Leopold Suhodolčan si je pridobil poseben sloves in popularnost kot pisatelj za 
otroke in mladino, saj je v svojih delih hotel in znal prisluhniti njihovim sanjam, 
stiskam in domišljiji. »Bil je eden redkih odraslih ljudi, ki je bil ponosen na to, da 
je znal v sebi ohraniti toliko smisla za otroško in mladostno. Gojil in ohranjal je v 
sebi te lastnosti kot svoje največje bogastvo. Drugi smo ga lahko v tem le občudo 
vali.« Tako je zapisal njegov tovariš, pisatelj Vladimir Kavčič.3 
Leopold Suhodolčan se je rodil v Zireh 10. avgusta 1928 na domu materinega 
očeta, tam, kjer danes pravimo »v Mršaku«. Čeprav se je družina zaradi očetove 
službe prehitro odselila iz Zirov, da bi lahko ohranil do rojstnega kraja globlji od 
nos, nam je v pripovedih Prui škornji, Zgodba o zaboju, Čebelja pot4 zapustil košček 
dragocenih spominov na svoje zgodnje otroštvo in žirovski življenjski utrip. 
Sicer še je Leopold Suhodolčan s svojim delom in življenjem zapisal Prevaljam 
in Koroški.5 Tam je več kot poldrugo desetletje ravnateljeval; tam se je rodila ideja 
za bralno značko, ki vabi v svet knjig mladi rod; tamkajšnje okolje s svojim živ 
ljenjem in ljudmi je dajalo zunanji okvir ne le mladim druščinam iz realistične 
zvrsti njegove mladinske proze, ampak tudi vrsti novel in nekaterim romanom za 
že oblikovane bralce. V tej vrsti pisanja literarna zgodovina ugotavlja pri njem 
naturalistično-psihološke postopke, ki so se v zadnjem času vedno bolj prepletali 
tudi s stilnimi in besednimi inovacijami. 
V spomin na Leopolda Suhodolčana predstavljamo bralcem Loških razgledov 
enega njegovih spominov na otroštvo v Zireh in eno radijskih iger, za katero je pre 
jel na natečaju RTV Ljubljana 1972 II. nagrado. 
Bibliografija del Leopolda Suhodolčana: 
Mladinska proza: Ognjeni možje (1955), Sejem na zelenem oblaku (1958), 
Deček na črnem konju (1961), Skriti dnevnik (1961), Hi, konjiček (1964), Potovanje slo 
na Jumba (1965), Velikan in Pajac (1965), Rdeči lev (1968), Moj prijatelj Jumbo (1968), 
Pikapolonček (1968), Rumena podmornica (1968), Veliki in mali kapitan (1968), Punč 
ka (1970), Krojaček Hlaček (1970), Kam se je skril Krojaček Hlaček (1974), Naočnik 
in Očalnik (1973), Na večerji s krokodilom (1976), Stopinje po zraku (1977), Mornar 
na kolesu (1973), Dvanajst slonov (1976), Sedem nagajivih (1976), Na kmetiji (1976), 
Bilo je šestega aprila (1978), Markov maj (1978), Piko Dinozaver (1978), Peter Nos 
je vsemu kos (1979), O medvedku in dečku (1979), Cepecepetavček (1979), Levi in des 
ni klovn (1979), PraMatija ali Bučman (v rokopisu). 
Objavljene otroške igre: Medvedek na obisku, Čudežna srajca do-
petajca (1972), Narobe stvari v mestu Petpedi, Srečna hiša Doberdan, Figole Fagole 
(1973), Norčije v gledališču (1979). 
Radijske (otroške in mladinske) igre: Čudežna srajca (1956), Srnjaček z 
belo nogo (1957), Najlepši smeh (1958), Deček v avtu (1960), Trije v raketi (1961), 
Nenavadno potovanje slona Jumba (1961), Medvedek na obisku (1961), S... O... S 
(1962), Človek, ki je bil (1964), Primožev dnevnik s packami (1968), Pikapolonček 
(1967), Pepelka (1968), Dedkova vrata (1972), Pojoča hiša (1973). 
Zbirke novel: Človek na zidu (1960), Dobrijska balada (1967), Med reko in 
zemljo (1977). 
Romani: Svetlice (1965), Bog ljubezni (1968), Sledovi molčečih (1970), Noro 
življenje (1972), Najdaljša noč (1975), Trenutki in leta (1979), Snežno znamenje (v 
rokopisu). 
Opombe 
1. Književni listi. Delo, 6. decembra 1979, str. 16. — 2. M. Hladnik, V deželi lju 
bezenskih zgodb, Delo, Književni listi, 31. januarja 1980, str. 14. — 3. Leopold Suho 
dolčan, In memoriam, Naši razgledi, 22. februarja 1980, str. 101. — 4. L. Suhodolčan, 
Mornar na kolesu, 1973, 7—18. — 5. Zadnjih šest let je bil zaposlen pri založbi Borec 
v Ljubljani, najprej kot urednik Kurirčka in nato kot glavni urednik. — Tovarišu 
J. Kajzerju se iskreno zahvaljujem za prijazno pomoč pri dopolnjevanju Suhodol-
čanove bibliografije. 
Marija Stanonik 
294