LETO XXV	1987
MAREC	Št. 2
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
ŠTORE
ŽELEZAR
REZULTATI POSLOVANJA ZA LETO 1986
Finančne rezultate poslovanja za 1. 1986 ugotavljamo še po zakonih, ki so veljali do konca leta 1986, tj. po »starem obračunskem sistemu«. Kljub temu, da ta obračunski sistem praktično onemogoča realno izkazovanje premoženja OZD in omogoča prikazovanje, t. i. fiktivnega, večjega dohodka, smo skušali ugotoviti za temeljne organizacije v Železarni Štore za preteklo poslovno leto čim bolj realne finančne rezultate. Ocenjujemo, da so le dejanski rezultati lahko pripomoček tako za analizo in oceno poslovanja v 1. 1986, kot tudi usmeritve za vnaprej.
Ob obravnavi doseženih finančnih rezultatov je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da smo imeli v 1. 1986 najvišjo inflacijo od 1. 1960 dalje, saj je znašala po uradnih podatkih 88,6 °/o. V gospodarskem načrtu za 1.1986 smo upoštevali inflacijo v višini 65 %.
Proizvodnja in produktivnost:
Za 1.1986 smo načrtovali skupno proizvodnjo v višini 378.553 ton, ki smo jo tudi dejansko dosegli, saj znaša 378.563 ton, kar je za 11 % več kot leta 1985.
Presegli smo tudi načrtovano blagovno proizvodnjo, ki znaša 211.256 ton, kar predstavlja 8,4 % več kot smo načrtovali in 14,2 % več kot v 1. 1985,
Povprečno mesečno je bilo v delovni organizaciji v 1.1986 zaposlenih 3.585 delavcev, toliko je bilo tudi načrtovano, pomeni pa 32 delavcev manj kot 1. 1985.
Produktivnost izraženo v tonah na uro, smo načrtovali z
0.05777 t/uro, dejansko je dosežena z 0,05824 t/uro, ali z indeksom 100,8 in je za 4,9 % večja od dosežene produktivnosti v 1. 1985.
PRIKAZ OSNOVNIH ELEMENTOV FINANČNEGA REZULTATA DO ŽELEZARNE ŠTORE ZA LETO 1986
Besedilo	Doseženo v 1. 1985	Doseženo vi. 1986	Ind.	G. N. 1986	Ind.
1	2	3	4	5 6 (3:5)	
1. CELOTNI PRIHODEK	52,206.978	95,585.789	183	95,881217	100
od tega: izvoz + iz. st.	6,195.350	8,747.076	141	9,891.637	88
2. PORABLJENA SREDSTVA	45,482.102	79,784.144	175	80,420.705	99
od tega: amort. skup.	2,283.756	4339.049	190	3,393.982	128
pospešena amort.	443.699	758.463	171	-	-
3. SKUPNI					
DOHODEK-KONS.	6,724.876	15,801.645	235	15,460.512	102
3.a Skup. doh. nekonsol.	6,858.549	15,801.645	230	Sgj	-
4. OBVEZNOSTI IZ					
SKUP. DOHODKA	229225	261.298	14	264.056	99
5. DOHODEK	6,495.651	15340347	239	15,196.456	102
6. OBV. IZ DOHODKA	2355.956	6,197267	263	4,101.397	151
7. Cisti dohodek					
RAZPOREDITEV:	4,139.695	9,343.080	226	11,095.059	84
osebni dohodek	3,608.381	8,054.683	223	5,932.154	136
- rezervni sklad	155.639	417.739	268	522.046	80
- SSP: stan. del	134.699	229.083	170	359.190	64
- SSP: za potrebe DO	148.462	360.100	243	222.435	162
- SSP: Obč. SIS	45.991	66.483	145	57.448	116
- Poslovni sklad	654.853	659.079	101	4,106.868	16
8. IZGUBA	608.330	444.087	73	105.082	423
Opomba: pri podatkih za 1. 1985 je upoštevana tudi TOZD Tovarna traktorjev, ki je bila v 1. 1986 likvidirana.
Celotni prihodek
Doseženi celotni prihodek v 1.1986 je enak načrtovanemu in za 83 % večji v primerjavi z 1. 1985, kar pomeni, da je glede na inflacijo realno manjši. V celotnem prihodku znaša eksterna realizacija na domačem trgu 42 %, izvoz v višini dinarske protivrednosti 9 %, realizacija prodanih proizvodov in storitev med TOZD/DS v DO 44 % in ostali prihodki 5 %. Med ostalimi prihodki so pomembnejše postavke: aktivne obresti, predvsem menične, plačane od kupcev, udeležba na skupnem dohodku IB SOZD SŽ, itd.
Celomi prihodek je ugotovljen po predpisih o plačani realizaciji. Iz naslova neplačane realizacije je finančni rezultat za 1. 1986 slabši za 233 milijonov dinarjev, kar je že v absolutnem znesku manj kot 1. 1985. Seveda je ostalo neplačane realizacije več, vendar smo skladno s predpisi zavarovali okrog 900 milijonov neplačane realizacije iz naslova izvoza, kar pomeni sicer večji celotni prihodek in dohodek, povzroči pa stroške in le formalno zavarovanje, brez dejanskih prilivov finančnih sredstev.
t
REZULTATI POSLOVANJA ZA LETO 1986
(Nadaljevanje s 1. strani)
V letu 1986 smo izvozili skupno za 19.180.510 $, kar je 3 % manj kot smo načrtovali. V eksterni realizaciji predstavlja izvoz 17,6 %-ni delež.
Načrtovanega konvertibilnega izvoza nismo dosegli za 5,3 %, konvertibilnih uslug za 25,1 %, smo pa presegli načrtovani izvoz na klirinško področje za 5,8 %.
Uvoz v letu 1986 znaša za 17,717.785 f surovin in repromateriala ter neblagovna plačila, kar je za 4 % manj kot smo načrtovali. Za 133.481 $ smo realizirali tudi uvoz opreme. Stopnja pokritja skupnega uvoza z izvozom znaša tako 1,07.
Pri realizaciji na domačem trgu smo dosegli prodajne cene v višini
94,2	% od načrtovanih, pri izvozu pa 98,1 °/o. Naj večje odstopanje v negativnem smislu je pri doseženih prodajnih cenah na domačem trgu za TOZD Elektroplavž, pri izvozu pa za TOZD Jeklovlek.
Iz naslova priznanih reklamacij smo v I 1986 zmanjšali finančni rezultat za 150,625.336,- dinarjev in to 92 % na račun kvalitete.
Porabljena sredstva:
Iz celotnega prihodka je potrebno najprej nadomestiti porabljena sredstva, ki so se 1. 1986 v primerjavi z 1. 1985 povečala za 75 °/o in za 1 % zaostajajo za načrtovanimi. Večji del porabljenih sredstev, približno 2/3 predstavlja vložek, to je ovrednotena poraba surovin in repromaterialov, zato je v razmerah visoke inflacije zelo pomembno kako vrednotimo po-troške, kot tudi stanje zalog surovin in repromaterialov.
Tekom I 1986 smo skladno z zakonskimi določili odpravljali revalorizacijo zalog surovin in repromaterialov, drobnega inventarja in tudi zalog iz proizvodnje. Ugotovljene tekoče odmike med stalnimi in dejanskimi nabavnimi cenami smo poračunavali s finančnimi rezultati, efekte revalorizacije zalog pa vnašali v poslovni sklad posameznih temeljnih organizacij. Izjemoma smo pri TOZD Elektroplavž in Livarna strojne litine poračunali efekt revalorizacije zalog z razliko pasivnih obresti in tako delno zmanjšali izgubo pri teh dveh temeljnih organizacijah.
Med letom smo višino skupnih zalog dokaj bistveno obvladovali, po stanju na dan 31.12.1986 pa so zaloge bistveno povečane. Skupne zaloge, vrednotene po dejanskih nabavnih cenah, so znašale 1.1. 1986 5.823 milijonov dinarjev, 31. 12. 1986 pa 12.503 milijone dinarjev, kar pomeni povečanje za 115 %. Z indeksom 221 so se povečale zaloge surovin in repromateriala, nabavljene iz uvoza, na domačem trgu in iz lastne proizvodnje - prodaja med TOZD. Efekt revalorizacije, preknjižen na poslovni sklad, ki je namenjen izključno za financiranje zalog, znaša 3.084 milijonov dinarjev, tako ostane nekrito povečanje zalog v višini 3.596 milijonov dinarjev, kar pomeni, daje 29 % od stanja zalog ob zaključku leta nekritih z ustreznimi viri.
Pomembna postavka med porabljenimi sredstvi je vsekakor tudi amortizacija, obračunana od osnovnih sredstev. Skupno obračunana amortizacija znaša za 1. 1986 4.339 milijonov dinarjev, kar je 90 % več kot v 1. 1985 in tudi 28 °/o več, kot smo načrtovali. Ocenjujemo, daje amortizacija obračunana realno glede na dejansko inflacijo. Še vedno po svoji vsebini pomeni neobdavčen, kvalitetni vir.
Dohodek
Z dejansko doseženim dohodkom smo načrtovani dohodek presegli za 2 % in za 135 % povečali v primerjavi s konsolidiranim dohodkom iz
1.	1985 pa je dohodek 1. 1986 večji za 130 %. Obveznosti, za katere dohodek obremenjujemo, so se v skupnem znesku v primerjavi z 1. 1985 povečale za 163 % in v primerjavi z načrtovanimi za 51 %. Za 189 °/o so se v
primerjavi z 1. 1985 povečale obresti od kreditov za osnovna sredstva in to zlasti zaradi bistveno povečanih obrestnih mer za te kredite. Med ne-kalkulirane prispevke in davke iz dohodka smo prišteli tudi prispevek za kritje izgube v elektrogospodarstvu in to v višini 615 milijonov dinarjev.
Čisti dohodek
Čisti, dohodek, ugotovljen po kritju obveznosti iz dohodka, zaostaja za načrtovanim za 16 °/o, v primerjavi z 1. 1985 pa je večji za 126 %. Masa obračunanih in izplačanih osebnih dohodkov za 1. 1986 je v primerjavi z
1.	1985 večja za 123 °/o, kar pomeni, da so osebni dohodki naraščali počasneje od rasti dohodka.
Iz ostanka čistega dohodka smo namenili 229 milijonov dinarjev za stanovanjski sklad in 360 milijonov dinarjev za sklad skupne porabe - za potrebe v DO. Za občinske SIS nematerialne proizvodnje smo obračunali 55,6 milijonov dinarjev in preostali znesek 659 milijonov dinarjev za poslovni sklad.
Rezervni sklad smo formirali skladno z zakonskimi določili v višini 418 milijonov dinarjev in bo v celoti, skupaj z ostankom iz preteklih let, porabljen za kritje izgube TOZD Elektroplavž v znesku 135,385.890,- din in TOZD Livarna strojne litine v znesku 308,701.715,- dinarjev. Tako bo izguba iz poslovanja v 1.1986 pri navedenih temeljnih organizacijah sicer krita pred predložitvijo zaključnega računa, kljub temu pa sta TOZD dolžni ravnati in ukrepati skladno z zakonskimi določili, veljavnimi za OZD, ki poslujejo z izgubo.
Zaključek
Ob periodičnih obračunih v 1. 1986 smo ugotavljali dobre finančne rezultate, boljše kot za poslovno leto kot celoto, ko so nekje le še zadovoljivi. Tekom leta 1986 smo imeli tudi ugodno likvidnostno situacijo, ki pa se je v zadnjih treh mesecih 1. 1986 bistveno poslabšala. V začetku 1. 1986 smo z ostankom poslovnega sklada po kritju osnovnih sredstev in finančnih naložb krili zaloge v višini 82 °/o, ob polletju se je finančni položaj DO zaradi dobrih finančnih rezultatov in prenizke porabe finančnih sredstev za investicije glede na letni investicijski plan še izboljšal. Viške finančnih sredstev je bilo zaradi relativno dobre likvidnostne situacije tudi v celjski regiji in SRS že kar težko plasirati po zadovoljivih obrestnih merah. Le-te so bile namreč skozi vse leto 1986 realno negativne, nižje od dejanske inflacije.
V	drugem polletju so se poslabšali finančni rezultati, zaloge so še ostale na zadovoljivem nivoju, še vedno smo premalo investirali, tako, da seje kljub slabšim finančnim rezultatom finančni položaj DO še izboljšal. Po stanju 30. 9. 1986 so bile zaloge krite s poslovnim skladom še s presežkom 4 %.
Vpliv slabših finančnih rezultatov in večjih, delno niti neplaniranih odlivov za investicije (v oktobru in zlasti še v decembru), poleg tega še povečanja cen nekaterih vhodnih materialov in storitev ter bistveno povečanje zalog, nekritih z ustreznimi viri in slabša likvidnostna situacija predvsem v drugih republikah, seje odražalo v Železarni Štore dokaj negativno. Po stanju 30. 11. 1986 smo imeli zaloge kritja s poslovnim skladom le še v višini 78 %, per 31. 12. 1986 bo ta % seveda še nižji. Tekoča likvidnostna situacija se je poslabšala, večji odlivi so se nadaljevali, zato smo se morali precej zadolžiti.
Slaba likvidnost se nadaljuje tudi v letošnjem letu, odlivi finančnih sredstev pa so glede na dejanske možnosti v DO še vedno previsoki. Za prvo trimesečje smo pripravili plan prilivov in odlivov finančnih sredstev po mesecih in na osnovi le-tega že sprejeli nekatere odločitve s ciljem, da se zagotavlja nemotena tekoča proizvodnja in da se likvidnostna situacija normalizira ob koncu meseca marca ali najkasneje aprila 1987.
V	letošnjem letu bo finančnemu položaju DO treba posvetiti še večjo pozornost, ker bo nova - že sprejeta zakonodaja primorala vse OZD k temu, da bodo trošile le tisto, kar bodo dejansko ustvarile.
Po končanem zaključnem računu bomo pripravili tudi definitivni finančni načrt za posamezne TOZD in DSSS za 1. 1987. Pri izdelavi finančnega načrta bomo upoštevali že nove zakone, sestaviti ga bo potrebno preudarno, realno ter potrebe in cilje uskladiti z dejanskimi možnostmi.
V. d. direktor sektorja za finančne in računovodske posle Kosec Franja, dipl. oec.
mmmk
LIVARJI
LIVARJEM
NEKAJ RAZMIŠLJANJ IN DOGAJANJ V 30 LETIH DELA V LIVARSTVU
Leta 1951 sem prvič zagledal Železarno Štore in se povzpel na mali hrib, kjer stoji šola, ki seje takrat imenovala Metalurška industrijska šola Štore.
Odločitev za poklic livarja je bila hitra, kljub temu, da nisem vedel kaj dosti o poklicu livarja. Že prve dni življenja v Štorah v internatu in šoli, kakor tudi v livarni, kije počasi prišlo spoznanje, da bi želel poklic livarja- kaluparj a.
Začetek ni bil lahek z ozirom na to, da človek ni tako hitro prilagodljiv, še posebej ko si v rosnih letih. Po 3-letnem šolanju mi je uspelo, da sem opravil zaključni izpit za poklic livarja-kaluparja. Začele so se druge težave: prijeti za delo in dokazati, da 3-letno šolanje ni bilo zaman, uspehi so se dokazovali pri osebnem dohodku. Vseskozi je bila prisotna iznajdljivost s poudarkom na pridobljeno znanje v šoli. Šolanje se še ni končalo. Ponovno sem se vpisal v 2-letno šolo nadaljnjega izobraževanja ob delu in končal uspešno z zaključnim izpitom visoko-kvalificiranega livarja-kaluparja. Sledili so še razni tečaji in seminarji. S številnimi Spričevali in priznanji, to je na družbeno-političnem ter samoupravnem področju: še leto dni izobraževanja.
To je bežni pregled življenja in dela 36 let v Železarni Štore. Vseskozi sem bil pozoren na poklic, v katerem še danes živim in delam, to je livar-kalupar, kljub temu, da opravljam druga dela in naloge v livarni strojne litine.'
S šolsko pridobljenim znanjem in z dolgoletnim delom sem vedno razmišljal o novem in naprednejšem livarstvu. Dolžan sem, da vse, kar mi je naša socialistična samoupravna družba dala, tudi jaz dam družbi.
V nadaljnjem sestavku bom opisal svoje razmišljanje na področju tehnologije livnega in napajalnega sistema sive in nodularne litine. Ža vedno bolj konstrukcijsko zahtevno litino za motorno in avtomobilsko industrijo je potrebno vedno bolj razmišljati o livnem in napajalnem sistemu, ker vse skupaj bazira na ekonomičnosti proizvodnje.
Sodobno in enostavno združiti livni in napajalni sistem
Po nekaj desetletjih livarskega dela sem prišel do zamisli združiti livni in napajalni sistem v eno:
Pri izdelavi form iz več ulitkov v formi, z željo za uspešnejše delo in seveda tudi boljši osebni dohodek. Vse to pogojuje: znižati izmeček ter izboljšati izplen.
Kot že omenjeno, livni in napajalni sistem združiti se pravi speljati livni sistem v napajalnega tako, da se uliva tangencialno v napajalnik. Naj povem še to, da sem o takem načinu vlivanja razmišljal, odkar sem postal livar. Takrat še nismo imeli tehnoloških oddelkov, ki naj bi pripravili livne sisteme; to delo so opravili livarji sami z veliko odgovornostjo. Rezultati, ki sem jih dosegel, so več kot uspešni. Ulitek naj bo površinsko čist in brez lunkerja. S poizkusi, ki sem jih opravil že pred leti, seje pokazalo, daje livni sistem, kije speljan v napajalnik, pokazal velik napredek tako pri površinskem izgledu kakor tudi lunkranju v notranjosti ulitka. S spe-ljavo livnega kanala v napajalnik—tangencionalno - se izognemo vrsti neželenih napak v odlitku, kakor tudi na površini. Naj jih naštejem le nekaj: vstop žlindre je nemogoč, pritisk litine v votlino forme je praktično nemogoč, tako smo preprečili prepečenost peska na odlitek (kreč) in vstop raznim dodatkom, ki jih uporabljamo za pripravo litine (kovinski kakor tudi nekovinski).
Iz prikaza na sliki 1. se vidi, da so ločeni livni kanali in napajalniki; na sliki 2 sta prikazana livni in napajalni sistem združena v eno. Pri drugi varianti seje pokazalo, daje izmeček padel na 2 do 3 %, izplen je porastel in adjustaža v čistilnici je znatno hitrejša. Predlog druge variante pisca tega članka pripelje, da prične razmišljati, kako priti do kar najbolj ekonomskega učinka in izmeček spraviti od sedaj 10 % na 3 ali 4 %, kar ni nobena iluzija.
Naj navedem še nekaj pridobitev glede ekonomičnosti, pri čemer odpadejo naslednje faze dela:
jk Skrajša se čas izdelave livnih kanalov modelnega mizarja.
2.	Varčevanje z lesom oz. drugim materialom za izdelavo livnih kanalov.
3.	Čistost površine ulitka, kakor tudi lunkranje.
4.	Odpade odbijanje livnih kanalov,
Odpade brušenje livnih kanalov,
Odpade izdelava livnih kanalov.
5.	Mehak vstop litine v peščeno votlino forme.
6.	Odpade lomljenje livnih kanalov za ponovno pripravo vložka za kupolko.
7.	Livna čaša se skoraj izprazni, kar zelo vpliva na ekonomičnost ulitka.
Vse razmišljanje v tem članku želi vzbuditi livarje, ki delajo v livarnah strojne in modularne litine, da pričnemo pisati čustva in razmišljanja, kako priti do boljšega življenja livarjev. Menim, da je še veliko livarjev, ki mislijo na lastni razvoj livarske tehnologije na neodvisnost. Postavimo se na svoje noge in pišite v glasilo Livarski vestnik!
Judež Ivan - LIVAR
SPLOŠNO REKREATIVNA DEJAVNOST V ŽELEZARNI ŠTORE -LETO 1986
V soboto, 24.1 1987, seje v Domu železarjev zbralo lepo število tistih železarjev, ki jim športno-rekreativna dejavnost pomeni veliko in zanjo tudi veliko naredijo.
Namen tega srečanja je bil svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj najboljšim ekipam in posameznikom na področju športno-rekreativne dejavnosti v Železarni Štore, v organizaciji Komisije za šport in rekreacijo pri Konferenci 00 ZS Železarne Štore.
Zbranim je najprej spregovoril predsednik komisije za šport in rekreacijo tov. Motoh Tone, ki je povedal:
Spoštovane tovarišice in tovariši, dragi gostje!
Z današnjo razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj praktično zaključujemo uradni del športnih iger delavcev Železarne Štore za leto
1986.	Danes je tudi prilika, da vas seznanimo, kako smo bili uspešni na posameznih področjih športno-rekreativne dejavnosti v preteklem letu in da se na primeren način zahvalimo vsem, ki ste skozi celotno preteklo leto aktivno sodelovali, organizirali in vodili posamezne ekipe na tekmovanjih oz. akicjah v okviru naše delovne organizacije, občine in SOZS SŽ.
Pred tem pa mi dovolite, da vas vse tukaj danes prisotne v imenu Komisije za šport in rekreacijo pri Konferenci OO ZS Železarna Štore toplo pozdravim. S posebnim zadovoljstvom v naši sredini pozdravljam prisotne goste.
Tehnično visoko razvite države posvečajo razvoju rekreacije vedno večjo pozornost. Njihovo prizadevanje je, da bi z rekreacijo dosegli cilj visoke produktivne sposobnosti človeka in paralizirali velik porast posamezniku in družbi škodljivih pojavov, ki se množijo s povečano količino prostega časa. Pri nas ima rekreacija širši pomen in cilj, kot ga določa zahodno kapitalistični družbeni sistem. Nam namreč ne gre samo za to, da z rekracijo družbeni sistem. Nam namreč ne gre samo za to, da z rekra-cijo dosežemo večjo produktivnost in da zdravimo posamezniku ter družbi škodljive pojave, ampak tudi zato, da bi bil človek pri delu in življenjskem okolju takrat, ko ne dela, srečen, da bi bil z moralnimi, telesnimi in duševnimi sposobnostmi vreden in aktiven član družbe.
To je končni cilj rekreacije, ki pa ni samo njen, ampak cilj vsega obče-družbenega prizadevanja.
Iz tega razloga so naša prizadevanja že dalj časa usmerjena v množično in aktivno vključevanje naših delavcev v najrazličnejše oblike rekreacije.
Naša ocena je in to kažejo tudi podatki, da smo bili v lanskem letu, na tem področju uspešni, kljub temu, da nekih vidnih skokov v primerjavi z letom 1985 na tem področju ne beležimo.
Tako. so nekatere delovne sredine same izvedle veliko število internih rekreacijskih srečanj z velikim številom sodelujočih.
Najuspešnejši so bili v tistih sredinah, kjer so uspeli uveljaviti komisije za šport in rekreacijo, ki so razvijale in popularizirale to dejavnost med delavci, predvsem pa so se v teh sredinah s svojo aktivnostjo izkazali referenti za šport in rekreacijo. Na tem področju še vedno izstopajo: vzdrževanje, jeklarna, jeklovlek, valjarne. Izreden in presenetljiv skok pa je na tem področju lansko leto naredila TOZD Kontrola kakovosti, ki v letu 1985 organizirano sploh ni sodelovala na naših igrah in akcijah, v lanskem letu pa so bili praktično na vseh področjih med najboljšimi.
Večja aktivnost in angažiranost bo v naslednjem obdobju potrebna v livarnah, mehanski obdelavi in delovnih skupnostih skupnih služb.
Dobro organizirane in uspešno izpeljane, z velikim številom sodelujočih, so bile tudi akcije, kot npr.: izleti, tečaji v smučanju, TRIM akcije, športna srečanja v okviru tedna športa v Štorah, srečanja z drugimi delovnimi organizacijami, dnevna rekreacija, itd.
Naši delavci so se množično udeleževali pohodov organiziranih v okviru SOZD SŽ, mi pa smo bili organizatorji 10-jubilejnega pohoda na Kamniško sedlo, katerega se je udeležilo preko 450 zaposlenih iz vseh delovnih organizacij SOZD SŽ; prav tako pa so se naši delavci udeleževali pohodov, ki jih je organiziralo planinsko društvo »Železar« Štore. Naše ekipe so (tako kot vsa leta do sedaj) sodelovale na letnih in zimskih metalurških igrah SOZD SŽ.
Žal lansko leto nismo uspeli organizirati rekreacije na Rabu, kjer imamo svoj počitniški dom. Sklep komisije za družbeni standard je namreč bil, da na Rabu ni potreben rekreator. Smatram, daje potrebno to obliko rekreacije nadaljevati kot sestavni del programiranega oddiha zaposlenih, ne glede na to, da se na Rabu predvidevajo določene spremembe; še posebno zato, ker je tudi iz pregleda knjig pripomb moč razbrati, da si naši delavci to želijo.
Kljub dobri organizaciji nismo zadovoljni z izvedbo naše TRIM akcije v kolesarjenju, predvsem z vidika slabe udeležbe članov kolektiva in še predvsem premajhne odzivnosti mladinske organizacije z ozirom na to, da je bila ta akcija organizirana v počastitev Dneva mladosti.
S področja športne rekreacije je še vedno največ zanimanja za naše tradicionalne medobratne igre, ki so se v letu 1986 odvijale v 16 panogah in na katerih vsa ta leta sodeluje veliko število zaposlenih.
Smatramo za pravilno, da se naša delovna organizacija redno pojavlja tudi na tekmovanjih v okviru občine Celje, zato smo temu namenili precejšnjo mero pozornosti tudi v lanskem letu. Tako so se naše ekipe in posamezniki udeležili praktično vseh občinskih sindikalnih iger in dosegli dobre rezultate.
To je samo bežen pregled, kako smo uresničevali naš program dela. Naša skupna ocena s posveta referentov za šport in rekreacijo TOZD/DS, vodij panog in Komisije za rekreacijo pri Konf. OO ZS ŽŠ je, da smo bili v letu 1986 uspešni, saj je bil zastavljeni program skoraj v celoti realiziran.
Povedati je potrebno tudi to, da so bila dodeljena finančna sredstva dejansko namensko porabljena v skladu s sklepi oziroma sprejetim finančnim programom.
Pozitivno oceno na področju športno-rekreativne dejavnosti v Železarni Štore pa potrjujejo tudi doseženi rezultati na področju množičnosti v okviru občine Celje, kjer je Železarna Štore v ženski konkurenci dosegla tretje mesto in v moški konkurenci prvo mesto med največjimi delovnimi organizacijami v celjski občini, kar samo potrjuje naše pravilno zastavljeno delo oziroma pravilno zastavljeno politiko na tem področju.
Ob delovnih uspehih v naši delovni organizaciji smo lahko srečni in zadovoljni, da se športno-rekreativna dejavnost razvija v takšni širini, katero smo danes že dosegli, s čemer potrjujemo stališča slovenskih sindikatov, daje to obliko dejavnosti potrebno gojiti, v kolikor gre za množično aktivnost, brez odvečnega blišča in nepotrebnih stroškov.
Prav gotovo pa v naših prizadevanjih pri izvajanju programa rekreacije ne bi bili tako uspešni in ne bi dosegli zadovoljivih rezultatov, če ne bi bili deležni razumevanja, podpore in pomoči izvršnega odbora pri Konf. 00 ZS ŽŠ, KPO, samoupravnih organov, TVD Partizan Štore, Planinskega društva, Strelske družine in ostalih društev, organizacij in številnih posameznikov.
Še posebej izpostavljam pri tem resnično aktivnost posameznih referentov za šport in rekreacijo TOZD/DS, vodij posameznih panog oziroma ekip in aktivnost strokovnega sodelavca tov. Štanteta. V imenu komisije za šport in rekreacijo pri Konf. OO ZS ŽŠ vsem iskrena hvala.
Naša prioritetna naloga pa vsekakor mora ostati še naprej v dvigu množičnosti, za kar smatram, da je v Železarni Štore še veliko rezerv in realnih možnosti.«
Med gosti je bil tudi predsednik KPO tov. Burnik Dušan, ki je z zadovoljstvom čestital za dosežene uspehe in poudaril, da Železarna Štore na področju športno-rekreativne dejavnosti dosega vidne rezulate in da je prepričan, da se bo vnaprej vključevalo še več delavcev, predvsenipa mladih, katerim bodo steber prav ti, ki so se zbrali na tem zaključku in ki že vrsto let aktivno vodijo športno-rekreativno dejavnost železarjev.
Tov. Burnik je nato podelil priznanja posameznikom in ekipam.
OBJAVLJAMO REZULTATE INTERNE AKCIJE PO TODZ/DS
V letu 1986 je bil dan velik poudarek na množične akcije po TOZD in DS z željo, da bi na teh internih akcijah sodelovalo čim večje število zaposlenih. Tako je bilo enainpetdeset (51) športnih srečanj z okoli 800 udeleženci.
Splošno rekreativna dejavnost v Železarni Štore -leto 1986
(Nadaljevanje s 4. strani)
Rezultati množičnosti:
1.	Jeklarna - Transport - Plavž	427	točk
2.	KK	372	točk
3.	Jeklovlek	341	točk
4.	Valjarna	291	točk
5.	Elektroenergetski	276	točk
6.	Livarna	212	točk
7.	Skupne službe	g	202 točk
8.	MO	179	točk
9.	Mehanična	123	točk
MEDOBRATNE ŠPORTNE IGRE
Medobratne športne igre so tudi v tem letu potekale po zastavljenem programu. Tekmovanje je potekalo v 16 panogah. Razpisanih in izvedenih je bilo 32 prireditev in 221 posameznih dvobojev. Tako je na teh prireditvah sodelovalo skupaj 1137 tekmovalcev.
Rezultati medobratnih športnih iger:
Sankanje:
1.	KK
2.	Valjarna
3.	Elektroenergetski
4.	Mehanična
5.	Skupne službe
6.	Jeklovlek
7.	Jek. - Transport - Plavž
8.	Livarna
Nastopilo je 75 tekmovalcev.
Streljanje z zračno puško:
	krogov
1. Valjarna	967
2. Elektroenergetski	953
3. Livarna	937
4. MO	907
5. Jeklovlek	888
6. Jek. - Transport -	Plavž 887
7. Skupne službe	791
8. KK	750
9. Mehanična	338
Nastopilo je 195 tekmovalcev.	
Odbojka:	
L Valjarna	
2. Jek. - Transport -	Plavž
3. Skupne službe	
4. MO	
5..KK	
6. Jeklovlek	
7. Elektroenergetski	
8. Livarna	
9. Mehanična	
Nastopilo je 83 tekmovalcev.	
Šah:	
1. Jek. — Transport -	Plavž
2. Skupne službe	
3. Elekteroenergetski	
4. MO	
5. KK	
6. Mehanična	
7. Jeklovlek	
8. Valjarna	
Nastopilo je 34 tekmovalcev.	
Ribolov:	
1. Valjarna	725 točk
2. Elektroenergetski	400 točk
3. KK	350 točk
4. Jeklovlek	275 točk
5. Skupne službe	250 točk
6. Jeki. - Transport -	PlavE75 točk
7. Mehanična	0 točk
8. MO	425 točk
Veleslalom:
1.	Elektroenergetski
2.	Skupne službe
3.	Valjarna
4.	Mehanična
5.	Jek. - Transport - Plavž
6.	Livarna
7.	MO
8.	Jeklovlek
9.	KK
Nastopilo je 82 tekmovalcev.
Kegljanje borbene igre:
p. kegljev
1.	Livarna	1450
2.	Elektroenergetski	1319
3.	Mehanična	1283
4.	KK •	1224
5.	MO	1167
6.	Jek. - Transport - Plavž 1160
7.	Valjarna	1082
8.	Jeklovlek	986
9.	Skupne službe	934
Nastopilo je 70 tekmovalcev.
Mali nogomet:
1.	KK
2.	Valjarna
3.	MO
4.	Livarna
5.	-6. Skupne službe 5.-6. Jeklovlek
7.	Mehanična
8.	Elektroenergetski
9.	Jek. - Transport - Plavž Nastopilo je 78 tekmovalcev.
Vlečenje vrvi
1.	Valjarna
2.	Jeklovlek
3.	KK
4.	Jek. - Transport - Plavž
5.	Elektroenergetski Nastopilo je 48 tekmovalcev.
Balinanje:
1.	Elektroenergetski
2.	KK
3.	Livarna
4.	MO
5.	Jeki. — Transport - Plavž
6.	Mehanična
7.	Skupne službe
8.	Valjarna
9.	Jeklovlek
Nastopilo je 32 tekmovalcev.
Veliki nogomet:
1.	KK
2.	Jeklovlek
3.	Livarna
4.	Elektroenergetski
5.	MO
6.	Skupne službe
7.	Jek. - Transport - Plavž Nastopilo je 94 tekmovalcev.
Košarka:
1.	Skupne službe
2.	Mehanična
3.	Elektroenergetski
4.	MO
5.	KK
6.	Jeklovlek
7.	Valjarna
8.	Jeki. - Transport - Plavž
9.	Livarna
Nastopilo je 90 tekmovalcev.
Kegljanje:
p. kegljev
1.	Livarna	2188
2.	Mehanična	2122
3.	Skupne službe	2043
4.	Valjarna	1966
5.	MO	1912
6.	KK	1884
7.	Jeki. - Transport - Plavž 1849
8.	Elektroenergetski	1813
9.	Jeklovlek	1791
Nastopilo je 94 tekmovalcev.
Namizni tenis:
L Livarna
2.	Elektroenergetski
3.	Valjarna
4.	KK
5.	Jeki. § Transport - Plavž
6.	Jeklovlek
Nastopilo je 22 tekmovalcev.
TEKMOVANJE POSAMEZNIKOV Veleslalom:
Člani do 25 let: Salamon, Lojen, Kandušer; od 25-35 let: Renčelj, Šeruga, Romih; od 35-45 let: Skale, Vrečar, Stojan.
Ženske Čanžek
Člani nad 45 let: Kumperger, Mastnak Streljanje:
Zračna puška - člani: Dečman, Kočevar, Rezar;
- članice: Ivačič, Kavka. MK puška - člani: Črnič, Krajnc, Kavka.
Sankanje:
Člani: Pungeršek, Koklič, Jerovšek Članice: Šuster, Pajk, Pajk A.
Ribolov: Bogdanovič, Povalej, Lukič
Kegljanje: Čagalj, Salobir, Fijavž
Atletika:
jU 100 m: Skok, Emišič, Čauševič;
-	1000 m: Vuleta, Eminič, Vodeb;
-	skok v daljino: Koprivc, Skok, Vizjak;
|JJ| met krogle: Vizjak, Emišič, Planinčič.
LESTVICA MEDOBRATNIH IGER:
1.	mesto Elektroenergetski	184 toč
2.	mesto Valjarna	173	točk
3.	mesto Kontrola kakovosti	173	točk
4.	mesto Jek. - Transport - Plavž	153	točk
5.	mesto Jeklovlek	150	točk
6.	mesto Skupne službe	132	točk
7.	mesto Livarna	126	točk
8.	mesto MO	123	točk
9.	mesto Mehanična	112	točk
Opomba- Ekipa Valjarne je zasedla drugo mesto, ker ima več prvih mest.
OBČINSKE SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE
Tudi v letu 1986 so naše ekipe uspešno sodelovale na občinskih in sindikalnih športnih igrah v Celju. Tako je v tem letu sodelovalo okoli 250 naših tekmovalcev, ki so dosegli naslednje rezultate:
Splošno rekreativna dejavnost v Železarni Štore -leto 1986
(Nadaljevanje s 5. strani)
Člani		Članice:	
Veleslalom	1. mesto	Veleslalom	2. mesto
Kegljanje	1. mesto	Odbojka	2. mesto
Kegljanje b. igre	7. mesto	Streljanje	2. mesto
Mali nogomet	7. mesto		
Košarka (druga liga)	2: mesto		
Odbojka (tretja liga)	1. mesto		
Streljanje	3. mesto		
Balinanje	1. mesto		
Tenis (tretja liga)	3. mesto		
Namizni tenis (tretja liga)	1. mesto		
Starejši člani:			
Veleslalom	5. mesto		
Kegljanje	1. mesto		
Streljanje	2. mesto		
Namizni tenis	3. mesto		
Vrstni red množičnosti nad 500 zaposlenih:
Moški:		Ženske:	
Železarna	3362 točk	Cinkarn	647 točk
AERO	2230 točk	AERO	540 točk
Cinkarna	1682 točk	Železarna	199 točk
TRIM AKCIJE
Tudi v letu 1986 je bil dan velik poudarek na TRIM akcije, kjer ni merilo dosežen rezultat, marveč udeležba ter izpolnitev osnovnih norm oz. pogojev. Tako so bile organizirane TRIM akcije v streljanju, hoji, plavanju in kolesarjenju. Naši delavci so se vključevali tudi v akcije, ki so bile organizirane na nivoju občine. Skupno je bilo osvojenih 627 značk, kar je nekaj manj kot lani.
ŠPORTNA SREČANJA SLOVENSKIH ŽELEZARN
Sodelovali smo na zimskih in letnih športnih igrah in dosegli zadovoljive rezultate.
Poleg rezultatov pa so bile igre najkoristnejša oblika medsebojnega spoznavanja in povezave. Pričakovati je, da bo v prihodnje udeležba na takih športnih srečanjih še številnejša in da bodo uspehi še boljši.
Na zimskih in letnih športnih igrah je sodelovalo 90 naših športnikov.
IZLETNIŠTVO
Izletništvo je tudi lani zavzelo velik razmah. V času, ko živimo v izredno okuženem ozračju, nam je bolj kod kdajkoli potrebna hoja, sprehodi v naravi daleč od industrijskih mestih stredišč in pa seveda družabnosti ter spoznavanja med ljudmi.
Tako so si naši železarji ogledali zanimivosti Gorenjske, Primorske, Štajerske, Dolenjske. Organiziranih je bilo veliko družabnih srečanj na Tratni in pa na Vrunčevem domu.
V	letu 1986 je bilo organiziranih 40 izletov ter 7 družabnih srečanj, katerih se je udeležilo okoli 2000 naših delavcev in njihovih družinskih članov.
POHOD
Tako kot prejšnja leta so tudi v letu 1986 posamezne delovne organizacije v sklopu SOZD Slovenskih železarn organizirale pohode. Tako se je teh tradicionalnih pohodov udeležilo 258 naših delavcev. Naši delavci pa so se redno udeleževali tudi pohodov, ki jih organizira »PD ŽELEZAR«.
OSTALE REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
Organiziranje bil smučarski tečaj in tečaj tenisa. Tečajev seje udeležilo 124 tečajnikov.
V	okviru Dneva mladosti, 25. maja, je bil organiziran teden športa v Štorah, na katerem je sodelovalo okoli 100 tekmovalcev.
Organizirana so bila razna športna srečanja, kjer živijo naši delavci, kakor tudi športna srečanja z drugimi delovnimi organizacijami. Tako je bilo v preteklem letu organiziranih osem športnih srečanj, na katerih je sodelovalo preko 100 naših športnikov in športnic.
Kljub temu, da je organizirana tedenska rekreacija dobro razvita in obiskana, še vedno niso izkoriščene vse možnosti. Tako deluje 11 rekreacijskih skupin, v katerih sodeluje okoli 300 naših članov.
V	tem biltenu smo poskušali prikazati le del obsežne rekreacijske dejavnosti v naši delovni organizaciji v preteklem letu.
Kot samoupravljalci pa si moramo prizadevati in poskrbeti, da bo za rekreacijo in zdrav oddih tudi odmerjenih dovolj finančnih sredstev.
Razumljivo je, da v naših prizadevanjih pri izvajanju programa rekreacije, športnih prireditev in aktivnega oddiha ne bi dosegli tako zadovoljivih rezultatov, če ne bi bili deležni razumevanja vseh organov delavskega samoupravnega vodstva podjetja, vodstvenega osebja v TOZD in pa sindikalne organizacije.
POSEBNE NAGRADE
Za uspešno vodenje ekip Železarne Štore in sodelovanje pri organizaciji in izvedbi najrazličnejših tekmovanj in akcij v okviru programa Komisije za šport in rekreacijo pri Konferenci OO ZS ŽŠ in TVD Partizan Štore so prejeli nagrade naslednji:
1. Grajžl Ivo	mali nogomet
2. Pompe Silvo	mali nogomet
3. Perčič Jani	košarka
4. Sivka Darko	odbojka
5. Škoberne Franc	namizni tenis
6. Grubenšek Franc	kegljanje
7. Selič Edi	sankanje
8. Koklič Jure	balinanje
9. Dečman Vili	streljanje
10. Kavka Marjan	pohodi
11. Kavka Aleš	tenis - smučanje
12. Čagalj Silva	rekreacija - članice
13. Rogelj Fanika	rekreacija - kegljanje
14. Košar Herbert	rekreacija - odbojka
15. Knaflc Dani	rekreacija - kegljanje
16. Čater Ačo	rekreacija - odbojka
Za organizacijo in ustvarjalno delo pri razvoju športne rekreacije v TOZD in uspešno izvajanje programa kot amaterski organizator rekreacije je prejel posebno priznanje tov. Ponikvar Igor iz TOZD Kontrola kakovosti.
Objavljeni rezultati so rezultat enoletne športno-rekreativne dejavnosti v Železarni Štore in v občini Celje. To so rezultati za leto 1986. Kakšni bodo v letu 1987, pa je odvisno tudi od tega, koliko delavcev železarne se bo vključevalo v športno-rekreativno dejavnost v železarni. Naj bo to izziv, da bo to število čim večje, s tem pa še boljši rezultati ne morejo izostati.
Ana T.
ČEMU OSEBNI RAČUNALNIK
Osebni računalnik je danes pogosto tema razgovorov tistih, ki nekaj želijo in tistih, ki bi radi nekaj naredili. Po zmogljivosti sodi nekje med hišne računalnike (SPEKTRUM) in mini računalnike (PDP, HP). Možnosti osebnih računalnikov so precejšnje in njihova zmogljivost se vse bolj približuje zmogljivosti mini računalniških sistemov. Za vložen denar dobimo izredno koristno orodje, ki lahko že v prvem letu povrne vloženi denar.
Nekateri uporabniki ga kupijo, ne da bi natanko vedeli, kaj naj z njim počno. Druga skrajnost pa so posamezniki, ki želijo vse probleme tega sveta rešiti s pomočjo računalnika. Osebni računalnik ima torej svoje zmogljivosti, pa tudi svoje omejitve. Največ uspeha lahko pričakujemo pri delih, kijih ročno opravlja en sam človek ali največ nekaj ljudi. V svetu velja načelo, da sodi na vsako delovno mesto en računalnik, če so dela razdrobljena in jih mora opravljati več delavcev, lahko njihove računalnike povežemo tudi v lokalno mrežo.
Še eno veliko prednost za končnega uporabnika imajo osebni računalniki pred velikimi brati. Za nas, uporabnika programskih paketov iz najrazličnejših panog, je osebni računalnik mnogo bolj družaben in prijateljsko nastrojen. To je še posebno pomembno, če se zavedamo, da bodo računalnik na tem mestu uporabljali ljudje, ki jim ni računalništvo življenjska preokupacija.
Skice in slike za svoja poročila boste lahko narisali z računalnikom, ne da bi se kaj prida namučili, ter jih s tiskalnikom izrisali na papir. Že v prvem letu prodaje Atari ST osebnih računalnikov so se pojavili CAD programski paketi za profesionalno računalniško konstruiranje in projektiranje. Kakšne so nove dimenzije računalniško podprtega inženirstva, pa si lahko mislimo (CAMPUS, EAZY Draw).
Evidenco prihodkov in izdatkov boste lahko opravljali z računalnikom, ki bo delo precej olajšal.
Letna konferenca P. D. Železar
V soboto, 17.1. 1987, ob 17. uri je imelo PD Železar Štore pri Mlinarjevem Janezu svojo letno konferenco, po domače inventuro dejavnosti v preteklem letu. Izmed povabljencev so se konference udeležili: predsednik MDO tov. Drago Žlof, predstavnik PD Dramlje tov. Jože Cede, rekrea-tor v Cinkarni tov. Marjan Leban in predstavnik LD Bojansko - Štore.
Po izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik tov. Slavo Fidler podal svoje poročilo, nakar so sledila poročila blagajnika, gorskih vodičev itd. Po poročilih so bile krajše debate, nato pa sta tov. Marica Mernik (kot častni predsednik) in predsednik tov. Slavko Fidler razdelila spominske značke za deset-letnico članstva v PD Železar ter priznanja in plakete najzaslužnejšim članom za njihovo prizadevanje za dobrobit našega društva. Sledile so volitve novega vodstva. Za predsednika oz. namestnika sta bila enoglasno izvoljena tov. Tine Sivka oz. Marjan Kavka. Po njunem poročilu (plan bodočnosti) je sledila še krajša diskusija in ob 19. uri je bil uradni del zaključen.
Sledila je zakuska, nato pa živahna dejavnost na plesišču, od raznih igric do plesnega tekmovanja, skratka vse za prijetno preživetje (noči), saj so vrli fantje-muzikantje, TRIO INTERVAL, neumorno dražili svoje instrumente, nam pa gladili podplate do jutranjih ur.
Srečno in varno v letu 1987!	Stanc
Podeljevanje priznanj
ČEMU OSEBNI RAČUNALNIK
(Nadaljevanje s 6. strani)
Za večino nalog, kijih rešujemo s svinčnikom, kalkulatorjem, pisalnim strojem ali celo risalno desko, je osebni računalnik najboljši pripomoček. Z njim lahko tipkamo in urejamo besedilo, brez programiranja preračunavamo tabele, kreiramo diagrame in načrte. Izdelke brez težav izpišemo na cenen matrični pisalnik. Kakovost izpisa danes zadovoljuje-tudi zahtevnejšega uporabnika, za vrhunske stvaritve pa si omislimo kvaliteten večbarvni risalnik, laserski tiskalnik (za tiskanje in razmnoževanj e tovarniškega glasila) ali kakšno drugo izhodno enoto. Prednost uporabe računalnika običajno vidimo že pri prvi uporabi. Ogromno prednost pa moramo priznati osebnemu računalniku, ko moramo neko že izgotovljeno delo preurediti, spremeniti, dopolniti ali na splošno modificirati. Ker tudi tale tekst pišem na osebni računalnik, zgoraj napisano na kratko demonstrirajmo. Ta dva teksta nista bila dvakrat vnešena, ampak le enkrat. Spremenjeno kopijo je omogočil računalnik, s tem da smo mu povedali, v kakšni obliki jo hočemo.
Prednost uporabe računalnika običajno vidimo že pri prvi uporabi. Ogromno prednost pa moramo priznati osebnemu računalniku, ko moramo neko že izgotovljeno delo preurediti, spremeniti, dopolniti ali na splošno modificirati. Ker tudi tale tekst pišem na osebni računalnik, zgoraj napisano na kratko demonstrirajmo. Ta dva teksta nista bila dvakrat vnešena, ampak le enkrat. Spremenjeno kopijo je omogočil računalnik, s tem da smo mu povedali, v kakšni obliki jo hočemo.
Popolnoma enako velja tudi za risanje načrtov in sploh vseh umotvorov, kijih v končni fazi spravimo na papir. Spremenimo le želene podrobnosti v risbi in s tem seveda ustrezen preračun, ne da bi bilo potrebno ves posel opraviti od začetka.
Za običajna pisarniška opravila, kamor sodijo predvsem tajniška dela, tehnično risanje, delo v konstrukciji in podobno, zadostujejo štiri vrste programskih paketov:
urejevalniki besedil (FIRST WORD, WORDSTAR) računske tablice (LOTUS 1-2-3)
Zaslužen nasmeh
baze podatkov (ob MAN, DBASE III) risarski programi (EASY DRAW, AUTOCAD)
Poznavanje navedenih programskih paketov sodi v osnovno računalniško kulturo vsakega potencialnega uporabnika osebnega računalnika.
Za posebna področja uporabe pa je smiselno dokupiti ali izdelati še posebne programe. Cena programske opreme (software) je v svetu približno enaka kot za osebni računalnik. Pri nas so osebni računalniki bistveno predragi (okoli 10-krat), programska oprema pa je v večini primerov bistveno prepoceni, lepo povedano: prekopirana - grdo povedano: ukradena. To pomeni, da praktično neupravičeno pridemo do že napisanih programov brez ustreznega nadomestila avtorju programa. Poleg navedenih Standardnih programov si bomo za uspešno delo privoščili tudi kak specialni program za naše področje dela. Toda tudi strojna in programska oprema skupaj predstavljata komaj 2/3 investicije.
Zadnja, pa morda najpomembnejša tretjina, kije mimogrede rečeno najbolj zapostavljena, pa je investicija v znanje. Uporabnik se mora naučiti novo orodje uporabljati. Naj ne bo nikomur žal stroškov za izobraževanje, saj bo tako računalnik lahko najhitreje in najmanj boleče pričel vračati vloženi kapital. Samoučenje je poceni le na prvi pogled, saj traja precej časa, ki tudi stane; sploh pa ne poznam nikogar, ki bi se samo iz slovarja naučil kakega jezika, npr. kitajščine. Šalo na stran, slabo in dolgotrajno samoučenje prinese praviloma več škode, kot sploh lahko pred tem predpostavimo. V najslabšem primeru celo pogovre, ve se kakšnih krogih, v stilu: »Saj smo vedeli...; če je moj praded ... itd. ...«
Sklenimo zgornje ugotovitve, daje osebni računalnik močno orodje, da ni zapletena njegova uporaba, da lahko fizično isti računalnik uporabljamo za po naravi zelo različna dela, da se ga da v polni meri koristno uporabljati v zelo kratkem času (popolni začetnik v manj kot treh mesecih), da je to ugotovilo že več milijonov ljudi na vsem svetu, in daje to industrija z največjim in najhitrejšim komercialnim razvojem nasploh v zgodovini človeštva. Leta 1981 je namreč firma IBM lansirala prvi PC® personal computer, leta 1986 pa imamo samo v Jugoslaviji več kot ducat proizvajalcev teh osebnih računalnikov. Kot dokaz, da je možno osebne računalnike hitro in uspešno uvesti v vsakdanje delo, so tudi mnogi obrtniki, advokati, arhitekti, samostojni konstruktorji in drugi, ki sami skrbijo za svoje delo. Tudi njim investicija, ki se v naših razmerah žal približuje investiciji enega avtomobila, ne pomeni zapravljanja denarja, temveč korak k uspešnejšemu delu.	Marjan BOLČINA, dipl. ing.
KADROVSKE
VESTI
V mesecu decembru 1986 in januarju 1987 so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše DO:
Planko Vidomir, delavec - jeklarna; Ratajc Branimir, delavec t| plavž; Ivakič Igor, elektroinstalater - elektroplavž; Jazbinšek Andrej, gradbinec - jeklarna; Žveglič Rudolf, delavec - valjarna II; Malgaj Martin, privez, bremen - elektroplavž; Bezgovšek Franc, delavec -jeklarna; Jazbec Slavko, monter in upr. energet. naprav - obrat strojnega vzdrževanja; Medved Vojko, strojni tehnik - jeklarna; Gril Jože, delavec - jeklarna; Jager Roman, elektroinstalater - jeklarna; Petrovič Snežana, natakar - DPG.
Iz JLA so se vrnili:
Užmah Zdenkci, strugar — obrat str. vzdrž.; Skale Milan, prevezov. bremen -jeklarna; Tomaševič Željko, strugar — MO litina; Gaber Zvonko, obrat, elektrikar - el. vzdrževanje; Miheljak Milenko, kalu-par livar - livarna II; Jazbec Roman, valjavec - valjarna II; Plahuta Jože, delavec - valjarna II; Veladžič Fikret, kalup ar livar - livarna I; Motoh Miran, voznik viličarja -transport; Bizjak Jožef, obločni varilec - obrat str. vzdrž.; Planko Martin, delavec - valjarna I; Polšak Srečko, elektrikar — el. vzdrž.; Pintar Rafael, strojni ključavničar -VTS; Furman Franc, strugar - MO litina; Zajc Franc, privezovalec bremen -jeklarna; Lipar Jože, livar in jedrar - livarna I; Ocvirk Zvonko, privezovalec bremen 8* livarna II; Knez Marjan, premikač - transport; Bezgovšek Vinko, strugar -MO valji; Kožuh Martin, strojni ključavničar - obr. str. vzdrž.; Nedič Boro, valjavec - valjarna II; Mastnak Maksimiljan, kalupar livar - livarna II; Udovič Željko, livar in jedrar|§ livarna II; Gračner Štefan, modelni mizar - modelna mi-zarna; Gradič Albin, strugar - obr. str. vzdrž.; Lesjak Marko, delavec -jeklovlek; Pavič Ivan, strojni ključavničar VTS; Kresnik Zvonko, strugar - MO valji; Fidler Damjan, gradbeni tehnik - GKSG; Grofel-nik Stanko, livar in jedrar - elektroplavž; Romih Marjan, delavec -elektroplavž.
V JLA so odšli:
Javorič Zdravko, strugar - MO litina; Bezjak Stjepan, strojni ključavničar - obrat str. vzdrž.; Garibo-vič Hase, delavec - valjarna I; Budna Branko, strojni ključavničar a jeklarna; Bobek Janko, žerjavovod-ja - elektroplavž; Knez Igor, strojni ključavničar - obrat str. vzdrž.; Klasič Štefan, lesar širokega profila - modelna mizama; Omerzel Ivan, strojni ključavničar - MO valji; Blatnik Franc, strugar - obrat
strojnega vzdrževanja; Škornik Jurij, strugar - MO valji; Majcenič Dragutin, strugar - MO litina; Lokovšek Rudolf, strojni ključavničar - livarna II; Schmid Bogoljub, strugar — obrat str. vzdrž.; Jazbec Matjaž, oblikovalec kovin - valjarna II.
Z rednim odpovednim rokom so odšli:
Hernavs Julijan, prodajalec - komerciala; Bele Vincenc, strojni ključavničar - obrat str. vzdrž.; Grosek Viljem, strojni ključavničar obrat str. vzdrž.
Sporazumno z DO so odšli:
Fendre Branislav, transp. delavec - transport; Mikez Milan, žerja-vovodja - valjarna II; Jagarčec Damir, strugar — obrat str. vzdrž.
Samovoljno so zapustili DO:
Gajšek Milan, pridobivalec kovin —jeklarna; Harapin Franjo, up-ravlj. jedrarskega stroja - livarna II; Ferlin Franjo, delavec - jeklovlek.
V poskusni dobi sta odšla:
Uiev Milan, ključavničar-jeklarna; Majcen Vlado, delavec - jeklarna.
UPOKOJENI
SELIČ Srečko, rojen 12.Tl. 1939, stanujoč Paridol 27, p. Dobje. V železarni se je zaposlil leta 1962. Vse do leta 1974 je delal v TOZD Transport, nato je bil premeščen v skladišče prodaje za skladiščnika, pred upokojitvijo pa je opravljal poslovodska dela v skladišču.
2. 12. 1986 je bil invalidsko upokojen.
MULEJ Ivan, rojen 29. 8. 1934, stanujoč Prožinska vas 30a, p. Štore. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila leta 1951. Po odsluže-nju vojaškega roka si je ponovno pridobil lastnosti delavca naše DO. Skozi vso delovno dobo je delal v TOZD MO kot strugar. V tej TOZD je opravljal še dela in naloge brusilca valjev, strojnega mehanika specialista, starejšega specialista in obdelovanje najzahtevnejših ob-delovancev v toler. razr. do IT5.
22. 12. 1986 je bil invalidsko upokojen.
TUDI PRI - 20 C
MDO PD »SAVINJSKA« je dne 17.10.1978 sprejel sklep, da se pohod po poteh 1. pohorskega bataljona organizira vsako leto kot vseslovenska akcija v počastitev 1. pohorskega bataljona, kije v hudem boju 8. januarja 1943. izgubil vse borce, med katerimi je bil tudi tov. ŠARH s sinovi.
Te noči je okupator s pomočjo izdajalcev obkolil taborišče pri TREH ŽEBLJIH na Pohorju in pobil 69 premraženih partizanov.
Tako se že nekaj let nazaj tudi mi, štorski planinci, udeležujemo tega pohoda, ki poteka ob vsakem vremenu od OSANKARICE preko TREH ŽEBLJEV do Rogle; letos pa prvič v obratni smeri, tj. Roglag|Osankarica, zaključek pa v hotelu DOBRAVA v Zrečah.
Ker nas je bilo premalo za organiziran prevoz, smo se (kot lani) zbrali »na svojo roko«. Ferdo je v »kompanjolo« zbasal Jožeta, Slavka, Luko, Blaža (iz PD AERO) s kolegico ter štirinožnega prijatelja (lavinskega psa - reševalca); Horsti pa v »lado« Tineta, Marjana, Darinko in mene. Mic in Joži so se nam pridružile na Rogli, kamor so prispele (zaradi snega malo pozneje) z rednim avtobusom. Po krajšem »ogrevanju« z okrepčilom (lastnim) so pohodniki krenili na pot, se pravi spoprijeli so se z vetrom, snegom in mrazom, saj je bilo - 20 °C. Trije so se z avtom odpeljali okrog: Zreče, Slovenske Konjice, Oplotnica - Osankarica, Ker na slednjo ni bila cesta splužena (?), je od nas tisto pot zmogla le »kompanjola«; midva z »lado« sva obtičala na treh četrtinah poti, zato sva se vrnila v Oplotnico oz. Zreče. Darinko je pobral Ferdo, Tina in Marjan pa sta prišla z avtobusom. V hotelu DOBRAVA nas je za zaključek dobobra ogrel ansambel ZREŠKI FANTJE; ob prijetnem vzdušju in dobri kapljici seje porabil napor tistega dne. Kot vedno smo Štorovčani poslednji zapustili prijetno okolje.
Res, bilo je oblačno, sneg z vetrom, nizka temperatura, toda kljub temu se odločamo za takšne pohode, saj vztrajnosti in dobre volje nekaterih ne more odpihniti še tako močan in mrzel veter. To je bil deseti pohod, vidimo se na enajstem!
Stanc
Spomenik pri Treh žebljih - Osankarica Pohorje
Osankarica - pred muzejem NOB Pohorje
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE— izhaja 2-krat mesečno — Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje -TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.