Januar/Gennaio '97
letnik/anno VII
Renesansa portoroških hotelov: nadaljuje se obnavljanje hotelskih hiš od Bernardina do Metropola. Skupaj bodo investicije dosegle vsoto okoli 20 milijonov DEM.	Na
fotografiji: obnavljanje GH Palace.
V Piranu še vedno iščejo najprimernejšo lokacijo za garažno
hišo. Da bi ugotovili, katera bi bila najustreznejša, so na Občini Piran med krajani celo izvedli anketo, ki je razkrila, kaj vse jih moti v njihovem kraju (razen prometna neurejenost). Anketo je krajanom poslala tudi KS Piran, ki jo še ni zaključila. Nazadnje je pobuda za izgradnjo garažne hiše na Fornačah pred Piranom dalo še javno podjetje Okolje.
i № Pogovor z ravnateljico Matične knjižnice Piran - str. 2
i«
v
v
r
Kdo je kdo v Avditoriju • str. 4,5
Hosa slovljenko: slo let Emire Kinkela - str. 4
I
I 1 .1
UTRINKI OB ZAČETKU SEDMEGA LETA IZHAJANJA PORTOROŽANA
PORTOROŽAN, časopis, ki ga izdaja Krajevna skupnost Portorož, je namenjen krajanom vse občine, izhaja že sedmo leto. Še vedno ga distribuiramo brezplačno, financira pa se iz sponzorskih sredstev, objavljanja reklam in prostovoljnih prispevkov. Vsi, ki zanj pišemo, rišemo, fotografiramo, lektoriramo, ga distribuiramo... delamo vse to prostovoljno, kar v praksi pomeni brezplačno (neverjetno, mar ne, v tej novi dobi kapitalizma?!?) Plačati pa je treba računalniško postavitev strani, tiskanje in zlaganje časopisa ter poštnino. Da to zmoremo, se moramo zahvaliti vsem, ki Portorožanu finančno pomagajo - še posebej, ker jim vedno ne pojemo slavospevov ali celo od, ampak poskušamo do njihovih dejanj ohraniti objektivno, a kritično distanco. Pogosto poskušamo s humorjem, šalo in ironijo razbiti napetosti, ki se vzpostavijo v naši skupnosti... Seveda, prizadetim ni vedno prav, da so naša tarča in strelovod. Ampak -zavedati bi se morali, da so se s tem, ko so sprejeli neko za skupnost pomembno funkcijo ali (in) javno olžnost - izpostavili in da so s tem prevzeli težko breme: da so permanentno pod drobnogledom, da se vsako njihovo dejanje tehta, presoja, o njem javno ali med domačimi
stenami razpravlja... Seveda pa se zavedamo, da ima v javnem mediju natiskana beseda večjo "težo" in moč, da lahko zelo zaboli, zato smo včasih previdni (včasih pa, priznamo, celo premalo)... A vedeti je treba, da je navadno tisto, kar pride v medije, le vrh ledene gore, spodaj pa vre... Zato je tiskana beseda za neko skupnost lahko (tudi) katarza, očiščenje, ki potem omogoča (bolj) harmonično sožitje.
Livija Sikur Zorman
Portorožanova sodelavka in akademska slikarka Sandra Kump na slovesni predstavitvi knjige Bronasti violinist -II violinista di bronzo, ki jo je ilustrirala. Naši sodelavki ob izidu knjige iskreno čestitamo!
NAŠ POGOVOR z ravnateljico Matične knjižnice Piran
NAJVEČJI PROBLEM SO PRETESNI PROSTORI
Lansko leto je piranska Matična knjižnica praznovala svojo 40. obletnico delovanja, o čemer smo v Portorožanu precej na široko pisali (Portorožan št. 10). Predstavili smo že tudi knjižničarko Ksenijo Petaros Kmetec (v Portorožanu st. 11). Ob tako pomembnem rojstnem dnevu, kakršnega je praznovala Matična knjižnica v Piranu (40 let!) pa Portorožan ne more, da ne bi objavil se pogovora z njeno ravnateljico Oriano Košuta-Krmac, ki razgrinja predvsem današnje delovanje knjižnice in želje za nadaljnji razvoj.
KOŠUTA: Mesto Piran je mesto z bogato kulturno tradicijo in morda je prav nedavna obletnica knjižnice priložnost, da na to ponovno opozorimo. Dokumenti, ki jih hrani piranski mestni arhiv, pričajo o bogati preteklosti Mestne knjižnice, katere začetki segajo v 17. stoletje. Že bežen vpogled v arhivsko škatlo z oznako "Biblioteca civica" nam pove, da so stari piranski bibliotekarji, naj tu omenim le Štefana Roto in Domenica Vatto, znali prepričati takratno oblast o pomenu poslanstva knjižnice, to je, da sta prav izobraženost in kulturna razgledanost prebivalcev temelj za vsestranski razvoj mesta. Ob tem naj povem, da so dokumenti o Bibliotechi civichi zelo malo raziskani, zelo malo je o njej napisanega in bo zato nujna temeljitejša proučitev gradiva in osvetlitev pomena knjižnice. Morda bo za to priložnost že letos, ko bo piranski arhiv obeležil svojo častitljivo 120-letnico...
Naša knjižnica je torej lani slavila "le" skromnih 40 let od svoje povojne ustanovitve... Ob tej priložnosti je pripravila razstavo o pestri prireditveni dejavnosti knjižnice v vseh letih svojega delovanja. Poimenovali smo jo "Za vse okuse knjižnih moljev". Na ogled je bila lani novembra v prostorih arhiva. Knjižnica žal ne premore prepotrebnega razstavnega oziroma prireditvenega prostora. Pripravili smo tudi brošuro 40 let Mestne knjižnice Piran, v kateri je predstavljen njen razvoj. V januarju pa je izšla dvojezična leposlovna slikanica z naslovom Bronasti violinist - II violinista di bronzo, ki jo knjižnica posveča nekdanjim in sedanjim mladim bralcem. Avtorica zgodbe je Pirančanka Zlata Jurin, slikanico pa je bogato ilustrirala akademska slikarka Sandra Kump. Naj ob tem opozorim, da je to delo eno redkih dvojezičnih leposlovnih del, ki je izšlo na našem območju.
Bi na kratko predstavila delovanje vaše knjižnice...?
KOŠUTA: Zelo rada. Mestna knjižnica Piran je edina javna splošnoizobraževalna knjižnica za območje občine Piran, ki ima nad 17.000 prebivalcev, od tega nad 3.000 mladih do 15. leta. Naša knjižnica se nahaja v starem mestnem jedru, v prostorih sodne palače in žal nima razvite knjižnične mreže, kar je zlasti pereče za Lucijo, z njenimi več kot 7.000 prebivalci. Knjižnično dejavnost opravlja tudi za italijansko narodnost in posluje dvojezično. Struktura uporabnikov knjižnice
je zadnja leta čedalje zahtevnejša in zelo raznolika: tu so študentje (Visoka pomorska in prometna šola, Visoka šola za turizem), tu so dijaki slovenskih in italijanskih srednjih šol, inštitucije regionalnega pomena, kot so Zavod za spomeniško varstvo, Obalne galerije, Pomorski muzej, Morska biološka postaja in nenazadnje so tu tudi turisti, kot zelo specifični obiskovalci in uporabniki.
Naša knjižnica opravlja tudi matično, oziroma svetovalno ter mentorsko dejavnost
za več kot 20 knjižnic, ki delujejo v okviru raznih inštitucij in šol. Zaradi zahtev in potreb uporabnikov knjižnica v zadnjih letih pospešeno oblikuje domoznanski oddelek ter druge zbirke gradiva, kot so: zbirka gradiva s pomorsko literaturo, zbirka literature o preprepečavnju zasvojenosti z drogami.
Knjižnica upravlja tudi s hišo Cirila Kosmača v Portorožu, ki je kulturni spomenik. Tu se tudi delno odvija prireditvena dejavnost knjižnice. Največji problem so danes za knjižnico prostori. Knjižnica premore le okoli 20 odstotkov prostorskega standarda in to v nefunkcionalnih prostorih sodne palače, kjer sta oddelek za otroke in odrasle ločena in imata vsak svoj vhod. Seveda je zato omejen tudi razvoj drugih dejavnosti.
Že od nekdaj je znano, da je v slehernem mestu z zgodovinsko tradicijo kultura mestotvoren element, knjižnica pa njegovo najbolj "živo tkivo", česar ne gre pozabiti! Od ponovne ustanovitve po vojni do danes se je v knjižnico včlanilo čez 18.000 občanov. Lahko bi rekli, da je bil vsak občan Pirana kdaj član naše knjižnice. Na področju kulture pomeni torej knjižnica to, kar pomeni osnovna šola v šolstvu. Zagotavlja namreč osnovno podstat učenja od mladosti do starosti ter kulturnega razvoja posameznika in socialnih skupin. Tudi zakon o lokalni
samoupravi šteje knjižnico med osnovne potrebe in interese občanov, ki jih mora občina zadovoljevati. Novi zakon, ki se pripravlja na področju knjižničarstva, pa uvršča javne knjižnice v sestavni del informacijskega sistema Slovenije. V tem sistemu bo knjižnica definirana tudi kot lokalni informacijski center, ki naj omogoča svojim uporabnikom brez zadržkov dostop do vseh vrst znanja in informacij.
Kaj si v vaši knjižnici želite za v bodoče?
KOŠUTA: Želimo si dosti! Predvsem pa si želimo, da bi zavest o pomembnosti knjižnice ne rasla tako počasi. Knjižnica se srečuje z velikimi problemi. Omenila sem že prostorske. Knjižne police so prenatrpane in preveč jih je, čitalniški prostor je tesen, da bolj ne more biti. Situacija je že zdaj drastična, saj ne vemo, kam z dotokom novih knjig. Paradoks pa je v tem, da bi moralo biti novih knjig še več...
Seveda si želimo, da bi bralci, tako kot doslej, radi zahajali v našo knjižnico, da bi jim knjižnica lahko omogočila boljši dostop do knjig, večjo čitalnico, za otroke pa si želimo pravljično sobo,... Največja naša želja so torej dodatni prostori. Morda najprej s podružnično knjižnico v Luciji. Lucija je namreč kar velik kraj tudi v slovenskem merilu, a je brez knjižnice. Z odprtjem moderne knjižnice v Luciji in z ohranitvijo sedanje knjižnice v mestnem jedru Pirana bi lahko marsikaj rešili.
Koliko knjižnih enot šteje vaša knjižnica in kako je z obiskom?
KOŠUTA: Premoremo nad 60.000 enot knjižnega fonda, ki pa stalno narašča. Veliko imamo tudi knjig, ki jih podarjajo občani in razni darovalci. Ob tej priložnosti se vsem darovalcem v imenu knjižnice tudi zahvaljujem.
Dnevno obišče čitalnico knjižnice nad 30 bralcev. Predlani je v knjižnico prišlo 44.000 obiskovalcev, ki so si sposodili 90.000 enot knjižnega gradiva (torej ne le knjig).
Hvala za klepet in še veliko uspehov. Pa da bi se uresničile vaše želje...
KOŠUTA: Hvala tudi vam. Rada pa bi izkoristila to priložnost in pozdravila vse naše in bralce Portorožana. Pa - na svidenje v knjižnici.
Z Oriano Košuta Krmac se je pogovarjal sodelavec radia Ognjišče ALBERTO PUCER, kije pogovor priredil tudi za Portorožana.
MI MED SEBOJ
čestitamo * zahvaljujemo * pozdravljamo
Center za socialno delo Piran je ob
Novem letu organiziral praznovanje in z majhnimi darili obdaril 60 otrok iz preventivnega programa Tiranski model", 30 rejencev in 15 otrok iz vzgojnih zavodov in zavodov za usposabljanje. Izpeljavo praznovanja in obdaritev so s svojimi prispevki omogočili: Zdravilišče Krka Strunjan, Turistično podjetje Portorož, Marina Portorož, Hoteli Bernardin, Hoteli Morje in Primorske novice. Vsem se iskreno zahvaljujemo!
II 14 febbraio, giorno di S. Valentino, festeggia il suo 70 esimo compleanno Nini ROSSI di Pirano. Auguri di cuore dalla moglie Anna, dai figli Silvana e Mauro, dal genero Rudi e dai nipotini Eric e Nico.
Alan BIDERMAN s Fornač v Piranu je 13. januarja praznoval svoj 13. rojstni dan. Veliko uspehov v šoli in pri jadranju mu želijo prijatelji.
----^ssp^ai^-—
V Luciji je 4. januarja svoj rojstni dan praznoval Dušan FABIAN. Najlepše želje od prijateljev.
Auguri affettuosi per il compleanno ad Ondina LUSA di Lucia dagli amici e collaborator.
Prostovoljke in prostovoljci Območne organizacije Rdečega križa Piran čestitajo za rojstni dan sotrudnicama Emiliji VUK iz Pirana (rojstni dan praznuje 30. januarja) in Olgi PETEK (praznuje 25. januarja) ter njihovemu sotrudniku Jožetu GANTARJU (6. februarja).
II 13 gennaio ha compiuto gli anni Palmira SMREKAR di Portorose. Auguri con affetto dai familiari e amici.
Kolektiv Centra za korekcijo sluha in govora Portorož čestita za rojstni dan svojim sodelavkam Maji GORJANC (praznovala je 6. januarja), Vidi OKIČKI (19. januarja) in Vesni ŽERJAL (29. januarja).
11. februarja praznuje svoj rojstni dan Marjan PAVLETIČ iz Lucije. Iskreno mu čestitajo prijatelji.
Moniki želimo, da bi se ji še velikokrat nasmehnila sreča. Želimo ji tudi varno in udobno vožnjo v skoraj novem avtomobilu. Sodelavke.
Februarja bo svojo 2. svečko ugasnil Dino. Veliko sreče in veselja mu želi prijateljica Megan.
Sonja KNEZ z Vilfanove ulice v Portorožu bo 12. februarja slavila svoj rojstni dan. Vse najboljše ji želijo prijatelji.
Auguri di un felice compleanno a Romano KLOBAS di Pirano da tutti gli amici del coro.	_
Tantissimi auguri a Majda BRAGHIERI di Portorose per il compleanno che lo festeggia il 23 febbraio dai familiari e dalle amiche. Agli auguri ci uniamo noi tutti del "Portorožan" e i membri del consiglio della Comunita' locale di Portorose.
24. januarja je praznovala visok življenjski jubilej - 91 let - gospa Frančišča ZIGMUND z Lepe ceste 40 v Portorožu. Čestitata in želita ji obilo zdravja - Vida in Rino.
ZAHVALA KUD KAROL PAHOR PIRAN
Projekt Božično novoletnih prireditev 1996 smo z velikimi, predvsem vremenskimi težavami nekako le pripeljali do konca. Po naših močeh smo se trudili izvesti pester program prireditev, ki bi polepšal predpraznično življenje vseh naših krajanov, še posebej pa naših najmlajših. Zahvala pri realizaciji našega projekta gre seveda številnim sponzorjem in pa generalnemu pokrovitelju Občini Piran, ki so z veliko mero razumevanja in posluha prispevali finančna sredstva za realizacijo našega programa.
Nekaterim smo se v zadnji številki Portorožana že javno zahvalili, z nekaterimi pa smo se o finančni pomoči dogovorili kasneje, zato jih nismo uspeli napisati na plakate ter vključiti v javno zahvalo. Ker je bil finančni prispevek nekaterih izjemnega pomena pri realizaciji naših prireditev, se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo še enkrat:
TEHNIKA, d.o.o Portorož, GYMCO SECURITY Portorož, Nepremičnine LELA Portorož, Turistično podjetje Portorož, CASINO Portorož, HIDROGRADNJE d.o.o. Portorož, BITERMO Portorož in FINALI PORTOROŽ.
Posebna zahvala gre gospodu Rudiju Mrazu za vsestransko pomoč pri pripravi in realizaciji projekta, pri ideji in izdelavi scene in propagandnega materiala ter pomoči pri organizacijski izvedbi prireditev. Zahvaljujemo se tudi službi Občinskega komunalnega nadzora za vsestransko pomoč pri izvedbi redarsko varnostne službe, podjetju INTOUR, d.o.o. za izposojo stojnic ter vsem tistim posameznikom, ki so s svojimi storitvami ali delom pomagali pri pripravi prizorišča, nadzoru nad obratovanjem tržnice ter vseh tistih delih brez katerih takega projekta ni možno izvesti.
Čisto na koncu, vendar iz srca, se zahvaljujemo vsem občanom za številno udeležbo na prireditvah s tem pa tudi moralno vzpodbudo za naše delo prihodnje.
ZAHVALA
Avditorij se zahvaljuje v imenu obiskovalcev prireditev in v svojem imenu vsem tistim, ki so finančno podprli izvedbo programa v letu 1996.
Sponzorji v letu 1996 so bili Petrol, Ljubljana; Igralnica Casino, Portorož; Droga Portorož; SKB, Ljubljana; Hoteli Palace, Portorož; Metropol hoteli, Portorož; Hoteli Morje, Portorož; Hoteli Piran; Hoteli Bernardin, Portorož; Krka Zdravilišča, Zdravilišče Strunjan; Vinakoper; Splošna banka Koper; Mobitel, Ljubljana; Restavracija Pavel, Piran; Portorožan; Mercator-Degro, Portorož; Primorski utrip, Portorož; Optika Ventura,
Portorož; Kavarna galerija Tartini, Piran; Gostišče Deltin, Piran; Škocjanske jame, Matavun.
Interes podjetij za sponzoriranje kulture in umetnosti ni dobrodelen. Gre za vzpostavljanje stika med podjetjem in družbo in za sožitje podjetja z okoljem, v katerem deluje. Prispevek kulturi krasi podobo podjetja in ga potrjuje v družbi.
Program prireditev sta finančno podprla ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Avditorij vabi k sodelovanju tudi v letu 1997.
občina Piran in

H
jI;.


I iä
MI MED SEBOJ
NAŠA SLAVLJENKA MESECA:
ISKRENE ČESTITKE ZA 100. ROJSTNI DAN
Ne zgodi se prav pogosto, da v naši sredini, pa tudi ne v širši okolici kdo dočaka in praznuje stoletnico rojstva. Tak jubilej bo praznovala 23. februarja naša krajanka gospa
EMIRA KINKELA, vdova Kosovič.
Gospa Emira, rojena v letu 1897, je upokojena učiteljica. Med nami živi 12 let. Po smrti moža se je preselila v družino nečaka dr. Nikolaja Kinkele. Vedrina družine in obkroženost z mladimi je prav gotovo dobro vplivala na njeno čilost in vedrino. Zadnje leto gospa preživlja v domu za starejše občane na Markovcu v Kopru.
Ob tako visokem jubileju ji iskreno čestitamo in ji želimo obilo zdravja.
r003»M0 SE V P£s00f/J PIZZERIA - PUB *
PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 746-775
vsak dan od 17.00 do 02.00
glasba v živo
Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peči
špageti, tortelini, ravioli, peresniki
i
Meso na žaru	■v
k
sampimoni na /.aru
m se in se
KDO JE KDO
V KULTURNEM, KONGRESNEM IN PROMOCIJSKEM CENTRU AVDITORIJ PORTOROŽ
OSEBNA IZKAZNICA:
Avditorij je bil na podlagi odloka Občine Piran 7. maja 1993 vpisan v sodni register na Temeljnem sodišču Koper kot javni, neprofitni zavod z ustanoviteljem Občino Piran. Njegov uradni (dopolnjeni) naziv je Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož.
Mesto Piran je preko Avditorija že 10 let član EFCT (evropskega združenja kongresnih mest).
Avditorij je v Slovenski Istri edini javni zavod za kulturne in kongresne prireditve. Avditorij nudi razvedrilo, družabnost, kulturo in izobraževanje, poživlja utrip kraja in spodbuja razvoj gospodarstva, prinaša svetovljanstvo in bogati podobo kraja. Prireditve se odvijajo v notranjih prostorih Avditorija, v letnem prizorišču z 2000 sedeži, v piranskem Križnem hodniku, v piranski stolnici in portoroški cerkvi, na javnih površinah v Portorožu in Piranu.
*	Osnovna usmeritev pri programu je glasba, predvsem klasična, kot ohranjanje tradicije začete s slavnim skladateljem in violinskim virtuozom, Pirančanom Tartinijem. Drugo vodilo pri sestavljanju programa je kakovost in pestrost. Seveda se v Avditoriju trudijo, da bi zaradi nezadostnega financiranja (od občine in ministrstva za kulturo) postalo najpomembnejše tretje vodilo - komercialna uspešnost.
*	Program Avditorija sestavlja: glasbeni del (klasična glasba, narodna, zabavna), gledališki program (gostovanja slovenskih in italijanskih gledaliških hiš, razstave umetniških del), kulturno vzgojni program za odrasle (večeri z gosti, predavanja in predstavitve knjig), otroški program, filmski program, festivali (Piranski glasbeni večeri, Slovenski filmski maraton, Primorski poletni festival, oglaševalski festival nove Evrope Zlati boben, festival športnega filma), kongresi (mednarodni in slovenski), poslovna srečanja, seminarji, posveti in sestanki.
V	Aditoriju gostujejo še Visoka strokovna šola za podjetništvo, podjetniško izobraževalni center GEA College in šola angleškega jezika GAP.
V	lanskem letu je Avditorij privabil 61.500 obiskovalcev: na kulturne prireditve 26.200, na filmske predstave 29.600 in na kongrese 6.700 obiskovalcev. Ocenjujejo, da je med obiskovalci v poletnem času tretjina piranskih občanov, tretjina občanov izolske in koprske občine in tretjina obiskovalcev iz drugih krajev Slovenije in iz tujine. Udeleženci večjih kongresov (teh je bilo 13) so se zadržali v Portorožu povprečno po dva dneva, (okoli 9.000 prenočevanj). V letu '96 so v Avditoriju organizirali 304 prireditve: 121 je bilo kulturnih prireditev, 141 filmskih predstav in 42 kongresnih prireditev, ißf
X n
IШ
.^Ж f

m
Letno prizorišče Avditorija, ki ga načrtujejo - če bo le dovolj denarja - letos pokriti!
portorožan it. l
4
KDO JE KDO
Redno imajo zaposlenih 15 delavcev (v Avditoriju pravijo, da je za tako obsežen program to občutno premalo, vendar jim novih delavcev financerji ne dovolijo zaposliti). Ker je program Avditorija -tako po strokovni plati kot po obsegu - zahteven, sodelujejo tudi z zunanjimi strokovnjaki.
KDO VSE DELA ZA AVDITORIJ:
Redno zaposleni: Fanči Kuhar, direktorica; Ksenija Benedetti, vodja kulturne dejavnosti; Štefanija Pierucci, vodja kongresne dejavnosti; Robert Mahnič, vodja tehnike; Nada Kozina, planerka, analitičarka, organizatorka; Katja Mevlja, organizatorka kongresne kongresov; Matjaž Ukmar, organizator prireditev; Sonja Ferfolja, računovodkinja; Milan Guček, spominkarska dejavnost; Slavica Kogoj Franičevič, tajnica; Elvis Zemljak, svetlobni efekti ("lučni" mojster); Borut Bažec, tonski mojster; Zdenko Banovič, vodja vzdrževanja; Ada Velikonja, receptorka; Tanja Vižintin, snažilka in vzdrževalka.
*	Ustanoviteljica in lastnica Avditorija - Občina Piran - je imenovala Svet Avditorija, ki bdi nad življenjem in delom Avditorija, člani tega sveta so: Tomi Brezovec (predsednik), Robert Časar, Zvest Apollonio, Sašo Šraml, Zdenko Vozlič, Stefano Lusa, Robert Mahnič, Ksenija Benedetti in Nada Kozina.
*	Pri oblikovanju programa kulturnih prireditev sodeluje strokovni odbor Avditorija, ki ga sestavljajo: Zvest Apollonio (predsednik) in Tomo Vran (likovno področje), Ivan Pal (Ministrsvo za kulturo), Radovan Čok (film), Elizabeta Fičur (ljubiteljska dejavnost), Vojka Štular (kulturno vzgojni program), Andreja Humar Fatorič (Turistično društvo Portorož), Marino Antolovič (turistično gospodarstvo), Tomo Vidic (mediji), Fulvia Zudič (italijanska skupnost), Lea Hedžet (glasba), Koni Steinbacher (film), Ksenija Benedetti in Fanči Kuhar (Avditorij).
Zunanji sodelavci:
Zvest Apollonio (oblikovanje informativnega gradiva, spominkarska dejavnost); Oskar Kogoj (plakati, spominkarska dejavnost, Tartinijeva zbirka); Rado Bedene in Ana Jontez (investicije); Bojana Hočevar (odvetnica - pravne zadeve); dr. Benjamin Štagar (prva pomoč na velikih kulturnih prireditvah); Miha Roje (urejanje parka, aranžiranje cvetja); Koni Steinbacher (oblikovnje filmskega programa); prof. Jasna Čebron (oblikovnje in predstavitev umetniškega filma); Peter Klenovšek (stiki z javnostjo, pridobivanje sponzorjev, filmski
program); Irena Urbič (gledališka dejavnost); Mira Zoreč, Rosanna Vuk, Liliane Strmčnik in Lili Zgrablič (prevajalke); Marija Gombač (stiki z javnostjo); Lea Hedžet (glasbeni program); Zoran Debenjak (koledarčki prireditev); Miran Rebolj (računalništvo); Mladen Škerbec	(gostinska
dejavnost); Mario Vuk (tehnična izvedba večjih prireditev).
Študentje, ki pomagajo pri izpeljavi prireditev. Roberto, Maja, Sabrina, I Krištof, Špela, Martina, Gregor, Mojca, Damjan, Urška, Noja, I mil...
TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ
pripravlja
4. TRADICIONALNI PUSTNI FESTIVAL PORTOROŽ '97
PUSTNI SEJEM v KAŠTELU v Portorožu od petka, 31.01.97 do petka, 07.02.97 vsak dan od 12.00 do 19.00 ure
OTROŠKI ' LUNA PARK" ob KAŠTELU od petka, 31.01.97 do srede, 12.02.97
PUSTNI TOREK, 07.02.97: Ustoličenje pustnega admirala
Ob 16.00 uri prihod admirala s posadko z morja na portoroški pomol Od 16.30 ure dalje prireditev z ustoličenjem v Kaštelu Gost dneva: JAKA ŠRAUFCIGER
PUSTNA SOBOTA, 08.02.97: Praznik fritul in kroštol v Kaštelu
Prodaja fritul in kroštol na stojnicah od 10.00 ure dalje
Po 14.00 uri družabno zabavni program z nastopom pustne folklore
Ob 16.00 uri izbor NAJ-otroških mask
Ob 18.00 uri izbor NAJ-individualnih mask
PUSTNO RAJANJE ZA STARO IN MLADO
PUSTNA NEDELJA, 09.02.97: Povorka tradicionalnih in aktualnih mask skozi Portorož s pričetkom ob 14.00 uri izpred TAVERNE LUCIJA
Ob 15.00 uri - predstavitev udeleženih pustnih skupin v Kaštelu Od 16.00 ure dalje PUSTNO RAJANJE ZA STARO IN MLADO Gosta: DUDEK in JAKA ŠRAUFCIGER
Ob 18.00 uri - pustni admiral izbira NAJ-pustne maske
PUSTNI TOREK, 11.02.97: Otroško pustno rajanje v Kaštelu
Od 10.00 do 11.00 ure - pustni program za najmlajše - piranski vrtci Od 11.00 do 13.00 ure - povorke mlajših otrok iz OŠ v Portorož in pustni program z izborom NAJ-pustnega razreda Od 16.00 do 18.00 - PUSTNI KARAOKE ZA MLADE
PEPELNICA SREDA, 12.02.97: Pustna pogrebna povorka in potop Pusta
Ob 16.00 uri -pustna pogrebna povorka
pogrebni zbor v Kaštelu
Ob 16.30 uri -žalna slovesnost in pogreb Pusta s potopom na portoroškem pomolu

Ilustracijo iz publikacije "Vrtec Morje Lucijo", И so jo v vrtcu izdali ob Ionski 20 obletnici.
Mož "oblečen" v mah z "oprodo" z Ionskega pustnega festivala.

HOTELI PALACE PORTOROŽ SO LETOS PRIPRAVILI BOGAT PUSTNI PROGRAM:
*	PUSTNI PETEK, 07.02.1997:
APERITIV BAR GH PALACE OB 16 h
-	pustna čajanka (fritule, miške, kroštule...)
RESTAVRACIJA GH PALACE OB 20 h
(nastop folklorne skupine, plesna glasba, animacija, igra one man band "Damir");
*	PUSTNA SOBOTA, 08.02. 97:
APERITIV BAR GH PALACE OB 16 h
-	pustna čajanka (fritule, miške, kroštule)
RESTAVRACIJA GH PALACE OB 19 h
(pustna večerja, pustovanje, tekmovanje plesnih parov v maskah, nagraditev najlepših mask, igra ansambel "Stefano")
RESTAVRACIJA LJUBLJANA OB 19 h
(pustovanje, plesna glasba, ples v maskah, izbor najlepše posamezne in skupinske maske, igra trio "Portorico")
DISCO TIVOLI OB 22 h
(pustovanje, plesna glasba, ples v maskah, izbor najlepše posamezne in najlepše skupinske maske, nagraditev izbranih mask)
*	PUSTNA NEDELJA, 9.02. 97:
APERITIV BAR OB 16 h
-	pustna čajanka (fritule, miške, kroštule...)
RESTAVRACIJA GH PALACE OB 20 h
(plesna glasba, animacija, igra one man band "Damir")
*	PUSTNI TOREK, 11.02. 97:
APERITIV BAR GH PALACE OB 16 h
-	pustna čajanka (miške, fritule, kroštule)
RESTAVRACIJA GH PALACE OB 19 h
(pustna večerja, pustovanje, plesna glasba, izbor najlepših mask, igra trio "Portorico")
KLUB TIVOLI OB 22 h
(pustovanje, plesna glasba, ples v maskah, izbor najlepše posamezne in najlepše skupinske maske, nagraditev izbranih mask).
Kulturi na rob:
OBČINA PIRAN BI SE LAHKO RAZGLASILA NE LE ZA ZELENO IN TURISTIČNO AMPAK TUDI ZA KULTURNO
O kulturi lahko seveda govorimo na več načinov. Sam sem se odlločil, da bom razmišljal predvsem o glasbeni kulturi.
Dejstvo je, da je glasbeno kulturno življenje v občini Piran in širše na Obali dokaj pestro in razgibano. Precej prireditev je, ki presegajo lokalne okvire. Kadar govorimo o kulturi nasploh ali o glasbeni kulturi, moramo najprej ugotoviti, komu je namenjena. Je to domačemu človeku, ki mu s kulturnimi prireditvami popestrimo njegov vsakdan in mu s tem nudimo tisto "duhovno hrano", ki je nujna za človeka vredno življenje ali pa je to kultura, ki jo jemljemo kot dodatno turistično ponudbo in je namenjena obiskovalcem naše občine?
Vprašanje je tudi ali govorimo o profesionalni kulturni ponudbi ali o amaterski, ljubiteljski kulturi, ki jo izvajajo domači ali tuji izvajalci. Zato moj pomislek na začetku tega pisanja.
Z glasbeno ponudbo se ukvarja v Piranu več institucij. Tukaj je poklicna ustanova Avditorij Portorož, v okviru katere delujejo Piranski glasbeni večeri, ki so postali nepogrešljivi del kulturnega dogajanja na profesionalnem nivoju.
V	občini deluje Kulturno umetniško društvo Karol Pahor, ki s svojimi številnimi in kvalitetnimi sekcijami živi s krajem in ljudmi in bi si brez njega težko predstavljali kulturno življenje v občini.
Pomembno vlogo odigrajo tudi različni glasbeni seminarji, glasbene delavnice, mednarodne glasbene šole itd.
Posebno pomembna je na tem področju tudi piranska Glasbena šola, ki že 45 let vzgaja mladi rod v vestne in zveste poslušalce, jih pripravlja za delo v amaterski glasbenih skupinah ali za študij glasbe. Ne smemo zanemariti, da je več kot polovica učiteljev, ki trenutno poučujejo na šoli, izšla prav iz piranske Glasbene šole.
^ Iz vsega tega je razvidno, da je tovrstna dejavnost zelo prisotna v vsakdanjem življenju kraja. Če se radi deklariramo za zeleno in turistično občino, bi se mirno lahko tudi za kulturno.
V	teh nekaj vrsticah se ne da povedati vsega, ker bi to zahtevalo temeljitejšo analizo in več prostora, zato naj ostane pri tem.
Kljub zgoraj navedenemu pa je težav še veliko in marsikaj bo potrebno še urediti. Potrebna bo večja koordinacija in sodelovanje med vsemi institucijami, ki delujejo na tem področju. Nujno je treba rešiti problem gledališča Tartini in kulturnega doma in še bi lahko našteval.
Nekatere stvari so se pričele reševati. Župan podpira tako imenovane glasbene "Utrinke" v Piranu: na primer ko neka skupina "priložnostno" zaigra na raličnih lokacijah v starem piranskem jedru. Nekaj kulturnih utrinkov je zajetih tudi v projektu županovega klicarja in predvajanju Tartinijeve glasbe v poletnih mesecih. Organizirani so promenadni koncerti in prireditve ob novem letu, drugih praznikih in podobno. Kaže torej, da se kulturi v občini pišejo boljši časi.
Letošnji kulturni praznik, 8. februar, letos pač naključno sovpada s pustno soboto. Vtem pa ne vidim nobene ironije, saj je tudi pustno izročilo del narodove kulture. Zdi se mi pomembnejše, da je tako pust, kakor tudi vse ostale prireditve, organiziran na dostojen in izviren način, ker le tako lahko služijo svojemu namenu. Sem pa proti površnim, kičastim proslavam, ki nekaterim nudijo le ceneno zabavo, drugim pa lahek zaslužek. Če bomo vse prireditve uspeli organizirati tako, da bodo res kulturne, potem je namen dosežen in posledice dolgoročno pozitivne.
Benjamin Makovecc, Glasbena šola Piran
VZDRZEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Tabaković Senad s.p Marxoua 18, 6330 PIRAN, tel: 066/76-719
-	adaptacije stanovanj
-	postavitev pregradnih sten montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog pleskarska dela
montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru	J
pipmmi^1' 11
AMATERSKA KULTURA JE ZA NAŠO OBČINO ZELO POMEMBNA
Kultura ima v Piranu nedvomno zelo pomembno mesto. Že samo mesto Piran je kulturni spomenik. V mestu delujejo številne kulturne institucije: od Pomorskega muzeja, mestnega arhiva, galerije, Kulturnega in kongresnega centra Avditorij in še bi lahko naštevali, ki dajejo poseben pečat in pomen našemu kraju. Morda se tega še najmanj zavedamo prav občani Pirana, ki zaradi vsakodnevnih skrbi in problemov, preprosto ne vidimo biserov našega mesta in preradi spregledamo trud številnih posameznikov in ustanov, ki se trudijo, da bi bil naš Piran še lepši in še bogatejši.
Kot organizacijska tajnica delam v Kulturno umetniškem društvu Karol Pahor Piran že 10 let in zato morda najbolje poznam področje amaterske kulturne dejavnosti. V našem društvu združujemo preko 800 aktivnih članov, ki so združeni v številnih sekcijah in skupinah. Ob tem podatku je za nas predvsem pomembno dejstvo, da je 90 odstotkov naših članov otrok in mladine v starosti od 5. do 22. leta. V sekcije našega društva so se vključili iz različnih razlogov (nekateri so zelo aktivni tudi v več različnih skupinah). Naša dejavnost skupin pa tudi skromne prireditve, ki jih kot društvo organiziramo seveda niso tako odmevne kot številne prireditve poklicnih ansamblov in pa prireditve javnega zavoda Avditorij. So pa po mojem mnenju za ljudi, ki tu živimo in predvsem našo mladino, še pomembnejše. Vključevanje v naše dejavnosti omogoča otrokom, mladini pa tudi odraslim sprostitev, ustvarjanje, preživljanje prostega časa. Člani naših skupin imajo možnost rasti in se razvijati v celovite osebnosti. Vzgajamo "kulturne ljudi", ki imajo razvit odnos do sočloveka in do narave. Vzgajamo vestne poslušalce, gledalce, skratka, tiste, ki bodo v prihodnosti obiskovali velike in pomembne prireditve in nenazadnje vzgajamo tudi aktivne ustvarjalce kulturnih vrednot.
V današnjem času, ko so problemi zasvojenosti, mladostniškega kriminala in alkoholizma iz dneva v dan bolj pereči, ko preži brezposelnost, ko se marsikdo bori za vsakodnevni kos kruha, ko nas ritem življenja sili dalje s tako naglico, da največkrat nimamo časa reči "dobro jutro" ali "dober dan", je kultura in predvsem kulturna vzgoja pri najmlajših zelo pomemben segment razvoja človeka. Četudi moramo poudariti, da je naša občina tudi na področju amaterske kulturne dejavnosti storila veliko - preprosto že s tem, ko je v preteklem petletnem obdobju sploh opmogočila nadaljnje delovanje tovrstne dejavnosti, ker je to dejavnost po svojih možnostih tudi finančno podpirala, pa kljub temu ostajajo nerešeni še številni problemi. Prizadevamo si in želimo, da bi Občina Piran poskrbela za kulturni dom, kjer bi imela svoj sedež piranska Glasbena šola ter KUD Karol Pahor. Piran je ena redkih "vasi", ki kulturnega doma ne premore. Po sklepu prejšnje Skupščine je bil za ta namen dodeljen bivši internat pomorske šole (bolj znan pod imenon Palača Trevisini) v Piranu. Nekaj se v tej smeri premika, saj je bil imenovan Programsko gradbeni odbor, ki je že na delu. Seveda je realizacija tega projekta odvisna od finančnih sredstev. Prav pri financah se zatika tudi prenova gledališča Tartini.
Na našem društvu upamo, da nam bo leto 1997, ki se je ravnokar začelo, prineslo tudi nekaj optimizma pri reševanju prostorskih in seveda finančnih težav, s katerimi se pri našem delu srečujemo. Sami pa se bomo potrudili, da nam ne bo zmanjkalo moči in dobre volje.
Organizacijska tajnica KUD KAROL PAHOR PIRAN Elizabeta Fičur
BRONASTI VIOLINIOST - IL VIOLINISTA Ol BRONZO
Piranska Matična knjižnica je torej Sani praznovala 40-letnico svojega povojnega delovanja (o čemer smo v Portorožanu že pisali, v tej številki tudi v pogovoru z njeno ravnateljico, gospo Oriano Košuta-Krmac).
V knjižnici so razen z razstavo, ki je bila lani novembra in z izdajo priložnostne drobne brošure o 40.letih delovanja knjižnice, to obletnico praznovali še na svojstven način.
Odločili so se svoje "rojstno" leto praznovati z izdajo lastne publikacije z naslovom Bronasti violinist - II violinista di bronzo.
Zgodba je namenjena otrokom in je ena redkih dvojezičnih publikacij. Avtorica je Pirančanka Zlata Jurin, ki zdaj živi v Italiji, ilustratorka pa je prav tako domačinka, v Benetah izšolana slikarka Sandra Kump, katero s ponosom štejemo med Portorožanove sodelavke. Jurinova pravi, da je Bronasti violinist zgodba iz njenega otroštva, ko ji je spomenik sredi trga v Piranu (lani je slavil svojo 100 obletnico) buril otroško domišljijo. Za prevod v italijanski jezik je poskrbela profesorica Daniela Paliaga, z nasveti in lektorskimi posegi pa je pomagala profesorica Jasna Čebron. Svečana predstavitev knjige je bila 17. januarja v prepolni dvorani Tartinijeve hiše v Piranu.
L.S.Z.
Ulff4!»AGRADnJA
lllir«1' PORTOROŽ
LUDVIK KM/MAM, I imirijari'.ka I 1 1, 6320 Portorož, tel./fax: 066/771-397, mobitel: 0609/610-132






CARPACCIJEVA SLIKA MARIJE BREZMADEŽNE S SVETNIKI
Sliko Madona s svetniki je veliki mojster Vettor (ali Vettore) Carpaccio naslikal za samostan sv. Frančiška v Piranu leta 1518. Stala je v edikuli, ki so jo kot baldahin oziroma tribuno postavili nad glavni oltar v 16. stoletju. Leta 1787 so tribuno porušili in sliko prenesli v stransko (na levi) kapelico, kjer je visela vse do leta 1940, ko je bila odnešena v Italijo.
Na sredini slike na tronu sedi Marija z otrokom, ki drži v roki dve češnji. Na levi strani so upodobljeni sv. Peter, sv. Frančišek in sv. Ludvik, škof iz Toluza. Na desni pa sv. Anton Padovanski, sv. Klara in sv. Ludvik, francoski kralj. Na prvi stopnici spodaj sta upodobljena dva puta, levi z mandolino, desni pa z violino v rokah. V ozadju sta dve zanimivi veduti Pirana. Na desni je obzidje z obrambnimi stolpi in mestni predel Marčana. Na levi je predel Punta, nad katerim se dviga župnijska cerkev sv. Jurija z zvonikom na levi strani cerkve. Spodaj je mandrač, ob katerem je vidna občinska hiša, stolp z uro in cerkvica sv. Petra. Tako je mojster Carpaccio Marijo z otrokom in svetniki postavil pred Piran, gledan z morske strani. Na sliki je zapisal: VICTORIS CHARPATII. VENETI OPUS MDXVIII.
Alberto Pucer
* Piranski minoriti.se trudijo dobiti nazaj sliko Marija z otrokom in svetniki, ki jo je naslikal mojster Carpaccio za minoritski samostan leta 1518 in jo že petdeset let varujejo minoriti v Padovi. V cerkvi morajo zdaj obnoviti edikulo, kjer je bilo nekoč platno nameščeno. Sredstva so začeli zbirati decembra lani, ko so - na pobudo piranske umetnice Mire Ličen-Krmpotič - pripravili prodajo podarjenih del slovenskih likovnih umetnikov za Carpaccia. Prodaja je bila takrat zelo uspešna, denar pa zbirajo še naprej.
POGLED 50 LET NAZAJ
Marca 1946 je portoroški Grand hotel Palace gostil zavezniško komisijo. Za dobro počutje in konstruktivne dogovore je zelo pomemben poln želodec. Verjamemo, da so se kuharji potrudili, zato poglejmo, kaj so takrat pripravili za pod zob.
Za kosilo so postregli najprej razne predjedi, nato rižoto s perutninskimi jetrci, telečje zrezke na istrski način. Seveda ni manjkala mirovniška torta (gateax de la paix), sadje in kava.
Za večerjo so postregli konsume "Zmaga" (Victoire), goveji "tournedos" na istrski način, sezonsko zelenjavo na maslu, slaščico Portorož, sadje in kavo. Pri pijači ni bilo tolikšne izbire, zato so ponudili belo	istrsko
(malvazijo) in črno poreško vino. Seveda ni majkalo penečega vina iz vojnega plena.
Če so tedaj ljudje živeli na bone, tega nikakor niso smeli pokazati zavežniškim oficirjem.
M.J. V >rrVT'Vr	/.'.;
KONSTRUKCIJA POŠKODOVANA...
MZVNKD (Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine) iz Pirana je na svojem rednem obhodu...
Lastnik "Kantine" pa (morda) še marsikdo so vzidali že marsikateri kamen, ki je zapustil steno vodnjaka na Prvomajskem trgu v Piranu.
Vodnjakove stene in sohe na njem so počečkane kot kakšna osnovnošolska tabla.
Sohe na njem sodelujejo tudi na vseh tekmah "evropskih" prvakov, ki jih mladež odigra na ploščadi, kjer stoji vodnjak. Na tej isti plošči je bilo shranjenega in premešanega na tone materiala. Pa nič.
Kje so bili obhodniki zavoda takrat saj "redni obhod" pomeni, da jih redno pot zanese tod...?!
Kje ste bili, ko so se po Piranu nadgrajevala podstrešja raznih Beograjčanov, Ljubljančanov, Celjanov...
Kje ste, ko razkopljejo ulico in ne vrnejo v prvotno stanje prav nobenega njenega kamna? Kje ste, ko se naše starodavno mesto resnično uničuje? Bodite prisotni! Vedno. A pošteno - do nas, ki tu stalno živimo in do tistih, ki tu trošijo le svoj denar, ali pa molčite tudi takrat, ko po mnogih letih tudi v Piranu sije iz otroških oči sreča!
P.S.
Povprašal sem pri Kulturnem umetniškem društvu Karol Pahor Piran, kjer so mi povedali, da ste posredovali, ko je konstrukcija na Trgu 1. maja že stala. Ko je na vašo zahtevo prizorišče "zločina nad kulturno dediščino" obiskal republiški inšpektor, je bila konstrukcije (zaradi slabega vremena) že skoraj odstranjena, tako da republiški inšpektor niti ni predal odločbe o rušenju v sedmih dneh. Torej je republika vse razumela.
Tudi vaš NONO
STUDIO JANA RERNARDIN
modelironje nohtov in prodojo
4 A
xAVi
-	terapija pogrizenih nohtov,
-	protetika deformiranih nohtov,
-	podaljševanje naravnih nohtov v obstoječo in želeno V obliko,
***—- - manikura naravnih nohtov,
-	prodaja preparatov za nego naravnih nohtov NOVO - NOVO - NOVO - NOVO
profesionalni make-up Naučite se poudariti poteze, ki so vam všeč in spretno prikriti tiste, ki vam niso! Pogrizene in lomljive nohte vam strokovno uredimo in podaljšamo z visokokvalitetnimi materiali ter vas odvadimo grizenja nohtov. URNIK: vsak ponedeljek, sredo in petek - popoldan; vsak torek, četrtek, soboto - dopoldan.
Obala 2, Portorož, tel.: 475 60 15

	ŽENSKO IN MOŠKO
	FRIZERSTVO
Ä-Jn;	
	Salon obratuje v pritličju
4,	Grand Hotel Emona na Bernardina
M 1 R E L A	Telefon: 475-6010
	Se priporoča
^џт mw.w"} l s v ^ ^, m w
u1 i'шзд Ii' i; w uj 1 VyWjJW	J

OBDARIMO SE, VALENTINOVO PRIHAJA!
Spet je pred nami 14. februar, dan zaljubljencev ali - po starem izročilu - dan, ko se ptički ženijo. Praznik se je več kot odlično prijel tudi med nami. S seboj prinaša ne le pridih ljubezni in zaljubljenosti, temveč tudi "vonj" po pomladi.
Trgovine bodo najbrž dobro založene z najrazličnejšimi darili: od cvetja, slaščic pa do vseh vrst bolj ali manj kičastih izdelkov. Če smo prevzeli ta praznik, se bomo ob tem najbrž odločili za primerno darilo. Da pa izbira ustreznega darila - glede na nrav obdarjenca - še zdaleč ni lahka, pa je znano (le spomnimo se, kako težko je včasih koga primerno obdariti!). Običajno se odločamo za različno cvetje, sladkarije (bonboniere) in knjige.
Simbolika cvetja
S posamezno vrsto cvetic želimo posredovati nebesedno sporočilo tistemu, ki mu je cvetje namenjeno. Tako npr. lilija predstavlja čistost, sončnica upanje, tulipan nedostopnost, perunika krepost, spominčica skromnost, redeči nagelj ljubezen (nageljni drugih barv zvestobo), narcisa pogum, orhideja razkošje... Še vedno pa je največji simbol ljubezni rdeča vrtnica!
Vsakomur njegovo vonjavo
Včasih se odločimo obdariti s kozmetiko, kar pa pomeni, da moramo obdarovanca ali obdaro-vanko poznati zelo dobro. Če ni tako, lahko popolnoma zgrešimo darilo. To še posebno velja
OB SV. VALENTINU
Deset rekov o ljubezni Viktora Hugoja
1.	Ljubezen je polnost človeka.
2.	Kolikšna stvar biti ljubljen! Koliko večja pa ljubiti!
3.	Ljubezen ne pozna srednjih poti: ali pogubi, ali pa reši.
4.	Prava ljubezen je neznansko velika ter neznansko majhna.
5.	Ljubezen je nesmrtno in neskončno žarišče v nas, ki ga nihče ne more omejiti in nič pogasiti.
6.	Ljubezen, to je edino, kar more zanimati in spolniti večnost.
7-	Ljubezen je goreča pozaba vsega drugega.
8-	Prva ljubezen osvaja mnogo prej, kot telo; pozneje osvajaš telo prej, kot dušo, včasih duše sploh ne osvojiš.
9-	Ljubezen je nenasitna: imaš srečo, pa hočeš raj, imaš raj, pa hočeš nebesa.
Će si kamen, bodi ljubeč; če rastlina, bodi občutljiv; če si ć'ovek, bodi ljubezen.
Pripravil: A. Pucer
pri izbiri vonjav oz. telesnih dišav v obliki parfumov, toaletnih vodic in deodorantov. Znano je sicer, da smo ženske in moški enako dovzetni za vonjave. Fizične možnosti imamo enake, toda ženske so za vonj bolj dojemljive, ker imajo močnejšo domišljijo kakor moški. Tako je v neverbalni komunikaciji vonj zastopan s kar 33 odstotki. Veliko, mar ne?
Vonj ni le modni dodatek temveč nekaj, kar vpliva na počutje posameznika, kar poudarja njegovo osebnost in je nenazadnje izraz življenjskega stila posameznika.
Na tržišču lahko danes najdemo pravo malo poplavo najrazličnejših izdelkov te vrste. Pri izbiri bi zato morali biti pozornejši. Vonjave so namreč raznolike. Izbiramo pa jih glede na značaj, tip človeka, na geografsko področje, v katerem živi in na delovno mesto, pravzaprav na delo, ki ga opravlja.
Kako najti ustrezno vonjavo?
Obstaja 6 tipičnih skupin glede na skupne značilnosti osebnosti:
1.	Dinamični, aktivni, praktični, impulzivni, družabni ljudje, ki ljubijo naravo, šport in imajo radi živahne barve ter uživajo v spremembah in gibanju, se najraje odločajo za "zelene note" (sveži vonj, zeliščni, ostrejši, citrusove note).
2.	Občutljivi, samotarski individualisti, ki ne marajo večjih sprememb, in so rahločutni v odnosih z ljudmi, se tudi sicer pogosteje odločajo za konzervativne barvne kombinacije. Najbolj obožujejo tople, "vzhodnjaške note", zamolkle vonjave. Ne posegajo radi po preveč modernih izdelkih in ne verjamejo v obetavna, prevsiljiva propagandna sporočila. Njihov vonj tako rekoč govori brez besed in odraža njegove eksotične fantazije.
3.	Nekovencionalni, spontani, živahni in v povprečju mlajši ljudje, ki sledijo vsemu modnemu, so polni materialističnih želja. Le te jim pomenijo statusni simbol, s katerim izdajajo svojo odprtost (ekstravertiranost). Uživajo v stalnih izzivih, zato se ne odločajo za vonjave namenjene starejšim, saj so za njih dolgočasne in zastarele. Njim pripadajo "hladne note" z lahkimi, poživljajočimi poudarki.
4.	V to skupino se uvršča večni gentelmen, ki ohranja distanco do drugih in do povprečja. Poudarja kakovost in preizkušene izdelke in ne verjame novim, modnim izdelkom. Poudarjen je dober okus in eleganca. Za ta tip ljudi so primerne praprotne vonjave, vonjave po lesu in vonji naravnega lesa in sploh tople vonjave. Ta izbira odkriva njihov mir in notranje ravnovesje.
5.	Iskreni, tradicionalni ljudje, ki ne marajo izumetničenosti, ljubijo predvsem resnični uspeh in status, kar jim veliko pomeni. Vedno se močno zavedajo svojega cilja, zato obožujejo nevsiljive, naravne vonje, ki poudarjajo njihovo gotovost in prepričljivost.
6.	Neukročeni individualisti s svojo željo po svobodi največkrat počnejo prav nasprotno tistemu, kar bi pričakovali. V strahu, da bi napačno izbrali vonj, ki bi odražal njihovo moškost ali ženskost, se odločajo za močne vonjave, ki poudarjajo njihovo "cool" obnašanje.
Ste prepoznali potencialnega obdarjenca?
Če niste, vam priporočamo, da spečete slaščico v obliki srca, vrtnice, podarite morda tradicionalno bonboniero ali pa se domislite nečesa novega, samo vašega. Take ideje in unikatni izdelki so največ vredni, poudarjajo vašo ustvarjalnost in vaš odnos do tistega, ki ga želite z darilom razveseliti.
In - pravzaprav - gre ob Valentinovem prav za to - iz srca (ne čokoladnega), mar ne?
Valentina
SEMTERTJA PO PORTOROŽU

DOM ZA OSTARELE NA BELEM KRIŽU?
Starejši piranski občani, ki potrebujejo pomoč ali nego in ne morejo več sami skrbeti zase, so največkrat prisiljeni zapustiti svoj kraj in se odseliti v dom ostarelih v Izolo, na Markovec nad Koprom ali kam drugam. V naši občini namreč takšnega zavoda ali - če hočete - doma nimamo. Za ostarelega človeka je zelo boleče, ko mora od doma, še huje pa je, če se mora odseliti iz domačega okolja. Starejši občani si zato želijo, da bi ostali čimbližje svojemu domu, svojim sorodnikom, prijateljem in znancem. V naši občini, žal, takšne možnosti nimajo. Lani je občinski svetnik, sicer doma iz Portoroža, gospod Karel Bole, dal pobudo, ki so jo svetniki sprejeli, da bi v naši občini zgradili dom upokojencev oziroma starejših občanov. Ena od idej je bila, da bi tako domovanje za ostarele uredili v samskem domu podjetja SCT v območju obrtne cone v Luciji. Svet Krajevne skupnosti Portorož pa je konec lanskega leta ponudil občini drugo lokacijo in sicer tako imenovani Dom družbenih organizacij na Belem križu, kjer je precej let od tega obratovala gostilna Angelca, zdaj pa zgradba, precej zanemarjena in slabo izkoriščena, sameva in propada (v njej gostuje le Obalni klub radioamaterjev).
K bodočemu domu bi lahko priključili še provizorij nasproti obstoječe zgradbe.
L.S.Z.
FILMSKI JANUAR V AVDITORIJU
Januar je bil v Avditoriju ves v znamenju filma. Najprej je bil od 14.
do 18. januarja filmski maraton slovenskega filma, ki je bil medijsko silno odmeven, 24. januarja pa se je začel še "Veliki vikend", v katerem so se v Avditoriju odvrtele zadnje svetovne filmske uspešnice kot so Dan neodvisnosti, Notredamski zvonar, Klub norih žensk, Vrtinec (Twister)... Avditorij pa je za to priložnost pripravil še svečano otvoritev posodobljene dvorane, ki je zdaj - ob ljubljanski Komuni - tehnično najbolj dovršen kino v Sloveniji. Poleg digitalnega Dolby stereo sistema ga bogati še zadnji tehnični dosežek na tem področju, in sicer dts sistem, ki skrbi za digitalno odčitavanje zvoka. Zvok bo odslej do gledalčevih ušes prihajal iz JBL-ovih zvočnih omaric. Vse te novosti obiskovalcem kino predstav lahko pričarajo nepozabna doživetja.
RAZSTAVE SE NADALJUJEJO TUDI LETOS
V Galeriji Casino Portorož tudi v novem letu nadaljujejo z zanimivimi likovnimi razstavami.
Tako so 24. januarja spet odprli razstavo in sicer likovnih del slikarke Ljerke Kovač, ki že nekaj let živi v Kopru, k nam pa se je preselila iz Sarajeva. Tu je pognala korenine, njena likovna dejavnost - ustvarja v slikarstvu, grafiki in risbi - pa je primorskemu in slovenskemu občinstvu dobro znana. Na tokratni razstavi nam Ljerka Kovač predstavlja slike v mešani tehniki akrilnih barv in oglja na papirju. Vse so nastale v lanskem letu in nas bodo popeljale v sončna prostranstva miru in sanjavost...
PORTOROŠKI ZBOR V ANKARANU
Portoroški pevski zbor pod vodstvom dr. Mirka Sloserja je imel 19. januarja 1997 zelo lep in uspešen Božični koncert v cerkvi Sv. Nikolaja v Ankaranu. Na orgle je igral tamkajšnji organist, gospod Franc Leben.
Na sporedu so bile božične pesmi Vinka Fillija, v drugem delu koncerta pa slovenske ljudske in umetne pesmi. Blagozvočna Fillijeva glasba je povsod med publiko lepo sprejeta, dobro zapeta ljudska pesem pa vedno najde pot do človeških src. Tako se je po
PO GRADNJI METROPOLOVE GARAŽNE HIŠE:
PISMO PREBIVALCEV VESNE ŽUPANU...
Dograditev podzemeljske garaže hotela Metropol še zdaleč ni odpravila številnih težav in nevšečnosti, ki smo jih prebivalci tega dela Portoroža morali prestajati zadnje leto med gradnjo in še preje. Še naprej vse vprek parkirani avtomobili hotelskih in igralniških gostov, pa tudi zaposlenih, ovirajo in ogrožajo promet na cesti proti Portorožu kot tudi proti Luciji. Posebno ob sobotah in nedeljah nastajajo prometni zamaški, ker ni urejen prometni režim, s cestno signalizacijo ni določeno, kje parkiranje sploh ni dovoljeno, kjer pa je že s predpisi določeno (na hodnikih za pešce, na primer), pa tega nihče ne upošteva. Predstavniki investitorja trdijo, da je bila nekdanja cesta (pod katero je zdaj garaža) izvzeta kot javno dobro in dodeljena Metropolu in da lahko na cesti proti Luciji krojijo prometni režim po svoji volji. Cesta proti Portorožu pa da je javna cesta in je za vse, kar se na njej dogaja, dolžna poskrbeti občina. To kaotično stanje je treba čim preje odpraviti. Zato pričakujemo:
1.	Cesta od Metropola proti Luciji mora spet dobiti značaj "javnega dobra". Na njej je treba odpraviti kakršnokoli parkiranje tudi tisto med cipresami, kjer parkirajo predvsem zaposleni hotelov.
2.	Cesta proti Portorožu je bila enosmerna. Pred gradnjo so investitorji zagotovili prebivalcem, da bo začasno dvosmeren promet le do dograditve garaže. Pred mesecem dni so prej celo leto razdrapano cestišče (koliko škode smo okoliški prebivalci pretrpeli zaradi tega na svojih vozilih, ni bilo nikomur mar!) končno le prikrili z novim asfaltom, hkrati pa so jo označili za dvosmeren promet. Ozka cesta z ostrim ovinkom je že sama po sebi nevarna in je neprimerna za promet v dveh smereh. Zato je to cesto treba s signalizacijo urediti za enosmeren promet z jasno označbo, da dovoz nanjo iz Portoroža proti Metropolu ni dovoljen.
3.	Ob obeh straneh zgoraj omenjene ozke ceste je v zadnjem času strnjeno parkirišče "KP" avtomobilov. Hodnik za pešce je tako zaparkiran, da je prehod možen le po voznem delu ceste. Tudi sicer je pred igralnico in sedanjim hotelskim prostorom neredko polno parkiranih avtomobilov in to tudi tam, kjer je provizoričen znak parkiranje prepovedano. Treba je uvesti režim, ki bo to onemogočal, kršitelje pa naj preganja komunalna inšpekcija.
4.	Na strmem delu ulice Vesne je treba prepovedati vsako parkiranje.	B®5
Metropolova nova garažna hiša sameva takorekoč popolnoma prazna.
končanem koncertu majhna, zelo akustična cerkvica, napolnila z navdušenim aplavzom. Zapeti je bilo treba še dodatnih pet pesmi, predno se je publika pomirila.
Župnik se je zboru osebno zahvalil za nastop, zelo pohvalil dirigenta Sloserja in izrazil upanje, da bo zbor še kdaj prišel pet na podobno prireditev.
Biserka Zabukovec

SEMTERTJA PO PORTOROŽU
pqg3 4. Med gradnjo močno poškodovano dovozno cesto do hiš
Vesna 8, 10, 12 do hotela Roža je brez odlašanja obnoviti in tamkajšnjim stanovalcem povrniti škodo.
Portorož, 10.1.1997
Prizadeti občani
(Podpisi so shranjeni v uredništvu.)
...IN ŽUPANOV ODGOVOR NANJ
Spoštovani,
skupina štiridestih občanov je 14. januarja 1997 podala županu Občine Piran peticijo glede nastalih problemov prometne ureditve dovozne ceste k hotelu Metropol, Vesni in priključka na štiripasovnico.
podpisnikom peticije se za opozorila iskreno zahvaljujem, saj njihova prizadevanja štejem kot pomoč pri čimprejšnji ureditvi nastalih prometnih problemov na tem predelu Portoroža.
V izogib pošiljanja odgovora vsakemu podpisniku peticije posebej, naprošam Krajevno skupnost Portorož za posredovanje naslednjega odgovora prizadetim občanom:
1.	Dovozna cesta od Lucije do hotela Metropol, Vesne in izvozna cesta na štiripasovnico so v zemljiški knjigi vknjiženi kot "javno dobro" (pare.št. 1835/2,1835/1 in 1835/3, k.o. Portorož).
Občinski svet je na svoji seji dne 21.09.1995 sprejel sklep, s katerim je dovolil investitorjem garažne hiše (Metropol Hoteli, d.d., GH Metropol d.d., Hotel Roža d.d. in Hotel Lucija d.d.), da so v podzemnem delu ceste - "javnega dobra" (pare.št. 1835/2) zgradili del garažne hiše.
Drugi del tega sklepa govori o tem, da so investitorji dolžni po končani gradnji, cesto in okolico na lastne stroške funkcionalno urediti skladno s projektom. Občina Piran bo v skladu s tem sklepom in Pogodbo Št.466-43/95, z dne 04.10.1995, zahtevala poročilo investitorja o ureditvi ceste skladno s projektom oziroma, če je gradnja garažne hiše že zaključena, da se lahko pristopi k ureditvi ceste in okolice.
2.	V vseh ostalih točkah peticije, ki se nanašajo na prometni nered in nespoštovanje cestnih predpisov po navedeni dovozni cesti, pa sem zadolžil Urad za komunalni nadzor občine Piran, da intenzivira svoje delo na tem območju in ukrepa v skladu s svojimi pooblastili.
3.	S tem v zvezi sem zahteval od Komisije za varnost v cestnem prometu, da poda svoje poročilo, mnenje in ugotovitve o sedanji urejenosti cestnega prometa na tem področju kot tudi predlog uieditve prometa na omenjenem območju
5 spoštovanjem
Župan Franko Fičur
RENESANSA PORTOROŠKIH HOTELOV SE NADALJUJE
V Portorožu hotelska podjetja nadaljujejo z obnavljanjem svojih zmogljivosti, ki zdaj poteka že nekaj let. Vsa investicijsko vzdrževalna dela bodo dosegla vrednost tja do 20 milijonov mark. Naložbe naj bi poskrbele za bistveno višji standard hotelov.
Najbrž najvišjega bi radi dosegli v Grand Hotelu Emona, ki letos zgolj nadaljuje s svojo radikalno prenovo, s katero bi rad dosegel kvaliteto hotela s petimi zvezdicami. Investicijo v hotelu Emona - ki poteka že od novembra lani in bo predvidoma zaključena marca letos - krije lastnik - Sklad za razvoj Republike Slovenije. S 7,5 milijoni mark obnavljajo 135 sob v petih nadstropjih tega slikovitega hotela, ki se vzpenja ob pečini. Med njimi jih bodo deset še posebej razkošno opremili (tako imenovani državniški apartmaji).
Obnavljanje poteka skladno s standardi mednarodne hotelske verige Inter - Continental, v katero je konec lanskega leta vstopilo tudi podjetje Bernardinovih hotelov. Na plaži pod prenavljajočim se hotelom pa nameravajo še povečati otroški bazenček.
Temeljito obnovo si je zaslužil tudi hotel Slovenija, last hotelov Morje, saj je bil enak že 25 let. Z obnovo stošestdesetih sob, šestnajstih apartmajev, recepcije, restavracije (bistro) v pritličju, pročelja nameravajo za hotel pridobiti štiri zvezdice. Za vsa dela bodo odšteli 5 milijonov mark.
Enako število zvezdic - štiri - si z obnovo obeta tudi Grand Hotel Palace, ki jo opravlja ljubljansko podjetje AL inženiring. Prenove bodo deležne sobe v zgornjih nadstropjih GH Palace, ki bo dobil tudi novo pročelje - iz bele ga bodo pobarvali v eno od pastelnih barv, značilnih za naše obmorske kraje. Hoteli Palace hkrati obnavljajo še svoj hotel Neptun (recepcijo in zajtrkovalnico). Celotna obnova, ki se bo zaključila sredi marca, bo predvidoma stala 3 milijone mark.
S prenavljanjem svojega najelitnejšega hotela - Grand Hotela Metropol - pa nadaljuje tudi Metropolova družba.
(L. S. Z.)
LUCIJA
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
RENTACAR
ORGANIZACIJSKE STORITVE
VZDRŽEVALNA DELA V STANOVANJSKIH OBJEKTIH
Marinko Babič s.p. Obala 127, Lucija tel.: 066/772-516 mobitel: 0609/615-943

OKREPČEVALNICA Lucija, Obala 120 Tel: 066/771-866

...............................'I'................
шм
IiMfetJL!
MAJDA MIKLAVEC
tel. 770-929, Obala 114. Lucija, (Trgovsko poslovni center)
Trgovina obvešča svoje stranke, da se je preselila v poslovni prostor ob samem vhodu v TPl\
KJE BI PIRANČANI NAJRAJE PARKIRALI SVOJE PLOČEVINASTE KONJIČKE?
Leto je (spet!) naokoli in v Uradu za urejanje prostora občine Piran že načrtujejo nove investicije. O njih pa bomo pisali v naslednjih številkah, kajti program del Sklada stavbnih zemljišč zdaj še usklajujejo. Zato le nekaj informacij o prenovi komunalne infrastrukture Tomšičeve ulice v Piranu, ki trenutno še poteka in o izidih ankete, ki jo je na zahtevo Občinskega sveta izvedla Občina Piran in sicer je krajane spraševala za mnenje o izgradnji garažnih hiš v mestu. Izide ankete bo obravnaval Občinski svet Pirana na svoji prvi seji predzadnji dan januarja.
OBNAVLJANJE TOMŠIČEVE ULICE
V Piranu se na Tomšičevi ulici prenavlja vsa komunalna infrastruktura (skupaj s tlakom). Sedanjo asfaltno površino bodo po končanih gradbenih delih nadomestili s kamnitim tlakom. Občina oz. njen Sklad stavbnih zemljišč je za obnovo te ulice predvidel okoli 45 milijonov tolarjev. Preostali del sredstev so zagotovili drugi soinvestitorji (Rižanski vodovod Koper, Elektro gospodarstvo, Telekom, Okolje Piran). Sklad je založil del potrebnih sredstev za obnovo elektrokablov, pa tudi za celotno napeljavo za kabelsko televizijo. Nekaj časa je bilo odprto vprašanje, ali naj se ob obnovi Tomšičeve ulice napelje tudi plinske cevi. V ta namen je podjetje Ogrevanje med prebivalci ulice izvedlo tudi manjšo anketo, ki pa je pokazala, da večjega zanimanja za plinifikacijo ni. No, Sklad se kljub temu načrtom za plinifikacijo mesta Piran ni dokončno odpovedal. Ker je javno podjetje Ogrevanje še sporočilo, da se Tomšičeva ulica lahko oskrbuje s plinom tudi z drugih ulic, so se napeljavi cevi za plin za zdaj odpovedali.
REZULTATI ANKETE
Občinski svet je, ko je na eni svojih sej (spet) premleval o garažnih hišah v Piranu, predlagal, naj se med prebivalci mesta naredi anketa, s katero bi "potipali", kolikšno je zanimanje med meščani za nakup svojega parkirnega mesta v garažni hiši in na kateri lokaciji bi ga bili pripravljeni kupiti. Anketarji so meščane spraševali še o drugih problemih, ki jih tarejo, pa tudi o njihovem videnju rešitve. Anketirali so 500 gospodinjstev ter 100 pravnih oseb. Pa rezultati?
Vsaj polovica meščanov in podjetnikov je sicer pripravljena kupiti svoje parkirno mesto, vendar za to nimajo dovolj denarja. Pripravljeni pa bi bili parkirno mesto odkupiti, če bi jim občina omogočila ugodne odplačilne pogoje. Največ zanimanja za nakup parkirnega mesta je za parkirno hišo, ki je predvidena na mestu sedanje bencinske črpalke, nato sledi lokacija nad staro piransko bolnišnico, tretja lokacija pa je na Fornačah. Najmanj navdušenja je požela lokacija pri piranskem pokopališču.
In kaj meščane najbolj tare? Seveda prometna ureditev! Precej pripomb pa je tudi na čistočo mesta, komunalno infrastrukturo, ter možnost uporabe raznih storitev in uslug.
Anketa je za nadaljnji razvoj mesta zelo koristna. Njene rezultate bodo v občini Piran lahko s pridom uporabili tudi pri prostorskem načrtovanju ureditve mesta Piran (trenutno so v pripravi razpisna gradiva za izdelavo PUP-a za mesto).
K.B.
B ... ШШ p i i
1 i? i • ü r f II
ODZIV NA PROMETNO ANKETO KS PIRAN
Piranska Krajevna skupnost je pred novoletnimi prazniki poslala svojim krajanom prometno anketo. Odziv nanjo ni bil dovolj velik. (Najbrž je zaradi bližajočih se praznikov marsikdo pozabil oddati svoj anketni listič.)
Zato ponovno naprošamo vse krajane, ki niso oddali svoje ankete, da to čimprej naredijo (osebno ali po pošti na naslov KS Piran, Levstikova 7). Tiste, ki niso prejeli anketnih listov, pa prosimo, da se oglasijo na sedežu KS, kjer lahko dobijo anketne liste in pojasnila o predlogih gradnje garažnih hiš in za izboljšanje prometa v Piranu.
O izidih ankete bomo poročali v naslednji številki.
KS Piran
OKOLJE BI GARAŽO GRADILO NA FORNAČAH
Komunalno podjetje Okolje Piran ugotavlja, da je obstoječe parkirišče pred mestom Piran ob poletnih konicah že pretesno. Kot upravljalci oz. nosilci izvajanja prometnega režima v mestu, so zato pri Okolju pripravili idejno programsko zasnovo garažne hiše, ki jo predlagajo na območju sedanjega parkirišča na Fornačah (med obračališčem in stanovanjskimi objekti).
Okolje je v imenu Občine Piran pripravljeno prevzeti izdelavo vse potrebne dokumentacije, pridobiti sredstva za izgradnjo garaže ter voditi celotno investicijo. Po končani gradnji bi Okolje garažo vzelo v upravljanje, občina pa bi postala njen lastnik.
POVABILO NA SPREHOD
Krajani Tomšičeve in Župančičeve ulice v Piranu so se s pismom obrnili na našega župana, ker se po njihovem mnenju dela na Tomšičevi ulici vlečejo predolgo: delovišče je namreč odprto že več kot 3 mesece, po njihovih trditvah pa tudi ni ustrezno zavarovano in označeno, prebivalce pa o vsem, kar se na gradbišču dogaja in se jih neposredno tiče, niti ne obveščajo.
Zato so župana povabili, naj se sprehodi po tem v Piranu sedaj največjem delovišču, da se na lastne oči prepriča, kakšno je stanje.
RDEČI KRIŽ SE JE PRESELIL
Konec lanskega decembra se je Območna organizacija Rdečega križa Piran preselila v prenovljene prostore, v ulico IX. korpusa 10 v Piranu. Preselil se je pravzaprav le sedež organizacije, saj je v starih prostorih (na Kidričevem nabrežju) ostalo še skladišče oblačil za potrebe celotne občine, pa manjše skladišče hrane za pomoč socialno ogroženim krajanom Pirana (centralno skladišče je namreč v zaklonišču v Luciji).
Za selitev in namestitev v okoli 70 kvadratnih metrov velike prostore so poskrbeli številni prostovoljci.
Da so bili stari prostori v Kidričevem nabrežju 2 v Piranu resnično dotrajani, priča tudi poplava v delu skladišča oblačil, ki se je zgodila v času zelo hude predbožične zime. Vodovodne cevi so zaradi mraza v delu stavbe počile in tako je odtekajoča voda dodobra premočila uskladiščena oblačila. Mokra oblačila, žal, niso več uporabna, saj je bilo med njimi največ plaščev in podobnih občutljivih oblačil.
To, da so nadomestni prostori tudi za skladiščenje več kot nujni, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Število socialno ogroženih občanov, ki tako vrsto pomoči potrebujejo, iz leta v leto narašča, da posebej ne omenjamo potrebe po stalni zalogi oblačil, obutve, posteljnine za primer naravnih in drugih nesreč.
Da pa je "palača" Travesini s številnimi razpokanimi stenami,
propadajočimi naoknicami (polkni), razpadajočimi stopnicami in odpadajočim ometom življenjsko nevarna za vse, ki se gibljejo v njeni bližini, je že dlje časa vsem (??) več kot jasno. Se bo moral zgoditi še en Kolizej?
Valentina Klemše
* Svečana otvoritev novih prostorov Območne organizacije Rdečega križa na Ul. IX. korpusa v Piranu je bila 21. januarja. Udeležil se je je tudi naš župan Franko Fičur, pa generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič s svojo namestnico Darjo Horvat. Seveda so prišli tudi tisti, brez katerih bi bil Rdeči križ le črka na papirju - okoli 60 prostovoljk in prostovoljcev ter zunanji strokovni sodelavci.
PROSTOVOLJKE RDEČEGA KRIŽA SO OBISKALE DOMOVE UPOKOJENCEV
V prazničnem, predbožičnem in prednovoletnem času običajno drug drugega obdarujemo: svoje najbližje, poslovne partnerje ali tesne sodelavce.
Le malokdo se spomni obdariti in deliti del teh srečnih trenutkov, polnih domačnosti in upanja s tistimi, ki so osamljeni in take praznike nemalokrat občutijo kot zelo mučne.
Da temu le ne bi bilo tako, so poskrbele številne prostovoljke piranskega Rdečega križa, ki so z zbranimi sredstvi Društva upokojencev Piran in Krajevne skupnosti Piran obdarile sedemindevetdeset občanov, ki sedaj živijo v Domovih upokojencev v Izoli, Kopru in Dutovljah. Lepo pakirana, čeprav skromna darila, ter kratek obisk pri vsakem od njih jim je bil v veliko veselje. Nekdo se jih je vendarle spomnil! Prostovoljke so po obisku povedale, kako so jih ljudje v domovih sprejeli: "Dotikali so se nas in po njihovih licih je pritekla marsikatera solza sreče."
Ker so na Obali omenjeno obdaritev pripravili le prostovoljci piranskega Rdečega križa, so morda bili oskrbovanci, ki niso iz naše občine, celo nekoliko prizadeti. Zato bi bilo smiselno, da bi se naslednje leto našemu Rdečemu križu pridružili tudi Izolani in Koprčani. Tako bi prinesli veselje vsem oskrbovancem po Domovih upokojencev.
Kako malo je potrebno, da se medsebojno osrečimo!
Valentina Klemše
CIVILNO SLUŽENJE TUDI NA RDEČEM KRIŽU
Mirovniki pozor! Če vam verski, filozofski ali humanitarni razlogi ne dovoljujejo, da bi prijeli za orožje, boste lahko odslej služili civilni (vojaški) rok tudi na Rdečem križu na Mladinskem zdravilišču na Debelem Rtiču.
Za vse informacije se lahko obrnete na Republiški Rdeči križ Slovenije, Mirje 19 v Ljubljani - kontaktna oseba je LAMOVŠEK Mateja (ali tel. 061-1261-200).
Valentina KLEMŠE
BENVENUTO, BABBO NATALE!
Nella sede della Croce Rosa di Pirano, nel palazzo Travesini, quest' anno abbiamo avuto la visita di Babbo Natale, accolto dalle voci serene e dagli occhi sorridenti di tanti bambini (54) che profughi dalla propria terra, sono stati accolti a Pirano e che qui vivono gia' da diverso tempo. Aspettavano con impazienza la sua venuta, che aprisse la sacca con i doni, che anche quest' anno come nel passato sono stati offerti dalla generosita' dei nostri amici di Castel Goffredo, uniti a noi gia' da 26 anni nel gemellaggio come donatori di sangue e da due anni anche in ambito comunale, come cittadini delle due belle citta' di Castel Goffredo e di Pirano. Ci sono legami d'amicizia che vanno ben oltre le solite formalita', e noi come volontarie della Croce Rossa lo constatiamo ogni volta quando chiediamo una mano che ci aiuti ad uscire dalle difficolta' e dal bisogno. E questa ci e' stata porta con generosita' dai donatori di sangue dell "AVIS" e dalla "CARITAS" di Castel Goffredo, che oltre ad aver provveduto al Natale dei bambini hanno pensato anche alle loro famiglie fornendo viveri di prima necessita' che sono stati distribuiti immediatamente ai profughi, privi dali' aprile del 1996 di qualsiasi aiuto in generi alimentari. A nome di tutti loro, dei donatori di sangue, delle volontarie e dei collaboratori, la Croce Rossa di Pirano tramite questo giornale ringrazia la citta' di Castel Goffredo per la solidarieta' e rumanita' che ancora una volta ci hanno dimostrato ed a tutti un anno sereno portatore di pace e serenita!
Cesarina
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
. Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: družina LETICA s Šentjan 5.000 tolarjev, gospod z Belokriške ceste, ki ne želi biti imenovan 1.500 tolarjev, gospa Dragutina J. Iz Lucije 5.000 tolarjev. Dino BELAC z Lepe ceste 5.000 tolarjev ter M. M. s Stare ceste kar 50.000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča'
Za Portoro/aria lahko prispevate osebno v tajništvu KS KlRtORO/ (i nadstropje levo j ali po položnici na /iro račun KS Portorož <-t S141 Гј fj/ifj '/)()'/'/ s pMpisom "/a Portoro/aria"
MAYGUT
APARTMANI
FIZIOTERAPIJA
FIZIOTERAPIJA
Letoviška 11,
6320 Portorož - Portorose tel.: 066/747-057, 747-058
FIZIOTERAPEVTSKA MEDICINSKA GIMNASTIKA / GINNASTICA INDIVIDUALE
ROČNA MASAŽA / MASSAGGI MANUALI ANTICELULITNA MASAŽA / MASSAGGI ANTICELULITE LIMFNA DRENAŽA (ROČNA) / DRENAGGI LINFATICI MANUALI
KOPER
ELEKTROTERAPIJA / ELETTROTERAPIA FANGO/FANGO SAVNA/SAUNA
PORTOROŽ CENTER
MAYGUT
FIZIOTERAPIJA

KLUB MLADIH PIRAN MLADINSKI SERVIS
ZAPOSLOVANJE ŠTUDENTOV IN DIJAKOV PIRAN-ŽUPANČIČEVA 14 II. nadstropje tel./fax. 76-490 PORTOROŽ - OBALA 16 II. nadstropje tel./fax. 747-018 odprto vsak dan od 9.00 -15.00 razen sobot, nedelj in praznikov
i

ODMEV NA SESTAVEK V 9. ŠTEVILKI LANSKEGA PORTOROŽANA POD NASLOVOM "OBVESTILO 0 BOJU ZOPER NASILJE S HRUPOM"
V lanski septembrski številki (št. 9) Portorožana je g. Dušan Puh, st. napisal Obvestilo o boju zoper nasilje s hrupom, na katerega je reagirala Mlajša Portorožanka (tak je bil njen psevdonim). Njeno mnenje je bilo objavljeno v rubriki Pisma Portorožanu v naslednji, 10. lanski številki Portorožana. Tokrat objavljamo nekoliko obsežnejše pisanje g. Dušana Puha, ki odgovarja Mlajši Portorožanki, a ne le njej.
ODGOVOR MLAJŠI PORTOROŽANKI - v zvezi z bojem zoper nasilje s hrupom -Predvsem mislim, da starost prizadetih ljudi pri tej stvari nima čisto nobenega pomena. Drugo je, če kdo pristane na to, da se mu dela škoda. ("Volenti non fit iniuria.") Tako nekateri kadijo, se drogirajo, pijančujejo. Tudi tu seveda ne gre zamahniti z roko, češ: njihova stvar. Kajti zdravljenje narko-, alko- in nikotino-manov nas vse zelo veliko stane. Marsikak športni rekvizit, objekt in dogodek bi si lahko privoščili za denar, ki ga potrošimo za zdravljenje ljudi, ki so po svoji lastni krivdi zapravili svoje zdravje.
A vrnimo se k hrupu in akciji za vzpostavitev zdravega življenjskega okolja v Portorožu. Zakaj, draga mlajša Portorožanka, ne izpodbijate (strašnih) dejstev, ki so bila navedena skrajno zreducirano tudi v sestavku, na katerega ste "odmevali"? Ta dejstva so dokazali zdravniki in drugi tovrstni strokovnjaki. Mi jih bomo za naš kraj seveda dokazovali in dokazali. A kot gola dejstva so že dokazana. To so: hrup vodi v smrt. Hrup je za infarkt nevarnejši, kot je azbest za pljučni rak. Dne 26.8.95 je Delo objavilo zapis: "Čez dve leti ne bo več turistov". In obrazložitve? Citirano iz Delovega članka: ... Tu je hrup... . Po anketi, ki jo je lani izdelal Zavod za statistiko in jo letos (1995) objavil, je tuje turiste v obmorskih krajih najbolj motil hrup". V ovadbi zoper direkcijo Hotelov Palace, poslovodečega diskoteke Tivoli in najemnika te diskoteke, zahtevamo kazensko pravno zaščito "zaradi kaznivega dejanja obremenjevanja in uničenja okolja in prostora po 3. odstavku 333. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije". V tožbi (civilnopravni) pa zahtevamo, da je "tožena stranka dolžna prenehati izvajati nočne zabave z glasbo v diskoteki Tivoli in se
vzdržati vsake hrupne dejavnosti v tem lokalu". Obenem prizadeti zahtevamo odškodnino: za vsako neprespano noč toliko in toliko, n.pr. 5000 SIT za noč v mukah. V tožbi utemeljujemo zahtevke s sodno prakso, ki priznava odškodnino do 40% cene počitnikovanja. Ta podatek smo povzeli iz članka Vitka Kogoja v Primorskih novicah z dne 25.8.95. Prostor mi ne dopušča, da bi enostavno predložil tožbo, ovadbo in upravnopravni zahtevek, o katerih sem na kratko poročal v septembrskem Portorožanu.
Vračam se na starost žrtev nasilja s hrupom. Sobotna priloga Dela je 30.11.96 ponatisnila članek iz New Scientist-a iz Londona. Citiram iz njega: "WHO" (Svetovna zdravstvena organizacija iz okvira Združenih narodov) je prevetrila... smernice o varni ravni hrupa. Po novem je povprečna raven hrupa, ki ponoči še ne moti spanja, od 35 do 30 decibelov. Inštitut Karolinška v Stockholmu in oddelek za psihologijo na stockholmski univerzi pravita: "Zlasti bi morali paziti na otroke, ki so najbolj občutljivi na hrup!"
Raziskovalci kolidža za človeško ekologijo na Cornelski univerzi v New Yorku so dokazali, da otroci, ki živijo blizu münchenskega letališča, doživljajo stres. Ugotovili so, da sta krvni tlak in raven hormona adrenalina, ki je povezana s stresom, znatno večja kot pri otrokih, ki živijo v mirnejših delih mesta. Ugotovili so tudi, da otroci, ki živijo blizu letališča, slabše berejo in dolgoročno pomnijo. "Kronična izpostavljenost hrupu lahko zmanjša spominski obseg", so ugotovili. In dalje: "Pri majhnih otrokih neugodne zunanje okoliščine škodujejo bolj zapletenim veščinam višjega reda, kakršne so branje, reševanje problemov in razumevanje težkega gradiva." Takih in podobnih podatkov je samo v tem članku zbranih s celega sveta dovolj za ^
OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO KOPER
- obvešča krajane-ke, da je s 15. januarjem 1997 v prostoru Krajevne skupnosti Lucija pričela delovati društvena pisarna in sicer vsako sredo od 18. do 20. ure.
Občani-ke lahko v društveni pisarni vplačajo letno članarino, kupijo planinske dnevnike, se prijavijo na izlet ali pridejo po informacije v zvezi z dejavnostjo Obalnega planinskega društva Koper. Mentorje planinskih krožkov in sekcij šol pozivamo, da učence seznanijo o možnosti nakupa dnevnika -Mladega planinca ter vplačila letne članarine v društveni pisarni Lucija.
Ljubitelji planinskih izletov se lahko že kar kmalu z društvom odpravijo na enodnevne izlete in sicer: 16. februarja na lažji izlet na Slavnik, 9. marca na srednje zahteven izlet na Snežnik in na enako zahteven izlet 23. marca na Porezen.
utemeljitev naših zahtev in pravnih akcij. Celo embriji trpijo, torej ljudje, ki se niti rodili še niso. "Raziskava med 1500 nosečimi bolniškimi sestrami (Michigan) je ugotovila, da visoka raven hrupa spodbuja stresne hormone, ki neizogibno povzročajo prezgodnje popadke."
"Aprila drugo leto bo začel veljati britanski zakon o hrupu. Ta daje lokalni oblasti pristojnosti, da naloži ljudem, ki zganjajo ponoči pretiran hrup (več kot 35 decibelov) globo in jim zapleni hrupne naprave" (vir: citirani članek!)
Lobi "proizvajalcev hrupa" teh ugotovitev ne more izpodbiti. Je pa dejstvo, da taki lobiji obstoje. Njihov odnos do trpečega človeštva je odnos kolonialnih izkoriščevalcev do kolonialnih izkoriščancev.
Corriere della sera z dne 25.11.1996 poroča iz Milana pod naslovom "Troppo rumore, chiuso il Nazionale." Ta "Nazionale" je eno od največjih milanskih gledališč. V članku piše tako, da je moč razumeti, da je zaprtje povzročil en sam sosed (Lelio Scapatici). Ko je dokazal, da je gledališče prehrupno, je oblast izdala "un'ordinanza che revoca al Nazionale il permesso di ospitare concerti." Podoben primer se je pred več kot desetimi leti zgodil v Čevljarski ulici v Kopru. Trgovina z živili se je naenkrat spremenila v gostišče, ki je kuhalo 160 malic za delavce in uradnike. Na tožbo stanovalca nad gostiščem je sodišče nadaljnje obratovanje menze prepovedalo in tako je moralo podjetje s to dejavnostjo prenehati. Temelj sodbe je bil "nedovoljene imisije". (Ob koprskem primeru še nismo imeli zakona o varstvu okolja. Nedovoljene imisije je prepovedovalo že rimsko pravo, za njim pa vsi pravni redi civiliziranih držav.) Navedel bom še zanimiv primer iz vasi Hotična v Brkinih. Vasi uživajo daleč manjšo stopnjo varovanja pred hrupom kot turistični kraji. Vasi spadajo v III. varovalno območje, medtem ko turistični v I. območje; mejne dnevne in nočne ravni hrupa so v III. območju 60 oz. 50 dBA (decibelov), v I. pa nočna 40, dnevna 50. V Hotični je obrtnik XY opravljal karoserijsko-ključavničarsko dejavnost na prostem in na moč hrupno. Na zahtevo sosedov (postopek je trajal cca 1 leto) je morala Upravna enota v Sežani izdati lokacijsko odločbo, v kateri so obrtniku naložili, da mora prostor, kjer dela, v celoti obzidati! Nobenih oken in vrat stavba ne sme imeti v stenah, obrnjenih proti sosednjim stanovanjskim hišam. Skratka stavba mora biti zvočno hermetizirana. Dela lahko samo podnevi od 6-h do 19h. Za ventilator je določeno: "Prezračevalna odprtina v zunanji steni delavnice ne sme biti obrnjena proti najbližjim stanovanjskim hišam, dnevna raven hrupa pri prezračevalni odprtini v zunanji steni ali stropu delavnice, merjeno en meter (1 m) od odprtine zunaj zgradbe pa ne sme presegati 58 dBA." Pred izdajo odločbe je moral obrtnik pridobiti izvedensko mnenje o načinu "ukrotitve hrupa."
Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni. Na avtobusu je cena 20% višja. Planinci do 15. leta starosti imajo 50% popust.
Kolesarska sekcija Obalnega planinskega društva Koper je sestavila PREDLOG KOLESARSKIH IZLETOV ZA LETO 1997: Osapska dolina, Slovenska Istra, Komenski Kras, Cerkniško jezero, Snežnik, Slovenska kolesarska transverzala (1. del), dolina Dragonje.
тИМШЧ^ЦЦ
Parecag 115A, 6333 Sečovlje - SLO, tel.: 066/79-193
V	FEBRUARJU VAM NUDIMO TROBENTICE IN MAČEHE
V	POMLADANSKIH MESECIH BOSTE PRI NAS LAHKO IZBIRALI MED RAZNIMI VRSTAMI PELARGONIJ (BRŠLJANKE IN ZONALKE), SURFINIJ, MARJETIC FUKSIJ, VERBEN TER ENOLETNIC (BEGONIJE, VODENKE, PETUNIJE, SALVIJE TAGETES, AGERATUM)
OBIŠČITE NAS, IZBIRA JE VELIKA!
Izdelal jo je inženir fizike v Zavodu za gradbeništvo Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij.
Koliko turistov je iz Portoroža dobesedno pobegnilo in se zaklelo, da ne bodo nikoli več prišli in da bodo vsakomur odsvetovali, da bi hodili v ta hrup, povedo številni portoroški sobodajalci. Lahko verjamete, draga mlada Portorožanka, da so ti sobodajalci močno zainteresirani za čim več (in čim boljših) turistov v Portorožu. In mnogi zasebni sobodajalci in sobodajalke imajo s področja turistične dejavnosti zelo solidno strokovno znanje. Tega pa na žalost za večino naših hotelskih "managerjev" sploh ne moremo reči.
Portorož bo ponovno turistično zacvetel samo, če bo znova postal miren kraj. Hrupne dejavnosti se lahko odvijajo le v zvočno hermetiziranih prostorih, kot je n.pr. nočni bar v Metropolu.
Preberite si 72. člen ustave, zakon o varstvu okolja (Ur.l. št. 23/93) in uredbo o hrupu (Ur.l. št. 45/95)!
Dušan Puh, dipl.iur.
COMUNITA' DEGLI ITALIANI "GIUSEPPE TARTINI" PIRANO
GLI APPUNTAMENTI DI FEBBRAIO
-	SABATO 1 febbraio 1997 alle ore 17 in Casa Tartini riprendera' il CORSO DI CERAMICA guidato Karel Pavline.
-	MARTEDI' 4 febbraio 1997 alle ore 18 in Casa Tartini presentazione del libro "ALL'INSEGNA DEL BUON GUSTO NELLE TRADIZIONI GIULIANE" dello studioso istriano di storia patria Francesco Babudri, Emanuele Romeo editore.
Alia presentazione sara' presente Fulvia Costantinides e I'editore (il libro sara' in vendita).
-	MARTEDI' 5 febbraio 1997 alle ore 10.30 in Casa Tartini incontro dei bambini della piccola scuola della prima classe con Febe Sillani, autrice del libro "C'E' UN ANIMALE IN CASA".
All'incontro sara' presente pure Livio Sossi, direttore del Centro studi di letteratura giovanile "A. Alberti" di Trieste.
-	SABATO 8 febbraio alle ore 19 nella sala degli Smeraldi del Convention Center del G.H. di Bernardino CONCERTO DELL'ORCHESTRA SINFONICA DEL TEATRO COMUNALE "GIUSEPPE VERDI" DI TRIESTE.
Direttore solista: Federico Guglielmo, al cembalo Alberto Macri' musiche di G. Tartini, J.Bach e W.A. Mozart. II concerto e' organizzato grazie alia collaborazione tra UI-UPT, il Teatro Comunale "Giuseppe Verdi" di Trieste con il patrocinio della Regione Friuli Venezia Giulia. Biglietti in prevendita presso la segreteria della Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" di
Pirano. 500 SIT (adulti), 300 SIT (studenti-pensionati)
In vendita il giorno del concerto 500 SIT (studenti-pensionati), 1000 SIT
(adulti)
-	MARTEDI' 11 febbraio 1997 alle ore 19 presso il ristorante PAVEL 2 di Pirano "CARNEVAL NO STA ANDAR VIA'' Con premiazione delle maschere e dei crostoli.
Alia serata parteciperanno il coro della Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini", il TRIO LA
BORA. Per la gara dei crostoli, le partecipanti dovranno consegnare i crostoli dalle ore 18.30 alle ore 19.30 al ristorante PAVEL 2. Ci sara' pure la consueta lotteria di carnevale.
-	LUNEDI' 17 febbraio 1997 alle ore 9.30 all'Auditorio di Portorose apertura del XXXV SEMINARIO DI LINGUA E CULTURA ITALIANA
Alle ore 18 all'Auditorio di Portorose proiezione del film: "LA FRONTIERA" di Franco Giraldi (dall'omonimo romanzo di Franco Vegliani) interpretato da: Raul Bova, Marco Leonardi, Omero Antonutti, Giancarlo Giannini, Vesna Tominac, Claudia Pandolfi, Miranda Caharija. (organizzata grazie alia collaborazione UI-UPT). Biglietto a 500 SIT.
-	MARTEDI' 18 febbraio 1997 alle ore 18 in Casa Tartini CONFERENZA organizzata grazie alia collaborazione UI-UPT del prof. ENRICO BENUSSI sul tema: I PARCHI E LE RISERVE
NATURALI DEL FRIULI - VENEZIA GIULIA".
-	GIOVEDI' 20 febbraio alle ore 19 in Casa Tartini CONCERTO DEL PIANISTA MASSIMO GON. Musiche di Chopin, Rachmaninoff e Liszt. II concerto e1 organizzato grazie alia collaborazione UI-UPT.
LA BIBLIOTECA DELLA COMUNITA' DEGLI ITALIANI "GIUSEPPE TARTINI" DI PIRANO SARA APERTA AL PUBBLICO OGNI LUNEDI1 DALLE 16 ALLE 18. (BIBLIOTECARIA GRAZIELLA VIOLA).
CONCERTO IN ONORE DELL 8 FEBBRAIO
L' 8 febbraio alle ore 19 nella Sala degli smeraldi del Grand hotel Emona di Bernardino avra' luogo IL CONCERTO DELL'ORCHESTRA SINFONICA DEL TEATRO "GIUSEPPE VERDI" DI TRIESTE. Dirigera' I'orchestra Federico GUGLIELMO, al cembalo Alberto MACRI. Saranno eseguite musiche di G. Tartini, J. Bach. W.A. Mozart.
Biglieti in prevendita presso la segreteria della Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano: 500 SIT adulti, 300 SIT studenti-pensionati.
In vendita il giorno del concerto: 1000 SIT adulti, 500 SIT studenti-pensionati.
CORSO 01 PITTURA
II 30 gennaio alle ore 17 in Casa Tartini a Pirano e cominciato il CORSO DI PITTURA guidato da Fulvia Zudič che proseguira in FEBBRAIO, MARŽO e APRILE.
Tema del Corso: L'intesa espressione dei sentimenti di Vincent Van Gogh e le atmosfere magiche di Paul Gauguin. II costo del corso: e' di 6000 SIT. (II pagamento puo' venir effettuato ogni mercoledi' dalle 9-12 alle 15-17 presso la segreteria della Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano.)
MARINŠEK IN CASA TARTINI
IL FISARMONICISTA MARSELL MARINŠEK HA RINNOVATO L'INCONTRO CON IL FOLTO PUBBLICO DI CASA TARTINI. LA SERATA DEL 17 GENNAIO IL BRAVISSIMO STRUMENTA-LISTA PIRANSE HA AVUTO MODO DI ESEBIRE LA SUA CONSUETA ENERGIA ESECUTIVA. Marseil Marinšek e' nato il 19.11.1969. Suona la fisarmonica dall'eta di otto anni, quando ha iniziato a frequentare la scuola di musica di Pirano. Dopo la scuola di musica ha continuato a suonare la fisarmonica partecipando a varie manifestazioni. Attualmente nel suo repertorio ha incluso brani di musica evergreen e jazz, opportunamente riadattati per questo strumento. La fisarmonica infatti, nelle mani di virtuosi, dimostra la versatilita' d'esecuzione per vari tipi di musica, non soltanto quella popolare.
na Prešernovem nabrežju v Piranu
Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera sc radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovicc, jastogc, rarogc, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk sc priporočajo.

........... 1
KREKOVA BANKA d.d.
POSLOVNA ENOTA KOPER
ŽELITE SVOJ DENAR NALOŽITI ZA KRAJŠI ALI DALJŠI ČAS? VARNO IN DONOSNO? TO LAHKO STORITE Z NAKUPOM
1. EMISIJE OBVEZNICE KREKOVE BANKE D.D.
VRSTA OBVEZNIC
Navadne obveznice na prinosnika, nominirane v DEM, vplačljive in izplačljive v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije. Prodajna cena obveznice je 500 DEM.
OBRESTNA MERA
Letna obrestna mera je fiksna in znaša 7,5%. Obresti se bodo izplačevale dvakrat letno ob zapadlosti kupona.
ROK ZAPADLOSTI
Obveznice bodo prinosniku izplačane po preteku petih let od dneva izdaje, t.j. 1.7.2001.
Vse obveznosti iz naslova obveznic bodo izplačane v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije za DEM
na dan zapadlosti posameznih kuponov.
JAMSTVO
Za izplačilo obveznic jamči
Krekova banka d.d. z vsem svojim premoženjem neomejeno.
INFORMACIJE
Vse informacije o izdajatelju vsebuje Prospekt za izdajo obveznic, ki je na voljo v \>\i Koper, Ul. Zore Perello 2, Koper, tel. 392 311.


PISMA PORTOROŽANU NAŠ "PAJEK" TER OSTALI BOTRI (TRETJIČ)
Portorožana št. 9 (september '96), kjer sta v rubriki "Pisma Portorožanu" objavljena dva odgovora na sestavek "Naš pajek ter ostali botri" (sestavek je bil objavljen v avgustovski številki Portorožana, v isti rubriki kot odgovora nanj) sem v roke dobil pozno, avgustovske številke pa sploh ne. Zato sem bom navezal le na odgovora obeh avtorjev v 9. številki. Imen in priimkov ne bom navajal, razen tistih, ki so mi takrat priskočili na pomoč).
-	Leta 1986 je takratni tovariš predsednik izvršnega sveta Občine Piran dal nalog, da se uredi zapora mestnega jedra Piran. Kako in na kakšen način pa ni povedal nihče. Po več burnih razpravah na piranski Občini, kjer so vsi zahtevali zaporo pred Piranom, a ni nihče vedel kakšno, sem gospoda Šuto Trpeta odpeljal na mesto, kjer je še do nedavnega stala prometna zapora in mu razložil svojo zamisel. On je k zamisli dodal še svoje. Potem sva to odnesla na naslednji sestanek, kjer so idejo vsi potrdili, gospod Šuto pa jo je operativno v celoti izpeljal in jo vso sezono tudi vodil. Za vzpostavitev zapore, ki za tiste čase ni bila slaba, smo morali urediti, nabaviti in opraviti: vsa gradbena dela, električni priključek, talno in vertikalno signalizacijo, nabaviti kioske, zapornice, uro, kartice, cenike, semafor, izdati prospekte v petih jezikih, obleke za delavce "na rampi" in ostalo. Za vse to ni Komunalno podjetje takrat od Občine (oz. takratnega SKCIS) prejelo niti dinarja! Torej je bila čista izguba!
-	Naslednje leto, t.j. 1987, je isti tov. predsednik dal nalog za odvoz zapuščenih in nepravilno parkiranih vozil (to je bilo - spet - v maju mesecu). TOZD Komunalnih delavnosti ni imela ne deponije za odpeljana vozila, ne primernega prevoznega sredstva za njihovo odvažanje. Zaradi tega sem se obrnil na gospoda Smrekarja, da bi prevzel odvažanje nepravilno parkiranih vozil, kar je naredil bolj za uslugo kot za denar. Prostor za deponiranje odpeljanih vozil pa je (brezplačno!) odstopila sosednja TOZD - Operativa, za kar gre zahvala takratnima direktorju g. Kralju in šefu mehanizacije g. Gomezelu. Tega leta tudi finančnega problema ni bilo, pa čeprav odvoza opuščenih vozil ni plačal nihče. (Njihov odvoz pa je naročal komunalni inšpektor Občine Piran!)
- Leto 1988: Ker Komunalno podjetje (oz. njegov tedanji generalni tov. direktor) ni zahtevalo vloženega denarja od Občine, so se tudi predsedniku IS SO Piran povečali apetiti. Zato je TOZD-u Komunalne dejavnosti naročil, naj zgradi deponijo za napačno parkirana vozila, opravljanje odvažanja vozil in ureditev parkirišča pred Piranom. TOZD Komunalne dejavnosti je od Zemljiške skupnosti namensko pridobilo zemljišče za izgradnjo deponije. Zgradila ga je TOZD Operativa, plačala pa TOZD Komunalne dejavnosti (namensko - samo za deponiranje vozil). Ker po nalogu tov. predsednika IS SO Piran gospod Smrekar ni smel več odvažati vozil, je morala TOZD pлу
PISMA PORTOROŽANU
IN MEMORIAM MAKSU PODGORNIKU
ISr5 Kemunalne dejavnosti od njega pogodbeno vzeti vozilo ("pajka") v najem (drugega takega vozila takrat tukaj ni bilo). Od TOZD Operativa smo prevzeli 2 šoferja (24 ur dnevno) in tri čuvaje na deponiji. Prvi teden so odpeljali 5 vozil.
Deponijo pred Piranom smo ogradili s stojali, verigami ter opremili s prometnimi znaki, da o čuvajski službi ne govorimo (tudi pri pokopališču).
Vse to smo financirali sami *(pri takratnem Komunalnem podjetju - op.uredništva). Od Občine, ki je to zahtevala in naročila, nismo dobili niti dinarja. Še edini dodatni vir dohodka (tržnica na Ribiškem trgu v Piranu in tržnica pred vhodom na plažo v Portorožu, s katerima smo delno pokrivali te stroške) nam je isti predsednik odvzel in predal v upravljanje Avditoriju in to kljub temu, da je bila samo TOZD Komunalne dejavnosti pooblaščena za upravljanje z javnimi površinami!
Tak način dirigiranja je prineslo TOZD-u Komunalne dejavnosti tako izgubo, da so morali avtorji poiskati - da zaščitijo sebe - tudi grešnega kozla. Sedaj so takratni tovariši ugledni in vplivni gospodje (vsega namreč po mojem mnenju tudi ni delal predsednik IS sam).
Torej, dragi bralci in anonimni pisec pisma "Naš pajek in ostali botri", lahko vidite, da iz tega naslova* (odvažanje vozil s pajkom -op. uredništva) vsaj takrat - z opisanim načinom dela - ni bilo bogastva, le izguba in ker ni bilo denarja za uskladitev plač delavcev, je prišlo tudi do "štrajka". Vprašanja pa imam:
1.	Zakaj vozi g. Smrekar vozila na deponijo, ki je last Stavbenika Koper?
2.	Kdo je lahko oddal zemljišče, ki je bilo namensko pridobljeno in urejeno za deponiranje vozil, za opravljanje dejavnosti odpada starih vozil? (Pogodba je bila sklenjena s takratno Občinsko zemljiško skupnostjo, podpisal jo je g. Spinelli.)
3.	Ali je urejena sprememba namembnosti iz deponije vozil v avtomobilski odpad?
Želel bi odgovore "Okolja", ker ne zanimajo samo mene osebno, temveč tudi občane, kajti take poizkuse plačujemo vsi!
Andrej MLINAR, upokojenec Lucija
Pripis uredništva: Gospod Andrej Mlinarje bil v letih, ki jih navaja v svojem sestavku, direktor TOZD - Komunalne dejavnosti, zato so mu znane takratne razmere, ki jih navaja v 1. osebi.
Portorožani smo se nedavno poslovili od svojega dragega sokrajana Maksa Podgornika.
Skupaj z nami so se od svojega bojnega tovariša poslovili borci NOV Slovenije in rezervni častniki Slovenske vojske občine Piran ter člani Strelske družine Portorož.
Maks je bil rojen pred dobrimi 74. leti - 21. avgusta 1922 na Vojskem. Kot kmečki fant je doživljal v času pod Italijo vse tegobe podjarmljenega ljudstva. Ko je leta 1941 prišlo do vojaškega napada fašistične Italije na tedanjo Kraljevino Jugoslavijo, so ga kot vojaškega obveznika poslali v takoimenovani specialni bataljon italijanske vojske. Kot vsi Primorci, je tudi on pričakoval, da bo vojna prinesla na koncu Primorski in Istri svobodo.
Ob razpadu fašistične Italije, septembra 1943 se mu je izpolnila vroča želja, da k osvoboditvi svoje ljubljene Primorske doprinese svoj delež, zato je vstopil v narodno osvobodilni boj.
Za svojo hrabrost je bil tudi večkrat odlikovan. Po osvoboditvi je bil še naprej častnik v vojski, v katero je bila vključena Narodnoosvobodilna vojska Slovenije. Napredoval je do čina kapetana. Zaradi invalidnosti je bil upokojen še sorazmerno mlad.
Po upokojitvi se je naselil v Portorožu. Živel je z nami in med nami. Tih, obziren, vedno pripravljen pomagati, kjerkoli je bilo treba in je mogel. Kot vojaški starešina je svoje strokovno znanje prenašal na članice in člane Strelske družine. To njegovo delo je rodilo obilen sad. Portorož se tudi po njegovi zaslugi ponaša s celo vrsto odličnih športnih strelcev.
Ko ga je napadla zahrbtna bolezen, jo je stoično prenašal. Boril se je z njo, navzven pa kazal ponosno vedrost. Nikogar ni obremenjeval s svojim težkim zadnjim bojem.
Vedno je bil vzoren mož in skrben oče svojima sinovoma.
Vsem trem izrekamo Portorožani svoje iskreno sožalje.
SOZALJE
V soboto, 28. decembra smo se sorodniki, prijatelji in znanci na piranskem pokopališču z žalostjo v srcu poslovili od VUKE LESKOVŠEK, profesorice glasbe iz Lucije.
Ob tej tragični izgubi izrekamo globoko sožalje možu Francu, sestri Seki in vsem sorodnikom - pevci Moškega komornega zbora Izola z družinami.

MNENJE: NASILJE MED MLADIMI
O TRPINČENJU ŠIBKEJŠIH
Piranski dogodek (konec lanskega leta), ko so fantje, osnovnošolci, mučili in iznakazili štiri muce, ni osamljen primer trpinčenja hišnih ljubljencev in potepuških psov in mačk. Zaskrbljujoče je pojavljanje agresivnosti v druženju otrok in mladostnikov, vzporedno s tem pa tudi uničevanje skupne lastnine - poškodovanje šolske opreme, inventarja, ipd...
Raziskovalci pojava agresivnosti so si skušali odgovoriti predvsem ali je to prirojena ali pridobljena vedenjska oblika. Lažje pa bi bilo ubrati poti za ublažitev ali celo odpravo nasilja.
Po skrajno biologističnem prepričanju je agresivnost prirojeni nagon, po mnenju socioloških teorij pa je pridobljena in razmeroma sestavljena vedenjska oblika. Njen nastanek razlagajo s procesi učenja.
Pa prestopimo iz teorij v prakso.
Svojih prvih vedenjskih odzivov se otrok uči s pogojevanjem in posnemanjem. Vrojene potenciale, sposobnosti, nagnjenja bo razvijal in utrjeval, če bo doživljal primerne spodbude in vzore v svojem ožjem (družina) in kasneje širšem okolju (vrstniki v šoli, družba v prostem času). Ta razlaga zadosti obema skrajnima teorijama. To so potrdile tudi številne "laboratorijske" izkušnje.
Navajam objavljeno raziskavo iz nekega vrtca. Otroci so bili razdeljeni (seveda le za čas eksperimenta) v dve skupini: kontrolno in eksperimentalno. V obeh skupinah so se igrali. Eksperimentalna skupina je doživljala med igranjem "agresivno" vlogo vzgojiteljice; to je opominjanje, pretnje, odsotnost pohval in nestrpnost. Vzgojiteljica v kontrolni skupini pa je bila prijazna, naklonjena, ni skoparila s spodbudnimi besedami in pohvalami.
Ni dvoma o tem, da se je vedenjska odzivnost otrok obeh skupin očitno razlikovala! Agresivna nastrojenost prve vzgojiteljice je pri otrokih njene skupine vzbudila pomembno več nasilnega razpoloženja. Prepirali so se med seboj, se žalili, si trgali iz rok igrače. Prišlo je celo do medsebojnega ugriza, ki je pri malem otroku najbolj jasen odvod nezadovoljstva in napetosti. Številne podobne raziskave so potrdile to, da otrok doživeto agresivnost zoper sebe prenaša po mehanizmih sproščanja, lajšanja neugodja in napetosti na druge osebe, lahko tudi na živali.
Ob širšem razumevanju agresivnosti si lahko pojav predstavljamo kot posameznikovo energetsko pripravljenost do razdiralnega udejanjanja in hkrati do kreativnega delovanja. Zato je nadvse pomembno, kako ta duševni potencial usmerjamo, oblikujemo in spodbujamo predvsem z vplivanjem od zunaj - z lastnim ustreznim vzorom vedenja, s poučitvijo in motiviranjem k ustvarjalnosti.
Kadar otrok ali mladostnik ogroža svoje sošolce s početji, ki jim povzročajo duševne stiske ali celo fizično trpljenje, se najprej vprašamo, kako je bilo poskrbljeno zanj. ko je sam potreboval nežnost, ljubezen, razumevanje in spoštovanje njegove mlade osebnosti. Morda je bil sam večkrat žrtev prikritega, psihološkega ali celo fizičnega nasilja v družini, šoli ali v svojem okolju.
Agresivnost zoper sebe, bližnje, trpinčenje nebogljenih in živali, bomo lahko preprečevali le tako, da bomo odrasli - starši, vzgojitelji in učitelji - opravljali svoje starševske in delovne dolžnosti s pristno ljubeznijo in takšnimi ravnanji, iz katerih nenehno veje spoštovanje do mlade osebnosti. Ravnanje odraslih do štirinožnih ljubljencev, ki nam na svoj način tudi lepšajo naš čustveni in doživljajski svet, se pogosto zrcalijo v odnosu naših otrok do živali. Vprašam, ali se v družini in šoli dovolj pogovarjamo o tem da tudi žival potrebuje vsaj en topel dnevni obrok in varno zavetje v neugodnem vremenu? Će potepuške živali, ki je prav tako kot mi del našega živega okolja, ne moremo nahraniti in ji nuditi zavetja, je VSAJ NE TRPINČIMO.
Menim, da bomo lahko učinkoviti pri odpravljanju takih nezaželenih socialnih pojavov kot je nasilje le. če se bomo lotili vzrokov nastanka ali korenin pojava m da BOMO SPREMENILI NAŠA LASTNA NEUSTREZNA VZGOJNA RAVNANJA IN VZGLEDE
Marta Beseničar
PISMA PORTOROŽANU KAKO JE MOGOČE...?
Spoštovani,
pred kratkim smo doživeli zelo neljub dogodek, ko je nekdo na zelo sadističen način pobil mlade mačke, za katere je skrbel največ naš 3.a razred. Način izživljanja nas je pretresel, še posebno zato, ker je to del nasilja, ki ga tudi v našem okolju vse preveč doživljamo. Otroci so rezultate izživljanja videli, zato se zdaj po svojih močeh trudimo, da v njihovih občutljivih dušah "zacelimo" kruto podobo. Veseli bomo, če nas boste po svojih močeh podprli.
Za osnovno šolo Cirila Kosmača Piran Ravnateljica Alenka Aškerc Mikeln
Pripis uredništva: V zadnji lanski številki Portorožana smo objavili kratko žalostinko v spomin na tri puhaste mucke (četrto so še zdravili). Dogodek z mucami (ki jih je nekdo do smrti mučil in izmaličil) nas je globoko pretresel, predvsem pa smo se vprašali -kako je to mogoče... Zato smo našo sodelavko, psihologinjo Marto Beseničar, zaprosili za razmišljanje ob tako grozljivem dogodku, ki ga lahko preberete v tem Portorožanu pod naslovom O trpinčenju šibkejših (gl. članek na isti strani).
PROTEST ZDRUŽENJA BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB ZARADI ISKANJA NOVEGA DATUMA OBČINSKEGA PRAZNIKA...
V sredstvih javnega obveščanja smo nedavno lahko prebrali, da v piranski občini iščejo datum za nov občinski praznik. S tem pa se znova odpira za veliko večino občanov, še posebej pa udeležence narodnoosvobodilnega boja, prozoren poskus, da se na ta način izbriše spomin na dan, ko je bil ustanovljen partizanski mornariški odred kot del oborožene pesti osvobodilnega protifašističnega gibanja, brez katerega danes slovenskega naroda ne bi bilo več in s tem tudi ne Primorske kot vitalnega dela tega naroda.
Komu je napoti občinski praznik 15. oktober kot spomin na ta zgodovinski dogodek? Za temi manevri so tiste sile, ki na vsakem koraku skušajo blatiti v demokratični svetovni javnosti visoko ovrednoteno slovensko osvobodilno gibanje. Za vsem tem je miselnost ki jo prikrito ali celo odkrito širijo nekatere politične stranke, da je bilo sodelovanje z okupatorjem utemeljeno zaradi boja proti komunizmu. Z demagoškimi polresnicami skušajo pritegniti nevedne ljudi in jih pridobiti za nove datume občinskega praznika z religiozno ali nič kaj zgodovinsko utemeljitvijo (praznik sv. Jurija, dan rojstva violinista Giuseppeja Tartinija, dan pomorske usmeritve Slovenije).
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne piranske občine, zbrani na srečanju dne 21. decembra 1996, odločno protestiramo proti takim ponovljenim poskusom spremeniti dan občinskega praznika in s tem zgodovinskega pomena osvobodilnega boja za našo občino in ves slovenski narod. Presenečeni smo, da si nekateri pod krinko demokratičnosti upajo zanikati vrednote, ki jih majhnemu slovenskemu narodu priznava ves demokratični svet. Pričakujemo, da se s čim takim piranske občine ne bo osramotilo pred vsem svetom.
185 prisotnih udeležencev srečanja borcev narodnoosvobodilne borbe občine Piran in Domicilni odbor Slovenskih partizanskih pomorščakov
NASMEJMO SE S PORTOROŽANOM
JANEZKOVA DOMAČA NALOGA
PREDPUSTNI IN PUSTNI ČAS (PROSTI SPIS)
Spet so tu veseli dnevi, ko se smem našemiti in tako pohajkovati naokrog! Moj tata pravi, da so nekateri začeli zelo zgodaj pustovati: eden poslancev se je menda našemil že pred volitvami in šele ob prihodu v državni zbor snel krinko. Tata pravi, da so tudi sicer vsi politični dogodki pri nas vedno bolj podobni maškaradi, saj živ človek ne ve več, kaj se skriva za krinkami obljub in govorov. Na te besede je moja mama predlagala, naj se tudi tata letos našemi v zelo vdanega uslužbenca in tako maskiran direktorja poprosi za višjo plačo. Pa je tata odvrnil, da to ne bi nič pomagalo, odkar se je direktor ondan našemil v ljubeznivega, razumevajočega predpostavljenega, zaradi česar mu je tata nasedel in mu v bifeju "Pri žejni sipi" (seveda ob kozarcu belega) povedal, kar mu gre. Mama je nataknjeno pripomnila, da za to dejanje tata nedvomno zasluži naziv šeme vseh šem. Predlagal sem mu, naj se udeleži kakšnega pustnega plesa, kjer bo, po maminih besedah, zagotovo prejel prvo nagrado. Pa je tata povedal, da je prva nagrada že vnaprej rezervirana za skupinsko masko: politični veljaki so namreč napovedali, da se bodo maskirali v živalski vrt.
Ves ta pogovor me je pripeljal do ugotovitve, da se odrasli pravzaprav vse življenje v nekaj šemijo in menjavajo krinke, kadar hočejo kaj doseči. Vprašal sem mojega tato, če to drži, pa mi je pojasnil, da samo za nekatere; revežu, na primer, tudi krinka nič ne pomaga, saj je oblast prav njega izbrala in določila za naivneža, ki zmeraj naseda maškaradam drugih. Po tej razlagi sem opustil misel, da bi se našemil v pridnega učenca in skušal pretentati učitelje. Saj mi se za to nalogo ne bodo verjeli, da sem jo sam napisal!
S.P.,Lucija

borzno posredniška družba
15
PFC
_llntGrfin
Primorski Finančni Center Interfin
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100
nakupi in prodaje vrednostnih
papirjev na borzi, ■
nakupi in prodaje privatizacijskih del nie, z katerimi se že lahko trguje,
vpis investicijskih kuponov vzajemnega sklada PIKA,
poleg tega pa nudimo tudi storitve __terminskih poslov in leasing.
□i_15
VI SPRAŠUJETE, Ml ODGOVARJAMO
1.	Kakšna je razlika med garažno hišo pod hotelom Metropol in samopostrežno trgovino z električnim materialom?
Ni razlike: v obeh so stikala, kabli, ventili in druga instalacijska šara zlahka dostopni obiskovalcem (kdor ne verjame, naj se sprehodi po stopnišču garaže!)
2.	Kje v piranski občini lahko motoristi vadijo za cross tekmovanja?
V samem centru Lucije in sicer v Ukmarjevi ulici, kjer je tik za Telecomovo telefonsko centralo mlak, hribčkov in lukenj na pretek (kljub občinskim obljubam, da bo ta delček asfaltiran).
3.	Kakšna je razlika med slovensko vlado in vesoljem?
Bogu je uspelo v šestih dneh ustvariti nebo in Zemljo, sestava slovenske vlade pa je dosti bolj zahtevna naloga.
S.P., Lucija
PORTOVICI
Brezposelna se srečata na železniški postaji.
"Kam pa ti navsezgodaj?"
"V skladišče. Sem slišal, da plačujejo ležarino".
Sodnik za prekrške:
"Gospod, to je nezaslišano! I/ dveh mesecih ste zbili štiri pešce." Dolfe: "Koliko pa je dovoljeno?"
"Zakaj pa nosiš nederček? Saj nimaš nič za noter.' "Saj tudi ti nosiš hlače!"
"Gospod natakar, brez zamere, sem pa jedel že boljšo pečenko." "Že mogoče. Ampak pri nas ne."
Zbrala: V.K.
PO CETINOVO:
* * *
***
PISMA PORTOROŽANU
V NAŠIH TERMAH NAMA JE BILO LEPO
V	novembru sem spremljala moža na terapije v Terme Portorož. Mož je bil zelo bolan. Potreboval je pomoč, ker se ni mogel sam niti obleči in obuti, kaj šele slediti vsem terapijam. Vedno sem mu morala sama pomagati, toda nekega dne sem bila prijetno presenečana, ko mi je maser Zoran samoumevno priskočil na pomoč in pomagal meni in možu, da je bil hitro pripravljen za masažo, po masaži pa pri oblačenju.
Vsi, ki hodimo v Terme, vemo kako hudo je, ko se bolan človek počuti nemočnega. Tistega dne in še vse ostale, ki sva jih preživela na terapiji, nama je bilo lepo, ker sva vedela, da bova imela pomoč pri maserju Zoranu. S tem zapisom se želiva oba zahvaliti -še posebej njemu in zdravnici dr. Malčevi, ki naju vedno sprejme z nasmehom in tolažilnimi besedami. Vsem delavcem Term srečno Novo leto 1997.
Portorožana Veronika in Tone Fuks TEČEMO
V	mestu Campobernardo blizu Benetk so 19. januarja na 5 kilometrov dolgi progi v krosu tekli tudi mladi tekači ŠD Pirana, AK Postojna in AK Kopra. V konkurenci z več kot 2000 nastopajočimi so se atleti Primorske dobro odrezali.
Zmagovalec v absolutni konkurenci je M Pirančan Mišo Jovičič, drugi njegov klubski tekač Miloš Bajič. i Zmagovalka v absolutni ženski konkurenci je prav tako Pirančanka ^etlana Bajič (pred drugo oz. tretje jUvršćenima Postojnčankama). ; Tudi v posameznih kategorijah so [Prevladovali primorski tekači: iz našega kluba je bil v kategoriji do 11. leta jjarosti prvi Isen Veseli, med deklicami <d014. let pa Daniela GirJunovič
PORTOROZANOV ŠPORTNI KOTIČEK
VATERPOLO KLUB PORTOROŽ - POBUDNIK PETICIJE ZA IZGRADNJO DOMA VODNIH ŠPORTOV Z BAZENOM
Vaterpolo je v piranski občini šport s tradicijo, saj segajo njegove korenine tja v leto 1952, vse do prekinitve njegovega delovanja leta 1972, ponovno pa je oživel leta 1992. Vaterpolo klub Portorož že od svoje ponovne ustanovitve uspešno tekmuje v prvi in drugi slovenski ligi. Po svojih rezultatih je v bistvu najuspešnejši klub v naši občini. V svojih vrstah ima množico perspektivnih igralcev in tri lastne specializirane šolane trenerje. V klubu se pritožujejo, da kljub svoji objektivni uspešnosti in perspektivnosti med pristojnimi občinskimi službami niso deležni niti minimalne pozornosti, kaj šele konkretne pomoči. Če letos klub ne bo deležen večje finančne podpore, se bo spet moral odpovedati udeležbi na državnem prvenstvu za mlajše selekcije in z odlično pripravljenimi igralci sodelovati zgolj na regijski ravni. Seveda bi tak razplet pomenil še en korak nazaj v razmahu in razvoju vodnih športov v piranski občini (plavanje, jadranje...)
In katere dejavnosti so v okviru Vaterpolo kluba Portorož tekle v prejšnji sezoni?
-	V obdobju od srede junija do srede septembra je potekala, kot vsako leto, šola vaterpola, ki jo obiskujejo otroci do 13. leta. Šola se zaključi z osnovnošolskim pokalnim prvenstvom občine Piran, med katerim izberejo 15 najboljših mladih vaterpolistov za pionirsko ekipo Vaterpolo kluba Portorož.
-	Ta ekipa pionirjev je trenirala s skupino desetih kadetov. Pionirji in kadeti so postali regijski prvaki Primorske pred ekipami Gorice, Kopra II in I. (Žal zaradi finančne
stiske pionirska ekipa ni sodelovala na pionirskem državnem prvenstvu. Potrdila pa je svojo veljavo z osvojenim tretjim mestom na pokalu Istarska nada, na katerem so se pomerili z najboljšini italijanskimi in hrvaškimi ekipami).
-	Mladinsko ekipo sestavlja deset srednješolcev, od katerih jih že polovica sodeluje v članski ekipi. Mladinci so v regijski mladinski ligi premagali ekipe Žusterne II, Koper III, Gorica II in Portorož III, osvojili prvo mesto in se uvrstili v II. državno ligo.
-	V članski ekipi trenira 18 vaterpolistov, ki so na članskem državnem prvenstvu bili na petem mestu.
Največji problem naših vaterpolistov je -bazen, ki ga v naši občini (kljub temu, da jih imamo kar precej) za treninge težko dobijo na razpolago. Zato trenirajo vsepovsod - kjer uspejo dobiti prost bazen - vse od Trsta do Reke._
Prav zaradi težav, ki jih imajo vaterpolisti z bazenom (pa ne le oni, temveč tudi plavalci) so bili konec lanskega leta pobudniki peticije za izgradnjo Doma vodnih športov z olimpijskim bazenom, ki bi v največji meri lahko prispeval k odpravi plavalne "nepismenosti" naših otrok in k razvoju vseh vodnih športov. Peticijo je podpisalo kar 1705 občanov, podprle pa so jo tudi šole in vrtci v naši občini. Peticijo so naslovili najodgovornejšim v občini Piran: županu, občinskemu svetu, Športnemu centru, poslancu Zmagu Jelinčiču, ki je bil izvoljen v Državni zbor v naši občini.
: i
i
AVDITORIJEV OKVIRNI PROGRAM NAJPOMEMBNEJŠIH PRIREDITEV V LETU 1997
*	8. februar: KONCERT OB KULTURNEM PRAZNIKU (slovensko ljudsko izročilo v delih slovenskih skladateljev) - Zaključek akcije "nakup mamografa" (Simfoniki RTV Slovenija, dirigent: Marko Munih, solista Mirjam Kalin in Jurij Reja; Program: Kumar, Golob, Bučar, Merku, Srebotnjak, Adamič, Avsenik);
*	30 marec: VELIKONOČNO PRAZNOVANJE (posvečeno istrskemu izročilu): Šavrinke, Istrski mužikantje, KUD Karol Pahor iz Pirana;
*	5. april: KONCERT OB TARTINIJEVEM ROJSTNEM DNEVU (prva izvedba Tartinijevega Koncerta za violino in orkester: Komorni orkester Slovenicum) dirigent Uroš Lajovic;
*	5. april: MEDNARODNI GLASBENI SIMPOZIJ NA TEMO TARTINI - Tartinijeva hiša v Piranu;
*	31. maj: SREČANJE SLOVENSKIH GOSLAČEV - v Piranu, na Trgu 1. maja;
*	junij in september ob sobotah: DOBRODOŠLICE - predstavitev ljubiteljske dejavnosti kraja (v Piranu, na Trgu 1. maja);
*	20. junij: FAUST TV (musical) - SNG Maribor in Vlado Kreslin; (v primeru gradnje na letnem prizorišču bo na sporedu 20.9.1997);
*	24. junij na ploščadi v Portorožu: PROMENADNI KONCERT IN TRADICIONALNI OGNJEMET na predvečer državnega praznika (pihalni orkester KUD Karol Pahor iz Pirana);
*	julija in avgusta ob četrtkovih večerih na ploščadi v Portorožu in na Trgu 1. maja v Piranu: POLETNE MINIATURE (ambientalni glasbeni nastopi komornih skupin mladih glasbenikov v kostumih);
*	julija in avgusta ob nedeljah zvečer v Piranu in Portorožu: ISTRSKI VEČERI (glasbeni ambientalni večeri z istrskimi godci);
*	PIRANSKI GLASBENI VEČERI
-	25.7.1997, Piran, Križni hodnik: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije
-	1.8.1997, Piran, Križni hodnik: Violinski koncert, violinist Stefan Milenkovič
-	8.8.1997, Piran, Križni hodnik: Večer srednjeveške glasbe, Ansambel Clement
Janequin
-	15.8.1997, Piran, Punta: opera G. Rossinija SEVILJSKI BRIVEC,
SNG Maribor Opera in balet
-	22.8.1997, Piran, Križni hodnik: Marko Fink - tenor in Nataša Valant - klavir;
*	drugi teden v avgustu, Portorož - letno prizorišče Avditorija: POLETNI FILMSKI FESTIVAL (evropske filmske premiere - pregled filmskih uspešnic, primernih za poletno razpoloženje);
*	september, letno prizorišče Avditorija: OPERA G. PUCCINIJA: LA BOHEME (SNG, Opera in balet Ljubljana);
*	17. oktober v Avditoriju: KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE (ob prazniku občine Piran) - Simfonični orkester Slovenske filharmonije, dirigent: Marko Letonja;
*	20. december: BOŽIČNI KONCERT - komorni zbor AVE;
*	28. december: SVEČANI NOVOLETNI KONCERT - Simfonični orkester s solisti.
REZULTATI BOŽIČNO -NOVOLETNE NAGRADNE IGRE
Rešitve ugank: KOS, SLAVČEK, SNEG, OBLAK, DREVO, KNJIGA, VRATA
Ker drugo uganko nihče ni zadel v "črno" (namesto slavčka ste vpisovali črička ali murenčka), smo vse odgovore upoštevali kot pravilne in z žrebanjem tako razdelili nagrade, ki jih podarja trgovina ATLAS EXPRESS iz Portoroža:
-	1. nagrado - zmajevo igro "Dragon Busters" - dobi URŠA KOZLOVIČ, Bernetičeva 22, KOPER;
-	2. nagrado - skrivnostno igro obrazov - si je prislužila VALENTINA ŽERJAL, Vilfanova 33, PORTOROŽ;
-	3. nagrado - puzzle "Notredamski zvonar" - pa prejme MEGAN BOŽIČ, Vilfanova 1, PORTOROŽ.
Vsem trem nagrajenkam - ste opazili, da so sama dekleta - iskreno čestitamo! Ste videle, splačalo se je potruditi. Nagrade lahko nagrajenke dvignete osebno v tajništvu KS Portorož, Obala 16, v Portorožu ob delovnikih (ob sredah tudi popoldan).
Ob tej priložnosti se za igrače - nagrade, ki jih tokrat podeljujemo izžrebankam -zahvaljujemo trgovini ATLAS EXPRESS ("Pri Mačku") v Portorožu.
V PIRANSKI OSNOVNI ŠOLI IMAJO KOKODEK
V piranski osnovni šoli Cirila Kosmača so imeli 17. januarja ustanovni sestanek Foto in video kluba Kokodek. Klub bo tudi član Fotografske zveze Slovenije, preko nje pa bo celo v mednarodni zvezi. Osnovne dejavnosti kluba so: informiranje članov o pomembnih fotografskih in video dogodkih, izmenjavanje izkušenj, priprava in sodelovanje pri razstavah in projekcijah, izobraževanje članov, še posebej otrok... V klub Kokodek se lahko včlanijo vsi ljubitelji tovrstne dejavnosti ne glede na starost.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite pri:
*	FOTO VIDEO KLUB KOKODEK, OŠ Cirila Kosmača Piran, Oljčna pot 24 Piran (fax.: 066/76-294; ali
*	Martin Bobič, Verdijeva 16, Piran (tel. 066/76-157, popoldan ali zvečer).
kavarna GALERIJA
na Tartinijevem Irgu v Piranu
Tel.: 747-356 Obiščite nas, veseli Vas bomo!

AVDITORIJ PORTOROŽ PROGRAM PRIREDITEV ZA MESEC FEBRUAR '97
«sobota, 1. 2. ob 19.00: OTVORITEV RAZSTAVE IN PREDAVANJE -VIZIJA SVETA - IGOR DRANDIČ KERŠEVAN; cena vstopnice: 500 SIT;
*	ponedeljek, 3. 2. ob 19.00: predavanje - BOLEZEN, SOLA ALI TRPLJENJE • polarnost, zdravje, bolezen; predavatelj: Franc Božjak, cena vstopnice: 1.000 SIT;
*	sobota, 8. 2. ob 20.30: SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO V DELIH SLOVENSKIH SKLADATELJEV - KONCERT OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, dirigent: Marko Munih, cena vstopnice: 1.500 SIT (študentje, upokojenci 1.000 SIT);
*	ponedeljek, 10. 2. ob 19.00: PREDAVANJE - ŠTIRJE GLAVNI ORGANI (SRCE, PLJUČA, JETRA, LEDVICE) IN CIKLUS PETIH ELEMENTOV; predavatelj: Franc Božjak; cena vstopnice: 1.000 SIT;
*	torek, 11. 2. ob 16.00: VESELO PUSTNO RAJANJE ZA
NAJMLAJŠE; cena vstopnice: 300 SIT - MASKE IMAJO PROST
VSTOP;
*	ponedeljek, 17. 2. ob 18.00: FILMSKA PREDSTAVA V ORGANIZACIJI ITALIJANSKE SKUPNOSTI - LA FRONTIERA; režija: Franco Giraldi; gl. vloge: Raoul Bova, Miranda Caharia. Filmska predstava je v italijanskem jeziku, (cena vstopnice: 500 SIT);
*	petek, 21. 2. ob 16.00: LUTKOVNA PREDSTAVA - Lutkovno gledališče Ljubljana: CAPEK IN KLARA; (cena vstopnice: 400 SIT);
*	petek, 21. 2. ob 20.30: KONCERT PEVSKIH ZBOROV - PROSLAVA OB 50 LETNICI PRIKLJUČITVE PRIMORSKE - ZDRUŽENI ZAMEJSKI IN GORIŠKI ZBORI, program: domoljubne in partizanske pesmi, (cena vstopnice: 500 SIT);
*	sobota, 22. 2. ob 20.30: GLEDALIŠKA PREDSTAVA - Mestno gledališče Ljubljansko:
Tone Partljič - povolilna komedija: GOSPA POSLANČEVA; Igralci: Anica Kumer, Luna Ornik, Miro Podjed, Stane Potisk, Drago Kastelic, Jana Šmid, Igor Korošec, Zvone Agrež, Igor Sancin, Bojan Umek, Drago Radakovič; cena vstopnice: 1.000 SIT (študentje, upokojenci 700 SIT);
*	ponedeljek, 24. 2. ob 19.00: PREDAVANJE - APLIKACIJE: VODNE, BLATNE IN TOPLOTNE OBLOGE PO KNEIPPU, RIKLIJU IN JUSTU -
kako si z njimi zagotovimo psihofizično ravnovesje, predavatelj: Franc Božjak, cena vstopnice: 1.000 SIT;
*	sreda, 26. 2. ob 19.00: PREDAVANJE - INŠTITUT ESENTIA IZ LJUBLJANE: RAZKRIVANJE ENERGIJSKE RAZSEŽNOSTI PROSTORA IN ASTROLOŠKI VPLIVI NANJO, predavata: Nataša Zoreč in Marina Hrovatin
cena vstopnice: 1.000 SIT.
FILMSKI PROGRAM
*	nedelja, 2. 2. ob 16.00: mladinski igrani film OSTRŽEK; režija: Steve Barron; gl. vloge: Murdin Lardan, Jonathan Taylor;
*	nedelja, 2. 2. ob 18.00: ameriška komedija - KLUB VRAŽJIH
BABNIC (The First Wifes Club); režija: Hugh Wilson; gl. vloge: Goldie Hawn, Bette Midler, Diane Keaton;
*	nedelja, 2. 2. ob 20.30: MRTVEC (Dead man); režija: Jim Jarmusch; gl. vloge: Johnny Deep, Joh Hurt, Robert Michum, Gabriel Byrne;
*	četrtek, 6. 2. ob 20.30: FILMSKO GLEDALIŠČE - komedija OSMI DAN (Le huitieme jour); režija: Jaco Van Dormael; gl. vloge: Pascal Duquenne, Daniel Auteuil, Helene Rousel;
*	petek, 7. 2. ob 18.00 * 20.30: akcijski srhljivka BLISK SMRTI (The Glimmer Man); režija: John Gray; gl. vloge: Steven Seagal, Keenen Ivory Wayans
*	nedelja, 9. 2. ob 16.00: risani film - Walt Disney: ALADIN;
*	nedelja, 9. 2. ob 18.00 * 20.30: PRAVI POGUM (Courage under fire); režija: Edward Zwicku; gl. vloge: Meg Ryan, Denzel Washington;
*	četrtek, 13. 2., ob 20.30: FILMSKO GLEDALIŠČE - humoristična drama: MOGOČNA AFRODITA (Mighty Aphrodite); režija: Woody Allen; gl. vloge: Woody Allen, Mira Sorvino, Peter Weller;
*	petek, 14. 2. ob 18.00 * 20.30: igrano - risani film SPACE JAM; režija: Joe Pytka; gl. vloge: Michael Jordan, Bugs Bunny;
*	sobota, 15. 2. ob 20.30: OUTSIDER (PRIKAZAN NA 6. SLOVENSKEM FILMSKEM MARATONU, NAGRADA OBČINSTVA); režija: Andrej Košak; gl. vloge: Davor Janjić, Nina Ivanič, Zijah Sokolović;
*	nedelja, 16. 2. ob 16.00: igrano - risani film SPACE JAM; režija: Joe Pytka; gl. vloge: Michael Jordan, Bugs Bunny;
*	nedelja, 16. 2. ob 18.00 * 20.30: psihološka kriminalka SLEEPERS; režija: Barry Levinson; gl. vloge: Kevin Bacon, Robert De Niro Dustin Hoffman, Brad Pitt, Jason Patric, Vittorio Gassman;
*	četrtek, 20. 2. ob 20.30: FILMSKO GLEDALIŠČE: THELMA & LOUISE; režija: Ridley Scott; gl. vloge: Susan Sarandon, Geena Davis;
*	nedelja, 23. 2. ob 16.00: mladinski film ZMAJEVO SRCE; režija. Rob Cohen; gl. vloge: Dennis Quaid, Sean Connery;
*	nedelja, 23. 2. ob 18.00 * 20.30: TEMNO SRCE - JADE (ljubezenska drama), režija: Michael Winterbottom; glavne vloge: Christopher Eccleston, Kate Winslet, Rachel Griffits (Cannes 96, Film Art Fest Ljubljana 96);
*	četrtek, 27. 2. ob 20.30: FILMSKO GLEDALIŠČE - SANJE V ARIZONI (Arizona dreams); režija: Emir Kusturica; gl. vloge: Johnny Depp, Jerry Lewis, Faye Dunaway;
*	petek, 28. 2. 97, ob 18.00 * 20.30: akcijska srhljivka SVETLOBA (Daylight); režija: Rob Cohen; gl. vloge: Silvester Stallone, Amy Brennema;
Cena vstopnice za filmsko predstavo ob 18.00 je 500 SIT, ob 20.30 pa 600 SIT.
Pridržujemo si pravico do sprememb v programu.
Številka/numero 1* januar/gennaio 1997* letnik/anno VII* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl. in odg. urednika), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIČ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽELJ, dia* računalniški prelom Edi* urejanje Livija SIKUR ZORMAN* tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola* naklada/tiratura 3.000* a j ate I j/e d i to re: KS PORTOROŽ/CL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/ Nomare 16, Portorose* tel /fax- 066/73-046* cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A OUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO Dušan PUH, Valentina KLEMŠE, Marta BESENIČAR, Alberto PUCER, Nada KOZINA, Vida MEDVEŠĆEK, Cesarina SMREKAR, Sonja POŽAR, Benjamin MAKOVEC, Elizabeta FIČUR, Biserka ZABUKOVEC, Vlatka KOZLOVIČ in še kdo- Vinjete: Sandro SAMBI, Giani CETIN.

PROMETNI REŽIM ZA NAVADNE IN (NE)NAVADNE OBČANE
Medtem, ko starši v naši občini bijejo tisočero vsakodnevnih bitk, ki jih nenehno - poleg čudnih državnih in nato še občinskih odločitev - zaostrujejo še nizki dohodki, se jim porodi preprosto vprašanje: "Zakaj tako? Kdo smo za vas mi?"
Starši, ki vozijo otroke v Glasbeno šolo v Piran, so se obrnili na vas s prošnjo, da jim omogočite prihod na Tartinijev trg in ker takoj zapustijo mesto, bi jih oprostili plačevanja parkirnine.
Odgovorni so menili, da bi ta drobni "privilegij" spodkopal mukoma vzpostavljeni "prometni režim". Mladi naj se nauče uporabljati avtobus.
In - skoraj bi nasedel?
Tudi vi!
Pa poglejmo še eno dejstvo. Svetniki občine Piran so dobili kartice, ki jim omogočajo vstop na Tartinijev trg, seveda brezplačno!
Rudi Mraz
VESELO KOLO V DRŽAVNEM ZBORU
Ringa ringa raja, parlament nagaja, eden pa priteče in se preobleče!
S.P., Lucija
NOVE CENE PARKIRANJA V PORTOROŽU
Župan je sprejel sklep, da začne s 1. februarjem '97 na območju Portoroža veljati nova zimska tarifa in sicer:
za parkiranje od 1 - 12 ur je treba plačati 100,00 sit, za parkiranje od 12 - 24 ur 200,00 SIT, za tedensko parkiranje 1.000,00 sit, mesečni pavšal pa znaša 2.500,00 sit.
NARAVNI REZERVAT STRUNJAN V ZLOŽENKI
Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran je v prostorih Zdravilišča Strunjan predstavil svojo zloženko in plakat "Naravni rezervat Strunjan". Publikaciji je financiralo Ministrstvo za okolje in prostor, izdal pa Zavod v okviru aktivnosti namenjenih predstavitvi Naravnega rezervata Strunjan ter popularizaciji naravovarstvenih prizadevanj naše države.
JUNIJA BO NAŠA OBČINA GOSTILA PREDSEDNIKE DRŽAV SREDNJE EVROPE
Junija letos bo naši občini izkazana izjemna čast, saj je Piran določen za kraj srečanja predsednikov držav srednje Evrope.
Pobudnik takih srečanj je bil pred časom predsednik Republike Češke, gospod Vaclav Havel. V letu 1994 so se predsedniki srečali v češkem mestu Litomyšl.
Dogodek je pomemben za vso Slovenijo, za turistično piransko občino pa še posebej, saj bo gotovo žel veliko pozornost v medijih tako doma kot po svetu.
POSEBEJ ZA ZALJUBLJENCE
Na valentinovo (petek, 14. februarja) pripravljajo v Hotelih Palace presenečenje za zaljubljene.
V svoji restavraciji Barba Pino bodo ponudili "raj za zaljubljence". Vsem povabljenim bo na voljo večerja za zaljubljeni par (večerja za dva "golobčka", ki bo upoštevala pomembnost tega dneva in bo vključevala tudi popust pri ceni).
Zaljubljenim parom bodo pričarali nepozabno vzdušje z glasbenimi evergreeni ljubezenskih pesmi, s plesom in zabavnim programom - posebej za zaljubljene.
P0RT0R0ŽAN0VI MALI OGLASI
Poslovni prostor v izmeri 18 m2 v Luciji - Obrtna cona oddam. Tel. 76-187 popoldan.
VMO
Ugodno prodam malo rabljen OTROŠKI VOZIČEK (športni tip, zložljiv) in OTROŠKO STAJICO. Tel.: 066/76-355, Mirela.
VMO
Prodam poceni: NOVO PERNICO ter 4 KUHINJSKE STOLE Z MIZO iz trdega lesa Ulica Alme Vivode 19, Piran. Ogled ob nedeljah od 14. do 16. ure.
VMO
Ugodno prodam GARDEROBNO OMARO (dvokrilno), veliko sliko -
originalni batik (120 x 85 cm) in Tomosov moped (APN 3 SL). Informacije: 066/ 73-460.
VMO
Prodam dobro ohranjeno, garažirano, pet let staro KATRCO (Renault 4) sivo modre barve. Cena po dogovoru. Informacije: 76-840.	I
VhtO	I
V	Luciji kupim "TRIPLEX" garažo! Tel. 066/75-550, zvečer.
VMO
V	Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, oi sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu.