GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R O J" MOZIRJE Številka 1 Leto 1983 Glavni urednik: Vida Skok Naklada: 650 izvodov Tisk: Grafika Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. Z optimizmom zaključujemo prvo polletje Z letnim načrtom postavljeni cilji delovne organizacije kot celote bodo po preteku polletja zanesljivo doseženi, pa tudi preseženi, zlasti količinski obseg proizvodnje in finančni rezultat. Od skupno načrtovanih količin 1.280.000 kom hlač smo jih že do konca meseca maja proizvedli v lastni in kooperacijski proizvodnji 644.334 kom oziroma natanko 50 % načrtovanih letnih količin. Skupna junijska proizvodnja bo presegla 75.000 kom hlač, kar pomeni, da bo letni plan proizvodnje dosežen po preteku polletja z okoli 57 %. Medtem ko se proizvodnja v obeh temeljnih organizacijah giblje v okviru planiranih količin, bo načrt kooperacijske proizvodnje precej presežen. Načrtovali smo, da bodo kooperanti proizvedli v letu 1983 540.000 kom hlač, polletna proizvodnja pa se bo gibala okoli 330.000 kom hlač, kar pomeni, da bo letni plan dosežen z 61 %. Realizacija oziroma prodaja gotovih izdelkov, ki običajno ob polletju ni presegla 45 % načrtovane letne realizacije, bo tokrat uspešnejša in to v obeh temeljnih organizacijah. Celotni prihodek bo zanesljivo presegel 700.000 tisoč din, kar pomeni, da bo letni plan dosežen že 55 %. To je seveda zelo ugodno, če upoštevamo, da je jesensko-zimska sezona vrednostno vedno močnejša od spomladansko— poletne, zato lahko realno pričakujemo, da bo letni plan celotnega prihodka precej presežen. Plan proizvodnje za izvoz je bil z letnim načrtom močno povečan v primerjavi z realiziranim izvozom leta 1982, ko je le-ta znašal din 54.521 tisoč. Planirani izvoz na zahodno, konvertibilno območje znaša 95.160 tisoč din, na vzhodno, klirinško območje pa 57.330 tisoč din. Polletna realizacija izvoza na konvertibilno območje bo znašala okoli 50.000 tisoč din, na klirinško območje pa okoli 23.000 tisoč din. Glede na že sklenjene pogodbe o izvoznih poslih v je-sensko-zimski sezoni pričakujemo, da bo tudi plan izvoza presežen, lanskoletni nivo pa več kot podvojen. Peter Širko IZVOLILI SMO NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE Na volitvah dne 23, maja 1983 in na prvih sejah DS smo izvolili nove samoupravne organe: I. Delovna organizacija El kroj Mozirje 1. Delavski svet DO BAST Ana BRIC Ivanka FERENČAK Erika KAJBA Albina KRAMER Ida LEBAR Anica OŠLAK Ana — namestnik predsednika PAHOVNIK Štefka POZNIČ Cvetka RIGELNIK Zdenka ŠAPONJIČ Ivanka — predsednik ŠTRUKELJ Ludvik ZAGOŽEN Ana ZAGRADIŠNIK Štefan ŽUNTER Marinka 2. Samoupravna delavska kontrola DO FALE Vilma KAJBA Danica — nam. predsednika ZAGER Slava — predsednik ŽEMELJ Milica ŽNIDARKO Anica 3. Skupna disciplinska komisija BRITOVŠEK Alojzija DEŠMAN Jana KERŠIČ Marjana KOLENC Francka — predsednik NAGODE Irena NAPOTNIK Zvonka — nam. predsednika POZNIČ Jožica Strmšnik Martina TOT Fanika BRITOVŠEK Boža MODRIJAN Lia SUPIČ Ljubo ŽAGAR Venčeslav 4. Odbor za gospodarjenje IRMAN Marija MAROVT Peter BELE Vida SKOK Vida — predsednik PERDUN Dragica — nam. predsednika 5. Odbor za varstvo pri delu ŠTRUCL Zorka — predsednik ZAGOŽEN Anton KOSMAČ Franc — nam. predsednika PERDUN Dragica KOLAR Janez 6. Komisija za inovacije KOLAR Janez — predsednik HRASTNIK Martina SUPIN Darinka PLANOVŠEK Pavla FORSTNER Vida — nam. predsednika 7. Komisija za vrednotenje zahtevnosti dela HRASTNIK Martina — predsednik MAROVT Ela ŠTRUCL Zora SUPIN Darinka FERENČAK Erika PUNCER Draga — nam. predsednika ČOPAR Poldica 8. Komisija za prodajo osnovnih sredstev ROJTEN Jelka - predsednik KOSMAČ Franc BORŠNAK Franc 9. Komisija za znižanje cen GROS Metka — predsednik GORJANC Mirka REMIC Ančka — nam. predsednika FLUDERNIK Marija FERENČAK Erika II. TOZD KONFEKCIJA MOZIRJE 1. Delavski svet TOZD Konfekcija Mozirje ČOPAR Poldica GLOJEK Marta JERAJ Mimica KOPRIVA Lidija KOSMAČ Franc — predsednik LEVAR Helena MAJETIČ Marta MANDELC Ivanka PINTARIČ Gizela — nam. predsednika PLANOVŠEK Pavla REBIČ Ana 2. Samoupravna delavska kontrola JELAŠ Štefka KRAMER Marija MANDELC Zvonka REMIC Tatjana — nam. predsednika SLATINŠEK Zdenka ŠIMENC Alojz — predsednik ZAGOŽEN Anton DREV Olga GRUDNIKSilva HRIBERŠEK Silva HUSKIČ Božica KAJBA Albina MELANŠEK Zinka POCAJT Milena POLAK Marija POŽGAJ Fanika SLOKAN Marija 2. Samoupravna delavska kontrola NAVODNIK Magdalena NAVODNIK Suzana PLAVA Besima REDNAK Marija REŽEN Justina IV. Delovna skupnost skupnih služb 1. Delavski svet DSSS B LE KAČ Štefka GORJANC Mirka KOLAR Janez — predsednik OCVIRK Mija PEČNIK Danica PREK-VERŠNIK Ivanka - namestnik predsednika PUNCER Draga STEBLOVNIK Valentin UGOVŠEK Mija 2. Samoupravna delavska kontrola NAPOTNIK Danica OCVIRK Tatjana —nam. predsednika PODSEDENŠEK Miha REMIC Ančka — predsednik TOPLAK Darinka 3. Komisija za delovna razmerja ŽAGAR Alenka — predsednik ŽUNTER Marija KOLENC Majda VRHOVNIK Marija ŠAPONJIČ Dragoslav — namestnik predsednika Komisija za stanovanjske zadeve izvoljena skupaj s TOZD Konfekcija Mozirje: STERMŠNIK Martina ŠEMENC Brane PAHOVNIK Štefka Mandatna doba traja 2 leti. Želimo, da bi samoupravni organi dobro delali, se zavzemali za interese delavcev in delovne organizacije in opravičili zaupanje delavcev. K izvolitvi iskreno čestitamo! VSAKODNEVNO 5-MINUTNO RAZGIBAVANJE JE PREŠLO ŽE V NAVADO. IN KAKO KORISTI! 3. Odbor za gospodarjenje HRASTNIK Martina KOS Vera LEVER Marija GOBEC Slavko — predsednik VAJD Marija — namestnik predsednika 4. Komisija za delovna razmerja PAHOVNIK Štefka — predsednik HREN Franc KOPUŠAR Berta MAROVT Gelca MAROVT llona — nam. predsednika III. TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ 1. Delavski svet TOZD Konfekcija Šoštanj APAT Fanika Precej časa je minilo od izida zadnje številke glasila, zato ste mnogi najbrž obupali, da bo Kroj sploh še izhajal. Mnogi ste godrnjati, se jezili, drugim je bilo vseeno. Morda pa je med vami tudi kdo, kije glasilo pogrešal, pa vendar tega ni obešal na veliki zvon, saj je verjel, da številka ni izšla zaradi objektivnih razlogov. Če ste mislili tako, ste mislili prav, kajti vse bolj masovno in zahtevno redno delo je bilo ovira, da se ni bilo mogoče posvetiti izdaji glasila, čeprav je tudi to pomembno delo. Saj veste, da se ,,na Kroju” ne dela profesionalno, da to ne spada v opis del in delovnih nalog nikogar, pač pa sodi to kot ,,dopolnilo” rednemu delu, tako rekoč ,,za zraven". Tako je tudi ta številka nastala v glavnem v prostem času, doma. Zato pozivam vse, ki čutijo kakršnokoli nagnjenje do pisanja, da sodelujejo s svojimi prispevki, saj bo tako delo lažje, glasilo pa bolj pestro. V tej številki že zasledimo nove pisce sestavkov, zato sem prepričana, da je takih, ki jim gre to delo od rok, še več. Zato ne pomišljajte! Skupaj bomo poskušati v drugem polletju nadoknaditi zamujeno. Urednica Kje smo v konfekcijski grupi? Kazalec 1981 1982 31/12-81 O Konf.grupa mesto 31/12-82 O Konf-grupe mesto 1. DOH./DEL. 367.274 305.742 2. CP/por.sredst. 141.80% 170.15% 3. min.amort./ družb. pre. 2.87% 2.99 % 4. DOH/CP 29.48 % 41.48% 5. ČD/DOH. 73.34 % 82.71 % 6. BOD/ČD 59.28 % 62.58 % 7. SP/CD 7.77 % 6.79 % 8. Akum./ČD 32.94 % 30.62 % 9. CD/del. 269.359 252.902 10. OD in SSP/del. 180.615 175.461 ll.Izpl. OD- netto/del. 9.572 9.271 12. Povp. št. zap. na podlagi vkalk. del. ur. 528(vseh) 16.969 13. CP/povpr. upor. obr. sr. 1.77% 1.77% 14. DOH/PUPS 41.06 % 57.20 % 15. Akumul./PUPS 9.92 % 14.49 % 16. Akumul./DOH. 24.16 % 25.33 % 17. Delež izv. v CP 5.08 % 15.46 % vsota grupe 18. Zaloge sur. in mat. 107.409 1.740.986 19. Zaloge nedok. proizv. 34.217 446.537 20. Zaloge got.izd. 76.284 838.762 21. Zaloge skupaj 230.874 3.083.592 22. Kratkor. in dolg. plasmaji sredst. 144.771 1J13.204 23. Trajni viri posl. s. 198.425 5.404.714 24. Krediti za OS 51.301 260.235 25. Dolgor. krediti za obr. sred. 50.876 174.384 26. Kratkor. krediti za obr. sredstva 39.812 27. Vrednost konver. 970.457 izv. 21.643 28. Vrednost konver. 1.842.160 uvoza 17.782 601.121 29. Vrednost klirjzv. 5.949 306.393 30. Vrednost klir. uvoza 12.968 173.513 Analiza konfekcijske grupe zajema 25 delovnih organizacij na področju SRS. Opravljena je na osnovi konsolidiranih podatkov za posamezno DO. Čisti; dohodek v analizi je seštevek knjigovodskega čistega dohodka, (dohodek — obveznosti iz dohodka) in pospešene amortizacije. Po kazalcu, ki ga največkrat uporabljamo kot kazalec uspešnosti poslovanja (Dohodek na delavca) smo se povzpeli iz 8. mesta v letu 1981 na 5 mesto v konfekcijski grupi v letu 1982. Ta količnik družbenoekonomske proizvodnje nam pove, da smo ustvarili z enim zaposlenim delavcem 39 % dohodka več kot lani (če ne upoštevamo stopnje inflacije) in 27 % več kot so ga v povprečju ustvarile DO konfekcijske grupe v letu 1982. Kazalec pa ne pove, pod kakšnimi okoliščinami je bil dosežen ta rezultat, izključuje torej vpliv poslovnih sredstev na doseganje dohodka. Vpliv 8 510.691 401.086 5 23 144.72 % 173.72% 23 12 4.03 % 4.68 % 12 24 30.90 % 42.31 % 23 25 70.36 % 81.32% 25 14 63.97 % 63.32 % 10 12 9.87 % 7.63 % 4 11 26.15 % 29.01 % 19 9 359.363 326.167 9 13 265.374 231.463 1 12 13.757 12.309 2 8 555(vseh) 17.332 7 20 1.77 % 1.75 % 15 25 44.16% 57.55 % 24 18 8J.2 % 1359% 19 15 18.40 % 23.61 % 18 13 7.48 1551 % 12 5 173.114 2.409.666 4 4 104.170 627.811 2 3 73.936 906.122 5 4 366.186 4.027.778 4 3 98.663 2.146.664 5 8 230.323 1.601.742 10 2 13.155 422.306 6 1 31.623 125511 1 8 67.196 1.182549 7 10 49.303 1.690.496 6 7 20.786 795.857 7 7 7-219 174586 7 5 26.356 232.990 3 le-teli vidimo, ko izračunamo kazalec družbenoekonomske donosnosti, torej, ko primerjamo dohodek s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Ta kazalec pripisuje ves ustvarjeni dohodek donosnosti poslovnih sredstev, ki smo jih pri poslovanju uporabljali in je zato tudi pristranski kazalec. Za našo DO je dokaj skromen in nas uvršča v letu 1982 na predzadnje mesto, medtem ko smo bili leto prej celo na zadnjem mestu. Nasploh vsi kazalci, katerih imenovalec so povprečno uporabljena poslovna sredstva, izkazujejo skromne rezultate in nas uvrščajo na poslednja mesta v konfekcijski grupi. Vzrok temu so visoke zaloge repro-inateriala, ki vežejo velika sredstva, omogočajo pa nam nemoteno delo. Tako smo po vrednosti zalog surovin na 4. mestu. Zelo visoko smo tudi glede na zadolženost DO, zlasti po višini dolgoročnih kreditov za obratna ,sredstva, kjer celo prednjačimo pred ostalimi DO v konfekcijski grupi. Vzpenjamo se tudi glede na kazalce ekonomskih odnosov s tujino. Tako smo se pri izvozu na konvertibilno področje povzpeli iz 10. mesta v KG v letu 1981 na 6. mesto v letu 1982, vzpodbudno pa je tudi, da smo zadržali 7. mesto pri vrednosti uvoza iz konvertibilnega področja. V samem vrhu konfekcijske grupe smo glede na dohodek zaposlenih delavcev. Tako so OD in SSSP/zaposle-nega v Elkroju večja od povprečja konfekcijske grupe za 15 % v letu 1982 in smo na 1. mestu v grupi, medtem ko smo bili še v letu 1981 šele na 13. mestu, čeprav smo imeli tudi takrat 4 % večji dohodek delavcev kot pa je znašal povprečni v konfekcijski grupi. Velik ,,korak naprej” smo na pravili tudi pri samih izplačanih neto osebnih dohodkih na delavca, kjer smo se povzpeli s 43 % porastom izplačanih neto OD/zap. iz 12. mesta v letu 1981 na 2. mesto v grupi v letu 1982. Izplačani neto OD/zap. je v letu 1982 znašal 13.757 din in je za 12 % višji od povprečja grupe (12.309 din), pred nami pa je samo DO Triglav Kranj, kjer so znašali izplačani neto OD/zaposlenega 14.219 din. Torej smo v preteklem letu na področju osebnih dohodkov storili veliko, saj beležimo največji porast le-teh v primerjavi z letom 1981, kljub temu pa smo ostali še pod republiškim povprečjem, kjer je znašal razporejeni neto OD/zaposlenega 14.365 din (v gospodarstvu 14.040 din), povprečni neto razporejeni OD/zaposlenega v Elkroju pa 14.124 din. Ob gibanju osebnih dohodkov v okviru republiškega povprečja pa bo potrebno posvetiti tudi večjo skrb večanju sredstev za razširjeno reprodukcijo. Torej si bomo morali "prizadevati, da bomo z dobrim gospodarjenjem poleg možnosti za dvig osebnih dohodkov ustvarili tudi več sredstev za akumulacijo. Vida Skok Razgovori v Zadru Predstavniki Elkroja smo vodili razgovore v Zadru. V Elkroju pa je bila predhodno delegacija sestavljena iz predstavnikov zbornice, Komercialne banke Zadar, KS PRIDRAGE in SO Zadar. Elkroju je ponujena možnost sodelovanja pri projektu za obrat v PRI-DRAGI. Elkroj bi sodeloval predvsem s svojimi izkušnjami in projekti, družbena skupnost Zadra pa s finančnimi in drugimi sredstvi. Lokalna štafeta mladosti je obiskala tudi našo delovno organizacijo dne 13. 5. 1983. Mladi smo uredili prostore, ki jih je štafeta obiskala. Kratko proslavo smo prirediti v hali, kjer je mladinka Danica prebrala pozdravno pismo predsedstvu SFRJ. ZAPOSLOVANJE Politika zaposlovanja v letu 1983 zasleduje naslednje cilje: — povečevati produktivno zaposlovanje delavcev, — zaposlovati pripravnike, — zaposlovati mlade strokovnjake, — omejiti oz. odpraviti delo upokojencev in nadurno delo, — povečati število kadrovskih štipendij. Te cilje poskušamo tudi v naši delovni organizaciji uresničevati. Zaradi navedenega smo zaposlovali predvsem delavce v neposredni proizvodnji in delavce z visoko strokovno izobrazbo. V prvih šestih mesecih letošnjega leta smo zaposlili: 11 konf ekcionarjev, 2 likalca, 2 skladiščna delavca, V kolikor bo prišlo do realizacije tega projekta bo bodoči obrat Elkro-ja posloval v okviru DO Elkroj. Po krajšem postanku smo jo prenesti do tovarne Gorenja Nazarje in jo predali njihovim mladincem. 00 ZSMS Elkroj 1 šofer (začasno zaradi odsotnosti Železnik Stanka) 1 administrator (namesto Marjane Remic, ki je odšla iz DO) 1 kuharica v čajni kuhinji 1 snažilka. Zaposlili smo tudi dva pripravnika z visoko strokovno izobrazbo dipl. ekonomist in dipl. inž. tekstilne tehnologije za določen čas, in sicer za računalništvo in enega pripravnika s srednjo konfekcijsko šolo. V načrtu imamo še v letošnjem letu zaposliti dva delavca z visoko izobrazbo ekonomske smeri. Delo upokojencev je novi zakon o delovnih razmerjih zelo omejil. Zato bomo sklepali pogodbe o delu z njimi le izjemoma v kolikor kakšnega dela res ne bomo mogli drugače opraviti. V letoš- njem letu je dosedaj delal le en upokojenec, in sicer je usklajeval salde pri kupcih na terenu po Jugoslaviji. Za delo v našem počitniškem domu v Maslenici bo tudi potrebno zaposliti upokojenca za dobo enega meseca. Vsa ostala druga dela skušamo opraviti na drugačen način. Nadurno delo je v skupnih službah le minimalno, medtem ko je v proizvodnji le-tega precej. Uvedeno je bilo predvsem zaradi pravočasne izdelave izdelkov za izvoz. V letošnjem letu smo razpisali naslednje štipendije: 1. TOZD KONFEKCIJA MOZIRJE — finomehanik 1 — konfekcionar (2 leti) 20 — konfekcionar (3 leta) 10 — elektrotehnik smer elektronika (4 leta) 1 2. TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ — konfekcionar (2 leti) 10 3. DELOVNA SKUPNOST SKURN IH SLUŽB — računalništvo (4 leta) 2 Štipendiranje je ukrep kadrovske politike dolgoročnega značaja in mora biti usmerjeno v prihodnost. Ker pa naš bodoči razvoj prihodnjih 10 — 15 let premalo poznamo, ne moremo načrtovati kadrov za daljše obdobje. Temu vprašanju bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti. Začrtati bo potrebno smer razvoja za daljše obdobje in temu ustrezno zastaviti tudi kadrovsko politiko. Za fluktuacijo lahko rečemo, da se je umirila. Do sredine junija letošnjega leta je zapustilo TOZD Konfekcija Mozirje 11 delavcev. Od teh so se tri delavke zaposlile v drugih delovnih organizacijah, ena se je upokojila, ena je ostala doma na kmetiji, ena je prevzela obrt, dve sta ostali doma zaradi varstva otrok, dva delavca sta odšla v JLA na odsluženje vojaškega roka, ena delavka pa je odšla zaradi preselitve. Vse tri delavke, ki so zapustile Elkroj in se zaposlile v drugih delovnih organizacijah so prišle iz ukinjenega obrata VEZ Mozirje - TOZD Učila Bočna. Iz TOZD Konfekcije Šoštanj je odšlo 6 delavcev. Od teh je eden odšel v JLA, ena se je LOKALNA ŠTAFETA MLADOSTI V NAŠI 00 preselila, ostale pa so se zaposlile drugje. Iz gornjega je razvidno, da skušamo uresničiti za leto 1983 zastavljeno politiko zaposlovanja v naši delovni organizaciji. Marija Miklavc BOLJŠE DELO BOLJE NAGRAJENO Visoka inflacija (precej večja, kot smo načrtovali) je močno načela življenjski standard delovnih ljudi. Močan porast življenjskih stroškov na eni in brzdanje osebnih dohodkov na drugi strani je privedlo do socialne ogroženosti delovnih ljudi, zato je potrebno ukrepati. Z resolucijo in dogovorom o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka za leto 1983 smo se dogovorili za 7 % padec realnih osebnih dohovkov v primerjavi s preteklim letom. Že v prvih mesecih letošnjega leta pa ugotavljamo, da so ob preko 30 % rasti cen realni osebni dohodki znatno bolj padli. Tako se na pobudo sindikata vrši pospešena akcija za spremembo družbenega pogovora v tem smislu, da bi delovna organizacija, ki izkazuje z boljšim delom boljše rezultate (merjene z določenimi kazalniki), lahko namenila tudi več sredstev za osebne dohodke. In kateri so ti kazalniki? 1. Proizvodnost Dvig proizvodnosti merimo pri nas z dejansko ustvarjenimi minutami na produktivnega delavca na dan. Tako naj bi za vsak % izboljšanja proizvodnosti dela v primerjavi s preteklim letom dobili eno odstotno točko za dvig osebnih dohodkov v primerjavi s predhodnim letom. 2. Ekonomičnost poslovanja Ekonomično poslovanje pomeni ustvariti čim boljše rezultate s čim nižjimi stroški. Tako primerjamo ustvarjeni celotni prihodek s porabljenimi sredstvi in za vsak % izboljšanja ekonomičnosti poslovanja pridobimo eno odstotno točko za dvig osebnih dohodkov. 3. Rentabilnost poslovanja Rentabilnost oziroma donosnost poslovanja pomeni s čim manj angažiranimi sredstvi doseči željene rezultate. Tudi za vsak % izboljšanja rentabilnosti v primerjavi s preteklim letom lahko dvignemo osebne do- hodke za 1 %. Na rentabilnost v veliki meri vpliva višina zalog. 4. Izvoz nakonvertibilno področje Dejanski izvoz na konvertibilno področje (računan po tečaju ZIS — obrazec 745) primerjamo s pri SIS EOT usklajenim planom konvertibilnega izvoza. Za vsak odstotek prekoračitve tega plana dobimo 0j2 odstotne točke za osebne dohodke, končni % za OD iz tega naslova pa je odvisen še od deleža konvertibilnega izvoza v celotnem prihodku. 5. Rast dohodka Dogovor dovoljuje porast osebnih dohodkov tudi iz naslova rasti dohodka. Tako je mogoče za dvig osebnih dohodkov neposredno uporabiti 20 % rasti dohodka. Pri izračunu dovoljene rasti osebnih dohodkov pa je potrebno upoštevati določilo 8. člena dogovora, ki pravi, da mora rast osebnih dohodkov zaostajati za rastjo dohodka v globalu za 35 %. Kazalce pod zaporednimi številkami 1, 3 in 4 ugotavljamo za vsako TOZD V delovni organizaciji smo z mesecem majem pričeli z ugotavljanjem rezultatov dela po delovnih skupinah, službah in posameznih izvajalcih, kjer je to mogoče. Za ves delovni kolektiv je to velik korak naprej, čeprav bo potrebno še veliko strokovnega dela in pa več pomoči družbenopolitičnih organizacij in vodilnih delavcev, da se bomo približali načelu: ZA ENAKO DELO IN REZULTATE DELA PRIBLIŽNO ENAK OSEBNI DOHODEK. Kot je bilo pričakovati, je bilo nekaterim delavcem težko razumeti, da smo iz „solidarnostne delitve OD" prvič prešli na delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela, ki pa še vedno ni odraz posameznika, temveč odraz boljšega dela skupine, službe, sektorja, v primerjavi z rezultati preteklega obdobja, rezultati podskupine, postavljenimi planskimi cilji ter odraz doseženega dohodka (iz naslova doseženega dohodka smo maja delili 28 %, junija 30 %, iz naslova skupinske učinkovitosti oziroma individualne učinkovitosti je mogoče doseči + 10 % oz. —5 %, izplačilo na osnovi dosežene individualne norme je neomejeno), ki je posebej, ekonomičnost in rentabilnost pa na nivoju DO. Sredstva za osebne dohodke DSSS lahko naraščajo v primerjavi s preteklim letom v povprečju rasti OD obeh temeljnih organizacij. Predlog aneksa k veljavnemu dogovoru pa prinaša novost v tem, da bi se razmerja med doseženimi rezultati poslovanja in dovoljenim porastom sredstev za OD povečala. Tako bi lahko za vsak % povečanja proizvodnosti dela namenili 3 % za dvig osebnih dohodkov. Razmerja pri vseh ostalih kazalcih pa naj bi se podvojila. Po zadnjih vesteh bo javna razprava v zvezi s tem predlogom nekoliko skrajšana, tako, da bi bil aneks k dogovoru podpisan že konec junija, veljati pa naj bi začel že s 1. julijem letos. Naj nam bodo te spremembe določil dogovora še večja vzpodbuda za boljše delo, kar nam bo omogočilo dvig nivoja realnih osebnih dohodkov ali pa vsaj preprečilo nadaljnji padec obstoječih realnih osebnih dohodkov. Vida Skok končni skupni imenovalec vseh rezultatov iz živega dela in je tako kompleksno merilo družbeno priznanih rezultatov. Rezultate dela-cilj e, ki jih moramo pri delu dosegati in cilje po katerih se moramo pri delu ravnati, da bi dosegli čim večji dohodek, smo si postavili z letnim programom dela, tako v TOZD kot v DSSS in to za vse naloge oz. skupine nalog. To ni pomembno samo zaradi delitve sredstev za osebne dohodke, ampak tudi zaradi racionalne organizacije dela, ki se bo morala z vpeljavo rač. obdelave podatkov še izboljšati. Rezultate dosežene na podlagi sprejetih meril analiziramo mesečno, prav tako bo potrebno merila še v prihodnje dograjevati, izpopolnjevati, izboljšati moramo izkoristek delovnega časa in optimalizirati obremenitev po posameznih izvajalcih tako v DSSS kot v TOZD. V I. trimesečju 1983 smo povečali izplačilo OD za 34 % v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, za I. polletje načrtujemo, da bo indeks povečanja prav tako 134 oz. 127 na zaposlenega, kar nam tudi dovoljujejo doseženi rezultati (produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost, KAKO DELIMO SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE? izvoz, dohodek, likvidnost). Ker so se v letošnjem letu povečali življenjski stroški in vsled tega pričakujemo dvig zajamčenega osebnega dohodka, bomo morali dvigniti „osnovne osebne dohodke”, na kar je že tudi opozorila 00 sindikata. Naloga nas vseh je, da zgradimo tak sistem delitve sredstev za osebne dohodke, da bo delavec, ki več prispeva k skupnim rezultatom, prejel tudi sorazmerno večji osebni dohodek in obratno, spodbudnejša pa bo takrat, ko nas bo odvisnost osebnega dohodka od doseženih rezultatov dela spodbujala, da bi več naredili, da bi kva-litetneje in gospodarneje delali. V Elkroju imamo sprejete vse potrebne osnove za tako delitev, sedaj pa je cilj ms vseh, da bomo predvsem kvalitetneje in gospodarneje delali in s tem ustvarili pogoje za spodbud-nejšo delitev sredstev za osebne dohodke. NEDO OD/ZAPOSLENEGA V GOSPODARSTVU V OBČINI MOZIRJE OZD I-III-82 I—111 83 IND Gorenje Glin 10565 11864 112,3 Gozdno gosp. 13547 13.922 1028 Smreka 10579 12889 1255 Gradbenik 10-262 11.422 111,3 Elkroj - TOZD M + DSSS 11.849 14.516 1225 Kovinarstvo 12.1 73 14.450 118,7 MGA 10.475 11867 114,3 KIT ZKZ 11523 13.744 116,3 S—Š Vet. post. 14.438 16516 112,3 Kemija 12586 14.028 113,3 Savinja 11881 12556 104,0 VEZ 12585 11 834 97.1 Turist 8863 10550 117.7 SKUPAJ 11550 12875 113,4 Supin Darinka POGLED NAZAJ... POSLOVNO POROČILO o poslovanju v podjetju „K rojaštvo —šiviljstvo Mozirje" za I. 1958 Delovni kolektiv kot celota, ki šteje 3 člane je to poročilo sestavil skupno, in ker nima svojega uprav, odbora podjetja je smatrati to poročilo tudi kot potrditev Zaključnega računa predlaganega za poslovno leto 1958. Podjetje posluje že od I. 1947. ter je vpisano v register DGP pri Okrož. gosp. sodišču v Celju pod št. Fi—480 —54 od 5. 2. 1955. Za podjetje podpisujeta po dva člana kolektivno in sta oba registrirana pri pristojnem sodišču. Predmet poslovanja podjetja je: Izdelovanje in popravilo moških in ženskih oblek, ter vseh del, ki spadajo v to stroko. Podjetje skozi vse leto nima na razpolago ustreznega kadra t.j. šivilje, ter vsled tega ne izdeluje ženskih oblek. Delr.i vzrok pa je tudi pomanjkanje šivalnih strojev, katere pa podjetje spričo pomanjkanja finančnih sredstev ne more nabaviti. Ustvarjeni dohodek komaj služi za kritje najnujnejših izdatkov in za plačni sklad, ki pa je minimalen in pod povprečjem v Okrajnem merilu, kar bo v bodoče urediti in uskladiti. Osnovna sredstva se vodijo na zato predpisanem registru, ter so vsa na licu mesta in tudi predpisano zavarovano pri pristojnem Drž. zavarovalnem zavodu v Celju, kot tudi zaloge blaga. Družbene obveznosti ima podjetje predpisane v pavšalnem znesku, ter je odločba o tem izstavljena po Obč. LO Mozirje. Dajatve so v skladu z ustvarjenim prometom. Osebni dohodki se plačuje v urnih zneskih, razen za poslovodjo, ki ima mesečno plačo, a dajatve iz Naslova osebnih dohodkov so vplačane v pavšalnih zneskih, kot to predvideva Uredba. Obveznosti napram družbi tako iz Naslova pavšala iz dohodka kot tudi iz osebnega dohodka so per 31. 12. 1958. v celoti plačane in ni nikakršnih zaostankov. Vse postavke bilance so razvidne iz priložene sald bilance, ki služi mesto Zaključnega lista obr. 2., ker tega podjetje ne sestavlja, ker ne vodi poenoteno knjigovodstvo, temveč bazira knjigovodstvo na skrajšanem kontnem planu, ter vodi v amerik. žurnalu, kot je to bilo predpisano po OLO Šoštanj, ter od tedaj še ni bilo sprememb. Spričo nizkega prometa sam način vodenja knjigovodstva zadostuje. Podjetje nima najetih niti investicijskih niti obratnih kreditov, pa tudi dobavitelji niso starejši od 15 dni t. j. fakture so redno poravnane. Delovni kolektiv je seznanjen s sestavo in delitvijo dohodka za 1958. ter ga tem potem potrjuje. Mozirje, dne 20. 3. 1959. Delovni kolektiv Letovanje v počitniškem domu Maslenica Aprila meseca je bila imenovana komisija za letovanje in takrat je steklo tudi delo te komisije v pripravah na letovanje v predstoječi sezoni. Kljub temu, da so pogoji letovanja dokaj ugodni, ni bilo pričakovanega odziva, saj je prispelo le nekaj več kot dvajset prijav, to je skupaj 52 oseb, kar pa je dovolj le za tri izmene v mesecu juliju. Sigurno je, da nekatere pomanjkljivosti ugotovljene v prejšnji sezoni še niso odpravljene, vendar je mogoče v domu kljub temu prijetno letovati, saj bo zato skrbelo osebje doma; upravnik, kuharica, pomožna kuharica. Počitniški dom je namenjen za oddih in zato se ga je treba v polni meri posluževati in izkoristiti v času dopustov, vendar letošnje izkušnje kažejo, da ni preveč interesa in bo potrebno ugotoviti vse vzroke ter jih odpraviti, tako da bi v naslednjih sezonah dosegli polno zasedenost doma SKODELICA KAVE ALI KOZAREC OSVEŽILNE PIJAČE MED DELOM SE DOBRO PRILEŽE in tudi zadovoljstvo delavcev, ki bi se odločili za letovanje v našem domu. Najbrž da ni potrebno poudarjati, da je dom naš, da ni last neke tretje osebe in ga je zato treba vzdrževati in koristiti. Sicer obstajajo trenutno določeni problemi, kot so neurejenost kanalizacije, vodovoda in okolice, a se da vse to z dobro voljo odpraviti, posebno še, če imamo zato na razpolago dovolj finančnih sredstev. Gledati moramo na izboljšanje letovanja, kar bomo dosegli z že navedenimi ureditvami, obstaja pa tudi možnost razvoja, kot je povečanje kapacitet doma z dokupom zemljišča, nakupom in postavitvijo prikolic, šotorov, s tem pa se povečajo tudi boljše možnosti za organizirano letovanje večjega števila delavcev in za organizacijo skupnega prevoza z avtobusom. Načrti so lepi, prav tako lepo pa je lahko tudi letovanje, le hoteti je treba, ne takoj obupati in vreči puške v koruzo, če ne poteka vse tako idealno kot si lahko posameznik zamisli. Komisija za letovanje Še en inovator v Elkroju Naša delovna organizacija je postala bogatejša še za enega inovatorja. DS TOZD Konfekcija Mozirje je na seji dne 18/4-1983 priznal inovacijo Milana Gaberca. Inovacija se nanaša na zmanjšanje potrebnega časa pri izdelavi pasov. Pri inovaciji je odpadla operacija predhodnega lepljenja drobnih delov na stiskalnici na nekaterih vrstah hlač. Delavski svet je inovacijo priznal kot tehnično izboljšavo in odobril nagrado za prihranek za obdobje treh let, t. j. za leto 1982, 1983 in 1984 po samoupravnem splošnem aktu. Za leto 1982 znaša prihranek E/kroja 441.965,000 din. Tovarišu Gabercu iskreno čestitamo! Priznana inovacija naj bi vzpodbudila razmišljanje za izboljšanje dela in prihranke delovne organizacije tudi pri ostalih delavcih. Svoje morebitne predloge naj naslovijo na Komisijo za inovacije. Marija Miklavc Resnica drugačna od utvar Verjetno ni nikogar, ki ga ne bi presenetila TV oddaja ,,Tito isti \ ki je bila na sporedu ljubljanske televizije na predvečer dneva mladosti. Iz pripovedovanj Titovih sodelavcev smo razbrali, kakšno je bilo v resnici sodelovanje med Jugoslavijo in Albanijo v času druge svetovne vojne in kako je to resnico v svoji knjigi ,,Ti-toisti” izkrivil albanski predsednik Enver Hodža. Ta prvi del oddaje pravzaprav ni bil nič nenavadnega, saj smo vedno verjeli in bili prepričani, da je bil odnos Jugoslavije do Albanije pristen, bratski in da je Albanija pod svojim voditeljem spremenila in krha odnos do Jugoslavije. Naravnost pretresljiv pa je bil drugi del oddaje, v katerem so govorili Albanci sami. Slišali smo resnico o Albaniji in to iz ust preprostih ljudi, ki jim je dovolj sprenevedanja in so bili vsem grožnjam navkljub pripravljeni govoriti resnico. Izvedeli smo, da je kmečko delo najmanj cenjeno in zato najslabše plačano. Delavci delajo po 16 ur dnevno, zaslužijo pa komaj toliko, da životarijo. Delajo vse dni v tednu, največkrat tudi ob nedeljah, ko morajo prisostvovati raznim skupnim akcijam. Zaslužek pa je več kot skromen. Tako na primer šofer, ki je bolje plačan od dela na polju, zasluži 6.000 do 7.500 lekov, kar pa mu zadostuje za nakup treh puloverjev. Za en pulover mora tako delati 10 dni, za čevlje 15 dni, medtem ko kmet celo cel mesec. Dva dni morajo delati za kilogram kruha. Tako jedo 2 do 3 mesece v letu pšenični, vso preostalo leto pa koruzni kruh, ki je tako slab, da bi bil primeren le za živino. Zasebne lastnine ni, kmetje ne smejo imeti niti lastne živine, v rokah imajo lahko le motike in lopate. 50 % albanske zemlje je ,,posejane” z bunkerji. Gradnja takega bunkerja stane 350.000 lekov. Vsi, ki so kakorkoli hoteli povedati, da so taki bunkerji že preživeli, oziroma, naj bi ta denar raje namenili za druge, pereče potrebe, so končali v zaporu ali pa so jih celo usmrtili. Tako ima Albanija mnogo zaporov. Med ljudmi vlada veliko nezaupanje, prijavljajo se celo najožji družinski člani med seboj. Ljudje, ki si še upajo govoriti resnico, se skrivajo po gozdovih, planinah. Nova „Enverjeva vera”, pravijo, da jih pripelje, če je ne spoštujejo, v zapor ali smrt. Ljudje so praktično brez pravic, zato se sprašujejo (večinoma potiho, le redki si upajo to povedati na glas), če res tako učita marksizem in leninizem, zatrjujejo pa, da to gotovo ni socializem. Tujec nima prilike videti Albanije takšne, kot je v resnici. Vsi izleti po tej deželi se vrše po poteh, ki jih določi partija. Albanci nimajo nobenih pravic, kaj šele manjšine, ki žive tod. Le-te lahko opravljajo najtežja in najmanj plačana kmečka dela. Zato ti ljudje nikakor ne morejo razumeti, kako naj bi si Kosovčani želeli pod Albanijo, saj imajo v Jugoslaviji vse pravice in enakopravnost, v Albaniji pa pravzaprav nič. Človek se ob tem lahko samo vpraša, koliko lahko naredi pri vsem tem sovražnik s svojo lažno propagando? VZAJEMNA POMOČ-VIR DODATNIH SREDSTEV Blaginja vzajemne pomoči je bila ustanovljena pri OSS ELKROJ Mozirje že leta 1978 z namenom, da nudi članom denarno pomoč. Vodi jo upravni odbor blagajne, ki ima glavno nalogo rešiti prošnje in propagirati za novo članstvo. KAKO POSTANEŠ ČLAN? Član blagajne postaneš s podpisom pristopne izjave. Članski prispevek 50 din ti vsak mesec ..odtrgajo" od osebnega dohodka. KAKO ZAPROSIŠ ZA POSOJILO? To je pravzaprav zelo enostavno, pogoj je seveda, da si član in da si že 6 mesecev redno plačeval in da še redno plačuješ članski prispevek. Če želiš posojilo, napišeš kratko prošnjo, iz katere pa mora biti razvidno KDO je prosilec in za kakšno VSOTO prosiš. Široko pojasnilo, zakaj denar rabiš, ni potrebno. Seveda pa lahko za ponovno pomoč zaprosiš šele, ko si prejšnjo že vrnil. Prošnjo oddaš DO 15. v tekočem mesecu enemu od članov upravnega odbora blagajne. KAKO PA VRAČAŠ POSOJILO? S tem nimaš posebnih skrbi. S podpisom pogodbe, ki jo podpišeš ob odobritvi posojila, daš tudi dovoljenje, da ti posojilo v 6 oziroma 10 obrokih ..odtrgajo" pri obračunu osebnega dohodka. IN KAJ JE ŠE VAŽNO? Če nisi član, ti predlagam, da to postaneš čimprej! Zakaj? Poglej, sedaj je včlanjenih že 205 članov. Z večjim številom pa bo na razpolago mesečno večja vsota in tako tudi možnost posoditi denar večjemu številu članov. Sedaj je možno dobiti do 10.000,— din posojila, v kolikor pa bi še članstvo povečalo, se lahko poviša tudi znesek posojila. Nečlani razmislite! Martina Hrastnik KMALU SE BO ZASLIŠAL BRIGADIRSKI „HO-RUK” V začetku junija so se po vsej Jugoslaviji začela odpirati mladinska delovišča na zveznih, republiških ter lokalnih delovnih akcijah. Na tisoče brigadirjev si je namesto šolskih torb in delovnih halj oprtalo na rame že svetovno znani orodji - kramp in lopato in se napotilo kopati jarke, trasirati ceste, napeljevati vodovode itd. „Slavko Šlander ime je brigade, ki poznajo . . .”, to je začetek znane himne — himne MDB Slavko Šlander iz Mozirja. To je brigada, ki bo zastopala občane mozirske občine m zvezni mladinski delovni akciji „ Vipavska dolina 83”. Čeprav bo brigada prvič sodelovala na zvezni delovni akciji, pričakujemo od nje enake uspehe, kot so jih brigadirji ter brigade dosegali na republiških akcijah kot so Slovenske gorice, Goričko, Ko-bansko, Bela krajina, Kras. Kaj pa bodo delali naši brigadirji na zvezni MDA ,, Vipavska dolina 83?” Brigadirji se bodo tukaj neposredno vključili v prizadevanja za izboljševanje kmetijskih zemljišč in večji pridelek hrane. Nadalje bodo delali na urejevanju toka reke Vipave in agromelioracijah pod strokovnim vodstvom kmetijskih organizacij. Akcija bo potekala v dveh izmenah po 28 dni. Naši brigadirji bodo odšli na delovno akcijo 3. 7. in se vrnili domov 30. 7. Delali bodo skupaj z brigadama Ljubljana Moste - Polje in z dvema brigadama izven SRS. Tudi našo delovno organizacijo bosta na delovni akciji zastopali dve mladin- ki : Velam Kornelija in Kerznar Sonja. Računajo pa, da se bo te delovne akcije udeležilo okrog 400 briga- Čutim se dolžna, da vam v nekaj stavkih opišem naš zares prekrasen vzpon na vrh Raduhe. Čeprav se z revnimi besedami to ne da opisati, upam, da bo marsikdo razumel, vsaj tisti, ki mu gore ,.količkaj" pomenijo- Odzvali smo se povabilu 00ZS Kovinarstvo iz Ljubnega. V zelo slabem vremenu smo krenili na pot, vendar z velikim optimizmom, da bo nasled- dirjev iz vse države. Želimo, da bi nas naši predstavnici na tej ackiji častno zastopali. Marija Hlačun nji dan sonce. Do noči smo prispeti do koče na Loki pod Raduho. Vsi smo po tihem upati, da se bodo oblaki vendarle umaknili soncu. In res so se. Sredi noči je bil pogled skozi okno zares čaroben. Nebo brez oblačka Prav zares so nas ,.bogovi uslišali", smo si reklL Zbudilo nas je prelestno jutro brez oblačka _. SAJ S TVOJIH SE PEČIN ODPRE POGLED NA STO PLANIN ... ZIMSKI VZPON NA RADUHO POŽRTVOVALNI PLANINCI NA VRHU RADUHE Sneg je škripal pod nogami, ko smo se vedno volj približevali vrhu Raduhe. Vedno bolj se nam je odpiral pogled na vse strani sveta. Okrog poldneva smo bili na vrhu. Vrhove je oblivalo sonce. Kako lepi in bleščeči so bili v tem zimskem opoldnevu! Oko se kar ni moglo nagledati tega prelepega planinskega sveta in ta pogled je poplačal ves trud, ki smo ga vložili v pot Vse, kar je lepo, pa prehitro mine in ostane le prijeten spomin, ki ga naj združim z besedami iz pesmi ,,Raduha", ki jo je napisal „Gričaijev Tončk” iz Luč: Raduha ti veličastna, kako si ti planina krasna, saj iz tvojih se pečin, odpre pogled na sto planin. Širom te slovenske zemlje in še daleč preko meje, kjer prebiva naša kri, kjer rod slovenski še živi. Na koncu bi se rada zahvalila še OOZS za denarno pomoč. Želja nas vseh, ki smo se tega vzpona udeležili pa je, da se udeležencem izleta na Raduho, ki naj bi postal tradicionalen, v prihodnje pridruži kar največ naših sodelavcev — ljubiteljev planin. Mija Štorgelj JUBILANTI V prvi polovici leta 1983 so dopolnili 50 let starosti naslednji naši sodelavci: TOZD Konfekcija Mozirje ATELŠEK VERONIKA KUSTER PAVLA PRAŠNIKAR DOROTEJA PRAZNIK MARIJA TIRŠEK ANA VONČINA CILKA ŽEMELJ LUCIJA ŽUNTAR TEREZIJA ŽVIPELJ JOŽEFA Vsem jubilantom iskrene čestitke! Skoraj neverjetno, pa vendar je res V soboto in nedeljo sem bil v Mozirju na obisku pri sošolcu iz internata v Murski Soboti. S sošolcem sva šla v industrijsko trgovino ELKROJ Mozirje z namenom, da si kupim kakšne poceni hlače z napako. Saj kot študent 2. letnika s socialno podporo nimam denarja za nakup prvorazrednih hlač. Ko sem razložil direktorje- ma, ki sta bila ravno v trgovini svoje finančne težave, saj kakšne žepnine ne dobivam, ker sem brez staršev, sta mi po krajšem posvetovanju s člani kolektiva izročila dvoje kavbojk in to brezplačno, čeprav ju nisem prosil. S solzami v očeh sem radosten odšel iz trgovine oz. podjetja, saj kaj Pred kratkim smo lahko v Mozirju pozdravili zlato selekciji, to je vrsto uspešnih slovenskih športnikov, ki so se pomerili z domačim, za to priložnost izbranim moštvom. Izkupiček tekme je šel za potrebe organizacije paraplegikov Slovenije. Prav zaradi humanosti in pa seveda zaradi nasto- Tekma se je odigrala po tretinah in najbrž je prav zaradi tega diktiral tempo — gostov vsaj — izkušeni hokejist ljubljanske Olimpije in državni reprezentant Štefan Seme. Zelo se je kot vratar izkazal tudi Tone Fornezzi - Tof, ki je „slika" že sam po sebi in je s svojimi izvirnimi potezami spravljal v smeh prisotne gledalce. Vsekakor pa tudi ne smemo pozabiti dobre in požrtvovalne igre domačinov, ki so se podali na nogometno igrišče, čepVav nogomet ni njihova največja ..kvaliteta". Zato pa je bilo toliko bolj smešno! Potrebno pa je pohvaliti tudi našega Miho, ki se je izkazal kot odličen vratar. Tekma se je končala z zmago gostiteljev, ven- takšnega pač nisem pričakovat Tega ne bom nikoli pozabil. Naj se še enkrat prisrčno zhvalim direktorjema in celotnemu kolektivu ELKROJ Mozirje. Vsem pa želim še veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Zvone Senčar internat Štefana Kovača Murska Sobota pa predvsem bivših zvezd našega športnega življenja si je predstavo ogledalo mnogo gledalcev. Razočarani so bili le tisti, ki so prišli na igrišče zaradi Bojana Križaja, ki pa se je menda nekje izgubil in ga tako kljub težkemu pričakovanju množic, predvsem najmlajših, v Mozirju nismo videli. dar to ni bilo najbolj pomembno. Pomembnejše je bilo to, da je bila tekma fair in da smo se ob njej prijetno zabavali. Prireditev je uspešno in predvsem duhovito povezoval Janez Češnjovar (ki ga poznamo s televezijskih ekranov) s svojim kolegom. Med tretina-mi, ko so naši vrli fantje počivali in nabirali moči za naslednji del igre, smo si lahko ogledali v zadnjem času tako moderno aerobiko v izvedbi skupine Krik. Moramo priznati, da je bila to kar prijetna poživitev programa (predvsem za moške, seveda). Skratka, videli smo zanimivo predstavo in popestritev naših sicer eno- ZLATI FANTJE SKUPAJ S PRILOŽNOSTNO IZBRANO EKIPO ELKROJA Zlata selekcija v Mozirju POSLASTICA ZA MOŠKE OBISKOVALCE: AEROBIKA IN ..KRIKOVKE" ličnih delavnikov, zato si lahko takih in podobnih zabavnih uric samo še želimo. Pa še preko nečesa ne smemo: S selekcijo je bilo tudi nekaj paraplegikov in kar nismo mogli verjeti, koliko energije, hudomušnosti in dobre volje je v njih. Najbrž bi marsiko- ga med nami, zdravega, takšna bolezen ali nesreča popolnoma strla. Ti ljudje pa so znali zbrati vse sile in se postaviti pesimizmu in obupu po robu. Ni torej čas, da tudi mi, zdravi, začnemo gledati na življenje drugače? V. S. Otvoritev novega gasilskega doma v Nazarjah V soboto, 18. junija 1983 je bila v Nazarjah otvoritev novega gasilskega doma. Stari gasilski dom so gasilci prodali naši delovni organizaciji, saj je v naši neposredni bližini, v Nazarjah pa so zgradili nov gasilski dom, ki se po zgledu lepo vklaplja v okolico kraja. Gasilski dom so zgradili v izjemno kratkem času. Zgradili in opremili so ga z vsem potrebnim, kar sodi v takšno stavbo. Poleg garaž za gasilske avtomobile in pomožnih prostorov imajo še sejno dvorano in stanovanje za hišnika- Ob otvoritvi so za finančno pomoč podelili plakete trem delovnim organizacijam Gorenje Glin, GG Nazarje in Elkroju. Za doseženo delovno zmago jim tudi mi čestitamo! Kronika športnega dogajanja v Elkroju II. mesec 18/2—1983 Udeležili smo se turnirja v košarki in s sicer malo številčno ekipo zasedli odlično 2. mesto med 9. ekipami, s tem, da smo v finalu izgubiti z najboljšo ekipo TOZD Kovinarstvo Ljubno ob Savinji. Za našo ekipo so tekmovali in osvojiti 2. mesto: Hren Franc, Fiudernik Igor, Vovk Boris, Štiglic Janez, Železnik Mitja, Sapo-njič Drago, Krajnc Vili. IV. mesec 16/4-1983 Udeležili smo se XVI. tekstiiiade celjske regije v kegljanju, ki ga je organizirala Tekstilna tovarna Prebold in se je odvijala v kegljišču hotela Prebold. Na to tekstiliado se vsako leto premalo prijavjamo, kar se vidi tudi iz rezultatov, z malo več treninga bi naša ekipa lahko zasedla boljše mesto. Pri tem pa je potrebno pohvaliti celo ekipo, za zelo borbeno igro do zadnjega meta. Rezultati, ki smo jih dosegli, so boljši kot so bili v lanskem letu na podobnem tekmovanju. Moški ekipno so osvojili 5 mesto (I. 1982 — 7. mesto) Ženske ekipno so osvojile 10. mesto (I. 1982 — 9. mesto). Borbene igre 6. mesto (I. 1982 — 8. mesto) Med posamezniki imamo najboljšega tekmovalca na 7. mestu (Tavčar Janez) s 795 podrtimi keglji, drugi naš tekmovalec posamezno pa je bil Brane Šemenc z zelo dobrimi 772. podrtimi keglji kar ga je uvrstilo na odlično 12. mesto. Med tekmovalkami velja pohvaliti vse nastopajoče, ki so se srčno borile za barve El kroj a. V parih pa smo osvojili 9. mesto (Tavčar, Skok) 16. mesto Semenc — Železnik in 19. mesto (Vovk — Ros). Med mešanimi pari smo imeli najboljšo uvrstietev z 12. mestom (Tavčar — Žagar). Pripomniti je potrebno tudi, da je nastopilo na tekstiliadi v petek, soboto in nedeljo 10 ekip. Naše barve pa so zastopali naslednji tekmovalci: Tavčar Janez, Šemenc Brane, Skok Srečo, Vovk Boris, Ros Matija, Železnik Mitja, Zavolovšek Ciril, Kneževič Zdravko, Zagožen Toni, Krajnc Vili in tekmovalke: Zagožen Ana, Velam Kornelija, Žagar Alenka, Strnišnik Milena. Za tekstiliado za prihodnje leto pa bi se morali temeljiteje pripravljati, saj tako tudi rezultati ne bodo izostali. 23/4—1983 Turnir Pobjede Kot že večkrat smo tudi letošnje leto odšli v Zagreb na tradicionalni turnir v malem nogometu. Ta turnir ne pomeni samo sodelovanja na športnem, temveč tudi na vseh drugih področjih, ki nas vežejo z DO Pobjeda. Pred tovarno so nas gostitelji prisrčno sprejeli, nato pa smo odšli na malo nogometno igrišče, kjer je bilo srečanje med ekipami DO Pobjede, DO Dukat in naše DO. Prepričljivo smo premagali oba nasprotnika ter tako osvojili pokal v trajno last. Po srečanju smo si v DO Pobjeda izmenjali skromna darila, ki smo jih prinesli s sabo (slika - grafika, Jaki) ter prejeli pokal za osvojeno prvo mesto. Med obiskom smo si ogledali tudi zakladnico v Gornjem gradu. V njej so shranjeni predmeti za verske obrede od duhovniških plaščev do kelihov z diamanti, safiri in podobnimi dragimi kamni. Srečanje nam je ostalo v prijetnem spominu. 16/6—1983 - nogometno srečanje med NK E! kroj in DO EIkro j Igrišče NK El k roj Mozirje. Ozračje napeto. Tekma, v kateri sta obe ekipi hoteli dokazati nasprotnikom, da sta boljši od njih. Zato je bila tekma borbena, vendar fair in brez grobosti. Igralci naše DO so se dobro upirali veliko (v povprečju vsaj) mlajšim nasprotnikom in le „smola" je bila tista, ki jim je preprečila dati gol. Kdor pa sam ne more dati gola, ga navadno dobi. Tako je moral naš vratar kar dvakrat pobrati žogo iz mreže. Vendar šele po 80. minuti igre! Torej so se naši fantje, ki so se sicer vajeni spopadati z drugačnimi ,/iasprotniki'' resnično dobro držali. Dokaz zato so bile tudi popolnoma premočene majice nastopajočih (kondicija pa taka!). Srečanje je doseglo svoj namen. Po napornem delu prijetna sprostitev, čeprav pogojena z mnogo prelitega znoja. Trdno smo se odločili, da to srečanje ne bo zadnje. Le navijačev bi potrebovali več! Za DO E/kroj so igrali: Vodeb Jože, Šemenc Brane, Pečnik Daniel, Železnik Mitja, Majetič Dominik, Vovk Boris, Hren Franc, Fludernik Igor, Zavolovšek Ciril, Krivec Vojko, Kne-ževič Zdravko, Sirko Peter, Tkalčič Boris, Kramer Ivan, Podsedenšek Miha, Debevc Stane, Čerimagič Fadil in Krajnc Vili Vili Kranjc Strelsko tekmovanje Ob 8. marcu so se mladinke Elkroja udeležile že tradicionalnega strelskega tekmovanja z zračno puško na strelišču v Mozirju. Kljub slabi udeležbi na treningih so se dobro uvrstile. Četrto mesto je samo še potrditev. Prva tri mesta so pripadla ekipama Bočne in ekipi Mozirja. Veliko priznanje za našo DO so članice ekipe Bočne, saj so obenem tudi delavke Elkroja. V ekipi Elkroja so tekmovale: Poljanšek Marija, Praznik Marija, Hlačun Marija. M. HLAČUN Po poteh AVNOJ-a Hladno, nič kaj prijetno jutro 7. maja letos. Dan sindikalnih izletov naše DO. Nato še zamuda avtobusov. Končno sta prispela dva iz nazarske smeri. Da, bila sta prava. Prvi, skoraj popolnoma zaseden, drugi skoraj prazen. Ko smo se ,,vkrcali”, nas je bilo ravno prav. Za prijetno druščino seveda. Začetek je bil dokaj miren in hladen, Jasenovac je mesto ob izlivu reke Dne v Savo, ob železniški progi Zagreb — Beograd. Na zemljevidih ga največkrat ne najdemo, Jasenovac je ogromno „jezero bolečine”, vpisano v vseh kartah zločinov, ki so jih povzročili fašisti v II. svetovni vojni. Mesto leži na močvirnem področju v Posavini, ki ni primemo za poljedelstvo. Ljudje so zaposleni v industriji v bližnjih krajih, ker v samem Jasenovcu industrije ni. Tod še vedno srečamo staro arhitekturo, hiše zgrajene izključno iz lesa, kar pa ni za to pokrajino nič nenavadnega, saj se tod razprostira bogat gozd na površini 7000 ha. Jasenovac je zelo znan tudi po bogatih loviščih. Med drugo svetovno vojno je bil v Jasenovcu in okolici kompleks ustaških taborišč, v katerih je umrlo okrog 700.000 ujetnikov. Celoten kompleks je bil sestavljen iz šestih taborišč, od katerih je bilo najbolj zloglasno taborišče Ciglana v samem JasenovcuJii seje razprostiralo na površini 90ha.Ves okoliš je bil ograjen s 4-5m visokim zidom, na katerem je bilo 8 trdno zidanih bunkerjev, tako, da je bil dostop do taborišča praktično onemogočen. Ustaši so tu počenjati najhujše zločine. Celo tekmovati so med sabo, kdo bo iznašel najbolj nagnusen način umora. Tako so na primer tekmovati, kdo bo vrgel više majhnega otroka in spretneje ulovil na nož . .. Vsak dan so pokončati na stotine ljudi. ko pa smo se v Čatežu malo podkrepili, je postalo topleje in prijetneje. Pa tudi jeziki so se razvezali. Pot nas je vodila preko Zagreba do Jasenovca, kjer je bil predviden daljši postanek. Prizadevali so si ubijati počasi, da bi se ljudje čim dlje mučili. Zaporniki so morali tudi veliko delati, zlasti znana je gradnja železniške proge, ki je zgrajena iz človeških trupel, kajti, ko je človek, fizično izčrpan, onemogel, so ga živega zagrebli v nasip. Tako je končalo več tisoč jetnikov. Se pred leti, ko je bila tu večja poplava, so našli na površini posmrtne ostanke umrlih jetnikov. V spomin žrtvam fašističnega teroija je v Jasenovcu postavljen mogočen spomenik v obliki tulipana, delo arhitekta Bogdana Bogdanoviča iz Beograda. Osnovni simbil spomenika je cvet, ki ponazaija novo življenje, prevlado nad zatiranjem in mučenjem. Ogromni pomnik trpljenja in bolečine se prijetno vklaplja v okolico. Pretreseni od grozot, ki smo jih občutili, smo ostali nemi, kot da čutimo v še-, lestenju trave vzdihe tisočerih mrtvih... Prizadeti od gnusnih dejanj, za katera prav težko veijamemo, da so se lahko v resnici zgodila, smo nadaljevali pot do Prijedora, od koder smo se povzpeti na M rakovico, v narodni park ,,Koz ara". V prijetnem hotelu (če seveda odmislimo tok, da ni bilo nikjer tekoče vode) smo z dokajšno mero čakanja pospraviti težko pričakovano kosilo, nato pa smo si ogledali spomenik padlim Kozarčanom Spomenik ponazaija herojstvo, vso dramatiko dogajanj na tem področju ..JASENOVAČKI CVET" — delo arhitekta Bogdana Bogdanoviča iz Beograda — z okolico UDELEŽENCI IZLETA OB SPOMENIKU PADLIM KOZARČANOM NA MRAKOVICI ter zmago borcev in celotnega prebivalstva nad sovražnikom. Pritiski oku-patoijev domoljubov niso strli. Nasprotno, združeni in enotni v boju so se postaviti po robu okupatorju in tako so biti pritiski fašistov, pa čeprav tako močni, neznatni v primerjavi z veličino in hrabrostjo naroda, ki se je boril in si izboril svobodo. To je tudi osnovno sporočilo tega spominskega kompleksa. Ob spomeniku se nahaja spominski zid, z imeni 9.864. padlih borcev, medtem ko je v taboriščih našlo smrt še 35.350 prebivalcev Ko-zare, od tega 11.000 otrok, od novorojenčkov do 14. leta starosti. Bitka na K ozari je bila prva velika bitka,v kateri je sodelovalo tudi civilno prebivalstvo. K ozara je na 1. mestu po številu žrtev, padlih za svobodo. Zelo nas je pretreslo, ko je gostitelj pripovedoval o dogodkih na tej planini in okolici. Najbolj nam je segla do srca pripoved o materi, ki še danes živi v podnožju Kozare, ki je v bitki izgubila svoje otroke. Faššisti so v vsesplošnem pokolu na zverinski način zaklati tudi njene otroke, nato zabodli še njo in jo odvrgili na kup trupel, nakar so razmesariti še najmlajšega, ga vrgli materi in z največjo možno mero sadizma pripomnili: ,,Ko se zbudiš, naj te mati podoji!” Medtem so ugotovili, da mati še diha, zato so jo ponovno razmesarili. Več se mati ne spominja. Naključje je hotelo, da je žena ostala živa.. Ko je tovariš Tito leta 1972 o tvoril spomenik na Ko-zari, ki je delo Dušana Džamonje, mu je ta ista mati prinesla velik šopek rož in s solzami v očeh dejala: „Dožive-la sem mnogo hudega, vendar najteže je bilo takrat, ko so mi klali otroke!” Bolečina matere, ki nikoli ne usahne. Najbrž ni bilo nikogar med nami, ki ga ni zgrabilo v grlu, marsikdo pa je pritajeno zadrževal solze, ki so neusmiljeno silile v oči. Nenadoma postaneš še ponosnejši na te hrabre ljudi. Pot nas je vodila nazaj v Prijedor in nato mirne Banja Luke po dolini Vr-basa do Jajca Kar nismo se mogli načuditi lepotam doline, ki se neprestano širi in oži, reka sama pa je bistra, podobna naši Soči. V ozkih kanjonih pod strmimi vrhovi Čemer-nice in Manjače te postane kar malo strah, takoj nato pa se znajdeš sredi prostorne ravnine ob isti reki, katere bregovi so poraščeni s košatimi vrbami, ki dajo dolini poseben čar, reki pa značilno barvo. Videti smo tudi vse tri hidrocentrale na Vrbasu, Jajce I, II in III. Posebno očarljiv je pogled na veliko akumulacijsko jezero in občutek imaš, da gledaš v morje, ki se je zajedlo med visoke vršace. Proti večeru smo po dolgi vožnji, ki smo si jo seveda krajšali s prijetnim vzdušjem v avtobusu, prispeti v Jajce. Mestece Jajce je zraslo pod staro trdnjavo na levem bregu Plive. V mestu se reka Pliva v 28 m visokem slapu prek apnenčaste stene spušča v reko Vrbas. Jajce je dal zgraditi vojvoda Hrvoje Vukčič z namenom, da postane prestolnica bosenskih kraljev. Pozneje, med turškimi vpadi je prišlo Jajce pod madžarsko oblast, nato pa so ga leta 1528 zavzeli Turki. Zato še danes najdemo tu ostanke različnih kultur. Najpomembnejše pa je mesteče zaradi dogajanj v II. svetovni vojni, saj je bilo 29. novembra 1943 tu II. zasedanje AVNOJ. Zanimivost kraja so tudi prijetni lokali, vklesani v živo skalo. Toda, žal so biti vsi zaprti in imeti smo občutek, kot da se tu (kot tudi marsikje drugje) ne znajo ,iti turizma”, saj izletnik tu ne more kupiti prav ničesar. Utrujeni smo po ogledu mesta komaj čakali, da smo se v hotelu Jajce ob Plivskem jezeru pošteno umili, saj vso pot nismo imeti na razpolago tekoče vode. Po večerji smo se ob dobri kapljici razveselili in zaplesali, vendar smo si ob slabi glasbi morali večer oblikovati po svoje. In sredi Bosne prave slovenske pesmi ni manjkalo! POSNETEK PRED VHODOM V TITOVO PEČINO Naslednje jutro smo se vrnili v Jajce, kjer smo si ogledali mestno džamijo. Vstopili smo lahko samo sezuti, kar pa nas ni preveč motilo, saj smo stopali po štirih plasteh pravih bosanskih preprog. Sploh smo se na vsej poti do Jajca in tudi naprej srečevali z značilnostmi muslimanske vere. Zlasti značilna so njihova pokopališča. Iz nepokošene trave gleda dvoje rasličnih tipov spomenikov, spomenik s turbanom, kjer so pokopani moSti in prisekano piramido, kjer so pokopane ženske. Videli smo tudi nemalo ženit oblečenih v dimije.ki so značilna muslimanska noša. JAJCE: IZLIV REKE PLIVE V VRBAS Iz Jajca sme krenili proti Mrkonjič gradu, Ključu do Bosanskega Petrov-ca in nato proti Drvarju. Vozili smo se po pokrajini, ki nas je nenehno spominjala na Slovenijo, posebno na Dolenjsko in počutili smo se kot doma. Titov Drvar je mesto heroj. Na to območje je bil 25. maja 1944 izveden desant nemških oboroženih sil z namenom,da zajamejo poveljnika vrhovnega štaba, tovariša Tita. Tito se je ta čas skrival v pečini nad Drvarjem in nihče, tudi tisti, ki so zanj dobro vedeli, niso — tudi za ceno smrti — hoteli izdati tega skrivališča. V Drvarju je zraslo mnogo herojev. Tu so počile tudi prve partizanske puške v BiH, že julija 1941. V Drvarju je zavladala svoboda 991. dan okupacije od skupno 1387 dni, kolikor je okupacija trajala. V Drvarju smo si ogledali spominski muzej in Titovo pečino. Po kosilu smo se odpravili nazaj proti Bosanskemu Petrovcu in dalje proti Bihaču. Vozili sme se preko prostranih polj pod Grmečem. Opažali smo drugačen način življenja, kot smo ga srečevali na poti po Bosni doslej. Ljudje se tod ukvarjajo z živinorejo pa tudi zametki muslimanske vere so tu redkejši. Za ta predel Bosne je še vedno značilna “Bosanska korida”, ki se od španske ali portugalske razlikuje po tem, da tu nastopajo in se bojujejo med seboj biki sami. To je velik praznik za vso zahodno Bosno. Po dolgi vožnji s številnimi vmesnimi postanki (za nujne potrebe vedno istih, seveda) sme prispeli v Bihač, mesto ob Uni z blizu 30.000 prebivalci, ki je obenem središče Bosanske Krajine. Ogledali smo si muzej, prostor, kjer je bilo 26. in 27. novembra 1942 1. zasedanje AVNOJ. Sicer je to mesto z dokaj močno industrijo (tekstilna, kovinska, lesna). Izlet na Golico in Ob 6. uri zjutraj smo se zbrale pred Elkrojem, vse vesele, ker smo šle na izlet. Štirje avtobusi so odpeljali proti Gorenjski. Vožna je bila prijetna, ker ni bilo preveč vroče, pa tudi za suha usta smo preskrbeli. Ob petju in pijači ano prispeli do „prelepe’’ Golice. Nič kaj nismo bile vesele ob pogledu na narcise, ker so jih pridno zobale ovce. Po ogledu Golice smo nadaljevali vožnjo proti Bledu. Tam smo si ogledali prodajalno Vezenine Mesto se omenja že leta 1260 in tu najdeno še razvaline starega gradu. Po kratkem postanku in okrepčitvi smo jo ..mahnili” v smeri proti domu. Veselo vzdušje v avtobusu se je stopnjevalo, priključil se nam je celo sam šofer avtobusa. Med potjo smo poskrbeli tudi za zaslužek prodajalke ovčjega sira in moramo priznati, da je bila zadovoljna kmetica, pa tudi mi, ker smo poceni prišli do dobrega ovčjega sira. Pesmi in zabavne igrice so kar sledile druga drugi. Marsikdo si je ta del poti temeljito zapomnil oziroma so ga ..posledice” opominjale na to še nekaj dni za tem. Domov smo se vrnili bogatejši za marsikatero spoznanje. Spoznali smo nekatere najbolj junaških in krvavih predelov domovine. Ne moremo pa mimo tega,da smo bili na vsej poti razočarani nad čistočo in turistično ponudbo, zato je bil povratek domov še toliko prijetnejši. V. S. Bled Bled in seveda tudi sam Bled. Kosilo smo imeli v Bohinju. Dan se je prevesil že v popoldan, ko smo prispeli v Tržič. Tam smo vsi navdušeni ,.navalili” na prodajalno „Peko”. Toda prijazni izrazi so kmalu izginili z naših obrazov, ko smo pogledali na visoke cene. Po nakupu smo se odpravili v avtobuse, in se peljali proti Domžalam. Med vožnjo proti Domžalam smo se ustavili tudi v Jaršah, prodajalni zaves. Zaključek smo imeli v restavraciji Slavnik v Domžalah. Večerja je bila zelo obilna; v zelo veseli družbi ob dobrem ansamblu nam je bilo zelo lepo. Želimo si še več podobnih izletov in zaključkov ob dobri glasbi. Izmena BI Barvni televizorji Včasih smo rekli, kadar smo imeli opravke s kakšno nepoznano stvarjo: „To je za mene barvna televizija ali pa španska vas. ” Danes pa ni več tako. Tehnologija barvnih televizorjev se je tako naglo razvila, da se vodilni proizvajalci barvnih televizorjev, kar skušajo med seboj kdo bo ponudil na trg kakšno posebno novost, ki do tedaj še ni bila znana. Začetki barvne televizije segajo v leto 1947, ko je ameriški znanstvenik MAKS GOLDENBERG prvi iznašel barvni ekran in sicer iz treh osnovnih barv: modre, rdeče, zelene, kar služi še danes za osnovo. Poznamo tri sisteme barvne televizije: ameriški NSTC, francoski SECAM in nemški PAL, katerega smo sprejeli tudi mi. PAL COLOR sistem so iznašli znanstveniki pri Telefunknu potem pa so Telefunknu sledile skoraj vse evropske in japonske firme ter ga osvojile in izpopolnile proizvodnjo. Jugoslavija se je vključila v barvne televizije šele leta 1967. Naši proizvajalci barvnih televizorjev: Gorenje, Iskra, RIZ, Rudi Čajevec in Ei Niš. Ravno sedaj, v času stabilizacije, ko nas pestijo številni problemi, predvsem pomanjkanje deviz, je proizvodnja barvnih televizorjev izredno upadla pri vseh naših proizvajalcih. Nastopile so težave pri dobavi barvnih ekranov in ostalih delov tako, da je ob znatno zmanjšani proizvodnji zelo težko priti do barvnega televizorja. Pri nas so najbolj cenjeni barvni televizorji Gorenja, saj so bili izdelani po licenci znane tovarne KOERTING. Televizorji Gorenja se odlikujejo po tem, da imajo jasno, svetlo in ostro sliko, velika prednost vsega pa je v tem, da ima Gorenje razvito servisno službo. Danes se je tehnologija barvnih televizorjev razvila tako, da so večinoma vsi daljinsko brezžično vodeni, imajo avtomatsko izbiro kanalov. Za svetlo in jasno sliko skrbi slikovna elektronika (ekran) IN-LINE, kar pomeni visoka svetlost. Nekateri najnovejši pa imajo stereo zvok, to se pravi, da imajo na vsaki strani ekrana po več zvočnikov, kar nudi čist, plastičen zvok. Za kateri televizor bi se danes odločili, je pravzaprav vseeno, glavno je, da ima kvalitetno sliko ter zagotovljene servisne usluge. Pri Gorenju bi spomnil na znane tipe televizorjev: TRD 703, 603, KN 701 in KN 711 vsi televizorji so opremljeni z daljinskim upravljalcem, imajo ekran IN-LINE sistem, odličen zvok itd. Znani tuji proizvajalci barvnih televizorjev so: PHILIPS, LOEWE OPTA, SABA, METZ, GRUNDIG, TELE-FUNKEN, ITT SCHAUB LORENZ, BLAUPUNKT ter SONY in HITACHI, ki sta najbolj znani japonski firmi. Moral bi omeniti, da je japonska tvrdka SONY ušla vsem zasledovalcem, kajti Sonyevi znanstveniki so izdelali TRINITRON ekran, ki je cilindrični, to se pravi, da ima čez cel ekran žarke, ima boljšo gorišnico, kar daje visoko kvalitetno sliko. Niko ZAHVALA! Ob nenadni, boleči izgubi dragega moža, se iskreno zahvaljujem kolektivu El kroja za izkazano pomoč, darovano cvetje in izrečene tolažilne besede žalujoča Fanika Golob Vsem sodelavcem želimo prijetno dopustnikovanje z željo, da bi si kar najbolje odpočili in si nabrali novih moči za dosego novih delovnih uspehov! POZDRAV NAŠIH NAJMLAJŠIH OB DNEVU ŽENA V ELKROJU ALI VESTE... KAJ JE____ .... FATAMORGANA? Včasih imamo poleti ob vroči pripeki občutek, kakor da v daljavi vidimo po cesti mlake, v katerih se ogleduje nebo. Take varljive prizore povzroči vročina; pravimo jim fatamorgana. Jezerska voda odbija svetlobne žarke, zato vidimo v njen na glavo postavljeno okolico okoli nje. Tudi plast zraka lahko odbija svetlobne žarke in kaže na glavo postavljeno sliko oddaljene pokrajine. Ta pojav nastane, kadar je zrak na soncu preveč segret in pride v stik s hladno plastjo. Ločilna ploskev odigra vlogo ogledala, zato lahko vidimo na cesti košček sinjega neba, ki se blešči kakor voda. KJE SO____ .... ŽALOSTNI OTOKI? To žalostno ime je nekoč pripadlo otočju Kerguelen, ki šteje več kot tristo otokov in otočkov. Gre za daljnjo francosko posest na jugu Indijskega oceana. Največji otok je dolg 140 km. Otočje je leta 1772 odkril Bretonec Kerguelen de Tremalac. Ker tod neprestano pihajo vetrovi in pometajo negostoljubna tla, ne raste tod nobeno drevje, le visoka trava. Mornarji, ki so se tu izkrcali leta 1874, so pustili na otoku nekaj zajcev. Le-ti so se tako razmnožili, da pojedo skoraj vso travo in tako odžirajo hrano drugim travojedcem, ki bi jih tod radi udomačili. Edini prebivalci teh otokov so člani znanstvene odprave, zavetje pa najdejo tod morske ptice, pingvini in tjulenji. ZAKAJ.. .. ...PONOČI ŠKRIPLJE? Ponoči večkrat zaslišimo, kako lesena tla in druga oprema skrivnostno škriplje, ječi. To seveda ni glas škratov, ki bi se ponoči podili okrog, temveč nekaj drugega. Ponoči je hladneje kot podnevi, zato se les, ki je na spremembe temperature zelo občutljiv, krči in škriplje. Les škriplje podnevi in ponoči, če pride do hitre spremembe temperature, vendar ga podnevi zaradi številnih drugih šumov ne slišimo. Nočno škripanje povzročajo včasih tudi žuželke, ki se naselijo v suhem lesu. Seveda nov, še ne čisto suh les bolj škriplje. Nove knjige v knjižnici ..Elkroj" NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI "ELKROJ" BARVVICK - VOLČJA SENCA, vojni roman BLACK MORE - LORNA DOONE, pustolovskir roman iz 19. stoletja BURK - IN JUTRI VES SVET, 1. in 2. del, vojno psihološka drama CHASE - ŠIBKA TOČKA, kriminalni roman CRONIN - SHANNOV RUT, v srbohrvaščini, ljubezensko pustolovski zdr. roman CRONIN - KLIVČEVI KRALJESTVA, v srbohrvaščini GARY — LAD'L, socialna drama HABE - IZGUBLJENA POMLAD, dramatizirani ljubezenski roman JAMES — DEDINJA, dramatiziran roman o mladem zdravniku KRVINA - NA STRANSKEM TIRU, kmečka drama MERIME— COLOMBA, avanturistični roman LAVVRENCE - SINOVI IN LJUBIMCI, socialna ljubezenska drama MAC LEAN - UGRABLJENI STOLP kriminalni roman NERY - JULIJA, 1., 2., 3. del v srbohrvaščini — ljubezenski pustolovski roman PATTEN - OKOSTJA BIZONOV, roman o Indijancih v boju za obstoj REMAROUE - LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA, vojna drama REMAROUE - NOČ V LISBONI, vojno ljubezenski roman ROTH - ZBOGOM COLUMBUS, erotični roman SIMMEL - UPANJE JE VSE, 1. in 2. del, roman o narkomanih SUSAN - ENKRAT NI ZADOSTI, erotični roman SAGAN - RAZDELJENA POSTELJA, ljubezenska drama SIVEC - TEDAJ SO CVETELE ČEŠNJE, ljubezenska drama ZUPAN - TEDEN DNI VRNITVE, socialna drama VVILLIGHAM C. - LJUBEZEN NA OTOKU — erotični roman MATI Mrzla je noč, črna in tiha, hišica se tam gozda dotika v njej dete mirno spi saj mati ob njem bedi. Ali kdo ve koliko ur, prečutih noči, koliko napora, trpljenja je izpilo njene moči? Dolg je njen delovni dan z delom in skrbjo pretkan. Takrat, ko se zjutraj zbudi, otroka nahrani, v službo hi ti. Zvečer, ko sonce zaide in vse zaspi še ona dolgo v noč bedi. In tako se njen delavnik ponavlja, vsako jutro jo sočne pozdravlja, njene oči so polne sreče ko jo „Mamica moja!" dete pokliče. Saša Celje - skladišče D-Per NAGRADNA KRIŽANKA 192/1983 1119832579,1 vpv RUSKI PREMER PRISLOV 9»S. IX KLICU, m Riba /z. KRTEAf ;mojma 0,0 LB PREMICE VEČAM oToN MsTRijj J ort A ČE Nosno IME ABOTA 5tnr£i m lip T JO BINO KAVIAR. A Pftmrp. ZSMS M. KoNqR£S ZSMS AMPER ital. SPolNl K tfflJHNO JReVo L^u&atmi) VEČJA ZABAVA Bivši UoGoh. DINflMfl ENA KI čRm An- nosne IME BREl OIM. pijača kr on /MV ČRKA NEM. /N£ ZA ffD/Zo (.ocimA NULA PRILASTEK P Avče K To/VE ŠTEVNIH ClAflN HoTELSKf) delavca BEllio f|V RA2VU2/U BARocaio DVoR&ČL Kisik Ž..IMČ neti.w. TRJ>ASHoV RfllToPlHE vzKLiK ZflčioeNJA m ni uo pm /?VTl) - PRiTRDi-LNicA UtfflNKA A«. cRKfl PmPAVNUi S TAR neHike VRSTA PSoV MAREC toLfARiJfl osa na en MosKI SLoVEN. dm ODTfNBK Zimska pm vina oifovšeK Rezika TI Ho oR°iJE SEV illPoP SU.oK pRliLaV NAČINA os.zAimei RvsTRlJ- denarna ENOTA /6-atfl »S-Z/l/A« LAMPRET Čretm /VUŠA VRSTA ZflCoMA MAsTRoVto OD ci k AfltflNT, (JfliANT- N°ST COBISS e Nagrade: 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din, 3. nagrada 100 din. Rešitve oddajte do petka, 29. julija!