St. 125.
četrtek 27. oktobra.
III. tečaj. 1870.
V torek, četrtek in ao-Loto izbaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom k a vEsJ leto 8 g. — k. pol   leta 4
četrt
20
l»o ponll :
aa vse leto 10 g.—k „   pol leta
Četrt
SLOVENSKI NAROD.
Oznanila :
Za navadno tristopno
vrsto se plačuje : G kr. če so tiska lkrat, ,r> »» »» n h 2krat, 4 m u n »> 8krat. veče pismenke se plačujejo po prostoru.
Za vsak tisek je plačati kolek (štempelj) za 80 kr.
Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplati) his. it. 179.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo
Hrvati In Slovenci.
Pod naslovom, pod kterim smo bili mi začeli pisati o tej zadevi, je prinesel „Zatočnik" v 242. št. prijazen odziv, ki se nam tako važen dozdeva, da naj ga tu vsega priobčimo slovenskemu občinstvu:
„Premišljevaje preresno situacijo monarhije, ki je nastala vsled dozdanjih pruskih zmag, kterim iz vsega srca avstrijski Nemci vriskajo z očividnim namenom in jasno nado, smo v članku med sredstvi za reŠenje monarhije in njenih narodov med drugimi tudi sledeče kot primerno opomnili: naj so čem preje /edini Dalmacija in Krajina s provincijalno Hrvatsko, in okolo njih naj se potem združijo slovensko krajine Istra, Kranjska in slov. Štajar. Samo tako se morejo te krajine ohraniti dinastiji in svoji narodnosti.
Našo misel je opazil mariborski „Slov. Narod" in se radujemo, da jo je vzel za povod članku, iz kterega previđamo, da vrženo some ni padlo na pusta tla. Ta v slovenskem narodu mnogo cenjeni organ rad sprejema osnovo, ktero ves razvitek dogodjajev in vsi od-uošaji denašnjega časa tudi silno resno priporočajo.
Da so misliti, da Francozi, ako ostanejo složni in vztrajni, ubranijo svoj Pariz in rešijo nemške pohlepnosti Lotringijo in Elzasijo; a ni je več moči, ki bi ubranila zedinjenje Nemčije, ker jo žele i vlade i ves ncraoki narod. Ko bo Nemčija edina, mora se avstrij sko-neraško vprašanje ravno tako razneti, kakor se je bilo nedavno raznelo vprašanje lombardo-heneško. V oči takim izgledom ni dobro ni za svetlo krono, ni za Slovence, in za monarhijo sploh, da bi osoda sloven skega naroda ostala tako ozko zvezana z nemškim življem, kakor je zdaj, to tem manj, kar ravno slov narod drži v rokah ključ do vrat k jandranskemu morju od nemške strani. V tem slednjem oziru se šlaga s koristimi Slovencev in Hrvatov tudi korist evropska, tako da sme njih osnova pričakovati nujne podpore tudi izven mej monarhije.
Za srečen resultat je med tem treba pred vsem soglasne volje in stalnega sklepa obeh pobratimskih narodov. V normalnem stanji in pri mirnem razvijanji izrazuje se narodova volja po legalni poti v zborih in skupščinah, in je treba, da si slovenski in hrvaški na-
rod z vsemi postavnimi pomočki prizadeva ono misel širiti in utrjevati, dokler toliko ne dozori, da se odločno izreče po zborih.
Ko smo nekako pozvali grofa Andrašija, naj podpira našo težnjo, storili smo to prvič zato, ker vemo, da je njegov vpljiv merodajen v zadevah monarhije, drugič ker ga tudi korist njegove domovine napotuje, da s svojim vpljivom podpira zvezo med Hrvatsko in slovenskimi zemljami. A mi za to še ne nameravamo, da bi v prihodnjem ustrojstvu monarhije Ogerska na-se potegnila ono hegemonijo nad združenimi narodi pod najvišu dinastijo, ktero je do nedavno vršila Avstrija. Ideje in težnje hegemonije in gospodovaoja nimajo prihodnosti, ali pa se morajo prihodnosti odreči vse dežele monarhije.
Ume pa se po sebi, da mi pod zvezo med hrvatskimi in slovenskimi deželami mislimo edino na plitično zvezo. Mi nimamo nobenega posla z onimi našimi rojaki, ki šiloma tirjajo, da no Slovenci — planinski Hrvati, in s zdajalci pitajo vse Hrvate in Slovence, ki se no strinjajo z njih željami. Mi nimamo nobenega posla niti z onimi naših rojakov, ki slovenskim bratom usiljujejo gramatiko in slovar (hrvatski). Kogar 401etna skušnja ni mogla podučiti, da so prepiri zarad jezika in imena med brati poleg neznatne koristi jako mnogo škodovali, pač pa mogli brate razdvojiti v politiki, tej najprvi in najglavneji potrebi, ta se nikdar več ne .more spametovati in se ne bode. Naj bode „Slov. Nar." po-tolažen in prepričan, da narodna stranka (hrvatska) v svoji celoti ne vpraša za ime in jezik, ki naj bode veljal v Slovenji pod bratimsko zvezo.
Kakor narodna stranka hrvatska z vso močjo svojega prepričanja spodbija ono magjarsko težnjo, ki si prizadeva, da bi skovala od raznorodnih narodov različen političen magjarsk narod, ravno tako je ona no-prijateljica oni nemoralni težnji na Hrvatskem, ki bi rada po sili uničila omiljeno ime svojih bratov. V takem razitji vidi ona našo skupno propast in neizbežljivo robovanje tujcu; v pravici pak in vsestranski zadovolj-nosti vidi ona poroštvo, da se bode s časom razvila mogočnost in radovoljna želja po eni literaturi in morebiti celo tudi po enem imenu.
Nič ne more biti resuičneje, nego ono razlaganje,
po kterem „Slov. Nar." samo slovenskemu jeziku v literaturi naših bratov zahvaluje tako živ političen razvoj med slovenskim ljudstvom. Ko bi bile „Noviceu pisale hrvatski, Bog ve, ali bi ne bile že davno morale nehati in popustiti svoje toliko blagonosno delovanje, in od toliko slovenskih listov bi dandenes bržkone ne bilo nobenega, Nemci pa bi med slovenskim ljudstvom delali še večo ikodo, nego jo delajo naši Rauchianci med hrvatskim ljudstvom, do kterega še do denašnjega dne ni mogla prodreti literatura in z njo blagotvorna zveza s prizadevanjem inteligencije.
Ponujaje tako bratimsko roko slovenskim rodoljubom moramo na pritožbo „Slov. Naroda"  odgovoriti, da mi nismo ignorirali in malo cenili junaškega prizadevanja in velikih vspehov bratov   Slovencev.   Ignoriranje in slabo uvaževanje slabo bi se pristovalo nam, ki smo morali v lastni hiši doživeti najsramotneja pobitja. Videči v državi razpršene slovanske narode in ono, da se je celo v veliki noti na zunanje kabinete šel državni kancelar avstrijski hvaliti da je slovansko vprašanje nehaje biti   generalno spremenilo se v specijalna vprašanja češko, gališko, slovansko-hrvatsko itd., spoznali smo od onda za najprvo potrebo, da ima vsak slovanski narod najprej tako vrediti svojo posebno hišo , ka bi v njej nihče drug ne mogel početi kar mu drago,  ne mogel nihče drug v njej gospodariti, z njegovim zborom raz-polegati, razen narod sam.   Prisiljeni so bili posamezni slovanski narodi na neko guerillsko borbo, v kteri vsaka posamezna okolica iztiruje sovražnika in ga tlači v ožje in ožjo kroge, dokler ne pride do tega, da ga z vedno večo in večo maso osvobodjenih krajev do cela uniči. Mi smo vso pozornost obračali na svojo okolico, dobivajo naravno hrabrost in odobrenje iz veselih dokazov, da se naši zavezniki in somučeniki v Sloveniji, v češki, Dalmaciji, v Galiciji z veselim vspehom bore in rešujejo. Ako nas vsa znamenja ne motijo, tudi naša prizadevanja niso  bila prazna in zavržena.   To in pa srečne zunanje okolnosti delajo nam mogoče, da drug drugemu podajamo bratovsko roko, da se zedinujemo v veče mase, da začenjamo misliti zopet na eno osnovo, da sa obo-rožujemo na skupni morebiti zadnji juriš.
Seme je zasejano saj   glede najbližnje prihodnosti z našimi brati slovanskimi;  ne pustimo, da bi bo
Listek:*
Prijateljski dopisi do brata hipohondra.
v.
Draga dušica! Zopet mi ne daš miru ; zdaj bi rad vedel, pri kakšnem živeži bi Ti dosegel visoko starost. Resnična je latinska prislovica: magister artis et ingenii largitor venter. Živali živijo po naturi, zato so večidel brez bolezni, prvi ljudje so jedli sadje, korenine, zelišča. Želodec ne smo biti nikdar prazen, ker pri praznem želodcu duh prvlje trpi, nego truplo. Meso so ljudje jedli prvlje, nego kruh, mleko stoji v sredi med Živalskim in rastlinskim živežem. ČloveČje mleko je naj narav nisi živež, ali matere še otrokom nočejo ziskov dajati, kamo li še odrašćenim. Oslično mleko se človečjemu najbolj bliža, ali tega ti ne svetujem, ker dela melanholično ljudi. Kozje in ovčje mleko je za sangvinike, kravje za dogmatike. Pravi Švabi imajo ta „špeiscetel" :
V ponedeljek: Nudele.
V vtorek: Hutzele.
V sredo: Knopfle.
V četrtek: Spatzle.
V petek: Kartofelle.
V soboto : Pfannenkuchen.
V nedeljo : Bratle und Saliitle.
Poskusi, dragi moj, tako živeti, utegneš dobiti tudi švabsko naturo; in te se nam bode trebalo privajati.
Piva ti ne svetujem, razeu skandinavskega, ker z onim varijo tudi črne mravlje, zato ima duh po limonah. Angličani so zarad tega flegmatični, ker pretežko pivo pijejo in na pol surovo meso jedo. Italijan je sir, salame, česnik, čebulo, retkvo itd., zato jo fjoreč in ljut kakor Židov. Ker Italijan in Valnh se preveč redita iz koruzine moke, zato sta: Bluxoriosi". Če hočeš ohraniti dober pomnež,jej jegulje (aalfisehe) in postrvi, in če hočeš dobiti živo fantazijo, jej golobe, retkvo in strd, še hočeš biti „g e u i e", pij na tešč — kozje mleko. Goethe est testis. Jaz ljubim košto Francozov: bouillon, perotnino, beli kruh in lehko z vodo zmešano vino, zato pa sera — galant gospod. Ribe imajo dosti oljevine in žleze v sebi, toroj Ti jih no svetujem, ako nočeš postati počasen, mrzel Holandež. Ja-
jec no jedi, ker so stariši kakor kokoši, in princip vseh bistvij po nauku Pitagorejcev. Franklin, moder mož, je živel edino ob rižkaši, krompirji in vodi. Jane/. Krstnik je jedel kobilice, kakor naši Italijani jedo hrošče, bržkone po francoski prislovici: Plus V intcrieur so corrompt, plus 1' exterieur se compose, *) toda ako hočeš ostati lep — jej tudi hrošče in kobilice. Toliko na izbero in pokus. — Dober tek (   Ves Tvoj
VI.
Tožiš mi, da ne veš, kaj bi si vzel za znjutrek in večerjo, ker Ti vse škoduje. Vprašaš, kaj jaz mislim o čaji. Jaz ga soviažim, kakor kugo med mojimi govedi. Pri mul a (Schliisselblume) je prijetniša in zdra-vejša, nego kuhano kitajsko perje. Tudi veronika (Ehrenpreis) je boljša, nego čaj ; kofe (arabsk kahoue : to je moč) pa no daja nikakoršno moči. Sicer kofe imenujejo Francozi: „boisson intellectuelle", to jo dušno pijačo, ali jaz sem opazil, da lo pri lepem spolu pokazuje moč in stori jezike klopotati.   Ravno tako
*) Kolikor bolj notranjo zgnije, toliko bolj se /unajno okra-suje. Pi».
1017
izgubilo brez sadu, ampak negujmo ga in odgojajmo v čvrsto in plodonoano steklo, a najveći posel in vspeh je samo v naiih rokah."
Kranjski deželni šolski svet in pa nemščina v slovenskih ljudskih šolah.
V  .Novicah"  od 12. t. m. smo  brali,   kar je kranjski dež. iolski svet v 3. in 4. seji sklenil. Pročitavši nekaj tega sporočila smo se veselili, da se je dež. iolski svet ozrl na ljubljansko učiteljsko pripravnico, kjer je vpeljava slovenskega jezika že zdavncj velika potreba bila in kar se je, hvala Bogu, vendar onkrat doseglo.   A kar smo brali o poduku v nemškem jeziku po kranjskih ljudskih šolah, to nas je ostrašilo tako, da smo svoje dosedanje veliko zaupanje v kranjski deželni šolski svet zgubili.   Namesto da bi se iz ljudske lole po slovenskem Kranjskem podučevanje nemškega jezika skoraj popolnoma odpravilo in k većemu le v zgornjem razredu mestnih Sol Še nekaj nemške slovnice obdržalo, sklenilo je deželno šolsko svetovalstvo kranjsko, da naj se nemška slovnica v teh šolah š e podu-cuje (v kterih razredih in koliko, tega .Novice" niso povedale), in v 4. razredu mestnih šol, ki so pa vendar le .slovenske ljudske šole", — čujte 1 — naj bo   n e m i k i  jezik  učni  jezik. — —  Kam smo prišli t? To je boljši čas za narodno ravnopravnost v šolah! —  Navadno tirjamo, da se nam slovenski jezik vpelje v naie srednje šole — v ljudske se razume samo ob sebi —i in zahtevamo slovensko vseučilišče; a zdaj nam nai domači šolski urad, ki je po večini naroden, na novo vpelje v ljudsko šolo nemščino. Kranjski deželni iolski svet bi bil lahko odpravil vso nemščino iz omenjenih iol; kajti to je poleg novih šolskih postav v njegovi oblasti; on  naj bi se ne bil oziral na nemške srednje šole; te bi bile potem pri morene bolj se ozirati na materini jezik otroški, ako bi učenci le slovenščine zmožni bili.   Dokler pa se jim postreže z mladino nemščine vajeno,   se brigajo za sloveničino malo ali nič.   Deželnemu šolskemu sveto valstvu bi se ne zamerilo Se toliko, ako bi le več ur nemščini v 4. razredu ljudskih iol odločil, če pa pravi v 4. razredu slovenskih ljudskih šol je učni jezik nemiki jezik, potem pa mi nevoljno in hladno krvno rečemo: .To je tudi s kruhom preveč" ! —
Dopi
s i.
—r.— Ia Izubijane,  24. oktobra.   [Izv. dop Včerajšnji dan je bilo splošno zborovanje. Uradniki so se zbrali in po predlogu poročevalca Dimica sklenil osnovitev povžitnega društva. Dober tek! — Popoldne ob dveh je bil mesečni zbor delavskega društva, v kte rem je podporni družabnik g. A r k o o odbiti prošnj glede prensrejenih pravil govoril ter dokazal ugodno
svinje si pitali, bil moder mož, kislo zelje. Ko
sovražim vse sorte lik ero v in žganja, ktero Angličani dasiravao je radi srkajo, imenujejo: killing devil to je: ubijajoči hudič. Veš dragi moj, liži na tešče cu ker.   Mati natura je to sol po vseh rastlinah razširila Ubogi zamorec se s cukrom zredi in odeblja, in Angli ceni so,   ko je Napoleon kontinent /aprl,   s cukrom in debel  boh zredili.   Mendelsohn j in on si je vse cukral, celo salato i bi ti bil Španjolec, bi ti teknila čoko lada, ko bi bil Italijan — limonada, ko bi bil Rusin palenka in vodka, ko bi  bil Tartar — konjsko mleko ali tako si ubog Slovenček — poskusi s kislo juho Opati in prelati so nekdaj zajutrokovali ujušcne bebrov repe in vidre, ali te živalice so že ze'o redke, odka svet na tretjo cerkveno zapoved malo porajta. Venda naj boljii zajutrek je — glad.   Ustani  zgodaj, žagaj drva sedaj po zimi in sam si peč zakuri, in dišala bode tudi prežgana juha v petek.  Glej, da tudi pridefi v zdravejši kraj. Dober čist zrak je pol življenja. Za kaj je Švicar veselejii, nego Holandež, ? — ker živi zdravejšem podnebji. Z Bogom, drugokrat več. Ves Tvoj
' EttixaQfA.o<;.
stanje blagajnice za bolne delalce, v kteri je že čez 100 gld. gotovine. Magistratni svetovalec Guttmann, ki je kakor po navadi veliko — nepotrebnega — govoril, menda misli, da delalci na njegove govore komaj čakajo. — Ob '/a'4 popoldne je bil pa v prostorih katoliškega društva shod katoliških Ljubljančanov. Udeležilo se je nad 300 oseb moškega spola, kterim je predsedoval dr. Costa. — Nemško gledališče očividno hira. Po zadnji blamaži z opero so pred malo dnevi 4 igralci in ena igralka — med njimi dobre moči — pobrali kopita in jo potegnili v Maribor. Sploh pa so nemške predstave slabo obiskovane in v blagajnici že pajki predejo, tako da je vodja dal prošnjo do dežel-ega odbora, da bi bo tiste dni, kader so slovenske predstave popoldne igralo nemški. Odgovor bo baje : Ne oš, Jaka! —Gosp. vitez Vesteneck, tajnik, desna roka td. gospoda Konrada, pride za okrajnega komisarja na Krško. No Krčani, pri Vas je že tako malo narodnega gibanja, pa Vam Še vedno pošiljajo cvet nemčur-kega birokratizma, pazite, da so slednjič celo belo-modro-rudeči kol, na kterem visi svetilnica poleg župa ovo hiše, ne začne sramovati slovenskih barv, in si čez noč nategne nemške gatje. —
II Idrije 21. oktobra. [Izv. dop.]  (Čitalnica; rudarsko gledišče; — cesarjevič Rudolfova železnica d Škofjeloke do Trsta ; —  tukajšni mestni zbor; — pohvala idrijskih špič (zobcev) pri razstavi v Kasselu.) Vaša čitalnica ni med zadnjimi, dasiravno jo ne moremo v prvo vrsto postaviti. Ona si drži obilo časnikov; med temi so vsi domači listi in več Slovjanom prijaznih časopisov ; napravlja večkrat veselice, pri kterih navadno prav živa duševna zabava.   Konec pretek lega meseca so čitalniški igroljubi prav lepo izvršili na domačem odru težavno šaloigro: .Županova Micika" in sicer v občno pohvalo.   Vsi diletantje so bili svoji na logi kos; zlasti pa se je odlikovala narodna gospo dična Marija K., ki je nam v čitalnici s svojim pri jetnini glasom in hvalevrednim igranjem napravila že marsikak prijeten večer.   V7 kratkem, menda prve dni meseca novembra,  namerava čitalnica zopet napravit veselico,  pri kteri  so bode   igralo : „Svojcglavneži," ako lepa igra, in kakor jo čitalnični  odbor obljubil, imeli bodemo letošnjo zimo več prijetnih večerov v či-lničnih sobah.   Zraven godbe, plesovnih vaj in zabav bode odbor ob nedeljskih večerih  vpeljal razne društvene igre v narodnem duhu in če bo le mogoče, skrbel bode, da prevzamo zmožni čitalniški udje znanstveno in popularne  govore, ki naj bi se prednaiali v dolgočasnih večerih za poduk in kratek čas.
Tudi v tukajSnjem rudarskem gledišči, ki je pa revno poslopje — Še razpadlo bode, če se ne hode popravilo — bodo so prihodnjo nedeljo igrala žalo-stinka: .Mliuar in njegova hči." Nekdaj so v tem gledišči igrali diletantje zgolj lc nemške reči. Ker so se pa prepričali, da ljudstvo do tujih, malo mu razumljivih stvari nima veselja; stopili so pod boljšim vodstvom tudi b slovenskimi igrami na oder.
Inženirji c. Rudolfovo železnice merijo zdaj novo železno črto od Škofjeloke, po Poljanah,  skoz Žir čez hribe na Godovič, skoz Hrušico pred Jamo na Radrto in Senožeče ter  dalje  v Trst.   C. Rudolfovo društvo boče tedaj imeti lastno železnico,   ki naj bi vezala morje s severnimi deželami.  Govori se pa Bem ter t jo. da ostane ta železnica le v načrtu, na papirji, da ne pride do izpeljave;  kajti  društvo morda nima resne volje, železnico zidati, hoče  menda druge  namene s tem projektom doseči, kar pa nočem dalje sumičiti. Mogoče pa je vendar le, da so ta železna cesta izpelje, da sem jaz toraj sapah sodil. Pri načrtanji (trasiranji) omenjene črte niso merci ozir jemali na mesto Idrijo ; železnica bi so po najzadnejšem načrtu ne imela Idrije dotikati; bode namreč dvo uri od mesta oddaljena. Da bi pa Idrija dobila tudi svojo železniško  postajo blizo mesta, če se sploh  omenjena črta  izpeljo,   prosil je tukajšni mestni zbor c. Rudolfovo  železnico oskrbniški svčt, da naj bi se pri izpeljavi nacrtano  železnice ozir na Idrijo jemalo.   Da zasluži Idrija, kot prvo rudarsko mesto te vrste v Avstriji, toliko pozornosti, ni dvoinbo, V poslednji seji mestnega zbora se je tudi sklenilo, da se v Idriji ustanovi mala hranilnica, da bi se b tem
ljudstvu k varčnosti kaj pripomoglo. Sploh pa je veliko vprašanje, s kom bo tukajšni slabo plačani rudar var-čeval kaj bo lc dal hraniti! ? — Misel sama na sebi je kaj hvalevredna; da bi le njenja izvršitev kaj vspeha imela! Mestni zbor pa sicer le redko zboruje in župan naš (reete pisar po njegovem povelji) — akoravoo je narodnega mišljenja in podpornik čitalnični — lo bolj po nemškem uraduje — lepo po starem, nobenega koraka ne naprej t Bog obvaruj 1
Idrijske Špice (zobci) so bilo na razstavi v Kasselu zlasti zavolj njih nizko cene pohvaljene. To je sicer lepa čast za idrijsko ženske; vendar one reko : Kaj nam to pomaga, ker pa pri njih le malo zaslužka imamo. Naši mestni očetje naj bi se tedaj potrudili, da bi domnčemu pridelku boljše kupčevalce preskrbeli.
Ia Gorenjskega, 23. okt. — J. P.   [Izv. dop.] Nekaj časa sem se pogostoma ogl išajo dopisniki iz gorenjskih krajov.   Nič prida sicer ne  poročajo, vendar prav tako :   čom daljo prikrivamo rano, tem hujše pri-lajajo, naposled se ne  dajo zaceliti.   In res, na Go-renskom gre glede Blovenske   reči  skoraj  bolj nazaj, nego naprej.   Popred še precej narodna Radoljca ne zasluži več tega imena, to je pokazala zadnja volitev v deželni zbor.   Še staro  Kranjsko mesto jo hotelo sleči slovensko obleko in  postati noraškutarsko, za sedaj mu je vendar to še izpodletelo.   Tu in tam so mestni   župani in odborniki več ali manj izrečeni nemškutnrski gardisti.   Najbolje dosleden je Tržič, se ve da v blaženi nemškutariji   (ne zamerite da toliko rabim to preljubeznjivo besedico, ne morem drugače), da-si tudi tam že začenja nekoliko svitati izza nera-čurske megle.   Toda stoj! poreče morebiti kdo, pri volitvah v kmečkih občinah gorenjskih je bila naša zmaga sijajna I   Da,  da sijajna,   Bogme tega niso krivi oni, ki tako kličejo, to je storila druga moč, ki  bi se pa kaj rada izpodrinila, moč, ponavljam, kteri Gorenjec, naj se govori ali piše o njem, kar drago, še vendar več zaupa, kakor Sloveniji in vsem pritiklinam njenim. —Ako naše dni ni vse sleparija in laž, Živimo v ustavni dobi, v kteri je vso delovanje  in  neha nje postalo očitno, v kteri bo kritike no more ogniti aibče od betica do ministra.   Sitno vsakako je, če nadležni dopisniki na dan prinašajo stvari, ki kompromitirajo tega ali onega, dvakrat sitneje, ako zadevajo oBebe — ki jih prištevajo narodnjakom.   Nekteri pišejo, da se to pravi „tagbla-tovati", (beseda ki menda še ni v Levstikovem slovarji) toda vprašamo, ali se mar Sloveniji na noge pomaga s dejanji,   kakor jih omenja dopisnik iz Podnarta v Štev. 121  tega lista?   Piše namreč, da pooblaščenec železniške družbo Rudolfovo odlaša izplačevanje za od-škodovanje zemljišč, ki so jih kmetje oddali železnici, da napravlja ljudem nepotrebna pota, denarja pa vendar le ni.   Du se ne bode mislilo, da jo to morebiti na-toleovanje in v  pojasnilo dostavim naj še jaz nekoliko dogodbic.   Ncccga  dne   pridom  kmetje, kteri še niso prejeli plačila  za odstopljena posestva, na železniško črto in groze, da ne puste delati na svojih zemljiščnih oddelkih , dokler so jim ne odšteje odškodnina. Pod-vzetnik je tolažil, da tega ni on kriv, ampak oni gospod, ki ima odškodovanje  v rokah.    .Glejte", reke! je, .ta dela z vsem tako.   Vaš rojak je, njega kamnajte." In kakor slišim iz zanesljivega vira, dajal je podvzetnik po 5—10 gld. posameznim nadležnim posestnikom, da ga niso ovirali  pri  delu.   Govori se tudi, da ta pooblaščenec nič kaj .nobel" ne dela z Gorenjci, pošilja jih v Kranj k žele^nični blagajnici brez nakaznice, da bo jim ondi posmehujejo in da imajo kmetje stroške nepotrebne.   Nezadovoljnost je  res velika in ne govori so prerahlo o g. pooblaščenem.   Naj se le sam potrudi tu sem,  in   prepričal  se bodo  vsega tega in slišal šo kaj druzega, čegar tukaj  nočemo omenjati.   Ali imenujem tega narodnjaka, ki  tako ljubeznjivo skrbi — za-se ?   Ni treba, Baj ga poznate. — Do srenje kranjskega mesta slednjič še  to interpelacijo \   Ali ne bi hotel slavni mestni odbor nekoliko skrbeti za to, da no bodo n^stevilni berači nadlegovali človeka v mestu, zlasti na tržnih in semanjih dneh ?   Res, da se no moreš prestopiti na ulicah niti jesti v goBtilnici ali privatni hiši, da ti ni za  petami berač.   Priproste kmeto sem Blišal godrnjati ,  ali  bi se ne moglo dognati, da
vsaka srenja skrbi za svoje siromake ? Precej bi se skrčilo njih število, v naši svobodni dobi pa sme sleherni potepuh in postopač, vsaka zanikerna ženska s kupo Bog ve kje vjetih otrok od hišo do hiše; in gorje ti, ako ne daš, in sicer k o j ne daš, preklinjajo in zasra-mujejo te, da je strah. Posebno pogostoma vidiš Kamnogoričane in Kroparje krevsati z mavho čez ramo „k baurom" na bero. Srenjski očetje zlasti v Kropi bi pač dobro storili, ko bi se manje sladkali mamici Oermaniji in bolje skrbeli n. p. z osnovanjem društev za použitek ali drugače za svoje kovače, da ne bode treba ali da ne bodo Bmoli hoditi, kakor so prav lepo in izvirno izrazujejo „narajže." — Prvega novembra bode gotovo železnica stekla.
Od Savine,  25. oktobra. [Izv. dop.]   Kakor se v naravi vso  spravlja že k počitku,  tako tudi človek misli na zimo, v kteri bode večidel v svojo  hišico zaklenem Ker človek, ki zna brati in pisati, ne dela samo ročnikov za motike in toporišč za sekire,   tudi hoče duhu dati dela z podučnim berilom.   Za ude matične bodo tedaj bukve matične kaj vesela zabava, nko jih še to zimo dobimo.   Nekakšna počasnost se je v delo vanje Matice ugnjezdila, ktere marsikteri ne more za popasti.   Nam so dozdeva, da tudi tukaj škoduje cen tralizacija,   ktero na politično-administrativnem polji tako ostro pobijamo.   Politični naši vodjo v Ljubljani ob enem hočejo biti vodje literarnega gibanja, in to je krivo, da vse gre nevspešno.   Kdor hoče duha naro dovega voditi, ne sme biti pedant, drugače mu so iz makne izpod rok. Literarni odsek matičin ima premalo zamahi jn j a, vežejo ga neugodni oziri, česar jo sam kriv, ker Be je zapisal stranki, ktera ima nepraktične in nejasne  nazore o — dušnem razvijanji našega naroda Krivi so tega večidel tudi udje matični, ker ne dohajajo v obilnosti k volitvam odbornikov. Veči del seda njih odbornikov obstoji iz rodoljubov, kteri slovijo kot izvrstni domorodci, ali marsikteremu manjka bistri dušni pogled v potrebo naroda.   Zraven tega odborniki sami, posebno izvanjski se slabo udeležujejo zborov, in tako ljubljanski odborniki sami odločujejo osodo ma tićue  delavnosti po že preje zunaj sej določenem pro gramu trojih   ali   četverih   najvpljivniših odbornikov Slišali Bino, da k letošnjemu občnemu zboru je bilo ve liko udov namenjenih bo podati, ali zopet prvosednik odlaga do tretjega snega sklic, da tako ne bode mo goče pri najboljši volji marsikteremu k zboru priti in tam svojo povedati o zavirali matičnega napredka. Ne srečno kitajstvo!   Več kakor celo leto čakati na kako šen   literarni   pojav  je vendar   nepravedno;   da bi vsaj vsako četrt leta dobivali le en zvezek časopisen kakor ga dobivajo udje Matice slovaške, bi marsikte rega okrevalo in potrdilo v upanji, ka še Matica ni za spala. Zmirom se potožujejo ravnatelji matični, da pre malo dobavljajo dušne podpore.   Ali prosim Vas, kako bodete razglašali literarne  prineske lo kakšnih ducent slovenskih pisateljev, ako nimate organa. Stvarite torej obširen organ in postanite praktični in pa pratični, in prepričali se boste, ka  bode dovolj gradiva.   Pa tud postavite vredništvo občega zaupanja, in ne mislite, da je že vsak, kteri ne piše molitvenih bukev — nekr ščansk liberalni).   Ravno nevspešno literarno delovanje matično je krivo, da je mladi narastaj zagazil v lite rarnem delovanji svojem na pot, po kteri bode so slabo koristilo zdravemu  dušnemu razvitku našega naroda. Priče   so   literarni pojavi zunaj  slovenske domovine, kteri se imajo v meje estetične zavračevati  z drugim orožjem, z orožjem prepričevalne kritike, no pa z neotesanim kijem kmečkega dovtipa. Ako trmoglavnost in oŠabnnst bodete vodilji našega dušnega življenja, Bogme 1 bode se slabo obnašalo, toraj proč ž njima! Pozivam Vas torej vse,  kar Vas je udov in odbornikov bistrega vida,  praktičnega uma in prijateljev vspešnejšega slov stvenega napredku, ohrabrite se in rešite naš edini lite rami zavod — mrtvega sna 1 —
Iz Gorice, 22. okt. [Izv. dop.j V sinočni seji deželnega odbora jo naznanil dr. Lavrič pismeno svoj izstop iz odbora. Pod to odpovedjo sta podpisana tudi gOBpod Matija Doljak kot namestnik Lavričev v odboru in dr. Žigon kot namestnik Gorjupov. Da morajo biti važni razlogi h  temu in da so Lavrič in tovariši sto-
pinjo dobro pretresli, prodno so jo storili — tega mi ni treba zagotovljati. Saj veste, da je težko odpovedati se službi, v kteri se lahko veliko koristi svojemu narodu. —
Sicer mi ne gre soditi, ali so ti gospodje prav storili ali ne, da bo izstopili — občinstvo, slovenski narod naj sodi. In v ta namen priobčujem broz posebnih opazek, kako je do tega prišlo.
V seji 7. aprila je predlagal dr. Lavrič dopis c. naroestništvu v Trst, v kterem se je prosilo najvišega potrjenja potrebnih naklad za izravno davke, za zidanje nove  kaplanije v Libušinem.   Dopis je bil se  ve da slovensko sestavljen.   Ko se jame ta zadeva pretresati, nasvetuje dr. Deperis, naj se prevodi slovenski dopis v talijanski jezik ; dr. Pajer se pridruži temu nasvetu s tem pristavkom, da se ima vsa odborova korespondenca vladnimi   uradi   v   italijanskem   jeziku   vršiti. Dr Lavrič ugovarja in spodbija s tehtnimi razlogi, pa prav uljudno razloge nasprotnikov.   Med drugim je opazil tudi to-le : „kot advokat pišem vsem uradnijam in celo ministerstvom po slovensko in kot poslanec in zastopnik Slovencev v dež. odboru no bi smel ?!   V to ne morem in ne smem nikdar privoliti." Gorjup opazi, da bo sicer z Lavričem glasoval, da se pa uda sklepu odborove večine.   Pri glasovanji se pridruži g. glavar Coronini Pajer-jevemu nasvetu, in stvar je bila za tisti večer dognana.
Drugi dan je podal dr. Lavrič v roke gosp. glavarja t al o protest:
„§ 19. državno-osnovnih postav spoznava in zavaruje vsakemu avstrijskemu narodu njegov jezik v uradih in sploh v javnem življenji. — Že po tem paragrafu sta oba jezika v naši grofiji enakopravna, italijanski in slovenski. Zatoroj se ne more in ne sme v najmanjšem oziru zavirati, da se rabi prvi ali drugi, in nikdar ne more sklep kake administrativne oblastnije prenarediti te postave, in sklep deželnega odbora tem manj, ker je že deželni zbor sam spoznal predomenjeni §. 19 in proglasil enakopravnost oboh jezikov. Po vsem tem je po prejšni deželni odbor dopisaval javnim uradnijam tudi v slovenskem jeziku ; nikdar se ni zgodila kaka škoda zarad tega in nikdar niso više oblastnije nasprotovale takemu postopanju, temveč so si c. kr. ministerstva, uamestništvo in druge oblastnije preskrbelo italijanskega in slovenskega jezika zmožne uradnike in celo prestav lj av co v dokaz, da pričakujejo take dopise in da so pripravljene sprejemati in reševati jih.
Glede, na vse to in posebno še na to , da so je deželni zbor sam poganjal za enakopravnost obeh jezikov , da je zato deželni odbor poklican v prvi vrsti skrbeti, da se enakopravnost praktično izpelje, ne smem in ne morem spoznavati veljavnosti sklepa, vsled kterega se hoče skrčiti enakopravnost enega teh jezikov ; naj manj pa smem molčati, kader gre za moj materinski jezik, kterega govorijo moji volilci in "/a prebivalcev te grofije.
Po vsem tem izrekam slovesno , da se ne udam sklepu zadnje seje 7. t. m., s kterim jo dež. odbor odločil s 3mi glasovi zoper dva, da se nima vladnim ob-la8tnijam slovensko dopisavati, temveč bodem, kar zadeva moja poročila, slovensko dopisaval vsem oblastnijam razen izključljivo italijanskim. Ob enem protestujem zoper vsako prestavo teh dopisov in protestujem zoper sklep sam, ter si pridržujem, da sprožim v prihodnji zborovi sesiji interpelacijo o tej zadevi. V Gorici 8. oktobra 1870.
Lavrič, 1. r.
Prihodnja odborova seja jo bila v petek 14. t. m. Mod tednom pred sejo še je dr. Lavrič svojemu in Go-rijupovemn namestniku, Doljaku in Žigonu in še drugim veljavnim rodoljubom  naznanil,  da hoče iz odbora iz stopiti, ako ostane nasprotna stran pri svojem sklepu. Resno se je ta stvar med njimi pretresla, preudarjali so se vsi mogoči nasledki, vendar so jo nazadnje poka zalo, da ne  ostano druge poti, ako hočo ohraniti na rodovo čast in svojo.   Tej odpovedi sta se pridružila tudi oba namestnika in potem  se je naznanil ta sklep tudi gospodu odborniku Gorjup-u.   (Konec prih.)
Ia Trata 23. okt. [Izv. dop.j (Učiteljska pripravnica;   okolični   brambovci; Mii
r i n g o v poslov.) Za vse cislajtanske dežele, če se ne motim, ustanovile so se že nove učiteljske pripravnice, kakor jih postava 14. maja pr. 1. zahteva. Primorska dežela — ali prav za prav Primorsko tri pokrajine — jih Se niso napravile. NaSe namestniŠtvo še celo pripravnega ravnatelja za to prevažno učilišče ne more dobiti. Kakor sem zadnjič v čitalnici pripovedovati slišal, naše namestniŠtvo že več mescev išče moža, kteremu bi ravnateljstvo zaupalo. Prvi, ki so ga povprašali, ali bi službo prevzel, ali ne, se še zanjo zmenil ni, kljubu mastni plači. Drugi si je sicer pred leti želel enako službo v Trstu, ko je še v Dalmaciji dolgi čas prodajal, sedaj se je pa blezo v zadnjem tre-notku premislil — in rajše ostane v Gradcu. Imenovani Henrik Noe tedaj ne pride. Prav ima, ker potrebne zmožnosti itak nima.   Slovenski nič ne zna.
Našo namestniŠtvo se zdaj blizo pogaja z nekim dalmatinskim Italijanom & la Lapenna, ki je učitelj v Gorici, — ali na gimnaziji ali na realki — ta trenotek ne vem povedati. Ker slovenski tudi nič ne zna, jako bi se čudili, ko bi namestniŠtvo njega ministerstvu za službo priporočilo. Po ustavi zagotovljeno ravnopravnost jezikov bi najviši c. k. oblastniki kaj slabo zvrševali, ker je učiteljska pripravnica ustanovljena tudi za tržaške Slovence ne samo za Lahe. V zdanjih časih pri oddajanji važnih služeb protekcija vse premore. Omenjeni goriški učitelj C. je pa zadnjič že na Dunaji beračil po rečeni službi; tako se zna zgoditi, da jo dobi. Kaj bodo slovenskim učiteljskim pripravnikom potem pomagali vsi §. 19. tako hvalisane decemberske ustave, ker so tako nasprotno zvrSuje ?
Zadnjič so sklicali iz okolice vse brambovce, da bi na novo postavo in zastavo prisegli. Ko jim poveljnik prisego prebere in jih potem pozove, da naj prisežejo, so se skupno uprli in prisego odrekli. Stari militarizem se sedaj s tem tolaži, da jim prebrana prisega že toliko velja, kakor da bi bili brambovci prostovoljno, pa slovesno prisegli. Ker so se na Ceskem pokazali enaki upori, so ti pač vidni dokazi, kako pre-naglena je vsa vojaška brambovska postava. Kako nenaravna, kako neprimerna je raznim avstrijskim narodom in pokrajinam, so Že Dalmatinci krvavo spričali. Ali se je od upornih nezadovoljnih brambovcev nadejati, da bi srčno in pogumno pred sovražniki carevino branili ?
Presvitli cesar je 4. t. m. odstavil naSega namestnika Mbringa, ki je že mnogo meseov bolehal in na odpustu Salcburgu živel. 13. t. m. pošlje v pokoj deti Moring Fiedlerju, voditelju tukajšne namestnije, list, s kterim se od Primorjanov poslovja. Primorski Slovani sploh, posebno pa tržaški Slovenci gotovo ne bodo žalovali zarad njegovega odstopa, ker zanje prav nič ni storil. V mnogih ozirih so se zlasti narodne razmere za Slovane Še bolj na slabo obrnile, nego so bile popred. Italijanom je g. Moring res stregel, da zdaj Slovence tem lažje tlačijo. Kako žalostne so občinske razmere Istri l Moringovo namestniŠtvo jih je priporočilo. Kako krivična, zoper vso ravnopravnost jezikov je isterska administracija t Italijanstvo se povsodi Siri pod vladnim pokroviteljstvom.
Politični razgled.
Dunajska vlada je izdala naredbo, ki določuje strogo postopanje proti onim deželnim brambovcem, ki bi ne hoteli priseči vojaške prisege.
Vlada je za češko veliko posestvo vendar izdala svojo posebno kandidatno listo, v ktero je sprejeto osem kandidatov ustavoverno stranke, 7 pa je vlada postavila novih, ki so pa ravno tako „ustavni ataro-verci" kakor onih osem. Namestnik je tej listi pridel pismo, v kterem naglasa, da je veliko posestvo po vpljivnem stanji, ktero mu daje ustava, v prvi vrsti (!!) poklican, mehčati pristranska nasprotja in vspešno razširjati avstrijsko čustvo, ktero je od nekdaj navduševalo in ^nosilo" veliko posestvo; namestnik upa, da bodo velikoposestniki sprejeli vladno listo, na kteri stoje možje, ki so že po svojih imenih poroki, da bodo delali za notranje pomirjenje in ?& koristi celokupne
države. — Vladno stanje proti opoziciji poleg tega razsvetljuje »Prag. Abdbl.", ki razlaga da pri Auers-pergovi in vladni listi ne grč za načela, ampak samo za osebe. — Češki listi se neprenehoma kontiskujejo, nemški smejo pisati, kar jim drago — zopet en dokaz vladne nepristranosti in objektivnosti.
Poljakom bode menda vlada šo do 7. novembra dala posebnega gališkrga ministra. Tudi se ima Poljak imenovati za c. k. namestnika v Galiciji. O dotičnih osebah se zdaj Se samo ugiblje. Potem takem bi bila vlada s Poljaki dovrSila nekakšen kompromis. — Med drugimi hoče neki Potočki svojo nspravljanjeu z nova začeti pri — Mladočehihl
V ogerskem državnem zboru jo stavil lovičnjak Tisza nasvet, naj vlada potrebno skrbi, da se napravi nvstrijska armada, ki bode odgovarjala vsem tirjatvnm moderne vojne vednosti, da pa so mora armada razdeliti na dva ko9a, tako da ogerski oddelek pride iz rok neodgovornega skupnega ministra in v roke menda ogerskega brambovskega ministerstvn.
Iz bojiSča se poroča, da je Schlettstndt kapituliral. — nPol-" si daje z Monnkova brzojavljati, da je bil nemški general Hartman z veliko škodo odbit, koje napadel dve reduti pariško trdnjave; Prusi so zgubili 400 mož; armada mnogo trpi zarad mraza in deževja. Iz forta Valerien so 21. t. m. Francozi napadli obBadno armado, kteri bo napravili veliko škodo, po triurnem boji so se Francozi v lepem redu vrnili v trdnjavo. V nekem mestu so ženo, otroci in starci napadli Pruse, na obeh straneh je mnogo ranjenih. Prusi, ki so hoteli La Fere oblegati, so se morali tako hitro vrniti, da so sovražniku prepustili mnogo živeža.
Vesti o pomirjenji so vsak dan drugačne. Včeraj Se je vse pelo mirovne pesmi. „W. Ztg.u celo je trdila, da so se naSla tla za pomirje v tem, da je francoska vlada v principu sprejela mirovne pogoje, ki jih je Angleška nasvetovala. DeneB je zopet vse zasukano. Berolinske novine obetajo Bismarkovo okrožnico, v kteri se bo razlagalo, zakaj mora Prusija še več vspe-hov pridobiti si na bojišči, zlasti pa zakaj mora v pesteh imeti Pariz, predno se jame pornirovanje. Tako se tudi Francozi z nova branijo odstopiti kak košček svoje dežele. Videti je torej , da se bode še dalje klalo in mesarilo.
V Versailles se Bis m ar k neprestano dogovarja z ministri raznih ncmSkih vlad o zedinjenji N e m č i j c.
Hazne stvari.
* (Vre d ni k) „Slov. Naroda" je dobil, kakor nam je naznanil mariborskega magistrata uradnik, dovoljenje, da sme v Mariboru napraviti novo tiskarnico. Naši bralci se bodo spominjali, da jo mariborski mestni zbor bil proti koncesiji, ktoro je c. k. namestnija vendar dala. Pred dvema letoma je naš vrednik — isti mož in pod isto postavo in ustavo — prosil, da bi smol imeti svojo lastno avtogratićno preso, — a ni dobil dovoljenja.
* (Frančiškanski profesorji) v Novem-mestu so prisegli na ustavo — tako poroča telegram „N. fr. P."
* (Ljubljanski„Sokolu) napravi denes četrtek 27. okt. ob osmih zvečer v krasnih prostorih g. Tavčarjeve restavracije na dunajski cesti veliko s o a r e j o na korist postojnskim pogorelcom. Razen pevskega zbora ^Sokolovega" sodelovala bo pri tej dobrodejni veselici izvrstna vojaSka godba grof Huvnovega polka.
Oznanilo.
Učenci za c. kr. višo realko v Mariboru se boilo 20., 30., 31. oktobra od 8—12 dopoldne Rprejemali v direkcijski pisarnici koroške ulice št. 219.
Učenci, ki z nova ustopijo, nnj seboj prineso poleg krstnega ali rojstnega lista tudi Se zadnje šolsko poročilo ali zadnje šolsko spričevalo. (1)
Vodstvo c. k. više realke.
V  Mariboru 20. oktobra 1870.
pravo čisto Talmi-zlalo.
Vsi od drugod naznanjeni Ta I mi-/J a ti predmeti so posnemanja manjše kakovosti
Talmi-ilat k i n č za večnost. Urne verige iz Talmizlata.
Že 12 let slove urne verige iz Talmizlata zarad dobrega dela, trajnosti in notranje vrednosti. Vslod čestih ponarejanj teh verig vzbujenih po onem vapehu moramo občinstvo
opomniti, da imamo samo eno vrsto tega blaga; torej se mora, kdor hoče pravo Talmi-zlato imeti, obrniti na,.ludu-ntriehnllc in Wien, Prnterstasae \r 16.
Briljantski liSp.
Fino delan, za strokovnjake premotljiv, s pravim Talmi-zlatom obrobljen, imitirani briljanti  so iz najlepše brušenih strel io ponarejeni, nikoli ne otemne ; tudi so drugi biseri krasno ponarejeni. 1 broša f. 1.50, 2, 8, 4, 5, 6, 8. I par uhanov f. 1.50, 2, 3, 4, 5, 6, 8. t   „   šmizetnih gumb f. 1, 1.80, 2, 3, 4. I   „   manšetnih gumb f. 1.50, 2, 3, 4. 1 gospodska igla f. 1, 1.50, 2, 3, 4. 1 briljantsk prstan, najfineji f. 1, 150,
2, 3, 4, 5. 1 križec kot collier f. 1, 2, 3, 4, 5.
Cizeliran Talmi-kinč.
1 krasen gospojsk collier s križcem f. 12 3
1 broša *B0 kr., f. 1, 1.50, 2, 8, 4.
I zvezek drobnjav k uri 40, 60, 80 kr. 1 medaljon kr. 50, 80, f. 1, 2, 31 1 par šem.-gumb kr. 30, 50, 80, f. 1. 1 gospodska igla kr. 50,80 f. 1, 1.80, 2. 1 broša za fotografije f. 1,2.
LiSpz koravd
s Talmi - zlato podlago.
1 broša f. 1.60, 2, 8, 4, 5, 6, 8, 10,15-1 par uhanov  f. I,  1.50, 2, 8, 4, 5. 0, 10.
1   „   som. gumb  kr. 80, f.  1. .1.50 2. 1   .,   mans. gumb f. 1, 1.50 2' 1 gosp. igla f. 1, 1,50. 1 gospojsk collier f. 2.50, 8, 4. 1 bracelet f. 2, 9, 3.50, 4.80, 6, 8. 1 reita sekanih koravd 16 kr. I    „     okroglih    „    kr.   80,   40, f. 1.50, 2, 4.
Teh Talmizlatih verig ie juvelir ne loči od pravih zlatih, dokler jih ni poskusil na skusnem kamnju. To Talmi -verige, pripravljene v najnovejših zlatih oblikah obdrže vedno rabljene leta in leta svoje zlato lice. Prave take verige po f. 1.56, 2, 3, 8.40, 4. Dolge fino udne verige za obešati po f. 2.50, 3, 4, 5.
(4)
EmaiMiip,
krasno izdelano ognjeno email na Tal-mi-zlatu.
1 broša f. 1. l.60; 2, 8, 4, 6, 6.
1    „     s pravimi kora v danu  in emai-
lora kinčana f. 2, 3, 4, 5. 1 par uhanov f. 1, 1.50, 2, 3. 1 cela  email-garnitura, broša, uhani z
briljanti f. 8.50. 1 par email-iemiz-gumb, kr.60, 80, f. 1. 1   „   em.-nianš.-gumb kr. 80, f. 1, 2. 1 medalijon kr. 80, f. 1, 1.50, 2, 3. 1 email-prstan kr. 60, 80, f. 1, 2. Težka masivna  zapestnica  s pravega
Talmi-zlata s ponarejenim demau-
tom f. 2, 8, 4.
Pečatni prstan   s pravim kamnom za graviranje f. 1, 2, 8.
Nekoliko časa se kupci predrznujejo slabe ure h zvonerim hvalisanjem priporočati, da bi slepili p. n. občinstvo, zlasti provincijalne hivalce. Ti kupci niso niti urarji niti kot trdo urarski fabrikanti in o kakovosti ur torej nič no vedć. Prodajajo n. p. stare ure v pakfonastih okrovih pod imenom ur s precizijskim kolesjem za nove kot tudi druge najslabejše ure za prave angleške itd. Vsakdo naj se varuje kupovati tale o nerabljlveure. Kdor liooo Imeti ros dobro, regulirano In jeftino uro, noj se> ob r rio na renomirano „Industrlehalle, XVIon, Praterstrasse Nr. IG."
Kaj taeega še nI bilo.
Le f. 10. Prava angl. srebrna cilinderska ura s kristalnimi stekli, minutnim kazalom, nikelievim kolesjem, z fino pravo Talmizlato verigo z medalijonom in etuijem in poroštvenim listom vred, alini da bi se čudil?
Le f. ižO. Prava angl. najfineje ognjozlačena srebrnakro-nometer-ura z dvojnim okrovom , lepo emailirann s kristalnimi utekli z fino Talmi-zlato verigo iu medalijonom ter etujem in poroštvenim pismom vred.
Le f. 17. Prava angl. naj ti noj a ognjozlata sreberna kro-nometeruras prostim okrovom z verigo, medalijonom in etuijem in poroštvenim listom.
Le f. 14. Prava angl. Talmi-zlata ura, cilinder najnovejše oblike z dvojnim kristalnim steklom, kjer bo zaprto vidi tudi kolesje, n Talmi-vorigo, medalijonom, etuijem in poroštvenim listom.
Le f. 15. Talmi-zlata ura z dvojnim okrovom, savonette, skakalnica, kristalno Bteklo, nikeljnim kolesjem s Talmi-verigo, medalijonom, etuijem in poroštvenim listom.
Le f. 15. Prava angl. srebrna ankerca s kristalnim steklom in najfineiim guillochiranjem, z verigo, medaljonom in poroštvenim listom,
Le f. 17. Prava angl. duplex-ura. Krasna, posebno za take, ki uro trebaj o za strapace, kajti take ure so ne-pokončljive; kdor tako uro kupi, mora reči, kaj tacega ni na vsem svetu več!
Le f. 15 ali 18. Prava angl. Prince of VVales remon-toir-ura, najmočnejša s kristalnimi stekli, nikeljnim kolesjem v pravem Talmi-zlatu; imajo to dobroto, da se dade brez ključa naviti in uravnati; k tej uri dobi vsakdo Talmi-zlato verigo in poroštveno pismo.
Le f. 15 ali 18. Prav majhna ura za gospoje; pravo srebro ter pozlačena, z pravo Talmi-zlato verižico za vrat z čopkom in najfinejem etui a poroštvenim listom za 5 let veljavnim.
4 aH 5. Prava Ženevska kompozicijska žepna ura l najboljim kolesjem, pravo kinežko-srebrno verigo, uajfineja oblika z medalijonom in elegantnim etuijem.
f. 11.
Le
Le
Prava Talmi-zlata ura s kompasom, cilinder-skim nikeljnim kolesjem s Talrni-verigo , medalijonom, etuijem in poroštvenim listom.
Le f. 1.30.
se vsacemu.
Lo f.  1.50 ali  2.   ravno taka flneje izdelana.
Lc  10 kr.   Generalni ključ za vsako uro.
Kakor znano imamo mi edino pravico prodajati v Avstriji pravo Talmi-zlato in so vsi drugod napovedani Talmi-zlati predmeti posnemanja niže biro; temu smo porok.
svetoven čudež. ""gS^
Prava hronoe-ura, da dobro hodi, garantuje ] ^aiml-^lata .veri*a za B<>"Pode f. 1.50 2,
°        "   \       8, 4, 4.40, dolge udne verige  za ove&ama s 1 al mi-zlata
f.2.80 3, 4, 6.
Prstani s Tahnl/lata : pečatni prstani s pravim kamenjem za graviranje, kakor tudi ponarejeni demanti, ki svete kakor selnce po t". 1, 2, 3, 4, G.
Ne regulirane ure 2 f. ceneje. Oenlkl gratis.
Cieneralna agencija za angleške žepne ure:
Wien, Industrlehalle, Praterstrasse Nr. 16.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da se je prejšnja naša firma
Grubič in H ar t nagel. (1)
v gosposkih ulicah v Mariboru
razrušila in  da sem pod firmo
I» f o I K & v t m m § e l
sam na svoje v gosposkih ulicah št. 129 ravno nasproti prejšnji kupčiji odprl novo Štacuno. Zahvaljujem se za dosedanje zaupanje in se priporočam p, n. občinstvu, kteremu postrežem z mnogovrstnim kramarskim blagom po najnižji ceni in po najnovejem in najfinejem okusu.
I zrl atol j in vrednik Anton Tomili.
Lastniki: Dr. Jote Vosnjak io drogi.
Tiskar Eduard Janschliz.
AC