ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 24, št. / n-ro 2 april / aprilo 2019 Uvodnik Frontartikolo Ci tiu numero de nia bulteno probable ne estas tre amuza, sed gi tamen estas enhavrica. Nia bulteno plenumas plurajn taskojn, kiuj etendigas de oficiala informado kaj protokolado gis kultura au scienca verkado kaj amuza guado. Do, en tiu ci numero ni precipe raportas pri la printempaj societaj jarkunvenoj de SIEL, FES, ESL kaj ESM. Dum la jarkunvenoj oni resumis la rezultojn de la pasinta jaro kaj starigis celojn kaj planojn en la formo de programoj kaj projektoj. En la raportoj kaj proto-koloj vi povas trovi amason da datumoj kaj ideoj pri sukcesa agado. Ni uzu la historion por konstrui la estonton! Redaktoro Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL Zapisnik redne letne skupšcine ZES ki je bila 16. marca 2019 v Ljubljani, Štefanova 11. Prisotni: Ana Ferrer Zadravec (EDL), Peter Grbec, Janez Jug (EDL), Karel Kovac (ŽED), Ostoj Kristan, Jernej Lindic, Tomaž Longyka (EDL), Dragica Ropret Žumer, Nika Rožej (EDL), Simon Urh, Mario Vetrih (EDM), Anka Vozlic, Janez Zadravec (EDL), Vinko Zalezina in Andrej Žumer ter Andreja in Tomaž Urh. Opravicili so se: Mira Lipicar, Anton in Reneja Mihelic ter Zdenka Rojc (EDM). K 1. tocki: Ob 10:00 je predsednik ZES Janez Jug najprej pozdra-vil prisotne in predlagal, da se zacetek skupšcine prelo-ži za pol ure, ker ni prisotnih za sklepcnost potrebnih 16 clanov. Ob 10:30 je Skupšcina lahko zacela z delom v skladu s 3. odstavkom 15. clena statuta ZES. Prisotnih je bilo 13 clanov, upravicenih za glasovanje (seznam prisotnih je priloga k originalu tega zapisnika). Prisotni so z minuto molka pocastili spomin na pred kratkim umrlo clanico Sonjo Tavcar. Predlagan je bil naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepcnosti 2. Izvolitev organov skupšcine (delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika) 3. Porocilo o delu, financno porocilo, porocilo Nadzornega odbora, razprava o porocilih 4. Program dela in financni nacrt za leto 2019 5. Predstavitev logotipa ZES in potrditev uporabe 6. Predlog za priznanja ZES 7. Razno Sklep 1: Prisotni so soglasno sprejeli predlog dnevnega reda. K 2. tocki: Predsednik ZES Janez Jug je predlagal Maria Vetriha za delovnega predsednika skupšcine, kar so prisotni soglasno potrdili. Skupšcino je naprej vodil Mario Vetrih. Predsedujoci je predlagal še druge organe skupšcine: Ostoj Kristan – zapisnikar ter Janez Zadravec in Peter Grbec – overitelja zapisnika. Sklep 2: Prisotni so soglasno potrdili organe skupšcine. Skupšcina ZES 2019 (Foto A.Ž.) K 3. tocki: Pisno porocilo predsednika ZES o delu v letu 2018 je bilo v gradivu za skupšcino, zato je Janez Jug opozoril le na najpomembnejše postavke in dosežke v preteklem obdobju. Opozoril je še na napako v tocki 1.5 in manj-kajoco tocko 5.6 v zvezi z javnima predstavitvama knjige La sonorilo de Bled / Blejski zvon na Bledu 19. aprila in v Ljubljani 14. maja. Porocilo o delu ZES dopolnjujejo porocila o delu kolektivnih clanov EDL, EDM in ŽED, saj porocilo ZES povzema le najvidnejše dosežke društev. Pisno porocilo o financnem poslovanju za leto 2018 je bilo v gradivu za skupšcino, zato je Ostoj Kristan obraz-ložil le vecje postavke in odstopanja od letnega nacrta. Zaradi manjše prodaje zalog knjig je ZES zakljucil leto z negativnim izidom, ki pa ne ogroža likvidnosti in sol-ventnosti Združenja. Porocilo Nadzornega odbora je podala predsednica odbora Anka Vozlic in pohvalila vestno vodenje financ in se zanj zahvalila Ostoju Kristanu. Porocila castnega razsodišca ZES ni bilo, ker se to ni sestalo, saj za to ni bilo potrebe. Skupšcina je po razpravi o porocilih soglasno sprejela naslednja sklepa: Sklep 3: Skupšcina sprejema dopolnjeno Porocilo o delu ZES v letu 2018, Porocilo o financnem poslovanju ZES za leto 2018 in Porocilo Nadzornega odbora za leto 2018. Vsa tri porocila so priloga k temu zapisniku. K 4. tocki Pisni predlog programa dela ZES za leto 2019 je bil v gradivu za skupšcino. Pripravil ga je Janez Jug. V pred-stavitvi je predlagal še dodatno tocko 2.6 Priprava opreme in gradiva za esperantske stojnice. V oddelku 6 se doda tocka Teden prijateljstva (zadnji celi teden v februarju). V razpravi je bilo predlagano še: Tocka 5.2 se dopolni s prevajanjem esperantske literature v slovenšcino. V oddelku 8 se doda tocka Kandidiranje za subvencije JSKD. Opozorjeno je bilo še, da je glede na sedanjo organiziranost ZES najvecji poudarek na aktivnosti dru-štev in sekcij ter da je naloga ZES predvsem koordina-cija dejavnosti ter zastopanje slovenskega esperant-skega gibanja in clanstva v mednarodnih odnosih in pri državnih organih. Program dela je za ZES zelo obsežen. Pisni predlog Financnega nacrta ZES za leto 2019 je bil v gradivu za skupšcino. Obrazložil ga je Ostoj Kristan. Nekatere postavke so zelo negotove, saj na primer sredstva iz dela dohodnine pricakujemo prvic. Tudi prodaja knjig je negotova, odvisna od novih izdaj in uspešnosti organiziranja tecajev esperanta. Kljub varcnosti je predvidena manjša izguba, vendar bo izid odvisen zlasti od izvedbe posameznih projektov (vecja aktivnost pomeni vecje stroške) ter pridobivanja spon-zorskih sredstev v denarju, materialu ali storitvah. Skupšcina je na osnovi razprave soglasno sprejela naslednje sklepe: Sklep 4: Skupšcina sprejme dopolnjeni program dela ZES za leto 2019 in financni nacrt ZES za leto 2019 ter naroca IO ZES, da ju izvede z ustreznimi dopolnitvami in prilagoditvami. K 5. tocki: Logotip ZES in njegove inacice so bili opisani v biltenu Informacije / Informoj v številki 2019/1. Njegovo zaca-sno uporabo je odobril IO ZES na sestanku v Mariboru 15. decembra 2018. Ostoj Kristan je povzel osnovne tocke v postopku iskanja, izbire in razvoja predlaganega logotipa. IO je izbral nekoliko drugacno pot priprave logotipa, kot je bilo predvideno na predhodni skupšcini ZES. Vzrok za to so bili raznorodni osnutki za logo, velika neenotnost mnenj clanov, dve negativni strokovni oceni in neucinkovitost celotnega procesa. Predlagan je bil znak, ki vsebuje potrebne elemente (simbol esperanta, Slovenija, bela in zelena barva), je dovolj preprost in razpoznaven v crno-belem natisu. Vodstvu ZES je bil prvic z okrožnico ponujen 8. julija 2018, javnosti in clanstvu pa 22. julija, vendar je bilo malo odzivov, nobeden odklonilen. Jeseni 2018 je bil logotip strokovno oblikovan in je na razpolago v 5 inacicah za razlicne namene ter v treh formatih: jpeg, pdf in psd. Kljub pisnemu gradivu so delegati pozorno spremljali dodatne obrazložitve (Foto A.Ž.) V razpravi je Peter Grbec opozoril, da je IO ZES izve-del izbor loga neskladno s sklepom lanske skupšcine ter izrazil nestrinjanje z izbranim logotipom. Po koncani razpravi je bila z vecino sprejet sklep (1 glas proti, 2 vzdržana): Sklep 5: Skupšcina sprejema predlog logotipa in potrjuje njegovo uporabo v poslovanju ZES do nadaljnega. K 6. tocki: Gradivo s predlogom za priznanja ZES ter utemelji-tvami je bilo razdeljeno na skupšcini. Predlog je obraz-ložil Janez Jug. Soglasno je bil sprejet: Sklep 6: Skupšcina podeljuje priznanja: Castna clanica Združenja za esperanto Slovenije Sonja TAVCAR (posthumno) Castni clan Združenja za esperanto Slovenije Franjo VETRIH Castni clan Združenja za esperanto Slovenije Vinko OŠLAK Castni clan Združenja za esperanto Slovenije Janez ZADRAVEC Skupšcina zadolžuje Izvršni odbor, da pripravi ustrezne listine in jih prejemnikom izroci ob primerni priložnosti. Janez Zadravec se je v imenu vse cetverice zahvalil za priznanja (Foto A.Ž.) K 7. tocki: Pod razno je bila živahna razprava, ki se je nadaljevala še pri zakuski v sosednji sejni sobi. Tema so bili pred-logi in ideje za izvedbo nacrta dela v letu 2019. Z gla-sovanjem pa je bil soglasno sprejet: Sklep 7: ZES se vclani v Center nevladnih organizacij Slovenije. Skupšcina se je koncala ob 13:00. Priloge: - seznam prisotnih - porocilo NO za 2018 - dopolnjeno porocilo o delu 2018 vkljucno s porocili društev EDL, EDM in ŽED - porocilo o financnem poslovanju 2018 - dopolnjeni program dela 2019 - financni nacrt 2019 Debata se je nadaljevala pod tocko »razno« (foto A.Ž.) Ker je bilo gradivo za skupšcino ZES že predhodno razposlano po elektronski ozirom klasicni pošti in so morebitne spremembe razvidne iz zapisnika skupšcine, objavljamo v tej številki biltena le porocilo o delu za leto 2018, da bo ohranjeno za morebitno kronologijo in zgodovino esperantskega gibanja v Slovenijji. Vecina dogodkov je bila komentirana in dokumentirana tudi v našem biltenu. Porocilo o delu v letu 2018 V letu 2018 je bila posebna pozornost namenjena esperantskim prireditvam in obvešcanju javnosti ob objavi spletnega Slovensko-esperantskega slovarja Mice Petric na portalu Termania. Organiziranost ZES sestavljajo kolektivni clani ED Ljubljana, ED Mari-bor in ŽED Maribor ter individualni clani iz krajev, kjer ni društva. Društva pripravijo samostojna porocila o delu, ki so sestavni del porocila ZES. V okviru ZES deluje obmocna skupina (sekcija) Posavje v Brežicah. 1. Redna letna in volilna skupšcina ZES je bila v soboto 17. marca 2018 v Ljubljani. 2. Seje Izvršnega odbora: 5 sej - 2 redni (5. 2. in 15. 12.) in tri dopisne. 3. Ustanavljanje sekcij ali društev: V Kulturnem društvu Slovenj Gradec se je oblikovala skupina esperantistov, možnosti za ustanovitev sekcij pa so v Kopru in v Kranju. 4. Administrativno-tehnicne naloge (dopisi, predlogi, porocila, racunovodstvo, davcna prijava, evidence, arhiviranje, urejanje arhiva) se izvajajo na razlicnih lokacijah in v celoti prostovoljno. Racunovodstvo je vodil tajnik ZES Ostoj Kristan. 5. IO ZES usklajuje delo kolektivnih clanov in v sodelo-vanju z društvi in klubi prireja vecje skupne prire-ditve ter skrbi za obvešcanje javnosti in pridobiva-nje novih clanov. 6. ZES ima status društva v javnem interesu, zato je IO ZES veckrat povabil esperantiste in prijatelje giba-nja, da donirajo del dohodnine. Obvešcanje 1. Izdali smo štiri številke glasila Informacije / Informoj v tiskani in elektronski obliki. Uredil jih je O. Kristan, T. Longyka pa lektoriral. 2. ZES obvešca clanstvo in javnost tudi preko spletišca www.esperanto.si, ki ga je urejal Janez Jug in objavil 16 prispevkov. Svoja spletišca imajo tudi ED Mari-bor in ŽED Maribor ter Anton Mihelic iz sekcije Posavje ter Peter Grbec iz sekcije Obala. 3. Priprava informativnega gradiva 4. Clani so obvešcali javnost preko sredstev javnega obvešcanja. Objavljeni so bili naslednji prispevki in oddaje: - Dnevnik je 20. februarja 2018 v rubriki Odprta stran objavil komentar Janeza Zadravca o maternem jeziku kot clovekovi pravici. - Nedeljski dnevnik je 21. februarja 2018 objavil celostranski razgovor s predsednikom ZES Janezom Zadravcem ob mednarodnem dnevu maternega jezika. - Dnevnik je 31. marca 2018 porocal o dveh fran-coskih esperantistih, ki sta se na kolesarskem potovanju do Japonske ustavila v Ljubljani in se družila z našim esperantistom Andrejem Žumrom. - Dolenjski list je v prilogi Živa 29. marca objavil na dveh straneh intervju z Antonom Mihelicem o esperantu v Posavju. - Delo je 8. maja 2018 v rubriki Književni listi izcrpno porocalo o predstavitvi nove izdaje dvojezicnega romana Blejski zvon / La sonorilo de Bled, ki je bila na Bledu. - Delo 7. julija 2018 in Dnevnik 10. julija 2018 sta objavila clanek Janeza Zadravca pod naslovom Drugi tuj jezik že drugic išce zdravo pamet? Cla-nek opozarja na sedanjo zgrešeno jezikovno poli-tiko, zlasti pri doktrini poucevanja tujih jezikov. - Radio Slovenija 3 – ARS je v dveh zaporednih torkovih oddajah Jezikovni pogovori 24. in 31. julija 2018 gostilo Vinka Ošlaka, ki je nanizal vrsto zanimivosti o esperantskem gibanju in o svojih izkušnjah z esperantom. - TV Slovenija 1 je 26. julija 2018 v osrednji infor-mativni oddaji porocala o svetovnem dnevu esperanta in o dnevu odprtih vrat ZES s slikov-nim gradivom, ki ga je posnela ekipa RTVS. - Portal Siol.net je 26. julija 2018 v rubriki Novice objavil clanek o esperantu, ki vsebuje osnovne podatke, primer esperantskih izrazov, šestmi-nutni videoposnetek izjav petih esperantistov od rojstva ter povezavo na spletišce ZES s povabi-lom na dan odprtih vrat. - Vecer je 8. avgusta 2018 objavil v rubriki Lokalno – Koroška intervju z Davorinom Juracem o njegovi udeležbi na kongresu UEA v Lizboni ter o njegovi življenjski poti. - Koroški Radio Slovenj Gradec je decembra 2018 v oddaji Kulturni drobir predstavilo sekcijo espe-rantistov Kulturnega društva Slovenj Gradec. Gosta oddaje sta bila Alojzija Prošev in Davorin Jurac. Posneta je bila v esperantskem koticku Knjižnice Ksaverja Meška. - Nedeljski dnevnik je 31. decembra 2018 objavil odziv Janeza Zadravca na clanek Mir, nemir, vojna. V odzivu je opozorilo na dve resoluciji Uneska, ki priporocata pouk in uporabo espe-ranta, ter na pomen esperanta za zmanjševanje nestrpnosti, napetosti in nesporazumov, ki cesto vodijo v mednarodne konflikte. 5. Priprava enotne oblike stojnice za javno predstavi-tev – ni bilo izvedeno. 6. Obvešcanje clanov poteka po elektronski in klasicni pošti. Po elektronski pošti so bile razposlane z okrožnicami 4 številke biltena Informacije / Infor-moj, vabila in druga obvestila na 76 naslovov, s klasicno pošto je bilo obvešcanih 20 clanov in clanic. Ucenje in poucevanje esperanta 1. Vzdrževanje slovenšcine na spletišcu lernu.net: Janez Jug je nadaljeval prevajanje tecaja v sloven-šcino na prenovljenem spletišcu lernu.net. 2. Posodobitev ucnega nacrta za esperanto kot izbirni predmet ni opravljena. 3. Sodelovanje pri pripravi in izdaji ucbenikov. 4. Tecaji - Ucenje esperanta se zadnja leta zelo širi in uveljavlja; v slovenskem jeziku so na razpolago tecaji na spletišcih https://learn.esperanto.com/sl/, https://lernu.net/sl in http://www.kurso.com.br/index.php?sl. - Februarja 2018 se je z nastopom in priložnostno razstavo zakljucil zacetni tecaj esperanta v Raz-vojno-izobraževalnem centru Novo mesto, ki ga je vodil Anton Mihelic. - Nadaljevalo se je ucenje esperanta na OŠ Antona Ukmarja Koper, kjer Peter Grbec vodi tecaj ob hkratni uporabi spletne aplikacije Duolingo. - V medgeneracijskem centru Kranj poteka od septembra 2018 dalje tecaj esperanta pod mentorstvom EDL (vodi ga Gregor Markic) v okviru programa Vesele urice. - Drugi tecaji društev so navedeni v njihovih porocilih o delu. Raziskovanje in znanost 1. Vzdrževanje in urejanje strokovne knjižnice: Z urejanjem strokovne knjižnice ZES je nadaljeval Tomaž Longyka. 2. Priprava elektronske izdaje slovensko-esperantske-ga slovarja. Sredi leta 2018 je bila zakljucena druga faza digitalizacije Slovensko-esperantskega slovarja Marije Petric. Spletni slovar je bil 26. julija objavljen na portalu Termania in je brezplacno dostopen. IO ZES je decembra imenoval 4-clanski uredniški odbor, ki bo skrbel za dopolnjevanje slovarja. 3. Sodelovanje pri oblikovanju jezikovne politike. ZES se je vkljucil v pripravo Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019–2023 in javno razpravo o njej. Ministrstvu RS za kulturo je posre-doval svoje predloge in dopolnilne razlage. 4. Janez Zadravec je na simpoziju o Martinu Kojcu septembra 2018 v Ormožu predstavil referat o vlogi Kojca v esperantu. 5. Organizirali smo predavanji dr. Giorgia Silferja, so-avtorja obsežne Zgodovine esperantske književno-sti, ki sta bili 25. oktobra 2018 v Literarni hiši v Mari-boru in 26. oktobra 2018 v Slovenskem centru PEN v Ljubljani. Predavanji o esperantski književnosti sta konsekutivno prevajala iz esperanta v slovenšcino Vinko Ošlak in Janez Jug. Založništvo in prodaja knjig 1. Sodelovanje z založbami pri prevodih in izdaji knjig – v pripravi. 2. Sodelovanje pri prevajanju slovenske leposlovne literature v esperanto. ED Maribor je izdalo drugo popravljeno dvojezicno izdajo esperantskega romana La sonorilo de Bled / Blejski zvon, ki ga je leta 1936 napisal Stevan Živanovic, v slovenšcino pa prevedel Milan Jarnovic. 3. Prodaja knjig. Za prodajo in izposojo knjig (libro-servo) je skrbel Ostoj Kristan. 4. Esperantska sekcija Kulturnega društva Slovenj Gra-dec je v sodelovanju s TIC Slovenj Gradec izdala tu-risticno zgibanko mesta Slovenj Gradec v esperantu. 5. Vzpostavljene so bile esperantske police v knjižnici OŠ Antona Ukmarja v Kopru in Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec. 6. Organizirali smo javni predstavitvi knjige La sonorilo de Bled / Blejski zvon v knjižnici na Bledu 19. aprila 2018 in v Centru PEN v Ljubljani 14. maja 2018. Skupne prireditve in predstavitve 1. Mednarodni dan maternega jezika (21. 2) 2. Dan esperanta (26. 7.). V cetrtek 26. julija 2018 ob Svetovnem dnevu esperanta je Združenje za esperanto Slovenije pripravilo Dan odprtih vrat. Udeležilo se ga je 36 udeležencev, predvsem esperantistov, iz razlicnih krajev Slovenije. V programu srecanja so bila tri predavanja, delavnica za otroke in razstava esperantske literature. 3. Bogracfest (26. 8.) 4. Evropski dan jezikov (26.9.) 5. Srecanje na tromeji A-I-S (9.9.) 6. Dan clovekovih pravic (10.12.) 7. Zamenhofov dan oz. Dan esperantske knjige (15. 12.). Skupna slovenska proslava ob Zamenhofovem dnevu z bogatim strokovnim in kulturnim progra-mom je bila v Mariboru 15. decembra. Udeležilo se je je preko 30 clanov in gostov. Prvic je bil predstav-ljen prevod Aškerceve Godceve balade v esperanto. 8. Ostale javne prireditve: - Na Paradi ucenja smo 16. maja 2018 nastopili s stojnico in predstavitvijo esperantske literature v Kranju in v Novem mestu. - ŽED Maribor je proslavilo 60. obletnico obstoja 9. junija 2018 v Lendavi v sklopu odmevne priredit-ve Medgeneracijsko sožitje med društvi. - Izvedenih je bilo vec predstavitev esperanta na šolah, vrtcih, medgeneracijskih centrih, knjižnicah itd. Mednarodno sodelovanje 1. Sodelovanje z UEA (Universala Esperanto Asocio) – delegat in sodelovanje z EEU (Europa Esperanto Unio) – delegat: - Sodelovali smo z UEA glede usmeritev, spre-memb števila clanov, narocanja literature in placila clanarine. - Sodelovali smo z EEU s pobudami, povezanimi s »Projektom Esperanto«, in glede sprememb števila clanov in placila clanarine. 2. Sodelovanje na konferenci Alpe-Jadran, kongresu UEA, TEJO, ILEI, IFEF: - 20. esperantska konferenca Alpe – Jadran je bila v Bjelovaru od 8. do 10. junija 2018. Konference se je aktivno udeležila delegacija 5 esperantistov iz Slovenije. - 103. kongresa UEA v Lizboni od 28. julija do 4. avgusta 2018 se je kot delegat ZES udeležil Davorin Jurac. 3. Sodelovanje z esperantskimi organizacijami sosed-njih držav (A,I,M,H). Nadaljuje se uspešno medna-rodno sodelovanje društev, npr. Ljubljana s Trstom, Maribor z Gradcem, Lendava s Szombathelyjem. ŽED Maribor vzdržuje clanstvo in sodelovanje z Mednarodno zvezo železnicarjev-esperantistov IFEF. Redno se tudi udeležujemo srecanja esperan-tistov na tromeji Pec nad Retecami vsako drugo nedeljo v septembru. 4. Vkljucili smo se v Antologijo dežel Enega pasu in ene poti v sodelovanju z Esperantskim muzejem Univerze Zaozhuang na Kitajskem. Prispevali smo esperantsko-slovenski slovar in prevode 4 sloven-skih del v esperanto (France Prešeren, Srecko Kosovel, Prežihov Voranc in Boris Pahor). Sodelovanje z ustanovami in sorodnimi organizacijami 1. Sodelovanje z Ministrstvom za kulturo RS (NPJP), Ministrstvo za šolstvo RS (Unesco). ZES se je vkljucil v pripravo Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019–2023 in javno razpravo o njej. Ministrstvu RS za kulturo je posredoval svoje predloge in dopolnilne razlage. 2. Povezovanje z organizacijami in društvi, ki imajo podobne cilje (Društvo klasikov itd.) 3. Sodelovanje s cetrtno skupnostjo Ljubljana Center . Souporaba pisarne na Štefanovi 9 ter sejne sobe in dvorane na Štefanovi 11. Honoraj membroj de SIEL Komisija za podeljevanje priznanj, ki jo je imenoval IO ZES 15. decembra 2018, je v skladu s Pravilnikom o po-deljevanju priznanj ZES obravnavala evidentirane pred-loge in predlagala skupšcini naslednje štiri prejemnike priznanja Castni clan oziroma Castna clanica Združenja za esperanto Slovenije: Sonja Tavcar Franjo Vetrih Vinko Ošlak Janez Zadravec. Utemeljitve: Sonja Tavcar se je rodila v Ljubljani 15. 5. 1922 in je bila esperantistka od leta 1955 do smrti marca letos. Kot predmetna uciteljica slovenšcine in nemšcine na osnovnih šolah je dolga leta delovala na podrocju uvajanja esperanta v šole, pri razvoju metodike pouka esperanta, pri usposabljanju uciteljev esperanta ter tudi sama poucevala esperanto na šolah. Med drugim je sodelovala na pedagoškem seminarju v Kranjski gori, sodelovala z Delavsko univerzo, priredila tecaj po Cseh-metodi, leta 1981 poslovenila in priredila prvi ucbenik po zagrebški metodi, sodelovala pri projektu uvedbe esperanta v šole (PDE), sodelovala pri usposabljanju uciteljev esperanta na Pedagoški akademiji v Ljubljani ter vodila sekcijo uciteljev esperanta v JAPE in v ILEI. Sonja Tavcar je tudi v visoki starosti spremljala delo slovenskih esperantistov. Franjo Vetrih se je rodil v Mariboru 9. 3. 1927 in je esperantist postal med študijem ekonomije v Zagrebu okoli leta 1955. Je diplomirani ekonomist, upokojil se je leta 1991. Od leta 1959 je deloval v ED Maribor (pred-sednik med 1972 in 1979) in v podrocnem odboru ZES (predsednik med 1962 in 1965). Med drugim je bil predsednik Stalnega organizacijskega odbora usklaje-valnih konferenc za uvedbo esperanta v šole (PDE) v letih 1967 – 1976 in je v Mariboru organiziral 10 med-narodnih konferenc. Je soavtor knjige 70 let esperanta v Mariboru. Franjo Vetrih še spremlja dogajanja v našem gibanju in prispeva svoja stališca. Mag. Vinko Ošlak se je rodil v Slovenj Gradcu 23. 6. 1947 in je esperantist od leta 1963. Magisterij iz filo-zofije je pridobil na Mednarodni akademiji znanosti v San Marinu. Je naš najbolj plodovit publicist, predava-telj, prevajalec in pisatelj. Razen v esperantu objavlja tudi v slovenšcini in nemšcini. Z družino živi v Celovcu in pogosto obiskuje domace Prevalje, Slovenj Gradec, Bled, Ljubljano in Maribor, kjer je aktiven v vec svojih dejavnostih od filozofije preko andragogike, Trubarje-vega foruma, PEN itd. do esperanta. Je reden sodela-vec revije Literatura foiro in clan Esperantskega centra PEN. Med drugim pomaga s svojim bogatim znanjem in izkušnjami pri delovanju EDM in esperantske sekcije pri Kulturnem društvu Slovenj Gradec ter pri esperant-skem oddelku Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Njegov esperantski opus obsega prevode iz vec jezikov v esperanto, zlasti iz slovenšcine, prevode iz esperanta v slovenšcino, originalna dela v esperantu (eseji, proza, pesmi, razprave, clanki itd.), slovaropisje, uredništvo itd. Seveda je tudi opazen publicist na podrocju uveljavljanja esperanta v vec jezikih in v mnogih medijih. Janez Zadravec seje rodil v Ljutomeru 21. 11. 1944 in je esperantist od leta 1967. Po poklicu je elektrotehnik in inženir organizacije, služboval pa je najprej v Mariboru in nato v Ljubljani. Z Ano Ferrer, ki jo je spoznal na sve-tovnem esperantskem kongresu v Madridu, in dvema hcerama predstavljajo pravo esperantsko družino, eno redkih v Sloveniji. Vsa družina je aktivna v esperant-skem gibanju. Najprej je deloval v mladinski sekciji EDM, bil predsed-nik EDM v letih 1970 in 1971, kasneje pa je bil tajnik in nato med leti 1984 in 1993 predsednik Zveze društev za mednarodni jezik esperanto Slovenije. Eno leto je bil tudi predsednik Jugoslovanske esperantske zveze. Nje-govo organizacijsko delo se je nadaljevalo tudi po osamosvojitvi Slovenije in je zaslužen za ponovno oživitev EDL in uspešnost mnogih programov v ZES in drugih društvih. Je plodovit publicist o jezikovni enakopravnosti in esperantu v slovenskih medijih, uredil je vec doku-mentarnih gradiv (Mednarodni jezik esperanto in jezikovna demokracija, 1996, Gradivo za zgodovino gibanja za mednarodni jezik esperanto v Sloveniji, 2001, Ljudje in dogodki, 2007). Objavil je prevod dela zgodb iz Butalcev Milcinskega v TEA-bulteno (2014). Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL Zapisnik letnega obcnega zbora EDL ki je bil v torek, 12. marca 2019, ob 18. uri v Ljubljani v sejni sobi MOL – Oddelka za lokalno samoupravo, Štefanova 11. Vsi clani društva so predhodno pravocasno prejeli pisno vabilo in gradivo za zbor po klasicni ali elek-tronski pošti. Prisotnih je bilo 13 clanov društva. Seznam prisotnih je priloga k temu zapisniku. K 1. tocki Redni letni obcni zbor je pozdravila pred-sednica društva Nika Rožej. Ugotovila je, da je dose-žena sklepcnost in da lahko obcni zbor nadaljuje z delom. V delovne organe so bili soglasno izvoljeni: delovni predsednik – Janez Zadravec, zapisnikar – Ostoj Kristan, overovatelja zapisnika – Tomaž Longyka in Milan Škrlj. Predlagan in sprejet je bil naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepcnosti, izvolitev organov obcnega zbora (delovnega predsednika, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika) in potrditev dnevnega reda 2. Porocilo o delu, financno porocilo in porocilo Nad-zornega odbora za leto 2018 3. Razprava in sprejemanje porocil 4. Predstavitev programa dela in financnega nacrta za leto 2019, razprava in sprejemanje 5. Delegiranje 5 zastopnikov društva za skupšcino ZES 6. Razno Tokrat ni bilo problema s sklepcnostjo (Foto J.J.) K 2. tocki Predlog poslovnega porocila društva za leto 2018, ki vsebuje poleg splošnega dela še porocili o delu društva in o financnem poslovanju v letu 2018, je bil predhodno poslan z vabilom. Porocilo je dodatno obra-zložil Ostoj Kristan. Porocilo Nadzornega odbora s sestanka dne 6. 3. 2019 je podal Janez Jug in posebej pohvalil vestno vodenje financ. Obe porocili sta prilogi k temu zapisniku. K 3. tocki V razpravi o poslovnem porocilu, ki poudar-ja uspešno dokoncanje projekta »Spletni slovensko-esperantski slovar«, delo z otroki v vrtcu, redne uradne ure dvakrat mesecno in zgledno aktivnost nekaterih clanov društva, so bile poudarjene nekatere slabosti dejavnosti društva, to je neizvajanje nekaterih nacrto-vanih aktivnosti ter posledicno neuspešno pridobivanje prostorov društva in pridobivanje novih clanov. Pri-pombe iz razprave bodo uporabljene za dopolnitev programa dela za naslednja obdobja. Obcni zbor je po razpravi o porocilih sprejel nasled-nji sklep: Sklep 1: Obcni zbor soglasno sprejema Porocilo o delu v letu 2018, Porocilo o financnem poslovanju za leto 2018 in Porocilo Nadzornega odbora. K 4. tocki Predloga programa dela in financnega nacrta za 2019 sta bila v pisni obliki posredovana z vabilom na letni zbor. Dodatno ju je obrazložil Ostoj Kristan. Opozoril je, da je treba v programu dela, ki obsega kar 21 postavk, posebej predvideti kandidiranje za sredstva JSKD in spremljati spletišce Centra NVO, kjer so koristne usmeritve za delo društev. V razpravi je Janez Jug predlagal novo postavko pro-grama 22 »Priprava proslavitve 100. obletnice dru-štva«. IO društva naj pripravi nabor akcij in predlog programa proslavitve. Mia Gregoric je predlagala v zvezi s postavko 18 »Animiranje in pridobivanje cla-nov« intenzivno publiciranje na spletnih straneh in fb-profilih društva in njegovih clanov ter izvedbo srecanj na terenu (izleti, obiski prireditev itd.). Janez Zadravec je predlagal v okviru postavke 1 »Sodelovanje z drugimi društvi« obnovitev rednih srecanj v trikotu Reka-Trst-Ljubljana. Jerneja Jezernik je opozorila v zvezi s postav-ko 12 »Izdaja slikanic«, da zaradi majhnega povpra-ševanja v Sloveniji Založba MK ni najbolj primerna, morda bi bila manjša založba bolj zainteresirana zaradi mednarodne uveljavitve. Postavka 10 »Turisticni pro-spekti in vodenje« je lahko usklajevana v okviru ZES, saj tudi EDM in sekcija Slovenj Gradec izvajajo podobno aktivnost. Ob predpostavki, da izvršni odbor glede na trenutne razmere lahko program dela prilagodi, je bil sprejet sklep: Sklep 2: Program dela ED Ljubljana in financni nacrt za leto 2019 se sprejmeta. Dopolnjeni program dela in financni nacrt sta prilogi k zapisniku letnega zbora. V razpravi je bilo izraženih vec tehtnih pripomb (Foto J.J.) K 5. tocki Predlagano je bilo, da zbor glede na število clanov društva delegira 5 zastopnikov društva za skupšcino Združenja za esperanto Slovenije in poravna ustrezno clanarino kolektivnega clana v ZES. Zastopniki morajo biti dejavni v organih ZES ter imajo aktivno in pasivno volilno pravico v skupšcini ZES. Sklep 3: Kot zastopniki ED Ljubljana za skupšcino ZES 18. 3. 2019 se imenujejo: Ana Ferrer Zadravec, Janez Jug, Tomaž Longyka, Nika Rožej in Janez Zadravec. K 6. tocki Ni bilo razprave. Letni obcni zbor je bil zakljucen ob 19.30 uri. Ker je bilo gradivo za obcni zbor EDL že predhodno raz-poslano po elektronski ozirom klasicni pošti in so mo-rebitne spremembe razvidne iz zapisnika zbora, objav-ljamo v tej številki biltena le porocilo o delu za leto 2018, da bo ohranjeno za morebitno kronologijo in zgodovino društva. Vecina dogodkov je bila komenti-rana in dokumentirana tudi v našem biltenu. Porocilo o delu društva v letu 2018 Delovanje clanov EDL je mocno prepleteno s progra-mom dela Združenja za esperanto Slovenije (ZES), tako da so izvedene dejavnosti ZES v veliki meri tudi rezultat dela clanov EDL. Program dela EDL za leto 2018 ni bil v celoti uresnicen zaradi premajhnega števila aktivnih clanov. . Sodelovali smo z drugimi društvi in sekcijami (EDM, ŽED, KEP, TEA, ED Reka) in ZES. . Udeležili smo se redne skupšcine ZES (4 zastopniki EDL in 3 kot individualni clani ZES). . Udeležili smo se in sodelovali v programu »Zamen-hofovega dne« z bogatim kulturnim programom ter druženjem dne 15. decembra v Mariboru (izvajalci Jug, Zadravec, Kristan, udeležba 6 clanov) . Izvedli smo predstavitev esperanta na osnovnih šolah: pocitniško varstvo na OŠ Ledina in EDJ na OŠ Trnovo (izvajalec Rožej). . Nadaljevali smo predstavitve esperanta v vrtcu Viški gaj v Ljubljani za tri skupine (tudi za starše), 21. maja in 27. septembra (izvajalca Rožej in Žumer). . Nastopili smo na prireditvah Tedna vseživljenj-skega ucenja Parada ucenja 16. maja v Kranju (stojnica, recitacija) (izvajalci Rožej, Ferrer, Zadravec in Kristan). . Nadaljevali smo esperantsko mentorstvo na OŠ Simon Jenko v Kranju (seznanjanje z esperantom ob EDJ, igrice, pesmi) (izvajalec Rožej). . Izvajamo krožek ucenja esperanta v okviru progra-ma Vesele urice v Medgeneracijskem centru Kranj vsak 2. in 4. torek v mesecu (izvajalca Markic, Rožej). . Udeleževali smo se rednih uradnih ur ZES in EDL vsakega 1. in 3. torka v mesecu, na katerih se prakticira pogovor v esperantu in opravijo aktualne organizacijske naloge. . Sodelovali smo na odmevnem Dnevu za esperanto 26. julija v Ljubljani z zanimivim programom in raz-stavo knjig (izvajalci Rožej, Jug, Kristan). . Udeležili smo se predavanja dr. Silferja v Sloven-skem centru PEN 26. oktobra (11 clanov) . Objavili smo vec krajših in daljših vesti in clankov v tiskanih in elektronskih medijih ter na radiu in tako popularizirali esperanto. . Udeležili smo se 20. konference esperantistov Alpe - Jadran v Bjelovaru med 8. in 10. junijem (Jug, Škrlj). . Sodelovali smo pri izdajanju glasila Informacije / Informoj (urejanje, lektoriranje, prispevki) (Kristan, Longyka, Rožej, Zadravec). . Prispevali smo vsebine in sodelovali pri urejanju strani na spletišcu esperanto.si (Jug). . Uspešno smo zakljucili fizicno izvedbo in financira-nje projekta v sodelovanju ZES za izdajo prenovlje-nega slovensko-esperantskega slovarja Mice Petric (spletna verzija, vzdrževanje v teku) (nosilec projekta Jug). . Izvedli smo potrebne minimalne administrativne naloge (obvešcanje clanstva po klasicni ali elek-tronski pošti, priprava obcnega zbora, sestanka NO, sej IO, racunovodenje in racunovodsko poro-canje, zakljucni racun, davcna prijava, deponiranje prostih sredstev itd.) (Rožej, Kristan). Govorni vecer o projektu Turizem Združenje za esperanto Slovenije ima v svojem programu dela tudi projekt Turizem. Projekt obsega vec aktivnosti, kot so priprava brošur in vodnikov v esperantu, sodelovanje s turisticnimi vodici, turisticne informacije na naših spletišcih, spremljanje esperan-tistov pri ogledih itd. Kolegice in kolegi iz EDM že dalj casa izvajajo samostojno akcijo pod imenom Biseri Maribora, ki prav tako po vsebini sodi v zasnovo projekta Turizem. V EDL oživlja to podrocje dela Milan Škrlj. Za prvo pokušino je prevedel vecje število krajših opisov ljubljanskih znamenitosti v esperanto. Zato smo redno srecanje v uradnih urah ZES (vsak 1. in 3. torek v mesecu ob 18. uri), ki je vedno tudi govorni vecer v esperantu, dne 5. marca posvetili projektu Turizem. Bilo nas je relativno mnogo, zbralo se nas je sedem (Škrlj, Jug, Zadravec, Ferrer, Kristan, Lindic in Žumer). Diskutirali smo o vsebini projekta Turizem, o proble-matiki prevajanja in o povezovanju esperantistov s posebnim interesom za to dejavnost iz vse Slovenije. Menili smo, da bi bilo pametno iniciativo za izvedbo projekta zaupati trojki Markic, Škrlj in Štruc. O.K. Iz dejavnosti EDM El la agado de ESM esperanto_maribor_logo_stran Povzetek zapisnika letne skupšcine EDM ki je bila v dvorani Mestni cetrti Center Maribor, Kacova 1, dne 20. 2. 2019 med 17:00 in 18:30 uro. Prisotni: Mario Vetrih, Klaus Nekrep, Karl Kovac, Adela Lešnik, Izidor Golob, Franc Vogrin, Janko Štruc, Zlatko Tišljar, Ruža Tišljar, Davorin Jurac, Maja Kovacic, Melita Cimerman, Zdenka Rojc, Zdravko Kokanovic. Na predlog predsednika društva Maria Vetriha je bil sprejet dnevni red iz vabila. V delovno predsedstvo so bili izbrani Klaus Nekrep (predsednik delovnega predsedstva) ter Adela Lešnik in Franc Vogrin kot overitelja zapisnika ter Mario Vetrih za zapisnikarja. Prisotnih je bilo 14 clanov društva (od 24). Predsedu-joci je ugotovil, da je skupšcina sklepcna. Porocilo o delu v letu 2018 in financno porocilo je podal predsednik društva in sta prilogi k zapisniku. Porocilo Nadzornega odbora društva je podal Klaus Nekrep (predsednik Milan Jarnovic je umrl). Porocilo je priloga zapisnika. V razpravi o porocilih je bilo ugotovljeno, da je treba k porocilu o delu dodati . udeležba Davorina Juraca na 20. konferenci Alpe-Jadran in . obisk Melite Cimerman pri esperantistih v Gradcu (Graz) v zacetku decembra. Vsa tri porocila so bila z dopolnitvami iz razprave soglasno sprejeta. V razpravi o nacrtu dela za leto 2019 ter o predlogu financnega nacrta za leto 2019, ki sta prilogi zapisnika, je bilo sklenjeno, da je treba v nacrtu dela dodati predstavitev knjige Blejski zvon v Mariboru in udeležbo na 86. kongresu italijanskih esperantistov v Trstu (24. - 31 avgust 2019). Nacrta sta bila z dopolnitvami soglasno sprejeta. Zaradi smrti clana predsedstva Aleksandra Pistorja in predsednika Nadzornega odbora Milana Jarnovica so bili soglasno izvoljeni: - za novega clana predsedstva: Zdenka Rojc, - za novega clana NO: Franci Vogrin ter - za predsednika NO: Klaus Nekrep. Porocilo o delu EDM za leto 2018 - Dne 10. januarja smo imeli po-novoletno srecanje. - Redna letna skupšcina je bila 21. februarja. - 19. aprila smo v knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu prvic širši javnosti predstavili knjigo, ki jo je izdalo društvo: Blejski zvon | La sonorilo de Bled. - Naslednja predstavitev je bila v Ljubljani v Sloven-skem PEN centru 14. maja. Predstavitve se je ude-ležila tudi srbska veleposlanica Zorana Vlatkovic. - Predstavitev društva ob Tednu ljubiteljske kulture (TLK) 17. maja v MC Center. - Izdelava projektov in prošenj za financiranje društva za JSKD (junij 2018). - Davorin Jurac se je od 8. do 10. junija udeležil mednarodne konference Alpe-Jadran v Bjelovaru. Konference se je udeležilo 100 esperantistov iz šestih držav: Avstrije, Madžarske, Bosne in Herce-govine, Hrvaške, Slovenije in Italije. - Ob 131 letnici esperanta 26. julija smo skupaj z Zvezo za esperanto Slovenije v Ljubljani pripravili informativni dan. - Davorin Jurac se je od 28. julija do 4. avgusta udeležil Svetovnega esperantskega kongresa v Lizboni (Portugalska). - Clani društva smo se v Ormožu 21. septembra udeležili znanstvenega simpozija o delu psihologa, avtorja knjig in esperantista Martina Kojca. - Srecanja esperantskih pisateljev in prevajalcev v Hrašcini na Hrvaškem 15. septembra se je udeležil Zlatko Tišljar. - V knjižnici v Slovenj Gradcu smo se udeležili preda-vanja Vinka Ošlaka »Komunikacija in vprašanja pravicnosti«. - Predstavitev esperanta ob Evropskem dnevu jezi-kov (EDJ) 26. septembra v Dijaškem domu Maribor. - V cetrtek 25. oktobra smo v Literarni hiši gostili vid-nega esperantista dr. Gioriga Silferja, ki je predaval o esperantski književnosti. - Melita Cimerman je v zacetku decembra obiskala esperantiste v Gradcu (Graz). - Ob koncu leta smo skupaj z Zvezo za esperanto Slo-venije imeli 15. decembra zakljucno prireditev z udeležbo 32 clanov in simpatizerjev. Osrednja tema je bila »Življenje in delo Martina Kojca«. Avtorica biografije o Martinu Kojcu gospa Helena Srnec, predsednica Kulturnega društva Prasila je predstavila svoje delo. - Clani društva v okviru svojih konverzacijskih srecanj pripravljajo turisticni vodic po Mariboru v esperan-tu. Vodic se nahaja na spletu (dosedanje opravlje-no delo): http://esperanto-maribor.si/biseri-maribora/. Po potrebi bo tudi natisnjen in posredo-van Turisticnemu društvu in ostalim interesentom. - Urejanje spletne strani društva: www.esperanto-maribor.si ter Facebook strani. Iz dejavnosti ŽED El la agado de FES Kunveno de FES-anoj Anoj de la Fervojista Esperanto Societo Maribor (FES) havis sian kunvenon 2019 sabate, la 2-an de marto, inter la 11-a kaj 13-a horo en la ejo de la urbokvartalo Maribor-Centro, Kacova-strato 1. La societo en la 2018-a jaro havis antau la okuloj precipe la 60-an datrevenon de sia ekzisto. Pro tio ili al la regulaj tagordo-punktoj envicigis apartan: solena dono de la rekonoj al pliaj du geanoj. Tri laudaj kaj aprobaj cartoj estis donitaj dum la cefa arango, kiel sekvas en la priskribo. Kronologia priskribo de la okazajoj: - En la 1-a kvartalo s-ro Mirkovic en ejoj de AKS - Asocio de kulturaj societoj Lendava - gvidis la komencan kurson de Esperanto, kiun partoprenis 5 kursaninoj. Por tiuj li organizis la 8-an de majo ekskurson al Gracaj esperantistoj (Austrujo). - La cefa arango por la 60-a societa jubileo okazis la 9-an de junio komence de la 10-a prezentado de kulturaj societoj „Intergeneracia kunvivado de societoj“ en la salonego de Kultura domo Lendava jene: Prezidantino de la AKS Danijela Hozjan post antauparolo al societa reprezentanto enmanigis dankcarton pro kunlaboro de la FES sekcio je tia arango. Poste sur granda tolo kaj tra lautparoliloj komencigis prezento de tri popularaj kantoj de kita-risto kaj kantisto Emanuelo Rovere en esperanto. Post komenco de la dua kanto la sono kelke mallautigis kaj sur scenejon ekpasis prezidanto de la Societo, kiu salutis multnombran publikon kaj diris jenon (en slovena lingvo): „En la Societo ni estas fieraj je nia aktiva sekcio tie en Lendava, kia plurjare sukcese agadas kun la asocioj de la urbo. Li emfazis la inter-nacian apartenajon de Esperanto, kiun peras ankau jus ludataj poemoj“. Sian alparolon li finis per distingo de rekonoj kaj aproboj, unue al prezidantino de AKS Danijela Hozjan pro daura bona kunlaboro kun FES-sekcio, kaj poste al du fidelaj aninoj de la societo: s-ino Matilda Grosek, kasistino el Maribor kaj al s-ino Mira Lipicar el Koper pro antau jaroj tradukita Societa lernolibro de Esperanto. - Ili ordigis la tombon de d-ro Henriko Haas en Graco kaj ankau restarigis amikajn kontaktojn kun Graca esperanta klubo, kiujn oni devus daure flegi. - Societano K. Kovac la 20-an de oktobro partoprenis 5-horan tradician Maister-marson ekde iama kazerno Maribor-Melje gis Zavrh ce Lenart en Slovenske gorice. Tie pli ol cent ceestantoj akompanis jubilean feston (ankau kun mencio de Esperanto). - S-ro Mirkovic la 2-an de novembro partoprenis feston de la 60-a datreveno de Esperanto klubo „Juna Koro“ kaj la 80-a jardato de gia Prezidanto s-ro Ferenc Kapczandi en Zalaegerszeg (Hu). Ceestis 50 esperan-tistoj, inter ili 15 fervojistoj esperantistoj. - FES-anoj la 15-an de decembro partoprenis feston de la Zamenhofa Tago (Tago de esperanta libro, Tago de homaj rajtoj kaj la 159-a naskigjaro de L. L. Zamenhof), kiun organizis SIEL – Slovenia Esperanto-Ligo Ljubljana kaj ESM – Esperanto-Societo Maribor. * * * Aparta punkto de la FES kunveno do estis solena dono de la rekonoj al siaj du geanoj: unue s-rino Adela K. Lešnik deklamis poemon „Verda stelo sur la brusto“ kaj poste prezidanto K. Kovac al s-ino Karmen Jancar el Gornja Radgona donis laudan carton pro longjara agado en la Societo kaj pro ‚teksado‘ de kulturaj ligoj inter homoj de tiu urbo kaj tiuj trans la lima rivero Muro en Austra urbo Radkersburg. Kaj s-ro Jovan Mir-kovic fine ricevis aproban carton Honora Prezidanto de FES, kion oni argumentis per lia jena rica biografio: Jovan Mirkovic, Dolgovaške Gorice, Lendava, naski-gis en la jaro 1935 en Macavare, Montenegro. Espe-rantisto li estigis kiel lernanto de s-ino Priska Haas. Ano de Esperanto societo Maribor li estigis en la jaro 1957. Tie li agis gis la alpreno de funkcioj en FES Maribor kaj en JAFE – Jugoslavia asocio de fervojistoj esperantistoj. En la jaro 1962 li partoprenis la 47-an Universalan Kongreson en Kopenhago. Tie li ekkonis s-ron Ivo Lapenna kaj lian edzinon Birtte. Tie li ekkonis ankorau multe da aliaj esperantistoj. En la jaro 1966 li parto-prenis la 52-an UK en Budapesto. Ekde Maribor al Budapesto li gvidis Italian Karavanon. En 1968 li kun-agas en komitato de turisma aranjo „Rancarija/Flo-sado“ de Maribor gis Barcs (Hu). Sur „E-floso“ vojagis 36 esperantistoj el 6 landoj, du flosistoj kaj kvaropa muzika ensemblo Vitek. Inter partoprenantoj estis ankau Ursula kaj Giusepe Grattapaglia el Torino, postaj fondintoj de la akceptejo „Bona espero“ en Brazilo. Tio estis la lasta Flosado, car pro konstruo de hidroelektre-joj sur rivero Dravo tio ne plu eblis. En tempo de Inter-nacia Konferenco por enkonduko de Esperanto en lernejojn li zorgis pri organizaj aferoj kaj pri akompano de partoprenantoj dum ilia ‚libera tempo‘, kaj li kondu-kis ilin dum vizito de la urbo kaj cirkauo. Li estis ano de la Loka organiza komitato de la 23-a IFEF (Internacia fervojista esperanto federacio) kongre-so en Maribor de 15-a gis 21-a de majo 1971. Li zorgis pri enlogigo de partoprenantoj. Tio estis en tia tempo sufice postulema tasko, car la kongreson partoprenis 718 partoprenantoj el 18 landoj. La kongreso estis rilate nombro de partoprenantoj la dua plej sukcesa en historio de IFEF. Al tio helpis Jugoslavaj Fervojoj, kiuj al ciu partoprenanto donacis senpagan fervojan bileton por tuta monato majo. Multaj ankorau hodiau rakontas pri vizito al preskau ciu loketo de la tiama stato. De tiam li aktive kunagis en IFEF asocio kiel ano de la Plenumkomitato kaj kunlaboranto de la Terminolo-gia Komisiono por preparo de faka Fervoja terminolo-gio en Esperanto. Li ja estis preskau tuta sian laborpe-riodon ce Fervojoj. Ekde 1970 gis 2010 li partoprenis 22 IFEF kongresojn, kelkajn UEA UKojn kaj multajn aliajn E-kunvenojn. Li organizis tri IFES (Internaciaj fervojistaj esperanto ski-semajnojn) en Slovenujo kaj kunorganizis unu sur Jahorina, post vintraj olimpiaj ludoj. En Val Gardena li gajnis IFEF premion (kombinadon de lingvoscio kaj konkerita loko en skiado), kaj kelkajn aliajn rekonojn; inter ili „Sigelo de urbo Maribor“- 2003. Li ricevis laudojn de urbestroj de urboj: Bologna, Grafenau, Knittelfeld kaj Malbork. Li organizis planton de ido (au greftajo) de „Maljuna Vito“ en Parko de la Mondo en Pola urbo Malbork. Je la nomo de Slovenujo kaj de Maribor gin plantis tiama urbestro s-ro Boris Sovic. Tre sukcesinta ekspozicio Hirosima – Nagasaki en Muzeo de nacia liberigo Maribor, februaro – junio 2010, estis frukto de liaj amikaj kontaktoj kun espe-rantistoj el tiu urbo. Post pluraj ekspozicioj en muzeoj de la nord-orienta Slovenujo la serio somere 2014 finigis en Vitra Salonego de la direkcio de Slovenaj Fervojoj Ljubljana. Resona estis eldono de 40 kompletoj de memoraj postmarkoj A kaj C je la 20-a datreveno de la mem-starigo de Slovenujo, en marto 2011. Inter alio li estas dum jaroj ano de UEA kaj faka delegito por Fervojo. Antau tri jaroj li pro malsano retirigis kiel prezidanto de FES kaj estigis gia sekretario. Li restas aktiva gvidanto de Societa sekcio en Lendava. * * * Dum la laboro per kaj por Esperanto la societanoj deziras al s-ro Mirkovic, estimata Honora Prezidanto, ankorau multe da kontenteco kaj sanon. Karmen Jancar ricevante la rekonon Komentiramo Ni komentas Iz zgodovine gibanja Izjava ob mednarodnem Dnevu maternega jezika Menim, da naša država posveca premalo pozornosti jezikovni politiki in jezikovni demokraciji. Gre na eni strani za podcenjevanje pomena maternega jezika za življenje in razvoj posameznika, družbe in države, ter na drugi strani precenjevanje tujih jezikov in njihovih interesov – predvsem anglešcine. Na Ministrstvu za kulturo RS v delovni skupini za pripravo Nacionalnega programa jezikovne politike RS je naša organizacija predstavila naše utemeljitve in predloge. Gre predvsem za razmislek o mednarodnem jeziku esperantu znotraj Evropske unije in v sistemu pouka tujih jezikov. Ta oblika je že bila zapisana v dosedanjem programu, vendar je ostala neuresnicena. Na Ministrstvu za šolstvo RS oziroma Zavodu za šol-stvo smo prav tako predlagali uvedbo esperanta kot izbirnega predmeta, vendar je bil predlog zavrnjen. Zavod za šolstvo in Nacionalna Unesco komisija pa imata vrsto dokumentov, ki podpirajo naš predlog, zato pricakujemo njihovo javno predstavitev v javni razpravi o spremembah šolskega sistema. Menim torej, da je ob mednarodnem Dnevu mater-nega jezika potrebno zaceti s širšo obravnavo jezikovne politike na kulturno jezikovnem in šolskem podrocju v Sloveniji. Pri tem je izhodišce Splošna deklaracija o clovekovih pravicah in v tem primeru uresnicevanje pravice do maternega jezika ter pravice do enakoprav-nega mednarodnega komuniciranja. Ljubljana, 21. 2. 2019 Janez Zadravec Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj Sonja Tavcar (1922 – 2019) Letos marca smo se poslovili od Sonje Tavcar, ki je bila na skupšcini ZES sprejeta med castne clane naše organizacije. Kot mnoge prosto-voljne organizacije, ki gradijo na dosežkih pre-teklosti in spoštujejo požrtvovalno delo svojih zaslužnih clanov, imamo tudi v ZES priznanje za cast-nega clana. Doslej smo tako sprejeli za castne clane Henrika Haasa, Rudolfa Rakušo in Petra Zlatnarja. Na letošnji skupšcini pa so bili sprejeti Sonja Tavcar, Franjo Vetrih, Vinko Ošlak in Janez Zadravec. V naslednjih letih bomo nedvomno imeli še kar nekaj predlogov, saj imamo še vrsto izjemnih clanov, ki si to priznanje zaslužijo. Praviloma za vse pa velja, da so svoje bogato življenje in neumorno delo trajno povezali z esperan-tom. Sonjo Tavcar je kot osebo lepo predstavil njen vnuk Vito v poslovilnem govoru, ki ga prav tako objavljamo. Sam pa bom nekaj vec povedal o njenem delu za espe-ranto na vec podrocjih. Najprej je bila in ostala uciteljica esperanta, sode-lavka pri usposabljanju uciteljev od leta 1955 v Kranjski gori, vrsti seminarjev na Polževem in drugje, sodelavka na kulturnih festivalih esperantistov Jugoslavije, pouku na Delavski univerzi, na Podiplomskem študiju espe-ranta na Pedagoški akademiji, pri izvajanju triletnega mednarodnega PDE projekta in organizaciji Mednaro-dne šole v Primoštenu. Vrsto let je tudi vodila sloven-sko sekcijo uciteljev esperanta v JAPE in ILEI. Drugo plodno podrocje pa so bili ucbeniki in ucni programi. Prevedla in priredila je Cseh-metodo, Za-grebško metodo, ucbenik En ten tini, ucbenik Junul-kurso, ucni program za Delavsko univerzo ter sodelo-vala pri pripravi programa za izbirni predmet espe-ranto. Še posebej je treba omeniti sodelovanje v biltenu Grajnoj en la vento, ki je izjemen mednarodni dosežek otrok in uciteljev esperanta. To je bil predhod-nik revije Juna amiko, ki ima za ucence esperanta enak pomen, kot nekdaj Ciciban za slovenske otroke. Nekaj posebnega je tudi njeno prijateljevanje z družino Brandenburg iz Nemcije, ki se je ohranilo skozi vec generacij v obeh družinah. Med tesnejše sodelavke pa lahko med drugimi štejemo tudi Slavo Šalamon iz Celja, Anjo Hurcak iz Reke, Catarino Dazzini iz Italije ter seveda »triperesno deteljico« v Kopru – Miro Lipicar, Sonjo Sardoc in Sonjo Tavcar. Danes so razmere tako v organizaciji kot pri pouku esperanta korenito spreme-njene, vendar prav v njenem Kopru pouk nadaljuje Peter Grbec. Gre za drugacne sodobne metode – npr. Duolingo in drugi tecaji preko interneta – vendar se ucenje esperanta uspešno nadaljuje. Zato lahko trdimo, da je njen osebni in strokovni prispevek slovenskemu gibanju za esperanto ohranjen, se nadaljuje in ostaja zgled za vse nas. Dankon kaj honoron al Vi, kara amikino Sonja! J.Z. Babici v spomin Poslovilni govor Vita Rožeja, Žale, 12. marec 2019 Danes tu stojimo in se še zadnjic poslavljamo od mame, babice, prababice, tašce, tete, prijateljice, mi, ki nas nanjo vežejo spomini in kri. Naša Sonja je bila iz drugih casov, iz drugega veka. Njeno ime, Sofija, v stari gršcini pomeni modrost. Njeno življenjsko poslanstvo je bilo jasno. Odrasla je na pogorišcu starega sveta, z upanjem in vero v prihodnost, v cloveka, v znanje. Predenj je lahko postala uciteljica, je morala prestati izpit, ki bi ji to vero lahko vzel. Pa ji ga ni. Iz crepinj clovecnosti, ki so ostale po vojni je sestavljala nov mozaik. S prepricanjem, vztrajnostjo in ljubeznijo... Življenje jo je nagradilo s številnimi prijateljstvi in z novim življenjem, a jo tudi postavilo pred težke preizkušnje. V cvetu svojega življenja je izgubila enega od svojih treh otrok. Vse življenjske preizkušnje je Sonja zmogla. Samostojno. Upala in znala si je narediti življenje takšno, kot ga je hotela, a ga tudi sprejemati takšnega, kot je bilo. Vedela je, da se clovek uci dokler živi in da živi, dokler se uci. Svoje znanje in izkušnje je množila in delila. Mnogim je privzgojila ljubezen do jezika, tega orodja naših misli. "Vec jezikov znaš, vec veljaš", me je naucila. In meje mojega jezika niso bile vec meje mojega sveta. Svetov-ljanka, idealistka, esperantistka je verjela, upala in si upala. "Pokonci glavo nosi, zahtevaj, nic ne prosi!", mi je pravila. Vsak od nas, ki tu stojimo, pozna svojo podobno zgodbo. Njena hiša, je bila vedno tudi naš dom. Skro-men in ljubec. "Pohlevnih ovc gre dost' v en hlev", je znala reci. Zdaj se s Primorske, kjer je preživela drugo polovico svojega življenja vraca v Ljubljano, svoj prvi in zadnji dom, kjer je pred skoraj sto leti ugledala luc sveta in od koder smo ona in mi, kar nas je po njej, odšli v svet. In svet ostaja vreden njenega upanja. Naša babi je bila iz drugih casov, casov, ki jih vec ni. To kar nam je zapustila, pa je brezcasno. Hvala za vse Sonja, zbogom in srecno ... Oficaj horoj – dejorado Antau unu jaro, dum la jarkunveno de SIEL en 2018, oni konstatis, ke la societo nepre bezonas regulajn oficajn horojn por plivigligi sociemon. Oni fiksis la 18-an horon de ciu unua kaj tria mardo de la monato. Kaj de tiam ne okazis, ke iu ne dejoris en la klubejo je la horo. Foje kunvenis nur du au tri, foje nau au dek. Ofte la dejorado funkciis kiel paroliga vespero, kelkfoje kiel kunsido de PK ESL, kelkfoje kiel nia simpla libro-servo. La klubanoj akutimigis (post plijara foresto de tia servo) veni en la klubejon kaj oni nun renkontigas ec se neniu aparta programo estas anoncita. Jes, oni ja daurigos tian bonan praktikon. O.K. Poslovenitev lernu.net Ali zares poznate spletišce lernu.net? Ne le po imenu, ampak podrobno, da lahko pogledate v slovnico, obno-vite kakšno vajo iz tecaja, poišcete kakšno ctivo pri-merne težine, se udeležite foruma, si poišcete kontakt v skupnosti uporabnikov spletišca? Vsekakor se splaca registrirati in si ustvariti racun, da imate dostop do vseh strani in da si spletišce zapomni vaše dosedanje napredovanje ali delo. Spletišce je delno ali v celoti prevedeno v 39 jezikov. Pa poglejmo uporabnike. Skupnost obsega 291.240 oseb, vendar so nekatere registracije zastarele ali vec-kratne. To množico lahko filtriramo po uporabniškem imenu, državi, jeziku, spolu in obstoju slike. Ce izbere-mo državo Slovenijo, dobimo 290 zadetkov, od tega 39 s sliko. Torej se ne odrežemo prav dobro, saj predstav-ljamo le en promile skupnosti uporabnikov. Za premajhno zanimanje za to spletišce pri nas je morda krivo, da tecaj po prenovi spletišca v letu 2016 ni bil v celoti poslovenjen. Zato smo se v ZES lotili tega dokaj obširnega dela. Prevajalca Jug in Kristan sta doslej prevedla vec kot polovico vsega gradiva, ki obsega dobrega pol milijona znakov ali 353,5 avtorskih pol besedil. Tecaj in vaje so prevedene v celoti, obsež-na slovnica z zgledi pa do slabe polovice. Delo bo koncano še v tem letu, za ucenje in obnavljanje znanja pa ni vec ovir. Torej skok na https://lernu.net/sl in po prijavi veselo na delo! O.K. Parada ucenja Teden vseživljenjskega ucenja (TVU) je promocijska akcija za izobraževanje, ki poteka v Sloveniji že 24 let. Letos je ožji termin TVU med 10. in 19. majem, razšir-jen termin pa sega do 30. junija. Parada ucenja kot najvidnejša festivalska prireditev pa bo v sredo, 15. maja. Organizacije, ki želijo sodelovati v TVU, naj se pove-žejo z najbližjim ali najprimernejšim koordinatorjem na spletnem naslovu http://tvu.acs.si/koordinatorji. Sicer pa je pregled vseh prireditev na okoli 20 lokacijah dosegljiv na spletni strani http://tvu.acs.si/koledar. Esperantske organizacije že vec let sodelujejo v TVU s predstavitvami na šolah, v medgeneracijskih centrih, na Paradah ucenja itd. V poštev pridejo razstave, nastopi, predstavitvena predavanja, preizkusi znanja, stojnice, okrogle mize itd. Koordinatorji nudijo zadostne kolicine propagandnih gradiv in pripomockov, za pripravo lastnega promocijskega gradiva, ki mora biti stilno usklajeno s celostno graficno podobo TVU, pa so na voljo razlicne graficne rešitve na spletni strani http://tvu.acs.si/gradivo. ED Ljubljana že vec let sodeluje s koordinatorjem TVU v Kranju – Ljudsko univerzo Kranj, kjer bo letos tudi osrednja prireditev Nacionalno odprtje TVU 10. maja. Našo stojnico lahko obišcete v Kranju 15. maja, nastopi pa bodo še v vrtcu Orehek (tri skupine otrok 23., 24. in 25. aprila), na Osnovni šoli Simon Jenko v Kranju 14. maja, v vrtcu Viški gaj v Ljubljani 20. maja in v Domu upokojencev Kranj 22. maja. ED Maribor bo tudi letos sodeloval v TVU in TLK (Teden ljubiteljske kulture). V MC Center bo 15. maja predavanje o propedevticnih ucinkih esperanta. Pred-stavili bodo tudi promocijski video in tecaj esperanta v slovenšcini. Drugo predavanje bo v Slovenj Gradcu v Knjižnici Ksaverja Meška 14. junija. Tedaj bo predstav-ljena dvojezicna knjiga – roman Blejski zvon in uporaba take knjige za utrjevanje znanja esperanta. Za esperantsko sekcijo Posavje bosta Reneja in Anton Mihelic v Novem mestu v dveh terminih ob 10h in 16h izvedla predstavitev esperanta in nato kviz iz slišanega s simbolicnimi nagradami. O.K. Film o esperantu s slovenskimi podnapisi Na spodnji povezavi si lahko ogledate zelo zanimiv predstavitveni film o esperantu, ki ga je Peter Grbec prevedel v slovenski jezik. Ceprav je dokaj dolg (11 minut), ga lahko kljub temu koristno uporabite. Prevod je seveda možno izboljšati, zato Peter prosi za predloge izboljšav. Ce odprete povezavo in je film podnaslovljen v katerem drugem jeziku, kliknite kolecse (Nastavitve) in pri Podnapisih izberite slovenšcino. P.G. https://www.youtube.com/watch?v=ZJWVOkdWQAs Objave v slovenskih medijih Primorske novice so 6. marca 2019 objavile clanek Nike Rožej o esperantistki Rožani Špeh, tokrat v slo-venšcini, opremljen s sliko Rožane in Nike. Esperantsko razlicico tega clanka smo objavili v prejšnji številki našega biltena na 4. strani. Radio Koper je 6. marca objavil novico Tjaše Lotric o obisku francoskih ucencev iz kraja Salines-Les-Bains pri ucencih OŠ Anton Ukmar Koper. Povezalo jih je ucenje esperanta. Zanimiv zapis si lahko ogledate s povezavo: https://www.rtvslo.si/radiokoper/novice/na-koprski-osnovni-soli-antona-ukmarja-s-francoskimi-gosti-v-esperantu/481841 Uzo de la pagaro learn.esperanto Mi ricevis statistikojn pri uzo de la reta kurso en la pagaro learn.esperanto.com (la »Zagreba metodo«) kaj mi trovis interese, ke slovenoj estas je la 10-a pozicio de tiuj uzantoj, kiuj atingis la finon de la kurso (solvis la 3-an plej malfacilan taskon de la lasta 12-a leciono). Konkrete temas pri 35 personoj. Se ni scius kiuj ili estas, ni povus inviti ilin al la movado, sed bedaurinde tion la statistiko ne ebligas. Kompare: kroatoj tute ne estas sur tiu listo, do neniu el ili atingis la finon. Z.T. Italijanski esperantski kongres V Trstu se bo med 24. In 31. avgustom odvijal 86. Italijanski esperantski kongres. Tradicionalno bogat program, dobro razviti odnosi s tržaškim esperantskim klubom TEA in bližina dogajanja so utemeljen vzrok, da resno razmislimo u udeležbi na tej prireditvi. Vodilna tema kongresa je: Multikulturnost in vecjezicnost danes. Potrebne informacije o programu, prijavi, cenah, udeležencih, nastanitvi itd. Dobite na spletni strani https://kongreso2019.esperanto.it/eo/. V trenutku pisanja tega vabila je prijavljenih 113 udeležencev iz 18 držav, od tega 4 iz Slovenije. Glede prijave za kongres opozarjamo na datum 31. maj, ko se konca rok za nižje prijavnine – za tuje esperantiste 45 €, kasneje 55 € oziroma 60 €. Kongresni prostori bodo v hotelu Savoia Excelsior Palace ob obali na Riva del Mandracchio. Program pa izgleda na kratko takole: - Sobota 24. - sprejem, vecerni program - Nedelja 25. - otvoritev, seminar EEU,razgovori s komisarjem V. P. Andriukaitisom - Ponedeljek 26. – skupšcina EEU, seminar Leonardo, seminar EEU - Torek 27. – seminar Leonardo, predavanja - Sreda 28. – izleti - Cetrtek 29. – seminar Leonardo, predavanja, izleti - Petek 30. – seminar Leonardo, predavanje, predstavitev kongresa 2020, zakljucki kongresa - Sobota 31. – izlet v Gradež in slovo. Ves cas kongresa bodo potekale spremljevalne dejavnosti kot na primer libroservo, tecaji esperanta, delavnice za otroke, razstava, zabavni in veccerni program itd. Ker se bo odvijalo vec zadev hkrati na razlicnih lokacijah, si je treba natancneje ogledati program, si ga natisniti in izdelati osebni nacrt ude-ležbe. To je treba narediti že v naprej zaradi rezervacije in placila nekaterih storitev. Tisti, ki bi se vozili dnevno v Trst z avtom, lahko rezer-virajo parkiranje po ugodnih cenah, ce prosijo za po-moc organizatorje na naslov loghado@esperanto.it. No, pa še ena možnost za dogodek, ki ga še ni v programu kongresa. Lahko bi izkoristili prisotnost v Trstu za delovni sestanek sekretariata esperantske konference Alpe-Jadran. Treba bo namrec misliti na organizacijo naslednje, to je 21. koference. O.K. Dogodki v letu 2019 Tu so zbrani nacrtovani esperantski dogodki na našem obmocju do konca tega leta. Podatki izvirajo iz letnih nacrtov naših društev. Ce smo kaj izpustili ali napacno navedli, nas opozorite, da pravocasno popravimo in obvestimo zainteresirane. . 14. maj Predstavitev esperanta na OŠ Simon Jenko Kranj (v okviru TVU) . 15. maj TVU – Parada ucenja, esperantska stojnica v Kranju, nastop in kviz v Novem mestu . 15. maj predavanje o propedevticnih ucinkih esperanta, Maribor, MC Center Kacova 1 ob 17h (v okviru TVU) . 20. maj delo in igra z otroki, Vrtec Viški gaj v Ljubljani (v okviru TVU) . 22. maj delo s starostniki, Dom upokojencev Kranj (v okviru TVU) . 14. junij predavanje o ucenju esperanta iz dvojezicne knjige, v knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec, ob 17h (v okviru TVU) . 20.–27. julij 104. kongres UEA, Lahti, Finska . 26. julij Dan esperanta, slovenska proslava . 24.–31. avgust 86. kongres italijanskih espe-rantistov v Trstu . 31. avgust Bogracfest, Lendava . 8. september Srecanje na tromeji Pec, Ratece . 13. september obletnica ustanovitve EDM . 26. september EDJ – Evropski dan jezikov, vec prireditev . 26.–29. september 30. MKR – Montkabana ren-kontigo, Dom na Kofcah . 15. december Zamenhofov dan – prireditve okoli tega datuma v Ljubljani, Mariboru, Trstu, Gradcu, na Reki in Dunaju. O.K. Jarkotizoj SIEL kaj ESL Letna clanarina ZES za individualne clane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Clanarino ali prostovoljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun ZES pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0001-2538-761 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »char« in namen placila: »priimek, clanarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci vpišete kodo SI99, ostalo pa pustite prazno. Letna clanarina ED Ljubljana ostaja na ravni iz prej-šnjega leta, to je 12 € za zaposlene, 6 € pa za brezpo-selne, upokojence in študente. Clanarino ali prosto-voljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun EDL pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navo-dilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku. O.K. Kion oni legos en la sekvanta numero? Por la numero de Informacije / Informoj, kiu aperos fine de augusto 2019, ni antauvidas raportojn pri interesaj okazajoj dum la someraj monatoj, krome ankau diversajn informojn, anoncojn kaj artikoletojn pri la agado en Esperantujo: - aproksimigas la 100-jara jubileo de ESL - rememoro pri Peter Zlatnar - Parado de lernado, Semajno de dumviva lernado (TVU) kaj Semajno de amatora kulturo (TLK) - Projekto Turismo - Esperanto por turistgvidantoj - inventaro kaj arango de la faka biblioteko de SIEL - el la historio de nia movado ktp. La redaktoro rekomendas sin por kontribuoj pri via agado, proponoj, komentarioj, fotoj kaj rimarkoj, kiuj povus interesi la legantaron. Aparte estas bonvenaj verkoj en Esperanto, car ni ciuj bezonas ekzercigon kiel autoroj kaj legantoj. O.K. Pa še to…. Kaj ankau tio ci… Clanek o Almi Karlin v esperantu Naša clanica Jerneja Jezernik, esperantistka iz Celja živeca v Ljubljani in delujoca po vsem svetu, prevaja v nemšcini napisana dela Alme M. Karlin v slovenšcino in jih v svoji založbi izdaja tudi pri nas. Sodeluje pri pona-tisih ali prvih izdajah Alminih del tudi v nemšcini, piše spremne besede in sploh promovira Almo Karlin kot pisateljico, popotnico in borko za enakopravnost žensk. Na njenem spletišcu www.jernejajezernik.com smo našli podatke o clanku o Almi Karlin z naslovom »Kia-maniere mi farigis homo: Mia revo estis Scio kaj Libe-ro«, ki je julija 2016 izšel v esperantu izpod peresa Jerneje Jezernik v polletni reviji Esperanto en Indone-zio, številka 10 [letnik 5, številka 1], str. 18-20. Poskusili smo najti zanimivi clanek tudi neposredno in ga s težavo tudi izkopali. Skocili smo na spletišce indo-nezijskih esperantistov www.esperanto.or.id, izbrali jezik anglešcino (z esperantom se ne izide, ker ni vse prevedeno!), izbrali zavihek let's learn, nato rubriko Bulletins in koncno revijo Esperanto in Indonezio. Na razpolago je 12 doslej objavljenih številk, Jernejin cla-nek je v številki 10. Seveda smo slike teh treh strani spravili v naš arhiv. O.K. INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Maticna št. / kodnumero 1205226. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni racun / bankkonto: IBAN SI56 6100 0001 2538 761 pri / ce Delavska hranilnica d.d.. (Swift-kodo: HDELSI22). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60 ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0