Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVIII. — Izdan in razposlan dne 1. junija 1872.
69.
Dopustno pismo od 4. maja 1872,
v delo in krétanje (Betrieb) lokomotivne železnice od Brunova v Strasswalchen.
M i Franc Jožef Prvi,
Do milosti Božji cesar avstrijski;
apostolski kralj ogerski, kralj eeški, dalmatinski, hervaški, slavonski, gališki, vtadiniirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda Starinski, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in âolnje-sleski; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je prosila obi lna in trgovinska banka za Gorenje Avstrijsko in Salcburg, združena Se stavbenim svetnikom Karolom vitezom Schwarz-em, da bi se jej dalo dopustilo v delo 1,1 'abo lokomotivne železnice od Brunova v Strasswalchen, v stiko sè železno, po cesarici Elizabeti slovoco cesto, zazdelo Nam seje, z ozirom na občno korist tega podjetja, imenovanima prosilcema po železnocestnem dopustnem zakonu od 14. septembra 1854, Drž. zak. s*- 238, to dopustilo dati tako:
H. 1. Dajemo koncesionarjema pravico v delo in krétanje lokomotivne železnice od bvunova v Strasswalchen, v stiko sè železno, po cesarici Elizabeti slovoco cesto.
§. 2. Cesta sama in nje uredba za vožnjo naj se napravi po črtežih na drobno ustanov-Joiiili, ki jjh je trgovinskemu ministerstvu potrditi.
Posebno se je ob delanji držati tudi zahtevanj, katera pridejo od trgovinskega mini-8ltii‘stva, in zdaj veljavnih občnih stavbenih in policijskih prepisov.
(Slovfnieeh. )	£ß
Prenaredbe v stvaréh dela samega se prihranjajo odobritvi državne uprave, ako bi se javnemu občilu in trdnemu obstanku železnice ter tudi v izpolnjevanje zakonitih določil kazale potrebne po dovršenem vojaško-tehničnem pregledu in po političnem obhodu ceste, zapovedanem vsled §. 6 železnocestnega dopustnega zakona.
Ako bi se ob delanji iz ozirov na ekonomije ali na krč tanje zdelo treba ali da je želeti, j naj se železnocestna zaklinjena črta ali na drobno zdelani črteži izpremené, s čimer vendar nij predrugačati cestne men', določene v •§. 1, niti' nij dovoljeno, da bi v primeri z odobreno zaklinjeno črto sploh smelo biti kaj bistveno slabéje, kar se tiče leže in meri, — tedaj je dovolitve v tako izpremembo iskati pri državni upravi.
Spodnje delo vse železne ceste se utegne utesniti na eno samo kolčjo — razen po dolini „Mattig-Thal“, koder jo je takoj treba napraviti v širjavi dveh koléj.
Državna uprava ima pravico, da sme spodnje delo za drugo kolejo ter napravo druge koleje po tistih kosovih, koder bi se jej zdelo treba, zahtevati tedaj, ako bode letnega kosmatega dohodka dve leti zaporedoma po več nego po 140.000 gld. v srebru od milje.
Vse mostove ter vse drugo važno železnocestno zdelo vanje in umeteljne stavbe je dokončno napraviti iz železa in kamena.
Koncesijonarja se zavezujeta, zaradi uporabe kolodvorov že služečih ali dopuščenih železnic na stikališčih svoje železnice ter tudi o uredbi k ret ne službe ondi, ker je prehaja-lišče sè železnice na železnico, skleniti dogovor z udeleženimi železnocestnimi upravami.
Troški za potrebna razširjalna dela na tujih kolodvorih zadenö koncesijonarja. Dotične dogovore je treba položiti pred državno upravo na odobrilo.
Državni upravi se prihranja pravica, ako bi se dogovor ne dosegel, postaviti »vete o vzajemni uporabi voz tozemskih sosednjih železnic ter o dovodbi rudniških in obrtnih železnic.
§. 3. Koncesionarjema je dolžnost, delo dopuščene železnice začeti v šest mesecih, štejoe od denašnjega dneva, ter v naslednjih dveh letih dokončati in dodelano železnico izročiti javni vožnji.
V izpolnitev te dolžnosti in tudi ostalih, iz dopustila izvirajočih obvezljivostij sta koncesijonarja po meri posebe o tem zdelanega pisma dala založnine 23.000 gld. avstr, vel j.
H. 4. Koncesionarjema se v zvršbo dopuščene železnice daje pravica razsvojitve po zakonitih, semkaj merečih določilih.
Ista pravica se koncesijonarjema priteza tudi, kar se tiče železnocestnih kril, do posameznih obrtnih zavodov morebiti kdaj zdelanih, o katerih bi državna uprava sodila, da jih je izdelati na javno korist.
§. S. Koncesijonarjema se je ob delu in krctanji dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi [zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854*)] in železnocestni krčtni red od 16. novembra 1831 **), ter zakonov in ukazov, kateri bi sc v prihodnje utegnili razglasiti.
*) Državni zakonik st. 288.
Državni zakonik iz leta I8i>2, it. I
§. 6. Koncesionarjema je torej tudi posebno dolžnost, pošto in poštne postavljence, P° propisu §.fa 68 v omenjenem železnocestnem krétnem redu zastonj voziti ; a poštna uprava ■na oblast, vozovlaku, kateri vsak dan odhaja od vsake končne postaje, določati ure, katere mu je odhajati, in kako hitro rnu je sam in tja voziti.
Kolikorkrat poštna služba zahteva po več nego po en osinerokolesen ali po dva četvero-kolesna vozova, koncesijonarja od vsacega voza, kar jih več dasta, na miljo dobodeta odméno (odškodnino), katera se dogovorno v pravični ceni ustanovi.
Ako bi se poštni upravi zdelo na dopuščeni železnici vvêsti ambulantno pošto, kakor-šno druge avstrijske železnice že imajo, naj koncesijonarja, namesto osmerokolosnih ali ^etverokolesnih navadnih voz, v to potrebne osmerokolesne ali četverokolesne, po zahtevki poštne uprave dogotovljene poštne ambulantne vozove brez povračila napravita in vz drži ta.
V opravljanje poštne službe na postajah pisma prejemnik in izročevalnih je v železnič-11 em poslopji zastonj dati pripravno prostoriŠče poštnim pisarnicain, ter ako bi prišlo še večjih semkaj merécih potreb, naj se ukrene poseben dogovor.
Dalje je koncesionarjema dolžnost, poštne poslatve — ki nemajo novčne vrednosti — "> katerih ne spremlja noben poštni uradnik ali služabnik, na dotične postaje brez posebnega povračila odpravljati in ondi jih izročati.
Pisma, katera si o upravljanji železnice mej saboj pošilja železnocestno ravnateljstvo (upravno svetovalstvo) ter njemu pokorni organi ali ti organi mej saboj, smejo na dotičnem železnocestnem kosu odpravljati postavljene! železne ceste.
§. 7. Koncesionarjema je dolžnost, upravi državnega telegrafa dovoliti, da telegrafna izvodila ob železnici na njiju zemlji napravi brez posebnega povračila za to.
A telegrafna uprava naj se s koncesijonarjema dogovori o prostoru, koder bodo stala izvodila.
Dalje je koncesijonarjema stražo nad napravljenim razvodilom se svojim železnocestnim °sebjem prevzeti brez posebnega plačila.
A zato bodeta koncesijonarja imela tudi pravico, žice (drat) železnocestnemu telegrafu Pritrjevati na državnega telegrafa kole.
Zeleznocestni telegraf, če državna uprava zaradi državnih poslanic (depeš) drugače ne zapove, ter zaradi zasebnih ničesa ne dogovori, rabi samo naznanilom, katera se tičejo v°žnje po železnici, in zato je ta uporaba pod vdejstvovanjem in nadzorom državne uprave.
§. 8. Vozarina od ljudij in od blaga se utesnjava v te meje:
Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to popotnikom od osebe :
v 1. razredu po . . . .36 kr. avstr. velj.
II	27
„II.	„	„
» Pi-	»	»	• ■ • • 1^ »	y>	»
(v vozu za stoječe) „ IV.	*	„	.... 12 „	„	*
Od brzovlakov, kateri treba da imajo konci (vsaj) vozove I. in II. razreda, smejo se *e tarife povišati za 20 odstotkov, s tem uvetom, da ti berzovlaki ne bodo tekli z manjšo hitrostjo, nego je, povprek računčč, navadno brzovlakom drugih avstrijskih železnic.
43*
Maksimalna tarifa blagu ob navadni hitrosti od colnega centa na miljo : po 3 kr. avstr, veljave.
Izimkoma naj naslednjim stvarem, kadar se vozovi naložč polno, velja ta vozarina :
A. Žitu in soli	B. Drvom in lesu	c. Kopanemu ogljiju.koaksu, stlačeni šoti, rudam, železnim ploščam, apnarskemu in zidarskemu kamenju
krajcarjev avstr, veljave		
27*	27*	2
Odpravljanne se od vsacega blaga jemlje po 2 krajcarja od colnega centa, v čemer je tudi plačilo od nakladanja in razkladanja ter od občnega za varstva. Ako dotičnik sam naklada ali razklada, tedaj se vzame samo po 13 kr. odpravljanne od colnega centa.
Kar se tiče vozarme drugih stvarij in ustanovila ležarme ter drugih občilnih določil, treba se je tako vesti, da dotične cene in določila nikakor ne bodo večje in težilnejše nego na železnici, slovoči po cesarici Elizabeti.
Koncesionarjema je dolžnost, ob prevažanji tudi na tej železnici vvêsti tisto imenovanje blaga in devanje ga v razrede ter tudi tista prevozna določila, katera so na c. kr. poobl. železnici, sloveči po feesarici Elizabeti.
Na izvoljo se daje koncesionarjema, vozarmo od ljudij in blaga devati v red v mejah, zgoraj določenih.
A nikomur se v tem ne sme dajati osebna prednost. Ako bi se torej kateremu poši-Ijaču ali odpravniku blaga s kakimi uveti znižala vozarina od blaga, ali bi se mu dalo drugačno polajšilo, treba to znižbo ali polajšilo pritegniti vsem pošiljačem ali odpravnikom, kateri so voljni, izpolniti iste uvete.
Vse posebne tarife je javno razglasiti.
Sicer se vedno pri branja zakonodavstvu, določila o vozarim od ljudij in blaga devati v red; koncesijonarja treba da taki uredbi pokorujeta.
A vsakakor naj se vozarina od ljudij In blaga sč stranskimi pristojbinami vred zniža za 10 odstotkov, kakor čisti dohodek ustanovno glavnico preseže za šest odstotkov.
Kadar mine devet let vožnje po železnici, ima vlada pravico, zgornje tarifne postavke primerno znižati, dovprašavši koncesionarjev ali njiju pravnih naslednikov.
H. 0. Dovoljuje se, odmerjati in pobirati vozarino od ljudij in od blaga v domačih srebrnih novcih, a to tako, da je tudi v deželnih novcih jemati plačilo, po kurzni vrednosti preracunjeno.
Tarifa naj se na deželne novce preobrača (reducira) po tistih računskih načinih. ki jih ustanovi trgovinsko ministerstvo.
§. 10. Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistem dogovoru, kateri je o tem ter o polajsilili potujočih vojakov mej vojnim ministerslvom in inej
ravnateljstvom severne, po cesarji Ferdinandu sl o voce železnice ukrénen 18. junija 1868*),
•n tega dogovora določila treba da so celokupen del dopustnega pisma.
Ako bi se kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino mej njimi o prevažanji vojakov dogovorila določila, državi ugodnejša, naj d o bodo veljavo tudi kar se tiče dopuščene železnice.
Ta določila obsezajo tudi deželno bran obeh državnih polovic, tirolske deželne strelce, vojaško stražno krdelo c. kr. civilnih sodišč dunajskih, vojaško-policijsko stražno krdelo, c. kr. žandarmstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonarja se zavezujeta, pristati na dogovor, mej avstrijskimi železnocestnim' društvi ukrenen o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih**) ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor***) o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troskih vojaške blagajnice.
Tako sta tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je sč železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem oh velikih vojaških transportih, in na propis o vojaškem transportu po železnicah.
Koncesijonarja, kar se tiče oddajanja služeb dosluženim nižjim častnikom iz vojske, vojnega pomorstva in deželne hrani, udajeta se določilom, kar jih na to meri v §. 38 vojne postave 1868. leta -j-), in kar jih hode v posebnih, v zvrševanje tega paragrafa razglašenih Kokonih.
§.11. Državni uradniki, postavljene! in služabniki, kateri po naročilu oblastva, čujo-cega nad upravo in krétanjem železnih cest, ali kateri državnim koristim na obrambo vsled tega dopustila ali z dohodarstvenih ozirov železnico rabijo ter izkažejo naročilo tega oblastva, naj se s popotnim pratčžem (robo) vred vozijo brezplatno.
§. 12. Državna uprava ima pravico, ako bi po avstrijskem cesarstvu živež bil nenavadno drag, znižati mu vozarino na polovico maksimalne cene.
§. 13. Koncesionarjema se tudi priteza pravica, napraviti delničarsko društvo in v do-bitev potrebnih novcev izdati na prinesitelja ali na imena slovoče delnice in predstvene obligacije, katere se na avstrijskih borsah smejo prodajati in uradno zaznamenâvati.
8 predstvenimi obligacijami dobavljene vsote ne sme biti nad tri petine ustanovne fdâvnice.
Ako se predstvene obligacije izdadé v tuji valuti, treba vsoto pooč/titi tudi v avstrijski
veljavi.
Predstvene obligacije treba poprej odplačati nego delnice.
Društvo preide v vse pravice in ob vezij fvosti koncesionarjev; društvena pravila treba potrdi državna uprava.
§. 14. Koncesijonarja imata oblast, agencije postavljati po tuzemskih in po inostran-8bih deželah ter tudi napravljati vozila ljudem in blagu po vodi in po suhem, držeč se zdaj >eliavnih propisov.
*) Normalni ukazi <;. kr. vojnega ukaznika 1868. leta, 21. kos, st. 97.
**) Pri klada k st. 148, v 42. kosu 1870. leta normalnih ukazov c kr. vojnega ukaznika.
***) Normalni ukazi c. kr. vojnega ukaznika 1871. leta, 22. kos, st. 79.
+ ) Državni zakonik st. 181.
•§. 15. Koncesionarjema se za leto dinj od denašnjega dneva da pred drugimi pros-m'ki prednost v delanje železnocestne črte, držeče od Strassvvalchen-a na Mondsee ob jezeru „Wolfgang-See“ v Ischel, ako pristaneta na tiste uvéte, na katere oni prosmki ter se v to pravokrepno obvežeta najpozneje v treh tednih potem, ko jima bodo ti uvéti znani.
§. 16. Državna uprava ima pravico, overiti se, da je delo železne ceste ter tudi krétna oprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje.
Komisar, katerega postavi državna uprava, sme, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega odbora ter k občnim zborom, in ustavljati kake naredbe, kvarne državni koristi.
Koncesionarjema je dolžnost od tukaj ustanovljenega nadzora nad podjetjem železne ceste z ozirom na opravila z njim združena v državno blagajnico plačevati povprečno letno povračilo, kateremu državna uprava vsoto določi.
§. 17. Dopustna doba in z njo vred v §. t) lit. h) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba zoper napravo novih železnic se ustanavlja na devetdeset let, štejdč od dneva, katerega se prične vožnja po vsej dopuščeni železnici, in mine po tem roku.
A dopustilo tudi izgubi' moč, ako se ne bi dostal rok, v §. 3 ustanovljen zvršetku delanja in začetku vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. II.8", za lit. h) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§. 18. Državna uprava si prihranja pravico, kadar mine 30 let po tistem dnevi, ko se je pričela vožnja po vsej dopuščeni železnici, da more vselej to dopustilo in oziroma dopuščeno železnico odkupiti za gotovo odmčno (odškodbo), katero treba da plača koncesionarjema.
Da se določi odkupščina, seštejci se letni čisti dohodki, kar jih j c podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabčjših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni za podjetje.
A ko bi tako najdeni povprečni čisti dohodek ne dosegel v srebru konci 5 2 odstotkov imenske osnovne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, tedaj se ta minimalna vsota pstanovi za čisti dohodek, katerega je odmerjanju odkupščine deti v podlogo.
Dvajseteri, po teh načelih določeni čisti dohodek bodi odkupščina.
Številko imenske osnovne glavnice je pred državno upravo položiti na odobrilo, in k tej glavnici spadajo :
a) Troški za najpoprejšnja dela in za naredbo črteža;
b) troški za delanje in za prvo krčtno opravo (rekše do konca prvega krčtnega leta po začeti vožnji na vsej dopuščeni železnici), ter tudi vsi drugi troški, katerih je potreba zaradi naprave in izročitve vožnji, kar se tiče dopuščene železnice, razen vsote, za točko a) že omenjene;
c) petodstotne obresti od glavničnih vsot mej delanjem do začetka vožnje po vsej dopuščeni železnici vplačanih v taki meri, kakor delanje in krétna oprava speje v napredek, po odbitih čistih dohodkih, kar bi jih prišlo od kakih posameznih železnocestnih, poprej
vožnji izročenih kosov, in po odbitih obrestih, katere bi se nabrale od vplačanih a ne takoj uporabljenih novcev;
d)	troski za pribavo novcev, oziroma vsota povprečne, z dovolitvijo državne uprave pri-tegnene izgube pri kursu, kadar se ob iz dajatvi delnic in predstvenih obligacij išče potrebna gotovina.
Ako bi se po prvem letu vožnje še napravljale nove stavbe ali ako bi se pomnožile krčtne oprave, tedaj je moči na to stran mereče troške prišteti ustanovni glavnici, če je državna uprava pritrdila v namerjävane nove stavbe ali v pomnožilo krčtnib oprav, ter če so troški tako dokazani, kakor je treba.
§. 19. Vrhu tega je dolžnost koncesionarjema, tukaj dopuščeno železnico, kadar bode zdelana, ako bi se tako državni upravi zdelo potrebno ali primerno, na njeno zahtevanje odstopiti druzemu železnocestnemu podjetništvu za odmčno, katero treba da to podjetništvo njima da.	*
Kakšna in koliko bode te odmčne, to se najprvo ostavlja (pušča) dogovoru obeh stranek.
A kadar bi se tak dogovor ne dosegel, tedaj treba v odmčno plačati gotovo glavnico, ■n določiti jej bode visočino po načelih, katera so zgoraj v §. 18 ustanovljena o tem, kako hi bilo, ako bi državna uprava odkupila železnico.
Samo ob tem slučaji, ako se ne bi železnica še krčtala sedem a vendar pet let, treba povprečni čisti dohodek najugodnejših treh let — in ako železnica še niti pet let ne bi tekla, tedaj treba najugodnejšega leta čisti dohodek deti v podlogo odmerjanju odkupščine.
Ako bi zahtevanje prišlo, da se odstopi železnica, predno mine prvo leto vožnje, tedaj, kakor sploh ob vseh slučajih, nij odkupščine ustanavljati izpod tiste minimalne vsote, katero bi trebalo da državna uprava po §.18 plača za odkup železne ceste.
§. 20. Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide država brez vračila v neobremenjeno svojino in užitek dopuščene železnice, posebno tal, zemeljnih in umeteljnih del, vse spodnje in vrhnje naprave železne ceste in vse nepremične pritekline, kakor so : kolodvori, uakladališča in razkladališča, vsa v železnocestno krčtanje potrebna poslopja na odhajališčih in prihajališčih, stražarnice in nadzorovâlnice z vsemi opravami na stoječih mašinah in na vseh nepremičninah.
Kar se tiče premičnih st vanj, kakor so: lokomotive, vozovi, premične mašine, orodje ter druge naprave in gradiva, kolikor so potrebne in dobre, dalje služiti krčtanju, naj, kar se tiče cene, zastonj državi preide vsega tega toliko, da bode ustrezalo prvi v ustanovni Klavnici obseženi krčtni opravi.
Kadar se železnica odkupi in od tistega dne, ko bi se odkupila, država, plačavši odkupnino, ustanovljeno v §. 18, preide brez druzega vračila v svojino in užitek tukaj dopuščenega železnocestnega kosa sč vsemi poprej omenjenimi, semkaj spadajočimi stvarmi, premičnimi ter tudi nepremičnimi.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica, koncesionarjema ostane "vojina reservne zaloge, napravljene iz svojih dohodkov od podjetja, in novcev, kar jih imata terjati, potem svojina posebnih del in poslopij, postavljenih, oziroma pridobljenih iz svojega "netka, kakor so : peči za koaks, apnenice, livnice, tovarne (labrike) maši nam ali druzemu °i'odju, shranišča, doki, hranišča kopanemu ogljiju in drugim stvarem, katere sta sezidala ali *■ pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo priteklina železnici.
§. 21. Državni upravi se dalje prilivanja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom, ter po okornostih, že predno dopustilo mine cas, izreči, da je dopustilo moč izgubilo.
§. 22. Resno opominjajo vsacega, da nedela proti določilom te dopustnice, in dovoljujoč koncesionarjema pravico, za izkazno kvaro (škodo) pred Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico ter nad vsem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, četrtega dne maja meseca, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto sedemdesetem in druzem, Našega cesarjevanja četrtem in dvajsetem.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Bauhaus	s.	r.	Pretiš	s.	r.
ÏO.
Ukaz ministerstva za poljedelstvo od 23. maja 1872,
o postavljanji uradno pooblaščenih rudarstvemh merčinov (inženirjev).
Na podlogi §.fa 15 postave od 21. julija 1871, Drž. za k. št. 77, o uredbi in področji rudarstvenih oblastev, dajo se ta določila za postavljanje rudarstvenih merčinov, da bodo podporni organi rudarstvenim oblastvom, namreč :
I-
Rudarstvom merčmi se postavljajo za javne podporne organe rudarstvenim oblastvom, da jamskim meram stavijo mejnike, da prenavljajo mejna znamenja in določajo mejo po jamah. Po nasvetu udeleženih rudarstvenih podjetnikov se rudarstvenim merčmom more izročili tudi drugo premerjavanje. (§§. 1 in 3 postave od 21. julija 1871, Drž. za k. Št. 77.)
§• 2.
Dela rudarstvenih merčinov, zvršena po naročilu rudarstvenega oblastva, in potrdilu' listi o pozvedenih dogodkih, ki jih oni dajö na podlogi teh del, po tem njihova poverila zemljevidov (map), črtežev, obrisov i.t.d., naj bodo izvirniki ali posnemki, imajo isto veljavo, kakor da bi jih bil kateri uradnik rudarstvenega oblastva z uradno veljavo izdelal.
§- 3.
Vrhu tega rudarstvenim merčmom nikdo ne brani, opravljati tehnične posle rudarstva, ako jim jih rudarstveni podjetniki neposrednjc izročč, ter tudi po postavi ali za rudarjenje bodi si v jami bodi si na vrhu zemlje potrebne premeritve zviševati in mape narejali, rudarske črteže ali njih posnemke v izvirnem ali izpremenjenem merilu pretehtavati, črteže za
rudokopnjo napravljati ali pretehtovati, in tako tudi črteže in preudarke za mašine, naredile ln dela, katerih je pri rudarstvu in pripravljanji rud potreba, te črteže zvrševati, ali prigle-dovati in voditi druge, katerim je izvršitev izročena, opravljati rudarske cenitve i.t.d.
§• 4.
Rudarstveni merčin je dolžan, vselej, kadar mu rudarstveno oblastvo posebe reče, v uradnem okoliši rudarstvenega okroga, kjer ima svoj sedež, opravljati vse posle svojega zvanja (§. 1), Da bi rudarstveni merčin zunaj tega okoliša uradna dela opravljal, ako neče, ne more se od njega zahtevati.
§• S.
Kdor hoče dobiti pooblastitev za rudarstvenega merčina, mora biti avstrijsk državljan, »tiri in dvajseti let star, sposoben, svoje imenje sam svobodno oskrbovati, in, kar se tiče dozdanjega življenja, neomadeževanega glasa.
Vrhu tega mu je:
a) s preskuševanjskimi svedočbami tuzemskega višjega učilišča dotrditi teoretično znanje
rudarskega mašinstva in jamomerstva, potem propisov občnega avstrijskega rudarstvenega zakona, in
b) s primernimi svedočbami izkazati dovršeno dveletno praktiko v rudarstvu in jamomer-
stvu, zadnjič
c) povedati mesto, kjer želi biti za merčina.
Samo ministerstvo sme svedočbe inozemskih učilišč priznavati in opraščati od nedostat-kov, kar se tiče dovršenih ukov.
Kar se tiče potrebne dveletne praktike, prepušča se rudarstvenemu glavarstvu, da se po primernem načinu prepriča, če prosnik zares ima tisto praktično izomiko, katera je Potrebna za službo rudarstvenega merčina.
Ministerstvo si pridržava, o svojem času izreči, da bode prosnikom v izkaz svoje sposobnosti vrhu tega še posebno teoretično-praktično preskušnjo opraviti pred posebno pre-skuševalno komisijo, ter zapovedati, kako naj bodo te komisije sestavljene, in kako naj se dola pri preskušnji.
§• 6.
Takim prosnikom, kateri so zaradi kacega hudodelstva, ali zaradi pregreška ali prestopka, iz lakomnosti po dobičku ali proti javni nravnosti storjenega, v sodnji preiskavi, ne 8|Ue se podeliti ta oblast, dokler preiskovanje trpi.
Ali je kdo za to nesposoben, dobiti tako pooblastitev, ker ga je kazensko sodišče obsodilo, to se sodi po kazenskih zakonih, ter seje ob takih slučajih vsegdar obrniti k ministe r-slvu, da ono določi.
§• 7.
Oblast rudarstvenega merčina se ne da združiti s plačanim državnim uradom.
§• 8.
Oblast rudarstvenega merčina podeljuje po izkazu v §. 5 zapovedanih potrebnostij listo rudarstveno glavarstvo, v katerega okoliši misli rudarstveni merčin stanovati.
Ako se komu pooblastitev odreče, odprt mu je utečaj do ministerstva.
§. 9.
Rudarstvenega m er čina zapriseza tisto rudarstveno glavarstvo, katero mu je dalo pooblastitev. 8 prisego obeta merčm, da hoče izročene si poslove previdno, marljivo in vestno opravljati, sem spadajoče zakone in propise na tanko izpolnjevati, in da na škodo tistim, kateri mu izroče kako opravilo, ne bode rabil ničesar, kar koli dozvé o razmerjih dotičnega rudnika.
S tem dnem, katerega rudarstveni merčm priseže, začne zvrševati svojo oblast. Rudarstveno glavarstvo mu izda o tem uradno potrdilo.
§• 10.
Ako hoče rudarstveni merčm svoje stanoval išče premeniti, naj to naznani rudarstvenemtt glavarstvu, in kadar premakne stanovališče v okoliš druzega glavarstva, treba tudi temu naznanilo poslati.
§. 11.
Rudarstveni merčm ima pravico, sprejemati v praktiko rudarske tehnika rje, pod svojim vodstvom in odgovorom rabiti jih v rudarstvcnih poslovih in dajati jim svedočbe o tem.
§. 12.
Rudarstveni merčm je dolžan držati kronologično kazalo (opravilski dnevnik) sè zapored tekočimi števili, v katero bode vpisoval vse svoje opravke, kije o njih narediti pismen odpravek (§. 2).
§• 13.
Kadar rudarstveni rnerčin kaj meri, naj se drži' tistih določil, ki so o tem dana v rudar-stvenem zakonu, potem v dotienem zvršitvenem propisu in sosehno v ukazu ministerstva za poljedeljstvo od 23. maja 1872, štev. 4506.
Rudarstveno glavarstvo sme take premeritve, katere je rudarstven rnerčin po njegovem naročilu opravil, če kak udeleženec prosi, ali kadar je kak drug zadosten vzrok, dati uradoma po uradniku rudarstvenega oblastva pregledati.
tz- 14.
Rudarstveno oblastvo ima pravico, ali ukazati, da mu se podadč obrisi in drugi pripomočki (priroki), ki se tičejo opravila rudarstveiiemu merčinu izročenega, a niso bili priložen' dotičnemu spisu (aktu), ali pogledati jih pri merčinu.
Rudarstveni rnerčin sme samo tedaj, kadar gospodar dotičnega rudnika ali njegov p»' ohlaščenec v to privoli, dopustiti kateremu zasebniku (privatniku), da pregleda obrise 'n druge pripomočke, kateri spadajo k njegovim opravilom.
§■ 18
Rudarstveno glavarstvo izda rudarstvenim mercinom svojega okoliša tanjša določila :
n) o dovoljevanji odpustov (urlavbov);
b) o držanji opravilskega dnevnika (§. 12) in poslovnega pečata ;
c) o tarifnih pristojbinah, po katerih naj se računi plačilo ali nagrada za dela po naročil'1
rudarstvenega oblastva opravljena (§. 16);
d) o bratovskih skladnicah , v katere naj se odpravljajo disciplinarne in redovne glob6
(kazni v denarjih), rudarstvenim mercinom prisojene.
§. 16.
Rudarstveno glavarstvo rudarstvenemu merčinu od slučaja do slučaja odmerja nagrado ra poslove po naročilu rudarstvenega oblastva opravljene. Dotične partikulare treba za vsako opravilo posebe v štireh tednih po dovršitvi podati tistemu oblastvu, katero je opravilo bilo naročilo. Polagatelj partikulara mora trpeti, da se mu partikular pretrese z ozirom na to, ali je zaračunjeni čas primeren, in na to, ali se drži' tudi prepisane pristojbinske tarife (§• 15 f).
Pravokrepno ustanovljene vsote se izterjavajo po propisih, danih za troske rudarsko-oblastvenih komisij.
§. 17.
Koliko nagrade dohode rudarstveni merčin za opravila, katera mu rudarski podjetniki na ravnost izročč, to ustanoviti je prihranjeno prostovoljnemu dogovoru.
Ce tacega dogovora nij, naj vsled prejete prošnje nagrado za storjene dela ustanovi tisto rudarstveno glavarstvo, v katerega okoliši je dotični rudnik, pravdi puščaje odprt pot. Za posamezne opravke, ki ne trpe dalje časa, bode se držati tarife, katero je rudarstveno glavarstvo ustanovilo za dela rudarstvenih merčmov, opravljena po naročilu rudarstvenih oblastev (§. 15 c).
18.
Rudarstveni merčini so pod disciplinarno oblastjo tistega rudarstvenega glavarstva, v katerega okoliši imajo svoje stanovališče.
§. 19.
Kadar koli kateri rudarstven merčin prelomi dolžnosti, ki so mu po njegovem zvanji sploh in zlasti po prisegi ali s posebnimi propisi naložene, naj ga rudarstveno glavarstvo opomni, posvari, pokara ali z globami do sto goldinarjev pokori.
Z globami ga lehko tudi brez posebnega disciplinarnega razpravljanja prisili k izpolnitvi prejetih naročil.
• §. 20.
Rudarstveno glavarstvo more rudarstvenemu merčinu ustaviti dano oblast, kadar ga v rednem kazenskem postopku zaprö, ali kadar ga katerega hudodelstva obtožijo, ali če se Posebno nevarno zdi, dati mu, dokler trpi disciplinarno preiskovanje ali kazensko postopanje,
bi dalje svojo oblast zviševal.
tz. 21.
Rudarstveno glavarstvo more izreči, da je rudarstveni merčin prejeto oblast izgubil :
n) ako se zakrivi s težkim prelomom svoje dolžnosti, ali če je že večkrat bil zaradi prelomljene dolžnosti pokorjen, sosehno pri očitni nemarnosti, po kateri pri rudarskem
delu nastopi nevarnost za življenje ljudij ali za obstanek rudnika samega;
y če se, poslove svojega zvanja opravljajo, vodoma zakrivi s kako neresničnostjo;
<■') ako se v njegovih delih in opravkih pokažejo taki nedostatki, ki nedvomno dokazujejo,
da za-njo nima potrebne sposobnosti.
§• 22.
Ako se rudarstveni merčm dene pod skrbstvo (kuratelo), ustavi mu rudarstveno glavarstvo dano oblast za ta čas, dokler bode skrbstvo trpelo, ali po okoljnostih tudi izreče, da je prejeto oblast izgubil.
§. 23.
Oblast rudarstvenega merčma mine :
a) če prevzame urad ali posel, kateri se z njo ne da združiti ;
b) če se svoje službe odreče, in rudarstveno glavarstvo tako odpoved sprejme;
c) če oblasti leto dinj ne zvršuje niti tega ne opraviči ;
d) če izgubi avstrijsko državljanstvo ;
e) po obsodbi, s katero je po zakonu sklenena izguba državnega in javnega urada.
§. 24.
Rudarstveno glavarstvo javno na znanje daje dan, katerega je merčm prisegel in svoje delovanje začel, tudi stanovitno domovališče njegovo, vsako preselitev, zadnjič, kadar koli se pripeti, tudi to, da se mu je oblast vzela ali da je minila.
§- 25.
Ta določila pridejo v moč takrat, ko rudarstvena oblastva, urejena po zakonu od 21. julija 1871, Drž. zak. št. 77, začno svoja opravila.
Chlumecky s. r.
71
Ukaz pravosodnjega ministerstva od 24. maja 1872,
da se kos občine, Mali Miam, odkaznje okoliša Bolzetskega okrajnega sodišča v Istri.
Na podlogi §.'* 2 v zakonu od 11. junija 1868, Drž. zak. št. 59, izločuje se kos občine, Mali Mlum, iz okoliša Motovunskega okrajnega in preiskovalnega sodišča ter odkazuje se okolišu Bolzetskega okrajnega in preiskovalnega sodišča.
Moč tega ukaza se začne 15. junija 1872.
Glaser s. r.