80
Žalostno oznanilo.
Deseti dan tega mesca 1847 je po dolgi dolgi bolezni umeri Ljubljanski mestjan in posestnik gospod Andrej Malic v 79. letu svoje starosti. Bil je neutruden in za prid svoje dežele ves vnet mož. Več kot 40 let je bil v hudih in dobrih časih , ki so naše mesto in celo krajnsko deželo zadele, mestni odbornik in veliko let tudi priden ud oskerbništva ubozih v Ljubljani. Tudi kmetijska družba, ktere ud je ranjki veliko let bil, ga je med svoje nar pridniši in umniši podpornike štela. Ozrimo se v njegove verte, ki so polni žlahtnih dreves, ali pa na njegovo polje, posebno na Ljubljanskim močirji, in vidili bomo, koliko je ranjki Malic pri kmetijstvu opravil. Bil je tudi vedno pripravljen, svoje skušnje drugim razodevati, ki so njegoviga sveta potrebovali in se je tako z besedo in z djanjem verliga moža skazal. — Bil je tudi od začetka noter do zadnje ure ud obert-nijske družbe, ktere prizadevanja je vedno radovoljno podpiral. Veliko je bil obrajtan pri visocih in nizkih zo-voljo svojih mnogoverstnih vednost, zavoljo svoje bistre umnosti in ljudomile prijaznosti do vsaciga človeka, kar se je tudi pri njegovi smerti očitno pokazalo. Mest-njani so si namreč, kar so mogli, prizadeli, mu zadnjo čast skazati, akoravno je rajnki želel, prav na tihama in brez vse očitnosti pokopan biti. 12. dan tega mesca ob šestih zvečer so ga na pokopališe nesli, in ljudi, ki so ga spremili, se je iz vsih stanov toliko skupej zbralo, de se jih pri malo kterim pogrebu toliko skupej vidi.
Naj po dolgim trudu mirno počiva v zemlji svoje domovine, ktero je do zadnje ure iskreno ljubil!
S—a.