Studijska kiv silraiiB Jarca Rovo mesto
Leto VI. - št. 2
KOČEVJE 7. januarja 1961
Cena 15 din
'9Zovi bloki na Ljubljanski cesti nasproti občine v Kočevju se dobili prve stanovalce. 17 družin je preživelo novoletne dni v novih modernih stanovanjih. Prav gotovo jim bo ostalo Novo leto 1961 zato še v posebno lepem spominu. Stanovalce je dobil prvi od treh blokov, ki jih je v rekordnem času zgradilo SGP »Zidar« iz Kočevja. Preostalih 33 stanovanj bo vseljivih konec meseca marca. Investitor gradnje je ObLO Kočevje. Računajo, da bo cena posameznemu stanovanju le 2,5 milijona dinarjev, kar bo ugodno
vplivalo tudi na višino najemnine
TITOVA POSLANICA
sedanji dobi družbenega razvoja, marveč tudi bogato vsebino idej tega nauka, ki nam omogoča, da ga ustvarjalno uporabljamo in da sc pravilno usmerjamo tudi v najbolj zamotanem položaju. Naša bogata praksa in uspehi v graditvi socializma to neovrgljivo potrjujejo.
V novo, 1961. leto, stopamo z
vsak dan številnejše, vendarle preprečile najhujše in onemogočile silam vojne in nasilja, da bi pahnile svet v največjo katastrofo.
Državljani in državljanke!
Stopamo v 1961. leto, ki je za nas zlasti pomembno tudi kot leto, v katerem proslavljamo 20-letnico
Pred občinsko konferenco SZDL v Kočevju
V	sredo 11. t. m. bo v Kočevju občinska konferenca SZDL. Na konferenci bo podan obračun dela Obč. odbora SZDL in dane smernice za delo Socialistične zveze v občini v prihodnjih dveh letih. Izvolili bodo tudi nov odbor in delegate za kongres SZDL Slovenije, ki bo letos meseca marca v Ljubljani.
V	kočevski občini imamo sedaj 20 krajevnih organizacij in 17 podružnic. Zaradi obsežnega terena in precejšnje oddaljenosti, se bo verjetno število podružnic še povečalo.
Skupno je v občini 9635 volilcev od tega je 7856 članov SZDL. Nekatere krajevne organizacije so že
začele z ustanavljanjem sekcij. Do novega leta so uredile klubske prostore krajevne organizacije na Rudniku, Fari, Strugah, Banja loki in Željnah. Povsod imajo tudi televizorje.
Klubski prostori so krajevnim organizacijam prepotrebne, zato morajo tudi drugi smeleje pristopiti k reševanju tega vprašanja.
ZAVESTNA DISCIPLINA
CONACRY. — Predsednik Gvineje Seku Toure je 6. dec. obiskal našo državo. Pred prihodom v Jugoslavijo je predsednik Gvineje v intervjuju za »Novo Makedonijo«, »Vjesnik« in »Oslobodje-nje« izjavil, da je Gvineja pripravljena za sodelovanje in prijateljstvo z vsemi državami sveta na podlagi obojestranskih koristi in spoštovanj suverenosti.. Sekul Toure je izrazil upanje, da bo vo-| lja narodov preokreniti stran zgodovine in volja vlad sodelovati za ustvaritev solidne podlage za mir, napredek in svobodo v kratkem roku obvlada vse zapreke, ki so na poti mednarodnemu sodelovanju, socialnemu napredku in svobodi narodov.
bang. V zadnjem času je pobuda v rokah kapetana Kong Lia, ki je zavzel že precejšnje predele v Laosu. V Laosu se stvari vedno bolj zapletajo. Predstavnik uporniške vlade je protestiral pri OZN zaradi sovjetskega »vmešavanja«, na drugi strani pa taista proza-hodna uporniška vlada obljublja, da bo, če bo potreba poklicala na pomoč prijateljske države, med njimi tudi ZDA. Med tem pa so v več ameriških oporiščih transportnih letal uvedli stanje pripravljenosti, da bi lahko v primeru potrebe letala iz teh oporišč takoj prepeljala čete v Jugovzhodno Azijo, če bi to terjal razvoj dogodka v Laosu. Zdi se, da je politika ameriške vlade kratkovidna.
Državljani in
Od leta 1960 se poslavljamo v dobrem razpoloženju, v katerem se zrcali vse tisto, kar smo v tem letu dosegli in na kar gledamo s ponosom, to so pa ustvarjalni sadovi naših delovnih ljudi v graditvi naše dežele, v graditvi socializma. Čedalje večji uspehi, ki jih dosegamo iz leta v leto, zgovorno pričajo o pravilnosti naše razvojne poti in o visoki zavesti delovnih ljudi Jugoslavije, ki si vztrajno utirajo pot k srečnejši prihodnosti, ne da bi jim bilo žal naporov; delovnih ljudi, ki sc se dostikrat marsičemu odrekli in potrpežljivo prispevali svoj bogati delež k naši skupnosti.
Solidnost in čedalje večja čvrstost našega družbenega sistema, slonečega na širokem samoupravljanju delovnih ljudi in državljanov nasploh ter na naših komu-| nah, izpričuje ne samo polno vrednost marksističnega nauka v
državljanke!
ogromnimi nalogami, ki nas čakajo v izpolnjevanju našega petletnega plana. Izpolnitev tega plana bo napravila našo deželo razvito v vsakem pogledu in zelo zboljšala življenjsko raven naših državljanov. Čeprav so te naloge zelo velike, jih bomo laže izpolnjevali kakor doslej, ker nam že zgrajeni temelji, na katerih bomo nadaljevali graditev, omogočajo usmeriti napore delovnih ljudi tudi po poti nenehnega zboljševanja njihovega življenjskega standarda.
In kakor vidimo, da nam je perspektiva našega notranjega socialističnega razvoja jasna in upravičeno optimistična in da stopamo v leto 1961 v tem pogledu s polnim optimizmom, tako nam je perspektiva glede mednarodnega dogajanja ne le nejasna, marveč vzbuja tudi veliko zaskrbljenost. Toda tudi tu ne smemo izgubiti upanja, da bodo sile miru, ki so
narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije. To leto proslavljamo kot dvajseto leto od tistih dni največjih preizkušenj in tragedije naših narodov — začetka junaške epopeje, v kateri sc je iz krvi in trpljenja porajala svobodna, nc-odvisna, nova, socialistična Jugoslavija.
Ko sc spominjamo težkih dni, ki so nastali z okupacijo naše dežele, in junaške štiriletne borbe najboljših sinov in hčera naših narodov, hkrati izražamo globoko spoštovanje in priznanje vsem, ki so v tej borbi žrtvovali svoja življenja za srečnejše in boljše življenje sedanjega in bodočih poko-lenj socialistične Jugoslavije. Ta proslava naj bo tudi nova močna pobuda za nadaljnje napore naših delovnih ljudi, da bomo čim-prej uresničili tiste ideale, za katere so bile dane tako ogromne žrtve.
S trdno vero, da bo človeštve srečno prebrodilo nevarnost, ki mu zdaj grozi, s trdno vero, da bomo premagali vse težave, ki bi utegnile nastati v naših naporih pri graditvi socializma, želim vsem našim državljanom in državljankam, delovnim kolektivom in vsem našim delovnim ljudem, pripadnikom naših obrambnih sil in varnostne službe, naši mladini in najmlajšemu rodu, pionirjem, srečno novo 1961. leto!«
Eden glavnih pogojev za uspeh j izpraševal, če se mora podrediti
komunistov je zavestna, ali lahko bi rekli jeklena disciplina. O njej je bilo doslej v naši organizaciji in tudi v drugih, povedano že veliko besed. Sama beseda ima širok pomen in se jo v dnevnem življenju raznoliko rabi in tudi v različne namene. Tudi pogled nanjo je od posameznikov usmerjen iz različnih kotov. Razni primeri nam pripovedujejo, da nekateri člani Zveze komunistov na to besedp pozabljajo, da so jo izgubili iz svoje zavesti.
Na sestankih obravnavamo mnoge stvari. Nekateri imajo pomen za vse člane. Kljub temu pa posamezniki zelo radi uporabljajo akademske zamude, ali sestanku celo neopravičeno izostanejo. Ker so bili sklepi storjeni brez njih, se izgovarjajo, da za to in to ne vedo, da bi oni storili drugače, zakaj se jim nič ne pove itd. Tako govoričenje je streljanje v enoten nastop vseh članov naše organizacije, v demokratični centralizem, ki smo ga vsi zavestno in prostovoljno sprejeli. Ker so bili nekateri na te stvari opozorjeni, so nevem zakaj našli besedo: »Zafrkavajo nas!«
Ni dolgo tega, ko je nek tovariš
sklepom večine, ker je on drugačnega mnenja. Posamezniki tudi priznajo družben interes in poslušajo partijske sklepe, vendar hkrati sklenejo, da bodo delali po svoje. So tudi primeri, da posamezniki žele »šefovati« tudi na Partijskih sestankih tako, kakor si »šefovanje« zamišljajo na svojih službenih položajih.
Analize so pokazale, da so nekateri člani Zveze komunistov, čeprav jim je družba dala lep položaj. brez vsake družbene dolžnosti. Mirno gledajo kako drugi tovariši izgorevajo v delu. Morda mislijo, da jim že partijska legitimacija zagotavlja tak položaj v družbi? Nekaj takih se izgovarja na vojne zasluge, nekateri pa so si prepleskali telesno »fasado«, v psihi pa so ostali to, kar so bili pred sprejemom v Zvezo komunistov. Te pojave med drugim ilustrirajo tudi primeri prikrivanja svojih dohodkov zaradi plačevanja članarine, odnos do sklepov Zveze itd.
Proti takim pojavom in takim tovarišem, ki mislijo le nase in svojo korist, ki se hočejo izmikati delu, ki le zaradi zahtev discipline dajejo svoje sile za zmago na-
prednih načel, je nujen odločen nastop. Ker smo komunisti, nimamo pred drugimi nobene druge prednosti, kot da bolje poznamo zakonitost razvoja prirode in družbe^ da poznamo pogoje, potek in rezultate gibanja, ki ga moramo vedno razvijati. Partijska disciplina je med drugim vezana na uveljavljanje programskih in statutarskih načel med ljudmi, na kontrolo sklepov itd. To posebej poudarjam zato, ker sem prepričan, da v naši občini in vsej jugoslovanski praksi ne bi mogli doseči takih razvojnih rezultatov, ki jih občuduje ves svet, kot smo jih, če bi ne bilo v naši partiji zavest-
ne discipline. Tudi sedanja stopnja razvoja socialističnih odnosov zahteva, da odločno in pogumno odstranjujemo škodljive pojave. Brez tega si ne moremo zamisliti uspešnega dela.
Ta skromen in kratek sestavek naj služi za razmišljanje in usmerjanje posameznikov v vsebino Programa in Statuta ZKJ.
Sodim, da velika večina članov Zveze komunistov v naši občini spoštuje partijska načela. Prav to nam daje dobre pogoje, da uspešno dvigujemo kvaliteto vsega članstva. In to je naša prva dolžnost.
Ludvik Golob
Proslave v jubilejnem letu
V jubilejnem letu 20. letnice vstaje jugoslovanskih narodov, bodo v kočevski občini vse proslave v znamenju tega jubileja, tako 8. marec, 1. maj, 3. julij, Dan rudarjev, 4. julij, Dan borca. Centralna proslava bo 22. julija v Dragi. V sklopu prosil a v bo tud i 3. oktober — praznik občine Kočevje, otvori-
tev vajeniškega doma, otvoritev nove separacije na Rudniku, mladinski zbor v Kočevski Reki, razstava kočevskega muzeja. Izdati nameravajo tudi posebno publikacijo iz NOV, v kateri bo zajeta slavna zgodovina Kočevske v zadnji vojni ter uspehi povojne graditve v kočevski občini.
KAIRO. — Člani kongoške misije, ki je prispela iz Stanleyvilla v Kairo, so izjavili dopisniku Tanjuga, da nenavadno cenijo stališče Jugoslavije glede kongoškega vprašanja. »Znane so nam akcije in zavzemanje vašega predsednika v OZN ter izjave vaših najvišjih voditeljev, ki izražajo podporo zakoniti vladi Konga in boju kongoškega ljudstva za popolno neodvisnost. To znamo ceniti in čutimo, da ima neodvisni Kongo v Jugoslaviji iskreno prijateljico.«
VIENTIAN. - Po zadnjih vesteh so sile laoške vlade in odredi gibanja Patet Lao, ki jim poveljuje padalski kapetan Kong Li, zbirajo v neposredni bližini laoške kraljevske prestolnice Luang Pra-
BRUSELJ. — Po kratkotrajnem novoletnem zatišju so na več krajih Belgije začeli delavci s ponovnimi demonstracijami. Po poročilih zahodnih agencij je po vsej Belgiji zavladala splošna napetost. Delavci stavkajo in demonstrirajo proti tako imenovanemu »enotnemu zakonu«. Vlada namerava s tem zakonom nadoknaditi finančne izgube v Kongu. Po mnenju sindikatov bodo napovedane gospodarske reforme hudo prizadejale belgijsko delavstvo, ki bi nosilo na j več ji del bremen spričo novih gospodarskih ukrepov vlade. Vse važne strateške točke v državi, predvsem električne centrale, železniške postaje in javna poslopja stražita policija in vojska.
V Ribnici bodo uredili obrtni j ta nameravajo tudi povečati in iz-1	urediti	lastništvo hotela v	Ort-
center za razna uslužnostna dela boljšati proizvodnjo krme.	| neku.
ter servis za popravilo kmetijskih 1 Na področju združene zadruge
strojev. Velika je potreba po ben- (h KZ Sodražica je pridružena KZ	Problemi ŠOlStVO
cinski črpalki.	I Gregor) je okrog 3000 ha privat-
Perspektivni plan komunalne nih gozdov. Zato bo zadruga v V Ribnici postaja vedno bolj dejavnosti od 1961 do 1965 pred- tem letu organizirala gozdarski aktualne^ vprašanje pomanjkanje videva ureditev nekaterih cest ob- j obrat.	j šolskih	prostorov. Pouk na šoli se
činskega značaja. Tako na primer i Obe zadrugi, sodraška in	rib-1 vrši v	dveh izmenah, poleg	tega
I
cesto na relaciji Ortnek—Ho j če— —Črnec—Zimarice in Sodražica— —Pesek—Globel.
Na relaciji Dolenja vas—Lipovec je predvidena gradnja novega betonskega mostu. Javno razsvetljavo pa bodo dobili na Gregorju in nekaterih drugih krajih v občini. Vso skrb bodo posvetili tudi ureditvi ostalih komunalnih dejavnosti.
KZ Ribnica
Kmetijska zadruga Ribnica je z pridružitvijo KZ Jurjeviča, Dolenja vas ter ortneškega predela, znatno pridobila na gospodarski moči. Zadruga namerava posvetiti glavno skrb razvoju živinoreje in gozdarstvu. V Ortneku ima zadruga hlev, kjer je nad 50 glav goveje živine. V načrtu imajo gradnjo hleva za 200 glav goveje živine. Zadrugi je zelo potrebno skladišče za reprodukcijske izdelke in pridelke, zato ima skladišče prioriteto v petletnem načrtu. Zgraditi nameravajo tudi re-mizo za stroje, nabaviti nekaj kmetijskih strojev in kamion.
Vso skrb živinoreji
Podobne naloge kot ribniška, ima tudi sodraška zadruga. Letos je zadruga adaptirala nekdanji svinjak v hlev za mlado živino. V letu 1961 bodo zgradili nov hlev za 100 glav plemenske živine. Vzrejali bodo predvsem plemensko živino. Vzporedno z organiziranjem živinorejskega obra-
niška, bosta posvetili vse sile za ureditev regulacije Bistrice in melioracijo močvirnatih področij. Prav tako je v načrtu ustanovitev melioracijske skupnosti.
Lepi obeti
Prav je, da si na kratko ogledamo kaj predvidevajo storiti v bodočih peti hletih na področju zdravstva.
Najprej naj omenimo predvideno izpopolnitev strokovnega medicinskega kadra (dva zdravnika, štirje zobozdravniki, dva farmacevta, štiri medicinske sestre, trije farmacevtski tehniki in še nekateri drugi zdravstveni delavci), ter uvedbo specialistične službe in periferne posvetovalnice za matere in otroke. Nadalje bodo nabavili nov rentgenski aparat z večjo zmogljivostjo, rešilni avtomobil itd. Potrebno bo zgraditi štiri do šest stanovanjsko stavbo, kjer bi bili tudi prostori uprave Zdravstvenega doma. Največjo skrb pa bo potrebno posvetiti gradnji Zdravstvene postaje v Sodražici.
V Ortneku je hotel, kjer bi bila lahko ustanova za zdravljenje alkoholikov. V obstoječih gospodarskih poslopjih bi uredili delavnice za električno, lesno in drugo stroko, pri tem pa zaposlili vse alkoholike in nekaj oseb iz okolice. Nadzor nad boiniki bi vodil zdravnik in medicinska sestra. To pobudo, ZD Ribnica je treba pozdraviti. Zato je treba čimprej
pa so v šoli v popoldanskem času tudi razni tečaji in seminarji. Stalni porast šoloobveznih otrok zahteva čimprejšnjo rešitev tega problema, ki bi ga bilo mogoče rešiti z nadzidavo zgradbe bivše gimnazije.
V Sodražici je potrebno dokončno urediti šolsko poslopje. Na osnovni šoli na Velikih Poljanah je predvidena nadzidava. V Su-šjah je potrebna nadzidava šole, da bi uvedli štiri oddelke?. Določiti je treba tudi točen šolski okoliš, tako da bi preusmerili otroke iz okoliških vasi (Jurjeviča, Kot, Breže) na to šolo.
Osnovna šola na Gregorju gostuje v prostorih Kmetijske za druge, zato bi bilo treba zgraditi novo šolsko poslopje, na Gori pa bo treba pohiteti z delom za dokončno izgradnjo novih prostorov. V Dolenji vasi imajo novo šolo, začetna dela- za dvorano, kjer bi bila tudi šolska telovadnica, pa so obtičala. Vaščani so zbrali precej sredstev, zato so dani vsi pogoji, da se z gradnjo začne.
Stanovanja, stanovanja
Stanovanjsko vprašanje zavzema pomembno mesto v petletnem načrtu. Zaradi velikih potreb, bo nujno v Ribnici zgraditi nad sto družinskih stanovanj in večje število samskih stanovanj. Nekaj stanovanj bodo zgradili tudi v Sodražici. Pri stanovanjski izgradnji naj bi prispevale delež tudi gospodarske organizacije. Računajo tudi na sodelovanje državljanov. S skupnimi sredstvi gospodarskih organizacij, državljanov ter občinskega in republiškega stanovanjskega sklada bo omogočeno rešitev stanovanjskega problema, ki je posebno v Ribnici precej pereč.
KARAVANA DEDKA MRAZA
Otroci so svojega dragega Dedka že v četrtek nestrpno pričakovali. Vse kočevske ulice so jih bile polne. Že pred četrto uro popoldne so hiteli proti ulicam, koder se je peljal Dedek Mraz. Vsi so ga hoteli videti in pozdraviti.
Z enourno zamudo je res prišla pravljična karavana Dedka Mraza. Konjenikom je sledil avtomobil z godbo, za njim pa se je na helikopterju spremljan od snežink in palčkov peljal Dedek Mraz. Tudi ostala kolona je bila prirejena v stilu atomske dobe. Raketa »Uran« je usmerila svoj dolgi nos proti mesecu. Tudi atomski podmornici »Nautilus« se je vijak na repu vztrajno vrtel.
Otroci so Dedkovo karavano navdušeno pozdravljali skozi vse mesto. Škoda, da je bil Dedek Mraz v naslednjih dneh skoraj ob vse spremstvo, pa tudi luči v karavani je bilo vse manj. Zato tudi opazovalcev ni bilo več toliko.
NOV LIST
Občinski odbor SZDL Ribnica bo skupno s stanovanjsko skupnostjo v Ribnici izdajal periodični list, s katerim bodo obveščali prebivalstvo o delu in‘problemih komune, Socialistične zveze, stanovanjske skupnosti itd. Državljani bodo lahko pošiljali različna vprašanja, na katere bodo dobili v listu odgovore.
Kdo še ni slišal za prostrane pašnike na Travni gori, ki jih vzorno oskrbuje Kmetijska zadruga Sodražica. Paša je sočna in kvalitetna. Kako tudi ne. Saj potrošijo vsako leto na pašnikih več kot 20 ton umetnega gnojila. Tudi hleve so lansko leto dobro uredili. — Letos mislijo čez poletje prerediti na pašniku več kot 100 glav govedi
Dograditev Kemične tovarne predstavlja v prihodnjih petih letih za kočevsko občino glavno gospodarsko investicijo. Saj bo to po proizvodnji in ustvarjenem narodnem dohodku največje podjetje v občini.
Tovarna se gradi v dveh fazah. Vrednost investicij v prvi fazi znaša po investicijskem programu 426 milijonov dinarjev". Vrednost proizvodnje, ki naj bi stekla čez dve leti, pa znaša več kot 1 mili-
jardo dinarjev. Posojilo za prvo fazo proizvodnje je že odobreno.
Plato za novo kemično tovarno je že pripravljen. Potrebno je, da se izgradnja tovarne pospeši in čimprej dogradi.
JelUa
Društvo prijateljev mladine v Velikih Laščah je v sodelovanju z ostalimi organizacijami in društvi pravočasno poskrbelo, da je pripravljalni odbor za Novoletno jelko dobro prijel za delo. Pripravljalni odbor je pritegnil k sodelovanju starše. Šolarji so praznovali Novoletno jelko v razrednih kolektivih, starši pa so v ta namen dali denarne prispevke.
Z denarjem organizatorji Novoletne jelke v Laščah niso bili v skrbeh. Zbrali so okrog 140.000 din družbenih sredstev v raznih podjetjih, nekaj so dobili od ObLO, pionirji pa so prispevali k ostalim družbenim sredstvom 26.000 din, ki so jih zaslužili pri pogozdovanju.
Ker že razpolagajo z episkokom, magnetofonom in televizorjem so
Dve centralni proslavi
Pri Obč. odboru SZDL Ribnica imajo odbor za proslavo 20. letnice vstaje jugoslovanskih narodov. V jubilejnem letu je predvidenih več proslav. Centralni proslavi bosta konec aprila in v začetku maja ter v začetku septembra. Na prvi proslavi bo v Ribnici občinska in sektorska revija mladinskih pevskih zborov. Poleg ribniških, bodo sodelovali tudi mladi pevci iz Kočevja, Grosupljega in nekaterih drugih krajev. V začetku septembra bo I. ribniški festival. Ta festival bo nekaj svojskega tako po obsegu, organizaciji in pomenu. Prireditve bodo trajale teden dni. Ob tej priliki bodo odkrili spomenik padlim borcem, izročili muzej svojemu namenu in letno gledališče. Poleg domačih kulturnoprosvetnih društev bodo sodelovali na prireditvah tudi gostje.
Poleg teh prireditev bo še vrsto drugih. V jubilejnem letu nameravajo odkriti več spominskih plošč v krajih, znanih iz narodnoosvobodilne vojne V načrtu
ClTAJTE IN ŠIRITE »NOVICE«
imajo, da bodo izdali posebno publikacijo o zgodovini predvojnega revolucionarnega dela in narodnoosvobodilnega gibanja v zadnji vojni v Ribniški dolini.
se tokrat odločili za ozvočenje v učilnicah, ojačevalec in nov radijski sprejemnik. O tem je razpravljal tudi šolski odb^r in se s predlogom strinjal.
Za centralno proslavo Novoletne jelke je poskrbela vzgojiteljica Mara Koprivčeva. Poskrbela je za izdelavo lutk, odra, rekvizitov in naštudirala lutkovno igro s pionirji v krožku za lutkovno predstavo in obiskom dedka Mraza. Pionirji so v lutkovni skupini ves mesecv s tov. Maro temeljito delali in vsak dan vadili. Sklenili so, da bodo z lutkovno predstavo obiskali tudi stare in opemogle v Domu počitka v Ponikvah.
Naj še povemo, da so pred kratkim dobili televizorje na Kar-lovici in Turjaku. S tem bo omogočeno tudi tem krajem, zlasti pa šolski mladini koristno razvedrilo.
Ribniški rezervni oficirji
Društvo rezervnih oficirjev in podoficirjev v Ribnici je zelo delavno. Od predvidenih deset predavanj za sezono 1960-61 so jih imeli že šest. Člani se udeležujejo predavanj v lepem številu. Ob tej priliki se zahvaljujejo predavateljem iz V. p. 3810 Ribnica in še posebej majorju JLA Mato Ber-lengi. 18. decembra so si člani ZDROP ogledali orožje in si tako izpopolnili strokovno znanje iz vojaških veščin.
V počastitev Dneva JLA je bila v Ribnici slavnostna akademija, na kateri so sodelovali pevci ljubljanske Opere in baleta. 22. dec. pa je Občinski odbor Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev podelil predstavnikom V. p. 3810 Ribnica spominska darila kot pri-
znanje za tesno sodelovanje pripadnikov JLA z društvom.
25. decembra so podelili mirnodobska odlikovanja trem zaslužnim tovarišem: Francu Zbašniku, Ivanu Roberju in Jožetu Kosu kot priznanje za neumorno delo v organizaciji.
V januarju 1961 bo društvo organiziralo strelsko tekmovanje z vojaško puško in pištolo. Najboljši strelci bodo prejeli spominske diplome.
Ribniški oficirji in podoficirji se že sedaj pripravljajo na proslavo 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov v letu 1961. Med drugim bodo sodelovali tudi v pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane«.
V^tTXA
Lansko poletje je obiskal Slovenijo in med drugimi kraji tudi Kočevje rojak Frank Česen s soprogo iz ZDA. Ugledni rojak in razgledan kulturni in javni delavec med ameriškimi Slovenci nam je poslal pismo v katerem je zajel nekatere bistvene stvari iz življenja naših rojakov v ZDA. Rojaku Franku Česnu se lepo zahvaljujemo in ga naprošamo, da se ob priliki spet oglasi.
V kolikor mi je znano, smo sei kov v »Prosveti«, so bili z obi-vsi ameriški izletniki, pet sto po; skom v Jugoslaviji skoro vsi za-številu, (izvzemši treh, ki so tam! dovoljni. (Izjema so le tisti, ki so umrli), srečno povrnili nazaj v j ves čas prebili v svoji rojstni vasi »obljubljeno« deželo. Vožnja z le- in poslušali »jamrovce«). Očarale tali iz Zagreba v Cleveland jeiso jih prirodne krasote Slovenije, trajala samo 15 ur, kar je v pri- ki jim je težko najti para. Nameri z nekdanjimi počasnimi lad- vdušeni so bili nad zgodovinskimi jami komaj dober sprehod.	j kraji ob sinjem Jadranskem rpor-
Sodeč po opisih naših izletni- ju. Divili so se vašemu gospo-
darskemu in socialnemu napredku. Vzradoščeni so bili nad pristno slovansko gostoljubnostjo vaših ljudi, ki bi dali poslednji košček kruha svojim nepoznanim rojakom. Tudi naša tu rojena mladina se pohvalno izraža o tem izletu. To bo nedvomno ugodno vplivalo na njihove starše, da se bodo prihodnje leto sami udeležili izleta, ki ga bo spet organizirala Slovenska narodna podporna jednota.
Naše življenje spet teče po starem tiru. Izmed starejših naseljencev, ki smo prišli v to deželo med leti 1900—1910, ko je bilo priseljevanje na višku, jih je mnogo že v zemlji, a ostali smo po večini v pokoju. To pomeni, da se ameriška Slovenija bliža zatonu, dasi je nekoč štela 250.000 mladih pri-
seljencev. Naša mladina je z redkimi izjemami amerikanizirana. Taka je pač usoda vseh izseljencev. Vi ste srečni, ker vam ni treba iskati kruha v tujini!
Vem, da vas zanima, kako živimo v Ameriki. Mnogi rojaki, zlasti trgovci in obrtniki, so si gmotno precej opomogli in danes živijo brezskrbno, dočim velika večina starejših životari ob skromni pokojnini. Izjema so le mlajši ki so zaposleni v tovarnah. Ampak dokler je človek zdrav še kar gre. Ko pa pride resna bolezen, nas bolnišnice in zdravniki oderejo do kosti. To je tudi vzrok, da se zdravniška in medicinska zveza tako branita državne bolniške zaščite za upokojence. Enako oderuški se tudi pogrebniki, ki so izborno organizirani. V tem pogledu ste pri vas daleč pred nami.
Delavske razmere točasno niso ugodne. Računajo, da je okoli pet milijonov brezposelnih, mnogo pa le delno zaposlenih. Perspektiva ni nič kaj obetajoča. Brezposelna
podpora traja le 26 tednov, potem pa lahko svobodno stradaš. Toda pred Rooseveltovo administracijo še tega nismo imeli. Sicer je pa brezposelnost v kapitalističnih državah kronična bolezen, ki se pojavlja od časa do časa. Vzrokov za to je več, ki pa jih ne bom navajal.
Kakor vam je že znano, smo v novembru izvolili novega predsednika Kennedya, ki je demokrat. Kako bo vozil državni voz, bo pokazala bodočnost. V volilni kampanji nam je obetal marsikaj; in če bo le polovico tega storil -bo možak. Vsekakor pa slabši ne bo, kot je bil republikanec Eisenhower, ki jo je marsikje temeljito zavozil. Njegova vlada je tudi pripomogla k napetosti »mrzle vojne«.
V kulturnem, društvenem in družabnem pogledu smo Slovenci vsaj v Clevelandu še dokaj delovni. Imamo osem odraslih in dva mladinska pevska zbora, ki imajo s pomočjo tu rojene mladine po dva koncerta letno. Glasbena ma-
tica uprizarja celo operne predstave. Nekoč cvetoča dramska društva, so pa zaradi pomanjkanja igralcev, žal v zastoju. Podpornih in družabnih društev imamo na pretek. Svoje seje in priredbe imamo v devetih narodnih domovih. Pravkar zbiramo sredstva tudi za clevelandski »Slovenski dom za ostarele«.
Z umiranjem starejših izseljencev se krčijo tudi naši časopisi. Imamo še dva dnevnika: napredno »Prosveto« in katoliško »Ameriško domovino«, poltednik »Glas naroda« in štiri glasila podpornih organizacij. Vsi razen glasil imajo trd boj za obstanek. Njihova naklada se še zdaleč ne more primerjati z vašimi vodilnimi listi. Tudi naše, nekoč živahne čitalnice s tisočerimi knjigami, so tako rekoč mrtve, ker ni čitateljev. To so le kratki izčrpki iz našega življenja.
K zaključku želim vsem skupaj srečno in veselo Novo leto, »Novicam« pa mnogo novih naročnikov!	Frank Česen
7. januarja 1961 •>NOVICE«f Stran 3
»Prvi poganjki"
Kočevski gimnazijci so v dneh pred novim letom izdali 1. številko lista »Prvi poganjki«, ki bo izhajal kot glasilo MKUD »Matej Bor« Kočevje. List kočevskih gimnazijcev si šele išče svoj obraz, •zato nimamo namena danes govoriti in ceniti prispevke v listu. »Prvi poganjki« imajo prvenstveni namen, da vzbudijo pri mla-
dini na gimnaziji ljubezen za literarno snovanje, kakor tudi prikaz dela mladinske organizacije na gimnaziji. Uredniškemu odboru in njihovim sodelavcem želimo, da bi zastavljeno delo s krepko voljo nadaljevali.
Objavljamo literarni prispevek iz »Prvih poganjkov« pod našlo-
Upanje zamanj
Noč je zavila vas, vendar je bilo nebo jasno in na njem se je lesketalo brez števila zvezd. Luna je razsvetljevala okolico, da so se videli obrisi gora in drevja. Po vasi so migljale lučke. Bilo je mirno, le včasih je zalajal sosedov pes.
Linda je slonela na vratih. Oči so ji uhajale v vežo, kjer je sedel Janez in njegov prijatelj. Tudi on jo je pogledal, toda le za hip. Se vedno je bil jezen nanjo. Čeprav ga je včasih ogovorila ji ni privoščil besede. Navadno je sledil samo kratek brezsmiselni odgovor. Danes sta zadnjič skupaj, nato bo on odšel. Ali se bo poslovil? Glavo je globoko sklonila. Lasje so se ji usuli po obrazu. V sencih ji je razbijalo. Nehote ga je zopet pogledala. Njuna pogleda sta se srečala: »Ne bom umaknila pogleda! Naj ve, da se ga ne 'bojim!« jo je spreletelo. Toda njegov pogled je bil trd, prezirljiv. 'Zakaj jo tako gleda? Zakaj jo prezira? .. . Zravnala se je: »Ne bom klonila pred njegovim pogledom. Vrnila mu bom! Maščevala se bom!... Obrnila je glavo. Ustnice ji je spreletel zaničljiv nasmeh.
Dvom, ali se bo poslovil od nje,
je postajal vedno močnejši. Janez se je pogovarjal s prijateljem, ki mu je namignil: »Ali se ne boš poslovil od Linde?« »Moral se bom. Toda nimam besed. Preveč me je užalila. Ne morem ...« Počasi je vstal. Njegov korak je bil počasen, skoraj truden. Še vedno je premišljeval: »Ali naj jo ob-govorim?«
Linda m uje brala iz oči, da bo storil svojo dolžnost. Toda ... Ali mu bo srce to velelo? ... Dvomila je v njegovo ljubezen. Čim bolj se ji je bližal, tem močnejše se je oglašala v njej grozna slutnja: »Ne ljubi me! Slovo si šteje v dolžnost. Srce pa mu je trdo!«
»Linda!« Pogledala ga je. Pred očmi ji je zaplesala njegova roka, ki jo je držal proti njej. Nehote se jo je prijela. Iskala je pomoči: »Janez, zakaj si tak? Zakaj me mučiš? Povej, hočem pojasnila, hočem...
Izmaknil je roko, ter jo prijel za lase: »Ne morem ti povedati. Pretežko je! Pisal ti bom, vse ti bom pisal!« Sklonil se je nad njo ter jo poljubil. In verjela mu je. Upanje se je uresničilo. Toda resnica jo je varala.
HiP
Dež, sneg, poledica...
Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij podjetja »KLJUČAVNIČARSTVO« Kočevje
razpisuje
naslednja delovna mesta:
1.	VODJO FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA — FINANČNI KNJIGOVODJA
2.	SALDOKONTISTA
3.	KONSTRUKTORJA
4.	POMOŽNEGA KONSTRUKTORJA
5.	TEHNIČNEGA RISARJA
6.	RAZPISOVALCA TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV IN NORMATIVOV
7.	REFERENTA ZA KADROVSKO SOCIALNO SLUŽBO
8.	ADMINISTRATORJA
9.	VODJO ODPREME IN SKLADIŠČA GOTOVIH IZDELKOV
10. DESET NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV
Pogoji: Pod 1 — ekonomska srednja šola ali popolna srednja šola s 5 let prakse v finančni stroki; pod 2 — popolna srednja ali hepopolna srednješolska izobrazba z dveletno prakso v finančni stroki; pod 3 — višja strokovna izobrazba ali popolna srednja strokovna izobrazba oziroma visokokvalificirani delavec s tri leta prakse v strojni stroki; pod 4 — popolna srednje strokovna izobrazba v kovinski stroki ali visokokvalificirani delavec iz kovinske stroke; pod 5 — popolna srednješolska izobrazba ali nepopolna srednješolska izobrazba s triletno prakso v kovinski stroki; pod 6 — popolna srednješolska ali nepopolna srednješolska izobrazba z dveletno prakso; pod 7 — popolna srednješolska izobrazba; pod 8 — popolna ali nepopolna srednješojska izobrazba s triletno prakso v upravni službi in znanjem strojepisja; pod 9 — popolna ali nepopolna srednješolska izobrazba s prakso v trgovinski-kovinski stroki in pod 10 — moški, stari nad 18 let.
Za delovno mesto pod 3 je zagotovljeno družinsko stanovanje.
Osebni prejemki po tarifnem pravilniku.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim opisom šolske kvalifikacije in dosedanje prakse do vključno 22. januarja 1961 na naslov: »Ključavničarstvo« Kočevje.
Fotokrožek v Laščah r
Na iniciativo Društva prijateljev mladine je začel v Laščah v okviru Ljudske tehnike z delom fotokrožek. Ob nedeljah dopoldne se v krožku zbirajo pionirji, ob večerih pa odrasli. Krožek vodi tov. Alojz Pečnik, ki je znan amater v fotografiji. Letos nameravajo organizirati razstavo najbolj uspešnih del v počastitev 20-let-nice vstaje jugoslovanskih narodov.
Vojaki čestitajo...
Jože Novak, ki služi vojaški rok v Bihaču V. p. 3661/72, pošilja čestitke in pozdrave ob novem letu staršem, prijateljem in dekletom ter vsem znancem v domačem kraju. Pozdravom se pridružuje tudi Jože Vesel.
Srečno in uspeha polno novo leto 1961 želita staršem, fantom dekletom in ostalim, da bi se v novem letu 1961 kar najbolje imeli. Vojaka Stane Klarič in Janez Grabar iz V. p. 6293/3, Zemun.
Vsem znancem in prijateljem v domačih krajih želijo veliko uspehov v novem letu Tone Gregorič, Peter Plut in Anton Vršnik iz V. p. 1346 Zemunik.
Tudi Janez Dejak, ki služi vojaški rok v Mostarju, V. p. 8576 želi vsem domačim, sorodnikom in znancem, še posebej pa delovnemu kolektivu »Elektro« Kočevje srečno in uspehov polno novo leto 1961.
Mnogo lepih pozdravov iz Beograda pošiljajo fantje, ki služijo vojaški rok na V. p. 8496 vsem fantom .dekletom, posebno pa domačim. Jože Pucelj, Bruno Posega, Adolf Lenarčič, Stane Bošnar, Vinko Gale, Peter Vincek, Ignac Černezel, Janez Korenč, Franc Ivančič, Franc Čufar, Ivan Šega. Franc Božič in Jože Nose.
Opozorilo uprave za ceste LRS. — Na vseh cestah je treba zaradi snega in gladkih cestišč voziti zelo previdno.
Tajništvo za notranje zadeve, prometni odsek in uprava za ceste LRS je že pred novim letom opozarjala vse voznike motornih vozil na naših cestah na veliko previdnost. Dež, sneg in poledica, ki se menjujejo nepričakovano, včasih celo na posameznih cest-
nih odsekih so v novoletnih dneh povzročile neštete prometne nesreče.
Samo v Ljubljani in okolici so našteli več deset nesreč, ki jim je botrovala- poledica. Tudi na naših eestah Ljubljana—Kočevje in cesti proti Novemu mestu je obtičalo v obcestnih jarkih več avtomobilov, na srečo brez težjih posledic.
Previdnost je torej na mestu.
Peter Mavrin in Vimolja je na zadnjem skupnem lovu Lovske družine Predgrad uspešno prestal ognjeni krst in potrdil, da bo dober lovec. Ustrelil je divjo svinjo, potem pa so ga lovski tovariši po stari lovski tradiciji in običaju sprejeli v »zeleno bratovščino«.
otwtwwatto
Qi.ba.nie pcebiaalcev Zahvale Jkadam Jagubliena Jjteklid
GIBANJE PREBIVALCEV
Kočevje
ZAHVALA
Občinskemu odboru ZB Kočevje se najtopleje zahvaljujeva za da-. Poročili so se: Novak Franc, ril° in obisk na dan republike. Kovač iz Salke vasi 43, star 28, Novak Alojz z ženo iz Mahov-1 irr Merhar Marija, knjigovod- I nika. lnJa iz željn 16, stara 19 let,
Dražič Božo, strojni tehnik iz ^>* * * * v- Mikule 22, star 26 let in Hočevar Elica knjigovodkinja, stara f6 let, Rovan Roman, uslužbenec iz Kočevja, Podgorska 1, star 40 let in Žegarac Zofija-Sonja, študentka farmacije iz Kočevja, stara 23 let, Goljevšček Albin, delavec iz Dolge vasi 56, star 26 let in Hribernik Marija, delavka iz Kočevja, Trg svobode 10 stara 26 let.
Rodile so: Lebar Marija, gospodinja iz Kočarjev l — deklico Marjanco, Redek Jožica, delavka iz Stare cerkve 40 — deklico Mojco in Pirnat Ana, gospodinja iz Seča 6 - deklico Silvo.
ZAHVALA
,^scm, ki so sodelovali pri organi zači ji silvestrovanja v Šeško-jprn domu, kakor tudi ostalim, ]u kakor koli pomagali pri delom rekam° iskreno zahvalo. Prav * P. Zahvala tudi vsem, ki so ma-stv'1 00 prisPevab s svojimi sred-„ 1:. Rudniku rjavega premoga, ^tinskemu podjetju »Pugled«, iVD Partizan, Upravi Šeškovega uoma in vsem ostalim.
Podaja in tiska CZP »KOČEVSKI TISK« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Janez Merhar. Uredništvo in upra-I'd/ v Kočevju, Ljubljanska cesta sui ’ telcf,m uredništva in uprave o=n Naročnina je 500 din, polletna «50 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. lameriške dolarje. Tekoči račun: 900-78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
PRODAM
Prodam konja, voz ter ostalo konjsko opremo.
Mahovnik 4
__ *
dobro ohranjen čevljarski šivalni stroj znamke Phaff po ugodni ceni.
Ješelnik Jakob, Novi kot 29, p. Prezid.
Ugodno prodam pianino. Naslov na upravi »Novic«.
IZGUBLJENO
17. decembra lani, sem na avtobusu od Banja loke do Kočevja izgubila žensko ročno uro. Najdi-
7lasi knafi it slikah
tel j a prosim, da jo vrne na upravo »Novic«.
PREKLICI
Obžalujem besede, katere sem govoril o Rus Mariji iz Rudnika, ker so bile neresnične ter se ji J zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Požun Ferdinand, Rudnik, Kočevje.
Preklicujem žaljive besede, katere sem govoril v javnih lokalih o tovarišici Olgi Mohar, učiteljici v Loškem potoku. Vse besede so neresnične in jih obžalujem. Tovarišici Moharjevi se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Košmrlj Rudolf, Retje št. 70.
— * —
Izjavljam, da so besede, ki sem •jih govoril meseca junija 1960 v gostilni »Rudar« v Šalki vasi o Mraku Ivanu iz Šalke vasi št. 5, neresnične.
Klavs Janez, Šalka vas št. 21.
Sodražica je prijeten trg, stisnjen pod vznožje slovite Travne gore ,	Po vojni se je tudi gospodarsko opomogla
Zanimivosti
♦ PUŠČAVE BODO ZACVETELE
Nemški kemik Herbert Kurt trdi, da mu je uspelo po dolgoletnih poskusih najni snov, s pomočjo katere bo moč spremeniti puščave v cvetoče vrtove. 40 gramov te sluzaste snovi lahko vpije 5 litrov vode, ki jo postopoma daje koreninicam rastlin. Sluzasto snov je pomešal z navadnim peskom in na njem vzgajal razne rastlinske kulture. Nemški kemik je prepričan, da bi uspehi v puščavah s to snovjo ne bili manjši od uspehov, ki jih je dosegel v svojem laboratoriju.
® RADIJSKI TELEFON
Sovjetski znanstvenih Leonid Kupranovič je izdelal žepni radio-telefon, ki omogoča s kateregakoli mesta pogovor z vsakim naročnikom v telefonskem omrežju.
»PREROKI« IMAJO BESEDO
Kakor vsako leto ob tem času so se tudi letos oglasili italijanski »preroki« s svojimi prerokbami za novo leto. Na ‘iv*osno pravijo, da bo leto 1961 razmeroma mirno in da ne bo prišlo do vojne.
Rimski »kozmobiolog« Fabriani napoveduje, da se bodo odnosi med Ameriko in Sovjetsko zvezo v prihodnjem letu normalizirali. Milanska prerokovalka Assabes pa je izjavila: »V letu 1361 ne bo prišlo do vojne, med Rusijo in Ameriko bo prišlo do sporazuma, Francija pa še ne bo našla rešitve za alžirsko vprašanje. Farah Diba bo rodila drugega princa, za njim pa še najmanj štiri otroke. Tudi nova belgijska kraljica Fa-biola bo še letos rodila, prav tako pa tudi princesa Margareta in Sofija Loren. Na Mesec prihodnje leto še ne bo stopila človeška noga.«
PTICE PREPREČILE VZLET
Na bostonskem letališču v ZDA je bilo nenavadno trčenje: reaktivno potniško letalo in jata ptic. V letalu je bilo 99 potnikov in osem članov posadke. Ko je letalo doseglo že zadostno hitrost, da bi se dvignilo od tal, sc je s krili zaletelo v jato ptic, ki so zamašile odprtine za zrak. Pilot je izključil motor, nesreče ni bilo. Prejšnji mesec je letalo iste družbe (Eastern Airlines) strmoglavilo po vzletu zaradi podobnega trčenja. Takrat je nesreča zahtevala med 72 potniki 62 žrtev.
• BON TON
Na Jalti, znanem sovjetskem letovišču ob Črnem morju, je obešen v nekem velikem plesnem lokalu velik napis:
»Moški lahko povabi neznano žensko na ples, ne sme pa je R temu prisiliti. Ženska lahko povabilo odbije to pa mora storiti ljubeznivo. V nobenem primeru ne sme moški plesati z moškim.«
v
od tu in lam
JADRAN, Kočevje: od 6. do 8. januarja ameriški barvni cinema-scopski film »Avtobusna postaja«, 9. januarja ameriški film »Tajinstveno močvirje«, od 10. do 12. januarja angleški barvni film »Mobi Dick«, od 13. do 15. januarja ameriški barvni cine-mascopski film »Anastazija« in češki barvni film »Kje in kam«.
RIBNICA: 7. in 8. januarja nemški barvni film »Ti si moja pesem«, 14. in 15. januarja franc, barvni cinemascopski film »Blago z obale Durance«.
LOŠKI POTOK: 8. januarja ameriški film »Angel ali demon«, 10. januarja italijanski barvni film »Madam Buterfly«. PREDGRAD: 7. in 8. januarja italijanski film »Bele noči«, 14. in 15. januarja ameriški barvni film »Vera ^£ruz«.
SVOBODA, Rdtinik: 7. in 8. januarja francoski barvni film »Srečanje z vragom« KOČEVSKA REKA: 7. in 8. jan. jugoslovanski barvni film »Dalmatinska svatba«, 14. in 15. jan. ameriški barvni film »Gora«.
Starka z razglednicami
Stala je na ozki peščeni stezici ob okrasnem grmičku na vrtu ljubljanskega Ria. Stala je tam, sama, kot da se vprašuje, kako in zakaj je prišla tja. S svojo skromno, zašito črno obleko, segajočo skoro do tal, s ponošenim starim klobučkom, čopom .umaza-nosivih, redkih las, ki so štrleli izpod pokrivala, s svojim izpitim nagubanim obrazom in brezzobimi, nikdar mirujočimi usti je iz-gledala kot da je zašla na ta veseli, smejoči se in razgiban vrt pomotoma, kot da nekoga išče ...
Okrog nje je hrumel vesel sobotni večer in prenapolnjen vrt. Nekaj korakov proč se je na okroglem plesišču vrtelo in stiskalo nekaj deset parov plesalcev, poskakovalo in se na najrazličnejše načine zvijalo ob zvokih rumbe. Orkester je igral preglasno, nad vsem tem pa se je iz hreščečih zvočnikov trgal glas pevca, ki je čisto brez posluha pel neko tedaj popularno popevko.
Bil je lep sobotni večer proti koncu maja, eden tistih večerov, ki zvabijo ljudi ven, v naravo ali pa na ohlajeni ulični asfalt. Bil je lep, jasen večer, poln svetlih, migetajočih zvezd, prepojen z omamnim vonjem pozne pomladi. Nekje onkraj zidu je hrumela ulica...
Prijetni večer je zvabil ven tudi mene. Utrujen zaradi ne vem česa, naveličan samega sebe, sem hotel zapraviti zadnji stotak, ki sem ga že nekaj dni skrbno tiščal v žepu. Hotel sem se razvedriti ob pogledu na vrvečo množico, uživati ob zvokih orkestra
in si ohladiti razburjene živce z vrčkom piva.
Toda zaman sem se oziral za praznim stolom! Ni ga bilo; povsod ljudje, povsod smeh, glasni pogovori, ples ... Ustavil sem se blizu starke z razglednicami. Poznal sem jo, saj sem jo že večkrat videl na ulici ali v lokalih, ko je ljudem ponižno ponujala razglednice. Poznal sem jo, ubogo starko, tako dobro, kot da se videvava že najmanj deset let...
Nekajkrat, ko sem imel denar, sem tudi kupil razglednico od nje. Ni bilo pogosto, toda vedno me je obšel občutek, da sem lepo napravil, da sem stari ženici pomagal. In vedno, kadar sem jo videl in še dolgo potem me je spremljala njena podoba, podoba žalosti in siromaštva, poštenosti in ponižnosti. In vsakokrat sem se ob spominu nanjo spomnil na dom, na prostrana polja in gozdove, na srečno detinjstvo ...
»Gospod, kupite razglednico!« Tih, proseč glas me je zdramil iz zamišljenosti. Starka, globoko sklonjena nad krivenčasto palico, je tiho prosila mimoidočega. Ne da bi jo pogledal, je šel naprej in se oziral za praznim stolom. Kmalu za tem je prišel mimo eleganten gospod z brhko deklico pod roko. Lepo krojeno obleko iz najboljšega blaga, novo, belo srajco, metuljček in rdeč nagelj v gumbnici ... »Kupite razglednico, gospod, prosim ...,« se je starka tiho oglasila ne da bi dvignila pogled.
»Beži, baba, s poti in pusti ljudi s svojimi razglednicami pri I miru!« Surovo jo je odrinil s po-
ti in odšla sta proti plesišču. Videl sem, kako si je s čistim robčkom obrisal roko, s katero se je dotaknil starke.
Videl pa sem tudi njo. Nič ni dejala, le še globlje se je upognila, bolj, kot so jo dotlej upog-nla leta in težko življenje. Nič ni rekla, le s tresočo, uvelo desnico si je obrisala z obraza solze...
Stopil sem k njej. »Mamica, mi prodate razglednico?« Počasi, prav počasi se je nekoliko dvignila in obrnila suhi, solzni obraz k meni. »Da, gospod ...,« je dahnila. Ponudila mi je razglednice, naj sam izberem. Vzel sem eno in ji stisnil v roke stotak. Obrnil sem se, da bi šel, ko me je poklicala. »Gospod, nisem vam dala nazaj...« Zbirala je v globokem žepu drobiž in, držeč roko tik pred očmi, štela.
»Kar pustite, mamica, naj bo vaše...« In zopet so ji navrele solze in ugasle oči so za trenutek oživele; nasmehnila se je, jaz pa sem z žalostjo v srcu in solzami
v očeh odšel domov. Žal mi je bil,o da nisem imel več denarja, vendar sem bil vesel, da sem pomagal starki in vsaj malo zabrisal mučni vtis, ki ga je napravil elegantni »gospod« z nageljnom v gumbnici!
Razglednico, na kateri mladi pastirček pase pod vznožjem zasneženih gora ovce in se preganja dolg čas z igranjem na piščal, hranim še sedaj. Hranim jo v spomin na starko, ki mi jo je prodala in ki je že skoraj pol leta nisem nikjer videl.
France Grivcc
Dedek Mraz v Predgradu
V času novoletne jelke je prišel dedek Mraz tudi v Predgrad, ki je v zadružnem domu ob novoletni jelki razdelil bogate darove cicibanom in pionirjem, ki so bili darov hvaležni.
Doživetje v Ljubljani
V decembru smo imeli v Ribnici sestanek na katerem smo se dogovorili, kako bomo organizirali novoletno jelko po posameznih šolah. Petek, 30 .december pa smo določili za dan praznovanja. Dedek Mraz je tega dne obdaroval vse predšolske otroke z individualnimi darili, šolsko mladino pa s kolektivnimi. Otroci so bili srečni in z darovi zadovoljni.
Nekateri otroci pa so imeli v tem tednu še posebno lepo doživetje — ogledali so si novoletne prireditve v Ljubljani. Iz ribniške občine je bilo na ogledu v Ljubljani več učencev, predvsem iz nižje-organiziranih šol.
Tudi o učencih iz Gore velja zapisati nekaj besed. Kako so čakali srečnega dne? V dneh pred 28. decembrom so v šoli nestrpno spraševali, ali bodo res šli v Ljubljano. V Pionirskem listu so brali, kako lepi so programi novoletnih prireditev .Prišla je sreda in z njo
V Strugah včasih še koles ni bilo mnogo. V zadnjih letih pa se tudi tu motorizacija naglo razvija. Ob koncu preteklega leta so zabeležili že 35 motorjev, mopedov in avtomobilov. Tako pride
tej površini zraslo več kot 10 ton vrb.
V Strugah imajo tudi pletarno kjer je zaposlenih 8 ljudi. Izdelujejo predvsem košare za kruh, embalažo za steklenice in drugo.
Obiskujte fotografski tečaj!
Na zadnji lanskoletni seji odbora kočevskega fotoamaterskega kluba so sklenili, da zaradi vse večjega zanimanja organizirajo začetni fotografski tečaj. Tečaj se bo začel 9. januarja t. 1. ob 16. uri v pisarni Avto-moto društva v stavbi ObLO. Namenjen bo amaterjem, ki bi radi združili prijetno s koristnim. Fotografska1
dela bodo razstavljena na razstavi v počastitev občinskega: praznika, ki naj bi postala tradicija. S prvo razstavo je bilo dokazano, da so pogoji in da dela amaterjev dobijo priznanje za trud, ki ga vlože pri odkrivanju: lepot narave in iz vsakdanjega, življenja.
trenutek, ko so se odpeljali z avtomobilom do žel. postaje od tam pa z vlakom v Ljubljano. Bilo je veselo. Nekateri so se prvič vozili z vlakom. Mnogi še sploh niso vi- | deli Ljubljane. .
Na Gospodarskem razstavišču so kar strmeli ob vsem, kar so videli. Videli so tudi artistično prireditev. Vse so spremljali z navdušenjem. Po Titovi cesti smo hiteli na Kongresni trg, kjer so pričakali dedka Mraza. Ko je prišel dedek Mraz so ga zelo navdušeno pozdravljali, o njegovem svetlem konju pa so se pogovarjali prav do doma. Tako je bil najlepši del tega dne končan.
Prijetnega novoletnega razpoloženja so bili deležni tudi otroci najbolj oddaljenih odročnih vasi. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje poskrbljeno za otroke, ki so sicer v marsičem prikrajšani.
K. M.
Kaj je novega v Strugah?
na vsakih pet gospodarstev eno motorno vozilo.
*
Mnogi so pred dvema letoma zmajevali z glavo, ko je zadruga v Strugah pričela na površini 0,6 ha z urejevanjem vrbovega nasada. Zemlja res ni bila kaj prida. Zato je bilo precej dela, da so zemljišče osušili in zasadili vrbe. Že prvo leto so vrbe dale dober pridelek. Letos pa je na
Čeprav so vsi delavci razen enega priučeni, jim gre delo kar dobro od rok.
*
Krajevna organizacija SZDL v Strugah je med prvimi uredila klubski prostor. Tako bodo člani SZDL lahko razvijali klubsko življenje. Na razpolago imajo dnevne čaospise, revije, knjige pa tudi televizor so že nabavili.
IZ DOBREPOUA ...
40 MILIJONOV ZA »KLINČKE«
Lep uspeh if hmelijsliu
Zadružno sodelovanje ima v dobrepoljski dolini • velik razmah. Lansko leto je imela kmet. zadruga v Dobrepolju plan kooperacije 228 ha. Vendar te površine niso dosegli. Zato je uspeh toliko večji, da so letošnji plan, ki znaša 450 ha presegli že v decembru lanskega leta. Sklenili so namreč kooperacijskih pogodb z zadružniki za 492 ha. Kmetje sodelujejo pred- j vsem s travniki in deteljišči. Prav!
bi bilo, da se 2 traktorja, ki jih ima Kmetijska zadruga Dobrepolje tudi v kmetijstvu več uporabljata.
*
V jeseni je dobrepoljska zadruga odkupila 60 vagonov krompirja za potrošnike v južnih republikah. Računajo, da bodo v spomladanskem odkupu prodali še 50 vagonov. Kmetom so krompir plačevali po 11 din za kilogram.
NE GRIZE
»Matiček, pusti psa pri miru! Zakaj ga vlečeš za rep, ne veš, da te bo ugriznil?«
»Beži no očka, saj na tem koncu ne grize.«
NAJBOLJŠE SREDSTVO
»S kom pa čistite preproge, da so vedno tako lepe?«
»Veste, marsikaj sem že poizkusila, toda doslej se je še najbolj obnesel moj mož!«
PRIPOROČILO
»Vi ste torej naš novi knjigovodja? Upam, da veste, kaj pomeni
kniženje?«
»Kaj ne bi! Saj sem zaradi tega sedel celo leto!«
Če si študent, je lepo. Če imaš veliko denarja, poznaš veliko ljudi. Če ga nimaš, ne poznaš niti samega sebe. Ali pa je ravno narobe.
Študent je najbolj priden in najbolj len človek na svetu. Je človek, ki ne ve, kaj je čas, ali pa mu je vsaka minuta dragocena. On ve, kaj se pravi živeti, ali pa je otrok. Študent je vse — in nič.
*
S prijateljem sva obedovala v menzi. Ko sva sedla k mizi, sva
Prav gotovo so si Dobrepolje! izbrali donosno delo, ko so začeli izdelovati zobotrebce oz. »klinčke« kot jih tu imenujejo. V zadrugi so nam povedali, da so jih v letu 1960 prodali za 40 milijonov din. Skoraj neverjetno. Računajo, da dela »klinčke« v dobrepoljski do-
»— Koliko? —«
»— Hiljadu. —«
»— Nečemo! —«
Mi smo se spogledali in se smejali. Tudi on se je smejal in bil ponosen.
»A gde si dobio novac?«
»Pa, poduzeče, koje mi šal j e štipendiju, poslalo mi kompletan pribor za črtanje, pa sam ga pro-dao. Dobio sam četrdeset hiljadi.« Ta pa zna, sem si mislil.
»A kako sa ispitima?« sem ga vprašal. Vendar je vprašanje načrtno napačno razumel in dejal:
lini približno 600 ljudi. Dnevno napravijo 47.000 butaric, ki jih zadruga odkupuje po 4.10 din za komad. Kar lep zaslužek. Spretna izdelovalka zobotrebcev nam je zaupala, da napravi povprečno 300 butaric na dan.
Medtem, ko so se oni pogovarjali, kako se bodo vsedli, sem jaz premišljeval, koliko časa bom lahkcr-živel z denarjem, "ki si ga bom zaslužil ta večer. Še preden sem vse dobro premislil, so gostje zasedli vsa prosta mesta. Potem ni bilo več časa za premišljevanje. Gostje so zahtevali svoje in nekdo mi je rekel, da nisem človek. Drugi so se smejali na račun, katerega sem plačal jaz. Nekomu je bilo tedaj hudo, toda tega ni pokazal. Drugi so se še vedno smejali. Jaz pa sem stal med njimi
Čeplje ,
STUDENT..
Traktor »Ferguson« odlično trosi umetno gnojilo
V Čepi j ah v Poljanski dolini so imeli gasilsko društvo že pred II. svetovno vojno. Z vojno je usahnilo tudi delo tega društva. Mogoče bi bilo prav, da bi v tem kraju spet ustanovili gasilsko društvo.
Gozdarski obrat
Občinski ljudski odbor v Gro-suplju je sklenil, da v Dobrepolju ne bo gozdarskega obrata. Imajo namreč premalo gozdnih površin. Gozdarski obrat bo tudi za dobrepoljsko področje v Gro-suplju, skladišče lesa in odkup gozdnih sortimentov pa bo prevzela dobrepoljska zadruga.
Lep lovski plen
30. decembra lani je organizirala Lovska družina Predgrad skupen lov. Lovec Alojz Mesnar iz Brezovice je ob tej priliki ustrelil lepega jelena z meter dolgimi rogovi.
bila sama, ko pa je bil obed pri kraju, nas je bilo pet. Ko sva hotela oditi, je prišel šesti.
»Zdravo, momci,« je pozdravil in pljunil predse. Tudi on je bil, kakor nas pet, študent. Bruc. Ni bil Slovenec. Bil je Srb. Z dvanajstimi tisočaki štipendije, študiral je tehniko. Stanoval je v hotelu JLA. Do petnajstega v mesecu se je hranil v študentski menzi. Potem mu je zmanjkalo denarja. Ob dvanajstih tisočakih pri kosilu za 65 in večerji za 50 dinarjev. Svoj delež je zahteval poker, večino pa je pustil v barih. Bil je srednje postave, vedno isto oblečen, suh in niti ne bled ampak rumen. Roke so se mu tresle. Od pokra in deklic z zelenim abonmajem.
»Ajde, Stivo, kaži nam nešto.«
Pljunil je predse in začel:
»Pa znaš, sjedili smo u nebo-deru. Dodže jedna plavuša i ja kažem:
»— Momci, bit če nešto ..
»— Pšt —, kaže ona.«
»Pa, ako položim sa šest bodo-va, dobijem pet hiljadi, a ako se desi sedmica onda mi predu-zeče šal j e šest hiljadi...
... a ako se desi desetica, onda dobiješ čitavo preduzeče,« je s smehom dodal nekdo za mojim hrbtom. Stivo ga je samo pogledal, pljunil predse in dejal: »Ajde u .. .« Potem pa je vstal in odšel proti vratom. Tam ga je čakala ena izmed mnogih in skupaj sta odšla na ulico ...
*
Brez denarja ne boste živeli. Kdor trdi nasprotno, laže. Ker hočete vsaj živeti, si morate zaslužiti denar. In če poleg tega še študirate?
Ko sem prvič oblekel natakarski suknjič, sem bil ponosen. Ko sem ga nosil že nekaj časa, sem se ga navadil. Potem sem ga nosil še nekaj časa in zasovražil sem ga.
1 Bilo je Silvestrovo. Gostje so prihajali in jaz sem jih vodil do miz, ki so si jih bili rezervirali.
in jih vljudno spraševal, kaj naj jim prinesem. Fant, ki je sam sedel s tremi damami, ki so bile tudi lepe, je naročil steklenico Ferneta. Šest tisočakov za eno samo steklenico. Potem je ugasnila luč in bilo je Novo leto. Vsak je imel koga, ki mu je voščil sreče in zdravja. Samo jaz: sem bil sam. Ko se je luč prižgala, so se ljudje še vedno poljubljali. Fant s tremi damami pa je naročil caviar. Dame so se dolgočasile in misli so se jim utapljale v najdražjih coctailih. Steklenica Ferneta je bila prazna. Tudi dvorana se je izpraznila. Samo še fant in tri dame-so sedele in gledale godbenike, ki so odhajali. Potem sem ga prosil, naj plača. Štiri plošče, šest caviarjev, pet buteljk vina, osemt coctailov, tri steklenice Ferneta po šest ti...
»... menda "so po tri,« je dodaE in me pogledal s pijanimi očmi,
»Oprostite mu, prosim,« je rekla najlepša, ko je odštel petindvajset tisočakov, on je študent.«-
»♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
I ft I
Stance Jxampui:
A I I
ii.
bi enadoma se je nekaj metrov se je nekaj premaknilo. Gašper N stran oglasilo grkajoče stoka- je zaslišal:
■1 nje. Gošperjeva roka je sama! »Juriššš. Ura, uraa, uraaa ...« segla po puško, telo se je pridvig- , Sprva je bil glas nizek in zamol-nilo, desnica je stisnila ob rame' kel, na koncu pa skoro piskajoč, puškino kopito in kazalec je spro- Gašperja je streslo. Kdo je? Hotel žil Razlegel se je oglušujoč pok. i je vprašati naglas, a se je zatak-Seie sedaj se je Gašperju docela nilo v grlu. Na lasišču ga je za
vrnila zavest. Napel je ušesa. Čakal je odmeva, a ga ni bilo. Zadržal je sapo, v vratu je tolkla žila, počasi je izdihnil, da je čutil, kako mu topel in vlažen zrak boža nosnice. Vse to je trajalo le nekaj sekund.
Spet se je oglasilo stokanje. Bilo je za spoznanje močnejše. Zatem
ščemelo. Mišice vsega telesa so bile napete. Zbiral je misli.
»Kdo je?« Poskusil je vnovič.
V odgovor se je oglasilo prekinjeno, močnejše pogrkavanje. Gašperju je bilo zdaj na dlani, da so to glasovi enega iz njegove patrulje. Moram priti do njega, se je zapičilo v možgane. Zataknil je
roko za jermen pri puški. Stegnil je roke predse in se z obema oprijel trave. Telo je potegnil nekoliko naprej. Kolena mu je presekala ostra bolečina, kakor bi nekdo zasadil vanje kos žarečega železa. Iz grla se je izvil krik. Negibno je obležal in čutil, da je zlomljen na kosce. Obvladovala ga je misel: priti naprej. Tresoče se roke so se spet stegnile, desnica je zagrabila šop trave, levica se je zagrebla globoko v mah, mišice v njih so se napele, zbodla ga je bolečina, taka, kakor bi mu noge pod kolenom mlelo železo. Zatrl je bolečino in se premaknil za pedenj dalje. Potem je počival in obliznil suhe ustnice.
V tem trenutku se mu je zdelo stokanje že dosti bliže. Pognal se je naprej. Bolečine se je privadil. Pričakoval jo je in vnaprej vedel, pri katerem gibu bo najhujša. Takrat se je sunkovito potegnil naprej in se potem oddahnil. Med tem je vsakokrat poslušal stokanje, ki je postajalo močnejše in bolj podobno človeškemu glasu. Sedaj so se Gašperjeve roke do-
taknile kamna. Konice prstov so našle rob in se zataknile zanj. Spet se je potegnil naprej. Telo je začelo samo drseti po hladni skali. Skušal se je zadržati, a ni našel ničesar oprijemljivega. Zdrsnil je skoro meter v globino. Tla so bila mehka. Puška ga je oplazila po ušesu, nekaj je padlo na stegno in obležalo na njem. Jel je otipavati. Bil je čevelj. Moja noga, je preblisnilo možgane. Tipal je dalje. Bilo je res. To spoznanje ga je navdalo z malodušjem. Ni se ganil. Spreletaval ga je mraz in v kolenih je huje kljuvalo. Bilo mu je, kakor bi bil pijan.
»Vode, vode—,« je zaslišal slaboten glas.
Ostal je miren. Zdelo se mu je tako, kakor če te prebudi trkanje na vrata, pa se potuhneš in čakaš. Cez nekaj sekund se je ponovilo:
»Voodee.«
Gašper je pridvignil glavo. Bil je Stanetov glas. Ko je beseda izzvenela, je postala nočna tišina gluha in neznosna.
»Si ti, Stane?«
Minilo je nekaj trenutkov.
»Jaa. Vodee.«
»Stane, slišiš, nimam vode.«
Odgovorilo je samo šibko stokanje in zdaj močnejši, zdaj komaj slišni klici: »Vode, Voode.«
»Stane, slišiš?«
»Ja.«
»Si ranjen? Kam?«
»Trebuh. Uhh. Vode«
»Stane, vode ni. Počakaj.«
Stane je sedaj samo stokal.
»Poslušaj,« je rekel Gašper. »Počakati morava, da pridejo po naju. Morebiti že zjutraj. Peter in Jože sta se rešila. Povedala bosta, kje sva in pridejo . •.«
Spet je nastala tišina. Gašper je pričakoval, da bo Stane kaj povedal.
»Gašper—«
»Kaj je?«
»Petra in Jožeta so ujeli.«
»Ujeli?«
»Ja.«
Gašper je pomislil: sedaj sva izgubljena. Nihče ne ve, kje leži va. Edinica se je umaknila. Poginila bova tu. Občutil je grozo. Vse
mišice so otrpnile. S težavo je pogoltnil vlecljivo slino. Čutil je, da so mu misli sedaj jasne in urejene. Čakati — to nama edino ostane. Morebiti naju kdo najde.
»Stane, zlezi k meni...«
»Ne morem. Imaš vodo?«
»Nimam, Stane.«
»Gašper, kam je pa tebe?«
»Kolena ... Obe. Komaj se ganem ...«
»Gašper, jaz ne morem več. Ali res nimaš vode?«
»Nimam.«
»Gašper, jaz ne morem več. Nič več. Ta prekleti želodec.
»Potrpi.«
»Ne morem več. Razumeš, ne moorem. Tudi noge ... Gašper pomagaj. Uh, boli... Vode. Gašper, vode...«
Gašper je molčal. Spet ga je poklicalo:
»Gašper. Poslušaj. Jaz se bom končal. Ne morem več prenašati. Bombo ... Z bombo .. .«
»Bodi pameten. Potrpi. Mene tudi boli.«
»Nee. Končal se bom.«
(Se nadaljuje)