma definirati poligon in šele nato ga lahko spojimo. Vsaki verigi so dodane topološke značilno­ sti, ki vsebujejo dodatne podatke o levi in desni prostorski enoti. Grafično so prikazani topologija linij in površin ter sosedski odnosi med njimi na sliki 5, 6, 7. Kartografski podatki niso spravljeni kakor pri tehnologiji GAD v obliki slike, temveč kot grafični gradniki, ki so relacijsko pove- zani z atributivnimi podatki. V enem sistemu sta združena grafična teorija in topologija. Osnovne značilnosti sistema ARC/INFO so enostavno kreiranje tematskih kart, vnos in vzdrževanje podatkov ter analize in sestav- ljanje prostorskih modelov. Programski sistem ARG/INFO je zasno- van kot izrazito uporabniški program, zato je sestavljen iz šestih samostojnih delov. Osnova je startni modul (STARTER KIT), ki vsebuje vse potrebne komunikacije in je vgrajen na kartico. Drugi deli programa so zapisani na disketi in omogočajo digitaliza- cija in interaktivno urejanje (ARCEDlTOR), kartografski prikaz in urejanje (ARC PLOT), strukturiranje poligonov in analize (OVER- LA Y), prenos med form atom ARC/INFO in med drugimi formati geografskih podatkov (DATA CONVERSION) in delo z omrežji (NETWORK). Konfiguracija, ki je potrebna za obdelavo prostorskih podatkov, je odvisna od količine podatkov in območja obdelave. Za mini- malno delovanje programskega sistema ARG/INFO zadošča že normalni kompati- bilni računalnik IBM PC/AT, ki uporablja matematični koprocesor, digitalizator, ti- skalnik in risalnik. Zgledno konfiguracijo za potrebe gozdnogospodarskega načrtova­ nja in izdelavo gozdarskih kart za velikost današnjih gozdnih gospodarstev bi sestav· ljali: računalnik IBM PS2·80 ali MicroVax, 202 G. V. 4/92 barvni grafični terminal visoke ločljivosti, diskovna in tračna enota, digitalnik s črno­ belim grafičnim terminalom za kontrolo in pregled, tiskalnik in risalnik. 4.3. Kreatorji pri izdelavi računalniške tematske karte Izdelava karte je proces, ki ga je mogoče razdeliti na pripravo podatkov, kartografsko modeliranje in izdelavo kartografskega pri· kaza. Kreatorji pri izdelavi računalniške te· matske karte so: strokovnjak za določeno tematsko področje, kartograf in računalni­ kar. Ker se tematska karta vedno izdeluje za določen namen, je treba pri njeni izdelavi izhajati iz strokovno-vsebinskega vidika. Strokovnjak za določeno tematsko področje je tisti, ki pozna informacijske potrebe v procesu odločanja in strogo razlikuje med pojmoma podatek in informacija. Samo on lahko določi vsebino karte, od njegovega znanja bo odvisna kvaliteta prostorskih in- formacij. Vsebina karte mora ustrezati stop- nji, ki jo je dosegla znanost v tistem času. Pri tem mora obojestransko in aktivno so· delovati s kartografom in računalnikarjem. Za uspešno sodelovanje mora vsaj delno poznati osnovne principe kartografskega modeliranja, kakor tudi računalniško tehno- logijo izdelave karte, sicer bo postavljal pred kartografa in računalnikarja nemogoče zahteve. Kartograf kot strokovnjak za karto- grafsko modeliranje mora do potankosti obvladati grafični jezik karte, uporabo in oblikovanje kartografskih izraznih sredstev in metod kartografskega prikaza, razumeti pomen informacij v procesu odločanja in tehnologijo izdelave karte. Samo tedaj bo lahko oblikoval karto, ki bo uporabna in z estetskega, fiziološkega in psihološkega stališča sprejemljiva za uporabnika. Raču­ nalnikar kot strokovnjak za računalniško strojno in programsko opremo, ki pozna kapaciteto in sposobnost razpoložljive raču­ nalniške opreme je tisti, ki poskrbi za teh- nično-računalniški del izdelave karte. Znano je, da računalniški strokovnjak pogo- sto ne razlikuje niti med pojmoma podatek in informacija, prav tako ne obvlada osnov- nih pravil grafične semiotike in psihologije, torej ne more biti glavni kreator izdelave karte. Standardni programi za kartografsko "1 .. j_ e------=-'-=---------1-- 1'. Slika 5. Topologija linije (ESRI 1987) l Slika 6. Topologija površine (ESRI 1987) Slika 7. Sosedski odnosi (ESRI 1987) VERIGA ZAČETNO VOZLIŠČE 1 1 2 4 3 4 4 2 5 4 •1 številka vozlišča 4 veriga (lok) ~ smer digitalizacije POLIGON A B c D • vozlišče A poligon ŠTEVILO VERIG 3 4 3 1 7 številka verige (loka} """" smer digitalizacije VERIGA 1 2 3 4 5 6 7 • vozlišče smer verige LEVI POLIGON 1 3 2 2 4 1 3 3 zaporedna številka verige 2 zaporedna številka poligona KONČNO VOZLIŠČE 2 1 3 5 5 SEZNAM VERIG -1' -2,3 2,-7,5,0,-6 -3,-5,4 6 DESNI POLIGON 2 1 3 4 3 4 5 G. V. 4/92 203 grafiko so rešili problem risanja karte, niso pa rešili izbora najboljših metod in sredstev kartografskega prikaza. lzrazne in vsebin~ sko ustrezne tematske karte lahko izdelajo le eksperti za določeno tematsko področje, kartografi in računalnikarji, ki medsebojno tesno in aktivno sodelujejo. V praksi pa vse pogosteje izdelujejo računalniške tematske karte sami eksperti za določeno strokovno področje, ki so povsem upravičeno glavni kreatorji vsebine tematskih kart, nimajo pa dovolj računalniškega in še manj kartograf- skega znanja. S kartografskega vidika je tak način izdelave kart nedopusten. 5. SKLEP Načrtovalcu služijo kartografske informa- cije kot vir podatkov pri predstavljanju sta- nja gozdov, prostorski analizi in odločanju. Učinkovitost odločanja je odvisna od kvali- tete kartografskih informacij, ta pa je odvis- na od podrobnosti, natančnosti in zaneslji- vosti izvornih podatkov, načina njihove pre- delave, obdelave in prikazovanja. Karta je rezultat miselnega procesa, ki se materiali- zira na določen način, zato je na karti shranjeno znanje o lokaciji, stanju, medse- bojni relaciji in dinamiki naravnih in družbe- nih pojavov, odvisno od znanja in usposob- ljenosti kreatorjev izdelave karte. Iz nekva- litetnih, irelevantnih, neažurnih podatkov ni mogoče izdelati uporabne karte; brez karto- grafskega znanja ni mogoče prevesti vse- bino informacij v kartografsko obliko; brez računalniškega znanja ni mogoče izdelati računalniške karte; brez ustreznega karto- grafskega znanja in usposobljenosti ni mo- goče uporabljati karte niti empirično (karto- metrija) niti logično (percepcija). Računalniška in druga oprema je nujno in prepotrebno sredstvo pri izdelavi temat- skih kart, vse vsebinske, organizacijske in tehnološke probleme in dileme, ki pri tem nastajajo, pa mora reševati človek. Da bi postali gozdarski kartografski pri- kazi (karte) kvalitetni in uporabni, moramo zagotoviti tekoče ažuriranje prostorskih po- datkov; vzpostaviti standarde za klasifikaci- jo, kvaliteto in vrednotenje kartografskih podatkov in prikazov, postopoma uvajati računalniške postopke v izdelavo tematskih 204 G. V. 4/92 kart, zagotoviti gozdarjem ustrezno karto- grafsko in računalniško znanje in ne nazad- nje ugotoviti dejanske potrebe po kartograf- skih prikazih. Povzetek Gozdarske karte nastajajo in se uporabljajo v procesu gozdnogospodarskega načrtovanja, kar je treba pri izgradnji sistema gozdarskih kart upoštevati . Pri izdelavi gozdarskih kart razliku- jemo med splošnimi in tematskimi kartami. Splo- šne gozdarske karte predstavljajo topografijo in geometrijo prostora ter se izdelajo v fazi priprav- ljalnih del za izdelavo gozdnogospodarskih na- črtov, praviloma se izdelajo na osnovi obstoječih kart Slovenije. Tehnologija izdelave teh kart je klasična. Ocenjujemo, da se bodo v prihodnje izdelale temeljne in pregledne gozdarske karte še vedno klasično, publikacijske pa računalniško. Vzrok je v zahtevni in predragi vektorski digitaliza- ciji in hkratnem strukturiranem zajemanju podat- kov. Ko bo geodetska služba Slovenije izdelala korporirane baze podatkov za posamezne ele- mente temeljnega topografskega načrta {ITN) in temeljne topografske karte {TK), se bodo tudi temeljne in pregledne gozdarske karte začele izdelovati z računalniško tehnologijo . Tehnologija izdelave tematskih gozdarskih kart je še vedno pretežno ročno risanje in barvanje točkastih, linij- skih in površinskih znakov, razmnoževanje pa z barvnim kopirnikom. V prihodnje naj bi se tehno- logija izdelave tematskih kart prilagajala strojni računalniški obdelavi prostorskih podatkov in sa- mega gozdnogospodarskega načrta. že danes je mogoče izdelovati tematske karte s tehnologijo CAD {Computer Added Design), kjer je stopnja avtomatizacije pri izdelavi karte odvisna od posa- meznega programa {AutoCAD). Praktična upo- raba tehnologije CAD je bila preskušena pri izdelavi kart splošno koristnih funkcij gozda v merilu 1 : 50.000, pri tem so bili uporabljeni karto- grafski znaki, priporočeni za izdelavo tematskih kart gozdnogospodarskih območij {1991-2000) . Ko se bo v procesu gozdnogospodarskega načr­ tovanja uporabljala tehnologija G\S {Geographic Information System) ali LIS (land Information System), pa bo nujno tehnologijo izdelave temat- skih gozdarskih kart prilagoditi tej sodobni tehno- logiji obdelave prostorskih podatkov. Računalniški način izdelave karte se lahko razdeli na : zajemanje podatkov, kartografsko mo- deliranje in izdelavo kartografskega prikaza. Prvi problemi in dileme se pojavijo v fazi zajemanja podatkov, ko se je treba odločiti med terenskimi meritvami, aerofotogrametrijo in daljinskimi meto- dami zajemanja podatkov. Poleg tega je lahko zajemanje analogno ali digitalno, neavtomatično ali avtomatično, časovno prekinjeno ali nepreki- njeno. Rešitev je v tem, da se predpiše kvaliteta (natančnost) podatkov, metodo zajemanja pa se prepusti izvajalcu. Kvaliteta topografskih in temat- skih podatkov naj bi se predpisala glede na nivo odločanja, kar je pri računalniški izdelavi karte ------ velikega pomena (kapaciteta računalnika). Pro- blem, ki je skoraj nerešljiv, je ugotavljanje informa- cijskih potreb uporabnikov, saj ti pogosto ne vedo, kaj so potrebe in kaj želje. Pri računalniški obdelavi podatkov je velikega pomena strokovna klasifikacija in agregiranje ter časovno in prostor- sko določanje tematskih podatkov. Izkušnje kaže- jo, da je zelo težko priti do tematsko orientiranih podatkovnih modelov, ki se naj kartografsko pri- kažejo. Nič manjši problemi in dileme niso v fazi projektiranja korporiranih baz prostorsko določe­ nih podatkov, ko se je treba odločiti , kako zbrane podatke shraniti in urediti, da bo mogoče reševati posamezne naloge. Za računalniško izdelavo kart so poleg atributnih baz podatkov potrebne tudi grafične baze podatkov. Pri sistemih za kartograf~ sko obdelavo prostorskih podatkov se je treba odločiti med tehnologijo CAD in GIS. če je osnovna naloga tehnologije CAD avtomatizacija risanja in oblikovanje grafičnih in kartnih izdelkov, je osnovna naloga tehnologije GIS kreiranje raz~ ličnih kart (analizne, sintezne), vnos in vzdrževa- nje podatkov ter analize in sestavljanje prostor- skih modelov. V članku je podrobno opisan uporabniško orien- tiran programski ARC/INFO za mikro in osebne računalnike, ki deluje po tehnologiji GIS, kakor tudi vloga in pomen medsebojnega aktivnega sodelovanja strokovnjaka za določeno stroko, kartografa in računaln ikarja v procesu izdelave tematske karte. Uporabno računalniško tematsko karto je mogoče izdelati, če so na razpolago kvalitetni in problemsko orientirani podatki ter če imajo kreatorji izdelave karte ustrezno kartograf- sko in računalniško znanje in izkušnje. Uporabnik, ki nima ustreznega kartografskega znanja in us- posobljenosti , karte tudi ne more uporabljati niti empirično (kartometrija) niti logično (percepcija) . THE PROBLEMS AND DILEMMAS IN THE ELABORATING OF THE MATIC FOREST MAPS Summary Forest maps are worked out and used on the process of forest managing planning, which has to be taken into consideration in the process of the introducing of the forest maps system. ln the elaboration of forest maps, a distinction is made between general and thematic maps. General forest maps represent the topography and geo- metry of the space and are elaborated in the phase of the preparatory work for the elaboration of forest managing plans and are normally made on the basis of the already existing maps of Slovenia. The Technology of the elaboration of these maps is a classical one. It is estimated that the future basic and synoptic forest maps are stili going to be made in a classical way, publication maps, however, by means of a computer. The reason tot this lies in the complicated and too expensive vector digitalization and the simulta- neous structural acquiring of data. Once the Geodesic Service of Slovenia has made corpora- ted data bases for the individual elements of the basic topographic plan (BTP) and basic topogra- phic maps (TM), basic and synoptic forest maps will be made by means of computer technology. The technology of the elaboration of basic forest maps is stili represented by manual <;lrawing and colouring of point, line and area signs, the multi- plying by means of colour xeroxing . The future technology of the elaboration of thematic maps should be adapted to computer processing of space data and the forest managing plan itself. It is already possible to produce thematic maps by means of CAD technology (Computer Aided Design}, where the automatization stage in map elaboration depends on individual program (Auto- CAD). The practical use of CAD technology was tested in the elaboration of the maps indicating generally beneficial forest functions in the scale 1 : 50.000, where the cartographic signs recom- mended for the elaboration of the thematic maps of forest managing regions (1991-2000) were used . Once GIS (Geographic Information System) of LIS (Land Information System) technology is used in the process of forest managing planning, it will be necessary to adapt the technology of the elaborating of thematic forest maps to this modern space data processing technology. A computer supported way of the working out of a map could be divided into : data collecting, cartographic modelling and the working out of a cartographic presentation. The first problems and dilemmas arise in the phase of data collecting when a decision has to be taken as to field measurings, aerophotogrametry and remote mo- nitoring methods of data collecting. Besides, data collecting can be analogous or digital, nonauto- matic or automatic, interrupted or uninterrupted. A suggested solution is that the criterion be the quality (accuracy} of data and the choice of data collecling be left to the pertormer. The quality of topographic and thematic data should be determi- ned as to the decision level, which is of utmost importance in the computer supported map elabo- ration (computer capacity) . The problem, which is considered to be almost unsolvable, is the establishing of the need for information on the side of users. The latter often do not distinguish between needs and wishes. ln computer data processing, professional classification and aggre- gation as well as the time and space defining of thematic data are very important. It is known from experience that it is very hard to get thematic oriented data models which are to be cartogra- phically presented. The problems and dilemmas are no smaller in the phase of the planning of corporated data bases, which are defined as to the space, when a decision is to be made how the collected data should be saved and arranged so that individual tasks could be performed. Apart from attributive data bases, graphical data bases are also necessary tor computer supported map elaboration . A decision as regards cartographic space data processing has to be made between CAD and GIS technology. lf the principal task of CAD technology is the automatization of the drawing and the shaping of graphic products and G. V. 4/92 205 maps, tha basic task of GIS technology is the creating of various maps (analytic, synthetic) the entering and maintaining of data as well as the analyses and synthesizing of space models. The article gives a detailed description of appli- cation oriented ARC/INFO program package for micro and personal computers which operates in GIS technology as well of the role and significance of active cooperation of a professional in an individual branch, a cartographer and computer expert in the process of the elaboration of thema- tic map elaboration . An applicable computer the- matic map can be made if high quality data, which are oriented towards individual problems, are available and on condition map elaborators have the appropriate cartographic and computer know- how and experience. A user without the required cartographic knowledge and qualifications cannot make use of a map neither empirically (cartome- try) nor logically (perception). LITERATURA 1. Arnberger, E.: Thematische Kartographie - Revolution oder Evolution?, Bonn, Kartographi- sche Nachrichten, 33, (1983), 6. 2. Berden, P.: Možnosti uvajanja avtomat- skega kartiranja v gozdarstvu, (diplomsko delo), Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakul- teta VTOZO za gozdarstvo, 1990. 3. Bregant, 8.: Prostorska informatika, (ma- gistrslco delo), Zagreb, 1980. 4. Dale, P.F.: Problems and Research Needs in the Presentation of Land Information, Sur- veying and Mapping, 46 (1986) 2. S. ESRI : po ARC/INFO, Starter Kit. User's Guide, Redland, California, 1987. 6. Freitag, U. : Semiotik und Kartographie, Kar- tographische Nachricthen, 21 (1971) S. 7. Gašperšič, F.: Mehke informacije in njihov pomen v gozdnogospodarskem načrtovanju, Gozdarski vestnik, Ljubljana, ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije, 48 (1990) 2. 8. Gašperšič, F.: Vloga gozdnogospodarskega načrtovanja pri gospodarjenju z gozdovi v Slove- niji, Gozdarski vestnik, Ljubljana, ZDIT gozdar- stva in lesarstva Slovenije, 48 (1990) 1 O. 9. Golob, S. : Možnosti razvoja računalniško podprtega prostorskega informacijskega sistema v slovenskem gozdarstvu, Gozdarski vestnik, Ljubljana, ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije, 48 (1990) 5. 1 O. Herzog, A.: Desktop Mapping - Desktop Publishing in der Kartographie, Geogr. Helv., 43 (1988) 1. 11. lmhof, E.: Kartographische Gelandedar- stellung, Berlin, 1965. 12. Junius, H.: Planungskartograhie : ARC/ INFO ein wirksames Hilfsmit1el beim Aufbau von Plannungsinformationssystemen, Kartographi- 206 G. v_ 4/92 sche Nachrichten, Bonn, Kirschbaum Verlag, 38 (1988) 3. 13. Jupe, 0. : The new technology: Will carto- graphy need the Cartographer? The Canadian Surveyor, 41 (1987) 3. 14. Juvančič, M.: Funkcije gozdarskih kart pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji (doktorska disertacija), Ljubljana, Univerza E. Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, 1988. 1S. Juvančič, M.: Navodilo o vsebini in meto- dologiji izdelave in vzdrževanja geodetsko-karto- grafske dokumentacije pri gospodarjenju z go- zdovi v Sloveniji, Ljubljana, Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo, 1988. 16. Juvančič, M.: Oblikovanje sistema gozdar- skih kart glede na merilo in format lista karte, Gozdarski vestnik, Ljubljana, ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije, 48 (1990) 7-8. 17. Juvančič, M.: Navodilo o vsebini in meto- dologiji izdelave kartografskega dela območnega gozdnogospodarskega načrta (1991-2000), Ljub- ljana, 1990. 18. Katalog podatkov geodetske službe, Ljub- ljana, republiška geodetska uprava Slovenije, 198S. 19. Kovač, M.: Prostorska informatika v go- zdarstvu in njena perspektiva, Zbornik gozdarstva in lesarstva, 32, Ljubljana, 1988. 20. Lovric, P.: Kartografska reprodukcija, Za- greb, Sveučilište u Zagrebu - Geodetski fakultet, 1983. 21 . Peterca, M., Radoševi6, N., Milisavljevic, S., Racetin, F. : Kartografija, Beograd, Vojnogeo- grafski institut, 1974. 22. Rase, W.-0. : RechnergestOtzte Zeich- nung von thematische Karten fOr die Raumplan- nung, Digitale Technologie in der Kartographie, Wiener Schritten zur Geographie und Kartogra- phie, Bd. 1, Wien, 1988. 23. Rojc, 8 .: Nove tehnologije v kartografiji, Geodetski vestnik, Ljubljana, Zveza geodetov Slovenije, 28 (1984) 4. 24. Rojc, B., Rozman, J., Radovan, D.: Avto- matizirana kartografija, (raziskovalna naloga), In- štitut za geodezijo in fotogrametrifo, FAGG, 1987. 2S. Rojc, B., Rener, R.: Kartografski informacij- ski sistem l. del, (raziskovalna naloga), Ljubljana, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, FAGG, 1989. 26. Salichtchev, K. A.: Cartographic Communi- cation: A Theoretlcal Survey, Graphic Communi- cation and Design in Contemporary Cartography, New York, John Wiley and Sans, 1981. 27. Šumrada, R.: Geografski in zemljiški infor- macijski sistemi, Geodetski vestnik, Ljubljana, Zveza geodetov Slovenije, 31 (1987) 4. 28. Technicka priručka hospodarskoj upravy lesov, Zvolen, Lesoprojekt - ustav pre hospdar- sku upravu lesov vo Zvolen, 1984. GDK: 31 :383:907 Ekološki vidik priprave dela v gozdarstvu Boštjan KOŠIR* Izvleček Košir, B.: Ekološki vidik priprave dela v gozdar- stvu . Gozdarski vestnik, št. 4/"f 992. V slovenščini, cit. lit. 12. V članku je obravnavan ekološki vidik priprave dela, ki dobiva v novih razmerah poseben pomen. Predlagan je nov način razmišljanja pri izboru tehnologij pridobivanja lesa in gradnje gozdnih prometnic. V dosedanji miselni proces so vklju- čeni elementi oblikovanja dela s posebnim pou- darkom na izboru takšnih tehnologij, ki omogočajo ohranjanje okolja in s tem tudi trajnost gospodar- nega izkoriščanja vseh gozdnih dobrin. Ključne besede: pripravo. dela, tehnologija, pridobivanje lesa, odpiranje gozdov, oblikovanje dela. 1. POTREBE PO UČINKOVITI IN EKOLOŠKO USMERJENI PRIPRAVI DELA Proti koncu 20. stol. še prav nič ne kaže, da bi se potrebe družbe po lesu zmanjševa- le. Dogaja se prav nasprotno: poleg vedno večjih potreb po lesu, ki se znajo v prihod- nosti še okrepiti (zmanjšane dobave iz tropskih gozdov), postavljamo gozdu še dodatne zahteve. Radi govorimo, da lesna funkcija gozda ni več najpomembnejša, vendar to ne pomeni, da so zahteve zato kaj manjše! Lesna funkcija ni bila nikoli najpomembnejša, le da so to ljudje spoznali pogosto prepozno. Dejstvo je, da bo gozdno delo tudi v prihodnje še naprej pomembna prvina go- spodarjenja z gozdovi. Tudi če bi se pomen lesnoproizvodne funkcije gozdov v prihod- nje pomembno zmanjšal, moramo ugotoviti, da gospodarjenja z gozdovi brez gozdnega dela tudi v prihodnje ne bo. Za primer * Dr. B. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija Synopsis Košir, B.: Ecological Aspect of Work Arrange- ment in Forestry. Gozdarski vestnik, No. 4/1992. ln Slovene, lit. quot. 12. The article deals with the ecological aspect of work arrangement which is given special signifi- cance in the new situation. New suggestions in the selecting of technologies of wood production and forest road construction are presented. The mental process practised up tili now has been added the elements of work organization with a special emphasis on the selection of such techno- logies which enable the preserving of environ- ment and thus also the continuous economic utilization of all forest goods. Key words: work arrangement, technology, wood production, forest opening, work organiza- tion. vzemimo le katastrofalni vetrolom v nem- ških in švicarskih gozdovih pred dvema letoma. Ta bi se dogodil, tudi če lesna industrija srednje Evrope v tem trenutku ne bi potrebovala lesa. Dogodil bi se zato, ker je človek v stoletjih močno spremenil na- ravno podobo gozda in ga prilagodil svojim potrebam. Tudi če lesa ne bi več potrebo- vali, bi morali ne kat< o urediti prizadeto oko- lje, ga sanirati in ponovno stabilizirati. Res pa je, da bi se v tem primeru spremenili cilji in značaj gozdnega dela. Podobne primere bi našli tudi v Sloveniji (KOŠIR 1989). Mislimo na sestoje, ki jih je človek v preteklosti osnoval skladno s takratnimi načeli in potrebami, danes pa spoznavamo, da brez nenehnih posegov človeka ti sestoji niso sposobni uravnoteženega razvoja. Spoznanje, da brez gozda in njegovih proizvodov v najširšem pomenu ne moremo živeti, daje prednost vprašanju o stopnji izkoriščanja gozdnega bogastva. Zanima nas tista stopnja, ki omogoča trajno izkoriš- čanje. Po strokovnih merilih lahko za lesno- proizvodno funkcijo določimo trajno stopnjo izkoriščanja gozda glede na njegovo obno- vitvena sposobnost. Toda, ali je ta stopnja G. v. 4/92 207 prava? Ali res zagotavlja trajnost? Ali govo- rimo o (KLAASSEN, OPSHOOR 1991): - GOSPODARNOSTI TRAJNEGA IZ- KORIŠČANJA GOZDOV, ali o - TRAJNOSTI GOSPODARNEGA IZ- KORIŠČANJA GOZDOV? Odgovori tičijo tudi v kompleksnem vred- notenju posledic gozdnega dela ter v dolo- čevanju stopenj trajne uporabe gozdnih dobrin tudi za splošnokoristne funkcije go- zda. Posledice gozdnega dela so ekonom- ske, socialne, biološke, vendar pa mednje lahko štejemo tudi neznane negativne po- sledice. če razmišljamo o trajnosti gospodarnega izkoriščanja gozdov, potem moramo več pozornosti posvetiti vsem posledicam, ki grozijo, da bi zmanjšale obnovitvena spo- sobnost gozda in s tem vzbudile dvom v uresničljivost zapisanega načela. Naštetim dilemam se v perspektivi pri nas pridružuje tudi dvom, ali bo nova orga- niziranost gozdarstva uspela zavarovati javni interes v vseh, torej tudi zasebnih gozdovih, saj izkušnje iz preteklega leta kažejo, da znatni del lastnikov gozdov poj- muje gospodarjenje z gozdom predvsem kot neomejeno razpolaganje z njegovo le- snoproizvodno funkcijo, tudi na škodo njene obnovljivosti. Po novi gozdarski zakonodaji (1991, 1992), bo imel lastnik zasebnega gozda predvidoma bolj svobodne roke pri odloča­ nju, kdaj in koliko bo posekal v svojem gozdu, vendar v okviru omejitev, ki izhajajo iz znanih načel gospodarjenja z gozdovi. Bolj svobodne roke pa poleg koristi, ki si jih obetajo lastniki gozdov, prinašajo tudi skrbi in odgovornosti, ki jih večina med njimi doslej ni poznala. Pri tem ne gre le za količinska merila - npr. da določenih omejitev ne smejo preseči - temveč pred- vsem za kakovostna merila proizvodnje. Med slednjimi pa je poleg varnosti pri delu najpomembnejša skrb za dosledno uresni- čevanje ciljev gospodarjenja, saj se v naših gozdovih poleg lesnoproizvodne vse bolj poudarja tudi splošnokoristne funkcije go- zda (estetska, varovalna, rekreacijska itd.). Gozd, ki ga lastnik zapusti potem, ko je v njem posekal odobreno količino lesa, bi moral torej biti še naprej sposoben trajno 208 G. V. 4/92 opravljati naštete funkcije. Z našim pose- gom vanj ne bi smeli prizadeti njegove sposobnosti za samoobnovo, če gre za naraven sestoj, ne bi smeli povzročiti na- stanka erozijskih žarišč, spremeniti vodnih tokov, uničiti vseh skrivališč drobnih gozd- nih živali, ali pa omogočiti »škodljivcem«, da se pretirano namnožijo. Pomembna je seveda tudi skrb za tista drevesa (nosilce razvoja sestojev), o katerih računamo, da bodo akumulirali prihodnji prirastek. Zave- dati se moramo, da bodo drevesa, ki so poškodovana pri sečnji in spravilu, kmalu začela trohneti, zato bo njihova vrednost ob času poseka bistveno manjša. Gozdni posestnik bo odgovoren za svojo gozdno posest tudi za to, da ob opravljanju gozdnih del pri izkoriščanju gozdov ne bo pustil za seboj nepotrebnih in pretiranih negativnih posledic. Odgovoren bo torej za trajno gospodarno gospodarjenje z go- zdom, pri čemer je trajnost brezpogojna pri splošnokoristnih funkcijah gozda, medtem ko je pri lesnoproizvodni funkciji dosegljiva le pogojno, odvisno od velikosti posesti in značilnosti gozda. 2. PRIPRAVA DELA V GOZDNI PROIZVODNJI Priprava dela je druga izmed štirih orga- nizacijskih faz, ki jih vsebuje vsak pro- izvodni sistem (načrtovanje, priprava dela, izvajanje dela in nadzor). V prvi fazi - načrtovanje proizvodnje -določimo cilje in okvirne časovne roke. Pred začetkom izva- janja dela pa moramo opraviti še pripravo dela, pri kateri opravimo vse, kar je treba, da bo proizvodni proces potekal smotrno, gospodarno in ekološko sprejemljivo. Od- govoriti moramo na temeljna vprašanja, kot so: kako bomo ravnali (s kakšno tehnologijo bomo opravili predvidene naloge), kdo bo izvajalec, kdaj bomo začeli in končali pro- izvodni proces ali njegov del in kakšni bodo stroški proizvodnje. Izkazalo se je, da je od temeljite priprave dela tesno odvisna uspešnost proizvodnje. Razlogi za čedalje večji pomen priprave dela so v hitrem razvoju proizvodnih proce- sov, v katerih prihaja do delitve dela v smislu specializacije posameznih udele- žen cev, ki nimajo več pregleda nad celot- nim potekom proizvodnje. Pomen priprave dela se zato veča z velikostjo in zamotanos- tjo proizvodnega sistema. V gozdarstvu se pomen priprave dela veča tudi z velikostjo površine in dolžino časovnega obdobja ter s številom nalog, ki jih je potrebno v tem času opraviti. Poseben pomen priprave dela v gozdarstvu pa temelji na rastočih nasprotjih med kratkoročnimi poslovnimi interesi izvajalcev gozdne proizvodnje in javnim interesom. Z razvojem je delitev dela v proizvodnih organizacijah ustvarila tudi pogoje za zapo- slovanje polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev, ki niso bili več sposobni opravljati svojega dela brez natančnih navodil, ki lahko izhajajo le iz priprave dela. V pro- izvodnji pa je tudi vedno več strokovnjakov, ki so usposobljeni za predvidevanje poteka bolj zamotanih procesov. Ti so spoznali, da lahko s pripravo dela ne le povečajo uspe- šnost dela, temveč izboljšajo tudi kakovost dela. S pravilno časovno dinamiko opravlja- nja del in s povezovanjem znotraj poslov- nega sistema, npr. s komercialno funkcijo podjetja, pa lahko ustvarijo tudi neprimerno večje ekonomske učinke . Če pomislimo na kibernetski model de- lovnega sistema, potem se priprava dela ukvarja predvsem z vložkom, poskuša uga- niti, kakšne so lahko motnje iz okolja, in poiskati rešitve za zmanjšanje njihovega vpliva ter poskuša vse, kar je potrebno za gladek prehod iz enega stanja sistema v drugega, vse do dokončanja proizvodnje. če razmišljamo o vložku in posledicah delovanja sistema na okolje (mislimo pred- vsem na gozd), potem lahko poskusimo dokazati hipotezo, da so motnje v okolju obratnosorazmerne z velikostjo vložka v ohranjanje okolja. ln velik del tega vložka nadzorujemo prav v fazi priprave dela. Nekdaj so delili pripravo na kabinetno in terensko (KRIVEC 1973), ker je bil najpo- membnejši element pri delitvi kraj dogajanja priprave dela. Značilno za ta čas je bilo tudi, da je bila priprava dela celovita v smislu obravnavanja in povezovanja pro- izvodnih procesov gojenja, izkoriščanja go- zdov ter graditve gozdnih prometnic. V prihodnje bo potekala priprava dela v gozdarstvu v drugačnem časovnem inter- valu, poleg tega pa bodo posamezne vidike priprave dela lahko obravnavali predstav- niki subjektov z nasprotujočimi si interesi (npr. zasebno podjetje, lastniki zasebnih gozdov in predstavniki države - 1991 ). Zaradi vsega tega je smotrneje obravna- vati pripravo dela po vidikih, ki so pomemb- ni za popolnost in strokovnost ter zagotav- ljajo tudi njeno uspešnost. Ti vidiki so na- slednji: - vidik delavca, - ekološki vidik, Slika 1: Razmerje med vložkom in motnjami v okolju MOTNJE v OKOLJU SLABO Obstoj6če tehnologije .., i SPREJEMLJIVA . lu --RA~E~ _uo_~NJ_- -- -i -. SPREJ~LJIVI VLOžEK DOBRO VLOŽEK V OHRANJANJE OKOLJA G. V. 4/92 209 - vidik gospodarnosti, - vidik tehnike in tehnologije. Delo pri oblikovanju elementov po posa- meznih vidikih lahko poteka v pisarni ali na terenu. Prav tako ni nujno, da vsi sodelujoči oblikujejo vse naštete vidike. Pomembno pa je, da končna priprava dela na nekem določenem kraju vsebuje vse možnosti in da smiselno povezuje področja pridobiva- nja lesa, gojenja in varstva gozdov in po potrebi tudi drugih proizvodnih sistemov. Med naštetimi vidiki nas najbolj zanima ekološki vidik, ki omogoča gozdarju, da uresniči v praksi visoka načela svoje stroke. 3. EKOLOŠKI VIDIK PRIPRAVE DELA Pri vseh tehnoloških procesih, ki potekajo v naravnem okolju, se nujno srečamo z vprašanjem, kakšne s_o lahko posledice našega dela za okolje. Pri ekološkem vidiku ne gre le za vpliv samih tehnologij na okolje, temveč za vse morebitne stranske učinke, ki jih povzročamo z našim delova- njem. Te učinke lahko presojamo po na- slednjih smereh njihovega vpliva: - Predvideni vpliv na okolje v neposred- nem smislu (spremenjeni biotopi, vpliv na sestoj in rastišče, motnje v razvoju rastlin- ske in živalske komponente). - Predvideni vpliv tehnologij na opravlja- nje določene splošno koristne funkcije go- zda (spremenjeni pogoji za opravljanje ene ali več splošnokoristnih funkcij gozda). Pri presojanju pričakovanih učinkov in določanju možnih ukrepov, ki bi te učinke odpravili ali omejili, se naslanjamo na dolo- čila (zahteve) iz gozdnogojitvenih načrtov, ki upoštevajo smernice načrtov gozdnogo- spodarskih enot ter območnega gozdnogo- spodarskega načrta . Iščemo predvsem tista določila, ki imajo pomen omejitev, kot npr. omejitve o gradnjah gozdnih vlak in cest ali prepovedi o delu v gozdu v določenem času . Poleg teh omejitev se moramo držati tudi drugih standardov gozdne etike, ki po~e­ nijo nekakšne nepisane omejitve tudr v gozdovih, za katere ne veljajo posebne omejitve glede izvajanja gozdne proizvod- nje. 21 0 G. V. 4/92 Izhajamo torej iz konkretno in jasno ugo- tovljenega pomena gozda v smislu funkcije, ki je določena z družbeno gospodarsko kategorijo (lesnoproizvodni gozdovi, go- zdovi s posebnim namenom, kmetijsko zemljišče določeno za gozd, trajno varo- valni gozdovi, gozdovi z omejenim lesno- proizvodnim pomenom), ter splošno korist- no funkcijo gozda (varovalna, zaščitna, hi- drološka, klimatska, higiensko-zdravstve- na, turistično-rekreacijska, poučna, razisko- valna, obrambna, estetska, spomeniško varstvena, varstvo divjadi, prehrambena funkcija za divjad, Triglavski narodni park - povzeto po šifrantu 'popisa gozdov') . Nekatere od naštetih kategorij in funkcij imajo tudi pravni značaj. Pri teh je tudi povsem jasno, kakšne so zahteve in ome- jitve pri gospodarjenju z gozdovi ter izvaja- nju del. Pri večini drugih kategorij in funkcij pa omejitve niso povsem konkretne in jih tudi tolmačimo na različne načine. Poleg tega moramo upoštevati tudi to, da večina gozdov izpolnjuje več funkcij hkrati, le da je ena bolj poudarjena. Slika 2: Ekološki vidik priprave dela PqMEN GOZDA Določanje omejitev je zato ključni pro- blem, saj je treba poleg naštetih zahtev zaradi izpolnjevanja določenega poslan- stva gozda upoštevati tudi dejanske na- ravne danosti in možnosti, ki jih nudijo obstoječe tehnologije in zahteve po gospo- darnosti. Pri določevanju omejitev začnemo z minimalnimi zahtevami, ki morajo biti izpolnjene v vsakem primeru . Če gledamo z vidika okolja in razvoja gozdov, bodo te zahteve ostrejše, če nas bolj skrbi gospodarnost, pa milejše. Na tej stopnji razmišljanja je bolje, če si pri določa­ nju minimalnih zahtev ne postavljamo pre- strogega okvira, ker si tako olajšamo izbor alternativnih tehnologij. Iz določenih mini- malnih zahtev izvirajo tudi merila, ki služijo za nadzor nad izvajanjem, in ugotavljanje, ali določena tehnologija dejansko izpolnjuje zahteve. Med takšna merila lahko štejemo ciljno gostoto vlak, njihovo širino, tip pola- ganja vlak, maksimalni delež poškodb na drevju, brezpogojne zahteve po ohranjanju izbranih dreves in drugo. Izbira alternativnih tehnologij je naslednji korak, pri katerem tudi ugotavljamo, kaj od možnega je dejan- sko mogoče izpolniti , vendar gledano pred- vsem z vidika ekološke primernosti. Vsaka izmed alternativnih tehnologij je povezana z določenimi negativnimi vplivi , ki so sicer v mejah minimalnih zahtev, vendar jih je mogoče še zmanjšati z upo- rabo in izvajanjem preventivnih ukrepov. Ti ukrepi se morajo nasloniti na standarde in merila, ki določajo njihovo uporabo in po- sredno tudi upoštevajo gospodarnost nji- hove uporabe oziroma izvajanja (npr. indi- vidualna zaščita dreves, prepoved vožnje bo brezpotju, prepoved sečnje v bližini vodotokov, protierozijsko ureditev deloviš- ča, oze!enjevanje vlak in cestnih brežin in podobno). Pri določanju uporabe in izvaja- nja preventivnih ukrepov moramo določiti poleg prostorske, količinske, kakovostne in stroškovne, tudi časovno komponento. če imamo na voljo več alternativnih tehnologij, je to potrebno storiti za vsako posebej . Kljub preventivnim ukrepom in tudi v primeru, da je bilo delo izvajano po vseh zahtevanih merilih, lahko pričakujemo , da bodo določene posledice takšne, da jih bo treba odpraviti. Pri ekološkem vidiku pri- prave dela moramo torej določiti tudi nadzor nad izvajanjem - čas in nosilca tega nad- zora ter ukrepe za sanacijo nastalih nega- tivnih vplivov . Pomembno je, da so pri tem jasno zapisane dolžnosti in odgovornosti. Tako načrtovani novi način hierarhije od- ločitev pri gozdnem delu lahko pomeni kakovostni zasuk v gozdarski praksi , če bo spremljan s konkretnimi merili (standardi) glede še dopustne stopnje motenj v okolju ter s smernicami za opravljanje določenih praktičnih opravil. 4 . POVEZAVA MED VIDIKOM GOSPODARNOSTI IN EKOLOŠKIM VIDIKOM PRIPRAVE DELA Kadar imamo na voljo več možnosti, po navadi izbiramo tehnologijo s primerjavo stroškov. V ta namen so zelo uporabne relativne primerjave, s katerimi ugotovimo za določene delovne razmere razmerje med stroški, ki nastanejo z uporabo posa- meznih tehnologij (REBULA, KOŠIR 1988, KOŠIR 1990, b) . Vzemimo primer spravila lesa in primerjavo med tehnologijo A in B pri spravilu lesa : Ac Ic = -----gc , kjer je: Ic = koeficient primerjave stroškov, Ac =stroški spravila lesa s tehnologijo A, vključno s stroški odpiranja gozdov, Be = stroški spravila lesa s tehnologijo B, vključno s stroški odpiranja gozdov. Očitno je, da so v primerjavo vključeni izključno ekonomsko-tehnološki vidiki, vključno s posebnostmi organizacije dela z eno in drugo obliko spravila lesa .. Če bi želeli vključiti v podoben izračun še ekolo- ške vidike, bi podobno zapisali : Ae le= Be' kjer je: le = koeficient primerjave ekoloških dejavnikov, Ae = velikost negativnih vplivov tehnologije A, vključno z vplivom odpiranja gozdov, Be = velikost negativnih vplivov tehnologije B, vključno z vplivom odpiranja gozdov. Koeficient ekološkega vidika lahko izra- čunamo s poljubnimi enotami, le da je enota v imenovalcu enaka enoti v števcu. G _ V 4/92 211 Pri spravilu lesa so med pomembnejšimi negativnimi vplivi na okolje poškodbe goz- dnih tal, ki nastanejo zaradi gradnje sekun- darnih prometnic, premikanja delovnega stroja po brezpotju in zaradi premikanja bremena. Poškodbe na gozdnih tleh lahko grobo razvrstimo na vidne in nevidne. Prve brez dvoma prizadenejo že estetski videz gozda, v bistvu pa so njihove posledice lahko še mnogo hujše in dalnosežnejše. Predstavljajo lahko izgubo površine, na ka- teri se lahko razvija sestoj, ali pa pomenijo nastanek erozijskih žarišč z nepredvidljivi mi posledicami. Nevidne poškodbe na gozdnih tleh nastanejo zaradi zbijanja tal pri vožnji težkih delovnih strojev zunaj gozdnih pro- metnic. Sem štejemo poškodbe korenin, spremembe v talni strukturi, ki vpliva tudi na spremenjeno kemijo in biologijo gozdnih tal. Poškodbe gozdnih tal lahko pomembno vplivajo tudi na spremembo vodnih tokov v gozdu in na ta način spremenijo rastiščne razmere. Poškodbe gozdnih tal lahko vred- notimo glede na velikost in vrsto poškodo- vane površine (m2) . Poškodbe na stoječem drevju (sem šte- jemo tudi poškodbe mladovja) nastanejo pri sečnji in pri spravilu lesa. Najpomemb- nejše so poškodbe zaradi spravila lesa (KRIVEC 1975, IVANEK 1976), ki zajemajo veliko večino vseh poškodb na stoječem drevju, če ne upoštevamo gradnje gozdnih prometnic. V nasprotju s poškodbami stoje- čega drevja pri sečnji, prizadenejo po- škodbe zaradi spravila lesa spodnji, naj- vrednejši del debla, v katerem se začne nato razvijati lesna trohnoba. Kakšne so posledice teh poškodb pa je odvisno od vrste dejavnikov, med katerimi so najpo- membnejši rastišče, drevesna vrsta, raz- vojna faza in letni čas. Za izračun koefi- cienta lahko vzamemo število in vrsto po- škodb na stoječem drevju. če je koeficient Ic večji od 1, je smotrno izbrati tehnologijo B, ker je gospodarnejša z ekonomskega vidika. Podobno lahko ugo- tovimo tudi za koeficient le, možne pa so tudi druge kombinacije (slika 3). Primerjava obeh koeficientov omogoča, da razvrstimo vsak konkreten primer v enega izmed štirih področij . Če vzamemo za izhodišče sredino gornje preglednice (kjer sta oba koeficienta enaka 1 ), je položaj poljubne kombinacije določen s smerjo glede na novo izhodišče ter oddaljenostjo Slika 3: Področja primerjav ekološkega in stroškovnega vidika s TK RO OE s KF. o V Ic N 1 212 G. V. 4192 EKOLOŠKI KOEFICIENT Je 2 ~--------------------~----------------------. Tehnologija A boljSa x Nasprotje l ' y Nasprotje Tehnologija B boljSa i 2 od izhodišča. Oboje izračunamo z nasled- njimi obrazci: E = f(lc, le), x = 1 -le, y = Ic- 1, E2 = x2 + y2 = (1 - le)2 + (Ic - 1 )2 , ETA= arcsin (y/E) Ordinata novega koordinatnega sistema pomeni vrednosti, pri katerih je vrednost ekološkega koeficienta enaka 1, torej tiste primere, pri katerih je vpliv obeh tehnologij spravila lesa na okolje enak. To je stanje, ki ga predvidevamo, kadar izbiramo tehno- logije spravila lesa izključno po ekonomskih merilih. Obratno pa pomeni abscisa vredno- sti, pri katerih je vrednost stroškovnega koeficienta enaka 1 , zato se na tej osi odločamo le na podlagi ekoloških meril. Gledano iz sredine preglednice kažejo tiste vrednosti koeficienta E, ki ležijo v drugem in četrtem kvadrantu, nedvoumno prednost ene ali druge tehnologije spravila lesa. Vrednosti E v prvem in tretjem kvadrantu pa kažejo na nasprotja med ekološkimi in ekonomskimi zahtevami določene tehnolo- gije spravila lesa. Vrednost kota ETA pove pri tem razmerje skladnosti oziroma nes- kladnosti, velikost E pa velikost neskladno- sti med obema merilo ma (preglednica 1). če smo pri izboru tehnologij zelo strogi, bo naš izbor odvisen le od koeficienta le in se bomo šele v primeru, da je ta enak 1, vprašali, kakšna je vrednost koeficienta Ic, in nato naredili dokončni izbor. V življenju nastopa vrsta kombinacij in nemogoče se je strogo držati le enega merila. Računamo lahko torej z manj strogimi merili, ker vklju- čujemo tudi dejavnike, ki niso zajeti v izra- čunu opisanih koeficientov, kot je npr. opti- malna izkoriščenost delovnih strojev, var- nost pri delu in drugo. Doslej smo gospodarnosti dela dajali na- vadno nekaj večjo prednost, ker nas pač posledice negospodarnega dela prizade- nejo prej, kot posledice ekološko neustre- znega početja. Danes pa se povečini stri- njamo z mnenjem, da je to kratkovidne in da bi bilo bolje dajati prednost ekološkim merilom, saj pomeni ohranjanje ekološkega ravnotežja navsezadnje tudi ohranjanje de- javnikov, ki so pogoj za trajno gospodarno gospodarjenje z gozdovi. 5. PERSPEKTIVE ZMANJŠANJA NEGATIVNIH VPLIVOV GOZDARSKIH TEHNOLOGIJ NA OKOLJE V povsem drugačnih družbenoekonom- skih razmerah smo pred časom že določili pomen razvoja okolju prijaznejših tehnologij in pri tem tudi mesto priprave in nadzora v gozdni proizvodnji (KOŠIR 1990, a). Če govorimo o strategiji zmanjševanja negativnih posledic gozdarskih tehnologij na gozdno okolje, bomo v prvi vrsti morali spoznati vrste teh vplivov ter njihove kratko- ročne in daljnosežne posledice. Iz teh spo- znanj bomo morali oblikovati omejitve, ki bodo izhajale iz funkcij gozda, kot tudi določiti merila za nadzor med izvajanjem proizvodnje ter po končanem delu, ki bodo slonela na rezultatih raziskovalnega dela. Rezultati takšnih raziskav bodo uporabni neposredno pri uveljavljanju novih tehnolo- Preglednica 1: Pomen velikosti kota ETA pri enaki velikosti koeficienta E ETA Položaj Prienakem Epomeni ETA: (sl. 3) rr/4 1 največje nasprotje med cenejšo tehnologijo Ain ekološko primernejše tehnologijo 8 rrJ2 2 tehnologija Aje cenejša ob enakem vplivu na okolje rr-3/4 3 največja skladnost obeh meril pri tehnologiji A: tehnologija Aje cenejša in ekološko primernejša n 4 tehnologija Aje ekološko primernejša ob enakih stroških n-5/4 5 največje nasprotje med dražjo tehnologijo Ain ekološko manj primerno tehnologijo 8 Jt-3/2 6 tehnologija B je cenejša pri enakem vplivu na okolje rr-7 /4 7 največja skladnost obeh meril pri tehnologiji B : tehnologija B je cenejša in ekološko primernejša jt-2 8 tehnologija B je ekološko primernejša ob enakih stroških G. V. 4/92 213 gij pridobivanja lesa in gradnje gozdnih prometnic, to je tistih, ki jih bomo izbrali iz presečne množice tehnično izvedljivih , go- spodarnih, človeku in okolju prilagojenih tehnologij, ter posredno pri oblikovanju izhodišč za uveljavljanje strokovnih meril pri načrtovanju gozdne proizvodnje, izbiri izvajalcev ter nadzoru opravljenih del. Državna gozdarska služba bo potrebo- vala merila, po katerih se bo ravnala pri upravljanju z državnimi gozdovi , pa tudi pri uveljavljanju javnega interesa v vseh go- zdovih , ne glede na lastništvo. Pri tem bo pomembna tud] prava izbira izv~alcev goz- dnih del (KOSIR, LIPOGLAVSEK, WIN- KLER 1991 ), da bodo s primerno tehnolo- gijo pri predpisanih omejitvah uspeli gospo- darno in okolju primerno opraviti prevzete obveznosti. Nepoznavanje temeljnih para- metrov, kakovostnih, količinskih pa tudi fi- nančnih kazalcev, ki bodo vrednotili oprav- ljeno delo tudi z vidika vpliva na okolje, bi lahko vodilo v bistveno poslabšanje stanja našega okolja, v katerem ima gozd prven- stven pomen. V državnih gozdovih bo javni interes veliko lažje ubraniti kot v zasebnih gozdo- vih, zato bo nujno izdelati sistem neneh- nega izobraževanja lastnikov gozdov, ki imajo danes pretežno zastarelo znanje in so navezani na tradicionalni način razmi- šljanja in dela. Poleg tega pa bomo morali poskrbeti tudi za obveščanje javnosti v primerih kršenja načel dobrega gospodarje- nja. Zelo pomembno bo, kako bo to po- dročje obravnavala gozdarska zakonodaja, še bolj pomembno pa bo, kako bo v praksi delovalo usklajevanje zasebnih in javnih interesov pri gospodarjenju z gozdovi . Pričakujemo lahko, da se bo kakovost priprave dela v državnih gozdovih poveče­ vala, medtem ko bodo lastniki gozdov izva- jali pripravo dela le izjemoma. Ali bo nova zakonodaja nekatere prvine priprave dela vključila kot obvezne v gozdnogojitvene načrte in kako bo deloval nadzor, pa je še odprto vprašanje. Doslej smo bili navajeni , da je bil rezultat priprave dela pisni izdelek- podrobni načrt, vendar ta pri ustrezno majhnem obsegu dela vsaj za sečnjo in spravilo v zasebnih gozdovih ni nujen. Pomembnejši je miselni potek pri odločitvah, ki so nato usodne za 214 G. V. 4/92 končni uspeh dela. Pri lastnikih razdroblje- nih zasebnih gozdov moramo doseči, da bodo zavestno uporabili svoje znanje o gozdu in gozdnem delu, zavedajoč se vseh posledic napačnih odločitev. Prioritetni red razmišljanja naj bi bil naslednji: 1 . skrb za varnost delavcev in lastno varnost; 2. skrb za okolje in gozd; 3. gospodarnost opravljanja kakega dela. če prvih dveh pogojev ni mogoče zado- voljivo rešiti, potem je odgovor na tretjo zahtevo na dlani: »takšnega dela se ne da racionalno opraviti«. LITERATURA 1. lvanek, F., 1976. Vrednotenje poškodb pri spravilu lesa v gozdovih na Pohorju. BF, VTOZD za gozdarstvo, dokt. disert., Ljubljana. s. 184 2. Klaassen, A. J., Opshoor, J. B., 1991. Eco- nomics of sustainability or the sustainability of economics: different paradigms. Ecological Eco- nomics, 4 ('1 991 ), Elsevier Science Publ., Amster- dam, s. 93-115. 3. Košir, B., 1985. Poškodbe sestojev pri sečnji in spravilu lesa. Zbornik študijskih dni, BF, Ljublja- na, s. 93-199. 4. Košir, 8., 1989. Možnosti pridobivanja lesa iz gozdov pod Martuljkovo skupino. IGLG, eksper- tiza, s. 8. S. Košir, B., 1990,a. Prognoza tehnološkega razvoja gozdarstva Slovenije do l. 2000, IGLG, Ljubljana, s. 65. 6. Košir, B., 1990,b. Ekonomsko-organizacijski vidiki razmejitve delovnega območja traktorjev in žičnih naprav pri spravilu lesa. BF, Gozdarstvo, Dokt. disert., Ljubljana, s. 350. 7. Košir, 8., 1991. Delimitation of Cable Yar- ding and Tractor Working Areas in Wood Skidding on the Basis of Work Studying . Proceedings of IUFRO 1990, S3 :04 Subject Area, XIX World Congress, Montreal, s. 77-83. 8. Košir, B., Lipoglavšek, M., Winkler, 1., 1991. Strokovne podlage za določitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati izvajalec gozdnih del. V: Posve- tovanje >•Gozdno gospodarstvo kot izvajalsko po- djetje«, Bled 1991 , s. 14. 9. Krivec, A. 1973. Temelji znanstvene organi- zacije dela v gozdni proizvodnji. Skripta. BF, Gozdarski oddelek, Ljubljana, s. 108-186. 1 O. Krivec, A. 1975. Racionalizacija delovnih procesov v sečnji in izdelavi ter spravilu lesa glede na delovne razmere in poškodbe. BF - lGLG, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 13, 2, s. 145-193. 11 . Rebula, E., Košir, B., 1988. Gospodarnost različnih načinov spravila lesa. Strok. in znan- stvena dela 96, VTOZD za gozd., Ljubljana. 12. * 1991, 1992. Različni osnutki Zakona o gozdovih. Tipkopis, MKGP, Ljubljana. GDK: 907:902 Etika sobivanja v okolju Janez PIRNAT* Izvleček Pirnat, J. : Etika sobivanja v okolju . Gozdarski vestnik, št. 4/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 1 O. Prispevek opozarja na pomen etičnega uprav- ljanja z vsemi obnovljivimi viri na Zemlji, saj si lahko človeštvo le tako zagotovi normalne raz- mere za sobivanje milijard ljudi v omejeni nosilni kapaciteti okolja. Avtor opozarja na napake, ki jih je okolju povzročala Zahodna civilizacija vse do danes in opozarja na novo paradigmo eko razvo- ja, kot popolnoma drugačnega pogleda na svet , ki vidi razvoj v poudarjeni kakovosti življenja, ne pa v nenehni količinski rasti. V tej paradigmi ima pomembno mesto tudi napredno orientirano go- zdarstvo. Ključne besede: etika, okolje, obnovljive dobri- ne. 1. UVOD V knjigi Pokopane kulture (Ceram 1980) opisuje avtor med drugim kratko zgodovino Sumercev, ki so razvili eno najstarejših kultur v zgodovini človeštva. Najbolj prese- netljivo odkritje v omenjenem poglavju so družbeni pojavi, ki se nam zdijo še danes zelo moderni in vsakdanji. Tako srečamo prve primere manjšega podkupovanja, prve primere mladinskega kriminala, prve za- kone glede morale, opis »hladne vojne«. Med drugim lahko preberemo, kako toži oče zaradi svojega izgubljenega sina in o splošni izprijenosti mladine. Besedilo se začenja, ko oče sprašuje sina : »Kam te pa že spet nese?'' Odgovor : »Nikamor« nam zveni kar zelo domače, in vendar so bile te besede zapisane v klinopisu pred več kot 4000 leti, v prvotni obliki pa še mnogo prej. Zakaj sem za uvodno razmišljanje o etiki okolja izbral prav ta odlomek? Ta odlomek w Spec. J. P., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, Slovenija Synopsis Pirnat, J . : The Ethics of Coexistence in the Environment. Gozdarski vestnik , No. 4/1992. Jn Slovene with a summary in English, lit . quot. 1 O. The article focuses on the significance of ethical management of all the renewable Earth's reso_ur- ces because this is the only way for the mankind to secure normal coexistence conditions for bil- lions of people within the limited environmental carrying capacity. It has been pointed to the mistakes Western civilization has intlicted upon environment up tili now and the new paradigm of ecodevelopment has been presented as a com- pletely new view on the world. It treats the development as a stressed life quality and not as a constant quantity growth. Forestry of advanced views hasan important place within this paradigm as well. Key words: ethics, environment, renewable resources. nam lepo izpričuje, kako malo se je člove­ kov značaj spremenil v mnogih tisočletjih, medtem ko je njegov tehnični um napredo- val v naravnost neslutene višine. Človek ostaja ujet v meje svojih strasti, ki jih lahko ureja samo z zavestjo o nujnosti sobivanja s soljudmi, če želi dobro tudi sam sebi, če želi v kateremkoli delu sveta ali v katerem- koli času preživeti. Seveda se ta zavest o nujnosti sobivanja ni porodila sama od sebe in v lagodnem premišljevanju zado- voljnega človeka. Porodila se je v znoju in krvi, ob številnih napakah, ki so človeka pogosto spravile v obup in skoraj povsem na kolena. Spoznanje, da smo se v teh tistočletjih pravzaprav tako malo spremenili, nas ne sme spraviti ne v apatični pesimizem niti v nezreli optimizem. To spoznanje je naše ogledalo, ki nam kaže podobo o nas samih; samo z realno zavestjo o sebi bomo lahko postopno napredovali na višjo raven v medsebojnih odnosih in tudi v odnosu do sobivajočega sveta. Danes, ko smo na pragu 21 . stoletja, nas kljub obvladovanju tehnike, ki ni bila ne- znana tudi sumerskemu človeku, čakajo še G. V. 4/92 215 veliko večji izzivi, kot so tedanje prebivalce Mezopotamije . Prvič v zgodovini človekovo okolje ni več samo narava, pač pa tudi kultura, pri čemer te besede ne določamo z vrednostnim predznakom. Človek si je nakopičil tolikšne količine znanja in vede- nja, da si je lahko ustvaril tako rekoč neo- dvisen sistem bivanja, toda ta neodvisnost je v resnici navidezna, kajti zakoni narave veljajo tudi v človeškem svetu, ne glede na to, kako razvit je postal. Zavedati se mora- mo, da smo razvili orodja za delo, vsebino pa moremo še vedno vdihniti le ljudje. 2. ZGODOVINA RAZVOJA ZAHODNOEVROPSKEGA POGLEDA NA OKOLJE 2.1. Doba ravnotežja med človekom in njegovim okoljem Samo človek lahko ustvarja kulturo, torej v najširšem pomenu besede celotno so- cialno izkustvo (znanje, tehnika, moralni zakoni, navade in običaji) , ki ga človek prenaša in dopolnjuje iz roda v rod . Najsta- rejša socialna in družbenoekonomska kate- gorija je človek kot lovec in nabiralec. Človek je še popolnoma odvisen od narave, poznati mora njene zakone, njen dnevni in letni ritem in se mu podrediti do podrobno- sti , če želi preživeti. Do naravnih virov v svojem okolju se vede kot plenilec, vendar pa je ljudi takrat še premalo in njihova tehnika preskromna, da bi lahko usodneje preoblikovali naravo in s tem kakorkoli ogrozili nosilno kapaciteto okolja. Človekov um se izkaže močneje v umetnosti (Altami- ra), ki jo seveda spremlja magični pomen, kot pa v tehniki. 2.2. Izguba ravnotežja med človekom in okoljem Dve globoki kulturni spremembi sta do zdaj najbolj usodno zaznamovali človekov odnos do okolja. Prva sega v neolitik (1 0.000 let pr. n. š.), druga pa je znanstvena revolucija (17. stol. in dalje), o kateri bomo govorili več pozneje. Nobeni se ni dalo izogniti in obe sta prinesli človeštvu poleg radikalno spremenjenega odnosa do okolja tudi veliko dobrega, predvsem določen vlo- žek presežne energije, s katero so si ljudje lahko v marsičem olajšali življenje. 216 G _ V. 4/92 Neolitik je doba, ko je človek začel obvladovati naravo s svojo tehniko. V jeziku energije bi temu lahko rekli, da si je prvič uspel ustvariti nekaj presežne energije , s katero je lahko razpolagal. Zaradi tega je število ljudi lahko začelo naraščati vsaj nekoliko neodvisno od zakonitosti, ki so veljale za druge vrste. Ta prvi korak v neodvisnost pa je spremljal že tudi prvi problem - pomanjkanje hrane in konec razvoja kamene kulture. Neolitski človek je začel razvijati rudarstvo, poljedelstvo in ži- vinorejo, s tem pa se je začelo prvo nepo- vratno obsežnejše spreminjanje človeko­ vega okolja. Seveda, vsaj v začetkih ne moremo govoriti o resnejši krizi okolja, saj je bilo ljudi še premalo, njihov vpliv pa v času ene generacije premalo zaznaven, da bi se ga ljudje sploh v celoti zavedali. Značilnost vseh zgodnejših problemov je, da so se pojavljali le lokalno ali največ regionalno. Brez dvoma pa neolitska revo- lucija ni samo tehnološka, je tudi socialna in kulturna. Na to dvoje večkrat pozabljamo, saj za to drugo ni na voljo toliko arheoloških dokazov. Presežna energija (orodje , dodatna hra- na, shranjevanje, razdeljevanje ... ) je za- htevala nov način dela, kontrole in načrto­ vanja -skratka določeno organizacijo, ki je zahtevala določeno vladajočo elito. Ta je imela določeno znanje in iz tega izvirajoče avtoriteto, dokler ni že sama oblast pred- stavljala avtoritete . Tako se začne prvo razlikovanje , ki je zaznamovalo praktično vse družbene sisteme, ki jih je ustvaril človek. Potegnimo tu vzporednico z odnosom do okolja z drugim kvalitetnim tehnološkim pre- mikom v zgodovini človeštva - z industrij- sko revolucijo. Ob nespornih pozitivnih do- sežkih v znanosti, predvsem v medicini in kulturi, je industrijska revolucija odprla Pan- dorino skrinjico nepredvidljivosti - zaradi možnosti globalnega vplivanja na planet. S to možnostjo pa je človek prvič sprožil tolikšne mehanizme, da so se izmuznili iz njegovih rok in jih samo s tehničnim zna- njem ni več mogel obvladati. 2.3. Temeljna kulturna vpliva, ki sta zaznamovala odnos zahodne civilizacije do okolja - antika in krščanstvo 2.3.1. Antika Populacijski pritiski -prvi pritiski v okolju ... so prinesli različne načine reagiranja, ki jih najlažje razumemo v kratkem pregledu razvoja nekaterih antičnih grških mestnih državic. a) Korint je ob pNih problemih doma začel koloni- zirati čezmorske dežele (Sicilija, j. Italija, Tracija). Sem je usmeril presežek prebival- stva. Tako je samo razpršil svoj vpliv, v ničemer pa ni spremenil vsebine svojega načina življenja, ne v politiki ne v kulturi ne v poljedelstvu. Vse probleme je le prenesel na nekoliko širšo skupnost in na prihodnje generacije. b) Sparta poišče rešitev, ki je postopno tako spre- menila njen način življenja, da jo je usodno upočasnila v razvoju. Pritiske svojega pre- bivalstva skuša sprostiti s kolonizacijo ne- posrednih sosedov. Sparta je tako sicer pridobila dodatno ozemlje, toda s stalnimi vojnami in militarizacije se je postopno povsem izčrpala in utrudila v razvoju. Krat- koročno pridobitev je dolgoročno predrago plačala in v razvoju propadla. c) Atene Zanimivo je, da sprva zanemarjajo pro- bleme pritiskajočega prebivalstva, dokler se nemiri ne približajo socialni revoluciji . Ker časovno zamuja in ji rešitve, ki sta jih prevzela Korint in Sparta niso več dostop- ne, najde novo rešitev - prilagodi svoje kmetijstvo in manufakturo za izvoz, prila- godi pa tudi politiko, tako da dobi novi gospodarski razred- trgovci- večji politični vpliv. Seveda je k takim rešitvam ni nape- ljala samoumevna politična modrost, pač pa problemi v okolju . Pretirana paša je deželo opustoši la, saj je bila že v Plato novih časih dežela močno erodirana. Atenci so se preusmerili na gojenje oliv in izvoz olja, oziroma zamenjavo za žito iz Male Azije - potreba, ki je rodila znamenito atiško lon- čarstvo in pospešila razvoj brodovja. Tako je tudi erozija po svoje preusmerila Atene v trgovsko državo in jo hkrati spremenila v pomorsko silo. S tem so se izognili doma- čim socialnim problemom in našli rešitev, ki je za dolgo prevladovala v helenskem svetu in v svetu zahodne civilizacije, ki ga je privzela in nasledila (primer: renesančne Firence, protestantska nemška mesta in Anglija!). Atenska rešitev je imela še eno veliko zasluga - neizmerno je povečala samozavest helenskemu človeku, ta samo- zavest se je pokazala v silovitem razvoju kulture, umetnosti in filozofije. Žal pa je imela ta samozavest vgrajeno tudi napako - ni opazila, da se je človek problemov v okolju le začasno otresel, ni pa jih rešil! Morda mu je prav uspeh na drugih področjih zamegli! ta nerešni problem. 2.3.2. Judovsko- krščanski vpliv Danes, ko se zavedamo, kako močno smo porušili ravnotežje v naravi, se pogosto sprašujemo, kje so korenine tega napač­ nega ravnanja, kje je razlog, da se je zahodni človek začel čutiti ločen od narave in nad njo. številni kritiki trdijo, da je k temu največ pripomogla judovsko-krščanska tra- dicija. Kritiki se največkrat sklicujejo na naslednji odlomek iz Stare zaveze: Bog ju je blagoslovil in jima rekel: »Rodita in se množita ter napolnita zemljo; podvrzita si jo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji fu (Gen. 1, 28-29). V tem odlomku sta bila sporna dva glagola, in sicer pod- vreči si ter gospodovati . Oba glagola imata v hebrejščini dejansko takšen pomen, kot so ga povzeli prevajalci v številne svetovne jezike. Toda v stari hebrejščini sta imela oba glagola hkrati tudi širši pomen, značilen za pesniško bogate orientalske jezike, ki ga racionalizem mlajših evropskih jezikov ne pozna. Evropski jeziki so ustvarili za vsak pomen nov izraz, stara hebrejščina pa je razliko pojasnjevala s celotnim kontekstom besedila. Tako poznavalci hebrejščine da- nes obema glagoloma sicer pripisujejo omenjeni pomen, vendar s hkratno ljubezni- jo, skrbjo in odgovornostjo. Na to nas nave- zuje že bližnji odlomek, ki ga tu navajamo: »Vzel je torej Gospod Bog človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval. (( (Gen. 2, 15-16). Poleg tega je tudi s teološkega vidika nesmiselno trditi, G. V. 4/92 217 da bi Bog kot ljubeči stvarnik svetoval človeku brezvestno ravnanje s stvarstvom. Že Stara zaveza pozna Dobrega pastirja, ki skrbi za svoje ovce, torej pozna pojem odgovornosti tudi do narave. Kljub temu ostaja nesporno dejstvo, da so v naslednjih stoletjih ljudje večkrat opravičevali svojo slabo vest ( !) prav s tem odlomkom iz Biblije. Iz povedanega pa brez dvoma sledi, da napake ni krivo Sveto pismo, pač pa premajhno poznavanje kulture naroda, ki je ustvaril popolnoma drugačen način razmiš- ljanja in poetično govorico jezika, kot jo poznamo mi, oziroma napačna inerpreta- cija prevoda jezika; torej tista ozkost, ki je tako značilna za človeštvo tehnične civiliza- cije, da se namreč drži črke in ne duha. Poleg tega je nekoliko hinavsko zatrjevati, da je ravno v tem primeru vodilo ljudi Sveto pismo, ko se ti isti ljudje niso pomišljali spremeniti zgodovine tudi krščanske civili- zacije v zgodovino vojn in vsakoterega fizičnega in psihičnega nasilja. Izkoriščanje naravnih bogastev je univer- zalno človekovo dejanje, ki ni kaj dosti različno pri ljudeh različnih verskih prepri- čanj. To vedenje je preprosto del biolo- škega imperializma, ki se je zaradi silovi- tega razvoja tehnike razvilo iz popolnoma normalne in v živih bitjih vgrajene preživet- vene težnje, da pridobi sebi in potomcem čim več energije. Problem se je zaostril zaradi razkoraka med človekovim etičnim in tehničnim razvojem. Človek očitno ni znal pravočasno postaviti meje svojemu pohlepu. Seveda pa je krščanstvo usodno zazna- movalo in prekvasilo razvoj zahodne civili- zacije. S krščanstvom se je namreč dokončno uveljavil antropocentrizem, ki smo ga sicer v drugačni obliki srečali že v antični Grčiji. Žal pa je zgodnje krščanstvo zorelo ob nenehnih stresnih stikih z ugaša- ječim rimskim imperijem in svežimi vplivi barbarskih ljudstev. To soočanje se je sicer končalo z zmago krščanstva na duhovnem področju, precej bolj pa ostaja vprašljiv napredek na materialnem področju. Zdravi antropocentrizem zgodnjega krščanstva, ki je postavljal človeka v vrh stvarstva le ob hkratni odgovornosti do bližnjega in okolja, je zamenjal brezobzirni boj za preživetje, iz katerega so izhajali kot zmagovalci najmoč- 218 G. V. 4/92 nejši - ne pa nujno tudi najboljši. Takšen antropocentrizem se je na Zahodu dokonč­ no uveljavil kljub Frančišku Asiškemu in Sv. Bernardu, ki ostajata le svetli izjemi na vse bolj racionalno naravnanem evropskem svetu. Sicer pa tudi renesančna doba pri- znava naravi (pokrajini) zunanjo lepoto, ne pozna pa njenega širšega pomena zaradi nje same. Splošno nazadovanje zaradi omenjenih nenehnih motenj je povzročilo, da je na materialnem področju znanosti zastala in zapadla v t. i. »temno dobo«. Šele v 8.-9. stoletju n. š. se začne spet vzpostavljati tisto, kar naj bi bila naša zahodna civilizaci- ja. Začenjala pa je zelo na dnu, z minimalno "presežno energijo«, saj je vse svoje zna- nje in energijo usmerila v golo preživetje; le redki izbranci so znali brati in računati - težava, ki je ovirala tudi Karla Velikega, le da se je on zavedal pomena izobrazbe in jo je po svojih močeh pospeševal. Kljub bleščečemu dvoru Karla Velikega, so bile v Evropi vse dežele zelo revne in opusto- šene v času, ko so, kot rečeno, znali brati in pospeševati kulturo le redki izbranci. Toda postopno sta se krepila znanje, osva- jal ni valovi barbarskih ljudstev so se umirili. Tako so bili postopno obvladani osnovni problemi preživetja, zato se je spet okrepila samozavest in srednjeveški človek je storil nekaj, česar antični ni poznal oziroma ni čutil potrebe za tak korak - presegel je človeško skalo, tako značilno mero sklad- nosti helenskega človeka. Primerjajmo samo silovitost in onstranskost kakšne got- ske katedrale s trezno skladnostjo grškega templja! Res izraža ta gotska arhitektura teocentrično usmeritev takratne človeške družbe, toda v ozadju se že kaže renesanč­ na zavest: to silovitost zmorem jaz, torej sem človek, sem ustvarjalec l To samoza- vest smo že srečali v antičnih Atenah, prevevala pa je tudi renesančnega človeka, ki je želel posnemati in še presegati svoj grški ideal. V renesansi 16. in 17. stoletja je človek sam sebi že zadosten in v središču zanima- nja. Siloviti vzponi v umetnosti, kulturi, trgo- vini, odkritjih novih dežel in tehniki (Koper- nik!) so njegovo samozavest še povečali. Človekov občutek, da je nezmotljiv in na edini pravi poti, je neizmeren. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da je renesansa zadnje obdobje človeške zgodovine, ko je človek še lahko univerzalen znanstvenik, in je vsaj do neke mere lahko svet še doživljal kot celoto (Leonardo da Vinci!). Po tej dobi se je začel celostni pregled na svet izgubljati, zamenjevala ga je doba poudarjene individualnosti in razvoja loče­ nih znanosti in ločenih odkritij. V evropski misli in razvoju znanosti se je vse bolj uveljavljal racionalizem. Res se je v 17. stol. pojavil tudi panteizem, ki predstavlja zametek bolj ekocentričnega pogleda na svet, saj izenačuje pred Bogom vsa bitja in skuša spoštovati življenje v naravi. Toda panteizem je le prehodno obdobje, zares množično pa ni nikoli prekvasi! evropskega človeka. 18. stoletje in doba, ki sledi ( 1750-1850), dejansko pomenita dokončni prelom med človekom in naravo. Razvijeta se racionali- zem, empiricizem, nastopita ameriška in francoska revolucija, ki razvijeta kult člove­ kovega razuma in zasebne lastnine. Indu- strijska revolucija je pomenila po dolgih stoletjih kvaliteten preskok pri človekovem odnosu do okolja. Vso racionalno samoza- vest, ki jo je človek gojil pravzaprav skozi vso svojo zgodovovino, je šele zdaj lahko tudi preskusil in ni se pomišljal. Vso zgodo- vino mu ni šlo nič preveč usodno narobe, čemu bi šlo zdaj. ln vendar je šlo. Vso dolgo zgodovino je človekov vpliv na okolje ostajal obvladljiv - lahko bi rekli v mejah človeškega merila. Industrijska revo- lucija pa je v človekov odnos do narave vnesla tri intenzivne spremembe: - intenzivno in trajno navezanost na neobnovljive naravne vire, - intenzivnost kroženja snovi in energije, - hitrost tega kroženja, ki ni bila prilago- jena dosedanjemu človeškemu izkustvu. Stroji ·in njihova uporaba pomenita ne le potrditev radikalne superiornosti človeka - inženirja - nad okoljem, nad materijo in energijo, ki jo zna spreminjati, pač pa tudi do naravnih virov, ki so bili v začetku videti neizčrpni, poleg tega pa so se človeku kazali le kot sredstva, namenjena njemu, brez lastnega pomena za stabilnost nara- ve! Obvladati in pokoriti naravo je bil motiv že sam po sebi, kajti narava je človeku le še objek.t, podrejen njegovemu razumu. Pozitivizem 19. stoletja je zožil naravo- slovno znanost le na empirična dejstva in zato zanemaril povezave z okoljem. To je pripeljalo do razvoja specializiranih disci- plin, ki so se razvijale vsaka zase, vezi med njimi je bilo vse manj. Humanistične in naravoslovne discipline se dokončno ločijo, s tem pa se uveljavi tudi določena razkla- nost, ki spremlja vedenje sodobnega člove­ ka. Razvoj ločenih znanosti je povečal za- nimanje za detajle, izgubljal pa se je celos- tni pogled na svet. V 20. stoletju prevladujeta dva zapletena sistema - industrijsko-tržni ekonomski si- stem in podobno usmerjen politični-demo­ kratični sistem. Oba sta danes izrazito pre- vladala na Zemlji, ker sta vse do danes prinašala najboljše rešitve za probleme svoje dobe. Sta rezultat ustvarjalnosti naših prednikov, vendar pa tudi rezultat drugega časa, ki ju bomo morali preseči. Znano je, da skupnost, ki usmeri vso svojo ustvarjalno energijo v določen cilj - v našem primeru v neprestano izkoriščanje naravnih virov in v čim bolj strmo rast, postane nagnjena k občutju, da je že samo to delo nesporna pozitivna vrednota, zato praviloma prepozno spozna morebitne ne- gativne učinke enostranskega gledanja in delovanja, in to je ena glavnih napak antro- pocentričnega gledanja sveta. V zgodovini so vedno cvetele posamezne izstopajoče civilizacije, na njihovem obrobju pa so živele »satelitske« civilizacije, ki so posnemale vzorce uspešnejše sosede. Po- stopno so se ti vzorci spreminjali, zlasti na kulturnem ne pa tudi pri p~odukcijskem nivoju - pri odnosu do narave. V tem smislu lahko govorimo, da so starejše generacije nadomeščale mlajše, vrednostno pa so bile istega tipa! S tem hočemo predvsem po- udariti, da je v vseh družbeno ekonomskih ureditvah človek proizvajal za akumulacije in presežek, ne pa za resnično potrebo. Morda je ravno v tem izvirni greh zahodne civilizacije . V nobeni civilizaciji ni bil človekov osnovni cilj ohranjanje okolja, pač pa ohra- njanje sebe, saj okolja vse do naše dobe ni mogel resneje globalno ogroziti. V zgodo- vini človeštva obstajata že od Altamire do Hiroši me dve vzporedni težnji: G. V. 4/92 219 - razumeti naravo, ne da bi si jo podredili (umetnost, kultura), - razumeti naravo, da bi si jo podredili (materialni razvoj). Kako to, da je na Zahodu prevladala druga? Odgovor ponujajo nepričakovana spekta- kularna odkritja v klasični znanosti. Ta je bila presenetljivo uspešna na področju rne- hanične znanosti in v začetnih spoznanjih o naravi, kar je nehote potrjevalo človeka v občutju, da je doumel zadnje skrivnosti narave in ji zato lahko gospoduje. Silovit, celo samonosen razvoj znanosti pa je prav v 20. stol. (relativnostna, kvantna teorija) podrl človekovo absolutno samozavest in samozadostnost. Človek je naredil vrsto napak, naletel na vrsto nejasnosti, na po- dročju naravoslovja je začel kopičiti ne- uspehe in je prvič globalno ogrozil nosilno kapaciteto Zemlje . 20. stoletje pozna zaton vseh klasičnih hierarhij , ki jih je človek razvijal v zgodovini. Uveljavlja pa se tista, ki jo je prvo občutil in prvo zavrgel: človek ni nad naravo, pač pa njen del. 3. GLAVNI· PROBLEMI V OKOLJU DANES Našo dobo zaznamujejo resni globalni problemi , ki bi jih lahko strnili v naslednje skupine . l. Negativni vplivi v okolju (zemlja, voda, zrak), ki so posledica človekove agroindu- strijske dejavnosti : - klimatske spremembe (efekt tople gre- de, ozonska luknja ... ), - izginjanje vrst in s tem biološke pestro- sti ter stabilnosti, - prekomerno izčrpavanje neobnovljivih in obnovljivih naravnih virov, - uničevanje tropskih gozdov, - širjenje puščav, - onesnaževanje okolja (kisli dež ... ). 11. Negativne posledice, ki so posledica za- ostalosti in obstoječega načina življenja: 220 G. V . 4/92 bolezni in lakota, - prevelika rast števila ljudi . 111. Potencialne nevarnosti za človeka in okolje: - možnost atomske katastrofe, - miselnost ljudi. Težko bi se odločili, kateri problemi so najbolj pereči, saj se njihova teža spreminja v času in prostoru . Prav tako jih ne moremo obravnavati ločeno in med seboj neodvi- sno, saj so vsi med seboj prepleteni in vplivajo drug na drugega. Z etičnega vidika pa velja opozoriti, da pretresajo najbolj pereči problemi (skoka- vita rast ljudi , izguba plodne zemlje , krčenje gozdov, onesnaževanje okolja) ravno nerazviti del sveta, medtem ko zmore zago- toviti rešitev le razviti del sveta, ki ima denar, znanje in prednosti tehnološkega razvoja . Glavni problem razvitega sveta je v nje- govi miselnosti , ki je še ni prežela zavest, da si bo moral svoje prednosti enakomerno razdeliti z nerazvitim svetom, saj bo le tako lahko zagotovil preživetje celote, pa četudi na račun nekaj skromnejšega načina svo- jega življenja. Tu pa se področji tehnike in ekonomije srečata z etiko. 4. ETIKA SOBIVANJA KOT MOŽNOST PREŽIVETJA 4.1 . Definicija etike in razvoj Etika je filozofska disciplina, ki ocenjuje človekova dejanja za dobra ali slaba. Ti pojmi so relativni in se v različnih kulturah spreminjajo - ne smemo jih zamenjavati z religiozno etiko, ki je absolutna, za vse, ki jo priznavajo, ne glede na svojo izvorno kulturo. Etika se razvija v skladu s človeko­ vim razvojem. V začetku je bila prilagojena le njegovim potrebam, zdaj je širša. Današ- nja zavest o moralni odgovornosti do okolja je velik korak do determinizma 19. stoletja ali želje po obvladovanju narave, ki jo človek goji še bistveno dlje. Etika je stvar drže, vedenja, ravnanja in ne samo teoretičnih principov. Temelji na prepnCanJU m n1 Je stvar intelekta. Razsta- vimo jo lahko na: - razumsko prepričanje o potrebi trez- nega ravnanja z okoljem, - čutenje povezanosti z okoljem, - volja in motivacija za ukrepanje. Etika zajema tudi preseganje naslednjih pogostih vzorcev reagiranja na spoznanje o problemih v okolju: - egocentrizem: živimo še naprej enako kot prej, za probleme so odgovorni drugi, boljše tehnike bodo zmogle najti rešitev; - apatija : kaj pa lahko naredim, eden od 6 milijard ljudi, kaj pa se pozna moje malen- kostno onesnaževanje Zemlje. Problem etičnega vrednotenja odločitev je sprožila šele uporaba izpopolnjene teh- nologije, ki je najprej omogočila boljše živ- ljenjske razmere ljudem, to je vplivalo na pravo populacijsko eksplozijo, oboje skupaj pa je silovito pospešilo entropijo, oziroma zamajala nosilno kapaciteto Zemlje. Do potrebe po etiki je prišlo zaradi konflik- tov med človekom in okoljem; konflikti so človeka ogrožali in jih s samo tehnologijo ni več obvladal. Če bi znanost lahko sama rešila nakopičene probleme, bi potrebe po etiki za okolje ljudje najbrž ne razvili. Vsaka etika mora upoštevati interese posamezni- ka, družbe, prihodnjih generacij, drugih bitij in okolja. Dokler je človek videl nezadržen napre- dek svoje spretnosti , uma in domiselnosti ter je verjel v ,,nedolžnost« tehnološkega napredovanja, je ocenjeval probleme v oko- lju le kot odklene v razvoju narave, ki jih je pač potrebno preurediti po svoji podobi. To podobo razvoja sta v svojem bistvu zajela tako klasična kapitalistična ekonomska logi- ka, kot tudi marksizem. Obe viziji razvoja človeške družbe se sicer razlikujeta v po- gledu na lastnino, nobena pa ne prinaša zavesti o potrebi vzdrževanja ekološkega ravnovesja, zavesti, ki jo lepo ponazori stavek : Če nisi del rešitve, si del problema. Človek je začel šele zaradi naraščajočih problemov iskati rešitve. Tako so se izobli- kovali različni razvojni scenariji ali cele razvojne paradigme v iskanju rešitev za okolje in človeka v njem : 1. Radikalna ekocentrična perspekti- va, ki zahteva radikalne spremembe v so- cialni organiziranosti družbe, v ekonomiji , tehniki. Vizijo prepleta pesimizem in razo- čaranje nad človekovim tehnološkim razvo- jem, ostra kritika intelektualnega sistema, ki priznava le logiko dejstev, ki jih v določe­ nem trenutku lahko preveri . Trdi, da novo kopičenje posameznih znanj ne rešuje niče­ sar. Nagiba se k sožitju bivajočega, navdu· šuje se nad radikalnostjo Frančiška Asiške- ga, nad romantiko 19. stoletja, visoko vred- noti vzhodnjaške filozofije in religije pa tudi krščanstvo, pacifizem . .. Ob soočanju var- stva in ohranjanja narave na eni strani ter tehnološkega in ekonomskega razvoja na drugi, ima absolutno prednost narava. Prav tako ima ohranjanje narave prednost pred zasebno in drugimi oblikami lastnine. Glavno hibo v okolju vidijo v človeku, od tod tudi izvira odpor do sedanjih vodilnih paradigem, kot je npr. rast (proizvodnje in števila ljudi .. . ). Predlaga decentralizirana upravljanje, majhne in samozadostne celi- ce, predindustrijski način življenja. Je neko- liko nerealna, saj ne prinaša rešitve za bedo milijard ljudi nerazvitega sveta danes in tu. 2. Vizija, ki nadvse ceni možnosti teh- noloških rešitev. Priznava podobne pro- bleme v okolju kot prva, le da na možnosti tehnološkega razvoja ne gleda s pesimiz- mom in razočaranjem. Po tej teoriji ni pro- blem v tehnologiji, pač pa v zlorabi tehnolo- gije. Problem ima torej svoj izvor v človeku, v nepravičnem socialnem in druž- benoekonomskem redu. Z zamenjavo tega reda bi se nujno rešili tudi problemi. Ta paradigma se je seveda postopoma razvi- jala in dograjevala. - V prvi fazi, ki jo označuje izid knjige Rachel Carson Nema pomlad, se je tehno- logija omejila na registriranje in odpravljanje škod ter na omejevanje sicer navzoce uma- zane industrije v prostoru. Gre torej za nekakšno prilepljeno, vzporedno korektivo obstoječi ekonomiji in razvoju. Prva faza izhaja iz problemov razvitega zahodnega sveta. Je še nekoliko naivna, slepo zaupa v človekovo osveščenost, pomen zasebne lastnine in samopobude, ki naj bi najbolje varovali okolje. Probleme v okolju vidi šele pri njihovem izhodu iz sistema in jih tudi šele tam skuša odpravljati. Ta paradigma G. V. 4/92 221 ostaja še zelo antropocentrična, z vizijo (sicer korigiranega) razvoja zahodne družbe. - Druga faza se pojavi v zavesti člove­ ka, ko se začne zavedati silovitosti proble- mov nerazvitega sveta in hkrati s tem tudi prvič dokončno spozna, da so številni na- ravni viri omejeni v času in prostoru. V tej fazi človek sicer še ostaja pri viziji ekonom- ske rasti, vendar ji skuša vgraditi načelo trajnosti pri izrabi naravnih virov. To naj bi dosegal z novimi tehnologijami, ki bi tudi prinašale večjo energijsko učinkovitost in bolje varovale okolje. Skupaj z zmanjša- njem števila ljudi na J in z odpovedjo razkošja na S naj bi umetno povečali no- silno kapaciteto Zemlje. Probleme onesna- ženja plača onesnaževalec. Žal pa ta reši- tev ne spodbuja razvoja za preprečevanje onesnaževanja. Na tej stopnji je danes pretežni del razvitega sveta. Kljub dobrim namenom in pozitivnim spremembam ostajata obe viziji nepopolni, saj sta tako ekstremni ekocentrizem kot antropocentrizem nerealna, prav tako pa ne predstavljata globalno utemeljene re- šitve. Racionalno vedenje, ki je za vsako situa- cijo poznalo ustrezno reakcijo, je delovalo na področju tehnologije in osnovnih, pre- prostih naravnih zakonitosti. Naše vedenje o okolju je bilo prežeto z racionalizmom začetkov 20. stoletja, ki je zmagoslavno preraslo tudi usodni determinizem, ki spremlja človeka v 19. stoletju. Klasična Newtonova mehanika je primer racionalne znanosti, kajti njeni zakoni so veljali ne- sporno v času in prostoru, kot ga je obvla- doval človek. Bili so predvidljivi in napoved- ljivi; edina negotovost je človek. Toda dvaj- seto stoletje je dokončno zamajal o predvid- ljivost človekovega vedenja o naravi. Po svoje je nesluteni napredek tehnike z vsemi posledicami, ki jim specializirane stroke niso več povsem kos, pripeljal člove­ štvo s poti racionalnega individualizma na zrelejša pot globalnega sobivanja in koope- racije. Antropocentrizem ni več ustrezal in človek ga je nadomestil z zavestjo o planetu Zemlja kot živem okolju, v katerem sta si človek in okolje enakovredna. Tu so za- metki teorije Gaia. Teorija Gaia zagovarja 222 G. V. 4192 spoznanje, da so se organizmi in njihovo okolje medsebojno razvijali, zato zagovarja vizijo, da je Zemlja sistem, ki se vede kot živ organizem. Pojem adaptacije gledamo skozi teorijo Gaia drugače. Tako trdimo, da fizično in kemično okolje ni skopo dejstvo, kateremu so se organizmi pač morali prila- goditi, pač pa so organizmi enakomerno vplivali na zgradbo fizičnega okolja- šlo je torej za vzporeden in enakovreden proces. Organizmi se ne prilagajajo nespremenlji- vemu okolju, pač pa ga s svojim življenjem sooblikujejo. Gaia je evolucijska teorija, ki vidi evolucijo zemlje, oceana, klime in živih organizmov kot enoten, povezan proces. Ne glede na to, ali se z idejo strinjamo ali ne, pa prinaša nov način gledanja na svet kot celoto, kar je bližje etiki okolja, kot so prejšnja gledanja. Tak način gledanja skuša vgraditi nasled- nja vizija: 3. Eko-vizija razvoja kot naslednji ko- rak . Je razvojna vizija, ki skuša ohranjati dosedanje pozitivne usmeritve in preseči dosedanje omejitve. Ta paradigma gradi na viziji celostnega razvoja (družbeni, eko- loški in ekonomski sistem). Kvaliteta in količina imata enako dostojanstvo, samo če se ne razvijata v medsebojnem nasprot- ju. Prinaša poskus simbioze okolja in člove­ ka. Pojem rasti zamenjuje razvoj, s tem pa se tudi zmanjšata entropija in hitrost pre- toka snovi in energije skozi sistem. Razvoja v okolju ne moremo enačiti z nenehno rastjo, saj tega ni nikjer v naravi. Razvoj predpostavlja rast le do določene (zrele) faze, temu pa sledi nenehno dopolnjevanje sistema in zorenje, kar pripomore k stabil- nosti sistema oziroma organizma (primer gozd in primer človek!). Etika okolja potrebuje novo politiko in ekonomijo. Politiko za potrditev strokovnih odločitev, ekonomijo za ustrezno tehtanje naravnih vrednot. Seveda pa bi takšna ekonomija morala podpirati ustrezno spre- menjeno miselnost - uveljavljati pojem dol- goročnosti nasproti kratkoročnim ozkim in- teresom. Samo dolgoročna in globalna sta- bilnost bi morala biti osnova za kratkoročno ukrepanje (prim . amazonski pragozd). Tre- nutna vrednost proizvoda na trgu ne more biti le rezultat tržne logike, pač pa širših interesov, ali drugače rečeno, tržna logika lahko obvelja šele potem, ko je šla odločitev skozi sito ekoloških varovanj. Etika zahte- va, da proučimo vplive na okolje, še preden se določenega projekta sploh lotimo! Bistvo etike okolja je prilagoditev človekovih odlo- čitev svetu naravnih zakonov. Takšen raz- voj seveda temelji na sistemu dolgoročnega gospodarjenja, ki ima vgrajeno odprtost, prilagojenost in tisto stabilnost, ki zmore iz motnje narediti novo informacijo. Na področju zakonodaje in politike se bo še razvijalo progresivno obdavčenje izčrpa­ vanja naravnih virov ter vseh aktivnosti, ki povečujejo onesnaževanje, zmanjševali pa se bodo davki za aktivnosti, ki okolju ne škodujejo ali ga izboljšujejo. Najtežji korak pa bo prav gotovo na področju sociologije oziroma medčloveških odnosov, kajti tu bo etika okolja in sobivanja zrasla ali padla. Spoznanje o globalnih razsežnostih problemov in globalni potrebi reševanja le-teh bo prvič v zgodovini radi- kalno zarezala v dosedanji razvoj razvitega Zahoda oziroma Severa. Poglejmo si nekaj razvojnih perspektiv in modernih tolmačenj izrazov, s katerimi po- gosto vrednostno ocenjujemo in tehtamo skladnost sobivanja z vidika pravičnejše ali bolje etično naravnane družbe: 4.1 .1 . Pojem kvalitete življenja Je različen v različnih kulturah, temelj pa je telesno in duševno zdravje človeka ter stopnja osebne svobode, ki vključuje odgo- vornost. K temu veliko prispeva možnost sprostitve v stabilnem naravnem okolju. 4.1.2. Etika za okolje Etika za okolje mora biti vgrajena v vsako zrelo zakonodajo o okolju. Zakonodaja naj ne zavira tehnološkega razvoja, pač pa ga usmerja in pospešuje, pač z večjim celost- nim znanjem. Tehnika sama ne more rešiti problemov okolja, kot tudi ni kriva zanje. Zavedati se moramo, da človek ni »rak« planeta, saj prihaja do katastrof tudi mimo njega. Človek je prinesel v svet tudi veliko lepega (umetnost, glasba ... ). Planet je s človekom bogatejši, kot če bi ga ne bilo. Vsa ta spoznanja pa moramo danes uvelja- viti tudi v praksi . 4.1.3 . Moralni kodeks Način razmišljanja in čutenja je vsota vseh naših vrednot in odnosa do sveta, ki vpliva na odločitve. Zato bi bilo potrebno izdelati poseben kodeks vedenja do okolja, ki bi bil univerzalen, bil bi vodilo za vodenje strok in bi bil sprejemljiv za vse ljudi ne glede na civilizacijsko in kulturno stopnjo ter versko prepričanje. Etika za okolje mora preseči pojem podrejanja narave človeku, obenem pa mora uvajati pojem upravljanja in strežbe. Človek spoštuje naravo zaradi nje same (dostojanstvo živega bitja!), ne pa zaradi svojih potreb . Človek ni lastnik, pač pa ravna z naravo kot moder oskrbnik, ki skrbi za življenje, ali ga vsaj ne slabša. Prav zato bi potrebovali nekakšno plane- tarno Hipokratovo prisego v smislu: ne storimo ničesar , kar bi ranilo planet Zemljo kot živi sistem. Zločin zoper naravo bi moral biti izenačen z zločinom zoper člo­ veka (npr. Amnesty International za okolje). Etiko moramo ločiti od znanja, več znanja ne pomeni več etike, saj je večina preteklih napak posledica pomanjkanja etike in ne posledica neznanja. Temeljna etična drža mora biti presega- nje človeške sebičnosti. Gandhi je dejal, da je Zemlja dovolj bogata za potrebe vseh ljudi, ne pa za njihov pohlep. To spoznanje uvaja med drugim zavest, da se bo prvič v zgodovini Zahoda morala naslednja gene- racija v razvitem svetu naučiti živeti skrom- neje od svojih prednikov, ne glede na razvoj tehnologije. 4.2. Pogoji, da bi etika okolja v resnici zaživela Etika okolja bi morala biti - učinkovita, - sprejemljiva za najširši krog ljudi. Zato bi princ.ipi, na katerih gradi, ne smeli biti temeljni, pač pa principi višjega reda, s katerimi se večina ljudi lažje strinja (ljudje se prej strinjajo, da je potrebno zaščititi določeno vrsto, kot pa v razlogih zakaj to storiti). Nivo mora biti znanstven in ne metafizi- čen evolucijski in ne revolucijski, na pod- lagi 'volje mora spodbujati ustaljen_e princip~ (estetika, dober gospodar, prot1 vandah- zrnu, za dobro vnukov ... ). G. V. 4/92 223 Etika za okolje bi morala prinašati jasnost v izrazju. Izogibati se mora čustveno in antropocentrično obarvanim izrazom, kot npr. ••partnerstvo« z naravo. Partnerstvo pomeni enakovrednost in odgovornost. Tu pa je odgovoren človek za naravo in ne obratno. 4.3. Vloga in naloge znanosti ter tehnike v prihodnosti: - Svetovna banka podatkov v zvezi z okoljem. - Vzdrževati sistem opozarjanja v dalj- šem časovnem obdobju, prilagojenim spre- membam v okolju (zrak, zemlja, voda). - Identifikacija vzrokov in povzročiteljev motenj. - Raziskovati pojem stabilnosti oziroma določiti razpon, po katerem se sistem nepo- vratno poruši. - Določiti pogoje in oblike za obnovo in ozdravitev sistemov. - Svet mora zmanjšati hitrost entropije oziroma porabo energije (skromnost, varč­ nost, reciklaža, drugačen način življenja). - Uvesti pojem trajnosti v izrabo narav- nih virov. 4.4. Vloga in naloge politike ter ekonomije v prihodnosti: - Večja vloga Svetovne banke pri vlaga- njih v okolje. - Zmanjšati stroške oboroževanja. - Informiranje javnosti o stanju v okolju. - Omejevanje rasti prebivalstva v neraz- vitem svetu. - Vgraditi etiko trajnosti in dolgoročnosti v ekonomijo in politiko . - Razporediti breme reševanja že nako- pičenih problemov med S in J ter med sedanje in prihodnje generacije. 4.5. Vloga in naloge družboslovnih disciplin v prihodnosti: - Večja možnost preoblikovanja zahteva večjo odgovornost vseh ljudi, še posebej na vplivnih in vodilnih mestih. - Investicije v higieno in zdravje ljudi. - Zvišati socialni status ženske v neraz- vitem svetu. Povečati pomen izobrazbe. 224 G. V. 4/92 - Ne delajmo ničesar, kar bi ogrozilo obstoj prihodnjih generacij. - Ne delajmo ničesar, kar bi ogrozilo dostojanstvo življenja prihodnjih generacij. - če potrebe živečih ljudi zahtevajo de- janja, ki bi lahko ogrožala življenje prihod- njih generacij, storimo to tako, da bo tvega- nje čim manjše. - Svetovanje vsem, ki posegajo v pro- stor; osveščanje javnosti o potrebi etičnega vedenja do okolja - naravnih obnovljivih virov nismo ustvarili mi, zato smo še toliko bolj obvezani, da jih predamo zanancem v čim boljšem stanju. 5. GOZDARSTVO KOT MOŽNOST ETIČNO OSVEŠČENEGA UPRAVLJANJA Z OBNOVLJIVIMI NARAVNIMI VIRI 5.1. Izhodišča: Srednja Evropa, kamor spada tudi Slove- nija, ima razmeroma kvalitetne izkušnje pri gospodarjenju z gozdovi, kot obnovljivim naravnim virom. Razlogi za to so znani. Klasična teorija maksimalne zemljiške rente se ni mogla obnesti iz dveh razlogov: - ker je gozd živ organizem, - ker je ta organizem opravljal v krhkem svetu srednje Evrope izrazito varovalno vlogo. Ob številnih problemih (poplave, plazo- vi ... ), ki jih je sprožilo pretirano izsekavanje gozda v časih, ki si jih je zgodovinski spomin srednjeevropskega človeka pač do- bro zapomnil, se je evropski človek spon- tano odločil za previdnejšo pot razvoja svojih vizij v gozdni in gozdnati krajini. K temu ga je spodbujala tudi težavnost življe- nja v večkrat težko dostopnem svetu, ki ga je prisilil v samooskrbe (prim. celek). Zato ni čudno, da je na teh tleh zrasla in se razvila doktrina sonaravnega gospodar- jenja z gozdovi, ki jo v najnovejšem času prenašamo na celoten prostor in vse ob- novljive naravne vire . Etika gozdarstva je zrasla ob naslednjih paradigmah: - trajnost: Za vzdrževanje naravne strukture usmer- jamo naravno energijo in zmanjšujemo umetne energijske vložke na minimum. Op- ;' rnalna struktura in dolgi cikli so najboljši odgovor na naravne in antropogene motnje. - sonaravnost: Naravno pomlajevanje, ohranjanje avto- htonih drevesnih vrst, optimalno kroženje snovi in s tem izkoriščanje naravne danosti - rastišča. - mnogonamenskost: Cilj ni povečevanje količine pridelave, pač pa dajemo poudarek kakovosti, ki mora biti le ena tako za naravo kot za človeka, torej v biofizikalni, ekonomski in duh0vni razsežnosti. Pojme trajnosti, sonaravnosti in mnogo- namenskosti je veliko lažje zapisati na pa- pir, kot pa jih izvajati v življenju, saj zahte- vajo, da etika do okolja gozdarsko stro- kovno delo dobesedno prepoji. Sonaravnost bo v etičnem pogledu po- menila, da gozdar- upravljalec do potanko- sti prisluhne govorici narave, torej v polni meri odgovorno uporablja svoje strokovno znanje in se hkrati zaveda krhkosti sistema in svoje moči, zato se prepusti voditi naravi in ne podlega hitremu ritmu pospešene entropije, ki jo narekuje porabniška družba. Trajnost bo v etičnem pogledu pomenila, da bo gozdar dosledno pospeševal stabil- nost naravnega sistema, tj. gozda oziroma bo zahteve družbe usmerjal po svojih mo- čeh tako, da bo kar najmanj prizadel okolje. Interesi lastnika gozda se bodo morali pod- rediti pojmu stabilnosti, ki edina omogoča trajnostno uporabo obnovljive naravne do- brine in jo uokvirja v sposobnost naravnega obnavljanja. Mnogonamenskost bo v etičnem po- gledu prinašala enakovredno obravnavanje vseh funkcij gozdov, to pa pomeni, da ob morebitnih spornih interesih lahko zavestno podpremo najmanjšo, najbolj krhko in naj- manj priznano vlogo gozda v določenem prostoru, da znamo takšne vloge tudi argu- mentirano soočiti z morebitnim drugačnim interesom ter znamo resno prisluhniti tudi nastajanju novih potreb . Gozd ostaja ogledalo učečega človeka . Je stabilen ekosistem zaradi svoje pestro- sti, vgrajenih številnih informacij, ki mu omogočajo razmeroma visoko učinkovit od- govor in samoregulacijo na motnje v okolju. Njegov dolgi cikel in dolgotrajno kopičenje kvalitete sta zgled stabilnosti. kot· jo je razvila narava. Samo tak odgovor bo moral prej ali slej najti tudi učeči se človek. Povzetel< Avtor razčlenjuje razvo_i zahodne civilizacije skoz1 prizma odnosa do okolja, kot se je kazal v različnih stopnjah razvoja naše družbe . Neolitska ,,revolucija" je prvič v zgodovini človeštva začela spreminjati podobo Zemlje, čeprav vplivi človeka na okolje tedaj še ne presegajo lokalnih oziroma regionalnih dimenzij . Naša zahodna civilizacija je civilizacija človeka - inženirja - čigar cilj je bil vse do danes podrediti naravo in vse njene dobrine svojim potrebam in rastočim željam. Ta cilj je začel uresničevati že v antiki, nadaljeval pa ga je tudi v vzponu Evrope. Vse do konca renesanse je človek še gledal na naravo kolikor toliko celos- tno, z nastopom racionalizma pa se je začelo rojstvo ločenih disciplin in ločitve tehnične, nara- voslovne in humanistične znanosti. Tako se je izgubil tudi celostni pogled na naše okolje in na številne povezave človeka z Naravo. Z industrij- sko revolucijo je človek tako razvil svojo tehnično znanje. da je prvič v svoji zgodovini lahko posegal v okolje globalno. Zato so se s to dobo začeli rojevali številni problemi onesnaženega in pre- obremenjenega okolja, ki so z vso silovitostjo izbruhnili na dan v zadnji čet11ini 20. stoletja. Mednje lahko štejemo: - klimatske spremembe (efekt tople grede, ozonska luknja .. . ), - izginjanje vrst in s tem biološke pestrosti ter stabilnosti, - prekomerno izčrpavanje neobnovljivih in ob- novljivih naravnih virov, - · uničevanje tropskih gozdov, - širjenje puščav. - onesnaženje okolja (kisli dež ... ), - bolezni in lakota, - prevelika rast števila ljudi, ·- možnost atomske katastrofe, - miselnost ljudi. Številni problemi so prisilili ljudi, da so začeli iskati različne rešitve . Eno smer predstavljajo radikalne ekocentrične usmeritve, ki odklanjajo tehnološke rešitve in se navdušujejo za predindu- stl·ijske oblike življenja. Drugo smer predstavljajo razmišljanja, ki verjamejo v moč novih orodij in tehnologij. ki naj bi dokončno prinesla človeku prevlado nad naravo. Najnovejša in najbolj pri- merna pa se zdi paradigma eko razvoja, ki prinaša predvsem drugačne poglede na odnos človeka do okolja. Tokrat je pogled človeka na okolje močno etično obarvan, človeku ne gre več za premoč nad zakoni narave, pač pa za sožitje z njimi. Ključen je premik od pojma rasti k pojmu razvoj . Za takšne poglede pa je potrebno preure- dili tudi politiko, zakonodajo, ekonomijo in tehno- logijo, ki jih eko razvoj ne odklanja, pač pa podreja sobivanju narave in človeka . Moderno srednjeevropsko gozdarstvo temelji na treh izhodiščnih načelih: sonaravnosti, mnogo- G. V. 4/92 225 namenskosti in trajnosti. V vseh treh je nakopi- čena modrost človeka, ki je znal prisluhniti tako govorici narave kot tudi videti svoje napake. Zaradi razmeroma dolgotrajne tradicije in bogatih pa tudi včasih bolečih izkušenj, ponuja takšna gozdarska stroka preverjen model, kako ekološko pretehtano, torej okolju etično prijazno upravljati z gozdom in drugimi obnovljivimi naravnimi viri. THE ETICS OF COEXISTENCE IN THE ENVIRONMENT Summary An analysis of Western civilization through the prism of the relationship towards the environment reflected in diHerent stages of the society develop- ment is given in this article . The neolithic ""revo- lution«" was the first which started to change the Earth's image although the influence of the man on the environment did not exceed the local or regional dimensions. Western civilization is the civiJization of the man - engineer - whose aim has been to subdue the nature and its goods to his needs and growing desires up to the presen! moment. The man started to pursue this aim already in the period of antiquity and went on with this trend during the rise of Europe. Until the end of the Renaissance, the nature was stili dealt with asa whole. But with the emergence of rationalism, separate disciplines and the division into techni- cal, natural and humanistic sciences were started. The integral concept of the environment and of numerous links of the human being with the nature disappeared. During the period of indu- strial revolution the man developed his technical knowledge to such an extent that global interven- tions into environment were possible for him for the first time in his history. Consequently, several problems of polluted and overburdened environ- ment emerged in this period only to violently break out in the last quarter of the 20th century. Some of them are: - climatic changes (greenhouse effect, ozone hole . .. ) - the extinction of species and biologic variety and stability, - excessive exploitation of nonrenewable and renewable natural resources, - the destroying of tropical forests, - the spreading of deserts, - environmental pollution (acid rain), - illnesses and famine, - population explosion, - the possibility of nuclear calastrophe, - human mentality. Forced by numerous problems, people started to search for different solutions. One of the trends is represented by ecocentric tendencies, whir.h 226 G. V. 4/92 are not m tavour of technological solutions and give priority to preindustrial life modes. Another trend is represented by the concepts which be- lieve in the power of new devices and technolo- gies, which should secure final dominance of the man over the nature. The /atest paradigm, which also seems to be the most appropriate one, is that of ecodevelopment, the basic characteristics of which are different views as to the relation of the man towards his environment. The human concept of the environment has a strong ethic connotation. Man's aim is not his dominance over the laws of nature anymore but the coexistence with them. The move from the conception of the growth to that of development is of crucial impor- tance. ln order to put such views into practice, the policy, legislation, economy and technology have to be changed as well. They are not ignored by ecodevelopment but are in accordance with it and subdued to the coexistence of the nature and the man. Modern Middle European forestry is based on three principles : the forestry on natural basis, multipurposeness and permanence. AJI three are the results of the wisdom of the man, who could listen to the language of the nature and admit his faults. Due to a considerably long tradition and rich but sometimes painful experiences, such forestry profession offers a tested model how to deal with the forest and other renewable natural resources in such a way that forest management takes ecologic ethic aspect and other renewable natural resources into consideration . VIRI 1. Ceram, C., M., 1980. Pokopane kulture. DZS, Ljubljana, str. 278-280. 2. Chiras, D., D., 1988. Environmental Scien- ce. A Framework for Decision Making, The Benja- min/Cummings Publishing Company, Inc. Menslo Park, California, 531 str. 3. Clark, K., 1972. Civilizacija. CZ, Ljubljana, 353 str. 4. Golob, S., 1992. Eko- razvoj. Nova pred- stava o sobivanju narave in človeka. Naši razgle- di, 21. 11. 1992, str. 119-120. S. Krašovec, J., 1984. Antithetic Structure in Biblical Hebrew Poetry. E. J. Brill, Leiden, 143 str. 6. Myers, N., 1991. GAlA - modri planet - Atlas za današnje upravljalce jutrišnjega sveta. M. K., Ljubljana, 269 str. 7. Sveto pismo stare in nove zaveze, ekumen- ska izdaja, 1975, Ljubljana, str. 12. 8. Toynbee, A:, 1976, A study of history. Tha- mes and Hudson Ltd, London, 576 str. 9. Watt, K., E., F., 1973. The principles of environmental science. McGraw- Hill Company, New York, 319 str. 1 O. * 1991. Skrb za zemljo - Strategija za življenje po načelu trajnosti (povzetek), Gland. GDK: 181.51 Primerjava sodobnega in klasičnega načina zakoreninjanja potaknjencev Lado ELERŠEK* 1. UVOD Gozdno drevje lahko razmnozuJemo s semeni, to je na generativen način ali pa z deli rastline, to je na vegetativen način. Vegetativen način razmnoževanja delimo nadalje na heterovegetativen način (s ce- plenjem) in avtovegetativen način (s potak- njenci, živicami, grobanicami itd.). Ceple- nje, ki je poznano že več tisoč let, se je uporabljalo v gozdarstvu intenzivneje pred nekaj desetletji - pri osnovanju semenskih plantaž. Danes se v gozdarstvu uporablja dosti bolj avtovegetativno razmnoževanje, v zadnjem času mikrovegetativno razmno- ževanje. že v sredini prejšnjega stoletja je raz- množeval smreko s potaknjenci nemški gozdar Pfefrling, vendar v tistem času v takem razmnoževanju niso videli posebne koristi (Kieinschmidt 1975). V znatnejšem obsegu so začeli razmnoževati gozdno drevje s potaknjenci po letu 1930 v razisko- valne namene, množično pa so začeli ta način razmnoževanja v gozdarstvu uporab- ljati šele po drugi svetovni vojni. Prednosti vegetativnega razmnoževanja so predvsem naslednje: kakovostne lastno- sti izbranih matičnih dreves se v celoti prenašajo na njihove potomce, generacijski ciklus pri razmnoževanju s potaknjenci traja le nekaj let, medtem ko traja pri generativ- nem razmnoževanju več desetletij, s potak- njenci lahko razmnožujemo drevesa znanih genetskih lastnosti, kot so hitra rast, večja odpornost proti onesnaženemu zraku in podobno, preprosto lahko vzgajamo klanski material za raziskovalne namene in po tej poti lahko pridemo smotrno do genetsko testiranega visokokakovostnega semen- ~ L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija skega materiala (Weisgerber 1983). Sadike iz potaknjencev so sicer dražje kot sadike, vzgojene iz semena, vendar znaša njihova pridelava zaradi navedenih prednosti v ne- katerih razvitih državah, npr. v Nemčiji, Češkoslovaški in Skandinavskih državah, že več milijonov sadik na leto . 2. IZHODIŠČE IN POTEK RAZISKAVE 2.1. Izhodišče Klasični način avtovegetativnega raz- množevanja drevja in grmovja v pokritih toplih gredah z občasnim oroševanjem je v razvitem svetu praviloma zamenjal način razmnoževanja v velikih rastlinjakih (plaste- njakih) z avtomatično krmiljenim pršenjem. V sodobnih rastlinjakih, kjer je mogoče regulirati vlago, toploto in svetlobo, ki jo rastlina, oziroma deli rastline potrebujejo, je zakoreninjanje uspešnejše in primer- nejše za 'velikoserijsko' pridelavo zakoreni- njencev. Za tako razmnoževanje pa so potrebne dražje naprave, ki zahtevajo tudi stalno vzdrževanje in dežurstvo. Pri klasič­ nem načinu zakoreninjanja je osnovna in- vesticija majhna, delo in kontrola sta po- trebna le občasno. Da bi ugotovili razliko med enim in drugim načinom, smo posku- sno zakoreninjali na oba načina potak- njence smreke in črne jelše leta 1989, leta 1991 pa potaknjence gorskega javorja in smrekove mini potaknjence. 2.2. Potek raziskave 2.2.1. Razmnoževanje potaknjencev smreke in črne je/še Potaknjence smreke in črne jelše smo razmnoževali na dva načina. PNi način razmnoževanja je potekal v plastenjaku z G. V. 4/92 227 avtomatičnim pršenjem, kjer ni prišlo do izsuševanja potaknjencev (zaradi njiho- vega dovolj pogostega pršenja). Za drugi način smo izbrali klasično metodo zakoreni- njanja, tako da smo uporabljali za zakoreni- njanje majhen zaprt plastičen tunel, kjer je bila stalno visoka zračna vlaga. Tu smo 2.2 .2. Razmnoževanje potaknjencev gorskega javorja Potaknjence gorskega javorja smo zako- reninjali leta 1991 na klasičen način pri visoki zračni vlagi ter za njegovo primerjavo tudi v pogojih z avtomatično krmiljenim Preglednica 1: Podatki o poskusu razmnoževanja potaknjencev smreke in črne jelše Dre vesna vrsta . __ ____ _ ._Srnreka ==-- . Crna jelša Starost matičnih dreves Datum potikanja Datum izkopa Hormon Substrat število potaknjencev Uspeh zakoreninjanja število zal6) N o N o lzmenljiva kislost (H + Al) N N o lzmenljivi bazični kationi : -K+, ca++, Mg++ N N o -Na+ N N N Izmen ljivi kisli kationi: -AI,H N N o -Fe, Mn N N N Kationska izmenjalna kapaciteta N N o Stopnja nasičenosti z bazami N N o pH (H20) N N Električna prevodnost N N Na N N N s N N Al, Fe N N N Mn,Zn,Cu N N N Pb N N N Cr,Ni N N Hg, ostali elementi N Mehanska analiza N o Izvirna poimenovanja uporabljenih kratic in okrajšav FSEP = Forest Soil Expert Panel UN-ECE = the United Nations Economic Commission for Europe ženevska konvencija= Convention on long-range transboundary air pollution EMEP = Co-operative programme for the monitoring and evaluation of the long-range transmission of air pollutants in Europe EB = Executive Body UNEP =the United Nations Environment Programme ICP- Forests =International Co-operative Programme on Assessment and Monitoring of Air Pollution Effects on Forests NFC =National Focal Centre PTF = Programme Task Force Priročnik za monitoring gozdov= Manual on methodologies and criteria for harmonized sampling, assessment, monitoring and analysis of the effects of air pollution on forests NIMFE= European Network of Integrated Monitoring of Forest Ecosystems Priročnik za monitoring gozdnih tal = Manual on methodologies and criteria for harmonied sampling, assessment, monitoring and analysis of the effects of air pollution on forests for the large scale representative survey and assessment and for the intensive study of forest soils on permanent plats PCC = Programme Co-ordinating Centre ISO standardi= Tehnical Commitee TC 190 - Soil Quality of the International Organisation for Standardization 238 G. V. 4/92 VIRI 1. ICP (ed.), 1986. Manual on methodologies for harmonized sampling, assessment, monitoring and analysis of the effects of air pollution on forests. Programme Coordinating Centres east and west of the international cooperative pro- gramme on assessment and monitoring of air pollution effects on forests . 92 str. 2. Flemish soil experts group. Forest Soil Ex- pert Panel (ECE/ICP). 1991. Manual on methodo- logies and criteria for harmonized sampling, as- sessment, monitoring and analysis of the effects GDK: 902.1 Josip Goederer Tomaž KOČAR* V letu 1992 mineva 11 O let od rojstva slovenskega gozdarja, katerega ime se v naši povojni gozdarski literaturi ni skoraj nikoli pojavilo. Redek avtor, ki ga je ome- njal, je bil pokojni gozdarski strokovnjak, praktik ter pisec in ekspert na področju urejanja gozdov, inž. Mirko Šušteršič. Delno je bil morda nepoznavanju gozdarja J. Goe- dererja kriv povojni čas z vsemi svojimi značilnostmi, predvsem politične narave, deloma pa dejstvo, da je bilo delovanje moža, ki je zorel in se strokovno udejstvoval pred, odnosno med obema vojnama, ome- jeno na dokaj ozek prostor slovenske deže- le. To je bila Dolenjska, pravzaprav borih 2500 ha gozdov, katerih lastnik je bila Tur- jaška graščina. Ker tudi napisal ali objavil ni dosti pomembnega s področja gozdarske stroke (razen nekaj člankov), je pravzaprav vse zgoraj navedeno, razumljivo. Kljub nje- govi »majhnosti« med slovenskimi gozdarji, ki so delovali deloma že pred 1 . svetovno vojno, predvsem pa med obema vojnama, sem se odločil, da o gozdarju Josipu Goe- dererju nekaj napišem. Naj bo to kot dol- žnost do moža, katerega delo sem v manjši men 1n na manjšem območju določeno obdobje tudi sam nadaljeval kot gozdar • T. K., dipl. inž. gozd ., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Tržaška 2, Slovenija of air pollution on forests for the large scale representative suNey and assessment and for the intensive study of forest soils on permanent plats (revised and completed version) . Brussel. 37 str. 3. Skupščina SFRJ. 1986. Ukaz o razglasitvi zakona o ratifikaciji konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja. Uradni list SFRJ, št. 11. Mednarodne pogodbe . Petek, 21. novembra 1986, str. 3-8. 4. Starr, M. R. (ed .). 1990. Draft Report Soil Expert Panel Meeting held in Helsinki, Finland, January 9-10, 1990, 66 str. Josip Goederer pred logarnico v Mokrcu z eno od hčera turjaškega logarja Janeza Podlogarja (l. 1921 ). G. V. 4/92 239 (Mokre in ,,za hip« tudi Turjak ter Medve- dica- gozdni predeli med lško in Grosup- ljem) ali pa dejstvo, da sem po svoji presoji ugotovil, da ta gozdarski >•neznanec« vseeno zasluži, da o njem in njegovem delu nekdo nekaj spregovori. Meni je bilo seveda to lažje storiti, ker sem v obdobju 1988- 1990 zbiral in uredil en del zgodovine (20. stoletje) gozdarskega delovanja na Turjaški graščini (rokopis). Josip Goederer je bil rojen 9. februarja 1882 v Ortneku, kraju med Velikimi Laš- čami in Ribnico, v družini z gozdarsko tradicijo (Sudetski Nemci iz Češke; tako oče kot brat sta bila gozdarja na velepose- stvu Kosler v Ortneku}. Goederer se je po končani osnovni šoli vpisal (1898), na Višje gozdarsko učilišče Biela Cerkva na Morav- skem (Mahr. Weisskirchen) in študij uspe- šno končal v letu 1901 . Tak oj po tem se je zaposlil na veleposestvu Kosler v Ortneku, kjer je ostal še naslednji dve leti. Leta 1904 je za deželno vlado (Baukoncession - vo- dogradbeništvo) proučeval elemente vodo- toka lška (padec, vodna moč, izrisi profilov itn .). Načrt je končal konec julija 1906, sodeloval pri gradnji parne žage na velepo- sestvu Antona Rudeža v Ribnici ter pri gradnji vodne žage (turbinski pogon) v Podgori. Na Dunaju je opravil11. decembra 1906 državni izpit za gozdnega upravitelja (Forstwirte), vendar se je že na poletje tega leta (1906) zaposlil na Turjaški graščini, kjer je sodeloval pri iskanju lokacije za gradnjo parne žage omenjenega velepose- stva (Sive doline pod Mokrcem, Krvava peč, oziroma končno pri Golem pod Mo- krcem, kjer so žago dejansko zgradili). Na tej žagi, ki so jo 1907 dokončali po njegovih načrtih in gradbenem nadzoru, je ostal obratovodja oziroma gozdni oskrbnik - upravitelj v Leonovem. Tako so takrat (1907) imenovali kraj, kjer so zgradili žago s pripadajočimi objekti ter naslednje leto še spodnjo postajo samotežne žičnice. Loka- cija žage je dobila ime po takratnem last- niku Turjaške graščine, Leu Auerspergu. Goederer je takoj naslednje leto (1908) napravil tudi načrt za omenjeno žičnico za spravilo lesa iz Mokrca - od Jogarnice na novozgrajeno žago. Žičnica je delovala bolj ali manj uspešno od 1908 do 1. svetovne vojne ter vsa vojna leta, pa še nekaj let po 240 G. V. 4/92 končani 1. sv. vojni (i 922-1924 ?). Goede- rer je bil zelo praktičen mož in je svoje znanje s pridom uporabljal v praksi. Vodil je popravila, obnove in prenove vodnih žag na velepopestvu Turjak: v Iški, Medvedici in Podturjaku. Prav tako je izdeloval načrte za vodne oziroma parne žage in tudi sode- loval pri gradnji le-teh, predvsem na ob- močju Dolenjske. Naredil naj bi tudi načrt za veliko žago v Soteski na Krki (velepose- stvo kneza Auersperga iz Kočevja). V Tur- jasko graščino je napeljal telefon in povezal praktično celotno posest z gradom na Tur- jaku, oziroma upravo v Namršlju- Želimlje (žaga Podturjak-Namršelj-parna žaga Leonovo pri Golem-logarnica Mokre-logar- nica Predgozd v Mačkovcu in pozneje po- vezal še parno žago na Robu, katere načr­ tovalec je bil prav tako Goederer). Po 1. svetovni vojni je elektrificiral grad Turjak - tako da je postavil električni generator - malo centralo pri vodni žagi v Podturjaku, ki jo je prav tako posodobil - vodno kolo - lopatnik je zamenjal (1920-21) s francisovo turbino. lstosmerni tok je razsvetljeval pro- store na Turjaškem gradu, olajšal delo pericam pri likanju perila (električni likalnik), tok je poganjal razne kmetijske stroje (mla- tilnica, slamoreznica, krožna žaga za reza- nje drv itn.) . Ob Peršičevi vodni žagi v Želimljem (Škrjanc), ki jo je poganjala vodna turbina, je postavil (i 924 oziroma 1926) električni generator za proizvajanje istosmernega toka. Zaradi nezinteresirano- sti prebivalcev Želimljega (niso dali sopri- spevka) za elektriko, razen Peršiča (za pogon mlina) je tok napeljal v Namršelj, kjer so odtlej namesto sveč gorele žarnice, elektrika pa je morda poganjala še kakšen stroj (krožna žaga za razrez drv). Po 1. svetovni vojni je bil Goederer tudi predsed- nik krajevnega šolskega odbora (Golo) in si je prizadeval za gradnjo šole na Golem, kjer je takrat le-ta delovala v zelo neprimer- nih prostorih - poleg župnišča ali v njem. Napravil je načrt za gradnjo nove šole, ki pa ni bil odobren (finance?, prepiri glede lokacije; naselja Golo, Škrilje, Klada!). Goe- derer pa je potem odšel v Namršelj, kjer je po smrti turjaškega upravitelja J. Schaute prevzel njegovo mesto (okt. 1922). Leta 1925 je Goederer prek inž. A. Šivica (oblastni gozdarski referent v Ljubljani) so- deloval s profesorjem zagrebške gozdarske fakultete dr. inž. Ugrenovicem, ki je zbiral podatke o orodju, ki so ga uporabljali gozdni delavci pri nas. Z opravljenim državnim izpitom leta 1906 na Dunaju, je imel Goede- rer dovoljenje za izvajanje cenitev, ki jih je opravljal v letih 1929-1935 (veleposest Reka pri Litiji, last A. Hafnerja iz Ljubljane; posest pri Litiji, last Lebingerja; veleposest dr. Attemsa v Brežicah, v Velenju ter vele- posest dr. Borna v Tržiču). Sodeloval je z inž. M. Šušteršičem. Pred zaključkom agrarne reforme (1931 ), s katero je oblast odvzela veleposestvom v dravski banovini velike površine (pred- vsem gozdove), je začel Goederer priprav- ljati gozdnogospodarski načrt za gozdove veleposestva Turjak (pred razlastitvijo okrog 2500 ha, po njej 1500 ha). Glede na bližino in podobne sestoje je po vsej verjet- nosti Geoderer pri delu uporabil izsledke in metode Leopolda Hufnagla za jelovo-bu- kove gozdove na Kočevskem, kjer je bila veleposest kneza Auersperga s približno 22.500 ha gozdov (razen Hafnaglovih ob- javljenih izsledkov iz leta 1939). Ob sodelo- vanju s taksatorjem inž. M. Šušteršičem iz Ljubljane je Goederer izdelal tabele - de- blovnice za jelko in bukev in uporabil načela gospodarjenja v prebiralnih gozdovih že omenjenega upravitelja veleposesti kneza Auersperga na Kočevskem Leopolda Huf- nagla in drugih strokovnjakov. Konec no- vembra 1930 je prijavil na patentnem uradu v Beogradu (Uprava za zaštitu industrijske svojine) kot svoj patent sveder za ugotavlja- nje prirastka na stoječem drevju. Po dolgem času je 1. marca 1936 (z veljavnostjo od 1 . 6. 1935) dobil )) Patentne ispravo« (tak sveder je sicer poznan že nekako od leta i 865, ko ga je skonstruiral Pressler ter ga prvič objavil (1865) - Nationallen Wal- dwirth, S. zv. ter v Tharantischess W. et Jagd, 1887). Ob koncu leta 1931 mu je po njegovi zamisli in načrtih žagarski mojster Josip Ogrinc izdelal v merilu 1 : 1 O maketo vodne žage venecijanke. Izdelavo makete je prek Direkcije šum v Ljubljani naročil Topčiderski muzej iz Beograda, kamor so maketo tudi poslali. Beograjčani so naročilo želeli zaradi podobne makete, ki je bila razstavljena na »šumarsko-lovski razstavi(( leta 1930 v Ljubljani, sicer pa last gozdarske šole v Mariboru. Goederer - Ogrinčeva maketa žage je tudi delovala, saj je beneški jarem poganjal majhen elektromotorček. Vzporedno s svojo zaposlitvijo po kon- čani srednji gozdarski šoli se je Josip Goe- derer tudi strokovno udejstvoval- pri Kranj- sko-primorskem gozdarskem društvu, kate- rega član je bil že vsaj od leta 1908 in nato vsa leta do prekinitve delovanja društva zaradi 1. svetovne vojne. Član jugoslovan- skega gozdarskega društva pa je postal takoj, ko so to ustanovili v kraljevini SHS oziroma Jugoslaviji (1921 ). Leta 1934 je bil celo tajnik ljubljanske podružnice. Omenil sem že gozdnogospodarski načrt za gozdove veleposestva Turjak (1930- 1939), ki ga je sestavil Goederer. V letu 1940 naj bi Goederer začel z revizijo tega načrta, ki pa zaradi začetka 2. svetovne vojne ni bila predložena na Bansko upravo. Vojna je tako zavrla Goedererjevo uspešno strokovno in javno delo. Predele, kjer se je nahajala veleposest Turjak, so zasedli Ita- lijani (Ljubljanska pokrajina). Goedererja je sicer okupacijska oblast postavila za žu- pana v Želimljem, vendar po pripovedova- nju nekaterih domačinov ni zagrešil nobe- nega zločina proti narodu ali sodeloval z okupatorjem več, kot naj bi sicer župan sodeloval. Da bi koga ovadil ali izdal, ni nihče nikoli omenjal. Kljub temu so ga ob kapitulaciji Italije in po osvojitvi Turjaškega gradu partizani aretirali (sept. 1943) ter ga skupaj z drugimi odpeljali v Ribnico. Tam je bil »po hitrem postopku« obsojen kot narodni izdajalec (nemška ofenziva) in v Jelendolu ustreljen. Kljub prizadevanju ne- katerih domačinov- partizanov, ki so vede- li, kdo je Goederer in kako se je vedel v času italijanske okupacije, ga niso mogli rešiti pred eksekucijo. Njegov grob se menda nahanja na pokopališču v Hrovačah pri Ribnici (brez nagrobnika, poleg mrliške vežice). V uvodu sem že omenil sodelovanje med Goedererjem in Šušteršičem. Naj navedem nekaj vrstic, ki so, kljub skopo odmerje- nemu prostoru v citiranih publikacijah, vseeno zanimive in pomembne, posebno ker jih je napisal tako plodovit gozdarski strokovanjak, kot je bil inž. Mirko Šušteršič. V drobni knjižici - brošuri, ki pa ima G. V. 4/92 241 bogato in zgoščeno vsebino avtorjevih dol- goletnih izsledkov, z naslovom »Okularna cenitev sestojev po debelinskih razredih«, ki jo je napisal Šušteršič jeseni leta 1942, izdana pa je bila leta 1946 v Ljubljani (založil avtor), je prav na koncu vsebine napisano (citiram): »Ob zakjučku sem predvsem dolžen ugo- toviti, da gre avtorstvo te metode stanov- skemu tovarišu - bivšemu upravitelju turja- ških gozdov, JOSIPU GOEDERERJU. Da bi se torej ta praktična zamisel, kolikor je v nji zrna, ne izgubila strokovnemu svetu, sem kot njegov učenec to skušal storiti po njegovi želji. S tem poravnavam svoj dolgo- letni dolg obljube. Pripomniti pa moram, da sem prvotno avtorjevo zgradbo na podlagi desetletnih praktičnih izkušenj ter računskih teoretičnih in empiričnih dognanj deloma v temelju, še bolj pa v dokončnem sestavu in obliki preobrazil, popravil, spremenil in · izpopolnil tako, da so iz prvotnih lokalnih tablic nastale tablice za splošno uporabo. Mnenja sem, da bi nam ta metoda, če se izkaže v širši praksi uporabna, mogla pra- vilno uporabljena, ob zmogljivih stroških in delu, v razmeroma kratkem času dati stva- ren inventar naših gozdov kot bazo za načrt modernega gozdnega gospodarstva.« V drugi brošuri »Prebiralni gozd••, ki jo je inž. Šušteršič napisal v decembru 1942, izdana pa je bila v Ljubljani leta 194 7 (založil avtor) pa o Goedererju takole piše (str. 23) (citiram): »J. Goederer je postavil obrazec prebiral- nih gozdov glede normalnega števila debel in zaloge lesa za srednjo boniteto rastišč za turjaške okolico (tabela: debelinski raz- redi v cm za jelko in bukev po 9 cm deb. razredih s številom drevja, odn. m3 po posameznih debelinskih razredih). Izgleda, da je to empirično sestavljen in teoretično do skladnosti izpopolnjen lokalni obrazec enega bonitetnega razreda s tremi stop- njami (tukaj je navedena le srednja) za 242 G. v. 4192 kmečke prebiralne gozde. Na to bi kazalo skromno število debel in lesne zaloge. Je pa značilen, zanimiv in edinstven primer študija in anallze domačega gozda in zato tem bolj dragocen.« Tako torej navaja Šušteršič Josipa Goe- dererja v študiji o prebiralnih gozdovih, skupno z drugimi domačimi in tujimi gozdar- skimi strokovnjaki. O prebiralnih gozdovih na Mokrcu (naj- večji gozdni predel nekdanje turjaške pose- sti) danes seveda ne moremo govoriti, vendar to dejstvo nikakor ne zmanjšuje pomena in truda, ki Qa je vložil gozdar Goederer v svoje raziskave o teh gozdovih. Ce pustimo ob strani prva leta po drugi svetovni vojni (politično administrativno go- spodarjenje z gozdovi, planske sečnje, bri- gade in podobno) ter v novejšem času propadanje gozdov, predvsem sušenje jel- ke, potem lahko rečemo, da smo oziroma so gozdarji, ki jim je bilo zaupano gospodar- jenje s temi gozdovi, dobro gospodarili z njimi. To naj nam vliva samozavest in vero v naše delo ter prepričanje, da bomo za- namcem pustili solidno osnovo - gozdove, s katerimi naj bi tudi oni pravilno ravnali. VIRI 1. Kočar, T. : Turjaška graščina in gozdarstvo v 20. stoletju, Ljubljana, 1990 - rokopis 2. Mitterlungea, Kr. K. Forstrereins; letniki 1908-1913 3. Šivic, A.: Gozdarstvo v Sloveniji, Lj . 1923 4. Šušteršič M. : Okularna cenitev sestojev po debelinskih razredih, Lj. 1946 5. Šušteršič, M.: Prebiralni gozd, Lj. 1947 6. Ustni viri : domačini iz naselij; Ig, Golo, Krvava peč, Turkaj, 2elimlje, Vel. Lašče in drugi (zbrano 1988-1990) 7. Ustni viri : Auersperg Herr- Turjak: 3 fascikli in TOl, fasc. 311 1928-1931; 5; Arhiv Slovenije 8. Ustni viri: Ljubljana 2, Turjaška graščina 1790-1939, 2 fasclkla; Zgodovinski arhiv Ljub- ljane 9. * Šumarski list: l. 1992, št. 2; l. 1934 STALIŠČA IN ODMEVI GDK: 931 :681.4 evirni gozdar in zasebni interes lastnikov gozdov IZHODI~ČA Prispevki s posvetovanja ZOlT GL Slove- nije >>Delo gozdarja v revirju« (GozdV 1/92) so večplastna predstavili preteklo, sedanjo in prihodnjo vlogo revirnega gozdarja. Po mnenju večine referentov naj bi bil skupni imenovalec dela revirnega gozdarja v naj- širšem okviru zastopanje javnega interesa. Pri tej določitvi se mi zastavljata dve vpra- šanji. Prvič, kaj je javni interes (celo avten- tični javni interes), in drugič, kdo bo lastniku svetoval pri izpolnjevanju zasebnega inte- resa oziroma ali je sploh potrebno stro- kovno znanje tudi pri tem interesu. Sama problematika določitve javnega in- teresa zahteva veliko širšo obravnavo, kot bi bilo primerno v tem prispevku. Vendar bi izrazil pomislek, da zavzemanje gozdarjev za zagotavljanje izključno javnega interesa ni nujno tista strategija, ki bi jih za vedno zavarovala pred vsemi »nestrokovnimi, umazanimi gospodarskimi, kratkoročnimi - denarnimi- skratka neekološkimi•< opravili. Naj za razmislek navedem le nekaj prime- rov. Zakaj ne bi bil interes javnosti - še posebej davkoplačevalcev- da se zagotovi plačevanje vseh davkov od prometa z goz- dnimi sortimenti (tako kot moramo davke plačevati vsi drugi)? Kaj zagotavlja, da ne bo interes javnosti npr. zagotavljanje goz- dnih sortimentov lesnopredelovalni industri- ji, ki bi brez ustreznih količinskih in časovnih dobav morala prenehati s proizvodnjo. Ne- zaposleni bi seveda vsaj za nekaj časa postali breme proračuna- davkoplačeval­ cev, ki so tudi del javnosti, tako kot lastniki gozdov. Kaj pa doseganje čim višjega do- hodka in s tem večjega katastrskega do- hodka (davka) in prometnega davka, od katerih država živi in hkrati zagotavlja izva- janje javnih interesov? Revirni gozdarji, ki bi zagotavljali javni interes, bi bili javni - državni uslužbenci. Ali bo država res pri- pravljena vzpostaviti posebno vzporedno mrežo za zagotavljanje teh interesov, ko pa bo imela na voljo terensko organizacijo, ki bo celo na njenem plačilnem seznamu? Ali bodo ))javnost« -davkoplačevalci kar tako dovolil take stroške? Crn scenarij, toda nekaj desetletno služenje gozdarske stroke tudi takim interesom (brez očitnejšega ozi- roma učinkovitega odpora), nam lahko vzbudi razne pomisleke. ZASEBNI INTERES, KATERI GOZDAR BO TEBE LJUBIL? Kot je razvidno iz prispevkov, ki kar podrobno opisujejo naloge revirnega go- zdarja, naj bi bilo sodelovanje z lastnikom zaradi njegovih zasebnih interesov v močno podrejeni vlogi: Vendar bo revirni gozdar moral za doseganje javnih interesov pri gospodarjenju z gozdovi zagotoviti sodelo- vanje lastnikov gozdov. To bi storil najlažje, če bi vzpostavil z lastnikom razmerje med- sebo;nega zaupanja in interesov. Oboje bi moralo temeljiti na interesih ter avtoriteti znanja, manj pa na morebitni represiji. Učinkovitost st'rategije popolnega polarizi- ranja strokovnjakov javne službe med jav- nim in zasebnim interesom je vprašljiva. To stališče temelji na apriornem nezaupanju (ki zagotovo povzroči nezaupanje tudi pri nas·protni strani) in odklanjanju sodelovanja pri zagotavljanju zasebnega interesa kot nečesa ))nestrokovnega((- s strani gozdar- ske stroke učinkovito kompromitiranega. Lastniki gozdov bodo slejkoprej ugotovili, da potrebujejo pomoč tudi pri kratkoročnih odločitvah ekonomske narave. Če jim jo · bodo nudili zgolj zunanji »svetovalci« (zelo verjetno celo kolegi gozdarji), ne pa z revirjem povezani gozdar, bo prišlo tudi do strokovnih konfliktov med revirnim gozdar- jem in strokovnjakom, ki bo zastopal za- sebne interese lastnika. To samo po sebi G. V. 4192 243 ne bi bilo narobe, če bo potekalo v okviru sprejete gozdarske politike in ustrezne za- konodaje . Ker pa se zavzemamo za ce- lostni - holistični način pri gospodarjenju z gozdom, bi se lahko takim problemom delno izognili. ~··:~;· Naj za ilustracijo navedem eno izmed možnosti sodelovanja revirnega gozdarja in lastnika gozda zaradi zasebnega inte- resa lastnika. REVIRNI GOZDAR IN TRGOVINA Z GOZDNIMI SORTIMENTI V sedanjih razmerah, ko je odnos med gozdarsko službo in lastniki gozdov na ničelni točki (po kakovosti pod zmrziščem in po dinamiki celo nad vreliščem), bi se veljalo posvetiti reševanju nekaterih kratko- ročnih zasebnih interesov lastnikov. Med najprimernejši mi bi bilo sodelovanje pri pro- daji gozdnih sortimentov iz zasebnih go- zdov, kar se lahko pokaže tudi kot javni interes. Izkušnje pretekle zime pri prodaji gozdnih sortimentov v zasebnem sektorju so za to dovolj dobra podlaga. S prodajo gozdnih sortimentov lastniki gozdov zadovoljujejo svoje ekonomske in- terese glede gozda. Hkrati pa preverjajo kakovost preteklih in sedanjih gozdnogo- spodarskih odločitev. Ker naj bi pri teh odločitvah zelo odločilno vplivala javna go- zdarska služba, se na neki način preverja tudi njeno delo. Prodaja lesa je eno izmed področij, kjer so lastniki gozdov izrazili visoko stopnjo zanimanja za poglabljanje znanja (MED- VED 1992, GozdV 1/1992), vendar pa ga ne najdemo v nekaterih drugih prispevkih (npr. FALKNER, SUŠEK, MEDVED, vsi v Gozd V 1 /1992) med opisi nalog, ki naj bi jih »Opravljal« revirni gozdar. Resnici na ljubo ne najdemo tudi nekaterih drugih opravil, ki bi bila povezana z merljivimi trenutnimi ekonomskimi interesi lastnikov. Visok odstotek odgovorov glede potreb po znanjih iz prodaje lesa se ne ujema s pričakovanji lastnikov po strokovni in izved- beni pomoči strokovne gozdarske službe (MEDVED 1992 GozdV 1/1992). Celo več, le 4,3% zasebnih lastnikov* je tudi v prihod- nje pripravljenih sodelovati pri prodaji lesa z gozdarji! Ali to pomeni, da lastniki zaradi izkušenj iz preteklosti ne vidijo možnosti 244 G. v. 4/92 pomoči od gozdarjev, pa tudi sami gozdarji ne, kako pomembno je to področje dela? Če je razlog za to neznanje, naj povemo, da je sistem skupne prodaje (odkupa) samo ena izmed možnosti sodelovanja strokov- njakov v trgovini z gozdnimi sortimenti. Osnovne značilnosti drobnih posestnikov gozdov so: veliko število ponudnikov, maj- hne količine lesa na lastnika, prostorska razpršenost, časovna nerednost ponudbe, relatvno majhna odvisnost dohodka iz go- zda, predvsem pa pomanjkanje strokov- nega znanja pri razvrščanju, merjenju in ocenjevanju gozdnih sortimentov. Zato so v podrejenem položaju nasproti večjim pro- fesionalnim nakupnim oziroma odkupoval- nim službam neposrednih predelovalcev lesa in tudi les nim trgovcem (v večini prime- rov šolanim in izkušenim lesarjem in go- zdarjem). V takih okoliščinah bi lahko sode- loval revirni gozdar z lastniki gozdov. V trgovni z gozdnimi sortimenti je bila lahko njegova osnovna naloga pomoč lastnikom pri zagotavljanju čim višje cene gozdnih sortimetnov. To nalogo bi lahko izpeljal: - s svetovanjem v času poseka glede na sezonska in konjunkturna gibanja cen; - z informacijami o stanju in trgu gozdnih sortimentov (konjunkturne analize); - s povezovanjem kupcev in prodajal- cev ; - s posredovanjem znanj (seminarji) o krojenju, ocenjevanju in merjenju gozdnih sortimentov ter v nekaterih primerih tudi z neposrednim sodelovanjem pri teh opravi- lih; - s svetovanjem pri sklepanju pogodb. Morda bi celo organizirali skupne prodaje gozdnih sortimentov v svojem revirju . Vse našteto se lahko nanaša tudi na prodajo žaganega lesa, s katero se name- rava ukvarjati veliko število predvsem večjih lastnikov gozda in s prodajo nelesnih goz- dnih proizvodov. Posebno vlogo bo imel revirni gozdar in celotna organizacija gospodarjenja z go- zdovi v primeru elementarnih nezgod, ko se razmere na trgu gozdnih sortimentov bistveno spremenijo. Največkrat se poslab- • Medved, M. 1991. Vključevanje lastnikov go- zdov v gozdno proizvodnjo. Magistrsko delo . BF oddelek za gozdarstvo šajo v smislu destabiliziranja cen - padca cen. Podobno se lahko pripeti pri večjem obsegu propadanja gozdov. Te naloge bo revirni gozdar lahko oprav- ljal zaradi strokovnih znanj in celotne orga- nizacije, ki bi strokovno in informacijsko podpirala take naloge. Vsaj nekoliko bi moral sodelovati v informacijskem sistemu, ki bi izbral podatke o cenah. Morda bi bile lahko to nalogo specialistov v okviru javne službe (če se oceni, da jih revirni gozdar ne zmore izvajati zaradi obsega dela), vse- kakor jih gozdarstvo ne bi smelo pasivno prepustiti lesnim trgovcem. Prva priprava na novo >>Storitev<< bi morala biti izobraže- vanje gozdarjev o trgovini z gozdnimi sorti- menti ter vzpostavljanje (že danes) ustre- zne informacijske službe. V nekaterih drža- vah take storitve javne službe lastnikom gozdov celo zaračunavajo. Seveda pa v primeru, ko revirni gozdarji sodelujejo pri prodaji gozdnih sortimentov, le-ti ne smejo biti vključeni v sistem za zbiranje podatkov, ki se nanašajo na davke, omejitev sečenj ipd. GDK: 945.4(497.12) ČAS ŠE NI PRIMEREN V trenutnih razmerah, ko se z odkupom lesa ukvarjajo tudi sedanje gozdnogospo- darske organizacije, seveda revirni gozdar kot uslužbenec GG nima interesa strokovno sodelovati z lastnikom kot prodajalcem, da bi le-ta dosegel čim višjo ceno, saj zastopa drugačne interese. Gozdna gospodarstva morajo zaradi ekonomskega preživetja tudi trgovati z gozdnimi sortimenti. To pa po- meni čim ceneje kupiti in čim dražje prodati. Zato so jim neinformiranost ponudnikov o cenah, neznanje ocenjevanja kakovosti ter njihove osebne stiske objektivno v prid. Seveda za »strokovnost« kot univerzalno vrednoto in etiko tu ni prostora. V prihodnjih razmišljanjih o vlogi revir- nega gozdarja bi torej veljalo upoštevati tudi sodelovanje vsaj pri nekaterih ekonom- skih interesih lastnikov gozdov. Za prehod na tak način dela bodo potrebna desetletja tako pri lastnikih kot pri · gozdarjih in temu primerna razvojna vizija in organiziranost gozdarstva. Milan Šinko Delo Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani pod drobnogledom V letu 199~ je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo (IGLG) izdal obsežnejša pu- blikacijo z naslovom »Forschung der Wal- doekosysteme und der forstlichen Umwelt. Bericht uber die Forschungszusammenar- beit Slowenien - Osterreich 1990". Kot je razvidno iz podnaslova, gre za sodelovanje, ali točneje rečeno, za pomoč iz tujine, ki sta ga omogočila: Ministerium fur Wis- senschatt der Republik Osterreich in Sekretariat za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. V omenjeni publikaciji se bom osredotočil le na tisti del, ki je zajet v projektu Wald - Wild ali točneje, na obsežnejši prispevek, ki ga je napisal g. Janez Čop, dipl. biol. na straneh 169-202. še posebej me je pritegnil del »njegove- ga" prispevka na straneh 184-188, ki obravnava vpliv rastlinojede divjadi na go- zdove, saj sem se s to tematiko ukvarjal tudi sam. Zelo sem bil presenečen, saj sem na strani 184 pri branju prvih stavkov ugotovil, da berem povzetek svoje razprave »Vpliv rastlinojede divjadi na jelendolske gozdove v Karavankah in Kamniških Alpah•< iz leta 1986. Ob nadaljevanju branja ni bilo težko ugotoviti, da je g. J. Čop dal dobesedno prepisati dva povzetka mojih razprav iz leta 1986 - brez moje vednosti. Pri tem pa je zamolčal moje ime tako v kazalu (glej kopijo kazala) kot tudi na strani 184, kot je navada pri dobesednem citiranju avtorja. G. V. 4/92 245 Kopija kazala: Projrlat: WALD - W J I,D Rol~ildt~wlrl•~haflung in den Karawank~n von Jane~ Cop ..•..• 169 VOMWORT ••••••••••••••••••••••••••••• • ••••••••••••••••••••••••••••••••••• l 69 A I.LC.)IfE 1 Mr. BF:URT!: 1 UIHG •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• 1 7 1 PllOBI.ENATI JI: ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• 171 EI"IC~ HAUPTOA~ Uf.R~~ DAS aaT WILD IN !~ENitM .....••...•.•.•....•... 173 \'Otl'lT!lLVNG DER Ranti LDH!GI CDIEIJIISOlA"- UR.AV4Hitflll ••••••••••••••••••••• 176 (JNIGF.S UERr.R DAS ROTWILD J~ lARAWANlr.N ..•...•••••••.•.•••••.•••.•••.••. 178 llf.R i 1 "'LUSS D~ Pf'!.ANUJf nt~Milf01.:3 W 1 LDES 1 M J nllft)()(.- TAL IH llARAWAHit!M Gli:BfRCI •••••••••••••.•.••••••••••.••••••.••••••••• 184 thllellun~ und dl• Prob1 .... tellul'l(· .....••.•• , •••..••.....•....•.•. 184 Dl• Unl•rauchuna••j"lhodik ... ,,, •. , ....•.. , .•..••...•.•..•••....••.• 184 DOl El "f'LUS! DE:S SOIALt.14Wl LDIS AUP WALDVDJUbGUJIO IM ODliT ~ JElEUlG-ItoiJU IN. DP lARAWAJ(UJf UND sntHD ALPD (I!ILDW'DUP) .• 188 Kopija dela strani 183: S. ln den Jahren 1982 und 1983 hat MitArbeit..er unaerea Inalitut..ea Dr. H. .Accett.o in Jelendol und im Jahre 1985 in den Waeldern von Kokra die grundlefende Abhandlung; "Einwirkunmg dea Prlanzen fres&en- den Wildea aut die Waelder" in beiden Einheiten in Karawanken ausgear- beitet. Er hat elne gruendliche Anal:rae dea Verbiasumfangea an Nadalje sem brskal za morebitnimi poprav- ki, kjer bi bil citiran avtor. Pogledal sem še v seznam citirane literature in njegov pri- spevek na strani 183, ter končno le opazil svoj priimek. Pri tem (glej kopijo dela strani 183 spodaj) je g. J. Čop naredil več spodr- sljajev: pozabil je omeniti »bivši« delavec IGLG, spremenil je naslov mojih razprav iz leta 1986, pozabil omeniti, na kateri strani se pričneta moja, v nemščino prevedena povzetka, ter na ta način zavajal bralce o samostojnem avtorstvu prispevka. Seveda toliko spodrsljajev naenkrat g. J. Čop po mojem mišljenju ni naredil naključ­ no. Da bralcem pojasnim ta njegov spodr- sljaj, moram navesti nekaj dejstev v prete- klosti. Čas mojega delovanja na IGLG je bil od leta 1981 do 1987. Leta 1986 sem tam zaprosil za naziv višjega znanstvenega sodelavca. Za presojo mojega dela je bila imenovana komisija, katere člani niso bili strokovnjaki na področju fitocenologije in ekologije divjadi. Zato so morali poklicati na pomoč strokovnjaka od drugod, vendar nje- gove pozitivne ocene niso upoštevali. Na- ziva višjega znanstvenega delavca tam ni- sem dobil. Tega mi je za ista in v istem času predložena dela podelila Habilitacijska komisija Univerze v Ljubljani. Seveda sem si po primernih pismenih 246 G. v. 4/92 Waldptlanr;en aut Dauerforachunga- tlaechen auagefuehrt. Zu•ammenfaa- au n1 erllta.ehnter Abhandlun g wlrd zur Gaenze anaetuehrt - fetrennl fuer Jelendol und Ju:ereko-kokra. ~ide Abha.ndlungen wurden im Sa.m- melband der For•tund Hoh.llfirtachatt Nr. 27, Seiten 37-88, Jahrgan~ 1986 und ln demeelben Jahr. ·noch in der Nr. 28, Selt..en 31-80 veroeftenilichl. pripombah na delo inštitutske komisije, ki so se ilegalno širile iz sobe v sobo IGLG, le prislužil naziv - heretik. Po teh in drugih dogodkih, in to velja še danes, ni dobro na IGLG naglas omenjati ali citirati mojega imena (primere za to si lahko že povprečni poznavalec domače fitocenološke literature ogleda kar na stra- neh 133 in 146 omenjene publikacije). Tega se je dobro zavedal tudi g. J. Čop. Da bi bila »koza cela in volk sit«, se je odločil, da prikrije moj priimek v kazalu in na strani 184. Morda je to moral storiti? Ne morem mu sicer očitati, da je moje avtorstvo skušal prikriti v celoti . Skušal ga je prikriti, kolikor se je pač dalo. Ob koncu pa se lahko bralec kot tudi jaz vprašava, kako si g. J. Čop in seveda z njim IGLG, zamišljata bodoče sodelovanje z evropsko priznanimi znanstvenimi institu- cijami naše sosede Avstrije? S prepisova- njem in nepravilnim citiranjem povzetkov razprav nekdanjih delavcev IGLG gotovo ne! Končno je to kaznivo dejanje. S takim početjem g. J. Čop meče slabo luč nase, na Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo in, kar je najhuje, tudi na tiste delavce, ki si zamišljajo sodelovanje s tujino le na osnovi kreativnega dela. dr. Marko Accetto STROKOVNA SREČANJA GOK: 377.2:971 Srečanje - Delavnica »Seilbringung« Ort/Gmunden (Avstrija), 27.-30. april 1992 Universitat fur Bodenkultur iz Dunaja in Institut fur Forsttechnik sta od 27. do 30. aprila 1992 organizirala drugo »delavni- co« v kraju Ort/Gmunden v Avstriji. Udeležba je bila mednarodna in precej številčna, saj je sodelovalo 40 udeležencev. Poleg številnih Avstrijcev so se »delavnice« udeležili tudi Italijani, Švicarji, Madžari in en Iranec. Iz Slovenije sva bila dva. Dr. Boštjan Košir je imel tudi referat. Vodja odlično organizirane >>delavnice« je bil prof. A. Trzesniowski, predstojnik z Univerze na Dunaju . Gozdarski izobraževalni center, v kate- rem smo prebivali in delali, leži tik ob obali prelepega jezera Traunsee, ki spominja na naše Blejsko jezero, saj so tudi tu zgradili cerkev na otočku, ki je povezan s kopnom le z lesenim mostom. Prijetno smo bili presenečeni nad prostori centra, ki so v odlično obnovljenem in delno restavriranem gradu. Celotno grajsko po- slopje so prekrili z izvirno leseno kritino. Prvo nadstropje so spremenili v bivalne prostore, ki se lahko primerjajo s hotelskimi. Tudi atrij je urejen vzorno, ohranili so tudi star vodnjak. Pritličje so delno prizidali in uredili prijetne in funkcionalne predavalni- ce. Lahko se pohvalijo tudi z lastno kuhinjo z okusno hrano, o kateri smo se tudi sami prepričali. Poleg tega gozdarskega izobraževal- nega centra imajo v Avstriji še enega- ob Osojskem jezeru. Obe ustanovi sta odlično opremljeni z vsemi stroji in orodji za nazo- ren praktični pouk. Ob Osojskem jezeru imajo v neposredni bližini lasten gozd, kjer lahko nemoteno izvajajo terenski pouk. Pro- gram izobraževanja je zelo pester in je namenjen vsem profilom in stopnjam izo- braževanja na gozdarskem področju. Program našega dela je bil zelo raznolik in zahteven, saj smo delali cele dneve. Predstavljeno je bilo prek 15 referatov, ki jim je sledila diskusija. Predstavniki posa- meznih dežel smo na kratko predstavili gozdarstvo v svojih deželah. Celotno delo je bilo usmerjeno k žičnič­ nemu spravilu. Zelo zanimiva sta bila dva referata o razvoju tega spravila v družbenih in še posebno v zasebnih gozdovih v Avs- triji. Dipl. ing. Pertlik je razvil in demonstriral zelo zanimivo metodo merjenja napetosti obremenjenih vrvi. To so v bistvu dinamične meritve na podlagi frekvence v vrveh. Izde- lal je tudi program, ki omogoča na ekranu sprotno odčitavanje napetosti v posame- znih vrveh med obratovanjem naprave. Re- zultati teh raziskav bodo zelo koristni pri bodočem konstrukcijskem in tehnično teh- nološkem razvoju žičnih naprav. Obiskali smo enega največjih proizvajal- cev žičnih vrvi Teufelberger v kraju Weis. V tovarni, ki je skoraj nova in opremljena z najsodobnejšimi stroji, smo se spoznali s proizvodnjo ter konstrukcijami in uporab- nostjo žičnih vrvi. Ogledali smo si tudi različne načine preizkušanja trdnosti ozi- roma kvalitete izdelanih vrvi. V veliki meri uporabljajo tudi pasove iz umetnih mas, ki marsikje zelo uspešno nadomeščajo žične vrvi. Predstavniki znanih proizvajalcev žičnih naprav: Gantner, Koller, Konigswieser in Voest so nam predstavili svoje poglede na probleme in prihodnost žičnih naprav. Zelo živahna diskusija se je razvila po referatu, v katerem je referent predstavil predpise, oziroma navodila za delo z žičnimi naprava- mi. Nekateri udeleženci so bili mnenja, da so predpisi neživljenjski in birokratski. Na terenu smo si ogledali praktično mer- jenje napetosti v vrveh in merjenje ropota. Novost nam je predstavil tudi znani pro- izvajalec Gantner. Posebnost je v tem, da je vlačilno povratna vrv brezkončna, pove- zana z znanim vozičkom Sherpa, ki je G. V. 4/92 24 7 radijsko voden. Napeto, brezkončna vrv poganja boben v obe smeri. Prenos je izveden tako, da je vrv ovita na boben. Z vrtenjem bobna se v isti smeri premika tudi brezkončna napeta vrv in z njo tudi voziček. Izvedba je vsekakor zanimiva, čeprav je potrebno vrv spletati za vsako traso glede na njeno dolžino. Prednost pa je v tem, da je pomik vozička v obeh smereh in da je vodenje vozička precej enostavno. Videli smo tudi več zelo zanimivih podrobnosti pri montaži, sidrenju z vrvmi in delu teh strojev. Zanimiva sta bila tudi referata o pJanira- nju del z računalniško obdelavo ter izdelava kalkulacij in način ugotavljanja stroškov pri tovrstnih delih. Strokovna stališča avstrijskih gozdarjev so močno usmerjena k okolJu primernem načinu gospodarjenja z gozdovi. Intenzivno opuščajo večje goloseke in se usmerjajo k naravnemu pomlajevanju gozdov. Na področju pridobivanja gozdnih lesnih proizvodov vedno bolj uporabljajo »mehko tehnologijo((' med katero sodi tudi žičnično spravilo. Uporabljali bodo bio-olja, kataliza- torje ter široke pnevmatike pri traktorjih, s ZAHVALA Pozdravljeno zeleno drevo V sredo, 15 .. 4. 1992, je bil za učenc.e S. razredov na Osnovni šoli _Jože Moškrič v Jaršah naravoslovni dan kot zaključek celo- letnega projekta POZDRAVLJENO ·ZE- LENO DREVO. Na površini, ki pripada šoli, smo posadili 290 dreves, pa tudi nekaj okrasnega grmi- čevja in rož. Drevesa nam je podarilo Goz- dno gospodarstvo Ljubljana, Gozdni obrat Škofljica, njegovi strokovnjaki pa so tudi vodili celotno akcijo sajenja. Zdi se nam potrebno in želimo se javno zahvaliti Goz- dnemu obratu Škofljica, prav posebno pa smo hvaležni gospe Alenki Kristan, ki je učence in mentorje skrbno in zanesljivo vodila pri načrtovanju in pripravah na ta praznik. Prav to želimo povedati, da je bil ta dan za nas resnično praznik. Učenci in njihovi 248 G. V. 4/92 čimer bodo zmanjšali negativne vplive na okolje in poškodbe v sestojih. Pri izboru tehnologij upoštevajo ekološke, ekonom- ske, ergonomske in tehnološke vplive. Pou- darjajo predvsem dvoje: varstvo narave (gozda) in varnost človeka. Tudi glede optimalne odprtosti s promet- nicami nekateri menijo, da bi jo lahko zni- žali . Prijetno je bilo slišati njihova stališča pri gospodarjenju z gozdovi, saj so naša skoraj v celoti enaka. Veseli nas, da je s tem potrjena pravilnost našega dela v gozdar- stvu . Prof. Trzesniowskiju in njegovemu teamu čestitamo za odlično organizacijo in pro- gram 'delavnice' »Seilbringung((, Zaključim naj z mislijo, da smo vsi udele- ženci »delavnice« enotnega mnenja, da smo v teh štirih dneh spoznali veliko nove- ga, izmenjali izkušnje in sklenili nova po- znanstva, kar je vse predpogoj za naše mednarodno vključevanje. .. mag. Zdene Otrin mentorji smo pri delu uživali in se veselili ob pogledu na pravi gozd mladih drevesc, naučili pa smo se tudi, kje in kako drevo pravilno posadimo in kako ga negujemo. Pa še nekaj novega smo doživeli in zvedeli. Še vedno se najdejo ljudje, ki so priprav- ljeni pomagati, ne za plačilo niti ne za kakšno posebno zahvalo" ampak zato, ker to želijo, ker vedo, da je to potrebno. Veliko smo pridobili vse te ure, ko smo delali z gospo Alenko, in le želimo si lahko, da bi bilo povsod veliko takšnih ljudi, kot so strokovnjaki z Gozdnega obrata Škofljica. Učenci 5. razredov Osnovne šole Jože Moškrič (Ljubljana) in njihovi mentorji KNJIŽEVNOST GDK: 38(021) Gozdno gradbeništvo ŠAVELJ Marjan: Gozdno gradbeni- štvo: učbenik, Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1992, strani 210. Marjan šavelj, dipL inž. gozdarstva, velik praktik na področju gozdnega gradbeni~ štva, si je s pisanjem novega učbenika naložil zelo zahtevno delo. Kot honorarni predavatelj za predmeta gozdno gradbeni- štvo in geodezija na srednji gozdarski šoli v Postojni je čutil potrebo po strokovnem gradivu za področje gozdnega gradbeni~ štva, pripomočku pri pedagoškem procesu. Dobro seznanjen s problemi, s katerimi se je srečeval in jih reševal v praksi, se je odločil, da svoje bogato znanje in izkušnje posreduje v obliki učbenika tudi mladim gozdarjem. V ta namen je že leta 1982 napisal učbenik Gozdno gradbeništvo, na- menjen srednješolskemu izobraževanju - smer gozdar, pravkar izšel učbenik pa je namenjen izobraževanju profila - gozdni tehnik. Nova knjiga je napisana kot učbenik za srednjo šolo in ne kot obsežno strokovno delo, hkrati pa kot neke vrste strokovni priročnik lahko služi tudi ostalim kadrom v gozdarstvu pri reševanju vsakdanjih proble- mov iz gozdnega gradbeništva. Obseg uč­ benika določa učni načrt, zato je bilo avtorju pogosto zelo težko posamezne teme razlo- žiti hkrati kratko, pa vendar dovolj izčrpno za uporabo v operativi. Vsebina učbenika je razdeljena v dve vsebinsko združeni celoti, pri čemer je dokaj podrobno razčle­ njeno področje gradnje in vzdrževanja goz- dnih prometnic, v drugem delu pa so po- dane tudi minimalne osnove urejanja hu- dournikov. Učbenik je razčlenjen v več poglavij, ki opisujejo naslednjo strokovno vsebino: - Obseg gozdnega gradbeništva - Promet, prometnice in značaj promet- nic - Gradiva - Hribine, v katerih gradimo - Miniranje in razstreliva - Gradnja cest - Gradbeni stroji Poškodbe na vozišču in vzdrževanje cest - Vlake - Kataster gozdnih cest - Minimalne osnove urejanja hudourni- kov V uvodnem poglavju avtor opiše področje dela gozdnega gradbeništva, ki zajema vsa dela od načrtovanja do gradnje novih goz- dnih prometnic, njihovo vzdrževanje ter po- sodabljanje, kot tudi urejanje hudournikov in njihovo umirjanje . V drugem poglavju so podrobneje razlo- ženi posamezni važnejši termini, kot je transport, prevoz, transportna naprava, transportno sredstvo, transportna razdalja; prikazana je tudi razčlenitev gozdnih pro- metnic in njihov pomen za gozd in gospo- darjenje z njim ter način izračunavanja odprtosti gozdov. Glede na pomen ceste, vrsto vozišča, lego ceste, pa je prikazana tudi razvrstitev vseh cest v prostoru. V tretjem poglavju obravnava avtor naj- važnejše gradbene materiale, ki jih uporab- ljamo pri gradnji in vzdrževanju cest. Na- vaja njihove najpomembnejše lastnosti, na- stanek in uporabo v medsebojni kombinaci- ji. Podrobno opisuje tudi različna veziva, kot so apno, cement, bitumen, ki jih uporab- ljamo za stabilizacijo slabo nosilnih tal. četrto poglavje obravnava vrsto hribine in njene lastnosti kot enega najpomembnej- ših dejavnikov pri odločanju o izbiri ustre- zne tehnologije gradnje gozdnih prometnic. Zelo pomembno je peto poglavje, kjer avtor podaja osnove o razstrelivih in minira- nju, s čimer se srečujemo pri gradnji goz- dnih prometnic v trdni hribini. Opisane so posamezne vrste razstreliv, uporaba le-teh ter način in sredstva za njihovo iniciranje (vžig), različni načini postavljanja min kot tudi različni načini skladiščenja samih raz- streliv. Glede na veliko nevarnost, ki jo G. V. 4/92 249 prinaša delo z eksplozivnimi snovmi, so navedena tudi najnujnejša napotila za varno delo z razstrelivi. Kot najobsežnejše poglavje v učbeniku je opisana gradnja cest. V njem avtor na enostaven in razumljiv način opisuje posa- mezne važnejše elemente ceste (cestno telo, brežina, vozišče, hodnik, . . . ) potrebne razširitve v krivinah, različne načine odvod- njavanja, pomembnejše objekte, kot so podporni zidovi, kašte, idr. Med drugim navaja tudi sestavo potrebne dokumenta- cije - načrtov, ki so potrebni ob vsaki gradnji gozdne ceste, kar ponazarja tudi s konkretnim primerom. Sledi opis dela pri pripravi gradbene površine in v nadaljeva- nju tudi opis poteka dela pri sami izgradnji gozdne prometnice. V omenjenem poglavju avtor podrobneje obrazloži tudi različne načine stabilizacije slabo nosilnih tal ter zavarovanje in ozelenitev brežin, ki nasta- nejo pri gradnji prometnice. V poglavju o gradbenih strojih so opisani in s številnimi slikami prikazani različni gradbeni stroji, ki pri gradnji gozdnih pro- metnic vse pogosteje zamenjujejo človeka pri težkem fizičnem delu. V naslednjem poglavju avtor opisuje tudi številne možne poškodbe, ki nastajajo na prometnicah zaradi različnih atmosferskih vplivov, prometa, nepravilne izgradnje, idr. V nadaljevanju pa opisuje tudi različne načine vzdrževanja gozdnih cest in to od rednega vzdrževanja do večjih popravil, ko prometnica brez temeljite obnove ne zago- tavlja več varne vožnje. V devetem poglavju so v učbeniku pred- stavljene tudi gozdne vlake, pri čemer avtor analizira pomen imenovanih prometnic pri spravilu lesa, navaja različne načine trasi ra- nja vlak ter opisuje njihovo izgradnjo, v zaključku pa opisuje tudi različne načine vzdrževanja vlak. 250 G. V. 4/92 Na koncu je avtor v posebnem poglavju obdelal tudi minimalne osnove urejanja hu- dournikov. Analizira številne vzroke za na- stanek hudournikov, njihovo škodljivo delo- vanje in posledice, ki se odražajo v prosto- ru, nakazuje pa tudi številne možne rešitve za preprečitev ali poznejšo sanacijo tako nastalih poškodb. Glavna odlika učbenika je, da na zgoščen in enostaven način prikazuje bistvo obrav- navane vsebine, ki jo ponazarja tudi s številnimi fotografijami in ilustracijami. Uč­ benik kaže, da je avtor dolgoleten praktik, ki je opazoval in tudi sam reševal številna strokovna vprašanja na področju gozdnega gradbeništva. Naj zaradi občutljivih časov na koncu vendarle omenimo drobno lepotno pomanj- kljivost knjige, na katero nas je opozoril avtor sam. Zaradi nerazumljivo počasnega tiska, očitno počasnejšega od naših dru- žbenih dogajanj, v učbeniku »naše« in "Pri nas« pomeni še vedno jugoslovansko, v Jugoslaviji. To seveda v ničemer ne zmanj- šuje uporabnost učbenika. Naj ostane "živ« spomin na preteklost in na prelomno leto 1991 . Z novim učbenikom sta Gozdarski šolski center in gozdarska operativa dobila nov strokovni pripomoček, ki bo prav gotovo v veliko pomoč vsem, ki delajo na področju gozdnega gradbeništva. številni nestro- kovni posegi v gozdnem prostoru, med drugim tudi gradnja gozdnih prometnic, lahko odločilno vplivajo na stabilnost dolo- čenega gozda, zaradi česar je naše stro- kovno znanje še toliko pomembnejše. Borut Bitenc GDK: 228.81(048.1) Dušan Mlinšek: Pra-gozd v naši krajini Letos je v založbi Državne založbe Slo- venije izšel ponatis knjige prof. dr. Dušana Mlinška »Pra-gozd v naši krajini". S tem je založba dala ponovno v javnost delo, ki je bilo na edinstven način napisano in obliko- vano, njegova vsebina pa je daleč presegla okvirje gozdarske stroke. Tako je tudi širša slovenska javnost dobila delo, ki že lep čas navdihuje gozdarsko stroko pri odpiranju novih, bolj sonaravnih gojitvenih poti. To ~tudijo smo dobili v trenutku, ko slo- vensko gozdarstvo preživlja latentno krizo, predvsem zato, ker se v gozdovih gospo- dari dokaj nenaravna, torej na način, kot so ga pred več stoletji v evropsko gozdar- stvo uvedli prednamci, navdihnjeni z meha- nističnim filozofskim pogledom. Ta pogled, poln vseh mogočih šablon, so si namreč izposodili od drugih gospodarskih dejavno- si , zlasti od industrije. Ta pogled je vse od 18. stoletja imela gozdarska stroka za osnovo pri oblikovanju tedanjih gojitvenih konceptov. Kljub temu, da si je zlasti v obdobju zadnjih 30 let gozdarstvo prizade- valo, da bi se gojenje gozdov preusmerilo v bolj naravne tokove, le nismo doživeli tako masovnega preobrata, da bi lahko rekli, da smo se celovito preusmerili na nova pota sonaravnega gojenja gozdov. To pa ne pomeni, da v slovenskih gozdovih ni bilo sonaravnih gojitvenih prizadevanj . Med te zlasti spada izločanje pragozdov in nad 9000 hektarjev drugih gozdov, ki so odtlej prepuščeni naravnemu razvoju. Poleg tega so po celi Sloveniji zasnovana jedra, kjer gozdove gojijo sonaravne. To so hkrati prvi zametki prihodnjega načina gojenja go- zdov. Žal pa so gospodarski gozdovi danes precej revni, ker je v njih vsestransko odpo- vedala samodejnost. Odpovedali so celo pomladitveni mehanizmi, ali pa so ti postali zelo enostranski. ln prav ti mehanizmi so zaradi samoohranitvenih zmožnosti in za- radi učinkovitega delovanja različnih dreve- snih vrst prepotrebni za obstoj in normalno delovanje gozda. Razloge za takšno stanje je iskati v nekaterih neprimerno privzgoje- nih značilnostih naših gospodarskih go- zdov. Mednje zlasti spada strukturna unifor- miranost, ki med drugim povzroča revščino v sestavu drevesnih vrst. Nemajhna težava naših gozdov je tudi skromna količina v njih akumuliranega lesa, ki sicer omogoča go- zdovom, da nemoteno delujejo. Ta spoznanja o šibkostih gospodarskih gozdov smo dojeli šele, ko smo vsaj do neke mere spoznali pragozd. Z raziskavami pragozdnih ostankov v Sloveniji in še zlasti s študijo prof. Mlinška »Pra-gozd v naši krajini<< smo dobili številne trdne materialne dokaze o vprašanjih, zakaj v naravnem gozdu delujejo določeni mehanizmi tako samodejno in v njem uravnavajo strukturna in teksturna razmerja. Pri tem gre predvsem za številne raznolikosti, ki uravnavajo tudi raznoterost drevesnih vrst in hkrati varujejo gozd pred določenimi zunanjimi neugod- nimi naravnimi dejavniki. O tej raznolikosti pravi prof. Mlinšek v svoji študiji takole: »Raznolikost življenjskih razmer in velika raznoterost vrst v pragozdu omogočila sa- modejno uravnavanje med posameznimi vrstami. Prav zaradi vsestranske raznoliko- sti učinkovito delujejo samodejni mehani- zmi in se ne more premočno razviti ena vrsta na račun druge. (( Glede akumulirane količine lesa v prago- zdu pa prof. Mlinšek razmišlja takole: "Pragozd nas opozarja, da velika mno- ži na lesa v pragozdu ni razkošje narave, temveč eksistenčna nuja in eden od meha- nizmov, ki varuje gozd, da preživi v ne- nehno nepredvidljivi igri narave.<< S temi spoznanji o delovanju številnih dejavnikov v pragozdu se spreminjajo tudi naši filozofski pogledi na gozd. Prav ti nas usmerjajo, da opustimo zastarele poglede matematičnega predalčkanja v gozdovih, ki so pripeljali do uniformiranosti in hromljenja številnih funkcij današnjega gozda. Spoznanja o pragozdu pa tudi resnica o nebogljenosti gospodarskih gozdov, ki nam jih ponuja ta študija, so v slovenskem gojenju gozdov velika prelomnica. Prav na tej prelomnici bi morali dosedanje poeno- G. V. 4/92 251 stavljeno in dokaj uniformirano gojenje go- zdov prepustiti preteklosti in se v prihodnje lotiti gojenja, ki ponuja bogatejši gozd, znan po raznovrstnosti, raznoterosti in vseh dru- gih lastnostih, ki so značilne za naravni gozd. Poleg znanstvenih in strokovnih vrednot, ki jih avtor ponuja gozdarski stroki, je delo IZ TUJEGA TISKA GDK: 907.1 (048.1) Vrtnarji podzemlja pisano lahkotno in lirična, pa je zato do- stopno tudi nekoliko širšemu krogu bralcev. Zato zelo cenim to študijo in upam, da nas bo usmerila na povsem nova pota v gojen ju gozdov, na pota sonaravnega goje- nja gozdov. dr. Franjo Kordiš Young, S.: Gardeners of the Underworld, New Scientist, 4. avg. 1990 Delovanje živali pod zemljo je zelo po- membno za naravne sisteme, a še dokaj skrivnostno. Avtor opisuje različne primere, kako lahko te živali človeku koristijo ali pa tudi škodijo. Ekološka vloga teh organizmov je zelo pomembna, tako na kopnem kot v morju. Primer so morski črvi (Arenicola marina), ki živijo v priobalnih sedimentih, s katerimi se hranijo. S kopanjem rovov zračijo sedi- mente in pospešujejo mikrobiološko raz- gradnjo. Površina med sedimenti in vodo je zato do 1 000-krat povečana. So tudi »vrtnarji« -skupaj s kupi nehranljivih sedi- mentov izločijo bakterije, ki potem same proizvajajo hrano. Ti črvi predstavljajo tudi pomemben vir hrane za ribe. Tudi za kopenske živali velja, da obračajo tla in prinašajo hranila na površino. Dežev- niki, na primer, obdelajo zemljo bolj učinko­ vito kot vsak plug. Talne živali imajo npr. veliko vlogo pri naseljevanju gore Sv. He- lene s tem, ko prinašajo tla in semena na vulkanski pepel. Okoli brlogov jazbecev, zajcev ali okoli mravljišč najdemo drugačno vegetacijo, kot v okolici (nitrofilne rastline- bezeg, kopriva). Zanimiv primer, kako podzemne živali vplivajo tudi na videz krajine, je Južna Afrika. Tam se pogosto pojavljajo »heuwel- tjies« - kupi 30m premera, 2m visoki, za 252 G. V. 4/92 katere zoologi menijo, da so kombinirano delo podzemnih termitov in krtastih podgan. Ti kupi imajo veliko bolj plodna tla kot okolica, bolje zadržujejo vodo in imajo za 30-40% bolj pestro floro. Zato so jih kmetje v glavnem vse kultivirali. Vpliv te pomembne skupine živali pa je lahko za človeka tudi škodljiv. Jazbečji sistem, na primer, vsebuje preko 360m rovov na 750m2 in zato predstavlja resen problem za kmeta. Podobno velja za krtine, mišje luknje ... V ldahu so miši in podgane naselile odlagališče jedrskih odpadkov in s kopanjem prenašajo kontaminirane snovi. Podobno je v Irskem morju, kjer živali v sedimentih sproščajo plutonij, odložen iz jedrske elektrarne. Sklep prispevka je, da so podzemne živali tako pomembne, da jih ne smemo podcenjevati. To velja tudi za nas gozdarje. Manjka nam določeno temeljno znanje o življenju v tleh. Ker določenih, za življenje nujnih, povezav in procesov ne bomo nikoli spoznali, zahteva to od nas sonaravno gospodarjenje, pot malih korakov in kogni- tivni pristop (princip »črne skrinje«!). Vid Preložnik GDK: 907(213) Zastrupljen plen v osrčju Afrike HUMPHREY, C.: Poisoned prey in the heart of Africa, New Scientist, 24. november 1990. Avtor članka je priznan angleški ornito- log, član British Trust for Ornitology in je veliko raziskoval ptičji svet Afrike. Pesticida DOT in dieldrin sta bila zaradi usodnih posledic na ekosistemih v zgodnjih sedemdesetih letih prepovedana tudi v ve- čini dežel v razvoju. Med najbolj prizadetimi so bile ptice roparice. V naslednjih letih si je mnogo ogroženih populacij ptic roparic opomoglo, vendar ne vse enako dobro. Ameriški ornitologi so iskali vzroke in ugo- tovili, da imajo sokoli selci, ki so jih ujeli med migracije iz zimovališč centralne in južne Amerike, v tolšči akumulirano toliko DOT, daje onemogočeno uspešno razmno- ževanje populacij (do podobnih odkritij so prišli tudi evropski ornitologi, ko so razisko- vali sokola selca, ki zimuje v Afriki). Ta odkritja so pomenila veliko presene- čenje. Do takrat je veljalo prepričanje, te- melječe na starejših raziskavah, da so or- ganski kloridi v aridnih področjih relativno neobstojni. Procesi organske in anorgan- ske razgradnje naj bi potekali zaradi disper- giranosti (močni vetrovi), intenzivne insola- cije in visokih temperatur vsaj dvakrat hi- treje kot v območjih z zmerno klimo. Ornitologi so težko dokazali, da procesi akumulacije organskih kloridov ogrožajo afriške in evropske plenilce. V Afriki prak- tično ni ustreznih raziskovalcev, poleg tega ptiči gnezdijo na skritih in nedostopnih me- stih. Med leti 1979 in 1988 je bilo v centralni Afriki objavljenih samo 20 študij o plenilcih. Zato so uporabili tudi gradivo iz evropskih in ameriških raziskav . Evropski in ameriški plenilci imajo podobne fiziološke odzive na organske kloride kot afriški. Vpliv DOT-ja in dieldrina so proučevali z meritvijo ostankov pesticidov v možganih mrtvih ptic in v jajcih. Podatki iz dvajsetih afriških študij so poka- zali, da je šest vrst plenilcev akumuliralo toliko DOT-ja, da količina že povzroča upa- danje populacije zaradi tanjšanja jajčnih lupin. Najvišje koncentracije DOT-ja so imele populacije plenilcev iz gosto naselje- nih predelov Afrike. Prepoved ali omejitev porabe pesticidov, kar so storile mnoge dežele tretjega sveta, ni tako enostavno, kot se zdi. Organski kloridi so odigrali ključno vlogo pri kontroli raznih nalezljivih bolezni in zaščiti hrane v Afriki. Naštejmo jih nekaj: komarji anophe- lene (prenašalci mrzlice), ce-ce muha (spalna bolezen), kobilice, rožnati črv na bombažu, termiti, zaščita semen. Doze, priporočene v Afriki, so 1 O do 1 OO-krat višje od tistih, uporabljenih v Angli- ji, ko je v šestdesetih letih prišlo do množič­ nih poginov golobov in plenilcev. Zaradi intenzivne rabe DOT-ja in dieldrina so mot- nje ekosistemov v Afriki kljub manjši persi- stenci pesticidov, vsaj enakovredne tistim v Evropi. V območjih z zmerno klimo je v zimskem času rastlinstvo in živalstvo večinoma v stanju delne ali popolne dormance. V pre- težnem delu Afrike življenjski procesi niso ciklična upočasnjeni, čeprav nastopi v arid- nih in semiaridnih predelih dormanca zaradi suše. Zato pomeni uporaba •>poceni<' pesti- cidov v Afriki preživetje za človeka, njegove črede in poljščine. Zaradi vsega navedenega ni opravičila za nadaljnjo rabo organskih kloridov v Afri- ki, čeprav bi bilo neodgovorno zahtevati takojšnjo prepoved. Prav tako je malo opra- vičila za razvite države, da ne omogočajo tretjemu svetu nakupa in prenosa tehnologij za izdelavo trenutno dražjih vendar manj nevarnih nadomestnih kemičnih snovi, kot so piretroidni pesticidi, feromoni ipd. Jurij Diaci G. V. 4/92 253 Novosti iz zakonodaje 15. maja 1992 je bil namesto dr. Jožeta Osterca za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenovan mag. Jože Protner. ZAKON O GOZDOVIH Osnutek zakona o gozdovih sta obravnavala in sprejela: zbor združenega dela 8. aprila 1992, zbor občin 22. aprila 1992. Družbenopolitični zbor je osnutek zakona o gozdovih obravnaval 12. maja 1992, sprejel pa 27. maja 1992. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo na osnovi pripomb na osnutek zakona pripravilo predlog zakona. Glavne vsebine zakona so s sprejetim osnutkom potrjene, zato upamo, da bomo zakon v l. 1992 res dobili. ZAKON O SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV 9. aprila 1992 je Vlada sprejela sklep, da pošlje predlog zakona v skupščinsko proceduro. Zakonodajno-pravna komisija pri skupščini RS je obravnavo odložila in zaprosila novo Vlado za stališče v zvezi z nadaljnjim postopkom obravnave in sprejemanja. ZAKON O DENACIONALIZACIJI 31. marca 1992 30. aprila 1992 15. maja 1992 22. maja 1992 je bil objavlj·en odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16). je bila že objavljena njegova dopolnitev {dodani so kriteriji za vrednotenje trajnih nasadov) (Uradni list RS, št. 21). je bilo dodano še navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premože- nja (določeno je, da se povečanje oziroma zmanjšanje vrednosti gozdov ne ugotavlja, če je bilo z gozdovi od podržavljanja gospodarjeno po gozdnogospodarskih načrtih) (Uradni list RS, št. 23). je bila objavljena tudi odredba o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja (Uradni list RS, št. 24). ZAKON O VARSTVU NARAVNE IN KULTUR NE DEDIŠČINE 29. maja 1992 254 G. V. 4/92 je bil v Uradnem listu št. 26 objavljen zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o naravni in kulturni dediščini (poenostavljeni so postopki za zavarovanje naravne ali kulturne dediščine). Anica Zavrl-Bogataj Iz dejavnosti splošnega združenja gozdarstva V skladu z dogovorom je bila pripravljena in podpisana pogodba med Splošnim združenjem gozdarstva Slovenije in podjetjem Studio Marketing za izvedbo naloge "Akcija komuniciranja za osveščanje javnosti o vlogi gozdov in pomenu gozdnega gospodarjenja«. S to nalogo naj bi bili obdelani naslednji tematski sklopi: pomen gozda v širšem smislu; ranljivost gozda, predvsem njegova ogroženost zaradi neprimernega ravnanja človeka; pomen strokovnega gospodarjenja z gozdovi in dosežki slovenskih gozdarjev. Za nalogo smo že posredovali vrsto strokovnih gradiv. Namen komuniciranja je, da ohranimo avtoriteto pri gospodarjenju z gozdovi in povečanje vpliva gozdarstva v družbi. Zato je osveščanje splošne in politične javnosti ter lastnikov gozdov v prid strokovnemu gospodarjenju z gozdovi. S plošno združenje gozdarstva Slovenije je v sodelovanju z ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije organiziralo obsežen in odmeven program za teden gozdov. O dbor za gojenje, varstvo in urejanje gozdov je pripravil dog~vor o izhodiščih in merilih za usmerjanje proračunskih sredstev pri sofinanciranju vlaganj v zasebne gozdove v letu 1992. Z zagotovljenimi sredstvi (iz proračuna) in vključevanjem lastnikov naj bi po nakazanih usmeritvah poskušali po območjih opraviti pretežni del letno planiranih del. Dogovorjeno je bilo tudi organiziranje republiškega seminarja za gojitveno načrtovanje v zasebnih gozdovih na območju Gozdnega gospodarstva Kranj. N a seji Izvršilnega odbora 27. maja je bilo dogovorjeno: - da je treba z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razrešiti vrsto vsebinskih in pravnoformalnih vprašanj v zvezi z reorganizacijo tokov, ki jo prinaša sprejeti zakon o zadrugah. Potrebna so pisna navodila za ravnanje v prehodnem obdobju, dokler ne bo sprejet Zakon o gozdovih ; - · da se poskuša pripraviti pobudo za spremembo zakona o denacionalizaciji. Predlagane rešitve v Zakonu o spremembi in dopolnitvi Zakona o denacionalizaciji naj bi: omejile vračanje nacionaliziranih gozdov v naravi samo kmetom: predvidela vračanje gozdov in kmetijskih zemljišč tudi članom bivših agrarnih skupnosti; določile načela za ugotavljanje povečanja ali zmanjšanja vrednosti gozdov; - v pogovoru z novim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je treba izpostaviti problematiko gozdarstva in neusklajenost zakonov, ki obravnavajo gozdove in gozdarstvo. dbor za varstvo pri delu je na terenski seji 21 . maja v območju Posestva Snežnik načel vrsto dilem, ki jih prinaša nova organiziranost v različnih območjih, zato naj bi se v okviru Odbora pripravil sistem ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu v novih pogojih. S plošno združenje gozdarstva je v sodelovanju z Biotehniška fakulteto in Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo organiziralo gozdarski dan na Kranjskem sejmu (13. IV.), kjer so bila predavanja: - Gozdno zadružništvo - avstrijske izkušnje, - Prodaja lesa v razmerah prostega trga, - Gospodarnost gozdnega dela na kmetiji, - Možnost nabave gozdarske opreme, - Izobraževanje gozdnih posestnikov za delo v gozdu. G. V. 4/92 255 Čtani odbora za pridobivanje gozdnih sortimentov so si na območju Gozdnega gospodar- stva Postojna ogledali ·naklada/ne naprave LIV Postojna in delo traktorjev IWAFUJI, TORPEDO in WOOD Y ter razpravljali o splošni proizvodni problematiki. Člani odbora za ekonomsko finančna vprašanja so razpravljali o finančnih rezultatih v preteklem letu in o izvajanju Kolektivne pogodbe. Dogovorili so se, da se z dopolnitvijo pogodbe počaka do sprejetja socialnega pakta. Člani so se seznanili z raziskovalno nalogo ••Razdelitev premoženja med pravne naslednike gozdnih gospodarstev", pripravili nov ključ za delitev skupnih stroškov v spremenjenih pogojih in odprli vrsto še nerešenih vprašanj v zvezi s prometnim davkom. Odbor za trg in cene je razreševal vedno bolj zapletene zahteve trga z gozdnimi lesnimi sorti men ti. mag. Janez Pogačnik Iz Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo Iz kmetijske fakultete iz Barija je prišla na trimesečno postdoktorsko izpopolnjevanje dr. Paola Mairota. Dne 6. 5. 1992 je bila v okviru raziskovalnega polja »Gozdarstvo - lesarstvo -papirništvo in grafika(< strateška nacionalna konferenca za ožje področje gozdarstva. Biotehniška fakulteto je v maju obiskal rektor dunajske univerze za kulturo tal prof. dr. M. We/an. V okviru dogovorov je mladim asistentom že omogočeno 1-3 mesečno izpopolnjevanje na tej dunajski univerzi. dr. Franc Gašperšič Dejavnost Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo TECHNO VA INTERNATIONAL '92 je bila razstava tehnološkega in raziskovalnega razvoja srednje in južne Evrope. Bila je junija v Grazu. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo je skupaj z avstnjskimi raziskovalnimi partnerji prikazal raziskovalne vsebine sodelovanja (enajst skupnih raziskav). Iz razstave je bilo razvidno, da gre za redko raziskovalno sodelovanje Slovenije in Avs trije. (Možno pa je tudi, da morebitni drugi sodelavci niso bili na razstavi.) V Gottingenu (Nemčija) se je zbrala 3.04 IUFRO skupina -študij dela v gozdarstvu. Na sestanku so obravnavali predvsem standarde analiz del v gozdarstvu ter terminološke standarde za iste postopke. Iz IGLG sta z referatom sodelovala dr. Boštjan Košir in mag. Mirko Medved. Na sestanku ni bilo predstavnikov tretjega sveta in tudi drugih republik bivše Jugoslavije ne. Mag. Marko Kovač in mag. Sašo Golob sta bila sredi junija gosta Zveznega ministrstva za gozdarstvo in poljedelstvo Republike Avstrije. V Spodnjem Avstrijskem, v Burgenlandu in na Dunaju sta proučevala stanje in smeri gozdno-ekološke evidence in interpretacije. Marko Kmecl 256 G. V. 4/92 LJubi.Jana Sloweni.Ja LETO 1992 • LETNIK L • ŠTEVILKA 5-6 Ljubljana, maj, junij 1992 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 257 Uvodnik 258 Mihej Urbančič Uvajanje monitoringa gozdnih tal na stalnih razisko- valnih objektih v Sloveniji Introduction of the Forest Soil Monitoring on the Permanent Research Objects in Slovenia 267 Marjan Lipoglavšek Razvrščanje hlodov iglavcev po standardih The Classifying of Coniferous Logs to Standards 277 Marjana Pavle Stanje in vrednotenje semenskih sestojev gozdnega drevja v Sloveniji The Condition and Evaluating of Forest Seed Stands in Slovenia 288 Janez Pirnat Primerjava rekreacije na Šmarjetni gori in Sv. Joštu nad Kranjem The Comparison of the Recreation on the Šmarjetna gora and St. Jošt over Kranj 294 Janez Pogačnik Funkcije gozdov in gozdovi v prostoru v območnih gozdnogospodarskih načrtih 304 Janez Pogačnik Gozdovi v strategiji prostorskega razvoja Slovenije 305 Boštjan Košir Iskanje smeri razvoja gozdne tehnike 310 Tomaž Hartman Kako predstaviti pragozd? 314 Iztok Mlekuž Zveza razlaščenih vasi zahteva vrnitev srenjskih go- zdov 316 Aktualno 318 Iz tujega tiska Naslovna stran: Marjan Močivnik: mah STROKOVNA REVIJA SLOWENlSCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Polletna individualna naročnina 550,00 SL T za dijake in študente 250,00 SL T Polletna naročnina za delovne organizacije 4.000,00 SL T Posamezna številka 200,00 SL T Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Poleg nje denarno podpira izhajanje revije tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur list RS, št. 4/92) daje Ministrstvo za informiranj1 na vlogo mnenje, da šteje strokovna revij• GOZDARSKI VESTNIK med proizvode infor mativnega značaja iz 13. točke taritne števil\<.1 3, za katere se plačuje davek od promet; proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Slovensko gozdarstvo si mora organizirati vrh V razgibanem obdobju zadnjih let slovensko gozdarstvo ne deluje najbolj usklajeno in organizirano. Globoke družbene spremembe, ki vendarle niso prišle_ povsem nepričakovano, so nas preveč presenetile, proti neupravičenim kritikam smo se branili improvizira- no. Ni namen tega zapisa obnavljati spomine izpred leta ali dveh, želim opozoriti predvsem na dejstvo, da tudi zdaj slovensko gozdarstvo deluje premalo organizirano. Ne gre več toliko za obrambo »integritete>> stroke, njene vloge in pomena strokovnega ravnanja z gozdovi. Nekako smo to obranili oz. razložili slovenski javnosti. Zdaj bi morali delovati organizirano zato, da začnemo >>graditi<< novim razmeram prilagojeno gozdarstvo- kot jih (delno) že določa sprejeti osnutek zakona o gozdovih. Bolje organizirani bi v okviru njegovih določb tudi lažje dosegli ustrezna druga izhodišča za uspešno delo z gozdovi (kadri, podzakonski akti, uredbe iz drugih področij itd.). Večkrat je bilo že izraženo, da je v te namene nujno čimprej organizirati jedro prihodnje slovenske uprave oziroma zavoda. Če se je doslej s tem čakalo na sprejetje osnutka zakona o gozdovih, zdaj resnično ne smemo več odlašati. Odprtih vprašanj je preveč. Nujna opora vsem pozitivnim prizadevanjem gozdarstva, ne Je v trenutnem obdobju, tudi dolgoročno, bi bila tudi ustrezna ureditev statusa gozdarstva v javni upravi. Ne bi se tu spuščal v ustreznost uvrstitve gozdarstva v ta ali oni ministrski resor. V tem kot je zdaj, bi gozdarstvo zaslužilo in potrebovalo ustreznejše mesto. Trenutni status gozdarstva v njem ni ustrezen, zapostavlja našo dejavnost, polovico slovenskega prostora in večkrat hromi hitro reševanje problemov gozda in gozdarstva. Gozdarstvo bi se moralo zelo aktivno zavzeti, da njegov najvišji predstavnik dobi rang namestnika ministra. Vprašanje je vsebinske, ne formalne narave in spada v sklop nujnih ukrepov za izboljšanje delovanja slovenskega gozdar- stva. Urednik G. V. 5-6/92 257 GDK:114.7:425 Uvajanje monitoringa gozdnih tal na stalnih raziskovalnih objektih v Sloveniji Mihej URBANČIČ* Izvleček Urbančič, M.: Uvajanje monitoringa gozdnih tal na stalnih raziskovalnih objektih v Sloveniji. Go- zdarski vestnik, št. 5-6/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 5. V Sloveniji spremljamo zdravstveno stanje go- zdov na trajnih ploskvah bioindikacijske mreže. Leta 1988 je bila izdelana metodologija za moni- toring gozdnih taL Preverjena je bila na petih gozdnih objektih. Prikazani so rezultati te pilotske raziskave, ki kažejo na vplive odložin iz onesna- ženega zraka na gozdna tla. Ključne besede: monitoring gozdnih tal, onesna- ženost zraka, Slovenija 1. UVOD številni abiotski in biotski vplivi škodljivo učinkujejo na stanje, stabilnost in razvoj gozdov, mestoma celo toliko, da ti propada- jo. Degradacijski procesi v tleh lahko pov- zročijo poškodbe na gozdnem drevju. Slovenski gozdarji redno letno ali perio- dično spremljamo stanje gozdov na popisni 4 x 4 kilometrski mreži, na bioindikacijski 16 x 16 kilometrski mreži ter na stalnih raziskovalnih objektih in ploskvah za spe- cialna in interdisciplinarna ekološka in eko- fiziološka proučevanja gozdov. Na stalnih raziskovalnih objektih podrob- neje preučujemo stanje tal in zasledujemo morebitne spremembe v talnih lastnostih, da bi lahko pojasnili vzroke nekaterih de- gradacijskih procesov v gozdu. Metodologijo za izbiro objektov, za teren- sko proučevanje in vzorčenje tal ter za laboratorijske preiskave, namenjeno moni- toringu gozdnih tal na stalnih raziskovalnih ploskvah, smo na gozdarskem inštitutu v w M. U., dipl. inž. gozd. , Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljublja- na, Slovenija 258 G. V. 5-6/92 Synopsis Urbančič, M. : Introduction of the Forest Soil Monitoring on the Permanent Research Objects in Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 5-6/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The condition of forests has been studied on the permanent research objects. ln the year 1988 the me1hodology of forest soil monitoring was designed and checked on 5 forest objects. The results of this pilot research are presented in this paper. They indicate the influences of deposits from polluted air on the forest soils . Key words: forest soil monitoring, air pollution, Slovenia Ljubljani izdelali leta 1988 in jo istega leta preverili na petih raziskovalnih objektih. Metodologija se je izkazala za dovolj upo- rabno, zato jo od leta 1989 naprej, nekoliko dopolnjeno, uporabljamo na vseh stalnih raziskovalnih objektih. V tem prispevku pri- kazujemo zanimivejše izsledke iz omenjene pilotske raziskave. 2. RAZISKOVALNI OBJEKTI IN METODE DELA Trije raziskovalni objekti (nad Gavcami, na Velikem vrhu in pri Zavodnjah) so bili izbrani v ožjem imisijskem območju termo- elektrarne šoštanj, ki je največji onesnaže- valec zraka v Sloveniji. Četrti objekt leži v nekoliko manj onesnaženem visokogor- skem svetu Pohorja pod Malo Kopo. Peti objekt je bil postavljen v Prelesju pri Bohinj- ski Beli, kjer je okolje še razmeroma čisto. Onesnaženost okolja na območju objektov smo najprej ugotavljali z bioindikacijskimi ocenami stanja gozdnega drevja in lišajev ter z analizami vsebnosti skupnega žvepla v vzorcih smrekovih iglic. Osnovne rastiš- čne značilnosti objektov so prikazane v preglednici 1. Preglednica 1. Rastiščne značilnosti raziskovalnih objektov The characteristics of the sites on the research objects Ime objekta Nadmor. višina Matična podlaga Name ol the Elevation Parentrock object Gavce 480m dolomit Veliki vrh 470m dolomit Prelesje SSOm dolomit Zavodnje 840m tonalit Mala Kopa 1250m dacit Sestava sestaja The mixture of the stand Fagus sylvatica 80%, Pinus sylvestris 15% Picea abies 5% Fagus syl. 70%, Pinussylv. 10%, Piceaabies 10% Acer pseudoplatanus 5 %, F raxinus ornus S % Fagus sylv. 60%, Sorbus aria 15%, Ostrya carp. 1 o% Picea abies 5%, Quercus sessilillora 5%, Fraxinus or. S% Fagus sy1v. 15%, Picea abies 60%, Larix dec. 1 S% Pinus sylv. 5 %, Betula ver ru cosa 5% F agus sylvatica 60 %, Acer pseudoplatanus 30% Abies alba 5 %, Picea abies 5% Na vsakem izbranem raziskovalnem objektu smo izkopali po en, za tisto rastišče reprezentančni talni proti! in ga opisali ter iz njegovih genetskih plasti odvzeli vzorce tal. V bližini tega profila smo odvzeli iz ploskve, velike 25 x 25 cm, kvantitativne vzorce tal iz slojev z vnaprej določenimi globinami (0-5cm, 5-10cm, 10-20cm) ta- ko, da poznamo prostorninsko maso tal (brez skeleta in korenin) . Poleg tega smo na vsakem objektu na treh mestih odvzeli talne vzorce iz mikro- in makrorastišča po t. i. »metodi mikrorastišča« (Glavač in so- del. 1985). Ta temelji na pojavu, da se še posebno po starejših bukovih deblih cedi padavinska voda, ki se izliva pri koreničniku v tla. Tu se oblikuje mikrorastišče, ki vsebuje v zgor~ njih talnih plasteh zaradi večje količine padavinske vode tudi več odložin iz one- Talnitip Rastišče gozdne združbe Type of the soil Site of the forest association kalkokambisol Fagetum submontanum praealpinum Ca/cie Cambisol var. V inca minor rendzina Ostryo-F agetum Orthic Rendzina caricetosum albae rendzina Ca rici albae- F agetum Orthic Rendzina var. Anemone trifolia distrični kambisol Luzulo albidae- F agetum s. lal., Dystric Cambisol stadij s Picea abi es distrični kambisol Savensi- F agetum leucoietosum Dystric Cambisol var. Abies alba Prevladujoče drevje Onesnaženost Dominant trees Pollution d h di ame ter in br east height 15cm 17m Močno onesnažen gozd Strongly polluted forest 15cm 10m Močno onesnažen gozd Strongly polluted forest 15cm 12m Malo onesnažen gozd Slighty polluted forest 20cm 18m Močno onesnažen gozd Strongly polluted forest ; 30cm 25m Malo onesnažen gozd Slighty polluted lorest snaženega zraka od okolnega makrorastiš- ča . Nabrani vzorci so bili analizirani v pedo~ loškem laboratoriju inštituta, deloma pa ar- hivirani za prihodnje primerjalne in dopol- nilne analize. Vzorcem so bile določene naslednje lastnosti: tekstu ra, reakcija (pH v vodi, KCI in CaCI2), količina organskega ogljika (C) in skupnega dušika (N), ogljik- dušikovo razmerje (C/N), rastlinam lahko dostopen kalij (K20), fosfor (P20 5) in mag- nezij (Mg), izmenljivi kovinski kationi (Ca++, Mg++, K+, Na+) in izmenljiv vodik (H 1.), vsota izmenljivih baz, kationska izmenjalna kapaciteta (KIK), stopnja nasičenosti z ba- zami (V), navidezna gostota in masa tal za sloje z vnaprej določenimi globinami, vseb- nost skupnega žvepla, vsebnost kalcije- vega karbonata ( CaC03), žveplo-dušikovo razmerje (S/N). G. V. 5-6192 259 3. REZULTATI IN RAZPRAVA Na objektu nad Gavcami prevladujejo tipična pokarbonatna rjava tla na dolomitu. Na reprezentančnem profilu so bila globo- ka, z melastoilovnato (mi) do melastogli- nastno (mg) teksturo, s slabo kislo reakcijo in sprsteninasto obliko humusa. Zelo slabo so oskrbljena z rastlinam lahko dostopnimi fosforjevimi spojinami, dobro s kalijevimi in bogato z magnezijem. Imajo srednjo kation- ska izmenjal no sposobnost (KI K) in srednjo do visoko stopnjo nasičenosti z bazami (V). V izmenjavah imajo največji delež kalcijevi ioni in protoni. Na objektu na Velikem vrhu prevladujejo prhlinasto-sprsteninaste in prhlinaste rend- zine. Na reprezentančnem profilu je rend- zina srednje globoka, srednje skeletna, s slabo kislo do nevtralno reakcijo, v spod- njem delu karbonatna, zelo slabo oskrb- ljena z dostopnim fosforjem, vendar bogato oskrbljena z dostopnim kalijem in magnezi- jem. Je zelo nasičena z izmenljivimi baza- mi. Pri izmenjavah imajo največji delež ca++. Na objektu v Prelesju so razvite rendzine, ki imajo zelo podobne lastnosti kot tiste na Velikem vrhu. Na objektu pod Malo Kopo so se razvila distrična rjava tla na dacitu. Na reprezen- tančnem profilu so bila globoka, z velikim deležem drobnega skeleta, koluvialnega porekla in pod vplivom intenzivnejših soli- flukcijskih procesov, z ilovnatopeščeno (ip) do peščeno (p) teksturo in s srednjo stopnjo nasičenosti z izmenljivimi bazami (V). Pri izmenjavah imajo največji delež protoni (H+) in kalcijevi kationi (Ca++). Na objektu pri Zavodnjah prevladujejo distrična rjava tla na tonalitu. Na reprezen- tančnem profilu so bila globoka, skeletna, zmerno do zelo kisla. Imela so 9 cm debel humificiran Oh horizont in prhlinast Ah hori- zont, peščenoilovnato (pi) do ilovnatopeš- čeno (ip) teksturo ter zelo nizko stopnjo nasičenosti z izmenljivimi bazami (V). Pri kationskih izmenjavah so imeli daleč naj- večji delež protoni (H+). Ker smo vzorce iz ploskev velikosti 25 x 25 cm odvzeli tako, da za večino po- znamo njihovo prostorninsko maso, smo analizne razultate izrazili tudi z vrednostmi na hektar. Rastišče na Prelesju je zelo 260 G. V. 5-6/92 podobno tistemu, ki leži na Velikem vrhu, le manj onesnaženo. Iz analiznih podatkov talnih vzorcev, odvzetih na ploskvah, veli- kosti 25 x 25 cm, je razvidno, da je bila rendzina iz onesnaženega Velikega vrha bolj kisla, da je vsebovala manj organske snovi, manj rastlinam dostopnega magne- zija ter manj izmenljivih baz. Imela pa je višji odstotni delež skupnega žvepla v tleh od rendzine v Prelesju. Z mikrorastišč (mi) ob vznožjih starejših bukovih debel ter s primerjalnih makrora- stišč (ma), oddaljenih od teh debel okoli 2 do 3 metre, smo odvzeli vzorce opada (Ol) skupaj s fementacijsko plastjo (Of), ter vzorce in pod njimi ležeče plasti. Na večini objektov je to plast tvoril podhorizont s humificirano organsko snovjo (Oh), le na Mali Kopi je bil tu že razvit humozni površin- ski horizont (Ah). V preglednici 6 prikazani podatki so aritmetične sredine, katerih vsaka je izračunana iz podatkov za tri vzorce. V preglednici 7 so na osnovi teh aritmetičnih sredin za vsak objekt prikazane razlike med mikro- in makrorastišči. Vzorci iz mikrorastišč so v primerjavi z ustreznimi vzorci iz makrorastišč bolj kisli, imajo širša ogljik-dušikova razmerja (C/N) in večinoma vsebujejo večji delež skupnega žvepla (S) in skupnega dušika (N) . Vzroke za nastanek teh razlik v kemičnih Jastnostih v veliki meri pripisujemo škodljivim učinkom kislih padavin. 4. SKLEP V zvezi s proučevanjem problemov pro- padanja gozdov in onesnaženosti okolja ugotavljamo in spremljamo lastnosti tal na stalnih raziskovalnih ploskvah. Metodolo- gijo za opazovanje gozdnih tal na stalnih raziskovalnih ploskvah smo pred uvedbo preverili leta 1988 na petih raziskovalnih objektih. Pri tej pilotski raziskavi smo pri- merjali lastnosti rendzin iz dveh različno onesnaženih objektov s podobnimi rastišč­ nimi razmerami. Rendzina iz bolj onesnaže- nega okolja je bila bolj kisla, vsebovala je manj organske snovi, manj rastlinam do- stopnega magnezija ter manj izmenljivih baz, imela pa je višji odstotni delež skup- nega žvepla v primerjavi z rendzino iz čistega okolja. r. Preglednica 2 : Kemične lastnosti vzorcev iz reprezentančnih talnih profilov Chemical properties of the samples from the representative soil profiles Kraj Horizont Globina pH Humus Skupni PzOs K20 Hg Skupno žveplo SIN Location Depth CIN Total v mg na 100gtal Total sulphur cm H20 % N%of soil mg in 100 g of soil %ofsoil "'o of org. matter Gavce Ol 4-0 5,42 79,3 29 1,57 - - - 0,19 0,25 0,13 Oh/Ah 0-4 5,95 20,9 18 0,66 si 25 60 0,079 0,38 0,12 Ah/(B)rz 4-16 6,45 7,2 15 0,28 si 13 63 0,041 0,57 0,15 {B)rz1 16-40 6,95 2,4 8 0,18 si 10 62 (B)rz2 40-80 6,81 1,7 10 0,10 si 9 59 Veliki vrh Ol 20-14 4,87 77,6 24 1,88 - - - 0,234 0,30 0,12 Oh 14-0 6,11 44,8 21 1,25 1 30 34 0,148 0,33 0,12 Ah Q-10 7,51 24,0 20 0,69 1 17 33 0,062 0,26 0,09 Ah!C 1Q-21 7,52 15,3 15 0,61 SI 14 32 Prelesje Ol 6-1 5,86 84,5 36 1,35 - - - 0,134 0,16 0,10 Oh 1--0 5,20 69,0 29 1,36 12 40 37 0,185 0,27 0,14 Ah 0-14 6,90 22,9 29 0,46 si 10 35 0,062 0,27 0,13 C/Ah 14-24 7,61 21,6 41 0,30 si 6 32 Zavodnje Ol 13-9 4,40 77,6 30 1,51 - - - 0,163 0,21 0,11 Oh1 9-7 4,47 72,4 24 1,76 10 60 17 0,201 0,28 0,11 Oh2 7--0 3,75 50,0 37 0,77 si 40 3 0,175 0,35 0,23 Ah o-7 4,56 16,2 22 0,42 si 10 2 0,071 0,44 0,17 (B)v 7-35 5,12 5,2 19 0,16 SI 4 1 C/(B)v 35-79 5,32 3,5 15 0,13 si 2 2 Mala Kopa Ol 2--0 4,73 58,6 27 1,25 - - - 0,138 0,24 o, 11 Ahi 0-3 4,60 19,8 13 0,87 5 24 22 0,119 0,60 0,14 Ah2 3-9 4,16 13,8 12 0,68 2 13 19 0,093 0,67 0,14 p Ahl(B)v 9--22 5,76 10,2 10 0,57 1 7 18 0,080 0,79 0,14 ~ (B)v1 22-50 6,25 7,4 11 0,41 si 4 14 Cf (B)\12 5o-75 6,53 4,8 9 0,30 si 3 15 - Q) (O 1\:1 N ~ 1\) en 1\) 0 ~ V'l Preglednica 3 : Kationska izmenjalna kapaciteta (KIK), stopnja nasičenosti z bazami (V) in druge lastnosti vzorcev mineralnega dela tal iz a. 40 3/m-40 3 6 25 20 3 venec venec neom-40 D 17 3 neom. 3/m >40 5 10 50 40 venec (č,m) G. V. 5~6/92 269 nameravali vzeti enako velike vzorce, nam to ni uspelo. Velikost vzorcev in povprečni volumen sortimentov, kosov in dreves v sečiščih prikazujemo v preglednici 2. Dolg les smo izmerili in razvrščali po delih (sortimentih) dolgih 3 do 5 m. Tako je bilo na sečiščih izdelano povprečno 2,9 kosov oblovine iz enega drevesa, ki smo jih razdelili povprečno na 4,7 sortimenta (1 ,6 sortimenta na kos). Z vzorci smo zajeli najpomembnejše pre- dele pridobivanja iglavcev v Sloveniji. Ali izbrani vzorci dobro predstavljajo ves pose- kan les smreke in jelke v Sloveniji pa je mogoče sklepati iz njihovih značilnosti. Vzorci na sečiščih so obsegali 8 do 33 dreves, 22 do 1 OO kosov ali 36 do 165 sortimentov okroglega lesa oziroma skupaj 469 sortimentov ali 122m3 lesa. Velikost dreves je bila na Pokljuki in pod Smrekov- cem manjša kot na drugih treh sečiščih . Podobno velja tudi za povprečno velikost kosa izdelanega lesa. Velikost sortimenta je bila največja na sečišču Jurjeva dolina (0,37 m3), v Glažuti in Josipdolu okoli 0,30 m3 in najmanjša na Smrekovcu in na Pokljuki (0,21 m3). Povprečni volumen sor- timentov je bil podoben, kot je veljal za široko povprečje Slovenije: 0,26 m3 . Vzorci na skladiščih so obsegali 38 do 132 kosov ali 50 do 132 sortimentov ozi- roma skupaj 412 sortimentov ali 177m3 lesa. Povprečni volumen sortimentov je bil razumljivo bistveno večji kot na sečiščih in je le malo nihal okrog 0,43 m3 . Vzorci na skladiščih so bili že iz nekoliko prebrane oblovine, mešane z več predelov območij. V vzorcih ni bilo drobne oblovine in veči­ noma so najboljši hlodi (mizarska hlodovi- na) že manjkali. Deloma tudi najslabših, za žago neuporabnih debelejših kosov, ni bilo več na skladiščih. 4. REZULTATI RAZVRŠČANJA PO KAKOVOSTI Vse sortimente iz vzorcev smo glede na dimenzije in na napake lesa razvrstili v kakovostne razrede po štirih kriterijih: JUS, popravljeni JUS, predlog SLS in po nemški odredbi. Pri prvih treh razvrščanjih je skupaj z drobnim lesom po pet razredov kakovosti, pri nemškem pa so samo štirje. V skupini sortimentov, ki jo označujemo z drobnim lesom, je tudi različno število debelejših sortimentov, ki po kakovosti ne ustrezajo za hlode in so uporabni le za celulozni ali včasih za jamski les. Pri nemškem raz- vrščanju smo zadnji kakovostni razred D razdelili še na debelejši in droben (pod 20 cm ali pod 3m) les in tako dobili spet pet razredov kakovosti . Izračunali smo sor- timentno sestavo po komercialnem vo- Preglednica 2: Velikost in značilnost vzorcev oblovine število Povprečni Volumen komercialni število Povprečni Neto komercialni sortimentov točni komercialni volumen dreves volumen volumen sortimenta kosa n m3 m3 m3/sortim. n m3/drevo m3/kos Skladišča Ribnica 100 56,57 54,89 0,55 Marof 70 29,28 28,83 0,41 Lovrenc 60 24,37 23,91 0,40 Otiški vrh 132 48,39 47,38 0,36 Rečica 50 22,69 21,88 0,44 Skupaj 412 181,30 176,89 0,43 Sečišča Glažuta 36 11,05 10,73 0,30 8 1,47 0,49 Jurjeva dol. 101 38,60 37,84 0,37 24 1,58 0,73 Josipdol 38 11,06 10,92 0,29 7 1,56 0,44 Smrekovec 129 28,44 26,68 0,21 28 0,95 0,30 Pokljuka 165 35,65 35,03 0,21 33 1,06 0,35 Skupaj 469 124,80 122,28 0,26 100 1,22 0,42 Vsi vzorci 881 306,10 299,17 0,34 270 G. V. 5-6192 lumnu in povprečno kakovost. Ta je izraču­ nana kot tehtana aritmetična sredina razre- dov, ki smo jim dodelili range od 1 do 5 (1 je najboljša, 5 pa najslabša kakovost). Uteži (ponderi) so bile neto kubature v kakovost- nih razredih. Višja izračunana številska vrednost pomeni slabšo kakovost. Izraču­ nane povprečne kakovosti po sečiščih in skladiščih so prikazane v preglednici 3. Povprečna kakovost za nemško raz- vrščanje je bistveno drugačna, ker je po tem razvrščanju kakovost A približno enaka naši kakovosti F z nekaj hladi za žago prvega razreda, razred B vsebuje našo prvo in drugo kakovost žagovcev skupaj, razred C in O pa delita našo 3. kakovost žagovcev na dva dela. Ker so med sečišči pa tudi med skladišči razlike v lastnostih dreves, v dimenzijah in v pogostnosti posameznih napak lesa na kosih, so tudi rezultati razvrščanja zelo različni. Med sečišči smo ugotovili nekaj boljšo kakovostno sestavo v Glažuti in v Josipdolu, slabšo pa na Smrekovcu in v Jurjevi dolini. Zanimivo je, da v sečiščih predvsem zaradi nezraslih grč nismo našli nobenega kosa najboljše kakovosti (furnir- ski hlodi), medtem ko smo jih našli na skoraj vseh skladiščih. Presenetljivo ne- ugodno kakovostno sestavo smo ugotovili na skladišču Rečica pri Bledu. Med sečišči in skladišči istega območja nismo našli nobene skladnosti v kakovostni sestavi ali povprečni kakovosti. Delež ••drobnega le- sa« (kamor spadajo tudi nekakovostni kosi debelega lesa) je seveda bistveno večji na sečiščih kot na skladiščih, kjer smo popiso- vali pravzaprav samo hlade. To seveda pri vzorcih na sečiščih zmanjša delež drugih kakovostnih razredov. Sestava po številu sortimentov je zlasti v sečiščih povsem drugačna od one po volumnu, saj številni drobni kosi pomenijo le manjši delež v skupnem neto volumnu vzorca. Na vseh sečiščih in skladiščih je bila grčavost drevja oziroma sortimentov najod- ločilnejša za njihovo razvrščanje po kako- vosti. V posameznih vzorcih pa so poleg tega še druge, po navadi različne napake vplivale na uporabnost lesa. Tako v Glažuti razen nezraslih grč in posameznih konično­ sti ni bilo drugih napak, ki bi odločilno vplivale na razvrščanje. V Jurjevi dolini sta bili poleg grč pomembni koničnost in rja- vost. Obarvanost jelovega jedra je bila tako izrazita, da smo jo morali določiti kot na- pako srca: rjavost. V Josipdolu je kakovost določala samo grčavost in seveda debelina sortimentov. Na Smrekovcu sta bili znova pomembni koničnost in rjavost, na Pokljuki pa poleg nezraslih grč še koničnost, gniloba in periferna rjavost. Na skladiščih so se zaradi pomešanosti hlodovine iz različnih predelov pojavljale številnejše napake, pa tudi tiste, ki nastanejo šele pri spravilu (razpoke, rane ipd). Zavitost, ki smo jo lahko ugotovili na olupljenih sortimentih je pomembno vplivala na razvrščanje po ka- kovosti. V Ribnici sta bili neugodni še rja- vost in kolesivost, na Marofu pa je poleg grč pomembno vplivala na razvrščanje samo še zavitost; v Lovrencu na Pohorju prav tako. Na skladišču na Otiškem vrhu smo pogosto ugotovili poleg grčavosti in zavitosti še rjavost in periferno rjavost. V Rečici pri Bledu pa podobno kot na sečiščih nismo mogli na neolupljenem lesu upošte- vati zavitosti, pač pa so se pojavljale poleg grč še kolesivost, koničnost, rjavost in gni- loba. Bistveno vprašanje raziskave: kako vpli- vajo različni kriteriji na razvrščanje sorti- mentov po kakovosti, lahko razrešimo s primerjavo kakovostnih sestav različnih raz- vrščan]. Razlike med sečišči in skladišči se v povprečni sestavi že močno izravnajo. Pri Preglednica 3: Povprečna kakovost pri razvrščanju po različnih kriterijih Način Sečišča Skladišča razvr- Glažuta Jurjeva Josipdol Smre- Pokljuka Skupaj Ribnica Marof Lovrenc Otiški Rečica Skupaj ščanja dolina kov ec sečišča vrh skladišča JUS 3,22 3,~1 3,24 3,65 3.41 3,46 3,43 3,22 3,40 3,22 3,59 3,35 popr.JUS 3,16 3,47 3,18 3,47 3,12 3,32 3,43 3,21 3,18 3,13 3, 53 3,31 SLS 3,16 3,68 3,21 3,57 3,28 3,45 3,63 3,07 3,10 3,24 3,51 3,35 DIN 2,59 2,87 2,52 2,78 2,75 2,76 3,04 2,51 2,30 2,75 2,69 2,73 G. V. 5-6/92 271 razvrščanju lesa na sečiščih po jugoslovan- skem standardu smo dobili res največ (39, 7% komercialnega volumna) hlodov za žago drugega kakovostnega razreda, ven- dar je zelo veliko tudi tretjega razreda (34,2 %). Skupaj z ,,drobnim lesom« naj- slabša kakovost celo prevladuje (46,9 %). Na skladiščih pa tudi brez drobnega lesa prevladujejo hladi za žago tretjega razreda (49,5 %), saj je bil les do neke mere pre- bran. To je rezultat, ki se ne ujema z ugotovitvami Turka (1982) pred leti, da JUS razvršča največ lesa v drugi razred hlodov za žago in je torej ustrezen za našo kako- vost drevja. Takratni vzorec lesa je bil večji, vendar iz drugih predelov Slovenije. Pri razvrščanju po popravljenem jugoslo- vanskem standardu se močno poveča de- lež drugega kakovostnega razreda hlodov za žago, predvsem na račun »drobnega lesa«. Pri teh popravkih smo namreč pove- čali toleranco za rjavost, zlasti pa pri drob- nih kosih 17-24 cm ne zahtevamo več ka- kovosti, kot velja za pNi razred . Pri predlogu novega slovenskega stan- darda se zaradi tega, ker smo določili tolerance v zadnjem kakovostnem razredu, močno poveča delež »drobnega lesa« ozi- roma okroglega lesa, ki ne ustreza več uporabnosti za hlade. Ker so druge tole- rance večje kot v JUS, oziroma podobne kot v popravljenem JUS, ima kakovost C (podobna je 11. razredu žagovcev) največji delež v skupnem komercialnem volumnu (sečišča 45,9 %, skladišča 41,8 %, vsi vzorci 43,5 %). Delež najboljšega kakovost- nega razreda (B) se ne spremeni bistveno, najslabši hladi (D) in >>droben les« skupaj pa imajo približno tolikšen delež kot tretji razred hlodov za žago in droben les pri razvrščanju po JUS. Kakovostna sestava za to razvrščanje po sečiščih in skladiščih je prikazana na grafikonu 1 . Očitno je srednji kakovostni razred C najobsežnejši. Izračunana povprečna kakovost je enaka (na dveh skladiščih: Ribnica in Otiški vrh je celo boljša) kot pri razvrščanju po JUS, vendar slabša od pNega predloga izbolj- šave JUS. S takim predlogom slovenskega standarda smo hoteli prisluhniti območnim industrijam oziroma večjim predelovalcem, ki ne želijo ali ne morejo dovolj uspešno ovrednotiti najslabše kakovosti hlodov. 272 G. v. 5-6192 Hk[ati smo torej povečali obseg srednjega kakovostnega razreda hlodov (C) in iz hlo- dov izločili najslabše, ki pa jih lahko ovred- notijo manjši predelovalci (to se že dogaja), ali pa jih namenimo za celulozni les, ki ga že tako primanjkuje. Kljub tem spremem- bam in korenitemu prerazporejanju hlodov pa povprečna kakovost ni bistveno dru- gačna kot pri razporejanju po JUS. Razvrščanje po nemški odredbi pa daje povsem drugačno sestavo, saj slonijo krite- riji na drugačnem sistemu, ki smo ga prire- dili, da bi ga bilo mogoče uporabiti za primerjavo. Daleč največji je pri tem raz- vrščanju delež razreda B (sečišča 56,0 %, skladišča 38,3 %, vsi vzorci 45,5 %), ki približno združuje našo 1. in 2. kakovost hlodov za žago. Ne smemo pozabiti, da razvrščanje po predlogu SLS in nemško razvrščanje nista razvrščanji po namenu uporabe hlodov. Da bi si bolje predstavljali učinke raz- vrščanja pri hlodih, smo v nadaljevanju izločili droben les in izračunali samo kako- vostno sestavo hlodov, ki jo prikazujemo na grafikonu 2. Pri tem skupna kubatura hlodov ni pri vseh razvrščanjih povsem enaka. Opazimo, da prevladuje pri vzorcih na sečiščih pri vseh razvrščanjih srednji kako- vostni razred (Il, C, B). Zlasti je to izrazito pri razvrščanju po predlogu SLS. Na skla- diščih pa to drži samo za predlog SLS, pri drugih pa prevlada najslabši kakovostni razred (pri JUS 111 s 50,2 %, pri popravlje- nem JUS 111 s 45,2% in pri nemškem razvrščanju C + D s 55,3 %) . 5. VELIKOST SORTIMENTOV V KAKOVOSTNIH RAZREDIH Vpliv določil postavljenih kriterijev zlasti glede dimenzij na razvrščanje različno de- belih kosov lesa v kakovostne razrede smo skušali proučiti z izračunom srednjega vo- lumna sortimentov po petih kakovostnih razredih. Na grafikonu 3 vidimo, da volu- men sortimentov pada od najboljše k slabši kakovosti hlodov do razreda 11 ali C, v najslabšem razredu (111 ali D) pa spet nara- ste, razen pri nemškem razvrščanju, kjer je Grafikon 1. Kakovostna sestava sortimentov pri razvrščanju po predlogu slovenskega standarda s c č š č o BO r-.. ~ 60 .......... ~N ~ 40 Ql "' Gla:ž:uto Jurjcvc Jo~ip- Smre- Poklju- Vso dolino dol kavec ka ~ečiščo s k a d š č a 100 BO ,........., ~ '--"' 60 >N Ql 40 Q) "' 20 o Ribni- Mcrof Lov- oti~ki RečiCCl V:!IO Seči- co rene vrh ~klo- šča in di~čo sklad Grafikon 2. Kakovoatna sestava hlodov po načinih razvrščanja s e č s č a s k 1 a d s č a 100 BO ............ ~ so ........... >N (l.) 40 Q.) "O 20 D JUS Po~r. SLS OIN JUS p%,._ SLS DIN J s J s " o č i n i r o z v r š č o n []8 ~c ~o O Droben les .A EJB ~c ~o D Droben les .F mli fa Il ~lil IlA liiB f;:;)C ~D j o G. V. 5-6/92 273 najmanjši v kakovostnem razredu B. Raz- like v povprečnem volumnu sortimentov med načini razvrščanja (razen pri nem- škem) so neznatne. Velike pa so med sečišči, kar kaže prikaz srednjih volumnov na primer pri razvrščanju po predlogu slo- venskega standarda. 6. OBLIKOVANJE SLOVENSKEGA STANDARDA ZA HLODE IGLAVCEV Raziskava je pokazala, da za zdaj v Sloveniji pri standardizaciji oblovine ni mo- goče prevzemati mednarodnih standardov ali standardov katere od evropskih dežel. Grafikon 3. Povprečni volumen sortimentov s c č š č o - GLAŽUTA ..,._... - JURJEVA ~ 0.8 DOLINA E ....... -- JOSIP t 0.6 ' DOL ' ~ 0.~ ~ -- SMRE- ........... - KO VEC 'E 0.2 ka k-: 11 o st~ -POKLJUKA o . vs~vč A 8 c o Droben SE IS A le5 PREDLOG SLOVENSKEGA STANDARDA ........ ~ O.B E t 0.6 ~ 0.4 ........... 'E 0.2 s k a d š č a kakovost 0~.----~----~----~----~-----~ ........ ~ 0.8 E t 0.6 @ 0.4 ........... E o.2 A 8 c o sečišča 1n skladišča skupaj kakovost Droben le5 0+-----~----~----+-----~--~ F - A 1 - 8 11 - C 111 - O Droben les PRIMERJAVA ŠTIRIH RAZVRŠČANJ ~74 G. V. 5-6/92 -RIBNICA -MAROF -- LOVRENC --OTIŠKI VRH -REČICA • VSA SKLADIŠČA -JUS - Popr. JUS -- SLS --DIN Ker standarde vse bolj potrebujemo, je treba oblikovati za smrekove in jelove hlade svoj novi standard. Predlog za slovenski standard hlodov iglavcev smo že oblikovali in predali Uradu za standardizacijo in mero- slovje (USM) Republike Slovenije. Povzet je v obliki tablice (preglednica 1 ). Čeprav opušča razvrščanje po namenu uporabe in vsebuje samo razvrščanje po kakovosti in dimenzijah, je po svojem učinku zelo podo- ben , kot je bil doslej uporabljeni jugoslovan- ski standard. Povprečna kakovost po njem razvrščenih sortimentov se ne razlikuje bi- stveno od tiste, ki nastane, če razvrščamo po JUS. Le nekoliko je v povprečjih pri tem novem predlogu kakovost boljša. Razširja namreč osrednji kakovostni razred C (do- slej 11), vendar pa izloča iz skupine hlodov več manj kakovostnih sortimentov, kot je bilo to doslej. Dimenzijam (debelini) morda daje malenkostno večji pomen. Predlog standarda bi bilo treba uveljaviti najprej z dogovarjanjem s predelovalci lesa. Če bi se izkazalo, da ni v skupnem interesu usmerjanje slabe oblovine iz mehanične v kemijsko predelavo, kjer pa je zdaj lesna bilanca najbolj neugodna, bi bilo treba še povečati tolerance napak v zadnjem kako- vostnem razredu D. Možno bi bilo tudi za to kakovost hlodov določiti dva razreda z različnimi tolerancami. Ker je ta predlog standarda po načinu razvrščanja vendarle nekoliko bližji standar- dom evropske skupnosti, bo tedaj, ko bodo v Evropi standardi enotni, lažji prehod na evropske tržne razmere oziroma standarde. Ker sloni predlog standarda na določanju napak lesa in dogovorjenem načinu merje- nja napak, kot je doslej zapisano v jugoslo- vanskih standardih, bi morali te standarde (JUS D.AO. 020, JUS 0.80.020 - 021) najprej privzeti in pozneje izdelati svoje slovenske standarde. Podobno velja tudi za dogovorjen način merjenja sortimentov (JUS 0.80.022), saj so dimenzije tudi krite- rij za razvrščanje sortimentov. Za hlade iglavcev bi zadostoval en sam standard, ki bi vseboval splošne in posebne pogoje dobave ter zahteve za vse kakovostne razrede smrekovih in jelovih hlodov ter posebnosti v dimenzijah za bor in macesen. Vse predloge bi bilo primerno preizkusiti v praksi pri prometu z lesom. Tudi za vse druge skupine sortimentov iglavcev in li- stavcev bomo potrebovali slovenske stan- darde. Če se želimo prilagoditi novim tržnim razmeram in razvoju tehnologije pridobiva- nja in predelave lesa, jih je treba izdelati in izdati čim prej. THE CLASSIFYING OF CONIFEROUS LOGS ACCORDING TO STANDARDS Summary Due to the introduction of market relationships, the wish to join Europe in 1992 and the obvious need to reintroduce the quality into the managing with forests , the possibilities of the introducing of new standards for Norway spruce and fir logs have been researched. The use or nonuse of standards for round timber practiced up tili now have been described. ln five forest managing regions in Slovenia which are rich in coniferous trees the situation in timber trading in 1991 or the use of quality standards therein have been stu- died. It has been established that timber traftic and the classifying of timber according to quality is regaining market characteristics yet the stan- dards and their consideration vary from one region to another. Generally, an average quality prevails, only really the best and the worst logs are sorted out and sold at special price or (and) to other buyers and not to the main regional wood processing mills. On the whole regional interna! standards have been agreed upon or the JUS (Yugoslav standards) have been referred to yet their observation in the present technology of long logs and in the finishing in mechanized yards cannot be consistent. Here and there, standards stili represent the means for the forming of the average selling price of timber. The recording and controlling of the quality of an individual assor- tment does not take place anywhere . After stu- dying the foreign standardization, it has been established that international or European stan- dards for timber do not exist. Only the establishing of timber defects and timber measuring has been standardized. There exists but a suggestion of European Community on the classifying of round timber since 1968. The Yugoslav standards for the logs of Norway spruce and tir tree logs valid up tili now are appropriate as to their effect in the classifying yet less applicable in modern techno- logy due to too strong emphasizing of detect tolerance. The national standards of European countries are based on different classifying prin- ciples as it has been the case in Slovenia and cannot immediately be put into practice. ln one timber yard and one felling area of the Kočevje, Postojna, Maribor, Slovenj Gradec and Bled forest managing regions , all timber defects of round timber samples were mapped. The defects were surveyed as they have been defined in the Yugoslav defect standard and registered in a special sampling paper. The samples in- cluded from 36 to 165 pieces or 11 to 55 m3 of G. v. 5·6/92 275 timber. All in all, 881 pieces or 300m3 of timber were suNeyed. The average commercial content of an assortment total ed 0.26 m3 in cutting areas and 0.43 m3 in timber yards. All the surveyed round wood has been classi- fied as to the quality according to four different criteria: - the Yugoslav standards from 1979, - the revised Yugoslav standards, - a suggestion of the Slovene standard, - the adapted German classifying rule . The quality structure according to the net com- mercial assor1ment content was used for the comparing of criteria. The classifying according to the Yugoslav standard really evidences the most logs in the middle 2nd quality class of saw logs in cutting areas yet the 3rd class is also so high rated that it represents together with small-si- zed roundwood the highest share of the round wood felled. However, in timber yards the 3rd class of saw logs prevails because timber has already been sorted out to a cenain extent before. ln the classitying according to the revised JUS, the middle quality class has increased to 44.9 %. With the suggested Slovene standard, the middle class C highly predominates (43.5 %) yet the quantity of wood which is not ranked among logs has increased at the expense of the logs of the worst quality. With the German classifying, quality B prevails but the applicability of quality classes is different from that in the other three classifica- tions. The average quality together with usmall-sized wood", calculated as the mean grade of five quality classes, shows that the classifying accord- ing to the new suggestion of the Slovene standard gives the same quality as the Yugoslav standard valid up tili now does with greater quantities of "small-sized wood". Only the quality structure of logs is according to this classification such that by far the most logs are in the middle quality class C. ln timber yards, the most logs are ranked into the middle quality class C only after this classifi- cation. With the classification after the revised Yugoslav standard, the mean quality is much better than after the previous Yugoslav standard and better than after the proposed Slovene stan- dard yet the difterences are of no impor1ance. German classification gives by approximately 2% more of the best quality (A), a lot more of the second (8) quality (45.5 %, in cutting areas even 56%) and essentially better mean quality if the diHerence of half of the quality class in the defining of the quality or usefulness is not taken into consideration. Generally, the influence of these Slovene clas- sifying criteria on the average volume of a piece in quality classes is such that the best logs are also those with the greatest diameter while the dimensions decrease towards worse qualities. It also occurs that the worst logs have greater diameters. With the German classification, the logs of the most extensive middle quality class 8 generally have the smallest volume, the best logs are of essentially greater dimensions those of 276 G. v. 5·6/92 worse quality (C and D) only of a lit11e greater dimensions. The differences between the sam- ples in timber yards and feeling areas are quite great as to the piece volume although they are not great in the quality structure. It is believed that the suggestion for the new Slovene standard is a considerable simplificatlon of the Yugoslav standards used up tili now and that because of this it can a!so be used in the present technology of wood production. It, though, excludes some of the worst roun,d wood of great diameter from the assortment group : logs yet according to the average quality it means the same classifying effect as the standard valid up tili now did. It classifies by far the most wood into the middle quality class (C) . Accordingly, it can be applied as the basis in the elaboration of the final text version of the standard proposal, which should be put into force as soon as possible in a usual procedure of adopting agreements bet~ ween foresters and wood processors as well as it should be strictly observed in the future. Thus uniform criteria for the detining of the quality of wood assor1ments, which would not be under the influence of daily market situation and would also represent the basis for assonment bucking and the weighing up of one of the criteria as regards the efficiency of the entire forest managing, could be introduced in Slovenia. VIRI 1. - (1969) Gesetz uber gesetzliche Handels- klassen von 25. 2. 1969, Bundestag der BRD, Bonn. 2. - ISO 4475 (1989) Coniferous and broad- leaved tree sawlogs - Visible defects - Measure- ment. 3. - Jugoslovanski standardi o vrstah, zgradbi in napakah lesa. 4. - Jugoslovanski standardi sor1imentov okroglega lesa. 5. Koch, W. : (1980) Holz sortieren vorschriftsmassig wertschaffend, AID 51, BMELF, Bonn. 6. Lipoglavšek, M.: (1990) Standardizacija gozdnih lesnih proizvodov v Jugoslaviji in Evropi, ZDIT Gozdarstva in lesarstva Slovenije 77. stro- kovno posvetovanje : »Lesarstvo, gozdarstvo in Evropa' 92«, Nova Gorica, Ljubljana ; str. 79-88. 7. Lipoglavšek, M. : (1992) Standardi za hlode smreke in jelke, tipkopis, Elaborat raziskovalne naloge, BF Ljubljana . 8. Turk, Z.: ( 1969) Vprašanje konsolidacije jugoslovanskih standardov za hlode. Gozdarski vestnik 27/9-1 O, str. 262-272. 9. Turk, Z.: (1982) Kvalitetna struktura lesnih sor1imentov, Gozdarski vestnik 40/3, str. 116- 124. 10. Turk, Z.: (1991) Kako se lotiti priprav in uporabe standardov - kvalitetnih meril lesnih sortimentov na sproščenem tržišču, Les 43/1-2, str. 1Q-15. 11 . - (1969) Verordnung Ober gesetzliche Handelsklassen fur Rohholz von 3 'l. 7. 1969, BMELF der BRD, Bonn. GDK: 232.311.2 Stanje in vrednotenje semenskih sestojev gozdnega drevja v Sloveniji Marjana PAVLE* Izvleček Pavle, M.: Stanje in vrednotenje semenskih sestojev gozdnega drevja v Sloveniji. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 19. Analiza semenskih sestojev iglavcev in listav- cev je pokazala, da so ti sestoji že prestari za optimalno fruktifikacijo. Nahajajo se v skoraj vseh fitocenoloških združbah in so v njih površinsko dobro zastopani, razen na nekaterih slabših ras- tiščih. Veliko število semenskih sestojev se nahaja v območju ogroženih gozdov in te sestoje bo po- trebno nenehno spremljati. število in površina semenskih sestojev zadostujeta za sprotno pro- izvodnjo sadik, ne omogočata pa večjih zalog semenja. Vzrok slabe izkoriščenosti semenskih sestojev je poleg slabe fruktifikacije tudi v težki dostopnosti semena. Ključne besede: semenski sestoj, obremenje- nost okolja, fruktifikacija, kalitev. 1. UVOD V našem gozdnem prostoru je velik delež površin, ki se slabo ali pa sploh ne pomla- jujejo . V takih primerih je potrebno površine pogozditi s kvalitetnimi sadikami. Pogozdo- vanja pridejo v poštev tudi na zunajgozdnih površinah, ki jih želimo vključiti v gozdno proizvodnjo. Neustrezno pomlajevanje je pogosto posledica slabe kvalitete matičnih sestojev. Slaba kvaliteta matičnih sestojev pa je lahko rezultat ekstenzivnega gospo- darjenja v bližnji preteklosti, ki je z nega- tivno selekcijo pripomoglo, da so iz sestoj ev izginjali najboljši genotipi, rase, variacije, el>Popisni listi« za semenske sestoje vsebovali tudi nekatere ekološke podatke, se rastišče (fitocenološka zdru- žba) ni upoštevalo, ne pri uporabi oziroma sadnji ne pri izboru novih semenskih sesto- jev. Upoštevala se je sp.mo regionalna opredelitev na osnovi semenskih okolišev, ki sovpada s fitogeografskimi regijami Slo- venije. Znotraj teh okolišev se je običajno upoštevala nadmorska višina, geološka podlaga pa že bolj izjemoma. Tako obrav- navanje semenskih sestojev je bilo razum- ljivo, saj so bili to začetki; potrebno je bilo tudi čimprej izločiti veliko semenskih sesto- jev. Z izborom novih semenskih sestojev, ki naj bi bili razporejeni tako, da bi z njimi zajeli vse pomembne drevesne vrste in njim ustrezna rastišča, se še bolj ohranja naravni genski fond. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na tujerodne drevesne vrste. Z izločanjem novih semenskih sestojev pa moramo pohiteti, ker nam naravni genski fond hitro propada. V zadnjih letih smo opravili revizijo vseh semenskih sestojev. Revizijo so narekovali tudi novi ekološki pogledi na gozd. Stanje semenskih sestojev ob reviziji bomo obravnavali iz več vidikov : glede na število in velikost, fitocenološko in starostno strukturo, porazdelitev po višinskih pasovih in geološke podlago ter z vidika obremenje- nosti okolja. 2.1. Površinska in števifčna porazdelitev Semenski sestoji so se začeli izločati že leta 1955, zato je razumljivo, da obstoječi register semenskih sestojev ni več pred- stavljal dejanskega stanja na terenu. Na podlagi revizije vseh semenskih se- stojev in njihove fitocenološke opredelitve je bil leta 1987 sestavljen nov register, ki je bil naslednje leto dopolnjen. Register vsebuje poleg osnovnih podat- kov tudi nove bioekološke kazalce, urejen pa je po štirih vhodih. V primerjavi s seznamom pred revizijo (341 semenskih sestojev iglavcev, 69 se- menskih sestojev listavcev) se je število - semenskih sestojev po reviZIJI močno zmanjšalo, pri iglavcih za 33 %, pri listavcih pa za 21%. Od revizije do danes se je število semen- skih sestojev stalno povečevalo, tako da je najnovejše stanje 327 semenskih sestojev iglavcev in 75 semenskih sestojev listav- cev. Zadnja registrska številka za iglavce je 484, za listavce pa L : 94. Iz preglednic 1 in 2 je razvidno, da je površina semenskih sestojev 2782.30 ha, za iglavce 2500.54 ha, za listavce pa 281.76 ha. Ta površina predstavlja ca. 0,3% vseh slovenskih gozdov. 2.2. Fitocenološka opredelitev semenskih sestojev Pri uvrščanju semenskih sestojev v azo- nalne in zonalne gozdne združbe smo ugo- tovili, da so ti zastopani v 29 združbah in da se nahajajo v vseh fitoklimatskih pasovih (preglednica 1 in 2). Rezultati uvrščanja semenskih sestojev smreke, kot najštevilč­ nejše drevesne vrste, v posamezne združ- be so pokazali, da se smreka zaradi svoje široke ekološke amplitude nahaja v števil- nih združbah in to predvsem zunaj svojih naravnih rastišč. Največ smrekovih semen- skih sestojev se nahaja na bukovo-jelovih rastiščih, na samih smrekovih rastiščih jih je zelo malo. Pogostost in razprostranjenost smreko- vih semenskih sestojev je odvisna pred- vsem od bonitete rastišča (npr. na Dryopte- rido Abietetum, Abieti Fagetum din . jih je veliko). Semenske sestoje so izbirali v glav- nem le na najboljših rastiščih, ki so pogoje- vala kvaliteto sestojev. če primerjamo površino semenskih se- stojev posameznih gozdnih združb s ce- lotno površino teh istih združb slovenskih gozdov, ugotovimo, da so semenski sestoji, vsaj v večjih združbah, dobro zastopani (preglednica 3). Zastopanost semenskih sestojev v posa- mezni gozdni združbi je odvisna od narave pomlajevanja te združbe in potreb operative po sadnji na določenih rastiščih. Z oblikovanjem semenarskih enot, ki združujejo sorodna rastišča, pa naj bi bilo to usklajevanje med proizvodnjo in porabo lažje dosegljivo, kajti v površinsko velikih gozdnih združbah je zahtevi po potrebni količini ustreznega semena lažje zadovoljiti. Če vzamemo za primer gozdno združbo Abieti Fagetum din. (AF), ki zavzema v Sloveniji največjo površino (10,7%), lahko rečemo, da so semenski sestoji na teh rastiščih dobro zastopani tako površinsko (skoraj največji odstotni delež- 18,6 %) kot številčno. Iz preglednic 1 in 3 je tudi razvidno, da je semenskih sestojev smreke v združbi Savensi-Fagetum (SF) zelo veliko (1 0,0 %) glede na celotno površino gozdov v tej združbi {1,9 %). Semenskih sestojev v združbi Dryopte- rido-Abietetum (DA) je po deležu največ (19,9 %), kar je odraz vpliva bonitet rastišč na izbor semenskih sestojev. 2.3. Starostna struktura semenskih sestojev Vemo, da je za začetek, upadanje in optimalno fruktifikacijo gozdnega drevja po- trebna določena starost, ki je odvisna od drevesne vrste, provenience, rastišča, go- stote sklepa ter še raznih drugih dejavnikov. Zato ne moremo govoriti o natančnih opti- malnih starostih za posamezne drevesne vrste oziroma semenske sestoje, temveč le o približnih. Za nas je najbolj pomembna tista starost, pri kateri gozdno drevje najbolj fruktificira. Iz analize, ki smo jo naredili, smo ugoto~ vili, da je povprečna starost semenskih sestojev zelo visoka, daleč nad tisto, pri kateri drevje najbolje fruktificira (grafikon 1 ). Tudi iz preglednice 4 je moč ugotoviti, da je optimalna starost oziroma starost, pri kateri drevje najbolje fruktificira, že pri vseh drevesnih vrstah dosežena oziroma že močno presežena. Posebno vprašljivi so semenski sestoji smreke, ki so v povprečju stari že nad 120 let, optimalna fruktifikacija pa naj bi bila pri 60 do 80 let starem drevju . 2.4. Porazdelitev semenskih sestojev glede na nadmorsko višino in geološko podlago Nadmorska višina in kamenina sta po- memben dejavnik pri razvoju in stabilnosti gozdnega ekosistema. G. V. 5-6192 279 1\) Preglednica 1 : Skupne površine (ha) in število semenskih sestojev iglavcev po drevesnih vrstah in gozdnih združbah co o 0 G. zdr. Smreka Jel kaR. bor č . bor Z. bor Duglazija E. macesen J. macesen El (O 1\J LQC 61.27 (3) 14.75 (3) 2.67 (2) 14.96 (5) 4.65(2) 98.30 (15) ONO 6.69 (1) 80.10(13) 2.20(7) 88.99 (21) SEF 1.23(1) 1.23 (1) HF 0.85(1) 0.25(1) 8.18 (1) 5.22 (2) 0.15(1) 14.65(6) EF 24.42 (4) 95.31 (3) 0.73 (3) 5.47 (2) 1.50 (1) 0.80 (1) 128.23 (14) ANF 29.30 (2) 1.26 (1) 89.63 (7) 120.19(10) SF 243.14 (16) 4.92 (2) 8.00 (3) 6.70(2) 0.10 (1) 262.86 (24) ADF 11.22 (2) 11.22 (2) OF 3.80{3) 0.97 (2) 0.02(2) 54.25(1) 3.00(1) 62.04 (9} OFL 31 .03(3) 0.85 (1) 30.10(1) 0.75(1) 43.04 (3) 105.77 (9) LF 69.79 (14) 0.10(1) 0.25 (1) 0.40 (1) 5.06(5) 0.20{1) 75.80 (23) FDF 1.00(1) 1.00 (1) QLF 0.44 (1) 0.44(1) BF 17.81 {6) 2.62(2) 12.39(2) 32.82 (10) OF 4.58(1) 7.30{1) 3.00(1) 14.41 (3) 29.29 (6) AF 378.68 (24) 87.37 {14} 12.04 (3) 478.09(41) AFP 128.85 (21) 5.60 (1) 8.50{2) 142.95 (24) LA 53.45 (4) 53.45 (4) DA 490.70 (28) 37.42 (8) 1 .89 (1) 9.93 (3) 4.20(4) 9.80(3} 0.13(1) 554.07 (48) BA 36.85 (5) 7.38 (1) 2.16{1) 46.39 (7) AGP 9.48 (2) 5.88 (1) 15.36 (3) VPI 13.05(4) 13.05{4) PSD 30.44 {3) 30.44 (3} p 50.06 {3) 50.06 (3) MP 24.70 {6) 21 .65{4) 46.35 {10) UA 0.77 (2) 0.77{2) AFR 1.30 (1) 1.30 (1) Površ. 1631.71 231.72141 .95 114.00 106.85 35.91 212.86 11.40 14.12 1.23 2500.54ha Število P49) (30)(16) (19) (·26) {27) (31) {5) (16) (1) (320) Op. Pojasnila kratic gozdnih združb so v preglednic·! 3. r------ -------------------------------------- Preglednica 2 : Skupne površine (ha) in število semenskih sestojev listavcev po drevesnih vrstah in gozdnih združbah G. zdr. Bukev Graden Dob R. hrast Mč. hrast V. jesen Ost. jesen G. javor Maklen V. lipa č . oreh Č . jelša Skupaj RC 69,50 (5) 0,40(1) 1,05 (1) 2,70 (1) 1,50 (1) 75,15 (9) AG2 30,80(1) 21,00 (1) 51 ,80 (2) HOC 5,85 (1) 0,40 (1) 6,25(2) LOC 18,70 (1) 18,70 (1) oc 0,78(1) 0,78 (1) ONO 4,00(1) 4,00 (1) 8,00(2) SEF 0,60(1) 0,60 (1) HF 0,50(1) 0,50 (1) EF 14,02(7) 14,02(7) SF 16,58 (2) 16,58(2) ADF 1,25 (3) 1,25(3) OF 1,50 (2) 1,00 (1) 2,50 (3) OFL 2,34(2) 0,22(1) 0,97(2) 2,50 (2) 0,80(2) 6,83 (9) LF 2,00(1) 2,60(2) 4,60(2) 9,20(5) FDF 3,50(1) 3,50(1) OF 10,39(2) 10,39 (2) AF 1,0(1) 1,00(1) 34,68 (5) 36,68 (7) AFP 12,48 (3) 0,01 (1) 12,49(4) DA 1,50(3) 1,50 (3) MP 0,40 (1) 0,10(1) 0,01 (1) 0,51 (3) AFR 0,93(1) 0,95 (2) 1,50 (2) 1,0 (1) 4,38 (6) OFR 0,15(1) 0,15 (1) Površina 56.10 8,45 70,72 5,05 1,15 15,05 30,80 59,48 4,00 9,00 0,96 21,00 281,76ha Število (24) (3) (7) (10) (2) (7) (1) (10) (1) (5) (4) (1) (75) Op. Pojasnila kratic gozdnih združb so v preglednici 3. ·- 1\) ~ Preglednica 3: Odstotna porazdelitev površin posameznih gozdnih združb v slovenskem gozdnem prostoru in v semenskih sestojih Gozdna združba Robori-Carpinetum (RC) Carici elong. -Ainetum (AG2) Ouerco-Carpinetum hacq. (HOC) Ouerco-Carpinetum luz. (LQC) Orno-Ouercetum (ONO) Seslerio-Fagetum (SEF) Hacquetio-Fagetum (HF) Enneaphyllo-Fagetum (EF) Anemone-Fagetum (ANF) Savensi-Fagetum (SF) Adenostylo-Fagetum (ADF) Querco-Fagetum (OF) Querco-Fagetum luz. (QF) Luzulo-Fagetum (LF) Festuco drymeae-Fagetum (FDF) Blechno-Fagetum (BF) Deschampsio-Fagetum (OF) Abieti-Fagetum din. (AF) Abieti-Fagetum praealp. (AFP) Luzulo-Abietetum (LA) Dryopterido-Abietetum (DA) Bazzanio-Abietetum (BA) Adenostylo glab. -Piceetum (AGP) Cal. villosae-Piceetum (VPI) Bazzanio-Piceetum (BP) Myrtillo-Pinetum (MP) Ulmo-Aceretum (UA) Aceri-Fraxinetum (AFR) Carici remotae-Fraxinetum (CRF) V vseh gozdovih 1,3 0,0 4,6 4,1 4,0 2,7 7,9 3,1 5,0 1,9 1,5 8,1 0,8 8,7 0,0 9,5 0,3 10,7 3,0 0,2 3,8 1,1 0,6 0,1 0,5 3,0 0,0 0,0 0,0 Op.: Poimenovanje gozdnih združb temelji na »Popisu gozdov« iz leta 1980. Grafikon 1: Starostna porazdelitev semenskih sestojev :: r-----···---·· ::1 30 1 1 20 l 10 l V semenskih sestoj ih 2,7 1,9 1,5 4,5 3,5 0 ,1 0,5 5,1 4,3 10,0 0,4 2,3 4,1 3,4 0,1 1,2 1 ,O 18,6 5,6 1,9 19,9 1,6 0,5 1,5 1,8 1,7 0,0 0,2 0,0 o ~-------- -----------------=~ 50 70 90 110 130 150 170 190 starost 282 G. V. 5-6/92 Preglednica 4: Starostna struktura semenskih sestojev nekaterih drevesnih vrst Drev. vrsta Najmanjša starost Največja starost Povprečna starost smreka 81 191 125 jelka 91 181 123 evr. macesen 67 180 111 jap. macesen 81 95 88 rd. bor 61 141 105 čr. bor 62 135 94 zel. bor 56 101 74 zel. duglazija 55 141 86 bukev 93 179 137 graden 98 '160 131 dob 114 184 138 Preglednica 5: Porazdelitev semenskih sestojev po višinskih pasovih in kameninah 1k 2k 3k 4k S s smreka (4) (8) (25) (25) (9) 6,7 28,2 373,6 20'1,4 76,6 jelka (1) (5) (9) (2) (4) 0,2 15,0 74,6 6,4 12,7 e. macesen (1) (2) (2) (8) (10) 0,8 56,9 12,7 88,2 35,5 j . macesen (1) (2) 0,1 8,3 rd . bor (1) (14) 6,6 127,8 čr. bor (3) (11) (5) 28,5 69,8 15,6 bukev (5) (6) (6) (4) 2,8 14,2 13,7 6,7 graden (2) 6,5 dob (2) (5) 41,5 29,2 število (14) (32) (42) (41) (53) površina 84,0 179,5 475,1 290,6 310,1 Opomba: Upoštevane so samo glavne gozdne drevesne vrste. Legenda: 1, S - O do 400 m n. v. 2, 6- 400 do 700m n. v. 3, 7- 700 do 900m n. v. 4, 8- >900m n. v. k - karbonatna kamenina s - nekarbonatna kamenina 6s 7s (20) (25) 142,9 375,9 (2) (5) 21,4 97,4 (3) (3) 1,8 4,3 (1) (1) 1,5 0,9 (1) 7,3 (1) 2,0 (1) 2,0 (30) (35) 177,0 480,6 S s (31) 426,0 (2) 4,0 (2) 12,4 (2) 16,5 (37) 458,9 Razni fiziološki pojavi kot so npr. fruktifi- kacija, začetek in zaključek vegetacije itd. ter razni abiotični in biotični vplivi so odvisni od nadmorske višine. Zato je analiziranje semenskih sestojev iz tega vidika pomem- bno. menski sestoji večine drevesnih vrst ugodno razporejeni po nadmorskih višinah. Nadmorska višina in geološka podlaga sta sicer že upoštevani v gozdni združbi oziroma v semenarski enoti (grupirane goz- dne združbe), kjer sta še posebej izpostav- ljeni nadmorska višina in matična podlaga (karbonatne in nekarbonatne kamenine). Iz preglednice 5 je razvidno, da so se- Semenski sestoji smreke in jelke so skladno z ekološkimi zahtevami obeh vrst predvsem v višjih nadmorskih višinah (700- 900 m), tako na karbonatih kot na silikatih. Največ semenskih sestojev smreke je v višinskem pasu nad 900 m, na silikatih (Pohorje). Tudi ostali semenski sestoji se nahajajo tako na karbonatih kot silikatih in v nadmor- skih višinah, primernih pripadajočim dreve- snim vrstam. G. V. 5·6/92 283 2.5 . Semenski sestoji z vidika obremenjenosti okolja Onesnaženost zraka, ki se odraža na gozdovih, seveda zajame tudi semenske sestoje kot njihov sestavni del. Iz sestaja najprej izginejo tisti genotipi, ki so občutljivi na strupene primesi zraka. Preostalo drevje pa slabše semeni, kvaliteta semena je sla- ba, v skrajnem primeru pa lahko pride do propada sestoja. Poleg zahteve, da se ohrani gozd, je potrebno, da se ohrani genski kompleks, tj . skupek najrazličnejših genotipov gozdnih dreves. Za samo semenarstvo in za smernice za bodoče delo je upoštevanje obremenjenosti okolja zelo pomembno. 2.5.1. Metoda dela Uvrstitev semenskih sestojev v območja posamezne stopnje poškodovanosti smo določili na dva načina; s pomočjo računal­ niškega izpisa ustreznih podatkov iz bioin- dikacijske in osnovne točke, ki je najbližja semenskemu sestoju ter s prekrivanjem karte »Semenski sestoji« in karte »Delež poškodovanosti gozdnega drevja«. Karto >•Bioindikacija onesnaženosti zraka z epifitskimi lišaji« pa smo upoštevali le v težje opredeljivih primerih. Pravilnost uvrstitve pa smo še primerjali in usklajevali glede na relief (lega, nadmor- ska višina, nagib), kamnina, gozdno zdru- žbo, drevesne vrsto, stopnjo poškodovano- sti okolice popisnih točk in semenskih se- stojev. Šele v primeru, da so se podatki ujemali tako na najbližji popisni točki kot v semen- skem sestoju in da je bila razdalja popisne točke do obravnavanega semenskega se- stoja majhna, smo dobljena stopnjo ogrože- nosti popisne točke upoštevali tudi za se- menski sestoj. Pri tem pa smo za orientacijo upoštevali še podatke iz ostalih treh bližnjih popisnih točk . Pri uvrščanju semenskih sestoj ev v posa- mezne stopnje poškodovanosti smo upo- rabljali razdelitev, kot sta jo upoštevali ome- njeni karti, in sicer razdelitev s stopnjami od 1 do 6. 284 G. V. 5-6/92 Primerjava uvrstitve v posamezno stop- njo ogroženosti, določeno na oba načina (karta in računalniški podatki) je izkazovala zelo podobne rezultate. 2.5.2. Rezultati Od vseh 402 semenskih sestojev smo v obravnavo vzeli 388 semenskih sestojev iglavcev in listavcev (le tem je bilo možno določiti točno lokacijo na specialki in s tem ustrezne koordinate). Ugotovili smo, da se semenski sestoji nahajajo v območju vseh stopenj poškodo- vanosti gozdov. Največ semenskih sestojev se je uvrstilo v območje zdravih gozdov (1 . stopnja) in v območje srednje poškodova- nih gozdov (3. stopnja), kar pa ne velja za semenske sestoje smreke. Veliko sestoj ev (1 OO) je bilo uvrščenih v območje skoraj propadlih ali že propadlih gozdov. Gre za ca. 25% vseh semenskih sestojev (85 sestojev iglavcev in 15 sesto- jev listavcev) -v 5. stopnji 52, v 6. stopnji pa 48 semenskih sestoj ev. Največ semenskih sestojev smreke se je uvrstilo v območje srednje poškodovanih in v območje propadlih gozdov (6. stopnja). Sama uvrstitev semenskih sestojev v ogrožena območja pa še ne pomeni, da so ti sestoji res ogroženi. To našo domnevo smo v večini primerov potrdili tudi s teren- skim ogledom. Vzrok za boljše stanje semenskih sesto- jev od okoliških gozdov je treba iskati v rastišču, drevesni vrsti, reliefu, starosti in v drugih dejavnikih, ki so drugačni kot na najbližjih popisnih točkah, na podlagi kate- rih je bila določena stopnja poškodovanosti semenskih sestojev. Ponekod pa je šlo tudi za vprašljive ocene o poškodovanosti dre- vja na popisnih točkah (npr. za jelko) ozi- roma so bile te ocene preveč na široko lokalizirane. Uvrstitev semenskih sestojev drevesnih vrst kot so npr. zelena duglazija, hrasti, javorji, črni bor v posamezna območja pro- padlih gozdov ni vprašljiva, vprašljivo pa je njihovo dejansko stan;e, ker so bile stopnje poškodovanosti na popisnih točkah skoraj vedno ovrednotene za drugo drevesno vrsto, kot pa je v semenskem sestoju, po drugi strani pa so to več ali manj odporne drevesne vrste (razen črni bor). 2.6. Fruktifikacija semenskih sestojev Poznana so mnenja, da je fruktifikacija nekoliko poškodovanih in fiziološko oslab- ljenih dreves (do 2. stopnje) večja od nor- malne, ker se tako drevo brani pred propa- dom vrste. Na osnovi opredelitve semenskih sesto- jev v območja ogroženosti gozdov je bilo ugotovljeno, da se največ semenskih sesto- jev, kjer se je pojavila fruktifikacija, nahaja v območju 4., 5. in 6. stopnje poškodovano- sti gozdov. Seveda pa je lahko ta opredeli- tev odraz napačne širitve območja poško- dovanosti iz popisnih točk na semenske sestoje. Ne glede na območje pa so povsod fruktificirala le zdrava drevesa. Smreka je le redko fruktificirala, če je bila poškodo- vana do 2. stopnje. 2.7. Kalivost gozdnega semena Kalivost gozdnega semena, nabranega v delno poškodovanih gozdovih, naj bi bila slabša kot pri semenu, nabranem v zdra- vem okolju iz zdravih dreves. Čeprav se semenski sestoji nahajajo tudi v prizadetih območjih, se je seme nabiralo samo iz več ali manj zdravih dreves, zato nam je stopnja poškodovanosti območja služila le bolj za orientacijo. Upoštevali pa smo semenarsko enoto, kot odraz nadmor- ske višine, matične podlage, gozdne zdru- žbe ter leto, ko se je nabiralo seme. Pri ugotavljanju kalivosti smo se poslužili ana- liz, ki so bile opravljene v semenarni Seme- sadike Mengeš in na Institutu za gozdno in lesno gospodarstvo. Analizirali smo le smrekovo seme. Analizirane seme je bilo večji del nabrana v letu 1988, ko je bil močan obrod smreke. Naši rezultati nakazujejo, da delež kalivo- sti ni bil odvisen od stopnje poškodovanosti območja, kjer je bilo seme nabrana in ne od deleža poškodovanih smrek v sestoju (seme je bilo nabrana samo iz zdravih dreves). Razlike v deležu kalivosti so bile opazne le pri različnih starostih vzorca in intenziteti obroda v letu, v katerem je bilo seme nabrana. Najnižji delež kalivosti je bil pri semenu, ki je bilo nabrana pred semenskim letom 1988. Na kalivost semena je vplival predvsem čas hranjenja semena in intenziteta obroda; drugi dejavniki, kot so nadmorska višina, geološka podlaga in gozdna združba, niso vplivali na kalitev semena. Odličen delež kalivosti (96 %) je bil ugo- tovljen pri smreki iz dveh semenskih sesto- jev na rastišču Querco-Fagetum (Brezova Reber), v zdravem okolju, na rastišču, ki ne predstavlja za smreko njen naravni bio- top. Preglednica 6 : Podatki o analizira nem smrekovem semenju Reg. Stop. pošk. Stop. pošk . Drev. Semen. Gozd. Leto Delež(%) stv. območja dr. vrste vrsta enota združba obroda kalivosti 19 6 1-4 smreka S2,3k AFtip. 1988 88 1980 75 74 3 1-3 smreka S4k AGP 1980 82 226 5 1-4 srn reka sas BF 1988 86 232 5 0-3 smreka S8s AFP 1980 72 235 1 1 smreka S4k AFP 1988 82 315 2 1 smreka S3k AFiyc 1988 81 324 3 0-4 smreka S2k HF 1988 84 355 6 0-4 srn reka sas LA 1988 84 355 1980 84 357 3 0-3 smreka S 7s BA 1988 80 361 4 0-3 smreka S4k AFP 1988 88 372 3 0-2 smreka S8s SF 1988 82 390 5 1 smreka S6s BF 1988 84 417 6 1 smreka S8s SF 1988 90 461 6 1-4 smreka S6s DA 1977 82 477 3 0-3 smreka sas AFP 1988 87 21 1 1 smreka s 1k QF 1 96 G. V. 5-6192 285 Omenjena semenska sestaja sta tudi po ovrednotenju s fenotipsko klasifikacijo po- kazala najboljše rezultate od testiranih se- stojev (80) . 3. SKLEP Čeprav se je v zadnjem času osnovalo več semenskih plantaž, so semenski sestoji še vedno najpomembnejši vir za pridobiva- nje gozdnega semena in tudi vir genetsko zelo pestrega semenja. število, velikost in razporeditev semen- skih sestoj ev v glavnem ustrezajo potrebam po semenju in sadikah. Nekoliko slabša je situacija, če gledamo te semenske sestoje perspektivno - zaradi njihove v povprečju visoke starosti ter ogroženosti od pojava propadanja gozdov. Ugotovili smo, da je pri semenskih sesto- jih vseh drevesnih vrst optimalna starost za fruktifikacijo dosežena ali pa že močno presežena. Nekateri semenski sestoji se nahajajo v območju ali v bližini območja večje ali manjše ogroženosti gozdov in je njihov obstoj oziroma fruktifikacijska sposobnost ogrožena. Ne glede na sorazmerno veliko številčno zastopanost semenskih sestojev, površin- ska je nekoliko slabša, obstoječi fond se- menskih sestojev samo krije potrebe po semenu in sadikah, ne omogoča pa kakšnih večjih zalog. Semena za posamezne drevesne vrste kot so macesen, hrast in plemeniti listavci pa celo nekoliko primanjkuje. Slaba izkoriščenost semenskih sestojev, ki je pri smreki samo ca. 30 %, je posledica slabe fruktifikacije in težke dostopnosti se- mena. Pomanjkanje nabiralcev semena in sa- mega semenja večkrat rešujemo z zača­ snim priznanjem semenskih sestojev, to je sestojev, ki so namenjeni za posek. Prizadevanja, da povečamo število se- menskih objektov so smotrna, saj si bomo le tako zagotovili dovolj kvalitetnega goz- dnega semena. Ustreznejše in lažjo uskladitev potreb s proizvodnjo tako semenja kot sadik rešu- jemo tudi z na novo oblikovanimi semenar- skimi enotami, tj. z združitvijo sorodnih 286 G. V. 5-6/92 rastišč, znotraj katerih naj bi se izvajal promet s semenjem in sadikami. Tako obli- kovane semenarske enote nudijo širši ma- nipulacijski prostor za uporabo semenja in sadik kot pa semenski okoliši. Smotrnost tako oblikovanih semenarskih enot prever- jamo s številnimi provenienčnimi poizkusi na različnih lokacijah. Novi semenski sestoji naj bi bili visoko kvalitetni mlajši sestoji oziroma sestoji, ki so v optimumu svoje rodnosti. To bi še povečevali s primerno tehniko njihovega gojenja, predvsem z močnejšimi redčenji. Negovalne ukrepe moramo izvajati že v mladovju, predvsem tam, kjer se je mlado- vje razvilo pod matičnimi drevesi semen- skega sestaja, ker lahko tako z večjo verjet- nostjo pričakujemo kvaliteten sestoj. Pri izboru ne smemo pozabiti tudi na ohranitev semenskega oziroma genskega kompleksa iz posebno kvalitetnih semen- skih sestojev in posameznih zanimivih dre- vesnih vrst tako iz zdravega kot obremenje- nega okolja. Semenske sestoje tako v zdravem kot v obremenjenem okolju pa je potrebno ne- nehno spremljati. Vse te naloge je možno izvajati, če se- menski sestoji služijo svoji osnovni funkciji. Kot taki pa morajo biti priznani kot gozdovi s posebnim pomenom, z jasno opredelje- nimi cilji in funkcijami, med katere spada na prvo mesto proizvodnja kvalitetnega se- mena in ohranitev genskega kompleksa. Ostale gozdne funkcije naj bi imele vzpore- den ali drugoten pomen. THE CONDITION AND EVALUATING OF FOREST SEED ST ANDS IN SLOVENIA Summary Despite the fact that several seed plantations have been tounded recently, seed stands are stili the most important source of forest seed produc- tion and the source of very heterogeneous seeds from the genetic point of view. The number, the area and the distribution of seed stands mostly meet the demands for seed and seedlings. The situation is a little worse as regards the perspective of these stands - their age is relatively high and they are highly endan- gered by the die back of forests . It has been established that the optimal age tor fructitication has already been reached or it has even been exceeded with the seed stands of all tree species. Some seed stands are situated in or in the vicinity of the forests polluted to a smaller or higher degree and whose existence or fructifi- cation ability has been jeopardized. lrrespectively of a relatively great number of seed stands - the area being a little smaller - the existent fund of seed stands merely meets the demands for seed and seedlings yet it does not provide any stock. However, the seeds for individual tree species like the European Larch, the Common Oak and bred broad leaved trees are even scarce. Bad utilization of seed stands, which only amounts to ca. 30% with the Norway spruce, is the result of bad fructification and hard accessibi- lity of seeds. The lack of seed gatherers · and the seeds themselves is often solved by a temporary recog- nition of seed stands, i. e. the stands which have been intended for felling. The endeavours to increase the number ot seed facilities are wise because this is the only way to provide enough quality forest seed. More appropriate and easier coordination of the needs with the production of seeds as well as seedlings can also be made by means of recently founded seed units, i. e. the merging of similar natural sites within which seed and seed- ling trading should be pertormed. Seed units thus formed oHer a broader manipulation area for the use of seeds and seedlings than a seed district does. The expedience of seed units thus formed is tested by numerous provenance tests in diHe- rent locations. New seed stands should be young stands of high quality or the stands which are in the optimum of their fecundity. The latter is to be increased by appropriate silvicu/tural technique, first of all by more intensive secondary thinnings. Tending measures are already to be carried out in young growth, especially there where young growth has developed under parental trees of a seed stand . Thus a quality stand is more likely to develop. When selecting, the preservation of the seed or geneal complex of extra quality seed stands and individual interesting tree species originating from healthy as well as polluted environment should not be neglected. Seed stands in heallhy as well as in polluted environment should be under constant observa- tion. All these tasks can be carried out on condition seed stands meet their basic function. However, they have to be recognized as the forests of special significance, with clearly defined aims and functions, where the production of high quality seed and the preservation of general complex are gi ven priority . Other forest functions are of parallel or secondary importance. LITERATURA 1. Bele, J. 1989. Smrekovega semena bo do- volj . Gozdarski vestnik 9, Ljubljana, str. 392-396. 2. Bele, J. 1989. Podatki o smrekovem seme- nu, ki smo ga v Sloveniji nabrali v letu 1988. Gozdarski vestnik 1 O, Ljubljana, str. 442-443. 3. Božič, J. 1977. Razmere v gozdnem seme- narstvu in drevesničarstvu v SR Sloveniji ter smernice za razvoj v letih 1976--1980 (tipkopis) . Ljubljana, IGLG. 4. Brinar, M. 1961. Merjenje sestojev in njiho- vega 12otenciala. Gozdarski vestnik 1/2, Ljubljana. 5. Cokl, M. 1975. Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik (Tablice). Strokovna in znanstvena dela, Ljubljana, IG"LG. 6. Košir, Z. 1976. Zasnova uporabe prostora - Gozdarstvo (Vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesnoproizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer). Ljubljana, Zavod SRS za družbeno planiranje in Institut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BTF. 7. Košir, B. Predlog fenotipske klasifikacije (tip- kopis). 8. Kotar, M. 1980. Rast smreke (Picea abies Karst) na njenih naravnih rastiščih v Sloveniji. Strokovna in znanstvena dela 67, Ljubljana, Insti- tut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BTF. 9. Pavle, M. 1985. Bioekološko vrednotenje semenskih objektov (elaborat). Ljubljana, Institut za gozdno in lesno gospodarstvo. 10. Pavle, M. 1987. Semenski sestoji v Slove- niji. Register. Ljubljana, Institut za gozdno in lesno gospodarstvo. 11 . Pavle. M 1990. Izbor in testiranje semen- skih objektov (elaborat) . Ljubljana, Institut za gozdno in lesno gospodarstvo. 12. Poštenjak, K., Gradečki, M. 1987. Priznate semenske sastojine u SR Hrvatskoj. Reka, šu- marski institut Jastrebarsko. 13. Regent, B. 1980. Šumsko sjemenarstvo. Beograd, Jugoslovenski poljoprivredno-šumarski centar. 14. Semenski objekti . 1971. Biotehniška fakul- teta v Ljubljani, Ljubljana, Institut za gozdno in lesno gospodarstvo. 15. Stilinovic, S. 1985. Semenarstvo šumskog i ukras!)OQ drveča i žbunja. Beograd. 16. Solar, M. 1977. Poškodbe vegetacije (go- zdov) vsled onesnaženja zraka. 1. Skupni uvodni in zaključni del. Ljubljana, Institut za gozdno in lesno gpspodarstvo. 17. Solar, M. 1989. Poškodbe gozdov - slo- venske posebnosti. Zbornik gozdarstva in lesar- stva 34. 18. Toplišek, J., Urbans, J. 1988. Wordstar 2000. Pisanje in urejanje besedil z osebnim računalnikom. Ljubljana, samozaložba. 19. Zorn, M. 1975. Gozdno vegetacijska karta Slovenije. Opis gozdnih združb. Ljubljana, Biro za gozdarsko načrtovanje. G. V. 5-6/92 287 GDK : 907.2 Primerjava rekreacije na Šmarjetni gori in Sv. Joštu nad Kranjem Janez PIRNAT* Izvleček Pirnat, J. : Primerjava rekreacije na Šmarjetni gori in Sv. Joštu nad Kranjem. Gozdarski vestnik , št. 5-6/1992. V slovenščini s povzetkom v angle- ščini, cit. lit. 4. Avtor primerja rezultate opazovanj rekreacij- skega obiska na Šmarjetni gori in Sv. Joštu nad Kranjem. Rezultati nakazujejo, da je Sv. Jošt z okolico primernejši od Šmarjetne gore za skupine, ki iščejo v naravi več intimnosti. Ključne besede: rekreacija, Sv. Jošt, Šmar- jetna gora 1 . UVOD Z letošnjo pomladno raziskavo različnih rekreacijskih aktivnosti smo želeli primerjati dve znani izletniški točki v gozdnati okolici Kranja- bližnjo Šmarjetna goro ter nekoliko bolj oddaljeni Sv. Jošt. Zanimalo nas je, kako vpliva neposredna bližina oziroma oddaljenost kake privlačne rekreacijske točke na rekreativne navade ljudi. Opazo- vali smo v nedeljo 12. 4. 1992, med 8. in 19. uro. Opazovalci so bili študentje 4. letnika gozdarstva. Oblika opazovanja in metode dela so bili enaki kot pri podobnih raziskavah iz prejšnjih let, ki jih navajamo v literaturi , zato jih tu ne ponavljamo. Pač pa bomo navedli posamezne opazovalne točke. Pregled olajšuje tudi karta področja, ki je priložena tekstu . 2. PREGLED IN OZNAKA OPAZOVALNIH TOČK l. Sv. Jošt 1 a. Smer Sv. Jošt-Kranj (po cesti) • Spec. J. P., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, Slovenija 288 G. V. 5-6/92 Synopsis Pirnat, J. : The Comparison of the Recreation on the šmarjetna gora and St. Jošt over Kranj . Gozdaski vestnik, No. 5-6/1992. ln Slovene with a summary in English, lit . quot. 4. The comparison of the results Qf the observa- tions of recreational visits on the Smarjetna gora and St. Jošt over Kranj are presented in this article . The results indicate that St. Jošt with its surroundings is more suilable for the groups searching for more intimacy in the nature than the šmarjetna gora is. Key words: recreation, St. Jošt, the šmarjetna gora '1 b. Smer Sv. Jošt-Javornik (po poti) 2. Smer Sv. Jošt-Besnica (po poti) 3a. Smer Sv. Jošt-Rakov ica (po poti) 3b. Smer Sv. Jošt-Pševo (pot proti vzhodu) 3c. Smer Sv. Jošt- Pševo (pot proti ~ahodu) Il. Šmarjetna gora 4a. Smer Šmarjetna gora-Stražišče (pot proti zahodul 4b. Smer Smarjetna gora-Stražišče (pot proti jugu) 4c. Smer Šmarjetna gora-Kranj (po cesti) 3. UGOTOVITVE Na obeh ciljnih mestih smo z opazovalci ••zaprli « vse znane dohode na vrh . Za oba cilja je značilno, da ju povezuje z mestom asfalti rana cesta (stojišči 1 a, 4c) in več planinskih poti . Tudi opazovalci so ob koncu dneva potrdili , da so na oba cilja obiskovalci prišli praktično izključno po omenjenih pristopih. Rezultate opazovanj prinašajo preglednice 1-5. Preglednica 1: Gibanja prihodov (P) in odhodov (O) obiskovalcev Ura 8--9 9-10 1Q--11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16- 17 17-18 18-19 I 1a. Sv . .Jošt p 11 8 17 24 19 14 51 104 63 16 9 336 -Kranj o 5 8 18 19 10 21 51 95 147 28 7 409 1b. Sv. Jošt p 1 1 1 3 5 12 34 3 16 76 - Javornik o 3 6 2 4 9 7 8 16 3 11 69 -2.Sv.Jošt p 4 1 9 10 6 4 26 39 17 116 -Besnica o 7 10 4 3 9 6 11 18 43 15 126 3a. Sv. Jošt p 7 6 8 6 4 39 11 13 7 2 103 - Rakovica o 3 2 1 8 5 4 8 22 2 4 59 3b. Sv. Jošt p 21 10 25 27 6 18 45 14 6 172 - Pševo(V) o 15 19 6 14 12 6 10 50 50 27 209 3c. Sv. Jošt p 20 23 43 20 38 52 68 61 5 2 332 - Pševo(Z) o 11 6 27 14 7 29 23 56 37 1 10 221 ~Sv. Jošt p 64 49 103 90 74 104 263 232 120 23 13 1135 o 44 51 58 62 52 69 107 243 302 84 21 1093 4a.Šmarjet. p 4 6 3 12 19 38 7 2 91 - S~raž . {Z) o 3 6 1 15 2 2 29 4b.Smarjet. p 17 35 26 28 89 58 33 16 5 - S!raž. (J} o 1 4 26 15 37 90 120 57 27 4c. Smarjet. p -Kranj o Preglednica 2 : Glavne oblike prihodov obiskovalcev Prihodi Peš Kolo G. kolo Moped Avto Skupaj sprehod trim s psom 1a.Sv.Jošt -Kranj 208 3 33 14 4 74 336 1b. Sv. Jošt - Javornik 72 4 77 2. Sv. Jošt - Besnica 82 3 31 116 3a. Sv. Jošt - Rakovica 86 16 103 3b. Sv. Jošt - Pševo V 147 25 172 Je. Sv. Jošt - PševoZ 294 2 27 323 ~Sv. Jošt 889 10 136 14 4 74 1127 4a. Šmarjetna -Straž. Z 67 23 91 2: brez z avtomobili 4b. Šmarjetna avtov ost. ;- družine - Straž.J 281 23 304 (št. članov) 4c. šmarjetna 3 4 5 - !(ranj 445 3 7 5 11 17 . It= 488 + 189 + 440/520/600 1 I Sma~etna 793 3 53 s 12 17 . I2= 883 + 189 + 440/520/600 2 Skupaj 1682 13 189 5 26 21 . 2:3= 2010 + 263 + 440/520/600 3 Zaradi pomote opazovalcev nimamo toč- jemo okvirno oceno (>>avtomobilsko« dru- nega podatka za število članov družin, ki žino sestavljajo vsaj trije člani, zelo verjetno so se pripeljali z avtomobili na Šmarjetna pa ne več od pet ljudi. Za vse tri možnosti goro (4c). Okvirno velikost te skupine smo prinaša izračune preglednica 2. Na tem sicer lahko ocenili, saj imamo točen poda- mestu še enkrat opozarjamo, da rubrika tek za število vozil na tej točki. Zaradi »avto« v preglednici 2 pomeni število potni- omenjene napake tudi nismo prikazali po- kov, število vozil prinaša preglednica 3. datkov za stojišče 4c in skupne vsote v Oba rekreacijska predela sta kljub bližini preglednici 1. V preglednici 2 pa prikazu- mesta kar precej različna, kar dokazuje tudi G. V. 5·6/92 289 preglednica 3. Šmarjetna gora leži tik nad Kranjem, obiskovalcem se odpira z asfalti- rano cesto in velikim, urejenim parkiriščem na vrhu, zaradi česar se večina motorizira- nih obiskovalcev do tja tudi pripelje. Na Šmarjetna goro vodi v bistvu le ena peš pot iz Stražišča; pot iz zahodne smeri pomeni v bistvu le varianto. Sv. Jošt je vendarle nekoliko bolj oddaljen od Kranja, na vrhu je le malo prostora, zato pa je že ves čas od Kranja ob poti dovolj možnosti za parki- ranje, praktično prav ob vsakem odcepu pešpoti . Zato je razumljivo, da večina obi- skovalcev to prijetno izletniško točko obišče peš, avtomobil pa pušča v dolini ali nekje ob poti. Tudi občasna kontrola ob vznožju je pokazala takšno sliko . Tako so opazo- valci na opazoval nem mestu 1 a v celem dnevu zabeležili tik pod vrhom Sv. Jošta le 26 vozil (preglednica 3). V kontrolnem štetju ob 14. uri ob vznožju hriba pa smo na celi poti do Kranja našteli kar 57 vozil. Ker vemo, da so se ta vozila v celem dnevu menjava!a, lahko predpostavljamo, da se je velika večina motoriziranih obiskovalcev od tu odpravljala naprej raje peš. Sv. Jošt je torej mnogo bolj pešaški cilj od Šmarjetne gore. Poleg tega vodi na ta vrh precej več poti iz različnih smeri, tako da obiskovalcu ni težko izbrati bolj mirne ali manj mirne možnosti. Preglednica 4 prikazuje strukturo obiska. Na Sv. Joštu prevladujejo samotarji (31 %), različne oblike družin (26%) ter pari (24 %). Na Šmarjetni gori so ta dan prevladovale družine (38 %), sledijo jim pari (25 %). Zani- mivo je, da je samotarjev tu precej manj. Zaradi številnih poti in večje oddaljenosti od Kranja je Sv. Jošt očitno primernejši za skupine, ki iščejo pri sprehodu v naravi Preglednica 3 : Prihodi z avtomobili (število vozil) po urah in skupno Prihodi 8-9 9-10 10-11 11-12 12- 13 13-14 14-15 15--16 Sv. Jošt 1 3 3 1 1 2 9 šmarJetna gora 5 8 9 14 23 23 31 290 G. V. 5-6/92 16-17 3 37 17-18 3 26 18-19 8 26 185 Preglednica 4: Oblike druženja obiskovalcev 1 2 3 4 5 6 la. Sv. Jošt 39 12 47 4 5 20 1b. Sv. Jošt 9 4 3 1 11 2. Sv. Jošt. 13 7 13 2 1 11 3a. Sv.Jošt 8 9 12 5 6 3b. Sv.Jošt 41 11 16 1 4 9 3c. Sv Jošt so 17 29 2 4 23 I Sv. Jošt 160 60 120 9 20 80 ~~o 31 12 24 2 4 16 4a. Šmarjetna g. s 6 7 4 3 5 4b. $marjetna g. 12 18 18 7 2 40 4c. Smarjetna g. 73 50 113 13 8 88 I šmarjetna g. 90 74 138 24 13 136 % 16 13 25 4 3 25 n 250 134 2S8 33 33 216 večjo intimnost, čeprav seveda velja, da je tudi peš pot iz Stražišča na šmarjetna goro speljana tako, da se pešci praktično ne srečujejo z avtomobilisti. Kljub temu pa je okolica Sv. Jošta povsem podeželska in tudi zaradi tega naključnemu obiskovalcu nudi mnogo večji občutek prvinskosti in mestoma celo »divjine(< . Sv. Jošt je primer- nejši tudi za daljše sprehode, šmarjetna gora pa nudi prijetno sprostitev meščan­ skemu človeku, ki mu merita dragoceni, a kratki prosti čas delo v službi in delo doma. V preglednici 5 razberemo naslednje ugotovitve: samotarji se odpravljajo na Sv. Wošt bolj zgodaj kot na Šmarjetna goro, popoldanski »Višek« dosegajo oboji hkrati, med 15. in 16. uro. Dvojice se ne razlikujejo dosti, na obeh točkah dosegajo višek v zgodnjih dopoldanskih urah. Med pari in družinami na obeh točkah ni zaznati kakih značilnih razlik, podrobnosti si bralec lahko ogleda v omenjeni preglednici . 4. ZAKLJUČKI Navadno smo v prejšnjih prispevkih raz- mišljali o nevsiljivi propagandi za gozdar- stvo, ki bi jo ponudili obiskovalcem na takšnih in podobnih poteh. Razmere so se v zadnjem času precej spremenile. V go- zdarstvu se vse močneje utrjuje spoznanje, da si bo stroka utrdila svoje mesto v našem prostoru le, če se bo navezala na naravo- slovno in naravovarstveno vsebino. Kakšno vsebino, poleg čisto klasično go- zdarske, lahko ponudi morebitna naravo- 7 8 5 1 5 9 16 44 8 6 16 27 50 9 94 8 9 10 4 2 1. Sam 2. Dvojica 2 3. Par 1 4. Skupina vrstnikov- mlajši 1 5. Skupina vrstnikov- starejši 3 2 6. Družina 9 6 7. Nepopolna družina 2 1 8. Dve ali več družin 9. Večja mešana skupina 1 1 O. Organizirana skupina 20 s 21 5 4 1 30 11 slovna pot na Sv. Joštu ali na Šmarjetni gori? Z obeh se odpirajo izjemni razgledi na Škofjeloško hribovje, Sorško polje, reko Savo, mesto Kranj. Vidimo lahko številne vplive človeka; spoznavno tipajoči celek v odmaknjenem hribovju, gigantsko tovarno iz časov vere v nenehno strmo rast pro- izvodnje, ki obvladuje lego na najlepših kmetijskih tleh sorškega polja, vidimo šte- vilne drevesne samotarje, tako značilno podobo Sorškega polja in slovenske krajine nasploh. Tu si lahko obiskovalec ogleda nekaj najbolj nenavadnih in zanimivih ter poučnih sistemov poljske delitve (sklenjene proge v okolici .Bitenj), spoznava zgodovino širjenja naselij nekdaj in danes in še bi lahko naštevali. Brez dvoma dovolj izzivov za zelo zanimivi naravoslovni poti, ki bi bili lahko neodvisni, lahko tudi povezani ali nadgradnja druga druge, kajti več kot 2000 obiskovalcev, ki so po zatrjevanju domači­ nov zelo zvesti obema ciljema, brez dvoma predstavljala hvaležno publiko, ki jo gozdar- stvo tudi tako lahko napravi za svojega zaveznika v skrbi za zdravo in stabilno okolje. Povzetek šmarjetna gora in Sv. Jošt nad Kranjem sta pribljubljeni izletniški točki prebivalcev mesta Kranj in okoličanov. V letošnji pomladanski raz- iskavi (nedelja, 12. 4. 1992) smo primerjali rekre- acijski obisk na obeh vrhovih, da bi ugotovili morebitne razlike in tudi sorodnosti. Ugotovili smo naslednje: Vrhova sta priljubljeni točki, saj ju je ta dan obiskalo skupaj dobrih 2500 ljudi, večina peš. Na G. V. 5-6/92 291 .Preglednica 5. časovna dinamika prihodov glavnih vrst druženja Prihodi 8-9 9-10 10-11 11-12 12- 13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18--19 1: 1a. Sv. Jošt 4 2 1 4 2 3 4 15 3 1 39 1b. Sv.Jošt 1 j 2 2 2 1 9 s 2. Sv Jošt 2 1 3 2 2 1 2 13 A 3a. Sv. Jošt 3 2 1 1 1 B M 3b. Sv. Jošt 6 5 8 s 2 5 4 4 2 41 3c. Sv. Jošt 11 7 7 3 4 4 6 5 1 2 so I Sv. Jošt 27 18 21 13 10 14 18 26 10 3 160 s 4a. šmarjelnagora 2 1 2 5 A 4b. $marjet na gora 1 1 2 3 2 3 12 M 4c. S marj etna gora 1 7 6 1 6 8 8 11 13 9 3 73 2: Smarjelna gora 1 7 9 1 8 10 11 15 16 9 3 90 n: Skupaj 28 25 30 14 18 24 29 41 26 9 6 250 Prihodi 8-9 9-10 10--11 11-12 12-13 13- 14 14-15 15--16 16-17 17-18 18--19 k o 1a. Sv. Jošt 2 1 2 1 1 1 1 1 1 12 v 1b. Sv.Jošt 1 1 2 4 o 2. Sv. Jošt 1 1 3 1 7 J 3a. Sv.Jošt 1 2 1 1 2 9 1 3b. Sv.Jošl 2 1 2 2 4 11 c 3c. Sv. Jošt 3 1 4 2 1 4 2 17 l: Sv. Jošt 9 4 6 6 8 12 7 6 60 o 4a. Šmarjetna gora 1 3 2 6 v 4b. $marjetna gora 2 3 3 4 3 2 1 18 o 4c. Smarjetna gora 2 2 2 2 6 11 9 7 9 50 :L Smarje\na gora 2 5 5 s 13 14 11 10 9 74 IL Skupaj 9 6 11 11 5 21 26 18 16 10 134 Prihodi 8-9 9-10 10--11 11-12 12-13 13-14 14-15 15- 16 16-17 17-18 18--19 I 1a. Sv. Jošt 2 1 5 6 1 4 10 10 3 5 47 1b. Sv.Jošt 1 2 3 p 2. Sv.Jošt 3 3 1 1 4 13 A 3a. Sv.Jošt 1 1 4 2 2 12 R 3b. Sv.Jošt 3 2 3 2 2 3 16 3c. Sv. Jošt 1 3 2 9 2 7 5 29 I Sv. Jošt 4 3 10 13 18 9 18 24 12 5 6 120 p 4a. Šmarjetna gora 2 1 3 1 7 A 4b. šmarjetna gora 1 3 1 4 5 3 1 18 A 4c. šmarjetna gora 1 5 4 9 8 10 31 18 13 14 113 I šmarjetna gora 1 s 5 12 11 15 39 21 15 14 138 D~ Skupaj 4 4 1S 18 30 18 33 63 33 20 20 258 Prihodi 8--9 9-10 10--11 1H2 12- 13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18--19 I D 1a. Sv.Jošt 1 1 2 2 2 2 7 8 7 32 A 1b. Sv.Jošt 1 2 9 1 3 16 u 2. Sv. Jošt 1 3 6 3 14 ž 3a. Sv.Jošl 1 5 2 2 11 1 3b. Sv. Jošt 2 3 4 1 7 1 18 N 3c. Sv. Jošt 3 7 2 4 11 7 8 42 I Sv. Jošt 3 4 13 9 8 16 38 25 16 133 D 4a. $marjelna gora 2 1 2 4 6 1 16 R 4b. $marjetna gora 2 8 5 5 17 9 5 4 1 56 u 4c. Smarjetna gora 3 5 8 8 15 23 34 30 8 1 13S L Šmarjetna gora 3 7 18 14 22 44 49 36 12 2 207 II Skupaj 3 7 20 27 22 38 82 74 52 13 2 340 Sv. Joštu prevladujejo samotarji (31 %)S različne skupine, ki iščejo pri sprehodu v naravi večjo oblike družin (26 %) ter pari (24 %). Na marjetni intimnost, čeprav seveda velja, da je tudi peš pol gori so ta dan prevladovale družine (38 %), sledijo iz Stražišča na šmarjetna goro speljana tako, da jim pari (25 %). Zanimivo je, da je samotarjev tu se pečci praktično ne srečujejo z avtomobilisti. precej manj. Zaradi številnih poti in večje oddalje- Kljub temu pa je okolica Sv. Jošta povsem pode- nosti od Kranja je Sv. Jošt očitno primernejši za žeJska in tudi zaradi tega naključnemu obiska- 292 G. V. 5-6/92 valcu nudi mnogo večji občutek prvinskosti in mestoma celo »divjine«. Sv. Jošt je primernejši tudi za daljše sprehode, Šmarjetna gora pa nudi prijetno sprostitev meščanskemu človeku, ki mu merila dragoceni, a kratki prosti čas delo v službi in delo doma. Na koncu ponujamo idejo za naravoslovno učno pot, ki bi lahko imela med drugim naslednjo vsebino : celek, pomen prosto rastočih dreves na Sorškem polju, primeri poljske delitve, vloga go- zda v agrarni in gozdnati krajini . THE COMPARISON OF THE RECREATION ON THE ŠMARJETNA GORA AND ST. JOŠT OVER · KRANJ Summary The šmarjetna gora and St. Jošt over Kranj are excursion spots popular with the inhabitants of the town Kranj and its surroundings. ln a spring research of this year (Sunday, 12. 4. 1992), the comparison of the recreational visit on both peaks was carried out in order to establish the possible differences and similarities. The following facts were established: Both peaks are popular excursion spots which has also been proved by the fact that more than 2500 people visited them on that day, most of them on foot. On St. Jošt prevail solitary visitors (31 %), various Jamily types (26%) and couples (24 %). On the Smarjetna gora families prevailed (38 %), followed by couples (25 %). It is interesting that here there are less solitary visitors. Due to a great number of routes and a greater distance from Kranj, St. Jošt is obviously more suitable for groups who search for more intimacy in their trip into nature despite the fact !hat the footpath which leads from Stražišče to the Šmarjetna gora avoids the road and motor traffic. On the other hand, the surroundings of St. Jošt is a complete countrysi- de, which gives a visitor the feeling of being close to the nature and sometimes that of wilderness. St. Jošt is also suitable for longer trips while the Šmarjetna gora offers pleasant relaxation for urban population whose precious short leisure time is limited by their working hours at work and at home. Finally, an idea for an educational route with the following program is suggested: an autono- mous farm (surrounded by all its land), the signi- ficance of alone growing trees in the Sorško field, the examples of field distribution, the role of the forest in an agricultural and wooded country. VIRI 1. Anka, B., 1987 : Analiza nede~skega obiska primestnega gozda na primeru Smarne gore. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 29, Ljubljana, str. "59-84. 2. Pirnat, J., 1990: Opazovanje in razčlemba rekreacije v primestni gozdnati krajini - Katarina pri Ljubljani. Gozdarski vestnik, 6, str. 288-296. 3. Pirnat, J., 1991 : Opazovanje in analiza re- kreacije v pri mestni gozdnati krajini- južno obrob- je Ljubljanskega barja. Gozdarski vestnik, 6, str. 284-293. 4. Pirnat, J., 1991: Opazovanje in razčlemba nedeljskega obiska primestne gozdnate krajine v okolici Ljubljane, Urbani izziv, 18/1991, str. 62- 66. Foto: Marko Figar G. V. 5-6/92 293 GDK: 624 Funkcije gozdov in gozdovi v prostoru v območnih gozdnogospodarskih načrtih Analiza, ocena in predlogi Janez POGAČNIK* 1. UVOD Trajno ohranjevanje in krepitev vseh funkcij gozda je osnova za ekološko ravno- težje v prostoru. Zato je gospodarjenje z gozdovi tudi gospodarjenje s prostorom, ki ga moramo načrtno usmerjati na osnovi dolgoročnih gozdnogospodarskih ciljev. Gozdovi že dolgo niso več pomembni samo kot trajni naravni vir lesne surovine. vse bolj so nepogrešljiv sestavni del prostora zaradi varstva okolja. Z območnimi načrti moramo dati optimalno strokovno osnovo za ohrani- tev in razvoj gozdov in gozdarstva, hkrati pa tudi vse tiste strokovne podlage, ki bodo omogočale ustrezno usklajevanje interesov v družbenem razvoju v spremenjenih raz- merah -tudi pri urejanju prostora, na repu- bliški in regionalni ravni, oziroma dale izho- dišče in okvire za občinsko raven . Zaradi tega morajo biti vsi območni načrti izdelani na ustrezni (sprejemljivi) strokovni ravni in medsebojno usklajeni glede na osnovna izhodišča gozdnogospodarske politike. V posebni nalogi smo analizirali in ocenili, kako sta v načrtih zajeta vloga in pomen gozdov in njihovih funkcij v prostoru. Osnovne ugotovitve, ocene in predloge bomo povzeli v prispevku. Delo so usmer- jala dana navodila za vključitev prostor- skega vidika v območno gozdnogospodar- sko načrtovanje, vsi dosegljivi strokovni viri s tega področja in pregled, analiza in ocena vseh območnih načrtov. Na osnovi posebej pripravljenih anketnih listov smo v vseh 14 * Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 61000 Ljubljana, Mikloši- čeva 38, Slovenija 294 G. V. 5-6/92 gozdnogospodarskih organizacijah zbrali in analizirali rezultate opravljene okvirne valo- rizacije funkcij gozdov in strokovne pred- loge izločenih območij v gozdnatem prosto- ru. Osredotočili smo se zlasti na naslednje problemske sklope: - analiza uporabljenih virov in dosežene strokovne ravni načrtovanja pri vključevanju gozdov v prostor; - analiza in ocena uporabljenih meril pri okvirni valorizaciji funkcij gozdov; - analiza in ocena usmeritev in smernic za izjemno poudarjene funkcije; - analiza nasprotij v prostoru; - analiza rezultatov okvirne valorizacije funkcij; - analiza, opredelitve in usmeritve v zvezi s strokovnimi predlogi, ki naj bi služili kot strokovne podlage pri usklajevanju inte- resov v prostoru. Z nalogo nismo dali samo celovite ocene predstavljenih funkcij gozdov v prostoru v posameznih območjih, ampak tudi priporo- čila in predloge za njihovo dopolnitev. Ugo- tovitve, ocene, predlogi in priporočila naj bi služili kot : - napotilo in pripomoček pri dopolnitvi in uskladitvi izdelanih območnih načrtov ob potrjevanju; - pripomoček in usmeritev pri izdelavi strokovnih podlag za dopolnitev prostor- skega plana Slovenije za področje gozdar- stva; - osnove za sintezo območnih načrtov in za program razvoja gozdov in gozdarstva Slovenije; - usmeritev za priučevanje načrtovalcev za prostorski vidik načrtovanja in za vključe­ vanje v razvojno raziskovalno delo. 2. UPORABLJENA STROKOVNA GRADIVA V načrtih so razen redkih izjem pomanj- kljivo navedeni viri, na osnovi katerih so povzeti ali strokovno utemeljeni rezultati inventarizacije in valorizacije funkcij, čeprav je večina le upoštevala dosedanje stro- kovne usmeritve. Ker je to novo področje dela in bo zahtevalo dograjevanje, ocenju- jemo, da bi vsi morali dosledno navesti vire, po katerih smo določene podatke nepo- sredno povzeli ali posredno utemeljili. V pregledu smo navedli vse navedene vire, ki pa niso enakovredno uporabljeni po vseh območjih. Priporočamo, da vsi načrto­ valci kritično pregledajo v načrtu to področje in po navedenem pregledu sami presodijo, v kakšni meri je potrebno dopolniti območni načrt, da bo tako omogočeno nadaljnje strokovno in razvojno delo ter spremljanje vseh sprememb na novo izraženih ali ugo- tovljenih potreb po splošno koristnih funkci- jah gozdov. Pregled uporabljenih virov 1. Adamič M.: Bibliografija divjega pete- lina v Sloveniji, Ljubljana, 1989. 2. An ko B.: Problematika valorizacije funkcij gozdnega prostora, Ljubljana, 197'8 -tipkopis. 3. Anko B.: Valorizacija splošno koristnih funkcij gozda kot del gozdnogospodar- skega načrtovanja, Topolšica, 1989- tipko- pis. 4. An ko B.: Predlog načina predstavitve splošno koristnih funkcij v območnih g.g. načrtih - dopis BF, 1990. 5. Golob S.: Pomen ravninskih gozdov v občini Radlje, Ljubljana, 1990. 6. Marušič, J., Pogačnik, J., Stare, N.: Ocena posegov v krajino vzhodnega Po- horja, študija BF, Ljubljana, 1990. 7. Pogačnik , J.: Vključevanje gozdarstva v urejanje prostora, GV, 1988, št. 3, str. 201-211. 8. Pogačnik, J.: Načrtovanje in planira- nje gozdne rekreacije, GV, 1989, št. 6, s. 241-252. 9. Pogačnik, J .: Razmišljanja o vključe­ vanju prostorskega (krajinskega) vidika v območno gozdnogospodarsko načrtovanje, GV, 1990, št. 3, s. 113-123. 1 O. Pogačnik, J .: Razmišljanje o pripravi strokovnih podlag za določitev potrebnih sredstev pri osnovnem vzdrževanju gozdov in za krepitev razvoja gozdov, SZG, 1990, 1990 dopis. 11. Svetličič, B.: Vključevanje naravne in kulturne dediščine v gozdnogospodarske načrte območij, delovno gradivo, Zavod RS za naravno in kulturo dediščino, Ljubljana, 1990. 12. Svetličič, B.: Zabeležke razgovora o pripravi kartografskega obveznega in arhiv- skega dela območnega gozdnogopodar- skega načrta, MKGP, dopis 1990. 13. Svetličič, B.: Seminarsko gradivo o splošnokoristnih funkcijah, BF. Čeprav dru- gih virov nismo nadalje razčlenjevali, bi le te posebej navedli. * Problematika tujkov v gozdni prostor, BF, Zb., Ljubljana, 1987. * Varovalnost gozdov v Sloveniji, BF, Zb., Ljubljana, 1987. * Estetska funkcija gozdov, BF, Zb., Ljubljana, 1988. * Dediščinsko varstvena funkcija, BF, Zb., Ljubljana, 1989. * Učne poti, BF, Zb ., Ljubljana, 1986. 14. Svetličič, B.: Zasnove uporabe pro- stora, gozdarstvo, Zavod za družbeno pla- niranje, Ljubljana, 1974. 15. Svetličič, 8.: Zasnova uporabe pro- stora, vodno gospodarstvo, Zavod za dru- žbeno planiranje, Ljubljana, 1989. 16. Svetličič, B.: Republiški plan za var- stvo naravne in kulturne dediščine. 17. Svetličič, B.: Inventar najpomem- bnejše naravne in kulturne dediščine, za- vod RS za naravno in kulturno dediščino, Ljubljana. 18. Svetličič, B.: Republiški plan Zveze vodne skupnosti Slovenije. 19. Svetličič, B.: Erozijske karte in karte plazovitih con, Podjetje za urejanje hudour- nikov. 20. Svetličič, B.: Planinske in turistične karte . 21 . Svetličič, B.: Hidrološke karte M 1 :25.000, Geološki zavod. 22. Svetličič, B.: Lovskogospodarski načrti. 23. Svetličič, B.: Lovske karte in gradiva lovnogojitvenih območij (Kozorog, Pohorje, Triglav) . G. V. 5-6/92 295 24. Svetličič, 8.: Gradiva ali občinski odloki o razglasitvi varovalnih gozdov in gozdov s posebim namenom. 25. Svetličič, B.: Gradiva in informacije regionalnih zavodov za spomeniško var- stvo. 26. Svetličič, B.: Gradiva območnih vod- nih skupnosti in vodnogospodarskih podje- tij. 27. Svetličič, B.: Predlogi Društva za opazovanje ptic v Sloveniji. 28. Svetličič, B.: Različne vrste planskih dokumentov in g.g. načrtov. 3. VRSTA IN OBSEG POSEGOV Vrsto in obseg posegov niso povsod zadosti temeljito in ustrezno prikazali, če­ prav smo analizo posegov v gozdni prostor po območjih za prvo petletje opravili s posebno študijo (Anka, 1987). Podatke te študije niso ustrezno dopolnjene vklju- čili v načrt. Predlagamo) da v takih primerih dopolnijo to področje problematike, ocenijo težnje za posamezne vrste posegov in tudi ocenijo neposredne ter posredne posledice za splošnokoristne funkcije gozdov. V vseh območjih pa manjka napoved posegov (sprejeti plani), oziroma konfliktov in kako jih bodo razrešili. Za republiško raven smo zbrali podatke za območje (vir : BF, 1987 in 1991) in dali skupno oceno le za najpogostejše vrste posegov (preglednici 1, 2) . Ugotavljamo, da so posegi v gozdnati prostor zajeli 6068 ha gozdne površine, šte- vilo posegov je bilo 5942. Okoli 64% vseh posegov je zaradi cest, kmetijstva in elek- trovodov. V zadnjem petletju je opazno upadanje števila in obsega posegov, in to različno po območjih. Pri pomembnejših posegih (ce- ste, kmetijstvo, elektrovodi, poselitev in tu- rizem) so ostali v enakem zaporedju, kot so bili pred petimi leti, relativno najmanjše upadanje v tej skupini je pri kmetijstvu. Spremembe v zadnjih letih so pri posegih v drugem delu preglednice, kjer so večji posegi zaradi industrije, relativno najnižji pa zaradi rekreacije. Obseg in vrsta pose- gov je različna po območjih in bi morali oceniti, v koliki meri so bile prizadete iz- 296 G. V. 5·6/92 jemna poudarjene funkcije gozdov. Zaradi vseh posegov v gozdove smo v desetletju skrči li okoli 0,6% slovenskih gozdov, po naši oceni marsikje v škodo ekološkega ravnotežja (npr. smučišča, žičnice, ceste, zemeljski izkopi, rudnine, odlagališča itd.). 4. ANALIZA IN OCENA UPORABLJENIH MERIL PRI VALORIZACIJ! FUNKCIJ GOZDOV Analiza uporabljenih meril pri valorizaciji funkcij gozdov kaže, da so po območjih začeli različno intenzivno izvajati nepo- sredno okvirno valorizacija funkcij . Večina je uporabila že dosedaj znana merila, ki so bila posredovana z navodili, vključila dolo- čene specifičnosti ali le načela, niso pa navedli neposrednih meril. Pri večini funkcij so načrtovalci uspeli ločiti dve stopnji iz- jemne poudarjenosti. Analizirali smo vsa merila vseh funkcij za določeni stopnji in jih skušali oceniti le okvirno: - merilo je sprejemljivo ( +) - merilo je vprašljivo (-). Za vprašljiva merila smo predlagali razlo- čevalna (objektivna) merila, ki bi jih morali z nadaljnjim razvojno-raziskovalnim delom proučiti in dograditi metodologijo vrednote- nja funkcij, zlasti neposredno za gozdnogo- spodarsko načrtovanje v gozdnogospodar- ski enoti. Prav tako predlagamo, da se merila, ki so se uporabila za razmejevanje 1. in 2. stopnje po območjih različno, upo- rabijo enotnejše. Usmeritev smo nakazali v obliki opombe k vsaki funkciji. 5. ANALIZA IN OCENA USMERITEV IN SMERNIC Usmeritve in smernice za izjemno pou- darjene funkcije gozdov dajejo okvire glede omejitev oziroma dopustnosti, na osnovi katerih je treba gospodariti z gozdovi in usmerjati razvoj vseh drugih dejavnosti v gozdnatem prostoru. Zato smo to najpo- membnejše področje, pa tudi usmeritve in smernice v vseh območnih načrtih, skrbno analizirali ter skušali po naši presoji oceniti, ali so te sprejemljive ali vprašljive. K tej okvirni oceni smo dodali neposredne dopol- - l nitve ali pa posebne oznake za vse tiste določitve, ki jih bo treba dosledno in z vso resnostjo uveljaviti pri načrtovanju v gozd- nogospodarski enoti. Ocenjujemo, da tako pripravljen pregled, opravljene analize in ocene, usmeritve in smernice po funkcijah gozdnogospodarskih območjih, kjer so te pomanjkljivo opredelje- ne, prispevajo h kvalitetnejšemu in dosled- nejšemu delu v vseh območjih . S to analizo so dejansko zbrana vsa razmišljanja vseh načrtovalcev, ki so zelo neenakovredno vključena v posameznih območjih pri posa- meznih funkcijah (le v 7 območjih sprejem- ljivo ali primerno) . Vse sprejemljive in do- polnjene usmeritve bi lahko služile za sku- pino okoljetvornih funkcij kot skupno obve- zno. izhodišče za republiško in območno raven. Pri skupini kulturno pogojenih funkcij pa naj bi navedene usmeritve in smernice upoštevali po funkcijah z določeno selekcijo glede na specifičnosti posameznega ob- močja in že izražene potrebe po teh funkci- jah. Zaradi ekosistemske narave gozda mo- ramo dati skupne temeljne usmeritve in smernice za vzdrževanje in razvoj splošno- koristnih funkcij gozdov. Prav te so v posa- meznih načrtih preveč načelne (kar že do- loča zakonodaja). Zato smo vse sprejem- ljive temeljne usmeritve in smernice iz nač­ rtov zbrali, jih dopolnili in v posebnem poglavju predstavili. Priporočamo, da se ustrezno še dopolnjene ali prilagojene upo- števajo v vseh območjih. 6. REZULTATI VALOR.IZACIJE FUNKCIJ GOZDOV Rezultati opravljene valorizacije funkcij gozdov kažejo (preglednica 3) : - da površina vseh opredeljenih gozdov z izjemno poudarjenimi splošno koristnimi funkcijami (1. in 2. stopnje) znaša 78% površine gozdov Slovenije; - da se nekatere izjemno poudarjene funkcije prekrivajo, tako da se pojavljajo vse ovrednotene funkcije na 53% gozdov Slovenije; - prekrivanje ene ali več funkcij na isti površini je na dobrih 20% gozdne površine ; - da so se po obsegu razširjenosti v Sloveniji po naši oceni ustrezno razvrstile funkcije na prvih petih mestih (1. varovalna, 2. hidrološka, 3. dediščinsko varstvena, 4. turistično rekreacijska in 5. higienska), medtem ko je obseg drugih funl U) 1'- 1'-- C\! Cl) i (J) (,0 ~ ..- N .g ·g.o ... ~_§ OC'J·,-IJC\11~111.{)1 o Il> o -g .::J:. '-Cl) ..-O 1 1 C\.1 1 C\.1 1 1 N 1 - ~o:) .- .,.... O) (!}OU) OC0 1 11'-C\JC')I'-C\h--C\.1 . s ~ ·c: Q) > o oo > OC\J,.-C0 1 1C')'<:tl()l++ (Q(i) o Cl) -.::r,.- 1 cern o.. 300 G. V. 5-6/92 priporočamo, da služijo za dopolnitev načr­ tov in kot pripomoček pri tekočem delu pri pripravi prostorsko ureditvenill pogojev za območje varovalnih gozdov. 4. Strokovni predlog območja varoval- nih gozdov IJ je na osnovi inventarizacije in valorizacije funkcij na novo prvič priprav- ljen, da bi izpostavili v širšem smislu varo- valnost gozdov in omejitve pri gospodarje- nju v prostoru. Izločanje po območjih je opravljeno z nekoliko različnimi merili . Zato priporočamo, da bi ta merila dosledneje usklajevali pri načrtovanju v gospodarski enoti oziroma pri pripravi občinskih prostor- skih planov. Predlagamo pa, da se že takoj upoštevajo v vseli območjih za republiško in občinsko raven usmeritve, ki srno jih dali v razširjeni obliki pri analizi funkcij. 5. Strokovni predlogi gozdov poseb- nega pomena niso enakovredno obravna- vani po območjih. Zato ocenjujemo, da naj veljajo enaka priporočila in predlog enako kot za območje varovalnih gozdov 11. Ugo- tavljamo, da se bo prav to območje najbolj spreminjalo tako po obsegu kot tudi prosto- ru, saj bodo to predvsem narekovale spre- menjene razmere in pogoji pri uravnavanju odnosov do naravnih dobrin . 6. Strokovne predloge sanacijskih ob- močij je treba dosledno v vseh območjih dopolniti, spremeniti ali na novo izločiti po dogovorjenih in usklajenih izhodiščih, ki jih bodo prikazale še posebne študije; zato predlagamo le usmeritve za enotnejše izlo- čanje in okvir minimalne vsebine, ki je potrebna za vključitev v prostorske plane. 7. Strokovni predlogi za premene deg- radiranih gozdov so izločeni po doseda- njih strokovnil"l izhodiščih. Ocenjujemo, da bi v urejanje prostora morali biti vključeni v okviru zaokroženih večjih površin, kjer de- gradirani gozdovi prevladujejo. Vendar v ta območja ne bi smeli vključiti tistih površin, ki so prekomerno obremenjena s škodljivimi vplivi (ta so v sanacijskih območjih), ali če so na površinah, za katere so že izražene in strokovno utemeljene potrebe za druge rabe ali funkcije. 8. Strokovni predlog idejnih tras cest mora biti pripravljen v obliki kartnega gra- diva v vseh območjih, kar pa v pregledanih načrtih praviloma še nismo zasledili. 9. Strokovni predlog prednostnega ob~ močja za gozdarstvo ni pripravljen, zato se je pri usklajevanju območnih načrtov in pripravi programa razvoja gozdov na repub- liški ravni potrebno šele dogovoriti za uskla- jena izhodišča. Predlagamo obravnavo ozi- roma nadaljnje znanstvenoraziskovalno proučevanje. 1 O. Ugotavljanje nasprotij v gozdnatem prostoru je za večino nasprotij pomanjkljivo obdelano in zato so tudi predlogi za uskla- jevanje pomanjkljivi. Predlagamo, da tudi to področje dopolnimo vsaj za republiško raven za vsa območja po danih priporočilih, predvsem za pričakovane večje posege v gozdnati prostor - poleg že omenjenih sanacijskih in degradacijskih območij. f1 . Obvezne karte naj se strokovno teh- nično izdelajo, s pogojem, da se še posebej analizirajo po območjih in oblikujejo poeno- tene oznake. Karta izločenih območij mora obsegati vse določene strokovne podlage od 1-1 O za potrebe republiške ravni. Karte v obliki strokovnih gradiv pa je treba po dopolnjenih navodilih za podrobnejšo valo- rizacija in z zbiranjem dodatnih informacij v gozdnogospodarski enoti uporabiti za pri- pravo ustreznih strokovnih podlag, na ka- tere bodo vezani tudi prostorski ureditveni pogoji za občinske prostorske dokumente. 12. Opravljena analiza osnov za eko~ nomsko vrednotenje usmeritev in potreb- nih ukrepov za vzdrževanje in razvoj splo- šnokoristnih funkcij je obravnavana v ome- jenem obsegu, saj so ustrezni podatki (o vrsti ukrepov, obsegu, odnosu stroškov ma- teriala in storitev) obdelani različno in le v nekaterih območjih . Navedli smo tako le nekatere primerjalne skupne kazalce ana- lize stroškov za: varovalne gozdove 1 (8 g.g.o.), varovalne gozdove 11 (6 g.g.o.). gozdove s posebnim namenom (8 g.g.o.), sanacijsko območje (6 g.g.o.) in za funkcio- nalno vezane površine na gozd (le 2 g.g.o.). Za vsa območja je značilno, da načrtovalci računajo tudi z izgubo prirastka, z nižjo vrednostjo sortimentov, z neizkoristljivo le- sno maso in z zagotovljeriimi materialnimi pogoji. Ocene o vrsti ukrepov, obsegih in normativih se med območji precej razliku·· jejo in bi jih morali analizirati in zanje določiti s posebno raziskovalno~razvojno nalogo normativne okvire in pogoje za pri- dobitev sredstev v te namene. Ocenjeni povprečni letni nadstreški za 1 ha izloče­ nega območja so navedeni v preglednici 5. Za vsa območja so dane omejitve in usmeritve, ki bi jih morali po naši oceni v teh okvirih uveljaviti v vsem. slovenskem prostoru zaradi aktivnega (pravočasnega) varstva gozdnatega prostora. V tej smeri moramo predvsem pripraviti tudi ustrezne zakonske predpise. 8. REZULTATI ANALIZE STROKOVNIH PODLAG Opravljena analiza in ocena rezultatov strokovnih podlag za vključitev v urejanje prostora po območjih kaže (preglednica 6): - da je v celoti določen primeren obseg območja varovalnih gozdov 1 (6,7% vseh gozdov), ki je za 12,3% večji od stanja določenih trajno varovalnih gozdov; - da je obseg na novo izločanega ob- močja varovalnih gozdov 11 (14,6 %) za Slovenijo sprejemljiv, potrebne bodo pa delne uskladitve med območji; - da so neenotno in v večini gozdno- gospodarskih organizacij pomanjkljivo pri- pravljeni novi strokovni predlogi za območje gozdov s posebnim namenom; - da širše primerjave vseh treh spredaj omenjenih kategorij v različnih obdobJih potrjujejo v celoti sprejemljivost rezultatov opravljene sinteze valorizacije funkcij goz- dov; - da moramo računati vsaj na dobri 1/2 gozdne površine s prilagojenim gozdnim gospodarjenjem zaradi izjemno poudarje- Preglednica 5: Ocenjeni povprečni letni nadstroški za 1 ha izločenega območja varovalne gozdove 1 0,216 Nhlha varovalne gozdove 11 0,77 Nh/ha ali 1,23 Nm/m3 gozdove s posebnim namenom 0,236 Nh/ha sanacijska območja 1 ,57 Nh/ha funkcionalne površine vezane na gozd 0,89 Nh/ha G. V. 5·6/92 301 Preglednica 6 : Strokovni predlog izločenih območij Zap. st. Vrsta območja Površina ha L2 p E m3/ha m3 /ha m3/ha E:P o;o ------ 1. Varovalni gozdovi l. 72,839 6,7 igl. list . skup. 14,5 igl. list. skup. 6,2 igl. 31 0,9 0,0 0,0 0,0 0,0 8,1 61 1,5 0,0 92 2,4 0,0 2. Varovalni gozdovi 11. 157,465 99 2,7 2,2 86 2,4 3,1 185 5,1 5,3 3. Gozdovi posebnega namena 67,211 69 3,7 3,6 12,9 10,4 9,7 14,2 11,6 4. Območje za sanacijo - bolezni, škodljivci list. skup. 59 2,6 3,7 128 6,3 7,3 300 0,0 igl. 45 0,9 1 ,7 18,9 list . 5 0,0 0,0 skup. 50 0,9 1 ,7 18,9 - divjad 5,391 0,5 igl. 34 0,9 5,8 64,4 list. 93 2,7 1,8 6,7 skup. 127 3,6 7,6 21,1 - imisije 37,810 3.5 igl. 97 2,0 23,6 118,0 list. 25 0,8 1 ,9 23,8 skup. 122 2,8 25,5 91,1 5 . Območja za preme no- clegrad. g. 81,717 7,5 igl. 17 0,6 1,5 25,0 list . 95 3,1 11 ,8 38,1 skup. 112 3,7 13,3 35,9 6. Območja v zaraščanju 5,897 0,5 igl. o 0,0 0,0 list. O 0,0 0,0 skup. O 0,0 0,0 7. Območja funk . vezana na gozd 16.754 1,5 igl. o 0,0 0,0 list. O 0,0 0,0 skup. O 0,0 0,0 8. Območja za podrobnejšo valor. 13,661 1,3 igl. 28 0,7 0,4 5, 7 list. 31 0,9 0,5 5,6 skup. 59 1 ,6 0,9 5,6 9. Najmanj ranljiva območja 76,078 7,0 igl. 57 1,7 10,3 60,6 list. 139 3,9 23,4 60,0 ______ s_ku_.:p_. _ 19_6 __ 5_,6_ 33,7 60,2 SKUPAJ 535,123 49,1 ig l. 60 1,9 4,5 23,7 nih funkcij gozdov, ki vplivajo na gospodar- jenje, oziroma da določa že na dobri 1/4 površine gozdov poudarjena funkcija režim gospodarjenja; - da so v gozdnogospodarskih organiza- cijah pomanjkljivo ali sploh niso izločena sanacijska območja zaradi: emisije, suše- nja jelke, poškodovanosti od divjadi ali zaradi naravnih ujm (skupni obseg ogrože- nih ali znatno poškodovanih gozdov je 16,7%, to je tudi minimalni obseg sanacij- skih območij); - da je všteta 7,5% površine gozdov v območja za premeno degradiran ih gozdov; - da so neenotno, pomanjkljivo ali sploh niso določena območja v zaraščanju, ob- močja funkcionalno vezana na gozd, ob- 302 G. V. 5-6192 list. 79 2,4 6,7 27,9 skup. 139 4,3 11 ,2 26,0 močja za podrobnejšo valorizacija funkcij ali manj ranljive gozdne površine. 9. RAZPRAVA lnventarizacija in valorizacija splošno ko- ristnih funkcij in priprava strokovnih osnov ni bila sistematično in celovito zajeta z raziskovalno nalogo »Izpolnjevanje sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Slo- veniji« (BF, 1989), ki naj bi dala strokovne podlage za obnovo območnih gozdno- gospodarskih načrtov . Tega niso zadovo- ljivo zajeli pripravljeni seminarji v zvezi s priučevanjem delavcev pri gozdnogospo- darskem načrtovanju, saj so imeli še vedno v ospredju po obsegu in vsebini problema- tiko lesnoproizvodne funkcije; prevec je bila le načelno poudarjena polifunkcional- nost, inventarizacija in valorizacija funkcij gozdov pa sta bili premalo razdeJani za neposredno načrtovanje skozi vse faze načrtovanja. Pomanjkljivosti smo skušali nadoknaditi z dodatnimi napisanimi usmeri- tvami (glej vire v pregledu, ki so navedeni pod štev. 4, 8, 9, 1 O, 11, 12), ki so bile ustrezno vsebinsko usklajene, vendar so nastale in bile dane načrtovalcem v različ­ nih časovnih terminih (nekateri tudi že v času izdelave načrtov). V priučevalne semi- narje pa načrtovalci niso bili enakovredno vključeni. Prepričani smo, da bi morali dati izjemen poudarek pri priučevanju ravno temu prostorskemu vidiku načrtovanja, in to na dveh ravneh : za ves tim načrtovalcev z nosilcem načrta in še posebej za specia- liste, ki so to področje intenzivnejše obde- lovali in se tekoče vključevali v temeljne faze načrtovanja. Omeniti je treba tudi, da so bili vsi strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi navodil, pripravljeni vedno vsa- kemu načrtovalcu posebej pomagati, ven- dar ocenjujemo, da teh možnosti niso vsi zadosti sprejeli ali pa mogoče samo parcial- no. Na osnovi vsega navedenega moramo ocenjevati dosežene različne rezultate na tem področju. Zato smo z rezultati lahko v grobem zadovoljni, zlasti z napredkom pri delu v nekaterih območjih . Ker so potrebe za poudarjeno neposredno interdiscipli- narno obravnavo gozdov z intenzivnim stro- kovnim usmerJanjem in vključevanjem v urejanje prostora, ki ga moramo konkretizi- rati z načrti, večje, smo območne načrte temeljito analizirali in kritično ocenili. 10. SKLEP Na osnovi opravljene analize in ocene rezultatov, inventarizacije in valorizacije funkcij gozdov ter strokovnih podlag za vključevanje v urejanje prostora predlaga- mo: 1. da se ob potrditvi območnih g.g. na- črtov odločimo in zahtevamo dopolnitev le tistih nujnih vsebin s prostorskega področja, ki vplivajo na celovito gozdno gospodarje- nje in so pomanjkljivo izražene, sicer pa, da načrtovalci uporabijo rezultate, predloge in priporočila naloge pri tekočem delu; 2. da se vsebinsko dogradi to področje v določenem obdobju v takem obsegu in vsebini, da bomo imeli primerne strokovne podlage na občinski ravni na vseh 12 po- dročij, ki smo jih okvirno določili z nalogo, in so potrebna pri vključevanju v prostorske dokumente; 3. da se sistematično začne priučevati načrtovalce za prostorski vidik načrtovanja na vseh ravneh; 4. da je potrebno pripraviti ustrezne me- tode dela in usmeritve za podrobnejše delo v gospodarski enoti in pri presojah ranljivo- sti gozdov zaradi različne stopnje pomemb- nosti posegov v gozdnatem prostoru; 5. da uporabimo ugotovitve ter usmerit- ve naloge in temeljito pripravimo strokovne podlage za področje gozdarstva, ki so po- trebne za izdelavo oziroma dopolnitev dol- goročnega prostorskega plana Slovenije; 6. da so obvezni sestavni deli območ­ nega načrta: a) 3 obvezne karte (karta gospodarskih razredov, karta funkcij in karta izločenih območij) b) enotno izdelane tabele: - rezultati opravljene okvirne valorizacije funkcij gozdov; - osnovni podatki strokovnih predlogov o izločenih območjih; - vrsta in obseg opravljenih in predvide- nih posegov v gozd; c) usmeritve in smernice za izjemno poudarjene funkcije oziroma izločena ob- močja; d) vrsta in obseg potrebnih ukrepov za ohranitev in krepitev izjemno poudarjenih splošnokoristnih funkcij gozdov. VIRI 1. Pogačnik, J.: Funkcije gozdov in gozdovi v prostoru v območnih gozdnogospodarskih na- črtih, raziskovalna naloga IGLG, Ljubljana, 1991 . G. V. 5·6.192 303 GDK: 624 Gozdovi v strategiji prostorskega razvoja Slovenije* Janez POGAČNIK"* Gozdovi pokrivajo v Sloveniji prek 50% površine in so najstabilnejši in najvitalnejši del naravnega okolja naše dežele ter pogoj za življenje in razvoj našega naroda. Za skladen gospodarski in družbeni razvoj je potreben večnamenski gozd, ki bo pri trajni proizvodnji kakovostnega lesa hkrati ohra- njal, vzdrževal in krepil vse reprodukcijske mehanizme, s katerimi vpliva gozd na eko- loško stabilnost v prostoru in na stabilnost življenjskega okolja. Upravičeno lahko trdi- mo, da je gozd izjemna naravna in nacio- nalna vrednota posebnega splošnega po- mena. V Sloveniji je les med redkimi narav- nimi bogastvi - poleg naravnega okolja in vode, vse troje (les, voda, krajinska podo- ba) pa je neločljivo povezano z gozdom. Zaradi neustreznega preteklega razvoja dobiva propadanje gozdov svetovne raz- sežnosti (48% slovenskih gozdov kaže znake poškodovanosti, ena tretjina od teh je ogrožena). Tako je znaten delež gozdov ogrožen zaradi lokalne emisije, hiranja jelke, ne- usklajenosti divjadi z okoljem, naravnih ujm in rastlinskih bolezni. Rastiščni potenciali niso optimalno izko- riščeni (okoli 75 %) ; kar 15% zasebnih gozdov je zaradi premočnega preteklega dolgoletnega izkoriščanja (npr. steljniki, pa- njevci) deg radi ranih- sestojno in rastiščno. Znaten je delež spremenjenih gozdov, kjer je prevelik delež ig!avcev, l>naravovarstvenost« predpisa- nega prebiralnega gospodarjenja za viso- kokraške jelovo-bukove gozdove - v nas- protju s tedanjimi v Evropi strokovno uteme- ljenimi golosečnjami- pripisujemo tudi prvo pobudo za zaščito pragozdov sestavljalcu gozdnogospodarskega plana dr. Leopoldu Hufnaglu, takratnemu centralnemu ravna- telju Auerspergove posesti. Večina današnjih pragozdov na Kočev­ skem je >•priznanih in zavarovanih" v prvih revizijskih elaboratih leta 1904 in 1914 (pregledali smo mikrofilme, originale hrani Auerspergov arhiv v Avstriji) . Nato se zapisi o kočevskih pragozd nih ostankih množijo: od naštevanja in predlogov za zavarovanje naravne dediščine do raziskovalnih projek- tov (glej Pregled razprav o pragozdovih in gozdnih rezervatih v Sloveniji - Mlinšek 1989). Kratkih - dolgih sto let. Smo naredili malo ali veliko? VAROVATI AU PREDSTAV ITI - ZAKAJ Morda veliko, saj se posebno na Kočev­ skem radi ponašamo z naravno ohranjeno gozdno krajino, in tudi premalo, saj so bili že zavarovani pragozdovi okrnjeni ali izse- kani pravzaprav pred nekaj desetletji. Naloženo znanje, oprema rezervata in pripravljenost gozdarjev so vse bolj odpirali vrata v pragozd. Radovednim raziskoval- cem, ki so z barvo in številkami nokrasili« »Oddelka 38 in 39 naj se kot pragozd ohranita, zato je tu vsaktera raba izključena. (( Znamenita ,,zaščitna« pripomba je zapisana v prvem gozdnogospodarskem načrtu na Kočevskem: Herzogtum Gottschee Wirtschaftsplan der Betriebsklasse l. GOTENITZER-GEBIRGE Giltig vom 1. Janner 1892 • Tomaž Hartman, dipl. 1nz. gozd., Gozdno gospodarstvo Kočevje, 61330 Kočevje, Rožna ulica 39, Slovenija 310 G. V. 5-6192 Vojvodstvo Kočevje Gospodarski načrt Gospodarski raz. l. GOTENIŠKO POGORJE Veljavnost od 1 . januarja 1892 kar precej pragozdnih dreves, so sledili zelo različni obiski: strokovne in šolske ekskurzije, seminarji in pragozdne okrogle mize, fotografi, časopis in televizija. Dober glas, ki je segel v deveto vas, je pripeljal tudi prve turiste, saj so ogled pragozdov (kljub opozorilom gozdarjev) ponudile vse novopečene turistične agencije na Kočev­ skem. Ob vse bolj nujnem varovanju pragozda smo obiske - z redkimi izjemami - omejili na obmejni pas; razširili in označili pa smo varovalni pas, ki postaja »pragozd za obi- skovalce«. Splošna varoval nost in naravi prijaznejše vedenje bo poudarjeno z razvo- jem naravnega parka Kočevske. 'Očitna je vse večja (ne)strpnost do one- snaženja ·okolja - posebno nevarna za gozd. Posameznik dojema trenutno danost, ki se mu dozdeva - zaradi dolgoživosti drevesa ali gozda- trajna in nespremenlji- va. Nekdaj oddaljena, mogočna pragozdna pogorja so danes ob onesnaženem zraku kislem dežju, preštevilčni divjadi in obiska~ valcih skrčena na dober ducat pragozdnih ostankov, ki po kritični strokovni definiciji prenesejo le ime - gozd s pragozdnim značajem. ln vendar - tako (ne)vajene modernega okolja nas stik s pradavnine, notranji mir, ali pa samo nenavadnost mogočnih trhle- žev vedno znova očara in prevzame. Prvo- bitnost in drugačnost ter človekov intimni odnos do življenja, često nedojemljiv, nerazložljiv... opravičuje ime: pragozd. Redek in ogrožen, a prav zato tako drago- cen, je naš pragozd naravni spomenik in dediščina, ki jo s spoštovanjem varujemo. Podobna občutja so verjetno pred stole- tjem budila umne gozdarje k zaščiti prvo- bitne narave. Danes pa nam pragozd po- meni tudi edinstveno raziskovalno delavni- co, saj je ekosistem, ki se tisočletja polede- nih dob samodejno razvija, vsekakor vredno posnemati. Vendar pragozd ni samo učilna vse bolj sonaravnejšemu gozdarju; zanimiv postaja fiziku, kemiku, zdravniku, energetiku, psihologu, umetniku... saj hrani starodavna in preverjena sporočila o stabilnosti, varnosti in harmoniji preživetja. Naj - ohranjenost in mehanizem samo- delovanja pragozdnega ekosistema vseka- kor še čaka na podrobne analize strakov- nja kov. Večnamenski gozdni perpetuum mobi le pa nam je imperativ! Drugačna duhovna, estetska razsežnost večnega pragozda pa je morda v premislek in poudarek človeku, majhnemu in spoštlji- vemu med stoletnimi orjaki pramatere Na- rave. Zato je pravi odgovor: varovati IN pred- staviti; pa tudi spoštovati, raziskati, razume- ti, posnemati, razširiti ... Pragozd ni in je tu zaradi nas. VAROVATI IN PREDSTAVITI- KAKO? Nasprotje med varovati in predstaviti vse- kakor ni navidezno. Skušajmo ga preseči z razčlenitvijo nekaterih vlog in omejitev, ki jih danes »nalagamo« pragozdu; in ne pozabimo: več glav- več ve. Naravna dediščina: zakonsko varova- nje z varstvenimi režimi in dovoljenimi izje- mami (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ter gozdarstvo). Obisk pragozd- nega rezervata je praviloma voden. Raziskovalno delo: obvezno prijavljeno pri BF - gozdarstvo in GG-ju; čim manj vpliva na ekosistem, le z najnujnejšimi vid- nimi oznakami na terenu. Za zbiranje po- datkov glej navodila: Knjiga opazovanj v gozdnih rezervatih Slovenije. Strokovna monografija naj ima tudi opremo vsebine: poljuden tekst v atraktivni zloženki, posterji, povzetki v tujem jeziku, fotodokumentaci- ja ... Vzgojno - poučen: je pragozd prilož- nost za našo »zeleno politiko«, srečanja z mladino, strokovno javnostjo, umetniki, po- potniki ... in nazadnje z radovednimi turisti. Razgledani strokovno-poljudni besedi daje mogočna naravna scena še posebno moč in preblisk za snovanje novih idej. Strokovne ekskurzije: omejene na del pragozda, množičnejše le ob meji rezervata s stalnim predstavitvenim stojiščem. Druge ekskurzije naj bodo omejene le na predsta- vitveno stojišče ob meji pragozda ter opremljen zaščitni pas. Turizem: le· ·za nekaj objektov; omejen izključno na razškjeni, opremljeni, »aranži- rani« zaščitni pas rezervata. Steze do pra- gozdnega rezervata niso označene; redke Pragozd (foto : Tomaž Hartman) G. V. 5·6/92 311 posameznike, ki sami poiščejo pragozd, opozori informativna tabla na izjemnost zaščitenega predela in vedenje v rezervatu. Posebnosti: se upošteva za vsak pra- gozd posebej (npr. - časovna omejitev obiska v času gnezdenja redke ptice ... ). Naštetih je le nekaj osnovnih misli, šte- vilne podrobne razčlenitve ZAKAJ in KAKO so potrebne in so drugačne za vsak gozdni rezervat. Vendar ne čakajmo - stiki z jav- nostjo in turizem so pred vrati. Pri razbremenitvi pragozdov nam bo v pomoč razširjena mreža gozdnih rezerva- tov (167 objektov skupne površine 9040 ha - glej: Mlinšek in sodelavci 1980), ki bi jo kazalo kot .,zdrave« naravne celice razširiti tudi na zunajgozdni prostor, saj smo pove- zanost in mnogoterost živega sveta mar- sikje že močno okrnili. Predstavitvene de- javnosti, učne poti . . . in turizem naj bi prestavili v »nove pragozdove« s poudar- jeno vzgojno-poučno vlogo. AAJHENAVSKI ROG - »NOVI« PRAGOZD Dobra volja, prizadevnost in odprta vrata gozdarjev so (nova?) vsebina našega dela. Tako so stiki z javnostjo- obiski šol, ekskur- zije (npr. GG Kočevje - Prelesnik Tone) postali tradicionalni. Zato bomo - skoraj 1 000 obiskovalcem na leto - odprli vrata v na novo ))aranžiran« pragozd Rajhenavski Rog. Kot del vsebine prihodnjega Kočev­ skega parka zapisujem prve zamisli o opremi gozdnega-naravnega rezervata na Rogu: - pragozd Rajhenavski Rog je s 150 in več metrskim razširjenim zaščitnim pasom del zaokroženega centralnega predela na Rogu, ki je s kulturno-pričevalno-zgodovin~ sko (roška žaga), naravno dediščino (pra- gozd) in drugo opremo (dostopi, tabori ... ) ena osrednjih ))akupunkturnih« točk Kočev­ skega parka; - pragozd je kot naravni spomenik, bo- gastvo živega, šola sožitja in preživetja ... z vodstvom predstavljen obiskovalcem le na mini pragozdni učni poti v razširjenem zaščitnem pasu; - dostopi ostanejo neoznačeni vse do aktiviranja načrtovane celostne ponudbe na Rogu. Upoštevamo estetsko vlogo go- zda ob cestah, vlakah, poteh ... ; - pešpot pripelje do vstopa v »novi« pragozd - razširjeni zaščitni pas, kjer je prva informativna tabla z imenom pragozd- nega rezervata, opozorilom o posebnosti zaščitenega predela, potrebnem vedenju v rezervatu, s traso pragozdne učne poti ... Črke so vrezane v hrastove deske, ki se glede na dolžino teksta zlagajo v zloženko. Tu je tudi spomin naravovarstvenikom - v bele apnenčeve skale s simbolom varova- nja (roke in drevesa) vklesana imena: npr. Leopolda Hufnagla, Antona Šivica, Maksa Wraberja, Dušana Mlinška ... ; - pragozdna učna pot, označena s sim- bolam pragozdnega rezervata ali kamnitimi mežici, se nadaljuje po »narejenem prago- zdu« (sušica za vtis, zakriti panji nekdanjih sečenj ... ); - na posameznih predstavitvenih stojiš- čih so v aluminijaste plošče s sliko in z besedo vgravirana sporočila »videnega<<- od mikro do makro pogledov, talnega pro- fila, korenin, padlih dreves in življenja v njih, starosti, pomena, delovanja ... ; - ob poti na meji z ))gospodarskim« gozdom je učni amfiteater, tako da obisko- valci s posedanjem ne motijo podrtih debel; - pot se v ostrem loku le na enem mestu dotakne pravega pragozda, s tablo to pove in z lično leseno ograjo dodatno opomni na nevstopanje; - celotna pragozdna učna pot ni predol- ga, krožno se vrne na izhodišče ali pa se z razširjeno vsebino nadaljuje v »gospodar- ski<< gozd; - živo zgovorna, dobro označena učna pot ni primerna za pragozdni rezervat. Sli- kovito opremljen vodnik, poster. . . olajša delo »akreditiranim« vodnikom - gozdar- jem; pripon ka, značka, plakat, zloženka pa so za spomin obiskovalcem; - na gozdni jasi, nedaleč od urejenega parkirnega prostora, so hrastove klopi za oddih, malico in zaključek ogleda; - raziskovalni tabori, slikarska kolonija, pragozdne okrogle mize . .. so možnost za zanimiva srečanja in predstavitev prago- zda; - malo pragozd no pot povezuje z Roško žago in Podstenami pohodniška pot po Rogu. Seveda poteka mimo pragozda, le v zaščitnem pasu, in se le na nekaj »medita- tivnih<< točkah dotakne meje pragozda. To G. V. 5·6/92 313 je priložnost za samotarje in intimnejši stik s pranaravo. Noben gozd ni navaden gozd, pragozd pa je naj-nenavaden gozd. Stoletna rastoži- vost, patinasta večnost, mističnost, radoži- vost ... bo s »Strokovno« besedo na mali pragozdni poti le skromno dopolnjena. Kar naj ostane - odmaknjen in skrivnosten - pragozd. VIRI 1. Hartman T., 1987: Gozdni rezervati Sloveni- GDK: 931 je. Pragozd Rajhenavski Rog. Strokovna in znan- stvena dela 89. VTOZD za gozdarstvo BF, Ljub- ljana. 2. Mlinšek D., 1989: Pra-gozd v naši krajini, VTOZD za gozdarstvo BF, Ljubljana. 3. Mlinšek D. in sodelavci, 1980: Gozdni rezer- vati v Sloveniji. Izda\ Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana. 4. Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu: Zbornik seminarja, VTOZD za gozdarstvo BF, Ljubljana 1988. Zveza razlaščenih vasi zahteva vrnitev srenjskih gozdov Iztok MLEKUŽ* Aprila 1992 je bila v Kobaridu ustanov- ljena Zveza razlaščenih vasi, ki naj bi se organizirano zavzemala za vrnitev naciona- liziranih srenjskih zemljišč vaškim skupno- stim. Odbor Zveze vodi Rudi Šimac, upoko- jeni ekonomist in nekdanji goriški župan, po rodu iz Breginja. V začetku je bilo delovanje Zveze omejeno na Primorsko, v glavnem na Tolminsko, po zadnjih vesteh (Delo, 20. 5. 1992) pa se ji želijo priključiti nekatere vasi na Gorenjskem (Dovje, Mojs- trana) ter na Notranjskem in v Prekmurju. Zveza zahteva spremembo zakona o dena- cionalizaciji, ki daje prezrl vračanje zemljišč vaškim skupnostim. Ker je med temi zem- ljišči največ gozdov, utegne morebitna sprememba zakona v veliki meri spremeniti način gospodarjenja z njimi ter izničiti pozi- tivne rezultate načrtnega dela gozdarjev v zadnjih tridesetih letih. Vrnitev gozdov va- škim skupnostim lahko povzroči t. i. trage- dijo skupnostne lastnine (Aristotel: Na tisto , kar je skupno največjemu številu, se naj- manj pazi!), katere neizogiben rezultat je čezmerno izkoriščanje. Ne smemo namreč * l. M., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospo- darstvo Tolmin, 65220 Tolmin, Brunov drevored 13, Slovenija. 314 G. V. 5-6/92 pozabiti, da so bila ravno skupna zemljišča ob agrarni reformi od vseh v najslabšem stanju in da smo gozdarji vložili ogromno sredstev in energije v njihovo sanacijo. Zveza zelo aktivno deluje v medijih, kjer objavlja tudi nekatere nepreverjene in zava- jajoče podatke o sedanjem stanju in gospo- darjenju s srenjskimi gozdovi; največkrat so bili omenjeni gozdovi v Breginju. Zato je SGG Tolmin pripravilo krajši članek za časopis Primorske novice, v katerem pojas- njuje zgodovino breginjskih gozdov in go- spodarjenje z njimi. Kljub dogovoru članek tudi po treh tedn.ih še ni bil objavljen; morebiti bo zanimiv za bralce Gozdarskega vestnika. Ker delovanje Zveze že prerašča lokalne okvirje, bi bilo prav, da tudi gozdarji z drugih območij zberejo čim več podatkov o nekdanjih srenjskih gozdovih in o gospo- darjenju z njimi. OBČINSKI GOZDOVI V BREGINJU V zadnjih dveh mesecih smo v časopisju in na TV brali in poslušali o Zvezi razlašče­ nih vasi, ki naj bi na podlagi Zakona o denacionalizaciji poskrbela za vrnitev na- cionaliziranih vaških gozdov in drugih srenj- skih zemljišč. S tem v zvezi so bili največ­ krat omenjeni gozdovi v Breginju; nekateri podatki in trditve, ki se ob tem vztrajno ponavljajo, ne držijo. Oglejmo si zgodovino in stanje Breginjskih gozdov tudi z druge plati. Breginjci so gozdove in druga skupna zemljišča odkupili od gospoščine Gastaldo di Tricesimo; kdaj se je to zgodilo, ni znano. S tem so pridobili pravico do paše, stelje in drv. Novinci so morali pravico užitka bodisi kupiti ali odslužiti. Po letu 1848 so nekatere vaške skupnosti svoja skupna zemljišča razdelile med uživalce, vendar Breginjci tega niso storili. Leta 1919 je bilo 109 uživalcev (gospodarstev) skupnega zemljišča. Italijanske oblasti so leta 1924 sprejele zakon, po katerem so vsa srenjska zemljišča postala občinska last, nekdanji uživalci pa so ohranili pravico do servituta. Leta 1935 je občina Breginj prodala go- zdove ob Nadiži podjetju Lacchin iz Furla- nije, ki jih je dodobra izsekala. Izkupiček je občina porabila za javne potrebe, za plačilo dolgov in znižanje davkov. Po priključitvi leta 1948 je z gozdovi gospodarila KZ Breginj, ki je v njih prav tako veliko sekala. Leta 1955 so gozdovi prišli pod upravo SGG Tolmin (odločba občine Kobarid z dne 25. 8. 1957). Občina Breginj, lesni trgovci in kasneje KZ Breginj niso vlagali v odpiranje, nego in sanacijo gozdov; po podatkih iz gozdnogo- spodarskega načrta iz leta 1959 je bilo njihovo stanje naslednje: povprečna lesna zaloga 60m3/ha (od tega le 2% iglavcev), prirastek 1,75 m3/ha, gozdnih cest in vlak ni bilo. SGG je takoj po prevzemu v gospo- darjenje začelo z načrtno sanacijo, nego in gradnjo gozdnih prometnic. Do leta 1991 je bil povprečni letni obseg dela naslednji: letni posek 2900 m3 , letni obseg sajenja 8 ha, letni obseg nege in redčenja 70 ha. Do leta 1991 je bilo s premene grmišč in malodonosnih gozdov osnovanih 230 ha nasadov iglavcev, zgrajeno je bilo 17,15 km gozdnih cest in ca. 1 O km traktorskih vlak. Po podatkih načrta iz leta 1990 znaša povprečna lesna zaloga danes 93m3/ha (od tega 17% iglavcev), prirastek 2,85 m3/ ha, gostota produktivnih gozdnih cest pa 21,52 m/ha. V dobrih 30 letih sta se zaloga in prirastek kljub razmeroma velikim seč­ njam povečala za 55% (LZ) oziroma 65% (P), povečal se je delež iglavcev, z nego in redčenji se je močno izboljšala kvaliteta gozdov. Sredstva za tako velika vlaganja v Breginjske gozdove je SGG zagotovilo s prelivanjem iz boljših gozdov na območju in deloma iz republiških vlaganj v razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo . Stanje go- zdov je danes bistveno boljše kot ob pre- vzemu gospodarjenja, vendar bo potrebno še zelo veliko vlaganja in časa, da bodo še sedaj pretežno mladi gozdovi sposobni za normalno gospodarjenje. Gotovo je, da bo v primeru vračanja gozdov vaški skupnosti ali občini takšen cilj zelo težko ali celo nemogoče doseči, delo zadnjih 30 let pa bo zaman. Na koncu naj odgovorimo še na dve trditvi iz časopisja: ni res, da so gozdarji nasilno pogozdovali pašnike, pač pa so se le-ti zaradi opuščanja sami zarasli. Prav tako ne drži, da je bilo v celem Breginjskem kotu nasilno odvzeto 3000 ha skupnih zem- ljišč ; površina družbenih gozdov v kotu znaša 177 4 ha, od tega je 14 70 ha Breginj- skih gozdov, drugo pa so manjše raztre- sene parcele. G. V. 5-6192 315 Novosti iz zakonodaje ZAKON O DENACIONALIZACIJI Ustavno sodišče je na pobudo Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Ljubljana in Izvršilnega odbora Splošnega združenja gozdarstva Slovenije ocenilo ustavnost Odloka o upravljanju gozdov v družbeni lastnini, za katere zakon o denacionalizaciji določa obveznost vračanja, do izvedbe denacionalizacije (Ur. list RS, št. 33/91 in 3/92). Ugotovilo je, da je Vlada s sprejemom tega odloka prekoračila svoje pristojnosti, saj lahko sprejema le podzakonske akte, ki imajo podlago v zakonu. Za ta odlok je ugotovila, da podlage ni imela niti v Zakonu o denacionalizaciji, niti v Zakonu o gozdovih. Ustavno sodišče je zato z odločbo z dne 9. julija odlok in njegovo spremembo razveljavilo. 88. člen Zakona o denacionalizaciji prepoveduje vsako razpolaganje z nepremičninami. Posledica je ničnost pravnih poslov v zvezi z njimi in seveda odškodninska odgovornost. Zavezanci so dolžni izvrševati sklenjene pogodbe o izvajanju nujnih del v >>moritorialnih gozdovih ((. Upravičenci lahko preprečijo vsako poseganje v gozdove, za katere so vložili zahtevke za vračanje tako, da skladno z 68. členom Zakona o denacionalizaciji predlagajo upravnemu organu prve stopnje, da izda Začasno odredbo o prepovedi razpolaganja z nepremičnino. Taka začasna odredba je konkreten akt, ki sedanjemu upravljalcu prepo- veduje vsakršno poseganje v tako zavarovan gozd. Anica Zavrl-Bogataj Iz dejavnosti Splošnega združenja gozdarstva Izvršilni odbor SZG je na treh svojih sejah obravnaval zlasti naslednjo aktualno problematiko: - informacijo o rezultatih raziskovalne naloge o delitvi premoženja v sedanjih gozdnih gospodarstvih, ki jo je nazorno predstavila prof. dr. Slavka Kavčič; - delovno gradivo predloga Zakona o gozdovih z dne 17. 6. 1992, oceno vključenih pripomb, ki jih je Splošno združenje posredovalo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; JO je ministrstvu posredovalo stališča, pripombe in predloge v zvezi z obravnavanim gradivom, v katerih zlasti zahteva, da je treba prehodne in končne določbe na novo oblikovati; - dogovor o vlaganjih papirne in celulozne industrije v gozdove. JO predlaga, da je treba urediti pravno nasledstvo obojestranskih obveznosti sklenjenih pogodb, ne samo vpraša- nje vložka industrije v gozdove; - pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo TUJA za tista gozdna gospodarstva, ki imajo počitniške domove na Hrvaškem; - predstavitev uvodnega projekta za akcijo komuniciranja za osveščanja javnosti in idejni projekt kooperativnega in tržnega oglašanja pod imenom Gozdarji Slovenije (1. faza) - člani so se dogovorili, da ožja skupina pripravi oceno gradiva in predlog, kako naj bi gozdarstvo zagotovilo pogoje za to, da bi se >>media plan« lahko pričel izvajati že v septembru. 316 G. V. 5-5/92 Dne 30. junija je bila 9. seja gozdarskega pravnega sveta, na kateri so člani pregledali in ocenili dosedanje delo in pripravili stališča do delovnega gradiva predloga Zakona o gozdovih. Stališča so bila posredovana na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V zvezi s tem je Splošno združenje gozdarstva organiziralo sestanek z ministrom mag. Protnerjem in s pravno službo pripravilo pripombe na prehodne in končne določbe Zakona. BF, lGLG in SZG so organizirali v začetku julija republiški seminar iz gojenja gozdov - »Delavnica gozdnogojitvenega načrtovanja«. Na osnovi temeljnih usmeritev seminarja naj bi vsa gozdna· gospodarstva izvedla podoben seminar {po potrebi tudi ob sodelovanju organizatorjev tega seminarja). Morebitne dileme naj se s teh seminarjev posredujejo SZG, kjer bi se skupno obravnavale na Odboru za gojenje, varstvo in urejanje gozdov. Odbor za pridobivanje gozdnih sortimentov je obravnaval organiziranost izvajalskih podjetij v gozdnih gospodarstvih in proizvodno problematiko. Seja je bila na posestvu Kočevska Reka. Odbor za varstvo pri delu je obravnaval teze Zakona o varstvu pri delu, člani so se seznanili s periodičnimi pregledi in preizkusi sredstev za delo po novih predpisih ter z Zakonom o zdravstvenem varstvu in invalidsko pokojninskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 9192 in 12192). Odbor za gozdno gradbeništvo je obravnaval kritične razmere v pogledu vzdrževanja gozdnih cest, pregledal stanje gradbeništva po območjih in predvideno organiziranost tega področja gozdarske dejavnosti. Odbor za trg in cene je na rednih mesečnih sejah obravnaval problematiko izvoznih taks - odlok Hrvaške o uvedbi izvoznih taks in omejitvi izvoza določenega blaga. Člani Odbora za ekonomsko finančna vprašanja so oblikovali pogoje za podpis pogodbe družbe TUJA ter obravnavali tekoče probleme financiranja del v gozdarstvu. mag. Janez Pogačnik Iz Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete je v študijskem letu 1991192 začel izvajati višješolski študij gozdarstva po prenovljenem študijskem programu. Ta je bolj prilagojen neposrednim potrebam gozdnogospodarske operative in predstavlja v bistvu razširitev in poglobitev znanj s srednje gozdarske šole. Zato se na ta študij lahko vpišejo le absolventi srednje gozdarske šole, torej gozdarski tehniki. Ker je pričakovati, da bo v naslednjih letih treba postopoma nadomestiti gozdarske tehnike - zlasti pri delu v gozdnih revirjih - z višješolsko usposobljenimi inženirji, bo fakulteta storila vse, da omogoči zaposlenim gozdarskim tehnikom študij ob delu. Na letošnji razpis {1992/93) se je doslej za študij ob delu formalno prijavilo premalo kandidatov, da bi študij lahko organizirali. Zato so gozdnogospodarske organizacije vabljene, da načrtno usmerijo svoje tehnike na to obliko izobraževanja. Prijave je treba poslati Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete najkasneje do 1. septembra 1992. S prijavljenimi kandidati in gozdnogospodarskimi organizacijami bo v septembru tudi dogovorjeno o načinu izvajanja študija in stroških zanj - ti so odvisni od števila prijavljenih kandidatov. dr. Franc Gašperšič G. V. 5-6/92 317 IZ TUJEGA TISKA GDK: 182.1 (048.1) Listi padajo, gore rastejo Po članku The fruit of a million autumns, The Economist, oktober 1991. Jeseni, ko začnejo listi odpadati, pomi- slimo na minljivost vsega. ln vendar fosilni ostanki listov v večini predelov sveta omo- gočajo paleobotanikom bežen pogled v je- seni izpred milijoni let. Tako spoznavamo, kako so uspevale rastline v preteklosti, zdaj pa ob listnih fosilih proučujejo celo razvoj gora, ne le rastlin. V poznih šestdesetih letih so znanstve- niki s teorijo tektonike plošč razložili, zakaj so gore tam, kjer so: gore stojijo tam, kjer se stikajo plošče. Nekatere vulkanske veri- ge, npr. Andi, so nastale s premikanjem ene plošče prek druge. Druge verige, npr. Alpe in Himalajsko pogorje, so nastale tam, kjer so plošče kolidirale, ne da bi katera plošča potonila. Pritisk, ki je pri tem nasta- jal, je zmečkal skorjo, kjer so trčile, in povzročil, da se je površina dvignila. Ko so geofiziki ugotovili, da je možno, da so se kontinenti premikali na zemljinem površju podobno kot plava led v arktičnem morju, so jim paleontologi verjeli. Fosili pa so pridobili novo vrednost kot opora pri odkrivanju geografije v preteklosti. Zgodo- vina kontinentov - kako so se združevali, odcepljali in se spet združevali - je bila sestavljena na osnovi razporeditve živali in rastlin v preteklosti. Starodavni gozdovi in morska tla, ločeni danes z oceani in gorami, so bili spet združeni v domišljiji geologov. Zdaj pa želijo paleobotaniki izmeriti tudi višine in širine pokrajin v preteklosti. Dose- danje metode merjenja in podatki, ki jih dajejo, so nezanesljivi. Nova metoda stati- stične analize, ki jo je razvil Jack Wolfe z United States Geological Survey, pa upo- števa preprosto dejstvo, da žive bitja više v gorah v hladnejših pogojih kot tista niže. Rastline, ki rastejo v različnih višinah, to tudi kažejo. Možno je celo ugotoviti, v kakšni klimi je živela skupina rastlin, tudi 318 G. V. 5-6192 če vemo le, kakšni so bili njihovi listi, in nič drugega. Živali so sposobnejše za prilagajanje ekstremnim temperaturam (migracija, topla kri). V fosilih niso dovolj dobro ohranjene in razvidne posamezne oziroma posebne prilagoditve- to je tudi eden izmed vzrokov, zakaj se raziskovalci dinozavrov toliko pre- pirajo. Rastline so enostavnejše: da bi se prilagodile, lahko spremenijo le svojo obli- ko. Zakoni fizike določajo, kakšni listi najbo- lje uspevajo v različnih klimatskih razme- rah. Rastline, ki najdejo ustrezno rešitev, uspevajo, druge propadejo. Dr. Wolfe je zato analiziral skupine listov, ki jih je našel na gozdnih tleh v različnih delih sveta, in si zapisal najrazličnejše last- nosti (velikost, obliko, nazobčenost robov, ostrina konic). S statistično obdelavo podat- kov, ki ne bi bila možna brez računalnikov, je razvil poseben diagram z letnimi tempe- raturami na eni in z letnimi padavinami na drugi osi . Glede na značilnosti vzorcev je razvrstil skupine listov na diagramu in ugo- tovil, da na te klimatske dejavnike odpade več kot 70% različnosti med posameznimi vzorci. Z uporabo te metode je dr. Wolfe že prišel do zanimivih odkritij. Tako je npr. odkril, da so temperature in padavine iz- redno narasle po katastrofi, ki je povzročila izumrtje dinozavrov. Skupina znanstveni- kov pa namerava ob pomoči dr. Wolfe upo- rabiti izboljšano verzijo te metode za merje- nje gorskih višin v preteklosti na Ameriškem zahodu. Bob Spicer, paleobotanik z Uni- verze Oxford in eden izmed vodilnih v skupini, pravi, da je z metodo ugotavljanja temperature mogoče dovolj natančno dolo- čati razliko v višini posameznih mest (do nekaj sto metrov) . Da pa bi ugotovili, kako so gore spreminjale višino, morajo biti znane tako višine kakor tudi starosti (dobe) Odpadli listi - nenehno obnavljanje, narava reciklira brez odpadka. vzorcev. Določanje starosti na Ameriškem zahodu ni pretežko, saj je zaradi vulkanske aktivnosti mogoče ugotoviti starost vulkan- skega pepela z merjenjem radioaktivnih izotopov v njem. Še ena lastnost Ameri- škega zahoda je raziskovalcem v pomoč: zemeljska površina se je raztegnila, ko so gore zrastle. Kot posledica raztegovanja površja so se pojavile manjše kotanje, ki so jih reke in dež spremenili v jezera, jezera pa so imenitna mesta za ohranjanje listov v blatu. Za novo metodo se zanimajo mnoge institucije in znanstveniki. Philip England, geofizik z Oxforda upa, da bo lahko metodo uporabil tudi na Tibetanski planoti. Peter Molnar z Massachusetts Institute of T ech- nology, Englandov sodelavec pri proučeva­ nju Tibeta, pa raziskuje, kako globalna klima vpliva na padanje temperature z viši- no. Če bo metoda upravičila pričakovanja, bi lahko nadomestila druge metode prouče­ vanja gora, njihovega nastajanja in manjša- nja. Metoda pa je uporabna tudi širše. Neka- teri raziskovalci, med njimi William Ruddi- man s Columbia University, menijo celo, da gorske verige in visoke planete ne le urav- navajo klimo - njihova tvorba je lahko povzročila velike klimatske spremembe za- radi spremembe cirkulacijskih vzorcev v zgornjih plasteh atmosfere. Dr. Ruddiman meni, da sta na ta način Tibet in Ameriško gorovje verjetno lahko pripomogla k ohladi- lvi Zemlje. Da bi preverili to zanimivo idejo, je potrebno vedeti, kdaj se je zemeljska površina dvignila. Fosilni ostanki rastlin bodo tudi pri teh raziskavah nepogrešljivi. Maja Hode G. V. 5-6/92 319 GDK: 425.3 Kisli dež Fred Pearce: Whatever happened to acid rain?, New Scientist, 15. sept. 1990 Ali je kisli dež problem včerajšnjega dne, se sprašuje avtor članka •>Kaj se je zgodilo s kislim dežjem(( Fred Pearce. Britanska vlada in mnogi britanski strokovnjaki odgo- varjajo na to vprašanje pritrdilno. Osemdeseta leta so potekala v znamenju raziskav kislega dežja. Razlogov, da ta ekološki problem planetarne razsežnosti danes ni več v ospredju, je več. Prvi razlog je ta, da so se ekološke raziskave preusme- ri le na proučevanje učinkov tople grede, to je ekološkega problema, ki bo gotovo za- znamoval devetdeseta leta. Drugi je dej- stvo, da so strokovnjaki pojasnili marsikate- ro, prej nerešeno vprašanje, med drugim tudi to, zakaj so nekateri oblaki tako kisli, da bi z njimi lahko polnili avtomobilske akumulatorje, drugi pa ne. Tretji razlog je usihanje finančnih sredstev. Eden izmed razlogov je tudi zmanjšana zakisanost pa- davin. V znanstvenih krogih so še vedno raz- lična mnenja o učinkih kislega dežja, še posebno na jezera in gozdove. Ravno za ki- sova nje jezer je bilo jedro spora med britan- skimi, če posplošimo, in skandinavskimi strokovnjaki. Slednji so dokazali, da je kisli dež neposredni vzrok zakisovanja jezer na Škotskem, v Walesu in Skandinaviji in s tem povezanega izginotja rib. Z analizo jedrskih sedimentov so ugotovili, da se je zakisovanje začelo okoli leta 1800. Strokov- njaki ocenjujejo, da bi le 80% zmanjšanje kislosti padavin omogočalo postopno oživ- ljanje jezer. Britanski strokovnjaki pa pripi- 320 G. V. 5-6/92 SUJeJo kislemu dežju le obrobni pomen. Razlog za takšno mnenje je banalen - energetske družbe so dale milijone funtov za raziskave, ki naj bi dokazale, da energet- ska industrija ni kriva za za kisov anje jezer. Tudi o primarnem vzroku umiranja go- zdov so mnenja različna. IIASA, neodvisna prognostična organizacija, je objavila poda- tek, da bo Evropa ob nespremenjeni emisiji žveplenih in dušikovih oksidov v prihodnje izgubila 48 mio m3 lesa letno. Nemški stro- kovnjaki, na prvo mesto je postavljen Bern- hardt ULRICH z univerze v Gottingenu, trdijo, da je primarni vzrok umiranja gozdov kisli dež. Ulrich je dokazal, da je spreme- njen kemizem tal: količina magnezija v tleh se je znatno zmanjšala, kar je neposredni vzrok rumenenja iglic in listov, povečala se je vsebnost sulfatov in· nitratov v tleh, ki izpodrinjajo hranila, sprošča se toksičen alumin-ij. Britanski strokovnjaki pa trdijo, da so vzrok umiranja gozdov izjemne suše v začetku osemdesetih let. Kot argument na- vajajo dejstvo, da se je zdravstveno stanje gozda po letu 1985 izboljšalo. Ulrich trdi, da so suše le dodatni· stres, in opozarja, da je za izboljšanje vitalnosti gozdov nujno zmanjšanje kislosti dežja vsaj za 70 %. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da se zaradi kislega dežja zmanjšuje pestrost živalskih in rastlinskih vrst, še posebno v zmernem pasu, drugi pa svarijo pred vza- jemnim vplivom kislega dežja in tople grede na naš planet. Andrej Benčina Ljubljana Slo enija LETO 1992 • LETNIK L • ŠTEVILKA 7-8 Ljubljana, september, oktober 1992 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS 321 Uvodnik 322 Mirko Perušek Ptice pragozdnih ostankov Rajhenavski Rog in Pečka ter njihova odvisnost od stanja sestojev The Birds ot the Rajhenavski Rog and Pečka Virgin Forest Rests and their Dependence upan the Condi- tion of Forest Stands 331 Lado Eleršek, Mihej Urbančič Vpliv tal na kakovost vzgojenih sadik The Influence of Soil on the Quality of the lmproved Seedlings 338 Edvard Rebula Ugotavljanje uporabne dobe strojev na prirneru trak- torjev IMT-558 The Establishing ot Service Duration on the Example of the IMT-558 Tractors 347 =do Kozorog Analiza obiska koče na planini Razor The Altendance Analysis of the Hut in the Razor Mountain Pasture 351 Lado Eleršek, Jože Grzin Pomlajevanje v gnezdih pomeni tudi zaščito pred divjadjo 356 Iztok Winkler, Milan Šinko Nekaj utrinkov o gospodarjenju z gozdovi v tujini 360 Boštjan Košir Primerjava razširjenih raziskovalnih prioritet s pro- grami COST 363 Sašo Golob Gozdnogojitveno načrtovanje s pomoč.io prostorskega informacijskega sistema 369 Primož Simončič Procesi nastajanja in razpadanja ozona v troposferi in njegov vpliv na vegetacijo 376 ,lesenkovo priznanje za leto 1992 mag. Janezu Čer­ naču 377 Strokovna srečanja 379 Stališča in odmevi 381 Aktualno 382 Iz tujega tiska Naslovna stran: Ivan Veber: Jutro v barvi smoga STROKOVNA REVIJA Gozdarski wesčnit SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag . Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc. Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag . Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun -Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Polletna individualna naročnina 550,00 SL T za dijake in študente 250,00 SL T Polletna naročnina za delovne organizacije 4.000,00 SL T Posamezna številka 200,00 SL T Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Poleg nje denarno podpira izhajanje revije tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo mnenje, da šteje strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK med proizvode infor- mativnega značaja iz i3. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Delo z zasebnimi gozdovi zahteva jasne odločitve Dogajanja v zasebnih gozdovih, ki jih potrjujejo tudi zbrani podatki, jasno kažejo, da gre s slovenskimi zasebnimi gozdovi trenutno strmo navzdol. Kjer strokovni kader vestno opravlja svoje delo, je gojitvenih načrtov z ocenjenim možnim posekom in potreb- nimi gojitvenimi deli po parcelah resda vse več. Vendar načrti niso dovolj! Vse očitneje postaja, da se gojitvenih del v zasebnih gozdovih izvede skoraj samo toliko, kot se iz državnega proračuna zagotovi ·denarja zanje. Ker je za vsa potrebna gojitvena dela v zasebnih gozdovih trenutno mnogo premalo denarja, se v teh gozdovih tudi v mnogo premajhnem obsegu izvajajo gojitvena dela. Nobenih zagotovil ni, da bo denarja iz državnega proračuna za vlaganja v gozdove brez novih strateških dogovorov v prihodnje kaj več. Morda bo v sestavi večjih »projektov(( ob ustreznih spodbudah tu in tam v zasebnih gozdovih uspelo zgraditi kako cesto ali z vlakami opremiti kak gozdni predel, brez namensko zbiranih sred- stev pa bo zanesljivo v prihodnje opravlj·enih zelo malo gojitvenih del in tudi ceste v zasebnih gozdovih ne bodo vzdrževane. Kljub vsem gojitvenim načrtom, da o gozdarskih načrtih višjih nivojev sploh ne govorimo, resno grozi, da se bo intenznivnost gojenja zasebnih gozdov, celo ob uvelj'avljenem strokovnem izboru drevja za posek, znatno zmanjšala. Novi zakon o gozdovih, ki je v pripravi, na tem področju ne vliva optimizma. V danih razmerah sta v zvezi z zasebnimi gozdovi za slovensko gozdarstvo možni samo dve poti: 1. poskušati se dogovoriti za dolgoročno zagotovitev namenskih sredstev za gojitvena dela v zasebnih gozdovih (verjetno tudi vsaj še za vzdrževanje gozdnih cest), ali pa 2. revidirati (reducirati) vse cilje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in o tem jasno obvestiti vodstvo države in javnost. Brez zagotovljenih namenskih sredstev za navedena opravila celotno gozdarsko načrtovanje v zasebnih gozdovih lebdi, gozdar- ska stroka in gozdarji pa ne moremo prevzeti celovite odgovornosti za usodo slovenskih gozdov. Urednik G. V. 7-8/92 321 G DK: 228.81 ( 497.12 Rajhenavski Rog, Pečka): 148.2 Ptice pragozd nih ostankov Rajhenavski Rog in Pečka ter njihova odvisnost od stanja sestojev Mirko PERUŠEK* Izvleček Peru šek, M.: Ptice pragozdnih ostankov Rajhe- navski Rog in Pečka ter njihova odvisnost od stanja sestojev. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 5. V članku je prikazana vloga ptic v pragozdnih ostankih Rajhenavski Rog in Pečka ter v enem tipu gospoda~kega gozda Kočevskega Roga. Obravnava njihovo številčnost in vrstno sestavo ter razporeditev po prehranjevalnih in gnezditve- nih habitatih. Opisana je povezava med lesno zalogo in pticami. Ključne besede: pragozd, ptice 1. UVOD Pragozdni ostanki so delna podoba sta- nja obširnih pragozdov v preteklosti. Danes služijo kot raziskovalni laboratorij za pro- učevanje naravnih zakonitosti flore in favne gozdnega ekosistema. Gozdarji imamo pre- cej dobro raziskan njegov »drevesni« - rastlinski del, manj pa živalski. Med favno najdemo mnoge vrste, ki opozarjajo s svojo navzočnostjo na specifične razmere v eko- sistemu. Ptice spadajo med tisti del favne, ki hitro reagira na spremembe s spre- membo vrstne sestave in gostote. Ptice so ozko specializirane na posamezne ekolo- ške niše, ker so determinirane z genetsko fiksiranimi vedenjskimi vzorci in morfolo- škimi značilnostmi. Ptice v pragozdnih ostankih tako kažejo na razmere, kakršne bi morali vsaj nekoliko ustvariti in vzdrževati tudi v gospodarskem gozdu, da bi povečali in ohranili ekološko stabilnost gozda. Da bi spoznali ta del favne, smo spomladi leta 1989 popisali ptice v pragozdnih ostankih Roga. * M. P., dipl. inž., Gozdno gospodarstvo Koče­ vje, 61330 Kočevje, Rožna ulica 39, Slovenija. 322 G. V. 7-B/92 Synopsis Perušek, M.: The Birds of the Rajhenavski Rog and Pečka Virgin Forest Rests and their Oepen- dence upon the Condition of Forest Stands. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The role of birds in remaindens of the Rajhe- navski Rog and Pečka virgin forest and in one type of management forest in the Kočevski Rog (Slovenia) is shown. The abudance list of species and distribution in feeding and nesting habitats of birds are discussed. The relation between growing stock and birds is described. Key words: virgin forest, bird s 2. OPIS LOKACIJ Za popis ptic smo izbrali dve lokaciji v Rogu, in sicer v Rajhenavu (GG Kočevje) in v Pečki (GG Novo mesto). Prvi pragozdni ostanek je na prisojni strani Roga, velik 51 ha, drugi, velik 50 ha, pa na osojni, oba na nadmorskih višinah 800-920 m. Tla so apnenčasta in orografsko razgibana z mno- gimi vrtačami. V Rajhenavskem Rogu ·smo izbrali dve ploskvi: prvo v pragozdnem ostanku Rajhenavski Rog, drugo pa v go- spodarskem gozdu, v oddelku 33 gopodar- ske enote Rog. V Pečki smo izbrali ravno tako dve ploskvi, vendar obe v pragozd nem ostanku - prvo v severnem delu in drugo v južnem. Vse imajo površino 20 ha. Fitocenološko spadajo ti gozdovi v zdru- žbo Abieti-Fagetum dinaricum. V gospodar- skem gozdu je več smreke, predvsem v mlajših razvojnih fazah. V pragozdnih ostankih je lesna zaloga visoka, v gospo- darskem gozdu pa precej nižja (preglednica 1). Severna ploskev v Pečki (PS) leži v delu, kjer je vetrolom pred leti podrl precej drevja, Preglednica 1. Lesna zaloga na popisnih lokacijah Lesna zaloga Pragozd Pečka (i 980) vzorčna metoda i .-26. d. st. Rajhenavski pragozd ( 1 985) polna premerba 2.-25. d. st. Gospodarski gozd (33) $kupna lesna zaloga Ziva lesna zaloga Odmrla lesna zaloga Živa LZ iglavcev Živa LZ listavec Odmrla LZ iglavcev Odmrla LZ listavcev + -posamezno tanjše odmrlo drevo tako da je presvetlitev velika. Na ploskvi sta dve večji vrtači in dve vodni kotanji. Južna ploskev v Pečki (PJ) obsega južno pobočje do vrha Pečke. Središče ploskve je dolina oziroma večja vrtača, v kateri sta jasa in vodna kotanja. (Podrobneje o pra- gozdnem rezervatu Pečka TURK, KASTE- LIC, HARTMAN 1985). Ploskev v pragozdnem ostanku Rajhe- navski Rog (PR). Teren je rahlo razgiban z manjšimi vrtačami. Prevladuje optimalna faza, terminalna pa se pojavlja poredko in le točkovno (HARTMAN 1987) Na ploskvi ni vodnih kotanj. Ploskev v gospodarskem gozdu (RG) oddelek 33 gospodarske enote Rog je pre- cej presvetljena. Delež iglavcev se zmanj- šuje zaradi sušenja jelke. Tri večje vrtače so bile na golo posekane in posajene s smreko, ki je za zdaj še v zeliščnem s loju. V eni vrtači pa je posajena smreka že v fazi gošče in letvenjaka. Prevladuje velika sestojna razgibanost z večjim deležem mlajših razvojnih faz. Skozi oddelek gre gozdna cesta. 3. METODE 3.1. Popisna metoda Za popis ptic sem uporabil kartirno me- todo (GEISTER 1980). Popisoval sem od meseca marca do junija, in sicer en dopol- danski in nočni popis v marcu, dva popol- danska, en večerni in en nočni popis v aprilu, tri dopoldanske popise in en večerni v maju ter en dopoldanski v juniju. Za en dopoldanski popis sem porabil 3-4 ure, za večerni in nočni pa 2-3 ure. Dopoldanski 1093 810 283 340 470 258 25 951 813 138 487 326 106 32 362 362 + 191 171 + o popis sem začel ob jutranjem svitu pred sončnim vzhodom, in sicer vsakokrat iz druge smeri, ravno tako sem menjal poti po ploskvi, ki so bile med seboj oddaljene 50 m (do 1OOm ob nočnem popisu). Ve- černe popise sem začel tri ure pred mra- kom, s podobnimi razdaljami ter smermi, in to za vrste iz družine drozgov ter za taščice. Nočne popise sem opravil po sredini naj- daljše poti po ploskvi ob pomoči kasetnega magnetofona, s katerim sem predvajal so- vje glasove, da bi le-te izzval. Na karto ploskve sem označil mesto vsake opazo- vane ptice in njeno obnašanje (petje, pre- plah, prelet, gnezdo itd.) . Vpisoval sem tudi vse osebke na robu in zunaj ploskve, ki sem jih dobro opazil. Težave so bile z nekaterimi težje opazljivimi vrstami zaradi nestalnosti petja in menjanja območja (npr. kraljički, drozgi, mali muhar). Pri orientaciji na ploskvah sem si poma- gal s karto merila 1: 5000 ter s kompasom. Ploskve sem imel označene s plastičnim trakom vsakih 50 metrov, na njih je bila zaporedna številka. Ploskev in oznake sem imel vrisane na karto. 3.2. Metode analize rezultatov Iz gostote posamezne vrste sem dobil dominanco vrst. Vrste s 5% ali večjo go- stoto so dominantne, z 2% do 4,9% subdo- minantne, pod 2% pa so influentne oziroma recendentne vrste. Analizo prehranjevalnih in gnezdilnih habitatov sem naredil po TO- MIALOICU (1984). Po vrsti hrane in mestu prehranjevanja je razdelil ptice na vrste, ki se prehranjujejo s hrano rastlinskega izvo- ra, predatorje in na vrste, ki se prehranjujejo G. V. 7-8/92 323 Preglednica 2: Število parov posameznih vrst ptic na različnih ploskvah (na 10 ha) in njihova dominanca (v%) Pragozd Pečka Rajhenavski Gospodarski pragozd gozd Vrsta ptice s. pl. dom. j. pl. dom. dom. dom. 1. Ščinkavec (Fringilla coelebs) 12.0 14.6 11 .5 15.3 12.3 14.5 9.5 12.0 2. Rdečeglavi kraljiček (Regulus ingicapillus) 10.0 12.8 10. 5 13.9 8.5 10.0 9.8 12.4 3. Taščica (Erithacus rubecula) 11 .O 11.7 8.0 10.6 13.5 15.9 13.5 17.1 4. Stržek (Troglodytes troglodytes) 8.0 9.3 5.0 6.6 8.3 9.8 3.0 3.8 5. Menišček (Parus ater) 5.0 5.8 4.3 5.7 9.3 10.9 5.3 6.7 6. Dolgoprsti plezalček (Certhia familiaris) 4.8 5.6 4.3 5.7 5.7 6.5 1.8 2.3 7. črnoglavka (Silvia atricapilla) 3.5 4.1 3.5 4.6 2.0 2.4 3.8 4.8 8. Kos (Turdus merula) 3.0 3.5 2.8 3.7 2.8 3.3 2.0 2.5 9. Brglez (Sitta eruopaea) 3.0 3.5 2.3 3.1 3.0 3.5 2.0 2.5 10. Grmovščica (Phylloscopus sibilatrix) 1.8 2.1 2.0 2.6 1.5 1. 8 0.5 0.6 11 . Velika si nica (Parus major) 1.3 1.5 1.8 2.4 0.8 0.9 1.3 1. 6 12. Veliki detel (Dendrocopos major) 1.0 1.2 1.8 2.4 1.8 2.1 1.8 2.3 13. Močvirska sinica (Parus Palustris) 1.5 1.8 1.8 2.4 1.8 2.1 1.0 1.3 14. Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus) 1.0 1.2 1.5 2.0 3.5 4.1 4.3 5.4 15. Vrbja listnica (Phylloscopus collybita) 3.0 3.5 1.5 2.0 0.8 0.9 6.0 7.6 16. Gorska sinica (Parus montanus) 1.8 2.1 1.3 1.7 0.8 0.9 1.0 1.3 17. Belovrati muhar (Ficedula albicolis) 2.8 3.3 1.3 1.7 +* 18. Plavček (Parus careuleus) 1.0 1.3 0.5 0.6 19. Kalin (Pyrhulla pyrhulla) 1.0 1.2 1.0 1.3 1.0 1.2 1.0 1.3 20. Cikavi (Turdus phylomelos) 1.3 1.5 0.5 0.7 0.5 0.6 1.5 1.9 21 . ~oja (Garrulus glandarius) 0.5 0.6 0.5 0.7 0.8 0.9 0.5 0.6 22. Crna žolna (Dryocupus martius) 0.3 0.4 0.5 0.7 + + 23. Krivokljun (Loxia curvirostra) 0.5 0.6 0.5 0.7 0.5 0.6 24 . Carar (Turdus viscivorus) 1.0 1.2 0.5 0.7 0.5 0.6 1.0 1.3 25. Kukavica (Cuculus canorus) 1.0 1.2 0.5 0.7 0.5 0.6 0.5 0.6 26. Troprsti detel (Picoides tridactylus) 0.8 2.1 0.5 0.7 0.5 0.6 27. Krekovi (Nucifraga caryocatactes) 0.3 0.4 0.5 0.7 0.5 0.6 28 . Grivar (Columba palumbus) + 0.5 0.7 0.3 0.4 0.3 0.4 29. Balkanski detel (Dendrocopos Hlfordi) 0.3 0.4 0.5 0.7 0.5 0.6 30. Pogorelček (Phoenicorus phoenicorus) 0.5 0.6 0.5 0.7 0.5 0.6 31 . Sivi muhar (Miscicapa striata) 0.5 0.6 0.5 0.7 + 32. Kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactila) 0.5 0.6 0.5 0.7 33. Kozača (Strix uralensis) 0.3 0.4 0.3 0.4 0.3 0.4 0.1 0.1 34. Dolgorepka (Aegithalos caudatus) 0.3 0.4 0.3 0.4 35. Krokar (Corvus corax) 0.3 0.4 0.1 0.3 0.4 36. Siva žolna (Picus canus) 0.3 0.4 0.3 0.4 0.3 0.4 0.5 0.6 37. O lesk (Coccothraustes coccothraustes) 0.3 0.4 0.3 0.4 0.5 0.6 38. Lesna sova (Strix aluco) 0.1 0.1 + 39. Mali muhar (Ficedula parva) -1- 0.8 0.9 40. Siva pevka (Prunella modularis) 1.0 1.2 1.0 1.2 3.0 3.8 41 . Mali detel (Dendrocopos minor) 0.5 0.6 42 . Čopasta si nica (Parus cristatus) 0.3 0.4 0.5 0.6 43. Čižek (Carduelis spinus) 0.5 0.6 44. Drevesna cipa (Anthus trivialis) 1.3 1.6 45. Mlinarček (Sylvia corruca) + 0.5 0.6 46. Srednji detel (Dendrocopos mediu s) + 47 . Kanja (Buteo buteo) + 48. Divja grlica (Streptopelia turtur) + 49. Pegam (Bombycilla garrulus) + so. Pinoža (Fringilla montifringilla) + + 51. Velika uharica (Bubo bubo) + 52. Škorec (Sturnus vu\garis) + 53. Zelenec (chloris chloris) + 54. Koconogi čuk (Aegolius funereus) + Vsota : število parov na 1 O ha 85.7 100% 75.3 100% 85.1 100% 79.1 100% število vrst grezdilcev 36 38 33 32 število vseh opazovan ih vrst 42 39 40 36 * + -vrsta ni gnezdilec zunaj gozda. Vrste, ki se prehranjujejo z nevretenčarji, je posebej razdelil glede na mesto prehranjevanja v gozdu - v krošnji, na deblu in pri tleh. Vrstno diverziteto na vsaki ploskvi sem izračunal s Shanon-Wienerjevim diverzi- tetnim indeksom D(S.W.) = -(SUM(Pi ln( Pi))), pri čemer je Pi relativna abundanca posamezne vrste (KOS 1988). Dominantno porazdelitev vrste v vsaki ploskvi sem dobil z indeksom domi- nančne porazdelitve (PIELOU 1984): ln = D(S.W.)/InS, kjer S pomeni število vrst. Naredil sem še grafično primerjavo med lesno zalogo in gostoto ptic. 4. REZULTATI IN DISKUSIJA 4.1. Splošno o pticah na ploskvah 4.1.1. število vrst in gostota parov Med posameznimi ploskvami ni večjih razlik v številu vrst in številu parov {pregled- nica 2). So pa razlike v vrstni sestavi, še posebej med ploskvami v pragozdnih ostankih in ploskvijo v gospodarskem go- zdu. V slednjem ni muharjev in število duplarjev je manjše. Negnezdilci ( +) so se pojavili po navadi le enkrat, in sicer največ meseca marca. Največ je bilo teh vrst na severni ploskvi v Pečki in na robu Rajhe- navskega pragozda. Povsod prevladujejo vrste iz reda pevcev, predvsem iz družin ščinkavcev, sinic, drozgov, muharjev . . . 4.1.2. Dominanca Dominantne vrste ptic v pragozdnih ostankih so: ščinkavec, tašč ica, rdečeglavi kraljiček, menišček, stržek in dolgoprsti ple- zalček . Prva dva sta po vrsti prehrane generalista s široko ekološko valenco, ščin­ kavec se prehranjuje predvsem v krošnji, medtem ko taščica v spodnjem delu - pri tleh. Rdečeglavi kraljiček in menišček iš- četa hrano na iglavcih - sta specialista, stržek pa pri tleh, tam, kjer je dovolj vlage. Habitat dolgoprstega plezalčka je na skorji . Iz najpogostejših vrst lahko sklepamo, da sta najštevilnejši vrsti v gozdovih ščinkavec in taščica, drugi pa nakazujejo, da je več hrane na iglavcih, veliko vlage in veliko površino drevesne skorje. V gospodarskem gozdu pa so številčnejši rumenoglavi kraljički in vrbje listnice, manj pa je stržkov in plezalčkov . Tu je na iglavcih še več hrane - večja je gostota vrst, ki se prehranjujejo na njih (oba kraljička in me- nišček), čeprav je manj iglavcev v lesni zalogi kot v pragozdnih ostankih. Vrbja listnica nakazuje mlajše razvojne faze, ki jih je precej več v gospodarskem gozdu. Razlike med pragozdnima ostankoma nastopijo pri subdominantnih vrstah. V Raj- henavskem Rogu so to: rumenoglavi kralji- ček, kos, brglez, močvirska sinica, kalin, siva pevka, veliki detel, grmovščica, črno­ glavka in v Pečki črnoglavka, kos, brglez, vrbja listnica, velika sinica, grmovščica, močvirska sinica ter belovrati muhar. V Pečki se zadržujejo vrste, ki živijo v mlajših razvojnih fazah (vrbja listnica) in v presvet- ljenem ter vlažnem gozdu (belovrati mu- har), medtem ko je v Rajhenavskem prago- zdu več velikih detlov, kalinov, rumenogla- vih kraljičkov in sivih pevk. V pragozdnih ostankih je več vrst detlov, v gospodarskem gozdu pa drevesnih cip (preglednica 2). Detli kažejo na več odmrlega drevja, dreve- sne cipe pa na močno presvetljene dele gozda. 4.1 .3. Razdelitev vrst po redovih Prevladujejo vrste iz reda ptic pevk - na vseh ploskvah v podobnem razmerju (pre- glednica 3). Preglednica 3: Razdelitev gnezdilcev glede na red pevcev in druge redove (v %) Red Skupaj Pevci Nepevci Pečka S 100 78 22 Ploskev PečkaJ RP RG 100 100 100 77 73 82 23 27 18 Za 1 O% odstopa ploskev v gospodar- skem gozdu (RG), kjer je več ptic iz reda pevcev. V pragozdnih ostankih so detli, sove in druge težje vrste, ki odstotek nepev- cev zvišujejo. Za svoj obstoj potrebujejo debelo propadajoče drevje. 4.1.4. Indeksi Shanon-Wienerjev diverzitetni indeks in indeks dominančne porazdelitve ne kažeta G. V. 7-8/92 325 večjih odstopanj med posameznimi plos- kvarni (preglednica 4). Preglednica 4 : Vrednosti Shanon-Wienerje- vega diverzitetnega indeksa in indeksa domi- nančne porazdelitve Sh-WI indeks Indeks dom. p. Ploskev PS PJ AP AG 2,38 3,02 2,77 2,86 0,83 0,83 O, 79 0,83 To nam pove, da je v ptičjih populacijah ravnovesje in da ni izstopajočih nenormal- nosti. 4.2. Razdelitev po habitatih 4.2.1 . Prehranjeval ni habitati ptic Največ vrst išče nevretenčarje v krošnji {1 /2), kar pomeni, da je v tem delu gozda največ nevretenčarjev. Med ploskvami je največja razlika v gostoti ptic, ki se prehra- njujejo na skorji (grafikon 1 ). V gospodar- skem gozdu jih je za polovico manj, saj je v pragozdu več odmrlega drevja in večja površina skorje. 4.4.2. Gnezdi/ni habitati ptic Na vseh ploskvah imajo ptice gnezda številčno približno enako razporejena po vertikalni strukturi gozda, torej v krošnji, v duplih in pri tleh (grafikon 2). Pomanjkanje dupel v gospodarskem gozdu znižuje delež vrst, ki v njih gnezdijo (1/4), več je gnezdil- cev pri tleh, ker je več površine brez drevja, več je podrasti, grmovja in mladja. Vrste, ki se prehranjujejo v krošnji, večinoma gne- zdijo pri tleh in v duplih . 4.3. Ouplarji Ptice stalnice v glavnem gnezdijo v du- plih, prehranjujejo pa se največ v krošnjah in na skorji. Na popisnih ploskvah so neko- liko različne vrednosti gostote parov, najbolj odstopa ploskev v gospodarskem gozdu {preglednica 5) . Primarnih duplarjev (de- tlov, žoln) je ena petina, drugi so sekundarni duplarji. Ptice duplarice sem razdelil na tri kategorije glede na minimalno debeli no su- šic, ki jih lahko uporabijo za duplo in s tem za gnezdenje (preglednica 6). 326 G. V. 7-8/92 Grafikon 1: Prehranjevalni habitati ptic 100 o;. 50,8 47,8 46, 5 49,8 ·--·NK PJ PS RP RG ploskev Legenda: P - predatorji vretenčarjev V - vegetarijanci, prehranjujejo se predvsem s popki in semeni NK - hrano iščejo na listih in iglicah, drevesnih vejicah ter (ali) v zraku NS - prehranjevanje na skorji ali pod njo NT - prehranjujejo se na tleh ali v zeliščnem s loju Z - prehranjujejo se zunaj gozda PJ - južna ploskev v Pečki PS - severna ploskev v Pečki AP - Aajhenavski pragozd RG - gospodarski gozd Prva kategorija votli sušice in še živa drevesa 3. in 4. debelinske stopnje, druga devesa 5., 6. in 7. debelinske stopnje, tretja pa drevje nad 7. debelinsko stopnjo. V prvi so manjše vrste (sinice, brglez, plezalčka, muharji), ki se prehranjujejo v krošnji in na skorji ter lahko uporabljajo manjša dupla oziroma sušice tretje in četrte debelinske stopnje. Teh dupel je največ, in sicer 85%. V drugi kategoriji so primarni duplarji (detli in žolne), ki gnezdilno duplo naredijo v deblih večjih dimenzij- pete debelinske stopnje in več ter jih je v skupnem 18%. V tretjo kategorijo spadajo sove, le-te uporabljajo za gnezdo debele sušice (pre- lomljena debla ali pa večja dupla črne žolne), teh je le 2%. Taščice in drozgi v pragozdu včasih gnezdijo tudi v duplih, ki jih izdolbe črna žolna. Najbolj so v Grafikon 2: Gnezdil ni habitati ptic 1QQ•J. . PJ PS RP RG ploskev Legenda: K - gnezdilci v krošnjah rastlin, višjih od 1,5 m D - duplarji, ki gnezdijo v duplih na glede na višino G - talni gnezdilci, gnezdijo na tleh ali na rastli- nah do 1 ,5 m višine gozdu dobrodošle debele sušice, kajti te imajo lahko po več dupel- dupla v »nads- tropjih «. 4.4. Prvi popis Ob prvem popisu v mesecu marcu so bili selivci, klateži in ptice stalnice. številčnost in gostota ptic na popisnih ploskvah se precej razlikuje. Pestrost in število ptic je v pragozdnih ostankih večja kot v gospodar- skem gozdu (preglednica 7) . Iz tega lahko sklepamo, da je pragozd s starim in odmrl im drevjem pozimi bogatejši s hrano za ptice, kot presvetljen gospodarski gozd, kjer so večja tudi temperaturna nihanja. Gozdne ptice so večinoma majhne, zato imajo rela- tivno veliko površino in zato so toplotne izgube pri njih večje. V pragozdu je tesnejši sklep in zato bolj konstantna temperatura, poleg že omenjene večje količine hrane. 4.5. Redke vrste Specifične razmere na posameznih plo- skvah zaradi orografije, drevesne sestave, presvetljenosti, deleža razvojnih faz in šte- vila odmrlih dreves ustvarjajo ustrezne ha- bitate za vrste ozke specialiste .' Med redke vrste spadajo: balkanski in triprsti detel, mali muhar, belovrati muhar in pogorelček- torej vrste, ki se zadružujejo v pragozdnih ostankih. Balkanski detel je nova opažena vrsta v Sloveniji, triprsti detel je redkejši gnezdilec iglastih gozdov, mali muhar je že bil opazovan pri nas, vendar gnezditev še ni potrjena, belovrati muhar je gnezdilec vlažnih nižinskih gozdov v seve- rovzhodni Sloveniji in v Krakovskem gozdu, pogorelček pa je gnezdilec v severnem Preglednica 5 : Število duplarjev in njihova gostota po ploskvah (št. parov/1 O ha) Ploskev število vrst Gostota Primarni duplarji Sekundarni duplarji duplarjev duplarjev štev. vrst gostota štev. vrst gostota Pečka južna pi. 13 23,6 5 3,6 13 20,0 Pečka severna pi. 17 25,3 6 3,2 11 22,0 Rajhen. pragozd .. 15 26,7 3 2,8 12 23,9 Rajhen. gospod. g. 10 15,3 2 2,3 8 13,0 Preglednica 6: Razdelitev ptic duplaric glede minimalne debeline drevja, ki ga še lahko uporabijo za duplo (gostota = št. parov na 1 O hektarjev) Kategorija debel l. kategorija 11. kategorija Ploskev štev. vrst gostota štev. vrst gostota Pečka južna pi. 11 13,6 Pečka severna pi. 10 21,7 Rajhen. pragozd 11 23,6 Rajhen. gosp. gozd 7 12,9 Skupaj 83,0 % Preglednica 7: Gostota in število vrst ob prvem popisu Ploskev Pečka S Pečka J Gostota parov/1 O ha 56,3 49,8 št. vrst/ploskev 24 20 5 6 3 2 3,6 3,2 2,8 2.3 15,3% Rajh. prag. 34,6 22 111. kategorija štev. vrst gostota 2 0,4 1 0,3 1 0,3 1 0,1 1,7% Rajh. gosp. gozd 22,8 15 G. V. 7·8/92 327 delu Slovenije. Iz opazovanja manj pogo- stih vrst lahko sklepamo, da gozdni ostanki služijo kot zatočišče za redke vrste. 4.6. Lesna zaloga in ptice 4.6.1. Primerjava med lesno zalogo, gostoto in pestrostjo ptic V Rajhenavskem pragozdnem ostanku je nekoliko višja gostota ptičjih parov kot drugod, vendar nekoliko manjša pestrost. Gostota ptic in pestrost v gospodarskem gozdu bistveno ne izstopata (grafikon 3). Lesna zaloga pa je bistveno manjša - predvsem odmrlega drevja. Grafikon 3: Lesna zaloga gozda in gostota ter število vrst ptic. LZ št vrst gostota, ~ha (št parov na 10ha) 900 90 800 80 700 70 600 60 500 50 400 40 JOO 30 200 20 100 10 o Pečko RP- Rajhenavskl pragozd RG- RoJhenavskl go sp gozd RP RG živa L Z ~ l1stovcl ~ 1gtavci 1 odmrla LZ li slovci 1glavc1 O go~tota ptiC 1 it vrst Iz grafikona 3 vidimo, da pride v pra- gozdnih ostankih več skupne lesne za- loge na en par ptic kot v gospodarskem gozdu (m3/1 par). Na drevju je več žuželk in drugih nevretenčarjev, ki jim ptice urav- navajo številčnost. Pragozdni ostanki so bolj v ravnovesju, saj živi v njih manj drobne favne; vendar je gostota ptic kljub temu zelo visoka - zaradi robnega vpliva gospo- darskega gozda. Pragozdna ostanka Raj- henavski Rog in Pečka imata premajhno površino, da bi delovala kot pravi pragozd -z velikim številom vrst ter majhno gostoto (npr. Tomialovic 1984). 328 G. V. 7-8192 Slika 1: Jelka v »drugem" življenju nudi zavetje in hrano mnogim nevretenčarjem, pticam, g/jivam itd. Slika 2: Brglez prilagodi velikost vhoda v gne- zdilno duplo 1ako, da si »obzida" vhod. 4.6.2. Ptice - indikatorji Ptice zelo dobro kažejo razmere v pre- hranjevalni verigi . Glede na njihovo vrstno sestavo in gostoto lahko sklepamo na koli- čino njihove hrane- žuželk, malih sesalcev itd. Dober primer za to so npr. kraljički in meniščki, ki iščejo nevretenčarje pretežno na odraslih iglavcih, zato je zanimivo, koliko kubičnih metrov lesne zaloge iglavcev pride na en par (grafikon 4) . Grafikon 4 : Količina žive lesne zaloge iglavcev na en par meniščkov in obeh kraljičkov J11par 300 200 100 r--- p RP P- Pečka RP- Rajhenavski prag. RG· Ra jhenav. gosp. gozd ploskev RG Iz grafikona 4 vidimo, da je najbolj >>sta- bilen« Rajhenavski pragozdni ostanek, kjer so te vrste ptic redkejše glede na lesno zalogo iglavcev; slabše je v Pečki, kjer jelka zelo slabi, njen delež pa ·se zelo hitro znižuje. V najslabšem stanju je gospodarski gozd, kjer je največ kraljičkov in meniščkov glede na živo lesno zalogo iglavcev, kar lahko pomeni , da to drevje slabi in s tem privablja razgrajevalce - žuželke in druge nevretenčarje ter zato tudi ptice, ki se z njimi prehranjujejo. Druge najbolj tipične bioindikatorske vrste so npr.: dreves na cipa - indikator presvetljenosti v gospodarskem gozdu, be- lovrati muhar - indikator vlage in žuželk v zraku, detli - indikatorji terminalne faze in s tem odmrlega drevja, sekundarni duplarji - indikatorji števila dupel, itd. Glede na njihovo prostorsko, časovno, vrstno in številčno pojavljanje lahko skle- pamo na razmere v gozdu. Slika 3: Triprsti detel najde na odmrlih drevesih primeren prehranjevalni in gnezdilni habitat. Slika 4: Odmrlo drevje - sopotnik pragozda in nujnost za obstoj mnogih rastl inskih in živalskih vrst. (Vse slike -foto: Mirko Perušek) G. V. 7-8/92 329 5. SKLEPI Povsod prevladujejo vrste iz reda ptic pevk, nekoliko bolj v gospodarskem gozdu. V Rajhenavskem pragozdnem ostanku je bilo več vrst pozimi, ker so tam ugodnejše prehrambne razmere. Na vseh štirih plo- skvah je bila v gnezditvenem obdobju po- dobna pestrost in gostota ptic. Dominantne vrste so iste na ploskvah v pragozdnih ostankih, podobna pa je tudi njihova gosto- ta, razlike so pri subdominantnih in intluen- tnih oziroma recendentnih vrstah. Med dru- gimi ploskvami se najbolj loči ploskev v gospodarskem gozdu, kjer so razlike že pri dominantnih vrstah. Sicer pa med plo- skvami ni posebno izstopajočih razlik, na kar kažeta tudi Shanon-Wienerjev indeks in indeks dominantne porazdelitve. Največ ptic išče hrano v krošnjah (1 /2) . 90% ptic se hrani z nevretenčarji. Na plo- skvah so podobna razmerja zastopanosti ptic glede mesta prehranjevanja, odstopa gospodarski gozd, kjer je manj vrst, ki iščejo hrano na skorji. V krošnjah, v duplih in pri tleh imajo gnezdilne habitate ptice, zastopane v podobnih deležih, odstopa plo- skev v gospodarskem gozdu, kjer je za polovico manj gnezdilcev v duplih in več pri tleh. Med duplarji so pretežno ptice stain ice, le-te uporabljajo različno velika dupla - največ je manjših vrst ptic duplaric (85 %). V mesecu marcu je v pragozdnih ostan- kih dvakrat toliko ptic kot v gospodarskem gozdu. V času gnezdenja so posamezne vrste samo na nekaterih ploskvah . Pragozd ni ostanki služijo kot zatočišče red- kejšim vrstam, npr.: balkanskemu in tro- prstemu detlu, malemu in belovratemu muharju, pogorelčku ter kozači . Primerjava med lesno zalogo, gostoto in številom vrst pove, da je v gospodarskem gozdu relativno več ptic (več ptic na m3 LZ), iz česar bi lahko sklepali , da je gospo- darski gozd manj stabilen oziroma živi v njem več nevretenčarjev in porablja več energije na kubični meter lesne zaloge (večja entropija). Ptice spcialisti so dobri bioindikatorji sta- nja v cenozi . Kraljička in menišček nakazu- jeta, da na iglavcih živi največ nevretenčar- 330 G. V. 7-8/92 jev v gospodarskem gozdu in najmanj v Rajhenavskem pragozdnem ostanku. Več odmrlega drevja v pragozdnih ostankih na- kazujejo detli, vlago belovrati muharji, bu- kov gozd s tesnim sklepom krošenj mali muhar, vrzelast gozd in močno presvetlje- nost v gospodarskem gozdu drevesna cipa ter kozača ustrezen gnezdilni habitat. Pragozdna ostanka Rajhenavski Rog in Pečka z ornitološkega vidika nista prava pragozdova. Zaradi majhne površine je v obeh močno izražen robni vpliv, na kar kaže visoka gostota ptic. THE BIRDS OF THE RAJHENAVSKI ROG AND PEČKA VIRGIN FOREST RESTS AND THEIR DEPENDENCE UPON THE CONDITION OF FOREST STANDS Summary ln spring 1989, the census of birds in the remaindens of the Rajhenavski Rog and Pečka virgin forest and in one management forest was made. The mapping method was used. 45 spe- cies of birds were established. The average density was 82 pairs of birds per 1 O hectares. Passeriformes were dominant in all plots. There were not many ditferences in density but the number of nest holders was in the virgin forest by 50% higher than in the management forest . ln spring, new species appeared at a diffe_rent time in different plots. Some rare species, e.g. Dendrocopos Lilfordi , Ficedula Parva, Ficedula Hipoleuca were observed . ln the virgin forest, the density of birds per growing stock was lower in comparison with the management forest. LITERATURA 1. GEISTER, 1. , 1980 : Slovenske ptice, Mladin- ska knjiga, Ljubljana HARTMAN, T. . 1987 : Pra- gozd Rajhenavski Rog, Gozdni rezervati Sloveni- je, VTO gozdarstvo, BTF Ljubljana. 2. KOS, 1. , 1988 : Problemi kvalitativnega in kvantitativnega vzorčenja skupine strig (Chilopo- da), Mag. delo, VTO biologija, Biotehniška fakul- teta, Ljubljana. 3. PIELOU, E. C., 1984: The interpretation of Ecological Data, a Primer on Classification on Ordination John \(Viley- Sons, Toronto, str. 263. 4. TOMIALOIC, L., 1984: Birds of Bialowieza National Park, Acta Ornithologica, str. 241-310. 5. TURK V. , KASTELIC A., HARTMAN T. , 1985 : Pragozd Pečka, Gozdni rezervati Slovenije, VTO gozdarstvo, BTF, Ljubljana. GDK : 232.332 :174.7 Picea abies K., Larix decidua Mili. Vpliv tal na kakovost vzgojenih sadik Lado ELERŠEK*, Mihej URBANČIČ** Izvleček Eleršek, L., Urbančič, M. : Vpliv tal na kakovost vzgojenih sadik. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit.lit. 8. Članek podaja rezultate raziskave vpliva tal na rast in kakovost sadik evropskega macesna in smreke. Kakovost sadik je bila preizkušena tudi s spremljanjem njihove nadaljne rasti v nasadih. Ključne besede: evropski macesen, smreka, kakovost .sadik , tla . 1. UVOD Gozdne sadike za umetno obnovo go- zdov morajo biti dovolj velike in vitalne, da v novem gozdnem okolju preživijo presadi- tveni šok in se nato kar najbolje razvijajo v obetajoče gozdno mladje. Odločilno vlogo pri vzgoji sadik imajo dejavniki okolja, v katerem sadike vzgajamo. Ko izbiramo lo- kacijo nove drevesnice, iščemo primerno rastišče- z ustreznimi tlemi, klimo in lego. V drevesnici imamo tudi možnost, da tla in mikroklimo izboljšamo (Krussmann 1978). V pričujočem sestavku smo obravnavali vpliv nekaterih tal na vzgojo sadik evrop- skega macesna in smreke in preizkušanje tako vzgojenih sadik v nasadih. Šele spremljanje nadaljnje rasti sadik v nasadu pokaže namreč njihovo pravo kakovost. Glede na dane možnosti smo izvedli po- skus v manjšem obsegu. 2. TEORETIČNA IZHODIŠČA Rast in kakovost sadik sta odvisni od rastišča, ki določa dejavnike okolja, kot so • L. E., dipl. inž. gozd. , ** M. U., dipl. inž. gozd. , Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija Synopsis Eleršek, L., Urbančič , M.: The Influence of Soil on the Quality of the lmproved Seedlings. Gozdar- ski vestnik, No. 7-8/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. The article presents the results of the influence of soil on the growth and quality of seedlings of the European larch and Norway sp ru ce. The quality of the seedlings has also been tested by the observing of the ir further growth in plantations. Key words: European larch, Norway spruce, seedling quality, soil. količina svetlobe, toplote, hrane in vode, ki so osnovne prvine za rast in življenje rastlin. Tudi način vzgoje sadik, njihova nega - obžetev in obdelava tal- neposredno vpliva na osnovne dejavnike okolja. Iz tal, v katerih je koreninski del sadik, prihajajo v rastlino hranljivi elementi in voda. Osnovni makroe- lementi mineralne prehrane so : N, P, K, S, Ca, Mg. Za ugodno mineralno prehrano pa so potrebni še mikroelementi: Fe, Mn, Zu, Cu, Mo, 8, Cl, J, Fin tudi ultramikroelemen- ti : Rb, Ce , Se, Ag in drugi (Koj ic 1987, Tucovi6 1989). Lastnosti tal so odločujoče za razvoj sadike. Lastnosti tal lahko razdelimo (Šumarska enciklopedija 1987) v morfološke, fizikalne, vodne, zračne, toplotne, mehanske, ke- mične in biološke. Pri ugotavljanju rodovitnosti tal in drugih talnih razmer, ki so pomembne za rast in razvoj sadik, talne substrate vzorčimo in vzorce analiziramo v pedološkem laborato- riju . Talnim vzorcem običajno določimo sle- deče kemične lastnosti: - reakcijo tal (za smrekove sadike ve- ljajo kot optimalne vrednosti pH v KCI med 4,5 in 5,5); - vsebnost organske snovi v tleh (za optimalno velja 3 do 8 odstotni delež organ- ske snovi v tleh) ; G. V. 7-8192 331 - razmerje med organskim ogljikom in skupnim dušikom (C/N). Čim ožje je to razmerje, tem bolj ugodna oblika humusa praviloma prevladuje v tleh; - vsebnost skupnega dušika (N) v vzor- cih. Na osnovi tega podatka med drugim sklepamo, kakšna je preskrbljenost tal z dušikom; - količine rastlinam dostopnih kalijevih (K20) in fosforjevih (P20 5) spojin ter do- stopnega magnezija (Mg). Poleg kemičnih lastnosti ugotavljamo v laboratoriju tudi teksturo tal, ki jo uvrščamo med fizikalne lastnosti. V tleh ugotavljamo odstotne deleže peska, melja in gline. Z analizami vzorcev rastlinskih asimilacij- skih tkiv oziroma t. i. foliarnimi analizami dobimo podatke o vsebnosti posameznih hranil v iglicah oziroma listih rastlin in na osnovi teh podatkov sklepamo o prehranje- nosti sadik. V pedoloških laboratorijih ugotavljamo fizikalne in kemične lastnosti tal, vpliv raz- ličnih tal na rast in kakovosti sadik pa lahko ugotavljamo in kvantificiramo praviloma le s poskusno vzgojo sadik na različnih tleh. Predvsem so bili dozdaj že opravljeni v svetu (in tudi pri nas) številni poskusi vzgoje z različnimi načini gnojenja (Eieršek, Zu- pančič 1982). Vendar pa dozdaj sami še nismo zastavili poskusne vzgoje sadik na tleh različnih fizikalnih lastnosti in nadalj- Preglednica 1: Rezultati mehanske analize Kraj izvora Pesek Grobi talne podlage melj Bokal ci 22,9 33,4 Rožna dolina IGLG 31,4 36,3 Zadobrova 53,8 18,8 njega proučevanja tako vzgojenih sadik v nasadu. Glede na navedene cilje smo se odločili za vzgojo sadik na treh vrstah ilovnatih tal: na sipkih in lažjih, peščeno ilovnatih tleh, na rahlih do zmerno gostih meljasto ilovna- tih tleh in na težjih, gostejših glinasto ilovna- tih tleh (Eieršek 1990). 3. POSKUSNA VZGOJA MACESNOVIH IN SMREKOVIH SADIK NA RAZLIČNIH TLEH IN NJIHOVO TESTIRANJE V NASADIH 3.1. Značilnosti izbranih tal Glinasto ilovnata tla smo pripeljali iz Bo- kalc pri Ljubljani, meljasto ilovnata tla so iz drevesnice IGLG v Rožni dolini, peščeno ilovnata tla pa so iz drevesnice Zadobrova. Ta tla smo še dodatno zrahljali s perlitom. Rezultati laboratorijskih analiz obravnava- nih tal so prikazani v preglednicah 1 in 2. Povprečni vzorec glinasto ilovnatih (GI) tal je bil sestavljen iz večjega števila pod- vzorcev, odvzetih s polkrožno sondo do globine 20 cm. Imel je zelo slabo kislo reakcijo, bil je malo humozen, s skupnim dušikom je bil srednje dobro preskrbljen. Ozko ogljik-dušikovo (C/N) razmerje kaže, da je v njem prevladovala sprsteninasta oblika humusa. Z rastlinam dostopnimi ka- Drobni Glina Teksturni razred melj (okrajšava) 14,7 29,0 glinasta ilovica (GI) 25,1 7,2 meljasta ilovica (Ml) 25,6 1,8 peščena ilovica (PI) Preglednica 2: Reakcije, C/N razmerja ter vsebnosti apnenca, humusa, skupnega dušika in dostopnih hranil v vzorcih glinasto ilovnatih tal (GI), meljasto ilovnatih tal (Ml) in peščeno ~lovnatih (PI) tal pH v CaC03 Organska N Tla NKCI % snov% %tal GI 6,06 0,00 1,7 Ml 6,32 0,00 3,3 PI 7,18 36,96 0,8 Legenda: NKCl - normalna razstopina kalijevega klorida N% tal- odstotni delež skupnega dušika v vzorcu tal meq - izraženo v miliekvivalentih 332 G. V. 7-8/92 0,17 0,24 0,05 CIN Dostopni (v meq/1 OO g) K20 P20s Mg 14 22 7 57 28 24 8 54 16 7 6 7 lijevimi spojinami in magnezijem je bil zelo bogato preskrbljen, s fosforjevimi spojinami pa srednje dobro. Povprečni vzorec meljasto ilovnatih (Ml) tal je bil tudi zelo slabo kisel. Vseboval je več organske snovi, tako da je bil srednje humozen. Imel je zelo visoko C/N razmerje, kar kaže, da je v tleh prevladovala organska snov v obliki surovega humusa. S skupnim dušikom je bil bogato preskrbljen. Podobno kot glinasto ilovnati vzorec je bil tudi pov- prečni meljasto ilovnati vzorec talnega substrata zelo bogato preskrbljen z dostop- nim kalijem in magnezijem ter srednje do- bro s fosforjem. Povprečni vzorec peščeno ilovnatega substrata je imel slabo alkalno reakcijo. Bil je zelo ·malo humozen, sprsteninast, revno preskrbljen s skupnim dušikom. Z dostop- nim kalijem je bil srednje do slabo, s fosfor- jem srednje in z magnezijem dobro preskrb- ljen. 3.2. Smrekove in macesnove sadike, ki smo jih vzgojili na različnih tleh Poskusno vzgojo macesnovih sadik (od starosti 1/0 do 1/1) in smrekovih sadik (od starosti 2/0 do 2/2) smo zastavili spomladi leta 1988 na omenjenih tleh na površini 6m2. Sadike smo vzgajali v drevesnici pri IGLG, le sadike na peščeno ilovnatih tleh smo vzgajali v bližnji drevesnici Zadobrova (pri enakih klimatskih pogojih, ki veljajo za Ljubljano, na n.v. 300m in v ravninski legi). Pri sadikah smo ugotavljali izpade, višinsko in debelinsko rast, vsebnost hranil v iglicah smreke, dolžino in barvo jesenskih iglic pri macesnu, pri nekaterih macesnovih sadi- kah pa smo analizirali tudi razrast korenin. Te meritve so prikazane v preglednicah 3, 4, 5 in 6 ter na grafikonih 1 in 2. Izpadi pri vzgoji sadik na peščeno ilovna- tih tleh so bili pri smreki (22 %) signifikantno večji, kot pri ostalih dveh talnih tipih. Brez izpadov pa smo vzgajali smrekove in mace- snove sadike le na glinasto ilovnatih tleh. Medtem ko se povprečna višinska in debe- linska rast pri smrekovih sadikah praktično nista razlikovali na različnih tleh, je bila povprečna višinska rast sadik evropskega macesna na peščeno ilovnatih tleh signifi- kantno manjša, tršatost pa ugodnejša. Ana- liza korenin, ki smo jo naredili na manjšem številu izkopanih sadik, je pokazala, da je na teh tleh koreninska rast relativno inten- zivnejša (preglednice 3, 5 in 6). Rezultati foliranih analiz so pokazali, da Preglednica 3 : Podatki o višinah sadik iz drevesnic Teksturni razred Signifikantnost GI Ml PI GI-Ml GI-PI Ml-PI EVROPSKI MACESEN hsp. 88 cm N 40 38 40 x 11,20 10,92 11,85 2,22 2,81 2,68 ~h88 cm N 40 37 36 x 34,10 35,20 20,57 s 11,19 12,92 8.48 Izpad 88 kos N o 1 4 o 0,03 0,1 o 0,16 0,30 S MA EKA h sp. 88 cm N 49 48 41 x 16,40 14,90 15.26 s 2,70 2,33 2.59 L\ h 88, 89 cm N 49 46 32 x 23,63 24,92 23,75 s 4,87 4,14 8.71 Izpad 88,89 kos N o 2 9 x o 0,04 0.22 s o 0,20 0.42 legenda: - povprečne vrednosti - statistič. znač . pri stopnji tveganja p = 0,05 s - standardna deviacija .. - slatistič. znač . pri stopnji tveganja p = 0,01 h sp.- višina drevesca spomladi .,. - stalistič. znač. pri stopnji tveganja p = 0,001 t;. h - višinski prirastek drevesca G. V. 7-8/92 333 je imel povprečni vzorec smrekovih iglic iz sadik, ki so rastle na glinasto ilovnatih (GI) tleh, prenizko koncentracijo dušika (N) ter ustrezno visoke koncentracije fosforja (P), kalcija (Ca), kalija (K) in magnezija (Mg). Povprečni vzorec iglic iz smrek, ki so rastle na meljasto ilovnatih tleh (Ml), je imel ustrezno visoke vsebnosti fosforja, kalcija in kalija ter zelo visoke vsebnosti magnezija in dušika. Preglednica 5 : Deleži korenin glede na cele sadike pri sadikah evropskega macesna 1/1, ki so bile vzgojene na GI, Ml in PI tleh (Eieršek 1 990) Vrsta tal GI Ml Pi Dolžinski delež(%) 38 39 61 Površinski delež stranske projekcije koreninskega pleteža(%) 31 26 46 Prostorninski delež koreninskega pleteža (%) 24 20 29 Preglednica 4: Rezultati foliarne analize smrekovih sadik iz GI, Ml in PI tal Tekst. c N p Ca Mg K Na CIN N/P NIK K/Mg P /Mg Ca/K (K+ Mg)/Ca tal OJ o % % o/o o/o o/o o/o GI 51 ,O 1,39 0,27 1,06 0,19 0,65 0,18 36,7 5,1 2,1 7,3 1,4 1,6 0,8 Ml 51,0 2,18 0,29 1,21 0,23 0,64 0.08 23,4 7,5 3,4 9,5 1,3 1,9 0,7 PI 45,0 1,47 0,28 2,01 0,15 0,76 O, 11 30,6 5,2 1,9 9,8 1,9 2,6 0,5 Grafikon 1: Izpadi sadik evropskega macesna in smreke v drevesnicah na glinasto ilovnatih (GI), meljasto ilovnatih (Ml) in peščeno ilovnatih (PI) tleh ::1 15) Iz padi :1. Hll 5 Evropski macesen Drevesni vrsti Smr-eka D GI [] MI ~PI Grafikon 2 : Povprečni enoletni višinski prirastki vseh posajenih sadik evropskega macesna in dvoletni višinski prirastki smrekovih sadik v drevesnicah na glinasto ilovnatih (GI), meljasto ilovnatih (Ml) in peščeno ilovnatih (PI) tleh 4B 3B Vis.prir . cm 2B e 334 G. V. 7-8192 Evropski macesen Drevesni vrsti Smre:ka [] GI [] Ml ~PI Povprečni vzorec smrekovih iglic iz sadik, ki so uspevale na peščeno ilovnatih (PI) tleh, je vseboval malo dušika, srednje veliko magnezija, veliko fosforja in kalija in zelo veliko kalcija (skoraj dvakrat več od drugih dveh vzorcev). še več nam o prehranskih razmerah, ki so jih imele smrekove iglice, povedo raz- merja med hranili v iglicah. Precej široko ogljik-dušikovo (C/N) razmerje in razme- roma ozko dušik-fosforjevo (N/P) in dušik- kalijevo (N/K) razmerje pri vzorcu iglic iz smrek, ki so rastle na glinasto ilovnatem substratu, kažejo na slabšo prehranjenost teh sadik z dušikom. Iz razmeroma širokega dušik-fosforje- vega (N/P) in ozkega fosfor-magnezijevega (P/Mg) razmerja pri vzorcu iglic s sadik iz meljasto ilovnatih tal sklepamo, da so bile te smreke neharmonično preskrbljene s fosforjem. Motnje pri oskrbi rastlin s fosfor- jem povezujemo s preveliko količino dušika v tleh. Pri vzorcu iglic s smrek iz peščeno ilovna- tega substrata pa iz precej širokega ogljik- dušikovega (C/N) in ozkih dušik-fosforjevih (N/P) in dušik-kalijevih (N/K) razmerij skle- pamo, da so bile sadike slabo preskrbljene z dušikom. Iz širokega fosfor-magnezije- vega (P/Mg) in kalcij-kalijevega (Ca/K) raz- merja ter ozkega kalcij + magnezij-kalije- vega ((K+Mg)/Ca) razmerja pa sklepamo, da so imeli sadike v tleh neharmonične prehranske razmere in to predvsem zaradi zelo veliko kalcija v tleh. 3.3 . Nadaljnja rast sadik v nasadih Spomladi leta 1989 smo posadili 58 ma- cesnovih sadik (starosti 1/1) iz obravnava- nih talnih tipov v nasadu IGLG in 60 sadik v nasadu Zadobrova. Vpliv nehomogenosti rastišča smo zmanjšali tako, da je vsaki posajeni sadiki ene poskusne variante sle- dila sadika druge poskusne variante. Pred objedanjem smo jih zaščitili s količkom . Po osnovanju smo sadikam izmerili višine in premere koreninskega vratu, naslednja tri leta pa smo ugotavljali višinske prirastke in izpade. Oktobra leta 1989 smo pri mace- snih ocenjevali dolžino in barvo iglic. Spo- mladi leta 1990 smo posadili 60 obravnava- nih smrekovih sadik (starosti 2/2) v nasadu Belo. Dendrometrične meritve smo opravili neposredno po sajenju in po dveh letih rasti v nasadu. Rezultate meritev za obe dreve- sni vrsti prikazuje preglednica 6. V triletnem nasadu evropskega macesna so bili največji izpadi pri sadikah, vzgojenih na peščeno ilovnatih tleh (22 %) in naj- manjši pri sadikah, vzgojenih na glinasto ilovnatih tleh (5 %). Ta razlika je statistično značilna. V dvoletnem smrekovem nasadu so izpadi v povprečju manjši, manjše pa so tudi razlike v izpadih med poskusnimi va- riantami. V višinski rasti sadik, vzgojenih na različ­ nih tleh, pri evropskem macesnu ni statistič­ nih razlik, čeprav so bile začetne višine sadik, vzgojenih na peščeno ilovnatih tleh, precej nižje (istočasno pa so bile sadike bolj tršate). V smrekovem nasadu pa je statistično značilna razlika v višinski rasti le med sadikami, vzgojenimi na meljasto ilov- natih tleh in tistimi, vzgojenimi na peščeno ilovnatih tleh. Sredi oktobra 1989 smo po prvem letu rasti v nasadu ocenjevali barvo in dolžino macesnovih iglic z ocenami 1, 2 in 3. Ocena 3 je pomenila dolge, oziroma zelene iglice, ocena 1 pa kratke, oziroma rumene iglice. Skupna povprečna ocena za dolžino in barvo iglic je bila pri macesnih, ki so bili vzgojeni na glinasto ilovnatih tleh 3,71, na meljasti ilovnatih tleh 3,73 in na peščeno ilovnatih tleh 4,50. Ta opazovanja kažejo, da so manjše, tršatejše sadike bolje preži- vele presaditveni šok, kar se je odražalo tudi v nekoliko večji višinski rasti v tem letu. 4. SKLEP Vpliv tal na rast in kakovost sadik evrop- skega macesna in smreke smo proučevali na težjih, srednje težkih in rahlih tleh, to je na glinasto ilovnatih, meljasto ilovnatih in peščeno ilovnatih tleh . Največji izpadi so bili pri obeh drevesnih vrstah pri vzgoji na peščeno ilovnatih tleh (macesen 1 O%, smreka 22 %). Glavni razlog so bili sušni poletni meseci, ko so bila obravnavana tla z manj ugodno teksturo za zadrževanje padavinske vode in tudi manj ugodnim deležem organske snovi ter dušika in kalija izrazito manj primerna za vzgojo sadik od G. V. 7-8/92 335 Preglednica 6: Meritveni podatki iz nasadov Tekslurni razred Signifikantnost GI Ml PI GI-Ml GI-PI Ml-PI EVROPSKI MACESEN Nasad IGLG dsp. 89 mm N 20 18 20 7.5 7,4 6,6 h sp. 89 cm N 20 18 20 52,1 48,1 28,9 .. , 8,08 15,17 7,72 h/d sp. 89 N 20 18 20 69,5 65,0 43.8 D. h89-91 cm N 20 17 18 x 108,6 94,5 78,4 60,33 31,97 25,75 Nasad Zadobrova dsp. 89 mm N "20 20 20 7,0 7,6 7,3 h sp. 89 cm N 20 20 20 40,6 44,7 35,3 9,60 10,80 9,79 h/d sp. 89 N 20 20 20 x 58,0 58,8 48,3 6 h 89-91 cm N 18 16 13 x 67,0 50,4 78,6 s 40,39 23,91 48,85 Nasada skupaj dsp. 89 mm N 40 38 40 x 7,2 7,5 7,0 h sp. 89 cm N 40 38 40 x 46,4 46,3 32,1 s 10,57 13.16 9,37 h/d sp. 89 N 40 38 40 64,4 61,7 45,8 D. h 89-90 cm N 38 33 31 x 88,9 73,1 78.5 s 55,34 35,77 35,90 lzpad89·91 N 2 5 9 x 0 ,05 0,13 0.22 s 0.21 0,34 0,422 SMREKA Nasad Belo dsp. 90 mm N 20 20 20 7,7 7,9 7.7 h sp. 90 cm N 20 20 20 36,4 35.5 34,9 5,75 5,33 6,68 h/d N 20 20 20 47,3 44,6 45,3 6h90,91 cm N 18 19 19 x 12,80 13,3 10.70 s 3,90 3,80 3,28 tzpad90-91 N 2 1 1 0,1 0.05 0,05 0,38 0,22 0,22 Legenda: - statistič . znač. pri stopnji tveganja p = 0,05 s - standardna deviacija - statistič . znač. pri stopnji tveganja p = 0,01 d - debelina koreninskega vratu - statistič . znač. pri stopnji tveganja p = 0.001 h - višina drevesca - povprečne vrednosti D. h - višinski prirastek drevesca 336 G. V. 7-8/92 ostalih dveh talnih oblik. Vzgojene mace- snove sadike so bile na teh tleh nižje in bolj tršate, medtem ko so bile preživele smre- kove sadike iz vseh treh talnih oblik po višini izenačene. Sadike evropskega macesna smo preiz- kušali v nasadu IGLG in Zadobrova, smre- kove sadike pa v nasadu Belo. Najmanjše in najbolj tršate macesnove sadike, vzgo- jene na peščeno ilovnatih tleh, so prvo leto najbolje preživele presaditveni šok. V obeh- nasadih so te sadike v tem letu dosegle najboljše višinske prirastke in so imele v jeseni najdaljše in najbolj zelene iglice. Vendar kaže analiza triletne rasti nasada na izenačeno rast macesnovih sadik iz vseh treh vzgojnih sredin, statistično zna- čilne razlike pa se kažejo pri njihovih izpa- dih. Ti so največji pri macesnih, ki prihajajo iz peščeno ilovnatih tal in najmanjši pri tistih iz glinasto ilovnatih tal. Precej drugačna slika je v smrekovem nasadu, kjer med izpadi ni tako izrazitih razlik, smreke, ki so bile vzgojene na peščeno ilovnatih tleh pa v rasti zaostajajo. Primerjava med nasadoma IGLG (kjer so tla podobna meljasto ilovnatim tlem) in Zadobrova (kjer so peščeno ilovnata tla) tudi kaže na večje izpade in slabšo višinsko rast na peščeno ilovnatih tleh. Medtem ko smo v preteklih letih na peš- čeno ilovnatih tleh v Zadobrovi uspešno vzgajali zelo kakovostne topolove in ore- hove sadike, pa kaže naš poskus, da so ta tla za vzgojo macesnovih in smrekovih sadik manj primerna. THE INFLUENCE OF SOIL ON THE QUALITY OF IMPROVED SEEDLINGS Summary The influence of soil on the growth and quality of European larch and Norway spruce seedlings were studied in hard, middle-hard and loose soil, i.e. in argillaceous-loamy scree-argillaceous and sandy-argillaceous soil. The greatest losses with both tree species were established in the impro- ving in sandy-argillaceous soil (European larch 10%, Norway spruce 22 %). The main reason lies in dry summer months when the soil studied with its less favourable texture for the retaining of atmospheric precipitation water and smaller share of organic matter as well as nitrogen and potas- sium proved to be far less appropriate for seedling improving than the other two soil formations were. The improved seedlings of the European larch were in this soil shorter and more thickset while the Norway spruce seedlings which survived were equally tali in all three soil formations. The quality of European larch seedlings thus improved was tested in the IGLG and Zadobrova p/antations and the Norway spruce seedlings in the Belo plantation . The shortest and most thick- set European larch seedlings, improved in sandy- argillaceous soil, survived the transp/antation shack in the first year the best. ln both plantations, these seedlings had the best height increments in this year and had in autumn the longest and the most green needles. Yet the analysis of the three-year growth of the plantation evidences equal growth of European larch seedlings from all the three improving environment, statistically characteristic differences are shown in their los- ses . The latter are the greatest with the European larches from sandy-argillaceous soil and the smallest with those from clay-argillaceous soil. The situation is quite different in the Norway spruce plantation where there are no significant differences in the losses. Norway spruces which were improved in sandy-argillaceous soil are slower in growth. The comparison between the IGLG plantation (where the soil resembles the scree-argillaceous type) and the Zadobrova plantation (sandy-argil- laceous soil) a/so indicates greater losses and mainly poorer height growth in sandy-argiflaceous soil. While in the past years the improving of high quality poplar and nut tree proved to be very successful in sandy-argilleous soil in Zadobrova, this test has shown !hat this soil is less appro- priate for the improvrng of European larch and Norway spruce seedlings. VIRI 1. ELERŠEK, L., 1990. Morfološke in fiziološke lastnosti gozdnih sadik. Ljubljana, elaborat, IGLG, s. 100. 2. ELERŠEK, L., ZUPANČIČ, M., 1982. Izbolj- šanje kvalitete smrekovih sadik s poznim gnoje- njem v drevesnici. Ljubljana, Gozdarski vestnik, 40, 3, s. 109-115. 3. KOJIČ, M., 1987. Fiziološka ekologija kultur- nih biljaka. Beograd, Naučna knjiga, s. 174. 4. KRUSSMANN, G., 1978. Die Baumschule. Berlin und Hamburg, Verlag Paul Parey, s. 656. 5. RUPF, H., 1952. Der Forstpflanzgarten. Munchen, Bayerische Landwirtschaftsverlag GmbH, s. 300. 6. šumska enciklopedija, Zv. 3, 1987. Zagreb, Jugoslovenski _leksikografski zavod, s 476-482. 7. TUCOVIC, A., 1989. Fiziologija biljaka. Beo- grad, Naučna knjiga, s. 391. 8. URBANČIČ, M., 1991 . Rodovitnost tal v naših gozdnih drevesnicah. Ljubljana, Gozdarski vestnik, 39, 3, s. 123-132. G. v. 7·8/92 337 GDK : 377.44 Ugotavljanje uporabne dobe strojev na primeru traktorjev 1 MT-558 Edvard REBULA * Izvleček Rebu la, E.: Ugotavljanje uporabne dobe strojev na primeru IMT-558. Gozdarski vestnik, št. 7-8/ 1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 5. študija obravnava obratovalne stroške za raz- lično dolge uporabne dobe traktorjev kot osnovo za odločanje o zamenjavi traktorjev z novimi. Isto je prikazano tudi na osnovi računa donosnosti vloženih sredstev in z uporabo metode MAPI. Dana je tudi primerjava uporabnosti različn ih obrazcev metode MAPI. Ključne besede: uporabna doba stroja, metoda MAPI, investicije 1. PROBLEMATIKA IN CILJI Odločitve o zamenjavi strojev so zelo pogoste. Z njimi se srečujemo ob vsako- dnevnih skrbeh, so pa tudi pomembna sestavina dela vsakega delavca, ki ima opraviti s stroji in napravami in pri tem skrbi za gospodarnost dela in donosnost investi- cij. Potreba po odločitvi se pokaže ob dilemi ali popraviti star stroj in ga rabiti še naprej, ali ga prodati, oddati, zavreči in kupiti nove- ga. Enaka je dilema ob spremembah tehno- logije. Vsebina odločanja je enaka tako za vezalke, brivnik, kavni mlinček ipd. kot za osebni avto, kamion , traktor ipd. Pomemb- nost odločitve oziroma posledice dobre ali slabe odločitve se kajpada močno razlikuje- jo. Zato so tudi pripomočki za odločanje, kot so prospekti in ceniki, zbiranje in obde- lava raznih podatkov in informacij, razne analize, investicijski elaborati ipd ., močno različni . Cilj vseh pa je isti: povečati goto- vost (kakovost) odločitve oziroma zmanjšati • Prof. dr. E. R, dipl. inž. gozd., Kraigherjeva 4, 66230 Postojna, Slovenija 338 G. V. 7-8/92 Synopsis Rebula, E.: The Establishing of Service Dura- tion on the Example of the IMT-558 Tractors. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The study deals with operation costs for diffe- rently long service duration of tractors, which serves as the basis for the decision making as regards the exchanging of tractors with new ones. The same is also presented on the basis of the calculations of financial means invested and by means of the MAPI method. The comparison of the applicability of different MAPI method formu- las is also presented. Kery words: machine service duration, the MAPI method, investments tveganje pri odločanju. Kakovost odločitve pa je odvisna od : 1. razpoložljivosti ustreznh podatkov ozi- roma informacij; 2. pripravljenosti, usposobljenosti in možnosti razpoložljive podatke uporabiti (znati in hoteti) . Za naše okoliščine in za dolgo razdobje (20 let) je ustrezne podatke o učinkih in stroških uporabe traktorjev IMT-558 pri spravilu lesa zbral kolega spec. gozdastva F. Furlan. Prikazal je tudi način ugotavljanja optimalne dobe rabe ozirbma zamenjave traktorjev. Za ugotovitev potrebnosti (smotr- nosti) zamenjave je uporabil enega izmed obrazcev metode MAPI. Ugotovil je, da je smotrno zamenjati star traktor z novim že po 2. letu uporabe. Vse to je obdelal v svoji specialistični nalogi, obsežen povzetek na- loge pa je tudi objavil v Gozdarskem vest- niku (FURLAN 1991). V svoji raziskavi F. Furlan tudi ugotavlja, da na čas zamenjave najbolj vpliva likvidacijska vrednost trak- torja. Ugotovitev raziskave nekoliko presene- ča. Zato smo hoteli preveriti, kateri dejavniki (elementi stroškov) najbolj podpirajo tako odločitev, kakšne so posledice, če stroja ne zamenjamo, in kako delujejo posamezni dejavniki. Hkrati smo preverili tudi uporab- nost različnih obrazcev metode MAPI. To je razmeroma enostavna metoda ugotavlja- nja potrebnosti zamenjave strojev (širše : gospodarnost investicij v tehnologiji) . Razvi 1 in objavil jo je l. 1949 George Terborgh, 1958 jo je dopolnil. Pri nas je metodo opisal š. Babič (1967). Metoda izhaja iz predpostavke, da je odločitev o investicijah odvisna od prihod- njih (pričakovanih) stroškov. če so ti z novim strojem manjši od onih s starim, kaže stroj zamenjati, brez ozira, koliko smo do zdaj investirali. Pomembna je le današ- nja likvidacijska cena starega stroja ozi- roma njeno znižanje po preteku določenega razdobja (npr. eno leto), če stroj rabimo še naprej. 2. NAČIN DELA Najprej smo po običajni metodi (Turk 1975) s podatki raziskave F. Furlana skal- kulirali povprečne cene dela delovne ure traktorjev za razdobje 1 do 8 let. Kalkulacije je po svojem programu izdelal dr. B. Košir, za kar se mu tu najlepše zahvaljujem. Nato sem za vsako leto obratovanja traktorja skalkuliral cene delovne ure po prirejeni metodiki. Za to kalkulacije sem uporabil ugotovitve F. Furlana (1990), in sicer : - Delovne ure letno y2, preglednica 13, s tem, da sem prolongiral ure za eno leto. - Nabavno in likvidacijsko vrednost s1roja sem preračuna! na ocenjeno današ- njo vrednost (20.000 DEM). V tem soraz- merju sem preračuna! tudi vrednost popra- vil in občasnih nadomestnih delov (gume, verige, zanke, vrvi ipd.). - Popravila in občasne nadomestne dele sem izračunal tako, da sem enačbo y7 na str. 69, ki velja za stroške materiala pri popravilih, povečal še za občasne nado- mestne dele (delil z O, 27) in dobil enačbo Y71 =561,67-27,593x1 + 1,5526x1 3 za materialne stroške popravil in občasnih nadomestnih delov. Tej enačbi sem prištel enačbo y8 (str. 69) za letne stroške dela pri popravilih . Tako sem dobil enačbo y91 = 747,92 +51 ,42x1 + 0,3135x1 3 za letne stroške dela popravil in občasnih nadomestnih delov v denarnih vrednostih iz konca leta 1988. Na današnjo vrednost sem jih preračuna! tako, da sem jih povečal 215,26-krat. - Gorivo, mazivo: po enačbi y15 (str. 62) za porabo goriva na delovno uro. Cena plinskega olja je 46,20 SIT/1., dodatek za mazivo je 1 O%. - Zavarovanje in takse so 3% od pov- prečne investicijske vrednosti. - Stroški delavca so izračunani tako, da sem delovno uro obračunal po 226,3 SIT (4,49 DEM), razliko 2184-del. h) do letne kvote ur pa po 174 SIT (3,45 DEM). V stroških delavca je bruto plača. - Posredni stroški + dobiček: tu sem vštel posredne stroške v višini 50% od plač in 41,10 SIT dobička (okoli 5% od vloženih sredstev), vse v povprečju. Seštevek povprečnih neposrednih, po- srednih stroškov in dobička je povprečna prodajna cena delovne ure (1178 SIT). Če od nje odštejemo vsakoletne neposredne stroške, dobimo za vsako leto posredne stroške z dobičkom za delovno uro, kar bi lahko označili s "pokritjem«. 3. UGOTOVITVE 3.1. Cene delovne ure po letih obratovanja Kalkulacija stroškov obratovanja za po- samezno leto je prikazana v razpredelnici 1 . Narejena je po opisani metodiki. Rezul- tati kalkulacije so prikazani tudi na grafu 1. Iz obojega lahko povzamemo: 1 . Letni neposredni stroški obratovanja traktorja polagoma (približno 1,2% letno) naraščajo do 4. leta. V 5. letu so najvišji. V 6. letu hitro padajo (za 1 O%) in nato spet naraščajo. Podobno se gibljejo tudi neposredni stro- ški za 1 delovno uro. Najnižji so v 6. letu in skoraj enaki v 1. letu. Vsako leto nara- stejo stroški za 1 delovno uro približno za 2% od 1. do 5. leta in skoraj po 4% v 7. in 8. letu. 2. Ugotovitve kalkulacije se ujemajo z ugotovitvami Furlana (1990, 1991) in jih tako potrjujejo . G. V. 7-8/92 339 3. Z leti obratovanja naraščajo vsi ele- menti stroškov, razen obresti. To je logično . Naraščanje stroškov 1 delovne ure je še hitrejše, ker z leti pada število delovnih ur. Skupen trend spreminjanja letnih in urnih stroškov obratovanja sledi trendu amortiza- cije (razlike med likvidacijskima vredno- stima dveh zaporednih let). To zaradi tega, ker spreminjanje drugih postavk stroškov ne more pokriti skokovitega znižanja amor- tizacije in obresti v 6. letu. 4. Naraščanje neposrednih stroškov zmanjšuje ostanek za kritje posrednih stro- škov in dobiček. 3.2. Povprečni materialni stroški za 1 delovno uro Povprečni materialni stroški za 1 delovno uro, 1 m3 spravljenih sortimentov in njihova sestava so razvidni v razpredelnici 2 in na grafu 2. Neposredni stroški delavca (plača) so pri tej kalkulaciji fiksni (275 S IT/del. h) in jih zato nismo prikazali. Tudi ta način kalkuliranja daje podobne rezultate. Vidimo, da tudi povprečni stroški z dobo obratovanja rastejo do 5. leta po približno 5% na leto. Pri daljši obratovalni dobi stroški padajo. Padec je največji pri 6-letni obratovalni dobi. Podrobnejši pregled posameznih prvin tega modela kalkuliranja stroškov pokaže, da so stroški goriva in maziva ter občasnih nadomestnih delov (absolutno) precej kon- stantni. Zato se njihov delež spreminja v odvisnosti od gibanja drugih stroškov. Stro- ški amortizacije se (absolutno) večajo do 5-letne obratovalne dobe, nato padajo. De- lež amortizacije pada; hitreje pri daljši dobi obratovanja (nad 4 leta). Stroški popravil, obresti in zavarovanja ter takse naraščajo z daljšo dobo obratova- nja tako absolutno kot relativno . Tudi tu skupni materialni stroški sledijo stroškom amortizacije. To ponovno kaže velik vpliv likvidacijske vrednosti stroja. Gornje ugotovitve se ujemajo z dognanji Furlana (1990). 3.3 . Vprašanje likvidacijske vrednosti stroja V obeh prejšnjih kalkulacijah smo raču­ nali z likvidacijskimi vrednostmi traktorja, 340 G. V. 7-8/92 kot jih je upošteval pri svoji raziskavi Furlan. Gre za prva 4 leta, ko ni imel dejanskih podatkov, in je likvidacijske vrednosti ugo- tovil z določenimi predpostavkami. Nastaja vprašanje, kdo in zakaj bi po taki ceni kupil traktor z vitlom, ko pa vsi računi kažejo, da to ni gospodarno. Vprašamo se lahko tudi, kje in do kdaj bi lahko prodajali rabljene traktorje po takih cenah, saj prejš- nje analize kažejo, da bi bilo najbolj pa- metno traktor zamenjati vsako leto. Problem je torej likvidacijska vrednost traktorja. Vprašal sem se, kakšna naj bi le-ta bila, da bi bili neposredni stroški za 1 delovno uro enaki vsa leta, če predpostav- ljamo, da drugih stroškov (popravila, obča­ sni nadomestni deli, takse, plače, gorivo in mazivo) ne moremo znižati. Račun je preprost in je prikazan v pre- glednici 3. Narejen je s predpostavke, da so skupni neposredni stroški za 1 delovno uro vsa leta 934 SIT, kar je povprečje v razpredelnici 1. Račun se v 8. letu ne izide, ker so v temu letu skupni neposredni stroški 935,5 SIT/del. h, tudi če ne računamo nič. amortizacije. Praktično to pomeni, da bi v 8. letu obratovanja ostali brez dobička, povprečna prodajna cena pa bi še vedno pokrivala posredne stroške. Možnih rešitev tega problema je več. Ena od teh je, da bi računali v povprečju večje skupne nepo- sredne stroške (npr. 936 SIT/del. h). To bi povzročilo hitrejšo amortizacijo stroja in nižje likvidacijske vrednosti. Kaj smo ugotovili s tem računom? Prika- zal sem način ugotavljanja minimalne likvi- dacijske vrednosti, vrednosti, za katero se stroj še splača prodati. če te vrednosti ne iztržim, se stroja ne splača zamenjati. Go- spodarneje ga je rabiti še naprej. Pripomniti velja, da vse gornje velja le za naš primer, ko traktor lMT-560 zamenju- jemo z drugim, novim traktorjem IMT-560. Podoben pa je račun tudi, če gre za drugi stroj (stroj druge vrste), če le poznamo stroške njegovega dela. Višina likvidacijskih vrednosti vpliva tudi na račun obresti. Kakšne so razlike prvega (preglednica 1) in drugega (preglednica 3) modela je razvidno iz primerjave na grafu 3. Vidimo, da zahteva drugi model (enaki stroški za delovno uro) hitrejšo (degresivno) amortizacijo. 3.4. Drugi način ugotavljanja smotrnosti zamenjave stroja Zamenjava stroja z novim je v bistvu investicija. Smotrnost investicij ugotavljajo po navadi z oceno donosnosti investicije. Tudi mi smo to ugotavljali na različne načine: 1. Račun letne donosnosti starih strojev, kjer smo za »donos« enkrat upoštevali pokritje (posredne stroške, dobiček), in dru- gič dobiček (41,1 SIT/del. h). Donosnost smo računali: A. Model 1 - na osnovi likvidacijskih vrednosti iz razpredelnice 1 . 8 . Model 2 - na osnovi likvidacijskih vrednosti iz razpredelnice 3. Tu je znesek pokritja na 1 delovno uro vsa leta enak (244 SIT). Prav tako je enak dobiček. Kot osnovo (investicijske stroške), za katero smo računali donosnost, smo vzeli nabavno (prodajno) vrednost stroja, zmanj- šano za diskontinuirano likvidacijsko vred- nost vsako leto. Tej razliki smo prišteli obresti za investicijska sredstva. To je pri- kazano v prvih 4 kolonah preglednice 4. 2. Račun donosnosti po metodi MAPI. TERBORGH (1958) je razvil svoj način ugotavljanja investicijskega zneska, ki ga pri ugotavljanju smotrnosti zamenjave stroja primerja s pričakovanimi prihranki zaradi zamenjave stroja. Originalni obrazec upošteva tudi prihanek pri davščinah, kar smo mi izpustili. Tudi te račune smo izpeljali za oba modela. 3. Končno smo, v zadnjih 4 kolonah, izračunali donosnost zamenjave po naših modelih. Zamenjava je narejena v začetku (na koncu predhodnega) leta, za katerega velja podatek. Računali smo tako, da smo pokritje prvega leta primerjali s potrebnimi investicijami (razlika med vrednostjo no- vega stroja in izkupičkom za starega) ter obrestmi za vložena sredstva. Rezultati računov so prikazani v pregled- nici 4. številke v zadnjih 4 kolonah pomeni- jo, koliko % se obrestujejo vložena sred- stva, če stroj zamen jamo v začetku navede- nega leta obratovanja. Odločitev o zame- njavi izhaja iz presoje, ali denar lahko investiramo kam drugam, kjer je zagotov- ljena večja donosnost. V prvih 4 kolonah je prikazana donosnost vloženih sredstev v vsakem letu obratova- nja stroja (traktorja), ki je toliko let v uporabi. Tu vidimo, da donosnost s starostjo stroja narašča . Vzrok za to ni v večjem absolut- nem donosu, pač pa s starostjo hitro padajo vložena sredstva. Račun smotrnosti zamenjave po metodi MAPI kaže, da bi ob takih likvidacijskih vrednostih, kot so v modelu 1, kazalo zame- njati traktor do 5. leta. Kolikor prej, toliko bolje. V 6. in 7. letu je zamenjava vprašljiva, kaže pa ga zamenjati na koncu 7. leta. Pri drugem modelu ne kaže menjavati stroja. Računi po naših modelih (zadnji dve koloni) kažejo, da bi bilo smotrno traktor zamenjati čim prej, takoj po prvem letu. Donosnost je v prvem letu najmanjša, ker smo predpostavljali, da investiramo na novo celoten znesek za stroj. Pri tej presoji, ki služi bolj kot primer za razmišljanje, je treba pripomniti, da smo upoštevali t. i. pokritje -vse posredne stro- ške in dobiček. Pri konkretnem delu bi bilo vsekakor potrebno in koristno ))pokritje« ločiti na prvine, ki pomenijo strošek in ostanek, ki bi bil nekak dobiček, lahko tudi zaslužek podjetnika. Naredili smo tudi izračun donosnosti in- vesticije (nakup opremljenega traktorja) ta- ko, da smo bodoče donose (pokritje) in likvidacijske vrednosti preračunali (diskonti- nuirali) na danšnji čas. Stopnja donosnosti raste z leti uporabe traktorja. Končno je zanimivo primerjati še prvi in zadnji dve koloni preglednice 4. Primerjava kaže, da je veliko bolj donosna rabiti stare traktorje, kot pa zamenjati jih z novimi . 3 .5. Primerjava obrazcev metode MAPI Babič (1967) pri svojem opisu metode MAPI navaja 3 obrazce, po katerih lahko izračunamo ••nasprotni minimum novega stroja", ki je merilo za odločitev o zamenja- vi. Prvi je razmeroma zapleten obrazec, ki zahteva veliko računanja. Označili smo ga z »Originalnim«. Za račun upošteva investi- cijski znesek, likvidacijsko vrednost, dobo uporabe stroja in obrestno mero. Druga dva obrazca sta poenostavljena. Do njiju je Terborg prišel z razmislekom in določenimi predpostavkami. Prvi poenostavljeni obra- zec računa z investicijskim zneskom, obrestmi in ))nagibom inferiornosti«. Na G. V. 7·8/92 341 neki način (skozi nagib inferiornosti) tu upošteva tudi cenejše obratovanje novega stroja in prihranek zaradi prodaje starega. Po tem obrazcu je računal Furlan. Drug poenostavljeni obrazec upošteva le investi- cijski znesek, obresti in ocenjeno dobo trajanja stroja. Primerjava po različnih obrazcih izraču­ nanih vrednosti je narejena v preglednici 5. Račun za prvih 9 let je narejen po predpo- stavkah, ki jih je upošteval Furlan. Vzel sem tudi njegov izračun >nasprotnega mini- muma novega stroja<< po prvem poenostav- ljenem obrazcu (FURLAN 1991 , pregled- nica 7, str. 72) . Za leta od 15 do 19 sem vzel, da je investicijski znesek za nov stroj še enkrat večji, kot za prvih 91et, »nasprotni minimum starega stroja" in likvidacijsko vrednost pa isto, kot ju je Furlan ugotovil za dobo trajanja od 5 do 9 let. Primerjava kaže, da dajejo obrazci za prva leta obratovanja zelo različne vredno- sti . S »starostjo« (daljšo obratovalno dobo) Preglednica 1. Izračun stroškov obratovanja Element -kazalec in enota mere Delovne ure- ur/leto Nabavna vrednost (v 1000 SIT letno) Likvidacijska vrednost (v 1000 S IT letno) Razlika- amortiz. (v 1000 SIT letno) Obresti (8% od nab. vred . v 1000 SIT letno) Popravila in obč . nad. deli (v 1000 SIT letno) Gorivo in mazivo (v 1000 SIT letno) Zavarovanje in takse (v 1000 SIT letno) Plače (v 1000 SIT letno) SKUPAJ neposredni stroški (v 1000 SIT letno) SKUPAJ neposredni stroški (S IT/del. uro) Posredni stroški (SIT/del. uro) stroja se razlike zmanjšujejo in so šele pri starosti nad 16 let take, da so uporabni vsi obrazci . Originalni obrazec daje najnižji vrednosti. To pomeni, da računanje s tem obrazcem kaže največjo nujo (korist, profit) za zamenjavo stroja. Babič (1967 in tudi v ponatisu 1971) ne daje nikakršne ocene posameznih obraz- cev. Iz dejstva, da so rezultati računov po različnih obrazcih primerljivi (podobni) šele pri zelo dolgih (nad 161et) uporabnih dobah, bi lahko sklepal i, da so obrazci metode MAPI primerni le za stroje, ki po navadi trajajo tako dolgo. 4. POVZETEK IN ZAKLJUČKI V zasebnem življenju se neprestano od- ločamo o potrebnosti zamenjave starih oro- dij , strojev in naprav z novimi . Za večino vodilnih delavcev pa je tako odločanje del njihovih delovnih obveznosti. LETO OBRATOV ANJA Po v- 2 3 4 5 6 7 8 prečje 11151102109010801070106010501039 1007 870 723 574 419 272 249 228 543 870 723 574 419 272 249 228 209 443 137 147 149 155 147 23 21 19 100 81 70 58 46 34 22 20 18 43 217 231 247 264 283 305 330 358 279 102 114 122 128 132 137 142 148 128 17 17 17 17 17 17 17 17 17 438 437 437 436 436 435 435 435 437 9921016103010461049 939 965 995 1004 890 922 945 969 980 886 919 957 934 288 256 233 209 198 292 259 221 244 Preglednica 2. Povprečni materialni stroški in njihova sestava v odvisnosti od dobe obratovanja Obratovalna Materialni Delež v materialnih stroških v% doba stroški leto delov. SIT/dan SIT/m3 gorivo obča sni amorti- popravila obresti zavarovanje ur mazivo nad. deli zacija vzdrževan. in takse 1 1102 622 295 16 24 29 29 1 1 2 2192 666 323 15 25 28 29 2 3 3 3272 705 349 15 23 27 28 3 4 4 4342 735 370 14 22 27 28 4 5 5 5402 781 396 16 22 25 27 4 6 6 6452 737 385 14 22 23 29 5 7 7 7491 733 386 16 22 21 29 5 7 8 8519 709 375 14 23 19 31 5 8 342 G. V. 7-B/92 Graf 1. Neposredni stroški obratovanja na delovno uro Graf 2: Povprečni materialni stroški za delovno uro Mat.str. DEM/del. h Gorivo, mazivo ijfi Občasni nadomestni d. ~'-~ Vzdrževanje in popravila :·:·:·:·Obresti ,.:a.va.! ovan:e 1p ~a. i<. ,:;~ ~\:~' ~ f.::G)!'3 \/il3 rn n.ds: o!Jr(;.~ ll ;t::. ''c CXJ a. q1.) ~~ ~ Amortizacija - Zavarovanje, takse uporabe Terborgh (1958) je pozneje sam prišel do kriterija donosnosti, kot je navadno upo- rabljen pri investicijskih odločitvah. Kakovost odločitve je tem bolj zahtevna in pomembna čim večji so denarni zneski, za katere pri teh odločitvah gre. Zato se pri G. V. 7-8/92 343 Grafikon 3. Letni stroški amortizacije in obresti za oba modela računanja r ~ ~::: ~"""; .;..;.~·u- 2. model ··.: ~ :'~ / l. model !:: (J) ~· - ---------- --- -- Preglednica 3. Računanje likvidacijske vrednosti Element (v 1000 SIT) Skupni letni neposr. str. 1041 Vsota drugih neposr. str. 774 Obresti (8% od nab. vred.) 80 Razlika (amortizacija) 187 Nabavna vrednost 1007 Likvidacijska vrednost 820 Preglednica 4. Donosnost investicij za različne osnove in modele Leto Osnova računa ob ra- pokritje dobiček MAPI pokritje lova- mod. mod. mod. mod. mod. mod. mod. mod. nja 1 2 1 2 1 2 1 2 1 114 83 16 14 40 35,0 29 25 2 105 97 17 16 37 9,7 147 102 3 102 114 18 19 32 9,8 88 63 4 97 137 19 23 30 9,7 62 47 5 105 171 22 29 27 9,8 48 39 6 487 230 69 39 10 9,9 39 34 7 470 367 75 63 15 9,9 38 31 8 435 964 81 162 20 10,4 37 30 344 G. V. 7-8/92 (, LETO OBRATOVANJA 2 3 4 5 6 7 8 1029 1018 1009 999 990 980 970 800 823 846 868 894 924 957 66 53 41 31 23 17 14 163 143 122 100 73 39 -1 820 657 514 392 292 219 180 657 514 392 292 219 180 181 pomembnejših odločitvah odločamo na osnovi predhodnih analiz. V pričujoči študiji smo na razne načine in za različne predpostavke ugotavljali stro- ške obratovanja traktorja IMT-558 (560). Ugotavljali smo cene delovne ure za posa- mezno leto v uporabni dobi traktorja, pov- prečne cene za različne dobe uporabe in iz njih sklepali o potrebi zamenjave stroja z novim. Te ugotovitve smo preverjali z ugotovitvami na osnovi računa donosnosti in ugotovitvami po obrazcih metode MAPI. Preglednica 5. Primerjava »nasprotnih minimumov novega stroja•<, izračunanih po različnih obrazcih Obrazec (orig.) vrednost 1 1. poenostavljeni obrazec 2. poenostavljeni obrazec Leto 2 3 4 s 6 7 8 9 15 16 17 18 19 923 967 1021 1072 988 922 869 828 1304 1280 1243 1235 1215 vrednost 2 1433 1532 1540 1515 1471 1420 1362 1300 1065 1199 1259 1282 1283 Najpomembnejše ugotovitve študije so naslednje: 1. Ob predpostavljenih likvidacijskih vrednostih traktorja, kot so prikazane v preglednici 1, naraščajo letni in povprečni stroški obratovanja od prvega do 5. leta. Tako gledano (večji stroški dela}, bi kazalo traktor zamenjati že po prvem letu . Ta ugotovitev se ujema tudi z ugotovitvami po metodi MAPI. 2. Ob spremenjenih likvidacijskih vred- nostih in pospešeni amortizaciji (pregled- nica 3) je mogoče zagotoviti enake cene obratovanja skozi vso uporabno dobo trak- torja. Ta način računanja nam omogoča ugotoviti mejno likvidacijsko vrednost trak- torja. Če je izkupiček za rabljeni stroj večji, se ga splača prodati, sicer pa je bolje, če ga rabimo še naprej . 3. Račun na osnovi donosnosti vloženih sredstev kaže, da zagotavlja obratovanje ''starejših strojev<• večjo stopnjo donosno- sti. To predvsem zaradi manjšega zneska vloženih sredstev. Ta način računanja, kot osnova za odločitev o zamenjavi stroja, privede do drugačnih sklepov kot račun naveden v 1 . točki. 4. Različni obrazci metode MAPI dajejo zelo različne izračune. Analiza dopušča domnevo, da so vsi obrazci uporabni le pri zelo dolgih obratovalnih dobah (nad 15 let) . Za krajše dobe uporabe stroja izgleda naj- bolj primeren obrazec (prvi poenostavljeni}, ki poleg nabavne in likvidacijske vrednosti traktorja ter uporabne dobe računa še z index vrednost index index 2:1 3 3:1 3 :2 155 3052 331 213 158 2329 241 152 151 1891 185 123 141 1603 150 106 149 1400 142 95 154 1251 136 88 157 1136 131 83 157 1045 126 80 81 1488 144 141 94 1430 112 119 101 1379 111 110 104 1333 108 104 106 1292 106 101 letnimi prihranki (operativno prednostjo) pri zamenjavi starega stroja z novim. THE ESTABLISHING OF SERVICE DURATION ON THE EXAMPLE OF THE IMT-558 TRACTORS Summary ln private life constant decision making as regards the necessity of exchanging old applian- ces, machines and devices with new ones are quite common. It actually represents a part of the work fo the majority ot managing staff. The quality of a decision is the more demanding and impof1ant the higher financial me ans involved are. Therefore, important decisions are made on the basis of preliminary analyses. ln the present study, operation costs of the IMT 558 (560) tractor were established in various ways and based on different suppositions. The price of the working hour for individua\ years during the service duration of a tractor, the aver- age prices for various service duration values were established, on the basis of which the conclusions were made on the necessity of the replacement of a machine with a new one. These statements were compared with the establish- ments achieved by means of profitability calcula- tions and the results of the MAPI method formu- las. The most important ascertainments of the study are : 1. With the supposed residual values of a tractor as shown in table 1, ann ua\ and average operation costs increase from the first to the fifth year. This taken into consideration (higher work- ing costs), it would be wise to exchange a tractor already after the first year of operation. This finding is in accordance with the results of the MAPI method. G. v. 7·8192 345 2. With residual values chang ed and accelerat- ed depreciation (table 3), the same operation prices can be ensured during the whole tractor service duration. This calculation method enables the establishing of the limit tractor salvage value. lf the profit is greater, it is worth while selling a used machine, otherwise it is better to go on using it. 3. The ca!culation on the basis of the profitabi- lity of the funds invested shows that the operation on "older machines" ensures greater protitability rate. This is first of all due to a smaller amount of the funds invested. This calculation method, as the basis tor the deciding whether to exchange a machine or not, leads to different conclusions as the calculation cited in point 1. 4. Different formulas of the MAPI method give the results which differ greatly.· The analysis allows the supposition that all the formulas can only be used with very long service duration values (over 15 years). For shorter machine service duration, the formula (the· first simplified) which besides the purchase and salvage value of a tractor as well as the service duration also Podjetje za inženiringl management, trgovino, consulting ter izvoz in uvoz takes into consideration annual economy (opera- tion preference) in the exchange of an old machine with a new one seems to be the most appropriate one. LITERATURA 1. Babič, Š.: 1967: Uvod u ekonomiku poduze- ča, Škalska knjiga, Zagreb, 1967. 2. Furlan, F.: 1990: Vplivi na optimalno dobo rabe, učinek in izkoristek kmetijskih traktorjev pri spravilu lesa. (Specialistična naloga, BF. oddelek za gozdarstvo 1990.) 3. Furlan, F.: 1991 : Vplivi na optimalno dobo rabe, učinek in izkoristek kmetijskih traktorjev pri spravi lu lesa, GV 49 (1991 ), str. 57-82 . 4. Terborgh , G. : 1958: Business investment policy a MAPI study and manual, Washington 6, DC 1958. 5. Turk, Z.: 1975: Metod ika kalkulacij ekono- mičnosti strojnega dela v gozdarstvu, Strokovna in znanstvena dela, Ljubljana 1975. BBS d.o.o. Tržaška 118 61000 Ljubljana SLOVENIJA Tel.: (0)61 27 31 80 Tel./Fax: (0)61 27 31 93 NOVI NASLOV ZA VAŠE ·rEHNIČNE POTREBE JEKLENE VRVI VSEH DIMENZIJ IN KONSTRUKCIJ VSE VRSTE PRIKLJUČKOV ZA JEKLENE VRVI LEžAJ! IN SEMERINGI VSEH VRST IN PROIZVAJALCEV VELIKA IZBIRA STROJNIH ELEMENTOV 346 G. V. 7-8/92 GDK: 907.2 Analiza obiska koče na planini Razor Edo KOZOROG* Izvleček Kozorog, E. : Analiza obiska koče na planini Razor. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1992. V sloven- ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 6. Koča na planini Razor je ena pomembnejših postojank v Primorskem delu našega alpskega sveta. Zato smo skušali analizirati njen obisk in s tem razložiti zakonitosti obiska v tem prostoru. Kljub temu, da so rezultati obremenjeni z določe­ nimi lokalnimi posebnostmi, so dobljene zakonito- sti več ali manj značilne za ves naš alpski svet. Ključne besede: gorski svet, rekreacija . 1.0. UVOD Po slovenskem alpskem svetu je spelja- nih kar nekaj nacionalnih transverzal in planinskih poti, ki omogočajo obisk sredo- gorja in visokogorja velikemu številu planin- cev in izletnikov. O njih imamo zbranih pravzaprav veliko informacij na različnih nivojih, ki jih pa zelo redko uporabljamo. V pričujoči analizi smo segli po informa- cijah, ki jih nudi vpisna knjiga koče na planini Razor (1317m). Ta je vzorno vo- dena že od leta 1948, ko je bila koča odprta. Čeprav so podatki zelo zanimivi za območje, ki ga pokriva koča , t. i. porečje reke Tolminke, pa nam kažejo tudi dolo- čene zakonitosti povojnega in sezonskega obiska celotnega našega alpskega sveta. Omenjena koča je namreč vključena v vse pomembnejše transverzale: v Slovensko planinsko pot (transverzala), Slovensko geološko pot in Evropsko pešpot E-7 (letos je bila izbrana celo kot druga najbolj priljub- ljena postojanka v sredogorju). Ker je to območje, ki ga soupravlja gozdarstvo, je z w E. K., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospo- darstvo Tolmin, 65220 Tolmin, Brunov drevored 13, Slovenija. Synopsis Kozorog, E. : The Attendance Analysis of the Hul in the Razor Mountain Pasture. Gozdarski vestnik, No. 7 -8/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quo!. 6. The hut in the Razor mountain pasture is one of the most important stopping places in the Primorje (Slovene coastel region) part of Slovene Alpine region . This was the reason for the atten- dance analysis and presenting some principles as regards the visiting of this area. ln spite of the fact that the results have been influenced by some local specifics, the established principles are more or less characteristic of the whole Slovene Alpine region. Key words: montainous reg ion, recreation . njegovo problematiko vse bolj usodno po- vezano . 2.0. PREDSTAVITEV KOČE NA PLANINI RAZOR Vse do druge svetovne vojne v tem delu Julijskih Alp ni bilo planinskih postojank. Gore so bile mejne in planinstvu večinoma nedostopne. Zato je že prvo leto po vojni Planinsko društvo (PD) Tolmin uredilo nek- danjo vojaško stražarnico na prelazu Glo- boko kot zasilno vmesno postojanko na poti v Bohinj. Dne 11 . septembra 1948 pa je odprlo novo kočo na mestu nekdanje karavle na planini Razor (Uršič 1948) . Spo- daj sta bili kuhinja in jedilnica, zgoraj pa skupna ležišča za 30 oseb . V naslednjih letih se je porajala tudi želja po gradnji koče pri izviru Tolminke, vendar so leta 1957 spet usmerili vse sile v širjenje koče na planini Razor. Dela so z večjo ali manjšo zagnanostjo trajala vse do let~ 1971 , ko je prenovljena nudila 60 ležišč . Ze leta 1978 so poškodbe po potresu zahtevale popravi- lo, deloma pa so kočo spet razširili. Do leta 1984, ko so jo 22. 7. ponovno odprli, je bilo opravljenih 11.000 prostovoljnih delovnih G. V. 7-B/92 347 ur, do objekta pa je bilo zvoženih 380 ton gradbenega materiala (Rovšček 1985). 3.0. ANALIZA OBISKA Osnova naše analize je bilo preštevanje obiskovalcev in standardnih podatkov, ki so jih ti navedli v vpisni knjigi. To so zaporedna številka in ime obiskovalca, stalno bivališče, članstvo PZS, smer pri- hoda in smer odhoda. Seveda smo v stati- stično obdelavo lahko zajeli le tisti del populacije, ki se vpisuje v knjige . Teh je po naših ocenah okoli 70% vseh obiskovalcev. Pri tem je večji delež tistih, ki se ne vpisujejo med nedeljskimi izletniki in domačini. 3.1. Analiza obiska koče v desetletjih Utrip planinstva v tem delu Julijskih Alp se najbolje zrcali v letnih obiskih v deset- letjih. Grafikon 1 prikazuje obisk koče od leta 1948 pa do danes. Vseh vpisanih obiskovalcev je bilo do zdaj že 76.7 46. Naraščanje obiska lahko ponazorimo s funkcijo , ki je podobna logaritemski (-20746,11 + 5340,34 x ln X). Ta funkcija pojasnjuje kar 89,6% vsote kvadratov od- stopanj in je domnevno značilna za obisk našega celotnega alpskega sveta. Druge nepojasnjene individualne odklone funkcije pa lahko deloma pojasnimo s poglobljeno analizo naključnih in lokalnih vplivov , kot so vremenske razmere, popravila koče, odnos oskrbnika koče do obiskovalcev, potres leta 1976 ipd. Najbolj očitna odklona sta v letih 73-75 v pozitivni smeri, in v letih 81-84 v negativni smeri. Prvega bi lahko deloma pojasnili z vključitvijo koče v Slo- vensko planinsko pot, drugega pa s popra- vilom koče in težavami pri iskanju primer- nega oskrbnika koče. V zadnjih desetih letih je letno obiskalo kočo povprečno 2660 obiskovalcev, povprečni indeks naraščanja obiska pa je bil 1.05. Če zaupamo statistiki, bo obisk še nekaj časa naraščal s podobno intenziteto . To pa bo brez dvoma povečalo konflikte na tem območju. 3.2. Analiza sezonskega obiska koče Največji vpliv na sezonski obisk ima od- 348 G. V. 7·8/92 prtost koče . Obravnavana koča je odprta od sredine junija do konca septembra, na kar vpliva tudi vreme. V zimskem času je odprta le ob pomembnejših praznikih in zaradi vzdrževanja koče. Grafikon 2 potr- juje splošno znano hipotezo, da sta julij in avgust najprimernejša za obisk gora, av- gust pa je s svojimi 39% obiska nedvomno višek sezone. 3.3. Analiza smeri prihoda in odhoda obiskovalcev Poti do koče v grobem predstavljajo križ, ki ga tvorijo smeri Tolmin-Razor-Bohinj, in Krn-Razor-Baška grapa. Slovenska pla- ninska pot poteka v smeri Krn-Razor-Sa- ška grapa ali obratno. Geološka pot in E-7 pa v smeri T olmin-Razor-Baška grapa. Prek 50 % obiskovalcev pride in prav toliko zapusti planino Razor iz Tolminskih Ravn in s planine Stador, kjer jim večji del do- stopa iz doline skrajša osebno vozilo. Nekaj manj kot 20% obiskovalcev pa uporablja najbolj zahtevne poti, v tem primeru v smeri Koča na planini Razor na zgornji gozdni meji (Foto: E. Kozorog) OBISK 4500 I ~oo o 3500 3000 2SOO 2000 1500 1000 500 .LETNI OBISK O OBISK V AVGUSTU 48 d9 50 5l 52 53 54 55 56 57 59 59 BO 6l 62 63 64 55 66 67 68 69 70 71 72 73 7 4 75 76 77 78 79 80 81 82 83 B~ 85 BS B7 Ba 69 90 LETO Gr-afikon 1: Obisk koče v obdobju 1948-1990 40 35 25 %20 15 10 5 8 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEM OKTOB NOVEMB DECEMB Grafikon 2: Sezonski obisk koče po mesecih Črna prst-Razor-Krn, kjer poteka tudi Slo- venska planinska pot. Nekoliko več obisko- valcev prihaja s Krna in planine Stador, odhaja pa proti Bohinju. 3.4. Kraj stalnega bivališča obiskovalcev in članstvo pri PZS Analiza kraja stalnega bivališča je po- trdila nacionalno pomembnost tega ob- močja kot dela Julijskih alp, saj je le 37% obiskovalcev koče iz širše Tolminske . Iz preostale Slovenije jih je kar 53%, 7% je tujcev, le dober odstotek obiskovalcev pa je iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Podatek o 71 % pripadnosti obiskovalcev Planinski zvezi Slovenije (PZS) kaže na velik vpliv te organizacije v naših Alpah. V nečlanih so zajeti tudi tujci, čeprav so večinoma člani svojih planinskih organiza- cij. 4.0. SKLEPI IN POVZETEK Iz analize obiska koče na planini Razor je mogoče povzeti naslednje: G. V. 7·8/92 349 =......-; .... ------------·· ··- Zaradi svoje lege in vključitve v sistem transverzal nih poti je koča na planini Razor izrazito nacionalnega pomena, saj je kar 63% obiskovalcev doma zunaj Tolminske. Zaradi tega domnevamo, da so rezultati analize obiska v tem prostoru več ali manj značilni tudi za preostali alpski svet pri nas. Rezultati prikazujejo zakonitosti letnih in mesečnih obiskov v tem delu Julijskih Alp. Ker se obisk funkcijsko povečuje in se bo predvidoma tudi v prihodnje, lahko pričaku­ jemo, da bodo tu v prihodnje konflikti v prostoru še izrazitejši. Evidentiran je bil velik vpliv, ki ga imajo nacionalne transverzale na povečan obisk na tem področju . Velik sezonski obisk naših gora v poletnih mesecih je že znan in je na višku v avgustu s kar 39% vseh obiskovalcev. Zelo velik del obiskovalcev (v našem primeru prek 60 %) uporablja za dostop in sestop najlažje poti in se, »dokler se da«, pripeljejo z osebnim vozilom, zelo majhen delež pa najtežje popotniške poti (pod 20 %). Ker je kar 71% vseh obiskovalcev članov PZ Slovenije, je vpliv te organizacije na dogajanje v alpskem svetu nedvomno velik. Ker pa se to planinstvo dogaja skoraj v celoti na gozdnih površinah in v območju, ki je funkcionalno vezano na gozd, je PZS morda pravi naslov za sodelovanje, vsaj na nivoju izmenjavanja informacij. Z novimi nalogami, ki so posledica razširjenega poj- movanja gozdarstva, pa se tu odpira nov interdisciplinarni prostor, na katerega so doslej opozarjali le občasni konflikti. THE A TTENDANCE ANALYSIS OF THE HUT IN THE RAZOR MOUNTAIN PASTURE Summary The at1endance analysis of the mountain hut in the Razor Alpine pasture can offer the following conclusions : Due to its position and the incorporation into the system of transversal routes, the hut in the 350 G V. 7-8/92 Razor mountain pasture is of extreme national importance because as much as 63% of its visitors are not resident in the Tolmin region . Consequently, it is presumed that the results of the attendance analysis in this area be also more or less characteristic of the remaining Alpine region in Slovenia. The results show the principles of monthly and annual attendance in this part of Julian Alps. Due to the factthat the attendance function increases and is also expected to do so in the future, it can be anticipated that future conflicts will be even more explicit. Great influence national transversal routs have on the increased visit of this region has been recorded. Great seasonal visit to Slovene mountains during the summer months has already been known and it reaches its peak in August with as much as 39% of all the visitors . When accessing and descending, a great deal of visitors (he re 60 %) use the easies routes and make use of their car ''as long as it is possible". There is a small percentage of those who choose the most difficult travelling routes (less than 20 %). Because as much as 71% of all the visitors are the members of the Alpine League of Slovenia, the influence of this organization on the events going on in the Alpine region is undoubtedly great. Yet because this mountaineering takes place almost exclusively in forest areas and in the region which in functionally linked to the forest, the PZS (the Alpine League of Slovenia) might be the appropriate addressee to start the cooperation with , at least on the level of informa- tion exchanging. With the new tasks, which are the result of a more comprehensive understand- ing of the forestry, new interdisciplinary sphere has emerged, which has only been paid at1ention to by periodical conflicts up tili now. VtRl i. Kozorog, E. 1991 : Gorniške dejavnosti v porečju Tolminke, oddano gradivo za etnološki zbornik, Tolmin. 2. Rovšček , Ž. 1985 : Koča na pi. Razor, PV 1985/2, PZS Lj. 3. Uršič, H. 1948 : Koča na planini Razor, PV 1948/1 O, PZS, Lj. 4. Uršič, H. 1965: Soška podružnica SPO, PV 1956/11 , PZS Lj . 5. Zupanc, C. 1975: Naše planinstvo, Tolmin- ski zbornik, str . 473-477. 6. * 1948-1990 : Vpisne knjige koče na planini Razor, Pokrajinski arhiv, Nova Gorica. GDK : 232.43:156.5 Pomlajevanje v gnezdih pomeni tudi zaščito pred divjadjo Lado ELERŠEK*, Jože GRZIN** 1. UVOD Gozd je v svoji pomlajevalni razvoJni stopnji lahko zelo ogrožen zaradi preštevil- čne parkljaste divjadi, ki z objedanjem in drgnjenjem uničuje mlada drevesca, še po- sebno pa prav določene drevesne vrste, npr. javorje, trepetliko, jelko, mecesen, bo- rovce itd. Te škode so še izrazitejše pri umetni obnovi gozdov. Posledica tega je tudi pretirana saditev smreke, saj lahko smrekove sadike dokaj dobro zaščitimo pred naštetimi poškodbami in se po drugi strani po poškodbah tudi dobro regenerira- jo. Sadike listavcev in občutljivejših iglavcev lahko zaščitimo kolektivno z žično ograjo ali posamezno z mrežo, količki, plastičnimi tulci in s kemičnim premazom. Vendar je ta zaščita precej draga, ni pa tudi povsem zanesljiva. Poleg te zaščite, ki jo tvorijo različni pripomočki, poznamo še alterna- tivno zaščito, imenovano tudi samozaščito, kar omogoča gostejša saditev drevja v gnezdih, kjer se drevje ščiti samo med seboj. Ta oblika zaščite je že znana pri naravni, redkeje pa pri umetni obnovi. Rast sadik v gosteje posajenih skupinah smo preskusili v desetih gnezdih, ki smo jih osnovaH s sadikami evropskega in japon- skega macesna. 2. SKUPINSKA RAST JE POZNANA PRI NARAVNI IN TUDI PRI UMETNI OBNOVI V visokogorskem naravnem gozdu naj- demo večkrat mladje gozdnega drevja, raz- porejena v manjših skupinah, v katerih se dokaj uspešno upira tamkajšnjim ekstrem- nim in pogubnim dejavnikom biotske in * L. E., dipl. inž. gozd., *" J. G., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, Slovenija abiotske narave. Pa tudi v ravninskih prede- lih je poznano uspešno skupinsko pomlaje- vanje hrasta, ker divji prašiči zrijejo tla na manjših površinah. Mlinšek (1978) ugotav- lja: »Neenakomerna posamična razmesti- tev in gručasta razmestitev je naravna za- konitost v vsem živem svetu in pomeni bistveno značilnost življenja ... Videti je, da je gručasta razmestitev produkt . razvoja razmerja: vrsta- okolje in kot taka idealna struktura za uspešen razvoj vr~te v neki tvorbf.« že v prejšnjem stoletju je Frankhauser priporočal sajenje 10-20 sadik v skupini z manjšimi razmiki. Tako razporeditev naj- demo tudi v naravi in pomeni boljšo zaščito pred drsečim snegom, izsušitvijo, plevelom, vetrom, objedanjem in drgnjenjem. Pri tem pa lahko tudi pri saditvi bolje izkoriščamo mikrorastišča (Leibundgut 1982). Pri nas je priporočal skupinsko sajenje Špendel (Špendel1962), ki je ugotavljal, da v skupini sadike lažje prebolijo saditveni šok, sklep se hitreje sklene, stroški obžetve so manjši, stroški snovanja pa so večji. V skupino naj bi bilo po njegovem posajenih 40-60 sadik z razmi kom 60-80 cm. Obširnejše poskuse skupinskega sajenja hrasta so naredili pred 40 leti na Poljskem (Szymanski 1986). Zaradi pomanjkljive nege in zaščite je po vojni propadlo na Poljskem več kot 200 000 ha nasadov. Me- ni, da je pri skupinski saditvi (ki jo imenujejo nekateri »metodo gnezd«) tudi pri eksten- zivnejši negi več možnosti, da nasad ne propade. Take biogrupe pomenijo še po- sebno na dobrih tleh samoobrambo proti plevelu. Szymanski je posadil prvotno na hektar 200 skupin velikosti 2m2 s 25-50 sadikami hrasta 1/0 ali 2/0. Pozneje je oblikoval več gnezd z manjšim številom sadik, med gnezda pa je dosadil še druge drevesne vrste. Tako pomlajevanje je ime- noval »samonegovalno metodo<<. G. V. 7-8/92 351 Za švicarsko gorovje priporoča Schbn- berger (1986) sajenje drevja v skupinicah (20-40 dreves), kjer tvori 3-6 skupinic večjo skupino. Pri osnovanju naj bi se izkoriščala ugodnejša mikrorastišča, ki so v gorovju lahko Je na posamezno razvršče­ nih majhnih površinah. Robno drevje v skupin ici ščiti drevje na sredini pred divjadjo zaradi skupinske razvrstitve je tudi večja naravna pestrost, ker pade med skupine več svetlobe. Navaja, da je tudi rast talne vegetacije boljša, boljši so pogoji za ptiče, divjad, žuželke in tudi razkroj humusa je ugodnejši. 3. POSKUSNA VZGOJA EVROPSKEGA IN JAPONSKEGA MACESNA V GNEZDIH V NASADU BRDO PRI IHANU 3.1. Material, rastišče in oblikovanje gnezd Za potrebe raziskav kontejnerskih sadik v nasadu Brdo smo vzgojili tudi kontejner- ske sadike evropskega in japonskega ma- cesna. S takimi sadikami, ki so bile vzgo- jene v bosnaplast kontejnerjih, to je v 18 cm visokih plastičnih tuJcih z volumnom 220 cm3, smo osnovali tudi naš poskus z gnezdi. Vzgojene sadike so dosegle višino 10-20 cm. Sadike smo posadili med vege- tacijskim obdobjem, 20. maja 1987. leta v nasadu Brdo pri Ihanu. Nasad je na opu- ščenem travniku ob robu gozda na n.v. 360m, južne ekspozicije in nagiba terena 15-20°. Tla so srednje globoka do globoka in sveža, geološka podlaga so peščenjaki. Gnezda smo osnovali s 30 sadikami, katere smo posadili z razmikam 0,3-0,4 m. Gnezda so locirana v dveh skupinah na delu že pred leti osnovanega nasada, kjer je zaradi divjadi propadla duglazija in divja češnja. Razmik med gnezdi znaša v skupini 4-1 Om. Posamezno gnezdo pokriva po- vršino 4-5m2 . Pri povprečnem razmiku med gnezdi 7 m (med robovi gnezd 5 m), bi bilo v nasadu velikosti enega hektarja 204 oziroma 6122 sadik . 3.2. Analiza rasti sadik v gnezdih Vsem macesnom smo (januarja 1992) izmerili oddaljenost od središča gnezda, 352 G. V. 7-8/92 njihovo višino, debelina v prsni višini, ugo- tavljali smo odrgnjenost (z deležem oboda debla), skrivenčenost, nagnjenost debla in predvideli njihovo odstranitev pri redčenju. Ker je bilo na novo objedenih sadik malo, ugotavljanje starejše, že obrastle objedeno- sti pa težavno, tovrstnih poškodb nismo ugotavljali . Zaradi primerjave izpadov sadik v gnezdih smo ugotavljali tudi izpade v nekoliko starejšem delu tega nasada evrop- skega in japonskega macesna, ki je bil sajen z običajnim razmikam . Nekateri sta- rejši macesni so bili pri sajenju zaščiteni s količki, nekateri pa posajeni zaradi zaščite skupaj z dvema sadikama češmina. Rezul- tate meritev prikazujejo razpredelnica 1 in grafikona 1 in 2. Zaradi ilustracije razlik v vitkosti macesnov iz gnezda in običajnega nasada smo izmerili tudi dva japonska ma- cesna iz slednjega, osemletnega dela na- sada. Ta sta bila visoka 5,0 in 5,1 m in sta imela koeficient vitkosti 72 in 98. Povprečna višina japonskih macesnov iz gnezd, ki ostanejo po redčenju, znaša 4,4 m, njihov koeficient vitkosti pa 147. Glede na to, da v nasadu po osnovanju ni bila opravljena obžetev in zaščita sadik pred divjadjo, lahko menimo, da so izpadi sadik v gnezdih relativno majhni. Po priča­ kovanju je več suhih in odrgnjenih mace- snov v zunanjem delu gnezd, saj so te sadike ščitile sadike notranjega dela. Mace- sni notranjega dela gnezda kažejo tudi nekoliko boljšo rast v višino, kot macesni zunanjega dela. V grafikonu 2 so prikazani izpadi macesnov, ki rastejo v gnezdih, in macesnov iz običajnega nasada, kjer so bili zaščiteni s količkom ali s sadikama češmi­ na, ali pa so bili brez zaščite. Medtem ko je v primeru, kjer sadike niso bile zaščitene propadlo 3/4 macesnov, je propadlo v gnez- dih le 1/3 macesnov. Primerjava med sadikami evropskega in japonskega macesna kaže, da dosegajo slednji večjo debelina, da so bolj poškodo- vani zaradi drgnenja, da je več dreves nagnjenih in da je med njimi več dreves s skrivenčenim deblom. Zaradi goste saditve in nadaljnje hitre rasti je drevje zelo vitko. Izbran evropski macesen, ki bo ostal v nasadu (18 drevesc) dosega vitkost (h :d) 147, japonski macesen (22 drevesc) pa 119. Pri japonskih macesnih, ki rastejo v Razpredelnica 1. Povprečne vrednosti izmerjenih macesnov iz desetih gnezd, prikazane po kolobarjih (poljih) Polje: 11 111 IV v s k. e. ma 9 23 23 36 14 105 SkupajN j. ma 4 21 22 43 24 113 s k. 13 44 45 79 38 219' e.ma 3 4 7 Suhih N j.ma 2 2 5 5 15 sk. 2 2 8 9 22 Odrgnjenih, e.ma 2 1 3 živih j . ma 3 4 8 6 22 N s k. 3 4 10 7 25 Skrivenčen ih e.ma (1) 3 1 (1) 4(2) (nag njenih j.ma (1) 9(3) 6(2) 15(2) 8(4) 38(12) N s k. (1) 9(4) 9(2) 15(2) 9(5) 42(14) e. ma 3,0 3,4 3,5 3,1 3,3 3,2 (1,89) (1 ,82) (1,82) (1,87) (1,80) (1 ,84) Višina-m j. ma 3,1 3,5 3 ,2 3,0 2,3 3.0 (debelina- cm) (2,17) (2,32) (2,10) (2,17) (1 ,82) (2,12) vseh dreves s k. 3,1 3.5 3 ,3 3,0 2,7 3,1 (1,98) (2,05) (1 ,96) (2,02) (1 ,80) (1 ,98) Višina-m e. ma 4,4(3,0) (debelina- cm) j.ma 4,3(3.6) dreves, ki s k. 4,3(3,3) ostanejo po redčenju Opombi: ~ V 1 O poljih, kjer je bilo posajenih 300 sadik, smo našli še 219 macesnov. Od tega je bilo 22 suhih in 197 živih (66 %). Polje 1 = 0-25cm (od sredine gnezda), 11 = 26-50cm, 111 = 51-75cm, IV= 76-100cm, V= več od 100cm nasadu, osnovanem na običajni način, je razmerje med višino in debelina seveda precej nižje. 3.3. Nadaljnja vzgoja in oblikovanje sestaja Szymanski (1986) priporoča pNo redče­ nje v skupinicah, kjer je posajena 25 do 50 eno- ali dveletnih hrastovih sadik, pri dvaj- setih letih. Po tem redčenju naj bi ostalo v skupini pet najlepših hrastov, po drugem redčenju pri tridesetih letih pa naj ostane v vsaki skupini le še en hrast. Rast macesnov v gnezdih nasada Brdo kaže po petih letih, da so pNi gojitveni ukrepi že potrebni. Macesen dosega v poprečju višino 3,1 m, maksimalno višino pa 5,2 m, zaradi česar dosega drevje visoko vitkost tudi že po opravljenem redčenju (130) in s tem maj- hno stabilnost. Pri tej višini smo izbrali v gnezdih po štiri najlepše macesne, ki naj ostanejo do naslednjega redčenja, preo- stale macesne pa smo po opravljenih me- ritvah obglavili na polovici višine. Tako bo preostalim macesnom zagotovljeno dovolj svetlobe, obenem pa tudi zaščita pred drgnjenjem divjadi. Predvidevamo, da bo potrebno opraviti naslednje redčenje po- novno po petih letih . V nasadu se je med gnezdi le redko pojavil naravni pomladek belega gabra. Zato bi bilo tu koristno dosa- diti listavce. 4. SKLEP Pri umetni obnovi je mogoče saditi sadike z enakomerno ali pa z neenakomerno (sku- pinsko) ·razporeditvijo . Ker je skupinska rast pomladka poznana tudi pri naravnem po- mlajevanju, lahko sklepamo, da je v določe­ nih ekološko ekstremnih pogojih ta način obnove tudi primernejši in uspešnejši. Ta G. v. 7-8/92 353 Grafikon 1: Parametri povprečnih macesnov, prikazani po kolobarjih (poljih), ki so različno oddaljeni od središča gnezda N 80 70 60 50 ~o 30 20 10 o N 1 o teoretična razporeditev števila sadik ~ š tev i 1 o izmerjenih macesnov število ::.~.o-.."._ .... odrgnjen ih živih mac. 5 ~~~~~~~~~ h m 3 2 o dem 2 o 1/i '11 rT 25 50 11 111 način obnove preskušajo v visokogorju, kjer posajene sadike v naslednjih letih ogro- žata drseči sneg in veter. Velike prednosti pa kaže taka obnova pri · ekstenzivnem gospodarjenju, kjer po sajenju v mladih nasadih ne obžanjajo in ne ščitijo sadik. V skupini (gnezdu) se sadike varujejo med seboj; predvsem pred objedanjem in drgnjenjem varujejo zunanje sadike v sku- pini sadike v notranjosti. Da bi preskusili snovanje nasada s sku- 354 G. V. 7-8/92 75 l\1 1.\.\1 Il~ Višine macesnov Debel ine macesnov 100 cm- oddaljenost od središča gnezda IV V- kolobarji pinsko posajenimi sadikami macesna, smo osnovali spomladi leta 1987 v nasadu Brdo deset gnezd s 30 sadikami starosti 2/0. Analize teh gnezd smo naredili po petih letih . Povprečna višina (vitkost) macesnov v petletnih gnezd ih je 3,1 m, izbranih mace- snov za nadaljnjo vzgojo pa 4,3 m. V pri- merjavi z macesni iz običajnega nasada dosegajo macesni v gnezdih precej višjo vitkost (in manjšo stabilnost), zaradi česar redčenja ne bi bilo primerno odložiti. Pe- Grafikon 2: Izpadi macesnov v poskusnem nasadu Brdo, ki so nastali predvsem zaradi drgnjenja divjadi % živih maces. 100 55 52 so 17 81 <32 8~ 85 87 Poskusne variante (število posajenih sadik) : 1 ,2 - e. ma zaščiten s količkom (1 OO) 3- j. ma z dosajenim češminom (25) 4 - j. ma brez zaščite (25) ti etni izpad sadik v gnezdih je znašal 34%, zunaj gnezda od 32-76%. Sadike v gne- zdih nismo obželi kljub njihovi majhnosti, sadike s klasičnim razporedom smo obželi prvo in drugo leto po saditvi, deloma pa smo jih zaščitili tudi s količki. Odrgnjeni in suhi macesni so bili večinoma le v zuna- njem delu gnezd. Iz lastnih izkušenj in iz podatkov literature lahko sklepamo na določene prednosti in slabosti snovanja nasadov z (macesnovimi) sadikami v gnezdih . Prednosti so: - izpadi so manjši, divjad ne poškoduje vseh dreves, temveč le obrobna; - na rastiščih, kjer raste trava, praprot - stanje ob sajenju 92 leta spomladi 4•- odstotek živih, neodrgnjenih macesnov (25) 5 - j. ma z dosajenim češminom (9) 6- e. in j. ma posajen v gnezdih (300) in podobna vegetacija, obžetev ni potrebna; - višinska rast je hitrejša; - selekcija je večja, v našem primeru se je že po prvih petih letih zmanjšalo število dreves v gnezdih s 30 na 4 izbrance (ostalo je 16% dreves). Slabe strani so: - neenakomerna razporeditev sadik. Pri redki (običajni) saditvi in dobri individualni zaščiti je končni razpored drevja na ploskvi enakomernejši; - zaradi večje vitkosti drevja v gnezdu obstaja večja nevarnost snegoloma po red- čenju; - kolikor se prostor med gnezdi vsaj delno ne pomladi po naravni poti, je po- G. v. 7·8/92 355 trebno med gnezda dosaditi »Odpornejše« drevesne vrste. Glede na ugotovitve v navedeni literaturi in analize obravnavanih gnezd, osnovanih z macesnovimi sadikami, bi kazalo (vsaj v poskusne namene) osnovati gnezda npr. le s 15-20 sadikami macesna z razmikam med sadikami 0,4-0,5 m. Pri 200 gnezdih/ ha bi posadili na tej površini 3000-4000 sadik. Gostota, ki jo predlaga Otto (1985) za sajenje e. macesna v normalnih razme- rah, je 2000-2500 sadik/ha in v ekstremnih razmerah 2000--4000 sadik/ha. Taka sadi- tev v gnezdih bi bila posebno primerna na rastišču, kjer bi lahko računali na skromen naravni pomladek (listavcev) med gnezdi. Pri opazovanju primerjalnega macesna- vega nasada na Brdu, ki je bil osnovan z običajnimi razmiki in pri katerem smo pri vsaki drugi macesnovi sadiki posadili po dve češminovi sadiki za predvideno zaščito, smo ugotovili, da je češmin v veliki meri opravil svojo funkcijo. Zato kaže pereč problem drgnjenja posajenega drevja in njegove zaščite študirati tudi na ta način. Medtem ko je samo vzdrževanje gnezd GDK: 904 cenejše ter odpade strošek zaščite sadik, pa utegne biti saditev v gnezdih dražja zaradi večjega števila posajenih sadik na hektar. Po drugi strani pa najdemo v naših gozdovih ogromno odrgnjenih in propadlih posajenih drevesc. Znaten del teh bi ostal nepoškodovan, če bi jih posadili v gnezdih . VIRI 1. Leibundgut, H., 1982: Die Aufforstung, Zu- rich, Verlag Paul Haupt, s. 88. 2. Mlinšek, D., 1978: Cilji in smotri naravne in umetne razmestitve osebkov kot eden od izhodiš- čnih temeljev pri osnovanju gozdov. Gozd. vest., Ljubljana 34, 4 : 179-186. 3. Otto, H., J., 1985 : Pflanzenzahlen bei der kunstlicher Bestandesbegrundung. Der Forst- und Holzwirt, Hannover, 40, 3: 51-64. 4. Schonberger, W., 1986: Rottenautforstung in Gebirge. Schweiz. Z. Forstwes., Zurich, 137, 6 : 501-509 . 5. Szymanski, S., 1986: Die Begrundung von Eichenbestanden in »Nest-Kulturen«. Eine Wir- ksame und sparsame Methode des Waldbaus auf wuchsigen Standorten. Der Forst- und Ho!zwirt, Hannover, 41, 1: 3-7. 6. Špende!, H., 1962: Skupinsko pogozdova- nje, Gozd. vest., Ljubljana, 20, 2: 65. Nekaj utrinkov o gospodarjenju z gozdovi v tujini Iztok WINKLER*, Milan ŠINKO** V sedanjih razpravah o prihodnji organi- ziranosti slovenskega gozdarstva se pogo- sto oziramo tudi na izkušnje v tujini . Žal je analiziranje tujih izkušenj oteženo, ker je organiziranost gozdarstva v posa- meznih državah različna in zaradi različne vsebine dela pogosto tudi neprimerljiva. Tudi prikazovanje rezultatov gospodarjenja ni enotno. Nekaj primerjav, povzetih v glav- nem iz poročil državne gozdarske službe v * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., "* M. Š., dipl. inž. gozd ., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slo- venija. 356 G. V. 7-8/92 nekaterih državah pa bo vendarle lahko bolje osvetlilo njihove gozdnogospodarske razmere in prispevalo k presoji, koliko bo naša predvidena organiziranost skladna s prakso gozdarsko razvitih srednjeevropskih dežel. 1. DVA TIPA ORGANIZIRANOSTI GOZDARSKE SLUŽBE V Evropi obstajata v bistvu dva koncepta organizacije gozdarstva. Pri prvem je lo- čena funkcija varovanja javnega interesa in svetovanja od poslovne funkcije (primer Avstrija), pri drugem pa so javne in po- slovne funkcije za državne (in največkrat tudi za ostale javne) gozdove združene in jih opravlja državna gozdarska služba, ki sočasno opravlja tudi osnovni nadzor in svetovanje v zasebnih gozdovih ali celo prevzema v njih, v dogovoru z lastniki, tudi poslovne funkcije (ZR Nemčija, Švica, Ve- lika Britanija, Belgija). Organizacija gozdarske službe je pravi- loma tristopenjska. Navadno poleg gozdar- skih direkcij (ena ali več v deželi) obstajajo še gozdarski uradi (obrati) in gozdni revirji. Njihova velikost je različna. V deželi Hessen npr. pride na gozdarski urad povprečno 7895 ha, na revir pa 1136 ha gozdov, na Bavarskem obvladuje gozdarski urad okoli 7000 ha gozdov, goz- dni revir pa zajema povprečno 1 000 ha. V deželi Saden Wurtemberg odpade na go- zdarski urad povprečno 7000 ha, na revir pa 1020 ha gozdov. V Švici pokriva gozdar- ski urad okoli 6500 ha gozdov, revirji pa so veliki 500-1000 ha gozdov. 2. DELA V DRŽAVNIH GOZDOVIH PRETEŽNO OPRAVLJAJO USPOSOBLJENI STALNI GOZDNI DELAVCI Gozdarski uradi imajo za izvedbo goz- dnih del pretežno svoje delavce, pri čemer pa so navadno oskrbljeni z lastnimi delavci le za (večji) del potreb, ostalo pokrivajo s sezonskimi delavci ali angažirajo manjše podjetnike. Konkretne rešitve so ne glede na generalno ureditev zelo prilagojene lo- kalnim razmeram. V območjih, kjer je držav- nih gozdov malo, veliko lesa prodajo tudi na panju in imajo malo svojih stalnih delav- cev. Razlogi za tako ureditev so predvsem v potrebi zagotavljanja kvalitetne izvedbe del in nevtralizaciji slabosti, ki bi jih prinesli zgolj individualni in razdrobljeni izvajalci, ki bi lahko izsiljevali pogoje izvedbe. S stal- nimi delavci ustvarjajo tudi nujno potrebno strokovno jedro, na katerem temelji tehno- loški razvoj pridobivanja lesa. ln končno, tudi država se noče odreči dobičku iz svojih gozdov, ki bi se sicer prelil neposredno v zasebne žepe. Odpadejo tudi zapleteni po- sli z oddajo del. Avstrija npr. ima za izvedbo del v držav- nih gozdovih svoje državno rodjetje, ki ima za sečnjo okoli 2 mio m ter ustrezna gojitvena in druga gozdnogospodarska dela okoli 2000 stalnih delavcev. Za izvedbo gojitvenih del v veliki meri najamejo sezon- sko delovno silo, zlasti ženske. 61 % sečnje opravijo z lastnimi delavci, 5% sečnje opra- vijo kot storitev druga podjetja, 24% lesa prodajo na panju, 1 O% sečnje pa odpade na servitute. Podobno je v ZR Nemčiji. Na Bavarskem imajo državni gozdarski uradi za sečnjo približno 3,2 mio m3 in druga dela okoli 4000 stalnih gozdnih delavcev, prav tako pa za del sečnje in druga dela angažirajo tudi sezonske delavce ali manjše podjetni- ke. V deželi Baden Wurtemberg imajo za letno proizvodnjo 2,3 mio m3 in druga gozdnogospodarska dela okoli 3900 goz- dnih delavcev. V Švici pa so imeli leta 1985 za sečnjo približno 4,5 mio m3 in druga gozdnogospodarska dela okoli 9300 delav- cev. 3. ZAKUP GOZDOV - VPRAŠLJIVA OBLIKA Zakupa gozdov kot posebne oblike prav- nega odnosa med lastnikom gozda in za- kupnikom srednjeevropska gozdarska za- konodaja ne ureja posebej, čeprav je po splošnih pravnih normah možen. Gozdov, zlasti javnih, ne dajejo v zakup. Zakupne in podobne odnose v gozdovih poznajo zlasti ameriške države, zlasti ZDA in Kanada. Zakupni odnosi so posebno zanimivi v Kanadi, ker se vsebinsko spremi- njajo in zelo poudarjajo slabosti, ki ga spremljajo. Kanadska gozdarska politika temelji namreč v veliki meri na javni lasti naravnih virov in njihovi zasebni rabi (izkoriščanju). Natančna razmerja urejajo vlade posamez- nih provinc, največkrat za zakup, licenco ali dovolilnice. V preteklem stoletju so prešli od podelje- vanja popolne pravice do gozdov (privatiza- cije državnih gozdov) na zakup, ki je zago- tavljal zakupniku široke ekskluzivne pravice v času trajanja zakupa. V zadnjem času pa prehajajo vse bolj na koncesije, ki so po- G. V. 7-8/92 357 godba med vlado in nosilcem koncesije in ne vsebujejo nobenega lastniškega inte~ resa nad zemljiščem. Koncesije so zaradi pritiskov na gozd postale vse bolj zapletene in kompleksne. Posebne koncesije imajo za potrebe kmetov, majhnih podjetij za sečnjo, velikih žag ter celulozne in papirne industrije . Danes poznajo več kot 30 različ~ nih oblik pravic za uporabo: od dolgoročnih zakupov do sodobnih koncesij in dovoljenj za posebne namene. Nosilec koncesije ima široko paleto dolž~ nosti, od vzdrževanja gozdov, gradnje cest, varstva in gojenja gozdov. Vse ukrepe pa mora potrditi državna agencija za gozdove. Koncesionarji morajo plačati državi dolo- čene zneske, vključno s pristojbino za m3 posekanega lesa, včasih tudi dajatve na podlagi površine. Država pogosto povrne stroške za nekatera vlaganja. S takimi po- godbami ostajajo javni gozdovi brez velikih stroškov upravljanja, javna gozdarska služ- ba se osredotoči na potrjevanje ukrepov, nadzor in terjatve. Opozarjajo pa zlasti na naslednje slabo- sti: - koncesije so bolj po meri velikih firm, podeljene često brez konkurence, razpolož- ljivi les je vnaprej alociran med predelo- valce in tako ni surovine za morebitne nove predeloval ce; - ni konkurence, kar pomeni, da lesa ne dobi najuspešnejši predelovalec; - dajatve težko realno ovrednotijo; - cene lesa na panju so manjše kot njegova realna vrednost; - težko je zagotoviti izvedbo gojitvenih del in naložb. Zakupnik nekako še opravi minimalna gojitvena dela, ni pa posebno zainteresiran za intenzivnejša dela, prilago- jena rastiščnim možnostim. Dolgoročno po- meni to manj lesa. Iz prikazanega je mogoče zaključiti, da v državah, kjer uporabljajo institut zakupa, le-tega cenijo kot naprednega, s katerim so presegli prejšnjo obliko popolne privatiza- cije gozdov. Primeren je samo za večje, zaokrožene komplekse z obveznostjo ce- lostnega gospodarjenja z gozdovi (vsebin- sko so to bila doslej pri nas naša gozdna gospodarstva v delu, ko so gospodarila z družbenimi gozdovi). Nikakor pa ni smo- trno, da se zakupne površine razdrobijo, 358 G. V. 7·8/92 ker je tako še težji nadzor in je zlasti osiromašena možnost za intenzivno gospo- darjenje, ki daje učinke le dolgoročno. Za- kupnik za določeno časovno obdobje, npr. dvajset let, takega interesa gotovo nima. S poudarjeno splošnokoristno rabo gozdov pa je smiselnost zakupa (ki je predvsem gospodarska in profitna) še bolj vprašljiva. V naših razmerah bi morali imeti uvajanje zakupa državnih gozdov za degresivno in se zamisliti zlasti nad posledicami, ki bi jih imela masovna in razdrobljena zakupna razmerja za mnogonamensko gospodarje- nje z gozdovi in intenzivno gojenje gozdov, ki je temu nujna podlaga, še posebej v občutljivih ekoloških razmerah. če država ne bo sama neposredno gospodarila s svojimi gozdovi (npr. v javnih podjetjih), kar bi bilo sicer najbolj smotrno, potem naj sklepa z izvajalcem vseh del na določenem širšem območju dolgoročne dogovore (npr. za deset let), kar bi omogočalo, da se tudi ekonomski odnosi na podlagi dolgoročnega dogovora urejajo letno. 4. DONOSNOST GOZDNE PROIZVODNJE JE VSE BOLJ VPRAŠLJIVA V državnih gozdovih večine evropskih dežel je donosnost gozdne proizvodnje v zadnjih letih vse bolj vprašljiva. To je pripi- sati zlasti nagli rasti stroškov dela, ki jim cene lesa ne sledijo, pa tudi relativno veli- kim stroškom gojenja in varstva gozdov, ki so posledica nesonaravnega gospodarje~ nja z gozdovi. Rezultate gospodarjenja z gozdovi izka~ zujejo povsod že na enoto gozdne površi~ ne, poleg donosov lesa pa upoštevajo vse bolj tudi druge donose gozda in stroške zanje. Poglejmo za primer rezultate gospodarje~ nja z državnimi gozdovi na Bavarskem v letih 1984, 1986 ir. 1998 (preglednica 1 ). Obsežni vetrolomi so v zadnjih letih močno povečali obseg sečnje, proizvodni učinki so se povečali, kar se je poznalo tudi na ekonomskih rezultatih. Poglejmo za pri- mer rezultate gospodarjenja v deželi Hes- sen v letu 1990, ko so že vplivali učinki vetrolomov (preglednica 2). Preglednica 1 : Stroški gospodarjenja z državnimi gozdovi v deželi Bavarska (površina državnih gozdov 722.225 ha) Leto Sečnja m3/ha Prihodki v DEM/ha gozdni lesni sortimenti stranski gozdni proizvodi lov, ribolov drugi prihodki SKUPAJ prihodki Stroški v DEM/ha sečnja spravilo gojenje in varstvo gozdov v tem med drugim: - varstvo gozdov - obnova gozdov - nega gozdov drugi stroški v tem med drugim: - -ceste in vlake - lovstvo - splošnokoristne funkcije Uprava- splošni stroški SKUPAJ stroški ČISTI DONOS v DEM/ha Kazalci nekaterih posameznih stroškov: Stroški gradnje cest: povprečno 64,31 DEM na tekoči meter v ravnini 37,96 DEM na tekoči meter v gorskem svetu 106,07 DEM na tekoči meter Preglednica 2. Stroški gospodarjenja z držav- nimi gozdovi v deželi Hessen v letu 1990 PRIHODKI v DEM/ha prodaja lesa nadomestila za spravilo lesa (s konji) donos stranskih proizvodov nadomestila za gozdne škode posebni donosi SKUPAJ PRIHODKI STROŠKI v DEM/ha gojenje gozdov varstvo gozdov vzdrževanje cest sečnja spravilo lovstvo- gospod. z divjadjo drugi stroški proizvodnje splošni stroški - gozdarski urad - obrat - centrala SKUPAJ STROŠKI ČISTI DONOS v DEM/ha 1097 53 16 5 72 1243 76 41 26 424 156 15 88 168 28 1021 222 1984 1986 4,23 4,34 521,52 497,87 9,11 8,93 13,34 13,27 53,51 38,44 597,48 558,52 128,17 125,72 47,46 50,86 129,94 152,16 66,52 73,64 214,95 227,53 587,04 629,92 +10,44 -71 ,40 Gradnja vlak : povprečno 8,24 DEM/tekoči meter v ravnini 5,79 DEM/tekoči meter 1988 4,45 517,33 8,26 13,73 37,58 576,90 126,78 54,42 157,12 41,40 81,83 26,31 78,53 47,63 10,94 4,98 235,43 652,58 -75,68 v gorskem svetu 19,17 DEM/tekoči meter Kazalci nekaterih posameznih stroškov : gradnja cest 25 DEM/tekoči meter vzdrževanje cest 1 , 19 DEM/tekoči meter gradnja vlak 4 DEM/tekoči meter bruto urna postavka delavca 19,61 DEM polna cena delovne ure 43,30 DEM (v polni ceni delovne ure so poleg bruto ure šteti še splošni stroški delavca- odškodnina za orodje, dopust, slabo vreme, bo/niška, prevoz na delo ter socialno zavarovanje, ki ga pretežno plača nepo- sredno delodajalec). delovna ura traktorja: kmetijski traktor 35-70 KW 56,50 DEM/uro (materialni stroški v tem 18,46 DEM) gozdarski traktor 35-70 KW 85,83 DEM (materialni stroški v tem 42,50 DEM) 5. DENACIONALIZACIJA GOZDOV V NEKDANJIH SOCIALISTIČNIH DEŽELAH Politične in gospodarske spremembe tudi v nekdanjih vzhodnih socialističnih deležah postavljajo v ospredje vprašanje denacio- G. V. 7-8/92 359 nalizacije in privatizacije premoženja. Pri denacionalizaciji gozdov si tudi pri njih očitno prihajata v nasprotje javni in zasebni interes do gozdov. Natančnih informacij o tem je pravzaprav malo. Na Madžarskem, ki ima 1 ,68 mio ha gozdov in gozdnatost 18%, je sedaj 69% gozdov v državni lasti. Z njimi gospodari pretežno 22 državnih gozdnih obratov, z manjšimi površinami pa tudi državni kmetij- GDK : 945.3 ski obrati. 31% gozdov pa je v upravljanju približno 1350 zadrug in gozdnih skupnosti. Po izvedbi določil zakona o zadrugah, za- kona o odškodninah in premoženjskega zakona bo 35-40% celotne gozdne po- vršine prešlo v zasebno in zadružna last. Ostanek državnih gozdov nameravajo trajno obdržati. Gozdarstvo bo do leta 2000 prevzelo tudi okoli 150.000 ha slabih kmetij- skih zemljišč , ki jih bodo pogozdili. Primerjava razširjenih raziskovalnih prioritet s programi COST Boštjan KOŠIR* Znano je, da se v letošnjem letu inten- zivno ukvarjamo z definiranjem novih razi- skovalnih polj, ki bodo tvorila nekakšno ,,mehko« osnovo nove organiziranosti zna- nosti v Sloveniji. Pri teh prizadevanjih smo se srečali tudi z vprašanji o primerljivosti naše znanosti s tujino - primerljivosti, ki jo lahko merimo na različne načine, npr. s pokritostjo posameznih tematskih področij, z referenčnostjo posameznih raziskovalnih ustanov in še na mnogo drugih načinov. Na nacionalni strateški konferenci (maj 1992), ki je bila namenjena tudi takšnim primerjavam, smo prikazali eno izmed mož- nih primerjav. COST je program Evropske skupnosti za mednarodno znanstveno sodelovanje na različnih področjih . Glavni namen programa je v izmenjavi znanstvenih informacij ter spodbujanju sodelovanja med raziskoval- nimi ustanovami v Evropi. Stroške sodelo- vanja krije vsaka dežela sama. Pred letom dni je bil ustanovljen v COST tehniški komite za gozdarstvo in lesarstvo. Med prvimi nalogami je bil izbor raziskovalnih prioritet in pregled raziskovalnih kapacitet na tem področju. * Dr. B. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija 360 G. v . 7-8192 Zbirali so naslednje podatke: število insti- tucij, število raziskovalcev in tehničnih so- delavcev in ocenjevali prioritete (1-3) po posameznih tematskih področjih. V tem pregledu bomo za primerjavo vzeli število raziskovalcev, ki delajo na posameznem področju . V pregledu, ki nam je bil na voljo, so zajeli podatke za l. 1991 za naslednje države: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Nor- veška, Portugalska, Španija, Švedska, Švi- ca, Velika Britanija. Podatki za Grčijo , Irsko in Luksemburg so nepopolni. Navajajo tudi podatke za nekdanjo Jugoslavijo , ki smo jih v naši primerjavi izpustili in namesto teh upoštevali podatke za Slovenijo. Te smo popravili in uskladili s stanjem v l. 1991 - na podlagi poročil Oddelka za gozdarstvo BF in Inštituta za gozdno in lesno gospodar- stvo. Zavedamo se, da domači podatki v teh kriznih in nenormalnih razmerah ne odse- vajo pravega stanja v znanstveno-razisko- valni sferi gozdarstva. Naštete države premorejo skupaj 62 us- tanov, ki se ukvarjajo s problemi gozdarstva (največ jih proučuje onesnaženje zraka in klimatske spremembe) . Tipične gozdarske teme proučuje med 40 in 50 ustanov v Evropi (17 držav), oziroma največ 3,6 usta- Preglednica 1 : Področja raziskovanja COST po vrstnem redu glede na število raziskovalcev Področje število ustanov število raziskovalcev COST Skupaj COST Na ustanovo COST Skupaj SLO Genetika, variacije in evolucija, izbira vrst, provenienca, ohranjanje genetskih rezerv, biotehnologija. Genetske izboljšave 56 202 3,61 3,18 Orevesna fiziologija, ekofiziologija, gnojenje, razvoj, obnova, rastlinska propagacija 58 162 2,79 1,1 Rastišče : ekološke značilnosti in izboljšave 54 146 2,70 1,58 Onesnaženje zraka, klimatske spremembe: učinki in nadzor 62 142 2,29 5,05 Gojenje naravnih gozdov in plantaž 56 124 2,21 1,82 Meritve, prirastoslovje, rast ni modeli in donosi 39 97 2,49 Mikologija in patologija. Odpornost proti boleznim 42 97 2,31 2,16 Insekti in drugi nevretenčarji. Varstvo in nadzor, vrednotenje škod 26 85 3,29 0,09 Uporaba prostora: urejanje gozdov, vodenje in ekonomika 39 82 2,10 7,61 Gozdno delo : sečnja, transport, socialni vidiki dela 30 80 2,67 5,24 Gozdna hidrol_9gija. Urejanje in sanacija hudournikov. Skode po snegu. Erozija 31 79 2,55 0,26 Struktura, dinamika in delovanje gozdnih sistemov 46 75 1,63 Ogozdovanje, sadni material, drevesnice, obnova gozdov 46 72 1,57 0,11 Anatomija, biokemija, biogeokemija, biogeolizika, rastlinstvo, taksonomija. Geobotanika, paleolitogeografija 32 72 2,25 0,82 Ekonomski vidiki gozdarstva, politika, zakonodaja in upravljanje. Povezave z uporabniki, prognoze, študij dela, ergonomija 32 72 2,25 2,89 Interakcije: tlaJvrste, gojenje in okolje, Interakcije: rast. vrstaJrast. vrsta 47 71 1,51 0,24 Obdelava podatkov, daljinsko zaznavanje. statistika, računalniki, inventura gozdov 29 67 2,31 3,26 Hilrorasloče drevesne vrste 39 60 1,54 Nega krajine in okolja, rekreacija, socialni in zgodovinski vidiki 36 56 1,56 1,35 Živalstvo, habitati in upravljanje 27 40 1,48 0,32 Informacijski sistemi in terminologija 23 34 1,48 Kmetijsko gozdarstvo 27 32 1,19 Gozdarstvo v tropih 8 30 3,75 Upravljanje, vrednotenje raziskovalnih rezultatov v gozdarstvu 15 24 1,6 Požari: preventiva, posledice, nadzor. Obnova po žarišč 17 23 1, 35 Nelesni gozdni proizvodi: skorja, smola, sadeži, gobe, lišaji itd. 10 20 2,00 Zaščita gozdov, naravni parki 14 17 1,21 0,27 Upravljanje z divjadjo 14 16 1,14 0,68 Obnova gozdov na opuščenih kmetijskih · površinah 21 16 0,76 G. V. 7-8/92 361 Akvakulture : biologija. nadzor in donosi v konl inentalnih vodah 11 Energija in gozd 5 Vpliv okolja na gozdarstvo 4 Gozdarstvo~ aridnih območjih 2 nov na državo oziroma v povprečju med 2,3 do 2,9 ustanov, ki raziskujejo tipične gozdarske probleme na državo. Velikost povprečne ustanove v naštetih državah je 63,5 raziskovalcev (brez tehni- kov) z vsemi področji, ki jih pokriva COST, oziroma 41 ,8 raziskovalcev, če upošte- vamo samo področja, ki so pokrita tudi s slovenskim znanstvenim delom. V našem pregledu premoreta obe domači ustanovi skupaj 38 ,0 raziskovalcev, kar je primerljivo s povprečno evropsko ustanovo. Dejanska razporeditev raziskovalcev, ki so pri nas deljeni na dve ustanovi pa kaže, da nobena od njiju ne dosega povprečne evropske velikosti . Evropske raziskovalne ustanove so go- zdarske teme razvrstile na 33 področij, od katerih jih Slovenija pokriva 19 oziroma 58% glede na število področij, oziroma 79% glede na delež, ki ga ta področja 13 1,18 5 1,00 5 1,25 0,50 predstavljajo v skupnem številu zaposlenih v programih COST. Posebej zanimiva je analiza pokritosti posameznih tematskih področij. V progra- mih COST so le redka področja zastopana z manj kot enim raziskovalcem. če upošte- vamo samo tista področja, ki jih pokrivamo tudi v Sloveniji, potem v programih COST ni nobenega področja z manj kot enim raziskovalcem. Velika večina področij je pokrita z dvema do tremi raziskovalci (glej sliko). Nasploh je pokritost posameznih po- dročij veliko bolj enakomerna kot pri nas, kjer je razpon med najmanj razvitim ter najbolj zastopanim tematskim področjem veliko večji. V Sloveniji je področij z manj kot enim raziskovalcem kar 8 ali 42%. Nadaljnjo delitev moči pomenijo še razisko- valne naloge ter delež posameznega razi- skovalca v raziskovalni nalogi. Ali smo tako neizmerno učinkoviti, ali le zelo, zelo povr- šni, da zmorejo posamezniki in razisko- Grafikon 1 : število projektov glede na velikost projekta 12 -r i 10 j 362 G. V. 7-B/92 // :lJ COST število raziskovalcev/projekt valne skupine s tako malo urami doseči mednarodno priznane rezultate? Pri tem ne omenjamo pomoči tehničnega osebja, za katero bi bilo vredno narediti posebno analizo, čeprav že hitra primerjava s pro- grami COST pokaže, da tudi pri številu tehnikov močno zaostajamo. Če pod raziskovalno prioriteto razumemo vsebino in vrstni red (pomen) nekega razi- skovalnega področja, potem lahko trdimo , da so le redke prioritete pri nas (če so predstavljene s številom raziskovalcev) povsem primerljive s programi COST. Med tistimi tematskimi področji, katerih prioritete so najbolj primerljive, so: prouče ­ vanja onesnaženosti zraka, klimatske spre- membe, učinki in nadzor posledic onesna- ževanja (po COST 4. po vrsti, pri nas pa 3.), področje mikologije in patologije (po COST 6. po vrsti, pri nas pa 7.) ter anato- mije in taksonomije (po COST 13. , pri nas 12.). Med tistimi prioritetami, ki niso primerljive oziroma kjer so razlike največje, pa so: GDK : 624.3 entomologija, varstvo in nadzor nad ško- dami (COST 7., pri nas 19.), obdelava podatkov, daljinsko zaznavanje, statistika, računalniki, inventura gozdov (COST 15., pri nas 4.), uporaba prostora, urejanje go- zdov, vodenje in ekonomika (po COST 8., pri nas 1.), gozdno delo, sečnja, transport, socialni vidiki dela (COST 9., pri nas 2.) . Seveda primerjava vrstnega reda ne da odgovora, ali imamo prav mi ali ,oni' . Nepri- merljivi vrstni red je morda v resnici prav- šen , če upoštevamo naše specifične na- ravne in razvojne razmere. Smeri razvoja, kot tudi prioritete znanstveno raziskoval- nega dela, so poleg tega dane v veliki meri tudi z obstoječo strukturo strokovnega po- tenciala, z njegovo sposobnostjo raziskova- nja, komuniciranja, prenašanja izkušenj; čeprav bi morda radi , da bi bile prioritete določene po nekem višjem načelu - npr. pomenu področja za vso družbo. če meni- mo, da je barka zašla, jo moramo preusme- riti, hkrati pa tudi počakati, da se v jadra ujame svež veter. Gozdnogojitveno načrtovanje s pomočjo prostorskega informacijskega sistema Sašo GOLOB* Gozdnogojitveni cilji se morajo podrejati zahtevi po trajnem ohranjanju večnamen­ skosti gozda v razmeroma majhnih ekolo- ških celotah, to pa je mogoče le tako, da v njem pospešujemo in vzdržujemo stabilno in biološko bogato strukturo. Želimo, da se bo gozd po motnjah, ki delujejo nanj, spo- soben vzdrževati v dinamičnem ravnovesju in da bo sposoben ohranjati svojo samore- gulacijsko moč . Posegi v gozd, ki upošte- vajo ta osnovni smoter, so dolgoročno naj- racionalnejši in najgospodarnejši, temeljiti • Mag. S. G., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija pa morajo na negi. Uresničevanje gozdno- gojitvenih ciljev, pri katerih je pomembna tudi pridelava kakovostnega lesa, je na- mreč le v redkih primerih čisti naravni dar. Nego gozda zagotavljamo s skrbnim gozdnogojitvenim načrtovanjem. Kot pravi Leibundgut (1973), gre pri tem v bistvu za to. da poskrbimo, da bodo gozdnogojitveni ukrepi opravljeni na pravem kraju , pravoča­ sno in na pravilen način. To je mogoče zagotoviti le, če so gozdnogojitveni cilji krajevno koordinirano določeni, če so po- segi v gozd smiselno določeni ter razčle­ njeni in če obstaja možnost učinkovitega nadzora. Anketa o gozdnogojitvenem načrtovanju, G . V. 7 ·8/92 363 ki je bila opravljena lani (Golob 1992); kaže, da je treba temu področju v prihodnje nameniti več pozornosti. Poleg tega, da je bilo načrtov, posebno v zasebnih gozdovih, izdelanih malo, so glavne slabosti, ki jih je še treba odpraviti: tesneje povezati gozdno- gojitve no načrtovanje z načrtovanjem na višjih ravneh, organizirati timsko delo pri načrtovanju in vanj bolj vključiti gozdarske inženirje ter izdelati načrte na informacijsko učinkovit način in v taki obliki, da jih bo mogoče predstaviti javnosti, lastnikom in drugim panogam, ki delujejo v prostoru . POVEZAVA MED NAČRTOVALSKIMI RAVNMI Za optimalno razmestitev ciljev in ukre- pov v gozdu so potrebne ustrezne eko/o- ško-prostorske informacije. Teh pa ne ugo- tavljamo le za enkratno rabo , pač pa morajo biti uporabne tudi za preverjanje ustreznosti ciljev in ukrepov v daljših časovnih obdo- bjih . Ker se informacije o gozdovih zaradi razmeroma počasnega razvoja gozdov po- časi spreminjajo , je smiselno in racionalno , da jih ne pridobivamo vsakič znova, ampak da spremembe v gozdovih sproti registrira- mo. Tu ne gre le za spremljavo v količin­ skem in kakovostnem smislu, ampak tudi v prostorskem. Zdi se, da bi lahko to delo najučinkoviteje opravili z računalniško podprtimi prostorskimi informacijskimi si- stemi (PIS). PIS so v zadnjih letih dosegli že tako stopnjo razvoja, da jih kaže začeti uporab- ljati tudi pri gozdarskem načrtovanju (Schmidtke 1989, Golob 1990). Prvi pogoj za uporabo teh sistemov in za izrabo pred- nosti, ki jih omogočajo je, da imamo v gozdu določene spremenljive najmanjše ali temeljne ekološko-gospodarske celote, ki so obenem tudi najmanjše informacijske enote. Te je mogoče povezovati v večje celote : ki rabijo tudi višjim ravnem načrtova­ nja. Temeljna ekološko-gospodarska celota je v gozdu negova/na enota, ki jo je treba pojmovati kot (1) ekosistem, določen z značilno strukturo organske snovi, z značil­ nim kroženjem snovi oziroma hranil in z značilnim pretokom energije (v praksi je to enota s homogenimi rastiščnimi razmerami in z značilno razvojno obliko) , in kot (2) 364 G. V. 7-8/92 najmanjšo gozdnogospodarsko celoto s specifičnimi cilji in s specifičnimi smerni- cami ali ukrepi . če z gozdom gospodarimo sonaravne, mora biti gospodarska kompo- nenta negovalne enote tesno povezana z ekološko oziroma mora biti od nje močno odvisna. Pojma, kot sta sestojni tip ali razvojna stopnja, ki sta pri načrtovanju v zadnjem času zelo razširjena, se nanašata le na eno, strukturno značilnost negovalne enote, zato jih ne gre enačiti z njo. Ta dva pojma tudi preveč navajata na razmišljanje, ki je blizu pretiranemu poudarjanju uravno- vešenosti sestojev po starostnih razredih, in pomeni odmik od sonaravnega gospo- darjenja. Prav tako je vprašljivo, ali kaže uvajati v načrtovalsko izrazje pojem delne površine, ki je najbrž v konkretnem zelo blizu negovalni enoti , vendar pa v pojmov- nem smislu usmerja v izrazito ureditveno- tehnično razmišljanje. Če resnično želimo gozdnogojitveno in gozdnogospodarsko načrtovanje med seboj tesneje povezati, je pomembno, da oba priznavata isto temeljno ekološko-gospodarsko celoto, to je nego- valno enoto, oddelku pa namenjata le vlogo stalnega bilančnega okvirja. Temeljni očitek takemu sistemu načrto­ vanja je v tem (Gašperšič , Kotar, Winkler 1992), da se veljavnost gozdnogojitvenih načrtov časovno ujema z desetletnimi ob- dobji, ki veljajo za gozdnogospodarske na- črte, in da torej nima smisla navajati etatov v gozdnogojitvenih načrtih. Po drugi strani pa je res, da etat iz načrta gozdnogospodar- ske enote ni dovolj specifično določen , da bi lahko prek njega usmerjali razvoj gozda in nadzirali izvajanje gozdnogojitvenih ukre- pov na posamezni parceli, kar pa je mogoče z gozdnogojitven im načrtovanjem. Kako to- rej razrešiti to neskladje? Zadrego je mogoče razrešiti tako, da gozdnogospodarsko enoto razdelimo na toliko homogenih delov (približno po BOO ha) , da je mogoče v vsakem od njih izdelati gozdnogojitvene načrte v enem le- tu, s tem pa je zadoščeno potrebi po podatkih, ki so vezani na desetletno načrto­ valsko obdobje . Problem hkratne informa- cije o gozdnih fondih na ravni enote s tem še ni rešen, zato in pa zaradi nujne korek- ture okularno pridobljenih podatkov po ne- govalnih enotah pa je nujno zasnovati še mrežo stalnih kontrolnih ploskev v strukturi gozda ustrezni gostoti. Obvezna naj bi bila le kilometrska, republiška mreža, podrob- nejša pa naj bi bila v tistih gozdnogospodar- skih enotah, kjer intenzivneje gospodarimo. Na kontrolnih ploskvah je smiselno zbirati le podatke o lesni zalogi in prirastku, vse druge za načrtovanje relevantne podatke pa spremljati oziroma vsako leto ažurirati na ravni negovalne enote. Tu je treba nekaj reči o občutljivem vpra- šanju evidenc. Mogoče je namreč navesti kar nekaj pomislekov, ali je res treba natan- čno spremljati posek lesa po odsekih. Prvi se nanaša na premik v pogledu na osnovno poslanstvo gozdarstva in na pojmovanje trajnosti (primerjaj tudi Gale, Cordray 1991 ). če se nam zdi v gozdu predvsem pomembna trajnost dominantnega proiz- voda - lesa, oziroma skrb za stalen dotok lesa lesni industriji, bomo gledali na evi- denco drugače, kot če se nam zdi bolj pomembna trajnost gorskih kmetij ali vaških skupnosti. Še drugače bomo sodili o evi- denci, če nam gre v prvi vrsti za dolgoročno ohranjanje integritete gozdnih ekosistemov oziroma za njihovo sukcesijsko napredova- nje. Načrtovanje v okviru negovalnih enot in PIS, ki to načrtovanje podpira, zahteva in omogoča razmeroma natančno prostor- sko-ekološko evidenco, ki je v smislu ohra- njanja integritete gozdnih ekosistemov boljša kot evidenca posekanega lesa po spreminjajočih se odsekih, predvsem pa omogoča tako načrtovanje boljši in učinko­ vitejši nadzor. Pomembno je tudi vprašanje logičnosti natančne spremljave nečesa, kar natančno sploh ni bilo ugotovljeno. Logično (v smislu kontrolne metode) je namreč natančno spremljati posek le, če smo lesno zalogo s polno premerbo natančno ugotovili . Pri evidenci gre tudi za vprašanje racio- nalnosti. Ob omejenih sredstvih, ki jih bo imela javna gozdarska služba, se lahko ob vztrajanju na popisu slehernega poseka- nega drevesa v gozdu zgodi, da bo večino njene energije porabljene za evidenco, zelo malo pa je bo usmerjene v premislek o najustreznejših ciljih in ukrepih ter v delo z ljudmi. Taka gozdarska služba je že vnaprej obsojena na strokovno stagnacije in na razmeroma majhen ugled v družbi. Eno bistvenih področij, kjer je treba do- seči boljšo povezanost med gozdnogospo- darskim in gozdnogojitvenim načrtovanjem je usklajenost gozdnogospodarskih razre- dov in gojitvenonačrtova/nih enot. Gozdno- gospodarski razred na ravni enote je ustre- zno določen le tam, kjer so rastiščne in sestojne razmere v odseku razmeroma ho- mogene, v velikih in heterogenih oddelkih pa so lahko smernice, ki jih določa, pre- ohlapne ali celo napačne. S povezovanjem negovalnih enot v načrtovalne v širših okvi- rih od odseka in z njihovo interpretacijo na ravni gozdnogospodarske enote bi lahko prišli do boljših in bolj operativnih gozdno- gospodarskih razredov, kot jih imamo zdaj. TIMSKO DELO Drugi, zelo pomemben pogoj za uspešno funkcioniranje dinamičnega načrtovanja v gozdovih je ustrezna organiziranost javne gozdarske službe. Za načrtovanje bi moral biti odgovoren diplomirani inženir gozdar- stva, vodja gozdnogospodarske enote, ki naj bi bila v povprečju velika okrog 4000 ha. 1. slika : Shema timskega dela pri gozdarskem načrtovanju lastnik J \ / """ / --- - l OdVISnO od 1nteresa G. V. 7-8/92 365 1 1 :, 1, 1 1 Za izdelavo gozdnogojitvenih načrtov v enoti bi vodja potreboval največ pet let, pri tem pa bi mu bila v pomoč revirna gozdarja, ki bi poleg tega skrbela še za odkazilo ter za spremljavo in nadzor načrtovanih gozd- nogojitvenih ukrepov. Po preteku tega ob- dobja bi lahko inženir več časa namenil zahtevnejšemu odkazovanju, preverjanju ustreznosti zadanih ciljev ter delu z lastniki in javnostjo. Vsi trije bi morali biti v enoti zaposleni čim dlje, v idealnem primeru celotno delovno dobo. Ta osnovna ekipa pa ne bi smela biti prepuščena sama sebi, pač pa bi njihovo delo usmerjali in nadzirali specialisti na gozdni upravi, ki bi morali izdelati območni gozdnogospodarski načrt. Eden izmed specialistov bi moral voditi ekipo za gozdarsko informatiko. Puščice v shemi ponazarjajo tok prostor- skih informacij od specialistov k regional- cem ali nasprotno. Pri stalnejših informaci- jah je tok večinoma enosmeren (od specia- Izdelava načrtov ob pomoči PIS listov k regionalcem), pri spremenljivih pa gre za nenehno sodelovanje in dopolnjeva- nje med obema skupinama gozdarskih stro- kovnjakov. Za gozdnogojitveno načrtovanje so te- meljna informacijska plast negovalne eno- te, zato je treba največ prostora nameniti postopku njihovega določevanja. Le-tega lahko strnemo v deset bistvenih točk: 1 . Aerofotointerpretacija sestojev 2. Prerisovanje sestojev na TTN (1 : 5000) oziroma na delovno karto 3. Vris rastlinskih združb na delovno kar- to; združbe so osnova za določitev gojitve- nonačrtovalnih enot 4. Pregled količinskih in kakovostnih smernic za gozdnogospodarske razrede obravnavanega predela 5. Določitev negovalnih enot (tudi spra- vilnih poti, rekreacijskih objektov in objektov varovanja naravne dediščine) na terenu ter določitev stanja, ciljev in ukrepov v njih ter izris na delovno karto Učinkovit PlS za načrtovanje v gozdarstvu bi lahko bil zastavljen takole: OPREMA SPECIALISTI (GOZDNA UPRAVA) popolni PIS z možnostjo tvorjenja presekov REGIONALCI (GOZDNI URAD) PIS z možnostjo editiranja in povezave kart in tabel STALNEJŠE PLASTI IN PLASTI, KI JIH JE MOGOČE PRIDOBITI OD SPECIALIZIRANIH INSTITUCIJ, npr. podnebje in njegova onesnaženost relief -----------------~ geološka podlaga potencialno rastlinstvo -----------~ lastniški kataster vodozbirna območja SPREMENLJIVE PLASTI , KI JIH VZDRŽUJE GOZDARSTVO ZA VSE NAČRTOVALSKE RAVNI, npr. terenska in vsebinska 366 G. V. 7-8/92 sestoji ..,.. dopolnitev negovalne enote -----..... ~~gozdne prometnice -----------t~ ... razprostranjenost živali ------•~ objekti naravne in kulturne dediščine ----- ujme v gozdu --4------------- 6. Razlaga načrtov zainteresiranim last- nikom in morebitna modifikacija 7. Sinteza negovalnih enot v gojitveno- načrtovalne enote ter določitev ciljev in okvirnih smernic zanje 8. Digitalizacija negovalnih enot in prepis tabelaričnih podatkov v dBase 9. Dokončni izris obravnavanega načrto­ valnega območja na TTN z vrisanimi parce- lami (z računalniškim risalnikom) 1 O. Določitev načinov gospodarjenja po negovalnih enotah za posamezne lastnike Celotni postopek je organizacijsko mo- goče razdeliti na tri dele : prvi del (točke 1 do 3) predstavlja kabinetno predpriprava, ki jo lahko opravijo specialisti ; drugi, najpo- membnejši del (točke 4 do 7) mora opraviti vodja enote v sodelovanju z revirnim gozdarjem; tretji del pa je spet smiselno poveriti specializirani ekipi. Kjer zaradi že izdelanih gozdnogojitvenih načrtov obstaja ustrezna členitev gozdov na negovalne enote, je treba to informacijo izkoristiti. Pri tem se lahko izognemo vsaj delu iz točk 1 do 3. Količina dela, ki je potrebna za izvedbo celotnega postopka, je zelo odvisna od tega, kako podrobno členimo gozd na ne- govalne enote. Sestojne karte, ki so izde- lane vnaprej, so pri tem le zelo koristen pripomoček za prostorsko orientacijo in ne smejo anticipirati odločitev o potrebni po- drobnosti ekološko-gospodarskega členje­ nja. V pestrih rastiščnih razmerah in pri zelo intenzivnem gospodarjenju bodo nego- valne enote manjše, v homogenejših rasti- ščnih razmerah in pri ekstenzivnejšem go- spodarjenju pa večje. V gozdovih, ki so blizu prebiralni ali skupinsko prebiralni zgradbi ali kjer si pomagamo predvsem s posredno nego, je nesmiselno izločati maj- hna pomladitvena jedra kot samostojne negovalne enote. V teh primerih je za členitev bolj pomembno upoštevanje mezo- in mikrorastiščnih razmer. Členitev je lahko tudi bolj splošna na začetku, ko se z načrto­ vanjem mudi, in določnejša pozneje, ko je sistem vzpostavljen in imamo več časa za poglobitev v zahtevnejše probleme. Vsebina podatkov v negovalni enoti se tesno navezuje na zbirko podatkov, ki jo za »delno površino« predlaga Gašperšič (1991 ). Glavne spremembe izhajajo iz na- rave negovalne enote, ki ni le sestoj, ki ga popisujemo, ampak najmanjša ekološka celota z elementi načrta, to je z določenim stanjem, cilji in ukrepi. S presekom med negovalnimi enotami in parcelami je tako mogoče najracionalneje dobiti tudi načrt za lastnika gozda, to pa je bistveno za usmer- janje razvoja zasebnih gozdov. Samo če lastnik pozna pot, kam naj se njegov gozd razvija, lahko postane soodgovoren za nje- govo strukturo. Načrta pa lastnik zaradi različnih interesov v določenem časovnem obdobju ne bo mogel ali želel uresničiti na način, ki je idealen iz zornega kota gozdarja - načrtovalca . V vsaki negovalni enoti je zato poleg najprimernejšega treba predvi- dedi še npr. dva alternativna gozdnogoji- tvena ukrepa, ki ju je mogoče še dopustiti, ne da bi pri tem nastala večja ekološka škoda. če lastnik ravna v nasprotju z vsemi tremi načrtovanimi ukrepi, se šteje, da je kršil gozdnogojitveni načrt. Lastniki, ki bi dlje časa gospodariti po najustreznejših smernicah, bi morali biti deležni večjih sub- vencij pri gozdnogojitvenih delih aH celo pri plačilu davščin, in nasprotno. Gozdnogojitvene smernice po negoval- nih enotah morajo biti v težjih reliefnih razmerah in v slabo odprtih gozdovih odvi- sne tudi od spravilnih možnosti. Negovalne enote bi zato morale biti dodeljene spravil- nim poljem, ki bi določala dolgoročnejšo možnost za uporabo najustreznejših spra- vilnih sredstev, od konja pa do žičnih žerja- vov. Natančna digitalizacija gozdnih pro- metnic, predvsem vlak, ki bi povečala orien- tacijo lastniku oziroma izvajalskemu podje- tju, je odvisna predvsem od njunega raz- merja (od pogodbe) do javne gozdarske službe. Del gozdnogojitvenega načrtovanja je že tradicionalno povezan s posebnimi ukrepi, kar zadeva funkcije gozdov. Za rekreacijsko funkcijo npr. lahko najbolje poskrbimo, če imamo evidentirane vse poti in rekreacijske objekte, saj le tako lahko zagotovimo nji- hovo stalno vzdrževanje . Prav tako je treba v PIS zajeti biotope in bivališča redkih živalskih vrst, če želimo, da bomo te vrste ohranili še vnaprej . Podobno je treba rav- nati tudi z nahajališči redkih rastlin in s potencialnim mogočnejšim drevjem, saj G. V. 7-8192 367 lahko le z natančno evidenco zagotovimo njihovo zaščito. SLABOSTI IN PREDNOSTI Predlagano načrtovanje ima več slabosti, zaradi katerih ga v praksi ne bo lahko izpeljati. Gre namreč za tako velike spre- membe obstoječega načrtovanja, da ob- staja precejšnje tveganje, da bi se tam, kjer so doslej dobro delali, lahko prekinila kon- tinuiteta informacij o gozdovih. Tveganje je povezano predvsem z zahtevo po obvlado- vanju aerofotointerpretacije in sodobnih ra- čunalniških tehnik ter z zahtevo po skrbnem in natančnem delu v gozdu. Obstaja rahel dvom ali imamo v Sloveniji dovolj inženirjev, ki bodo lahko kljub dobro organiziranim seminarjem optimalno opravili zamišljene naloge. Predlagano načrtovanje je mogoče izpeljati le s prostorsko prerazporeditvijo strokovnjakov iz območij, ki so bila doslej ekonomsko močnejša in strokovno bolje zasedena, v območja, ki so bila strokovno šibka. Zahtevno reorganizacijo pa je vendarle smiselno izpeljati, če se zavedamo vseh prednosti, ki jih predlagano načrtovanje nudi. Najkasneje v desetih, v idealnem primeru pa v petih letih, bi lahko imeli za vse slovenske gozdove v okviru najmanjših ekološko-gospodarskih celot po enotnih merilih opredeljene najustreznejše in alter- nativne gozdnogojitvene smernice oziroma ukrepe, to pa bi bilo idealno izhodišče za usmerjanje razvoja vseh gozdov, ne glede na lastništvo ~ Določeno bi imeli mrežo sta- bilnih gozdnogospodarskih enot z jasnimi nalogami posameznih gozdarskih strokov- njakov, v katerih bi bila jasna razmejitev 368 G. v . 7-8192 med deli inženirjev in tehnikov, s čimer bi zmanjšali dosedanje pogoste in nezaželene premestitve. Tisti, ki se želijo poglabljati v posamezna področja v gozdarstvu, bi imeli v okviru gozdne uprave možnost ustrezne uveljavitve. Ker zamišljeni informacijski si- stem v prostorskem smislu ni tog, bi ga lahko z nenehnim (kognitivnim) opazova- njem gozda lokalni gozdarji sčasoma dopol- nili in izpopolnili ter takega predali nasled- njim generacijam gozdarjev, s čimer bi se zmanjšali problemi kontinuitete strokov- nega dela v gozdu. Nenazadnje, ob sleher- nem trenutku bi bila mogoča vizualizacija stanja, ciljev in ukrepov na kartah, ki bi bile tako kakovostne, da bi jih brez zadrege lahko pokazali javnosti in lastnikom, s tem pa bi bila zelo olajšana komunikacija z njimi. VIRI 1. Gale, R. P., Cordray, S. M., 1991. What Should Forests Su stain? Eight Answers. Journal of Forestry, 89 (5): 31-36. 2. Gašperšič , F., 1991 . Opredelitev (definicija), pomen in uporaba posameznih informacij o gozd- nih sestojih. Republiški seminar o gozdnogospo- darskem načrtovanju . Postojna, 8 str . 3. Gašperšič, F., Kotar, M., Winkler, 1., 1992. Dileme prihodnje ureditve gospodarjenja z gozdo- vi. BF, Oddelek za gozdarstvo, 35 str. 4. Golob, S., 1990. Možnosti razvoja računalni­ ško podprtega prostorskega informacijskega si- stema v slovenskem gozdarstvu. Gozdarski vest- nik, 48 (5): 261-266. 5. Golob, S., 1992. Analiza gozdnogojitvenega načrtovanja v Sloveniji in njegova vloga v prihod- nosti. Gozdarski vestnik, 50 (1) : 14-23. 6. Leibundgut, H., 1973. Grundbegriffe und Technik der waldbaulichen Planung. Schweizeri- sche Zeitschrift fur Forstwesen, str. 124-143. 7. Schmidtke, H., 1989. Zur Anwendung von Geo-informationssystemen in der Forstwirtschaft. lnaugurai-Dissertation. Freiburg i. Br., 163 str. GDK: 111 Procesi nastajanja in razpadanja ozona v troposferi in njegov vpliv na vegetacijo Primož SIMONČIČ* 1. UVOD Človek s svojimi aktivnostmi bistveno prispeva h kemijskim spremembam v se- stavi zraka troposfere, povzroča lokalne učinke onesnaženega zraka, kot so višje temperature zraka, spremembe relativne zračne vlage in zmanjšano vidljivost nad mesti, kisle padavine in globalne učinke onesnaženja atmosfere (spreminjanje kli- me, učinek »tople grede«, tanjšanje ozon- ske plasti). Nekatere od snovi, ki jih emitiramo v okolje in jih imenujemo primarni polutanti (802 , NOx, organske spojine, CO, prah, težke kovine itd.) so v določenih koncentra- cijah škodljive za zdravje ljudi , poškodujejo rastline, materiale ali pa sodelujejo pri na- stanku novih škodljivih snovi, sekundarnih polutantov (npr. fotokemični oksidanti). Delovanje fotokemičnih oksidantov se je prvič jasno izrazilo po letu 1940, ko so opazili poškodbe na vegetaciji v kotlini me- sta Los Angeles v ZDA. Primarna onesna- ževalca v fotokemičnem smogu nista 802 in dim kot pri »klasičnem« smogu, temveč dušikovi oksidi (NOx), ogljikovodiki (HC) in ogljikov monoksid (CO). Zaradi svoje se- stave deluje fotokemijski smog kot oksida- cijsko sredstvo. Fotokemični oksidanti so sekundarni zračni polutanti, ki nastajajo pod vplivom sončnega sevanja v kompleksnih fotoke- mičnih reakcijah v zraku, ki vsebuje NOx in reaktivne ogljikovodike kot perkurzorje (NO). Škodljive snovi, ki nastajajo na tak- šen način so ozon (03), peroksiacetil nitrat (PAN), peroksilpropil nitrat (PPN), vodikov peroksid (H20 2) , dušikov dioksid (N02) in mnoge druge (aldehidi, ketoni, organske in anorganske kisline, nitrati, sulfati itd.). * P. S., dipl. inž. les .. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija V procesu nastajanja ozona so pomemb- nejši perkurzorji NOx in reaktivni ogljikovo- diki. 2. DUŠIK IN ORGANSKE SPOJINE Primarni polutanti NO, N02 , ogljikovodiki reagirajo z OH radikali, kisikovimi atomi, ozonom ali pa razpadejo pod vplivom svet- lobe na radikale, ione, proste atome (foto- liza). V troposferi je veliko število različnih fotokemijsko aktivnih dušikovih spojin, ven- dar je večina dušika v spojinah v obliki dušikovih oksidov (NO, N02, N20, N20 3 , N204, N03, N20 5), amonijaka kot plina (NH3) in v obliki soli (NH+ 4), dušikove kisline (HN03), nitritnih in nitratnih ionov (N0-2, N0-3), peroksilacetil nitrata (PAN; CH3C03N02) in peroksilpropil nit rata (PPN; C2H5C03N02). Od celotne emisije dušikovih spojin v troposfero jih je le 1 O do 30% biogenega izvora (kot N20, ki se po absorbaciji UV svetlobe oksidira v NO in N02) in 70 do 90% antropogenega izvora (od tega je večina v obliki NOx). Antropogeni dušikovi oksidi nastajajo iz dušika in kisika v zraku pri visoki temperaturi izgorevanja fosilnih goriv (ogrevanje, industrija, promet). Pri tem je 80 do 90% emitiranega NO x v obliki NO in le 1 O do 20% v obliki N02 . Večji del emitiranega NO se hitro oksidira z ozonom ali peroksi organskimi radikali, ki so v one- snaženem zraku, v N02 . Življenjska doba NO je poleti manj kot en dan in pozimi nekaj dni. Del N02 se veže naprej z organskimi peroksi radikali v peroksi nitrate, ki so podobno kot ozon oksidanti. Najpogostejši je peroksiacetil nitrat (PAN) in v manjši meri peroksilpropil nitrat (PPN). Življenjska doba G. V. 7-8/92 369 PAN je nekaj ur do nekaj mesecev, odvisno od temperature . Organskih spojin je v zraku veliko vrst, od preprostih spojin, kot so nasičeni in nenasičeni ogljikovodiki, aldehidi (acetal, formaldehid), ketoni (aceton), estri do poli- cikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH). Iz aromatskih ogljikovodikov (benzen, to- luen) se v zraku tvorijo organski aerosoli. Nemetanske organske snovi pa so pomembne pri kemizmu nastajanja fotoke- mijskih oksidantov. 3. OZON (gr. ozein dišati) 3.1. Nastanek in lastnosti Ozon je alotropska modifikacija kisika s tremi atomi kisika v molekuli (03). Čisti ozon je pri sobni temperaturi moder plin, utekočini se pri temperaturi pod -112 °C. Temno modra tekočina je eksplozivna, sta- biliziramo jo lahko s silikagelom. Njegov vonj je zaznaven pri razredčenju 1 :500 000 . Zlahka razpade na kisik in je močen oksidant, pri koncentraciji 1 OO ppb v zraku draži dihala, sluznico. molekulska teža tališče vrelišče plinska gostota (O oc, 1 bar) topnost v vodi (O °C, 1 bar) 48 -192,7°C -111,9 oc 2,14 gl--1 49 ml/1 OO ml vode Ozon se pojavlja v koncentracijskih vrho- vih v spodnjem delu troposfere in v sred- njem delu stratosfere. Glede na sestavo suhega, čistega zraka v sloju atmosfere blizu morja, je 0 3 v skupini snovi v sledovih. Skupna količina ozona v stratosferi se ceni na 3000 milijonov ton. Na višini 20 do 25 km v atmosferi so maksimalne koncen- tracije 0 3 - nad 1 O do 20 ppm, stratosferski ozon znaša 90% vsega ozona. Ta sloj absorbira največji del škodljivega ultravijo- ličnega sevanja, njegovo tanjšanje bi vpli- valo na zdravje ljudi, na zmanjšanje pridel- kov v poljedeljstvu itn. V stratosferi se tvori ozon pri fotolizi molekule kisika (valovna dolžina < 180nm); fotoliza, kemična reakcija, po- 370 G. V. 7-8!92 teka zaradi vpliva svetlobe, ki jo snov absor- bira, pri tem lahko molekule snovi zaradi dovajanja energije razpadejo na radikale, ione ali proste atome. Nastali kisikov atom reagira hitro z molekulo kisika v ozon. V nižji troposferi je ozona mnogo manj kot v stratosferi (5 do 15% celokupnega 0 3 v atmosferi) . Troposferski ozon je deloma naravnega izvora; iz stratosfere prihaja ve- činoma z vertikalnim mešanjem zračnih mas. V troposferi nastaja ozon tudi s foto- lizo N02 . Posredno vpliva na nastajanje ozona v troposferi navzočnost reaktivnih organskih spojin v onesnaženem zraku. Koncentracija ozona v troposferi ni enako- merno porazdeljena in se spreminja s kra- jem in časom. Višje koncentracije ozona so zabeležene v višjih nadmorskih legah in nad urbanimi področji. Ozon nad hribovitimi predeli centralne Evrope je pretežno narav- nega izvora, medtem ko nastaja v urbanih in industrijskih področjih zaradi onesnaže- nega zraka. Najvišja dovoljena (tolerančna) koncentracija ozona, ki ne škodi zdravju človeka, je glede na avstrijske kriterije, ki so rezultat mednarodnih raziskav in speci- fičnih problemov v Avstriji (Wirkungsbezo- gene lmissionsgrenzekonzentracionen, WIK) podana s srednjo polurno vrednostjo 60 ppb (120 mikro g/m3), oziroma osemurno koncentracijo 50 ppb (1 OO mikro g/m3). Za vegetacijo je polurna maksimalna koncen- tracija ozona 150 ppb (300 mikro g/m3), za čas med deveto uro dopoldan in peto uro popoldan pa je 30 ppb (60 mikro g/m3). 3.2. Nastajanje ozona v troposferi N02 + hv (280 do 430 nm)---:> NO+ O o+ 02---:> 03 0 3 + NO---? N02 + 02 Kot rezultat zgornjih reakcij daje nasled- nja kemijska enačba fotostacionarno ravno- vesje: N02 + 0 2---:> NO+ 03 (03) == k1 (N02)/k2(NO) N02(ppb) urbano okolje nenaseljeno 30 3 13 2 Nad velikimi mesti so večkrat izmerili H (km) )0 20 10 - 1970 - 1980 ' 1982 _" ,. t91lJ 100 160 P 03 (mbar) Slika 1. Porazdelitev koncentracij ozona glede na nadmorsko višino za razdobje 1970 do 1980 in za leto 1982 in 1983, observatorij Hohenpeissen- berg (Malissa s sode l., 1989). lokalno zelo visoke koncentracije 0 3 , kar pomeni, da so pri nastanku ozona vključene še druge kemične reakcije: NO+ H02~ N02 +OH* NO+ R02~ N02 +RO* CO + OH*-~ C02 + H"" Hidroksi ali alkoksi radikali imajo sposob- nost, da v reakciji s CO, aldehidi, metanom in drugimi ogljikovodiki znova tvorijo peroksi in alkoksi radikale. Radikali se tvorijo tudi pri fotolizi ozona, vodikovega peroksida in nitritov. Pri učinkovanju svetlobe, NOx, og- ljikovodikov (CO, aldehidi) sta med seboj prepletena dva reakcijska kroga (cikla)_. ka- terih produkt je 0 3. d NrO , + 01 <----> N~~O R0,._-4-1-----. Ho; 1 '-------lj--.!.. og 1 j ikovod i ki CO, HCHO OH RO Slika 2: Profil koncentracij ozona med Essnom in Munchnom v ZRN (Malissa s sode!., 1989). 200,------------------------------------- ------400 Ko ln Koln Frankfurt (Siullnart) Munchen Il\ 1 1 1 100 ~t~J v~~~ J\ 200 o 10 36 11. os o G. V. 7-8/92 371 2.2.2. Razpad ozona NO+ 0 3---7 N02 + 02 0 3+hv (280nm<<310nm) ~02 +0 O + H20 ---7 OH* + OH* 0 3 +OH* ---7 H20* + 0 2 0 3 + RCH -7 RCHO +produkti Vsaka od teh reakcij poteka v določenem okolju pod določenimi pogoji, tako prva in zadnja od zgoraj zapisanih reakcij potekata v relativno onesnaženem ozračju, četrta pa v manj onesnaženih delih troposfere itn. Zgoraj predstavljene enačbe predstav- ljajo samo najosnovnejši opis, posplošitev nastajanja in razpadanja ozona v atmosferi. Kinetika fotooksidacije ogljikovodikov ob navzočnosti NOx je veliko bolj komplicirana. Npr. samo oksidacija propilena, relativno enostavne spojine, z NOx gre lahko prek osemdeset elementarnih procesov. Koncentracija ozona v atmosferi se lahko zmanjša tudi zaradi navzočnosti halogenih ogljikovodikov (CFCI3 , CF2CI 2 , freona). Ha- logeni elementi lahko zmanjšajo koncentra- cijo ozona s katalitičnimi reakcijami: Cl+ 03-7 CIO+ 02 CIO+ 0---7 Cl+ 02 Leta 1987 je bil podpisan montrealski protokol o zaščiti ozonskega sloja, ki zah- teva od mednarodne skupnosti, da se proi- zvodnja halogeniranih ogljikovodikov od leta 1990 naprej obdrži na enaki, kot je bila leta 1986, od leta 2000 naprej pa naj se zmanjša za 50%. Obstajajo tudi domneve, da na zmanjša- nje koncentracije ozona vpliva povečana poraba dušičnih mineralnih gnojil, pri kate- rih se kot rezultat mikrobiološke aktivnosti tal sprošča NO. V zadnjih 1 O do 15 letih se je koncentra- cija ozona v stratosferi zmanjšala v po- prečju za 3 do 7%, odvisno od mesta meritev. Ameriška vesoljska agencija NASA ocenjuje letno zmanjševanje kon- centracije ozona do 1 %. Posebno veliko je zmanjšanje ozonskega sloja nad Antarktiko v poletnem obdobju, ko se v stratosferi ustvari ozonska luknja. 372 G. V. 7·8/92 3.4. Vpliv ozona na nastanek kislin v zraku Pri nastajanju dušikove in žveplove ki- sline v zraku ima ozon posredno, vendar pomembno vlogo. Vpliva namreč na nasta- janje OH radikalov, ki reagirajo s plinom 802 in N02 v kisline. Tako sta kemizem nastajanja kislin v aerosolih in kemizem fotokemijskih oksidantov med seboj tesno povezana. 3.5. Dnevni potek koncentracij NOx, ogljikovodikov, 0 3 V onesnaženem okolju so zjutraj ogljiko- vodiki in dušikovi oksidi (točka A). Običajne koncentracije v mestnem okolju so za ne- metanske ogljikovodike med O, 1 in 1,5 ppm, ter za NOx od 0,01 do 0,2 ppm. Emitiran NOx je večji del v obliki NO. V taki atmosferi potekajo kemijske reakcije: 02 R02 +NO~ R CHO + H02 + N02 R C03 + NO ---7 R02 + C02 + NO z H02 + NO ---7 OH + N02 RH + OH + 0 2 ---7 R02 + H20 RCHO + hv-* H02 + R 0 2 pri katerih se NO oksidira v N02 . Zaradi NO v zraku se vzpostavi ravnotežje med NO, N02 in ozonom. N02 + hv---7 NO+ 0 o+ o2~03 03 + N0---7 N02 + 02 Ko se pretvori pretežni del NO v N02 (točka 8), začnejo prevladovati kemijske reakcije, pri katerih se tvorijo ozon in drugi fotokemijski oksidanti (PAN, PPN). N02 + hV---7 NO+ O o+ o2~o3 A < 320nm + H20 03 + hV---7 0---7 2 OH R C03 + N02 ---7 R C03N03 K maksimumu koncentracije ozona med dnevom prispevajo torej reaktivne organske spojine in dušikovi oksidi, ki so v zraku med 6. in 9. uro zjutraj. Ko doseže koncentracija ozona maksimum (točka C), so koncentra- cije ogljikovodikov in N02 že nizke. Ogljiko- vodiki se podnevi kontinuirano pretvarjajo v peroksi radikale, RH +OH+ 02-7 R02 + H20 RCHO + OH-7 R C03 HS03 + 0 2 -7 HS05 upada pa koncentracija N02 , predvsem zaradi fotolize N02 in deloma zaradi nasto- panja stabilnih produktov. OH + N02 ~ HN03 R C03 + N02-7 R C03N02 (PAN, PPN) Emisije po 9. uri verjetno zmanjšajo na- stajanje fotokemijskih oksidantov. Ob konti- nuirani emisiji plinov, kjer je večji del NOx v obliki NO, se ozon porablja v hitri reakciji z NO. Po poldnevu začne tvorba oksidantov upadati in ob mraku prenehajo vse fotoke- mijske reakcije . Na splošno lahko pričakujemo ponoči nizke koncentracije NO, dokler je navzoč ozon, ki je nastal podnevi. Ko pa se ozon porabi, ponoči ob kontinuirani emisiji kon- centracija NO narašča. Ponoči torej, ko ni ozona, prevladuje NO, medtem ko je pod- nevi navzoč NOx kot NO in N02 . Slika 3 : (Hrček s sod el., 1988) koncentracija A Ker se z gibanjem zračnih mas fotokemij- ski oksidanti prenašajo na podeželje, so lahko tam zato, ker ni NO celo noč navzoče relativno visoke koncentracije ozona, na- stalega podnevi . 4. VPLIV OZONA NA VEGEl ACIJO Kot močen oksidant ozon hitro reagira z organsko snovjo. Na vegetacijo deluje na celice, organe, na cel organizem ali pa na celoten ekosistem. Vpliva na biološke struk- ture, na biokemične in fiziološke procese v rastlinah, na motnje v transportu produktov fotosinteze. Ozon prehaja iz okolice v rastlino skozi listne reže. Koncentracijski gradient med zrakom v okolici in znotraj lista je proporcio- nalen uporu na mejni površini (odvisen od velikosti, oblike, strukture, krovnega tkiva lista), uporu listne reže in mezofilnega upora. Po vstopu onesnaženega zraka v notra- njost lista poteka transformacija ozona, ki vodi do večjega števila prostih radikalov (superoksid in hidroksi radikali). Del raztop- ljenega ozona reagira z dvojnimi vezmi c č.ns sevan ia sonČne~ svdlobe G. V. 7-8/92 373 nenasičenih maščobnih kislin in s sulfhidril- nimi skupinami aminokislin v beljakovinah. Zaradi takšnega delovanja ozona se spre- menijo permeabilnostne lastnosti bio mem- bran. Pojavijo se motnje v prehrani in v oskrbi rastlin z vodo. V rastlini delujejo puferni sistemi, ki v aerobnih pogojih znotraj celice sodelujejo pri razgradnji ozona (encimi superoksidis- mutaze, katalaze, peroksidaze). Posledica direktnega vpliva ozona na encime, koencime, proteine, pigmente in nukleinske kisline so motnje v fizioloških procesih rastlin. Ozon v visokih koncentra- cijah lahko uniči klorofil, kar vodi do zmanj- šanja fotosintetske aktivnosti. Na vpliv fo- tooksidantov na proces fotosinteze kažeta tudi poskus izpostavljanja izoliranih kloro- plastov peroksiacetilnitratu (PAN) pri kon- centraciji 0,6 ppm za pol ure, kar povzroča manjšo produkcijo kisika. Ozon deluje na membrano kloroplasta in z njo povezane Razpredelnica 1. Razvrstitev učinkov folokemičnih oksidantov na rastline (Guderian s sodel., 1985) Stopnja organizacije: celica tkivo povečana prepustnost membrane spremembe aktivnosti encimov povečanje stresa ultrastrukturne nekroze, spremembe v organelih, spremembe v celičnem metabolizmu sprememba celične strukture prekinjene celične funkcije smrt celice 374 G. V. 7-8/92 spremembe v fotosintezi, dihanju in transpiracij i. spremembe v porazdelitvi metabolitov spremembe v rasti in razvoju posameznih organov bledenje, kloroza reduciranje z rhizobium induciranih nod ulov oviran razvoj mikorize smrt ali izguba rastlinskih organov Organizem spremembe v rasti rastline povečana občutljivost na biotske in abiotske strese motnje v proizvodnji plodov zmanjšan pridelek in kvaliteta spremenjene kompeticijske lastnosti rastlin smrt rastline Skupnost zmanjšana rast rastlin, spreminjanje, zmanjšanje štev. vrst rastlin spremembe v strukturi sestoj ev prekinitev prehranske verige, spremembe v sukcesiji rastlin, možne spremembe kroženja hranil, tveganje porabnikov in razkroj evalcev poslabšanje produktivnosti ekosistema in zmožnosti samoregulacije procese, ter na encim ribuloza-bifosfat-kar- boksilaza. Poleg vpliva ozona na fotosin- teze in dihanje, vpliva ozon tudi na transport totosintetskih produktov v koreninah in dru- gih organih. Zaradi ozona nastaja v rastli- nah več etilena, ki je indikator ozonskega stresa. Indikator ozonskega stresa je tudi zmanjšan količnik klorofilov s karotenoidi, ki so naravni zaščitnik membran kloroplasta pred oksidanti. V visokostrukturiranem gozdnem ekosi- stemu s plastovito gradnjo lahko že manjše spremembe v rasti in strukturi krošenj, ka- terim vzrok so fotooksidanti v troposferi, povzročijo nekatere sekundarne učinke. Ti procesi so počasni in vodijo k zmanjšani vitalnosti in povišani občutljivosti dreves na biotske in abiotske strese. Vidne poškodbe zaradi vpliva ozona na rastline se pojavljajo na listih rastlin. Te so lahko blede lise, obledelost, temne pike, zgodnje staranje, kloroze, nekroze (kro- nične poškodbe). Pri bukvi lahko ozon pov- zroči odpadanje listja, pri iglavcih pa se brez vidnih poškodb na iglicah pojavijo spremembe v njihovi notranjosti , na bio- membranah. Občutljivost listov na ozon ali PAN je odvisna od starosti in dela lista. Dejavniki, ki prispevajo škodljivemu delo- vanju ozona na rastline, so še svetloba, povišana temperatura zraka in vlaga, slaba preskrba rastlin z vodo in hranili. Različne kombinacije ozona z drugimi polutanti v troposferi (802 , N02 , H2S, HF, PAN, težke kovine) imajo sinergistični , aditivni ali pa antagonistični učinek na rastline, odvisno od njihove kombinacije in koncentracij. Zvezo med imisijo ozona in učinkom lahko opišemo s sigmatično krivuljo . Do določe- Popravek nega mejnega odmerka onesnaževalca (»dosis«, zmnožek koncentracije in časa) ni mogoče ugotoviti njegovih učinkov na rastline, ko pa se ta mejna vrednost preko- rači, ni linearne povezave med mejnimi odmerki za ozon in učinki na rastlinah . Ponavljanje visokih koncentracij ozona po- meni veliko nevarnost za vegetacijo. Po- zorni moramo biti tudi na dolgotrajno nav- zočnost ozona v nizkih koncentracijah. VIRI 1. Guderian , R., 1985: Air Pollution by Photo- chemical Oxidants. Springer-Verlag Berlin Heidel- berg. 2. Seinfeld, J . H., 1986 : Atmospheric Chemi- stry and Physics ot Air Pollution . A Whiley Inter- science Publication, New York. 3. Krupa S. V., Manning, W. J., 1988: Atmos- pheric ozone : Format ion and Effect ion Vegeta- tion. Environmental Pollution 50 (1988) p. 10!- 137. 4. Hrček, D., et . al., 1989: Proučitev mezokli- matskih razmer v občini Velenje. Raziskovalna naloga občinske raziskovalne skupnosti Velenje. HMZ SRS, Ljubljana. S. Malissa, H., et. al. , 1989: Photooxidanten in der Atmosphare- Luttqualitetskriterien. Kommis- sion fur Reinhaltung der Luft der Osterreichichen Akademie der Wissenschaften , Wien. 6. * 1989: Schadensdiagnose an Waldbau- men im Osten der USA. Agricultural Information Services des College of Agriculture, Departement for Plant Pathology, Pennsylvania State Univer- sity . 7. Tuhtar, D., 1990: Zagadenje zraka i vode. »Svjetlost" , Zavod za udžbenike i nastavna sred- stva, Sarajevo. V GV št. 5-6/1992 je v prispevku J. Pogačnika Funkcije gozdov in gozdovi v prostoru v območnih gozdnogospodarskih načrtih pri poglavju Pregled uporabljenih virov (str. 295) nesporazum botroval neljubi pomoti. Avtor 11. vira je po pomoti naveden tudi kot avtor vseh virov, ki sledijo; pravilno pa je, da od vključno 12. vira naprej viri niso avtorizirani . Avtorju prispevka in bralcem se opravičujemo . Uredništvo G. V. 7·8/92 375 GDK: Jesenkovo priznanje za leto 1992 mag. Janezu ČERNAČU, dipl. inž. gozd. Obrazložitev Mag. Janez Černač je diplomiral in magi- striral na Oddelku za gozdarstvo Biotehni- ške fakultete v Ljubljani. V začetku svojega strokovnega dela, ki ga je pričel pred skoraj 30 leti na Gozdnem gospodarstvu Kočevje, je delal najprej na področju odpiranja go- zdov s cestami, že po nekaj letih pa je prevzel vodstvo Gozdnega obrata Rog . V času, ko je vodil ta obrat, je mag. černač dvignil strokovno delo v gozdu na zavidljivo raven. Z uspehom je uveljavljal sonaravno gospodarjenje z gozdom ter njegovo mno- gonamenskost Pri svojem delu je uspešno združeval znanje gozdarstva tudi s svojo umetniško nadarjenostjo. V istem času se je uveljavil tudi kot slikar in fotograf. Širom po svetu so znani njegovi posnetki iz življe- nja gozda. Plod strokovnega znanja in nje- govega čuta za lepoto je tudi današnja podoba roških gozdov. Uspelo mu je, se- veda skupaj s sodelavci, oblikovati zdrave in odporne gozdove, ki jih gradijo naravne drevesne vrste, skratka gozdove, ki izpol- njujejo mnogostranske današnje in jutrišnje zahteve. Ti gozdovi dajejo videz le malo spremenjene narave. Zato ni naključje, da skoraj vsi tuji strokovnjaki, ki pridejo v Slovenijo, obiščejo tudi kočevske gozdove. Po uspešni uveljavitvi v gozdarski opera- tivi je mag. Černač nadaljeval delo kot republiški inšpektor za lov in ribolov. Iz tega obdobja, ki je trajalo skoraj desetletje, pose- bej izstopa njegovo zavzemanje za usklaje- nost med rastlinsko in živalsko prvino go- 376 G. V. 7-8/92 zda. Mag. Černač je vedno dojemal gozd kot skupnost vsega živega, ki je tesno povezana z okoljem. V zadnjih letih mag. Černač vodi Gozdno gospodarstvo Kočev­ je. Uveljavil se je kot pobudnik intenzivnej- šega raziskovalnega dela in oblikovanja vrhunskih strokovnjakov. Pod njegovim vodstvom je Gozdno gospodarstvo Kočevje na široko odprlo vrata vsem oblikam podi- plomskega izobraževanja. V tem času je to gozdno gospodarstvo začelo razvijati tudi nove dejavnosti v gozdu kot del svoje poslovne aktivnosti. V gozdarski javnosti je znano zavzema- nje mag. Černača, da bi celotno kočevsko gozdnogospodarsko območje prešlo v kra- jinski park. Današnja zgradba teh gozdov in ohranjenost narave, vključno z živalskim svetom, to zagotovo opravičujeta. Gozda~ kočevskega gozdnogospoda~ skega območja so zanimiv objekt za teren- ski pouk študentov gozdarstva. Sodobno gozdarstvo namreč prerašča v gospodarje- nje z vsemi obnovljivimi naravnimi viri. K takšni usmeritvi je pripomogel tudi mag. Černač s svojim znanjem, sposobnostjo vodenja in povezovanja. Poleg naštetega odlikuje mag. J. Černača pri njegovem delu pokončnost in nepopustljivost, kadar gre za pravilno ravnanje z gozdovi. Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo STROKOVNA SREČANJA GDK: 182.58 Srečanje Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije St. Oswald (Bavarski gozd), 6.-9. september 1992 Tradicionalno srečanje Vzhodnoalpsko- dinarskega društva za proučevanje vegeta- cije je bilo tokrat že zunaj vzhodnoalpsko- dinarskega območja, v narodnem parku Bavarski gozd. Organizirali in vzorno izpe- ljali so ga uslužbenci narodnega parka in raziskovalci gozdarske fakultete iz Munch- na. Dobro pripravljene ekskurzije sta vodila prof. dr. A. Fischer in dipl. inž. M. Haug. Srečanje je bilo, kot običajno, sestavljeno iz dveh delov: sedečega in hodečega. Se- deči del je bil namenjen prispevkom o raziskovanju v pragozdovih srednje in južne Evrope, ki so jih predstavili raziskovalci iz Avstrije, Italije, Slovenije in Hrvaške. Nekateri poročevalci so zbirno prikazali dosedanje rezultate raziskav v pragozdo- vih , gozdnih rezervatih in naravnih gozdo- vih svojih dežel ali držav. Nekaj prispevkov je bilo analitičnih. Obravnavali so floristično in (ali) sestojno zgradbo pragozdov ali gozdnih rezervatov in jo primerjali z zgradbo gospodarskega gozda. V to skupino so spadali prispevki slovenskih udeležencev. Dr. Lojze Marin- ček je s pomočjo dovršenih diapozitivov inž. Vinka Žagarja predstavil vegetacijsko podobo pragozda Sumik na Pohorju , dr. Marko Accetto fragmente smrekovih go- zdov kočevskih koliševk in dr. Mitja Zupan- čič s soavtorjem dr. Ivom Puncerjem pra- gozdna ostanka Krokar in Strmec. Tretji sklop predavanj je obravnaval suk- cesijske procese v kulturni krajini. Za srednjeevropski pragozd je značilna izrazita mozaičnost , malopovršinsko pre- pletanje ne le razvojnih faz, temveč tudi rastišč. Z izjemo ekstremnih rastišč je na- ravni gozd praviloma mešan. Drevesna plast je pogosto vrstno bogatejša kot v gospodarskem gozdu. To ne velja za zelišč­ no plast, ki je, tako so pokazale slovenske in hrvaške raziskave, po številu vrst skrom- nejša od tiste, ki jo imajo gospodarski gozdovi istega vegetacijskega tipa. Dva dneva sta bila namenjena terenskim ogledom. Narodni park Bavarski gozd je del enega večjih sklenjenih gozdnih obmo- čij v srednji Evropi. Ustanovljen je bil pred dobrimi dvajsetimi leti (1970). Je del bavar- skih državnih gozdov in neposredno podre- jen bavarskemu ministrstvu za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo . Park obsega 13.1 OO ha, od tega osrednji del 8.000 hek- tarov. V celotnem osrednjem delu je prepo- vedan lov, v njegovem večjem delu (okoli 6.500 ha) tudi vsakršna sečnja . Bavarci so obsežno sklenjeno gozdno območje prepu- stili nemotenemu naravnemu razvoju . Narodni park se razteza v nadmorski višini okoli 700 do 1453 m. Geološka pod- laga je kristalinska, prevladujejo granit, gnajs in blestniki. V podnebju se kaže atlantski vpliv. Padavin je veliko (11 OO do 1800 mm/leto), od tega polovica snežnih . Povprečna letna temperatura je nizka (3,0 do 6,5 °C). v kotlinah je pogosta tempera- turna inverzija. Hriboviti svet so v pleisto- cenu preoblikovali ledeniki, o čemer pričajo ledeniške morene in manjša jezera. Širša okolica današnjega parka je bila pozno poseljena. Gozd je bil pomemben vir za preživljanje. Vse do začetka 19. stoletja je bilo razširjeno glažutarstvo. Les so s pomočjo klavž spravljali po vodotokih . Kot spravilno sredstvo so uporabljali tudi sani. V tem stoletju so zgradili gozdno železnico in kasneje mrežo gozdnih cest. Danes ce- ste, ki so večinoma le v robnem delu, olajšujejo dostop obiskovalcev do osred- njega dela parka. Vanj vodijo zgolj pešpoti. Na ekskurzijah smo spoznali glavne rast- linske združbe narodnega parka. V kotlinah s temperaturno inverzija in slabim vodnim G. V. 7-8/92 377 odtakam prevladuje smrekovje na kislih , svežih tleh (Bazzanio -Piceetum = Calama- grostio villosae-Piceetum bazzanietosum) , ki ponekod prehaja v visokobarsko združbo ruševja (Pinus mugo subsp . rotundata) in brez (Betula pubescens, B. carpatica): Vac- cinio uliginosi-Pinetum rotundatae. Na dvignjenih, toplejših krajih, na nevtral- nih tleh uspeva mešan gozd bukve in smreke (Asperufo-Fagetum). Pobočja med okoli 700-1150 m n.m.v. poraščajo mešani gozdovi bukve, smreke in jelke (Luzuto- Abieti-Fagetum). V njih je, do neke mere zaradi preteklega gospodarjenja, vladajoča vrsta smreka. Jelke je malo. V tem tipu gozda je na jugovzhodnih pobočjih najviš- jega vrha Rachela (1453 m) pragozd ni osta- nek z mogočnimi , že umirajočimi jelkami. V malopovršinskih mladostnih fazah ob jelki in smreki prevladuje bukev. Vršne dele parka, zaobljene hrbte v nad- morski višini 1150-1400 m, porašča kislo- ljubni subalpinski smrekov gozd - Cafama- grostio villosae- Piceetum, sin. Sotdaneffo- Piceetum barbilophozietosum. Podobne smrekove gozdove je opisal Maks Wraber leta 1963 na vrhovih Pohorja kot asociacija Luzu/o sylvaticae-Piceetum. Pod goro Lu- sen (1373 m) so ti značilni, rahlo vrzelasti smrekovi sestoji z gosto rušo dlakave šašu- ljice ( Catamagrostis vil/osa), vijug aste mas- nice (Avenella flexuosa) in gozdne bekice (Luzufa sylvatica subsp. sylvatica) blizu naravnemu stanju . Travna ruša zelo ovira pomlajevanje. še največ pomladka je na odmrlih organskih ostankih . V kotanjah , kjer zastaja voda. se kopiči slabo razkroje na organska snov. Na robo- vih visokega barja uspeva nizko in vrzelasto smrekovje ( Sphagno-Piceetum). Narodni park Bavarski gozd je brez dvoma prvovrsten raziskovalni objekt. Samo s področja botanike in fitocenologije trenutno v njem opravljajo preko šestdeset različnih raziskav . Gostitelji so nam podrob- neje predstavili eno izmed njih: razvoj go- zda po vetrolomu. V kisloljubnem kotlin- skem smrekovju ( Calamagrostio villosae- Piceetum bazzanietosum) so izbrali dva sestaja, ki ju je avgusta leta 1983 močno prizadel vetrolom. En sestoj so povsem prepustili naravnemu razvoju, v drugem so izruvana drevesa izdelali in spravili , od- 378 G. V. 7-8!92 padke pa požgali . Po nekaj letih (1989) so raziskali sukcesijske procese. Ugotovili so, da se je v sestoju , ki so ga povsem prepu- stili naravnemu razvoju ohranila prvotna združba ( Catamagrostio villosae-Piceetum bazzanietosum), ki ji seveda manjka dre- vesna plast. Posečne in pionirske vrste (mali na, breza) se sicer pojavijo, a le malo- površinsko, malina predvsem v kotanjah izruvanih dreves. Veliko je že smrek, mlaj- ših dreves, ki so ostala nepoškodovana, in pomladka. Ta je bil ob vetrolomu v sestoju večinoma že prisoten, razrasel pa se je ob povečanem dotoku svetlobe. Razvoj gre neposredno nazaj v smrekov gozd. Podlub- niki so v prvih letih po vetrolomu povzročili sušenje okoliških stoječih dreves. Kasneje je številčnost populacije upadla in sušenje se ne širi globlje v sestoje. Na ploskvi, kjer so podrta drevesa obde- lali in pospravili, poteka sukcesija bistveno drugače. Na vetrolomni površini se je po gozdarjevih posegih najprej razrasle mali- novje . To združbo je postopoma izpodrinil pionirski gozd brez (Betula carpatica, 8. pubescens, B. pendula), trepetlike (Popu/us tremula) in jerebike (Sorbus aucuparia). V njem smreke skoraj ni. Pojavila se bo lahko šele v naslednjih desetletjih. Sukcesijski razvoj bo bistveno daljši. Poškodovani gozd, ki so ga prepustili naravnem razvoju, je preskočil kar dve sukcesijski fazi. še eno potrdilo, da je narava sama najboljši gospo- dar. Primera ne smemo posploševati, velja pač za opisane rastiščne razmere . Druga raziskava, ki so nam jo podrobneje predstavili, je obravnavala pojav rumenenja smrekovih iglic v subalpinskem pasu (1150-1300m). Ugotovili so, da klorozo povzroča pomankanje oziroma nedostop- nost magnezija v tleh . Do tega pojava prihaja zaradi svojskih tlotvornih procesov v opodzoljenih kislih tleh , tvorbe kaolinitnih glin in kopičenja aluminija. Na kopičenje slednjega brez dvoma vpliva tudi kisli dež. Upadanje življenjske moči smreke v višjih legah Bavarskega gozda obravnavajo kot kompleksen pojav, s številnimi vzroki in medsebojnimi učinki. Med vzroki omenjajo tudi neustrezen genetski material, kar velja za tiste sestoje, v katerih so smreko v preteklosti sadili. Zadnji dan srečanja smo se odpeljali na češko stran, v Češki gozd (Šumava), ki ga od Bavarskega gozda loči le mejna prese- ka. Je enako ali še bolj prostran, s podob- nimi rastlinskimi združbami. Ogledali smo si Boubinski prales, nekaj deset hektarov velik gozd bukve, smreke in jelke (Luzulo- Abieti-Fagetum, Abieti-Fagetum s. lat.), ki ima v nekaterih delih izrazito pragozdno zgradbo . Raziskave v njem imajo že sto- letno tradicijo. V teh sto letih se je zaradi pešanja jelke močno povečal delež bukve. Ta proces se še nadaljuje, saj se bukev dobro pomlajuje. Možnosti za vznik in rast jelke močno zmanjšuje preštevilna divjad. Na globokih, svežih tleh drevesa dosežejo spoštljive mere. Orjaški smreki, ki se je podrla leta 1970, so namerili višino 57,2 m in premer 508 cm. Čehi si prizadevajo, da bi obsežno ob- močje Šumave čim bolj zaščitili in vsaj deloma izločili iz gospodarjenja. Menim, da je primer Bavarskega gozda tudi za slovenske gozdarje do neke mere poučen. Površno bi sicer lahko zaključili, da za nas vse to ni nič novega. Imamo še večje in lepše pragozdove, izločili smo številne gozdne rezervate, usmeritev goz- darskega šolstva in v veliki meri tudi goz- darske prakse je izrazito pronaravna, varo- valna. Pa vendar! V Bavarskem gozdu sem prvič videl, kako lahko ovrednotimo splo- šnokoristne funkcije. Izločiti 6.500 ha v glav- nem donosnih gozdov iz rednega gospo- darjenja in jih prepustiti naravnemu razvoju, ni ravno mačji kašelj. Mislim si, da je bilo za ta korak potrebno precej poguma in STALIŠČA IN ODMEVI GDK : 911 razumevanja prebivalstva in oblasti. Tudi za gozdarje, ki so gospodarili v teh gozdo- vih, ni bilo lahko. Morali so se na nek način prekvalificirati. Prej so svoje znanje uporab- ljali za čim smotrnejše gojenje in nego gozda, posek. spravilo in prodajo lesa. Vse to je odpadlo. Dobili so novo, po svoje še težjo nalogo : urediti gozdni prostor tako, da bo naravni razvoj gozda čim manj moten, obenem pa se njegovi obiskovalci ne bodo čutili utesnjene pri gibanju v naravi. V ta namen so izbrali in označili ustrezno mrežo gozdnih poti. Na vsebinsko bogatih tablah je njihovo znanje v poljudni obliki dostopno vsakemu mimoidočemu. Kdor hoče več, lahko poišče strokovno vodstvo. Na razpo- lago mu je tudi informacijsko središče, kjer je privlačno ponazorjene življenje gozda in njegov pomen za okolje . V bogati knjižnici je na voljo poljudna in strokovna literatura. Ob središču je urejen vrt s prikazom za park značilnih biotopov, rastlinskih združb, kamnin . Narodni park je opremljen tako, da se povprečno izobražen in radoveden obis- skovalec v tednu dni z gozdom resnično spoprijatelji in spozna njegovo večnamen­ skost. Gozd gozdarje za vloženi trud po- šteno poplača . Ne v lesu, temveč v pri- hodku od turizma, ki je v tem delu Bavarske zaradi privlačnega in mirnega gozdnatega prostora postal najpomembnejši vir dohod- ka. Bavarski narodni park je dokaz, da se od gozda lahko dobro živi, tudi če v njem ne posekaš niti kubičnega metra. Igor Dakskobler Funkcije gozdov v gozdarskih načrtih V stroki funkcije gozdov same po sebi seveda niso nič novega. Čeprav jih naši gozdarski predniki niso znali razlikovati po današnjih klasifikacijah in rangih, so jih znali upoštevati pri neposrednem posega- nju v gozdove. Osnovno predpostavka ne- ločljivega vzajem~ega delovanja funkcij go- zda so neoporečno definirali v bazičnem načelu stroke -v načelu trajnosti gozda in donosov iz njega. Zato je rezultat dosled- nega ravnanja po načelu trajnosti ohra- njen naravni gozdni ekosistem. Tak v maksimalni možni meri trajno zadovoljuje funkcijo pridobivanja lesa ob hkratnem za- G. V. 7-8/92 379 gotavljanju bioeko!oškega ravnotežja - ali v žargonu gozdnih funkcij - ob trajnem delovanju vseh okoljetvornih funkcij. Gozdne ekosisteme in posledično tudi funkcije gozdov ogrožajo človekovi posegi vanje. Zato si gozdarska stroka z vsemi svojimi dejavnostmi prizadeva poseganje v gozdove organizirati tako, da bi njihove posledice vselej ostajale v mejah obstoječih oziroma optimalnih samoobrambnih meha- nizmov ekosistema. V osnovi gre torej za zavarovanje normalnega funkcioniranja go- zda (trajnost) kot ekosistemske celote. Stopnja ogroženosti gozdov je predvsem odvisna od intenzitete posegov (jakost in pogostost) in od občutljivosti ekosistema. Stroka mora to dejstvo upoštevati pri dozi- ranju ustreznih posegov v gozd. Zato je primarna naloga strokovnega poseganja v gozd minimiziranje stopnje njegove ogrože- nosti - ne glede na posamezne funkcije gozdov, ki bi jih hoteli posebej poudarjati. S pravilno izbranimi posegi v gozd trajno ohranjamo celovitost funkcioniranja gozd- nega ekosistema, kar seveda posredno pomeni tudi samodejno delovanje vseh funkcij, ki mu jih pripisujemo. Funkcije gozdov oziroma njihov stvarni učinek in pomen ni mogoče obravnavati samostojno in ločeno, iztrgano iz sistema, v katerem mnogostransko interferirajo. Gozdni ekosistem ni stroj, ki ga je mogoče razstaviti na sestavne dele, kot tudi funkcije gozda niso prvine, ki bi jih bilo možno ločeno ocenjevati, tehtati, vrednotiti (valori- zacija funkcij) ali celo tržiti (zaračunati nadstroške). Zato mislim, da je opcija, po kateri bi gozdarstvo na dobri polovici slo- venskih gozdov lastni državi zaračunavalo nekakšne nadstroške za normalno delova- nje funkcij gozdov - neresna, strokovno oporečna in tudi zato neuresničljiva. Zavzemam se za to, da bi se gozdarstvo organiziralo tako, da bi lahko, skladno s svojimi strokovnimi načeli trajnosti in sona- ravnosti, družbi ponudilo kompleksen pro- gram svoje dejavnosti. Če smo doslej v svojem okolju preveč enostransko uveljavili funkcijo pridobivanja, je to vsekakor treba začeti sistematično spreminjati . To pa se- veda ni možno doseči z nenadnim podce- njevanjem pomena te funkcije, oziroma z nerealnim precenjevanjem (prodajanjem!) funkcij, ki smo jih doslej v širši javnosti komajda omenjali. Gozdarska stroka se v javnosti nahaja v klavrni defenzivi. Pot iz te neperspektivne osamitve po mojem mnenju vodi izključno prek odprtega dialoga z javnostjo. Ta pa predhodno zahteva sestop s piedestala nerazumljive strokovnosti. V času, ko preti, da na ca. 80% slovenskih gozdov posega- nje v gozd prepustimo presoji njihovega lastnika, bi tudi ideologi bodočega gozdar- skega načrtovanja morali misliti o bolj real- nih in predvsem bolj racionalnih rešitvah. Samo takšne naj bi poslej dobile možnost in podporo za svojo uveljavitev v praksi . Arne Kozina Odgovor na zapis o publikaciji IGLG V GV, št. 4/1992 je pisec dr. Marko Accetto ponudil pisanje z ambicioznim na- slovom DELO INŠTITUTAZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO POD DROB- NOGLEDOM, kar je za poletno vročino kar vročična vznemirljivo. Naslov z vsebino nima nič skupnega, pa tudi GDK kvalifikacija članka ne (pripomba za urednika). Ker človek težko verjame, da bi se lahko resen znanstvenik obdeloval v resni strokovni reviji zaradi (po njegovem) nenatančne avtorske navedbe, ostaja mož- nost, da gre za piščeve davne osebne travme, ko se je sprl s kolegi sodelavci in 380 G. V. 7·B/92 z IGLG (delodajalec} . Takrat ga tudi sodniki niso razumeli in tudi verjeli mu niso. Če je to to, je GV dobil novo »zanimivo" rubriko . Marko Kmecl Pojasnilo urednika: Razlog objave spornega prispevka dr. M. Accetta je bli izključno po načelu demokratičnosti tiska uslišati želji po objavi javnega protesta proti načinu citiranja avtorja v publikaciji IGLG. Če je z navedbo kakšne podrobnosti pre- več, prispevek segel predaleč v stran, se opravičujem. Urednik [ A-K.I;UA.LNO - --*- - --- AKTUALf\!0 *- ~!C_!f!ALNo --~ Iz dejavnosti splošnega združenja gozdarstva Slovenije S plošno združenje gozdarstva je dne 20. 7. 1992 posredovalo pripombe na delovno gradivo za predlog Zakona o gozdovih z dne 30. 7. 1992 v dveh delih in to: - pripombe pravne službe se nanašajo na problematiko v zvezi z načelom pravne države, lokalnih skupnosti, sistemom financiranja in problematike izvajalskih podjetij, - neposredne dopolnitve za večje število členov v smislu spredaj navedenih pripomb oziroma še vedno nejasno razrešenih dilem v zakonu in tudi dopolnitve za prehodne in končne določbe. O dbor za tržišče in cene je obravnaval tekočo problematiko prodaje in cen gozdnolesnih sortimentov. številni razgovori z vodstvom tovarne celuloze Krško v zvezi s poravnavo terjatev še niso rodili zadovoljivih rezultatov, saj bo tovarna zaenkrat plačevala le tekoče dobave lesa v obliki menic, ki so vnovčljive v 60 dneh. O dbor za varstvo pri delu je na seji v Celju obravnaval pripravo pogojev za oddajo del v gozdnogospodarskih organizacijah. V skladu s pogodbo je Studio Marketing pripravil idejni projekt komuniciranja (kreativne rešitve) in media plan za akcijo komuniciranja z javnostjo za spreminjanje stališč glede gospodarjenja z gozdovi. mag. Janez Pogačnik Dejavnost Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo V Tharandtu v Nemčiji je bilo od 9. do 11. 9. 1992 že 15. mednarodno srečanje IUFRO delovne skupine P 2.05-03 z naslovom Onesnaževanje ozračja in odnosi med organizmi v gozdnem ekosistemu. Predstavljeno je bilo 45 referatov in 80 o posterjev. S posterji so sodelovali tudi sodelavci inštituta mag. Hajka Kraigherja, prof. dr. Franc Batič in mag. Dušan Jurc. Posebno pozornost je na srečanju vzbudil poster H. Kraigher, M. Strnad, D.E. Hanke, F. Batič: Vsebnost citokininov v iglicah smreke, (Picea abies (L.) Karst.) inokulirane z dvema sojema ektomikorizne glive Thelephora terestris Fr. Marko Kmecl Iz Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo Z a višješolski študij ob delu (za zaposlene gozdarske tehnike) se je prijavilo 105 kandidatov. Organizacija in izvedba tega študija bo zahtevna naloga. ddelek za gozdarstvo BF (organizator prof. dr. B. Anka) v sodelovanju s svetovno organizacijo IUCN je priredil v Ljubljani (19. do 24. 9. 1992) konferenco, posvečeno okoljskemu izobraževanju za turizem, ki bo prijazen naravnemu in socialnemu okolju. Prijavljenih je bilo blizu 80 udeležencev iz 20, po večini evropskih držav. P osvetovanja ob 1 OO-letnici mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO) v Berlinu so se z referati udeležili: prof. dr. D. Mlinšek, prof. dr. B. Anka, prof. dr. M. Lipoglavšek in prof. dr. L. Zadnik. dr. Franc Gašperšič G. V. 7-8/92 381 IZ TUJEGA TISKA GDK: 228.81(048.1) Novo življenje severnoameriških pragozdov DAYTON, L.: New Life for Old Forest, New Scientist, 13. oktober 1990; FINDLEV, R.: Will We Save Our Own?, National Geographic, Vol. 178, No. 3, september 1990. Severnoameriška pegasta sova je majh- na. Velikost ptice pa je zasenčena z njenim impozantnim političnim statusom. Postala je simbol drame o mogočnih iglastih gozdo- vih severnoameriških pacifiških obal. Junija leta 1990 jo je ameriška vlada na pobudo » Wildlife« biologov razglasila za ogroženo vrsto. Sova lahko preživi le v pragozdovih severne Kanade, Oregona, Washingtona in južne Britanske Kolumbije. Za nemoten razvoj potrebuje nekaj sov vsaj 900 ha starih gozdov. Z aktom o ogroženih vrstah, sprejetim leta 1973, je potrebno vsako >•uradno priznano« ogroženo žival- sko ali rastlinsko vrsto strogo zavarovati. To pa bi v primeru pegaste sove pomenilo drastično zmanjševanje sečnje v ameriških zveznih gozdovih. Seveda so se močno odzvali gozdarji, saj bi tako v naslednjih desetih letih izgubili okoli 100.000 delovnih mest. Ko so Evropejci stopili na tla Severne Amerike, je bila ta pokrita z neskončno odejo pragozdov in step. Priseljenci so ohranili le nekaj pričevanj, zato čaka raz- iskovalce, ki skušajo rekonstruirati slike prvotne krajine. naporno delo. Po ocenah naj bi izginili dve tretjini kanadskih prvobit- nih gozdov. Čez mejo v Ameriki pa ugotav- ljajo, da je izginilo kar 95% pragozdov. Ekologi ugotavljajo, da bodo pragozdovi v ZDA in Kanadi izsekani v 15-40 letih, če vladi ne spremenita politike do rabe javnih zemljišč. V zadnjih letih je prišlo do globokih spre- memb v principih ekologije pragozda. Eko- logi so verjeli, da je gozd zaprt stabilen ekosistem in da so se pragozdne vrste medsebojno prilagodile v dolgotrajnem pro- cesu evolucije. Zdaj ugotavljajo, da je gozd- na združba skupina vrst, ki so lahko šele 382 G. V. 7-8192 nedavno zaživele skupaj in se bodo v prihodnosti mogoče spet razselile narazen. Gozdovi so dinamične, med seboj delujoče strukture, ki se odzivajo na naravne motnje, kot so: suša, bolezni ali spremembe klime. V skladu z novo ekološko mislijo je napačno trditi, da so gozdovi pred stoletji zrastli v stabilne zrele klimaksne štadije in bodo taki ostali v idealnem ravnotežju za vselej. Pra- vilo je kaos, posledica je sprememba. Pragozdovi so rojeni v katastrofi. Viharji, ogenj in druge naravne ujme začenjajo proces nastajanja novega gozda. Odprtine kmalu zapolnijo lokalne rastline in druge, zrastle iz semen, ki so prispele od daleč. V dvajsetih, tridesetih letih začenjajo rasti mlada drevesa, njihove krošnje se združu- jejo in zastirajo rastline pod sabo. V nasled- njih tridesetih letih in naprej edino padajoči stari silaki, poškodovani v ujmah, pretrgajo gost sloj mladih dreves. Po 1 OO ali 150 letih, odvisno od vrst, je mladost pragozda končana. Med zrelo fazo razvoja se rast upočasni in stara drevesa počasi pokončno umirajo. Na SZ Severne Amerike se počasi podirajo stare Dougla- sove smreke, višje od 150m, nadomeščajo jih nižje trobelike, tuje in srebrne smreke. Ta faza se lahko nadaljuje več stoletij, včasih celo tisočletje. Ponavadi pa drama- tična motnja opustoši gozd veliko pred koncem fiziološke življenske dobe gigantov. Značilnosti severnoameriškega prago- zda so: veliko število orjaških prastarih dreves; veliko stoječih odmrlih orjakov; na tleh veliko opada, vej in trohnečih debel; krošnje dreves so v več slojih, nastali zaradi dreves različnih vrst in starosti. Pragozdovi so strukturno zelo kompleksni in bogati sistemi. Od vrha do tal so prepojeni z življenjem. Samo v severnem priobalnem pacifiškem območju so biologi določili več kot sto vrst sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev in rib. Znanstveniki ugotavljajo, da 40 od teh vrst lahko preživi samo v varnem zapredku pragozda. Večina prebivalcev gozdnega ekosistema pa ni tako opaznih . Sto vrst č lenonožcev, od žuželk in pajkov do stonog in h roščev, je zapostavljenih. Čisto na robu zanimanja so gobe in mikroorganizmi. Ti nižji organizmi so za vitalnost in splošno zdravstveno stanje gozda zelo pomembni. Mnoga gozdna bitja so odvisna od en- kratnih kvalitet pragozda, ki jim nudijo živ- ljenjski prostor in hrano. V pacifiških gozdo- vih so stoječa odmrla drevesa dom peg aste sove, več vrst netopirjev in letečih veveric. V trohnečih deblih prebivajo tudi mravlje, termiti in hrošči . Ko predelujejo les v upo- rabna hranila, ustvarjajo življenjski prostor za miši in druge majhne živali . Odmrla debla lahko vsrkajo ogromne količine vode, ki ščiti živali pred požari in jih oskrbuje z vodo med sušo. Gozdovi so ključ za kon- tro lo vodnega režima in preprečujejo plaze- nje . Stoječa in ležeča trohneča debla ter organski opad gozdov varujejo pobočja hri- bov pred erozijo. Organski material pada v potoke in reke, jih zajezi ter deluje kot organski filter, ki zadržuje drobir, hkrati pa upočasni odtok vode. Tako nastali tihi glo- boki tolmuni so življenjski prostor mnogim vrstam. Gozd spreminja tudi lokalne klimat- ske razmere. Zmanjšuje temperaturne eks- treme, poleg tega lahko iglice ujamejo ve- liko zračne vlage iz oblakov in megle. Mnogi znanstveniki pa ugotavljajo, da vpli- vajo pragozdovi tudi na globalno klimo. Vloga pragozdov je dvojna: ekološka in estetska; so habitat rastlinam in živalim, hkrati pa pomenijo neprecenljivo lepoto za t; loveka. Vse kar so znanstveniki odkrili o nemir- nemu celostnemu življenju pragozda, jih je pre pričalo, da dosedanje ravnanje s sever- noameriškimi pragozdovi ni več mogoče. Klj ub zanesenosti gozdarjev, da bo nadalj- nji razvoj gozdarstva zadovoljil izzivu mno- gonamenskega gozda - kot prostora, ki si ga delijo gozdarji, planinci, turisti in znan- stveniki - so ekologi skeptični . še več, pr pričani so, da ni rešitve v bolnih kompro- misih, kot je nedavni primer v Britanski Kolumbiji: vlada je gozdove razdelila na dva dela, pol industriji in pol za rezervate. Potrebno je pospeševati biološko različ­ nost krajine, z ohranjanjem vseh struktur, ki so naravnega izvora. Nujno je tudi skupno delo ekologov in gozdarjev glede uporabe najnovejših ekoloških spoznanj v gozdnih predelih, kjer se bo sečnja nadalje- vala. Rojeva se »novo gozdarstvo« . Po klasičnem načinu »gospodarjenja« izsekajo velike gozdne predele na golo, čemur ponavadi sledi še požiganje preo- stale biosubstance. Novo gozdarstvo po- skuša oponašati naravni način ,,katastrofal- nih sečenj « , pri tem upošteva trohneča stoječa in ležeča debla, štore, odpadle veje in prastara orjaška drevesa kot del sistema gospodarjenja. Naenkrat se lahko poseka večji del gozda, nato pa se ga za daljši čas prepusti nemotenemu naravnemu razvoju . "Novo gozdarstvo« je tvegano in nepre- verje no, vendar so dolgoročne koristi od ohranitve pragozdov tako velike, da je ame- riška vlada predlagala ustanovitev eksperi- mentalne gozdarske organizacije za pre- skus omenjenih tehnik. Ekologi verjamejo v potrditev novega gozdarstva, kajti življe- nje rabi bogastvo, pestrost in priložnosti, ki jih nudijo pragozdovi. Ekološki ekvivalent severnoameriški pe- gasti sovi v srednji Evropi in Sloveniji je koconogi čuk . Gnezdi samo v duplih , ki jih v starih drevesih izkljuje črna žolna v zna- čilnem gotskem slogu . Izbira predvsem iglavce. Zaradi intenzivnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji je ogrožen. Podobno je z drugimi prebivalci starih gozdov. Z opuščanjem sečnje v manjših sestojih in skupinah dreves tudi v kompleksih go- spodarskega gozda bi lahko vrstam z naj- starejšo domovinsko pravico v Sloveniji pomagali preživeti. Hkrati pa bi morali na- črtovati obnovo gospodarskega gozda tudi s širšega ekološkega vidika, kjer ne bi upoštevali samo mejnike prirastka lesa, temveč tudi vidike ekologije živali, ki jim je bil zaradi načrtne pomladitve slovenskih gozdov odvzet življenjski prostor. Jurij Diaci G. V. 7-8/92 383 GDK: 232.328.1 Osnavljanje gozdnih nasadov z zakoreninjenimi potaknjenci Gary A. Ritchie: The commercial use of conifer rooted cuttings in torestry: a world overview. (Komercialna raba zakoreninje- nih potaknjencev v gozdarstvu: svetovni pregled.) New Forest 5: 247-275, 1991 . Gozdovi iglavcev so se prvotno obnavljali le na generativen način z naravnimi semen- kami . Pozneje so začeli naravno obnovo dopolnjevati s sadnjo sadik iz drevesnic, šele v zadnjem desetletju pa se za umetno obnovo v večjem obsegu uporabljajo zako- reninjeni potaknjenci iglavcev. Da bi ugoto- vili obseg in tendenco vzgoje sadik iz potak- njencev je Weyerhaeuser Company iz ZDA poslala večjim organizacijam po svetu, ki se ukvarjajo z vegetativnim razmnoževa- njem, vprašalnik. Z njim so zbrali podatke o letni proizvodnji po regijah in drevesnih vrstah, o ciljih takega razmnoževanja, pro- dukcijskih postopkih in primerjavi med ve- getativnimi in generativnimi sadikami. Iz poslanih odgovorov je razvidno, da se v svetovnem merilu pridela letno več kot 65 milijonov zakoreninjencev iglavcev in da to število naglo narašča. Dobra polovica od tega odpade na Japonsko, kjer razmnožu- jejo predvsem izbrane klone ,,šugija« (Cryptomeria japonica D. Don). To dreves- no vrsto razmnožujejo tu na vegetativni način že 500 let, danes pa pridelajo kar četrtino vseh sadik s potaknjenci. Deset miljonov zakoreninjencev (Pinus radiata D. Don) v.zgojijo na leto v Avstraliji in Novi Zelandiji. V Kanadi, Skandinaviji in Veliki Britaniji pridelajo na leto skupaj 21 miljonov zakoreninjencev (Picea abies (L) Karst, Picea sitchensis (Bong.) Carr, Picea ma- riana (Mili.) B. S. P.). Približno 1 milijon pa pridelajo zakoreninjenih potaknjencev v Franciji, Nemčiji, Belgiji, vzh. Evropi, ZDA in nekdanji SZ. 384 G. V. 7-8/92 Na Japonskem in nekaterih Evropskih ir Skandinavskih državah je glavni cilj takE pridelave sadik klensko razmnoževanjE vrednejših genotipov in množično razmno- ževanje genetsko izboljšanih polsestrskit in sestrskih družin. V vzhodni Evropi raz- množujejo na vegetativni način tudi dreve sa, ki kažejo večjo odpornost proti onesna- ženemu zraku na imisijsko obremenjenit področjih. Razmnoževalne metode se v zadnjih pet- najstih letih niso veliko spremenile. Večine potaknjencev pridobijo iz »živih mej", pa· njevcev, sejank iz drevesnice ali iz dreves- nih nasadov ter jih zakoreninjajo v pogojit pršenja v steklenjakih in plastenjakih. Pr tem se često (vendar ne vedno) uporabljc: rastni hormon. Približno polovica sadik SE vzgaja v kontejnerjih in polovica kot sadikE z golo korenino. Rast nasadov, ki so osno- vani z generativnimi sadikami, je podobne rasti nasadov. osnovanih z vegetativnim sadikami, ki so vzgojene iz juvenilnih matič· nih dreves. Vendar pa Skandinavci sporo· čajo, da imajo testirani vegetativni potomc selekcioniran ih smrekovih k Ionov 10-20 °/c večjo začetno višinsko rast. Zato nekater domnevajo, da bi se lahko obhodnja v ter nasadih znižala iz 80 na 40-50 let. Predvi- devajo, da bodo leta 2000 posadili 2C milijonov vegetativnih sadik, kar bo 1 /':. vseh sadik. Predvsem smreko pa razmno- žujejo s potaknjenci tudi v Nemčiji, kjer zda testirajo že 25 000 klo nov. Tek oče raziskave so predvsem us mer· jene v proučevanje vzdrževanja juvenilno· sti, snovanja matičnjakov, v izboljševanjE koreninskega sistema, uporabo mehaniza- cije in v testiranje drevja v nasadih. Lado Elerše~ 1 ,, arsk~ ~ k •• ,.~ LJubljana Slovenija LETO 1992 • LETNIK L • ŠTEVILKA 9 Ljubljana, november 1992 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 385 Uvodnik 386 Janez Titovšek Gradacija hrastovih grizlic (Apethymus abdominalis Lep. inA. braccatus Gmelin) v Krakovskem gozdu The Gradation of Apethymus Abdominalis Lep. and A. braccatus Gmelin in the Krakova forest 394 Roman Pavlin Obvladovanje knaverja (lps typographus) in šestero- zobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalco- grapus) s pastmi in sintetičnimi feromoni The Controlling of the lps typographus and the Pityo- genes chalcographus by Means of Traps Baited with Syntetic Pheromones 409 Nevenka Bogataj Jusarji na Krasu The Jusars on the Karst 415 Lado Kutnar Krajevna in ledinska imena v gozdu in v povezavi z njim v občini Grosuplje Local and Fa!low Names ina Forest and a Connection with it in a Territory of the Grosuplje Commune 421 Vesna Tišler Kam s smrekovo skorjo ? 423 Andrej Dobre Ekonomska narava naložb v gozdne ceste nekoliko drugače 426 Katarina Groznik Strokovna ekskurzija po Nemčiji 428 Strokovna srečanja 434 Aktualno 436 Iz tujega tiska 440 Naši zaslužni gozdarji Naslovna stran: Špela Habič : Na poli v podzemlje STROKOVNA REVIJA Gozclarskll wesen SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin -predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag . Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag . Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič , dr. Du~an Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 501 01-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Polletna individualna naročnina 550,00 SL 1 za dijake in študente 250,00 Sl T Polletna naročnina za delovne organizacije 4.000,00 SL T Posamezna števi!ka 200,00 SL T Ustanovitelj in izdajatelj : Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Poleg nje denarno podpira izhajanje revije tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo Na podlagi Zakona o prometnem davku ( list RS, št. 4/92) daje Ministrstvo za informirc: na vlogo mnenje, da šteje strokovna re GOZDARSKI VESTNIK med proizvode in mativnega značaja iz 13. točke tarifne štev 3, za katere se plačuje davek od prom proizvodov po stopnji 5 %. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Območno raziskovalno delo - nujnost tudi v gozdarstvu jutrišnjega dne V teh težkih časih, ko se gozdarska stroka, gozdarstvo kot gospodarska panoga in vsak zaposleni v njem borijo s povsem eksistenčnimi problemi, se bq_,zde/o morda komu razmišljanje o prihodnjem raziskovalnem delu- v gozdarstvu, zlasti tistemu, ki bi naj (že zdavnaj) (za)živelo v operativi, cinično. Vendar ne bi smelo biti tako. Raziskovalno delo bo za preživetje slovenskega gozdarstva prav tako pomembno kot vestno nepo~ sredno operativno delo. Panoga in stroka brez njega sta obsojeni na propad. V teh skopih nekaj vrsticah ni mogoče načete problematike zajeti celovito, jo dovolj podrobno razčleniti in dovolj poglobljeno prikazati njen usodni pomen. Našima osrednjima raziskava/nima inštituci- jama - Gozdarskemu oddelku Biotehniške fakultete in Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo bi se zato tu izognil. Njuna vloga in pomen se zdita jasnejši, čeprav je tudi v zvezi z njima še preveč odprtih vprašanj. Tu želim opozoriti predvsem na to, da je v delovni in finančni program prihodnjega dela na terenu (po območjih) potrebno vgraditi v določenem obsegu tudi raziskovalno delo. Ni mogoče pričakovati, da bosta na vsa odprta strokovna vprašanja, ki se bodo pojavljala ob neposrednem delu, lahko vselej pravočasno odgovorili omenjeni ekspertni ustanovi. Brez »območnega razisko- vanja« je zaman upati na visoko raven gozdarskih strokovnjakov na terenu, saj se visoka strokovnost kali le ob hkratnem operativnem in raziskovalnem delu. Poleg splošnih družbenih razmer in odnosa nekaterih krogov v družbi do gozdarstva je tisto, kar v tem pogledu ne vliva optimizma, dejstvo, da (predvsem iz subjektivnih razlogov) sožitje operativne in raziskovalne dejavnosti v našem gozdarstvu marsikje ni zaživelo celo v desetletja dolgem obdobju ugodnih razmer. Optimizem pa vliva dejstvo, da raziskovalna usposobljenost naših diplomantov že v daljšem obdobju vztrajno raste - kljub morda upravičenim pripombam, da bi bilo to mogoče doseči tudi z nekaj manj (njihovih) psihičnih naporov. (Mimogrede: naš odnos do trenutnih diplomantov kaže, da se tega ne zavedamo dovolj; časi, ki prihajajo, bodo v tem pogledu manj gotovi) Prihodnost bomo imeli, če si jo bomo znali izboriti (in izborjeno bolje izkoristiti kot doslej)! Urednik G. v. 9192 385 GDK: 145.7 (Apethymus abdominalis Lep, Apethymus braccatus Gmelin) Gradacija hrastovih grizlic (Apethymus abdominalis Lep. in A. braccatus Gmelin) v Krakovskem gozdu Janez TITOVŠEK* Izvleček Titovšek, J.: Gradacija hrastovih grizlic (Apeth · ymus abdominalis Lep. in A. braccatus Gmelin) v Krakovskem gozdu. Gozdarski vestnik, št. 9/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 7. Prispevek obravnava morfologijo, biologijo, ekologijo, dinamiko populacije, ekosistemsko pri- padnost in gozdnogospodarski pomen hrastove grizlice (A. abdominalis Lep.), ki je leta 1991 skupaj s sorodno vrsto A. braccatus Gmelin nastopila v gradaciji v dobovih sestojih Krakov- skega gozda. To je prvi znan primer pojava in prenamnožitve omenjenih hrastovih grizlic v Slo- veniji. Obe vrsti, ki kot defoliatorja nastopala primarno, bistveno prispevata k destabilizaciji doba na specifičnih rastiščih, ki jih porašča zdru- žba Querco robori-Carpinetum. Ključne besede: Apethymus abdominafis Lep., Apethymus braccatus Gmelin, Quercus robur, Krakovski gozd 1. UVOD Zgodaj spomladi leta 1991 so hrastovi sestoji v Krakovskem gozdu spet doživeli golobrst. Sredi maja je bilo v odd . 34 b in 35 b obrščenih 7 ha dobovega drogovnjaka. V prvi polovici junija je dob ponovno olistal in popolnoma zamaskiral rano defoliacijo. V letu 1992 so bila delno obrščena le še posamezna drevesa. Isti drogovnjak je do- živel podobno usodo že leta 1983, ko sta ga domnevno obrstila mali zmrzlikar (Ope- rophthera brumata L.) in veliki zmrzlikar (Erannis defoliarfa Cl.). Retrogradacija je tedaj trajala do leta 1985 (Gozdnogospo- darski načrt GE Krakovo 1986-1995). Dob je vidno prizadet, odmirajo veje, posamezni osebki pa so se že posušili. • Prof. dr. J. T. , dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta , Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, Slovenija 386 G. V. 9/92 Synopsls Titovšek, J .: The Gradation of Apethymus Ab- dominalis Lep and A. Braccatus Gmelin in the Krakova Forest. Gozdarski vestnik, No. 9/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 7. The article deals with the morphology, biology, ecology, population dynamic, ecosystematlcal classitication and the forest-economic signifi· cance ot the Apethymus abdominalls Lep. whlch in 1991, together with a similar speci esA. bracca- tus Gmelin, appeared in the gradation of the forest stands of Quercus robur in the Krakovo forest. This is the first example of the occurrence and over multiplying of the above mentioned pest species in Slovenia known up tili now. Both species, whlch primarily occur as defollators, essentially contribute to the destablllzation of Quercus robur ln specific natural sltes which are overgrown by the Querco-roborl Carpinetum as· sociation. Key words: Apethymus abdominafis Lep., Ape- thymus braccatus Gmelin, Quercus robur, the Krakova forest Diagnoza ni bila enostavna, saj konec maja, tj. v času pregleda prizadetih gozdov v obrščenih krošnjah, ni bilo favne, ki bi Ji lahko naprtili krivdo. Glede na strukturo prisotne entomofavne pa je bilo vendarle mogoče izključiti domnevne povzročitelje, tj . v prvi vrsti oba pedica, hkrati pa tudi vse druge potencialne polifage defoliatorje iz skupine Lepidoptera. Posebno pozornost so zbudile številne utopljene in že razpada- joče pagosenice, ki so se ohranile v stagni- rajoči vodi. V laboratoriju se je izkazalo, da pripadajo razpadajoče pagosenice isti vrsti kot edina zapoznela pagosenica, ki so jo zalotili na potovanju po deblu doba proti zemlji. Očitno je bilo, da je dob obrstila neka monofaga žuželka iz družine Tenthre- dinidae, saj je bila obrščena samo ta drave- sna vrsta. Defoliatorja je bilo potemtakem treba iskati med hrastovimi grizlicami iz roda Apethymus Benson. Eonimfe, ki smo jih našli v tleh, so domnevo potrdile. Dokon- čno diagnozo pa je bilo mogoče postaviti šele v jeseni po izletu razvitih osebkov. Pojavili sta se osi A. abdominalis in A. braccatus; prevladovala je A. abdominalis. Pojav hrastovih grizlic iz roda Apethymus doslej še ni bil zabeležen v Sloveniji, kar pa ne pomeni, da gre za imigracije novih vrst. V poznavanju favne hymenopterov Slovenije zija namreč velika vrzel. Od hra- stovih grizlic je bila pri nas doslej poznana le Peric/ista lineolata Klug. Dosedanje mo- rebitne prenamnožitve obeh vrst iz roda Apethymus so bile zaradi rane eklozije pagosenic in zgodnje defoliacije skoraj go- tovo spregledane, krivda za golobrste pa pripisana drugim defoliatorjem, ki sledijo obema grizlicama z manjšim časovnim za- mikom. V letih, ko se grizlici prenamnožita, dob namreč sploh normalno ne olista, saj pagosenice sproti požrejo razvijajoče se liste. Obe hrastovi grizlici spadata v skupino defoliatorjev doba s temporernim tipom fluktuacije. Nastopata primarno. S takim ekološkim statusom imata v kompleksu de- javnikov, ki sodelujejo v procesu propada- nja nižinskih hrastovih gozdov, eno izmed ključnih mest. S pričujočim prispevkom želim gozdarsko strokovno javnost seznaniti predvsem z bioekološkimi značilnostmi številnejše A. abdominalis pri nas. 2. TAKSONOMSKI POLOŽAJ HRASTOVIH GRIZLIC IZ RODA APETHYMUS Družina: Tenthredinidae Podd ružina: Blennocampinae Tri bus: Allantini Rod: braccatus Gmelin abdominalis Lepeletier Sinonimi vrste A. abdominalis: Tenthredo (Emphytus) serotina Klug Emphytus tarsatus Zetterstedt Apethymus· abdominalis nastopa v 3 for- mah: f. typica, f. autumnalis in f. tomesiensis. 3. ZOOGEOGRAFIJA A. ABDOMINAL/S IN A. BRA CCA TUS Območje razširjenosti A. abdominalis in A. braccatus se pokriva z arealom doba v Evropi. Na območju nekdanje Jugoslavije sta bili obe vrsti doslej poznani v sosednji Hrvaški, za A. abdominalis pa sta znani tudi dve lokaciji v Srbiji. V Sloveniji sta bili odkriti l. 1991, ko sta se pojavili v gradaciji v Krakovskem gozdu. Posamezne pagose- nice še nedoločene vrste iz roda Apethy- mus sem maja 1992 srečal tudi na poti Šentvid-Toško čelo na n. v. okoli 450 m in na Sorškem polju. Brstile so graden. 4. MORFOLOGIJA A. ABDOMINALIS Im ago (S k ica 1) : Telo samic meri 7 do 11 mm, samčkov pa 6,5-9,5 mm (prav to- liko meri tudi A. braccatus). Glava je bleš- čeče črna in pokrita s kratkimi dlačicami, ki so zgoščene okrog ust, medtem ko sta čelo in teme gola. Tipalnice so sorazmerno dolge in popolnoma črne (pri A. braccatus so 6.-8. členi tipalnic belkasti). Čelni ščit je globoko konkaven. Oprsje je črno; beloru- menkaste so samo tegulae in cenchri. Me- zopleure so po navadi slabo punktirane (pri A. braccatus so mezopleure močnejše punktirane). Kolki so črni na vseh treh parih nog, prav tako tudi obrteci, le da so vršni deli proti bedrom belkasto rumeni. Goleni na zadnjem paru nog so rumene; počrnele so samo skrajne konice (za A. braccatus je značilna široka belkasta osnova goleni na zadnjem paru nog). Zadek je na trebušni strani črn. Črna barva trebušnega dela abdomna je lahko reducirana na manjše Skica 1: Samica A. abdominalis Lep. (risal V. Buday) G. V. 9/92 387 pege, ki so na sredini vsakega sternita. Glede obarvanosti hrbtne strani zadka pa so pri A. abdominalis prehodi od popol- noma rumenih do popolnoma črnih tergitov. Pojavljajo se tri značilne forme: - f typica, pri kateri je abdomen rumen razen prvega in deloma drugega tergita, ki sta črna ; - f. autumnalis Forsius, pri kateri je ab- domen popolnoma črn in - t. tomesiensis Mocsary; pri tej pre- hodni obliki so tergiti zadka bolj ali manj rumeni ali črni. Jajčece je mlečnobelo , podolgova1o ovalno in nekoliko polmesečaste oblike. Veliko je 1,1 x 0,4 mm. V času embrional- nega razvoja se poveča širina jajčeca do 0,7 mm, pri čemer se spremeni tudi oblika jajčeca . Ko so odložena v lubje, imajo svetlozelenkast ton. Učinka (Slika 1) je tipa pagosenice, saj ima 3 + 8 parov nog. Oprsne noge so nekoliko črnkaste z izrazitimi črnimi linijami na mejah med posameznimi členki , brada- vičaste, na zadkovih segmentih pa belka- ste. Jajčna larva L1 meri 2,5-4 mm, sta- rostna larva L6 pa 12-20 mm . Glava je pri L 1 in L2 črna, pri L3 in L4 temnorjava do rjava, pri L5 svetlorjava, pri L6 svetlorumena ali oranžna in porasla z belimi dlačicami . Glava pagosenic L1-L5 ni punktirana, na glavi L6 pa je punktiranost razločna. Oči so črne , vrhovi tipalnic in oba para pipalk pa temnorjavi. Telo je podolgovato , valjasto , po hrbtu in na bokih zelenkasta, po trebuhu pa svetlozelenkasto do belkasto. Zelena Slika 1 : Pagosenica L5 A. abdominalis, pokrita z belim voščenim prahom (Foto : J . Titovšek) 388 G. V. 9/92 barva pri mlajših stadijih ni tako izrazita, temveč prehaja v sivkastomodro. Pagose- nica L3 začne dobivati beli poprh tako , da je njeno sicer zeleno telo v L5 že popolnoma belo od voščenega prahu, ki ga izločajo kožne žleze in ga je s telesa mogoče odstraniti. Po levitvi v L6 izgine vsaka sled po belem poprhu ; pagosenica je svetloze- lena do svetlooranžna. Na vsakem zadka- vem segmentu razen na zadnjem je opa- znih 6 gub. Prva in tretja guba nad stigmo, ki je svetlorjava do svetlorumenkasta in komaj vidna, nosita majhne temne trnčke . Eonimfa (Slika 2) ohrani morfološke zna- čilnosti L6 , vendar se vzdolžno skrči in nekoliko dorzoventralno upogne tako, da meri le 6,5-10mm. Eonimfa nima sposob- nosti lokomocije, ohrani pa zelenkasti ali pa dobi rumenozeleni ton. Eonimfa preide v pronimfo brez levitve . Pronimfa se razlikuje od eonimfe po tem- nih pegah na licih, iz katerih se pozneje razvijejo sestavljene . oči. Buba (nimta) : po levitvi preide pronimfa v buba. Buba je prosta in kaže osnovne konture imaga s tem, da imajo bodoča krila obliko kratkih in debelih nastavkov. V pro- cesu hrizalidacije poteka tudi pigmentacija in to postopoma od prednjega proti zad- njemu delu telesa. 5. BIOLOGIJA IN EKOLOGIJA A ABDOMINALIS Razviti osebki se pojavijo v jeseni (Skica 2) . Eklozija im agov traja od začetka do konca oktobra . Če je bilo zaradi hladnega vremena izletavanje prekinjeno, se lahko v nadpovprečno toplih dneh pojavljajo še v Slika 2 : Eonimfa A. abdominalis (Foto : B. Tar- man) prvi dekadi novembra. Temperaturni prag , pri katerem adulti zapuščajo zemljo, je pri 7 (OC. Samčki se razvijejo in izletijo nekaj dni pred samičkami (protandrija). V hladnih jutranjih urah oba spola mirujeta na rastju, s povečanjem temperature pa se stopnjuje tudi njihova aktivnost. V sončnih dneh se že po 1 O. uri začne rojenje , ki kulminira v zgodnjih popoldanskih urah. Tedaj ose obletavajo krošnje v drevesnem in grmov- nem sloju. (A. braccatus roji že v 2. in 3. dekadi septembra). Parjenje poteka veči­ noma na listih in traja le nekaj sekund vendar se potomstvo lahko razvije tudi na partenogenetski način (arhenotokia). Ta način razmnoževanja rabi za korekcijo raz- merja spolov, ki je navadno 1 : 1, vendar včasih neznatno prevladujejo samice. Samice zalegajo jajčeca oktobra, izje- moma še prve dni novembra v krošnje doba, in to od vrha pa do spodnjih vej. Odlagajo jih izključno v lubje najmlajših poganjkov, ki so debeli komaj 2-5 mm (Slika 3). Pri ovipoziciji napravi samica z legalico vzdolž vejice okoli 1 mm dolg rez v mlado lubje, ki ne doseže kambija. Prepa- rano zunanjo plast lubja z ovipozitorjem razmakne in odloži v tako nastali žepek jajčeca. Jajčeca so odložena največkrat posamično, redkeje v nizih . Včasih je v nizu tudi do 20 jajčec, ki so odložena v bolj ali manj pravil nih razmikih od 1 do 3 mm. V stadiju jajčeca hrastova grizlica diapauzira. Prek zime je jajčece prekrita s tenko plas~o odmrlega lubja. Embrionalni razvoj se začne spomladi . Ničelna točka embrional- Ski ca 2 : Življenjski ritem A. abdominalis v Krakovskem gozdu G. V . 9/92 389 nega razvoja je pri 5 °C. Samica odloži okoli 50 jajčec. V prvi dekadi aprila se začne eklozija jajčnih pagosenic L1. če nastopi zgodnja pomlad, se to lahko zgodi že konec marca. lzleganje pagosenic traja navadno 2 do 3 tedne. Mlade pagosenice se takoj odpravijo na hranjenje. če listi še niso pokukali iz krovnih lusk popkov, se zavlečejo pod nje, kjer grizejo zasnove listov. V zaprte pop ke L1 ne morejo, brez hrane pa vzdržijo le 1 do 2 dni. Jajčne pagosenice se lotevajo predvsem nežnih še nerazvitih listov, ki jih luknjičasto izjedajo. Po levitvi v L3 in v naslednje razvojne stopnje brstijo pagose- nice cele liste, pri čemer ne prizanašajo niti glavnim žilam. Pagosenice L1 in L2 brstijo v fenofazi prebujanja vegetacije, pri čemer porabijo relativno malo hrane. Zato se redno dogaja, da je brst po L1, L2 in L3 spregledan. Pagosenice L4 in L5 konzumi- rajo veliko hrane, njihov razvoj traja skupaj 9-1 O dni, tako da ostanejo drevesa v dobrih dveh tednih brez zelenega dela krošnje. Ko zaznamo golobrst, so pagosenice navadno že v zemlji. Odraščajoče pagosenice se gostijo na zapravljiv način. Žrejo neumorno, podnevi in ponoči. Kadar se ne hranijo, počivajo na spodnji strani listov. Razvoj pagosenice poteka pri obeh spolih prek 6 larvalnih stopenj. Brstijo le pagosenice L1_ L5 , starostna larva L6 pa se ne hrani. Trajanje brstitve je odvisno od klimatskih razmer. Ker se ne izležejo vse pagosenice hkrati, se brstitev v gozdu zavleče na 30 do 40 dni. Razvoj L1-L5 pa traja 20-25 dni. Prve L5 zaključujejo razvoj navadno konec aprila, zadnje konec prve dekade maja. V zadnji dekadi maja v krošnjah navadno ni več pagosenic. Pagosenice L5, ki ne pre- dejo niti, se odpravijo v krošnje po deblu na tla, kjer si po levitvi v L6 poiščejo primerno mesto, da bi se zakopale v zemljo. Manjše število L5 preide v L6 že v krošnjah dreves. Pagosenice L6 se zakopljejo v zem- ljo, kjer si v globini med 5 in 15 cm, veči­ noma pa med 6 in 8 cm izdelajo bubilnico, nakar izgubijo sposobnost lokomocije. Po- dolgovata ovalna bubilnica, ki je izdelana vedno v kompaktnem ilovnato-glinastem delu tal, meri 11 x 4 mm. Večina pagosenic se zakoplje v zemljo blizu koreninskega vratu . V razdalji do 1m od drevesa leži 390 G. V. 9/92 skoraj 2/3 bubilnic. Disperzija bubilnic je pogojena z načinom potovanja pagosenic in z nivojem gladine podtalnice. Stene bu- bilnice so gladke in prepojene z izločkom, ki preprečuje, da bi vanjo vdrla voda. Paga- senice ne predejo kokona, temveč nadalju- jejo razvoj prosto v zemeljski bubilnici (Slika 4) . Negibna L6 preide v bubilnici v eonimfo, ki zapade proti koncu maja v poletno miro- vanje . Pri obeh hrastovih grizlicah poteka razvoj od nevagilne L6 prek eonimfe, pro- nimfe in nimfe do imaga prikrito v zemlji. Medtem ko spomladi visoka podtalnica in stagnirajoča voda preprečujeta pagose- nicam, da bi se zakopale v zemljo, pa eonimte v bubilnicah z impregniranimi ste- nami dobro prenašajo visoko vodo. Razvoj eonimfe v pronimfo se začne konec poletja. Poletno mirovanje eonimfe traja povprečno 130-140 dni. Z nastopom jeseni preide večji delež eonimf brez levitve v pronimfo. Eonimfe, ki se jim na mestu bodočih facet ne pokaže temna pega, zapa- Slika 3: Dveletna vejica doba, na kateri je A. abdominalis v preteklem letu odložila jajčeca Uajčne niše v lubju) (Foto D. Oswald) dejo v celoletno (A) ali morda dvoletno (A,A) diapauzo in nadaljujejo razvoj z eno od naslednjih generacij. Parcialna fakulta- tivna eno- ali dvoletna diapauza lahko za- jame tudi tretjino eonimf. V razvojnem ciklu A. abdominalis si po- temtakem sledijo 3 vrste diapauze: obli- gatna zimska v razvojni stopnji jajčeca, obligatna poletna v razvojni fazi eonimfe in parcialna fakultativna enoletna ali morda celo dvoletna v razvojni fazi eonimfe. V klimatskih pogojih, ki vladajo septem- bra in prve dni oktobra, traja stadij pronimfe 8-14 dni. Po levitvi preide pronimfa v stadij bube, ki traja 17-22 dni. V procesu hrizalidacije se razvije imago, ki se osvobodi srajčice, se prebije iz zemlje in poleti na svatovanje. Ose živijo 13-26 dni in se ne hranijo. 6. DINAMIKA POPULACIJE IN DEJAVNIKI ODPORA OKOLJA O dinamiki populacije in tipu fluktuacije za A. abdominalis ni veliko znanega. Na temelju prve znane prenamnožitve v Sla- vonskih gozdovih in druge, ki je trajala od leta 1954-1957, uvršča Spaic (6) hrastovo grizlico v skupino škodljivcev, ki imajo tem- porerni intermitirajoči tip fluktuacije. Hra- stova grizlica nastopa potemtakem kot ob- časni škodljivec; gradaciji sledi dolga doba latence. V Krakovskem gozdu je prišlo v letu 1991 v odd . 34b in 35b do prenamnožitve hra- stove grizlice. V istih dveh oddelkih je bil dob obrščen že leta 1983, gradacija pa je ponehala šele leta 1985. Ker brstijo page- senice hrastove grizlice aprila, sredi maja pa so pretežno že v zemlji, je zelo verjetno, da je bil golobrst tedaj pripisan nepravima povzročiteljema, ki kot defoliatorja nasto- pata prav v tem času. Ob upoštevanju navedene predpostavke bi bila fluktuacija hrastove griz lice v Krakovskem gozdu videti kot kaže skica 3. Glede na to, da se je gradacija hrastove grizlice ponovila po 8 letih, doba latence med obema gradacijskima cikloma pa je trajala le pičla 4 leta, smemo šteti A. abdo- minalis prej med vrste, ki imajo kontinuirni kot pa intermitirajoči tip fluktuacije. V sistemu odpora okolja, ki se zoperstav- lja biološkemu potencialu A. abdominalis, je še mnogo neznank. Ni npr. znano, zakaj prihaja do visoke stopnje smrtnosti jajčec. Mortaliteta pagosenic je največja v stadiju L1. Pagosenice L1 in L2 vzdržijo gladovanje največ 1-2 dni (Spaic 6) . Faktor inkoinci- dence med listanjem doba in eklozijo L1 ima lahko odločilen pomen pri redukciji populacije monofage hrastove grizlice. V času eklozije jajčnih pagosenic se pogosto pojavljajo pozni mrazovi, ki morejo zdecimi- rati komaj izlegle L1 . Pozni mraz pa lahko reducira populacijo tudi tako, da pomrznejo mladi dobovi listi v eni sami noči, mlade pagosenice pa ne vzdržijo gladovanja več kot 2 dni. Razmere, ki preprečujejo vkopa- Skica 3: Hipotetična fluktuacija A. abdominalis v Krakovskem gozdu ŠTEV. OSEBKOV ,, ,, /, 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 -·,.,/ ./1- . -· - · - 1981 1983 1985 1 1 , \ 1 1 1 1 1 1 / 1 / 1 / 1 ·- · - · -·~· ....,...._ ____ LATENCA _________ --:::.., __ .."".,. 1!1187 1989 1991 LETO G. V. 9/92 391 vanje L6 (npr. visoka podtalnica), so prav tako lahko omejujoči dejavnik. L6 vzdržijo na površini tal največ 6 dni, velika večina pa jih pogine že po 3-4 dneh. Nalivi in močni sunki vetra otresejo pagosenice s krošenj, ki potem množično končajo v stag- nirajoči vodi. Od regulacijskih dejavnikov sta poznana le dva parazita, ki odlagata jajčeca na pagosenice, pokončata pa eo- nimfo. To sta Tryphon compunctor Grav. in Anisoctenion triangulatorius Grav. (lchneu- monidae) (Spaic~ 6). 7. EKOSISTEMSKA PRIPADNOST Hrastova grizlica (A. abdominalis) je mo- nofagna vrsta, vezana skoraj izključno na dob. Pojavlja se na tipičnem območju raz- širjenosti edinega gostitelja, kjer se je celo prilagodila nekaterim neugodnim ekološkim razmeram (visoka podtalnica, občasno stagnirajoča voda, poplave). Dob je vezan na določena rastišča, še bolj strogo je na določen tip rastišča navezan njegov konzu- ment. V okviru rastlinskih združb, ki jih gradi dob, hrastova grizlica natančno dife- rencira mikro razlike v višini terena, ki pogojuje tudi titocenozo. Do masovne pre- namnožitve prihaja na nižjih in bolj vlažnih rastiščih, ki jih v Slavonskih gozdovih zav- zemata združbi Quercetum roboris-Fraxi- netum angustifofiae Anic in Querceto-U/- meto-Fraxinetum angustifoliae Anic, med- tem ko na višjih in bolj suhih rastiščih, ki jih zavzema združba Querceto roboris - Carpinetum betuli Anic do prenamnožitve ni prišlo. V okviru omenjenih združb prefe- rira združbo Quercetum roboris-Fraxinetum angustifoliae, v kateri se dob pojavlja v čistih sestoj ih, ki so v prehranskem pogledu za grizlico bolj ugodni (Spaic 6). V Krakovskem gozdu se je hrastova grizlica prenamnožila v sestojih doba, ki pripadajo združbi Querco robori-Carpine- tum (= Robori-Carpinetum). Sestoji rastejo na ravninskem svetu na nadmorski višini 153m vzdolž Krkinega pritoka Senuše. Pri- zadeti naravni sestoji so enomerne zgradbe s prevlado doba, ki so mu primešani še ostrolistni jesen, brest in č. jelša. V polnil- nem sloju je komaj kaj b. gabra. Matično podlago rastišča tvorijo morske usedline s pleistocenskimi nanosi peska, gline in ilovi- ce. Na njej so se razvila globoka ilovnato peščena do ilovnato glinasta biološko zelo aktivna in zaglejena tla. Podtalna voda je tu najpomembnejši ekološki faktor. Gladina podtalnice je jeseni, pozimi in zgodaj spo- mladi zelo visoka in prihaja v času visokega vodnega stanja 1 0-35 cm pod površje ali celo na površje, poleti pa je nivo podtalne vode tudi več metrov pod površjem. Po navedbah Gregor in Martineka (2) se A. braccatus in A. abdominalis na Češko­ slovaškem prenamnožujeta v sestojih, ki pripadajo fitocenozi Querceto-Uimetum fra- xinetosum. To so sestoji, ki so v vegetacijski dobi nekajkrat letno poplavljeni. 8. GOZDNOGOSPODARSKIPOMEN Hrastovi grizlici se v gozdarski literaturi komaj omenjata kot gozdna škodljivca. Prva sta to storila Gregor in Martinek (2) in nato Spaic (6). Slednji navaja, da je grada- elja A. abdominalis v slavonskih gozdovih Sliki 4a in 4b: Eonimfa A. abdominalis v bubilnici, ki leži v mineralnem delu tal (Foto: J. Titovšek) 392 G. V. 9/92 leta 1956 dobila tak obseg, da je bilo potrebno opraviti celo aviokemijsko zatira- nje . Pri presojanju smotrnosti takega ukrepa je treba seveda upoštevati , da na- stopata hrastovi grizlici v sestojih , ki so v gospodarskem pogledu najvrednejši , saj dajo najkvalitetnejše hlodovina doba in ostrolistnega jesena in še zlasti pretnjo, da lahko detoliatorji in pepelnica sukcesivno nastopajo še naprej. Propadanje nižinskih dobovih gozdov je namreč usodno pove- zano z večletnim zaporednim množičnim pojavom defoliatorjev in pepelnice. V kom- pleksu dejavnikov, ki sodelujejo pri procesu propadanja nižinskih hrastovih gozdov, se je tako razkril dokaj prikrit dejavnik, ki se pojavlja primarno in ki more obrstiti dob še preden se je le-ta dodobra olistal . V Sloveniji se specifične življenjske zdru- žbe, v kateri prehaja A abdominalis v gradacijo, pojavljajo le na relativno majhni površini. 9. ZATIRANJE Z odkritjem nove skupine insekticidov (larvicidov), ki delujejo kot zavira/ci (inhibi- torji) razvoja pri žuželkah, je mogoče obvla- dovati tudi hrastovi grizlici na čist in izrazito selektivni način . Na temelju aktivne snovi diflubenzurona je formuliran pripravek dimi- lin, ki preprečuje levitev larv (pagosenic), tako da slednje propadejo . Pravi čas za zatiranje nastopi, ko je večina pagosenic v razvojni stopnji L2 in L3. Pri prezgodnji akciji bi se kaj lahko zgodilo, da bi tretiranje preživelo preveč jajčnih pagosenic, ki se v fenofazi odpiranja popkov gostijo z zasno- vami listov pod krovnimi luskami popkov. S poznejšim ukrepanjem pa se ni mogoče izogniti golobrstu. Povzetek Zgodaj spomladi leta 1991 sta hrastovi grizlici Apethymus abdominalis Lep. in A. braccatus Gmelin, pri čemer je pNa številčno prevladovala, do golega obrstili 7 ha dobovih drogovnjakov v Krakovskem gozdu (Slovenija). Obe grizlici sta trofično vezani skoraj izključno na dob, vsi skupaj, gostitelj in oba konzumenta pa na določen tip rastišča, ki ga označujejo globoka ilovnato-glina- sta pseudozaglejena in zaglejena tla. Na njih se uveljavlja združba Querco robori-Carpinetum. V Krakovskem gozdu je prišlo do golobrsta le v tistem predelu sestojev, kjer v zgodnjem sloju močno prevladuje dob, v polnilnem sloju pa se b. gaber pojavlja le v sledovih. Prispevek obravnava morfologijo, biologijo, ekologijo, dinamiko popula- cije, ekosistemsko pripadnost in gozdnogospo- darski pomen A. abdominalis. THE GRADATION OF APETHYMUS ABDOMINAL/5 LEP. AND A. BRACCATUS GMELIN IN THE KRAKOVO FOREST Summary ln early spring 1991 Apethymus a.bdominalis Lep. and A. braccatus Gmelin, the former being more numerous, totally defoliated 7 hectares of Quercus robur pole wood forests in the Krakova forest (Slovenia). Both pest species are trophi- cally almost exclusively linked to Quercus robur, the host and the consumers , however, to a special natural site type which is characterized by deep clayey-argillaceous pseudoslurried and slurried soils . There, the Querco robori-Carpine- tum association has been gaining soil. ln the Krakova forest, defoliation occurred only in that part of forest stands where Quercus robur is prevailing to a great extent in the early stratum and in a secondary stand Carpinus betulus can only be found in traces. The article deals with the morphology, biology, ecology, population dyna- mics, ecosystematical classification, forest-eco- nomical significance of Apefhymus abdominalis. VIRI 1. Escherich, K., 1942: Die Forstinsekten Mit- teleuropas, Bd . V., Berlin. 2. Gregor, F., Martinek, V. , 1954: Pilatky Ape- thymus braccatus (Gmelin) a A. abdominalis (Le- pe/etier) jako škudci dubu. Zoologicke a entomo- logicke listy. č . 3. Praha. 3. Lorenz, H., Kraus, M., 1957: Die LaNesyste- matik der Blattwespen. Berlin . 4. Schwenke, W., 1982: Die Forstschadlinge Europas, Bd. IV . HautfiOgler und Zweiflugler. Hamburg und Berlin. 5. Schwerdtfeger, F., 1970 : Die Waldkrankhei· ten. 11 Aufl. Hamburg und Berlin 6. Spaic, 1., 1960: Hrastova osa listarica. Apet- hymus abdomina/is Lep., Zagreb. 7. Vajda, Z., 1974 : Nauka o zaštiti šuma. Zagreb. G. V. 9192 393 GDK: 414.11 :414.4 /ps typographus L, Pityogenes chalcographus L Obvladovanje knaverja (/ps typographus) in šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus) s pastmi in sintetičnimi feromoni Roman PAVLIN* Izvleček Pavlin, R.: Obvladovanje knaverja (/ps typogra- phus) in šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus) s pastmi in sintetič­ nimi feromoni. Gozdarski vestnik, št. 9/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 35. Članek obravnava izsledke analize celoletnega ulova žuželk iz !ovnih pasti za obvladovanje podlubnikov na Kranjskem polju. Posebna pozor- nost je namenjena lovnim učinkom posameznih tipov pasti in vrst feromonov, optimiranju vstavlja- nja feromonskih vrečic v lovne pasti in dodatnemu nezaželenemu ulovu . V uvodnih poglavjih so v strnjeni obliki prika- zane nekatere ugotovitve o biotehniški metodi obvladovanja podlubnikov iz tuje literature. Ključne besede: Scolytidae, past, feromon 1. UVOD Zaradi specifičnega načina življenja na račun gostiteljev - lesnatih rastlin in viso- kega biološkega potenciala so podlubniki nenehna nevarnost za smrekove gozdove. V sklopu integralnega sistema varstva go- zdov pred podlubniki uporabljamo različne preventivne, profilaktične in represivne ukrepe. V preteklem desetletju smo v Slo- veniji začeli uporabljati biotehniška metodo obvladovanja podlubnikov, ki temelji na uporabi lovnih pasti in vabilnih sredstev - sintetičnih feromonov. Mnenja o učinkovitosti nove metode so še vedno deljena. Nekateri gozdarji novo metodo zavračajo, ker imajo z njo slabe izkušnje. Ob uporabi pasti je namreč veliko- krat prišlo do širjenja žarišč podlubnikov; • R. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kranj, 64000 Kranj, C. Staneta Žagarja 27, Slove- nija 394 G. V. 9192 Synopsis Pavlin, R.: The Controlling of the !ps typogra- phus and the Pityogenes chalcographus by Means of Traps Baited with Syntetic Pheromones. Gozdarski vestnik, No. 9/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 35. The article deals with the establishments of the analysis of the annual catch of insects in traps for the controlling of bark beetles in the Kranj field. Special attention has been paid to trapping efficiency of individual trap types and the sorts of pheromones, the optimizing of the inserting of pheromone bag dispensers into traps and additio- nal non-target catch. lnitial chapters present a short survey of the establishments on the biotehnical method of the controlling of bark beetles taken from foreign literature. Key words: Scolytidae, trap, ph ero mone vendar predvsem zaradi pomanjkljivega upoštevanja navodil za uporabo feromo- nov. V prispevku predstavljamo nekatere re- zultate raziskave o obvladovanju podlubni- kov s pastmi in sintetičnimi feromoni, ki smo jo opravili na Kranjskem polju leta 1989. Prispevek obravnava izključno obvla- dovanje dveh vrst podlubnikov: osmerozo- bega smrekovega lubadarja- knaverja (!ps typographus) in šesterozobega smreko- vega lubadarja (Pityogenes chalcograp- hus). Pri raziskavi so sodelovali dr. Janez Ti- tovšek (pobuda, vsestranska pomoč), dipl. ing. France Polanc (organizacija terenskih del) ter dr. Zdenek Souček in Savo Brelih (determinacija žuželk). Vsem se za pomoč iskreno zahvaljujem. 2. RAZVOJ METOD OBVLADOVANJA PODLUBNIKOV Gradacije in kalamitete podlubnikov v srednji Evropi niso nov pojav. Zapisi iz 17. in 18. stoletja poročajo o velikih površinah opustošenih gozdov, kot povzročitelja pa navajajo ••Die Wurmtrocknis « (STAACK i 985) . Prve metode boja proti podlubnikom so bile omejene na posek in izdelavo oziroma takojšnjo odstranitev napadenih dreves iz gozda. Hrošče in njihovo zalega so uniče­ vali s sežiganjem lubja in sečnih ostankov. Z Javnimi nastavami so podlubnike dokaj uspešno zatirali že pred več kot 200 leti (VITE 1984) . Znanih je več različic te me- tode · (!ovna drevesa, !ovna debla, lovni kupi), vse pa temeljijo na spoznanju, da se podlubniki najraje naseljujejo na fiziološko oslabelih ali pa že posekanih, vendar še vedno svežih drevesih. Pomanjkljivost lov- nih nastav je njihova omejena lovna kapa- citeta, zato je ob močnejšem napadu pod- lubnikov treba predčasno posekati veliko dreves. Lovne nastave je treba tudi pravo- časno izdelati, kar je povezano z napornim fizičnim delom in visokimi stroški. Za uničevanje podlubnikov se od šestde- setih let naprej uporabljajo različni insekti- cidi na bazi lindana in endosulfana. Ome- njeni fitofarmacevtski pripravki delujejo ne- selektivno - strupeni so za celotno favno in tudi za človeka . Z vnašanjern insekticidov tako slabima tudi živalske antagoniste pod- lubnikov v gozdnem ekosistemu. Uvajanje sintetičnih feromonov je prine- slo v tehniko obvladovanja podlubnikov re- volucionarne novosti. Feromoni so snovi, ki jih izločajo žuželke in jih uporabljajo za medsebojno komuniciranje. Z gozdnovar- stvenega vidika so še posebno zanimivi populacijski feromoni, ki sprožijo zbiranje žuželk obeh spolov. Pionirsko delo pri določevanju in sintetizi- ranju populacijskih feromonov podlubnikov so opravili v ZDA. V sedemdesetih letih so feromone podlubnikov začeli intenzivno ra- ziskovati na NoNeškem in v ZR Nemčiji . Ko je BAKKE s sodelavci izločil do takrat prezrto sestavino naravnega populacij- skega teromona 2-metil-3-buten-2-ol (KRA- WIELITZKI in sode!. 1977), je bila pot do ustrezne kombinacije sintetičnih feromonov za obvladovanje osmerozobega smreko- vega lubadarja odprta. PNi komercialni sintetični feromon za obvladovanje knaverja- pheroprax je prišel na tržišče leta 1979. Sledila sta mu še feromona za obvladovanje progastega le- stvičarja (linoprax) in šesterozobega smre- kovega lubadarja (chalcoprax) . Vse tri pri- pravke je izdelalo nemško podjetje Cela- merck v sodelovanju s treiburškim gozdar- skozoološkim inštitutom. (Podjetje Cela- merck je leta 1 987 prevzela korporacija Shell Agrar.) 3. POPULACIJSKI FEROMONI PODLUBNIKOV IN NJIHOVO DELOVANJE Populacijski feromoni podlubnikov igrajo odločilno vlogo v procesu napada in prema- govanja odpornosti napadenih dreves. Pri pNem naletu posameznih podlubni- kov imajo pomembno vlogo kemične sub- stance, ki izvirajo iz samega drevesa (BOMBOSCH 1983). Pri iglavcih so to v glavnem terpeni, ki izhlapevajo iz oslabelih, še bolj pa iz sveže posekanih dreves . Pri poligamnih vrstah podlubnikov, med katere spada tudi knaver, opravijo izbor primernih dreves- gostiteljev samčki, ki imajo večjo sposobnost zaznavanja in odzivanja na terpenske substance. GRIES (1985) je ugotovil, da je odziv knaverja na substance gostitelja možen šele takrat, ko hrošč z letenjem zniža svoje maščobne rezerve na določeno raven, za kar mora vsak osebek v povprečju preleteti razdaljo približno sedmih kilometrov. Tega disperzijskega leta ne opravijo edino najšib- kejši osebki, ki so se takoj sposobni odzvati na kemične substance oslabljenih dreves. Po naletu na drevo začnejo samčki s svojim encimskim sistemom preoblikovati substance gostiteljskega drevesa v speci- fične snovi feromone. V tej prvi fazi napada se tvorijo t. i. kontaktni feromoni, ki povzro- čajo masovno zbiranje predvsem samčkov. Cilj tega je premagati obrambni sistem napadenega drevesa (RUDINSKY et al. 1971 ). Smreka ima pred napadom podlubnikov G. V. 9/92 395 na razpolago dva obrambna sistema. Pr- vega sestavljajo medsebojno povezani smolni kanali, katerih vsebina lahko odbije prvi napad podlubnikov. Drugi obrambni sistem pa je prežemanje napadenega tkiva s sekundarnim kopičenjem smole. Ko je enkrat presežena kritično število hroščev­ napadalcev, oba omenjena sistema odpo- vesta. Pri smreki premera 20 cm navadno napad 150 do 200 osebkov knave~a že pomeni smrt drevesa (CHRISTIANSEN 1985). Relativne koncentracije feromonov, ki jih oddajajo podlubniki, se med napadom spre- minjajo (FRANCKE in VITE 1983). Pri kna- verju nastopa največja koncentracija fero- monov, ki nastajajo z oksidacijo terpenov takrat, ko se samčkom na drevesih pridru- žijo tudi samičke. Z oksidacijo terpenov nastajajo (S)-cis-verbenol, trans-verbenol in verbenon . Prvi dve sestavini sta pomem- bna populacijska feromona roda /ps, med-· tem ko ima verbenon inhibitorni učinek (BAKKE 1981). Relativna koncentracija verbenona začne nekaj dni po začetku napada na drevo naraščati , vse dokler v celotnem kompleksu feromonov ne pre- vlada in tako ustavi naletavanje novih hro- ščev. Specifična populacijska feromona samčkov ipsenol in ipsdienol se pojavita šele pozneje, ko je zarod že osnovan. Feromon metilbutenol, ki ga prav tako izločajo samčki, ima pomembno vlogo pri masovnem združevanju knaverjev (KRA- WIELITZKI in sodel. 1977). Njegovo delo- vanje je sinergistično, saj povečuje masovni nalet hroščev, ki ga sproži (S)-cis-verbenol. Pri šesterozobem smrekovem lubadarju je šele odkritje sinergistične komponente - metilestra in njegova uporaba skupaj s feromonom chalcogranom omogočilo izde- lavo sintetične feromonske kombinacije z zadovoljivim lovnim učinkom (VITE 1987). 4. LOVNE PASTI Pasti za obvladovanje podlubnikov lahko razdelimo v dve osnovni skupini . V prvo skupino spadajo pasti, na katere morajo hrošči najprej pristati, šele nato pa lahko skozi majhne luknjice zlezejo v njihovo notranjost. Na tem principu delujejo cevne 396 G. V. 9/92 in cilindrične lovne pasti. V drugo skupino spadajo različne barierne pasti, ki lovijo hrošče s svojo veliko lov no površino. Te pasti so navadno opremljene z večjimi reža- mi, tako da se žuželka, ki se v letu zaleti v past, z veliko verjetnostjo vanjo tudi ujame. Ploščata režasta past znamke Theysohn in ploščata lijačno-režasta past znamke Rachling sta dva izmed modelov bariernih pasti, ki so se uspešno uveljavili v praksi. Pomemben dejavnik, ki vpliva na velikost ulova v bariernih pasteh, je površina pasti. VAUPEL in DUBBEL (1985) sta s štetjem ulova v sestavljenih režastih ,,super pa- steh« z veliko lovno površino ugotovila, da je površina standardnih bariernih pasti pre- majhna. Tako se vsi osebki, ki jih privabi feromon, ne ujamejo v past in lahko ob neprimerni varnostni razdalji ogrozijo bliž- nja drevesa. Na lovni učinek vpliva tudi barva pasti. Poskus z obarvanimi pastmi znamke Ra- chling (DUBBEL in so.del. 1985) je pokazal, da bele pasti ulovijo najmanj osebkov kna- verja. Med drugimi barvami pa ni bilo zna- čilnih razlik, bil pa je ulov največji v pasteh črne barve. Kako pomembna je barva pasti, je pokazala raziskava v pokrajini Hessen, kjer so v belih režastih pasteh ujeli manjše število osebkov knaverja kot v cevnih pa- steh (DIMITRI 1985). Bele režaste pasti lahko ulovijo več podlubnikov le v notranjo- sti starejših sestojev, kjer verjetno deluje njihova barva v smislu optične stimulacije. Zunaj sestojev so uspešnejše pasti črne barve. NIEMEYER {1985 a, b) meni, da črne pasti hrošči uporabljajo kot optično znamenje za orientacijo v slabo strukturira- nem okolju . V belih režastih pasteh so večkrat opazili dodaten nezaželen ulov žuželk iz redov Hymenoptera, Diptera in Coleoptera, ki obi- skujejo bele cvetove kobulnic (DUBBEL in sode!. 1985, HELLRIGL et SCHWENKE 1985, ZIEGLER 1985). Nezaželen dodatni ulov so v ZRN poskušali zmanjšati tako, da so bele pasti prebarvali s črno barvo . 5. ANALIZA ULOVA IZ LOVNJH PASTI NA KRANJSKEM POLJU Z raziskavo smo skušali ugotoviti: l - letno dinamiko ulova podlubnik~:>V glede na temperaturne razmere in vstav- ljene feromonske vrečice, - optimalno število feromonskih vrečic in najprimernejši čas za njihovo vstavitev v pasti, - !ovne učinke razl .ičnih tipov pasti in kombinacij feromonov, - pogostost poškodb lovnih pasti v go- zdovih s poudarjeno rekreacijsko funkcijo, - velikost, vrstno sestavo in vzrok dodat- nega ulova. 5.1. Raziskovalni objekti Raziskavo smo opravili na Kranjskem polju (GG Kranj) v gozdovih okoli letališča Brnik in vasi Šenčur, na nadmorski višini od 3.95-425 m. Na karbonatnem in silikatnem produ so se razvila suha, plitva, ilovnato-peščena rjava tla. Zlasti v smrekovih monokulturah prihaja zaradi izpiranja karbonatov iz A horizonta do zakisovanja tal. Okoli letališča Brnik se razteza večje mrazišče, v katerem se rad zadržuje mrzel zrak. Srednja letna temperatura znaša 8 oc. Padavin je okoli 1600 mm na leto. Prevladujoča rastiščna združba je Hac- quetio-Carpinetum var. Anemone trifolia lu- zufetosum. V preteklosti so bile večje po- vršine gozda izkrčene za njive. Konec 19. stoletja so na površinah, kjer je bila kmetij- ska proizvodnja nerentabilna, začeli snovati smrekove monokulture. Smreka se danes širi v presvetljene sestoje hrasta. V območju raziskave se gozd mozaično prepleta s kmetijskimi površinami. Sestoji so pretežno v razvojni fazi mlajšega debe- ljaka. Delež smreke v lesni zalogi znaša 73%. Po katastrofalnem vetrolomu leta 1984 in dveh ekstremno suhih letih (1983 in 1985) so v sestojih nastala številna žarišča podlubnikov. Za raziskavo smo izbrali deset večjih žarišč v obliki sestojnih odprtin s površino med 0,15 in 0,45 ha. Vsa izbrana žarišča ležijo znotraj kroga s premerom 5 km. Ža- rišča so večinoma nastala že leta 1985. Kljub sanacijskim ukrepom (izdelava luba- dark, lovna drevesa, cevne !ovne pasti) se je močnejši napad podlubnikov ponovil leta 1988. 5.2. Raziskovalne metode Raziskovali smo ulov v dveh modelih !ovnih pasti: - v cevnih pasteh domače izdelave, - v ploščastih režastih pasteh znamke Theysohn. Pasti smo opremili s serijskima feromo- noma pheropraxom in chalcopraxom. Prvi je namenjen reduciranju knaverja, drugi pa šesterozobega smrekovega lubadarja. V petih manjših žariščih (l-V) smo posta- vili po eno cevno in eno režasto past, v obe pasti pa smo hkrati vstavili oba feromona - pheroprax in chalcoprax. V petih preostalih, po površini in številu napadenih dreves večjih žariščih (1-5), smo· postavili po tri režaste pasti, v katere smo naključno vstavili feromona pheroprax. chalcoprax oziroma pustili past prazno (kontrola). Pri postavitvi pasti smo posku- šali doseči največjo možno medsebojno oddaljenost - ob upoštevanju varnostne razdalje do najbližjih dreves smreke. Pasti smo aktivirali 31. 3. 1989. Nove feromonske vrečice smo prvič dodali po devetih tednih (2. junija), drugič pa po osemnajstih tednih (4. avgusta) . Ulov smo pobirali iz pasti v tridesetih tedenskih obho- dih od 7. aprila do 27. oktobra. Med obhodi smo hkrati kontrolirali stanje !ovnih pasti in feromonskih vrečic. Poleg ciljnih vrst podlubnikov smo deter- minirali (z različno podrobnostjo) tudi celo- ten dodatni ulov. Kvantifikacijo ulova smo ugotavljali s štetjem, pri večjem številu ujetih podlubnikov pa tudi z volumenizira- njem. Posamezne žuželke, ki so jih v pa- steh razkosale karnivorne vrste, smo sku- šali določiti in kvantificirati na podlagi ostan- kov. Za prikaz temperaturnih razmer, ki vpli- vajo na letno dinamiko ulova, smo uporabili ••urne stopinje« za temperature nad tempe- raturnim pragom rojenja podlubnikov (17 oc pri knaverju, 16 oc pri šesterozobem smre- kovem lubadarju). Tako definirane urne stopinje zajemajo višino temperature in njeno trajanje. Določili smo jih prek termo- grafov s hidrometeorološke postaje leta- lišča Brnik. Za ugotavljanje razlik med velikostjo do- datnega ulova v različnih tipih pasti (cevni, režasti) smo uporabili metodo parov, za G. V. 9192 397 Slika 1: Cevna lovna past domače izdelave Slika 2: Režasta lovna past znamke Theysohn Slika 3 : Poškodovana feromonska vrečica (foto : M Močivnik) 398 G. V. 9/92 - ugotavljanje razlik med ulovom na različne vrste feromonov (pheroprax, chalcoprax, kontrola) pa slučajnostni poskus v popolnih blokih. Tako smo iz poskusa izločili vpliv heterogenih razmer v posameznih žariščih. 5.3. Rezultati in razprava 5.3.1 . Letna dinamika ulova podlubnikov Na letno dinamiko ulova podlubnikov v lovne pasti vplivajo: - klimatsko~vremenski dejavniki, - razpored vstavitve feromonskih vrečic. Vremenske razmere lahko povzročijo za- mik genetsko pogojenega nastopa rojenja podlubnikov. Vplivajo na dolžino razvoj- nega ciklusa, kar lahko posredno vpliva na število generacij, ki se razvijejo v enem letu. Aktivnost podlubnikov se povečuje z zvišanjem temperature in zmanjševanjem zračne vlage. Privabilni učinek feromonskih vrečic je največji ob vstavitvi v pasti, nato pa se stalno zmanjšuje. Poškodovane vrečice kmalu postanejo neuporabne, saj atraktant iz njih hitro izhlapi. !ps typographus V celoletnem ulovu vrste !ps typographus (v vseh postavljenih pasteh) smo ugotovili dva maksimuma (grafikon 1 ). Prvi, manj izrazit maksimum, je nastopil v šestem tednu poskusa (od 5. maja do 12. maja) in drugi, izrazitejši, v petnajstem tednu po- skusa (od 7. julija do 14. julija) . Pojav si lahko razlagamo z nastopom kulminacij rojenja prve in druge čiste generacije kna- verja. Relativno konstanten ulov od začetka aprila do začetka avgusta je najverjetneje posledica prepletanja rojenja čistih in sestr- skih generacij hroščev. Dva izrazitejša maksimuma sta v letni dinamiki ulova kna- verja ugotovila tudi TRAUBOTH (1985) in CIMPERŠEK (1986). Naglo zniževanje ulova v sedmem in desetem tednu poskusa se časovno po- kriva s sunkovitimi padci temperature. Tem- peratura navadno močno pade ob dežev- nem vremenu. Takrat se močno zviša tudi relativna zračna vlažnost, ki dodatno nega- tivno vpliva na aktivnost podlubnikov. TRAUBOTH (1985) meni, da padavine vpli- vajo na ulov knaverja le posredno, prek zni~evanja temperature in povečevanja zračne vlažnosti. Verjetno pa je vpliv dežja Grafikon 1: Ulov vrste /ps typographus v odvisnosti od temperaturnih razmer o 6 8 10 12 14 16 1S 20 22 24 26 2S 30 obhodi ------ urne stopinjo. T > 17 stopinj C -ulov G. V. 9/92 399 večji. Raziskave v ČSSR so pokazale, da dež povsem zaustavi letenje osebkov kna- verja (RUDINSKY in sodel. 1971). Večje število osebkov knaverja se je ujela v pasti že v drugem tednu aprila. Leta 1989 so bile temperature v marcu in v prvi polovici aprila znatno nad večletnim tempe- raturnim povprečjem. Temperaturni prag rojenja knaverja (17 °C) je bil tako presežen že v zadnjem tednu marca. Pravočasno aktiviranje lovnih pasti je zelo pomembno, saj uspešna redukcija prve generacije pod- lubnikov pomeni tudi manj številno drugo in eventuelno tretjo generacijo hroščev . Po vstavitvi druge in tretje serije vrečic pheropraxa se ulov knaverja ni bistveno povečal. Videti je, da pheroprax uspešno privablja hrošče tudi, ko so feromonske vrečice nameščene v pasteh že polnih devet tednov. Glede na razporeditev ulova po posameznih tednih bi bilo v našem primeru bolj primerno drugo serijo feromon- skih vrečic vstaviti v pasti pozneje (11. ali 12. teden poskusa, konec junija), tretja serija vrečic pa verjetno ne bi bila več potrebna. V oktobru je bil ulov knaverja majhen, čeprav so se konec meseca tem- perature znova dvignile nad 17°C. Proizva- jalec priporoča vstavitev druge vrečice phe- ropraxa v juniju ali juliju, ob kulminaciji rojenja druge generacije podlubnikov. Pityogenes chalcographus V celoletnem lovu šesterozobega smre- kovega lubadarja smo ugotovili dva izrazi- tejša maksimuma (grafikon 2). Prvi maksi- mum je trajal od 11. do 15. tedna poskusa (9. junij-14. julij), drugi pa od 19. do 21. tedna poskusa (4. avgust-25. avgust). V šestem tednu poskusa (začetek maja) se pojavlja še en, manj izrazit maksimum. Ulov hroščev je močno upadel v začetku septembra. Tudi močna otoplitev v 25. tednu poskusa (sredi septembra) ni povzro- čila ponovnega zvišanja ulova. Po 22. sep- tembru se je v pasti ujelo le še nepomemb- no število šesterozobih smrekovih lubadar- jev. Običajno razvije vrsta Pityogenes chalco- graphus pri nas v enem letu dve čisti in dve sestrski generaciji. Manj izrazit maksimum v ulovu (začetek maja) verjetno predstavlja kulminacijo rojenja prve čiste generacije hroščev. V prvem izrazitejšem maksimumu sta najverjetneje skupaj zajeti prva sestrska in druga čista generacija. Drugi izrazitejši maksimum (začetek avgusta) je preveč iz- razit, da bi lahko izključno bil druga sestrska Grafikon 2: Ulov vrste Pityogenes chalcographus v odvisnosti od temperaturnih razmer soo 180 700 ~: vstavitev feromonskih vrečic 160 600- ~ 140 c ~ V> -~ 120 ::1 ~ 500 ...:; ..c ~ -~ 100 ~ :\ ~ " 400 ... ·~ .<:: o ~ ;u ~ ,. ; ~ .. 80 -~ "' " .: \ Il) .:.: c: c 300 / \ 1 ~ "' v 1 "" " 60 o " : ', ~· } \. ~ 200 ~ ' 40 ... ::; /\ 100 ___ // ', 20 \ 10 12 14 16 18 20 22 2-1 obbo..!i -- -- urno stopinJe. T > 16 slopln) C -ulov 400 G. V. 9192 generacija hroščev, zato ga verjetno se- stavlja tudi še druga čista generacija pod- lubnikov. Iz ulova podlubnikov je dobro razvidno pojemajoče delovanje vrečic feromona chalcopraxa (grafikon 2). Relativno nizek ulov v 9. in 17. tednu poskusa je bil zabe- ležen pri naravnost idealnih temperaturnih razmerah. Iz tega sklepamo, da se po šestih do osmih tednih lovni učinek chalco~ praxa močno zmanjša. Po vstavitvi novih feromonskih vrečic (9. in 18. teden posku- sa) se je ulov močno povečal, tu_di v prime- ru, ko se je temperatura znižala (1 O. teden poskusa). Videti je, da feromon chalcoprax izhlapeva iz vrečic nekoliko hitreje kot fero- mon pheroprax. Za uspešno obvladovanje vrste Pityogenes chalcographus je zato treba prvi vrečici feromona prek lovne se- zuone dodati še dve novi v razmiku pri- bližno sedmih tednov. Pri ulovu podlubnikov seveda ne moremo govoriti o nekih splošno veljavnih zakonito- stih. Letna dinamika ulova šesterozobega smrekovega lubadarja je na drugih nadmor- skih višinah in v drugačnih klimatskih raz- merah lahko bistveno drugačna, kar je razvidno iz raziskav, ki so jih opravili v Avstriji (CHALOUPEK in sodel. 1988, UN- TEREGGER 1988, WUGGENIG 1988). 5.3.2. Ulov podlubnikov glede na tip pasti in vrsto feromona /ps typographus Pri redukciji knaverja so se režaste pasti pokazale za učinkovitejše od cevnih (pre- glednica 1 ). V cevne pasti se je uje lo povprečno 2.699 osebkov knaverja. V reža- stih pasteh je bil ulov večji - povprečno 6.707 osebkov knaverja na past. Pri tem je treba upoštevati, da sta bila v vse pasti hkrati vstavljena feromona pheroprax in chalcoprax. Posamezni avtorji navajajo za različne modele cevnih pasti z vstavljenim feromo- nom pheropraxom tudi znatno večje lovne učinke. Na vzhodnem Norveškem je WE- DUL (1980) zabeležil povprečni letni ulov 4.615 osebkov na past in najvišji ulov v eni pasti kar 101.000 osebkov. Ko je več let trajajoča gradacija knaverja na Norveškem dosegla vrhunec, se je v vsako cevno past ujela povprečno 7.406 osebkov (BAKKE 1984). V GG Celje so v 32 cevnih pasteh ugotovili povprečni letni ulov 14.482 oseb- kov na past (CIMPERŠEK 1988). Režaste pasti znamke Theysohn z vstav- ljenim feromonom pheropraxom so se izka- zale z visokimi lovnimi učinki (preglednica 2). Med številom ujetih osebkov v posame- znih žariščih ni bilo velikih razlik. Povprečni letni ulov 18.965 osebkov na past je blizu ulova, ki ga je s pastmi znamke Theysohn dosegel CIMPERŠEK (1988) - 21.763 osebkov na past. Ulov knaverja v režastih pasteh je kvantificiralo več tujih avtorjev (DIMITRI 1985, HELLRIGL in SCHWENKE 1985, NIEMEYER 1985a, b, c), vendar njihovih izsledkov ne moremo uporabiti za neposredno primerjavo, ker so ulov v pasteh spremljali le nekaj poletnih tednov in ne prek celega leta. Vsekakor so za obvladovanje knaverja ploščate režaste pasti primernejše od cevnih. S primerjalnim testom je NIEMEYER (1985c) ugotovil večjo lovno učinkovitost različnih modelov režastih pasti glede na norveško cevno past model '79. Nekaj osebkov knaverja je v režaste pasti privabil tudi feromon chalcoprax (pre- glednica 2) . Pityogenes chalcographus Ulov vrste Pityogenes chalcographus je bil v cevnih pasteh veliko manjši kot v režastih . V režaste pasti, opremljene s kombinacijo pheropraxa in chalcopraxa, se Preglednica 1: Ulov vrste /ps typographus na feromona pheroprax in chalcoprax (vstavljena skupaj) 1 Tip pasti cevni režasti skupaj 2.952 3.211 6.163 11 2.543 8.031 10.574 1 Brez obhodov št. 3, 7, 18, 25, 28-30. žarišča !11 2.023 4.818 6.841 IV v Skupaj 2.659 2.025 12.202 8.578 8.899 33.537 11.237 10.924 45.739 G. V . 9/92 401 je ujelo 13-krat toliko osebkov šesterozo- bega smrekovega lubadarja kot v cevne pasti z enako feromonsko kombinacijo {pre- glednica 3). Da cevne pasti za obvladova- nje vrste Pityogenes chalcographus niso primerne, je ugotovil že CIMPERŠEK (1988), ki je z uporabo feromona chalco- praxa prišel do 14-krat večjega ulova v režastih pasteh . V režastih pasteh s feromonom chalco- praxom je znašal povprečni letni ulov vrste Pityogenes chalcographus 122.705 oseb- kov na past (preglednica 4). Ulov je bil 6,5-krat večji od ulova vrste !ps typogra- phus v režastih pasteh z vstavljenim fero- monom pheropraxom. V Avstriji so kot naj- večji letni ulov šesterozobega smrekovega lubadarja v eni pasti zabeležili celo 773 .300 osebkov (WUGGENIG 1988). Tako velik ulov so dosegli s samo eno dodano vrečico chalcopraxa v začetku junija. Znatno število osebkov šesterozobega smrekovega lubadarja se je ujeJo tudi v režaste lovne pasti z vstavljenim feromo- nom pheropraxom (preglednica 4). Na pri- bllžno 25 ujetih osebkov vrste /ps typogra- phus se je dodatno ujel tudi en osebek vrste Pityogenes chalcographus. V režaste pasti s feromonom pheropraxom se je ujela približno 17-krat toliko osebkov vrste Pityo- genes chalcographus kot v kontrolne reža- ste pasti brez vstavljenega feromona. Dodatni ulov vrste Pityogenes chalco- graphus je bil v pasteh s feromonom phero- praxom močneje zastopan le v prvih deve- tih tednih poskusa - do konca maja. Po- dobno velja tudi za ulov vrste /ps typogra- phus v pasteh s feromonom chalcopraxom, le daje bil ulov na »napačni« feromon manj izrazit in je trajal le prvih šest tednov posku- sa. Pojav si lahko razlagamo z naravo inter- specifičnega odnosa med obema vrstama podlubnikov. Odzivanje na populacijske fe- romane druge vrste podlubnikov morda zgodaj spomladi, ko je hroščev še razme- roma malo, pripomore k uspešnemu pre- magovanju obrambnega mehanizma napa- denih dreves . Povezanost med vrstama /ps typographus in Pityogenes chalcographus Preglednica 2: Ulov vrste /ps typographus v režastih pasteh 1 Vrsta Žarišča Skupaj fe ro mona 1 2 3 4 5 pheroprax 15.815 18.749 19.019 20.223 21.015 94.821 chalcoprax 5 51 15 34 158 263 kontrola o 2 o o 7 9 skupaj 15.820 18.802 19.034 20.257 21.180 95.093 1 Brez obhodov št. 27-30. Preglednica 3 : Ulov vrste Pityogenes chalcographus na feromona pheroprax in chalcoprax (vstavljena skupaj) 1 Tip pasti Il Žarišča 111 IV v cevni 7.278 4.253 5.039 6.368 7.105 režasti 59.778 80.031 56.214 74 .331 120.203 ----------------------------------------------------- skupaj 67.056 84.284 61.253 80.699 127.308 1 Brez obhodov št. 3, 7, 18, 25, 28-30. Skupaj 30.043 390.557 420.600 Preglednica 4: Ulov vrste Pityogenes chalcographus v režastih pasteh 1 ~-------------------- je VJTE (1987) opisal takole: "vrsta !ps typographus privablja na smreko osebke vrste Pityogenes chalco- graphus . .. Taka naselitev je očitno eno~ smerna ... Knaver se izogiba delov debla, ki so že zasedeni s šesterozobim smreko- vim lubadarjem. Poskusi kažejo, da je tako vedenje knaverja posledica odvračajočega učinkovanja hlapljivih snovi, ki jih oddaja šesterozobi smrekov lubadar. Tako se do- zdeva, da je knaverjeva preferenca do debelejših delov smreke posledica izogiba- nja svojemu konkurentu.« HELLRIGL in SCHWENKE (1985) sta raziskovala ulov na feromon pheroprax v belih režastih pasteh. Na nadmorskih viši- nah med 1000 in 1600 m je v poletnih mesecih skupni ulov podlubnikov vrst Pityo- genes chalcographus in Pityogenes bistri- dentatus dosegel 1 O% ulova vrste /ps typo- graphus. Lovni učinek kombinacije pheropraxa in chalcopraxa Z režastimi pastmi, v katere smo hkrati vstavili feromona pheroprax in chalcoprax, smo dosegli naslednje lovne učinke (pov- prečje za pet pasti): - ulov vrste /ps typographus: 35% od ulova režastih pasti z vstavljenim feromo- nom pheropraxom, - ulov vrste Pityogenes chalcographus: 64% od ulova režast ih pasti z vstavljenim feromonom chalcopraxom. Žarišča, v katerih smo uporabljali kombi- nacijo obeh feromonov, so bila manjša tako po površini kot po številu napadenih dreves od žarišč z ločeno vstavljenima feromono- ma. Kombinacijo pheropraxa in chalco- praxa so preizkušali tudi v Avstriji (CHA- LOUPEK in sodel. 1988), kjer niso opazili zmanjšanega lovnega učinka. V prvih navodilih za uporabo sintetičnih feromonov je proizvajalec opozarjal) da lahko hkratna vstavitev dveh ali več različ­ nih feromonov v isto past pripelje do nega- tivnega sinergističnega delovanja, ki ima lahko za posledico manjši ulov podlubnikov. V novejših navodilih na zavojih feromona chalcopraxa pa piše, da dodatek phero- praxa povečuje ulov šesterozobega smre- kovega lubadarja. Kombinacija pheropraxa in chalcopraxa v eni pasti je primerna za obvladovanje podlubnikov v primerih, ko se oba smre- kova podlubnika pojavljata skupaj, pa ne razpolagamo z zadostnim številom režastih !ovnih pasti. 5.3.3. Poškodbe pasti in feromonskih vrečic Raziskovalno območje leži sredi manjših naselij. Od Kranja je oddaljeno le 4 km. Prek celega leta zahaja v gozdove veliko sprehajalcev in nabiralcev gozdnih sade- žev. Da bi preprečili poškodbe pasti zaradi nevednosti, smo vse pasti opremili s samo- lepilnimi etiketami, ki so pojasnjevale njihov namen. Kljub temu je bilo šest pasti poškodova- nih. Pri cevnih pasteh so najbolj izpostav- ljeni kozarci za zbiranje ulova. Med raz- iskavo smo morali nadomestiti štiri razbite kozarce, od tega trikrat na isti pasti. Na režastih pasteh smo zabeležili dve poškod- bi. Obakrat je bila past sneta z lesenega stojala. Če se feromonske vrečice poškodujejo, se izhlapevanje atraktanta močno poveča. Poškodovane vrečice se hitro izsušijo in tako prenehajo privabljati podlubnike: Na obhodih med 21. junijem in 15. septem~rom smo ugotovili 16 poškodovanih feromon~ skih vrečic (deset vrečic chalcopraxa in šest vrečic pheropraxa). Poškodovane so bile le feromonske vrečice v rezastih pla- steh z vstavljenim feromonom samo ene vrste. Največ poškodb smo odkrili na tretji seriji vrečic, ki smo jih vstavili v pasti 4. avgusta. Takrat je bil nalet podlubnikov tako silovit, da so na več mestih razgrizli polietilenske feromonske vrečice. V posameznih vreči­ cah s feromonom chalcopraxom smo našli nekaj deset osebkov vrst Pityogenes chal- cographus in Karpinskiella pityophthori (Pteromalidae, Hymenoptera). Menimo, da sta poškodbe vrečic povzročili ciljni vrsti podlubnikov. 5.3.4. Ulov drugih vrst podlubnikov Poleg knaverja in šesterozobega smre- kovega lubadarja smo v režastih !ovnih pasteh našli tudi predstavnike dvanajstih G. V. 9/92 403 drugih vrst podlubnikov (preglednica 5). V ulovu so bile z največjim številom osebkov zastopane vrste Crypturgus cinereus, Hyla- stes ater, Dryocoetes autographus in Xy/o- terus lineatus. Vrsta Crypturgus cinereus živi v ravnih sistemih, ki jih hrošči oblikujejo kot podalj- šek materinskih hodnikov večjih podlubni- kov. Največ osebkov vrste Crypturgus cfne- reus se je ujel o v režaste pasti s feromon om pheropraxom. Videti je, da osebki izrazito sekundarne vrste Crypturgus cinereus za- znavajo feromone, ki jih oddaja primarnejša vrsta - knaver. Feromonski signal v tem primeru pomeni, da je drevo že napadena in tako primerno za naselitev. Pri drugih vrstah podlubnikov nismo od- krili značilnih razlik med ulovom na različne vrste feromonov. Menimo, da je ulov teh vrst odvisen predvsem od gostot njihovih populacij v posameznih žariščih. Kot zanimivost naj omenimo ulov dveh osebkov vrste Hylastinus obscurus, ličarja, katerega gostitelji so različne vrste metulj- nic. 5.3.5. Ulov drugih čfenonožcev Do nezaželenega ulova drugih žuželk in drugih členonožcev v lovne pasti prihaja zaradi: - privabljajočega efekta feromonov, - vonja razkrajajočih ujetih osebkov, - oblike oziroma barve \ovnih pasti, - naključja. Nekateri plenilci in paraziti podlubnikov so razvili sposobnost zaznavanja kemičnih signalov, ki jih oddajajo podlubniki pri intra- specifični komunikaciji. Sintetični feromoni kot imitacija naravnih feromonov prav tako privabljajo omenjene žuželke, ki tako laže najdejo svojo plen oziroma gostitelja. Smrad, ki ga oddajajo razpadajoče žu- želke v zbiralnikih !ovnih pasti, je intenziv- nejši pri metodah »mokrega« ulova. Privab- lja predstavnike vrst, ki se delno ali v celoti hranijo z mrhovino. Smrad je močnejši ob daljših časovnih razmikih med praznjenji pasti. NIEMEYER (1985a, b} meni, da podlub- niki pasti črne barve zamenjujejo za dre- vesna debla in poskušajo na njih pristati. Enako bi lahko veljalo tudi za nekatere druge vrste krilatih žuželk. Cevne pasti, oblepljene z žagovino, so ob sončnem vremenu svetlejše od okolice in verjetno zato optično stimulirajo nalet določenih vrst insektov. Hkrati cev s svojo obliko spominja na deblo tanjšega drevesa. Žuželke različnih vrst velikokrat naključno zaidejo v lovne pasti. Slučajni ulov je pogost zlasti v bariernih (režastih} !ovnih pasteh zaradi njihove velike površine in skupne dolžine rež. V cevnih pasteh prihaja do slučajnega ulova le izjemoma. V lovne pasti so se ujeli členonožci iz štirih razredov in osemnajstih redov. Hrošči so bili v ulovu zastopani s predstavniki iz 43 različnih družin. Velik del dodatnega Preglednica 5: Dodatni ulov podlubnikov (Scolytidae) v lovnih pasteh 1 Tip pasti 1 vrsta feromona Vrsta podlubnika cevni/ režasti! režasti/ režasti/ režasti/ Skupaj pheroprax pheroprax pheroprax chalcoprax brez chalcoprax chalcoprax feromona Crypturgus cinereus 9 158 402 50 3 622 Hylastes at er 16 52 33 22 123 Dryocoetes autographus 1 12 21 11 45 Xyloterus lineatus 1 11 17 7 36 Hylastes attenuatus 2 4 1 7 Hy/urgops palliatus 1 1 2 5 Hytastes cunicularius 1 3 4 Orthotomicus erosus 1 2 3 Hylastinus obscurus 2 2 Hylastes angustatus 1 Leperesinus varius 1 Orthotomicus laricis 1 Skupaj 9 181 482 132 46 850 1 Ulov iz 25 pasti. Vsaka kombinacija je bila zastopana s petimi pastmi. 404 G. v_ 9192 nezaželenega ulova so bili členonožci, ki ugodno vplivajo na stabilnost gozdnih bio- cenoz (preglednica 6) . V cevne pasti se lovijo zlasti členonožci, ki živijo pretežno na tleh (Apterygota, Dar- maptera, Blattaria, Myriapoda in Arachnoi- dea) . Ulov dvokrilcev (Diptera) pripisujemo optični stimulaciji. V cevnih pasteh smo našli osebke zna- nega plenilca podlubnikov - mravljinča­ stega pisanca (Thanasimus formicarius) in sorodne vrste Thanasimus rufipes. Nalet vrste Thanasimus formicarius v lovne pasti je posledica feromona pheropraxa (DUB- BEL in sedel. 1985, ZUMR 1983). Velik ulov kožokrilcev (Hymenoptera) v cevnih pasteh je posledica naleta naje- zdnika Karpinskiella pityophthori (Chalcido- idea, Pteromalidae) . Vrsta parazitira larve šesterozobega smrekovega lubadarja (GRAHAM 1969). Verjetno jo privablja fero- mon chalcoprax in oblika cevnih pasti (PAVLIN 1991). Zanimivo je. da SOUČEK (1977) v svojem popisu vrst naddružine Chalcidoidea na območju nekdanje Jugo- slavije vrste Karpinskiella pityophthori ne omenja. Dodatni nezaželeni ulov je v cevnih pa- steh dosegel 11 ,56% od ulova ciljnih vrst podlubnikov, verjetno v glavnem na račun vstavljenega feromona chalcopraxa. V ČSSR so v cevnih pasteh s feromonom pheropraxom ugotovili dodatni ulov med 0,66% in 0,96% od ulova knaverja (NO- VAK in sedel. 1985). Za posamezne plenilske vrste hroščev (Coleoptera), ki živijo v revnih sistemih podlubnikov, smo ugotovili, da je njihov ulov v režaste pasti posledica vstavljenih teromonov. Feromon chalcoprax privablja vrsti Nemosoma e/ongatum (Ostomidae) in Epuraea pusilla (Nitidulidae), verjetno tudi vrsto Hypophloeus linearis (Tenebrioni- dae) . Vrsto Cylister lineare (Histeridae) naj- verjetneje privabljata oba feromona - phe- roprax in chalcoprax. Vse naštete vrste so nevpadljivih barv in razmeroma majhne, zato jih pri kontroli lovnih pasti ni lahko opaziti. Vse dodatno ujete žuželke, ki jih v režastih lovnih pasteh lahko opazimo (veli- kost, barva), je priporočljivo spustiti na svobodo. V režastih lovnih pasteh smo ugotovili relativno skoraj povsem enak dodatni ulov plenilcev na pheroprax in na chalcoprax- na približno 800 ujetih osebkov ciljne vrste se je ujel tudi en njihov plenilec. Med ulovom kožokrilcev (Hymenoptera) Preglednica 6: Dodatni ulov členonožcev (Arthropoda) v lovnih pasteh 1 Tip pasti 1 vrsta feromona Red/razred cevni/ režasti/ režasti/ režasti/ režasti/ Skupaj pheroprax pheroprax pheroprax chatcoprax brez chalcoprax chafcoprax feromona Jsopoda (mokrice) 16 5 3 4 28 Arachnoidea (pajkovci) 71 82 58 67 89 367 Myriapoda (stonoge) 58 6 6 1 71 Apterygota (pražuželke) 238 21 22 40 25 346 Saftatoria (skakalci) 1 1 1 3 Dermaptera (strigalice) 88 2 2 92 B!attaria (ščurki) 69 1 1 4 9 84 Psocoptera (prašne uši) 3 22 38 38 43 144 Heteroptera (stenice) 5 17 17 14 15 68 Homoptera ( enakokri Ici) 12 22 40 39 62 175 Hymenoptera (kožokrilci) 4.112 581 67 1.135 101 5.996 Coleoptera (hrošči)2 146 616 322 924 262 2.270 Planipennia (pravi mrežokrilci) Mecoptera {kljunati mrežokrilci) 1 1 Lepidoptera (metulji) 6 3 3 5 5 22 Diptera (dvokrilci) 222 59 59 77 56 473 nedoločene žuželke3 8 1 1 1 1 12 Skupaj 5.054 1.433 635 2.356 675 10.153 1 Ulov iz 25 pasti. Vsaka kombinacija je bila zastopana s 5 pastmi. G. V. 9/92 405 so v režastih pasteh prevladovale mravlje (Formicidae), katerih masovni ulov v posa- meznih pasteh pripisujemo njihovim sled- nim feromonom. Celoten dodatni ulov je v režastih pasteh znašal 0,64% (pheroprax) oziroma 0,38% · (chalcoprax) od ulova ciljnih vrst podlubni- kov. Do podobnih rezultatov so prišli tudi HELLRIGL in SCHWENKE (1985) ter UN- TEREGGER {1987) . 5.4. Sklepi Izbrana žarišča na Kranjskem polju smo z lovnimi pastmi uspešno sanirali, saj na- slednje leto (1990) nismo opazili novih napadenih dreves. Mnenja o učinkovitosti !ovnih pasti so tudi v tujini še vedno deljena. WEBER (1987) trdi, da je delež podlubnikov, ki se ujamejo v lovne pasti , povsem nepomem- ben v primerjavi s številčnostjo njihove celotne populacije. DIMITRI (1987) pa za- govarja mnenje, da ulov v lovnih pasteh pomeni odstranitev pomembnega dela pod- lubnikov iz gozda. Različni abiotski in biot- ski dejavniki namreč nenehno zmanjšujejo gostoto populacij žuželk. Zaradi visoke skupne mortalitete je število podlubnikov v gozdu veliko manjše od števila, ki bi ga lahko predpostavljali brez upoštevanja vpliva zaviralnih dejavnikov. Za uspešno obvladovanje podlubnikov je treba feromonske vrečice pravočasno vsta- viti v !ovne pasti. V lovni sezoni zadostuje ta dve vrečici pheropraxa oziroma tri vrečice chalcopraxa. Na dinamiko ulova močno vplivajo vremenske razmere. Med rednimi obhodi je poleg praznjenja pasti treba pre- verjati tudi stanje feromonskih vrečic. če so vrečice poškodvane, jih je treba zame- njati. Lovni učinki so pri cevnih pasteh manjši kot pri režastih . Režaste !ovne pasti, opremljene s feromonom chalcopraxom, omogočajo uspešno reduciranje šesterozo- bega smrekovega lubadarja. Temu nevar- nemu podlubniku doslej nismo posvečali dovolj pozornosti . Feromona pheroprax in chalcoprax lahko vstavimo v režaste pasti tudi hkrati . Poleg ulova ciljnih vrst podlubnikov pri- haja v !ovnih pasteh tudi do dodatnega nezaželenega ulova drugih členonožcev . 406 G. v. 9/92 Prevladujejo paraziti in plenilci podlubnikov, ki jih v pasti privabljata oba sintetična tera- mona. Dodatni ulov je v primerjavi z ulovom ciljnih vrst podlubnikov majhen. Pri uporabi fitofarmacevtskih pripravkov (ksilolin) in tudi pri lupljenju napadenih dreves so izgube različnih členonožcev veliko večje. Biotehniška metoda obvladovanja pod- lubnikov z !ovnimi pastmi in sintetičnimi feromoni ima določene prednosti glede na starejše profi!aktično-represivne metode. Metoda je še posebej primerna za večja žarišča, kjer bi sicer morali posekati veliko !ovnih dreves. Vseeno pa bo treba »klasič­ ne" lovne nastave uporabljati tudi v prihod- nje povsod tam, kjer ni dovolj prostora za postavitev !ovnih pasti. Najslabše je, če gozdno varstvene ukrepe proti podlubnikom opustimo. Mne- nje, da se bodo pod!ubniki iz napadenih dreves brez škode razpršili po gozdu, je zgrešeno. Tako se nenehno povečuje go- stota njihovih populacij . Razmnoževalni po- tencial podlubnikov se v celoti pokaže šele ob nastopu vremensko-klimatskih ekstre- mov oziroma ob nenadnem povečanju tro- fične kapacitete okolja (ujme, sečni ostan- ki) . Gradacija podlubnikov je lahko tako silovita, da je za znižanje gostote populacij pod železni prag treba več let izvajati inten- zivne sanacijske ukrepe. THE CONTROLLING OF THE IPS TYPOGRAPHUS AND THE PITYOGENES CHALCOGRAPHUS BY MEANS OF TRAPS BAITED WITH SYNTHETIC PHEROMONES Summary New biotechnological method of controlling spruce bark beetles has been put into practice to a greater extent in the previous century. ln Slove- nia traps baited with synthetic pheromones have been used especially to control two species of spruce bark beetles: /ps typographus and Pityo- genes chalcographus. ln the research performed in the vicinily of the Brnik airport (the Kranjsko polje plain, Slovenia, about 400 m above sea level) in 1989 the effecti- veness of different types of traps and sorts of pheromones were established . Based on the annual dynamics of the catch of bark beetles, the optima! number and the most convenient time for the inserting of pheromone bag dispensers tried to be established . Simultaneously, the structure as to species and the number of additional catch of other species of arthropods were established as well. ln artificial Norway spruce stands in deciduous trees ' natural sites. 1 O larger stand gaps, which emerged after the attack of bark beetles in the period from 1 985-1987. we re selected . Five drainpipe traps and twenty sloth flight barrier traps were set into focus points. Traps were supplied with the Pheroprax and Chalcoprax phe- romones, which were inserted into the traps separately and together. The catch was co\lected in regular weekly spans from the beginning of April to the end of October. The determination of the entire catch was performed simultaneously. The annual dynamics of the catch of bark beetles is conditioned by weather conditions (first of al! temperature) and the effectiveness of a pheromone dispenser. With the catch of both species of bark beetles, two explicil maximums could be perceived. With the /ps typographus species they emerged in the first half of May and in the first half of July and with the Pytogenes chalcographus species in June/July and in Au- gust. The catch of bark beetles existed throughout the whole catching season due to constant flight. Based on the time analysis of the catch, it was estabHshed that two bag dispensers of Pheroprax or three bag dispensers of Chalcoprax, where the catching effect is last more quickly , would be sufficient. More subjects of the /ps typographus species were caught into sloth flight barrier traps than in drainpipe traps. ln s\oth flight barrier traps with the Pheroprax pheromone the average annual catch totaled 18.965 subjects pro trap. Drainpipe traps are inconvenient for the reduc- tion of the Pityogenes chalcographus species because of low catch efficiency and high non-tar- get catch of other insect species. A great number of subjects, 122.705 on the ave rage, we re caught into sloth flight barrier traps with the Chalcoprax pheromone. Untilthe end of May, a considerab\y great number of the subjects of the Pityogenes chalcographus species were also caught into sloth flight barrier traps with the Pheroprax phero- mone. A combination of both pheromones (Pheroprax and Chalcoprax) can be inserted into sloth flight barrier traps, which ensures success ful controlling of bark beetles in case traps are scarre. ln case of strong flight bark beetles can damage polyethylene pheromone bags in sloth flight bar- rier traps. The damaged bags rapidly lase the ability to attract bark beetles, so they have to be replaced. As to other bark beetle species, a great number of the Crypturgus cinereus subjects a1tracted by the Pheroprax pheromone were caught into sloth flight barrier traps. The non-target catch of other arthropodes into traps is caused by the attracting effect of phero- mones, the smeli of carrion of decaying subjects, the shape and colour of a trap yet they can also be caught quite coincidentally into sloth flight barrier traps. Among the non-target catch species were found which are predators or parasites of bark beetles and are attracted into a trap by a synthetic pheromone. The extent of non-target catch is in comparison to the number of caught target species small. With the application of other repressive methods (the debarking of attacked trees, the use of insecticides) the losses in other anthropode populations are greater. LITERATURA i. BAKKE, A., 1981. lnhibition of the response in /ps typographus to the agregation pheromone; field evalvation of verbenone and ipsdienol. Z. ang. Eni. 92, s. 172-177. 2. BAKKE, A., 1984. Erfahrungen und Erfolge bei der Borkenkčferbekampfung mit Kunslstoffa- len in Norwegen 1979 bis 1982. AFZ 39, 8, s. 186-i87. 3. BOMBOSCH, S., 1983. Einige Gedanken uber die Grundlagen des Einsatzes von Fallen zur uberwachung und Bekampfung des Buch- druckers /ps typographus. Z. ang. Ent. 96, 3, s. 242-247. 4. BOUČEK, Z., 1977. A Faunistic Review of the Yugoslavian Chalcidoidea (Parastic Hyme- noptera). Acta Entomologica Jugoslavica 13, Za- greb. 5. CHALOUPEK, W .. PICHLER, G., NEU- HOLD, M., 1988. Chalcoprax: Neues Pheromon gegen Massenvermehrung von Pityogenes chal- cographus. Osterreichische Forstzeitung 99, 4, s. 62-63. 6. CHRISTIANSEN, E., 1985. fps/Ceratocyslis - inteclion of Norway spruce: what is a deadly dosage? Z. a~g. Ent. 99, 1, s. 6-i 1. 7. CIMPERSEK, M., 1986. Biotehnična zatira- nje podlubnikov. Gozdarski vestnik 44, 3, s. 118-119. 8. CIMPERŠEK, M., 1988. Smrekove gozdove ogrožajo zalubniki. Gozdarski vestnik 46, 6, s. 283-284. 9. DIMITRI, L., 1985. Einsatz biotechnischer Verfahren zur Populationssenkung der Borken- kčfer. AFZ 40, 12, s. 254-256. 10. DIMITRI, L. , 1987. Bedingungen fur den erfolgreichen Pheromoneinsatz. AFZ 42, 9/10, s. 190-192. 11 . DUBBEL, V., KERCK, K., SOHRT, M., MANGOLD, S., 1985. Influence of trap color on the efficiency of bark beet\e pheromone traps. Z. ang . Ent. 99, 1, s. 59-64. 12. ENCKE, B., 1987. Zur Gefahrdung des Waldes durch Borkenkafer und zum Stand der Pheromonforschung. AFZ 42, 35/36, s. 886-887. 13. FRANCKE, W. , VITE, J. P., 1983. Oxyge- nated terpenes in pheromone systems of bark beetles. Z. ang . Ent. 96, 2, s. 146--156. 14. GRAHAM, M. W. R. de V .. 1969. The Pteromalidae of north-western Europe (Hyme- noptera: Chalcidoidea) . Bulletin of the British Museum (natural history), Entomology, Supple- ment 16, London. 15. GRlES, G., 1985. Zur frage der Disperzion des Buchdruckers (!ps typographus L.). Z. ang. Eni. 99, 1, s. 12-20. G. V. 9/92 407 16. HELLRIGL, K., SCHWENKE, W., 1985. Begleitinsekten in Buchdrucker-Pheromonfallen in Sudtirol. Anz. Schadlingskde., Pflanzenschutz, Umweltschutz. 58, s. 47-50. '17. KRAWIELITZKI, S., KLIMATZEK, D., BAK- KE, A., VITE, J. P., MORI, K., 1977. Field and laboratory response of Jps typographus to opti- cally pure pheromonal components. Z. ang. Ent. 83, s. 300--302. 18. NIEMEYER, H., 1985a. Field response of /ps typographus L. (Col., Scolytidae) to different trap structures and white versus black flight bar- riers. Z. ang. Ent. 99, 1, s. 44-51. 19. NIEMEYER, H., 1985b. Freilandbeoba- chtungen zum Anflugverhalten und zur visuellen Orientierung des Buchdruckers (!ps typographus L.) an Pheromonfallen. Forst- und Holzwirt 40, 4, s. 85-92. 20. NIEMEYER, H., 1985c. Test und Effektivi- tat von Borkenkaferfallen, Forst- und Holzwirt 40, 2, s. 32--40. 21 . NOVAK, V., KRAČMERA, J., PEŠL, F., 1985. Možnosti masoveho odchytu kurovce po- moci feromonu . Lesnicka Prace, Praha 65, 5, s. 216-222. 22. PAVLIN, R., 1991. Problem selektivnosti sintetičnih feromonov za obvladovanje podlubni- kov. Zbornik gozdarstva in lesarstva 38, s. 125- 160. 23. RUDINSKY, J. A., NOVAK, V., ŠVIHRA, P., 1971 . Attraction of the Bark Beetle Jps typo- graphus L. to Terpenes and a Male-Produced Pheromone. Z. ang. Ent. 67, s. 179-188. 24. STAACK, J .. 1985. Vom Fangbaum zur Falle: Die geschichtliche Entwicklung der Borken- kaferbekampfung Forst- und Holzwirt 40, 2, s. 27-31. Slika 4 : Žarišče podlubnikov 408 G. V. 9/92 25. TITOVŠEK, J., 1988. Podlubniki (Scolyti- dae) Slovenije : obvladovanje podlubnikov. Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesar- stva Slovenije, Gozdarska založba, Ljubljana. 26. TRAUBOTH, V., 1985. Der Einsatz von Fensterfallen zur Ermittlung des Flugrhythmus von Buchdrucker (Jps typographus) im Jahr 1983. Beitr. Forstwirtschatt 19, 1, s. 42--44. 27 . UNTEREGGER, E., 1987. Erfahrungen mit Borkenkafer-Schlitztallen in der Steiermark. Osterreichische Forstzeitung 98, 4, s. 66-67. 28. UNTEREGGER, E., 1988. Pheromon ge- gen den Kupferstecher - .. Erfahrungen mit Chalco- prax in der Steiermark. Osterreichische Forstzei- tung 99, 2, s. 21-22. 29. VAUPEL, 0 ., DUBBEL, V., 1985. Unter- suchung zur Optimierung von Fangsystem zur Verbesserung des Massenfanges beim Buch- drucker (!ps typographus L.) . Z. ang. Ent. 99, 1, s. 52-59. 30. VITE, J . P. , i987. Fortschritte im biote- chnischem Waldschutz. AFZ 42, 5, s . 85-87. 31. WEBER, T., 1987. Sind Borkenk~:ifer durch Pheromon-Fallen wirksam zu bekampfen? AFZ 42, 5, s. 87-89. 32. WEDUL, K., 1980. Prvi rezultati boja proti lubadarju na Norveškem. Gozdarski vestnik 38, 5, s. 232-234. 33. WUGGENIG, W., 1988. Erste Erfahrungen mit Chalcoprax in Kornten. Osterreichische Forst- zeitung 99, 2, s. 22-23. 34. ZIEGLER, K., 1985. Unerwunschle Bei- fange in weissen Borkenkaferfallen. AFZ 40, 12, s. 256-257 . 35. ZUMR, V., 1983. Effect of synthetic phero- mones Pheroprax on the coleopterous predators of the spruce bark beetle /ps typographus (L.). Z. ang . Ent. 95, s. 47-50. Slika 5: žrtev neznanega gozdnega sprehajalca (Slike 1, 2, 4 in 5 - foto: R. Pavlin) GDK : 902 Jusarji na Krasu Nevenka BOGATAJ* Izvleček Bogataj, N.: Jusarji na Krasu. Gozdarski vest- nik, št. 9/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini. Na Krasu je bila nekoč razvita povsem speci- fična oblika srenjskega gospodarjenja z gozdom, ki pa je slabo poznana. Z različnimi modifikacijami se je v fragmentih ohranila še iz časa naselitve Slovanov, doslej pa so jo v širšem kontekstu raziskovali le pravniki in etnologi. Klj~čne besede: Kras, jus 1. UVOD 1 .1 . Kaj je jus? Beseda ius (BUNC 1963) izvira iz latin- ščine in pomeni pravica, pravo. Iz nje izpe- ljujemo poimenovanje upravičenca do te pravice - jusar, jusant. V našem primeru se pravica nanaša na uživanje skupne vaške posesti, ki je bila v svoji zadnji obliki porasla z gozdom. Imenovali so jo vaška gmajna in je navadno poraščala bližnjo vaško vzpetino. To je bil reven kraški gozd, s katerim je vas oziroma soseska upravljala po posebnih pravilih . Soseska (sosednja, sosečka) je skupnost gospodarstev in gospodarjev, ki jih povezu- jejo bivanje v istem kraju, skupni gospodar- ski interesi in tudi potreba po skupnem gospodarjenju na vaških zemljiščih (VIL- FAN 1980). Beseda komun se pojavlja v smislu ,,skupnost« (Slovenski pravopis, SAZU 1950), SSKJ (1991) omenja le be- sedo komuna (občina). Svoje korenine ima pojav vaških skupno- sti v času naselitve Slovanov v naših krajih, zato je razumljivo, da je bila vaška samo- uprava razširjena po vsej Sloveniji. Skozi čas pa se je pod vplivom različnih terito- rialno političnih pripadnosti in gospodarskih • N. B., dipl. inž. gozd. , 61000 Ljubljana, Rebo- ljeva 6, Slovenija Synopsis Bogataj, N.: The Jusars on the Karst. Gozdarski vestnik, No. 9/1992. ln Slovene with a summary in English. Once there used to be a quite specific form of community forest management developed in the Karst, which is not very well known, !hough. With dirterent modificalions, it has been preserved in fragments from the time of the settling of the Slavs. Yet in its broader context it has only been researched by lawyers and ethnologists so far. K~y words: the Karst, ius razmer različno preoblikovala in izgubljala ter se ohranila pretežno le na Primorskem. Tu je bila razširjena v prostoru med Gorico, Trstom, Postojno in Reko. Gozdarska anketa (RAVT AR i 94 i) za Dravsko banovino dokazuje, da se je kra- jevna samouprava vsaj ponekod ohranila tudi zunaj Primorske. 1.2. Zakaj so jusi za gozdarje zanimivi? Za gozdarje bi jusarstvo moglo in moralo biti zanimivo vsaj toliko, kolikor nas uči etičnega in trajnega gospodarjenja z narav- nimi viri. Tako se lahko ob spoznanju življe- nja naših dedov zavemo etike vedenja do bližnjega in nenazadnje do vsega živega. Poseben izziv predstavlja visoka mo- ralno-etična raven življenja jusarske skup- nosti, ki nam je v vsakdanjem življenju, kljub doseženi stopnji sonaravnega ravna- nja z gozdom, zelo primanjkuje . Nenazad- nje bi nekatere prvine jusarstva lahko s pridom upoštevali tudi pri iskanju novih oblik organiziranja našega gozdarstva. 1.3 .. Viri Pisanih virov o jusarjih na obravnavanem območju ni. Zato sem se naslonila na celovit (tudi edini) prikaz jusarstva v Gospo- darski in družbeni zgodovini Slovencev (VILFAN 1980), specifiko obravnavanega območja pa sem iskala v ustnem izročilu. G. V. 9/92 409 Pogovori o času pred drugo svetovno vojno in po njej pa so večinoma še vedno nehva- ležni, zato je tudi razmerje informacij o tem času na obeh straneh meje nespodbudno. Za pomoč pri delu se na tem mestu zahva- ljujem vsem, ki so mi pri delu pomagali , posebno nekdanjim jusarjem-Čehu, Gerže- lju in Strajnarju iz Gorenja ter Zegi in Godniku iz Kamna. V vaških arhivih je ohranjenih le nekaj drobcev, v glavnem iz precej poznega časa . Najkonkretnejše informacije za polpreteklo dobo lahko dobimo na terenu . Dosedanji terenski zapisi, zbrani ob etnografskih in deloma ob socioloških terenskih raziska- vah, so skoraj v celoti neobjavljeni in neob- delani. Po izčrpni dokumentaciji se odlikuje Beneška Slovenija, kjer je bila samouprava posebno razvita in povezana z državno upravo (VILFAN 1980). Pregledala sem del neobdelanega roko- pisnega gradiva etnoloških raziskav S. Vil- fana, ki so dostopne na Etnološkem inšti- tutu SAZU. Nekaj virov sem dobila iz zem- ljiške knjige v Sežani. Precej bolj ohranjeno je gradivo onstran meje. Prek Slovenskega raziskovalnega in- štituta v Trstu (SLORI) sem navezala stik z jusarji na Opčinah in v Bazovici, ki so me seznanili z bogatim ustnim izročilom in omogočili vpogled v odlično oskrbovana arhivsko gradivo. Njihova zavzetost in od- govornost do dediščine svojih dedov sta izjemen vzgled in opomin. Primerjava med slovensko in italijansko stranjo je zanimiva zaradi dejstva, da so vprašanje jusarstva krojili različni zakoni. Na drugo stran meje pa sem posegla prav zato, ker tudi tam žive naši ljudje, Slovenci, ki jih zaradi meje in iz tega izhajajočih težav organizacijske (ali kake druge) narave, ne smemo izključiti iz obravnave. Izkazalo se je, da je jusarstvo na Krasu na italijanski strani meje še živo in je bistvena popestritev vsebine tega prispevka. Osnova za širši govor z domačini s Krasa (Komen, Povir, Gorenje, Divača, Sežana, Bazovica, Opčine) je bila tudi anketa, izve- dena v juliju 1990. 1 .4. Nastanek jusov na Krasu Večina jusov na Krasu je nastala po kmečki odvezi leta 1848, ko so bile odprav- 41 Q G. V. 9/92 ljene pravice gospoščine nad zemljišči in je bilo opravljeno podložništvo. Nekaj jusov je nastalo tudi s kupnimi pogodbami, npr. divaški jus, openski jus. Divaški jus je nastal po kupni pogodbi med gosposko in sosesko že leta 1818 (ŽIBERNA 1981). Sežanski jus so odkupili 22. 1. 1822 od podgrajske graščine. Open- ski jusarji, ki imajo verjetno eno najbolje ohranjenih dokumentacij, so kupili gozd na sežanski občini leta 1862. Vsaka hiša je prispevala 35 forintov. Tri leta pozneje (1865) so ga vknjižili. Razmejitve so bile opravljene sicer že leta 1834, povsem točne pa leta 1848, ko so zgradili železnico do Nabrežine. Prav zaradi nje so leta 1860 izdelali nove mape in tedaj pNič knjižili vse posestnike, ki so si zemljo razdelili že precej prej, a tega niso vknjižili. 2. JUSARSKO ŽIVLJENJE Jusarji so se obnašali med seboj po točno določenih nenapisanih pravilih, ki jih ni smel nihče kršiti in jih nihče tudi ni kršil (VILFAN 1980). Jusarji sami dopuščajo možnost, da so bila pravila zapisana. Vse- kakor so bila zelo stroga (če se je kokoš pasla na sosedovem, jo je sosed lahko ubil) . Pravice in obveznosti vseh jusarjev so bile enake. Kršilcev ni bilo težko najti, saj so vaščani vedeli drug za drugega, imeli pa so tudi nočne in požarne čuvaje. V ožjem smislu je vaška samouprava torej obsegala dogovarjanje o kraju in času določenih poljskih opravil, upravljanju skup- nih vaških naprav, zemljišč (gmajna, napa- jališča, poti) in varovanju lokalnih interesov (poljski čuvaji-vardjani) . Jus je pomenil tudi pravico do paše določenega števila živine in določeno količino lesa ter »rabuta" (skupna dela v korist cele vasi) -obiranje prelca, vzdrževanje poti, čiščenje gozda. Pomenil je tudi pravico do skupne (ledske, leske) lastnine. V širšem smislu je samo- uprava obsegala tudi gospodarstvo ali nižje sodstvo, toda tedaj je imela že značaj javne oblasti in ji je predsedoval vaški gospod. Polnopravno članstvo je bilo omejeno na moške kmečke gospodarje. Pri Opencih se je jus držal družine. Če je ta gospodarsko propadla, ji je jus še vedno ostal. Jus je bil torej nekakšen garant socialne varnosti . V Naklem pa ·so imeli jus vsi vaščani. Gmajna je predstavljala gospodarsko podlago in tudi povezovalno silo ••komuna«. Prav gmajna je bila glavno komunsko pre- moženje. Posebno pomembna je bila kot skupni pašnik. V bistvu so bile soseske krajevne pašne skupnosti - pogoj za pašno pravico je bilo prebivališče na območju skupnosti in ne pravica do gmajne. V Komnu so pripravljeni les zložili ob pot, naredili toliko enakovrednih kupov, kot je bilo jusarjev, kupe oštevilči li in zanje žrebali Uehrali). Tudi v Gorenju so žrebali Uehrali) za kupe lesa, med delom v gozdu pa so s šopki trave označili prostor, kjer se v času dela ni smelo pasti in sploh gibati. Skupna zemlja je bila v težkih pogojih gospodarjenja skoraj nujnost, kar še po- sebno velja za gmajno, saj je lesa primanj- kovalo in je vas imela skupno »zlato rezer- vo". Če bi zemljo razdelili, ne bi imel nihče koristi pa tudi pravična delitev skoraj ni bila mogoča. Kljub temu so nekatere vasi zemljišča razdelile, s čimer so imeli že tako revni vaščani nemajhne stroške, a se je to ob spremembah zakonov obrestovalo. Skupno lastnino sta namreč tako italijanska kot tudi jugoslovanska stran po drugi svetovni vojni hoteli odpraviti z različnimi zakoni. 2.1. Jusi pred 11. svetovno vojno V tem času je Kras v celoti pripadal italijanski državi in do 9. 8. 1940 večjidel spadal v upravni okvir Julijske krajine. Leta 1927 je izšel italijanski državni zakon, ki je predvidel odpravo jusarskih zemljišč in raz- pustitev jusarskih odborov. V ta namen so oblikovali komisariat za likvidacijo jusarskih zemljišč, ki obstaja še danes. Tedaj je razpadel openski konzorcij, ki je deloval od 30. 1 O. 1906 do 13. 3. 1928. Nasledil ga je šele v osemdesetih letih ustanovljen Odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja. Zakon je predvidel razdelitev zemljišč in vknjižbo parcelacije. Posestnik jusarskega zemljišča je lahko postal njegov lastnik, če: - so bile na zemljišču narejene trajne izboljšave, - je posest trajala vsaj deset let, - je bila upoštevana celovitost preosta- lega jusarskega zemljišča. Del zemljišč so res razdelili in vpisali v zemljiško knjigo, precejšnjega dela pa ne. Vzrokov za to je bilo več: - ponekod je zaradi težavnosti pravične delitve prišlo do vaških sporov (družine so bile različno velike, imele so različne pra- vice pa tudi število glav živine je bilo različ­ no, prej so vsi neomejeno pasli), ki jih je tržaška občina obrnila sebi v prid; - potrebno je bilo plačati takso, hkrati pa so bili vaščani prepričani, da jim nihče ne more vzeti posesti, za katero vsi vedo, da je njihova; - del upravičencev se je odselil; - vpis v zemljiško knjigo je zavlačevala tudi občina, ker ni želela, da pride zemlja v roke slovenskih kmetov. 2.2 . Jusi po 11. svetovni vojni V Italiji so »komuni« nazadovali, saj so bili slovenski in kot taki peganjani. Posegi v gozd so bili v času Zavezniške Vojaške Uprave omejeni na strateške izseke (meja), gradnjo hiš v zaledju Trsta, v letih 1945 in 1946 pa je Zavezniška Vojaška Uprava organizirala tudi nekaj pogozdovalnih del. Leta 1957 je nov italijanski državni zakon predvidel ohranitev vseh še obstoječih ju- sov na ozemlju Italije. Zanje odgovarjajo na rednih volitvah voljeni odbori, ki se imenu- jejo Odseki za ločeno upravljanje jusarskih zemljišč. Vendar paje bilo precej slovenske zemlje razprodane in razlaščene, ne da bi imela vaška skupnost od tega koristi. V Italiji oziroma na Opčinah so jusarji zdaj vsi polnoletni vaščani, torej tudi ženske in otroci in jih je približno 7000 ( !). Poleg delujočega odbora, ki je začel delo šele julija 1986, saj ga je prej uspešno ovirala tržaška občina, deluje tudi stari odbor, ki pa ima bolj častno funkcijo . Openci imajo svoj grb, v katerem sta obelisk in konj ter besedilo »Jus Opčine«. Dela v vaškem gozdu vsako leto razpiše- jo. Skupaj z gozdarsko stražo, ki upošteva gospodarski pokrajinski plan, pregledajo gozd in določijo količino lesa, ki jo lahko poseka prijavljenec. Ta je lahko le iz katastrske občine, v katero spada ta gmajna ter je torej jusar. Izdelajo skico G. V. 9/92 411 parcel za delo, označijo meje na terenu ter žrebajo parcelo. Nato razdelijo navodila za delo, ki mora biti opravljeno do 31 . marca. Kdor dela ne opravi do predpisanega roka, je kaznovan. Delo vodita jusarski odbor in deželna gozdarska straža. Tako je bilo do nedavna, z letom 1992 pa je bil v Italiji izdan nov zakon o varovanju okolja, ki je utečeni način dela prekinil. Zdaj so za posege potrebna posebna dovoljenja, kar močno ovira tudi jusarsko delo. Vasi večinoma gospodarijo vzporedno z občino, na stiku mesta in vasi pa prihaja s tržaško občino do sporov, ki imajo nacionalne in razredne korenine. Na jusarsko posest in na gozd pritiskajo potrebe mesta pa tudi potrebe meje, v zadnjem času pa tudi širše utemeljene zahteve (npr. varovanje okolja), ki pa se v konkretnem okolju različno odra- žajo. Tako teče prek jusarske zemlje nova avtocesta, na njej sta postavljena terminal za kamione in mejni prehod Lipica. Jusarstvo na slovenski strani meje, torej na pretežni večini Krasa, poznamo danes le še prek dedov, ,,nonotov«, kot jim pravijo Kraševci. Ti se čutijo po krivici izenačeni z vsemi vaščani, saj so jim odvzete pravice pripadale že »Od nekdaj« ali pa so jih drago kupili. Leta 194 7 je na jugoslovanski strani meje Zakon o agrarnih skupnostih (Uradni list 52/47) izenačil pravice jusarjev s pravicami drugih vaščanov, gospodarjenje z gozdom · pa poveril Krajevnim ljudskim odborom. Določene ugodnosti so jusarjem za nekaj časa še ostale (določena količina drv za lastno uporabo, bistveno manjši prispevek iz lesa), v sedemdesetih letih pa so bile odvzete še preostale bolj simbolične pravi- ce, če niso posebej dokazali, da zemljo že 30 let uživajo kot skupno. 2.3. Prihodnost jusarstva Za prihodnost jusarstva se nakazujejo različne možnosti. Ena od njih je prav gotovo popolno odmrtje in pozaba jusar- skega izročila, saj je pri nas že dalj časa zakonsko ukinjeno, in jusarstvo pomnijo le še starejši vaščani. Gospodarske razmere mlajše generacije ne silijo v gospodarjenje z gozdom in še posebej ne za skupno gospodarjenje vasi. Tudi dejstvo, da je kmetijstvo na Krasu v sto letih skoraj usah- 412 G. V. 9/92 nila, govori v prid možnosti, da bomo to značilno obliko vaškega življenja kaj kmalu povsem pozabili. Druga možnost je oživitev jusarstva. Do- kler bodo vaščani čutili odvzem jusarskih pravic za krivico, bo ta možnost še imela realno osnovo. Vprašanje je le, v kakšni obliki. Načeloma bi bilo najbolj pravično jusarjem pravice vrniti. Jusarji so danes od skupne zemlje ne- odvisni, večinoma so upokojeni, nekateri celo preminuli, zato vračanje skupne zemlje nekdanjim lastnikom ne kaže perspektive. Torej bi pravice pripadale njihovim potom- cem. Pomislek predstavljajo dejstva, da: - je potomcev lahko več, drobitev pravic ali posesti pa s stališča gospodarnosti in jusarskih pravil ni možna; - se potomci morda ne ukvarjajo več s kmetijstvom in tako niti niso zainteresirani za zemljo, v tem primeru gmajne, ker bi z njo pridobili tudi davčne obveznosti. Zamejske izkušnje kažejo na določeno nesmiselnost razširitve pravic jusarjev na vse vaščane, saj ril realno' pričakovati, da bi ustanova izpred sto, dvesto let delovala v spremenjenih časih s pcidvajseterjenim (v Openskem primeru) številom članov. Kljub temu ostaja možnost, da koristi od skupnega gozda uživa cela krajevna skup- nost in sodeluje pri odločanju o gospodar- jenju. Morda bi kazalo pravice vrniti hišam, ki so nekoč imele jus, in njihovo gospodar- jenje preusmeriti po zahtevah današnjega časa, pri čemer pa bi trčili na problem stika med javnim in zasebnim. Gre za privlačno, a zahtevno področje dela, ki se ponuja (tudi) gozdarski stroki kot izziv za preizkus lastnih sposobnosti, znanja in spretnosti. Največjo uporabnost bi pokazale pravice do gozda pri tistih, ki se še ukvarjajo s kmetovanjem. V primeru, da bi dobili pra- vico do gozda le kmetje, se postavljata dve vprašanji·. - ali le tisti, ki so nekdaj imeli jus ali vsi; - po kakšnem kriteriju bi med kmete razdelili nekdaj uveljavljene pravice. Vsekakor bi pred kakršnimikoli spremem- bami morali točneje poznati stanje, skupaj z njegovimi koreninami, ter želje prizadetih. Kot oblika gospodarjenja s skupno last- nino se je jusarstvo verjetno preživelo, pa tudi pretvorba v zadruge se zdi močno vprašljiva. Izhodišča zadruge so namreč drugačna (v skupno lastnino prispeva vsak točno odmerjen del) pa tudi izkušnje kažejo na neuspeh klasičnih povojnih zadrug na Krasu. Preživelost institucije ni nujno tudi preži- velost misli, ki je bila vanjo vgrajena. Nas- protno, ideja skupne lastnine, ki je bila na Krasu tako drugačna kot drugje po Sloveni- ji, se kaže danes kot redek vzor, ki ga v času sprememb in reorganizacij pač potre- bujemo. 3. RAZMISLEK Odnos ljudi do skupne lastnine je bil na Krasu drugačen kot drugod po Sloveniji. Skupna lastnina kot oblika gospodarjenja je zaživela v težkih naravnih razmerah, ki so jih dopolnjevali narodnostni in drugačni pritiski. Na Krasu je predstavljala rezervo, s katero so ravnali kot z zakladom, kar je diametralno nasprotno od pojmovanja skupne lastnine drugod po Sloveniji. Skupna vaška zemlja je drugod namreč . predstavljala prostor, od koder je vsakdo lahko vzel, kolikor je hotel, ne da bi mu bilo za to treba kaj narediti ali plačati . Posame- znik je torej računal na neomejenost narav- nih danosti, ki jih je bilo sprva res v izobilju. Toda ta predpostavka je bila napačna (HARDIN 1968). Posledica je bila devasta- cija vaških gozdov in odtod pozneje skrajno odklonilen odnos do takšne lastnine. Zem- ljišča so bila pretežno nacionalizirana, nato pa pogozdena ali na druge načine uporab- ljena za »širšo družbeno korist«. Zakon o denacionalizaciji bo načeloma »popravljal« krivice, storjene v času po drugi svetovni vojni, in dal prednost spet lastništvu. Možnost vračila odvzete zemlje pa dopušča le vasem, ki imajo pisne doku- mente o tem, da so zemljo kupile. Večina vasi teh listin nima, zato kaže, da nekdaj skupnih vaških zemljišč večinoma ne bodo dobile vasi. V aprilu 1992 je bila ustanov- ljena Zveza razlaščenih vasi, ki se je v maju iz severne Primorske razširila tudi na Go- renjsko (Mojstrana). Uveljaviti želi pravico do vračila skupne vaške zemlje vasem. Kakšna naj bi bila prihodnost gospodarjenja z njo, zazdaj ni raziskane, gre pa vsaj za možnost aktualizacije problema. Glede na nove »premike« v opredelitvah gozdarstva kot stroke in poudarke, da se mora stroka »premakniti« tudi na družbo- slovno področje, je to ena izmed konkretnih možnosti za tak premik. Nakazuje se na- mreč vrsta raziskav, na primer: - analiza potreb in želj upravičencev; - proučitev konkretnih oblik gospodarje- nja z zemljišči, ki so imela tako pestro preteklost in bi bile sprejemljive tako za stroko kot za ljudi, hkrati pa bi bile ekonom- sko upravičene; - ocena pomena instituta skupne last- nine z vidika gospodarjenja z obnovljivim naravnim virom; - presoja, katere prvine nekdanjih nači­ nov življenja lahko uporabimo za reševanje problemov, s katerimi se srečujemo danes. Zapis o življenju jusarjev na Krasu osvet- ljuje nakazana problematiko, zlasti pa se mi zdi zanimiva ugotovitev, da jusarska pravila niso bila zapisana, pa so vendarle čvrsto držala. Morda so veljala prav zato, ker niso bila zapisana!? To dejstvo vodi k razmisleku o osebnosti vsakega posame- znika - tebe, mene, njega in prek nas tudi naše družbe. Ali ni to nekaj podobnega kot poziv k etični drži, ki naj bi bila potrebna, če se hočemo kot vrsta obdržati na našem plane- tu? Kako preproste so temeljne resnice in kako veliko se moramo naučiti, da jih, enostavne kot so, tudi spoznamo! Morebitno nadaljevanje tradicije skupne vaške lastnine se zdi ena izmed možnosti uspešnega nadaljevanja koncepta sona- ravnega gospodarjenja z gozdom, ki je postavljen z razdelitvijo gozdov lastnikom (ob hkratni nedorečenosti zakonov, ki bi gozd varovali pred zanj neustreznimi pose- gi) na težko preizkušnjo. Skupen, navadno raznosmeren interes bi morda lahko nevtra- liziral najbolj izstopajoče apetite . Dejstvi, da je bil gozd v težkih pogojih življenja na Krasu zlata rezerva, pravična delitev pa je bila težavna, če ne celo nemo- goča, se ne zdita tako težko predstavljivi. Vprašanje je le, če si znamo prav razlagati pomen opredelitve »težki pogoji življenja« in če vlečemo prave vzporednice med »nekdaj, tam(< in »danes, tukaj« . Presojo G. V 9192 413 prepuščam vsakemu posebej oziroma na- daljnjim raziskavam. Odmrtje vaških skupnosti je bilo boleče tudi s povsem negozdarskega vidika. »Ko- mun ice so bili oblika krajevne samouprave, ki se je ohranila še iz časov naselitve Slovenov ter so zato kulturna dediščina, ki je po krivici nepoznana in pozabljena. Prav izkušnje naših prednikov so nam v času, ki prihaja, najbolj dobrodošla opora. Z lego povezana izpostavljenost različ­ nim zelo raznosmernim vplivom je zahte- vala od človeka na Krasu in njegovih insti- tucij bistveno večjo prilagodljivost trenutnim razmeram kot drugje po Sloveniji. Prese- neča izredna jasnost misli posameznih so- govornikov, zlasti domačinov s Krasa, ki pa je v bistvu razumljiva, saj brez trdnega stališča v viharju idej in dogodkov pač ni bilo mogoče obstati. Tudi stroka je od vojne pa vse do ustanovitve Zavoda za pogozdo- vanje in melioracijo Krasa v Sežani z veliko vztrajnostjo uveljavljala idejo o posebni in- stituciji za delo na Krasu. Življenje posame- znika in institucije na Krasu označujeta torej tudi vztrajnost in prilagodljivost, kar drugod po Sloveniji ni tako izrazito. Ker je Kras zgodovinsko, geografsko, biološko in še posebej gozdarsko zanimiv, je še posebej očitna krivica, da so politična trenja v tem prostoru zavrla njegovo aktiv- nejše spoznavanje . Utrinek življenja s Krasa in razmišljanje o njem nas opominjata na naše neznanje o svoji deželi, njeni zgodovini in s tem o možnostih, ki se nakazujejo za naprej. Prav to pa bi nas moralo še posebej zanimati, ne le kot gozdarje temveč tudi kot Slovence. 414 G. V. 9/92 THE JUSARS ON THE KARST Summary Jus (in Latin the right) represents the right to manage the common rural property in the Karst (the Trieste-Komen Karst, the Sežana Karst, ance known as ''the grey Karst") . lts deepest roots go back to the times of populating these regions and in written form it emerged after the peasants' release in 1848. Common property represented one ot the ways how to survive in difficult living conditions in the Karst (at least in the period about 100 years ago). ln its last form it was overgrown with forest which has been managed by villages according to special rules . The latter were strict, bound especially to agricultural and forest work, to the managing of village facilities (a fountain, roads) and the preserving of local interests (field watchmen, protection from fire) . The principles of the jusar community are distinguished by high ethical level. Common land property tried to be eliminated by the two states the Karst was divided between. This was carried into effect in Italy with the state law in 1927 and in Yugoslavia immediately after the gaining of authority in this region with the law on agrarian communities in 1947. Consequently, the ius phenomenon in the predominant Karst area, which is situated in Slovenia, has only been known and preserved with the oldest generation. The ltalian side decided to preserve the already existing ius communities in 1957 and some of them have been existing in changed conditions up tili the present moment (e. g. Opčine, Bazovi- ca) . A detailed analysis of the demands and the wish of Karst peop!e, together with better know- ledge of the experience and forefathers' tradition could represent a good basis tor the exercising of the changes the independence ot Slovenia has enabled. The law on denationalization offers a possibility to return the confiscated land only to the villages which possess written documents on the purchase of this land, which is not the case with the majority of villages. For this purpose, a League of Expropriated Villages has been set up which at !east makes the issue relevant. ln view of the recent uchanges" in the definitions of forestry as a protession and the emphasis that the profession also has to move to sociological sphere, this represents one of concrete opportu- nities for such a move. Last but not least, iuses remind us of our ignorance as to Slovene country and its history, which, however, should be of great interesi for us, not only as foresters but as Slovenes. GDK: 907.9 Krajevna in ledinska imena v gozdu in v povezavi z njim v občini Grosuplje Lado KUTNAR* Izvleček Kutnar, L.: Krajevna in ledinska imena v gozdu in v povezavi z njim v občini Grosuplje. Gozdarski vestnik, št. 9/1992. V slovenščini, cit. lit . 11. Članek govori o pomenu in sporočilni vrednosti krajevnih imen, povezanih z gozdom in drevjem na območju občine Grosuplje. Bogastvo ledinskih imen in razčlenjenost gozdnega prostora v kultur- nem pogledu prikazuje na primeru vasice Zaboršt pri šentvidu. Hkrati s tem pa opozarja na sveto- valno in nekakšno kulturno-poslansko vlogo go- zdarja pri delu z gozdom, kulturno krajino in lastnikom gozda. Ključne besede: krajevno ime, ledinsko ime, gozd, gozdar, lastnik gozda. 1. KRAJEVNAIMEN~POVEZANA Z GOZDOM IN GOZDNIM DREVJEM KOT PRIPOMOČEK ZA PROSTORSKO OBRAVNAVO 1.1. Uvod V času, ko poudarjamo nacionalne sim- bole, je prav, da razmišljamo tudi o naši kulturni dediščini. Kulturna dediščina je do- kument naše zgodovine. Svojevrstna dedi- ščina so tudi imena krajev in ledinska imena. V njih se mnogokrat skrivajo zapisi o dogajanjih in stanjih v preteklosti. Tudi tovrstna dediščina je močno ogrože- na, še posebej to velja za ledinska imena. Ledinska imena so namreč imena travni- kov, njiv in gozdov (SSKJ, 2. knjiga, 1985). Mnoga imena krajev in določenih prede- lov so po navadi nastala iz ledinskih imen. V začetku niso bila nikjer zapisana in so se prenašala ustno iz roda v rod. S časom so • L. K., dipl. inž. gozd., 61250 Ivančna Gorica, Ul. talcev 4, Slovenija Synopsis Kutnar, L. : Local and Fallow names in a Forest and a Connection with it in a Territory of the Grosuplje Commune. Gozdarski vestnik, No. 9/1992. ln Slovene, lit. quot. 11 . The article talks about the significance and the value of conveyance of local names which are related to the forest and the trees in the territory of the Grosuplje commune. Following the exam- ple of the village Zaboršt near Šentvid, the ric- hness of fallow names and the configuration of the forest area are presented from the cultural aspect. At the same time, the advisory and cultural role of a forester in his work with forest, cultural environment and forest owner is paid attention to. Key words: local name, tallow name, forest, forester, forest owner. se že tako ustalila in udomačila, da so jih začeli zapisovati tudi na razne listine in karte. Tako se niso več pozabljala in izgub- ljala. Njihova pričevalna vrednost je velika, saj nosijo sporočilo iz bližnje, predvsem pa iz daljne preteklosti. Krajevna imena, ki nastopajo v sloven- skem prostoru, bodisi v gozdu bodisi v njegovi soseščini ali v predelih, ki jih je gozd nekdaj pokrival, so pogosto izpeljana iz imen dreves ali iz besede gozd v različnih oblikah . 1.2. Ozemlje občine Grosuplje Tudi ozemlje občine Grosuplje predstav- lja bogat mozaik tovrstnih imen. Presek skozi podobo, ki jo ustvarjajo krajevna ime- na, nam da že analiza pregledne karte občine v merilu 1 : 50 000. Glede na merilo lahko na tej karti spremljamo krajevna ime- na, ki so lokacijsko vezana na relativno večje površine (makrolokacije). Občina Grosuplje meri 421 OO hektarjev. Gozd ob- sega 56% površine (Dolgoročni plan ob- čine Grosuplje, 1985). Občina zajema G. V. 9/92 415 ozemlje vzhodno od Ljubljanske kotline . Obsega Grosupeljsko kotlino, kraške pla- note okrog Višnje gore, Stiški kot, Šentviško kotlino, del Temeniške doline, del Suhe Krajine z zgornjo dolino reke Krke ter Do- brepoljsko kraško polje . 1.3. Krajevna imena, povezana z gozdom in drevjem Za gozdarja so še posebej zanimiva krajevna imena, ki so nastala na osnovi različnih oblik gozda in kmetijskih rab v gozdnem prostoru. Prav tako pa tudi tista. katerih izvor lahko iščemo v poimenovanju drevesnih vrst, tako gozdnih kot sadnih . Pogostnost tovrstnih ledinskih imen na pre- gledni karti občine Grosuplje je naslednja: - Imena, izpeljana iz besede gozd ali natančneje iz besede boršt (nemško Forst -gozd) in iz gmajne, ki označuje kmetijske in gozdne površine v lasti vaških skupnosti (nemško Gemeinde -občina, skupna last), se pojavljajo v 13 primerih. Oblike so: Boršt (7 x ), Borštek, Borštnik, Zaboršt, Podboršt, Gmajna in Gmajnar. - Krajevna imena, ki so nastala iz be- sede laz (travnik ali izjemoma tudi druge z drevjem neporaščene površine sredi go- zda), nastopajo v 6 primerih. Oblike so: Laze (4x), Laz, Lazar. - Log daje osnovo 4 krajevnim imenom, oblike so Log (2x), Logi in V logu. - Steljnik se pojavi samo v 1 primeru, in sicer kot Stelnik. S podrobnejšo analizo kart v večjih merilih bi odkrili še več takih, ki imajo ta izvor, vendar za grobo predstavo o gozdovih v preteklosti zadostuje že samo to. - Krajevna imena, ki so nastala na osnovi dreves. se pojavljajo v 55 primerih . Če primerjamo krajevna imena, nastala na osnovi drevesnih vrst, so razmerja med njimi naslednja: - BREZA: i3x ali 23,6%- Brezje (Sx), Brezovec (2x), Brezovica, Breze, Brezovo (2x), Brezova gorica, Brezov dol; - HRAST: 11 x ali 20,0%- Dobrava (3x), Dobrave, Dobje, Dob, Hrastov dol, Hrastje, Cerovca, Cerovina, Cerovc; - GABER: ?x ali 12,7% - Gabrje (2x), Gabrovčec (2x), Gabrovec, Gabrovka, Podgabrje; - BUKEV: 7x ali 12,7%- Bukovje (3x), Podbukovje, Zabukovje, Bukovica, Bukovce; - SADNO DREVJE: 6x ali 10,9%- Slivnica (2x), Slivnikov vrh, Češnjice (2x); - LIPA: 4X ali 7,3%- Lipljene (2x), Lipar, Zalipovci; - TISA: 2x ali 3,6%- Tisovec (2x); - SMREKA: 2x ali 1,8%- Podsmreka; - JELKA: 1 x ali 1,8% -Jelovec; -JESEN: 1x ali 1,8%- Jesenov hrib; - TOPOL: 1 x ali 1,8%- Topolovec; - VRBA: 1 x ali 1,8%- Vrbičje; 1.4. Krajevna imena - podoba gozda v preteklosti Razmerje breza : hrast : gaber : bukev =o 24 : 20 : 13 : 13 v krajevnih imenih občine Grosuplje je zelo zanimivo. Na osnovi tega bi lahko sklepali na nekdanjo ·podobo gozda na tem območju. Pogostost imen, nastalih iz drevesnih imen hrast, gaber, bukev nazorno kaže na rastišče združbe hrasta z gabrom in združbe, kate- rih nosilci so te drevesne vrste. Torej pogostost imen, ki imajo izvor v 416 G. V. 9/92 hrastu, gabru in bukvi, verjetno priča o tem, da so bile to najpogosteje zastopane dreve- sne vrste v gozdu na ozemlju občine Gro- suplje . Vendar pa to ni povsem zanesljivo, saj je lahko vzrok poimenovanja tudi red- kost drevesne vrste. Pogostost imen, ki izvirajo iz breze, bi lahko razlagali na več načinov. Vzrok je lahko v tem, da breza zaradi belkaste skorje in estetskih kvalitet bolj izstopa kot druge drevesne vrste. Naši predniki so jo zato pogosto imeli za simbol prostora, ki je bil ponos in nekakšen razpoznavni znak posameznih vasi (npr. Brezov dol pri Am- brusu). Druga razlaga pa bi lahko bila ta, da je bil delež breze dejansko blizu tistemu. ki ga predstavljajo imena. Velik delež breze je verjetno posledica različnih degradiranih oblik gozda. Steljarjenje in paša v gozdu sta po- vzročala nastanek večjih površin degradira- nega gozda in gozda v pionirskem stadiju. V drevesni sestavi takega gozda je imela breza najpomembnejši delež. Redkost imen na osnovi smreke in drugih iglavcev resnično kaže na naravno podobo. Njihovo razširjenost v današnjem času lahko pripišeno človekovemu gospodarje- nju z gozdom v preteklosti . V drevesni sestavi današnjega gozda predstvljajo na- mreč kar eno tretjino. Torej, tudi krajevna imena so lahko v pomoč gozdarju, saj nosijo sporočila o nekdanji podobi gozda. So neke vrste kro- ~ika, ki gov~ri o tem, kakšen je bil gozd v easu, ko so 1mena nastajala. 2. LEDINSKA IMENA IN DRUGA KULTURNA DEDIŠČINA, POVEZANA Z GOZDARSTVOM NA PRIMERU VASI ZABORŠT PRI ŠENTVIDU 2.1 . Ledinska imena so kulturna dediščina Vas Zaboršt leži dobra 2 kilometra vzhodno od Šentvida pri Stični. Območje vasi , ki vključuje strnjene kmetijske in goz- dne površine v lasti vaščanov Zaboršta meri okoli 150 ha. Gozdovi predstavljaj~ približno polovico te površine in so v nas- protju z nekdanjim stanjem povsem zaklju- čena celota. Ledinska imena pomnijo predvsem sta- rejši vaščani. Vsak kmet še posebej dobro pozna imena za posamezne dele svoje kmetije in gozda. Tovrstna imena so se obdržala tudi več desetletij ali celo stoletij . Pogosto je nemogoče natančno določiti prostor, ki ga pokriva posamezno ledinsko ime, zato prihaja do različnih razlag pome- nov in njihovih lokacij . 2.2. Razlaga ledinskih imen 1. BORŠT beseda izhaja iz Forst(nem.) - gozd, hosta. Boršt je del gozda, kjer so po pripovedovanju rastle debele smreke (ustni vir Kutnar). Danes je tu mešan gozd. 2. BREZJE -označuje površino, kjer je bil brezov steljnik s praprotjo. Njegova po- vršina je bila prek 2 ha. že v Franci- scejskem katastru lahko slutimo, da je bil tu redek gozd. Steljnik je imel nesporne estetske kvalitete, zato je pomenil pomem- bno popestritev celotne krajine (ustni vir Kutnar). Danes tega gozdiča ni več . Na njegovem mestu so polja, gozda pa ni niti v bližini omenjene lokacije. 3. DOLGA - je ime za dolinico sredi gozda. 4. DOLGI DU ali MOKRI DU -vlažna dolinica sredi gozda, kjer so nekoč pasli živino. Ob poti je bila cela vrsta gabrov (ustni vir Kutnar). Nekaj debelih gabrov se je ohranilo še do danes. V preteklosti so te gabre oklestili do določene višine, tako da so razvili izrazito košate krošnje. Pomen teh gabrov je bil vsestranski, vendar se vsega tega verjetno niso nepo- sredno zavedali. Tako so košata drevesa dajala veliko listja za steljo in veliko vej za butare. Gabri so rastli na obeh straneh pota, tako da so ustvarjali nekakšen zeleni obok, ki je bil po pripovedovanju posebno lep. Grčasti gabri so bili · estetsko zanimivi tudi zaradi debeline in oblik. Poleg gospodarske in estetske vrednosti so imeli tudi ekološko, saj so v deblih in krošnjah našli domovanje mnogi gozdni prebivalci. še posebej veliko je bilo sov in drugih ptic, polhov itd. Do teh debelih dreves so imeli naši predniki izredno spoštljiv odnos. Debela drevesa v gozdu pa so bila v ponos vsa- kega kmeta. 5. DOVC- majhna planeta sredi gozda, ki so jo uporabljali za pašo živine (ustni vir Kutnar) . Na tem mestu se v Franciscejskem katastru pojavlja »lhanzhikov dull« po las- tniku lhančku (domače ime). Lastnik Dovca je še vedno lhanček. Danes del Dovca še kosijo, večji del pa se je zarasel z gozdom. G. V. 9/92 4 17 6. GABRJE - tu raste mešan gozd ga- bra, breze in topola. Kot kaže, je bil tu že od nekdaj predvsem gabrov gozd, ki so ga verjetno pozneje posekali na golo . 7. GLOBOKA - kraška vrtača sredi go- zda. Badjura razlaga: »Ime je izvedeno iz besede 'globok' oz . iz besede 'globel', ki je im~ za bolj globoke terenske vdrtine, prej voljne kakor grde." (Badjura, 1953, str. 180}. Na tem delu danes rastejo smreke. Kot se spominjajo vaščani, je bilo tako tudi v preteklosti. 8. GORICE - nekoč so bili na tem pre- delu vinogradi (ustni vir Lavrih). Danes pa je tu predvsem smrekov gozd, ki je bil zasajen . Ime ,,gorice« so poleg •>brd<< in ••holmoV<< najpogostejše ime za nižje vzvišenine v našem imenoslovju. Pojavlja se več vrst goric in ene od teh so tudi »vinske gorice'' (Badjura, 1953, str. 112}. Take predstavlja tudi ta primer. 9. HRAST JE - nekdaj je bil na tem ~estu hrastov gozd (ustni vir Lavrih), danes J8 tu predvsem gozd smreke in bukve . 1 O. ILOVCI - po ustnem izročilu naj bi tu nekoč kopali ilovico za gradnjo hiš (ustni vir Kutnar) . Danes je tu redek gozd, v katerem prevladuje smreka. 11 . KLEJŠČEK - po spominu vaščanov je bil to neporaščen predel gozda, ki se je začel zaraščati pred dobrimi 20 leti (ustni vir Kutnar). Možen izvor ledinskega imena je v be- sedi »klestiti<, ali pa izvira iz tega, da je bil gozd povsem ••okleščen« . Ime lahko razlo- ži~o tudi ~ »kleščami<<, ki jih Badjura opi- SUJe kot 1zraz za trde globače, manjša kratka vrata med pečmi (Badjura, 1953, str. 213) . Izvor imena » Kiejšček« bi lahko bil v »kleščah « , saj gre za nekakšen zožen pre- hod. 12. KLOPČIČ - griček v gozdu, ki je izrazito zaokrožen. 13. KON'C - pas obrobnega gozda, ki prehaja v travnato površino. V ljudskem imenoslovju >•konec" običajno označuje 418 G. V. 9/92 ploskve, ki so deloma ograjene in deloma odprte (Badjura, 1953, str. 27). 14. KOZJI HRIB- predel sredi gozda z mešano drevesno sestavo. V preteklosti so tu verjetno pasli koze . Po pripovedovanju naj bi bil tu še pred 50 leti izrazito redek presvetljen gozd (ustni vir Kutnar). ' 15. KRIŠTAJ VRH- ime domnevno iz- haja iz besede »križ«, ki označuje med drugim tudi grebensko križanje (Badjura, 1953, str. 290}, kot ga imamo tudi v tem primeru. Druga možna razlaga je ta, da izhaja ledinsko ime iz glagola ••krištati se" ki ga nekateri uporabljajo v pogovorne~ jeziku in pomeni ••jeziti se«. 16. LAZ- udornina v gozdu, ki je bila v spominu dveh generacij nazaj še njiva (us- tni vir Kutnar). Tako stanje prikazuje tudi Franciscejski kataster. Slovar slovenskega knjižnega jezika raz- laga »laz« kot s travo porasel, nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem (SSKJ, 4. knjiga, 1985). Laz so pogozdili s smreko . Dobro vidni pa so še nasipi, ki so ločevali ta predel od okoliškega gozda. 17. LEŠČEVJE- na današnjem travniku so nekoč med skalami rasle leske (ustni vir Kutnar). Teh lesk kot tudi skal ni več. 18. L'SIČNE- predel gozda, kjer so bile nekoč in so še danes lisičje luknje. 19. NA REBRI - predel, kjer je bila nekoč sušilnica za lan, danes pa je večji del zaraščen z brezami in grmičevjem. »Reber" pomeni nagnjen svet ali strmino (SSKJ, 4. knjiga, 1985). Badjura pa pravi, da je ••reber« viseči breg ali pobočni del vzpetine. »Imena 'Reber', 'Rebri' in 'Rebern' so pogosti tlopisni izrazi razgibanega terasa- stega sveta. Tlopisna podoba 'rebri' je sneta po trupu, životu ležečih ali počivajočih živali (govedo), ki se jim rebra prav dobro poznajo.'' (Badjura, 1953, str. 54). 20. OGRAJA - pred okoli 40 leti so bili v tem pasu še ostanki ograje. V sklopu ograje je bilo več debelih hrastov (ustni vir Kutnar), ki jih ni več. Predel, ki je bil nekoč robni del gozda, je zdaj pomaknjen od gozdnega roba že prek 50 m. Ograja je preprečevala divjadi, da bi hodila na polja, in živini, da bi uhajala iz gozda, kjer se je pasla. 21 . PEKU - je dolina, ki poteka iz kme- tijskega v gozdni prostor. Nekdaj so v Peklu kosili, danes je velik del doline že zaraščen z gozdom. Dolina se v gozdu razcepi v dva kraka, Smrtn'ce in Dolgo. Badjura razlaga: "'Pekel' je nekaj stra- šnega, zato tudi v naravi ne more pomeniti nič pridnega. Ljudska geografija kaj rada uporablja to prispodobo, vedno le za res grde, zoprne terenske globeli. To je med drugim ime za stisnjene, temačne kraje in tesnobe po vdrti h dolinah." (Badjura, 1953, str. 189). Precej takšne temačnosti ima tudi Peku, še posebej v jesenskem času, ko se iz njega dviga gosta megla. 22. SMRTN'CE -je krak Pekla. Je pre- cej skrita dolinica v gozdu. dobrih 500 mod gozdnega roba. Po ustnem izročilu se je v času turških vpadov, nekje v 16. stoletju, v to dolinico skrila večina vaščanov Zaboršta s svojo živino. Turki so opazili dim, ki se je dvigoval iz gozda in na tem mestu so pobili ljudi in živino (ustni vir Kutnar). 23 . TA PLAV PIL - predel v gozdu, ki se imenuje po modri kapelici, ki stoji na gabru . Včasih je stala v kapelici lesena plastika Stiške Žalostne Matere božje. Us- tno izročilo govori, da je bila kapelica po- stavljena v spomin na nesrečo. Na tem mestu naj bi namreč nekdo prestrašil prija- telja, ki ga je zadela kap in je tam tudi umrl. To mesto v gozdu je ovito kar v nekakšno tančico skrivnosti. Gaber, na katerem je kapelica, se v več kot 70 letih sploh ni opazno zdebelil (premer ima ca. 30 cm) niti se sicer spremenil (ustni vir Kutnar) . Ko je bila stara kapelica dotrajana in ker je bil kip ukraden, so naredili novo. Vanjo so dali reprodukcijo slike, ki je v kratkem času postala nenavadno modra. 24 . TRATA- raven del v gozdu, ki je od gozdnega roba oddaljen dobrih 500 metrov. Na tej površini so še pred 40 leti kosili reso, pozneje pa so grabili listje (ustni vir Kutnar). Ledinsko ime ''Trata« predstavlja manjšo goljavo v gozdu (Badjura, 1953, str. 272). 25. TRJEVKA - danes raste na tem predelu gozd bukve, hrasta, gabra in drugih drevesnih vrst. Ime domnevno spominja na to, da je bilo tu nekoč predvsem trnato grmičevje. 26. VRZEL (lhanova) - predstavlja pre- hod iz gozda na njive, kjer je nekoč potekala gozdna pot, ki je danes ni več . Ta predel je povsem zaraščen . Vrzel se imenuje po enem izmed dveh svobodnjaških kmetov, ki sta nekoč živela v Zaborštu. Domače ime ali priimek Ihan, ki se v vasi nista obdržala, se pojavlja tudi v Franciscejskem katastru. Badjura pravi: ,, 'Vrzel', 'Vrzela' so pre- tržja in naravne predrtine skozi žive meje pa tudi drugi prelazi« (Badjura, 1953, str. 294). V gozdu, na meji območja, ki je v lasti vaščanov Zaboršta, je še ena kapelica s kipom Roženvenske Marije. Ta je vklesana v skalo, ki je ob poti z večjim naklonom. Ker je bila ta gozdna pot po navadi slaba, blatna, so imeli velike težave pri prevozu lesa. ,, Fur mani'' so na tem mestu močno preklinjali, zato so kapelico vklesali njim v opozorilo (ustni vir Kutnar) . Po drugih pripovedovanjih naj bi jo posta- vili v zadoščenje in odpuščanje grehov (ustni vir Lavrih). V negozdnem predelu vasi se pojavljajo naslednja ledinska imena: KUKLC, GRU- MLA, ŠIVN'CA, ST'DENČINE, RUPE, V ŠPORGELNIH, PIJAVCE, DOLINA, ŠPIL, DU, HRIB, PRI TA VOTLI HRUŠK! ... 2.3. Naravna dediščina s kulturno- zgodovinskimi prvinami Od naravne dediščine, ki vključuje tudi določene kulturne prvine, stojita na sredi vasi dve debeli lipi. Razmik med njima je le dobrih sto metrov. Ena od teh je dvode- belna. O pomembnosti lip za dogajanje v vaški skupnosti v preteklosti pričata tudi kamniti mizi, ki sta ob lipah. Vaščani so se na tem mestu, prav tako kot na gmaJni (nekakšen skupen vaški prostor), nekdaj pogosto srečevali. Na enem od gmajniških prostorov stoji tudi prek 1 OO let stara smreka . Ledinska imena in kulturna dediščina v vasi Zaboršt pričajo o nekdanjem bogatem življenju vasi. Na površini okoli 150 ha se G. V. 9/92 419 pojavlja 38 ledinskih imen ali v poprečju eno na približno 4 ha. Pestrost je dejansko še večja, če bi dodali vsa domača imena kmetij in njihovih delov. Poleg tega pa obstajajo še členitve znotraj posameznega ledinskega imena (npr. "dolni in 9orni du" ali po lastnikih " f\Jamrov du in Semetov du«) . Ledinska imena govorijo o veliko večji razgibanosti kulturne krajine na ozemlju Zaboršta v preteklosti . Nekdanje kmetijske površine sredi gozda in na njegovem obro- bju je zarasel gozd, na drugi strani pa so izginili otočki gozda, omejki in posamezna drevesa iz pretežno kmetijskega predela. . Melioracije so botrovale izginevanju mnogih vodnih habitatov in s tem tudi mnogih vodnih prebivalcev. Po pripovedovanju naj bi v Pijavcah živele tudi vidre (ustni vir Lavrih) . Močvirnatih predelov praktično ni več . Zaradi strojnega obdelovanja polj je izginilo mnogo dreves, ki so estetsko in ekološko bogatila kmetijske površine. 3. GOZDAR - SVETOVALEC) OBLIKOVALEC KRAJINE IN KULTURNI POSLANEC Naloga gozdarjev bo v prihodnje tudi ta, da sodelujejo pri oblikovanju in negovanju krajine vsaj z nasvetom in premišljeno argu- mentacijo za ohranitev zanimivih naravnih elementov v kulturni krajini . Gozdar naj bi v prihodnje ne bil trgovec z lesom, moral bi biti tudi svojevrsten kul- turni poslanec, ki bo vzgajal lastnika gozda, kmeta in druge, da bodo znali ceniti na- ravno in kulturno dediščino. Spodbujal naj bi ljudi, da bodo varovali in vzdrževali 420 G. v_ 9/92 dediščino v takšni ali drugačni obliki. Nje- gova posebna pozornost naj bi bila name- njena predvsem gozdnemu prostoru, ven- dar bi bilo prav, da bi ob izginevanju vodnih in močvirskih habitatov kot poznavalec na- rave in ljubitelj naravne pestrosti skrbel tudi za takšne predele zunaj gozda. Njegova prizadevanja bodo posredno bo- gatila naše gozdove in celotno kulturno krajino . VIRI 1. Badjura, R.: Ljudska geografija, Terensko izrazoslovje, DZS, Ljubljana 1952. 2. Držaj, A.: Krajinsko-ekološke značilnosti v toponomastiki jugovzhodne Bele krajine, diplom- ska naloga, BF VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1989. 3. Kočar, T. : Gozd in drevje v krajevnih imenih na območju Ljubljane. GV 49 {1991) 2, str. 102- 105. 4. Papler, V.: Krajinsko-ekološke značilnosti ledinskih imen na Bledu in v okolici. Diplomska naloga, BF VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1981. 5. Tomšič, F.: Nemško-slovenski slovar, 3. izdaja, DZS, Ljubljana 1974. 6. Ustni vir: Kutnar Jože, 56 let, Ul. talcev 5, Ivančna Gorica, december 1991. 7. Ustni vir: Lavrih Roza, 70 let, Zaboršt 11 , Šentvid pri Stični , januar 1992. 8. Ustni vir : Dolgoročni plan občine Grosuplje do leta 2000 - osnutek. Naša skupnost, Grosup- lje, maj 1985. 9. Ustni vir : Franciscejski kataster za k.o. Bu- kovica. (Katastral Plan der Gemeinde Bukovitz in Krain), leto 1825. 1 O. Ustni vir: Pregledna karta občine Grosup- lje. M 1 :50 000 (turistična izvedba), Geodetski zavod SRS 1986. 11 . Ustni vir : Slovar slovenskega knjižnega jezika- (SSKJ), SAZU, Inštitut za slovenski jezik, DZS, Ljubljana 1970. GDK: 892.4 Kam s smrekovo skorjo? Izdelava flokulantov Vesna TIŠLER* V Ameriki radi pripovedujejo tole zgodbo. Ladijski kuhar vpraša kapitana: »Kapitan, ali obstaja izgubljena stvar, za katero veste, kje je?« ,,Jasno, da ne,(( odgovori kapitan, »kako sploh lahko vprašaš tako neumno?" ,,zato gospod,« odgovori kuhar, »ker vam moram poročati, da posoda za čaj ni izgub- ljena, pač pa je na dnu morja." Smrekova skorja znaša 1 O do 15% pose- kanega drevesa in je hkrati ogromna koli- čina odpadnega materiala, ki se kopiči pri lupilnih linijah. Zakonski predpisi namreč zahtevajo, da se ves les iglavcev olupi oziroma prepelje na mehanizirana skla- dišča najkasneje 21. dan po poseku (1 ). Možnosti predelave skorje so številne, od enostavnega kurjenja do izdelave lepil za les in lesna tvoriva, ionskih izmenjalnih smol, sredstev za odstranjevanje črnila s papirja, biocidov, lužil za les, kompostov in Slika 1 : Delovanje kationskega flokulanta (3) drugega, pa je vendar ekonomika prede- lave v vse naštete produkte le delno ustre- zna (2), tako da je skorja, na žalost, še vedno v večini primerov kot »ročka za čaj, potopljena na dnu morja". Vsem preprekam navkljub, na vprašanje, kam s smrekovo skorjo, številni raziskovalci po svetu vedno znova iščejo nove odgovo- re. Med njimi trenutno poleg lepil največ obeta predelava v kationske derivate, ki jih uporabljamo za čiščenje odpadnih vod in jih imenujemo tlokulanti. Bistvo delovanja flokulanta je v tem, da pride zaradi njego- vega pozitivnega naboja do usedanja neči­ stoč z negativnim nabojem, ki so v vodi v koloidni obliki. Ob dodatku flokulanta v odpadno vodo nastane usedlina, nad ka- tero je očiščena voda. Delovanje tlokulanta je prikazano na sliki 1. .----------------------------------------------------------------- + flokulant • Prof. dr. V. T., dipl. inž. kemije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 61000 Ljubljana, Rožna dolina c. Vllt/34, Slovenija nečistoča + usedli na Pri izdelavi flokulanta iz smrekove skorje izhajamo iz njenega vodnega ekstrakta, ki ga dobimo tako, da zdrobljeno skorjo 1-3 ure kuhamo v vroči vodi. Boljši izkoristek G. V. 9192 421 dosežemo, če vodo zamenjamo z razred- čeno vodno raztopino natrijevega hidroksi- da. Dobljeni tekoči ekstrakt moramo nato koncentrirati do približno 45% suhe snovi. Surovi ekstrakt smrekove skorje, ki vse- buje ca. 50% smrekovega tani na (4), še ni flokulant, pač pa ga je potrebno modificirati (5, 6). V ta namen služi GTAC reagent (glicidlltrimetilamonijev klorid) . Z reakcijo, ki jo po avtorju imenujemo Mannichova reakcija, uvedemo dušikov atom v taninsko makromolekulo in jo kationiziramo. Nastane naslednja spojina: EB 8 tanin- OC H2 C H CH2 N ( CH3)sCI i OH Učinkovitost flokulanta je odvisna tudi od velikosti njegove molekule. Le-to povečamo z zamreženjem A-obročev v procianidinskih enotah tanina s formaldehidom. Flokulant testiramo v floktesterju. To je standardizirana naprava, kjer poteka hkrati šest meritev. Te meritve imajo mednarodno oznako »jar test«. V čaše z volumnom enega litra nalijemo odpadno vodo in mešamo 5 minut. Nato dodamo flokulant; nastanejo flokule, katerih hitrost usedanja ugotavljamo s štoparico tako, da beležimo višino mejne črte med bistro in motno tekočino . Dobljeni rezultati služijo za izdelavo flokulacijskih krivulj. Pri- mer ugotavljanja učinkovitosti flokulantov iz smrekove skorje nam prikazuje slika 3. Največ poizkusov s flokulanti iz smrekove skorje so opravili na Univerzi Oulu na Finskem. Ugotovili so, da so primerni pred- vsem za odstranjevanje fosfatov iz odpad- nih vod ter za čiščenje odpadne vode, ki nastaja pri proizvodnji papirja . Izdelali so ekonomsko študijo o proizvodnji flokulantov iz smrekove skorje, po njej so na osnovi cen izhodnih surovin, energetske porabe in Slika 2: Aparat za preizkušanje flokulantov - floktester (7, 8) Slika 3 : Grafični prikaz hitrosti used anja flo k ul v odvisnosti od časa 422 G. V. 9/92 -+- FLO.r.'la2ml • .;.. FLO r9a5ml · ;., · FLO rua10ml · G- · FLO.r9a 15ml FLO.r9a2ml FLO.r9a5ml · FLO.r9a18ml FLO.r9a1 Sml uvedbe tehnološkega postopka dobili pozi- tivni zaključek. Tudi pri nas se ukvarjamo s flokulanti iz smrekove skorje že vrsto let. Z Oddelkom za kemijo Univerze Oulu si izmenjujemo flokulante, ki jih nato testiramo v naših in njihovih laboratorijih. Na skupnih srečanjih razpravljamo o doseganju boljših izkorist- kov izhodne surovine, ekstrakcijskih meto- dah, testiranju flokulantov in možnostih za njihovo proizvodnjo. Glede na številne že izvedene izboljšave je videti, da bo tokrat le uspelo tudi ekonom- sko bolje izkoristiti smrekovo skorjo in da vsaj pri izdelavi flokulantov ne bo predstav- ljala izgubljene surovine, za katero vemo, kje jo dobimo. VIRI 1. Otrin, Z.: Mobilna lupil na linija, Gozdarski vestnik, 6, 1988, s. 285. GDK: 383 2. Rettie, J. C.; Simmons, F. C.: Estimates of bark supply in the Northeast: 1. poglavje v publi- kaciji The chemistry and utilization of bark, North- eastern Wood Utilization Council, Inc., i 949, New Haven. 3. Seppanen, R.: Asurnajkteveden kemiallinen puhdistaminen eri epaorgaanisia yhdisteitaja or- gaanisia polymeereja kayttaen. Univerza Oulu, 1986. 4. Tišler, V.: Galla, E.; Pulkkinen, E.: Fractio- nation of hot water extract from Picea abi es Karst bark, Holz als Roh- und Werkstott, 44, 1986, 427. 5. Mikkonen, H.; Pulkkinen, E.: Use of cationic tannins in wastewater treatment, Second Ameri- can Tannin Conference, Houghton, i 991. 6. Pulkkinen, E.; Mikkonen, H.: Preparation and performance of tanninbased flocculants, Se- cond American Tannin Conference, Houghton, 1992. 7. Šantelj, D.: Lignin in tanin kot surovini za izdelavo kationskih flokulantov, Biotehniška fakul- teta, Ljubljana, 1990. 8. Tišler, V.; Može, N.: Flokulanti iz tanina, LES, 7/8, 1989, 191-194. Ekonomska narava naložb v gozdne ceste nekoliko drugače V zadnji številki Zbornika gozdarstva in lesarstva ( 38, 1991 ), ki ga izdajajo gozdar- ski in lesarski oddelek Biotehniške fakultete ter Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo, so avtorji (1. Potočnik, M. Šinko in l. Winkler) objavili obsežnejši prispevek (35 strani) z naslovom Ekonomska narava na- ložb v gozdne ceste. V prispevku obravna- vajo gozdne ceste v Sloveniji iz različnih vidikov, in sicer: raba gozdnih cest, obseg gradenj v obdobju 1976-89, delež naložb v gozdne ceste od skupnih vlaganj v go- zdove ter ekonomske značilnosti naložb v gozdne ceste. Naslov prispevka, še bolj pa kazalo vsebine, obeta zelo zanimivo tema- tiko, s katero se ukvarjajo predvsem načrto­ valci odpiranja gozdnega prostora s primar- nimi prometnicami. Ob branju prispevka, ki obravnava poznane zadeve, pa se pozor- nemu bralcu kaj kmalu porodijo številna vprašanja in dvomi. Ni namen, da na tem mestu objavimo strokovno oceno navedenega prispevka, vendar menimo, da je naša poklicna dolž- nost, da opozorimo vsaj na tiste zapisane ugotovitve, ki so strokovno močno sporne in bi jih nekritičen bralec lahko v praksi napačno uporabil. O nekaterih spornih na- vedbah so člani odbora za gozdno gradbe- ništvo pri Splošnem združenju gozdarstva razpravljali na svoji seji 1 O. julija 1992. Ne bomo se spuščali v podrobnosti in v samo besedilo prispevka, kjer so navedena izhodišča in način obravnave posameznih postavk, ampak bomo navedli le nekaj odlomkov iz sklepnega poglavja, ki je pov- zetek glavnih ugotovitev celotne razprave. Zaradi nedvoumnosti navajamo besedilo glavnih ugotovitev dobesedno: S povečanjem gostote gozdnega cest- nega omrežja skrajšujemo spravi/ne razda- lje. Velja približno razmerje, da se dejanska spravi/na razdalja skrajša za polovico dele- G. V. 9/92 423 ža, za katerega se poveča gostota cest (npr. če se je gostota cest povečala za 5 %), se bo povprečna spravi/na razdalja skrajšala za 2,5 %.) Vsekakor se s povečevanjem gostote cest- nega omrežja skrajšuje spravilna razdalja, saj je to osnovni namen gradnje novih cest, vendar odvisnost med povečano gostoto in skrajšanjem dejanske spravilne razdalje še daleč ni tako enostavna, kot je prikazano v omenjenem prispevku. V nobenem primeru ta odvisnost ni linearna, niti v najožjem intervalu gostote cest ne, kar izhaja iz temeljnega značaja prometnega omrežja v prostoru. Navajati konkretne številke za navedeno odvisnost in pri tem ne navesti izhodiščnih parametrov (način spravila, in- terval gostote, terenske razmere, izražene s spravilnim koeficientom), je nestrokovno in tudi neprevidno. O zvezah med gostoto cestnega omrežja in dejansko spravilno razdaljo v različnih terenskih razmerah je bilo pri nas opravlje- nih in objavljenih že nekaj proučevanj. Pri- čakovali bi , da bodo avtorji sestavka začeto delo nadaljevali, namesto da so šli od začetka in to na tako pavšalnih vhodnih podatkih. Gradbeni ceni gozdne ceste je treba prišteti še vrednost izgubljene gozdne po- vršine zaradi izgradnje ceste (ca. 1 ha na km ceste) in izgubo prirastka lesa v pasu ob cesti. Raziskave kažejo, da se prirastek lesa na drevju v 1 O-metrskem pasu ob cesti zmanjša zaradi gradnje do 30 %. To izgubo je treba prav tako prišteti k gradbeni ceni ceste. Gornjim navedbam je mogoče v marsi- čem ugovarjati . O tem, na kakšen način naj se upošteva dejansko izgubljena gozdna površina in zmanjšani prirastek lesa zaradi izgradnje gozdne ceste, ter o tem, ali je zaradi različnih vsebin in časovnih dimenzij umestno vrednost izgubljene gozdne po- vršine enostavno prišteti k gradbeni ceni gozdne ceste, naj razpravljajo ekonomisti. Povsem strokovno nesprejemljiv pa je podatek, da 1 km gozdne ceste na splošno zahteva izgubo ca. 1 ha gozdne površine . V izjemnih primerih na krajšem odseku ceste ter za krajši čas je ta izguba lahko 424 G. V. 9/92 še večja, nikakor pa podatka ni mogoče posplošiti in ga navesti v zaključku pri- spevka med glavnimi ugotovitvami brez enega samega dokaza. Tudi v primeru, da izgubo gozdne površine enačimo s po- vršino cestnega telesa, navedeni podatek ne drži. Pri povprečnem naklonu rastišč vseh lesnoproizvodnih gozdov v Sloveniji (34 %), povprečnem razmerju kategorij hri- bine in pri normalni tehniki gradnje znaša širina cestnega telesa 7,8 m. K izgubljeni gozdni površini pa nikakor ne smemo pri- števati celotno širino cestnega telesa. K sreči pri nas gradimo gozdne ceste v tak- šnih klimatskih in talnih razmerah, da se nasipne brežine že prvo leto po gradnji (odkopne nekoliko počasneje) začnejo na- ravno ozelenjevati ne le z zelišči, ampak tudi z drevesnimi vrstami. Po nekaj letih ostane dejansko neporasla površina le vo- zišče , odvodni jarki in mogoče še posamez- ne krpe na odkopni brežini. Če gozd ni samo les, ampak tudi izredno pestra se- stava zelišč za divjad ter maline in jagode na brežinah gozdne ceste, potem prav gotovo navedena površina ni popolnoma izgubljena kot gozdna površina in je ni mogoče enačiti s površino, pokrito z asfal- tom. Tudi podatek, da se prirastek lesa na drevju v 1Om pasu ob cesti zaradi gradnje zmanjša do 30 %, je zelo sporen. Povsem drži , da je marsikatero drevo v neposredni bližini trase pri gradnji hudo poškodovano zaradi miniranja ali kotalenja kamenja. Ni- kakor pa teh poškodb ni mogoče preprosto posplošiti kar na 1 O-metrski pas ob cesti. Pri današnji tehniki gradnje gozdnih cest (uporaba bagra, uporaba hidravličnega kla- diva, miniranje le v nujnih primerih, odvoz materiala na zelo strmih odsekih itd.) ter z nekoliko vestnim delom nastopajo pri grad- nji ceste le majhne poškodbe na okolici gradbišča , ki so v naravnem okolju opazne le nekaj let. Donos ceste {r) je razlika med pozitivnimi in negativnimi gozdnogospodarskimi posle- dicami ceste. Donos ceste mora v čim krajšem času povrniti naložbo oziroma mora določen čas dajati čim višje obresti na vloženi kapital. r = Pspr + Pstr-Svzdr-Spp r donos ceste Pspr prihranek pri spravilu P51, prihranek pri strokovnem delu {krajšem prihodu v gozd) Svzdr stroški vzdrževanja ceste Spp stroški podaljšanja prevoza za- radi povečane prevozne razdalje r=K · {1,0ty'-1) 1.0pn · O.Op Na tem mestu ne bomo razpravljali o primernosti novega izraza in definicije pojma »donos ceste « ampak želimo opozo- riti, da so parametri, navedeni v enačbi za izračun donosa ceste, med seboj v velikem neravnotežju in v besedilu prispevka na- pačno predstavljeni. Za primer vzemimo četrti parameter, ki pomeni povečanje stroškov prevoza zaradi povečane prevozne razdalje. Omenjeni pa- rameter je v besedilu prispevka obravnavan v posebnem poglavju, ki zajema tri strani. Čeprav gre za ugotavljanje povečanja stro- škov prevoza, ni v celotnem poglavju niti enkrat omenjen strošek, ampak je obravna- vana Je podaljšana prevozna razdalja v odvisnosti od povečane gostote cestnega omrežja. Zaključek poglavja se glasi : Na grafikonu 9 je prikazano, kako se relativno povečuje povprečna prevozna razdalja po gozdu, če se povečL!je gostota obstoječega cestnega omrežja. Ce uspemo povečati gostoto cest za 2,5 %, se prevozna razdalja po gozdu s tem poveča za 3 %, če pa povečamo gostoto cest za 5 %, se poveča prevozna razdalja po gozdu za 6 %. Prav tako je možno oceniti, za koliko se bo povečala prevozna razdalja po gozdu za kak drug delež povečanja gostote cestnega omrežja. Ali zgornje navedbe res držijo? Če se le malo poglobimo v vsebino stvari in si zami- slimo praktični primer vožnje vozila po pro- metnici in ustrezno prevožene pot, potem takoj spoznamo, da so zgoraj navedene ugotovitve povsem nesmiselne. Če bi v nekem predelu le podaljševali posamezne ceste, med seboj popolnoma neodvisne, potem dobimo pri enakomerni razporeditvi lesa proporcionalno odvisnost med podalj- šanjem cest in povečano prevozno razda- Naravno zaraščanje odkopne brežine na gozdni cesti le nekaj let po gradnji G. V. 9/92 425 Ijo. Pri odpiranju gozdnega prostora pa gre za cestno omrežje, ki deluje kot prometni sistem in povečanje gostote cest pomeni zgoščevanje cestnega omrežja v istem pro- storu, zato je povečanje povprečne prevo- zne razdalje le malenkostno. Povečanje stroška prevoza v primerjavi z drugimi, težko točno ugotovljivimi stroški, pa je tako majhno, da noben resen avtor že nekaj desetletij tega stroška ne upošteva v svojih ekonomskih izračunih . Tudi tretji parameter v enačbi za izračun donosa ceste (prihranek pri strokovnem delu - krajši prihod v gozd) je v besedilu članka napačno prikazan. V izračunih za ugotavljanje prihranka časa zaradi krajše hoje od ceste v gozd je namreč upoštevana teoretična dolžina hoje namesto dejanske. · Niso nam poznani podatki, za kolikokrat je v posameznih terenskih razmerah dejanska dolžina hoje večja od teoretične, prav go- tovo pa pot hoje ni dosti krajša od dejanske spravilne poti, za katero pa vemo, da je vsaj dva~ do trikrat daljša od teoretične, kar je zapisano tudi v objavljenem prispevku. Naj pripomnimo, da tudi navedeni obra- zec za izračun donosa ceste (r) v taki obliki, kot je zapisan v ugotovitvah prispevka, postavlja na glavo dosedanji splošno znani način izracunanja vrednosti rente. Z vsako izgradnjo gozdne ceste, ki po- meni zgostitev obstoječega gozdnega cest- nega omrežja, posežemo tudi v donos že zgrajenih cest. Zato je treba napraviti tudi oceno t. i. prostorske donosnosti, ki za do- ločeno ožje območje, v katerem bo načrta- GDK: 946.2 vana ceste, opozori tudi na zmanjšanje donosnosti obstoječih cest. Zgornja misel je zapisana zelo pavšalno in lahko velja le v primerih, ko zgoščujemo cestno omrežje v gozdovih, ki ležijo na ravnini ali v predelih, kjer pri polaganju novih tras nismo omejeni s konfiguracijo terena. V hribovitem ali v gorskem svetu pa so tudi predeli, kjer izgradnja nove ceste v posamezno zaprto dolino prav nič ne vpliva na spremembo spravilnih razdalj v sosednjih dolinah. Zato tudi z novo cesto ne moremo ogroziti donosnosti že zgrajenih cest. V takem primeru zadostuje, da le za načrtovano cesto ugotovimo, ali je njena gradnja po vseh kriterijih (tehničnih, eko- nomskih in ekoloških) utemeljena ali ne. Zapisali smo ugovore in pripombe le k nekaterim v prispevku zapisanim končnim ugotovitvam. Pozoren bralec bo ob branju prispevka imel še dovolj priložnosti za kri- tično presojo in primerjanje besedila z de- janskim stanjem v praksi. Nerodno je le toliko, da je poglavje z ugotovitvami preve- dena tudi v angleščino in Zbornik odposlan na tuje znanstveno-raziskovalne ustanove. Le upamo lahko, da na osnovi navedenega prispevka ne bodo ocenjevali našega stro- kovnega in znanstvenega dela. Odbor za gozdno gradbeništvo pri Splošnem združenju gozdarstva Slovenije Predsednik odbora mag. Andrej Dobre Strokovna ekskurzija po Nemčiji V času od 6. do 12. julija 1992 sem se udeležila ekskurzije · po Nemčiji s tematiko POŠKODOVANOST GOZDOV v organiza- ciji Inštituta za uporabno botaniko Univerze Essen. Skupaj s tamkajšnjimi študenti bio- logije in ekologije sem pod strokovnim vod- stvom gozdarskih strokovnjakov posamez- nih gozdnih območij, ki smo jih obiskali, ter 426 G. V. 9/92 prof. dr. R. Guderiana, spoznavala zgradbo in delovanje gozdnih ekosistemov, uporabo gozdnega prostora, predvsem pa vpliv one- snaženega zraka in drugih dejavnikov na stanje gozdov, pa tudi vlogo gozdarjev v boju za ohranitev bolj ali manj poškodova- nih gozdov. V območju Siegerland smo si ogledali od človeka močno spremenjen zasebni gozd. Prevladujejo čisti sestoji iglavcev, ki so na danem območju izredno labilni, občutljivi za vetrolome, sušo, napade insektov, pove- čane koncentracije kemičnih spojin v zraku itn. Gozdarji zato poskušajo vzgojiti stabil- nejše mešane gozdove iglavcev in listav- cev, ki bi bili naravi bližji in bi trajno oprav- ljali številne funkcije. V Bavarskem gozdu, ki je najstarejši narodni park v Nemčiji, ustanovljen leta 1970, smo se spoznali s cilji in nalogami upravljalcev parka. Gre za varovanje na- rave in s tem ohranjanje pestrosti življenj- skih oblik, možnost raziskovanja bolj ali manj nedotaknjenih gozdov in za izobraže- vanje ljudi o gozdnih ekosistemih. Tudi tu se srečujejo s težavami zaradi os_labljenih gozdnih sestojev zaradi kompleksnega de- lovanja abiotskih in biotskih dejavnikov. Onesnažen zrak, ostre klimatske razmere, gradacije podlubnikov itd. puščajo za sabo poškodovana in mrtva drevesa ter na ta način oslabljene sestoje, še bolj izpostav- ljene novim negativnim vplivom . Posegi gozdarjev so v narodnem parku na obrobju omejeni, v določenih predelih pa so popol- noma izključeni. Na območju Fichtelgebirge in Franken- wald so gozdovi močno poškodovani zaradi kompleksnega delovanja različnih dejavni- kov na že same po sebi labilne antropogene spremenjene sestoje (naravno mešane go- zdove s prevladovanjem listavcev so zame- njali umetno osnov ani sestoji iglavcev); po- škodovanosti tamkajšnjih gozdov pa botru- jeta predvsem onesnažen zrak ter eks- tremne klimatske razmere. Za ohranitev gozda in povečanje njegove stabilnosti se tam gozdarji borijo na različne načine: vna- šajo odpornejše drevesne vrste, pospešu- jejo listavce, z gnojenjem sestojev (pred- vsem s kalijem in magnezijem) zvišujejo kemično reakcijo tal, varujejo sestoje pred divjadjo z žicami, itn. Visoke lege na češki in nemški strani Češkega rudogorja so marsikje že povsem ogolele. Na nemški strani poskušajo gozd z različnimi posegi le ohraniti, na češki strani pa za nekdaj mogočnimi gorskimi gozdovi ostajajo le travnate površine s posameznimi drevesi. Čeprav smo si ogledali zelo raznolika gozdna območja v Nemčiji, z medsebojno precej različnimi naravnimi danostmi ter posegi ljudi v gozdni prostor v preteklosti in sedanjosti, so tako vzroki za poškodova- nost in propadanje gozdov kot tudi posegi gozdarjev v smislu varovanja ter ohranjanja le-teh, podobni . Problem onesnaženja zraka je posledica razvoja gospodarstva in rasti prebivalstva. Na vse prej kot enosta- ven in hitro rešljiv problem gozdarji nimajo neposrednega vpliva. Lahko pa k izboljša- nju položaja vplivajo s svojimi posegi v gozd. Ti so v Nemčiji, na podlagi izkušenj in znanstvenih spoznanj, usmerjeni pred- vsem k osnovanju mešanih sonaravnih se- stojev, ki bi s svojo pestrostjo življenjskih oblik trajno in kakovostno opravljali raz!lčne funkcije. Po končani ekskurziji sem si ogledala še Univerzo Essen s sodobnimi laboratoriji za raziskavo vpliva onesnaženega zraka na posamezne drevesne vrste. Raziskujejo vpliv posameznih kemičnih spojin v zraku na različne drevesne vrste ter simulirajo dejanske klimatske pogoje in skupno delo- ~anje kemičnih spojin na rastline. V kraju Solingen sem se srečala s tam- kajšnjimi gozdarji, ki so mi predstavili svoje delo in nekatere projekte, npr. projekt rena- turacije v preteklosti melioriranega območ­ ja. Vlažne rastlinske združbe v vsej svoji pestrosti ob pomoči gozdarjev ponovno prodirajo na ta rastišča, ki so bila zaradi izsuševanj ter čistih nasadov smreke, bora ter rdečega hrasta močno osiromašena. Močvirni predeli z avtohtono rastlinsko odejo so namreč bivanjski prostor za šte- vilne organizme, ki so v gosto naseljenem območju Porenja in drugje po svetu že močno ogroženi. Katarina Groznik G. V. 9/92 427 STROKOVNA SREČANJA GDK: 946.2(047) Stoletnica IUFRO v Berlinu V času od 31. 8. do 4. 9. 1992 je bila v Berlinu in v bližnjem Eberswaldu organizi- rana proslava ob 1 OO. obletnici ustanovitve IUFRO. Proslavo so spremljali tudi stro- kovni sestanki številnih IUFRO skupin raz- iskovalcev (subject, project and working groups). Iz Ljubljane se je prireditve udele- žilo več raziskovalcev (5 z biotehniške fa- kultete, 5 z inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo), ki so sodelovali na različnih strokovnih srečanjih. Kot pomočnik vodje skupine (deputy leader) sem sodeloval predvsem pri delu skupine P.3.03 Ergono- mija, in sicer pri pripravi in izvedbi delov- nega sestanka skupine in pri poslovnem sestanku oddelka 3 IUFRO Prvi dan prireditve je bil namenjen pravi proslavi. V samostanu Chorin blizu Ebers- walda je pred več kot 1 000 udeleženci nekaj govornikov obnovilo zgodovinske do- godke pred 1 OO leti, ko je bila 17. avgusta 1892 podpisana listina (dogovor) o ustano- vitvi mednarodne zveze gozdarskih raz- iskovalnih organizacij. Ustanovilo jo je več ustanov iz Nemčije in po ena iz Avstrije in Švice. Govorniki so govorili tudi o današnji velikosti in pomenu IUFRO, pa tudi na prihodnje njeno delo niso pozabili. Sodelu- joči politiki so seveda govorili o ekološki politiki. Posebno mesto so imeli pri vsej proslavi predstavniki tistih raziskovalnih us- tanov, ki so sodelovale že pri ustanovitvi IUFRO. Slavnostnim govorom so sledili poldnevni izleti, predvsem v Eberswalde. Pridružil sem se skupini ••Proučevanje dela«, kjer smo se srečali vsi sodelujoči, ki se ukvar- jamo s tovrstnimi raziskavami. Po skupnem (slavnostnem) kosilu so nam pokazali stav- bo, ki jo je leta 1927 s skromnimi sredstvi (GEFFA) zgradil H.H. Hilf za svoj inštitut za znanost o delu (IFFA). V njeni veži so postavili tudi skromno, vendar celovito raz- stavo o razvoju nemških raziskovalnih inšti- tutov in metod na področju znanosti o delu. 428 G. V. 9/92 O tem sta nam pripovedovala L. Juelich in G. Sobiel. O svojih doživetjih v začetku razvoja proučevanja gozdarskega dela sta nam nekaj povedali tudi hčerki H. H. Hilfa. Vse skupaj je bilo obarvano torej s precej nostalgije za tistimi zlatimi časi, saj zdaj ob združitvi obeh Nemčij, ko se ukinjajo šte- vilne ustanove in nastajajo nove, še ne vejo, kam jih bo pripeljal nadaljnji razvoj raziskovalne pa tudi pedagoške dejavnosti. V Eberswaldu namreč ponovno ustanav- ljajo gozdarsko visoko šolo in raziskovalne inštitute. V okviru tega izleta smo se udele- žili še odkritja dveh spominskih plošč na stari gozdarski akademiji v Eberswaldu, in sicer njenemu ustanovitelju F. W. L. Pfeilu ter ustanovitvi IUFRO. V parku pred akade- mijo so zasadili še dve drevesci. Zvečer je slavnost zaključil simfonični koncert RIAS Berlin v samostanu Chorin. Naslednji dan so se prireditve nadalje- vale na tehnični univerzi v Berlinu s plenar- nim zasedanjem, kjer so vodilni strokov- njaki s posameznih področij gozdarske de- javnosti (11) v obsežnih referatih na osnovi zgodovinskega razvoja govorili o nalogah raziskovalnega dela pri nadaljnem razvoju gospodarjenja z gozdovi. Načeli trajnosti gozdov in zadržanega razvoja sta pri tem prevladovali . Ena izmed zanimivih ugotovi- tev (H. SCHULZ) je bila tudi, da nezadovo- ljevanje vse večjih potreb po lesu (tudi s plantažami) lahko ogrozi trajnost gozdov, saj pomanjkanje sproži njihovo uničevanje. Sploh je na plenarnem zasedanju prevlado- vala tema o ogroženosti gozdov. Na teh- nični univerzi v Berlinu so organizatorji pripravili tudi majhno, vendar celovito in prijetno razstavo o sto letih IUFRO. Izdali so tudi publikacijo z enakim naslovom. Tretji in četrti dan prireditve so se zvrstili številni sestanki skupin IUFRO. V projektni skupini P.3.03 Ergonomija je bilo predstav- ljeno 6 referatov, ki so večinoma govorili o programih in predpogojih uveljavitve ergo- nomije v razmerah različnih dežel. Predsta- vil sem rezultate večletnih raziskav o obre- menitvah sekačev in njihovo odvisnost (srčnega utripa) od načina dela, lastnosti delavcev in delovnih razmer. Na poslovnem sestanku smo v tej skupini govorili o dogod- kih od kongresa v Montrealu do danes in o programu prihodnjega dela. Ugotovili smo, da bodo posamezniki iz skupine lahko sodelovali na prireditvah, ki bodo v Han- novru (Nemčija 1994), v Harbinu ( Kitajska 1994), v Cu riti bi (Brazilija 1994) in v Corva- lisu (ZDA 1994). Realno načrtovani sesta- nek skupine pa bo ob kongresu IUFRO v Tampere (Finska 1995). O organizaciji kon- gresa in dela skupin tedaj smo obsežno razpravljali tudi na poslovnem sestanku celotnega oddelka 3 IUFRO (Division 3) v četrtek popoldne. Pričakujemo, da se bomo tega sestanka tudi lahko udeležili, saj kak- šna drugačna izmenjava rezultatov raz- iskav v gozdarstvu še ni zaživela, čeprav smo dosti govorili o računalniških poveza- vah med raziskovalci. Strokovnim sestankom so peti dan sledile enodnevne ekskurzije po novih vzhodnih nemških deželah. Bile so bolj turistične in razen ekoloških in zgodovinskih niso bile specializirane po strokovnih področjih. Zla- sti s področja gozdarskega dela in tehnike ni bilo nobene. Sledilo je še 5 večdnevnih ekskurzij po evropskih deželah, na katere pa že zaradi njihove cene nismo smeli niti pomisliti. Sicer pa Evropo že nekoliko poznamo. Najbrž so bile res tudi bolj namenjene udeležencem iz čezmorskih dežel, z drugih celin. Kljub temu, da je bilo v tem tednu precej časa namenjenega proslavam, pa so bili tudi strokovni stiki iz spoznavanja najnovej- ših trendov razvoja raziskovalnega dela pomembni za naše nadaljnje delo. IUFRO je vendar tako pomembna gozdarska orga- nizacija, da bi morali v njej še aktivneje sodelovati oziroma tudi v prihodnje najti voljo in sredstva za organizacijo sestankov posameznih skupin tudi pri nas v Sloveniji, saj lahko tujim raziskovalcem marsikaj po- kažemo. Dr. Marjan Lipoglavšek Gozd v Triglavskem narodnem parku Sodelovanje Triglavskega narodne parka na razstavi >>Euroforesta 92« v Veroni (Italija) V naravi ni mej in ovir za prosto prehaja- nje energetskih tokov in nekaterih prvin ekosistema. Biološka izmenjava rastlin- skega in živalskega sveta med ekosistemi je vedno temeljila na pestrosti in stabilnosti narave. Ris, medved, jelen in druge živali nemoteno migrirajo. Ne potrebujejo potnih listov, temveč le gozdove. V organizaciji italijanskega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ter glavne direkcije za gozdove je bila v Veroni od 8. do 11. maja razstava Euroforesta 92. Namen raz- stave je bila predstavitev gozda in gozdnih ekosistemov na zavarovanih področjih. Na pobudo uprave Foresta di Tarvisio, katere gozdni rezervat meji na Triglavski narodni park, smo pripravili skupno predstavitev. Območji sta ločeni le politično in upravno, v geografsko biološkem smislu ga predsta- vjata celoto - Julijske Alpe. Triglavski na- rodni park in Foresta di Tarvisio upravljata z območjem, kjer vladajo enaki varstveni režimi. Predstavniki Triglavskega narodnega parka smo s posterji prikazali značaj in vlogo gozda v parku, njegove splošne zna- čilnosti in nekatere dendrometrijske podat- ke. Na višinskem prerezu smo prikazali vrste gozda in sestojne tipe po višinskih pasovih. Glede na večnamensko vlogo go- zda v narodnem parku smo predstavili fun- kcije gozda, prikazali kje ležijo gozdni rezer- vati in opisali njihove značilnosti. Poseben G. V. 9/92 429 poudarek je bil na predstavitvi strokovnih del in raziskav, ki so bile opravljene v gozdovih narodnega parka. Smrekov gozd v TNP, strategije rasti v šopih in danes nadvse aktualno zdravstveno stanje go- zdov so bili deležni velike pozornosti. Raz- stava je bila za nas uspešna, zanimiva in poučna. Na tem mestu bi se v imenu TNP rad zahvalil sodelavcem GG Bled in SGG Tolmin ter Gozdnogojitveni enoti Gozdar- skega oddelka BTF v Ljubljani za pomoč pri vsebinski in tehnični pripravi posterjev. Gozd je naravna prvina krajine v Triglav- skem parku in zavzema kar dve tretjini celotne površine. Gozdovi v TNP so nepre- cenljive vrednosti. Tu ne mislimo na lesno- proizvodno vlogo gozda, ki naj bi se posto- poma umaknila iz gozdov parka do korist- nega minimuma. Živimo v času, ko naj bi pri večini ljudi dozorela predstava o kom- G DK: 425 .1 :425.3:48 :971 pleksnosti gozda. Še posebej v našem lepem gorskem svetu se mora tehtnica obvezno nagniti na stran pomena splošno družbenih funkcij gozda. Vse gozdove v osrednjem delu TNP je potrebno zakonsko zavarovati kot gozdove s posebnim name- nom. Gre za prevladujoče varovalno, krajin- sko, kulturno, rekreacijsko in prav v osred- njem delu tudi estetsko vlogo gozda. Go- zdovi dajejo Triglavskemu narodnemu parku svojo neizbrisne podobo, zato je skrb in odgovornost zanje toliko večja. Človekov neposreden in posreden vpliv na prostor mora biti kontroliran. Le tako bo osnovni namen narodnega parka- ohranjanje prvo- bitne narave - uresničen. Martin Šolar Triglavski narodni park 13. zasedanje delovne skupine »Poškodbe gozdov in vzdrževanje čistoče zraka« za Alpe in Alpe-Jadran Mestre (Italija), 25.-27. maj 1992 Gostitelj delovnega sestanka je bila to- krat severnoitalijanska provinca Benečija, oziroma oddelek za gozdarstvo pri regio- nalni vladi te dežele. Sestanka se je udeležilo 21 predstavni- kov iz 12 dežel držav članice A-A ali Arge -Alp. Program je zajemal poročilo o inventurah gozdnih tal, priprave na simpozij : »Vpliv polutantov iz atmosfere in obremenitev goz- dnih tal v Alpah«, poročilo o poškodbah gozdov zaradi divjadi in pomladitvena pro- blematika alpskih gozdov, metode integral- nih meritev ozona in dušikovih oksidov ter razno. Delovna pot nas je vodila iz industrijsko in prometno onesnaženih in hrupnih Mester skozi vsakomur znane Benetke, čez Furlan- sko nižino do predgorskega Belluna in dalje v osrčje Dolomitov v visokogorsko Missu- rino. 430 G. V. 9/92 Na tej poti smo spoznali gozdarske upravne in operativne forume, se srečali s predstavniki oblasti, se seznanili z načinom delovanja omenjenih struktur ter videli raz- lične tipe gozdov, drevesnice, raziskovalno infrastrukturo, probleme, ki tam nastopajo, in načine njihovega reševanja. Kot je dežela pestra v naravnem in tudi narodnostnemu oziru, je pestra tudi njena okoljevarstvena problematika, reševanje le- te pa je lahko zgled mnogim podobnim deželam, tudi Sloveniji. Poročilo o stanju gozdov in gibanju po- škodovanosti zajema podatke iz 19 dežel (držav). Z izjemo Švice in Bavarske, kjer ugotavljajo poslabšanje stanja gozdov, lahko rečemo, da je stanje glede na pred- hodno leto nespremenjeno, so pa velike razlike v poškodovanosti med posameznimi deželami, drevesnimi vrstami in deleži po- škodovanosti; vse to potrjuje velik vpliv vremensko klimatskih razmer na stanje go- zdov, pa tudi različnih metod dela. Monitoring gozdnih tal je še vedno šibka točka številnih dežel. Popolnih inventur je malo, metode dela niso enotne. Očitna so prizadevanja, da tudi ta delovna skupina osvoji metodo talnega monitoringa ECE. V načrtu je priprava simpozija - aprila 1993 v Berchtesgadnu v Nemčiji. Vsebin- sko bo razdeljen na več tematskih sklopov, in sicer: mokri depoziti, suhi depoziti, trans- port in spremembe polutantov, podatki o talnih inventurah, trendih in zakisovanju tal, kroženje dušika, vpliv depozitov na tla in vegetacijo, ukrepi za vzdrževanje čistoče ozračja in gospodarjenje z gozdom. Stališča o vplivu divjadi pri pomladitveni problematiki gorskih gozdov so bila precej različna. Vsi pa so se strinjali, da je stalež divjadi marsikje daleč previsok, ponekod pa je na delu tudi neavtohtona divjad. Ker je diskusija zahajala na stranpota in je postajala ostra, jo je predsedujoči dr. Weis~ sgaerber z motivom časovne stiske diplo- matsko prekinil. V zadnji točki internega dnevnega reda je bilo podano kaj, kje in kako kdo dela - meri, kako je opremljen in kdo ga financira. Konkretno o podatkih meritev ni bilo pove- danega veliko. Iz vsega pa se je dalo povzeti, da so metode dela na zelo različnih nivojih in da razne metode merjenja imisije (svečke in podobno) lahko dajo samo zelo splošne podatke in da jih večina dežel opušča, oziroma jih je že davno opustila. Iz protokolarnega dela si velja zapomniti: vsi protokolarni sprejemi so bili do podrob- nosti izpiljeni. Povsod je bilo čutiti veliko spoštovanje avtoritet. Kljub navidezno stro- gemu hierarhičnemu redu vlada med oseb- jem določene inštitucije pravo, človeško vzdušje. Na terenu pa je bilo zanimivo in poučno videti in spoznati proizvodno in komercialno drevesničarsko problematiko, enodobne či­ ste sestoje, ogromne komplekse propada- joče smreke (bolezni, insekti, mejni area! razširjenosti, ozon), inštitut za "Proučeva­ nje problematike gorskega sveta'' v Arrabi, visokogorske gozdove macesna, (smreke) in cemprina. Ob vsem tem so bili nanizani vsi problemi, ki se tam pojavljajo in naka- zane smeri reševanja. Organizacijsko in strokovno je bil sesta- nek na izredni višini, tudi gostiteljski - kulinarični je zaslužil 5 zvezdic. Pretežni del stroškov je nosil organizator. Zahvala gre vsem, prav posebno pa neposrednemu organizatorju dr. Mauriziu Dissegni. Obveznosti Slovenije iz sklepov sestan- ka: 1 . V najkrajšem času moramo dostaviti eventuelne popravke in dopolnila >>Poročila o zdravstvenem stanju gozdov v osrednjem in vzhodnem alpskem prostoru 1989- 1991« 2. Najkasneje do 31 . decembra 1992 moramo narediti kratko in jedrnato poročilo, kaj je na področju monitoringa gozdnih tal pri nas narejeno in kaj načrtujemo. 3. Za simpozij v Berchtesgadnu je treba določiti enega ali dva referenta. Prvi naj bi obvladal talno problematiko, drugi depozite, imisije, transport in spremembe polutantov. 4. V delo te skupine se mora aktivno vključiti strokovnjak za problematiko gozd- divjad. Čeprav rok za sestavo poročila na to temo ni bil določen, je bilo razumeti, da ga delavna skupina želi dobiti čimprej. Marjan Šolar G. V. 9192 431 GDK : 425.1 :425.3:48:971 8. zasedanje delovne skupine ICP za ugotavljanje in spremljanje onesnaženega zraka na gozdove Avignon (Francija), 5.-7. maj 1992 Kot da bi vedeli, da bo Slovenija 14 dni pozneje sprejeta v Združene narode, so nas in tudi Hrvaško obravnavali popolnoma enakopravno. Prvič smo nastopili samo- stojno kot država Slovenija in bili s tem rešeni številnih administrativnih težav, ki so prej nastajale na relaciji Ljubljana-Beograd . Skupno s predstavniki delovne skupine in predstavniki UN nas je bilo 59 iz 23 držav (iz Slovenije eden, dva iz Hrvaške), v ICP programu pa je v letu 1991 sodelovalo 33 držav. Sestanek je kot vedno avtoritativno vodil predsednik ICP-ja g. Wermann, glavno breme organizatorja pa je bilo na ramenih g. Barthoda. Obširen delovni program lahko strnemo v naslednja poglavja: - protokolarni del - obravnavanje poročila o stanju ICP gozdov in delu delovne skupine v zadnjem letu - dopolnila manuala (metodike) - razprava o vzrokih za poškodbe in določitev kritičnih obremenitev - povezovanje z drugimi mednarodnimi programi (EMEB, EC ... ) - načrovane aktivnosti lCP-ja - finančna problematika - razno. Najpomembnejše ugotovitve srečanja Stanje iglavcev se je v desetih, listavcev pa v šestih državah izboljšalo, značilno poslabšalo pa se je le v petih oziroma dveh državah. Slovenski gozd je po skupni poškodova- nosti v evropskem povprečju, pri iglavcih smo med večjimi, pri listavcih pa med manjšimi poškodovanci. Večina držav meni, da je onesnažen zrak eden izmed faktorjev, ki povzroča neko splošno labilnost gozdov. Skrajnežev je malo, pa še ti običajno slabo ločujejo imisij- 432 G. V. 9/92 sko klasiko in poškodbe gozdov širokega prostora. Poročilo o stanju ICP gozdov za leto 1991 ima drugačno zgradbo. Države ICP-ja so na osnovi geografskih in deloma tudi ekoloških pogojev razporejene v 5 skupin . Slovenijo so razporedili v skupino jugo- vzhodnih evropskih držav, skupaj z Hrvat- ska, Romunijo, Madžarsko, Bolgarijo in Ju- goslavijo. S to razporeditvijo se nisem stri- njal in zahteval premestitev v skupino sred- njeevropskih držav, kjer so Svica, Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška. . . Predlog sem utemeljil z naravnimi danostmi in obstoje- čim mednarodnim sodelovanjem. Pri dopolnitvah manuala se je največ govorilo o monitoringu . tal in analizah prirastka ter o vrstah raziskav na posame- znih ICP raziskovalnih nivojih. Opaziti je težnje, da 1. nivo ostane na sistematičnih mrežah, da se 2. in 3. združita in sta lahko tudi geometrično nesistematična, razprav- ljalo pa se je tudi o najvišjem 4. nivoju, kar je že inštitut v malem. Razumeti je bilo, da je t. i. ekspertna panelna skupina za tla z delom zelo daleč, da so prirastoslovci dose- gli velik napredek in bo v kratkem natančno določeno, kaj določen lCP raziskovalni nivo predstavlja. Vse to bo realizirano na osnovi dela panelnih skupin in gradiv, ki jih morajo ICP-ju dostaviti posamezne države v obliki anket. Predvidene raziskave na najvišjem nivoju naj bi pojasnile vzroke poškodovanosti go- zdov ter dale osnove za določitev do pustnih in kritičnih obremenitev ekosistema. Znan- stveniki se bodo v začetku še posebno intenzivno lotili tal. Osnova vsega sodelovanja med posa- meznimi programi in institucijami so enotna merila zajemanja določenega parametra iz kompleksa raziskav fenomena velikopo- vršinskih poškodb gozdov. Zelo enostaven zaključek, njegova realizacija pa je zelo zahtevna; vendar se stvari dobro razvijajo . Nekako osrednja in stalna aktivnost ICP- ja so t. i. trening kurzi . Teh bo letos več, bodo regijski in intenzivnejši. Maksimalna odstopanja med posameznimi člani ne smejo biti večja od 1 O% (v preteklosti tudi do 60 %) . Tako meni strokovni in organiza- cijski spiritus agens ICP-ja g. Panzer. ICP mora biti aktivno vključen v vsa dogajanja okoli poškodb gozdov in onesnaževanja okolja, sodelovati mora na raznih konferen- cah in kongresih . S tem v zvezi je bil večkrat omenjen tudi IUFRO kongres ·1992. Načrtovane aktivnosti so neposredno odvi- sne od finančnih sredstev. Predlagano je bilo, da se letni fond za delovanje ICP-ja poveča, kar pomeni, da bodo prispevki držav članic večji. Pod točko razno smo kot ponavadi povedali tisto, kar smo prej pozabili, posebni sta bili le poročili kanadskega in ameriškega opa- zovalca. Razložila sta njihove raziskovalne programe. Še nekaj zabeležk s srečanja - sprejemljivo je samo ekoklimatsko raz- vrščanje evropskih držav v več skupin, - Pogosto smo zelo protislovni. Po eni strani govorimo o slabšanju stanja gozdov, po drugi pa o povečanem prirastku in rasti lesnih zalog. - Nobena delovna skupina, še posebno pa ne ICP, se ne sme zate kati k nekim splošnim zaključkom in pavšalnim ukre- pom; je pa to šibka točka velikih delovnih skupin, pravi lnnes iz Velike Britanije, naj- večji konstruktivni razpravljalec te skupine in neoficialni lektor za angleščino. - Zelo pogosto nimamo primerjalnih (ni- čelnih) vrednosti, kar nas vodi v popačenje trendov (analiz). - Dokazano je, da 40% osutost povzroči 20-25% padec prirastka. - Niso (nismo) se zedinili , kateri del drevesne krošnje se pri oceni osutosti iz- ključi in če se sploh kaj izključi. - Veliko smo govorili o celotnem postop- ku foliarnih analiz. Mnenja so bila zelo različna, zato je finski delegat g. Ka upi predlagal konstituiranje posebne panelne ekspertne skupine za to področje. Status Slovenije v tej delovni skupini je treba urediti na državniški ravni. Naše krat- koročne strokovne obveznosti (dostava po- ročila, stališče o vlogi onesnaženega zraka za poškodbe gozdov, pismeno poročilo o popisu poškodovanosti gozdov 1 991, an- keta o naših aktivnostih) pa so že izvršene. ICP želi, da vsaka država članica ICP-ja naredi popis poškodovanosti gozdov vsaj na 16 x 16 km mreži. To je bi la izrecna želja g. Panzerja. V letu 1992 je bila ta želja pri nas praktično neizvedljiva. Slovenija je dobila priznanje za stalnost v delovni sku- pini in za sodelovanje našega predstavnika v ekspertni panelni skupini za tla. Dobro bi bilo, da pridemo tudi v ekspertno panelno skupino za prirastek. Organizacijo sestanka v letu 1993 so prevzeli Madžari. Za našo uveljavitev, in končno tudi zaradi našega gozda, bo kmalu treba razmisliti o sestanku pri nas. Pogoj za uspešno srečanje pa ni , tako kot v preteklosti poškodovani gozd, ampak raziskovalni dosežki, in teh imamo kar precej; priprave na tak sestanek pa bi raziskave še pospešile . Francozi so sestanek zelo dobro pripravi- li , program z določenimi kulturnozgodovin- skimi in pogostitvenimi vložki popestrili , poskrbeli, da smo z besedo in sliko spoznali Provinco, v kateri je veliko lepega in zanimi - vega . Vsem, ki so mi finančno pomagali (Fran- cosko ministrstvo za kmetijstvo in gozdar- stvo, ICP, Slovensko ministrstvo za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano) naj bo na tem mestu izrečena prisrčna hvala. Marjan Šolar G. V. 9/92 433 Dejavnost Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Raziskovalna skupina prof. dr. Franca Batiča z Inštituta za gozdno in lesn~ gospodarstvo v Ljubljani je v sodelovanju s skupinami iz Oddelka za rastlinske znanosti Univerze v Cambridgeu, Inštituta za sistematsko botaniko Univerze v Munchnu in Inštituta za rastlinsko fiziologija Univerze v Gradcu, prijavila evropski izobraževalni program TEMPUS z naslovom Bioindikacija onesnaženosti gozdnih tal - razvoj metod in šolanje. Namen programa je: 1. razvoj in adaptacija metod bioindikacije onesnaženosti gozdnih tal za slovenske razmere; 2. oblikovanje raziskovalne skupine v Ljubljani, ki bi bila v treh letih sposobna izvajati metode bioindikacije, potrebne za analize onesnaženosti gozdnih rastišč v Sloveniji na mednarodno priznani in primerljivi ravni; 3. predstavitev skupine in metod na izobraževalnem seminarju ob izteku triletnega programa TEMPUS. Mag. Hajka Kraigher V jesenskih mesecih (od 1. 9.-15. 11. 1992) smo pregledali zdravstveno stanje sadik v petindvajsetih gozdnih, topolovih in okrasnih drevesnicah, ki so jih upravljalci in lastniki prijavili za pregled. Obvezni in redni zdravstveni pregled semena in sadi/nega blaga, ki se uporablja v gozdarstvu, predpisujeta Zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci in Pravilnik o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadi/nega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin. Letošnja ocena je, da je pridelovanje sadi/nega blaga, kljub vsesplošni strokovni ohlapnosti v gozdarstvu, ki je posledica splošnih težavnih razmer v gozdarstvu, še vedno dovolj korektna, kar je spodbudno. Seveda pa nevarnost, da se stvari poslabšajo, še vedno ni mimo. Ostaja pa še vedno odprto vprašanje nadzora tega blaga v prometu. Alenka Munda Izdelan je projekt računalniške podpore Javni gozdarski službi Slovenije. V mrežo so vklj-učeni vsi »organskic< udeleženci in tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vrednost strojne in osnovne programske opreme je 400.000 DEM, kar bi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 1993 moralo zagotoviti, če ima resen namen gozdarstvo spet postaviti na noge. (Sicer pa je ta znesek, glede na porabo drugih ministrskih resorjev, samo kapljica!) Marko Kmecl Iz Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo Stekel je višješolski študij ob delu za zaposlene gozdarske tehnike. Za 116 vpisanih potekajo predavanja in vaje ločeno na treh lokacijah : v Ljubljani (39), Postojni (33) in v Slovenj Gradcu (44). V oktobru je stekel tudi univerzitetni program podiplomskega študija »Varstvo okolja«. Med 30 vpisanimi iz najrazličnejših strok so tudi 4 gozdarjj. Gozdnogojitvena enota (prof. Mlinšek) je izvedla nekajdnevni seminar za izbrano skupino avstrijskih gozdarskih inženirjev na temo »Sonaravno gospodarjenje z gozdovi<<. 434 G. V. 9/92 [ AKTUALNO n * n-~AKTUALNO H * AKfUALJiJd:j Znanstveno pedagoški sveti Oddelka za gozdarstvo, Biotehniške fakultete in Univerze v Ljubljani so soglasno sklenili, da se prof. Mlinšku podeli častni naslov ,,zaslužni profesor«. Podelitev bo opravljena ob dnevu Univerze v Ljubljani 2. 12. 1992. To visoko priznanje prof. Mlinšku je hkrati priznanje Gozdarskemu oddelku in gozdarski stroki v Sloveniji. Z Univerze za kulturo tal z Dunaja je Oddelek za gozdarstvo obiskal doc. dr. Herbert Ki/lian in imel javno predavanje na tematiko zgodovina gozdarstva z naslovom: ''Od klina do motorkea. Na enotedenskem študijskem obisku na Oddelku za gozdarstvo so bili naslednji profesorji iz gozdarskega oddelka Tehniške univerze v Zvolenu (Slovaška) : prof. dr. štefan šmelko, doc. Milan Hladik C.Sc. in docent Vladimir Scheer C.Sc. Dr. Franc Gašperšič Iz dejavnosti Splošnega združenja gozdarstva Na seji izvršilnega odbora Splošnega združenja gozdarstva Slovenije dne 27. oktobra v Postojni so člani razpravljali o razmerah v gozdarstvu in perspektivah. Celovito so predstavili ministru mag. Jožetu Protnerju perečo problematiko zaradi brezzakonja, zaradi katerega se kažejo posledice v gozdovih in pri stroki, kar vse bolj pritiska gozdna gospodarstva v vprašljiv položaj. Podali so kritične pripombe na predlog zakona o gozdovih in na politiko izvoza gozdnih sortimentov. Na novembrski seji (23. 11.) so člani 10 obravnavali in se dogovorili : - o delu in financiranju združenja - o pripravi spremembe kolektivne pogodbe in - o opravljenih aktivnostih in obveznostih glede akcij'e komuniciranja z javnostjo za spreminjanje stališč gospodarjenja z gozdovi. Projekt je zaključen. Sprejeti media plan predvideva, da bo oglašanje v javnosti trajalo 12 tednov. V vseh medijih se je akcija začela 20. 11. 1992. Oktobra je bilo organizirano že tradicionalno srečanje članov pododbora za gozdne učne poti in njihovih skrbnikov, tokrat na učni poti Planina-Mirna gora. Pogovorili so se o novih pridobitvah na tem področju po gozdnogospodarskih organizacijah in o bodočem delu. O dbor za tisk in propagando je obravnaval opravljeno propagandno in izdajateljsko dejavnost v gozdarstvu Slovemje v letu 1992 ter pripravil osnove in idejne predloge za program v letu 1993. Odbor za računalništvo je obravnaval razmere v računalništvu in podal osnovne ugotovitve in usmeritve za pripravo bodočega informacijskega sistema, ki naj bi učinkovito zagotovil bodoče potrebe gozdarske stroke. Odbor za trg in cene je obravnaval tekočo problematiko. Člani so se dogovorili tudi, da se za novoletna drevesca zadrži režim iz preteklega leta. T oni EJukic je pripravila obsežnejša analizo izvoza in uvoza lesa v prvih sedmih mesecih, ki razčlenjuje vso neurejeno problematiko in opozarja na vzroke ter posledice. Mag. Janez Pogačnik G. V. 9/92 435 IZ TUJEGA TISKA GDK : 116.6(213)(048.1 ) Povratek k travnatim koreninam v Keniji Peter de Groot in David Hall : Back to grass roots in Kenya, New Scientist, 7. januar 1989. Članek opisuje vaški projekt, ki se je spoprijel s problemom erozije , in hkrati z zadovoljevanjem dnevnih življenjskih po- treb prebivalstva. Zagotovil naj bi drva, travo za kritje strehe in živinsko krmo, ustavil erozijo in mogoče preprečil, da bi se jezero Baringo spremenilo v močvirje. Področje Baringo leži na območju Veli- kega jarka v centralni Keniji . To je sušno nižavje, kjer so padavine pičle in neredne. Po 80 letih erozije je zemlja postala kamnita in zbita. Tam, kjer je vegetacija še prežive- la, je v glavnem bodikavo grmičevje, ma- lega pomena za življenje ljudi in živine. Preživetje ljudi v tem semiaridnem nižavju je izredno težko in v glavnem odvisno od živine. Z naraščanjem prebivalstva, ki po- meni dodaten pritisk na to obubožano, obrobno deželo, pa se še slabša . Nižavje v Baringu ni bilo vedno neplodno . Do pred približno osemdeseti mi leti so trave rastle tako bujno, da so evropski razisko- valci morali stati na podstavkih, ko so streljali slane. Toda ko so prispeli sem priseljenci iz Evrope, so zavzeli dobra kme- tijska zemljišča in prisilili domačine , da so se premaknili s hribov v nižino. Zaradi številnejše živine, omejene na manjša trav- nata območja v dolini, je počasi izginila trava. Tudi ni bilo več naravnih travnih požarov in začele so rasti grmovne vrste, kot je npr. akacija. Nedavno je izginilo še to, ker so grmovje izkrčili zaradi kmetijstva in pridobivanja oglja. Posledica surovih po- segov v ta občutljiv ekosistem je bila erozi- ja. Rešitev za nakopičene probleme je pro- jekt, ki se je spoprijel z erozijo, ter obenem z dnevnimi življenjskimi potrebami domači ­ nov. Projekt Baringo je izjemen iz dveh razlogov: 1 . ker je zamisel domača , ter z 436 G. V. 9/92 njim upravjajo domačini in 2. ljudje, ki naj bi jim s projektom pomagali, imajo vpliven (in naraščajoč) delež v vseh fazah njego- vega poteka. Cilj projekta Baringo je prožen in prilagodljiv glede na spreminjajoče se potrebe lokalnega prebivalstva, in se kot tak lahko v prihodnje še nadaljuje. V deželi, polni razvojnih programov, je projekt Ba- ringo osvežujoča novost. Pomeni borbo proti vse hujši eroziji, in vse to pod vod- stvom domačinov samih. Murray Roberts, ki je osnoval projekt Baringo, je bil rojen in je tudi odrastel na področju Baringa. Opazil je naraščajoče potrebe domačinov po gorivu ter po krmi za njihovo živino. Želel se je spoprijeti z erozijo , ki se je v zadnjem času še okrepila. Roberts je dobil dolgoročni kapital od nizo- zemske vlade ter začel izvajati projekt na začetku leta 1982. Saditi je začel hitro rastoče vrste, odporne proti suši. Preden so začeli izvajati projekt, so teme- ljito raziskali mnenje lokalnega prebival- stva. Ugotovili so, da mlajši ljudje niso močno zaskrbljeni zaradi nazadovanja oko- lja. Otroci, ki so odrasli v sušnem nižavju Baringa, ne čutijo potrebe po izboljšanju na območju , ki po njihovem mnenju ni nikoli bilo posebno plodno in verjetno tudi nikoli ne bo. Starejše ljudi pa motijo spremembe, ki so jim bili priča v življenju . Suše so se pojavljale ciklična, vsakih 6 do 8 let, toda dovolj trave je preživelo, da nekako nahra- nijo živino . Starejši ljudje so tudi opozorili, da se bo dežju po jarkih spira blato v jezero . Jezero Baringo, ki je bilo nekoč bleščeče modro, ima zdaj rdečerjavo barvo afriškega prahu. Ribiči pravijo, da postaja jezero plitvejše in nekaj ekspertov napoveduje, da bo kmalu postalo močvirje . Toda kvaliteta vode je tisto, kar najbolj zaskrbljuje. Jezero je bilo namreč glavni vir pitne vode. (Zdaj ljudje zbolijo, če pijejo jezersko vodo ; prej je bila voda pitna.) Tako kot na Zahodu tudi tukaj skrb za okolje v glavnem odraža tekoče potrebe ljudi . ln, kot so ugotovili, so celo potrebe tesno povezanih ljudi lahko različne in spre- minjajoče . Okrog 90 % ljudi na območju Baringa je odvisnih od živine in kmetijstva. Vsakdo potrebuje kurivo, gradbeni material in vodo. Za prvi korak pri projektu je treba poiskati praktične poti za vzgojo najbolj uporabnijh rastlin na močno degradiranih tleh. Za uspeh projekta je potrebna kra- jevna podpora. Odločitev o izvedbi projekta so sprejemali prek krajevnih zborov ter ga pregledali in odobrili na območni ravni. Projekt so začeli izvajati na dveh močno erodiranih površi- nah, s tem da so sadili hitro rastoče , suši prilagojene rastline. Entuziazem je oviral dvom, da bi karkoli lahko kdaj zrastlo na takšnih tleh . Na koncu so se vsi strinjali , da za izvedbo projekta uporabijo nekaj skupne površine - za začetno obdobje treh let. Na njej bodo zaposleni domačini sami. Izziv je ugotoviti najbolj smotrno izrabo zelo pičlih količin vode. Povprečne letne padavine na tem ob- močju znašajo okrog 600 mm, toda dež večinoma pade v kratkih , močnih nalivih, ko voda težko prodre v· zbita, skal nata tla . Odtekanje izpira vrhnji del. Obstoj dreves in trav je odvisen od zadrževanja vode. V projektu so razvili sistem mikrozbiralnikov, ki se je izkazal kot izjemno učinkovit za ustavljanje odtekanja vode. Najprej z ba- grom oblikujejo serijo nasipov, visokih 36 centimetrov, ki so 4 do 10 metrov narazen in potekajo po slojnicah. Uporaba strojev je v tej fazi uči nkovita , ker z njimi zgradijo močnejše , bolj enotne nasipe kot ljudje . Stranski nasipi, visoki 20 cm, potekajo pra- vokotna na vodoravne nasipe, da zaključijo rezervoar. Po močnem dežju delavci posa- dijo v mikrozbiralnik med 5 in 1 O sadik hitro rastočih drevesnih vrst in posejejo travo. Posamezna polja nato zaščitijo pred živino in divjimi živalmi s solarnimi električnimi ogradami in stražo. V tej zgodnji fazi živina lahko resno poškoduje setev. Lokalna podpora pomeni , da se ljudje strinjajo s projektom ter da njihove živali ne zahajajo na ta polja . Na- meščene električne ograde uspešno zadr- žujejo živino in divje živali. Ob suši leta 1984 so bile sadike dovolj velike, da so kljubovale, in ljudje so lahko želi travo za krmo in za pokrivanje streh . V osmih letih obstoja projekta ni bilo resnih zlorab v zaprti skupni površini, ker so ljudje lahko polja v nuji tudi uporabljali . Domačini vedo, da je zemlja njihova, toda, kar je š.e bolj pomembno, razumejo , da je tudi hrana, pridelana znotraj polj, njihova. Ugled projekta se je razširil, brž ko so ljudje videli rasti travo in drevje, ter ugodne učinke projekta v času nadlog . Do konca leta 1987 so posadili prek 145.000 dreves v 13 ograjenih poljih , ki se razprostirajo na 400 ha. Pet od teh polj so i O-krat odprli za pašo goveda in ovac v sušnem obdobju ter košnjo trave za krmo in pokrivanje streh. Projekt je cenjen, ne samo zaradi njegovih produktov, temveč tudi zarad·i drugih po- stranskih učinkov . Poleg vzpostavljanja plodnosti zemlje je zaposlovanje cenjeno kot najvrednejši uči­ nek. Denar je dobrodošel , ker je moderno življenje odvisno od nekaterih potrošnih dobrin, ki jih je potrebno kupiti ; tudi vzgoja otrok je draga. Projekt, zaposljuje okrog 45 ljudi v mrtvi sezoni in 200 ljudi v konicah. ženske znajo ceniti to, da ni več potrebno hoditi 6 ur po vodo; zgradili so namreč tudi zbiralnike za vodo. S stroji so zgradili tudi ceste . Kljub temu, da so prvotno bile zgra- jene za osnovanje in oskrbovanje polj, omo- gočajo ceste lažje in hitrejše potovanje ljudi . Kratkoročne koristi so dale projektu pod- poro lokalnih skupnosti in mu omogočile , da opravlja svoje dolgoročne namene. De- lavci v projektu ne iščejo nove zemlje, posamezniki in skupnosti prihajajo 1< projek- tu , da bi ustanovili celo večja polja na svojih območjih. Polja bodo lahko kmalu redno odprli za pašo v sezonah, ko je nabava krme pičla, to je tik pred vlažno sezono . Za Robertsa je prvi namen projekta Ba- ringo ustanoviti primerno lokalno upravno ureditev, zaustaviti erozijo in izboljšati plod- nost taL Potreba po zaustavitvi erozije pa je vsekakor pretežko sporočilo, da bi prod- rlo med domačine. Večina ljudi na tem področju se sicer strinja, da je sad nja drevja pomembna. Toda želja za drevesi v glav- G. v. 9/92 437 nem odraža trenutne potrebe prebivalstva, in te so: prehrana živine, senca in blagi vetrič. Nihče od ljudi, s katerimi so govorili, ni omenil, da sadnja dreves in trav lahko ustavi erozijo. Projekt Baringo je uspel, ker je to v vseh pogledih projekt travnatih korenin. Od tod podpora in zaupanje, ki ga projekt zdaj uživa. če bi bil projekt Baringo osnovan po GDK: 174.7 Larix decidua Mili. : 228.0(048.1) strogih in kratkovidnih knterijih institucij, kot je npr. Svetovna banka, bi bil projekt zdaj verjetno na dolgem seznamu napak. Ukre- panje v Baringu lahko služi kot vzorec za podobne razvojne projekte in poduk za naše razmere, kjer so problemi z okoljem prav tako resni, čeprav trenutno ne tako očitni. Ljubo Cenčič Macesen - vrsta za bogatitev listnatih gozdov Leibundgut, H. : Die europaische Larche (Larix decidua Mili.). Beitrage zur Unter- scheidung ihrer Herklinfte und Verwendung al s Gastbaumart (Evropski macesen- Larix decidua Mili.). Prispevki k razlikovanju nje- govih provenienc in uporabi kot vnešene drevesne vrste). Schweiz. Z. Forstwes., 142 (1992), 2, 91-118. Profesor Leibundgut, priznani mojster go- jenja gozdov, kljub visoki starosti še vedno piše knjige in članke. številni ponatisi nje- govih knjig kažejo, da zna prof. Leibundgut zelo zanimivo podajati svoje bogate izkuš- nje in pritegniti širok krog bralcev. Članek nam prinaša zanimivo spoznanje, da je macesen zelo primerna vrsta za povečevanje deleža iglavcev v listnatih go- zdovih in da se z vnašanjem macesna lahko izognemo nezaželenemu »Zasmre- čenju«. Tako so v deželah na obrobju Alp, kot je švicarski Mittelland, pa tudi na Bavar- skem, v Avstriji in še kje, nekdaj veliko pogozdovali z macesnom. Kot pravi avtor, bi moral biti danes švicarski Mittelland ves poraščen z macesnom, če bi vsa ta pogo- zdovanja uspela. Toda od nekdanjih obšir- nih nasadov in setev je danes ostalo bore malo. Vzrok za to je zelo preprost: macesen potrebuje veliko nege in zaščite in tega je bilo očitno premalo. Že macesnovo mladje se pogosto zaduši v travi in drugem prital- nem rastju. Poleg tega macesnovo mladje močno ogrožajo miši in divjad. Macesnove krošnje nikoli ne smejo biti zasenčene in zakrnele, če želimo macesen obdržati v gozdu. Tako je že pri mladju potrebna nega krošenj. Sicer je bolje, da se z macesnom 438 G. V 9192 sploh ne ukvarjamo. To velja seveda za območje listnatih gozdov v nižjih legah, kamor poskušamo macesen vnašati. Na področju svoje avtohtone razširjenosti v Alpah se macesen pojavlja na revnejših rastiščih, kjer ni posebno ogrožen zaradi konkurence drugih drevesnih vrst in se lahko obdrži tudi brez pomoči nege in zaščite. Sicer je macesen vrsta s pionirskim ekološkim značajem in se lahko uveljavlja na zelo širokem spektru bukovih rastišč, seveda če ga primerno zaščitimo in negu- jemo. Neprimerna rastišča za macesen so neprevetrene in pogosto meglene kotline in doline, sicer pa suha in zelo plitva tla, zbita in neprezračena tla ali drugače zelo neu- godna rastišča. V primerjavi s smreko ima macesen znatne prednosti pri vnašanju v listnate gozdove. Tako je macesen manj ogrožen od vetra, snega, bolezni in škodljiv- cev. Razmeroma dobro prenaša kronično onesnažen zrak. Tako za macesen lažje najdemo primerna rastišča, kot za smreko. Poleg tega macesen ponuja dobre možno- sti za proizvodnjo visokovrednega lesa, za kar so potrebne starosti od 120-140 let. Pri macesnu nimamo posebnih problemov za- radi prezgodnjih prisilnih posekov, kot se to rado dogaja pri smreki. Tako moremo z vnašanjem macesna za nekajkrat povečati čisti donos bukovih ali drugih listnatih go- zdov. Avtor še posebno poudarja vrednost macesna za podobo krajine. S svojim než- nim zelenjem se macesen dobro vključuje v mehko krajino listavcev, kar npr. pri smreki in boru mnogo težje dosežemo. Avtor obširneje poroča o svojih razisko- vanjih s pomočjo t. i. juvenilnih testov, s katerimi je skušal najti značilne razlike med posameznimi macesnovimi proveniencami. Pri tem je analiziral morfološke, fiziološke, fenološke in prirastne značilnosti mladih macesnovih semenk različnih provenienc. Od vseh evropskih drevesnih vrst se najbrž macesen odlikuje z največjim številom ras, čeprav je območje njegove naravne razšir- jenosti razmeroma zelo majhno. Tako je razumljivo tudi veliko število provenienčnih poskusov z macesnom v Srednji Evropi, o katerih poročajo številni prispevki v literatu- ri, ki jih avtor navaja v seznamu literature. Za vnašanje v Srednji Evropi avtor pripo- roča provenience iz Sudetov, nižjih leg Visokih Tater, provenience z vzhodnega in južnega roba Alp. Avtor odločno odsvetuje visokogorske centralnoalpske provenience. Visokogorskih provenienc tudi drugače ne smemo prenašati v nižje lege. Avtor tudi odsvetuje macesen poljske provenience iz nižjih leg, ki sicer hitro raste, toda je zelo slabo oblikovan. Merilo za primernost je predvsem oblikovanost debla in debelina vej, odpornost proti macesnovem raku, pri- raščanje. Kakih macesnovih monokultur si v ob- močju listnatih gozdov sploh ne moremo predstavljati. Da macesen sploh obdržimo v gozdu, ga vnašamo v večjih ali manjših skupinah, pa tudi kot posamično primes, vendar mu moramo vedno zagotavljati vla- dajoč položaj v sestoju. To pomeni zelo skrbno nego krošenj. Zakrnele krošnje se ne popravijo več. Zelo je priporočljivo, da imamo macesen v vladajočem sloju, in da mu pri tem polnilni sloj listavcev zasenčuje najvrednejši del debla in ga čisti od vej. Za proizvodnjo visokovrednega lesa je nujno obžagovanje vej. Da bi macesnovi nasadi ne propadli za- radi pomanjkljive nege in zaščite, je pripo- ročljivo macesen saditi v gnezdih po naj- manj štiri sadike skupaj. Taka gnezda pri negi lažje obvladujemo, poleg tega so ma- cesni v gnezdu varnejši pred pritalnim rast- jem in divjadjo. Iz več dreves v gnezdu izberemo najprimernejšega kot nosilca funkcij, kar je dobrodošla priložnost za gojitvene selekcijo. Možnosti vnašanja macesna pri nas še zdaleč niso izrabljene in tako lahko članek prof. Leibundguta kar najbolj priporočam . Tudi seznam literature je nadvse koristen. Dr. Marjan Zupančič Zahvala dijakov GŠC Postojna V septembrskih dneh je zaključila šolanje večina dijakov četrtega letnika Gozdarske srednje šole v Postojni. To je bila pNa generacija gozdarskih tehnikov, ki je po 1 O letih opravljala zaključni izpit v celoti: iz slovenskega jezika in književnosti, mate- matike ali tujega jezika, biologije z dendro- logijo in seminarske naloge iz strokovnih predmetov. Dijaki in razrednika se zahvaljujemo vsem tistim doktorjem, diplomiranim inže- nirjem, inženirjem in tehnikom gozdarstva (okrog štiriindvajsetim posameznikom), ki so dijakom pomagali pri pripravah in izvedbi seminarskih nalog. Hvala tudi vodstvom gozdarskih organi- zacij: GG Postojna, GG Maribor, SGG Tol- min, GG Kočevje, GG Bled, GG Novo mesto, GG Snežnik, Lesna Slovenj Gradec, Semesadike Mengeš, ki so nas v teh težkih časih finančno ali drugače podprle, da smo lahko uspešno izvedli zaključni ples in za- ključno strokovno ekskurzijo. Še posebno hvala GG Postojna za iz- datno finančno pomoč in GG Maribor, obrat Ruše, za celovito oblikovanje enega dne naše zaključne strokovne ekskurzije. Dijaki 4. letnika· Gšc· Postojna v šol. l. 1991/92 in razrednika: prof. Eva Čeč in Pavel Vrtovec, dipl. inž. G. V. 9/92 439 NAŠl ZASLUŽNI GOZDARJI GDK: 902.1 Ludvtk Dimitz Ludvik Dimit.z se je rodil 9. septembra 1842 v Ljubljani. Po končani realki v Ljub- ljani je opravil triletno gozdarsko pred- prakso na Tirolskem, nato pa do 1861 študiral na Gozdarski akademiji v Maria- brunnu. Do 1878 je deloval v Sloveniji, kjer je zaslužen za pogozdovanje Krasa na Kranjskem, za osnovanje gozdnih dreve- snic v Postojni _in Senožečah, za reformo zakona o gozdovih, za osnovanje deželne nižje gozdarske šole pri graščini Snežnik (1868-1875) in Kranjsko primorskega go- zdarskega društva (1875-1918) ter za reor- ganizacijo gozdarsko-tehnične službe. Bil je pobudnik ustanovitve gozdarskega od- bora v okviru Kranjske kmetijske družbe. Uspel je ustaviti prodajo državne posesti zasebnikom in dosegel obrat procesa pro- daje zemljišč v korist Avstrije . Za Kranjski verski zaklad . je dosegel nakup gozdnega veleposestva Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. S predavanji o estetiki go- zda, varstvu naravnih redkosti in etiki lova je načrtno vzgajal gozdarske strokovnjake v duhu varstva narave. Na Dunaju je bil GDK : 902.1 Avgust Kafol Avgust Kafol se je rodil 27 . septembra 1882 v Čepovanu pri Novi Gorici. Obiskoval je gozdarske šole v Idriji, Brucku in Pazinu. Leta 1897 je začel delati kot pripravnik pri gozdni direkciji v Gorici. Vsa službena leta je deloval na slovenskem Krasu- področje obnove in gojenja gozdov. Ustanovil je gozdne in sadne drevesnice v Postojni in Komnu in v njih vzgajal sadike, primerne za kraške razmere. Z ustanovitvijo trsnice v Komnu je kraškim vinogradnikom zagoto- vil cepljenje žlahtnih sort. Z nabavo kako- vostnih pasem živine je pospeševal tudi 440 G. V. 9/92 i 886 vodja gozdarskega raziskovalnega zavoda, od 1890 do upokojitve 1903 pa ministrski svetnik in šef gozdarsko tehni- škega oddelka za upravo državnih in za- kladnih gozdov. Imenovan je bil za prvega častnega doktorja Visoke šole za zemlje- delstvo na Dunaju. Bil je častni član Gor- njeavstrijskega in Kranjsko primorskega go- zdarskega društva. Uveljavil se je tudi kot strokovni pisec, v glavnem v nemškem jeziku . Življenje se mu je izteklo leta 1912. BIBL. : - ,,Potni poduk o Krasu in pogo- zdovanju Krasa« . Ljubljana, 1871 . - »Jagd- historisches uas Krain.« Mittheilungen des historischen Vereines fOr Krain, 1861. - »Die forstliche Verhaltnisse Bosniens und der Hercegovina,« Wien 1905. - »Die Pflege des Schonen im Walde. « Mitteilun- gen des Krainisch kustenlandischen Forst- vereines, 191 O. LIT: A. Šivic, Dr. Ludvik Dimitz, »Gozdar- ski vestnik 1960, 182. Cvetka Koler živinorejo, kot lovec pa se je zavzemal za zdravo in vrstno pestro divjad. S svojimi dejanji je prosvetljevalljudstvo in doprinesel k splošnemu napredku Krasa. Leta 1952 je postal prvi častni član DIT gozdarstva in lesne industrije Slovenije. Umrl je 16. februarja 1955 v Ljubljani. Leta 1957 so mu v borovem gozdu pri Komnu postavili spomenik. LIT: M. 8 ., Avgust Kafol, Gozdarski ves- tnik 1955, str. 84. Cvetka Koler ~-r _ __ _ 1 1 r r 1 1 r 10/·~ Ljubila na SloweniJa LETO 1992 • LETNIK L • ŠTEVILKA 1 O Ljubljana, december 1992 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 441 Uvodnik 442 Bojan Počkar Značilnosti pomlajevanja v sestojih črnega bora na Krasu The Regeneration Charac1eristics in the Forest Stands of the Black Pine (Pinus nigra) in the Kras Reg ion 452 Edo Kozorog, Iztok Mlekuž Razvoj gozdarskih žičnic na Bovškem The Development of Cable Yarding Systems in 1he Bovec Region 460 Marja Zorn-Pogorelc, Marjeta Goršič TREECD- baza poda1kov na CD-ROM-u za področji gozdarske in lesarske znanosti TREECD - the Data Base on a CD-ROM for the Fields of Forestry and Timber Economy Sciences 464 Toni Dukic Analiza izvoza in uvoza lesa v prvih sedmih mesecih leta 1992 472 Tomaž Kočar Izgradnja prometnega omrežja v gozdovih Kamniške Bistrice v obdobju 1831-1991 481 Ivo Žnidaršič Nova gozdna učna pot Planina-Mirna gora 483 Predlog za podelitev naslova "zaslužni profesor« rednemu prof. dr. Dušanu Mlinšku 487 Strokovna srečanja 490 Aktualno 492 Naši zaslužni gozdarji Naslovna stran: Janez Konečnik: V pragozdu STROKOVNA REViJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag . Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič , Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič, dr. Du~an Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 1 S 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Polletna individualna naročnina 550,00 SL T za dijake in študente 250,00 SL T Polletna naročnina za delovne organizacije 4.000,00 SL T Posamezna števi!ka 200,00 SL T Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in 1ehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Poleg nje denarno podpira izhajanje revije tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo mnenje, da šteje strokovna revij<: GOZDARSKI VESTNIK med proizvode infor· mativnega značaja iz 13. točke tarifne številkE 3, za katere se plačuje davek od promet<: proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poš1nina plačana pri pošti 61102 Ljubljana ~ 1 Prof. dr. Dušan Mlinšek - Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Na pobudo Gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete je 2. decembra 1992 Univerza v Ljubljani podelila prof. dr. Dušanu Mlinšku častni naslov Zaslužni profesor .. Podeljeni naslov je v vrsti že prejetih visokih domačih in tujih priznanj nova pomembna potrditev velikih zaslug, ki jih ima prof. Mlinšek pri razvoju gozdarske misli, gospodarjenja z gozdovi in pri vzgoji gozdarskih strokovnja- kov. Ne da bi želel poseči v povsem osebni značaj prejetega priznanja, moram vendarle (spet) zapisati, da priznanje prof. Mlinšku pomeni tudi priznanje slovenskemu gozdarstvu in pomemben prispevek k njegovemu ugledu. Ko govorim o ugledu slovenskega gozdarstva, pa si ob današnjih javnih razpravah o njem ne morem upreti krajšemu razmišljanju. Ugled našega gozdarstva v svetu, njegov ugled v domačih znanstvenih in strokovnih krogih, njegov ugled v javnosti, ugled pri lastnikih gozdov. Kako malo med seboj odvisni pojmi v naši stvarnosti. Ali res samo v naši? Gozdarstvo je v odnosu družba - gozd nujno v središču zelo različnih navzkrižnih interesov in zato v objektivno težavnem polo- žaju. Odtod konflikti z mnogimi lastniki gozdov in lovci, pa s (preveč) iskrenimi varuhi narave, ki jih zmoti vsaka nova cesta v gozdu in tudi zelo strokovno izvedena sečnja. Z rastjo ekološke zavesti ljudi nujno rast~ta število tistih, ki z veliko pozornosti spremljajo naše delo, in s(jveda prag zanje sprejemljivega poseganja v okolje. Položaj se zdi težko rešljiv. Pa vendar. Vzemimo naraščanje ekološke ?avesti pri ljudeh in njihovo večje zanimanje za naše delo kot spodbudo. Prosvetljeni lj'udje bodo (ob ustreznih pojasnilih) naše kakovostno in dosledno delo opazili in cenili, kot ga vendarle cenijo tudi že danes. Pa se lahko še poboljšamo, mar ne. Ugled stroke olajšuje delo, še posebno v zasebnih gozdovih, in pomeni priznanje vsakemu, ki je dejaven v njej. Čestitke prof. Mlinšku za zasluženo priznanje. Ob Novem letu naj tudi želim vsem sodelavcem in bralcem revije Ga,zdarski vestnik obilo sreče, zdravja in uspehov v letu 1993. Urednik G. V. 10/92 441 GDK: 231 :174.7 Pinus nigra Arn. Značilnosti pomlajevanja v sestojih črne.ga bora na Krasu Bojan POČKAR* Izvleček Počkar, 8. : Značilnosti pomlajevanja v sestojih črnega bora na Krasu. Gozdarski vestnik, št. 10/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 11. Sestavek obravnava pomlajevanje v umetno osnovanih, odraslih sestojih črnega bora na Kra- su. Pojavljajo se avtohtone drevesne vrste, med katerimi dajeta za zdaj osnovni tok sukcesiji mali jesen in črni gaber. Proučevana je bila gostota in višina mladja v odvisnosti od ekspo:zicije in za- stara krošenj ter primerjana mladostna rast ma- lega jesena in črnega gabra. Ključne besede: čmi bor, pomlajevanje, Kras 1. UVOD Pinus nigra (Arnold) je ilirsko-balkanski florni element, ni pa avtohtona drevesna vrsta na Krasu. Ko se je avstrijska vlada sredi preteklega stoletja odločila za pogo- zdovanje golega Krasa, so P. n. var. au- striaca (prevladuje na Krasu) prinesli iz Avstrije, kjer uspeva in je konkurenčen le na najbolj ekstremnih rastiščih. Na Krasu je odigral enkratno pionirsko vlogo. Uspel je v surovem okolju, revitalizi- ral tla, ublažil klimatske ekstreme in vzpo- stavil ekološke procese za vračanje avtoh- tone vegetacije. Že nekaj desetletij po us- pešnih pogozdovanjih se je začel naravno pomlajevati in širiti. V dobrem stoletju je postal sinonim za slovenski nizki Kras. Ekološki procesi v kraškem gozdu kaže- jo, da črni bor (kot tipična pionirska vrsta) v prih.odnosti ne bo vzdržal konkurence avtohtonih drevesnih vrst. Sukcesijski raz- * Mag. 8. P., OIKOS, 61230 Domžale, Ljub- ljanska 36, Slovenija 442 G. V. 10/92 Synopsis Počkar, 8.: The Regeneration Characteristics in the Forest Stands of the Black Pine (Pinus nigra) in the Kras Aegion. Gozdarski vestnik, No. 10/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 11 . The article deals with the regeneration in artifi- cially founded, mature forest stands of the Black pine (Pinus nigra) in the Kras region. There occur autochthon tree species, among which the basic succession current has been represented by the Ffowering ash (Fraxinus ornus) and the Hop hornbeam (Ostrya carpinifolia). The density and height of young trees in relation to the exposition and tree crown shelter have been studied as well as the juvenile · growth values of the Fraxinus ornus and Ostrya carpinifolia have been compa- red. Key words: Pinus nigra, regeneration. Karst voj v smeri avtohtonih drevesnih vrst je logičen zaradi ugodnejših klimatskih in tal- nih pogojev. V sestojih črnega bora se vse bolj uveljavljajo mali jesen, črni gaber, hrast (predvsem puhasti), v manjšem številu se pojavljajo tudi kostanj, poljski brest in lipo- vec. Posamično najdemo tudi podmladek gorskega javorja, lipe in robinije. Te vrste so bile sajene v različnih obdobjih tega stoletja; nekateri osebki so lepo uspeli. Na Krasu je po podatkih iz leta 1990 48,7% gozdov, v zaraščanju pa 5% površin (Zavod ... , 1992). Skupno je torej na Krasu gozdnatost že višja kot v Sloveniji. Pozna- vanje procesov pomladitvene ekologije glavnih drevesnih vrst na Krasu pa je za zdaj Je površno. 2. OPREDELITEV PROBLEMA 2.1. Namen raziskave Na Krasu je okoli 4000 ha fragmentiranih in nesklenjenih sestojev črnega bora v optimalni fazi ali na koncu optimalne faze. Ravnanje (pomlajevanje) s temi sestoji je nejasno, prav tako v teh sestojih niso natan- čno določeni gozdnogojitveni cilji. Naša raziskava je bila usmerjena na naslednja glavna vprašanja: a) številčnost (gostota) mladja glede na ekspozicijo in sklep krošenj (zastor) odra- slega sestaja - predpostavka je, da pred- stavljajo različne ekspozicije in različni sklepi krošenj različne ekološke pogoje; b) višina glavnih drevesnih vrst v pod- mladku: malega jese na, črnega gabra, hra- sta in črnega bora, glede na ekspozicijo in sklep; c) primerjava razvojnih značilnosti v mla- dosti med m. jesenom in č. gabrom. 2.2. ·Objekt in metoda dela Analiza je bila opravljena v odraslih se- stojih črnega bora na Tolstem vrhu (K. O. Kobjeglava, revir Komen, GGE Kras, ZPK) na severni in južni ekspoziciji, v pogojih popolnega in delnega zastara krošenj ter brez zastara. Nadm. v. obravnavanih sesto- jev je 330-360 m, podlaga je apnenec, tla so plitva in skeletna rendzina, reakcija je zmerno kisla (pH= 5) . Glede na rastiščne razmere in pojavljanje naravnega mladja, je izbrani objekt značilen - vzorčen tudi za širše območje. Površina sestojev je 27,8 ha. Približno 70% sestoj ev je še iz prvotnega nasada, 30% površine pa zavzemajo pomladitvena jedra. Mladje je v fazi mladja in ponekod gošče, vendar je nesklenjeno, po drevesni sestavi in višinah zelo pestro in variabilno; razvojna starost vsega podmladka je ena- ka. Podatki o sestojih bora (Čehovin, 1986): - starost 82 ± 2 leti - lesna zaloga 270,5 ± 37,4 m3/ha - temeljnica se stoja 34,7 m2 - povprečna višina 19,5 ± 1,1 m - pop. število dreves 409 ± 64/ha - volumenski prirastek 3,42 m3 Površino smo razdelili na dve ekspoziciji, in sicer: - osojne (severno in vzhodno) - prisoj no Uužno in zahodno) V okviru teh ekspozicij smo površino razdelili na tri stratume glede na sklep krošenj, in sicer: - popoln zastor (sklep krošenj 100%) =sklep 1 - delen zastor (sklep krošenj 50%)= sklep 2 - brez zastara (sklepa krošenj ni)= sklep 3 V okviru vsakega sklepa smo slučajnost­ no izbrali 6 ponovitev. Ploskvice, ki so nam predstavljale ponovitve, so bile velikosti 4 x 4 m. Na njih smo popisali višino vseh osebkov mladja oziroma gošče po dreve- snih vrstah. Zaradi nesklenjenosti mladja in neizraženih konkurenčnih odnosov, smo v meritve vzeli vse osebke nad 1 O cm višine. Pri hrastu je več kot 90% puhastega hrasta, drugo sta graden in cer. Ker smo pogoju o enakem številu pono- vitev zadostili z enakim številom ploskvic v okviru vsakega sklepa in ekspozicije, smo v analizo o gostoti mladja vzeli vse osebke, ki smo jih prešteli na ploskvicah. Uporabili smo dvofaktorski poskus s ponovitvami na enem faktorju (Winer 1970), pri čemer nam ekspozicija (osojne, prisojne) predstavlja fiksni faktor, sklep pa slučajnostni faktor. Ponovitve (ploskvice) znotraj ekspozicije in sklepa so slučajnostne. Linearni model za dvofaktorski poskus s ponovitvami na enem faktorju (ekspozicija- a =fiksni faktor, sklep-B = slučajnostni faktor): Xijk = ~ + ai + nk(i) + Bi + uBij + Bnjk(i) + ek(ij) V nadaljno analizo, analizo višine po posameznih drevesnih vrstah, smo enako število ponovitev dosegli s sistematičnim vzorcem med vsemi zbranimi podatki (za vsako drevesne vrsto po deset podatkov v vsakem pogoju - ekspoziciji in sklepu = skupno 60 podatkov za vsako dr. vrsto). Primerjave v okviru iste vrste glede na ekspozicijo in sklep krošenj smo izvedli z enosmerno analizo variance. Zaradi neho- mogenosti varianc smo večkrat uporabili log transformacijo, če pa tudi z njo varianc nismo homogenizirali, smo uporabili nepa- rametrični Kruskai-Wallisov test (Kotar 1977). Vzorec za primerjavo med malim jese- nam in črnim gabrom smo vzeli na severni ekspoziciji, v sestoju črnega bora, pod pol- nim zastorom. Analizirali smo 30 osebkov G. V. 10/92 443 m. jesena in 30 osebkov č. gabra. Izmerili smo jim višino, premer na koreninskem vratu ter ugotovili starost (preštete letnice na kor. vratu). Primerjavo odvisnosti višine od starosti med č. gabrom in m. jesenom smo opravili z analizo kovariance- primer- javo regresijskih črt (Ferguson 1976) . 3. POMLADITVENA EKOLOGIJA 3.1. številčnost (gostota) mladja Gostota mladja nas je zanimala v odvi- snosti od zastara in ekspozicije. Za sestoje črnega bora v optimalni fazi je značilno , da gostota mladja ni velika. Vzroki so v svetloljubnosti oziroma polsve- tloljubnosti. večine navzočih drevesnih vrst, v še vedno neugodnih pogojih za uspeh avtohtonih drevesnih vrst (predvsem glede klimatskih ekstremov in talnih pogojev) in v konkurenci visokih trav pod borovimi se- stoji. Po številčnosti presenetljivo prevladuje puhasti hrast, sledi mu črni bor in šele nato m. jesen in č . gaber. Hrast bi glede na svojo številčnost lahko imel v bližnji prihodnosti veliko vlogo. Za zdaj pa so splošni pogoji za njegovo opti- malno uspevanje še preostri, tako da pre- vladuje le številčno. Pojavlja se skupinsko . Velik delež črnega bora lahko pripišemo tudi dvema požaroma v teh sestoj ih po letu 1950 - za pomladitev č. bora v sestojih je sistem naravnih ))katastrof« pogoj, da uspe množično, saj je kot izrazit pionir v takih pogojih najbolj konkurenčna vrsta. V anali- ziranih sestojih se pojavlja skupinsko. šte- vilčno je m. jesena inč. gabra skupaj le za petino. Kljub temu dajeta ti dve vrsti osnovni ton dogajanj v procesu pomlajevanja boro- vih monokultur na Krasu . Njuno ekološko vlogo v sukcesiji poznamo za zdaj le povr- šno. M. jesen se pojavlja posamično, č. gaber pa posamično in na nekaterih mestih tudi gručasto. Preglednici 1 in 2 prikazujeta gostoto mladja po drevesnih vrstah. številčnost mladja glede na sklep in eks- pozicijo smo analizirali z dvofaktorskim po- skusom s ponovitvami na enem faktorju (Winer 1970). V preglednici 3 je prikazan rezultat tega poskusa, s katerim smo pre- 444 G. V. 10/92 skusili značilnost razlik v številčnosti mladja med tremi različnimi sklepi (popoln, delen in brez zastara) in med osojne in prisojne ekspozicijo. Zaradi mešanega modela (en faktor fiksen in en slučajnosten) smo upora- bili 'quasi' F preskus za faktor ekspozicijo. Preglednica 1: število osebkov/ha glede na sklep po drevesnih vrstah n =št. ploskvic (4 x 4 m) št./ha n m.jesen č. gaber hrast č. bor sklep 100% 13.751 12 990 1042 7552 4167 1% 8% 55 % 30% sklep 50% 25.782 12 18J5 2865 15.521 5521 7% 12% 62 % 19% sklep O% 13.437 12 833 2604 5208 4792 6% 19 % 39% 36 % 7% 13% 54% 26 % Preglednica 2 : število osebkov/ha glede na ekspozicijo po drevesnih vrstah št.lha n m. jesen č. gaber hrast č. bor Osojno 14.305 18 1354 2569 5799 4583 9% 18% 41 % 32% Prisojno 20.556 18 1111 1771 13.056 4S18 6% 8% 64 % 22 % Preglednica 3 : Rezultat dvofaktorskega po- skusa s ponovitvami na enem faktorju: (Eksp. -fiksni faktor, Sklep - slučajnostni faktor) številčnost mladja F- preizkus Sklep Ekspozicija EXS 7,06 .. 1,99 (F'- " quasi « F preskus) 3,16 Razlike v številu mladja med sklepi so močno značilne (a = 0,01 ). To pomeni, da je v teh sestojih količina svetlobe odločilni dejavnik, ki vpliva na gostoto mladja. število mladja med ekspozicijama ni sta- tistično značilno, kar pomeni, da je gostota mladja ne glede na osojno ali prisojne lego približno enaka. Na severni ekspoziciji so rastni pogoji verjetno ugodnejši (manjši temperaturni ekstremi, večja vlažnost tal), vendar je zato tudi konkurenca trav in pritalnega sloja rastlin večja . lnterakcija med sklepom in ekspozicijo je statistično neznačilna. Pomeni, da je njuna zveza aditivna- krivulja številčnosti mladja poteka na različnih nivojih in vzporedno na obeh ekspozicijah. Preglednica 4 prikazuje značilnost razlik med aritmetičnimi sredinami v gostoti mla- dja glede na zastor odraslega borovega sestaja. Preglednica 4: Značilnosti razlik med aritmetič­ nimi sredinami gostot mladja glede na zastor matičnega sestaja (Student Newman- Keulov test): zastrto st popolna delna popolna (100%} ?elna (50%) brez (O%) Največja gostota mladja je pod delnim zastorom, medtem ko med gostotama mla- dja na prostem in pod polnim zastorom ni razlik. Najboljši rastni pogoji, kar se tiče štev~lčnosti mladja, so torej v pogojih delne zastrtosti; s povečevanjem in z zmanjševa- njem deleža svetlobe pa gostota upada. Vzrok je premajhen delež svetlobe pod zastorom (svetloljubnost večine drevesnih vrst) in takoj izraženi mikroklimatski ekstre- mi, brž ko je sestoj preveč odprt. V pogojih brez zastara gre tudi za izrazitejšo konku- renco trav, zeliščnega in grmovnega sloja. lndirektna nega z matičnim sestojem je torej izredno pomembna, saj lahko z delnim sklepom krošenj dosežemo največjo go- stoto mladja. Z večjo gostoto mladja pod delnim sklepom krošenj in nadaljnjim umi- kanjem sestaja imamo več možnosti, da vzpostavimo konkurenco v nadaljnjih raz- vojnih fazah (predvsem v gošči in letvenja- ku), s tem onemogočimo hitro razraščanje predvsem bora in hrasta in tako posredno vplivamo na kvaliteto prihodnjega sestaja. Z indirektno nego matičnega sestaja imamo možnost uravnavati pomladitvene procese predvsem pri svetloljubnejših dre- vesnih vrstah, kot sta črni bor in deloma tudi puhasti hrast. Z dovajanjem svetlobe) predvsem s hitrostjo umikanja starega se- stoja in širjenjem pomladitvenih jeder, jima lahko zelo učinkovito sproščamo njuno kon- kurenčno moč. 3.2. Primerjava povprečnih višin med drevesnimi vrstami Odnosi med posameznimi vrstami glede povprečne višine so nas zanimali zato, da dobimo osnoven vpogled v dogajanje med drevesni mi vrstami (preglednica 5). Analize Preglednica 5: Srednje vrednosti in odkloni zaupanja za višino mladja po drevesnih vrstah drev. vrsta n višina int. z. Mali jesen 60 1,88m ± 0,36 Črni gaber 60 2,77 m ± 0.46 Hrast 60 0,57m ± 0,15 Črni bor 60 1,69 m ± 0,34 in ugotovitve glede povprečne višine med drevesnimi vrstami v okviru obeh ekspozicij in treh sklepov (zaradi nehomogenosti va- rianc smo uporabili Kruskai-Wallisov nepa- rametrični test), nam zaradi premalo anali- ziranih parametrov še ne dajejo zakonitosti obnašanja drevesnih vrst. Za zdaj lahko domnevamo, da dajeta osnovni ton pomla- jevanju m. jesen inč. gaber, ki prevladujeta po višinah, da je črni bor vrsta, ki je konku- renčna le v razmerah brez zastara- ko je sproščen, in da je množično prisotni hrast po višinah najnižji. Glede odnosov in zako- nitosti rasti med temi drevesnimi vrstami v mladosti so potrebne dodatne raziskave (starost posameznih drevesnih vrst, se- menska leta hrasta, obrad č. bora .. . ). 3.3 . Analiza višin drevesnih vrst glede na sklep in ekspozicijo Primerjali smo povprečne višine dreve- snih vrst glede na sklep in ekspozicijo. Razvojna starost posameznih drevesnih vrst je enaka, saj je bila možnost naselitve posamezne drevesne vrste enaka v vseh pogojih ekspozicije in sklepa. Poskušali smo izluščiti, kako se te drevesne vrste obnašajo na različnih ekspozicijah in pod različnimi sklepi krošenj odraslega sestaja. Mali jesen Na osojni strani ni razlik v višinah glede na sklep. Na prisojni strani pa so razlike statistično značilne (a = 0,05), in sicer iz- stopajo višine m. jesena v polsenci (sklep 2), ki so višje kot višine pod polnim zasto- rom in na prostem. Graf. 1 kaže porazdeli- tev višin po ekspoziciji in sklepu. Mali jesen je drevesna vrsta, ki se izmed vseh štirih obnaša še najbolj indiferentno tako glede na sklep kot na ekspozicijo. Največja višina na prisojni strani in pod delnim zastorom odraslega sestaja je lahko res rezultat optimalnih pogojev za rast m. G. V. 10/92 445 jesena, vendar bi morali za takšno trditev uporabiti večji vzorec. Črni gaber Značilno večje višine dosega na osojni strani. Glede sklepa na osojni strani ni značilnih razlik. Značilne razlike pa obsta- jajo na prisojni strani, kjer njihova višina na.rašča z deležem svetlobe. Graf. 2 prika- z~}~ porazdelitev višin č. gabra po ekspozi- CIJI 1n sklepu. Glede na analize lahko rečemo, da č. gaber v mladosti bolje uspeva v razmerah z manjšimi klimatskimi ekstremi in da se v takih razm~rah obnaša inditerentno glede svetlobe. Ce teh pogojev nima (prisojna stran), potem se obnaša kot svetloljubna drevesna vrsta. Puhasti hrast -~~osega na prisojni strani značilno večje v1sme kot na severni. Na osoj ni strani razlike med sklepi niso značilne, medtem ko je višina na prisojni strani, brez zastara, značilno večja kot pod polnim in delnim zastorom. Graf. 3 prikazuje porazdelitev višin po ekspoziciji in sklepu. Hrast se obnaša kot termofilna in svetloljubna dreve- sna vrsta, vendar kot ena klimaksnih vrst na Krasu za zdaj še ni konkurenčna drugim drevesnim vrstam. Verjetno ne gre le za pogoje glede svetlobe in ekspozicije, pač pa za wbolj kompleksne rastne pogoje, ki za hrast se niso dovolj ugodni. graf 1 MALI JESEN E ro c ;ii) s Črni bor Glede ekspozicije ni značilnih razlik. Zna- čilne razlike obstajajo med sklepi, in sicer na obeh ekspozicijah. Na osojni strani je višina v pogojih brez zastora značilno več­ ja; na prisojni strani pa višina značilno narašča z deležem svetlobe. Graf. 4 prika- zuje porazdelitev višin po ekspoziciji in sklepu. Črni bor se obnaša kot tipična pionirska in svetloljubna dr. vrsta. Ne prenaša zasta- ra, zelo dobro pa raste v višino na prostem. 3.4. Mlad ostna rast č. gabra in m. jesena Zanimal nas je mladostni razvoj teh dveh drevesnih vrst, ki igrata eno glavnih vlog v procesu sukcesije v kraškem gozdu. Črni gaber in mali jesen imata nekaj skupnih značilnosti: na pogled imata zelo podoben razvoj, pojavljata se pod sestoji č. bora - torej sta prvi avtohtoni vrsti, obe sta gospo- darsko ''nepomembni« drevesni vrsti. Preglednica 6: Parametri malega jesena in črnega gabra iz vzorca {severna ekspozicija, poln zastor) premer na starost višina kor. v. (leta) {m) (cm) mali jesen 30 14,8 ± 2,2 3,43 ± 0,32 2,21 ±0,51 črni gaber 30 13,2± 1,6 3,86 +0,26 2,57+ 0,34 D eksp. osojno ~ eksp. prisojno 2 3 sklep 446 G. V. 10/92 V preglednici 7 je prikazana jakost pove- zave med proučevanimi parametri. Opazo- vanim podatkom višine v odvisnosti od starosti se najbolje prilagaja funkcija Y = a- X + bX2, odvisnosti višine od premera na koreninskem vratu pa kar premica Y=a+bX. Ko smo za kovarianto vzeli premer na koreninskem vratu, primerjava med prilago- jenimi srednjimi vrednostmi višin ni bila možna zaradi nehomogenosti varianc. Tudi graf 2 čRNI GABER z nobeno transformacijo varianc nismo us- peli homogenizirati. Iz tega zaključujemo, da se črni gaber in mali jesen obnašata zelo različno glede na debelinsko rast ali pa da smo z vzorcem zares proučevali dve povsem neprimerljivi populaciji. Izvedli smo primerjavo med prilagojenimi srednjimi vrednostmi za m. jesen in č. gaber in vzeli za kovariato starost V pre- glednici 8 so prikazani glavni testi pri analizi kovariance, na grafu 5 pa je prikazana D eksp. osojne -eksp. prisojne 2 sklep graf 3 PUHASTI HRAST 2 3 sklep D eksp. osojne -eksp. prisojne G. V. 10/92 447 odvisnost med v1s1no in starostjo za črni gaber in mali jesen. Preglednica 7: Odvisnost vtsme od starosti (Y = ax + bX2) in višine od premera (Y- =a+bX). Y =višina R (X= starost) R (X= premer) Mali jesen Črni gaber 0,76 0,90 0,63 0,83 Enačbe regresijskih črt so naslednje: Y'=aX + bX2 1. Y =višina, X= starost Mali jesen Y' = 0,231 X + 0,00003 X2 Črni gaber Y' = 0,362 X- 0,005 X2 Y'= Y +bX 1. Y =višina, X= premer na koreninskem vratu Mali jesen Y' = 0,918 + 1,138 X Črni gaber Y' = 0,473 + 1,137 X Preglednica 8 : Primerjava regresijskih črt med prilagojenimi srednjimi vrednostmi za m. je- sen in č. gaber- analiza kovariance (kovarianta je starost) Test homogenosti varianc F = 1,05 Test regresijskih koeficientov ~F = 0,051 Test razlik med prilagojenimi sr. vred. aF = 8,43** graf 4 čRNI BOR Rezultati analize (preglednica 8) dokazu- jejo, da v rasti v višino med m. jesenom in č. gabrom ni razlik (test regresijskih koefi- cientov ni značilen), da pa je črta, ki podaja rast č. gabra iznad črte rasti za m. jesen (test razlik med povprečnimi srednjimi vred- nostmi je visoko značilen- a = 0,01 ). Črni gaber je v svojem razvoju v mladosti že od starta značilno hitrejši od m. jesena (a = 0,01 ). Drugače povedano je č. gaber pri isti starosti značilno višji od m. jesena. To posredno nakazuje tudi vlogo obeh dr. Graf 5 Odvisnost med višino in starostjo za črni gaber in mali jesen Y' = aX + bX2 Višina 9 ? 6 5 3 2 ...•.. ···•······· 5 2 3 ... ···' .... ·' .. ·········•····· IB 15 20 D črni gaber mali jesen 25 38 Starost eksp. osojno ~ eksp. prisojno sklep 448 G. V. 10/9~ Slika "1: Pomlajevanje na robu močno presvetljenega, odraslega sestaja črnega bora. Značilna je velika pestrost avtohtonih vrst. Analizirani objekt v Kobjeglavi. Slika 2: Odrasel sestoj črnega bora na severni ekspoziciji. Gostota podmladka je majhna. Analizirani objekt v Kobjeglavi . (Obe sliki - foto: Bojan Počkar) ~~~nr.~~~~~~mF~~~ G. V. 10/92 449 vrst v kraškem gozdu. Črni gaber lahko · doseže dimenzije pravega drevesa in je lahko povsem konkurenčen puhastemu hrastu, medtem ko mali jesen doseže naj- več med 8-1 O m višine in se navadno uveljavlja v spodnjem sloju . Ekološki vlogi obeh vrst v procesu progresivne sukcesije na Krasu se verjetno dopolnjujeta in skupaj igrata ključno vlogo pri vzpostavljanju pro- cesov za prihodnjo naselitev klimaksnih vrst. Za natančnejše zakonitosti rasti bi bili potrebni večji vzorci v različnih pogojih. 9. SKLEPI IN RAZPRAVA Rezultati analize dokazujejo veliko varia- bilnost rasti mladja glede na zastor sestaja in ekspozicijo. Zaradi variabilnosti in pre- majhnega vzorca je težko izluščiti prave zakonitosti uspevanja mladja. Poleg tega je vprašanje, če so objektivne rastne zako- nitosti v pogojih progresivne sukcesije sploh izražene. Kljub temu pa veljajo neka- tere zakonitosti, ki so reprezentančne za analizirane sestoje in nakazujejo tudi doga- janja v naravnem pomlajevanju sestojev č . bora v optimalni fazi na celem Krasu. Gostota mladja je v teh sestojih majhna. Zastrtost s krošnjami matičnega sestaja odločilno vpliva na gostoto mladja, in sicer je v pogojih delne zastrtosti gostota zna- čilno višja kot pod polnim zastorom ali na prostem. Največja gostota mladja pod del- nim zastorom nakazuje, da tam mladje najlažje uspe, ker je količina svetlobe za- dostna, delen zastor še vedno ustvarja sestojno klimo, konkurenca zeliščnega sloja in trav pa ni izražena. Glede na ekspozicijo ni razlik v gostoti mladja. Po številčnosti prevladuje puhasti hrast, sledijo mu črni bor, črni gaber in mali jesen. Po višini prevladuje č. gaber, in sicer dosega na osoj ni strani izrazito večje višine, ne glede na sklep. Kot kažejo analize, je č . gaber termofilna vrsta, vendar v pogojih z manjšimi ekstremi (severna stran je vlaž- nejša, ima manj svetlobe, izsuševanje tal in temperaturni ekstremi so manjši) raste mnogo bolje in je konkurenčno najmočnejš i. Na južni strani, v pogojih bolj izraženih ekstremov, pa vpliva večji delež svetlobe 450 G. V. 10/92 pozitivno na njegovo rast. Pojavlja se sku- pinsko, vendar zelo redko panjevsko. Sku- paj z malim jesenom dajeta osnovni ton ekološkim procesom v sestojih črnega bo- ra. Imata nekatere skupne poteze, vendar ječ . gaber v razvoju že od začetka značilno hitrejši. Malega jesena je številčno najmanj in na njegovo rast ekspozicija in sklep ne vpliva- ta. V mladostnem razvoju je počasnejši od č. gabra. V sestojih se pojavlja dokaj ena- komerno; prisoten je povsod in ima zelo pomembno vlogo v procesu sukcesije. Hrasta je številčno največ, njegove višine pa so najmanjše. Na severni ekspoziciji uspeva slabše, največje višine pa dosega v pogojih brez zastora. Pri hrastu je po- membno, da ga je kot ene izmed klimaksnih vrst številčno veliko in da njegov čas ver- jetno šele prihaja. Za zdaj je splet ekoloških dejavnikov za njegovo večjo konkurenčnost še preekstremen, njegova prisotnost pa je močno odvisna od semenskih let hrasta in s tem v zvezi s celim spletom ekoloških dejavnikov. Črni bor ima presenetljivo visoko abun- danco, v višinah pa zaostaja za č. gabrom in malim jesenom. Je tipični pionir in heliofit, ne prenaša konkurence in zelo slabo za- stor. V sestojih se pojavlja izrazito skupin- sko. Vzrok, da je črnega bora toliko, je tudi v dveh požarih, ki sta po letu 1950 prizadela te sestoje. Pri naravnem pomlajevanju v sestojih črnega bora na koncu optimalne faze zade- nemo na vprašanje gozdnogojitvenih ciljev. Način uvajanja teh sestojev v obnovo je v neposredni povezavi z željenim stanjem. Za definiranje gozdnogojitvenih ciljev in za gospodarjenje s temi sestoji bi bile potrebne dodatne raziskave o pomladitveni ekologiji in vsaj še analize glede vrednostnega pri- rastka črnega bora. THE REGENERATION CHARACTERISTICS IN THE FOREST STANDS OF THE BLACK PINE (PINUS NIGRA) IN THE KRAS REGION Summary ln mature Pinus nigra stands, which have been artificially founded, autochthon tree species pre- vail among young trees. Progressive succession in the forest stands of the Pinus nigra, which is an explicit pioneer species in the Kras, is logical. The results of the analysis prave high variability of the growth of young trees as to the forest stand shelter, tree species and exposition. Due to varia- bility and a too small sample, it is difficult to establish the real principles of the prosperity of young trees. Besides, there exists the question whether the objective growth principles in the conditions of progressive succession are expres- sed at all. Nevertheless, there exist some princi- ples which are representative of the forest stands analysed and also indicate the processes going on in the natural regeneration of the Pinus nigra stands during the optima! phase in the whole Kras reg ion . The density of young trees in these forest stands is low. The tree crown shelter of the pa rent stand or the exposition quantity has a decisive influence on the density of young trees. ln the conditions of partial shelter, the density is cha- racte~istically higher than it is under a complete shelter or in the open. The highest density of young trees under a partial shelter indicates that this is where the thriving of young trees is most easy because the quantity of exposure is suffi- cient, a partial shelter stili torms forest stand climate and the competition of the herb and grass layer is not expressed. There are no differences in the density of young trees as to the exposition . As to the numerousness, the Downy oak (Quer- cus pubescens) prevails. It is tollowed by the Black pine (Pinus nigra) , the Hop hornbeam (Ostrya carpinifolia) and the Flowering ash (Fra- xinus ornus). As to the height, Ostrya carpinifolia dominates. It reaches markedly higher heights on the sunless side , irrespectively of the space occupied by canopy. As shown by the analyses, the Ostrya carpinifolia is a thermophilic species yet in the conditions with less extremes (the northern side is more humid, has less exposure, the desiccation of the ground and temp.erature extremes are smaller) its growth is much better and is compe- titively the strongest one. -On the southern side, in the conditions of more explicit extremes. a higher share of exposure has a positive influence on its growth. It occurs in groups but rarely on the stump. Together with the Fraxinus ornus they give the basic tone to the ecologic processes in the stands of the Pinus nigra. They have some common features yet the Ostrya carpinifolia is characteristically faster in the development from the very beginning. Fraxinus ornus is the most scarce among these species and the exposition and the space occu- pied by canopy do not have any influence on its growth. lts juvenile development is slower than that of the Pinus nigra. lts occurrence in stands is fairly regular; it is presen! everywhere and plays an extremely important role in the succes- sion process. Quercus pubescens is the most numerous among these species, its heights are the smallest ones. On the northern exposition, its prosperity is worse and the greatest heights are achieved where there is no shelter. It is important with the Quercus pubescens that it is very numerous as one of the climax species and !hat its time is still to come. For the time being, the combination of ecologic tactors is stili too extreme for its higher competitiveness, its presence is, however. highly dependent on the seed years of the Quercus pubescens and correspondingly on the whole combination of ecologic factors . Pinus nigra has surprisingly high abundance, yet its heights do not reach those of Ostrya carpinifolia and Fraxinus ornus. It is a typical pioneer and heliophyte, it cannot stand competi- tiveness and does not like shelter. It most otten occurs in groups. The reason for the numerous- ness of the Pinus nigra is a!so two fires by which these stands have been affected after 1950. When regenerating the forest stands of the Pinus nigra the question of silvicultural aims arises at the end of the optima! phase. The method of the introducing of these stands into regeneration is directly connected with the desi- red state. For the defining of silvicultural goals and managing of these stands additional investi- gations in regeneration ecology and the analyses regarding at least the value increment of the Pinus nigra would be necessary. LITERATURA 1. Abdui-Hadi, A.. 1983: Life strategies of broadleaved tree species on extreme sites with respect to their root-sistem . Disertation, Ljubljana. 2. Čehovin, S. & sod., 1986: Presentation of the Karst forest region. Institute tor Afforestation and Melioration of the Karst, Sežana. XVIII IUFRO World Congress. 3. Ferguson, G. A., 1976 : Statistical analysis in psychology & education. Fourth edition. McGraw-Hill Kogakucha, LTD, Tokio. 4. Kotar, M., 1977: Statistične metode. Izbrana poglavja za študij gozdarstva, Ljubljana. 5. Papež, J. , 1977: Prirodna obnova gozdnih ekosistemov v Zg . Posočju po prepovedi paše koz. Magistrska naloga. Nova Gorica. 6. Poldini , L., 1972: Gozdovi na Krasu včeraj, danes. jutri. Gozdarski vestnik , str. 267-273. Ljubljana. 7. Prebevšek, M., 1981: Širjenje avtohtonih listavcev v sestoju črnega bora na Krasu . Diplom- ska naloga, Ljubljana. 8. Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana, 1992: Podatki urejevalne službe. Ustni vir M. Race, dipl. ing. , Sežana. 9. Škulj, M., 1988: Pomlajevanje in kalitev črnega bora (P. n. Arnold) na slovenskem Krasu. Magistrska naloga, Ljubljana. 10. Winer, 8. J., 1970 : Statistical principles in experimental design. International Student Edi- tion. McGraw-Hill, London , New York, etc. Mladin- ska knjiga. Ljubljana. 11 . Gozdno-gospodarski načrt za gozdno go- spodarsko enoto Kras 1991-2000. Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana. G. V. 10/92 451 1 1 .l 11 1 GDK: 375.1 :902 Razvoj gozdarskih žičnic na Bovškem Edo KOZOROG*, Iztok MLEKUŽ** Izvleček Kozorog, E.: Razvoj gozdarskih žičnic na Bov- škem. Gozdarski vestnik, št 1 0/1992.· V sloven- ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 21. Bovška ima zaradi specifičnih terenskih razmer zelo močno tradicijo žičničarstva. V prispevku so dane značilnosti in razširjenost krožnih gravitacij- skih žičnic na Bovškem v preteklosti. Na primeru Golobarske žičnice, ki je redno delovala vse do leta 1968 in je sedaj urejena kot zgodovinsko-teh- niški spomenik, so podrobneje opisani način dela in učinki s nTolminko«, kot posebnim tipom gravi- tacijske krožne žičnice . Ključne besede: krožna gravitacijska žičnica 1. UVOD Soško gozdno gospodarstvo je pred tremi leti uredilo spodnjo postajo Golobar- ske žičnice kot zgodovinsko-tehniški spo- menik. Ta je bila ena zadnjih še delujočih in hkrati najpomembnejša krožna gravitacij- ska žičnica na Bovškem. Objekt je primeren za stik gozdarstva z javnostjo, saj je na primernem kraju ob cesti iz Bovca v Trento. Žičnice so namreč značilnost gozdarstva na tem območju. Letos smo za ureditev informativne table na objektu zbrali veliko arhivskega gradiva in ustnih virov redkih še živečih žičničarjev na gravitacijskih žičnicah na Bovškem. Za- radi prostorske omejitve vsega nismo mogli predstaviti v sklopu informativne table na objektu. Zato objavljamo gradivo o žičničar­ stvu na Bovškem in o Golobarski krožni gravitacijski žičnici tudi v pričujočem pri- spevku . • E. K., dipl. inž. gozd.,** l. M., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospodarstvo, 65220 Tolmin, Bru- nov drevored 13, Slovenija 452 G. V. 10/92 Synopsis Kozorog, E.: The Development of Gable Yar- ding Systems in the Bovec Region. Gozdarski vestnik, No. 10/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 21. The region of Bovec has had strong tradition in cable yarding systems due to· its specific terrain features. The article presents the characteristics and distribution of circular gravitational cable yarding systems in the Bovec region in the past. The example of the Golobar cable yarding sy- stem, which was in regular operation up to the year 1968 and has been arranged into a historical- technical monument, offers a detailed description of the working methods and the performance achieved by the "Tolmin cable yarding" as a special type of a gravitational circular cable yar- ding system. Key words: circular gravitational cable yarding system 2. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN RAZVOJ ŽIČNIČARSTVA NA BOVŠKEM O gospodarjenju z gozdovi na Bovškem v preteklosti vemo zelo malo. Zelo pomem- bno je bilo leto 1530, ko je cesar Ferdinand dal tudi te gozdove popisati. V tem času postane večina gozdov na Bovškem cesar- skih oziroma državnih, kmetje pa so imeli servitutne pravice (Rutar 1882). Za obdob- je, ki je sledilo, so bile značilne tudi na Bovškem zelo velike sečnje zaradi velikih potreb po lesu v večjih centrih (Gorica, Benetke). Les so plavili navzdol po Soči, do nje pa je potekalo spravilo po vodnih, predvsem pa zemeljskih drčah (Cencič 1955). O obstoju žičnic na Bovškem pred prvo vojno ni zanesljivih podatkov. Po nezanes- ljivih virih je tik pred prvo vojno zakupnik kranjskogorskih gozdov v Trenti pod Vrši- čem, podjetnik Zakotnik, po pogodbi iz leta 1913 spravljal les debeline nad 30 cm tudi z žičnico in z volovsko vprego (Černe 1992). . Masovno so žičnice postavljali na tem Slika 1: Vise(;a zgornja postaja žičnice (foto: V. Klanjšček). območju šele med pNo svetovno vojno za oskrbo fronte. Leta 1917 je bilo na Bovškem okoli 23 vojaških žičnic, v Julijskih alpah pa najmanj 43 (Budkovič 1981 ). Po nekaterih virih je bilo na vsej soški fronti v treh letih postavljenih prek 700 vojaških žičnic (Sin- kovič 1960). Te so bile večinoma motorne, saj so jih uporabljali za transport vojaškega materiala na fronto visoko v gorah. Da se je začelo žičničarstvo prav po vojni tako naglo razvijati, je bilo povezano predvsem z naslednjimi dejstvi: - Na fronti je bilo tudi veliko domačinov, ki so se naučili delati z žičnicami. - Na področju fronte je ostalo veliko žičničarskega materiala, ki so ga s pridom uporabili po vojni za spravilo sena s planin- skih senožeti in lesa iz težje dostopnih gozdov. V začetku so kmetje za spravilo uporab- ljali predvsem preproste žične drče in spu- ščalke, ki so se marsikje ohranile vse do danes. V tridesetih letih, ko so na Bovškem začela najemati državne gozdove v zakup večja zasebna podjetja, so začeli uporab- ljati tudi krožne gravitacijske žičnice, saj je Slika 2: Spodnja postaja Golobarske žičnice nekoč (foto: V. Klanjšček). G. V. 10/92 453 bilo le z njimi mogoče izkoriščati zelo odda- ljene in zaprte gozdove. Taka je bila tudi Golo barska žičnica, ki je nastala leta 1931 . V začetku je bila večina žičničarjev, zlasti delovodij (»kapojev«), Italijanov in Furla- nov, vendar so se tudi domačini hitro učili in kmalu postali izvrstni žičničarji . Kot osta- nek prvotne italijanske šole so številni itali- janski ali močno popačeni izrazi za posa- mezne dele žičnic (npr. vlačilka - kordin) in za ukaze pri delu. Žičnice so imele značaj gozdne prometnice za transport lesa od zgornje do spodnje postaje. Podobno funkcijo imajo danes gozdne ceste. V letih 1930-1943 je na Bovškem obra- tovala 8 krožnih žičnic. Nekatere med njimi so obratovale tudi več kot 1 O let, druge pa le 2-3 leta, dokler pač niso spravili vsega posekanega lesa. Pravi razcvet so žičnice na Bovškem doživele po vojni. V obdobju 1950-1965 so popolnoma obvladovale transport lesa v dolino, saj je bilo postavljenih kar 19 krožnih gravitacijskih žičnic. Nekatere so bile dolge le dober kilometer, najdaljši sistemi pa prek 4 km. Na terenu so bile tri skupine žičničar- jev. Trentarska skupina je pokrivala zgornji del doline, sečanska Skalo, Črni vrh, Zjabce in Lepena, bovška skupina pa Golobar in Polovnik. Med najbolj znanimi žičničarji iz tega obdobja sta Milko Bradaškja iz Soče in Andrej Mlekuž iz Koritnice. Prvi je sode- loval pri montaži večine žičnic v Soči in Trenti, drugi pa je delal v glavnem na Golobarski žičnici, montiral pa je tudi po- dobno žičnico na Papuku v Slavoniji. Šele z razvojem žičnih žerjavov, ki lahko pobirajo les na vsej svoji dolžini, in gradnjo gozdnih cest, so gravitacijske krožne žič­ nice začeli opuščati zaradi previsokih stro- škov po m3 spravljenega lesa, tj . zaradi predragega vzdrževanja in prevelikega šte- vila žičničarjev, ki so upravljaH tak sistem. Zadnja taka žičnica na Bovškem je delovala leta 1970 izpod Svinjaka v dolini Bavšici. Danes Tolminski gozdarji še vedno ohra- njajo tradicijo dobrih žičničarjev. Poleg te- ga, da na Bovškem še vedno spravijo prek 50% lesa iz gozda z žičnimi žerjavi, pa so montirati žičnice tudi drugod po Sloveniji in tudi v drugih državah. Vendar postajajo tudi žični žerjavi na dolge razdalje, zlasti pri Slika 3 : Zgornja postaja žičnice na Plestenjak (foto: V. Klanjšček). 454 G. V. 10/92 Seznam krožnih gravitacijskih žičnic na Bovškem Področje Linija 1. GOLOBAR Mlake-Koritnica 2. SKALA Lavantink-Pod Melom 3. BEREVICA Staro utro-Paver 4. SKALA Zajezerom-Vrsnik 5. GOZDEC Na Pečeh-Piužna 6. MOŽNICA Planina-Koc 7. BAVŠICA Za Domenhom-Zabrajda 8. IZGORA lzgora-Zabrajda 9. SLATENIK Virje-Fulc 1 O. MANGRT Ilovec-Strmec 11 . ČRNI VRH Črni vrh-Klin 12. VRŠIČ Drevesnica-lzvir Soče 13. LEPOČ Lepoč-Tomaž (Podrastar) 14. ZA GREBENOM Zagrebenca-Pod Bosom 15. ZJABCI Na Rižcah-Soča (Barbežeč) 16. SKRILA Skrila-Lepena (Dom Delamaris) 17. VOLNIK Predel-Lepena (Dom Delamaris) 18. GOLOBAR Mlaka-Koritnica (gerkeljca) 19. MLINARICA Zadnji Lom-cestna hiša 20. IZGORA lzgora-Zabrajda 21 . NA GABRU Črča-Boča (Barbežeč) 22. ČRNI VRH Črni vrh-Boča (Barbežeč) 23. NA ODANČEVEM Odančevo-Kukeljc 24. ZA GREBENOM Zagrebenca-Pod Bosom 25. POLOVNIK Javorjeva dolina-Gomila 26. GOLOBAR Mlaka-Koritnica 27. ZA SLEMENOM Za Slemenom-Bavšica 1 Žičnica je obratovala do leta 1968, demontirana je bila leta 1989. Dolžina 900m 2800m 2000m 4500m 2500m 2300m 1700m 1000m 2700m 2300m 2200m 1400m 2100m 1700m 3600m 1400m 1600m 1700m 1400m 1000m 3000m 2300m 900m 1800m 1700m 2100m 1500m Obratovanje 1930-1940 1937 1938 1939-1942 1940 1940-1943 1940 1940 1948 1948 1949 1950 1950-1965 1951 1952 1954 1955 1955-1968 1955-1965 1955-1960 1958 1959 1960 1960 1963 1968-19891 1969-1970 G. V. 10/92 455 spuscanju lesa, vse rnanj ekonomični , saj zahtevajo primerno koncentracijo in kvali- teto lesa. V pri hodnjem gospodarjenju , ki vse bolj upošteva tudi druge funkcije gozda, se bo tudi na Bovškem verjetno spravilo lesa omejilo le še na iz dek lesa z žičnimi žerjavi na kratke razdalje in na prenosne večbobenske vitle. V bolj oddaijenih gozdo- vih pa bomo seč njo verjetno opustili . 3 . OPIS GOLOBARSKE ŽIČNICE Glavno transportno linijo Golobarske žič­ nice so trikrat prestavili, zadnja linija iz leta 1968 je bila dolga okoli 21 OO m in je bila zaradi posebnosti, tj. lesenih postaj s trač­ nicami in lesenih stebrov, imenovana Tol- minlw , kot poseben tip krožne žičnice. Les se je transportiral po eni izrned dveh nosilk, Slika 5: Pregledna \<.arta Golobarja z vrisan im sistemom žičnic .... ... .:._ ~ , .... \ . Sl ika 6: Prečni profil glavne linije Golobarske žičnice Gorenje Mlake --=.;"":::J"f -=·-c..:· ·-=-=- =--~,-::_~-~-~- _ __::·- : ~ ~---c.-- - -:-~ . . . : ·1900' ni ' /f ........ . ... . __ /~~/:· · :·. ·.·.· .. ~__;=7-· . . · ----- -____:____:_ _ _ : __ - -- __ .:........:. 500 m ~~-=-~-- -------------------------' 456 G. V. 10192 med katerima je bila speljana brezkončna vlači Ika. Spuščanje je omogočala gravitacij- ska sila samih hlodov. Zavora je bila na zgornji postaji in je bila šibki člen žičnice, saj se je navadno preveč segrevala. Do zgornje postaje je bilo speljanih še več stranskih krožnih žičnic z obešenimi zgornji mi postajami. Do teh so spravljali les s konji in tudi ročno. Zgrajen je bil sistem vlak in kolovoznih poti. Ko so les spustili po stranski žičnici, so ga na zgornji postaji v Mlakah odpeli s stranske, po tirih (»ši- nah«) zapeljali do glavne ter ponovno za- peli in spustili naprej. Glavna žičnica je imela tudi vmesne postaje (intermedije). Ena od stranskih žičnic je segala celo v revir Soča. Njen zgornji del je imel proti- vzpon, na tem mestu je delala ob pomoči druge. Ves sistem žičnic (torej glavna od doline do Mlak in stranske od Mlak do Plestenjaka) je bil dolg prek 4000 m. Ocenjujemo, da je bilo na Golobarju po- sekana in po žičnici spravljeno v dolino več kot 30.000 m3 lesa. Največ so na leto spra- vili okoli 3.000 m3, največji dnevni učinek pa je bil 112 prm drv (85m3). Povprečni dnevni učinek pri spravilu prostorninskega lesa je bil 50-70 prm, pri hlodovini pa 40- 60 m3 (Mlekuž, Bradaškja 1992). Če so delali usklajeno in je bil les na zgornji postaji dobro pripravljen, je breme potovalo vsake 2-3 minute. Pri polnem obratovanju je na njej delalo 6 delavcev (2 na spodnji in 4 na zgornji postaji). Poleg njih je bilo še poljubno število sekačev, odvisno pač od obsega sečenj. Živeli so v gozdarski koči. Največ delavcev je delalo med obema vojnama, ko so na Golobarju tudi oglarili. Takrat je v naselju ob zgornji postaji prebivalo kar 35 družin oglarjev, doma iz Karnije. Zveza med spodnjo in zgornjo postajo je bila po telefonu. Zelo zanimivi so bili znaki za sporazumevanje v časih, ko še niso imeli telefona; sporazumevali so se z udarci po nosilni vrvi: 1 x : kaj bi rad? 2 x : obesi prazen voziček! 3 x: naprej! 4 x in rahli tresljaji: počasi naprej! 5 x : poglej linijo! 6 x: konec »šihta«! 7 x: prinesi })grajfcug«! Golobarska žičnica je bila ena zadnjih še delujočih pri nas, saj je redno delala vse do leta i 968. Vendar so po letu 1959 že spravljali les do zgornje postaje z motornimi žičnimi žerjavi. Spodnja postaja žičnice je Slika 7: Pregledna karta lokacij krožnih gravitacijskih žičnic na Bovškem G. V. 10192 457 danes ena izmed redkih ohranjenih tovrst- nih objektov pri nas. Zgornja postaja in podporni stolpi so že propadli, nosilno vrv pa so odstranili zaradi varnosti. 4. KRONIKA GOLOBARSKE ŽIČNICE 1931-1935: Žičnico je postavilo in v tem času izkoriščaJo gozdove na Golobarju pod- jetje Balant-Kosmač. Zgornja postaja je bila v grapi Golobarskega potoka pod Dol- gim plazom. 1935-1937: Žičnico prevzame podjetje Sartori. Takrat je živelo na Golobarju 35 družin oglarjev, ki so kuhali oglje iz buko- vega lesa. 1937-1941 : Podjetje Sartori je v teh letih prešlo na sečnjo hlodovine iglavcev (smre- ka, jelka). 1941-1942: V tem času je podjetje Va- lant posekaJo in spravilo po žičnici okoli 3000 m3 lesa (odd. 28 in 29). Spravilo so preprečili partizani, zato je bilo opravljeno šele po vojni. 1949 je začela žičnica znova redno delo- vati. V obdobju 1950-1955 so sekali pred- vsem okrog Golobarske planine (na poboč­ jih pod Glavo). Po navedbah pokojnega gozdarja Franca Čopija so samo na planini posekali prek 7000 m3 bukovine. 1955 je bila zgrajena na Golobarju v Goren jih Mlakah nova gozdarska koča (bru- narica) za delavce. 1956 je bila zgrajena nova žičnica; spod- nja postaja je bila na istem mestu kot pri stari italijanski, le da je bila pokrita in bolje urejena. Zgornja postaja je bila v Mlakah (njeni ostanki -sidra- so vidni še danes). Na Matecovi Glavi je bil okoli 30m visok stolp. 1959 so začeli zbirati les z žičnimi žerjavi. Tega leta so posekali in spravili 909m3 lesa. 1960 je bila celotna žičnica rekonstruira- na, napravljen pa je bil tudi podaljšek do Plestenjaka. Tudi zgornja postaja v Mlakah je bila v celoti obnovljena. 1960-1965 so bile opravljene velike po- mladitvene sečnje na Pologu in Plestenjaku (odd. 28, 29, 31 in v odd. 83 v enoti Soča - Trenta). Zgrajeni sta bili dve stranski žičnici do postaje v Mlakah, kjer so les prepenjali na glavno žičnico. 458 G. V. 10192 1965 so postavili novo zidano kočo za delavce kakih1 OO m nad zgornjo postajo v Mlakah. 1968 so prestavili celotno traso žičnice v levo na sedanje mesto. Zgornjo postajo so prestavili v Gorenje Mlake, obnovili pa so tudi spodnjo postajo. Po tem žičnica ni več redno obratovala. 1969 so zadnjič pognali žičnico in z njo spravili vitel žičnega žerjava na zgornjo postajo, da so lahko z njim iz odd. 26 (Melina) spravljali les neposredno na cesto k spodnji postaji. 1989 so odstranili nosilno žico, ki je padla s propadajočih podpornih stebrov. Kot zgodovinsko-tehniški spomenik so ure- dili spodnjo postajo nekdanje žičnice in uredili okolico. 1992/93 je bila postavljena informativna tabla in ponovno urejena okolica objekta. POVZETEK Razvoj žičnic na Bovškem se je začel med prvo vojno s krožnimi motornimi žičnicami zaradi oskr- be soške fronte, nadaljeval pa z gozdarskimi krožnimi gravitacijskimi žičnimi sistemi v začetku tridesetih let. V zadnjih 20 letih se je na Bovškem spravilo prek 50% lesa z žičnimi žerjavi, ki so zaradi svojih prednosti nadomestili v šestdesetih letih krožne gravi1acijske žičnice. Vendar je pri sodobnem gospodarjenju z gozdovi, majhni kon- centraciji in slabi kvaliteti posekanega lesa tudi na Bovškem ekonomičen le še izvlek lesa z žičnimi žerjavi na krajše razdalje in zvečboben­ skimi prenosnimi vitli. V težje dostopnih gozdovih in tam, kjer je potrebno les spuščati, pa se bomo verjetno sečnji odpovedali. Najmočnejši pečal so bovškemu gozdarstvu vendarle pustile krožne gravitacijske žičnice, ki so uspešno >>živele« polnih 40 let. Danes je znanih 27 linij, od vseh pa je ohranjena le še spodnja postaja Golobarske žičnice. Ta je bila najpomembnejša na tem območju in je delovala v letih 1931-1968. Spodnja postaja je danes urejena kot gozdarski zgodovinsko-tehniški spo- menik. THE DEVELOPMENT OF CABLE YARDING SYSTEMS IN THE BOVEC REGION Summary The development of cable yarding system in the region of Bovec set in during the First World War with circular motor cable yarding systems due to the food supply of the Soča front line. It was continued by forestry circular gravitational cable yarding systems at the beginning of the 30's. ln the recent 20 years, over 50% of timber has been skidded by means of cable cranes, which in the 60's replaced circular gravitational cable systems because of their advantages. Yet because of the modern forest managing, which is becoming more and more adapted, low concen- tration and poor qualrty of the timber felled, the only skidding method which is stili economical also in the region of Bovec is that performed by means of cable cranes in short distances and by multiple-drum transferable winches. ln the fores1s with difficult access and where timber has to be lowered cutting will probably be omitted. Nevertheless, the greatest impact on the fore- stry of Bovec had circular gravitational cable yarding systems, which had their suc<;;essful yac- tive life" for as long as 40 years. 27 lines are known today, of which only the lower station of the Golobar cable yarding has been preserved. This one was the most important in this region and was in operation between 1931 and 1968. The lower station has been arranged asa forestry historical-technical monument. VIRI 1. Bradaškja, M., 1992: Ustni vir, dne 15. 9. 1992, Soča 102. 2. Bric, M., 1992: Ustni vir, dne 15. 8. 1992, Kot 83, Bovec. 3. Budkovič, T., 1981: Vojaške žičnice v Julij- skih Alpah v obdobju 1915-1917, Planinski vest- nik 81/5, s. 217-220. 4. Cencič, V., 1955: Dolina Trente in njeno gospodarstvo, diplomska naloga, Gcpzdarska fa- kulteta, Ljubljana. 5. Černe , V., 1992: Borovška vas, monografija, Turistično društvo Kranjska Gora, 168 p. 6. Čopi, F., 1988: Ustni vir dne 10. 10. 1988, Kal-Koritnica 3. Ljubo Čibej: Srhljiva zimska idila 7. Rutar, S., 1882 : Zgodovina Tolminskega, Hilarijanska tiskarna Gorica, ponatis 1972, Nova Gorica. 8. Klanjšček, V., 1947: Žične drče na Tolmin- skem, Gozdarski vestni k 6, št. 7, s. 145-1 51 . 9. Klanjšček, V., 1947: Enojna žičnice na Tol- minskem, Gozdarski vestnik 6, št. 8, s. 169-172. 10. Klanjšček, V., 1947: Trajne žičnice na Tolminskem, Gozdarski vestnik 6, št. 9, s. 201- 203. 11 . Klanjšček, V., 1947: Normalne žičnice na Tolminskem, Gozdarski vestnik 6, št. 10, s. 225- 234. 12. Kravanja, A., 1992 : Ustni vir, dne 20. 9. 1992, Kal-Koritnica 5. 13. Mlekuž, A., 1992: Ustni vir, dne 20. 9. 1992, Kal-Koritnica 30. 14. Mlekuž, 1., 1984: Gozdnogospodarski načrt Bovec 1984-93, SGG Tolmin . 15. Mlekuž, 1., 1987: Gozdnogospodarski načrt Soča-Trenta 1987-96, SGG Tolmin. 16. Jurančič, B., Papič, F., Podgornik, F., 1961: Priročnik za monterje gozdarskih žičnic, Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana, 98 p. 17. Papič, F., 1983: Upotreba šumskih žičara na području šumskog gospodarstva Tolmin s tehničkog, ekonomskog i zaštitnog stanovišta, Zbornik radova Savetovanja, Opatija 1983, pp. 293-310. 18. Pretner, A., 1992: Ustni vir, dne 25. 9. 1992, Trenta 66. 19. Sinkovič, M., 1960 : Turizem in problem turističnih žičnic, Planinski vestnik 60/1 O, s. 461- 467. 20. Kronika gospodarjenja, revir Bovec, SGG Tolmin. 21. Zakupna pogodba Kranjskogorskih gozdov v Trenti, Arhiv E. Kozorog, Tolmin. G. V. 10/92 459 GDK: 0:945.14 TREECD - baza podatkov na CD-ROM-u za področji gozdarske in lesarske znanosti Marja ZORN-POGORELC*, Marjeta GORŠIČ** Izvleček Zorn-Pogorelc, M., Goršič, M.: TREECD - baza podatkov na CD-ROM-u za področji gozdar- ske in lesarske znanosti . Gozdarski vestnik, št. 10/1992. V slovenščini, cit. lit. 4. Informacijsko-dokumentacijski službi za go- zdarstvo in lesarstvo v Ljubljani sta skupno naba- vili mednarodno bazo podatkov TREECD za ob- dobje 1939-1991 pri CABI v Veliki Britaniji. 1 nfor- macijski servisi te svetovne angleške organizacije za informatiko kreirajo danes številne baze podat- kov za področja uporabnih znanosti in jih posre- dujejo na različnih medijih. TREECD je ena izmed baz na laserskem disku z zelo zgoščenimi podat- ki, ki deluje po programu SPIRS. V njej so združeni zapisi iz treh referatnih biltenov: Forestry Abstracts, Forest Products Abstracts in Agrotore- stry. Ključne besede: TREECD, INDOK, baza po- datkov, CD ROM, gozdarstvo, lesarstvo 1. UVOD 1 nformacijsko~dokumentacijska služba (INDOK) za gozdarstvo, ki deluje pri Go- zdarski knjižnici na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo in Biotehniški fakulteti, Oddelku za gozdarstvo, ter informacijsko- dokumentacijska služba za lesarstvo, ki deluje na Biotehniški fakulteti, Oddelku za lesarstvo, sta na začetku l. 1992 skupno nabavili bazo podatkov TREECD pri med- narodni organizaciji Commonwealth Agri- cultural Bureau International (CABI) v Veliki Britaniji. Nabavo CD ROM-a, optičnega čitalca TOSCHIBA in tiskarnika EPSON LQ-850+ v skupni vrednosti 785.815 tolarjev sta nam s svojim sofinansiranjem omogočila Mi- * M. Z.-P., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija ... M. G., dipl. inž., Biotehniška fakulteta, Odde- lek za lesarstvo, 61000 Ljubljana, Rožna dolina c. Vlll/34, Slovenija 460 G. V. 10/92 Synopsis Zorn-Pogorelc, M., Goršič, M.: TREECD- The Data Base on a CD-ROM for the Fields of Forestry and Timber Economy Sciences. Gozdar· ski vestnik, No. 1 0/1992. ln Slovene, lit. quot. 4. lnformation-documentation services for forestry and timber economy in Ljubljana made a joint purchase of the international TREECD data base for the period from 1939-1991 with the CABI in Great Britain. The information services of this world English organization for informatics create nowadays numerous data bases for the fields of applied sciences which are broadcast on diHerent media. TREECD is one of the bases on a laser disc with compact data which is supported by the SPIRS program. It comprises the articles from three report bulletins: Forestry Abstracts, Forest Products Abstracts in Agroforestry. Key words: TREECD, INDOK, database, DC ROM, torestry, timber economy nistrstvo za znanost in tehnologijo (56%) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (12 %), za kar se jima v imenu uporabnikov lesarskega in gozdarskega IN- DOK lepo zahvaljujemo. Nabavljena baza podatkov in oprema skupaj z osebnim računalnikom PC-286 (Abakus) tvorijo celoto, ki omogoča retro- spektivne poizvedbe o svetovni znan- stveno-strokovni literaturi za področje go- zdarstva in lesarstva za obdobje 53 let. 2. CABI- SVETOVNA BA!\IKA ZNANSTVENIH INFORMACIJ Mednarodna, meddržavna organizacija GABI je bila ustanovljena l. 1928 v Veliki Britaniji z namenom, da bi po vsem svetu poskrbela za informacijsko, znanstveno in razvojno podporo (servise) za kmetijstvo in sorodne vede . Informacijski servisi, ki so locirani v Wal- lingfordu, oblikujejo bibliografske baze po- datkov (CAB Abstracts) v angleškem jeziku za znanstvenoraziskovalna področja upo- rabnih znanosti - kmetijstvo, gozdarstvo, okolje, uporabne družbene vede in člove­ kovo zdravje. Ustrezna znanstvena in tehnična litera- tura se zbira v petih oddelkih CABI, kjer jo skoraj 1 OO znanstvenikov in lingvistov na- tanko pregleda (letno okrog 1 0.000 revij in drugih dokumentov- monografije, kongre- sni dokumenti) in pripravlja analitične infor- macije. Vsaka posamezna analitična informacija (zapis) je sestavljena iz bibliografskega opi- sa, klasifikacije in izvlečka (abstrakta). Po določenih sistemih razvrstijo analitične in- formacije v podatkovne zbirke (baze podat- kov) za določena področja znanosti. Pri CABI nastaja 55 posameznih baz podatkov, ki so razporejene po naslednjih znanstvenih področjih: 1. Živilska veda in proizvodi (Animal Science and Production) : 5 2. Veterinarska veda in bolezni (Veteri- nary Science and Diseases) : 8 3. Veda o pridelkih (Crop Science) :23 4. Gozdarstvo (Forestry) : 3 5. Zaščita pridelkov (Crop Protection) : 3 6. Gospodarstvo, razvoj in sociologija (Economics, Development & Sociology) : 7 7. Stroji in gradnja (Machinery & Buil- dings) : 1 8. Hrana in prehrana (Food & Nutrition) :3 9. Biotehnologija (Biotechnology) : 2 Te baze so danes dostopne uporabnikom na različnih medijih: - tiskani referatni bilteni (Abstract Jour- nals), - referatni bilteni na disketah (electronic Abstract Journals on floppy disk), -CD ROM. 3. CD-ROM CD-ROM (Compact Disc Read Only Me- mory) je laserski disk z zelo zgoščenimi podatki, ki v moderni informacijski tehnolo- giji zamenjuje klasično tiskano gradivo. Mednarodna organizacija CABI je v pro- jektu CAB SPECTRUM začela izdajati svoje referatne biltene na CD-ROM-ih in jih s to tehnologijo napravila uporabniku hitro in enostavno dostopne. 4. TREECD 4.1 . Splošno o bazi TREECD je računalniško podprta baza podatkov s področja gozdarstva in lesar- stva, združena v enem disku. Izdal jo je CABI skupaj z Oxford Forest Institute in UK, Overseas Development Administra- tion. V tej bazi so združeni zapisi treh referatnih biltenov od začetkov njihovega izhajanja: - Forestry Abstracts (FA) 1939, - Forest Products Abstracts (FPA) 1978, - Agroforestry Abstracts (AA) 1988, pa do vključno l. 1991. Baza obsega 308.438 zapisov za več kot polstoletno obdobje (53 let) gozdarskega in lesarskega dela. Podatki so izbrani iz periodičnih publikacij (revij), monografij, kongresnega gradiva, doktorskih disertacij, tehničnih poročil, pa- tentov in drugih virov iz več kot 1 OO držav. Vpogled v leto 1990 nam npr. pove, da so v FA v tem letu obdelali 1226 publikacij, v FPA pa 441. TREECD je nedvomno najobsežnejša baza podatkov gozdarske in lesarske stroke do danes. Pokriva naslednja širša področja: - vse vidike ekologije in gospodarjenja z naravnimi in umetnimi gozdovi in gozdno- poljske sisteme (agroforestry); - škodljivce, bolezni in abiotične po- škodbe lesnatih rastlin; - biologijo in genetiko lesnatih rastlin; - lastnosti lesa; - pridobivanje, lastnosti in marketing gozdnih lesnih sortimentov. 4.2. Značilnosti programa Podatki v bazi so obdelani s programom SPIRS (Silver Platter Information Retrival Software)) ki omogoča hitro in enostavno iskanje (poizvedbe). Po tem programu delujejo tudi vse druge baze CABI in tudi baza AGRIS. Vsak zapis je sestavljen iz 21 polj: G. V. 10/92 461 AB AD AN AU AV CA CAB Cl DC DE GE IS LA LS OT PT PY SM so su - izvleček (abstrakt) - naslov avtorja - referenčna številka -avtor - dostopnost* - korporativni avtorji - izbira referatnega biltena -sekundarni navedek časopisa* - decimalni vrstilci (GDK in FL) - deskriptorji - geografska opredelitev - mednarodna številka knjige - jezik teksta - jezik izvlečka - originalni naslov (neangleški) -tip dokumenta - leto izdaje - klasifikacijske kode* -viri - stvarni predmeti (kombinacija DE in GE) TI -naslov Išče se lahko po 18-ih poljih; označena z * so neiskalna. 4.3. Poizvedbe ali kako iščemo? Pravilno postavljeni zahtevek da natan- čno tisto, kar iščeš, in je nekaj več ~qt navadna rutinska poizvedba. Zato mora to delo opravljati strokovnjak-dokumentalist skupaj z uporabnikom. Zelo dober pripomoček pri iskanju po bazi TREECD je tiskani tezaver: C. A. 8. International. (1983) 1990. CAB Thesaurus. Wallingford, Vol. 1, 2, v katerem so po abecednem redu zbrani deskriptorji (stan- dardizirane ključne besede) v angleškem jeziku za vsa znanstvenostrokovna področ­ ja, ki jih obdelujejo pri CABI. Pri iskanju po bazi so najpomembnejša naslednja polja: deskriptorji, geografska opredelitev, stvarni predmeti, decimalni vrstilci in izbira referatnega biltena. Uporabnik sam ali skupno z dokumenta- listom definira svoj zahtevek ob pomoči deskriptorjev iz CAB tezavra ali predlaga ključne besede, katere preverimo v Indeksu TREECD. Zahtevek, ki se nanaša na bilten FAza obdobje 1951-1977, je možno defi- nirati tudi z vrstilcem goz-darske decimalne klasifikacije ( oziroma z Fluryjevim siste- mom za obdobje 1939-1951). Vse za- 462 G. V. 10/92 htevke pa lahko definiramo tudi po· vseh drugih poljih, odvisno od tega, kaj iščemo in s kakšnimi podatki razpolagamo. Zelo enostavno je iskanje, če npr. poznamo avtorjevo ime in priimek. Iščemo pa lahko tudi po katerikoli besedi iz izvlečka. Ob pomoči operaterjev - to so besede ali znaki, ki omogočajo različne kombinacije iskanj, določimo najprimernejšo povezavo deskriptorjev (ključnih besed), vrstilcev kla- sifikacije, geografskih pojmov, letnice izda- je, virov in ipd. in z ukazom začnemo poizvedovanje. Računalnik nam na ekran >•pričara« za- detke. Le te pregledamo, z ozirom na vsa polja ali le po vnaprej izbranih poljih, nato jih označimo in po želji izpišemo s tiskalni- kom na papir. Poizvedbe po tej bazi so balzam za dokumentaliste ob njihovem kroničnem po- manjkanju časa pri dolgotrajnem brskanju po tiskanih publikacijah in karticah, da bi zadostili uporabnikom ob njihovih zahtevkih in ob kroničnem pomanjkanju ljudi v doku- mentacijskih službah. Raziskovalci pridejo mnogo hitreje do prepotrebnih referenc za nove projekte in podiplomske študije, štu- dentje do referenc za svoje seminarje in diplomske naloge. TREECD je koristna pridobitev za vse, ki želijo hitro pridobiti natančne informacije o objavljenih virih. 5. BAZE PODATKOV NA CD-ROM ZA PODROČJE BIOTEHNIKE S svojo preprosto in enostavno tehniko so CD ROM-i s programom SPIRS osvojili številne uporabnike. Informacijske službe v institucijah, ki svoje področje znanosti združujejo v bioteh- niki, so po svojih denarnih zmožnostih in zmožnosti sofinanserjev nabavile naslednje CD ROM-e: 1) AGRIS - baza Združenih narodov za področje biotehnike za obdobje od l. 1975 dalje je v IN DOK centru za biotehniko BF; 2) BIOLOGICAL ABSTRACTS - baza za področje biomedicine in življenjskih zna- nosti (life science) je od l. 1991 dalje na Inštitutu za biologijo Univerze v Ljubljani J (pred tem letom jo imajo v obliki tiskanega biltena); 3) CAB CD (Commonwealth Agricultural Bureau Abstracts)- baza za področje agro- nomije, živinoreje, gozdarstva in biotehnike v širšem smislu je od l. 1984 dalje na INDOK za živinorejo Oddelka za živinorejo BF; 4) FSTA (Food Science and Technology Abstracts) -baza za področje živilske teh- nologije je od l. 1969 dalje v knjižnici Oddelka za živilsko tehnologijo BF; 5) LIFE SCIENCE COLLECTION (Bio- technology Research Abstracts, Microbio- logy Abstracts) - baza za področje mikro- biologije in biotehnologije je od l. 1989 dalje v knjižnici Oddelka. za živilsko tehnologijo BF: Večina baz podatkov na CD-ROM-u nudi retrospektivne informacije. Najbolj sveže, najnovejše podatke o svetovni znanstveno tehnični literaturi za področje biotehnike pa dobimo na disketah, ki so jih posodobili iz referatnih biltenov Current contents. Te baze podatkov so na voljo v knjižnici Od- delka za živilsko tehnologijo in INDOK slu- žbi Oddelka za živinorejo. Več o tem kdaj drugič. VIRI 1. CAB SECTRUM. 1991 . TREECD. Walling- ford, Silver Platter. 2. ~Knjižničarske novice, 2 (1992} 1, s. 9-23. 3. HOCEVAR, l. 1992. Navodilo za uporabo CD-ROM TREECD s programom SPIRS verzija 2.0 (prevod) . 4. * New CO-ROMs release even more infor- mation. CABI News, June 1991, s. 1-3. Popravek: V Gozdarskem vestniku št. 9/1992 je pri članku mag. A. Dobre ta na str. 425 prišlo po vseh opravljenih pregledih, tik pred tiskam, do neljube zamenjave slike. Pravo sliko objavljamo na tem mestu, avtorju in bralcem pa se za neljubo pomota opravičujemo. Uredništvo Naravno zaraščanje odkopne brežine na gozdni cesti le nekaj let po gradnji (foto: mag. A. Dobre) G. V. 10/92 463 GDK: 722 Analiza izvoza in uvoza lesa v prvih sedmih mesecih leta 1992 Toni DUKIC* Z nastankom države Slovenije se je zu- nanjetrgovinska menjava Slovenije v teme- ljih spremenila. S prekinitvijo gospodarskih odnosov z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije, se je notranji trg, ki ga je naše gospodarstvo dokaj ekspanzivno obvlado- vala, skrčil. Po ocenah SDK so v letu 1990 približno 25% vse prodaje in 22% vseh nakupov naša podjetja opravila v drugih republikah. Izpad teh, manj zahtevnih trgov, je treba v najkrajšem možnem času nado- mestiti z izvozom na mnogo selektivnejše, tehnično in tehnološko, kakovostno, konku- renčno naravnane tuje trge. Izvozna usme- ritev gospodarstva torej ni več zgolj priori- tetna naloga, temveč vprašanje obstoja. Zato je oziroma naj bi bilo spodbujanje izvoza vgrajeno v gospodarsko strategijo in čim večji izvoz naj bi bila temeljna usmeritev vseh posamičnih gospodarskih področij. Za doseganje boljših učinkov pa naj bi izvažale v največji možni meri predvsem proizvode višjih stopenj obdelave. Torej naj bi surovin praviloma ne izvažali, če smo jih sposobni sami predelati. Les je že doslej, glede na zgrajene pre- delovalne kapacitete, veljal za deficitarne surovino. Zato takšna usmeritev za »pro- izvajalce(( lesa ni nova in smo jo že doslej skušali uveljavljati. O tem, kako v novonastalih pogojih de- luje tržišče lesa, zlasti kar zadeva menjavo s tujino, smo skušali ugotoviti na osnovi podatkov o izvozu in uvozu neobdelanega lesa v prvih sedmih mesecih letošnjega leta. Pri tem se ni možno izogniti zakonski regulativi. • T. El., dipl. oec., Splošno združenje za go- zdarstvo Slovenije, 61000 Ljubljana, Miklošičeva 38, Slovenija 464 G. V. 10/92 ZAKONODAJA Ali nova zakonodaja ureja omenjena po- dročja skladno z vnaprej postavljenim glo- balnim ciljem, ali je konsistentna, ali ustreza tudi ciljem gospodarskih subjektov je samo nekaj vprašanj, na katera bi lahko razbrali odgovore tudi iz pričujočih podatkov. Na izvozno-uvozne posle neposredno vpliva zakonodaja, ki ureja področja pridobivanje lesa, promet z lesom, davčna zakonodaja in zakonodaja na področju zunanjetrgovin- ske menjave; posredno pa seveda še druga temeljna zakonodaja. Zakon o gozdovih ureja gospodarjenje z gozdovi, tudi pridobivanje gozdno lesnih sortimentov. Urejeno je enotno za družbene in zasebne gozdove predvsem z vidika ohranjanja, razvijanja in usklajevanja sploš- no koristnih funkcij gozda z gospodarskimi. Hkrati ista zakonodaja ureja tudi promet z lesom. Prav določilo, da les lahko prodajajo samo gozdnogospodarske organizacije, je bilo deležno največ kritike. Vendar je ta način prodaje imel poleg pomanjkljivosti tudi svoje prednosti. Lesnopredelovalna in- dustrija se je o nakupu surovine dogovar- jala z maloštevilnimi dobavitelji. Ponudba je bila količinsko, strukturno in časovno določena. Lesne bilance, v katerih smo nadrobno opredelili potrebe predelovalne industrije in obseg blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov, smo pripravljali vsako leto posebej. Na ustrezen način je ta sistem zagotavljal tudi namensko zbira- nje sredstev za financiranje splošnokorist- nih funkcij gozda. Po drugi strani pa je bil sistem neustrezen, ker je pri gospodarjenju z gozdom, predvsem pri pridobivanju lesa in njegovi prodaji premalo upošteval inte- rese zasebnih lastnikov gozdov. Hkrati pa je izključeval konkurenco ponudnikov. Novi zakon o gozdovih naj bi promet z lesom sprostil. Postopek za spremembo zakona traja že več kot dve leti, kar je povzročilo ogromno škodo. Določil veljavnega zakona, zlasti zasebni lastniki, ne upoštevajo, hkrati ko omejitve in obveznosti, ki jih bo določal novi zakon, še niso sprejete. Torej na področju gospodarjenja z gozdovi že pre- dolgo traja brezpravnost, ki jo spretno izko- riščajo posredniki pri prodaji lesa. Nestro- kovni posegi v gozd se kažejo v ·golosekih, pretirani sečnji, napačnem izboru drevja za posek, pomanjkanju vlaganj ipd. Na trgu se nenačrtnost pri gospodarjenju kaže v .pre- veliki ponudbi posameznih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih je čedalje težje prodati. Zaradi tega se izvoz lesa iz meseca v mesec povečuje. Žal se povečuje izvoz najkvalitetnejše hlodovine, medtem ko manj kvalitetnih gozdnih lesnih sortimentov, ki so nujni produkt dobrega gospodarjenja z go- zdom, ni mogoče prodati. Za stanje na tržišču lesa je v veliki meri odgovoren zakonodajalec in strankarske zdrahe, ki onemogočajo pripravo in sprejetje stro- kovno utemeljenega zakona. Sistem financiranja je po novem zastav- ljen tako, da se dejavnosti, ki jih je potrebno opraviti za vzdrževanje splošno koristnih funkcij gozda, plačujejo iz proračuna (če­ prav novi zakon še ni sprejet, se ta določila novega zakona že uveljavljajo). Torej naj bi se v proračun stekala tudi sredstva v ta namen. Eden izmed virov proračunskih sredstev je prometni davek. Promet z lesom je ob- davčen dvakrat: prvič, ko pride na trg, mora prodajalec plačati davek od prodaje vredno- sti lesa, drugič pa pri prodaji končnemu porabniku. Zaradi nekonsistentnosti zako- nodaje so možne špekulacije. Po še veljav- nem zakonu od lesa, pridobljenega iz druž- benih gozdov, gozdno gospodarske organi- zacije obračunavajo t. i. biološko amortiza- cijo, iz katere se do uveljavitve novega zakona financirajo vlaganja v družbene go- zdove. Zato se od tega lesa ne plačuje prvi prometni davek, s čimer pa prodajalec ni odvezan plačila prometnega davka, ko les proda končnemu porabniku, ali plačila izvo- zne takse v primeru, če ta les izvaža. Zaradi neenotnega tolmačenja davčne za- konodaje to zmedo in davčno nedisciplino nekateri izkoriščajo, se na ta način izognejo davkom, prodajajo ceneje in ustvarjajo ne- upravičen dobiček. Zakona, ki ureja zunanjetrgovinsko me- njavo, Slovenija še ni sprejela, temveč uporablja dopolnjen in spremenjen jugoslo- vanski zakon, posamezna področja pa ureja z odloki. Jugoslovanski zakon o zuna- njetrgovinski menjavi je ••za zaščito do- mače proizvodnje in za uresničevanje pla- niranega razvoja« omejil izvoz lesa z uvedbo izvoznih kontingentov. Poleg tega, da so se prodajalci lesa (GG) morali dogo- voriti o razdelitvi kontingentov, so morali pridobiti tudi mnenje lokalne predelovalne industrije. Z Odlokom o razvrstitvi blaga v oblike izvoza in uvoza (Uradni list RS, št. 15/92) je izvoz in uvoz lesa carine prost. Vendar sta bila pred tem sprejeta dva odloka, s katerima so uvedli najprej izvozno takso za drva in nekatere vrste hlodovine, ki so jo pozneje razširili na vse vrste neob- delanega lesa. Izvozna taksa je uvedena zaradi motenj na domačem trgu in naj bi veljala, dokler motnje trajajo. Da ta taksa dejansko nima posebnega fiskalnega učin­ ka, kažejo podatki o sredstvih, zbranih na ta način. Ocenjujemo, da se je od izvoza v letošnjih sedmih mesecih v proračun steklo okoli 1,318.000 USD. Prav tako se z odlo- kom ))o blagu, za katerega se plačuje posebna davščina za izravnavo davčne obremenitve« uvaja uvozna davščina za vse vrste neobdelanega lesa. V primerjavi s prejšnjo, ki je 1 O ali 15 %, odvisno od vrste lesa, je ta le enoodstotna. Na račun te davščine je bilo zbranih okoli 37.000 dolarjev. Tudi veljavnost tega odloka je omejena, in sicer na leto 1992. Prav ti odloki, predvsem odloka o izvozni taksi, pa povzročajo številne spore med zagovorniki (lesno predelovalna industrija), ki terjajo, da se taksa poveča ali izvoz celo prepove, in nasprotniki (GG), ki menijo, da je v času, ko domači porabniki ne kupujejo, predvsem pa redno ne plačujejo lesa, tak odlok neu- strezen. Oboji se strinjajo, da je potrebno preprečiti anarhijo in brezzakonje, ki vlada na tem področju. Očitno je, da zakonodaja ni ustvarila pogojev, ki bi omogočali (zahtevali) spošto- vanje ciljev, ki jih je zastavila ekonomska politika. Nasprotno, spodbuja nestalne raz- mere pri pridobivanju lesa, škodo v gozdo- G. V. 10192 465 vih, zmedo pri prometu z lesom ter špeku- lacije in zaslužkarstvo pri prodaji lesa. Od tega nima koristi niti lastnik gozda niti proizvajalec ne predelovalec lesa in ne država. Korist imata posrednik in tuji kupec. Da je temu tako, pričajo tudi podatki o izvozu in uvozu lesa, zbrani za sedem mesecev letošnjega leta. Iz teh smo ugo- tavljali: - koliko gozdnih lesnih sortimentov izva- žamo in uvažamo; - katere vrste lesa (strukturo izvoza in uvoza); - kdo izvaža in kdo uvaža; - po kakšni ceni (za kakšno vrednost gre); pri čemer smo se omejili le na neobdelan les. KOLIKO IZVAŽAMO IN KOLIKO UVAŽAMO Les je eno redkih naravnih bogastev naše države, ki je ob pravilnem gospodar- jenju z gozdom obnovljiva. Zato je razumlji- vo, da imamo že od nekdaj razvito lesno obrt in pozneje lesno predelovalno industri- jo. Ta je zaradi svoje tradicije sposobna kakovostno predelovati les in konkurenčno nastopati na tujih trgih. Vendar je za razme- re, ki jih omejujejo proizvodne sposobnosti naših gozdov za domačo surovino predi- menzionirana. V času, ko je bila proizvod- nja in prodaja (bolje: distribucija) gozdnih lesnih sortimentov dokaj stabilna, ko smo še načrtovali lesno bilančna razmerja, so bila ta takšna, kot jih kaže preglednica 1. V obdobju 1981-1985 naj bi potrebe po lesu pokrivali s surovino iz Slovenije 76%, iz drugih republik 13% in iz uvoza 11 %. Dejansko smo v letu 1990 z domačo suro- vino (gozdnimi lesnimi sortimenti in lesnimi ostanki) pokrivali 76%, z uvozom iz drugih republik 16 %·in iz tujine. 8% potreb. Takšni lesni bilanci sta bili podrejena promet z lesom in izvoz. Oboje je bilo izpeljano prek GG, četudi so ti samo del lesa izvozili neposredno, drugo pa prek specializiranih posrednikov (trgovine). V času od leta 1990 dalje so se razmere proizvodnje, prodaje in predelave lesa bi- stveno spremenile. Od dotedanje pridob- 466 G. V. 10192 Preglednica 1 : Poraba lesne surovine (v 000 m3) Letno povpreč. Leto 1981-1.985 1990 načrtovano dejansko Skupaj 3920 3164 od tega: iglavci 2376 1946 !istavci 1544 1218 od tega: - za mehansko predelavo 1694 1260 - za celulozo in lesovino 957 947 - zaplošče 716 526 - tehnični les za druge namene 298 237 - za drva 255 194 Vir: SlS za gozdarstvo Slovenije . ljene količine lesa iz zasebnih in družbenih gozdov, namenjene prodaji, ki se je gibala na leto v povprečJu od 2,680. 000 m3 (1985) do 2,419.000 m (1 086-1990), se je ta znižala na 1,878.000 m3 (1990) oziroma na 1,480.000 m3 (1991) 1. V tem času se je zlasti razmahnila neevidentirana prodaja lesa iz zasebnega sektorja - mimo gozdno- gospodarskih podjetij. Kako so se spreminjala lesnobilančna razmerja, ne vemo, ker nihče več ne na- črtuje potreb lesno predelovalne industrije, čeravno so se te bistveno spremenile. Domnevamo, da so se znižale, saj je izpad trgov bivše Jugoslavije močno prizadel tako pohištveno kot papirna industrijo. Da gre za bistveno zmanjšanje domače predelave, sklepamo tudi iz obsega izvoza in uvoza lesa. Iz zbranih podatkov ne zasle- dimo, da smo v času od osamosvojitve uvažali les iz drugih republik. Torej za domačo predelavo primanjkuje najmanj 13% lesa. Namesto, da bi se za ta del zmanjšal izvoz lesa, se ta že nekaj let sicer počasi, a vztrajno povečuje. Po podatkih gozdnogospodarskih podjetij se je od leta 1985 povečeval , kot kaže preglednica 2. Čeprav je v zadnjih dveh letih količinsko izvoz GG skupno padel, je njegov delež zaradi bistveno znižane proizvodnje v druž~ benih gozdovih in evidentirane blagovne 1 Podatki: SlS za gozdarstvo Slovenije. Preglednica 2: Izvoz lesa 1985 1986 1987 1988 49.144 67.053 95.904 114.150 je pomenil odstoten delež od blagovne proizvodnje: Delež v blagovni proizvodnji (v%) 1985 1986 1987 1988 1,8 2,6 3,7 4,5 proizvodnje zasebnega sektorja v neneh- nem porastu. Izvoz gozdnih gospodarstev, posreden in neposreden, je samo del izvoza neobde- lanega lesa. četudi imamo podatke o skup- nem izvozu lesa le za tri zadnja leta, sledijo iz njih zanimive ugotovitve: Skupni Delež GG Leto izvoz lesa v skupnem vm3 izvozu v% 1989 350.315 38,5% 1990 284.974 40,2% 1991 312.996 35,9% I-VII92 172.400 59,0% Izvoz lesa se je v teh letih gibal med 285.000 m3 in 350.000 m3 ne glede na ob- seg blagovne proizvodnje gozdnogospo- darskih organizacij. Torej je izvoz 172.400 m3 v letošnjih sedmih mesecih po- polnoma normalen, saj bi se pri nespreme- njeni mesečni dinamiki do konca leta pov- zpel na okoli 296.000 m3 . Nenormalen je izrazito visok delež izvoza GG. Domnevno je bil ta delež tudi v preteklosti višji, le da je šlo za posredne oblike izvoza (denimo kompenzacijski posli). Od skupnega letošnjega sedemmeseč~ nega izvoza lesa so 60% ali 103.300 m3 izvozila GG, in to 33% neposredno sama, drugo prek izvoznikov. Razlika ali najmanj 40% izvoženega lesa ni les iz družbenih gozdov, s katerimi gospodarijo GG, niti ni les zasebnih lastnikov, ki so ga ti prodali GG. Iz tega sledi, da je bil precejšen del neevidentirane proizvodnje lesa namenjen izvozu. Če ti podatki držijo in če je tudi v preteklosti enak delež izvoza odpadel na »negozdarski« les, potem je šlo za les, ki se je na našem trgu pojavil od drugod (morda iz drugih republik). Z izvozom lesa predvsem iz zasebnih gozdov potemtakem nadomeščamo nekdanji reeksport. Če tak- šne predpostavke držijo, česar pa iz padat- (v m3 ) 1989 1990 1991 l-VII 92 134.753 (114.700) 112.436 103.338 1989 1990 1991 I-VII92 5,4 6,1 7,6 11,7 kov ni možno ugotoviti, potem gre letos v resnici za povečan izvoz domačega lesa. V istem času je uvoz lesa znašal 134.200 m3 . Ker za pretekla leta nimamo podatkov o uvozu, tudi ne vemo, ali so to večje, manjše ali normalne količine. Če sklepamo iz bilančnih razmerij za pretekla leta, naj bi z lastno blagovno proizvodnjo pokrivali 59% potreb, drugo iz lesnih ostan- kov (12 %) in iz tujine. Uvožena količina se približno ujema s takšnim razmerjem (okoli 131.000 m3). Torej ne drži ugotovitev, da uvažamo precej več lesa kot nekoč. KAJ IZVAŽAMO IN KAJ UV AžAMO? Res je, da je izvoz za 29% večji od uvoza in bi bilo bolj smotrno uvoz nadomestiti z izvozom, če bi to bilo možno. Vendar se izvoz in uvoz lesa po strukturi precej razli- kujeta med seboj. Najpopolnejša in najza- nesljivejša evidenca zunanje trgovinske menjave je tista, ki temelji na carinskih deklaracijah. Brez te blago ne more prek meje. Blago je razvrščeno po tarifnih skupi- nah. Neobdelan les v dve skupini: 4401 drva in 4403 neobdelan les. Slednja se deli še na podskupine tako, da se dobijo podatki za 14 vrst lesa. Od 172.400 m3 lesa2 , ki smo ga v tem obdobju izvozili, je 76% hlodovine. Največ je bukove (62.654 m3) in hlodovine iglavcev (54.093 m3). Poleg tega so količinsko po- membna še drva (33.150 m3). Druga hlodo- vina in celulozni les skupaj pomenijo v izvozu le 13,1 %. Struktura izvoza ni skladna načelu, naj izvažamo manj vreden les, kakovostnega naj predela naša indu- strija (preglednica 3). 2 V različnih tabelah pri skupnih količinah izvoza in uvoza prihaja do manjših razlik zaradi zaokro- ževanja. G. V. 10/92 467 Preglednica 3: Struktura izvoza in uvoza po vrstah lesa ~ O) Izvoz Uvoz co Tekoč. Tarif na Vrsta skupaj družb. podj. zas. podj. skupaj druž. podj. zas. podj. p št. št. lesa količine v m :< 1 2 3 4= (5+6} 5 6 7= (8+ 9) 8 9 ~ 1 4401 DRVA 33.150 19.890 13.260 54.978 54.978 o (O 1\) 2 440320201 HLODIIGLAVCEV 54.093 39.877 14.216 o o o 3 440320309 CELULOZNIIGLAVCEV 2.213 881 1333 44.519 44.519 o 4 440391109 HLODI HRASTOV! 1.020 813 207 516 516 o 5 440391206 CELULOZNIHRASTOV o o o 4264 4264 o 6 440392105 HLODI BUKOVl 62.654 51.606 11.047 816 816 o 7 440392202 CELULOZNI BUKOV 2.518 1.388 1.130 8.806 8.806 o 8 440399118 HLOD! DR. TRD. LIST. 9.188 7.107 2.081 536 536 o 9 440399207 CELULOZNI DR. TRD. LIST. 295 295 o 1.272 1.208 64 10 440399304 HLODI TOPOLA 453 388 64 2.579 2.579 o 11 440399401 CELULOZNITOPOLOV o o o 97 97 o 12 440399509 HLODI DR. MEH. LIST. 1.308 844 464 5.197 5.197 o 13 440399606 CELULOZNI DR. MEH. LIST. o o o 9.016 9.016 o 14 440399703 HLODI EKSOT. LIST. o o o 814 814 o 15 440399908 DRUGO 5.539 5.512 28 758 758 o SKUPAJ 172.430 128.601 43.829 134.169 134.105 64 Preglednica 4: Regionalna usmeritev Izvoza ln uvoza lesa Skupaj Avstrija Italija Madžarska Nemčija Ostali Tekoč . Vrsta izvoz uvoz Izvoz uvoz izvoz uvoz izvoz uvoz izvoz uvoz izvoz uvoz št. lesa količine v m 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1 DRVA 33.149 54.978 4.145 51.557 29.004 40 o 3.381 o o o o 2 HLODI JGLAVCEV 54.093 o 42.377 o 11.016 o 644 o o o 56 o 3 CELULOZNl IGLAVCEV 2.214 44.519 1.643 43.924 571 o o 107 o o o 488 4 HLODI HRASTOV! 1.020 516 72 76 948 130 o 275 o o o 35 5 CELULOZNIHRASTOV o 4.265 o 212 o 308 o 1.781 o o o 1.964 6 HLODI BUKOV! 62.653 816 373 o 62.134 268 o 548 146 o o o 7 CELULOZNI BUKOV 2.518 8.806 o 945 2.518 o o 683 o 5.961 o 1. 217 8 HLODI DR. TRD. LIST. 9.182 535 224 o 8. 920 96 o 279 38 102 o 58 9 CELULOZNI DR. TRD. LIST. 295 1.272 o o 295 o o 1. 272 o o o o 10 HLODl TOPOLA 452 2.579 o 573 430 o o 2.006 22 o o o 11 CELULOZNITOPOLOV o 97 o o o o o 97 o o o o 12 HLODJ DR. MEH. LIST. 1.306 5.197 o 248 1.306 313 o 4.636 o o o o 13 CELULOZNI DR. MEH. LIST. o 6.485 o o o 71 o 6.414 o o o o 14 HLODl EKSOT. LIST. o 3.345 o o o 814 o o o o o 2.531 15 DRUGO 5.530 758 o 126 5.468 o o 214 62 418 o o 172.412 134.168 48.834 97.661 122.610 2.040 644 21.693 268 6.481 56 6.293 Ob tem bi lahko pritrdili zagovornikom zahteve, da je potrebno izvoz omejiti. Toda na kakšen način, kdaj in za katere sortimen- te, pa je strokovno vprašanje, ki bi mu morali posvetiti mnogo več pozornosti in razumevanja, kot ga je trenutno v neargu- mentiranih polemikah. Struktura gozdnih lesnih sortimentov, ki jih uvažamo, je drugačna: drva in celulozni les pomenita 92% vsega uvoza. Predvsem drva (41 %) in celulozni les iglavcev (33 %) sta tipično uvozno blago. Drugi gozdni lesni sortimenti so manj pomembni: hlodovine je 8 %. Ker spadajo med drva tudi žagovina in lesni odpadki, pomeni, da praktično 90% vsega lesa uyažamo za potrebe celulozne industrije. Zafo je težko govoriti o tem, da bi uvoz lahko nadomestili z nepotrebnim izvozom, saj izvažamo relativno majhne količine lesa za celuloze in uvažamo prav tako majhne količine hlodovine. Še podrob- nejša členitev lesa bi bržkone pokazala, da gre, denimo, pri uvozu hlodovine za spe- cialne vrste lesa, ki jih na domačem trgu ni. KAM IZVAŽAMO IN OD KOD UVAŽA MO? Naši zunanjetrgovinski partnerji niso šte- vilni, le osem jih je, pri čemer v tej menjavi ni udeležena nobena od republik bivše Jugoslavije. Nesporno sta naša največja partnerja Italija in Avstrija. V ti dve deželi izvažamo skupaj 99,4% vsega lesa; v Italijo 71 %, v Avstrijo 28%. Za uvoz lesa je Italija nepomemben partner, medtem ko iz Av- strije uvažam o 73% vsega lesa (pregled- nica 4). Vendar sta Italija in Avstrija povsem raz- lična partnerja: Italija, pretežni uvoznik, po- trebuje vse vrste lesa, zadovolji pa se tudi z manj kakovostnimi vrstami (drva). Avstri- ja, z lesno surovino bogata dežela, je pre- težni izvoznik lastnega lesa ali lesa tujega izvora. Izvaža predvsem celulozni les iglav- cev, uvaža pa praktično le hlodovina iglav- cev. Bistvene so tudi razlike v ceni, kot bodo pokaiali podatki. V druge dežele (Madžarska, Nemčija) izvažamo le izjemoma. Pač pa nekaj lesa uvažamo iz teh dežel: iz Madžarske (16 %), Nemčije (5%). bivše SZ (3%), medtem ko je uvoz iz drugih dežel prej slučaj kot pravilo (Italija, Češkoslovaška, ZDA, Liec- htenstein). Struktura izvoza po njegovi regionalni usmerjenosti pokaže, da smo vseh vrst lesa največ izvozili v Italijo: drv (87 %), hlodovine (65,8 %) in celuloznega lesa (67,3%) . Uvozili pa smo: drva največ (93,8 %) iz Avstrije, celuloznega lesa iz Avstrije (66,3 %) in hlodovine iz Madžarske (74%). KDO SO IZVOZNIKI IN UVOZNIKI? Zelo primerno vprašanje tega trenutka je, kdo vse se ukvarja z izvozom in uvozom lesa in iz kakšnih nagibov. V razmerah, ko je bil (donedavno) izvoz lesa omejen in posebej nadzorovan, je bilo na ta vprašanja mnogo laže odgovoriti pri majhnem številu podjetij. Primerno je bilo, da so se z izvo- zom ukvarjala le GG in specializirana trgov- ska podjetja, da zasebnih izvoznikov ni bilo. Zdaj ugotavljamo, da se s temi posli ukvarja 42 družbenih in kar 81 zasebnih podjetij. Predvsem je izvoz lesa razpršen: v sedmih mesecih je bilo med izvozniki 27 družbenih in 80 zasebnih podjetij. Uvoz je precej bolj zgoščen: med uvozniki je bilo 18 družbenih in le eno zasebno podjetje. Kljub tolikšni številčnosti so zasebna pod- jetja opravila le 14% vsega prometa s tujino. Toda delež izvoza je bistveno večji, saj so dobro četrtino vsega izvoza opravila zasebna podjetja; torej v izvozu njihov de- lež nikakor ni zanemarljiv, nasprotno, po- stali so pomemben izvoznik lesa (pregled- nica 5). Da je med družbenimi in zasebnimi pod- jetji bistvena razlika v načinu trgovanja, kaže pogostost pojavljanja na tujih trgih. Med družbenimi podjetji je le slaba tretjina takšnih, ki so se samo enkrat pojavila na tržišču, med zasebnimi pa je kar 67% takšnih podjetij. ln kakšna so podjetja, ki se s tem poslom ukvarjajo? Od skupnega prometa, ki so ga opravila družbena podjetja, so imela naj- večji delež trgovska podjetja (54%), sledi industrija (31 %), gozdarstvo (13 %) in kme- tijstvo (manj kot 2 %). Nekoliko drugačna je struktura pri ločeni obravnavi izvoza in uvoza. G. V. 10/92 469 Preglednica 5: Izvozniki in uvozniki po dejavnosti podjetja Skupaj Dejavnost podjetja izvoz uvoz 1 2=(4+6) 3 = (5 + 7) INDUSTRIJA 14.389 81.414 KMETIJSTVO 3.835 o GOZDARSTVO 35.564 o PROMET 231 o TRGOVINA 109.097 52.667 OBRT 506 o GOSTINSTVO 537 o POSL. STORITVE 7.851 87 SKUPAJ 172.010 134.168 Med izvozniki je imela daleč najveeJI delež trgovina (69 %), sledi ji gozdarstvo (27 %), kmetijstvo (3 %) in z manj kot enim odstotkom industrija. Uvažata pa izključno industrija (61 %) in trgovina (39 %). To glede na strukturo uvoza, vsaj kar zadeva industrijo ni presenetljivo, saj uvaža pre- težno za lastne potrebe: celulozni les in nekaj hlodovine, trgovina pa pretežno drva in malenkost hlodovine. Gozdarstvo je udeleženo z majhnimi de- leži. Po podatkih gozdno gospodarskih po- djetij je v deležih gozdarstva zajet samo neposredni izvoz, to je le dobra tretjina vsega izvoza GG. Pretežni del so gozdar- ska podjetja izvozila prek družbenih trgov- skih podjetij (vendar tudi zasebna podjetja niso izjema). Mnogo bolj pisana je struktura zasebnih podjetij. Gre za izvoznike, kajti uvozila je eno samo podjetje, in to enkrat Med njimi so trgovska podjetja, ki so izvozila kar 47% vsega izvoza, proizvodna podjetja (njihov delež je 31% skupnega izvoza), podjetja, ki se ukvarjajo s finančnimi, tehničnimi in poslovnimi storitvami (16 %), obrtna podje- tja (1 %), gostinska podjetja (1 %) in pro- metna podjetja (0,5 %). Očitno je med za- sebnimi podjetji veliko takšnih, ki v svoji dejavnosti nimajo natančneje določene vrste opravil, s katerimi se dejansko ukvar- jajo. Prodaja lesa je le eden od številnih poslov s trenutno dobrim zaslužkom. šte- vilni zasebniki med njimi so se pojavili na tržišču le enkrat, z relativno majhnimi koli- činami lesa. Denimo, sedem je takšnih, ki so prodali manj kot 8m3 lesa. Ta prodaja je lahko le naključna in vprašanje je, če je 470 G. V. 10/92 Zas. podjetja Druž. podjetja izvoz uvoz izvoz uvoz količine v m3 4 s 6 7 13.232 o 1.157 81 .414 o o 3.835 o 1.333 o 34.231 o 231 o o o 20.443 o 88.654 52.667 506 o o o 537 o o o 7.133 64 718 23 43.415 64 128.595 134.105 v interesu tako države kot lastnikov gozdov, da na zahtevnih tujih trgih nastopajo izvo- zniki tega tipa. Verjetno bi kazalo tudi podrobneje pogledati, kako prodaja zaseb- nih podjetij v resnici poteka: kje kupujejo les, kdo ga prodaja, kdo je prevoznik, kako plačujejo davke in takse. Večina prodaje je nedvomno opravljena korektno, preprečiti pa bi morali vsako možnost vstopa tujcev v naše gozdove, če se to v resnici dogaja. Po strukturi lesa, ki ga izvažajo, med zasebnimi in družbenimi podjetji ni bistvene razlike (preglednica 6) . Preglednica 6: Izvoz - strukturni deleži (v %) Vrsta lesa Družbena podjetja drva 15,5 hlodovina 78,3 celulozni les 2,0 drugo 4,3 skupaj 100,0 PO KAKŠNI CENI IZVAŽAMO IN UVAŽAMO Zasebna podjetja 30,2 64,1 5,6 0,1 100,0 Nedvomno je precej dejavnikov, ki spod- bujajo predvsem izvoz, manj uvoz. Eden izmed njih je zagotovo cena. Predvsem je potrebno opozoriti, da po- datki o vrednosti izvoza oziroma uvoza, ki je osnova za izračun povprečne prodajne cene, ne omogočajo podrobnejše analize. Zato so te primerjave izmed vseh najmanj zanesljive. Za primerjave smo uporabili v izvozu cene drv, hlodovine iglavcev in bu- kve, pri uvozu pa še cene celuloznega lesa iglavcev in bukve3. Na ta način opredeljene skupine so še preširoke in razlike v ceni niso utemeljene zgolj z boljšo kakovostjo, temveč tudi z različno sortim~ntacijo znotraj posamezne skupine (preglednica 7). Preglednica 7: Povprečna cena (v USD!m3) Vrsta lesa Izvoz Uvoz drva hlodovina iglavcev hlodovina bukve celuloza iglavcev celuloza bukve 49,78 86,39 81.43 62,29 60,44 55,28 54,38 Primerjava doseženih povprečnih cen za te sortimente pokaže, da so izvozniki na tujem iztržili za res slabše kakovosti precej višje cene kot doma: za celulozni les iglav- c~v okoli 24% in za drva okoli 50% več. Po podatkih o doseženih vrednostih pri prodaji hlodovine pa kaže, da so to izvažali za enako ceno, kot bi jo dosegli na doma- čem trgu, če bi jo prodajali za nadaljnjo predelavo: za hlodovina iglavcev so iztržili 12,6% več, vendar so morali plačati 1 O% izvozno takso; hlodovina bukve pa so izva- žali celo po nižji ceni, kot je veljala na domačem trgu, pa še 15% izvozno takso so plačali, če ni bil izvoz opravljen pred začetkom marca. Poleg tega, da na zuna- njih trgih cena hlodovine trenutno pada (v Avstriji od decembra 1991 do avgusta 1992 za okoli 2,5 %), je pri takšnem trgovanju potrebno upoštevati, da zunanji trgi zelo hitro odgovorijo na vsako spremembo v ponudbi. Povečana ponudba našega lesa sicer ne vpliva na padec cene lesa na njihovem notranjem trgu, pač pa naša raz- drobljena in neorgan1z1rana ponudba močno znižuje cene v medsebojnem trgo- vanju. Povečan izvoz našega lesa, vsaj kar zadeva hlodovina, zagotovo ni spodbujala cena, dosežena v Avstriji ali Italiji. Razlog, da so se odločali za izvoz je_lahko dvojen: možnost prodaje, če teh sortimentov doma 3 Povprečna cena je izračunana samo za sorti- mente, pri katerih velikost pojava opravičuje izra- čun povprečij . Ekstremne individualne vrednosti so izključene. Vrednosti in cene so prikazane v US dolarjih. Za preračun v SIT je uporabljena povprečna vrednost dolarja, izračunana iz meseč­ nih povprečij l-VI 92 (77,06). ni bilo mogoče prodati, ali boljši plačilni pogoji. Za ponudnike so boljši plačilni pogoji že, če so hlodovina dobili plačano v roku, krajšem od 60 dni, kaj šele, če so tujci bili pripravljeni plačati takoj. Torej bi lahko pritrdili gozdarjem ali zasebnim lastnikom gozdov, ko poudarjajo, da bi raje prodajali doma, če bi imeli komu ali če bi predelovalci lesa hlodovina plačevali v sprejemljivih ro- kih. Primerjava cen glede na regionalno us- merjenost ne pove veliko. Kaže, da za kakovostnejše vrste lesa (hlodovina) iz- tržimo višjo ceno v Avstriji, za izvoz manj kakovostnega lesa (drv) pa dosegama višjo ceno v Italiji . Ker so se kot izvozniki lesa letos na novo pojavila zasebna podjetja, je zanimiva tudi primerjava cen, ki so jih v izvozu dosegla družbena podjetja s cenami zasebnih pod- jetij (preglednica 8). Preglednica 8: Povprečne cene Vrsta lesa drva hlodovina iglavcev hlodovina bukve celulozni les iglavcev celulozni les bukve Družbena podjetja 53,07 90,34 85,44 55,07 65,65 Zasebna podjetja 44,85 75,32 62,71 67,05 54,05 Praviloma zasebna podjetja iztržijo nižjo ceno, kar glede na način trgovanja niti ne preseneča. Vendar ni možno zanesljivo trditi, da gre v obeh primerih za enak način oblikovanja izvozne cene. O zasebni trgo- vini lesa s tujimi partnerji namreč premalo vemo. SKLEPI Ne glede na možne napake v podatkih, lahko na osnovi opravljene analize skle- nemo nekaj ugotovitev. Nestalne razmere in nered na tržišču lesa so predvsem posledice brezzakonja ali nespoštovanja že sprejete zakonodaje. Učinkovito delovanje tržišča lahko pričaku­ jemo šele, ko bodo urejene razmere pri gospodarjenju z gozdom, ko bo sprejeta in spoštovana zakonodaja, ko bo vzpostav- ljena pravna, davčna in finančna disciplina. Skupni izvoz lesa je v letošnjih sedmih G. V. 10/92 471 mesecih enak izvozu v zadnjih treh letih. Tudi izvoz GG še ni bistveno večji, čeravno je verjetno, da do konca leta bo. Zaskrblju- joče pri tem izvozu je, da je bil v preteklosti del lesa, ki smo ga izvozili, očitno tujega porekla, letos pa ga nadomešča les iz domačih gozdov. Struktura izvoza je neustrezna. Izvažamo največ kakovostni les: bukovo hlodovina in hlodovina iglavcev. Nadomeščanje uvoza z izvozom ni možno, kei gre za različno strukturo sortimentov. Uvažamo domala iz- ključno drva in celulozni les. Naša najpomembnejša zunanjetrgovin- ska partnerja sta Avstrija in Italija, kamor GDK: 686.3:902 izvažamo kar 99% vsega lesa. Zato bi kazalo v prihodnje raziskati zlasti ti dve tržišči. Dobro četrtino vsega izvoza so opravila zasebna podjetja, ki se s takšno prodajo praviloma ukvarjajo sporadično, in zato ne poznajo ali slabo poznajo tako blago, ki ga prodajajo, kot tudi tržišče, kamor izvažajo. Povprečne cene, ki jih dosegama v izvo- zu, kažejo, da cene niso niti edina niti najpomembnejša spodbuda. Nekatere ka- kovostne vrste lesa izvažamo za enako ali celo nižjo ceno, kot bi jo dosegli na doma- čem trgu. Izvažamo zato, da prodamo in da prodani les dobimo čimprej plačan . Izgradnja prometnega omrežja v gozdovih Kamniške Bistrice v obdobju od leta 1831 do 1991 Tomaž KOČAR* Območje gozdov gozdnogospodarske enote Kamniške Bistrica, danes družbenih gozdov, s katerimi upravlja Gozdno gospo- darstvo Ljubljana, se po velikosti in obsegu bistveno ne razlikuje ali pa zelo malo od območja, ki ga je upravljala in z njim gospo- darila Kamniška meščanska korporacija v 60 letih 19. stoletja pa vse tja do začetka 2. svetovne vojne, pred tem pa mesto Kamnik. Danes obsega ta enota okrog 3500 ha gozdov, od katerih pa je le polovica uvrščenih v kategorijo lesnoproizvodnih go- zdov (gospodarskih), druga polovica pa je uvrščena v kategorijo varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom za znan- stveno proučevanje. Vzrok za to razdelitev je predvsem v reliefu, ki je izoblikovan na tem območju. To je alpski svet s strmimi bregovi, ozkimi dolinami, številnimi jarki in močno skalovit tudi na prostoru, ki ga povsem pokriva gozd. Na površinah, ki so izločene kot varovalni gozdovi, oziroma kot gozdovi s posebnim namenom, prevladu- • T. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Tržaška 2, Slovenija 472 G. V. 10/92 jejo torej ekstremne rastiščne razmere, ka- terim se mora človek prilagoditi s svojim delovanjem, sicer bi si načrtno uničeval okolje, kar sicer marsikje počenja. Zakon o gozdovih iz leta 1985 prepoveduje kakršno- koli gospodarjenje v gozdovih s posebnim namenom, ki so namenjeni znanstvenemu proučevanju, v varovalnih gozdovih pa do- pušča le izkoriščanje - posek t. i. slučajnih pripadkov (sušice, snegolomi, vetrolomi ipd.) seveda le, če pri tem niso ogrožene varovalne funkcije teh gozdov. Obravnavane gozdove so izkoriščali že v davni preteklosti. Seveda je bilo to gospo- darjenje brez načrtov, stihijsko, kot so pač narekovale potrebe. Šele ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja (obdobje vladanja Marije Terezije in sina Jožefa 11. ter pozneje Franca l. in njegovih naslednikov) začnejo gospodariti s temi gozdovi sprva z enostav- nimi načrti, če jih smemo tako imenovati (navodila za gospodarjenje), pozneje ob koncu 19. stoletja pa že s >>pravimi« goz- dnogospodarskimi načrti (1888). Potrebe po lesu so rastle (npr. fužine: od 18. do sredine 19. stoletja, nato smodnišnica idr.) in kamniški meščani so morali pogostokrat dokazovati svoje starodavne pravice do teh gozdov, sicer deželnoknežjih. V letu 1814, ko je bilo konec francoske (Napoleon) oku- pacija naših dežel, so okrožnemu glavar- stvu v Kamniku dodelili tudi okrožnega gozdarja. Dosedanjemu izkoriščanju lesa za lastne potrebe mesta Kamnika se pri- druži trgovina z lesom. Lesni trgovec Jožef Kovšca dobi leta 1831 v zakup sečnjo v Koteh za dobo 15 let in zgradi takoj pot od Stahovice do izvira reke Kamniške Bistrice. V letih 1835 do 1840 postavi ob izviru te reke dve žagi venecijanki in začne z eks- ploatacijo lesa za prodajo (Valenčič 1957). Za lažje razumevanje in grobo predstavo o gozdarstvu na območju Kamniške Bistri- ce, ·naj bo to dovolj; naj nadaljujem z vsebino, ki jo nakazuje naslov članka. Po- glejmo najprej, kaj kažejo karte Francescej- skega katastra, ki so bile za k.o. Županje njive, v kateri ležijo bistriški gozdovi, izde- lane v letu 1826. Popravki (rektifikacija) katastra so bili izvedeni za to katastrsko občino v letu 1868. V istem letu so bile tudi izdelane karte. Karte (merilo 1 : 2880) in popravki katastra so v Arhivu Slovenije v Ljubljani. Karte iz leta 1826 (merilo 1 : 2880) Iz Stahovice v Kamniško Bistrico je navzgor nad reko vrisana pešpot, ki v Predkonjski prečka najprej Konjski potok (ni vrisanega ne mostu, niti stavb), nato pa še potok Svetenco (Svetinsky, oz. Swetniva Bach), najverjetneje današnjo mejo od- delkov 60 in 58, kjer je zgoraj Šimnov plaz, še više pa Dolski potok (Dousky Bach) pri Kopiščih. Nad obstoječo pešpotjo in tik nad Dolskim poto- kom je na prostoru današnjih Kopišč vrisana mala parcelica z leseno stavbo in odprto stajo ali vrtičem ( ?). Od Dolskega potoka gre pot dalje čez potok Studenec. Morda je pri teh dveh potokih (Dolski in Studenec) mala zmešnjava v imenih, saj Dolski potok priteče tik pred sedanjo drevesni- co, v smeri iz Stahovice v Kamniško Bistrico (danes meja oddelkov 57 in 48). potok Studenec pa priteče s pobočij mimo Pavšnarjevih jam navzdol med drevesnico in Kopiščl. (danes meja oddelkov 47 jn 46, oziroma 48 in 46). Skratka, imenovana pot vodi dalje mimo Kopišč in preči potok Belo (Bella Bach) prek mostu (seveda nižje od današnjega, kamnitega mostu!) in naprej preči reko pri izviru Kamniške Bistrice (t. i. Veliki izvir), oziroma tik pred njim - kjer je danes planinski dom. Most sicer ni vrisan, aje po vsej verjetnosti bil tam že zaradi naseljene stavbe- Uršič, ki je stala malo više navzgor v dolini. Prav tako ni vrisanih še nobenih stavb na mestu današnjega planinskega doma. Pot vodi dalje od izvira nav- zgor čez hudournik Sedelšček (Seduscheg Bach) prek mostu, na katerem se ta pešpot konča; dalje vodi k Uršiču in više, le steza (op.: po rangu manj kvalitetna komunikacija kot pešpot) . Na lokaciji Uršič (Jurschitz) sta vrisani dve leseni stavbi (stanovanjska s parcelno številko in gospodarsko poslopje brez pare. št.). Od Uršiča se steza dviga dalje nad strugo hudournika Prošek (Grocheg, oziroma Groscheg Bach pa tudi Prouschek) . Više gori je na desnem bregu imenovanega hudour- nika vrisana mala parcela z leseno stavbo, po vsej verjetnosti je bila to drvarska koča nad Žagano pečjo, ki jo prikazuje fotografija Josipa Kunaverja izpred 1. svetovne vojne (Kamniški zbornik V., Pavel Kunaver: V Kamniški Bistrici nekdaj: op.: Pavel - Josipov brat). V zgornjem delu doline Bele (Bello), odnosno na pobočjih z vzhodno lego (danes oddelek 42, krajevno ime Stan), je vrisana mala parcela z dvema lesenima stavbama (drvarski koči ali pastirska stana). Tudi na planini Rzenik (Ersenik) je vrisana mala parce- lica z leseno stavbo (pastirski stan) in nad njo dve mlaki (za napajanje živine). Prav tako je spodaj. na planini Dol, vrisana mala parcela z leseno stavbo (pastirski stan), isto na planini Konjšci (Koinza). Stavbe imenujem, ker so s komunikacijami tesno povezane. Pešpot iz Stahovice v Kamniško Bistrico pred 1. svetovno vojno, Odsek »pod Galerijami« (tik nad Predkonjsko) . ,(Slika je manj ostra že v izvirniku -foto : J. Ku~aver- preslikava) G. V. 10/92 473 Na kartah iz leta 1868 (popravki - rektifikacija, reambulacija katastra, novo oštevilčenje - prenu- meracija parcel) so manjše spremembe na ob- močju Kamniške Bistrice glede na leto 1826. Tako je v zgornjem delu doline (med Žagano pečjo in današnjo lokacijo planinskega doma) hudournik Prošek s pritokom černevka ki priteče iz Jermence, niže doli pa je označen Zvirk (izvir) . Na prostoru, kjer je danes planinski dom (travnik) , je nad takratno potjo vrisana velika, lesena stavba (gospodarsko poslopje), pod potjo - danes de- pandansa planinskega doma, pa še ena, manjša stavba, lesena (lovska koča?) . Na nasprotnem, tj. desnem bregu hudournika Prošek (pri Jurju, starejše ime pri Bosu), je vrisan travnik z gospo- darskim poslopjem (lovski objekti?) . Više gori je večja travniška enklava - pri Uršiču, kjer je vrisana zidana stavba (stanovanjska hiša s hišno številko, Bistrica št. 1 ), poleg nje pa še dve leseni stavbi (gospodarsko poslopje). Od izvira reke navzdol po dolini proti Stahovici je vri sana kolovo- zna pot (Kovšca 1831 !), ki vodi pod izvirom čez lesen most (Anton Karinger: Kamniška Bistrica 1865, Narodna galerija, Ljubljana ; slika prikazuje v ospredju lesen mostič čez reko Kamniško Bi- strico tik pod njenim izvirom - t. i. Veliki izvir, zadaj levo je zidana hiša z gospodarskim poslo- pjem, desno manjša in večja lesena koča ter v ozadju Kalška gora s Kokrškim sedlom in SIGozdarska hiša Kopi še« in malo nižje napis »Gozdna drevesni ca"; na Spodnjih Brsnikih je oznaka »Drvarska kolonija Brsnike"; pri ,,lzvirku", oziroma »Turistovska hiša« (danes planinski dom) in na nasprotnem bregu hudour- nika Prošek (pri Jurju) sta samo znaka za stavbi brez napisa; pri Uršiču je napis >>Drvarske koče«; na planini Dol, na planini Konjšce, nad Orlovskim jarkom (pod Zelenico, oziroma Petkovo njivo) in v Brežiču (zahodno od Presedlaja) pa so oznake za stavbo in napis ,,Pastirska koča« . Zemljate drče, po katerih so spuščali les po pobočjih v dolino, so bile vsled konfigu- racije terena dokaj običajen način spravila lesa (ročno spravilo!) na območju gozdov Kamniške Bistrice. Teh drč je bilo vsekakor tu precej, koliko in kje pa ni označeno na omenjenih kartah. Ker ni ne kartnega mate- riala ne pisanih virov iz obdobja med obema svetovnima vojnama, ki bi kaj več govorili o spravilu in transportu lesa v teh predelih, naj povem, da je vendarle znano, da ·je potekal glavni transport po reki, in to pred- vsem od aprila do junija, ko je bila zaradi topljenja snega v višjih predelih visoka voda. Tudi pozimi so veliko lesa spravljali s sanmi, tako ročno kot z živino, kar je bilo garaško in težaško ter nevarno opravilo. Sicer pa je o spravilu in transportu lesa iz teh gozdov več napisal nekdanji »gozdarski šef« pri Kamniški meščanski korporaciji pred 2. svetovno vojno, gozdarski inženir Viktor Rebolj (Rebolj 1958). Znana je tudi gradnja enopasovne ceste iz Stahovice do Kopišč v obdobju 1932- 1934, predvidevamo pa lahko, da so zgra- dili pred 2. svetovno vojno tudi več gozdnih poti (morda v porečju hudournikov Bele, Prošeka, KNavca in še kje) . Pri gradnji ceste na Kopišče so si v tem skalovitem terenu pomagali z miniranjem s smedni- kom, ki ga je izdelovala bližnja smodnišnica na obrobju Kamnika, tik ob cesti, oziroma ob reki Kamniški Bistrici (ustni vir: Kelih Miloš, Lesce). Dolina Korošice je bila takrat G. v. 10/92 477 (prva polovica 20. stoletja), kar zadeva transport lesa, »pokrita« z vodno drčo vse do prvih let po 2. svetovni vojni, ko so jo okrog leta 1950 demontirali. Profesor Kle- menčič navaja v poglavju ))Gozdne komuni- kacije« prvega gozdno-gospodarskega načrta po drugi svetovni vojni, sestavlje- nega za gozdove Kamniške Bistrice, da je na obravnavanem območju prek 20.000 m poti in cest (šestdeseta leta oziroma okrog leta 1962). V letih 1946-1947 izvedejo rekonstrukcijo kolovozne poti v kamionsko cesto na odseku Planinski dom-Uršič. V letu 1947 začnejo graditi tudi ceste v Koro- šice prek lesenega mostu na Ribji peči in jo zgradijo nekje do Gradišča (danes odde- lek 13, oziroma meja z oddelkom 11). Pozneje, okrog leta 1950, pa demontirajo verjetno še precej dotrajano vodno drčo po dolini Korošice. Leta 1954 (fakultetno podjetje Silva 1951-1962) podaljšajo cesto od Uršiča navzgor nad Galerije v Sedelšček, pozneje pa zgradijo še krožno cesto v dolžini 1 000 m k Jurju. Zgradijo tudi cesto na Kralov hrib in podaljšajo cesto po Korošici navzgor na Markove ravan, tako da znaša celotna dol- žina ceste po Korošici 4,6 km. Od te ceste zgradijo proti Zgornjim Brsnikom (za Gra- dišče) tudi del odcepa. Osrednjo transpor- tno žilo, cesto iz Stahovice v Kamniško Bistrico, sprva makadamska in enopasov- na, po 2. svetovni vojni razširijo v dvopa- sovno in jo v letih 1964-1970 v treh etapah tudi asfaltirajo. Namesto lesenih mostov čez Belo in pred planinskim domom čez K.B. zgradijo kamnita mostova. Do leta 1968 podaljšajo odcep pod Lepim kamnom (od Ukčeve lese) mimo Žagane peči do pod Trata, zgradijo prav tako odcep do Lepega kamna (stalna popravila vsled strmega vzpona in plazu - voda, sneg, prod!), podaljšajo cesto od lovske koče na KraJo- vem hribu navzgor nad to kočo do oddelka 58a. Iz Korošice zgradijo odcep čez Spod- nje Brsnike in Predaselj na »glavno« cesto (dolžina 2800 m). Iz Spodnjih Brsnikov proti Zgornjim Brsnikom rekonstruirajo gozdno pot v kamionsko cesto v dolžini 800 m. Nekje v letih 1955-1957 zamenjajo na osrednji prometnici lesena mostova čez Belo in tik pod planinskim domom, z mosto- voma iz klesanega, naravnega kamna; gra- 478 G. V. 10192 dilo naj bi podjetje PUH (Podjetje za ureja- nje hudournikov iz Ljubljane - ustni vir v letu 1992, Trebušak, oddelek za ceste pri Občini Kamnik). Zgradijo tudi cesto v dolino Konjskega potoka v dolžini 1 000 m po iz- redno težavnem terenu, s štirikratnim pre- čenjem omenjenega potoka (leseni mosto- vi). To cesto pa je hudourniški potok skupaj z mostovi popolnoma uničil leta 1968 in je bila popravljena, skupaj z izgradnjo vseh štirih novih mostov, šele leta 1979. V letu 1989 to cesto hudournik ponovno močno poškoduje, oktobra 1990 oziroma prve dni novembra pa ponovno popolnoma uniči. Iz reliefa (merilo 1 : 10 .. 000), ki je na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani, so razvidni stanje, lokacija, vrsta in dolžina prometnic v Kamniški Bistrici ob koncu leta 1958 (Dobre 1958): 1. gozdni predel Korošica; - gozdna cesta na Markovo ravan, dolžina 5100m, - gravitacijska žičnica (oddelek 5) iz Koželje- vega grabna čez Dolgi potok do ceste v Korošici, kjer je bila spodnja postaja; dolžina 770 m (traktor- skih poti takrat še ni bilo!) . 2. Brsniki: - gozdna cesta (Sp.) Brsniki-Predaselj - pri- ključek na javno cesto, dolžina 2750 m, - gozdna cesta v Črni hrib (oddelek 16), odcep na Sp. Brsnikih (lovska jasa), dolžina 900 m. 3. Konec : - gozdna cesta Planinski dom-Žagana peč (oddelka 26 in 27), dolžina 3100 m. - gozdna cesta - odcep v odsek 29b (Ukčeva lesa, Stare trate), dolžina 160m, - gozdna cesta na Lepi kamen, dolžina 680 m, - gozdna cesta - odcep iz javne ceste pred mostom pod planinskim domom čez reko K.B. mimo »Jurja<• in lovskega dvorca čez dve hudour- niški strugi (Krvave oziroma Černevka in Prošek) in priključitev na cesto planinski dom-Lepi kamen, dolžina 980 m, - gozdna cesta v načrtu: odcep, oddelek 30a prek Sedelščka do Rigelca, dolžina 1960 m, - traktorske poti: pod lovskim dvorcem - dol- žina 520 m; v odsek 23k- dolžina 300m; v odsek 25h - dolžina 650 m; v odsek 27b - dolžina 500 m; v odsek 27c- dolžina 200m; v odsek 27e - dolžina 500 m; na Lepi kamen, odsek 28b - dolžina 400 m in v odsek 30b- dolžina 250m. 4. Bela: - gozdna cesta v načrtu : od Orličja, dolžina 2100m. 5. Kopišča: . - gozdna cesta - odcep od javne ceste do spodnje postaje žičnice iz Dola- dolžina 250m, · - gozdna cesta - odcep od javne ceste na Kopišča - dolžina 25m, - traktorska pot na Podivje čez reko Kamniško Bistrico v oddelek 20a - dolžina 950 m, - gravitacijska žičnica iz Dola (srednja postaja na robu, sredi oddelka 50a- dolžina 3470 m. 6. Kraljev hrib : - gozdna cesta - odcep od javne ceste na Kraljev hrib, dolžina 450 m, - traktorska pot iz odseka 57a v odsek 61 a- dolžina 1400 m, - žičnica, sistem Wyssen, v Svetenco, oddelek 63d - dolžina 700 m. 7. Konjska: - traktorska pot v Konjsko dolino, oddelek 66a - dolžina 1050 m, - javna cesta Stahovica-planinsl>zaslužni profesor>ekoloških•• šol- takšne bi morale biti vse šole. Za >•ekološke« namene pa so premalo izkoriščeni tudi mediji. Igra brez zmagovalcev Zavedanje o okolju pa ni le poznavanje dejstev, občutek odgovornosti posame- znika mora izhajati iz lastne aktivnosti. Udeleženec konference iz Švice, dr. Ueli Nagel, je zato prinesel simultano igro >>Alpi- na«: poster- sestavljenka iz večih ploskev prikazuje odmaknjena alpsko vasico z bliž- njo okolico. Udeleženci igre - namišljeni prebivalci vasi - zamenjujejo ploskve z >>razvojnimi« variantami: če hočejo imeti smučišče na koncu vasi, morajo razširiti cesto. ln če bodo širili cesto, bodo morali podreti najmanj dve gospodarski poslo- pji ... Pri tej igri ni zmagovalca- »zmaga« je nov način razmišljanja, ki prepoznava in sprejema verigo med seboj odvisnih vzro- kov in posledic. ln še nekaj nas nauči ta igra: nosilec razvoja - zlasti turističnega­ mora biti lokalno prebivalstvo, ki bo svoje vire skrbneje tržilo kot pa tuji investitorji GDK: 176.1 Fagus sylvatica L. :971 (investitorji od zunaj). Osnovni pogoj za okolju prijazen in zato trajen turizem je torej nujnost, da turistični dobiček ostane tam, kjer se ustvari . Primer turizma, ki ohranja lokalne običaje in življenjski stil, kulturno identiteto krajev in ljudi torej, je lahko kmečki turizem. Ude- leženci konference smo zato obiskali kme- tijo »Pri Podmejaču« v Logarščah. Da smo do kmetije sploh lahko prišli, pa smo morali zamenjati avtobus, s katerim smo potovali, z manjšim. Lokalna cesta je bila preozka ali točneje in pravilneje - naš avtobus je bil prevelik. ln v tem je bil mogoče najboljši poduk konference: trajen, z okoljem pove- zan turizem se bo moral bolj prilagajati naravi, ne pa naravo preoblikovati svojim kratkotrajnim potrebam. Za konec še to: na konferenci je bilo očitno pomanjkljivo znanje tujih jezikov, v našem primeru angleščine, tako tujih in predvsem naših referentov. Jeziki in spet jeziki - Slovenci se moramo učiti tujih jezikov brez bojazni, da se bomo kot Slo~ venci izgubili. Le z znanjem jezikov nas bodo namreč v svetu kot Slovence šele slišali. Žal pa je ravno od letošnjega šol- skega leta učenje tujega jezika na Gozdar- skem oddelku samo še fakultativno ... V decemru ~ 992 je Oddelek za gozdar~ stvo BF izdal (v angleščini) Zbornik z vsemi referati iz opisane mednarodne konference. Maja Hode Mednarodni kongres o bukvi Pamplona (Španija), 19.-23. oktober 1992 IUFRO projektna skupina P1 .1 0-00 Žlahtnjenje in gojenje bukve ter razisko- valne organizacije pokrajine Navarra in vse Španije so pod pokroviteljstvom navarskih oblasti 19.-23. oktobra 1992 organizirale mednarodno delovno zasedanje o bukvi v Pamploni - Navarra. Projektna skupna P1.10-00 je bila osno- vana leta 1984 na pobudo prof. dr. H. J. 488 G. V. 10/92 Muhsa, direktorja Zveznega raziskoval- nega zavoda za gozdno in lesno gospodar- stvo v Grosshansdorfu pri Hamburgu kot interdivizijska skupina, ki vključuje Divizijo 1 - Gozdno okolje in gojenje gozdov in Divizijo 2 - Gozdne rastline in varstvo gozdov. Kljub temu, da omogoča projektna skupina izredno širok okvir vključevanja znanstvenikov in strokovnjakov, smo se na predlog kolegov iz Španije odločili, da na kongresu v Spaniji obseg razprav o bukvi izjemoma še razširimo. Vodilne teme so bile: - zgodovinski razvoj, - ekologija bukovih gozdov, - gojenje, - žlahtnjenje, - pridobivanje, - tehnologija lesa bukve. V treh dneh se je zvrstilo 6 "vabljenih predavanj" na vodilne teme in okoli 30 drugih predavanj. Največ prispevkov je obravnavalo žlahtnjenje bukve v zadnjem desetletju: genetske študije, geografska va- riabilnost in genetska pestrost ter prove- . nienčna proučevanja. Toda tudi druga pod- ročja so bila dobro predstavljena. Zgodovin- ski razvoj bukve in bukovih gozdov v evrop- skem prostoru so dopolnjevali prispevki o zgodovinsko razvojnih posebnostih bukve na iberijskem polotoku. Ekološke študije in nekatere gojitvene posebnosti bukovih go- zdov bodo morda olajšale gojitvene in go- spodarsko načrtovanje . Prispevki iz po- dročja tehnologije lesa lahko veljajo tudi kot preskus gaspodarjena z bukovimi gozdovi. Dobrodošlo so zaokrožili v posvetovanje vključeno tematiko. V kongresni torbi smo udeleženci prejeli: - publikacijo predstavljenih predavanj. Publikacija je pošla, dopolnjen ponatis v dveh knjigah bo v kratkem sledil, - bibliografija o bukvi za zadnjih 5 let (1987-1992), pripravljeno prav za medna- rodni kongres o bukvi v Pamploni. Izdalo jo je Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in prehrano, - študijo z izdelanimi donosnimi tabli- cami za bukev v pokrajini Navarra, ki je objavljena tudi za »bukov kongres" v Špa- niji. Dve enodnevni strokovni ekskurziji v bu- kove gozdove širšega pirenejskega ob- močja v Navarri sta obogatili in zaokrožili bogato strokovno in znanstveno manifesta- ci jo znanja irt razprav o bukvi. Pokrajina Navarra je bila izbrana za mednarodno posvetovanje o bukvi tudi zato, ker je ta najbolj reprezentativna za sredozemski pro- stor, v katerem je ena tretjina vseh bukovih gozdov Španije. Na posterskem zasedanju je bilo pred- stavljenih 27 posterjev z raznoliko vsebino in interpretacijo- iz. različnih delov Evrope. Na sestanku članov IUFRO smo ocenili dosedanje delo, ocenili kongresna dogaja- nje in obravnavali delo do naslednjega zasedanja projektne skupine. Iz Slovenije sva se mednarodnega kon- gresa o bukvi udeležila voditeljica projektne skupine P1.1 0-00 dr. Sonja Horvat Marolt (že v pripravljalnem obdobju uradno imeno- vana tudi za predsednico organizacijskega odbora) in prof. dr. Nikolaj Torelli iz Oddelka za lesarstvo, BF, Ljubljana. Udeleženca iz Slovenije sva imela vabljeni predavanji. Poleg tega sem sama imela dovolj dela tudi kot predsednica organizacijskega komiteja (uvodni, svečani nagovor, zaključni govor ocene kongresa in zahvale, in za vse ude- ležence predstavitev IUFRO organizacije in mesto projektne skupine P1 . -OO v IUFRO zgradbi). Prof. dr. Nikolaj Torelli pa je poleg vabljenega imel še prijavljeno predavanje in predstavitev 2 posterjev. Kongresa o bukvi se je udeležilo 140 udeležencev, med njimi so bili znanstveniki iz 11 evropskih držav. Kongres se je odli- koval : - po visokem znanstvenem in strokov- nem nivoju, razgibani vsestranski diskusiji, odlično pripravljeni in izpeljani strokovni ekskurziji; - precizni in brezhibni organizaciji v vsa- kem pogledu; - po izredno simpatični, spontani gosto- ljubnosti, ki je za to deželo samoumevna. Soorganizatorjem in sponzorjem medna- rodnega kongresa o bukvi v Pamploni (Na- varra, Španija), predavateljem in udeležen- cem, ter vsem, ki so kakor koli obogatili in omogočili to mednarodno razgrnitev novej- ših znanstvenih in strokovnih izsledkov o bukvi, se tudi v naši strokovni reviji iskreno zahvaljujem. Dr. Sonja Horvat Marolt G. V. 10192 489 Iz dejavnosti splošnega združenja gozdarstva Slovenije Odbor za gojenje, varstvo in urejanje gozdov je na svoji seji obravnaval pereče vprašanje obvladovanja podlubnikov, ki so v slovenskih gozdovih v očitni gradaciji. Čeprav se je razprava dotaknila tudi vzrokov za gradacijo, objektivnih in subjektivnih, so bili v dani situaciji predvsem oblikovani sklepi za zajezitev grozeče nevarnosti: - Obvestiti javnost o resnosti pojava; - Opozoriti naše ministrstvo, da pravočasno zagotovi denar za izpeljavo celovite akcije zatiranja podlubnikov; - Zahtevati od ministrstva odredbo, po kateri bi bilo gozdarjem omogočeno, da učinkovito izvedemo varstvena dela proti podlubnikom tudi v zasebnih gozdovih ; - Nabaviti skupno za vse gozdove vsa potrebna sredstva za zatiranje podlubnikov (škropiva, škropi/nice, feromone, pasti) ; - Dosledno pripraviti prostorske in časovne načrte obvladovanja podlubnikov po revirjih ; - Zadolžili ministrstvo, da spomladi 1993 oblikuje »krizni štab<< za vodenje in koordiniranje del na obvladovanju podlubnikov - Od vseh pristojnih (ministrstvo, SZG) zahtevati, da po svoji moči prispevajo k zagotovitvi ugodnejših pogojev za prodajo povečanih količin napad/ega manj kakovostnega lesa ig/avcev. Na seji odbora je mag. Milan Šinko tudi predstavil svojo separatno študijo Materialne spodbude za vlaganje v gozdove. Krajša razprava je opozorHa, da smo šele na začetku poti oblikovanja sistema spodbud, ki naj bi na sodobnejši način aktiviral lastnike gozdov za strokovno gospodarjenje z njihovimi gozdovi. Mag. Živan Veselič Pododbor za gozdne učne poti in skrbniki gozdnih učnih poti so na svojem sestanku v lepem okolju nove gozdne učne poti Planina-Mirna gora (GG Novo mesto) obravnavali aktualno problematiko s področja gozdnih učnih poti. Nekaj ugotovitev: - Učne poti še vedno obiskuje zlasti šolska mladina. Število obiskov narašča, tako da ponekod že primanjkuje ljudi, ki bi dobro obvladali zahtevnost vodenja. - Nekatere knjižice-vodniki so že zastareli, potrebni ponovne dopolnjene izdaje. - Pojavljajo se težnje osnovanja vsebinsko širših, naravoslovnih učnih poti. - Financiranje opreme in vzdrževanja učnih poti ni urejeno. Ivo Žnidaršič Dejavnost Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pregleduje načine pogozdovanja v Evropi in drugod po svetu. Pri tem opravilu bi radi kaj spremenili - pogozdovanja izboljšali in racionalizira/i. Za strma planinska območja so v Avstriji izdelali sadi/ni drog, ki so ga imenovali >~Steirisches Stosseisen«. Masa tega "droga « je okoli 4 kg in ima učinkovito oblikovano jekleno konico, kar omogoča učinkovito pripravo do 30 cm globokih jam na kamnitih ali močneje prekoreninjenih tleh za macesen, bor, jelko in druge sadike s srčno korenino. 490 G. V. 10/92 Iz Amerike prihaja ravnica z imenom »Hoe Dad,(, ki je namenjena za hitro sajenje sadik listavcev na rahlejših tleh. O izsledkih preskusov vseh orodij bomo poročali. Lado Eleršek Evropski izobraževalni program TEMPUS z naslovom »Bioindikacija onesnaženosti gozdnih tal- razvoj metod in šolanje- poteka na Inštitutu za gozdno in tesno gospodarstvo od septembra 1992 dalje. Prvi skupni sestanek vodij projekta bo predvidoma v juniju 1993 v Ljubljani, medtem ko so se aktivnosti na področju izmenjave študentov in učiteljev začele že z obiskom sodelavke Inštituta mag. Hajke Kraigher na Univerzi v Munchnu v začf3tku minulega novembra. Sodelovanje z Inštitutom za sistematsko botaniko Univerze ·v Munchnu zajema razvoj in adaptacijo metode bioindikacije onesnaženosti gozdnih tal z raziskavami tipov el>Ali zares naši kmetovalci ne morejo brez hoje za nastilja izhajati?« No- vice kmetijskih, rokodelskih in narodskih reči, 1851. Lit.: A. Šivic, Franc Megušar, Gozdarski vestnik 1959, str. 254. Cvetka Koler 492 G. V. 10/92 GDK: 902.1 Venceslav Goli Rodil se je 14. decembra 1842 v Osojah na Koroškem. Po končani realki v Celovcu je študiral na visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo v Mariabrunnu in 1863 diplomi- ral. Kot gozdarski pristav je začel gospoda- riti z gozdovi veleposestva Haasberg grofa Windischgratza. Leta 1870 je prešel v državno službo kot gozdarski komisar v Tolminu, 1877 pa je bil namestnik dežel- nega gozdnega nadzornika v Zadru. V obdobju 1878-1906 je bil deželni gozdni nadzornik za Kranjsko v Ljubljani, nato pa do upokojitve 1909 vodil gozdnopolitični oddelek v Ministrstvu za kmetijstvo in go- zdarstvo na Dunaju. Zaslužen je za organi- zacijo občeupravne gozdarske službe na Kranjske'm in za pogozdovanje Krasa. Or- ganiziral je uspešno pogozditev 2378 ha kranjskih zemljišč, 400 ha nasadov črnega bora je posadil z vrednejšimi drevesnimi vrstami. Organiziral je gojenje sadnih dre- vesnih vrst v drevesnici pod Rožnikom. Bil je odbornik Kmetijske družbe za Kranjsko in njen častni član ter član Kranjsko-primor- skega gozdarskega društva. Imenovan je bil za častnega občana treh kraških občin. Umrl je leta 1911 na Dunaju. Bibl.: »Pošumljenje krasa obzirom na radnje pošumljivanja u Kranjskoj god. 1 883.« Sumarski list, 1884/64. - »Mitthei- lungen uber den Stand der Karstautfors- tung in Krain und in Kustenlande.« Mitthei- lungen des krainisch-kustenlandischen Forstvereins, 1889/46.- >)Die Karstauffors- tung in Krain.« Ljubljana, 1898. Lit.: Šivic, Vence! Goli, Gozdarski vestnik 1960, str. 234. Cvetka Koler Gozdarski vestnik Mesečni 1 ist za gozdarstvo Letnik L Ustanoviteljica Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Republike Slovenije Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Republike Slovenije Glavni in odgovorni urednik Mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredniški svet Dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Uredniški svet Mag. Zdenko Otrin - predsednik, mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Tisk Tiskarna Tone Tomšič Naklada 1800 izvodov Ljubljana 1992 G. V. 10/92 493 VSEBINA 1. Gozdnogospodarsko načrtovanje, krajinska ekologija Preverba, prilagoditev in sprememba gozdnogospodarskega načrta med njegovo veljavnosljo, poenostavljena in predčasna obnova ter podaljšanje načrtovalnega obdobja, Franc Gašperšič 87 Kje so dileme v gozdarskem načrtovanju, Arne Kozina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 Problemi in dileme pri izdelavi tematskih gozdarskih kart, Milan Juvančič . . . . . . . . . . . . . . 194 Primerjava rekreacije na Šmarjetni gori in Sv. Joštu, Janez Pirnat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 288 Funkcije gozdov in gozdovi v prostoru v območnih gozdnogospodarskih načrtih, Janez Pogačnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 294 Gozdovi v strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Janez Pogačnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . 304 Analiza obiska koče na planini Razor, Edo Kozorog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 347 Funkcije gozdov v gozdarskih načrtih, Arne Kozina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 379 Mednarodna konferenca »Izobraževanje za okolju prijazen turizem«, Maja Hode . . . . . . . . 487 Mednarodni kongres o bukvi, Sonja HoNat-Marolt. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 488 2. Gojenje gozdov, gozdna ekologija, drevesničarstvo, genetika, umiranje gozdov Dobro vpeljan model gozdnih revirjev v Radljah, Maks Sušek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Analiza gozdnogojitvenega načrtovanja v Sloveniji in njegova vloga v prihodnosti, Sašo Golob 14 Gojitvene in sečnospravilno načrtovanje v nazarskem gozdnogospodarskem območju, Ivan Kolar.. ... . .. . . .. ... .... ... .. . . . .... .. ... . .. . . .. . .... . .. .. . . .. ......... . .. 24 Pomen ekoloških dejavnikov pri oblikovanju gozdnega revirja, Janez Andoljšek, Anton Prelesnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Učinek izbiralnih redčenj na različne sestojne parametre umetno osnovanega smrekovega gozda na rastišču predalpskega jelovo-bukovega gozda, Jurij Oiaci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Ohranjanje naravne genetske dediščine gozda v Sloveniji, Marjan Zupančič.. . . . . . . . . . . 83 Zborovanje Mednarodnega združenja za proučevanje vegetacije, Ivo Puncer . . . . . . . . . . . 118 Kakšne semenske sestoje rabimo, Marjan Zupančič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 O vzgoji gozdnih sadil< in zagotavljanju njihove kakovosti, Lado Eleršek . . . . . . . . . . . . . . . 159 O svetovanju in načrtovanju v zasebnih gozdovih, Hrvoje Oršanič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 Prvi simpozij o terestričnih (gozdnih) ekosistemih, Sašo Golob . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178 Vloga dušika v gozdnih ekosistemih, Primož Simončič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182 Posvetovanje redakcijskega kolegija vegetacijske karte Evrope, Ivo Puncer . . . . . . . . . . . . 184 Naravne rešitve so najboljše, Špela Habič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 Primerjava sodobnega in klasičnega zakoreninjenja potaknjencev, Lado Eleršek . . . . . . . . 227 Evropski priročnik za monitoring gozdnih tal na stalnih raziskovalnih ploskvah, Mihej Urbančič 235 Vrtnarji podzemlja, Vid Preložnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 252 Uvajanje monitoringa gozdnih tal na stalnih raziskovalnih objektih v Sloveniji, Mihej Urbančič . 258 Stanje in vrednotenje semenskih sestojev gozdnega drevja v Sloveniji, Marjana Pavle . . . 277 Listi padajo, gore rastejo, Maja Hode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 318 Kisli dež, Andrej Bončina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 320 Ptice pragozdnih ostankov Rajhenavski gozd in Pečka ter njihova odvisnost od stanja sestojev, Mirko Perušek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 322 Vpliv tal na kakovost vzgojenih sadik, Lado Eleršek, Mihej Urbančič . . . . . . . . . . . . . . . . . . 331 Pomlajevanje v gnezdih pomeni tudi zaščito pred divjadjo, Lado Eleršek, Jože Grzin . . . . 351 Gozdnogojitveno načrtovanje s pomočjo prostorskega informacijskega sistema, Sašo Golob. 363 P~oces~ - ~astajanja in razpadanja ozona v troposferi in njegov vpliv na vegetacijo, Primož SJmonc1c . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 369 Srečanje Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije, Igor Dakskobler . 377 Osnavljanje gozdnih nasadov z zakoreninjenimi potaknjenci, Lado Eleršek . . . . . . . . . . . . . 384 Gradacija hrastovih grizlic (Apethymus abdominalis Lep. in A. braccatus Gmelin) v Krakov- skem gozdu, Janez Titovšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 386 494 G. v. 10192 Obvladovanje knaverja (lps typographus) in šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityoge- nes chalcographus) s pastmi in sintetičnim i feromoni, Roman Pavlin . . . . . . . . . . . . . . . . . . 394 13. zasedanje delovne ~ku pine " Poškodbe gozdov in vzdrževanje čistoče zraka" za Alpe in Alpe-Jadran, Marjan Solar. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 431 8. zasedanje delovne ;:>kupine ICP za ugotavljanje in spremljanje vpliva onesnaženega zraka na gozdove, Marjan Solar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 433 Macesen- vrsta za bogatitev listnatih gozdov, Marjan Zupančič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 438 Značilnosti pomlajevanja v sestojih črnega bora na Krasu, Bojan Počkar . . . . . . . . . . . . . . 442 3. Pridobivanje lesa- organizacija, mehanizacija, ergonomija, izkoriščanje lesne mase Poudarki pri načrtovanju pridobivanja lesa, Franc Firšt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 ~e bomo evropeizirali končno tudi pri načinu merjenja drobnega industrijskega lesa?!, Lojze Zgajnar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. : ·. . 112 Težavnost dela sekačev, Marjan Lipoglavšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 Ekološki vidik priprave dela v gozdarstvu, Boštjan Košir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207 Drva so lahko le pogojno ekološko čist vir energije, Lojze Žgajnar. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 231 Sr~čanje- delavnica »Seilbrimgung«, Zdene Otrin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247 Razvrščanje hlodov iglavcev po standardih, Marjan Lipoglavšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 267 l?kanje smeri razvoja gozdne tehnike, Boštjan Košir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305 Kam s smrekovo skorjo?, Vesna Tišler . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 421 4.· .Ekonomika gozdarstva Ugbtavljanje uporabn'e dobe strojev na primeru traktorjev IMT-558, Edvard Rebula 338 l;:konomska narava naložb v gozdne ceste nekoliko drugače, Andrej Dobre . . . . . . . . . . . . 423 Analiza izvoza. in uvoza lesa v prvih sedmih mesecih leta 1992, Toni Dukic . . . . . . . . . . . . 464 S. Zgodovina gozdarstva Josip Goederer, Tomaž KoQar 239 Jusarji na Krasu, Nevenka Bogataj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 409 Razvoj gozdarskih žičnic na Bovškem, Edo Kozorog, Iztok Mlekuž . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 452 Izgradnja prometnega omrežja v gozdovih Kamniške Bistrice v obdobju od leta 1831 do 1991 , Tomaž Kočar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 472 6. Kadri, izobraževanje, informacije Revirni gozdar bo tudi usklajevalec interesov, Jože Falkner . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Mnenja revirnih gozdarjev o svojem delu, Hrvoje Oršanič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Razmišljanje o realnih možnostih za uspešno delo gozdarja v revirju , Arne Kozina . . . . . . 58 Revirni gozdar in detajlni informacijski sistem, Franc Ferlin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 Delo revirnega gozdarja v zasebnih gozdovih, Jože Papež. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 Nekaj misli o mojih izkušnjah pri delu v revirju, Tone Jeznik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Ugotovitve in sklepi posvetovanja Delo gozdarja v revirju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Revirni gozdar in zasebni interes lastnikov gozdov, Milan Šinko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 243 Primerjava razširjenih raZiskovalnih prioritet s programi COST, Boštjan J