(Grm), tina B štafeta mladosti, ki jo bo tov. Tito prejel za 87. rojstni dan, bo danes slovesno pospremljena po Dolenjskem Simbol svobode, mladosti, roiru in bratstva, štafetna palica, je na poti. Startala je takoj Potem, ko je s hribov okrog Raven na Koroškem 24. marca dopoldan zagrmelo šestinosem-deset možnaijev in ko so v novi topilnici železarne izlili novo „šaržo“. Danes, po sedmih dneh, ko jo je že objelo na tisoče dlani mladih, bo potovala po Dolenjskem. Po sprejemu in pozdravih v metropoli, v Novem mestu, bo pot nadaljevala proti Kočevju, kjer bo v naši republiki zadnjič prenočila. Nato jo čaka še tisoče kilometrov dolga pot. Njena počastitev bo povezana z osrednjimi letošnjimi praznovanji: 60-letnico Komunistične partije Jugoslavije in 60-letnico SKOJ. Obenem pa bodo slavnostni sPrejemi štafete povezani tudi z našimi vsakodnevnimi uspehi, Grm najboljši Regijsko tekmovanje „Od SKOJ-a do ZSMS bo 7. aprila — Velika udeležba Tradicionalno tekmovanje mladih „Tito-revolucija-mir“ poteka letos pod naslovom „Od SKOJ-a do ZSMS". V tekmovanju sodelujejo pionirji iz osnovnih šol, srednješolci ter mladi iz K? in OZD iz vse domovine. V novomeškem domu JLA je bilo v ponedeljek, 26. marca, občinsko tekmovanje, ki sega je udeležilo 105 najboljših. Pri reševanju testov iz zgodovine NOB in SKOJ so se med osnovnimi šolami najbolj odrezale ekipe iz Osnovne šole Grm (I.in Il.eki-Pa). OS Mirna peč in OS Vavta Vas- Med posamezniki pa so največ točk Zbrali: Roman Soper Andrej Lahk (Grm), Mar-Bučar (Grm), Marko Slana (Grm), Janez Dragan (Stopiče). Med srednješolci pa so se izkaza-ekipno KŠC Grm, gimnazija, Dom Majde Sile; posamezno: Tanja Čibej (gimnazija), Branko Podpečan (KŠC), Lilijana Tek-stor (gimnazija). Prvo uvrščeni na občinskem tekmovanju se bodo udeležili regijskega tekmovanja, ki bo 7. aPnla (kraj še ni določen). J. P. FRANC ŠETINC PREDAVAL V KRŠKEM Velika dvorana Delavskega doma v Krškem je bila pred tednom dni skoraj premajhna za vse, ki so prišli poslušat predavanje sekretarja IK Predsedstva CK ZKS Franca Šetinca- Ugledni gost je tokrat govoril o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. OPRAVIČILO NAROČNIKOM , Naročniki, id prejemajo prvo ttdajo Dolenjskega lista, so Nadnjo številko dobili z večdnevno zamudo, šele v ponedeljek. Za neljubo zakasnitev, 10 je nastala iz tehničnih ^zlogov (prepozen odvoz iz ‘iskarne Ljudske pravice v Ljubljani) se naročnikom opranem?. V prihodnje bomo, kolikor je v naši moči, poskrbe-da se to ne bo več ponovilo. UREDNIŠTVO DL bo Je oblačno vreme s niT^ami’ nat0 ddno izboljšani]’ da bo ob koncu tedna ohi0?3 sončno s spremenljivo plQj^nostj° in popoldanskimi praznovanji, spri^mi mladih v ZK in enote teritorialne obrambe, ustanavljanjem mladinskih delovnih brigad, športnih društev, osnovnih organizacij ZSM itd. Na številnih prireditvah, pa najsi bodo na prostranih mestnih trgih ali na vaški ilovici, bodo ob praznovanju meseca mladosti, v katerem bo tovariš Tito dopolnil 87. leto, podeljevali priznanja in nagrade mladim delavcem, prizadevnim družbenopolitičnim aktivistom, dijakom, študentom, športnikom itd. Več o prireditvah v posameznih občinah pišemo še na komunskih straneh. J. P. Novi ribniški zdravstveni dom bo dokončan prihodnje leto — Na svečanosti ob prazniku občine Ribnica delegacije in borci naših brigad pa tudi delegacija pobratene Arcevie Svečanosti ob letošnjem prazniku občine Ribnica 26. marcu so se začele minuli petek, 23. marca, z revijo solistov glasbenih šol ljubljanskega območja, med katerimi so bili po trije nastopajoči tudi iz Ribnice in Kočevja. Svečane seje občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij, ki je bila v soboto, 24. marca, se je razen delegacij nekaterih partizanskih enot in sosednjih občin udeležila tudi delegacija pobratene občine Arcevia iz Italije, ki jo je vodil Enco Gianccali. S seje so KOMISAR O TRAGEDIJI - Pri spomeniku v Makoši je komisar 9. SNOUB Franci Kolar 25. marca spregovoril o tragediji, ki se je tu dogodila natanko na ta dan leta 1944, o njenih vzrokih in posledicah. (Foto: Jože Primc) Brez usklajevanja ne bo šlo Posavje: kritične ugotovitve ob začetku javne razprave o usmerjenem izobraževanju S skupnim posvetom medobčinskih svetov Zveze komunistov, Socialistične zveze in Zveze sindikatov, ki je bil minuli teden v Krškem, se je v Posavju začela javna razprava osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju. Udeleženci so opozorili, da morajo to razpravo spremljati temeljite analize po kadrih, na katere se bodo zlahka oprli tudi tisti, ki bodo pri usklajevanju prisostvovali medregij-skim razgovorom. V srednjem šolstvu brez povezovanja ni poti naprej, prav tako tudi v Posavju ne. Odtod pobuda, da bi se stvari čim-prej premaknile. Možnih je več variant. Zbliževanje in izmenjava mnenj lahko steieta prek izobraževalnih skupnosti, prek obstoječih šolskih centrov, prek komisij pri DPO, prek Gospodarske zbornice ali pa prek vseh naštetih skupaj. Predsednik krške občinske skupščine Silvo Gorenc je predlagal, da bi se sestali tudi s predstavniki celjske, novomeške in trboveljske regije, sicer se bo ponovil primer, da bosta soseda odprla enako šolo. „0 programih kadrovskih potreb, ki jih pišejo personalci brez poznavanja razvojnih načrtov delovne organizacije, bi morali kar se da kritično spregovoriti v vsakem delovnem okolju," je še dejal ter predlagal več odločnosti pri delavskih univerzah. Menil je, da jim je treba pomagati pri družbenopolitičnem izobraževanju, opustijo pa naj vse oblike šolanja, za katere vzgajajo kadre redne šole po normalnchi in ne po hitrem postopku. Podobno mnenje so zastopali tudi drugi razpravljalci, Miha Haler v uvodnih besedah ter Božena Ostrovršnik in Majda Blaževič. Pri krški in brežiški DU imajo namreč še tudi v tem šolskem letu srednjo ekonomsko, srednjo komercialno in administrativno šok). Obe usmeritvi je namreč že prevzel brežiški Šolski center, torej vzporedno izobraževanje ni potrebno, zlasti še zato ne, ker se odločajo zanj iz drugih poklicev. Brežice imajo še gimnazijo, pedagoško gimnazijo, poklicno trgovsko in gostinsko šolo ter poslovodsko šoto. Šolski center v Krškem pa ima strojno tehniško, elektroteh- VITAMINSKA UMETNOST - Pomlad prinaša življenju nov žar in nova upanja. Toda z njo prihaja tudi znana pomladanska utrujenost, ki jo zdravimo na vse mogoče načine. Baje je nepreklicno najboljši daljši sprehod ali izlet, po njem pa dober goveji zrezek in skleda regrata. Če je zraven še malo umetnosti, tudi ne škodi. Takega mnenja so bili verjetno tudi izletniki, ki so prišli na ogled kostanjeviške Forme vive. Med ogledovan jem hrastovih skulptur so na travniku mimogrede nabirali še regrat. Spet zanimiv pojav slovenskega praktičnega duha, ki rad združi prijetno s koristnim. (Foto: J. Simčič) RIBNICA: PRIZNANJA OB PRAZNIKU Ob prazniku občine Ribnica so na svečani seji občinske skupščine, ki je bila 24. marca, podelili letošnja občinska priznanja in nagrade. Plaketo 26. marec je prejel inž. Franc Malešič. Priznanja občine so dobili: Cirila Bambič, Smiljan Crnjarič, Ivan Fajdiga, inž. Milan Mihelič, dr. Metod Mikuž, Janez Šmalc in Janez Žnidaršič. Urbanovo nagrado je prejelo KUD „Slemena“. Plakete „Jelenov žleb“ pa so prejeli: enota JLA ,,Ivan Cankar14 z Vrhnike, 9. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada in Osnovna šola „dr. France Prešeren" Ribnica. S POGLEDOM V PRIHODNOST : o usmerjenem izobraževanju naj bi spregovorili v vsakem delovnem okolju niško ter poklicno kovinarsko fclo. Z jesenjo načrtuje poklicno elektro šolo, pripravlja program za kombinirana poklica papirničar-strojnik-kemik ter voznik-mehanik, kot dopolnilni program pa šolanje nuklearnih tehnikov. Na osnutek zakona so imeli razpravljalci iz šolskih vrst precej kritičnih pripomb, meneč, da je nedodelan, nestrokoven, da na tihem vpeljuje kritizirano desetletno osnovno šolo. Potemtakem je pričakovati, da bo v javni razpravi doživel še precej sprememb. JOŽICA TEPPEY delegacije odnesle vence k spomenikom padlim v Ribnici, Jelenovem žlebu in Makoši. Nato so se zvrstili govori, v katerih je najprej predstavnik gostitelja, KS Ribnice, France Skrabec spregovoril o dosežkih in načrtih KS Ribnica, za njim pa predsednik občinske skupščine Stane Kromar o NOB v ribniški občini ter o uspehih in načrtih občine. V imenu partizanskih enot, ki so izbojevale zmago v Jelenovem žlebu, tistih, ki imajo domicil v tej občini in še posebej 9. SNOUB pa je udeležence seje pozdravil Mirko Klančar. Zupan pobratene občine Arcevia je poudaril pomen skupnega boja doma in v mednarodni areni za mir, razorožitev in demokracijo ter boja proti mračnim silam, ki spet dvigajo UREDNIŠTVO V GOSTEH V torek, 3. aprila, bo od 18. ure naprg ekipa novinarjev Dolenjskega lista gostovala na Otočcu. Krajane vabimo na pogovor v gostilno Vidrih na OTOČCU Vse, ki bi radi za objavo kaj povedali o uspehih, željah in težavah, vabimo, da pridejo na naše uredništvo v gosteh. glavo. Udeležence je pozdravil še predstavnik italijaaske socialistične stranke Armando Baldinelli. Na proslavi v Makoši, posvečeni 17 padlim borcem 3. bataljona 9. SNOUB je spregovoril o tem tragičnem dogodku nekdanji komisar te brigade Franci Kolar. V kulturnem delu svečanosti so nastopili še pevski zbor „Lončar“ in člani pionirskega odreda ..Jelenov žleb" iz osnovne šole Dolenja vas. Pred proslavo so pripadniki teritorialne enote, enote milice in mladinske pohodne enote izvedli vaje iz nekaterih vojaških veščin. Osrednje prireditve ob prazniku so bile zaključene na sam praznik 26. marec, ko je ob 13. uri starosta ribniških zdravstvenih delavcev in predsednik zbora izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Mirko Fe-gic položil temeljni kamen za novi zdravstveni dom, ki bo stal v Ribnici- J. PRIMC LITERARNI VEČER NAJBOLJŠIH Trebanjski mladinci bodo sredi aprila priredili literarni večer, na katerem bodo predstavili najboljše literarne prispevke, ki so bili objavljeni v njihovem glasilu Mi mladi. Hkrati z literati bodo na literarnem večeru nastopili tudi kantavtoiji. HVALE2NI ZA OBISKE MLADIH Tako oskrbovanci kot osebje metliškegi doma počitka se novega prizidka veselijo tudi zato, ker bodo tam poleg novih sob in drugih potrebnih prostorov imeli tudi lep in velik prostor za razne družabne prireditve. Ob večjih praznikih učenci metliške šole pa tudi mladina iz Črnomlja in Novega mesta obiščejo oskrbovance in jim pripravijo prijeten kulturni program. Takih obiskov so oskrbovanci nadvse veseli. Vendar je sedanja jedilnica premajhna, v novi dvorani pa bo prostora za sto ljudi. MALO DAVKOV OD SKUPNEGA DOHODKA Na črnomaljsko davčno upravo je prispelo 46 prijav občanov za odmero davka iz skupnega dohodka občanov za lansko leto; prijave so morali vložiti tisti občani, ki so imeli v lanskem letu več kot 142.000 dinarjev skupneg? dohodka. Največ je takih, ki so malo nad to mejo, in od teh jih je precej, ki jim zaradi olajšav sploh ne bodo odmerili davka. Trije občani so prijavili več kot 200 tisočakov, največ, 235.000 dinarjev, pa je prijavila upokojena zdravnica. Zdravo okolje ni cena napredka Nadaljnji razvoj moramo načrtovati tako, da ne bomo ogrozili naravnih virov -Za dolenjske občine velja skrb predvsem varstvu vode in plodne zemlje Človekovo okolje na območju Dolenjske in Bele krajine sicer še ni tako ogroženo, kot je v nekaterih drugih predelih Slovenije, vendar pa ni mogoče reči, da v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini ne prihaja do stopnjevanega ogrožanja okolja predvsem v manj opaznih oblikah, kot je onesnaževanje zalog pitne vode in vodnih tokov ter izginjanje obdelovalne zemlje zaradi rastoče gradnje. Tak poloptimistični ton je prevladoval na regionalnem posvetu o problematiki človekovega okolja in procesu družbenega planiranja, ki ga je 21. marca na pobudo republiškega komiteja za varstvo okolja pripravit izvršni svet občinske skupščine Novo mesto. Osnovni namen posveta je bil oblikovati konkretne predloge in naloge s področja varstva okolja, ki« morajo nuj tj svoje mesto v dogovo- rih za naslednji srednjeročni plan razvoja. Predsednik republiške^ komiteja za varstvo okolja dr. Avguštin Lah je poudaril, da mora načrtovanje nadaljnjega razvoja upoštevati osnovna načela varstva okolja, ta pa so, da ne smemo ustvariti nobenega novega žarišča onesnaževanja, da je potrebno obstoječa žarišča načrtno odpravljati v procesu modernizacije, da je ■ nujno ohranjati irodovitno zemljo in dolgoročno gospodariti z naravnimi viri ter da je končno treba dosledneje uveljavljati odgovornost onesnaževalcev. „Smo gospodarji te dežele, zato se moramo tudi zavedati, da je ne smemo uničiti z industrializacijo in urbanizacijo,’ je dejal dr. Lah. Vrsta razprav in poročil je pokazala, da sta najresnejša problema vseh štirih občin onesnaževanje voda in uničevanje plodne zemlje. Zaradi kraškega značaja Dolenjske in Bele krajine so vodni viri, zaloge podtalnic in vodni tokovi še kako pomembna stvar, saj jih odlagališča odpadkov ter gospodinjske in industrijske odplake resno ogrožajo. Gradnja kanalizacij, čistilnih naprav, '"'ni ' (Nadaljevanje na 4. strani) 29. marca 1979 Cena: 6 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom »SLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416 - 2242 V tisočih dlaneh in srcih Za praznik temeljni kamen Št. 13 (1546) NOVO MESTO Leto XXX četrtek, tedenski mozaik ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Predsednik Združt .ih držav Amerike Jimmy Carter, egiptovski predsednik Anvar el Sadat in izraelski premier Menehin Begin so v Washingtonu slovesno podpisali mirovni sporazum in s tem končali tisti mirovni proces, ki ga je začel predsednik Sadat z obiskom Izraela pred dvema letoma. Sporazum je torej podpisan in preden vsaj v obrisih rečemo, kaj vsebuje, se zdi umestno vprašanje: Za koga je ta mir in kaj komu prinaša? Mir - za koga? Odgovor na to vprašanje ne more biti samo eden, zakaj odvisen je od tega, v katerem delu sveta se je porodil. Za Carterja je ta mir nedvomno izjemen osebni dosežek in velikanski politični plus, ki ga bo znal s pridom izrabiti zlasti doma, zakaj nove ameriške predsedniške volitve se neustavljivo bližajo. Za Sadata pomeni mir predvseth odložitev nekaterih bremen izdatkov (za vojsko na primer) in skrbi za nenehno konfrontacijo z Izraelom. Prinaša mu blagohotno (vojaško in gospodarsko) podporo in pomoč bogate Amerike in s tem tudi olajšanje domačega gospodarskega položaja, ki je vse prej kot rožnat. Prinaša mu tudi odklonitev ali obsodbo večine Arabcev. Za Begina je to mir, ki je iz vrst nasprotnikov izločil vojaško najmočnejšega in najnevarnejšega, kar pomeni zavarovanje izredno občutljive jugozahodne meje in pristopov do nje. Za Palestince je to mir med Izraelom in Egiptom, nikakor pa ne tudi zanje, zakaj v mirovnem sporazumu je njim namenjenega le mah prostora, in gledano podrobneje, tudi bolj malo bodočnosti. Zaradi tega sporazum zavračajo in obsojajo in v tem se jim pridružuje skoraj ves arabski svet - še posebej odločno pa seveda njegov najbolj radikalni del z Libijo, Sirijo in Irakom na čelu. Gledano v celoti ta mir ni mogoče ocenjevati drugače, kot če ga analiziramo glede na to, kaj prinaša Palestincem — zakaj oni in samo oni so bistveni ter ključni del bližnjevzhodnega problema. Dokler ne bodo dobili možnosti, da naposled uresničijo svoje zakonite pravice, kar kajpak pomeni tudi pravico do lastne države, miru na Bližnjem vzhodu ne bo. Sadat trdi, da je mirovni sporazum odprl pot tudi za tako rešitev palestinskega vprašanja, toda to je nekaj, o čemer bo moral svoje arabske (in tudi nekatere druge) sogovornike šele z dejanji prepričati Na to pa bo treba še počakati In če je treba naposled zaokrožiti oceno o washing-tonskem sporazumu, bi jo bilo mogoče takole: če bodo določbe o avtonomiji Palestincev resnično kdaj zaživele in se bo izkazalo, da je na tej osnovi mogoče uresničevati zakonite pravice Palestincev, potem je temu sporazumu mogoče dati nekaj vere. Toda vse se suče okoli besedice „če“ in Beginov govor, v katerem je jasno in glasno le nekaj dni pred podpisom sporazuma dejal, da Izrael nikoli ne bo dovolil ustanoviti palestinske države na zahodnem bregu reke Jordan ter v Gazi .. dela ta famozni „če“ neverjetno velik. Sporazum med drugim predvideva, da bosta Izrael in Egipt izmenjala veleposlanike, da se bodo Izraelci v treh letih postopoma umaknili z večjega dela Sinaja, ki bo postal demilitarizirano območje in da bodo Palestinci na zahodnem bregu Jordana ter v Gazi dobili možnost uveljaviti omejeno avtonomijo. Pogledano v celoti, se je zares treba vprašati, za koga je mir, nikakor pa v tem trenutku ni mogoče zanikati, da je ceno zanj nekdo vendarle moral plačati - in to so bili Palestinci JANEZ CUCEK AMINU ŠTETI DNEVI — Ugandski prestolnici se vsak dan bolj bližajo združene tanzanijsko-ugandske (sestavljene iz nasprotnikov predsednika Idi Amina) sile in tuji opazovalci trdijo, da so dnevi sedanjega ugandskega režima, znanega po izredno trdi roki Amina, šteti. Na sliki: med boji v Ugandi. (Telefoto (Ne)uzakonjeni privilegiji Ustavna sodišča se bodo spoprijela s kočljivo, doslej skoraj nedotakljivo temo: raznimi privilegiji, ki izvirajo iz tako imenovanih »specifičnih del" Na nedavni skupni seji predstavnikov ustavnih sodišč republik in pokrajin v ustavnem sodišču Jugoslavije so razpravljali tudi o materialnih privilegijih in drugih ugodnostih okrog 300.000 zaposlenih v posameznih OZD, ki opravljajo specifična družbeno koristna dela. Pobudo za razpravo je sprožilo ustavno sodišče Makedonije, ko je reševalo nekatere privilegije zaposlenih na železnici, JAT in PTT. Razprava se je razširila na celoten krog možnih in stvarnih uživalcev privilegijev, celo na pogrebna podjetja, češ da dajejo svojim delavcem prednost pri izbiri kraja pokopa. Makedonsko ustavno sodišče družbenih sredstev v nekaterih je že dlje časa proučevalo pridobivanje materialnih koristi v združenem delu, ki ne temeljijo na delu in njegovih rezultatih ali na osnovi dohodka. To sodišče meni, da je različnim privilegijem treba posvetiti posebno pozornost tudi zato, ker jih s splošnimi samoupravnimi akti v OZD celo normativno opravičujejo in uveljavljajo. Veliko je takšnih ugodnosti, kijih v OZD lahko uživajo samo „domači“ delavci in njihovi družinski člani, to pa je v nasprotju tako z ustavo kakor tudi z družbenim lastništvom sredstev za proizvodnjo. Po naši ustavi nima nihče pravice deliti privilegijev ali privatizirati družbenih sredstev. Tako niso v skladu z ustavo sklepi o brezplačnih vožnjah aktivnih in upokojenih delavcev železniških transportnih organizacij in njihovih družinskih članov, razne ugodnosti pri rabi tovornih vozil delovnih organizacij za osebno rabo zaposlenih, olajšave v ptt prometu in podobno. Takšen način uporabe NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Na pobudo delovnih ljudi in občanov je Socialistična zveza delovnega ljudstva izoblikovala stališče, da se v središču Ljubljane ^ Kardeljev pomnik postavi pomnik revolucionarju in marksističnemu mislecu Edvardu Kardelju. DOLOČENI KANDIDATI Na republiški kandidacijski konferenci je bil določen za kandidata za člana predsedstva SFRJ in Slovenije Sergej Kraigher. Viktor Avbelj je bil določen za kandidata za predsednika predsedstva SRS, Stane Markič pa za člana tega organa. Na isti seji sta bila določena za kandidata za člana družbenopolitičnega zbora skupščine SRS Tilka Blaha, podpredsednica RK SZDL Slovenije in Peter Toš, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. TITOVA POBUDA Na skupni seji predsedstev ZKJ in SFRJ, ki jo je vodil tovariš Tito, so proučili mednarodni položaj in določili naloge zunanje politike Jugoslavije. V Kuparih pa je bila tudi seja predsedstva CK ZKJ, na kateri so proučili predloge glede uresničevanja pobude tovariša Tita o poglabljanju kolektivnega dela, odgovornosti in demokratizacije družbenopolitičnih odnosov. Predlog sklepov bo poslan v odobritev CK ZKJ, ki bo o tem razpravljal 5. aprila letos. AGITACIJA Dosedanja komisija predsedstva CK ZKS za informiranje in propagando se poslej imenuje komisija za agitacijo in propagando. Preimenovanje ni preprosta „tehnična operacija" - gre za drugačne oblike dela in za to, da dokončno premagamo sramežljivost, ko gre za agitacijo, da ji potemtakem odvzamemo vse, kar še diši po dogmatičnem ravnanju in morda celo „partijsld cenzuri". V propagandi, kakor j* pojmuje Zveza komunistov, gre predvsem za načrtno širjenje idej, prakse in vrednosti socialistične samoupravne družbe, medtem ko je akcija pridobivanja ljudi zanje - agitacija. Takšna prizadevanja pa morajo biti sestavni del prizadevanj vseh subjektivnih sil, posebej tudi idejnopolitičnega in celotnega družbenega usposabljanja ljudi za to, da bodo zavestni nosilci takšne agitacije in propagande v celotnem mehanizmu socialistične samoupravne demokracije. Pomeni, da hočemo tudi s pomočjo moči propagande in agitacije poudarjati sistem delavske vladavine, da hočemo torej zanj jasno in pošteno agitacijo, skladno z njegovim bistvom, ki je osvoboditev človeka skozi socialistično samoupravljanje v humanem, osvobajajočem družbenoekonomskem ter s tem tudi socialnopolitičnem odnosu. Osnovno sredstvo takšne agitacije in propagande pa je informacija, kije angažirana, torej tudi družbenoekonomsko, politično ter samoupravno svobodna. Pri tem vodi Zvezo komunistov spoznanje, ničkolikokrat potrjeno, da je bila naša politična akcija vedno uspešna le tedaj, kadar je našla pot do najširših množic in kadar se je znala povezovati s celotno progresivno ter demokratično sestavo družbe. MILAN MEDEN i S N * * S S S N ! S s OZD vzpostavlja nekakšno skupinsko lastništvo. Podobne ugodnosti imajo tudi delavci v trgovinskih organizacijah pri različnih nakupih. Na osnovi takšnih podatkov je republiški svet za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko v Makedoniji opozoril, da privilegijem, iz katerih izvirajo materialne koristi, ne smemo gledati skozi prste. Ti pojavi imajo širši pravni in družbenoekonomski pomen, zato je nujna tudi širša razprava, da bi lahko sprejeli učinkovite sklepe o preprečevanju teženj, ki pomenijo izroje-vanje družbene lastnine v kakršno koli že obliko skupinskega lastništva. Med stališči republiških in pokrajinskih ustavnih sodišč ni bilo razlik. Vsi so poudarili, da za takšne ugodnosti ni mogoče najti opravičila v nobenem členu ustave. Toda iz tega na videz nerešljivega vprašanja izvira precej ne tako lahko rešljivih dilem. Predvsem gre za pridobljene pravice, ki postajajo s časom dejanske in del dohodka. Mnogo ljudi bi se znašlo čez noč v povsem novem položaju, če bi jim jih odvzeli. Nekaterih privilegijev, na primer na železnici, v zračnem prometu, ptt službi, si nismo izmislili v naši samoupravni praksi, temveč so uzakonjene norme v mednarodnih odnosih. Sodniki ustavnih sodišč iz republik in pokrajin so na skupnem sestanku podprli proučevanje navedenih pojavov, hkrati pa sodili, da ni bistveno vprašanje samo to, ali imajo TOZD pravico dajati določene TELEGRAMI ŽENEVA - Tu se je začel sestanek držav, izvoznic nafte (OPEC). Ministri trinajstih včlanjenih držav naj bi se na tem sestanku, kot poročajo tuje časopisne agencije, dogovorili o zvišanju cene nafte. Zvedelo pa se je, da so med članicami OPEC velike razlike v mnenjih o tem, za koliko naj bi se nafta podražila. RIM - V rimski bolnišnici' je umrl republikanski voditelj Ugo La Malfa. Italija je z veliko žalostjo sprejela novico o njegovi smrti. Vse italijanske politične in javne osebnosti, ki so zadnje dni obiskovale hudo bolnega La Malfo, so si edine v oceni, da je republika izgubila z njim enega svojih najzaslužnejših državljanov. PARIZ - V kantonalnih volitvah, ki so se pravkar končale, jc še devet francoskih departmajev prestopilo na levo stran. Povečalo se jc tudi število komunističnih in socialističnih predstavnikov v regionalnih svetih, tako v tistih, kjer so bili tudi doslej v večini, kot v tistih, kjer jc večino imela desnica. ugodnosti ali ne, marveč na račun katerih sredstev to delajo. Ali na račun poslovnih stroškov, kar ni dopustno, ali svojega dohodka in skupne porabe? Ali takšne ugodnosti zmanjšujejo celotni prihodek in dohodek OZD in zmanjšujejo tudi dajatve družbeni skupnosti? Ob naštevanju posameznih primerov je predstavnik iz Makedonije omenil kot poseben primer železnice, ki se za številne popuste za vožnje svojih delavcev sklicujejo na tradicijo in mednarodne konvencije, vendar je težko razumljivo, da uživa samo v Makedoniji olajšave na železnici 35.000 državljanov, v BiH 104.000, v Srbiji pa okrog 200.000. Omenili so tudi Tovarno avtomobilov Sarajevo, katere delavci imajo prednost pri nakupu „golfov“, to pa omogoča preprodajo avtomobilov. Ali: nekatere cementarne so kljub splošnemu pomanjkanju cementa dajale prednost pri nakupu cementa svojim delavcem, le-ti pa so ga potem preprodajali. Privilegiji so vse očitnejši tudi v stanovanjski politiki, pri zaposlovanju, rabi službenih avtomobilov in podobnem. Ustavna sodišča bodo v naslednjih dveh mesecih proučila ugotovljene pojave materialnih in drugih privilegijev v posameznih OZD in pripravila skupno informacijo. VINKO BLATNIK (Iz zadnjega Pavlihe) PODPIS MIROVNEGA SPORAZUMA v Washingto-nu med Izraelom in Egiptom je skoraj zanesljivo največ prinesel predsedniku Jimmy-ju Carterju in ena izmed prvih reakcij na ta njegov osebni uspeh so govorice, da bi ga veljalo predlagati za Nobelovo nagrado za mir.. . Toda te mu Palestinci; ki so jih washing!onski sporazumi skoraj v celoti obšli, zanesljivo ne bodo dodelili .. IN KO SMO ŽE PRI ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE, še ena zanimivost: tisk je odkril, da ameriško obrambno ministrstvo ni dovolj podrobno seznanilo davkoplačevalce z nekate-, rimi napakami v najnovejših 1 oborožitvenih sistemih. Tako so na primer, za znano ' letalo F-15 prikrili, da ima nekaj napak v motorju in j sistemu za merjenje. Prikrili' pa so te napake zato, ker so 1 jih odkrili tik preden bi mo-. ral ameriški kongres odobriti nekaj milijard dolarjev za j proizvodnjo teh letal. Če bi'' napako objavili, bi denarja najbrž ne bilo... Malce prikrivanja na najvišji ravni... TA C AS PA SO NEKA TE-RI zahodni viri razširili govorice, da so v Moskvi zaskrbljeni zaradi prehitrega naraščanja islamskega prebivalstva v Sovjetski zvezi Ti viri trdijo, da bo v naslednjih dvajsetih letih že vsak četrti državljan Sovjetske zveze islamskega porekla, islam pa naj bi po teh istih virih bil središče protikomunistične miselnosti... Vsak pripoveduje, kar mu gre v prid. .. V KAIRU PA SE JE MINULI TEDEN SIRILA (ampak trdijo, da resnična) zgodbica o tem, kako nek ugleden tuji obiskovalec zaradi slabega telefonskega omrežja nikakor ni mogel priklicati hotela z letališča. Ko je naposled že obupal, se je spomnil, da je v letalu, s katerim je prišla v Kairo na obisk njegova delegacija, sodoben telekomunikacijski center, ki deluje prek satelita. In tako je iz letala prek satelita klical glavno mesto svoje države, od tam pa so mu dali zvezo s hotelom. . . Malce zapleteno, vendar zanesljivo. .. I 1 - Kje je po kapitan? - On je le na dragi ladjil - Priročnik »Kako priti bitro do poceni stanovanja« dobite pa v oddelku, kjer prodajajo pravljice za majhne otroke. 0LEHJSKI UST Št 13 (1546) 29. marca 1979 DA BO DALJ ZDRŽALA - Na obnovljenem delu ceste med Črnomljem in Metliko, ki je lani dobil novo asfaltno prevleko, so brž ko se je vreme malo ustalilo, začeli delavci novomeškega Cestnega podjetja urejati robnike. Prav bi bilo, ko bi hkrati tudi zakrpali luknje v novem asfaltu. (Foto: Bartelj) SROMLJE PRED PRAZNIKOM - Prebivalci KS Sromlje se že dlje časa pripravljajo na počastitev krajevnega praznika, ki ga slavijo 27. aprila. Na ta dan je bil pred 35 leti na Silovcu ustanovljen Kozjanski odred. Na sliki: Sromljani urejajo okolje spomenika, ki ga bodo odkrili letos. (Foto: M. Jazbec) ČEDALJE BLIŽE - Odvržene gospodinjske in druge stroje so prej občani odmetavali vsaj kam na rob hoste, čeravno se tudi ne sme. Zdaj vidimo take predmete ležati že ob mestni ulici. Posnetek je iz Novega mesta, za škarpo na Cesti herojev. (Foto: R. Bačer) SPREJEM KURIRČKOVE POŠTE - 22. marca so pioniiji Goijanskega odreda osnovne šole Grm slovesno sprejeli kurirčkovo torbo, ki so jo do njih mimo zased in zaprek srečno prinesli pioniiji stopiške osnovne šole. V avli šole so v ta namen priredili partizanski miting. (Foto: Matjaž Ostro-vršnik) PRILJUBLJENA OBRTNA ZADRUGA V novomeški obrtni zadrugi »Hrast*, fti so jo ustanovili pred dvema letoma, je ta čas včlanjenih že 96 obrtnikov. Samo lani je k zadrugi pristopilo 30 obrtnikov, glede na to, da bo v kratkem registrirala tudi enoto avtoprevoznikov, pa pričakujejo, da se bo število novih članov močno povečalo. Včlanjenih je največ obrtnikov iz novomeške občine (64), iz črnomaljske jih je 6, prav tako iz metliške, v njej je 5 Trebanjcev, 3 so iz Grosup-lja in Zagreba, 1 celo iz Splita itd. Združeno za celjsko bolnišnico Uspešno zbiranje potrebnega denarja na širšem celjskem območju Sejmišča NOVO MESTO: Ponedeljkov sejem je bil živahnejši, značilno zanj pa je bilo tudi, da so cene pujskom vnovič poskočile. Naprodaj je bilo 261 praSifiev, od tega 38 starih nad tri mesece, prodanih pa skupno 222. Pujski so bili po 900 do 1.200 din, od tri do šest mesecev stari prašiči pa po 1.210 do 1.600 din. BREŽICE: Sobotni sejem je bil spet obilno založen, saj so prodajalci ponujali kar 648 pujskov, ob tem pa le 18 nad tri mesece starih prašičev. Pujskov so prodali 567 po 40 do 42 din, starejših prašičev pa 11 po 26 do 28 din kilogram žive teže. Pred dvema letoma so se lotili posodobljanja celjske bolnišnice med drugim z združevanjem denarja po posebnem družbenem dogovoru na širšem celjskem območju. Samo lani so na ta hačin zbrali nekaj nad 50 milijonov dinarjev, v celotnem dosedanjem obdobju so do začetka februarja nabrali skoraj 100 milijonov dinarjev. Predvidena dela potekajo brez posebnih zastojev. Za letošnji praznik dela bodo od-pdi novo pralnico. Že sedaj so stekle priprave za nov dogovor, ki naj bi veljal tja do leta 1985. Plačani so že načrti za nov bolnišnični objekt, kjer naj bi končno imelo ustreznejše prostore 20 sodobnih specialističnih ordinacij, dobili naj bi prostore za hemodializo (umetna ledvica), osrednjo enoto za intenzivno nego, 231 standardnih postelj za vrsto bolnišničnih oddelkov z ustreznimi prostori in še marsikaj, kar celjskemu zdravstvenemu centru doslej manjka. Vrednost vseh gradenj Kmetijski nasveti Ohrovt strženar kot čudež V živinoreji je krma daleč največji rejski strošek; v pridobivanju mleka znaša dve tretjini vseh, v prireji mesa pa celo tri četrtine. Nič čudnega potem, če pomeni na močnih krmilih zasnovano pitanje živine gospodarski „samomor“. Kriza bi bila neizbežna, pa četudi bi bila koruza cenejša, kot je sedaj. Drugače povedano: krmljenje in pitanje goveda mora, o tem nas ie praksa dovolj trpko poučiia, temeljiti na doma pridelani dobri voluminozni krmi, z dražjimi koncentrati pa samo dodatno bolje izkoristimo proizvodne zmožnosti živali. Le tako delajo dobri gospodarji. Rejčeva pozornost mora biti torej usmeijena k njivi in travniku, k pridelovanju voluminozne krme. Med krmnimi •"astlinami pa pripada izjemno mesto krmnemu ohrovtu strže-^•ju, zlasti sorti angeliter; o njenih odlikah smo že pisali in govorili, pa vendar smo očitno nezaupljivi do nje. Povsem neupravičeno, zlasti še, ker so že na sosednjem Hrvatskem dosegli s krmnim ohrovtom pravo malo revolucijo v pridelovanju krme. Preizkusi in praksa, vse je potrdilo izjemno ugodne lastnosti ohrovta strženarja, pravi v svojem poročilu znani zagrebški P°'jedelski strokovnjak prof. dr. Karlo Šoštarič. Tolikšnega Pridelka in tolikšne prebavljivosti nima nobena druga krmna rastlina razen repe, ki pa se v pridelku hranilnih snovi z ohrovtom niti primerjati ne more. V ohrovtu je Tazmerje med prebavljimi beljakovinami in škrobnimi enotami zelo ugodno, tudi za krave z veliko mlečnostjo. Zelo pomembno, včasih celo °dločilno za uspeh reje je, da je mogoče z ohrovtom krmiti globoko v zimo (do minus 15 stopinj), ne da bi se prezorel in lzgubljal kakovost. Se bi lahko naštevali dobre lastnosti, saj jih ima mnogo več k°t hib (pomanjkljivost je le majhen delež suhe snovi, veliki Prevozni stroški, možna anemija, če pretiravamo s količinami Pri krmljenju), naj na koncu zapišemo le, da bi bilo koristno ^aj, ko je čas za setev ohrovta (od marca do junija), spomniti ** nanj in poskusiti s pridelovanjem. Nikogar ne poznamo, da bi niu bilo žal. Inž. M. L. : je ocenjena na 800 milijonov dinaijev. Občinske zdravstvene skupnosti naj bi se v akcijo vključile s sprejemom višje stopnje, predvidoma za 0,90 odst. Dosedanje združevanje denarja poteka ob zavidljivi podpori združenega dela. Da gre za veliko akcijo, pove že to, da je ta naložba največja med negospodarskimi načrti na širšem celjskem območju. Pobuda za nadaljnje združevanje denarja prihaja pravočasno pred sprejemanjem novih planskih nalog. Ugodni dosedanji potek obeta uspeh tudi nadaljevanju akcije. A. ŽELEZNIK Prvi osnutek za družbene svete Praksa, politika in znanost naj bi bili zastopani v novih samoupravnih organih - družbenih svetih, ki bodo v skladu z novo zakonodajo zaživeli pri družbenopolitičnih skupnostih, upravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in v organizacijah združenega dela. V novomeški občini so prve razprave o družbenih svetih že stekle v občinskem komiteju ZK in na predsedstvu občinske konference SZDL. Prvo gradivo, ki je v obravnavi le kot osnutek, ki ga bo potrebno še dopolnjevati, že nakazuje, pri katerih organih in organizacijah naj bi delovali posamezni tLužbeni sveti. Gradivo bodo najprej obravnavali v vseh družbenopolitičnih organizacijah, izoblikovani predlog pa bo nato v javni razpravi pri predvidenih podpisnikih družbene^ dogovora. Pričakovati je ne samo manj istovrstnih sestankov o posameznih področjih dela, marveč tudi boljšo obravnavo. Družbeni sveti bodo sestavljeni tako, da bodo v njih zastopani vsi dejavniki, ki bi imeli o določenem področju kaj reči. Razmisliti je v prvem krogu razprav zlasti o tem, kateri družbeni sveti naj bi delali pri občinski skupščini, kateri pri sindikatih, pri SZDL in ZK, hkrati pa je potrebna analiza teles in organov, ki so doslej delovali pri treh institucijah. Ta bo v kratkem pripravljena in bo v kasnejšem krogu javne razprave tudi sestavni del gradiva o organizaciji družbenih svetov. R. B. Še neprimerljivo Razprave v okviru akcije ,.Zaključni računi" so tudi v sevniški občini opozorile na težave, ki jih stalno ugotavljamo, kadar govorimo o gospodaijenju. Računovodjem dostikrat prilepimo oznake, da govorijo v težko razumljivem jeziku in da jih delavci ne razumejo. Vendar moramo priznati, da računovodski delavci stojijo skorajda pred nepremostljivimi težavami, kadar je treba primerjati eno poslovno leto z drugim. Ljubo Motore, analitik pri sevniški občinski upravi, je v razpravi naglasil, da smo že v predzadnjem letu srednjeročnega planskega obdobja, pa doslej še nobeno leto ni bilo računovodsko primerljivo. S primerjanjem podatkov, brez katerega se ne da ugotavljati gospodarjenje, se zatika pri vseh osnovnih kazalcih. V še večji zagati se znajdejo analitiki, kadar želijo primerjati panoge med seboj. Zato si je služba družbenega knjigovodstva doslej pomagala s posebnim preračunavanjem, ki pa je le izhod v sili. Razumljivo je, da v takih okoliščinah ni laliko načrtovati niti v delovnih organizacijah, kaj šele širše. A. Z. »PRIDELOVANJE« BIROKRACIJE — Ohoho, Milisav, poglej, kako bogato je obrodila ta zvezna njiva. Me pa res zanima, če bo dovolj silosov za vse?! (Iz revije »Selo«-Beograd) EN HRIBČEK BOM KUPIL« Unsja:Tit Doberšek Kdor vina še ni pretočil iz droži, ima sedaj skrajni čas, da to delo opravi. Ker nekateri vinogradniki še vedno mislijo, da je v drožeh nekaj dobrega, je potrebno ponovno povedati, kaj so droži. V drožeh so odmrle vinske kvasni-ce, sluzaste beljakovine, gnilobne glivice od gnilega grozdja, ostanki strupenega škropiva, zemlja, ostanki gnojil in morebitni ostali mrčes, ki je z Ta čas v kleti moštom prišel v vino, skratka, kup smrdljivih in škodljivih odpadkov. Ti odpadki začno posebno pri povečani toploti spomladi gniti, prej čisto vino sc ponovno skali, počrni, v skrajnem primeru pu celo povzroči najbolj nevarno bolezen vina -,,zavrelko“. Pretakanje ima namen: 1. Ločiti vino od gnijočih snovi v drožeh in ostalega kaleža, preden te snovi ne začno razpadati ali pa se dvigati iz dna soda na površje v sodu. Z drožmi odstranimo tudi mnogo škodljivih drobnoživk, plesni in divjih kvasnic, ki so v vinu. 2. Odstraniti iz vina nečisti duh in razne pline, posebno pri zatohlih vinih in takih, ki dišijo po žveplu. 3. Mlademu vinu Ganski pridelek je mlado vino) dovajamo zrak (kisikX da bolje dozori. Zrak pospešuje izločanje raznih škodljivih snovi v vinu, ki povzročajo kaljenje vina in ga delajo nestanovitnega. 4. Pretakati moramo po vsakem čiščenju vina s katerim koli čistilom, da vino ločimo od čistila. Tudi čistilo, ki se po čiščenju usede na dno soda, se ob toploti lahko ponovno dvigne, vino postane spet kalno in se začne kvariti. 5. Pretočiti moramo vsako vino, ki ima vonj in okus po žveplu, ki je nagnjeno k vlečlji-vosti ali pa se nagiba k počrnitvi. Pred tem vino primerno zdravimo, nato pa pretočimo. Brez zračenja (z vinsko črpalko) pretakamo: 1. vina, ki se nagbajo k porjavi tvi. Takemu vinu pred pretokom dodamo 10 do 15 gramov kalijevega metabisulfita (10 dni prej) na 100 litrov vina; 2. kadar vina pretakamo drugič. Drugič namreč pretakamo vina, katera smo prvič pretočili zelo zgodaj, ko še niso bila popolnoma čista in je zato n i dnu soda ostalo še zmeraj nekaj ilr oži: 3. če zaradi potrebe pretakamo že pretočeno vino iz večjega v manjše sode; 4. če zaradi tipiziranja vina (na primer cvička) mešamo dvoje ali več sort vina, ki smo jih doslej imeli ločeno v sodih, in je to vino bilo prvič že pretočeno; 5. kadar ob prodaji vina pretakamo vino iz sodov v kleti v transportne sode kupca vina. Žveplanje ob pretoku Pretakamo vedno v čist in pomit sod. Sod pomijemo dan ali dva pred pretokom, da se mokrota v sodu pred žveplanjem nekoliko posuši. Ob pretoku vino zmerno žveplamo. Pod zmernim žveplanjem razumemo zažig pol azbestnega traka na 100-litrski sod ali 3 do 5 gramov kalijevega metabisulfita na 100 litrov vina. Ta količina žvepla velja tako za bela kot za rdeča vina, saj ta količina žvepla ne more rdečemu vinu odvzeti barve, kakor se nekateri bojijo. Vlečljiva ali drugače nekoliko pokvarjena vina žveplamo z dvojno količino navedenega žvepla. Kalijev metabisulfit je poleg žvepla na azbestnih trakovih edina oblika žvepla, la je dostopna malim, zasebnim pridelovalcem vina. Žveplasta kislina ni v prosti prodaji (imajo jo na voljo le večje družbene kleti), ker jo po zakonu o strupih štejejo med strupena sredstva. Kalijev metabisulfit je kalijeva sol žveplaste kisline. Žveplo na azbestnih trakovih je primerno v glavnem za žveplanje praznih sodov. S kalijevim meta-bisulfitom pa lahko žveplamo nagnito grozdje ob trgatvi, mo-šte za razsluzevanje, kadar preša-mo gnilo grozdje, mlado vino in vina z manjšimi napakami ali vina z začetki bolezni vina, da preprečimo nadaljnji razvoj škodljivi h mikroorganizmov v vinu. Kalijev metabisulfit učinkuje šele, ko se ta sol pod vplivom vinske kisline raztopi in se šele takrat izloča žveplo (S02). Ta sol daje po teži približno polovico učinkovitega žveplovega dvokisa. Z njim uvajamo v vino kalij, ki ni prijeten za vino. Zato moramo kalijev metabisulfit pravilno uporabljati v gomje namene. Grudice ali tableto tega sredstva, ki smo'jih kupili v drogeriji ali lekarni, moramo pred uporabo zdrobiti v droban prah. Ta prah trosimo po zmletem grozdju v kadi in s tem preprečimo porjavenje drozge. Kadar pa kalijev metabisulfit uporabljajo za žveplanje vina, vzamemo nekii.i vi n J iz soda in v tem pr-h raztopimo in nato vlijemo nazaj v sod. DT. V * S ! S * s * s s * I * s s H N * * * * s, H * Eanii.i.i.inj.uLi.ini.M ».s • r t- i i ■ i . • 4 c- i - -va JSK UST uravo okolje... y$e vegje zanimanje za telefon (Nadalievanie s 1. strani) v m (Nadaljevanje s 1. strani) urejanje odlagališč odpadkov ter uničevanje škodljivih odpadnih snovi, vse to so ukrepi, brez katerih v bodočnosti ne bo mogoče zagotoviti dovolj pitne in zdrave vode. Razumljivo je, da mora posebna skrb veljati prav zaščiti še neonesna-ženih virov in sanaciji tistih, katerih voda je že onesnažena. Zanimivo je,, da so v novomeški občini že pred letom 1970 oblikovali več normativnih določil te vrste, a so dobra hotenja ostala zgolj zapisana, ne da bi jih v razvoju upoštevali Taka praksa se ne sme ponoviti, k čemur naj bi pripomogla tudi dejanska odgovornost onesnaževalcev, oziroma primerno kaznovanje nespoštovanja dogovorjenih obveznosti na področju varstva okolja. Industrijska rast in z njo povezana urbanizacija Dolenjske in Bele krajine sta hudo ogrozili plodno zemljo in povzročili nepovmljivo izgubo pomembnih obdelovalnih površin. V novomeški občini, če jo vzamemo za primer, je urbanizacija v dveh desetletjih pobrala 50 hektarov zemljišč na leto in s tem 11 odst. kmetijskih površin. Ob nespremenjeni urbanizaciji bo šlo zaradi zazidave v izgubo še več plodne zemlje. Gledano z republiškega stališča, nam grozi, da za vedno izgubimo še 18 odst. plodne zemlje. Bodočim rodovom ne smemo pustiti tako osiromašene domovine! Ne gre drugače, kot da v tem smislu spremenimo dosedanjo urbanistično politiko. A. MARKELJ KRMELJ: IZLETE BODO PRIREJALI Na letni konferenci krmeljskega Društva upokojencev so ugotovili, da je bilo njihovo delo uspešno. V zelo kratkem času jim je uspelo priti do lastnih prostorov. Letos nameravajo prirediti za člane več izletov, sodelovali pa bodo tudi z Društvom upokojencev iz Šentjanža in Tržišča. Člani društva so že zdaj aktivni tudi drugje. Da bi izboljšali svoje delo, nameravajo v prihodnje posvetiti več pozornosti medsebojnemu obveščanju. B.D. Letos vse Posavje vključeno v neposredni mednarodni promet — Pošti manjka denarja V pičlih štirih letih, od leta 1976 do 1980, bodo zmogljivosti posavske telefonije podvojene. Po besedah Hermana Pregla, direktorja tozda za PTT promet v Krškem, je to ogromen napredek, čeprav potreb uporabnikov še vedno ne dohitevajo. Podjetje tudi vnaprej ne more drugače, kot da zagotavlja zveze in naprave, predvsem centrale, krajevno omrežje pa uporabniki. Med neodložljivimi nalogami je soudeležba pri gradnji antenskega stolpa Kultura kot krizantema siromakova Brežice: nerazumljivo slab odziv na koncert slovitega tria Lorenz in razstavo Konjoviča Natanko 299 vabil je Posavski muzej v Brežicah razposlal za ponedeljkov koncert klavirskega tria Lorenz in otvoritev slikarske razstave Konjovičevih del,, na prireditev pa je prišlo komaj 50 ljudi. Trio Lorenz si je štel v zadoščenje vsaj to, da je imel na opoldanskem koncertu za šolsko mladino dovolj poslušalcev. Vabila so tudi tokrat dobile vse osnovne sindikalne organizacije, ki ne bi smele biti ravnodušne do spletanja trdnejših vezi med kulturo in združenim delom. Sicer pa tudi druge organizacije niso bile zastopane, čeravno take prireditve ne zaslužijo podcenjevanja. Morda je bil dan res neprimeren, pa vendar bi se lahko odzvalo več občanov, ki ob tem času niso imeli neodložljivih dolžnosti Razen tega si je tudi Milan Konjovič, veliki srbski umetnik našega časa zaslužil več zanimanja. Občinstvu ga je predstavila dr. Katarina Ambroži-ceva, znanstvena svetnica Narodnega muzeja v Beogradu. Razstava je namreč most do spoznavanja in zbliževanja s sodobnimi tokovi srbske likovne ustvarjalnosti J.T. NOVOLES, NOVO MESTO—STRA2A TOZD „SIGMAT" BRESTANICA objavlja naslednja prosta dela in naloge: a) 1 RAČUNOVODJA Pogoj: — višja šola ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih ali ekonomska srednja šola in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih. b) 1 SKUPI NOVODJA TRANSPORTA Pogoj: — končana osemletka in podobnih delih — izpit za viličarja zaželen za obrat poliestra Veliki Podlog: 4 leta delovnih izkušenj na za poliestrske izdelke v c) 1 KONTROLORJA proizvodnji d) 1 SKUPINOVODJA V PROIZVODNJI Pogoj pod c in d: poklicna šola kovinske, elektro ali lesne stroke in 4 leta delovnih izkušenj. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na Novoles TOZD „SIGMAT", Brestanica. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Komisija za delovna razmerja pri TOZD „AGROSERVIS" Brežice razpisuje prosta dela in naloge za SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE DEL - VODJE FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA (bilancista) Pogoj je: — da ima delavec ali delavka srednjo ekonomsko šolo - da zna samostojno opravljati navedena dela Razpisni rok velja 15 dni po objavi, to je od 29. marca do '3. aprila 1979. k dobrodošel, večkrat seje pri Rogljevi mami oglasil tudi Edvard Kardelj, kadar je v dobrniški konec prihajal nabirat gobe. Ko seji je v bolnici iztekalo življenje, je zvedela za smrt velikega revolucionarja. To jo je tako pretreslo, da sc zlepa m potolažila. Nenehno ji je bil pred očmi Kardeljev zadnji obisk in njegove besede: ,,Na svidenje prihodnje leto!" T D3ira;EE UST moje družine, a je morda se marsikdo na istem: ne zdi se mi domu in nekaj prostora na osnovni šoli, kar je odločno premalo. Vsakdo pač nima Milena Saje Kori Smolič Ignac Novak Tone Grm uredništvo v gosteh: TREBNJE Trebnje se prvič omenja 1163, nekaj stoletij pozneje je bilo pogosto tarča turških vpadov, še kasneje pa je postalo pomembna vmesna poštna poštaja. Vseeno se ni uspelo docela razmahniti, ostajalo je manjše krajevno upravno in gospodarsko središče. Do začetka zadnje vojne je bil v Trebnjem sedež sodnega okraja. Že 1941 se je kljub močni italijanski posadki v kraju pripravljala oborožena vstaja in številni Trebanjci so se po ustanovitvi Gubčeve brigade na Trebelnem pridružili partizanom. Natančneje je razmere v trebanjski občini med narodnoosvobodilnim bojem popisal v knjigi Zoran Hudales. Dandanes je Trebnje urbanizirano naselje mestnega značaja v dolini spodnjega toka Temenice, ki ob deževju poplavlja. Za staro jedro naselja so značilne nizke pritlične hiše, ki se počasi umikajo sodobnejšim stavbam, kraj pa se širi na terasastem pobočju. V Krajevnem leksikonu Slovenije (2 knjiga) so podrobneje naštete raznovrstne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo Trebanjci, predstavljena sta tudi trebanjski grad, ki stoji v strmem bregu nad magistralno cesto in je bil domnevno zgrajen že okoli leta 1000, ter cerkev v središču naselja. Piše tudi to, da je kraj primeren za letovanje, topla Temenica za kopanje in ribolov, omenjena sta tudi smučarska vlečnica in tabor samorastnikov. Trebnje je rojstni kraj številnih pomembnih slovenskih žena in mož, npr. operne in koncertne pevke Vilme Bukovec, pesnika in pisatelja Pavla Golie, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja dr. Franceta Tomšiča, igralke Ive Zupančič in drugih. K občanom trebanjske krajevne skupnosti smo se na zadnje „uredništvo v gosteh” odpravili novinarji Milan Markelj, Drago Rustja in Jože Simčič. Tisti torek proti večeru je močno deževalo, zato se nismo bali, da h gostilničarju Opari, kjer smo pripravili novinarsko omizje, ne bi prišlo veliko Trebanjcev in ljudi iz okoliških vasi krajevne skupnosti. Pa smo se ušteli; dolgo časa ni bilo nikogar. Po tem sodeč, bi lahko sklepali, da se v trebanjski krajevni skupnosti nič ne dogaja, da ni nič takega, kar je treba pohvaliti ali pograjati, oz. da se občanom ne zdi vredno širši javnosti predstaviti delovni vsakdanjik svoje krajevne skupnosti, prikazati doseženo, očrtati zastavljene naloge ipd. Ko je končno le prišel mož, ki smo ga pričakovali, namreč veterinar Cveto Bunc, predsednik sveta KS, ki to funkcijo opravlja zelo kratek čas (od nedavnih volitev v organe krajevne skupnosti naprej, ter nam postregel z veliko podatki, smo se prepričali, da bi bilo sklepanje o mrtvilu zelo zmotno, saj se v Trebnjem marsikaj dogaja. To so potrdili tudi poznejši sogovorniki (nekateri sploh niso bili iz te krajevne skupnosti), zato se še zdaj čudimo, zakaj so Trebanjci tako zlahka obšli novinarsko omizje. Namig, češ da jih najbrž moti gostilniško okolje, se nam zdi na moč vprašljiv, kajti uredništva v gosteh namenoma pripravljamo v gostinskih lokalih, da bi si tako zagotovili besedovanje tudi s tistimi krajani, ki sicer ne bi prišli v kakšno odmaknjeno sejno sobo. Bodi, kakor že, kljub očitni prezrtosti novinarjev v Trebnjem smo uspeli zbrati dovolj gradiva za pisanje c trebanjskem vsakdanjiku. Ob mestnem naselju sestavljajo KS Trebnje še vasi Dol, Grmada, Gornje in Dolnje Medvedje selo, Pekel, Primštal, Repče, Studenec in Vrhtrebnje. Krajevna skupnost šteje 2.498 prebivalcev, od tega je 941 zaposlenih. V domači občini dela 724 občanov, drugi pa se vozijo v Novo mesto, Ljubljano in še kam. Od kmetovanja živi le še okoli 40 gospodinjstev, številni pa so t. i. polprdetarci. V Trebnjem kot središču občine se je v zadnjem desetletju razvilo precej delovnih organizacij, največji je Trimo, sledijo tozdi Novolesa, Laboda, Mercatorja pa Treles, Tregrad, Kro-tend, kmetijska zadruga in še bi lahko naštevali, npr. Putnik, Dolenjka, Tobak, Agraria, Emona, Veterinarska postaja, Zdravstveni dom itd. »Trebnje se naglo širi in razvija, to pa prinaša s sabo vrsto problemov, ki jih zaradi kroničnega pomanjkanja denarja ni mogoče sproti reševati,” je poudaril Bunc. „In to kljub temu da so Trebanjci pripravljeni na delo. S pravim pristopom, primemo organizacijo dela in zadovoljivim obveščanjem smo pred kratkim odpravili dolgoletno pomanjkanje vode. Zdaj so ljudje zadovoljni, čeprav je treba vodo še zmeraj prekuhavati. Razvoj je prinesel tudi vprašanje kanalizacije. To bo rešeno šele z regulacijo Temenice in s čistilnimi napravami. Trenutno stanje je najbolj neprijetno ob poplavah in pa poleti, ko Temenica precej usahne in zaradi odplak močno smrdi.” Bunc je dejal, da je razvoj industrije pritegnil v Trebnje precej strokovnjakov, vendar ne zdržijo dolgo. „Eden od razlogov je tudi pomanjkanje kulturnega in družabnega življenja; zato se v krajevni skupnosti pripravljamo na referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, s tako zbranim denarjem pa bomo ob pomoči republiške in občinske kulturne skupnosti zgradili kulturni dom. Sicer pa nekaj kulturnega dogajanja vseeno je, ni moč iti mimo tabora in likovnega salona samorastnikov, tudi občasne gledališke predstave in koncerti so, le primernega lokala, kjer bi se lahko plesalo, ni.” Pred Trebanjci je zdaj asfaltiranje ceste do Repč, sicer pa je po vaseh precej težav s potmi, Repče in Grmada tudi še nimata vodovoda, v Trebnjem pa še zmeraj čakajo na mrliško vežico. Zdaj ležijo umrli do pokopa kar v stanovanjih. Za hitrejše in učinkovitejše reševanje žgočih vprašanj so ustanovili ulične in vaške pododbore, kar bo najbrž privedlo do tega, da bodo občani zavzeteje delovali v sklopu krajevne skupnosti. O kmetovanju sta govorila Kori Smolič iz Vrhtrebnjega in Jože Gabrijel iz Trebnjega. Prvi je potožil: „Cene gnojil so tako visoke, da se ne splača več kmetovati. Tako bom letos posadil samo 40 arov krompirja, ker lani zanj nisem iztržil toliko, da bi kril stroške. Pozimi nas pesti tudi pomanjkanje vode, s cisterno pogosto niso mogli k nam, ker je tudi cesta zelo slaba. Vaščani smo sami kupili snežni plug, za temeljitejšo obnovo ceste pa bi se morala pobrigati KS. Tudi avtobus ne vozi, zato mora 15 šolarjev pešačiti več ko 5 km daleč po blatu in snegu.” Takole pa se je hudoval Gabrijel: ,,Ko so asfaltirali cesto proti Štefanu, so riam vzeli precej rodovitne zemlje, pa nam je niso še niti plačali niti nadomestili z drugo. Celo kot olajšavo pri davkih nam tega ne štejejo. Sploh pa je kmetovanje danes zelo nespodbudno; nikoli ne veš, ali boš kos vsem zahtevam. Kolikor nam je delo olajšala mehanizacija, toliko so ga zagrenile cene.” Nad cesto do Vrhtrebnjega se je pritoževal tudi Ignac Novak. »Zaradi ceste to zimo najmanj petkrat nisem mogel peljati mleka na zbiralno postajo. Tudi pošta ne prihaja redno. Če bi posodobili cesto, bi v našem kraju lahko začeli uvajati kmečki turizem.” Marija Ponikvar je povedala, da je v Trebnjem slabo poskrbljeno za tiste lastnike hiš, ki imajo turistične sobe. »Edino tablo, ki je tujcem kazala, kje bi lahko prenočili, so odstranili. Sicer pa se v našem kraju zadnje čase ne moremo pritoževati nad otroškim varstvom, malce več pozornosti pa bi ljudje lahko posvečali čistoči mestnih ulic. Se tole me skrbi: ne bi bilo prav, da bi pri gradnji novega kulturnega doma pozabili na mlade, zagotoviti bi jim morali primerne prostore.” Da je z mladinskimi prostori res križ,, je pojasnila Milena Saje. »Trebanjska mladina sc zdaj lahko zbira le v temačni baraki, nima pa prostora ne za kulturne ne družabne dejavnosti. Sama sem predsednica 00 ZSMS v tozdu IGK Na Račjem selu, zato ne poznam podrobneje težav niti oblik dela trebanjske mladine. Za naš tozd pa lahko rečem, da v njem dela nad polovico zaposlenih, ki so člani mladinske organizacije. Smo v stalnem stiku z občinsko konferenco ZSMS, se udeležujemo raznih delovnih akcij, pripravljamo seminarje, manj možnosti pa imamo za delo v krožkih. Mimo nas ne gre nobena slovesna prireditev.” Lucija Markovič je doma iz Štefana in se na delo v Trebnje vozi s kolesom. »Prava sramota se mi zdi glavna cesta skozi kraj, ki se že skoraj ponaša z imenom mesto, pa tudi avtomobilisti so zelo nesramni do pešcev in kolesarjev. Ob deževnih dneh so kolesa avtov kot tuši. Omenila bi še eno stvar, ki je res bolj zasebni problem prav, da pri osnovi za pokojnino ne štejejo nadurnega dohodka, medtem ko v primeru, da prosiš štipendijo za sina, ki se uči, zahtevajo podatke o vseh mogočih zasluženih dinarjih* Stane Auersperger je kot nekdanji predsednik KS Štefan, sedaj pa krajan trebanjske, povedal znano resnico, da je marsikaj mogoče doseči z enotnostjo in prizadevnostjo krajanov. Krajani Štefana so s prostovoljnim delom oplemenitili vsak dinar, ki so ga dobili, tako da so s sorazmerno malo denarja postavili vodovod za pet vasi. »Prav tega v samem mestnem naselju Trebnje pogrešam. Prebivalci po mojem mnenju zaenkrat ne kažejo dovolj enotnosti, čeprav bi jim ob hitrem razvoju kraja in rastočih novih potrebah prišla prav. Od malenkosti pa me moti predvsem promet na Rimski cesti. Hitrost vozil je prevelika, zaradi česar so pešci v tem delu kraja ogroženi. Morali bi jo z ustreznim znakom zmanjšati!” je povedal Auersperger in dodal, da je njegova največja želja, da bi Trebnje dobilo kulturni dom. Tak dom bi z veseljem pozdravil tudi Alojz Pate. Takole je razložil, zakaj. »Od novega leta naprej ni v Trebnjem nobene filmske predstave več. 20 let sem delal kot filmski operater,.pa se kaj takega še ni zgodilo. Med krajani je bilo dovolj zanimanja za kinopred-stave, tako da so bile vse tri predstave v tednu, ena sobotna in dve nedeljski, sorazmerno dobro obiskane. Nismo imeli izgube, po novem ji ne bi utekli zaradi novih dajatev. Zato smo raje prenehali vrteti filme. Ljudje me sprašujejo, kdaj bo spet na sporedu kakšen film, a jim ne vem kaj odgovoriti. Povrhu vsega pa si že dolgo želimo, da bi filme vrteli v boljši dvorani. V novem kulturnem domu bi kino zaslužil svoj prostor.” Alojz Pate je pripovedoval tudi o sporu oz. negodovanju, ki gaje med prebivalci Trebnjega na Poti na pristavo povzročil asfalt. Stanovalci so že pred časom dali po 9.000 dinarjev za asfaltiranje ulice, vendar še nihče ni začel z delom, delno plačanega asfalta pa tudi ni od nikoder. Nihče ne ve, kdaj bodo dobili želeni asfalt. Ivan Matoš je vodja glasbene šole in trebanjskega pihalnega orkestra. Njemu gre levji delež zaslug, da je zanimanje za glasbo med Trebanjci precejšnje. »Zdaj obiskuje glasbeno šolo že 170 otrok, poučujemo pa šest oddelkov. Naš najhujši problem je prostor. Na razpolago imamo sobi v prosvetnem možnosti, da bi imel doma klavir ali kak drug instrument, zato otroci vadijo na instrumentih glasbene šole. Za toliko otrok pa ni prostora in tako ne morejo vaditi toliko ur, kot bi lahko. Problem so tudi kadri. Dolgoročno gjedano, smo se oprli na lastne moči in bo pomanjkanje kadra čez leta rešeno. Kar se tiče prostorske stiske, tudi godba ni nič na boljšem. Pihalni orkester je v zadnjem času oživel, rešil pa ga je predvsem podmladek.” Tone Grm se je spotaknil ob trebanjsko trgovino, čez katero sicer ni bilo pritožb, saj je v Trebnjem zadnje čase zrasla lepa trgovska hiša. Grm je zatrdil, da šepa oskrba z zelenjavo. »Sam sem prej delal kot trgovec in bi bil še pripravljen delati kot privatni prodajalec zelenjave, vendar ne najdem razumevanja.” Sicer pa je priznal, da se je trgovina v kraju lepo razvila in da je tudi izbira še kar pestra, čeprav je z nekaterimi rečmi vedno'križ in težava pri oskrbi. Tako! To, da ne moremo kaj več pisati o dejavnosti družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti pa o zdravstvu, šolstvu, kulturnem in športnem življenju, o gasilcih, lovcih, turizmu in najbrž še čem - to gre na račun Trebanjcev, ki so se 20. marca zvečer ko za stavo izogibali Oparove gostilne. Imajo pač to srečo, da je v Trebnjem vsaj gostiln na izbiro. •»v/tv viat/ujci _ Lucija Markovič Stane Auersperger Alojz Pate MALO GLASOV VELIKEGA KRAJA GOSPODINJSKA BRIGADA - Pri veseljem pomagale tudi gospodinje. 1 AMD NOVO MESTO VABI ČLANE fnl ltjU Avto-moto društvo Novo mesto vabi člane društva — sekcije Novo mesto na članski sestanek, ki bo v ponedeljek, 2. aprila ob 19. uri v noyih prostorih društva v Novem mestu, Ljubljanska 8b. Na sestanku bomo: 1. obravnavali poročilo o delu društva v letu 1978, 2. sprejeli delovni program za 1979, * volili organe sekcije in delegate za konferenco društva. Po končanem sestanku bo predvajanje filma „Etika v Prometu." Pričakujemo vašo udeležbo. Posebnih vabil ne bo. PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MATICA, Trdinova 8, Ljubljana vabi za letno sezono k sodelovanju več - KUHARIC (gospodinj z znanjem kuhe preprostih jedi), - POMOČNIC za kuhinjo in strežbo, - NATAKARIC (stalnih in sezonskih) - OSKRBNIKOV planinskih koč Nudimo vso oskrbo in dobre osebne dohodke. Ponudbe pošljite na gornji naslov. Tovarna celuloze in papirja »,Djuro Salaj" Krško TOZD VZDRŽEVANJE objavlja naslednja dela oz. naloge: i konstrukter Pogoji: ~ končana višja ali srednja tehniška šola strojne smeri ~ 2 leti ustreznih delovnih izkušenj v konstruiranju ? delavci za delo v strojnem vzdrževanju Pogoji: ~ nekvalificirani delavci — delo v eni izmeni Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejem prijav. TECTYL CENTER Takoj sprejmem dva delavca — avtoličarja ali nekvalificirana delavca za zaščito vozil z Valvo-line Tectylom. Možnost dobrega zaslužka. Peter Perdec — avtomehanika in zaščita vozil. Novo mesto. Pod Trško goro 90, telefon 22-372. TECTYL CENTER OPEKARNA ZALOG & NOVO MESTO p. o. pripravlja v sodelovanju s „TERMI KO" Ljubljana prodajni program izolacijskih materialov TERMIKA ljubljana- kamniška 25 GRADITELJI Želite graditi sodobno, prihraniti pri energiji? Uporabite sodobne izolacijske materiale. Izberite — TERVOL. Za toplotno, zvočno in protipožarno izolacijo vam priporočamo sodoben, preizkušen material — kameno volno — TERVOL. LASTNOSTI Odlična toplotna izolacija nosilnih in nenosilnih sten, podov in streh. Odlična zvočna izolacija sten in podnih konstrukcij. Odlična toplotna in zvočna izolacija instalacijskih cevi. TERVOL Ne gori in zadržuje ogenj! Ne trohnil Odporen proti vlagi! Enostavna uporaba! NE POZABITE: Prihranek energije — TERVOL Toplotna izolacija — TERVOL Zvočna izolacija — TERVOL •nformacije lahko dobite po telefonu (068 ) 22—291 in 21—403 v trgovini z gradbenim materialom OPEKARNE ZALOG NOVO MESTO p.o.. CESTA JE ŽE NARED - Mladi iz Vrhov, Iglenika, Sel, Zajčjega vrha in Dolža pri prostovoljnem delu. Podgorska cesta preizkušenj Vaščani Sel, Zajčjega vrha, Dolža, Iglenika in Vrhov spremenili kolovozno pot v makadamsko cesto, ki je del nekdanje partizanske poti Se veliko je makadamskih cest, teh belih prašnih niti, ki povezujejo oddaljene vasi. Tudi takih, ki so dolge 4 km, kot je nova cesta od gorjanskega asfaltnega traku nad Badovin-cem do Vrhov. Ta podgorska cesta, ki je nastala malodane iz zidov okoliških podrtih hiš, starih zidanic in porušenih škarp, pa se od podobnih loči v marsi- Jože Hrovatič: „Cesto naj bi dobili že 1936. leta. Naveličali smo se obljub in ob občinski pomoči sami poprijeli za lopate.” čem. Ne le da je sestavni del tako imenovane partizanske spominske poti, ki se začne pri Mokrem polju in teče m Suhadol, Gabrje, Pangrč grm, po dolini ob potoku za Dolžem in Vrhemi, na Podgrad, Padež in dalje proti Kočevskemu Rogu. Nobene poti niso zgradili tako hitro, dobro in z ljubeznijo, kot so jo vaščani iz Sel, Zajčjega vrha, Dolža, Iglenika in Vrhov iz stopiške krajevne skupnosti v novomeški občini Se na nobeni niso hkrati delali stari in mladi kmetje, delavci, gospodinje in celo pionirji. Prav tako na nobeni cesti v času akcije, kot v šali radi pravijo vaščani sami, niso popili toliko kapljice, ki so jo prestregli v domačih vinogradih, v zadnjem času skupaj zapeli toliko starih, že pozabljenih pesmi in se pogovorili o novih akcijah. In sad njihovega zagnanega prostovoljnega dela, ki ga ni preprečil niti zimski dež, je nova cesta od asfalta pri Badovincu do Vrhov. „Pravzaprav bi morali to cesto dobiti že okoli 1936. leta,” je nekoliko pobrskal po zgodovini Jože Hrovatič iz Vrhov pri Dolžu, ki je med glavnimi organizatorji uspele akcije. „Doča-kali smo jo šele sedaj, predvsem po zaslugi izjemne zagnanosti vaščanov in pa občinske pomoči. Ko smo se akcije lotili, smo vedeli, da od občine ne smemo pričakovati bogastva, zakaj de- narja ni veliko, prošenj pa za celo goro. In smo se 12. decembra 1976 dobili predstavniki stopiške in krajevne skupnosti Podgrad ter se dogovorili. Rekli smo, da bomo mi, Podgorci, malo govorili in več naredili, da bomo ostalim krajevnim skupnostim za zgled.” Kmalu zatem so na prejšnji povsem zaraščeni poljski kolovozni poti zapele lopate, novomeško Gozdno gospodarstvo je pripeljalo buldožer in terenska dela so bila kmalu nared. Organizatorji so nato začeli akcijo za samoprispevek. Vsaka hiša naj bi prispevala po svoji moči. Prvi samoprispevek je uspel: zbrali so skoraj sedem starih milijonov. Njihova delegacija je obiskala občino. Sklep: obema krajevnima skupnostma se za cesto, skupno akcijo, dodeli po petnajst starih milijonov. Dela so nadaljevali (Podgrajčani na svoji strani), pot je postala cesta, o kateri je lahko vozil tudi avtobus, prvič pa je zapeljal v času proslave, ko so odkrili spominsko ploščo komandantu Cankaijeve brigade Lojzu Draganu. Vaščani Dolža so takrat v svoji vasi, in na to so bili na moč ponosni, prvič videli in slišali pravi avtobus. Prva želja se je uresničila. Otroci, ki so morali do tistih časov na Dolž peš, kasneje pa so jih vozili s kombiji po zelo slabi, ozki in luknjasti cesti, so se v šolo v Stopiče vozili z avtobusi vse do letošnjega februarja, ko so Straški „Goijan-ci”zaradi slabe .vrhovške’ ceste s prevozi prenehali. „Mnoge otroke je po odločitvi avtobusnega podjetja,” je nadaljeval Hrovatič, „čakalo precej preizkušenj. Zgodaj so morali vstajati, se spoprijeti z mrzlimi jutri, snegom ali dež- jem. Zato smo začeli novo akcijo za popravilo ceste. Ni ga bilo, ki bi odrekel. Naša cesta je bila zopet mravljišče. Vsi so se oprijeli krampov, lopat, macol. Izračunali smo, da smo v cesto vložili že več kot 67 starih milijonov. Od kod denar? Nekaj so prispevale delovne organizacije „Krka“, „Goijanci”, pomagali so tudi gasilci pa domača mladina, ki je pripravila ples in darovala dva stara milijona, uspel pa je tudi drugi samoprispevek. Dogovorili smo se še za tretjega. Povedati moram, da skoraj ni bilo godrnjanja. Zbiramo obveznice za ceste in v predalu ,imamo’ že šest milijonov.” Hrovatič je še dodal, da so vaščani preživeli oziroma na cesti delali kar 15.237 ur in nihče ni zahteval plačila. Izkazali so se tudi traktoristi, saj so v poseben zvezek napisali, da so pri gradnji ceste pomagali s 347 prostovoljnimi ,traktorskimi’ urami. In tako je cesta od Vrhov do asfalta ponovno prevozna. Okoliškim osnovnošolcem ni potrebno vstajati že navsezgodaj, ni jim potrebno zmrzovati, pešačiti po temi. Prav tako ne delavcem, ki jih v Stopičah čakajo delavski avtobusi. Vaščani iz Sel, Zajčjega vrha, Dolža, Vrhov in Iglenika so dokazali, da se da z malo dobre volje veliko narediti. V svojo novo cesto, za katero upajo, da jo bodo z asfaltom prekrili v naslednjih dveh letih, niso vgradili samo več kot 150 kubikov kamenja, več kot 600 kubikov gramoza, pač pa neizmerno veliko volje in ljubezni do svojih vasi, ki so jih z novo makadamsko cesto močno približali mestu, tovarnam, šolam in trgovinam. J. PEZELJ ^3(1546) 29. marca 1979 GOSPODINJSKA BRIGADA — Pri prostovoljnem delu so z veseljem pomagale tudi gospodinje. Na sliki: žene in dekleta pri skladanju gramoza. DOLENJSKI UST TURISTIČNE INFORMACIJE KRKA <€/ emona gJobtour po ljubljana turistična agencija -travel agency 61000 ljubljana. tvolfova 1 /III. Slovenija, jugoslavija W*»on 1061» 24 -841 do 846 f. p. n telegram Giobtour telta YU G lobto 31-146 GLOBTOUR VAS VABI ZA 1. Maj: DUNAJ-BRATISLAVA-BUDIMPEŠTA, (avtobus), 4 dni, 2.690 din HOLANDIJA - DEŽELA TULIPANOV, (avtobus), 6 dni, 5.690 din ZLATA PRAGA, (avtobus), 4 dni, 2.390 din LAGO Dl GARDA, (avtobus), 4 dni SMUČANJE V KAPRUNU, (avtobus), 6 dni, 3.850 din 5—DNEVNI PAKETI OB MORJU: NOVI G RAD, hotel Emonia, 535 din ŠPADIČI, bungalovi, 655 din SINDIKALNI IZLETI: MADŽARSKA (Blatno jezero), 2 dni, 1.300 din SAN MARINO - RIMINI, 2 dni, 1.490 din SAN MARINO—RIMINI—VERONA—BOLOGNA, 3 dni, 1.980 din BEOGRAD—BAR (letalo, vlak), 3 dni, s prenočiščem v Budvi 2.960 din s prenočiščem v Titogradu 2.700 din 3-DNEVNO POTOVANJE NA TJENTIŠTE, 1.620 din 2-DNEVNO POTOVANJE PLITVICE—SENJ—RlJEKA, 900 din 2-DNEVNI IZLET V SLOVENSKO PRIMORJE, 770 din OHRID (letalo), 3 dni, 2.800 din DJERDAP (latalo, gliser), 3 dni, 3.350 din 3 DNI PO SLOVENIJI (Dolina Soče do morja), 1.100 din Informacije in prijave: Giobtour, Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 19, tel. (068) 25-125 lnterexport !NEX LJUBLJANA POTOVALNA AGENCIJA TRAVEL AGENCY SINDIKALNI IZLETI BEOGRAD- DJERDAP, (letalo), 2 dni, 2.050 din BEOGRAD-BAR-LOVČEN-DUBROVNIK, 3 dni, 2 500 din JASENOVAC-KOZARA-JAJCE, 2 dni, 840 din JASENOVAC—KOZA RA, 1 dan, 500 din DUNAJ, 2 dni, 1.250 din DUNAJ-BRATISLAVA, 2 dni, 1.100 din DUNAJ-BRATISLAVA-BUDIMPEŠTA, 3 dni, 1.800 din DUNAJ-BRATISLAVA-BUDIMPEŠTA, 4 dni, 2.350 din BLATNO JEZERO, 2 dni, 1.050 din BUDIMPEŠTA, 2 dni, 1.300 din SAN MARINO, 2 dni, 1.100 din BENETKE-BOLOGNA-SAN MARINO, 3 dni, 1.850 din BENETKE, 1 dan, 500 din LAGO Dl GARDA, 2 dni, 1.100 din OHRID, 2. in 3 dni, veriga letov, od 2.350 din dalje PRAGA, 3 dni, 1.800 din PRAGA, 4 dni, 2.150 din NA VAŠO ŽELJO VAM IZDELAMO POSEBNE PROGRAME. PRIPOROČAMO VAM KRATKE LETALSKE IZLETE V PARIZ, LONDON, GRČIJO, ŠPANIJO, TUNIZIJO, ISTANBUL, NA SICILIJO, KRETO IN CIPER. POSEBNO UGODNO ZA KOLEKTIVE! Informacije in prijave: INEX, Novo mesto, Novi trg 4, tel. (068) 23—773 Poti kmečkega turizma Usoda kmečkega turizma je v rokah urbanistov Pri načrtovanju razvoja kmečkega turizma v novomeški občini so se načrtovalci ustavili ob dejstvu, da ni ustreznih načrtov za tipično dolenjsko kmečko hišo za adaptacijo ali novogradnjo, ki bi se lepo vklopila v vaško okolja Pojavilo se je tudi vprašanje, ki pa ga je potrebno neodložljivo rešiti, kako financirati izdelavo načrtov dolenjske hiše, ki bi ustrezala razgibanemu terenu, in to v več različicah. Pristojna za reševanje teh problemov na nivoju naše občine sta prav gotovo Dominvest in Zavod za planiranje. Sedanja programska usmeritev stare zasnove bivalnega prostora pri dolenjskem kmetu je precej revna, tako da je v večini primerov potrebno reševati vnos kmečkega turizma na kmečko gospodarstvo z novogradnjami, kar v drugih primerih v Sloveniji ni potrebno. PiaNira športne igre tekstilcev Tudi na sindikalnih športnih igrah velja olimpijsko načelo, da je važno predvsem sodelovati nism 1979 KOBLA % m Glmarci 16. do 17. marca je bila pod pokroviteljstvom republiškega sindikata in v organizaciji Alpske modne industrije Almira 21. Tekstiliada na Sorški planini in Kobli. Udeležili so se je tudi dolenjski tekstilci. Najvidnejši rezultat je dosegel v teku na 4 kilometre v prvi kategoriji za moške predstavnik Lisce iz Sevnice Jože Jere s časom 20.40,78 in zasedel tretje mesto. V veleslalomu za moške v prvi kategoriji je Stanko Gorenje iz Jutranjke iz Sevnice dosegel 40. mesto s časom 1.01,86 in dosegel 13 točk, V isti kategoriji pa je Miha Jerič, Novo-teks. Novo mesto, zasedel 33. mesto s časom 1.04,76 in zbral 10 točk. V isti disciplini, toda v drugi kategoriji je Tone Možič iz sevniške Jutranjke dosegel 21. mesto s časom 0.53,41 in zbral 30 točk, Miha Legan in Boris Ilovar, oba iz Novoteksa, sta zasedla 37. oziroma 87. mesto. Marijan Vodopivec (Labod, Novo mesto) 81. in Jože Iglič (prav tako Labod, Novo mesto) 89. mesto. Omeniti velja še 26. mesto Bruna Koprivnika (Novoteks, Novo mesto) v tretji kategoriji veleslaloma za moške, 18. mesto Jožice Blas (Lisca) v drugi kategoriji veleslaloma za ženske, 29. mesto v prvi kategoriji veleslaloma za ženske, ki ga je dosegla Vanja Legan (Novoteks, Novo mesto) in 32 mesto Martine Svenšek (Jutranjka). J. SAJE Novost na jugoslovanskem tržišču so valjane pletenine, ki bodo v kratkem na trgu. Alpska modna industrija ALMIRA iz Radovljice je z novo pletenino postala nosilec in pobudnik nove in originalne proizvodnje. Izdelki iz valjane pletenine so postali vrhnja oblačila, kot so blazerji, bluzoni, vetrovke, jopice, sakoji, plašči, kostimi, površniki itd. Za ženski kostim Florida, ki bo junija že na tržišču, pa so na letošnjem sejmu mode v Beogradu prejeli nagrado ..Srebrna košuta." Tudi ravninski predel, ki je pretežno specifičen za Dolenjsko, za uvanjanje kmečkega turizma nima najboljše podlage Vendar prav domačnost osamljenih kmetij v osrčju gručasto zasnovanih gozdov ob pritokih Krke in ob njej sami ter v bližini termalnih vrelcev dajejo odlične možnosti za razvoj kmečkega turizma. Mimo in slikovito okolje, razgibana pokrajinska slika, kulturnozgodovinska dediščina doline gradov so tiste vrste privlačnosti, ki vabijo človeka iz mest v naravo, ki mu daje vse možnosti za sprostitev in rekreacijo. EPS DL emona posavje 68 250 Brežice, Cesta prvih borcev 35 Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD trgovina na malo in na podlagi določil pravilnika o delovnih razmerjih in varstva pravic delavcev v združenem delu TOZD objavljamo prosto delovno mesto VODENJE POSLOVNE ENOTE 14 USNJE PLASTIKA Za objavljeno delovno mesto se zahtevajo poleg splošnih še naslednji pogoji: 1) da je kandidat VKV trgovski delavec s 3-letnimi delovnimi izkušnjami, od tega najmanj 1 leto na samostojnem delovnem mestu v stroki; 2) da ni zadržkov glede izrečene kazni ali kazenskega postopka v smislu 511. čl. zakona o konstituiranju OZD in njihov vpis v sodni register; 3) da ima moralno-politične kvalitete, vodstvene in organizacijske sposobnosti in smisel za delo z ljudmi. Kandidati naj svoje vloge z opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazili, da izpolnjujejo zahtevane pogoje, pošljejo v 15 dneh v splošni sektor podjetja. O rešitvi vlog bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. „SLOVENI JALES—STILLES" tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA TEMELJNI ORGANIZACIJI ZDRU2ENEGA DELA ..STILNO POHIŠTVO", ..NOTRA-NJA OPREMA" IN DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B SEVNICA 5L0TENU&LES stilies n. sol. o. tovarna stilnega pohištva in notranje opreme razpisujejo 68290 Sevnica na osnovi sklepov delavskih svetov za šolsko ŠTIPENDIJE 'et° 1979/80 1. TOZD STILNO POHIŠTVO 1 štipendijo na biotehnični fakulteti 4 štipendije na tehniški srednji šoli lesne stroke 1 štipendijo na ekonomski fakulteti 8 štipendij na poklicni šoli za poklic mizarja 1 štipendijo na poklicni šoli za poklic rezbarja 1 štipendijo na poklicni šoli za poklic tapetnika 2. TOZD NOTRANJA OPREMA 1 štipendijo na visoki šoli za oblikovanje 1 štipendijo na fakulteti za arhitekturo 1 štipendijo na ekonomski fakulteti 8 štipendij na poklicni šoli za poklic mizarja 3. DSSS 1 štipendijo na ekonomski fakulteti 2 štipendiji na srednji ekonomski šoli 1 štipendijo na pravni fakulteti 1 štipendijo na biotehnični fakulteti 1 štipendijo na višji šoli za varstvo pri delu 1 štipendijo na višji pravni ali upravi šoli 1 štipendijo na višji šoli za organizacijo dela ali elektrofakulteti — smer računalništvo Pričetek štipendiranja bo 1. 9. 1979 in bo trajalo do konca šolanja po statutu šole. Obveznost štipendista po končanem šolanju je, da ostane v delovni organizaciji najmanj toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo. Kandidati morajo predložiti: — vlogo za štipendijo — obrazec DZS (obr. 1,65) — potrdilo o premoženjskem stanju in povprečnem osebnem dohodku staršev zadnje tri mesece, — izpisek iz rojstne matične knjige — zdravniško spričevalo — polletno šolsko spričevalo za 8. razred (o dokončani osemletki pa ga je potrebno dostaviti do 20. 0. T979V Rok prijave je 15 dni po objavi. Prijave sprejema kadrovska služba V ..Slovenijales—Stilies", Sevnica. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE METLIKA RAZPISUJE na podlagi 33. in 34. člena Zakona o upravljanju n razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. I. SRS, št. 7/77) in odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (SDL, št. 2/78) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč v naselju Staneta Rozmana (Zvirkov vrh) skladno s sprejetim zazidalnim načrtom, in sicer naslednjih lokacij: 8,13,15.16,17, 19,19a in 20 Pogoji: 1. izklicna cena za komunalno opremo znaša 110.000 din za lokacijo; 2. odškodnina za zemljišče znaša 2430 din/m2; 3. varščina znaša 5.000 din in jo je treba vplačati najkasneje eno uro pred pričetkom natečaja pri blagajni SKIS; 4. najugodnejši ponudnik je dolžan v roku 15 dni po ugotovitvi izida natečaja skleniti ustrezno pogodbo in plačati odškodnino in stroške komunalne opreme; 5. predmet natečaja je komunalna oprema zemljišč. Javni natečaj bo v ponedeljek, 13. 4. 1979, ob 9. uri v prostorih SIS Metlika, CBE 23. Vse ostale podrobnosti v zvezi z natečajem lahko dobite pri Samoupravni komunalni skupnosti Metlika, tel. 77-325. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV OBMOČNA SKUPNOST KRŠKO razpisuje na podlagi sklepa zbora delegatov TRS OS Krško JAVNO DRA2BO za prodajo pisarniške opreme (mize, stoli, omare, sedežne garniture, sesalnik, pisalne stroje, arhivske police, bojler, omarice za RK, rešo, knjižni stroj, sekretarska telefonska centrala, lestvi, gasilski aparati, stenska ura...) Zavarovalne skupnosti Triglav - Območne skupnosti Krško, v stari poslovni stavbi v Krškem, Cesta krških žrtev 51. Javna dražba bo v petek, dne 30. 3. 1979, ob 10. uri v prostorih stare poslovne stavbe ZST, OS Krško v Krškem, Cesta krških žrtev 51. kultura in izobra- ževanje Se naprej zapostavljene? Položaj glasbenih šol ni rožnat, učenci pa so na tekmovanju v Mariboru pokazali zavidljivo raven glasbenega znanja — Uspešni tudi B. Berič, I. Pipič, H. Vukšinič in S. Beronja Osmega tekmovanja učencev slovenskih glasbenih šol, kije bilo od 14, do 18. marca v Mariboru, se je udeležilo kar 206 mladih Slasbenikov, kar priča, da je glasbena vzgoja pri Slovencih trdno zasidrana. Tudi tokratni prikaz najboljših dosežkov učencev glasbe, Jo so se v štajerski prestolnici pomerili v igranju na godala, pihala, ?bi|a in na kitari, je dokazal, da se kakovost glasbenega znanja onadih nenehno dviga in da se bo pravilna usmerjenost tovrstne ^goje (kljub težavam, o katerih kasneje) kmalu bogato obrestovala. Tekmovanja so se udeležili tudi učenci brežiške, črnomaljske in novomeške glasbene šole. Mladi novomeški violinist Borut Berič je prejel pohvalo, Ivan Bjpič iz Brežic je v svoji starost -ni skupini osvojil tretje mesto Za igranje na klarinet, črnomaljska kitaristka Helena Vukšinič Pa je zasedla drugo mesto. Velja omeniti še to, da je med kitaristi v najvišji starostni skupini osvojil drugo mesto Sonny Beronja, bivši učenec črnomaljske glasbene šole. Ob mariborskem tekmovanju so se na posvetu „0 glasbenem Šolstvu danes in jutri" sešli tudi slovenski glasbeni pedagogi. Tehtna razprava ie nakazala Bo boljše? Glasbena šola v Sevnici je še zmeraj premajhna Sevniško glasbeno šolo je 1973 prevzela pod svoje okrilje šola v Hrastniku, kajti za samostojno delo ni bilo več pogojev. Ob prevzemu je bilo dogovorjeno, da bo treba P°goje dela oddelka v Sevnici postopoma izbojevati, od 1980 pa naj bi končno izpolnila zakonske Pogoje za samostojno verifikacijo. Čas naglo teče, bistvenih sprememb pa ni in ni. Ravnatelj Glasbene šole Hrastnik prof. Franc Okorn je bil z nedavnim vabilom na skupščino občinske izobraževalne skupnosti vsa ta leta šele drugič povabljen na tak shod. Delegate je moral opozoriti, da so navkljub prizadevnosti še vedno pri istem predmetniku. Poučujejo klavir (lani 32 učencev), kitaro (11), harmoniko (14), poudarek bo tudi vnaprej na pouku nauka o glasbi. Zanimanje za vpis morajo dostikrat omejevati, saj ne morejo sprejeti vseh. V sevniški občini je dogovorjena tudi zdaleč najvišja šolnina: 140 dinarjev, v Hrastniku pa le 80 dinarjev. Glasbena šola v Sevnici bi se *ahko utrdila le.z novimi oddelki. Usti, ki so za napredek pihalne godbe v Sevnici, opozarjajo, da prihodnost godbe ne bo rožnata, če ** bo imela podmladka za pihala in trobila. Zgolj nekaj denarja za delo “kega oddelka še ne bo dovolj. Če “«gega ne, je treba v mestu gotoviti stanovanje za še enega glasbenega pedagoga. Akcija za nT,uP klavirja pa dokazuje, da adelek glasbene šole v Sevnici le podira iz osamljenosti. A. ŽELEZNIK vrsto žgočih vprašanj. Tako je med ljudmi še zmeraj zakoreninjena miselnost, da so glasbene šole „elitne“, namenjene zgolj otrokom premožnejših staršev. To pa seveda ni res, saj je na Slovenskem trenutno 52 glasbenih šol s 86 dislociranimi oddelki (po tem smo nad evropskim poprečjem), samo 500 glasbenih pedagogov pa uči blizu 11.000 učencev. Učiteljev glasbe primanjkuje zlasti za godala, pihala in trobila, nič pa ne kaže, da bi se stanje izboljšalo, saj vpis v srednje glasbene šole pada. Glasbeni pedagogi so opozorili tudi na to, da v programu razvoja osnovnih in srednjih šol FILMSKI TEDEN IN VRSTA PRIREDITEV V sklopu prireditev, ki se bodo na Dolenjskem zvrstile v počastitev 60-letnice KPJ oz. ZKJ, SKOJ in združenih delavskih sindikatov, bo novomeška občinska ZKO v drugi polovici aprila pripravila teden slovenskega in jugoslovanskega filma s tematiko NOB in socialistične revolucije, člani kultumo-umetniških društev in skupin, ki delujejo v okviru ZKO, pa bodo aprila, maja ali junija omenjene jubileje počastili z vrsto prireditev. Te bodo v krajevnih skupnostih in tozdih; ker v delovnih organizacijah še zmeraj posvečajo premajhno pozornost kulturnim dobrinam in pogosto sploh ne vedo, kaj vse bi lahko ponudili delavcem, bo ZKO pripravila pregled vseh možnih prireditev, med katerimi bo moč izbirati. Žal je še zmeraj tako, da se mora kultura sama ponujati, namesto da bi po njej povpraševali. Bomo negostoljubni? Slovensko delavsko društvo v francoskem Aumetzu Je v času med svetovnima 'ojnama ustanovila pevski zbor, ki je s krajšimi preki-rihvami razveseljeval izseljence od 1945. Tedaj seje Precej Slovencev vrnilo v domovino, zato je v tem kraju na tujem zamrla slovenska Pesem. Zbor si je spet opomogel šele pred sedmimi leti in zdaj pod vodstvom Andreja “išlaija v njem prepeva štiri-mdvajset pevcev, med njimi so tudi trije Francozi in dva Italijana. Pojejo slovenske pa tudi francoske ljudske in umetne pesmi, zbor nastopa ua domala vseh prireditvah v uomačem kraju, gostoval pa je že tudi drugod po Franciji •n celo v sosednjih državah. Pevci, ki za vaje največ-at žrtvujejo čas, ki bi ga smer lahko izrabili za izlete . 1 drugačno razvedrilo, Jemljejo petje kot svojo obrezo do slovenskega življa, ' ga na tujem ni malo. »Doni pesem, brate druži!" - to je njihovo vodilo pri spletanju vezi med rojaki. Zdaj se pevci iz Aumetza pripravljajo na nastope po slovenski deželi. V času od 28. aprila do 4. maja bi radi peli v čimveč krajih, na številne pismene ponudbe pa so doslej dobili odgovor samo iz Hrastnika. To seveda kaže na dokaj omalovažujoč odnos do zbora, ki neguje slovensko pesem v zelo neugodnih okoliščinah in se trudi vzpostaviti čvrstejši stik z domovino. Ne gre pozabiti, da pevci sploh niso zahtevni, saj bodo za prevoz poskrbeli sami, kakšna pa je dolžnost prirediteljev takih nastopov, je jasno. S kakšnimi občutki bodo prepevajoči rojaki spet odhajali na tuje, če jim bo omogočen nastop le v enem kraju, najbrž ni treba razpravljati. Negostoljubnost je še zmeraj moč popraviti, kdo je za to poklican, se ve, podrobnejša obvestila o gostovanju aumetzkih pevcev pa daje grosupeljska ZKO. ni niti stavka o glasbeni šoli, vpis v glasbene šole pa ovira tudi celodnevna šola, kajti osnovnošolci lahko obiskujejo glasbeno šolo šele proti večeru, tedaj pa so običajno že močno utrujeni, zato zbranost pri vadbi peša. Nenavadno je tudi to, da učenje v glasbeni šoli ni priznano kot oblika izvenšolske dejavnosti. Po zadnji vojni sta bili na Slovenskem zgrajeni le dve novi glasbeni šoli, mnoge pa se že desetletja stiskajo v neprimernih prostorih. Glasbeni pedagogi priznavajo, da so za nič kaj rožnati položaj svoje dejavnosti v marsičem krivi tudi sami, saj se premalo vključujejo v samoupravne in delegatske družbene tokove. Treba bo storiti korak naprej. Zdaj si prizadevajo, da bi z glasbeno vzgojo začeli že s t.i. malimi glasbenimi šolami Za predšolske otroke. Upati torej je, da glasbeno šolstvo ne bo še naprej ostajalo na repu šolstva. SILVESTER MIHELOiC ml. DALMATINCI IN DOLENJCI NAVDUŠILI - Skupni nastop Trogirske klape in Dolenjskega okteta je v soboto, 24. marca, razveselil več kot 500 poslušalcev v novomeškem Domu JLA. Dolenjci, ki so Dalmatince povabili v goste, so jim ob tej priložnosti pokazali tudi Novo mesto in njegove zgodovinske znamenitosti ter kostanjeviško Formo vivo. Dalmatinska pesem bo na našem odru še donela, saj se je z uspelim koncertom pričelo trajno sodelovanje med oktetoma. (Foto: J. Pavlin) Okrasje tkane rjuhe iz vasi Trnovec. Podobe iz Dragatuša Izdajanje razglednic s posnetki vehkih slovenskih krajev ali zgodovinskih in kulturnih znamenitosti najbrž ni stvar, o kateri bi pisali kot o svojevrstnem dogodku. S slednjim izrazom pa brez pridržka lahko označimo izid razglednice kakega manjšega kraja. Tokrat velja to za Draga tuš, belokranjsko vas, v kateri je preživel otroška leta pesnik Oton Župančič. Razglednico tega kraja je takoj po prvi svetovni vojni izdal najprej trgovec Josip Marinci, nato se jih je zvrstilo še nekaj do tiste iz leta 1939, ki jo je založil Franc Štefanič, oče zdajšnjega izdajatelja. Na teh razglednicah so bili panoramski posnetki Dragatuša, izstopala je cerkev z dvema zvonikoma in .Jdapasto streho" (tako je zapisal O. Župančič); cerkev je bila 1944 bombardirana, zato je panorama Dragatuša dandanes povsem drugačna. V to vas pogosto prihajajo izletniki, razen lepih vtistov o kraju pesnikove mladosti pa do pred kratkim še razglednice niso mogli odnesti. Zdaj razglednica torej je, in to barvna, za izdajo pa je poskrbel Rajko Štefanič, lastnik »Župančičevega hrama", štirje posnetki pa so delo Nika Pauliča. Tretjino razglednice zavzema posnetek Štefaničeve hiše, v ka- teri je bila nekoč gostilna in trgovina Župančičevega očeta. Hiša premore zdaj tudi t.i. pesnikovo sobo, v kateri visijo Zupančičeve fotografije, v vitrini pa je nekaj pesnikovih del. Na desni strani razglednice je pokončen posnetek spomenika NOB, ki stoji na vaškem trgu, levo spodaj je posnetek narodne noše, ki je značilna za Dragatuš, na desni strani spodaj pa je posnetek Dobreča, studenca »najtišje drage sveta" (po Župančiču). JOŽE MATKOVIČ ZANIMIVO BRANJE Izšli sta dve številki revij, od katerih vsaka na svoj način zaznamuje odnos zdajšnjih pokolenj do preteklih dogodkov, ki se še kako zrcalijo tudi v sodobnem obračanju naše družbe. Najprej je tu druga številka 31. letnika Borca, ki med vrsto zgodovinopisnih in literarnih prispevkov prinaša tudi Franca Križnarja razpravo o glasbi v NOB pa Dušana Mevlje dnevniške zapiske o turneji slovenskega narodnega gledališča spomladi 1945; sledijo zapis o fotografski dejavnosti med NOB, kakor jo je prikazala nedavna razstava v Ljubljani, in kritične ocene nekaterih knjig. Najbrž še bolj zanimiva je tretja številka 27. letnika Sodobnosti, v kateri sta uvodoma objavljeni P. Kozaka in C. Zlobca razmišljanji ob smrti Edvarda Kardelja, tem pa sledijo odlomki iz štirih del velikega revolucionarja. Omeniti velja še zapise petih kulturnih delavcev ob stoletnici rojstva Josipa Murna, J. Kosa študijo o Dušanu Pirjevcu in evropskem romanu, nadaljevanje razprav o literarni kritiki na Slovenskem in pa J. Rotarja kritični pretres »Nevarnih razmerij" J. Javorška. TUDI NOVOMEŠČAN1 ZAIGRALI — Obilico smeha in aplavza so poželi člani gledališke skupine KD Dušan Jereb s komedijo Petra Ustinova »Komaj do srednjih vej", s katero so se 26. in 27. marca predstavili domači publiki. Delo je z nekaj novimi igralskimi talenti postavil na oder Ladislav Bajc. (Foto: J. Pavlin). Čedalje bogatejše žetve Brežiški Posavski muzej je razgibano žarišče razstavne dejavnosti in glasbenih nastopov — V ponedeljek so odprli razstavo del srbskega slikarja Milana Konjoviča Posavski muzej v Brežicah je lani obiskalo nekaj nad 15.000 ljudi, od tega 825 tujcev. Med obiskovalci prevladujejo skupine. Šolskih skupin je bilo 138, odraslih pa 94. Obidta bi imeli še precej več, če preureditvena dela v gradu ne bi omejila razstavne dejavnosti. Muzej bo junija slavil tridesetletnico obstoja. Do takrat bo preurejena stalna galerija v drugem nadstropju, kjer bodo na novo postavili razstavo baročne plastike, portrete baronov Mosconov, dela slovenskih baročnih slikarjev, iluzionistična dela Ignaza Flurerja in stalno razstavo stvaritev Franja Stip-lovška, prvega muzejskega ravnatelja. Med največje letošnje prireditve sodi prav gotovo priprava Stiplovškove retrospektivne razstave, ki so jo pomaknili v mesec junij. Razstavno dejavnost je letos muzej začel s počastitvijo slovenskega kulturnega praznika in prikazom Što-vičkovih plastik, plaket in medalj. Minuli teden so zaprli drugo letošnjo razstavo, na kateri je muzej v sodelovanju s kulturno skupnostjo v Brežicah prikazal likovna dela, ki so jih slo- venski poklicni umetniki in amaterji poklonili za novi upokojenski dom, dijaški dom in knjižnico. Pozivu občinske kulturne skupnosti se je odzvalo 44 likovnikov iz vse Slovenije. V ponedeljek, 26. marca, pa so v galeriji Posavskega muzeja z nastopom tria Lorenz proslavili otvoritev razstave slikarskih del velikega srbskega umetnika, 80—letnega slikarja Milana Konjoviča. Ta razstava je uvod v prireditve ob trideseti obletnici muzeja. Kulturna bera Posavskega muzeja je bogata tudi na drugih področjih. Lani je ta sodeloval pri vsebinskem oblikovanju publikacije »Etnologija in sodobna slovenska družba", izdal je katalog »Človek skozi objektiv etnologa", tiskal informacije o razstavah, ta čas pa pripravlja katalog za retrospektivo Franja Stiplovška in jubilejni zbornik. Fotografska dejavnost s coklo Kot druga številna društva in klubi, ki delujejo pod okriljem Zveze organizacij za tehnično kulturo, je bil tudi Foto-kino klub Novo mesto ustanovljen s plemenitim namenom, da širi tehnično kulturo. Brez sprenevedanja: te naloge novomeški klub dolga leta ni opravljal, o čemer sta po svoje pričala tudi razstavna omarica z nekaj porumenelimi fotografijami ter praktična ničla v številu klubskih razstav. Razumljivo je, da so bila finančna sredstva kluba za slabokrvno životarjenje „izdatna“ in da se nihče ni razburjal Drugače se je zasukalo, ko je klub začel delovati, ko so njegovi člani v svoji dejavnosti začeli prestopati meje fotografskega diletantizma, ko so pričeli organizirati razstave, prirejati tečaje, skratka, ko je klub zaživel. Denarja je bilo nenadoma premalo. Najbolj zagrizeni člani kluba so upravičeno upali, da se bo s povečano dejavnostjo ustrezno povečal dotok denarja. A so se zmotili. Že lani so dobili le četrtino planiranih sredstev, letos pa je pesem ista. Čeprav so predstavniki izvršnega odbora ZOTK na občnem zboru podprli predloženi načrt dela, pa so po zboru namignili, naj klub svoj apetit zmanjša za trikrat, še bolje štirikrat. Če k temu dodamo še drobno dejstvo, da kupujejo opremo za klub brez po-letovanja s člani ter da pri tem njihovih predlogov ne upoštevajo, je razumljivo, če predsednik Foto-kino kluba meni, da v ZOTK meljejo privatizacijski mlin. Morda so njegove obsodbe pretirane velične, morda tudi ne. Gotovo pa je odveč premišljati o tem, ali ni tam, kjer je veliko delavnosti in zagnanosti, vsak dinar vreden več kot tam, kjer so stvari le zaradi papirnate postavke, da pač so. Kaže, da v ZOTK o tem ne premišljajo. M. MARKELJ Med lansko dejavnostjo velja omeniti nadaljevanje arheološke akcije na staroslovanskem grobišču na Selih pri Dobovi, topografsko obdelavo etnoloških objektov, zapise šeg in navad v 10 naseljih ter začetek raziskave srednjeveških utrdb in pristanišča v Brežicah. Zadnje sodi v okvir družbenega dogovora za sanacijo starega mestnega jedra. Vseh akcij in dejavnosti pa je bilo v Posavju še dosti več, medtem ko je sodelovanje muzeja s kulturnimi in drugimi ustanovami segalo tudi čez republiške in državne meje. J.T. LIKOVNI CVETOBER APRILA V BREŽICAH Tradicionalna razstava likovnih skupin Slovenije bo letos na našem območju, in sicer aprila v Posavskem muzeju v Brežicah. Sodelovali bodo avtorji iz raznih krajev z deli, ki jih bo izbral strokovni odbor. Razstava bo predstavljala vrh na področju amaterskih likovnih snovanj v Sloveniji in bo gostovala v Črni gori, nato pa še na Poljskem. 9. marca 197S Kulturno mravljišče V Delavskem domu v Krškem se je lani zvrstilo 324 predstav in drugih prireditev, vseh obiskovalcev pa so našteli več kot 108.000. Poleg tega je v njem potekal glasbeni pouk, pihalni orkester je imel 90, mešani pevski zbor »Viktorja Parme" 87 in mešani pevski zbor Društva upokojencev 43 vaj. Dejavnost je bila sila raznovrstna. V domu je bilo lani 30 gledaliških, 22 glasbenih in ena baletna predstava, osem razstav, štiri zabavne prireditve in šestnajst proslav. Sporedno najbolj zapolnjen je bil junij z 21 prireditvami, potrebno pa je vedeti, da je bila takrat v Krškem zaključna prireditev tradicionalnega srečanja dramskih skupin Slovenije. Vse te prireditve sije ogledalo nekaj nad 34.000 obiskovalcev. Kajpak je vse leto v domu deloval tudi kino, 239 filmskih predstav pa si je ogledalo skoraj 59.000 ljudi. Seminarjev, tečajev, predavanj in drugih oblik družbenopolitičnega izobraževanja, ki so zapolnjevale urnik Delavskega doma, pa je obiskovalo okoli 15.400 udeležencev. DOLENJSKI LIST ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA 2ELEZNIŠKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA NOVO MESTO TOZD ZA PROMET NOVO MESTO, KOLODVORSKA 1 NOVO MESTO OBVEŠČA potnike, da bo v sredo, 4. aprila 1979, zapora proge na km 77.525 med postajališčem Kandija in postajo Novo mesto. Zapora proge bo od 4. 4. 1979 od 8. ure in predvidoma do 5. 4. 1979 do 2. ure in to zaradi prestavitve nosilne betonske plošče za podvoz proti stadionu. V tem času bodo vsi vlaki, ki prevažajo potnike proti Beli krajini (smer Metlika in obratno) končali oziroma pričeli vožnjo na postajališču KANDIJA; vsi vlaki s prevozom potnikov za smer Ljubljana in Sevnica in obratno pa bodo pričeli oziroma končali vožnjo na postaji Novo mesto. Za potnike, ki bodo potovali skozi Novo mesto (iz smeri Ljubljana za smer Metlika in obratno), bo vpeljan nadomestni avtobusni promet med Novim mestom in Kandijo ter obratno. Nadalje obveščamo potnike, da ne bo nadomestnega avtobusnega prevoza: Novo mesto-Kandija-Novo mesto namesto vlaka z odhodom iz Novega mesta ob 14.15 in z odhodom iz Kandije ob 14.21. Ponovno obveščamo potnike, naj vstopajo na vlake proti Metliki v Kandiji oziroma naj vstopajo na vlake proti Ljubljani in Sevnici v Novem mestu, ker vlaki ne bodo čakali na lokalne, temveč le na tranzitne potnike. Prosimo za razumevanje) KOMUNALNO PODJETJE KOMUNALA Kočevje, Tesarska 10 Objavlja javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev in sicer: - TRAKTOR V VOZNEM STANJU, izklicna cena 20.000.00 din - TRAKTOR V NEVOZNEM STANJU, izklicna cena 10.000,00 din -STROJ ZA IZDELAVO BETONSKE OPEKE VIBROBLOC - ROSAKOMETTA, izklicna cena 50.000.00 din - BETONSKI MEŠALEC 250 LITROV 2.000,00 din - TOVORNI AVTO FAP 7,51 v voznem stanju 50.000.00 din Licitacija bo 13. aprila 1979 in sicer za družbeni sektor ob 8.00 in za privatni sektor ob 9.00 in sicer na sedežu podjetja: Komunalno podjetje Kočevje — Tesarska 10. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek. Pred licitacijo je plačati 10-% polog. ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV Bršljin 63 NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge: - KNJIGOVODJA i zobrazba: ekonomski tehnik; - VODJA STROŠKOVNEGA KNJIGOVODSTVA izobrazba: ekonomist; - ANALITIK izobrazba: diplomirani ekonomist ter aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika; - KONTROLOR III izobrazba: elektrotehnik šibkega toka; REFERENT ZA KODIRANJE IN ŠTEVILČENJE izobrazba: strojni ali elektro tehnik; - DELOVODJA LAKIRNICE izobrazba: V K ličar ali delovodska šola kovinarske smeri in 2 leti prakse; - ELEKTROMEHANIK II izobrazba: KV elektromehanik; - KLJUČAVNIČAR II izobrazba: KV ključavničar; - UREJEVALEC ORODIJ izobrazba: VK ključavničar. Rok za vložitev prijave je 15 dni. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po sprejemu sklepa. Poseben pogoj je poskusno delo. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA V IMP DO LIVAR, IVANČNA GORICA 91, objavlja naslednja prosta dela in naloge: I. TOZD HLADNO VODNE A RMA TURE, Ivančna gorica 1. KLJUČAVNIČARJA-2 2. STRUGARJA-2 3. AVTOMEHANIKA-2 Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še: Pod tč. 1: poklicna šola kovinske stroke z izpitom in eno leto delovnih izkušenj. Poizkusna doba je en mesec. Pod tč. 2: poklicna šola kovinske stroke z zaključnim izpitom in eno leto delovnih izkušenj. Poizkusna doba je en mesec. Pod tč. 3: poklicna šola avtomehanske stroke z zaključnim izpitom in eno leto delovnih izkušenj. Poizkusna doba je en mesec. II. TOZD LIVARNA BARVNIH KOVIN, Ljubljana, Gal je vica 266 1. VEC NK ALI PK DELAVCEV za delo v livarni Kandidati morajo poleg splošnih pogojev opraviti enomesečno poizkusno dobo. III.DELOVNA SKUPNOST DELOVNE ORGANIZACIJE LIVAR, Ivančna gorica 1. STROJEPISKA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti še opravljeno dveletno administrativno šolo z odličnim znanjem strojepisja. Praksa je zaželena. Poizkusna doba je en mesec. Nastop je mogoč takoj ali po dogovoru. Prijave sprejema 15 dni po objavi Kadrovsko splošna služba Delovne organizacije Livar, Ivančna gorica št. 91. Prevoz z Dvora pri Žužemberku je zagotovljen z lastnim avtobusom dopoldan in popoldan, kakor tudi iz vasi Sela—Sumberk, Bič, Radohova vas. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče MATIJA FORTUN iz Damlja 4 pri Vinici Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje ter vence. Hvala tudi godbi na pihala iz Črnomlja in Francu Sebalju ter Jožetu Madroniču za poslovilne besede. Žalujoči: žena Marica, hčerki Štefka in Kristina z družino, sinova Vilko in Matija z družinama ter drugo sorodstvo a -\ Komisija za delovna razmerja delovne organizacij »INSTALACIJE", Grosuplje Adamičeva 51 objavlja prosta dela in naloge 1. STROJNEGA TEHNIKA Pogoji: — tehnična srednja šola — 3 leta delovnih izkušenj — 2-mesečno poskusno delo 2. EKONOMSKEGA TEHNIKA Pogoji: — ekonomska srednja šola — 3 leta delovnih izkušenj — 2-mesečno poskusno delo 3. VEC NK DELAVCEV ZA PRIUCITEV pri montaži instalacij centralne kurjave, vodovoda in prezračevanja Pogoji: — šolska izobrazba ni predpisana, pogoj pa je starost 15 let — 1-mesečno poskusno delo Delovna organizacija ima še prosta naslednja UČNA MESTA: — monter ogrevalnih naprav — monter vodovodnih naprav — monter klimatizacijskih naprav — stavbni klepar — izolater — strojni ključavničar Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: ..INSTALACIJE", Grosuplje, Adamičeva 51. m ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi našega dragega STANKA ŠTAMCARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili ob tej težki izgubi. Hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, častnim stražam, obema govornikoma za poslovilne besede, traktoristom za ganljivo slovo, gasilcem za poslednje spremstvo, župniku in pevcem ter vsem sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Danica s sinom, mama, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo Štatemberk pri Trebelnem, dne 21. februaija 1979 ZAHVALA V 71. letu starosti meje za vedno zapustil dragi brat LEOPOLD BARBORIC iz Žihovega sela V svojem življenju je bil zelo živahen in dobrodušen, človek. Iskreno se zahvaljujem vaščanom in prijateljem, ki ste mi v najtežjih trenutkih izkazali vso pomoč. Posebno se zahvaljujem nečaku Jožetu z družino, ki je pokojnemu dal vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi mu ublažil bolečine. Hkrati se zahvaljujem župniku za obisk na željo pokojnega. Vsem ostalim pa hvala za izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje. Žalujoči: sestra Micka in Jože z družino. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila ANA JANŽEKOVIČ roj. Kostelc iz Berčič pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili pokojnico na zadnji poti. Posebna zahvala godbi na pihala iz Metlike in župniku za opravljeni obred. Vsi njeni POPRAVEK CESTNO PODJETJE NOVO MESTO DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B popravlja zahtevana pogoja za finančnega knjigovodjo in sicer v naslednjem: Pogoja: — srednja izobrazba ekonomske smeri — štiri leta delovnih izkušenj v finančni stroki Ostalo besedilo ostane enako. m d ŠPORTNI KOMENTAR Tudi za ceno zmage Ni še dolgo tega, kar so košarkarski delavci in igralci Košarkarskega kluba Beti iz Metlike dvignili kozarce in nazdravili 10. rojstnemu dnevu najbolj priljubljenega belokranjskega kluba, ko se ie do navijačev prikradla Vest, da je klub, že drugič v desetletju, tik pred razpadom. Vendar se je kaj kmalu Ugotovilo, za kaj gre. Nekaj košarkarjev, žal iz generacije, ki šele prihaja, je z nešportnim odnosom do deta onemogočilo treninge. Za vse je bržkone kriva košarkarska slava, ki je udarila v nezrele glave. Trener, ki je moral za vsak trening do Metlike prevoziti precej kilometrov, je poskušal najprej zlepa, nato zgrda pa spet zlepa. Pred belokranjsko trmoglavostjo je popustil: odločil se je, da čez Kolpo ne bo več prihajal. Prišlo je tako daleč, da so morali starejši igralci, pripravljeni trenirati vsak dan, nevšečni spor zagladiti tudi zavoljo tega, ker jim ni bilo vseeno, da bi KK Beti, ki je že bila med najboljšimi v republiki in je sedaj na najboljši poti, da ponovi nekdanje uspehe, ponovno padla na prvo stopničko. Beseda je dala besedo in trener se je odločil, čeravno ni bil zadovoljen z delavnostjo igralcev, da bo s treningi nadaljeval. Med drugim je zahteval tudi disciplinirano igro in športni odnos do nasprotnih igralcev in do sodnikov, pa čeravno možje pravice nimajo vedno prav. In po pogovoru, ki je pomiril obe strani, so prišli v Metliko na prvenstveno tekmo igralci Rudarja. Ponovno je presenetila vest, da sta morala sodnika, čeravno sta sama marsikaj zakuhala, izključiti iz igre kar dva preveč vroča domačina. Vzrok: obračunavanje z nasprotniki. Gotovo knjiga prekrškov metliškim košarkarjem ne more biti v ponos, še manj pa upravi kluba, ki si že desetletje prizadeva, in v veliki večini ji je to uspelo, da bi na metliških košarkarskih tleh zrastli pravi športniki. Najbrž je trener, ko se je odločal, ali bo še prihajal v Metliko ali ne, dal m tehtnico tudi tisto „obraču-navanje". Poslej ga - Metličani pravijo, da zagptovo-na Pungartu ne bo več. Tudi za ceno zmage. J. PEZEU Poražene v tridesetih minutah Končalo se je prvenstvo za moške — Kočevske odbojkarice nudile slab odpor Koprčankam — Novomeška „Krka" v prihodnji sezoni v slovenski odbojkarski ligi Konec prejšnjega tedna so prvenstvene tekme izgubile vse ekipe z Dolenjskega, razen Trebanjcev, ki bodo tekmo s Plamenom odigrali to soboto. Krka je še naprej brez zmage, Novomeščani so na četrtem, Žužemberčani na sedmem in Trebanjd na zadnjem mestu. Mlade Kočevke so na odličnem petem mestu. KRKA - MERKUR 0:3 (-5,-7,-14) Srečanje med Novomeščankami in Novogoričankami je bilo nezanimivo in sc je končalo v slabi uri. Bržkone bi tekma potekala nekoliko drugače, če bi domači trener igral samo z najboljšo ekipo, vendar je ravnal pravilno: na igrišče je poslal vse igralke, ki se tako že pripravljajo na slovensko odbojkarsko ligo. Krka: Rajcr, Boh, Zevnik, Brajer, Vidljinovič, Urbančič, Suša, Galeša, Hegcdiš, Krnc, Grabrijan. JAMA - ŽUŽEMBERK 3:1 (7,-11, 13,3) Čeravno je srečanje med Jamo in Žužemberčani trajalo samo 60 minut, je bilo zanimivo. Tokrat gostje niso igrali tako, kot znajo, tako da je bila zmaga domačinov zaslužena. Žužemberk: Kosmina, Brulec, , Škrbe, Plut, Kolarič, Muhič, Grum, Černač, Smrke. 2ELEZAR: PIONIR NOVO MESTO -3:0(10, 13, 5) Z gladkim porazom in slabim vtisom na sobotni tekmi na Jesenicah je novomeška odbojkarska če-t(ic)a končala slovensko prvenstvo 1978/79, v katerem pa se je vendarle uvrstila na solidno 4. mesto, to je še v zgornjo polovico lestvice. Zadnji poraz sam po sebi Neuspešna košarkaška sobota v soboto zvečer izgubilo Novo mesto, Kočevje in Metličani - Favoriti tekmovanjem, ekipa Novega mesta, izpadli v boju za 1. mesto pred ob upoštevanju kakovosti jeseniške odbojke ne bi bil nič hudega, če ne bi spet razkril slabe psihične pripravljenosti novomeških igralcev. Res je stranski sodnik tako rekoč Poraz v gosteh Novomeščani igrali v Izoli Kaže, da igra novomeška enajsterica najbolje proti boljšim moštvom. Minulo soboto bi lahko namreč z malo več športne sreče pripravila največje presenečenje. V Izoli je proti vodilni Obali že vodila, na koncu pa tesno izgubOa s 3:2 (1:1). Navzlic porazu je Dolenjska napredovala na predzadnje mesto. V 14. kolu so Novomeščani ponovno dokazali, da so v ligi najbolj nesrečno moštvo. Navzlic številnim dobrim igram so dosegli samo eno zmago, remizirali so z najboljšimi ekipami, točke pa so jim odnašala slabša moštva. Proti Obali so dobro igrali, spretni Lešnik pa je zatresel mrežo domačih že v 2. minuti. Izolčani so izenačili s strelom iz ll-metrovke, povedli v 2. minuti drugega polčasa, tretji zadetek pa so dosegli v 66. minuti. Za goste je bil tudi drugič uspešen Lešnik. V nadaljevanju je okoli 200 gledalcev videlo dobro srečanje, zdelo pa se je, da sta obe ekipi z doseženim rezultatom zadovoljni, tako da ni bilo več nevarnih akcij in strelov. Dolenjska: Jerman, Primc, Perhaj, Pavlin, Janežič, Žnidaršič, KrSc, Gajič, Pevec. Lešnik, Bradač, Venta in Minulo košarkarsko kolo je prineslo navijačem iz Dolenjske in Bele krajine novo razočaranje. Izgubile so vse tri ekipe: Beti z Rudarjem, Novomeščani z Litijo— Zagorjem in Kočevje z Lesonitom. Razočarali so zlasti Novomeščani, ki se po novem porazu ne morejo potegovati niti za drugo mesto. Sredi minulega tedna so vrste odigrale 12. kolo, v katerem so bile naše ekipe malo boljše. NOVO MESTO -TRIGLAV 91:86 (40:32) Srečanje med Triglavom in domačo vrsto si je ogledalo le okoli 100 ljubiteljev košarke. Videli so slabo srečanje, v katerem sta obe vrsti zanemarili obrambo in naredili kopico začetniških napak. V domači vrsti je najbolje igral Munih, ki pa je dobil od soigralcev premalo žog. Novo mesto: Munih 23, Zupevec 10, Cerkovnik 18, Ivančič 10, Plantan 8, Seničar 14. rokomet Še naprej prvi _ S skupščine RK Inles riK^re^ kratkim so se v prosto-nbniškega TVD Partizan : i„, ,gralci in člani uprave RK es- Imeli so redno letno . j ;c“»0. na kateri so pregle-• in ocenili minulo delo ter ■ grarnifOV01^* ° (*e*ovnem Pro" , i dovsi3^ so h?01’1*, da so lahko z i knt , jlm ,v minulem obdobju več 1 tu !°W- Čeravno je rokome-slabo kazalo, so uspehi dokazali, 4 ohrmf ■ 0 z mladimi vedno ri&JeJ ,.in rokomet ostaja v ' Zasln 5e naPrej Prvi šport. 3* ® to gre nedvomno zagnana™, 2 strokovnemu delu. V klubu s w • da kar 9 trenerjev, in sicer vej S™ selekcijami, v katerih vadi /00 registriranih igralcev. trenJ?1V Poclatek, da so prav vsi doimliZIasli v klubu> se pravi, da so src™*"1’ da 80 Pri klubu z vsem ^ preteklem obdobju klub ni težav z igralci, kot jih imajo dmgi ligaši; tudi denar ni bil Zasiu« vPiašanje, za kar gre cijj ] . mentorju, delovni organiza-vednJ. •’ ki je svojim .lesarjem' Pomoč'0 PrdV0l“asn0 priskočila na sk^Pj53* tudi moramo, da je bila n0 j,a lePO priznanje za šestlet-'klutvi r? • , nekdanjega predsednika šestih , ”*a.Grila, zakaj ravno v teh najlep5e u*1 ■'eji*n*es dosege* največ in odhnK ncu so izvolili nov upravni Izvoiii-’ v katerem je 33 članov. katPrH' so tucii predsedstvo kluba, v slav 7m 5° Viktor Pogorelc, Vjeko-Bair av°J°všek, Franc Lovšin, Tone JJC m Džavid Tuzovič. M. GLAVONJIC DOMŽALE - BETI 94:92 (50:48) Metliški košarkarji so v sredo zamudili še eno priložnost, da dosežejo zmago. Čeravno so domači povedli 20:4, gostje niso izgubili volje, pač pa so po minuti odmora zaigrali na vso moč in v drugem polčasu celo povedli. V izredno dramatičnem finišu je goste športna sreča zapustila in so pomembno srečanje izgubili. Beti: Gršič 17, Kremesec 18, Svinger 22, Šahmič 2, Nemanič 27 in Vergot 4. TOMOS - KOČEVJE 108:100(58:59) Vrsti sta povsem zanemarili obrambi, kar najlepše dokazuje rezultat. Srečanje je bilo ves čas izenačeno in zanimivo in šele v zadnjih minutah je domačim uspelo, da so s tremi zaporednimi točkami prišli do pomembne zmage. Kočevje: Kirn 2, Selan 4, Ambrožič 8, Baranašič 6, Grgorič 39, Papež 19, Strle 22. BETI - RUDAR 76:91 (32:41) V derbiju ekip z dna lestvice so gostje presenetljivo lahko zmagali. Medtem ko je bilo srečanje v prvem polčasu dokaj izenačeno, so Trboveljčani, ki igrajo vse bolje, v nadaljevanju s trdo obrambo in organiziranim napadom zmedli domače in vodili že za 30 točk. Zapišemo lahko, da sta morala sodnika zaradi nešportnega ravnanja izključiti kar dva domača igralca: Nemaniča in Šahmiča. NAMIZNI TENIS: ŠE DVA PORAZA Konec prejšnjega tedna so novomeške igralke namiznega tenisa igrale v gosteh z vrstnicami Obale in Goriške. Vse tri vrste so najslabše v ligi. Navzlic temu je ekipa Dolenjske doživela dva npva prepričljiva poraza in zagotovo bo edina, ki v letošnjem prvenstvu ne bo osvojila niti ene točke. Rezultati: Obala -Dolenjska 6:0 in Goriška - Dolenjska 6:1. OSTERMAN PRVI Ribniški šahovski klub je pripravil v počastitev občinskega praznika hitropotezno prvenstvo, na katerem je nastopilo 12 tekmovalcev. Po pričakovanju je zmagal mojster Osterman, ki je zbral 9,5 točke. Premagil ga je le Dolmin, remiziral pa je z Mestkom. Vrstni red: 1. Osterman, 9,5, 2. Podkoritnik 8,5, 3. Mestek 7,5, 4. Dobrnič 7, 5. Čuk 6 itd. „Beti“: Uršič 2, Medel 17, Einsidler 11, Svinger 10, Šahmič 4, Nemanič 8 in Vergot 24. LITIJA-ZAGORJE -NOVO MESTO 71:70(36:40) Oslabljeni Novomeščani so v Zagorju doživeli že šesti poraz. V slabem srečanju so bili boljši v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so igrali slabo in ena najslabših ekip v ligi, ki premore samo enega res dobrega igralca, je po taktično boljši igri zmagala. Gostje so 20 sekund pred koncem metali, zgrešili, domači pa so zavlačevali in tesno zmagali. Novo mesto: Seničar 18, Cerkovnik 6, Ivančič 20, Župevec 18, Plantan 8. KOČEVJE - LESONIT 77:89(34:45) Še eno slabo srečanje. Kočevci so proti Lesonitu zamudili lepo priložnost za zmago. V zadnjih minutah bi rezultat lahko bistveno spremenili, vendar so igrali prehitro, naredili preveč napak in gostje so zasluženo zmagali. Kočevje: Kirn 10, Gašparac 4, Ambrožič 3, Baranašič 4, Grgorič 38, Papež 12, Malinovič 2 in Strle 4. KOČEVJE ZMAGALO V počastitev ribniške^ občinskega praznika so ribniški nogometni delavci pripravili turnir v malem nogometu. V finale se je uvrstilo pet ekip, ki so osvojila naslednja mesta: 1. Kočevje, 2. Sodražica, 3. Garnizija JLA, 4. Riko in 5. dom JLA. Najboljši igralec je bil Čampa (Sodražica), strelec Petrovič (8, Kočevje), vratar pa Pančič (dom JLA). Diplome in pokal je podelil predsednik nogometnega kluba Stane Škrabec. „ukradel“ drugi set, toda rutinirana ekipa si vseeno ne bi smela med igro dovoliti prepira in živčnost, ki je ob žc tako premajhni uigranosti pobrala ves polet in željo po zmagi. Odbojka je kolektivna igra, da Novomeščani na to tolikokrat pozabljajo, je odločilna slabost. Še večja hiba pa je seveda še vedno premajhna skrb za pomladitev moštva in vzgojo naraščanja. M. L. KOPER - KOČEVJE 3:0 (1,5, 5) Koprčanke so dokazale, da so v slovenski lig res najboljša ekipa, ki bo prihodnjo sezono igrala v II. zvezni ligi. Zmagale so v rekordnem času: za zmago so namreč potrebovale le dobre pol ure. Kočevje: Ličan, Veršič, Stopar, Kljun, Širaj, Jakopin, Pogorelec in Lapuh. BRATOŽU POKAL V minulem ekipnem prvenstvu v zimski kegljaški ligi za moške so vrste dosegle lepe dosežke, med posamezniki pa je bil najboljši Dominik Bratož, la je dobro metal v vseh štirih nastopih in je zasluženo osvojil pokal. Ta čas je najboljši mož v ekipi IMV v odlični formi in je eden izmed glavnih favoritov na bodočem posameznem prvenstvu Dolenjske. N. G. KEGUALKE KRKE ŠESTE Prejšnji teden se je končalo republiško ekipno prvenstvo v kegljanju, na katerem so zmagale tekmovalke mariborskega Konstruktorja. Novomeščanke so v prvih kolih dobro metale, proti koncu pa so popustile ter pristale na šestem mestu. Če bi podrle samo 65 kegljev več, bi se lahko uvrstile na državno prvenstvo. Zmagovalke so podrle 19.204 kegljev, Novomeščanke pa 18.509. N G OBČNI ZBOR ATLETOV 23. marca so imeli atleti Novega mesta v prostorih OŠ Grm redni letni občni zbor. Razen tekmovalcev, tekmovalk in vodstva so se ga udeležili tudi predstavniki Atletske zveze Slovenije. Na zboru so prebrali poročilo in poudarili, da je bila minula sezona izredno uspešna, pogovorili pa so se tudi o delovnem programu. Vsi so menili, daje zadnji čas, da Novo mesto dobi sodoben stadion z umetno snovjo. Današnji je namreč za razmah in razvoj atletike neprimeren. T. MURN 1. kolo spomladanskega dela II. zvezne rokometne lige je napovedalo, da bosta obe vrsti, Inles in ŽRK Novo mesto, dobro igrali. To lahko potrdita že v soboto zvečer. Ribničani bodo igrali doma z Rudarjem in zagotovo bodo dosegli osmo zmago, Novomeščanke pa z Dravo, novinkami, ki so jih spomladi premagale. Štrukljeve varovanke bi morale, računajo tudi na pomoč gledalcev, v izredno pomembni tekmi zmagati. Medtem ko so odbojkarji z letošnjim prvenstvom končali, čaka novomeško Krko še en hud poraz, saj mora na srečanje k mariborskemu Braniku, ekipi, ki v letošnjem prvenstvu še ni klonila. Tudi Kočevke potujejo v Maribor, vendar jih čaka neprimerno lažja naloga, in če bodo igrale tako, kot znajo, lahko zmagajo. Kaj, kje, kdo? Nekoliko razočarani novomeški košarkarski navijači se bodo lahko potolažili v soboto zvečer. Domači igralci se bodo pomerili s Fructalom, vTSto, ki še vedno računa na drugo oziroma tretje mesto. Srečanje bi utegnilo biti zanimivo zlasti zato, ker igra v ajdovskih vrstah nekaj odličnih posameznikov. Metličani, ki so znova zdrsnili na zadnje mesto, gostujejo pri Kraškem zidarju. Če hočejo prehiteti Rudarja in Litij o-Zagorje, marajo zmagati. Glede na igralski kader, ki je sicer dokaj skromen, lahko dosežejo zmago. Gostujejo tudi Kočevci. Senjo porazov tokrat lahko prekinejo, saj igrajo z najslabšo vrsto v ligj, z moštvom Jesenic. Novomeški nogometaši igrajo v nedeljo doma. Čaka jih zelo težka tekma z novogoriškimi Vozili, ki so med najboljšimi v ligi. Če bi domači ponovili rezultat iz prvega dela, ko je bilo 1:1, bi bili z izidom lahko več kot zadovoljni. Obetaven rokometni začetek V 12. kolu II. zvezne rokometne lige—zahod so Ribničani dosegli zanesljivo zmago Izkazale so se tudi Novomeščanke, čeravno so v Ljubljani izgubile Zadnjo soboto seje začel tudi ,rokometni ples1. Medtem ko so slovenski ligaši še počivali (s prvenstvom nadaljujejo to soboto), sta vrsti iz H. zveznih lig, Inles in Novo mesto, že igrali za tofcke. Obe tekmi sta lahko navijače, čeravno je Novo mesto izgubilo, razveselili. Inles je namreč brez težav premagal konkurente za vrh, Dolenjke pa so z majhno razliko izgubile z Olimpijo, ki je tudi najresnejši kandidat za 1. mesto. na nadaljevanje v slovenski ligi, sta v Ribnici dokazali, da sta se dobro pripravili na nove boje. Precg boljše so bile Kočevke, ki so zasluženo zmagale. Jeričeva je dosegla 11 zadetkov, gostja Crnetova pa 5. M. G. iljevanja ligi je - v.' \ NEUSPEŠNA SEZONA — Čeravno so se novomeški košarkarji na letošnjo sezono zelo dobro pripravljali, jim ne gre najbolje. Njihove načrte je najprej onemogočila gripa, nato številne poškodbe in ne nazadnje šudijske obveznosti. V odigranih kolih se namreč ni zgodilo, da bi najboljša sta na Dolenjskem enkrat samkrat igrala z najboljšo postavo. Navzlic temu so Novomeščani v izredno izenačeni ligi dosegi sedem zmag in so še vedno med tistimi, ki se potegujejo za mesto pod vrhom. Na sliki je prizor s srečanja med domačo vrsto in Trigjavom, ki si ga je ogledalo 100 košarkarskih privržencev. (Foto: J. Pezelj) INLES - SLAVONIJA 25:18(16:7) Uvodna tekma nadalje prvenstva v II. zvezni dokazala, da so se ,lesarji1 na nove boje dobro pripravili. Tekma je bila ves čas zanimiva, zlasti v prvem delu, ko ie okoli 800 gledalcev lahko videlo razpoložene domače strelce. Plod odlične igre je bilo tudi vodstvo 10 golov kmalu po odmoru, za katero so bili zaslužni vsi, ki so stopili na igrišče, zlasti p mladi in vse bolj prodorni Janez Ilc. Inles: Gelze, Križman 3, D. Ilc 1, .J. Ilc 10, S. Kersnič 1, Kaljažič, Karpov 3, Andoljšek 1, Ambrožič 3, Tanko 3, Pucer 3, Kljun. OLIMPIJA -ŽRK NOVO MESTO 16:15(6:8) Rokometašice iz Novega mesta, ki bodo v drugem delu prvenstva nastopile pod novim imenom, so v Ljubljani dobro igrale, zlasti v prvem polčasu, ko so kandidatke za VTh povsem nadigrale in odšle k odmoru z dvema goloma prednosti. V nadaljevanju so gostje zaigrale še bolje, vendar sta njihovo dobro igro z nerazumljivimi odločitvami presekala sodnika, to pa so bolj izkušene Ljubljančanke spretno izkoristile in zmagale. ŽRK Novo mesto: Judež, Grgič 3, Dmitrovič 3, D. Štrukelj 1, Iličin, Sitar, Frančič 1, Bon 2, Kostanjšek 1, Turk, Mršnik 4, J. štrukelj. KOČEVJE -DOLENJSKA 32:19(18:8) Ženski rokometni vrsti iz Kočevja in Šentjerneja, la se pripravljata TURK PETI Zagrebški kolesarski delavci so pripravili minulo soboto tradicionalno dirko na krožni stezi okrog jezera Bundek, na kateri so nastopili tudi novomeški tekmovalci. Tokrat jim ni šlo najbolje, v konkurenci članov pa se je izkazal Turk, ki je prišel na cilj peti. Zmagal je Kranjčan Ropret. STOKANOVIČU ZMAGA Novomeški šahovski klub je konec minulega tedna pripravil hitropotezno šahovsko prvenstvo Novega mesta. Po zanimivih in izenačenih bojih je zmagal Marjan Stokanovič (15 točk), za njim pa so se uvrstili Pucelj (14.5), M. Picek (12,5), Materni (12), Poredoš (11,5) itd. namizni tenis KOČEVJE: MEDNARODNO TEKMOVANJE 3. kolo namiznoteniškega dvoboja sejemskih mest med moštvoma ljubljanske Olimpije in moštvom Banik OKD iz Ostrova (ČSSR) bo v soboto, 31. marca, v Kočevju. Srečanje bo v Domu telesne kulture, pripravili pa ga bodo domači namiznoteniški delavci. Nedvomno je Namiznoteniška zveza Slovenije, ki je organizacijo tako zahtevnega dvoboja zaupala Kočevcem, dokazala, da ceni njihovo delo in da jim zaupa tudi kot dobrim organizatorjem. A. ARKO DOLENJSKI ura ii Janko Kersnik ir P mo TISOČLETNI ZAPISI V GLINI Iznajdba pisave je eden najpomembnejših duhovnih dosežkov v zgodovini človeštva. In ko iščemo najstarejši pisani dokument pri nas, ne moremo mimo dveh klinopisnih glinastih ploščic, kateri hrani novomeška Študijska knjižnica. Ploščici sta popisani s klinopisno pisavo, ki je nastala na ozemlju Mezopotamije pred dobrimi pet tisoč leti; razvili so jo Sumerci. Od njih so pisavo prevzeli mnogi narodi Bližnjega vzhoda in tudi graditelji ter prebivalci starodavnih Niniv. Od tam sta namreč obe novomeški ploščici. Ambasador Mirko Jakše, Novomeščan po rodu, je na prošnjo Boga Komelja, ki je želel obogatiti knjižnico, prinesel oba omenjena primerka klinopisne pisave v Novo mesto. Večjo pološčico je kupil od prodajalcev, manjšo pa je sam pobral iz ruševin, kar je seveda turistom prepovedano. Po tem lahko sklepamo, da je verodostojnost večje ploščice dvomljiva, čeprav je po drugi strani res, daje veliko izvirnih klinopisnih ploščic namesto v muzeje našlo pot v privatne zbirke, ker so nevedni domačini pobirali kulturne spomenike in jih za malo denarja prodajali turistom. Kasneje, ko je pravih zmanjkovalo, so jih začeli ponarejati. Večja novomeška ploščica je najverjetneje tak ponaredek. In kaj piše na ploščicah? Tega ne bomo nikoli izvedeli. Zapis je že zelo izbrisan, komaj berljiv, in niti strokovnjak iz Ljubljane mu ni bil kos. Poskusil je ob priložnostnem obisku razbrati zapis, vendar brez uspeha. Kljub temu da ne vemo, kaj piše, ni treba veliko ugibati. Najverjetneje gre za kakšen seznam, košček arhiva ali česa podobnega. Na sto tisoče glinastih ploščic je namreč popisanih s suhoparnim naštevanjem reči in stvari. MiM A. -~Cw—7 BfUSAL % SVETU OKOLI PREMALO JASNO - Že pred leti je tajvanska vlada izdala odlok, po katerem morajo vsi taksisti opremiti svoja vozila s taksimetri. Vlada je hotela pač stopiti na prste samovoljnemu početju taksistov, ki so prevožene razdalje ocenjevali zgolj iz praznine svojih žepov. Vse lepo in prav, a misliti da tudi to, da je pred kratkim vlada izdala nov odlok, ki zapoveduje, da morajo biti omenjeni taksimetri tudi vključeni. LJUBEZEN ZDRAVI - Avtomehanik Marcus Williams je tako strastno poljubljal svoje dekle, da ji je ob vsakem poljubu izpahnil čeljust. Lepega dne je imel tega dovolj in je sklenil, da bo lastnoročno enkrat za vselej pozdravil napako svoje ljubljene. Sunil jo je s pestjo, vendar tako nesrečno, da je morala k zdravniku, kije ljubezensko sporno čeljust naravnal. Do naslednjega poljuba! PIVSKE KOSMATINE - Na konferenci o vinu in zdravju je dunajski internist Thaler poročal o najnovejših dognanjih, ki govore o tem, da odrasel zdrav moški brez škode za svoje zdravje lahko spije 0,7 1 vina na dan, medtem ko ženska le 2 dl. Zakaj je tako, znanost ne zna odgovoriti. Prav tako ni poznan dejanski razlog še eni značilnosti pri uživanju alkohola. Po prsih poraščeni moški lahko brez škode za zdravje prenese več alkohola kot golič. Torej: pitje prilagodite dlakam na prsih. SVETI VIJAK - Nobena dlaka pa ne bo pomagala Irancem, saj je davčni vijak, pognan od svetih resnic korana, hudo pritisnil na uživalce alkohola. Trfenutno je na vsem svetu kozarec alkoholne pijače najdražji v Iranu. Kozarec dvojnega viskija stane najmanj 11 dolarjev. SMRAD - Menda se povprečna Američanka najbolj boji posilstva. Za obrambo pred tem neprijetnim dogodkom je pripravljena storiti marsikaj, pa tudi uporabiti najnovejši način zaščite. Neka tovarna ponuja ampulice s hudo smrdečo tekočino. Če žensko napade posiljevalec, je dovolj, da zdrobi ampulico in neznosen smrad ohladi nasilnega ljubimca. Poleg tega pa ga smrad izda policijskim nosovom. Ženskam je seveda na voljo steklenička nevtralizacijskega sredstva. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Naj se omenjeni madež zbriše (Slovenci smo) zadnja leta napredovali v vseh strokah; edino le v čebelarstvu ne, tu smo celo nazadovali. Nekdaj bili smo Slovenci drugim narodom učitelji čebeloreje; dandanes pa je ravno obratno. Pravi madež za nas Slovence je bilo pa to, da še svojega čebelarskega društva, ne čebelarskega lista nismo imeli. Da bi se omenjeni madež zbrisal, da bi se čebelarstvo v Slovencih zopet oživilo ter povzdignilo, ustanovilo se je lansko leto slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani, torej za vse slovenske pokrajine. Društvo zadel je pa radi poneverjanja takoj prvo leto precej hud udarec, katerega pa bode mlado, čvrsto društvo prebolelo. (Prepoved prometa) s konji iz Hrvatske je slav. dež. vlada v toliko olajšala, da se smejo konji rabiti za obmejni promet, to je, za obdelovanje kmetij,, prevažanje duhovnov1, zdravnikov i drugih po svojem poklicu, za vožnjo sejmarjev iz bližnjih krajev itd. Izkazati pa se morajo s poverilnico. (Velikanski) zrakoplov Andree z čolničkom sedaj v Ljubljani na bicikliškem dirkališču pride velikonočni ponedeljek v Novo mesto, ter bode njega vzdig tu od polu 3. do 4. ure popoludne na prostoru pred vojašnico dvigniti. Zrakoplov meri 30 metrov visočine In 64 metrov obsega. Na istem se nahajajo obročki za telovadbo, na katerih se mej vzdigom zrakoplavec Jos. Hubn^r producira. Mej posameznimi točkami svira novomeška mestna in meščanska garde godba. (Na F i 1 i p i n i h) se je pretečeno soboto in nedeljo bil vroč boj med ameriškimi četami in vstašl Po ameriških poročilih so se morali obakrat vstaši z velikimi izgubami umakniti; Amerikanci imajo le neznatne izgube. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. aprila 1899) Cela knjižnica v jukeboxu Knjige, presnete na plošče — Pol milijona strani Morda ni več daleč dan, ko bodo velike knjižnice skoraj ves svoj prostor, katerega zdaj zasedajo dolge vrste knjig, prepustile bralcem in uredile čitalnice, medtem ko bo ves knjižni fond spravljen v eni sami sobi. Tako revolucijo obeta elektronski koncem Philips, ki je v svojih raziskovalnih oddelkih razvil poseben način tiskanja videoplošč. Na nedavni tiskovni konferenci so novinarjem pokazali video ploščo s premerom 30 cm, na kateri je mogoče natisniti pol milijona natipkanih listov. Tako strahotno veliko število znakov je mogoče spraviti na mali disk le s pomočjo posebne laserske tehnike. Plošča ima 45 >000 koncentričnih krogov, na katere laser vriše podatke, tako da stopi telur na površini plošče. Ob reprodukciji plošče elektronska naprava prepoznava vrisane podatke in jih prevaja v vidne znake, se pravi potiskane strani. In še več, plošča ni uporabna le za branje, ampak tudi za tisk, saj je mogoče vsako stran takoj natisniti, če je potrebno. Tudi iskanje določenega 'podatka, oziroma strani v knjigi je nadvse hitro: laserski snop najde želeni podatek v pol sekunde, kar je zares hitro, če pomislimo, da v tem času preleti 5.760.000 delov, kolikor jih je na plošči posebej označenih. Kakšna bo torej knjižnica bližnje prihodnosti? Najbolj podobna bo sedanjim igralnim avtomatom, le da bodo v napravah namesto gramofonskih plošč video plošče. Na zaslonu bo bralec lahko sledil stranem izbrane knjige, revije, časnika ali drugega pisanega dokumenta, po potrebi pa bo dobil takoj v roke tudi fotokopijo. Seveda pa to ne pomeni, da bodo klasične knjižnice zamrle. Še vedno bodo osrednje knjižnice hranile knjige na stari način, saj je nove plošče mogoče posneti le, če so na voljo prave knjige. Rešitev prejšnje križanke «’!« AV.i. A R. k K T* F L O b 1 & — N A v A D N O S T \ & N 1 D A k 0 R. O T o AJ p. A v 1 >P L A N 1 C A >*. 1 r » p * A H :f L 1 T \ N A K_ 0 S 'j” A K 1 Sr. ■sr A G, A R. K A L K A A R A R A — S 1 K e -'v- M A L 1 K - L A R R _P| 6 T A/ 1 c A R. A K L A •v A V I G, M o N U. A G. A T A Čebela na cvetu: nekomu lep naravni prizor, drugemu hud3 nevarnost. (Foto: M. Markelj) Kdo še boji čebelice? Čebelji pik je nekaterim ljudem življenjsko nevaren " Prvo učinkovito zdravilo, ki deluje vnaprej — Pomota zdravljenje z izvlečki celih ^ želčjih teles povsem neuči^ vito. Zdravljenje z injekcijafl11 pripravljenimi iz samega strup1' pa veliko obeta. Ubogi bogataš Pretekli mesec je v 79. starosti umrl Eddie Bernsttf prgišče misli S pomladjo so se prebudili čebelnjaki in pridne žuželke so se ž,e odpravile na lov za nektarjem. Ljubitelji sprehodov v naravi se žužnjajočih delavk vesele kot znanilk lepega vremena, ni pa tako malo ljudi, katerim šum čebeljih kril nažene hud strah v kosti. Zanje je namreč vsak čebelji ali osji pik življenjsko nevaren. Modema medicina ugotavlja, da je ljudi s hudo reakcijo na žuželčje pike vse več. V ZDA, kjer so delali analizo, so ugotovili, da skoraj dva milijona Američanov ob čebeljem piku nujno potrebuje zdravniško pomoč. Prekasna pomoč je za te ljudi lahko usodna, saj se dogodi, da jim ni več mogoče rešiti življenja. Raziskovalci se že dlje časa trudijo, da bi odkrili zdravilo, ki bi preventivno delovalo. V zadnjih petdesetih letih so uporabljali injekcije z ekstrakti, pridobljenimi iz celega telesa čebel. Najnovejše raziskave pa so pokazale, da so se zdravnici pol stoletja hudo motili; te injekcije so bile brez pravega učinka. Raziskovalci univerzitetne medicinske šole John Hopkins so razvili preventivni postopek, pri katerem uporabljajo samo strup žuželk. Ko so preverjali novi postopek, so 59 pacientov razdelili v tri skupine. Prvo so zdravili z injekcijami strupa, drugo z ekstrakti čebeljih teles, tretja pa je dobivala placebo. Kasneje se je izkazalo, da je samo 5 odst. pacientov iz prve skupine huje obolelo zaradi čebeljnega pika, v drugi skupini pa kar 60 odst., ter prav toliko v tretji skupini. Raziskovalci so zaključili, da je preventivno Vsi so ena sama usta, podaljšana v kup čreves in zaključena z garnituro spolovil. S. HEDAJAT C , ^num delom brez glave ne ^aja noben človek. J. TRDINA Trikratni morilec je, kdor misel »mori. R. ROLLAND 1'MllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllM « dl af r. potovanje v karavani okrasje hrv.mesto (živil, ind.) okker tom nedotakljiv predmet dl maked. mesto ptica roparica racman ; eI brzica potomec ni zczem.kolo mstovvalr haker H. ji prijetje IS' v* fakult.za naravoslav. intehn. topoglavec ■ zvezda v škorpijonu Pari' i*' % ^ mesto v Švici lirska pesem mil žen.Blas nagon > • rasllipa vzpenjalka ■ bistvo dl m. ime stranke v ptica pevka otok v egej-morju prostor za sekanje cent kutina nord.m.ime domate m. ime okr. za inženir naSpišafiir mzgodovinai Mnameric. airvravs rim.pozdrav lahek eno-vorfi>.vnz republika v jatriki marxov sodelavec kat ji lev zmagovalec nad Hanibalom dl borišče dl delujoča snov i (■oieaHMHrt predflHutT) katerega so meščani Waw—„ , na poznali pod imenom Člove z opico. Eddie je bil nafltf* brez obeh nog; odrezal mu je vlak, ko je bil star 12 “ Odtlej se je klatil okoli ■J' invalidskem vozičku, dokler1 ni ustalil na vogalu 12. in 1; ulice, kjer je beračil. V hlad1? in vročih dnevih je ponW prazno dlan ter za nekaj vic1 in klepeta pobiral miloščin Nekega dne mu je nekdo po1 ril majhno opico, da bi berač1 Ura, ki odmerja dolgost življenja Čeprav je veliki pesnik Dante v slavnem spevu o popotovanju | P® peklu zapisal, da se je na mračno pot odpravil „na sredi | našega življenja pota“ in so kasneje literarni zgodovinarji | izračunali, da je pesnik za polovico življenjskega veka ocenil 35 | et. pa je bfla v njegovem času polna življenjska starost g sedemdesetih let izjemno redka. V povprečju so ljudje živeli | manj kot 40 let, saj so daljše življenje onemogočale vojne, I epidemije, slabo razvito zdravstvo in sploh slabi življenjski I P°8°ji- Kljub temu smemo šteti ljudi 13. in 14. stoletja za g olgovečne v primerjavi z ljudmi, ki so živeli v času železne ali i ronaste dobe, ko je povprečna starost znašala borih 18 let. 70 letih. Boljši življenjski pogoji, i fantastičen napredek medicine, razvoj S .. P^fisje v razvitih deželah sveta g življenjski vek že prestopil magi- • ■ 'i - ■* i oT 1 -mejo sedmih desetletij. Ponj en račun lažje prišel do » g vprečna starost žensk v zahodnih nujnejših sredstev za Življenj | državah in ZDA je 74 let, medtem Trideset let je Človek z opit' 1 fa moške ostaja povprečje pri vsako pomlad in poletje pl' čepel na vogalu prečepel voj« | J« 0 u ln in ducat predsedniških volite' | drugjh znanostj so Jomogo5ili) da le jeseni m spomladi je vsak je človeštvo v razmeroma kratkem leto izginil kot ptica sellViC n času podvojilo življenjski vek. Ob | tem pa sc zastavlja vprašanje, kje !s so meje življenja, koliko let človek • sploh lahko živi. g | Gerontologi menijo, da so meje || življenja, in to ne životarjenja, pač S Pa aktivnega življenja, onkraj g stoticc. „Stara leta kmalu nc bodo Kam je breznogi berač izginj leto za letom? Tega ni nihi vedel vse do njegove smrti, K se je tudi ta drobna skrivno razkrila. Človek z opico je bil nantf* pravi bogataš. Jesen in zimo) preživljal v znanih letoviščih' družbi plačanih lepotic, od zabave do druge pa so ga nosl najsodobnejše umetne nog®v beračenjem je Eddie »ustvari 1 Vcč pri 70, ampak pri 90,“ | zatrjuje britanski strokovnjak | Alex Comfort. Pri tem pač misli | na zadnje uspehe medicinske znali n°sti, ki jj je uspelo stopiti na Prste številnim boleznim, ki so j- g številnim boleznim, Ki so lepo bogastvo, v nepreml £ ,ajšale niti življenja pred dcsetlet-nah, vrednostnih papirjih ifl|, g Jem- Ko bo moderna medicina kos tovini je imel več kot pol l" 8 *udi raku, srčni kapi in možganski jona dolarjev. Njegov bair j bodo ljudje umirali res samo pravi, da je najbrž beračil ^ : sc Zaradi starosti. iz navade, ko je že obogatel. A kaj je starost? Kaj povzroča, da se človek telesno in duševno izrabi? Strokovjaki si niso edini, kaj povzroča in kako poteka naravni proces izrabljanja človekovega organizma. Posamezne raziskovalne skupine imajo pri roki različne odgovore, zanimivo pa je, da so enakega mišljenja, da je na proces staranja mogoče umetno vplivati. Vsako živo bitje ima v sebi poseben biološki mehanizem, ki so ga nazvali kar biološka ura; njeno delovanje odloča o tem, kdaj bo organizem odmrl. Biološka ura odmerja čas različno hitro za različne celice, vendar za vse enako neizprosno. Po mišljenju nekaterih geronto-logov je sedež biološke ure v jedru vsake celice, medtem ko druga skupina strokovnjakov zagovarja tezo, da so pogonska kolesca biološke ure „hormoni smrti", njihov vir pa je tako v jedrih celic kot v hipofizi. Biokemik Denham Harman je razvil teorijo, po kateri naj bi staranje organizma povzročili tako imenovani prosti radikali, delci ali nekakšni okruški celic, ki se nagnetejo okoli celic, jih maše in na neki način povzroče , .rjavenje" membrane ter uničenje celic. Manj ko je teh delcev, dlje lahko celice opravljajo svoje delo, se pravi, dlje žive. Herman torej priporoča za podaljšanje življenja predvsem primerno dieto ter uporabo antioksidantov, kot je vitamin e, za odstranjevanje prostih radikalov. Poskusi, ki jih je na osnovi teh spoznanj opravil v laboratorijih na podganah, kažejo, da nekaj resnice je v tako postavljeni tezi. Biokemik je poskusnim živalim podaljšal življenje skoraj za polovico, ko mu je uspelo popraviti škodo na celičnih membranah, povzročeno s prostimi radikali. Snovi, katere je Herman uporabil za daljšanje življenja podganam, seveda niso primerne za človeka. Podobno imajo zagovorniki teorije, da staranje povzročajo posebni hormoni, v rokah tudi kup laboratorijskih raziskav, ki govore v prid njihovemu mišljenju. Na poskusnih živalih jim je uspelo doseči dramatične spremembe v staranju z vplivanjem na žleze z notranjim izločanjem. Tihomorskemu lososu so odstranili neko žlezo, organ, ki deluje podobno kot nadledvična žleza, s čimer so dosegli, da se je življenjski red ribe podrl; losos po drstenju ni več na hitro poginil, kot je to primer v naravi. Gerontolog W. Donner Denckla je v podobnih poskusih odstranil ostarelim podganam hipofizo ter jim dajal doze tiroksina in ostalih vitalnih hormonov. Spremembe so bile močno opazne: telesne funkcije poskusnih živali so se pomladile, podgane so dobile gostejši 1 kožuh, vsak njihov gib je pridobil ~ na prožnosti in hitrosti. Tako mladostno aktivne so bile sicer stare podgane vse do pogina. Vsi ti poskusi dokazujejo, da ima človek dovolj moči in znanja, da se lahko igra z naravnavanjem biološke ure. Gotovo ni daleč čas, ko bo posegel tudi v tiktakanje jj človeške biološke ure. Toda ali bo §f ta poseg prinesel kaj več sreče j človeštvu, ni mogoče tako gotovo jjj zatrditi. Prcobljudenost, odrinje- § nost na rob družbenega dogajanja, s osamljenost - vse to gotovo ni 1 tisto, kar človek pričakuje od jj daljšega življenja. m Kaj riše brazde let? Zakaj I telo stari? Med vasjo in mestom PRED NAŠEGA DELAVCA, polproletarča, ki še vedno niha med mestom in vasjo in tovarno, moramo postaviti naloge pri izpreminjanju družbenih odnosov na vasi in dviganje kmetijske proizvodnje. Uporabiti ga moramo kot nosilca tistega revolucionarnega duha, ki ga na vasi tako pogrešamo. Da bo sposoben izpolnjevati to nalogo, ga moramo nenehno vzgajati. Ne smemo pozabiti, da pri nas proletariat še nastaja iz polkmeta in da moramo tega polkmečkega delavca pravilno vzgajati, da bo iz njega postal delavec proletarec. GLOBOKO BO TREBA zaorati, a ne samo naše njive, ampak tudi v naše stare navade. V tisoč letih se je po svetu veliko spremenilo; izumili so avtomobile, letala, radio, televizijo, traktorje, satelite in še veliko drugih stvari. Kaj pa se je spremenilo v našem zasebnem kmetijstvu? Kmet je pred tisoč leti oral z lesenim plugom, danes pa z železnim, pa še to ne povsod. KEGLJAŠKA DEJAVNOST je v Šentjerneju precej živahna, saj imajo kegljači že dva kluba, „Venček“ in „Proletarec“. Zadnji je imel pred kratkim ustanovni občni zbor. Kegljajo v gostilni Rugelj, ker nimajo svojega kegljišča. Želijo pa, da bi kegljali za šport in ne za denar ali pijačo. To bo mogoče šele takrat, ko bodo imeli svoje prostore. O STORILNOSTI veliko razpravljamo že dovolj dolgo. To je skupna naloga, ki jo moramo reševati komuna in gospodarske organizacije. Pojavi nerazumevanja pri delavcih in težnja nekaterih vodilnih uslužbencev, naj bi plačevali po učinku le delavce, so dokaz, da smo doslej premalo tolmačili. AVTOBUSNI VOZNI red, tolikokrat zaželjeni in težko pričakovani dokument vedno večjega in hitrejšega prometa, smo končno v Novem mestu le dobili. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 26. marca 1959) k - 1 »■ •» « j l ^ »♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o 1 6»' jjN; < • »Vesela sem, da • 2a^e^a Mabel, »toda gotovo nisi Pr’ .jjU b ..*,re2 posebnega vzroka?« — »Jt**1’ jetj (r,iateljica, toda Puškim in nhiti. če )e deiala Indi- janka, ki se je prestra*. okrog sebe,- ali ju res nihče ne S^/lj °i se> govori!« aV v tI,dniavi> je zašepetala jo je bodrila Mabel- ' tam Mingi ne vzet* Junitau. 65. Mabel se ji je zahvalila za svarilo, kri pa je dejala, da pojde povedat tudi stricu Kapu, se je Indijanka silno prestrašila in jo zarotila, naj tega ne stori. Povedala je tudi, da je Mabelin oče že predaleč, da bi ga lahko priklicala nazaj, in da Mingi natančno vedo, kako malo vojakov je ostalo na otočku. Še enkrat jo je nujno posvarila, potem pa se je odpravila. 66. Mabel jo je spremila do brega, kjer sta se prijateljsko poslovili. Ko pa se je vračala, je Mabel, ki je zdaj postala zelo pozorna, opazila košček rdečega blaga, ki je bil pritrjen na bližnje drevo kot nekakšna zastavica. Najprej ni vedela, kaj bi, potlej pa se ji je zazdelo bolje, če ga sname. Vzela ga je s seboj, pred svojo kočo pa je srečala poročnika Muira. '• ..til«.' '■-* VVt.',*-* k ><»i Da se še ni oženil, to je bilo pri takem značaju popolnoma umevno. Dasi se žensk ni bal, ampak lahkoživo in nebrižno pričel tu in fam majhno ljubezen, je vendar vselej resno in tehtno premišljal in presojal, kako bi bilo moči ženo in potem - otroke rediti in vzgajati, poleg tega pa svojemu životu dajati vsega, česar je vajen. In račun je bil vedno pasiven. Tako je trdno in vestno plaval ob sam-čevskem bregu, slučajnega valčka pa še ni bilo, da bi ga odnesel proti sredini. Ko se je Vrbanoj oženil, je udarila Pavlu misel v glavo, da bi bil on takisto lahko vzel to — Ančko. In samoljubje ali nekovo drugo, tajno in neopisno čustvo mu je dejalo, da bi Ančka imela morda njega rajši nego Vrbanoja. Sedaj, ko je bila izgubljena zanj, se mu je zdela tem vabnejša in to čustvo mu je raslo od tedna do tedna, od meseca do meseca. Vrbanojev zakon je bil doslej srečen. Praznovati jima je bilo skoro obletnico svoje poroke in Grobijani, ki so imeli izprva-silno veliko govoriti o tej ,jarogosposki” Ančki, so polagoma utihnili. Sem ter tja se je še vnel razgovor o novem klobuku, ki gaji je kupil sodnik za praznike in ki gaje ona — temu se je bilo čuditi — nataknila na glavo prav tako, kakor je moralo biti. Davkarjeve gospodične so tudi prav veselo pripovedovale, da gospa sodnikova, ko jih je posetila, ni vedela, ali bi sedla na desno ali na levo stran njih zofe, ki je bila, kakor so čestokrat poudarjale, pokrita z najnovejšo moderno preprogo. Samo izkušenosti davkarjeve Evfemije se je posrečilo Vrbanojevo privesti na pravi prostor, tako da nihče ni zapazil nje nerodnosti; pol ure pozneje pa je vedel to v Grobljah vsakdo, kdor je imel le količkaj razsodnosti v takih važnih rečeh. Za nekoliko mesecev pa tudi teh in enakih pravljic ni bilo več. Ančka si je pridobila dobro prijateljico - Valentinovo soprogo. Nihče ni vedel, tudi gospe sami ne, kako je to prišlo, saj je imela pl. Malijeva celo nad deset let več od Ančke, in notar tudi ni kaj rad videl tega njiju razmerja; toda navzlic vsemu je bila gospa Vrbanojeva malone vsak dan pri Valentinovi soprogi in to pogosto občevanje z mirno, izobraženo ženo ji je bilo najboljša šola. Prav iskreno pa vendar nista mogli občevati; nekova nevidna stena je bila med njima. V zadnjem času je tudi adjunkt Pavel večkrat prihajal k notarjevim. Bistro oko gospe Malijeve je skoro zapazilo, da se ti poseti vrše najgotoveje tedaj, kadar je bila Vrbanojeva pri nji, in da se Pavel ni nikdar izognil priliki, spremiti jo domov. Govorila je o teh opazovanjih tudi svojemu soprogu, toda Valentin jo je zavrnil malone osorno: ,$eži, beži! Mogoče, da ravna tako zgolj iz nagajivosti, ali pa mu je dolgčas! Resnega ni nič; ti Pavla ne poznaš; sploh pa — čemu hodi ta Vrbanojka zmerom semkaj? “ „Meni ugaja; nepokvaijena, dobra stvarca je to!“ pravi ona. „Haha!" se zasmeje Valentin. „Ti tudi poznaš še malo žensk, draga moja!“ „Gotovo ne toliko kakor ti,“ deje soproga nekoliko zbadljivo, „in tako temeljito znanje bi me tudi ne zanimalo! Kar se tiče Ančke, no, tu si ti morda kaj bolje poučen —“ Valentin se sedaj zasmeje na ves glas. „Saj veš, kako sem prej sodil in kako sodim še sedaj o tej Vrbanojevi ženitvi! Toda jaz sem eden tistih, ljudi, ki jih je lahko prepričati. Bog ti daj srečo, ljubica moja, da vzgojiš iz te Ančke kaj posebnega, nji v prid, Vrbanoju v srečo! Pavlu pa ne podtikaj slabih nakan!"----------- ,,Jaz tudi mislim, da je gospa Vrbanojeva najprej poklicana za ta častni posel,“ je rekel adjunkt prav resnega lica, ko je potihnil prvi šum. Valentin ni vedel, kako in zakaj se je v tem trenutku spomnil ravnokar omenjenega razgovora s soprogo. Vse gaje dimilo nekam neprijetno. ,,Bomo videli!" izpregovori vtem sodnik in v teh besedah je bila tudi zagotovljena njegova in Ančkina udeležba pri nameijani slavnosti. Valentin vendar ni mogel mirovati. ,,Torej - blagoslavljanje šolske zastave, zabijanje žebljev, slavnostni govor —“ „Tega boš ti govoril," zakriči adjunkt. ,,Četudi!" deje Valentin. „Potem ustanovitev gasilnega društva - banket —“ pristavi Pavel. ,Zvečer pa bal pare — v rokavicah in brez rokavic! Prosim, gospod učitelj, da ne pozabite nobene učiteljice našega okraja - vse je treba povabiti - deklet imamo premalo!" se pošali notar. „Čuješ li, prijatelj davkar? “ vzklikne doktor in-zopet potrka svojemu sosedu na rame. ,,Deklet imaš premalo, tega ti ni še nihče rekel!“ ,Ne vem, ali si pil preveč ali premalo," se razhudi davkar, dočim se drugi glasno smejejo. ..Premalo, premalo!11 se zagrohoče ranocelnik. .Zakaj če bi bil preveč — saj veš; in vino veritas — tedaj bi tudi jaz na vse kriplje trdil, da imaš tudi ti preveč - deklet!“ Davkar si ni mogel več pomagati;hudomušnemu sosedu je vrgel debelo psovko v uho, da jo je slišal samo ta, a mož-doktor je imel trdo kožo in se ni menil za take malenkosti. „Da mi zagoriške učiteljice ne pozabite!" sili poredni Valentin. ;rIaz ji bom še posebej pisal." „Dobro, dobro!" se razveseli Vrbanoj. Pavel je storil, kakor daje preslišal zadnji opazki. ,JPa gospoda Frančiška iz Babinega polja! Kajne, gospod poštar? “ vzklikne naglas. ,,Vrag ga vzemi!" zagodrnja le-ta; in ko odmeva smeh vse družbe od štirih sten, pristavi še v duhu s postranskim razkačenim pogledom na zlobnega adjunkta: ,Jn vas žnjim!" IX „Hitite, kolikor hočete, ujamem vas!“ „Ne boste me! - Nikdar ne!“ „Oh, gotovo!11 Z brzim skokom je bil preko nizkega jelševega grma tikoma pred njo, ki je prihitela okrog ovinka rebri, čez katero se je podila vsa družba. Oni so se drevili na nasprotno stran, ta dva pa sta stala sedaj sama v temni senci mladega gozda, tihega in dehtečega, kakršen se kaže le na jasen večer poznega poletja. N * * * N s s * * s s s «1 «n * s N N N > i s ! s s s * s * I s I s s s s s r POTA m sm/ poročajo KOZOLEC POGOREL - V nedeljo, 18. marca, je pogorel kozolec Marije Udovič v Jelovcu pri Bo Stanju. Kozolec je bil že star, pod njim je bilo listje, koruznica in seno. Vzroka požara niso mogli ugotoviti, ker so vaščani, ki so pomagali pri gašenju, vse preveč skrbno pospravili. Škode je za 6.000 din. OBOK POPUSTIL - 20. marca so most v Šmarju pri Šentjerneju zaprli za avtobusni in tovorni promet. Ugotovili so namreč, da na slikovitem kamnitem mostu popušča obok ter da je težji promet ogrožen. K SODNIKU - Krški miličniki pa so imeli v nedeljo zvečer opravke s 25-letnim Vladom Gracarjem iz Semiča pri Krškem. V gostilni Tri lučke je razbijal steklenino. Moral bo k sodniku za prekrške. »Bolnika” sta prespala za rešetkami Krški miličniki so v ponedeljek zjutraj pridržali 29-letne-ga Ibrahima Kalabiča, ki je popival v hotelu Sremič. Ko je začel razgrajati, so ga nagnali. Pri recepciji mu je nenadoma postalo slabo, poklicali so zdravnika, ki pa je ugotovil, da slabost ni prišla od bolezni ampak od pijače. V nedeljo pa so z rešilcem pripeljali v novomeško bolnišnico 28-letnega Stanislava Viranta iz Novega mesta. Dežurni zdravnik je hitro ugotovil „diagno-zo“: preobilje vinske kisline. Virant se je drl, valjal po tleh in preklinjal. Tudi zanj so poskrbeli miličniki. Oba „bolni-ka“ čaka sodnik za prekrške. ZA NJIM OSTALO RAZDEJANJE * V petek je bilo na Jablanici pri Sevnici vlomljeno v vikend Jožeta Habjana iz Sela pri Žirovnici. Vlomilec je vdrl skozi okno v shrambo, kjer je vse razmetal in razbil steklenino. Kaže, da v drugih prostorih ni biL Odnesel ni ničesar, za njim pa je ostalo razdejanje. OB POLN OTROŠKI HRANILNIK V nedeljo.zvečer je Ivanka Akrap iz Zaprešiča parkirala osebni avto na parkirišču v Cateških Toplicah. Pozabila je zakleniti zadnja vrata. Tat ji je odnesel plašč in otroški hranilnik • zagrebške Privredne banke, v katerem je bilo za okoli 2.000 din -> prihrankov. Življenje na ribniški račun? Gre tudi za 13 milijonov dinarjev, ki naj bi se brez vsakega dogovora ali samoupravnega sporazuma prelili iz ribniške v ljubljansko Žičnico Med spisi, ki jih je v svojem lanskem poročilu posebej omenil Janez Picek, družbeni pravobranilec samoupravljanja za občini Kočevje in Ribnica, je tudi zadeva Žičnice Slovenijalesa iz Ljubljane oziroma njenega ribniškega tozda. Slednji se uradno imenuje Tozd zračne in procesne tehnike Ribnica. Ljubljanski družbeni pravo- podjetniško ter v celoti omeje- branilec samoupravljanja je bil obveščen, da je prišlo v Žičnici leta 1977 do reorganizacije ter da so bili ustanovljeni 3 tozdi, med njimi eden v Ribnici. Ker registracija novega organiziranja ni stekla, je aprila 1978 podal pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti. Sporazum je bil sklenjen, zato se postopek ni nadaljeval. Ker pa delovna organizacija Žičnica po tej pomirjevalni injekciji registracije ni izpeljala naprej, se še naprej obnašala vala samoupravne pravice tozda v Ribnici, so Ribničani zahtevali poseg družbenega pravobranilca samoupravljanja. NEDELJSKA VRSTA - Lastniki avtomobilov obiskujejo otoško avtopralnico najraje ob petkih, sobotah in nedeljah, in nekajkrat se je zgodilo, da so v enem dnevu oprali, čeravno stane njihova storitev 40 din, tudi do 70 avtomobilov. Avtopralnica pa bo začela kmalu samevati. Konkurenco je dobila v toplih dneh ter spretnih in *krp ter vode vajenih rokah voznic, sovoznic ali voznikov. PO DOLENJSKI DEŽELI a Pred dnevi je neka oreška gospodinja iz shrambe zaslišala skrivnostno škrabljanje in premikanje. Ko je pokukala vanjo, se je znašla iz oči v oči z neznancem. Zenska je odprla vse registre, njene klice na pomoč so takoj zaslišali sosedje. Nepridiprav jo je pred premočjo ubral čez drn in strn. • V četrtek okoli 19. ure so prebivalci Ulice Ivana Roba v Novem mestu namesto večerje zaužili polno mero strahu. Delavci Geodetike iz Zagreba so na gradbišču IMV razstreljevali skale in kamenje je deževalo na bližnje stanovanjsko naselje. Na strehah treh hiš je razbilo opeko. Nekaterim je res dovoljeno prav vse. • Pred dnevi je iz skladišča pri Starem gradu, ki ga obnavlja (grad namreč) Tovarna zdravil Krka, izginilo 500 kilogramov betonskega železa. Med brati je je vredno 6.000, kar ni dovolj za en srebrn jedilni pribor. Po sledeh so ugotovili, da je tat železnino odpeljal s traktorjem. Vse kaže, da si potomci nekdanjih tlačanov ne žele prav posebno obnove porušenih gradov. „Ne jemo pasjega mesa!” Roma iz Žabjaka ukradla in ubila nemškega ovčarja, ki je stražil pridelke — Zaporni kazni Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je pred dnevi obsodil 28-letnega Bojana Brajdiča iz Žabjaka na tri, 33-letnega Romana Brajdiča-Muka iz Žabjaka pa na 4 mesece zapora. Obtožba ju je bremenila, da sta junija 1976 na njivi pri Velikem Lipovcu ukradla nemškega ovčarja, last Edvarda Jeršeta. Pes je bil vreden 700 din. prijavil tatvino najprej žužember-škim, potem pa še novomeškim miličnikom. Z novomeškim možem postave se je odpravil tudi v Zabjak, kjer pa je neka Romka, ne da bi jo kdo kaj vprašal, začela takoj kričati, da ,,oni ne jedo nobenega mesa, kaj šele pasje.“ Ko sta Edvard Jerše in miličnik še naprej spraševala za psa, sta zaslišala nekakšen pok. Ko sta šla za njim, sta v bližini šotora Bojana Brajdiča našla na tleh mrtvega, še toplega čuvaja. Senat je odločil, sodba še ni pravnomočna, da sta tatvine psa kriva oba Roma. Tako nakazujejo izjave prič. Bojan Brajdič je bil že kaznovan, prav tako tudi Roman Brajdič-Muko, ki je bil v času razprave celo v zaporu. Bojan Brajdič je tatvino priznal, povedal je, da ga je omenjenega dne Roman Brajdič prosil, naj gre z njim v Ambrus pri Zagradcu kupovat konja. No, kupčije nista sklenila, na poti domov sta se oglasila pri žužemberških Romih, potem pa jo preko njiv mahnila proti Zabjaku. Zadeva se je začela, ko sta v mraku na robu gozdiča opazila privezanega psa ovčarja. Psa pa je odvezal Roman Brajdič. Vzela sta ga s seboj. Tisti večer se nista vrnila v Zabjak, prenočila sta na nekem kozolcu. Po pripovedi Bojana Brajdiča sta psa naslednji dan v Zabjaku ubila. Roman Brajdič-Muko pa je zatrjeval, da on s psom ni imel opravka, ukradel in ubil da ga je Bojan Brajdič. Psa je na rob njive in gozda na zapuščeno avtomobilsko karoserijo privezal njegov lastnik Edvard Jerše. Ovčar je ponoči pred divjadjo in tatovi varoval poljske pridelke. Naslednjega dne pa je pritekel Jeršetov sin povedat, da psa ni več. Jerše je REZERVNO SMETIŠČE - Uradno novomeško smetišče je še vedno v Žabjaku, vse pa kaže, da se vsak dan odpirajo tudi nova, tako rekoč rezervna. Eno od teh je pod prenovljenim kandijskim mostom. Če bi bila smetišča med seboj konkurenčna, bi lahko kandijsko nudilo tako rekoč vse. Uporabne čevlje, punčko, ki odpira in zapira oči, hladilnik, ki ne hladi, kubikdrv ter delno rezervne dele za še eno obnovo mostu. V Ribnici so medtem še ugotovili, da je »centralna11 Žičnica prelila v Ljubljano 13,000.000 dinaijevr njihovega denarja, brez vsakega dogovora ali samoupravnega sporazuma. Medtem pa so imeli v Ribnici suhe žepe tako za obratno poslovanje kot za osnovne pogoje dela. Odločno so zahtevali, da se zadeva uredi, sicer bodo zahtevali osamosvojitev ali priključitev k podjetju, ki jih ne bo izkoriščalo. Janez Picek navaja, da se je po celotnem pregledu omenjenih težav že zdaj skoraj zanesljivo ugotovilo, da je bil ribniški kolektiv izkoriščan. To da je kar šolski primer. Tozd v Ribnici je s svojo proizvodnjo zračne in procesne tehnike vsa leta visoko akumulativna, Ljubljančani (DO Žičnica), ki jih je še enkrat več, pa kar naprej v izgubi in sanaciji. Omembe vredno je tudi, da so v Ljubljani v spornem obdobju zgradili in uredili kar lepe poslovne prostore, v Ribnici pa je vse ostalo po starem. Spor med Ljubljančani in Ribničani pomaga razpletati tudi ljubljanski družbeni pravobranilec samoupravljanja. PRETESNO PREHITEVANJE V četrtek zjutraj se je Alojz Lindič iz Klenovika peljal na motornem kolesu od Zbur proti Smarjeti. V križišču za Gorenjo vasjo je dohitel 80-letnega Alojza Kodeha s Sel pri Smarjeti, ki je šel peš ob desnem robu ceste. Lindič je možaka ob tesnem prehitevanju zadel in zbil na tla, sam pa odletel v jarek. Hudo ranjenega Kodeha so odpeljali v novomeško bolnišnico, nekaj prask in odrgnin ima tudi motorist. NADLEGOVAL SOSTANOVALCE V nedeljo so brežiški miličniki pridržali do iztreznitve 23-letnega Muja Šabiča, ki je zvečer razgrajal na kegljišču v Cateških Toplicah. Od tam se je odpravil v barako tamkajšnjega gradbišča, kjer je z razgrajanjem nadaljeval. S sodelavci in obenem sostanovalci se je hotel stepsti, kričal je in jih nadlegoval. Morali so poklicati marico. IZRUVAL TELEFONSKI DROG — 21. rnarca popoldne je Silvo Strojin iz Grobelj vozil traktor od Šentjerneja proti Kostanjevici. Pred odcepom za Groblje je za njim pripeljal avtobus in ustavil na postajališču. Za avtobusom je pripeljal s »princem11 75-letni Janez Dolmovič iz Vel. Mraševega in ga prehitel. Čeprav je traktorist Strojin prav takrat pravilno zavijal v levo proti Grobljam, ga Dolmovič ni opazil. Zadel je v traktoijevo prednje kolo, odkoder gaje odbilo v telefonski drog, ki je obležal izruvan. Dolmoviča je iz avta vrglo na njivo. Krpali so ga v novomeški bolnišnici, gmotne škode pa je za 25.000 din. Sicer pa je vse skupaj še en razlog za trditev, da je ravna cesta med Šentjernejem in Prekopo nevarna avtomobilistom vseh starosti. (Foto: P.MMič) Izdala ga je lastna kri Vlomilec v kočevsko pošto je, zasačen, z nožem v roki planil skozi razbito okno — Sledovi krvi do porezanih rok Pred tedni in meseci smo poročali o vlomih v kočevsko pošto in v upravne prostore SGP Zidar Kočevje. Pred kratkim so kočevski miličniki s pomočjo občanov prijeli 19-letnega E. M. ter ga predali ljubljanskim kriminalistom. 17. marca ponoči je čuvaj zagrešil še nekaj drugih „podvi- Kočevskega tiska obvestil postajo milice Kočevje, kako kaže, daje nekdo vlomil v pošto. Medtem je drug občan stražil pri vlomljenem oknu. Takrat je vlomilec z nožem v roki planil skozi razbito okno in pobegnil. Pri tem pa se je porezal. Miličniki so šli po sledovih krvi, ki so jih pripeljali v bližnji samski dom. Tam so odkrili E. M., ki je bil porezan po rokah. Kljub izgovorom so ga predali ljubljanskim kriminalistom. Domnevajo, da je od 13. novembra lani E. M. zagrešil več vlomov na pošto in v upravne prostore Zidarja, pri čemer je ukradel precej denarja in bonov za prehrano, z vlamljanjem pa je povzročil tudi precej materialne škode. Sumijo, daje gov11, ki so izvedeni v njegovem slogu. E.M. pa se izgovarja, da o vsem tem ne ve ničesar. J. PRIMC NESREČA NA GRADBIŠČU JEDRSKE Med dopoldansko izmeno se je 21. marca poškodoval pri delu na gradbišču jedrske elektrarne v Krškem Dimitrije Aldič, delavec mariborskega Tekola. Aldič je s sodelavcem postavljal viseč oder. Pri nameščanju konzole se je konstrukcija zamajala, Aldič, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, je izgubil ravnotežje in padel 7 metrov globoko. Zaradi hudih poškodb so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. V IMV kradel več kot dve leti Jože Jevnikar, obsojen na 4 mesece zapora, je izpovedal, da je začel jemati šele takrat, ko je videl, da njegovi sodelavci odnašajo na veliko Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je obsodil 33-letnejp nekvalificirane^ delavca Jožeta Jevnikarja iz Malega Bana zaradi tatvin na 4 mesece zapora. PODLEGEL V BOLNIŠNICI 16. marca je v novomeški bolnišnici umrl 54-letni Milutin Milovanovič iz Petrovca na Mlavi, ki je bil 4. marca kot sopotnik udeležen v prometni nesreči na magistrali pri Karteljevem. BALONČEK POZELENEL Ivan Mcljo, upokojenec iz Kočevja, je umrl v prometni nesreči, ki se je zgodila 21. marca ob 18.35 na Ljubljanski cesti v Kočevju. Meljo se je takrat pripeljal s kolesom izpred gostilne „Pri kmetu" in zavil v levo na Ljubljansko cesto. Ko je vozil že nekaj metrov po Ljubljanski, je za njim pripeljal z osebnim avtom Jože Petrič iz Kočevja. Po nekaterih trditvah naj bi kolesar izgubil oblast nad kolesom in zapeljal v‘ levo. Petrič se mu je umikal, a je kljub temu zadel kolesarja, da je omahnil na pokrov avtomobila ter z glavo zadel v vetrobransko šipo in desni rob strehe. Meljo je med prevozom v zdravstveni dom Kočevje podlegel poškodbam. Petriča so preizkusili z alkotestom. Ker je reagent pozelenel nad polovico, so miličniki odredili tudi odvzem vzorca krvi in urina. Avtomobilistu Petriču so odvzeli tudi vozniško dovoljenje. Sodniki so mu dokazali, daje od leta 1975 do 20. maja lani v Industriji motornih vozil, kjer je bil zaposlen, postopoma vzel in si prilastil nekaj zavornih oblog za kombi in prikolico, natične ključe za svečke, kolesne ležaje za prikolice, stikali za kombi, pokrove hladilnikov, oznake IMV kombi, zapahe za keson, amortizer za katrco, objemke, vzmeti, več kot 100 viličastih ključev, smerokaz za kombi, vzvratni ogledali za katrco, dvoje zadnjih zaključnih luči, par gumijastih tesnil za vrata, dvoje svetil za registrsko tablico, nekaj deset žarnic, 16 torbic za orodje, 15 kg matic, vijakov in podložk ter dve PREKRATKA RAZDALJA - V soboto zjutraj je Josip Hrupič iz Razdrtega vozil esebni avto proti Zagrebu. Proti Karteljevemu je zaradi okvare na motorju zmanjšal hitrost. Za njim je v prekratki varnostni razdalji vozil z osebnim avtom Ljubljančan Franc Sablič in rahlo zadel v Hrupičcv avto. Za Sabličcm je prav tako v prekratki varnostni razdalji pripeljal z osebnim avtom zdomski Turek Kerami Akgun, trčil v Sabliča in ga še bolj porinil v Hrupičcv avto. Laže ranjeni sta bili Akgunovi sopotnici, škode na železju pa je bilo za 40.000 din. PREOSTRO PREHITEVANJE -Stanislav Jaklič iz Podzemlja jo v soboto popoldne peljal dosl.tvni avto od Črnomlja proti Metliki. Ko je vozil v Podzemlju v klanec je za njiin pripeljal z osebnim avtom Anton Kralj iz Geršičcv in ga v slabo preglednem ovinku prehitel. Po prehitevanju je ostro zavil v desno, pri tem oplazil Jakličevo vozilo ter ga zrinil v jarek. Škodo so ocenili na 33.000 din. PADE1. IZ AVTA - 20. marca je Jože Zorko iz Brestanice vozil osebni avto od Senuš proti Leskovcu. Zaradi hitre vožnje ga je v leskov-škem ov inku zaneslo na levo v jarek. Vozilo seje prevrnilo na bok, Zorko pa je padel ven. Poklicali so rešilca, ki je Zorka odpeljal v brežiško bolnišnico. Škode je za 40.000 din. V ŠKARJE - V četrtek zjutraj je Dojemi Veselič iz Banjaluke peljal z osebnim avtom od Zagreba proti Ljubljani. Pri Jezeru je dohitel tovornjak in ga začel prehitevati. Takrat je nasproti pripeljala z osebnim avtom Janja Kožamclj iz Trebnjega. Močno je zavirala, vendar nesreče ni mogla preprečiti. Na pločevini je bilo škode za 65.000 din. ponjavi. Vse skupaj je vredno nekaj čez 13.000 dinarjev. Jevnikar je bil zaposlen v IMV odleta 1967. V letu 1975 je začel kot voznik viličarja postopoma jemati predmete, ki so ,.ležali razstreseni bodisi po skladišču za zaboji ali pa po dvorišču11. Stvari je mimo vratarja nosil domov in jih shranjeval v zapuščeni hiši poleg doma. Jevnikar se je zagovarjal, da do leta 1975 ni ukradel niti vijaka, ko pa je videl, da njegovi sodelavci kradejo na veliko, je pač padel pod njihov vpliv in začel nositi domov. Senat je štel Jevnikaiju kot olajševalno okolnost delno priznanje in dosedanjo nekaznovanost, zoper njega pa je bilo tudi dejstvo, da je družbeno premoženje odnašal domov polni dve leti. Senat se ni odločil za pogojno obsodbo predvsem zaradi preventivnega namena kaznovanja. V Industriji motornih vozil Novo mesto so namreč primeri podobnih tatvin zelo pogosti, kar je, mimogrede rečeno, prav rad izpovedal tudi obtoženi Jože Jevnikar. Sodba še ni pravnomočna. NA STREHO - V nedeljo dopoldne je Božena Šepetave iz Dobove peljala z osebnim avtom proti Brežicam. V Trnju je prehitro zapeljala v ovinek, začelo jo je zanašati. Avto j® zdrknil v jarek in se prekucnil na streho. Voznica — v brežiško bolnišnico, na avtu pa za 30.000 din škode. 14E2E J8S2 LIST Št. 13 (1B46) 29 marca 1979 ČETRTKOV INTERVJU Dogovarjanje ima uspeh Na nedavni skupščini občinske komunalne skupnosti se je ob sprejemanju letošnjega delovnega načrta zgodilo nekaj nenavadnega: delegati s terena niso imeli bistvenih pripomb, medtem ko so se prejšnja leta ob takih priložnostih še hudo „dajali”, kje se bo kaj gradilo. Čemu je pripisati tako enotnost in kakšne so glavne značilnosti letošnjih komunalnih del, je v pogovoru povedal predsednik komunalne skupščine Jože Kukec: Jože Kukec »Predvsem se pozna dogovarjanje pred sprejemom osnutka delovnega programa. Očitno je, da so se letos v krajevnih skupnostih več pogovarjali že prej in usklajevali interese, zato pri sprejemanju programa tudi ni bilo tega, da bi vsak vlekel na svojo stran. Razen teg3 menim, da je k temu pripomoglo odlično pripravljeno in nazorno poročilo.” — Katere težave so bile za lanskoletno delo najbolj značilne na področju komunalnih del? „Osnovne naloge iz programa za leto 1978 so bile uresničene, pač pa smo se vse leto srečevali z dvema vrstama hujših težav: ni še povsem urejeno, da bi se vsa sredstva, ki so namenjena komunali, stekala v komu- nalno skupnost, in tudi plačniki niso izpolnili dogovorjenih obveznosti. Druge težave pa so operativnega in tehničnega značaja, in sicer: ob tem, da je bil lanski program zelo obširen, hkrati pa smo imeli v občini dve večji akciji - izgradnjo Partizanske magistrale in akcijo ob konferenci mest — niso bile zmogljivosti gradbincev take, da bi vse to zmogli. Del neuresničenega programa se zato prenaša v letošnje leto. Poudarjam pa, da je bilo lani za vsa komunalna dela porabljenih preko 100 milijonov dinarjev, kar tudi ni ravno malo.” - S kolikšnimi sredstvi bo komunalna skupnost razpolagala v letu 1979 in katere so prioritetne naloge? „V letu 1979 bo predvidoma na razpolago okrog 180 milijonov dinarjev, predvsem pa bomo uresničevali dogovorjene naloge prednostnega pomena, med katere spadajo gradnje in rekonstrukcije magistralnih in regionalnih cest. To pomeni soudeležbo pri rekonstrukciji Ceste herojev v Novem mestu od križišča pri banki do ločenskeg^ mosta; modernizacijo ceste Dvor-Kočevje in modernizacijo ceste Prinovec-Šmarjeta; razen tega še prestavitev ceste Bršljin-Muhaber, pripravljalna dela za prestavitev ločen-skega pokopališča in ureditev osrednjega odlagališča smeti v Leskovcu ter urejanje mestne tržnice. Za vse to je potrebno blizu 25 milijonov dinarjev” — Katere so v organizacijskem smislu najvažnejše zadeve, ki jih boste letos predvsem reševali? „Delegati so na skupščini zahtevali, naj se turistična taksa kot vir sredstev najde v komunalnem skladu, kamor spada. Zahtevali so odgovornost glavnih onesnaževalcev okolja in pa vključitev prometne dejavnosti, PTT in Elektra v kompleksno komunalno urejanje.” R. BACER i s S * n n n ! 5 ! * N S I ! s s Mm Sr' MANJKA ZLASTI KANAL „S“ - Letos bo končan drugi del izgradnje objektov na čistilni napravi v Ločni (na sliki), vendar bo potrebno zgraditi še zbirni sušni kand ob levem bregu Krke od Novoteksa do Ločne. Zdaj, ko ni zbirnega kanala, se vse odplake izlivajo v Krko. Za zbirni kanal bi potrebovali vsaj 40 milijonov dinarjev, kijih bo potrebno še posebej zbrati z združevanjem sredstev. (Foto: Bačer) Kritika, ker denar ostaja Kmetijsko zemljiško skupnost je nujno kadrovsko okrepiti, da bo kos svojim nalogam — Več akcij se zatakne, ko gre za urejevanje lastninskih odnosov zemlje večina ostarelih, ki niti ne zmorejo več obdelave, razen tega niso zainteresirani za „no-votarije“. Na skupščini so se delegati zavzemali za obnovo vinogradov, ki bi jo morali všteti v akcijo pri oživljanju hribovskih zemljišč, vendar bi morali hkrati graditi tudi vinsko klet, sicer ne bo kam s pridelkom grozdja, ker je znano, da novi zakon V hribovitih delih občine ostaja vedno več zemljišč neobdelanih. Kmetij&a zemljiška skupnost je v minulih dveh letih namenila za oživljanje proizvodnje na teh zemljiščih 1,5 milijona dinarjev, vendar so ostali neporabljeni, ker obe zadrugi v občini nista imeli programov za izboljšavo teh zemljišč. To je ena med slabostmi preteklega dela, so opozorili delegati skupščine. Iz poslovnega poročila za le- Upoštevati je, da je med lastniki to 1978, ki je bilo v obravnavi ........... na zasedanju skupščine Kmetijske zemljiške skupnosti pretekli teden, je razvidno, da je bila skupnost prisotna in da se njeno delo pozna, vendar pa je strokovna služba številčno tako šibka, da nikakor ne more biti kos vsem nalogam. Osnovni namen novih kmetijskih zakonov je doseči večjo rodovitnost zemlje, toda minulo obdobje glede tega ni prineslo zaželenih sadov v novomeški občini. To dokazujejo sredstva, ki so ostala neizkoriščena. Doslej so bila izvedena na skoro 300 hektarih agro-in hidromelioracijska dela, kar je lep uspeh, toda v prihodnje bo glede tega vedno teže. Primanjkuje družbenih zemljišč, na katerih bi se lahko takih del lotili, s prenašanjem teh akcij na zasebno lastništvo pa so navadno velike težave. Tako so že organizirali sestanke s kmeti na Pristavici, okrog Orehovice in Mokrega polja, kjer so možnosti za izboljšavo zamočvirjenih zemljišč, vendar z izvedbo komasacij, za katere pa se zasebni lastniki zemlje ne ogrevajo. Kmetijska zemljiška skupnost pa je imela veliko dela tudi s soglasji, ki jih mora dati, kadar se gradijo objekti na kmetijskih zemljiščih. Obravnavali so 456 vlog, od katerih je bilo 360 ugodno rešenih, 43 zavrnjenih, v 41 primerih pa so stavili graditeljem pogoj: zraven zidanice mora biti vinograd. Na skupščini so predlagali tudi spremembo zakona o zaščitenih kmetijah. Zdaj velja določilo, po katerem se po smrti lastnika zemlja res ne sme deliti, toda za časa življenja lahko lastnik razdeli parcele (ali pa odproda), kolikor se mu zljubi. Na tak način se izgublja- Danes štafeta Ob 17. uri bo pred Športno dvorano program in sprejem 29. marca bo na območju novomeške občine tekla zvezna štafeta mladosti, ki ima glede na 60-letnico ZK, SKOJ in sindikatov še posebno slovesen pomen. Ob 16. uri bodo štafeto sprejeli na trgu v Šentjerneju, nato bo nadaljevala pot do novomeške tovarne 1MV, kjer jo bodo prav tako slavnostno pričakali, ob 17. uri pa bo osrednja slovesnost pred Športno dvorano. Ker je letos mednarodno leto otroka, bodo zvezno štafetno palico na tribuno prinesli otroci iz vzgojnovarstvenih ustanov in cicibani iz osnovnih šol, odnesla pa jo bo znana novomeška prvakinja v gimnastiki Jasna Dokl. Po ulicah Novega mesta bodo do mosta nosili palico taborniki, brigadirji, vojaki, športniki, delavska mladina, dijaki in mladi člani RK. V kulturnem programu pred športno dvorano bodo sodelovali razen recitatorjev še združeni pevski zbori novomeških osnovnih šol, zbor cicibanov iz varstvenih ustanov, zabavni orkester glasbene šole, tri folklorne skupine in pihalna godba iz Straže. Občani vabljeni! prepoveduje prodajo vina zaseb- jo tudi sicer zaščitene kmetije, nikom, če ne izpolnjujejo dokaj ki jih imamo v novomeški obči- ostrih pogojev. ni še 1694. ZADNJA LETA GRE HITREJE Borpi v novomeški občini ugotavljajo, da se zadnja leta kar zadovoljivo hitro rešuje njihova stanovanjska problematika v primeri z drugimi. V vseh povojnih letih do ustanovitve samoupravne interesne skupnosti je bilo ugodno rešenih 999 prošenj za dodelitev stanovanjskih posojil v znesku nekaj nad 11 milijonov din. V manj kot 5 zadnjih letih pa je bilo odobreno 325 borcem stanovanjsko posojilo v skupnem znesku preko 9 milijonov di-.narjev. Odločilna dneva 17. in 20. maj V SZDL začele priprave na referendum, kjer se bodo občani odločali za otčinski samoprispevek v korist gradnje šol in za samoprispevek, namenjen krajevni skupnosti Predsedstvo Občinske konference SZDL v Novem mestu je 21. marca razpravljalo o politični akciji in pripravi na referendum za sprejem novega samoprispevka, ko bo zdajšnji potekel. Razpravljali pa so še o dveh pomembnih dokumentih. Se približati govorico številk Na skupni seji občinske konference ZKS in občinskega sindikalnega sveta ocenili minulo akcijo 'Zaključni račun 78' — Ponekod mislili le na delitev dohodka Zadnja več kot triurna skupna seja članov občinske konference ZKS in občinskega sindikalnega sveta, ki je bila 21. marca in na kateri so največ časa posvetili akciji .Zaključni račun 78‘, je dokazala, da smo se nanjo dobro pripravili. Po uvodnih besedah predsednika primerjalnim kazalcem gospodarje-občinskega sindikalnega sveta Staneta Žuniča so delegati menili, da je bila akcija politično skrbno in dobro pripravljena. Čeravno je bilo v začetku nekaj manjših težav (zamujanje rokov ipd.), so osnovne organizacije poslovna poročila v glavnem dobro pregledale in ocenile. Zal so ponekod v razpravah preveč skrbi in moči namenili problemom delitve čistega dohodka ter premalo možnostim pridobivanja dohodka in POMOČ GORJANSKEMU BATALJONU Na nedavni skupščini občinske komunalne skupnosti v Novem mestu je bilo sklenjeno, da bo skupnost sodelovala v okviru svojih možnosti pri komunalni akciji Gorjanskega bataljona na področju, kjer je ta bataljon največ deloval, predvsem v Suhadolih. V teh krajih je bil doma tudi znani heroj Vinko Paderšič-Batreja. DOL. TOPLICE: SPORE UREJAJO DOMA V krajevni skupnosti Dol. Toplice dela poravnalni svet že 15 let. Kot ugotavljajo, ima tudi lepe uspehe, saj mu uspe okrog 90 odst. sporov zgladiti in pomiriti, tako da stranke ne hodijo po sodiščih. Na leto imajo Topličani kakih 30 spornih primerov. nja med tozdi znotraj panoge; ponekod so le bežno pogledali, kako se uresničuje srednjeročni program razvoja in izvrševanje sprejetih samoupravnih aktov in sporazumov ter dogovorov. Le dve organizaciji sta poslovali z izgubo, vendar sta jo sami pokrili iz sredstev lastnih rezerv. Ostale so poslovno leto sicer pozitivno zaključile, vendar je v večini ostanek dohodka majhen in komaj zagotavlja ustrezno oblikovanje posameznih skladov in razširjeno reprodukcijo. Ko so razpravljali o smiselnosti akcije, so menili, da bi bilo potrebno tak način obravnavanja zaključnih računov sprejeti kot nujen del politike gospodarjenja. Sindikati in osnovne organizacije ZK morajo zato vztrajati, da bodo poslovodni organi tak način prikazovanja in obravnavanja ter informiranja delavcev uresničevali ob vseh periodičnih zaključnih računih. Tam, kjer ob sprejemanju računov niso sprejeli konkretnih akcijskih programov za odpravo ugotovljenih napak, se morajo dela lotiti takoj, program pa sprejeti najkasneje do 20. aprila 1979. Med predlogi je bil tudi ta, da bi zaradi mlade novomeške industrije in mladih delavcev poslej pripravljali izobraževalne seminarje, na katerih bi se\ novinci seznanili z bistvom delitve in ostalimi ekonomskimi osnovami. V drugem delu seje so razpravljali o zahtevni in politično ta čas najbrž najvažnejši akciji v novomeški občini: o pripravah in izpeljavi referenduma za samoprispevek, s katerim bi dali osnovnemu in srednjemu šolstvu možnost, da zadiha tako, kot bi moralo. Razpravljali so tudi o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju ter o predlogu dograditve objekta za potrebe družbenopolitičnih organizacij v občini in regiji itd. j. PEZELJ ŠTUDENTSKI INFORMATOR Pri Klubu novomeških študentov deluje tudi komisija za obveščanje in propagando, ki si je v delovnem programu zastavila kar precej nalog. Prvo je že opravila: izdala je zanimivega ..Informatorja*, ki študente v uvodu seznanja z delom, načrti in uspehi Kluba, objavila pregleden delovni program KNi seznanila svoje člane z letošnjimi mladinskimi akcijami, na katere so posebno vabljeni študenti, itd. TRI VRSTE POMOČI OBČANOM Na območju novomeške občine je v začetku letošnjega leta prejemal 101 občan družbeno pomoč v poprečnem znesku 1015 dinarjev, če jim to predstavlja edini vir za preživljanje. Tako pomoč - samo kot dodatek k lastnim sredstvom -pa je lani dobivalo 150 občanov, in sicer v zneskih od 410 do 800 din. Enkratne denarne pomoči je bilo v letu 1978 deležnih veliko več ljudi, če se je izkazalo, da so take pomoči potrebni. Najvišja izplačana enkratna denarna pomoč pa je znašala 1.500 dinarjev. V večini krajevnih konferenc SZDL na območju občine so že sami obravnavali gradivo za novi samoprispevek, namenjen gradnji šol v novomeški občini, in kot so 21. marca poročali predsedniki SZDL s terena, so se v večini vodstev organizacij tudi že ogreli za akcijo. Na terenu pa se ob velikih potrebah v krajevnih skupnostih pojavlja še želja, naj bi hkrati vodili akcijo tudi za uvedbo samoprispevka v korist javnim delom po krajevnih skupnostih. Vedeti pa je treba, so poudarili v predsedstvu SZDL, da gre za dva referenduma in dve akciji. SZDL predlaga, naj bi bil občinski referendum za sprejem 1-odstotnega krajevnega samoprispevka v korist gradnje šolskega prostora v občini (preko 70 milijonov din investicij) 17. maja v združenem delu za vse zaposlene, 20. maja pa za ostale krajane v krajevnih skupnostih. Ta dan, 20. maja, pa bodo v večini krajevnih skupnostih izvedli še referendum za 1-odstot-ni samoprispevek, namenjen javnim delom na ožjem domačem območju. Pred obema referendumoma bodo tako v združenem delu, kot po krajevnih skupnostih javne razprave, na katerih bodo občani lahko dajali pripombe k programom, za katere bodo prispevali denar. Predvsem bo potrebna dobra obveščevalna akcija, da bo vsak vedel, za kaj se odloča, kam bo šel njegov dinar in kaj bo to pomenilo za občino, gospodarstvo in mlado generacijo. Novomeška kronika ZA ŠTAFETO NARED Na 9. seji predsedstva občinske konference ZSMS Novo mesto so člani razpravljali o pripravah na izvedbo referenduma za samoprispevek, ki bo namenjen izgradnji izobraževalnih kapacitet, in sklenili, da morajo v tej akciji sodelovati z vsemi močmi, pogovorili so se o družbenem dogovoru o štipendiranju, pripravah na letošnje mladinske delovne akcije in na koncu dokončno sprejeli program za sprejem štafete mladosti, ki bo v novomeško občino prispela 29. marca. SO IZBRUHNILI STUDENCI? - Na Ragovski cesti je začel sredi glavne ceste teči majhen potoček izpod poločnika, podoben pojav pa je tudi v Pugljevi ulici, ker gre najbrž za komunalno napako, ne pa za nenaden izbruh studencev pod površino asfalta, si občani želijo, da bi pomanjkljivost čimprej odpravili. OB PONEDELJKIH JE NAJHUJE - Pomanjkanje parkirišč v mestu je iz dneva v dan večje, ob ponedeljkih dopoldne pa so z avtomobili zasedeni še prostori, kjer je parkiranje prepovedano. Zgodi se, da se avtomobilist vozi 20 minut po ulicah mesta, preden dobi prostor. PLINSKA KRIZA JE MINILA - V Novotehninem skladišču plina imajo zadnje čase vselej na razpolago plin za gospodinjstvo in zelo redko se zgodi, da stranka odide praznih rok. Pač pa je dostop do prodajalne preslabo označen, odkar gradijo ceste in je vsenaokrog razkopano. NISO SAMO BESEDE - Glede rekonstrukcije Ceste herojev v Novem mestu je upati, da bo akcija le stekla v letošnjem letu, kot je bilo planirano. Te dni je bil na občini sklican sestanek predstavnikov vseh delovnih organizacij in služb, ki so pri tej gradnji prizadeti in zainteresirani. Pogovarjali so se o možnostih, da bi sc dela lahko čimprej začela. PRECEJ NOVIH MEŠČAN-ČKOV - V minulem tednu so v novomeški porodnišnici rodile: Zdenka Žibert iz Ulico talcev 9 a -Majo; Mihaela Korcnt iz Cvelbarjeve 6 - deklico; Sonja Mrak iz Jerebove 3 - Tomaža; Veselinka Mandič z Zagrebške 6 a - Dušana; Majda Zavrl z Zagrebške 14 - Marka in Marija Trelc iz Segove 25 - Jurija. NOVO NA TRŽNICI - Medtem ko je bil živilski del tržnice v ponedeljek kar dobro založen z zelenjavo in sadjem, so prodajali tudi sadike cvetja, čebulček in spomladanske šopke. Nove stojnice pa so se pojavile pod kostanji, kjei je nekdo ponujal „ čudežno pripravo, s katero se pripravlja in reže krompir. Dobiti je bilo tudi veliko izbiro vezenih prtov raznih velikosti in barv po različnih cenah (od okro;. 200 do 500 dinarjev) pa torbice, konfekcijo, suho robo itd. Ena gospa je rekla, da je v pripravi občinski odlok o prepovedi gojitve psov, konj in drugih domačih živali za občane, ki ne posedujejo lastne zemlje. Zanima pa jo, kake lahko občani z zelo majhnim osebnimi dohodki zidajo hiše ir vikende, pa jih nihče ne vpraš; - od kod? SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO Novo mesto, Prešernov trg št. 8 Na podlagi 12. člena statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in pristojnostih skupščine, izvršilnega odbora in drugih organov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št. 14/78) ter v skladu z določili pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve (SDL št. 14/75 in 9/77) in finančnega načrta sklada združenih sredstev za stanovanjsko graditev za leto 1979 razpisuje odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto VI. NATEČAJ za zbiranje zahtevkov za posojila iz sklada združenih sredstev za stanovanjsko graditev, ki jih delovne in druge organizacije združujejo v skladu z določili samoupravnega sporazuma in aneksa k temu sporazumu o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje 1977 - 1980 pri LB - Temeljni dolenjski banki, poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto. Razpisujejo se naslednja posojila: 1. posojila organizacijam združenega dela in drugim organizacijam za nakup ali gradnjo družbenih najemnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve do vsote 60,000.000 din 2. posojila organizacijam združenega dela in drugim organizacijam za nakup ali gradnjo stavb za nastanitev delavcev (samski domovi) do vsote 5,200.000 din 3. posojila delavcem za nakup etažnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve do vsote 1,500.000 din 4. posojila delavcem za gradnjo zasebnih individualnih stanovanjskih hiš do vsote 12,000.000 din 5. posojila delavcem za rekonstrukcijo obstoječih zasebnih stanovanjskih hiš do vsote 1,100.000 din Razpisni pogoji: Ad 1.) Posojila za nakup ali gradnjo družbeno najemnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve lahko najamejo organizacije združenega dela in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev v skladu z določili samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje 1977 — 1980 pri LB Temeljni dolenjski banki, poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto. Organizacija ima pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima srednjeročni program za obdobje 1976 — 1980 in letni program za leto 1979 za reševanje stanovanjskega vprašanja svojih delavcev; — da gradi ali kupuje stanovanja v okviru sprejetega stanovanjskega standarda v občini; — da je sposobna vračati posojilo; — da sodeluje z lastno udeležbo, ki znaša: Za organizacijo, v kateri je bil poprečni osebni dohodek na zaposlenega v primerjavi s poprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu 1978: do 90% n*d 90% do 100% nad 100% do 115% nad 115% je najmanjša lastna udeležba organizacije 60% 65% 70% 75% Vzgojnovarstvene in izobraževalne organizacije sodelujejo ne glede na doseženi poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v letu 1978 z lastno udeležbo najmanj v višini 25 % nabavne vrednosti stanovanj. Organizacije splošne zdravstvene službe sodelujejo ne glede na doseženi poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v letu 1978 z lastno udeležbo najmanj v višini 50 % nabavne vrednosti stanovanj. Višina lastne udeležbe se računa od kupoprodajne vrednosti standardnega stanovanja, vendar največ do višine cene za m2 površine standardnega stanovanja, ki jo je potrdil pristojni organ. Organizacija, ki ponudi višji odstotek lastne udeležbe, kot se zahteva v natečajnih pogojih, ima prednost pri odobravanju posojila. Za lastno udeležbo organizacije šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija pri banki na podlagi vezave sredstev, in razpoložljivi znesek amortizacije od vloženih stanovanj v sklad stanovanjskih hiš pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto. Organizacija mora vlogi na natečaj za najem posojila priložiti: — izjavo o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto (obrazec - 1); — srednjeročni program za obdobje 1976 — 1980 (kolikor še ni bil dostavljeni) in letni program za leto 1979 reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev; — izračun poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za leto 1978 (obrazec 2); — zaključni list, bilanco uspeha in bilanco sredstev iz zaključnega računa za leto 1978; — sklep samoupravnega organa o nakupu oz. gradnji stanovanj, o najetju posojila, o zagotovitvi sredstev za plačilo lastne udeležbe in sredstev za odplačevanje posojila; — kupoprodajno pogodbo o nakupu družbeno najemnih stanovanj pri proizvajalcu z navedbo Števila in vrste stanovanj, ki jih kupuje, ter ceno za posamezno stanovanje z navedbo neto stanovanjske površine in skupno predvideno ceno za kupljena stanovanja. Prednost pri odobravanju posojil po tem natečaju imajo organizacije, ki so imele v letu 1978 nižji poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega. Odplačilna doba za posojila bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, vendar ne more biti daljša kot 20 let. Obrestna mera za posojila je 3,5 % na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 % na leto. Posojilo vrača organizacija v polletnih anuitetah. Organizacija začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje po davnajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. Organizacija lahko iz združenih sredstev samo enkrat najame posojilo za nakup ali gradnjo istih družbeno najemnih stanovanj. Ad 2.) Posojila za nakup ali gradnjo stavb za nastanitev delavcev (samski domovi) lahko najamejo organizacije združenega dela in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev v skladu z določili samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje 1977 - 1980 pri LB - Temeljni dolenjski banki, poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto. Organizacija ima pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima srednjeročni program za obdobje 1976 - 1980 in letni program za leto 1979 za reševanje stanovanjskega vprašanja svojih delavcev; — da gradi ali kupuje samska stanovanja oz. samske domove v okviru občinskega programa izgradnje samskih domov in sprejetega stanovanjskega standarda v občini; — da je sposobna vračati posojilo; — da sodeluje z lastno soudeležbo v višini najmanj 75 % od nabavne vrednosti samskih stanovanj oz. samskega doma. Višina lastne udeležbe se računa od kupoprodajne vrednosti, vendar največ do višine cene za m2 površine standardnega stanovanja v okviru družbeno usmerjene gradnje stanovanj, ki jo je potrdil pristojni organ. Organizacija, ki ponudi višji odstotek lastne udeležbe, kot se zahteva v natečajnih pogojih, ima prednost pri odobravanju posojila. Za lastno udeležbo organizacije šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija pri banki na podlagi vezave sredstev. Organizacija mora vlogi na natečaj za najem posojila priložiti : — izjavo o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto (obrazec 1); — srednjeročni program za obdobje 1976 — 1980 (kolikor še ni bil dostavljen!) in letni program za leto 1979 reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev; — izračun poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za leto 1978 (obrazec 2/a); — zaključni list, bilanco uspeha in bilanco sredstev iz zaključnega računa za leto 1978; — sklep samoupravnega organa o nakupu oz. gradnji samskih stanovanj oz. samskega doma, o najetju posojila, o zagotovitvi sredstev za plačilo lastne udeležbe in sredstev za odplačevanja posojila; — kupoprodajno pogodbo o nakupu samskih stanovanj oz. samskega doma pri proizvajalcu z navedbo števila in vrste stanovanj, ki jih kupuje, ter ceno za posamezno stanovanje z navedbo neto stanovanjske površine in skupno predvideno ceno za kupljena stanovanja; — gradbeno tehnično dokumentacijo s predračunom stroškov za gradnjo samskih stanovanj oz. samskega doma. Odplačilna doba za posojila bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, vendar ne more biti daljša kot 10 let. Obrestna mera za posojila je 3,5 % na leto. Posojilo vrača organizacija v polletnih anuitetah. Organizacija začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. Organizacija lahko iz združenih sredstev samo enkrat najame posojilo za nakup ali gradnjo istih samskih stanovanj oz. samskega doma. Ad 3.) Posojila za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini v okviru družbeno usmerjene gradnje lahko dobi: — delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto, in delavec, zaposlen pri občanu, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporablja dopolnilno delo drugih oseb in plačuje prispevek v sklad sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto, in ki namensko varčuje za stanovanjsko posojilo pri banki. Delavec ima pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje pogoje: — da nima stanovanja ali — da ima neustrezno stanovanje ali — da prebiva v družbeno najemnem stanovanju, katerega bo sprostil in predal Samoupravni stanovanjski skupnosti; — da kupuje stanovanje v okviru sprejetega stanovanjskega standarda v občini; — da sodeluje z lastno udeležbo: Če je znašal poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu 1978 nad 50 % nad 75 % nad 100 % nad 120% do 50% do 75% do 100% do 120% je najmanjša lastna soudeležba delavca v znesku vrednosti standardnega stanovanja 30% 35% 40% 45% 50% potem lahko dobi delavec posojilo v znesku vrednosti standardnega stanovanja največ do 35% 25% 20% 15% 10% Za lastno udeležbo delavca šteje tudi namensko privarčevani denar pri banki in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi tega namenskega varčevanja oz. namenske vezave sredstev. Posojilo, ki ga dobi delavec pri organizaciji, ne šteje za delavčevo lastno udeležbo. Za ceno standardnega stanovanja se upošteva znesek, določen v kupoprodajni pogodbi, vendar ta ne sme presegati cene za m2, ki jo je odobril pristojni organ za standardno stanovanje v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve. Delavec mora vlogi na natečaj za posojilo (obrazec 3) priložiti: — izjavo organizacije o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto (obrazec 1 /a); — potrdilo organizacije o prosilčevem osebnem dohodku v letu 1978 in njegovem poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece ter o njegovih obveznostih (obrazec 4) in enako potrdilo za zaposlenega zakonca oz. člana družine (obrazec 4 a); — izjavo prosilca o njegovih stanovanjskih rajmerah (obrazec 5); — izjavo prosilca o članih skupnega gospodinjstva (obrazec 6); — izjavo prosilca o izpraznitvi družbeno najemnega stanovanja (obrazec 7); — kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanja v etažni lastnini z navedbo stanovanjskega objekta, v katerem kupuje stanovanje, neto stanovanjsko površino, ceno za m2 stanovanjske površine, ceno stanovanja in rok dograditve oz. vselitve v kupljeno stanovanje; — fotokopije pogodb o namenskem varčevanju pri banki za stanovanjsko posojilo, če še niso na podlagi teh pogodb dobili stanovanjskega posojila; — fotokopije posojilnih pogodb za vsa posojila, ki so bila porabljena za nakup stanovanja. Posojila bodo odobrena do določene neto stanovanjske površine standardnega stanovanja, upoštevajoč število družinskih članov. Presežek med standardno in prekomerno stanovanjsko površino se ne kreditira. Prednost pri dodelitvi posojila po tem natečaju ima delavec, ki: — je imel v preteklem letu nižji poprečni mesečni dohodek na družinskega člana; — kupuje standardno stanovanje. Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, pri tem pa bodo upoštevana tudi posojila, ki jih je ali bo delavec dobil na podlagi namenskega varčevanja, ali ki ga je dobil pri svoji organizaciji za nakup standardnega stanovanja; v nobenem primeru pa odplačilna doba ne more biti daljša od 20 let. Obrestna mera za posojila je 3,5 % na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 % letno. Posojilo vrača delavec v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. Delavec začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz združenih sredstev za nakup istega stanovanja v etažni lastnini. Ad 4.) Posojilo za izgradnjo zasebne individualne stanovanjske hiše lahko dobi delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri LB - Temeljni dolenjski banki Novo mesto, in delavec, zaposlen pri občanu, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporablja dopolnilno delo drugih oseb in plačuje prispevek v sklad sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto. Delavec ima pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje pogoje: — da nima stanovanja ali — ima premajhno ali neustrezno stanovanje ali — da prebiva v družbeno najemnem stanovanju, katerega bo sprostil in predal Samoupravni stanovanjski skupnosti; — da še ne prebiva v stanovanjski hiši, za katero prosi posojilo; — da gradi zasebno stanovanjsko hišo s standardno velikostjo; — da ima do dneva razpisa tega natečaja zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene III. gradbene faze, oz. zgrajeno betonsko ploščo za postavitev montažne stanovanjske hiše; — da se gradnja stanovanjske hiše izvaja v celoti z odobreno gradbeno-tehnično dokumentacijo; — da bo stanovanjska hiša dograjena in sposobna za vselitev najkasneje do 31. 12. 1980. Izjemno lahko v letu 1979 pridobi posojilo za dograditev vseljene novozgrajene zasebne stanovanjske hiše socialno ogroženi delavec, ki se je iz upravičenih razlogov naselil v nedograjeno zasebno stanovanjsko hišo, za katero še ni dobil namenskega posojila iz sklada združenih sredstev, pod pogojem če: — prebiva v garaži ali kletnih prostorih ali — prebiva v neizdelanem stanovanju v etaži. Za socialno ogroženega delavca šteje: delavec, katerega skupni mesečni poprečni dohodki vseh družinskih članov v preteklem letu niso presegali 50 % poprečnega mesečnega dohodka delavca v SR Sloveniji za preteklo leto in ki predlože potrdilo o socialni ogroženosti družine, katero izda Center za socialno delo Novo mesto. Lastna udeležba delavca: b. ureja sanitarne naprave c. ureja ogrevalne naprave 50% 50% 15.000 din 30.000 din Če je znašal poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s poprečnim mesečnim dohodkom v SRS v letu 1978 je najmanjša lastna udeležba delavca v znesku vrednosti druž. stan. hiše potem lahko dobi delavec posojilo v odstotku od vrednosti standar. druž. stan. hiše največ do do 50 % 40 % 30 % v nad 50% do 75% 45% 20% nad 75% do 100% 50% 15% nad 100 % do 120 % 55 % 10 % nad 120% 60% 5% Za lastno udeležbo delavca šteje tudi namensko privarčevani denar pri banki in posojilo, ki ga dobi. delavec na podlagi tega namenskega varčevanja oz. namenske vezave sredstev. Posojilo, ki ga dobi delavec pri organizaciji, ne šteje za delavčevo lastno udeležbo. Za izračun vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše služi kupoprodajna vrednost standardnega stanovanja v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve v občini Novo mesto, vendar ne sme presegati cene za m2 stanovanjske površine standardnega stanovanja, katero je odobril pristojni organ. Če gradi delavec individualno družinsko stanovanjsko hišo na zemljišču izven okvira družbeno usmerjene ali organizirane stanovanjske graditve, se uporablja cena za m2 standardnega stanovanja, zmanjšana za 20 %. Delavec, ki gradi individualno družinsko stanovanjsko hišo izven okvira občinskega programa organizirane stanovanjske graditve, lahko dobi posojilo, izračunano po določilih v prejšnjem odstavku, zmanjšano za 20 %. Delavec mora vlogi na natečaj za posojilo (obrazec 3/a) priložiti: — izjavo organizacije o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto (obrazec 1 /a); — potrdilo organizacije o prosilčevem osebnem dohodku vletu 1978 in njegovem poprečnemu osebnem dohodku za zadnje tri mesece ter o njegovih obveznostih (obrazec 4) in enako potrdilo za zaposlenega zakonca oz. člana družine (obrazec 4/a); — izjavo prosilca o njegovih stanovanjskih razmerah (obrazec 5); — izjavo prosilca o članih skupnega gospodinjstva (obrazec 6); ~ izjavo prosilca o izpraznitvi družbeno najemnega stanovanja (obrazec 7); ~ izjavo prosilca o preselitvi v novozgrajeno stanovanjsko hišo do 31. 12. 1978 (obrazec 8); — gradbeno dovoljenje za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše z vso gradbeno-tehnično dokumentacijo; — predračun stroškov in vire sredstev za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše; — fotokopijo pogodb o namenskem varčevanju pri banki za stanovanjsko posojilo, če še niso na podlagi teh pogodb dobili stanovanjskega posojila; — fotokopijo posojilnih pogodb za vsa posojila, ki so bila porabljena za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše; — zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. solastništvu stavbne parcele, na kateri gradi stanovanjsko hišo. Posojila bodo odobrena do določene neto stanovanjske površine standardnega stanovanja, upoštevajoč število družinskih članov. Presežek med standardno in prekomerno stanovanjsko površino se ne kreditira. Prednost pri dodelitvi posojila po tem natečaju ima ob enakih pogojih delavec, ki: — je imel v preteklem letu nižji mesečni dohodek na družinskega člana; — nima stanovanja oz. ima neprimerno ali neustrezno stanovanje; — prebiva v družbenem najemnem stanovanju, katerega bo sprostil in predal Samoupravni stanovanjski skupnosti; — gradi stanovanjsko hišo v okviru občinskega programa družbeno usmerjene ali organizirane gradnje; — gradi stanovanjsko hišo ob upoštevanju elementov za standardno stanovanjsko hišo; ~ gradi stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda; — ima stanovanjsko hišo, ki je zgrajena do višje gradbene faze; ~ namensko varčuje pri banki za stanovanjsko posojilo. Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, Pri tem pa bodo upoštevana tudi posojila, ki jih je ali bo delavec dobil na podlagi namenskega varčevanja, ali ki ga je dobil pri svoji organizaciji za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše, vendar v nobenem primeru ne more biti daljša od 20 let. Obrestna mera je 3,5 % na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 % letno. Posojilo vrača delavec v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. Delavec začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz sklada združenih sredstev za gradnjo iste individualne družinske stanovanjske hiše. Ad 5.) Posojilo za rekonstrukcijo obstoječe zasebne stanovanjske hiše ali stanovanja lahko dobi delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto, in delavec, zaposlen pri občanu, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporablja dopolnilno delo drugih oseb in plačuje prispevek v sklad za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto : a- za rekonstrukcije, s katerimi se poveča stanovanjska površina oz. število stanovanjskih prostorov, vendar samo v okviru standardnega stanovanja; za ureditev ali modernizacijo sanitarnih naprav; c. za ureditev ali modernizacijo ogrevalnih naprav. Delavec ima pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje Pogoje: ~ da ima premajhno ali neustrezno stanovanje ali — da nima sanitarnih naprav oz. ima neustrezne sanitarne naprave ali ~ da nima ogrevalnih naprav oz. ima neustrezne orgevalne naprave; ~ da je lastnik oz. solastnik stanovanjske hiše ali stanovanja, ki se bo s posojilom rekonstruiralo; ~ da sodeluje z lastno soudeležbo. Če delavec izvaja: a- rekonstruukcijo stanovanjske hiše mora zagotoviti lastno udeležbo od predračunske vrednosti investicije najmanj 50% lahko delavec dobi posojilo največ do 50.000 din Delavec mora vlogi na natečaj za posojilo (obrazec 9) priložiti: — izjavo organizacije o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto (obrazec 1 /a); — potrdilo organizacije o prosilčevem osebnem dohodku v letu 1978 in njegovem poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece ter njegovih obveznostih (obrazec 4) in enako potrdilo za zaposlenega zakonca oz. člana družine (obrazec 4/a); — izjavo prosilca o njegovih stanovanjskih razmerah (obrazec 10); — izjavo prosilca o članih skupnega gospodinjstva (obrazec 11); — zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. solastništvu stanovanjske hiše oz. stanovanja, v katerem bo opravljena rekonstrukcija; — gradbeni načrt s predračunom in gradbenim dovoljenjem za rekonstrukcijo stanovanjske hiše, za ureditev sanitarij in ogrevalnih naprav oz. potrdilo upravnega organa skupščine občine Novo mesto, da za manjše preureditve ni potrebno gradbeno dovoljenje. Posojila za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš in stanovanj bodo odobrena do določene neto stanovanjske površine standardnega stanovanja, upoštevajoč število družinskih članov, ki v njej prebivajo. Prednost pri dodelitvi posojila po tem natečaju ima ob enakih pogojih prosilec, ki: — ima nižji osebni dohodek na družinskega člana; — ima premajhno ali neustrezno stanovanje. Odplačilna doba bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, vendar ne more biti — za posojila do 30.000,—din daljša kot 5 let, — za posojila do 60.000,—din daljša kot 7 let, — za posojila nad 60.000,— din daljša kot 10 let. Obrestna mera za posojilo je 4 % na leto. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz sklada združenih sredstev za rekonstrukcijo iste stanovanjske hiše oz. stanovanja. Druga določila: Natečaj za posojila traja : — za posojila pod zap. št. 1 in 2 do 31. 12. 1979 — za posojila pod zap. št. 3, 4 in 5 do 25. 4. 1979 Vloge za posojila, dospele po tem datumu, in nepopolne vloge ne bodo obravnavane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto — Novo mesto, Prešernov trg št. 8, priti., soba št. 11, vsak ponedeljek in petek od 8. do 13. ure ter vsako sredo od 8. do 15. ure, kjer prejmejo interesenti tudi podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem in vse potrebne obrazce. Sklep o odobritvi posojila ali zavrnitvi vloge bo sprejel odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj. Zoper sklep odbora je dopustna pritožba v roku petnajst dni po njegovem prejemu na izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto; sklep izvršilnega odbora je dokončen in zoper njega ni pritožbe. Udeleženci, ki bodo na natečaju uspeli, bodo sklepali posojilne pogodbe pri LB — Temeljni dolenjski banki, poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto, ki bo zahtevala od posojilojemalcev zavarovanje za posojila in kontrolirala namensko porabo posojila. Številka: 271/6 Samoupravna stanovanjska skupnost Novo mesto 20. 3. 1979 občine Novo mesto Odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO IN SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR" NOVO MESTO RAZPISUJETA evidentiranje kupcev stanovanj, grajenih v družbenousmerjeni gradnji v Novem mestu 1. STANOVANJSKA SOSESKA OB CESTI HEROJEV Število stanovanj: - stanovanjski objekt B 1 93 stanovanj rok dograd. febr. 1980 - stanovanjski objekt B 2 31 stanovanj rok dograd. marec 1980 - stanovanjski objekt C 74 stanovanj rok dograd. julij 1980 Struktura stanovanj: Objekt Struktura stanovanj gars. 1-sob. 1 1/2-s. 2-sob. B 1 15 18 7 35 B 2 — 9 6 10 C — 19 13 22 2 1/2-s. 9 3-sob. 9 6 15 4-sob. Orientacijska izhodiščna cena: 13.900 dinarjev za 1 m2 stanovanjske površine 2 STANOVANJSKA SOSESKA BRŠLJIN Število stanovanj: - stanovanjski objekt VRSTE 82 stanov. Rok vselitve avg. 1980 Struktura stanovanj: -r 1-sob no n stanovanj 36 stanovanj 27 stanovanj 8 stanovanj - 2-sobno — 2 1/2-sobno -3-sobno Orientacijska izhodiščna cena: 1Z400 dinarjev za 1 m2 stanovanjske površine 3. ROK PRIJAVE: 15. 4. 1979 4. PRIJAVE ZBIRA IN DAJE INFORMACIJE: SGP ..PIONIR" — komerciala Novo mesto. Ljubljanska cesta 3/1. 5. POGOJI NAKUPA: 1) evidentirani kupec mora skleniti predkupno pogodbo do 10. 5.1979; 2) ob sklenitvi predkupne pogodbe mora zagotoviti 30 % vrednosti kupljenega stanovanja (lastna sredstva, krediti bank). 6. POPREČNA VELIKOST GRAJENIH DRUŽBENIH STANOVANJ: garsonjera 29 m2 1-sobno stanovanje 44 m2 1 1/2-sob. stan. 53 m2 2-sobno stanovanje 58 m2 2 1/2-sob. stan. 70 m2 3-sobno stanovanje 74 m2 marca 1979 DOLENJSKI LIST 17 Ob izteku štiriletnega mandata je občinska konferenca SZDL v Brežicah ocenila, da so organizacije ob ustaljenih oblikah dela uveljavljale svoj program tudi skozi sekcije, problemske seje svetov, zlasti pa preko vaških organizacij SZDL, vaških skupnosti, samoupravnih organov kraj e vn h skupnosti in delegacij za družbenopolitične ter samoupravne interesne skupnosti. Oblike forumskega dela še niso povsem izginile, ker je mnogo laže sklicevati manjše skupine, v katerih je tudi usklajevanje interesov manj zahtevno. To pa seveda ni opravičilo za nadaljevanje take poti in zapostavljanje neposrednih stikov z množicami. Večina krajevnih organizacij je pri reševanju perečih družbenih in živ- DIPLOME ZA VINO Na razstavi posavskih vin na Čatežu so letos podelili 10 diplom za mešano belo vino, enajst diplom za cviček, šest za bizeljsko rdeče ter po eno diplomo za sortno belo in sortno rdeče vino. Za odlično kakovost mešanega belega vina so prejeli diplome: Ivan Kovačič iz Pišec, Marjan Vizjak iz Brežic, Ivan Lubšina iz Bukovja, Martin Sumrak iz Vitne vasi, Jože Iljaš z Bizeljskega 55, Jože Iljaš z Bizeljskega 108, Franc Hudina iz Bukovja, Jože Skof iz Drenovca, ,,Slovin“ Bizeljsko in „Sk>vin“ Brežice. Najboljši cviček so imeli: Avgust Unetič z Vinjega vrha, Franc Zevnik s Čateža, (prejel je kar dve diplomi), Janez Lorenci iz Trebnjega, Avgust Bizjak s Cirnika, Jože Vovk iz Čerine, Jože Kapler iz Ravni, Emilija Kapler iz Ravni, Tonči Žarn iz Vrhulj, Ivan Kostrevc iz Cilja, Jože Kržičnik iz Kostanjevice in „Slovin“ Bizeljsko-Brežice. Najboljše bizeljsko rdeče so imeli Viktor Kostevc iz Pavlove vasi, Miloš Balon iz Drenovca, Jože Malus in Anton Bolan prav tako iz Drenovsa, Balon iz Bele gorce in „Slovin“ Bizeljsko. , Za sortno belo je prejel diplomo ..Slovin" iz Brežic, za modro frankinjo pa Jože Malus iz Drenovca. Ijenjskih problemov občanov dosegla sodelovanje celotnega članstva SZDL, zdaj kot fronta, zdaj preko delegatov krajevnih območij, organizacij in društev. Premalo so zaživele sekcijske oblike dela, preko katerih bi občane lahko temeljiteje seznanili z razvojem kmetijstva, s planiranjem v KS, s problemi izobraževanja, otroškega varstva, kulture ipd. Med krajevnimi konferencami, katerim so organizacijske težave in nedoslednosti jemale ugled in kratile delovno uspešnost, so bile glo-boška, čateška, bizeljska in jeseniška. Drugače ni moglo biti, če so delo prepustili predsedniku in sekretarju ali kvečjemu še izvršnemu odboru. K uspešnosti Socialistične zveze so veliko pripomogli člani ZK s svojimi pobudami in vključevanjem v množične akcije. Njihovo uveljavljanje dokazuje tudi to, da je bilo v nove krajevne konference izvoljenih 19 odst. članov ZK. Pozna se že tudi vpliv sindikatov. Delegati osnovnih sindikalnih organizacij so v krajevnih konferencah SZDL med najaktivnejšimi. Isto PIONIRJI NA BIZELJSKO V soboto, 31. marca, se bodo predstavniki osnovnih šol in pionirskih odredov brežiške občine zbrali na občinski pionirski konferenci na Bizeljskem, v prostorih prve celodnevne osnovne šole v občini. Domači pionirji jim bodo predstavili svoj kraj in spregovorili o dejavnosti pionirske zadruge. ~rmJ - ••• u. • • * •<&»*=..• ČATEŠKE TOPLICE - Pod modrimi strehami novih zdraviliških objektov in drugod po gradbišču razsaja prava „delovna mrzlica", da se roki za dokončanje ne bi pomaknili predaleč v poletje. Na zelenice so že začeli navažati zemljo, urejajo pa tudi poti, ki povezujejo posamezne stavbe med seboj. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH NA KOSE OPOMINOV - Davkarija je lani razposlala dolžnikom 3194 opominov in izdala 259 odločb o prisilni izterjavi davčnih obveznosti. Prepoved na plačo je dobil 101 zavezanec. V dveh primerih so predlagali odvzem dovoljenja za opravljanje obrti, v štirih primerih pa je davčna služba zahtevala vknjižbo zastavne pravice zaradi neplačanih obveznosti. Velika večina davkoplačevalcev se je odzvala že po prejemu opomina in poravnala zaostanke. SUŠMARSTVU NA PRSTE Izvršni svet občinske skupščine je sklenil pomagati medobčinski inšpekciji pri zatiranju šušmarstva v občini. Žato bo navezal slike z upravnimi oigani, z delovnimi kolektivi in krajevnimi skupnostmi, kajti le enotna akcija bo imela uspeh. Istočasno pa bo treba več napraviti za to, da bi vendarle znova velja za njihovo delo v društvih in drugih DPO. Zadnje čase se tudi mladinska organizacija vedno bolj uveljavlja znotraj SZDL, seveda le tam, kjer so mladi organizirani, kjer imajo pogoje za delo. Med najpriza-devnejše organizacije v KS sodijo še Združenja Zveze borcev, katerih člani se povsod vključujejo v dejavrtost SZDL. Društva prav tako niso nikjer več prepuščena sama sebi. To jim omogoča tesnejša povezanost s SZDL in KS, preko katerih mnogo laže kot doslej uveljavijo svoje interese. JOŽICA TEPPEY ŠTAFETA V KRŠKEM IN BREŽICAH Štafetno palico mladosti s pozdravi in dobrimi željami predsedniku Titu za njegov rojstni dan bodo danes ob 14.30 ponesli iz Krškega proti Brežicam, od koder jo bodo pospremili na pot ob 15.30. PRELOŽENO NA 3. APRIL Skupno zasedanje zborov občinske skupščine in petih samoupravnih interesnih skupnosti v Brežicah, ki smo ga zadnjič napovedali za 23. marec, je preloženo na torek, 3. aprila. Na dnevnem redu so poročila o uresničevanju dosedanjih treh referendumov, za pripombe oziroma amandmaje za program četrtega referenduma pa imajo delegacije čas samo še danes. Prijavite se za sprejem v Dom! Gradnja Doma upokojencev v Brežicah gre h koncu. Vselitev je predvidena v prvi polovici maja. Skupnost socialnega varstva v Brežicah sporoča vsem interesentom, naj pošljejo vloge za sprejem v Dom do 30. aprila. Oskrbni stroški na osebo se bodo gibali med 3.900 in 5.000 dinarji, odvisno od števila postelj v sobi in od zdravstvenega stanja oskrbovanca. Pri sprejemu v Dom imajo prednost upokojenci, ki bodo bodisi sami bodisi s pomočjo svojcev krili oskrbnino. Deset postelj je rezerviranih za upokojence - borce NOV. Za približno dvajset oskrbovancev bo prevzelo delno kritje stroškov socialno skrbstvo. Merila za sprejem v Dom je pripravila komisija pri skupnosti socialnega varstva v Brežicah v skladu z družbenim dogovorom, katerega podpisniki so občinska skupnost socialnega varstva, občinska skupnost socialnega skrbstva, skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja SRS, ter stanovanjska in zdravstvena skupnost v Brežicah. oživili deficitarno storitveno obrt, ki jo občani najbolj pogrešajo. NEVARNOST, PRED KATERO ZATISKAMO OCI - Na podeželju skoraj polovico vaških vodnjakov in vodovodov nima neoporečne pitne vode. Razen tega za to nihče ne odgovorja. Sanitarna inščekcija je lani odvzela v brežiški občini 1 79 vzorcev vode. Od lega je bilo bakteriološko primernih komaj 90, kemično pa 35. Kemično onesnaženih je bilo pet vzorcev, bakteriološko pa 49. Okužena je predvsem voda iz vaških vodovodov, in lo v večini primerov iz greznic oziroma gnojišč. URADNI DAN ZA NASVETE Sodišče združenega dela v Brežicah je vpeljalo redno preventivno dajanje nasvetov, da bi tako pomagalo razčistili ncjasnosli, zaradi katerih se mnoge zadeve po nepotrebnem obravnavajo pred feni organom. Kdor ima avto, bo plačal več Pomožni viri samoprispevka Večnamenski samoprispevek četrtega referenduma, ki ga nameravajo razpisati v brežiški občini, so spričo pobud na predhodnih razpravah razširili tudi na druge vire, da ne bi pretirano obremenjevali osebnih dohodkov. Iz neto osebnega dohodka zaposlenih se bo še kljub temu zbralo največ denarja, in sicer 53 milijonov. Predvideno je, da bi vsakdo prispeval po 2 odstotka. Za kmetijstvo je izračunano, da bi se v petih letih nateklo nekaj manj kot 17,5 milijona dinarjev, in iz obrtne dejavnosti 20,250.000 dinarjev. Nov vir zbiranja je predviden od posesti osebnih avtomobilov, in sicer naj bi lastniki letno prispevali po 500 dinarjev. Lastniki tovornih avtomobilov bi plačevali po 200 dinarjev na leto, lastniki traktorjev po 500 dinarjev in lastniki motornih koles po 250 dinarjev na lelo. Vsi lastniki motornih vozil bi lako v pel ih letih prispevali nekaj nad 21 milijonov dinarjev, če bo lak predlog sprejet. GRADBIŠČA SE SE NE UMIRJAJO — V Krški občini je veliko začetih stanovanjskih, trgovskih, kulturnih, varstvenih, šolskih, cestnih, industrijskih in drugih objektov, ki pričajo o hitrem razvoju na vseh področjih. Gornji posnetek je s Senovega, kjer raste Dom Štirinajste divizije. (Foto: Jožica Teppey) Letos prvič brez solidarnosti Sprejeti finančni načrti samoupravnih interesnih skupnosti — Pred novimi nalogami Letošnje poslovno leto je za prenekatero samoupravno interesno skupnost v krški občini svojska novost: nekdanjega solidarnostnega prelivanja iz republike namreč ni več. Samo pri občinski izobraževalni skupnosti je bilo treba zato najti doma še 9,3 milijona dinaijev. ..Finančni načrt izobraževalne skupnosti smo pokrili na račun naložbene dejavnosti, ki M ■ WB ■ ■ ■ „Pri živini je dinar drag!” Letos več sreče s trto? Veselje je pogledati urejene vrste trt kmeta Janeza Žarna iz Nemške vasi pod cesto od Velikega Trna do Leskovca. Mladi gospodar se poskuša tudi z novostjo - mulčanjem med posameznimi redmi, namesto nekdanjega kopanja. Kmetija ima lepo zaokroženo lego, ob dveh in pol hektarjih vinograda je še nasad ribeza in breskev. Mladi gospodar se loteva sodobnejšega kmetovanja kot kooperant krškega Agrokombinata vse od prihoda od vojakov 1961. „Breskve bomo verjetno opustili. Odvisnost od nekaj kultur je žal še vedno sila tvegana. Vinograd je zebel. Lani smo obrali komaj 20 odst. predvidene letine," pripoveduje kmet Zarn. „Ce ne bi bilo živine v hlevu, ne vem, kako bi bilo, čeprav je ravno pri živini dinar nadvse drag," ošvrkne še vedno nespodbudne cene živine. Morda bo v tretje le kaj več uspeha. Hladno vreme je namreč uspešno zadrževalo prezgodnjo rast. „Les je lepo dozorel, rez je dobra, čeprav se tu in tam poznajo udarci iočc. Predlani jc bilo ta čas že vse v bujni rasti; ko je po zeblo, skoraj mesec dni ni bilo mogoče najti zelenega lističa." Vsa zadnja leta je sredi nabav in vlaganj. Treba je bilo izpopolniti stroje, zatem se je lotil gradnje hleva. To leto sc želi slednjič lotiti tudi obnove hiše. Kot toliko kmečkih gospodarjev je tudi on eden iz te večine, ki vidi, da je najprej treba utrditi gospodarstvo. Tovrstne izkušnje in preudarnost mu bodo ne- se prenaša na poznejše obdobje, premoščamo ga s posojili in, kajpak, višjo prispevno stopnjo. Le-ta se bo sicer od aprila dalje malenkostno znižala (za 0,33 odst.) zaradi poračuna lanskega presežka,“ pripoveduje o tem vodja skupnih služb samoupravnih skupnosti v Krškem in znana družbenopolitična delavka Rezika Pirc. Kot pravi, bivši republiški enotni program v izobraževanju do krške občine itak ni bil kaj širokogrudnejši. Za celodnevno šoio priznava namreč le 10 odst. oddelkov, v krški občini pa so že pred časom krenili znatno bolj pogumno. Od 1. do 8. razreda je na primer v Leskovcu in Brestanici že 772 odtrok ali 24 odst. vseh šolaijev v občini. Prostori niso ovira za uvedbo celodnevnega pouka v Krškem in na Raki. „Ustavi se pri denarju. Vsekakor bi bilo hvalevredno. če bi na teh šolah lahko prešli na tak pouk prihodnje leto. To je velika naloga. Nujna je, denimo, uvedba takega pouka v Podlogu, kjer bodo sicer otroci iz te podružnične šole prišli čez noč v celodnevno šolo šele v 5. razredu, ko bodo prišli med ostale otroke, ki ta pouk že imajo v Leskovcu," razmišlja Rezika Pirc. Da ne bo lahko shajati z denarjem zgolj iz združenega dela domače občine, opozarjajo tudi naraščajoči materialni izdatki novih šol. Denar za te namene je pičel že sicer; če ga ne bi združevali na ravni občine, ne bi mogli v taki meri pritegovati posojil. Pri slednjih so vseeno že prav na meji, aktivirana posojila segajo namreč že šest let vnaprej. Doseženi uspehi so obveza za bodočnost. Trdna naslonitev na združeno delo, doslej izpričana solidarnost občanov in delovnih ljudi na referendumih so prispevali k doseženi stopnji matqfiul,icr8a jSŠjifetSaS 0 mML USPOSABLJANJE ZA AKCIJO - Izobraževanju komunistov, zlasti novo sprejetim, posvečajo v krški občini veliko pozornosti. Razen seminarjev v domači občini obiskujejo člani ZK tudi izobraževalne oblike pri medobčinskem študijskem središču v Brežicah, od koder je tale posnetek. (Foto: J. Teppey) KRŠKE NOVICE 72 ODLIČIJ - Prejeli so jih krški pevci ob 5. obletnici delovanja mešanega Pevskega zbora Viktor Parma. Med njimi je bilo 52 republiških ..Gallusovih odličij" in 20 plaket Viktorja Parme. VELIKO PROŠENJ - Okoli 50 jih je prišlo na občinski odbor Zveze združenj borcev NOV za denarno pomoč pri reševanju stanovanjske problematike. Brez ..dodatnih sredstev" jim ne bo moč ustreči. Ker je med prosilci veliko kmetov-borccv, ki bi rabili denar za tako imenovane „nadomestnc gradnje", stopa v ospredje tudi vprašanje njihove zmožnosti odplačevanja kreditov. VELIKO ,.ZA“ Skoraj 82 odstotkov volivcev sc je izreklo za delitev velike leskovške krajevne skupnosti na štiri manjše. Poslej bodo zatorej na 16 odstotkih občinskega ozemlja, poleg zmanjšane le- skovške KS. zaživele še KS ,,Krško polje", Senuše in Veliki Podlog. 194 NAČRTOV Toliko jih imajo za to leto že narejenih v Temeljni organizaciji kooperantov krškega Agrokombinata. Za njihovo uresničitev bi potrebovali skoraj 36 milijonov dinarjev, pri čemer resno računajo na denar SIS za pospeševanje kmetijstva. Programi so zastavljeni tako, da zagotavljajo napredek v tistih panogah, ki imajo tudi sicer v občini najboljše prirodne mož-nosti za razvoj. OBSEŽEN DNEVNI RED Pripravili so ga za jutrišnjo sejo delegatov vseh treh zborov občinske skupščine. Vanj so uvrstili sprejem nekaterih odlokov, razpravljali bodo o izvajanju družbenega dogovora 0 načelih za izvajanje občinske kadrovske politike pa o predlogu odloka o pripravah na srednjeročni občinski plan 1981 1985. Janez Žarn: ,,Doslej ves de nar v kmetijo." dvourno prišle prav ludi kot novemu predsedniku sveta krajevne skupnosti na Velikem Trnu. A. Z. skozi S2DL utripa življenje V njej se prepletajo interesi občanov v KS, društvih, sindikatih in drugih DPO BREŽIŠKE VESTI SE OBRESTUJEJO — Krajani . _ itSllPl# jMMNk V« * _ ^ .... v DRUGO LETO - Celovečerni koncert, s katerim je sevniška gasilska delavska godba 19. marca Pokazala, kaj so se naučili v letu dni skupnega delaje pritegnil mnogo poslušalcev. Podpora občinstva je vsem skupaj najlepša oddolžitev za vloženi trud. (Foto: Železnik) Po prispevni stopnji v vrhu __ Umestno tolikšno zmanjšanje republiške solidarnosti? — Finančni načrti sprejeti V minulem tednu se je sestala večina skupščin občinskih ^»upravnih interesnih skupnosti, nekaj sklicev skupščin je še v em tednu. Delegati niso imeli bistvenih pripomb na predložene ■nančne načrte skupnosti za letos in lansko realizacijo (tokrat Poročamo za izobraževalno skupnost, skupnost otroškega varstva M socialnega varstva). Ob pogledu na številke vseeno °staja precej nelagoden občutek, ki se vleče še izza razprav ob sprejemu aneksov k načrtom teh samoupravnih skupnosti od konca minulega leta sem. Hudo je < okrnjena, republika solidarnost. Izobraževalna skupnost je lani prejela iz republiške solidarnosti za tako imenovani enotni program še nad 11,9 milijona dinarjev, v letošnji načrt se prenaša še poračun enega milijona dinarjev. Po letošnjem načrtu pa naj bi ta skupnost iz solidarnosti prejela le še 6,7 milijona dinarjev. Skupnost otroškega varstva je lani prejela iz solidarnosti še 935 tisočakov, letos pa je predvidenih borih 73,5 tisoča-I kov! Hud osip te pomoči je tudi pri skupnosti socialnega varstva. Od lanske solidarnosti 1,2 milijona dinar-bi je bilo letos le 358 f nrhirit; ob tem pa je treba po- tisočakov, ta, “f pravzaprav izredno maio. Na drugi strani spada sevniška občina po objavljenih stopnjah, ki jih prispeva združeno delo za samoupravne interesne skupnosti, v sam vrh med slovenskimi občinami, na DANES POZDRAV ŠTAFETI Danes bo prispela štafeta z najboljšimi željami predsedniku Titu za 87. rojstni dan tudi v Sevnico. Slavnostni sprejem bo kot po navadi pri spomeniku. Kulturni spored se bo pričel ob 13. uri, medtem ko pričakujejo štafeto okrog 13.30. Vrsta mladinskih organizacij iz delovnih kolektivov, šol in terena pripravlja svoje štafete. Po svoje se bodo vključile tudi organizacije za tehnično kulturo, od radioamaterjev do raketarjev. Letošnji nosilec štafetne palice k spomeniku bo Ivan Kunšek iz Tovarne konstrukcij. Nadaljevati razprave g^dikati pozorno o akciji „Zaključni računi" Potek akcije Naključni ra-*Un*“ je minuli četrtek ocenil e občinski sindikalni svet. To-*** j« občinska plansko-anali. gled Ž*)a Pr'Pra^a kratek pre-lanskega gospodaijenja. navkljub odločnim prizade-nr. i m n'so dobili podatkov o poslovanju družbenih dejavno- Končno sliko o poslovanju občin-, e8a gospodarstva v minulem letu prinesla šele analiza službe družbenega knjigovodstva. Pri dosedanjem pregledu je razveseljivo, da so delovne organizacije okrepile sklade Pospešene amortizacije in tudi poslovne sklade. Sindikati v sevniški občmi ob raznih akcijah odkrito z "Jeni poimenujejo, kako se je kdo našal v kakšni akciji. Za akcijo «oW mčuni“ ugotavljajo, da razprave zelo dobro priprav- ljene po 20 osnovnih orgamzaeijan sindikata. Najzgledneje je bilo v Tovarni konstrukcij, GIP Beton -Tozd Operativa, Jugotaninu, tozdih Motiv, Baby in skupnosti skupnih služb Jutranjke, krojiinici Lisce in Kopitarni Posamezni člani sveta so tudi v razpravi skušali predvsem dognati, kakšna je bila vsebinska sprememba. V mnogo čem je mogoče pritegniti mnenju, daje bila s takšno predhodno obravnavo poslovanja izboljšana obveščenost delavcev. Sindikalno organizacijo zanima tudi usoda predlogov samih delavcev v razpravah po kolektivih. Po zapisnikih sodeč, naj bi bilo takih predlogov malo, kar pa, kot je bilo rečeno na seji, ne drži za vse sredine. Bolj očitno je, da so zapisniki slabi. V bodoče bo treba posvetiti večjo skrb tudi temu, na videz drobnemu vprašanju. A. 7 SEVNIŠKI PABERKI d OKO NA DRSTISCU - Običajna POdUStl V Mirni nrt r\ l^P^usti v rečici Mirni pri Do-čuvanje drstišča bo v rokah ka}^ern ®°štanju bo tudi letos pote- Prvr* F° budnimi očmi ribičev. _ 0 čuv Se ■ bodo^e®a pododbora, zatem pa njih ,CuvVanje prevzeli člani sosed-PospVi UZ'n’ *cot 80 se dogovorili s kot ”lm dogovorom. Drstišče bo svetli« ^navadi ob takih prilikah raz-krvi l°\ bi bilo le preveč vroče tudi’« ° r‘biški čuvaji priklicali UQl Pomoč miličnikov. °Tro5L Na LETOVANJE Z izobrajV'. ~ Posebno na skupščini P'ecei^Valne skupnosti se je razvila °bčini J? razprava, kako naj bi se v v'šča »a °- 8lede bodočega leto-so mj1 najmlajše na morju. O tem sloin^i “ teden govorili tudi na Za- teden govorili enkrat otroškega varstva. ™ Kako Se Ponuja kar več rešitev. visQklh n kaj - odločitev zaradi naj bi se odločili jutri na razširjenem posvetu izvršnih odborov kar petih samoupravnih interesnih skupnosti. PEŠ NA LISCO - Planinsko društvo Sevnica — Krško in planinska skupina v Sevniški Lisci tudi letos spodbujata kar največ ljubiteljev hoje, da peš obiščejo Lisco. Podobno kot lani bo namreč tudi letos na voljo posebna značka za dvajset obiskov tega vrha iz katerekoli ŽE VSE VEDO? Udeležba delegatov po krajevnih skupnostih na predavanjih to zimo je bila v večini krajevnih skupnosti zadovoljiva. Najboljša je bila na Primožu -73 odst., najslabša pa v Sevnici - le 28 odst. Od skupno 107 vabljenih se je v tej krajevni skupnosti predavanja udeležilo namreč le 31 delegatov. cen takega naselja ni lahka šesto mesto. Tolikšno zmanjšanje solidarnostnih sredstev pomeni seveda vse manjše dopolnjevanje občine. Od tega jo odmika višina tako imenovanega bruto osebnega dohodka. Pri tem ni mogoče zanemarjati delovno intenzivne naravnanosti občinskega gospodarstva, ki je tako dvakrat udarjeno. Prvič združuje za družbene dejavnosti višjo stopnjo, ko pa pride na trg, je treba tudi ta „strošek“ nadomeščati z drugimi napori, daje cena sprejemljiva. ALFRED ŽELEZNIK STO LET ŠOLSTVA NA RAZBORJU V tem letu obhajajo na Razborju, vasici pod Lisco, vrsto- pomembnih obletnic, povezanih s šolstvom. 26. maja naj bi proslavili stoletnico, ko je v tej vasici znani ljubitelj planin Jurko pričel poučevati. Letos mineva tudi 35 let od prve partizanske šole v sevniški občini. Ta partizanska šola sovpada s pohodom slavne Štirinajste. Trenutno šola zaradi premajhnega števila šolarjev v kraju ne dela. Odrinjena vas? „Šest let živim tu, slišim pa od starejših občanov, da na Logu vsaj 20 let ni bilo narejenega kaj večjega, če odštejem ureditev pokopališča in morda še ceste na Orle, kar pa so opravili vaščani s svojim delom in denarjem," je začel pogovor Drago Krošl, tehnolog v Stillesu, od decembra pa predsednik vaškega odbora. „Za transformatorsko postajo se pogajamo že pet let, šest graditeljev ne more dobiti gradbenega dovoljenja, ker ne dobijo soglasja. Naša trgovinica je daleč naokoli najslabša, je pa v zasebni hiši. Že decembra 1975 so vaščani dajali po tisočaka akontacije, ba bi v vas napeljali telefon. Sedaj se zanima zanj že 25 interesentov. Dvoje zaselkov, Goli vrh in Cerov breg, še sploh nimata elektrike," našteva. Vsa leta po vojni tovornjaki odvažajo pesek iz peskokopa, vozijo pa kar po strugi potoka. Sledi mokrih koles se vlečejo še lep čas po -magistralni cesti! Predsednik Krošl meni, da morajo nerešena vprašanja pričeti reševati skupno z boštanjsko krajevno skupnostjo. Oboji se nelahko znajdejo v administrativnem labirintu. Na takšno oviro so namreč naleteli pri akciji za postavitev avtobusnega čaka-lišča. „Po pet avtobusov ustav*-Ija, kjer pač nanese. Otroci so izpostavljeni na cesti velikim nevarnostim. Zaenkrat želimo postaviti čakališče pod cesto." Na videz prijetna vasica ob republiški prometni žili ima torej nemalo težav. Prepričani so, da bi jim s pomočjo ostalih lahko bili kos. MDA v Dobrniču Priprave na mladinske delovne akcije, ki se bodo začele junija, so že v teku. V trebanjski občini bo letos že drugič I deloval oddelek mladinske delovne akcije „Suha krajina 79“. V Dobrniču, kjer bodo bivali | brigadirji, bo šlo skozi 'naselje 240 brigadirjev, t.j. tri izmene po dve brigadi. Brigadirji bodo delali v Dobrniču, na Selih-Šumberku in v Svetinjah. Med Podliscem in Dobrničem bodo zgradili 1.192 m vodovoda in rezervoar. Za dela bodo porabili 7.275 delovnih ur. Med Presko, Zagorico in Dobravo bodo zgradili 2.200 m dolg vodovod, zanj pa bodo porabili 10.760 ur. Re-| konstruirali bodo tudi cesto Selce - Babna gora v dolžini 1,5 km in cesto Dečja vas -Repče. Razmislek odveč? Zaradi nerednih, prepočasnih, netočnih in neustreznih dobav surovin je že prenekatera organizacija združenega dela zašla v težave. Težave se kažejo v različnih oblikah: delo lahko obstane v vsej temeljni organizaciji, lahko samo na eni proizvodni liniji, lahko se poruši tehnološki red in delovna disciplina, najhuje pa je, da pride do izpada dohodka. Kdorkoli bi šel raziskovat, kaj se skriva za pojasnilom, „nimamo materiala, zato ne moremo delati", bi odkril, da dobavitelj ni mogel dobaviti materiala, ker tudi sam ni pravočasno dobil surovine. Če bi raziskoval še naprej, bi nazadnje odkril, da veriga nerednih dobav nima konca. Vprašanje pa je, kaj se skriva za tem. Mnogi, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, pojasnjujejo težave s tem, da je pri nas poslovna morala zelo nizka. Kot vzrok dobrega poslovanja navajajo podjetja z zahoda, češ da imajo poslovne običaje na mnogo višji ravni Torej bi morali tudi pri nas vpeljati lepše poslovne običaje in problemi bi bili rešeni V resnici pri poslovni morali ne gre za lepo in vljudno obnašanje. Predvsem je to trd boj za obstanek, kjer se dobativelji za posameznega izdelovalca dobesedno tepejo. Ko v tistem boju enkrat odpoveš, si izvržen, te ni več. Pri nas bi morali namesto take poslovne morale posvečati več skrbi planom, predvsem pa vključevanju vse večjega števila delavcev v planiranje. Vse prevečkrat se namreč dogaja, da pozabljamo na podružbljanje planiranja, da ostaja planiranje domena strokovnih služb in poslovodnih organov. Zato se tudi vse pogosteje dogaja, da se delovne organizacije „zaplanirajo“ tako pri količinah materiala kot pri rokih za njegovo dobavo. Šele podružbljeno planiranje namreč omogoča resnično dohodkovno ravnanje. Šele iz tega raste zavest o vzajemni odgovornosti za gospodarsko uspešnost, tako dobavitelja kot tistega, ki surovino ali material čaka. Mogoče se te besede v celoti ne nanašajo na trebanjske delovne organizacije, čeprav je bilo med njimi nekaj primerov „zaplanira-nja”. Gre za to, da se v bodoče takim težavam izognemo, zato temeljit razmislek o vseh vzrokih, ki pripeljejo do nerednih dobav, pa tudi posledicah ne bi bil odveč. J, SIMČIČ ljali na praznovanje dneva bor- NAPORI SE OBRESTUJEJO — Krajani krajevne skupnosti Dolnja Nemška vas gradijo nov gasilski dom. V novem domu, ki ga pomaga graditi okoli 1500 prebivalcev iz 15 vasi, bodo poleg gasilcev našli svoj prostor tudi mladinci, upokojenci in kulturniki. V njem bodo imele sestanke družbenopolitične organizacije in organi krajevne skupnosti, namenjen pa bo tudi kulturnim prireditvam. (Foto: Fanika Mališič) Obiskali bodo skojevce 2iv stik z zgodovino IMOB — Pokroviteljstvo nad šolami Komisija, ki pri ZZB Trebnje skrbi za obujanje in negovanje tradicij narodnoosvobodilne vojne, si je za letos zastavila kar precej nalog, je povedal prof. Jože Zupan. Pionirji in mladinci' trebanjske občine se udeležujejo Kurirčkove pošte, Pionirjeve akcije Mi mladi, v okviru katere bodo pisali in risali na temo NOB, tekmovanja za znak partizanskih enot, vsaka štiri leta pa se udeležijo tudi pohoda pionirjev na osvobojeno ozemlje. Niti ena generacija trebanjskih mladincev ni bila doslej prikrajšana za spoznavanje zgodovine NOB / V okviru letošnje 60-letnice SKOJ ^bodo Trebanjci izpeljali vrsto akfcij. V načrtu imajo obisk vseh skojevcev v občini; doslej so že obiskali Nežko Kostanjevec iz Prelesja. Komisija tesno sodeluje tudi s komisijo za proučevanje zgodovine delavskega gibanja pri občinski konferenci ZK. Skupaj z njo bodo pripravili občinsko tekmovanje iz poznavanja zgodovine SKOJ in KPJ. V okviru tekmovanja bodo zbirali tudi gradivo o delovanju obeh organizacij. Dosedanje izkušnje izpričujejo, da pionirji in mladinci najbolje sprejemajo neposreden stik z borci, ker jim ti z živo besedo opišejo dogodke iz NOB. Ker so imeli doslej stike samo z borci iz svojih domačih krajev, bodo poslej te stike poglobili še z bord domicilnih enot. Želja vseh je, da bi vsaka domicilna enota prevzela pokroviteljstvo nad eno šolo. V okviru akcije ohranjanja in obujanja tradicij NOB bodo v trebanjski občini izvedli več spominskih pohodov in akcij. Aprila bodo urejali spominska obeležja NOB in pripravili kresove na večer pred 1. majem. Maja bodo izvedli pohod po poteh Zapadnodolenjskega odreda, junija pa se bodo priprav- ca. Poleg delovanja v akcijah, ki jih organizirajo borčevske in mladinske organizacije, dajejo Vse več pobud za postavitev spominskih obeležij tudi sami pionirji. Kam s presežki? Se ni znano, za koliko se bodo zmanjšale prispevne stopnje Danes, 29. marca, in jutri, 30. marca, bodo ločene seje vseh treh zborov občinske skupščine Trebnje. Delegati bodo med drugim obravnavali poročila o delu komisije za varstvo spomenikov NOB, delu UJV Novo mesto, o delu javnega pravobranilstva, o delu javnega tožilstva in informacijo o doseženih presežkih in pri-manjkljajih vplačanih prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim v letu 1978. Podatke o presežkih vplačanih sredstev iz osebnih dohodkov delavcev in dohodka tozdov za SIS sta zbrala občinska statistična služba in Služba družbenega knjigovodstva. Višino preseženih sredstev, do katere so prišli po oceni, so ob sprejemanju aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov, ki so jih v združenem delu sprejemali lani novembra in decembra, prenesli kot dohodek SIS za letos. Le občinski izobraževalni skupnosti je bila dovoljena poraba presežkov v višini 242 milijonov. Ob sprejemanju aneksov je bila višina presežkov ocenjena na 5,5 milijonov. Po podatkih sodeč, so bili presežki ocenjeni realno, in so kot taki že zajeti v dohodkih za leto 1979. Seveda se bodo prispevne stopnje zaradi tega ustrezno zmanjšale, za koliko, bo znano po realizaciji programov 1. polletja 1979. IZ KRAJA V KRAJ TELOVADNICA BO KMALU NARED - Gradnja telovadnice v Šentrupertu se bliža h kraju. Delavci Marlesa jo bodo te dni pokrili, potem pa se bodo po njenem parketu že lahko zapodili tudi šolarji. Prav lahko pa se zgodi, da bo telovadnica zaživela šele jeseni, saj v teh lepih spomladanskih dneh vse beži na piano. ZAKAJ NE V GOSTILNI? -Kar preccj Trebanjcev seje pritoževalo, ker so novinarji Dolenjskega lista uredništvo v gosteh priredili v gostilni. Treba je povedati, daje bila isti čas sejna soba občinske skupščine zasedena, vprašanje pa je, če bi prostor za srečanje novinarjev in občanov lahko našli še kje drugje v Trebnjem. PRIZNANJA ŽE TISKAJO -Krajevna skupnost VeUka Loka pra- znuje 18. aprila svoj krajevni praznik. Priprave na praznik so v polnem teku. Na ta dan bodo najbolj prizadevni krajani dobili tudi Priznanja 18. april, ki se že tiskajo. OB NEDELJAH POJEJO - Na Trebelnem so pred nedavnim ustanovili pevski zbor, ki se zbere vsako nedeljo dopoldne. Občinska kulturna skupnost je poskrbela tudi za strokovno vodstvo. KRATKO VESELJE - Pretekli teden so delavci Cestnega podjetja popravljali cesto proti Mirni. Jasno je, da so bili Mirenčani zelo veseli njihovega obiska, veliko manj veseli pa so bili potem, ko je naliv spral vse asi a It ne krpe in plombe. Zdaj so njihove ceste spet škrbaste in luknjaste. Drago Krošl: „Doslej smo bili deležni premalo pomoči." .Berite »Dolenjski listu TREBANJSKE NOVICE Kmetijstvu prostor in naložbe Izdelan je prostorski načrt za potrebe kmetijstva — 19 milijonov naložb V obdobju nagle rasti mest, industrije in individualne gradnje je bilo marsikaj storjenega v škodo kmetijskih površin. Zato je bil že leta 1973 sprejet republiški zakon o zaščiti zemljišč za kmetijsko dejavnost, letos pa je bil sprejet za to področje dopolnjeni zakon. V skladu z zakonom so tudi za trebanjsko občino pripravili prostorski načrt za potrebe kmetijstva, ki je za to občino še kako potreben, saj je kmetijstvo ena izmed glasnih gospodarskih panog. Pri izdelavi prostorskega na črta za potrebe kmetijstva, ki je del celovite prostorske ureditve trebanjske občine, so sodelovali strokovnjaki Biotehniške fakultete iz Ljubljane, novomeškega Dominvesta in trebanjske kmetijske zemljiške skupnosti. S planom je postavljen temelj za še bolj strokoven in načrten razvoj kmetijske dejavnosti. Medtem ko je bilo doslej na razpolago zelo malo urejenih podatkov o vrednosti zemlje na posameznih področjih, zlasti pa o njeni uporabnosti, so zdaj ti podatki zbrani. V skladu z njimi so strokovnjaki tudi razmejili posamezna področja na cone. Prva cona je namenjena izključno za kmetijsko dejavnost, druga pa za industrijo in za gradnjo naselij. V coni, ki je predvidena za kmetijsko dejavnost, so predvidena tudi območja za poljedelstvo ali za živinorejo. Čeprav prihaja prostorski načrt za kmetijsko dejavnost v trebanjski občini nekoliko pozno - nekaj škode je bilo že narejene - je vsekakor zelo pomemben za bodoči razvoj kmetijstva. Točnih podatkov o deležu kmetijske dejavnosti v celotnem družbenem proizvodu sicer ni, vendar po grobi oceni znaša dve petini. Kmetijstvo bo po letni rasti proizvoda še naprej držalo korak z gospodarstvom, saj bo njegov proizvod rasel za 5 odstotkov, če bodo seveda zagotovljene stabilne cene proizvodov in reprodukcijskega materiala. Da bo kmetijstvo lahko nadaljevalo s takšnim tempom rasti, bodo v trebanjski občini letos investirali vanj okoli 19 milijonov dinarjev. Denar bodo vlagali v proizvodne objekte, mehanizacijo kooperacijske proizvodnje, v opremljanje 110 kmetij, od tega 90 zasebnih. Samo v organizaciji Kmetijske zadruge Trebnje bo prirejeno 2.400 govejih pitancev ali 650 ton mesa, 2.300 telet od teže 100 kg na 200 kg in 200 goved od teže 200 kg na 500 kg. V živinorejski proizvod- nji bodo namolzli še 5,5 milijona litrov mleka, v poljedelski dejavnosti pa bodo pridelali 6.000 ton krompirja in 170 ton kumaric za industrijsko predelavo. Kmetijska zemljiška skupnost bo poleg hidromelioracijskih del v mirenski dolini začela s pripravami na melioracijska dela ob vodotokih Jeseničice in Bistrice. Skupnost za pospeševanje kmetijstva pa bo sodelovala pri razvojnih programih kmetijstva, izobraževanju, uvajanju novih kmetijskih pridelkov in organiziranju drugih za kmetijstvo potrebnih dejavnosti. J. S. Društva morajo zaživeti V krajevni skupnosti Šentrupert ukvarjali s komunalnimi problemi -poživitev društev so se preveč Komunisti za „Komunisti krajevnih osnovnih organizacij nimajo nič manj odgovornih zadolžitev kot njihovi tovariši v delovnih organizacijah, pogoje za delo pa imajo veliko težje," je povedal Alojz Podlogar, sekretar osnovne organizacije ZK v Šentrupertu. Predvsem je glavna ovira dokajšnja prostorska razpršenost po hribovitih območjih krajevne skupnosti. Posledica tega je, da je oteženo obveščanje članov in s tem njihova akcijska sposobnost. Druga velika težava je, da je struktura članstva po krajevnih organizacijah drugačna kot v delovnih organizacijah. Na terenu prevladujejo JAVNA RAZPRAVA O EKONOMSKIH STANARINAH Razprave o prehodu na ekonomske stanarine v družbenih stanovanjih bodo v trebanjski občini potekale do 15. aprila. Najprej jih bodo izpeljali na zborih stanovalcev, potem pa bodo delegati, ki jih bodo izbrali na teh zborih, sodelovali še na zborih stanovalcev krajevnih skupnosti. predvsem starejši ljudje, ki niso sposobni več toliko delati. V šentruperški osnovni organizaciji je 27 članov, vendar je samo 7 aktivnih. Seveda to ne pomeni, da se ti člani namenoma ne vključujejo v delo. Prav nasprotno: z „dušo in telesom" so pri stvari, toda od njih ni več mogoče zahtevati, da bi se tako intenzivno vključevali v delo. „V zadnjem času pri našem delu ni bilo posebnih akcij. Komunisti smo se vključevali v delo vseh ostalih družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti. Trenutno nas skrbi predvsem delovanje naših dru- štev. Stališče komunistov je, da se krajevna skupnost vse preveč posveča komunalnim zadevam, premalo pa skrbi za razvoj ostalih dejavnosti. Društva so ostala brez denarja, kar jim onemogoča delovanje. Poskrbeli bomo, da se bo odnos do društev popravil, da bodo dobila tista sredstva, ki jim pripadajo,” je opozoril Podlogar na problem, ki se pojavlja dokaj pogosto. Prebivalci krajevne skupnosti Šentrupert vedno bolj zaupajo Zvezi komunistov. Mnogi med njimi se javljajo vodstvu osnovne organizacije, ker bi radi postali njeni člani. Zaupanje temelji na prizadevnem delu članov osnovne organizacije. Podlogar se udeležuje sestankov skoraj vseh društev, prav rad pa da potrebne informacije tudi v vsakdanjem pogovoru. Ne zgodi se tako redko, da ga krajani ustavijo na cesti in ga vprašajo: »Lojze, kaj pa bo iz tega? Ali bo šlo? “ Seveda ima Alojz Podlogar vedno pripravljen odgovor na vprašanja, čeprav sam meni, da ve še veliko premalo. Zato bodo pri delu v prihodnosti posvečali še več skrbi družbenopolitičnemu izobraževanju. Še posebno skrb pa bodo posvečali mladim, predvsem pogojem za njihovo delo in aktivnost. Hkrati z njimi morajo zaživeti tudi vsa društva, od prosvetnega do gasilskega, lovskega in drugih. Prva skrb bo, da bo svet krajevne skupnosti sredstva pravilno razdelil in jih ne bo namenjal samo reševanju komunalnih problemov. Zanje se bodo krajani Šentruperta ponovno odločali za samoprispevek. Med nalogami so javna razsvetljava, ceste. J. SIMČIČ 'l O ČAKAJOČ NA CESTARJE - Glavna trebanjska ulica je bila že tako luknjasta, da je odpovedal občanom tudi humor. Sploh se niso več norčevali iz svoje „avenije“, ki je bila že kar vzorčno gosto posejana z luknjami. Kljub temu so bili verjetno zelo veseli, ko so se prikazali na njej cestarji. Vse pa kaže, da so cestarji svoje delo malomarno opravili: v luknje so nametali asfalt, ne da bi ga potem utrdili z valjarjem. Zato je popoldanski naliv zlahka spral njihovo delo in so se luknje spet prikazale. In spet se ponavlja stara pesem: ob sušnih dneh prah, v deževnih pa luže. (Foto: Simčič) SPREJEM ŠTAFETE MLADOSTI V Trebnjem bo v četrtek, 29. marca, ob 12.20 osrednja proslava občine Trebnje v čast štafeti mladosti. Po 10-minut-nem postanku v Trebnjem bo štafeta nadaljevala pot proti Mirni, Šentrupertu, Mokronogu in Pijavicam. Občinska konferenca ZSMS vabi občane, da se udeležijo sprejema. POSEBNA IZDAJA O BRIGADAH Center za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Trebnje pripravlja posebno izdajo glasila Mi mladi, ki bo posvečena mladinskim delovnim akcijam. V glasilu bodo objavili predvsem besedila, ki na privlačen način predstavljajo mladinske delovne akcije. Nadejajo se, da bodo z izdajo glasila prispevali k popularizaciji mladinskih delovnih akcij. MLADINCI NA RAVNAH od- V soboto, 24. marca, je potovala na Ravne, od kjer je letos začela svojo pot štafeta mladosti, 50-članska delegacija mladincev trebanjske občine. Udeležili so se slavnostnega odhoda letošnje štafete mladosti. KUHARJI IN KUHARICE BODO KUHALI . . . Vodo iz novega trebanjskega vodovoda morajo prekuhavati, ker je baje nezdrava. Torej so kuharsko-gospo-dinjski tečaji, ki jih prireja Center za kulturo in izobraževanje, prišli kot naročeni Na njih se bo marsikdo lahko naučil tudi strokovnega prekuhavanja vode! Vaški odbori SZDL so zaživeli Volitve v oraane krajevnih skupnosti so uspele - Ponekod so hoteli volitve poenostaviti — Učinkovita akcija občinske konference locial ist ič n e zveze - Večja pozornost kadrovski politiki - Na odgovorne položaje samo ustrezne ljud. Na nedavni skupni seji predsedstva občinske k°”ferc"Ck ^ občinskega komiteja ZK v Trebnjem so ocenili volitve v krajevne ganizacije SZDL in v organe krajevnih skupnosti. Kljub uspešno /edenim volitvam je prišlo v tej pomembni politični akciji ao kaj napak. Med njimi so bile slabe kadrovske priprave, prevelika Ija za ohranjanjem starega stanja in težnje, da bi si izvršilni organi ajevnih skupnosti pridobili še več oblasti pri odločanju o ševanju predvsem komunalnih problemov. Predsedstvo občinske konfe- je sedanja aktivnost nadvse '--- spodbudna in obetajoča tudi za/ bodoče delo. Nadaljnja aktivnost vaških odborov bo predvsem v širšem dogovarjanju in pri izvajanju programov družbenih aktivnosti. lee SZDL je že v pripravah na litve poudarjalo, da morajo i volitve temeljita analiza in ena razmer v krajevnih druž-nopolitičnih organizacijah in ganih krajevnih skupnosti, »udarjeno je bilo, da morajo i oceni in analizi razmer delovati vsi krajani. Tu bi orala priti še posebej do raza vloga vaških in uličnih iborov SZDL. Sestanki teh so ipeli. Ravno od njih je prišlo idi največ pobud za delo jcialistične zveze, krajevne ;upnosti in delegacij. Doslej se iški in ulični odbori niso tako ejavno vključevali v delo, zato Na volilno programskih sejah krajevnih organizacij SZDL so v poročilih o delu v preteklem mandatnem obdobju obdelali tudi družbenopolitične razmere v krajevnih skupnostih. Pri tem je bilo izrečenih nekaj kritičnih pripomb. Predvsem je bilo ugotovljeno, da so se doslej organi Socialistične zveze premalo aktivno vključevali v delo kra- jevnih skupnosti. Hkrati z večjo prisotnostjo Socialistične zveze v krajevni skupnosti bi morali poskrbeti za večje sodelovanje občanov v SZDL. Na konferencah krajevnih organizacij SZDL so ugotovili vrsto nalog pa tudi aktualnih vprašanj, ki jih bodo morali v krajevnih skupnostih rešiti. Podrobneje bo treba pregledati delovanje delegacij v družbenopolitičnih skupnostih, skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, delovanje potrošniških in poravnalnih svetov, ljudskegr odpora, družbene samozaščite ipd. Opozorili so tudi na reševanje komunalnih vprašanj, predvsem vprašanje financiranja. Ugotovili so, da se marsikateri komunalni problemi ne rešujejo dovolj hitro. Mnogi vaški in ulični odbori SZDL so dali pobudo za uvedbo dou.-nili krajevnih samoprispevkov, hkrati z njimi pa bo treba najli ustreznejša merila za reševanje finančnih problemov krajevnih skupnosti, ki zdaj pogosto ne vedo, kaj je pomembneje reševati. Tudi ostale družbenopolitične organizacije so se aktivno vključevale v priprave na volitve skupščin krajevnih skupnosti in organov krajevnih organizacij SZDL. Zato je zdaj njihova zastopanost v SZDL in krajevnih skupnostih zadovoljiva. OGLAŠUJTE V DL! V nekaterih krajevnih skupnostih so hoteli volitve poenostaviti, s tem pa so razvrednotili njihov pomen. Na srečo- je predsedstvo OK SZDL hitro reagiralo in zahtevalo, naj se volitve opravijo v skladu s programom, za katerega so se dogovorili. Tako so morali v Srce bije za proizvodnjo V skladu s prizadevanji za povečanje produktivnosti si v mnogih delovnih organiza- cijah prizadevajo, da bi razvili inventivno dejavnost. Ni naključje, da prav delovne organizacije, ki tej dejavnosti posvečajo največ pozornosti, žanjejo tudi največje uspehe. Mednje lahko štejemo tudi TRIMO, kjer so zabeležili že vrsto koristnih predlogov, inovacij in izumov. Vzrok za razmah inventivne dejavnosti ni samo v zavesti in vedenju o njeni koristnosti, marveč tudi v dobri organizaciji. Imajo komisijo, ki spremlja in zbira predloge, izdelan pa imajo tudi pravilnik za nagrajevanje. Med nagrajenci, ki so lani dobili nagrade za to dejavnost, je tudi Franc Jarc. Za izpopolnitev naprave za spenjanje pajnerjev, po domače bi jim lahko rekli traverze, je dobil ravno toliko, da sije lahko kupil avto. ■ „Cč H6češ kaj odKritr, po-tem moraš živeti s proizvodnjo! Proizvodnja sama sili k razmišljanju, kako jo izboljšati, kako povečati njeno učinkovitost. V takem okolju je prav lahko priti do ideje," pove Jarc, ki je zdaj vodja proizvodnje jeklenih konstrukcij. Jarc se še kako zaveda pomena inventivne dejavnosti. Zato mu je žal, ko kljub dobri organizaciji - prezrejo kar precej drobnih izboljšav. Po njegovem mnenju bi morali vsak koristen predlog obravnavati in ga tudi nagraditi, čeprav je bil uporabljen samo v seriji 20 izdelkov. Tako bi ljudi spodbudili, da bi še bolj razmišljali, kako povečati učinkovitost pro- ------------------------------- izvodnje. Jarc kot vodja proizvodnje sodeluje v razvojni skupini, toda še vedno je mnenja, da je med delavci in tehničnim vodstvom premalo stikov, premalo ustvarjalnih prizadevanj. Če bi bilo teh stikov več, potem bi tehnično vodstvo in delavci skupaj hitreje odpravljali ozka grla. Uspešno premagane težave so najboljša spodbuda pri iskanju novih in boljših rešitev. V TRIMO, kjer se lahko pohvalijo z izredno naglim in tudi uspešnim razvojem, je težnja k boljšemu vseskozi prisotna. Med delavci je mnogo študentov ob delu, kar tudi kaže, kako na široko gredo ta prizadevanja. „Zal mi je, da študiram organizacijo dela. Verjetno bi bilo bolj prav, da bi se odločil za «ud'j strojništva, še posebno, ker še zmeraj proučujem strojniško literaturo, ki mi pri vsakdanjem delu pride zelo prav," je povedal Jarc. Zdaj mu manjka samo še en izpit, pa bo diplomiral; za študij strojništva pa se čuti prestar. Da moraš imeti tudi za študij organizacije dela veliko volje, za ustvarjanje izboljšav pa kar precej talenta, Jarc iz TRIMA skromno zamolči. J.S. krajevni skupnosti Veliki Gaber in Šentrupert volitve ponoviti. V krajevni skupnosti Veliki Gaber so se kadrovsko slabo pripravili. Ovira za ustrezno izpeljano kadrovanje je bil interes nekaterih posameznikov in manjših skupin, ki so hoteli novo vodstvo dobiti na svoj način, predvsem pa v svoj prid. V krajevni skupnosti Šentrupert so morali postopek volitev ponavljati, ker so v pripravah na volitve „izpustili" ostale družbenopolitične organizacije in vaške odbore SZDL. V sklepnih ugotovitvah je bilo posebej poudarjeno, da kadrovanje v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah ne sme biti omejeno le na obdobje volitev. Še manj smejo ta vprašanja reševati v zadnjem trenutku, kar pogosto privede do tega. da pridejo na odgovorna mesta neustrezni ljudje. Po drugi strani pa je opaziti, da mnogi neradi sprejemajo odgovorne dolžnosti, ker se boje kritike, odgovornosti i11 obsega nalog. Zato bo treba kadrovski politiki posvetiti $e večjo pozornost kot doslej, pr| tem pa bodo morale sodelovati vse subjektivne sile v vaseh j11, krajevnih skupnostih. Preprečil je treba uveljavljanje mišljenja-da morajo biti kadrovsko nioe-no zasedeni le sveti skupščiri krajevnih skupnosti. Namreč prav na temelju tega mišljenja se je uveljavljala samovoljnost nekaterih svetov, ki so lotevali nalog brez posvetovanja in širšega dogovarjanja med družbenopolitičnimi organi?-2-cijami in občani. Zato so *e nekateri sveti in njihovi predsedniki osredotočali le na reševanje komunalnih problemov-medtem ko denarja za dejavnost društev ni bilo. J.S- TREBANJSKE NOVICE 2OJH203ED Doklej naložbe z zamudami? V razpravah o zaključnih računih so delavci obravnavali vrsto vprašanj in ocenili gospodarjenje v preteklem letu — še vedno precej pomanjkljivosti in izmikanja V primeijavi z lanskim letom so bila letos tako gradiva kot same razprave o zaključnih računih v črnomaljski občini veliko bolje pripravljene. Kljub temu pa se je v celotni akciji Naključni računi" pokazalo še precej pomanjkljivosti in slabosti. Ena glavnih je prav gotovo ta, da ustrezne strokovne službe niso pravočasno pripravile analiz poslovnih rezultatov za landto leto, kar je tudi neposreden vzrok, da razprave niso bile še boljše in da ni bilo sprejetih še več konkretnih usmeritev in zadolžitev. Pri ugotavljanju uresničevanja planskih nalog so ponekod še vedno razpravljali, ne da bi primerjali dosežene uspehe s podatki prejšnjih let. Večina organizacij združenega dela, ki so sploh prikazale kazalce ekonomske uspešnosti, je to obravnavala brez dodatnih pojasnil, tako da v razpravah ni bil govor o vzrokih, ki so vplivali na doseganje oziroma nedoseganje zastavljenih planov. Če bi bilo to znano, bi delavci laže podprli ukrepe za boljše gospodarjenje. Prav tako so pomanjkljive analize, kar se tiče primerjave rezultatov z organizacijami enakih ali sorodnih dejavnosti. Nasploh je obveščenost o poslovanju sorodnih delovnih organizacij ter o poslovanju OZD v isti panogi in v določeni družbenopolitični skupnosti premajhna. Premalo pozornosti so posvetili PRAZNIK KS ADLEŠIČI V nedeljo, 25. marca, so krajani KS Adlešiči proslavili svoj praznik, ki ga praznujejo v spomin na 22. marec 1945, ko so ustaši in Nemci vdrli čez Kolpo in požgali sedem vasi. Praznovanja so se udeležili poleg številnih krajanov tudi predstavniki črnomaljske občine in pobratene krajevne skupnosti Stara Ljubljana. Po slavnostni seji organov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij je bil kulturni program, ki so ga pripravili adlešiški ženski pevski zbor in učenci tamkajšnje šole. VSI ZA DOM — Delo pri gradnji večnamenskega doma v Adlešičih lepo napreduje. Doslej so denar odšteli le za nabavo gradbenega materiala, vsa dela pa so krajani opravili prostovoljno; do sedaj so opravili že več kot 5.000 prostovoljnih delovnih ur. Računajo, da bo dom letos dobil streho. ČRNOMALJSKI DROBIR PREMAJHNA POTREBA? -Pred kratkim so v Beltu pripravili letošnjo prvo številko glasila „Vesti iz Belita , ki izhaja že peto leto. Čeprav piše, naj bi glasilo izhajalo dvakrat na mesec oziroma po potrebi, kaže, da je bila letos ta „potreba” vsaj v prvih treh mesecih le enkrat. Olajševalna okoliščina za ta pozni izid je tudi to, da je glasilo začel urejati nov uredniški odbor, ki obljublja, da bo poslej redno skrbel za izhajanje. Sicer pa so Vesti iz Belta dokaj informativne, sestavki so napisani jasno, jedrnato in razumljivo. TUDI ZA ZASEBNIKE - Da Črnomaljcem ne bi bilo treba lesa, la ga potrebujejo za svoje potrebe, voziti žagat na bolj oddaljene žage, je delegacija krajevne skupnosti predlagala, naj bi žaga tozda IM V v Črnomlju enkrat na mesec žagala tudi za zasebnike. Ob pomanjkanju hlodovine za razrez na tej žagi se verjetno vodstvu pretežko odločiti. tozda ne bo BREZ ZVEZE - Pred časom je SAP zaradi nerentabilnosti ukinil avtobusno progo od Črnomlja preko Brezovice do Starega trgi. Kljub slabim izkušnjam je kasneje to progo prevzel SAP - Via tor, tozd Črnomelj, vendar je postavil tudi svoj vozni red. Nekateri občani se sedaj pritožujejo, da v Starem trgu nimajo več zveze za Kočevje. ,.PLAČANE” SEJE - Po predlogu SZDL naj bi poslej vse krajevne skupnosti in delovne organizacije delegatom, ki se udeležijo seje skupščine, povrnile stroške, oziroma izgubljeni zaslužek. Delegatom kmetom naj bi priznali 120 dinarjev, prav toliko obrtnikom, za katere naj bi ta denar prispeval njihov sklad za izobraževanje, ostali delegati pa naj bi za povračilo stroškov dobili po 30 din. m bile razprave tam, kjer imajo skupne službe v drugih občinah. A. B. tudi investicijam, kar pa je za črnomaljsko občino eno resnejših vprašanj, saj je večina sedanjih investicij v precejšnji zamudi, vzroki za to pa niso zgolj objektivne narave; dogaja se, da naložbe dokončajo z večletno zamudo. Razprave o zaključnih računih so bile plodnejše in učinkovitejše tam, kjer je bilo gradivo izčrpno, jasno in razumljivo. Dogajalo se je tudi, da so v razpravi zanemarili poglavitna vprašanja in so največ govorili o delitvi čistega dohodka za osebne dohodke. Priprava razprav je bila v glavnem dobra in pravilna, razprave so potekale v skupinah, tako da se je vsak član lahko vključil. Zato so bile razprave tudi bolj plodne, saj so se delavci oglašali v veliko večjem številu kot prejšnja leta. Slabše pa so NAJVEČ NESREČ V TOREK IN PETEK V lanskem letu se je v črnomaljskem Beltu pripetilo 80 nesreč pri delu, devet delavcev pa se je ponesrečilo na poti na delo oz. z dela. Skupaj je delovna organizacija izgubila zaradi nesreč 1480 delovnih dni ali povprečno 17 dni za eno nesrečo. V celotnem bolniškem staležu je delež nesreč pri delu 8,7 odst. Največ nesreč (60) se je pripetilo v tozdu Livarna, najpogosteje pa si delavci poškodujejo prste na rokah. Kar se nesreč tiče, je najbolj nevaren junij, najbolj črna dneva pa sta torek in petek, saj seje v teh dneh pripetilo kar 19 nesreč. Kar 90 odstotkov nesreč so zakrivili neprevidnost, neupoštevanje navodil, samovoljno delo in nepazljivost, za 10 odstotkov nesreč pa so krive neprimerne delovne naprave. Živi v ljudeh V Beli krajini še ni (in ne bo) presahnil vir ljudskega izročila Po vojni je zanimanje za folklorno izročilo tudi v Adlešičih začelo upadati, vendar ni nikoli povsem presahnilo. Ob raznih priložnostih so se še vedno zbrali fantje in dekleta pa tudi možje in žene in ob zvokih tamburic zaplesali znano adlešiško kolo. Sedaj deluje v Adlešičih dokaj velika folklorna skupina, na večjih nastopih ali gostovanjih se predstavi tudi več kot trideset plesalcev in tamburašev. Tainburaško skupino že več kot dvajset let vodi Ludvik Adle-šič, sicer kmet in priložnostni zidar. „Ko sem bil še fantič, smo prijatelji po podstrešjih nabrali stare tamburice in začeli brenkati,” se spominja svojih začetkov Adlešič. »Kasneje smo začeli igrati pri folklori, ko pa je prejšnji vodja skupine to delo pustil in nekaj časa naša skupina ni delovala, sem prevzel tamburaše jaz, plesalce pa vodi sedaj Marinka Adlešič.” Doslej so Adlešičani nastopili ne samo na vseh večjih proslavah v domačem kraju, vsako leto plešejo in igrajo na jurjevanju v Črnomlju, za njimi je tudi več uspešnih gostovanj. Lani so kot edina folklorna skupina iz Slovenije uspešno nastopili na velikem folklornem festivalu v Ohridu. Najstarejši tamburaš ima že več kot 50 let, najmlajšemu, Adleši-čevemu sinu, pa je komaj 16 let. „Pri nas se za podmladek ni bati: so družine, v katerih je ljubezen do folklore že kar dedna. Iz naše hiše smo pri folklori vsi otroci: obe sestri in brat, tudi moja žena je zraven in še sin, in takih družin je v našem koncu več,” pravi Adlešič. Seveda goji njihova skupina le belokranjske plese in pesmi, pripravijo pa lahko enourni program. Vendar imajo težave s prostori za vadbo. »Pozimi, ko je več časa, vadimo več kot poleti, ko nas priganja delo na polju; sedaj imamo prostor v šoli, kjer imamo shranjene tudi inštrumente. Ti so že precej dotrajani in črnomaljska ZKO je obljubila, da nam bo nabavila nove.” A. B. OPREMA ZA NOVO KODRANKO — Prejšnji teden so začeli montirati stroje in ostalo opremo za novo Kodranko „Beti”. To je v začetku vzbujalo že kar preveč zanimanja ostalih delavcev, tako da so se francoski monteiji pritožili, da jih številni „firbci” motijo pri delu. Delo napreduje po načrtu in kaže, da bo največja investicija v metliški občini končana do prrttririnngi roka. JUTRI ŠTAFETA V METLIKI Jutri ob 9. uri bo v Metliko prispela zvezna štafeta mladosti. Metliški mladinci bodo štafetno palico s pozdravi in najboljšimi željami za 87. rojstni dan predsedniku Titu sprejeli na Jugorju, kjer jim jo bodo predali vrstniki iz Semiča. Za krajši čas se bo štafeta ustavila na Suhorju, kjer bodo pionirji tamkajšnje šole in mladinci pripravili kulturni program, nato pa bo pot nadaljevala proti občinskemu središču, kamor bo prispelo tudi več lokalnih štafet. Po programu v Metliki bo štafeta nadaljevala pot do črnomaljske občine. Vedeti, kaj da in kaj vzame dinar Akcija „Zaključni računi" še ni dala zadovoljivih odgovorov na vsa vprašanja Čeprav je analiza akcije „Zaključni računi" v metliški občini pokazala še precej pomanjkljivosti tako v pripravi kot v samih razpravah o tem pomembnem aktu, je nesporno, da so povsod resneje in temeljiteje razpravljali o gospodarjenju, prav tako je opazna vedno večja zavzetost delavcev za odločanje o rezultatih njihovega dela. Čeprav so vseskozi poudarjali razliko med analizo gospodarjenja in bilanco oziroma zaključnim računom in ni nihče zahteval računovodsko točnih podatkov ter je bilo tako analizo možno pripraviti do dogovorjenega roka, so le redki to naredili. Zamujali so predvsem v tistih tozdih, katerih skupne službe so zunaj občine, kar velja še posebej za IMV. Prav tako pri odločanju o delitvi čistega dohodka niso dovolj upoštevali načela, da morajo sredstva za osebno, skupno in splošno porabo naraščati počasneje kot rast dohodka. Posebno pozornost bi morali posvetiti gibanju produktivnosti, predvsem boljši organizaciji de- la, izboljšanju tehnologije, uporabi znanja v delovnem procesu, ne pa le povečanju delovne intenzivnosti delavcev v neposredni proizvodnji. Teh in drugih pomembnih vprašanj so se marsikje dotaknili le mimogrede ali sploh ne. Žalostno je tudi, da iz prikazov gospodaije-nja SIS gospodarstva, kot so ŽTP, PTT, Elektro in drugi, za katere se zbirajo velika sredstva, ni moč ugotoviti niti najosnovnejših podatkov o zbranih sredstvih in kako se ta trošijo. V Novoteksu, Novolesu, Mercatorju in Domu počitka so o analizi gospodarjenja razpravljali po delovnih skupinah, medtem ko so povsod drugje imeli le zbore delavcev. Prav tako so Delovna praznovanja 2e ta mesec začetek praznovanj jubilejev ZK, SKOJ, sindikatov in gibanja žensk — Za delovno vzdušje Proslavljanje 60-letnice Komunistične partije Jugoslavije oziroma ZKJ, SKOJA, organiziranih sindikatov in naprednega gibanja žena v metliški občini se bo začelo že ta mesec in bo v nekaterih oblikah trajalo do konca leta. Marca in aprila bo mladinska organizacija pripravila kviz tekmovanje na temi »Tito - revolucija -mir” ter »SKOJ - ZSMJ“, v katerem bodo sodelovale vse osnovne organizacije ZSMS v občini. Največ prireditev v počastitev teh jubilejev bo prihodnji mesec. Takrat bodo slavnostne seje osnovnih organizacij Zveze komunistov, sindikata in mladine, ki se jih bodo udeležili tudi predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij. Na teh sejah v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah bodo domače skupine pripravile kulturni program. V drugi polovici aprila bo skupna slavnostna seja najvišjih občinskih organov Zveze komunistov, sindikata in mladinske organizacije, ki se je bodo udeležili tudi člani ZK s 30- in večletnim partijskim sta- žem. Ob tej priložnosti bodo novim članom ZK podelili članske izkaznice. Vsa interna glasila naj bi letošnjim jubilejem posvetila posebne izdaje ali pa v rednih številkah tem jubilejem primemo vsebino. Na to temo bodo pripravili razne razstave pa tudi filmski spored bo uglašen na temo revolucionarnega boja naših narodov za svobodo in samoupravljanje. V okvir proslavljanja sodi tudi ureditev partizanskih obeležij, izdelali pa so še predlog za belokranjsko partizansko magistralo. V občini poudarjajo, da morajo imeti praznovanja tudi delovni značaj, da si morajo prizadevati za večjo produktivnost, boljše poslovanje in za krepitev delovne discipline. Zato predlagajo, naj v delovnih organizacijah v tem smislu organizirajo tekmovanja. ponekod (TGP, tozd Gradbeništvo in Dom počitka) poglavitno pozornost v razpravi posvetili le delitvi osebnih dohodkov. Za temeljitejšo razpravo tudi niso bili povsod izpolnjeni pogoji, ker so delavci prepozno dobili analize. Pri tem se samo po sebi zastavlja vprašanje informiranja delavcev, čemur bodo morali v občini posvetili več pozornosti. Poglavitna vprašanja, kot so svobodna menjava dela, boljša in večja proizvodnja, gospodarjenje in sprotno spremljanje teh tokov, delovanje SIS, varčevanje, trošenje itd., so seveda še naprej v ospredju politične akcije Zveze komunistov in ostalih socialističnih sil. O teh vprašanjih bodo morali delavski sveti razpravljati enkrat na mesec, zbori delavcev pa vsake tri mesece ob periodičnih obračunih. a.b. DELAVNI SUHORSKI MLADINCI Mladinci iz krajevne skupnosti Suhor so v soboto, 17. marca, organizirali delovno akcijo. Odločili so se, da bodo ta dan urejali okolico vaškega pokopališča. Na akcijo je prišlo 25 mladincev. O URESNIČEVANJU INVESTICIJ Danes in jutri bosta v Metliki seji družbenopolitičnega in zborov združenega dela ter krajevnih skupnosti skupščine občine. Na obsežnem dnevnem redu je precej P°' membnih zadev. Tako bo med drugim tekla beseda o uresničevanju investicijskih programov v občin1’ govor bo o ustanovitvi družbeni*1 svetov; na sporedu je še program dela zborov občinske skupščine v letošnjem letu ter odlok o Prora’ čunu občine za letos. Med odloki« ki jih bodo sprejemali na sejah, velja še posebna pozornost odlokoma o pripravi srednjeročnega in dolgoročnega plana občine. SPREHOD PO METLIKI § * 5 s * * I * * * * * * * * * \ Ocene dobre kapljice Od najbolje ocenjenih vin za razstavo v Semiču najmanj 200 litrov za prodajo ria razstavi Strokovna komisija priznanih slovenskih enologov pod vodstvom dr. Slavice Šinkovec, ki je ocenjevala prispele vzorce vin za bližnjo razstavo belokranjskih vin v Semiču, je ocenila, da so lani najboljša rdeča vina pridelali: Jože Cesar iz Metlike (15,7 točke),, Anton Radoš iz Boldra-ža (15,4), Alojz Moravec iz Svržakov (15,4), Janez Mušič s Stražnega VTlia (15,3), Jože Vidmar iz Novega mesta, ki ima vinograd v Kotu pri Semiču (15,2), in Marjan Vrščaj s Stražnega vrha (15,2 točke). i Za bela vina pa so najvišje ocene dobili: Anton Stezinar iz Ljubljane (16,1 točke), Boris Brunskolc iz Kota (15,9), Jože Slobodnik iz Vidošičcv (15,4), Silvo Baktaševič iz Semiča (15 točk) in Otmar Šturm iz Metlike (15 točk); za belo sortno vino zunaj konkurence pa je vzorec Otmarja Šturma dobil 16,9 točke. Vsi ti vinogradniki bodo na otvoritvi razstave v Semiču prejeli zlato medaljo; srebrne medalje bo dobilo 12 vinogradnikov, bronaste pa 19. Po sklepu izvršnega odbora Društva belokranjskih vinogradnikov morajo vsi vinogradniki, ki bodo dobili zlate medalje, za prodajo na razstavi pripraviti najmanj dvesto litrov od vsakega nagrajenega vzorca. Prav tako je odbor sklenil, da za naprej ne bodo več sprejemali vin, ki niso značilna za Belo krajino, vsak razstavljalcc pa bo moral biti član društva. F. DERGANC 5 * * * * s * i s s ! s * s s VIDETI JE KOMUNALNE DELAVCE, kako urejajo parke in zelenice. Mesto je svojčas slovelo po rožah, po urejenosti, po oknth, polnih nageljnov, po oleandrih, postavljenih na pločnike. Potem je vse zamrlo, kaže pa, da ponovno oživlja. Tako je tudi prav: človek se počuti veliko prijetneje v kraju, ki diha, v mestu, kjer se ti oči lahko naužijejo pisanega cvetja. ČEPRAV JE ŠELE KONEC MARCA, ljudje že razmišljajo, kako in kje bodo preživeli več ali manj zasluženi dopust. Tisti, ki bi se morda odločili za letovanje v tujini, lahko dobe natančnejša pojasnila pri Jožetu Novaku v „Beti”. Imenovani tovariš ima tudi paket najrazličnejših prospektov in gotovo bo vsakdo našel primeren prostorček za dopustniško počivanje. MLADINCI RAZMIŠLJAJO NEKAJ O TEM, da bi spravili k življenju nekdaj znano in popularno folklorno prireditev Igraj kolcc. To pa bi bilo najbrž smiselno le v primeru, če bi izdihnilo črnomaljsko jurjevanje. Kolikor je znano, Črnomaljci niso od muh in nape* razmišljajo o osvežitvi svojega, M® nja leta res v kalupe utesnjenega juijevanja. GOSTIŠČE VESELICA & KMALU odprto za goste - Novo osebje obljublja solidno postrežb “'............................... da b) se ----- — - “'"J ~ ' -g usmetjale svoje poslovne pa rt ne i J na griček nad Metliko. Ce 11 obljubam dodamo še lepo okolico, krasen razgled in mir, popolno jamstvo za dobro počutj gostov. To pa je najvažnejše. Ze pred Časom se je sestal IZVRŠNI odbor občinske raziskovalne skupnosti. Dogovori" so se za sestajanje izvršnega odbom po delovnih organizacijah oziroma temeljnih organizacijah, saj so p"-: pričani, da bodo tako veliko boij približali raziskovalno dejavnost i tem. Med drugim so sprejeli tuo sklep, da bo občinska raziskovain skupnost sodelovala pri oblikovBhL srednjeročnega razvoja 1981-1 vo kot enakovreden partner. metliški tednik PLAKETE TENISAČEM — Na proslavi 50-letnice Namiznoteniške zveze Slovenije, ki je bila minuli Petek v Kočevju, so podelili plakete zaslužnim tekmovalcem in namiznoteniškim delavcem, nekdanjim !n se(lanjim članom kočevskega kluba. Inž. Dušan Oražem je prejel zlato plaketo, podeljenih pa je bilo se več srebrnih in bronastih. Več bomo o svečanosti in namiznem tenisu še poročali. (Foto: Primc) Delavcem uporabnejše gradivo Zato so bile tudi razprave o zaključnih računih boljše kot prejšnja leta Na petkovi seji občinskega sveta Zveze sindikatov Kočevje med drugim razpravljali in *lepali o delu sveta lani in Programu za letos, o poteku razprav o zaključnih računih in 0 nalogah sindikata ob razpisu referenduma za samoprispevek. Iz prikaza obravnave zaključ-računov za lani povzema-m°. da so se v večini OZD resno lotili dela. Vendar so za tako delo potrebne izkušnje, ki jih niso imeli v zadostni meri ne delavci in ne strokovne službe. Zato pa ima ta akcija velik pomen tudi za nadaljnje razprave, ki bodo gotovo vedno boljše in uspešnejše. V začetku so bili primeri, ko so nekateri gledali, kot da je to politična akcija od zunaj. Postopoma pa se je začelo uveljav- rozc U x mi doseženo 19 n *** »75.154 SB.Jm. !4S ~iJJLR,ALNI STROŠKI amortizacija dohodek na 1N Splošna po ra »-UKABA '<>'* veno ,rt voci«! ■HM ‘‘*0*LXfn\ 8038 'WUp!i. ČISTI dohodek ’ «10340 telk?iilET,F1LATELISTOV - Fila-jutri društv° Kočevje bo imelo ^hovvlfi J"}3103 , ob 18. uri v te v v„xS0.bl v Domu telesne kultu-Čii 0 ,^u skupščino. Poleg poro- točka h dru5tva bo najvažnejša potrdito jVne8a reda izdelava in 1979/ Jn ,^ovneSa načrta za leto valn /n etos v jeseni bo prazno-^ ‘»atelistično društvo že 30-let- °b6an vPr'aauje \ v fmedved odgovarja Zakaj si letos za 20 odstot-Pijan kot lani? pH,-. s‘ po svojih močeh načrt eva*!1’ bodo doseženi Pror-.AVan' Prihodki občinskega Vajo , U”a za 'etos, ki predvide-hodk odstotkov večje do- "^holne pyaTe.l"ega **avlta 113 KOČEUSKE nouice Ijati spoznanje, da je zelo pomembna za bodoče gospodarjenje. Delavci spoznavajo, da je sklepanje o gospodaijenju njihova pravica in dolžnost. Ponekod - predvsem v manjših OZD — pa je bil še preveč prisoten stari način obravnavanja zaključnih računov. Največ razprav seje nanašalo na dohodek in njegovo delitev, na fluktuacijo, nabavo reprodukcijskega materiala, izvoz, izpolnjevanje načrtov, bolniško, delovno disciplino, življenjske in delovne pogoje itd. Pohvalno je, da so delavci znali kritično oceniti zadeve in da so bili tudi samokritični do sebe pa tudi svojega odnosa do dela ter orodja, strojev in materiala. 0 nekaterih drugih ugotovitvah smo že poročali in jih zato tokrat ne bomo ponavljali. J. PRIMC ZA TRGOVINO IN VRTEC Zemljišče za izgradnjo trgovine na Trati v Kočevju in za izgradnjo novega vrtca v Stari cerkvi so zagotovili na zadnji seji zborov občinske skupščine Kočevje, ko so razpravljali o premoženjskopravnih zadevah. Na potrebo po trgovini v novem naselju Trata opozarjajo občani že vrsto let, prav tako pa tudi prebivalci Stare cerkve in okolice, kjer hitro rastejo nove hiše, potrebujejo večji vrtec. t0JfMP RAČUN — Med razpravo o zaključnem računu v p-j. u v Itasu Kočevje so delavcem s tole shemo nazorno h ucazali, kakšne gospodarske rezultate in kakšno delitev dohodka din *^Jan? načrtovali (številke na levi strani slike, izražene v Prik ^ kakšne so dosegli (desno), v zadnji koloni pa je nn .azan indeks, ki pove, za koliko so pri posameznih postavkah rt Posegli. (Foto: Primc) DROBNE IZ KOČEVJA nico obstoja. Ob tej priložnosti bo pripravilo razstavo znamk in dokumentov, ki bodo prikazali delo društva v teh treh desetletjih. Od ustanoviteljev društva živijo samo še trije. Društvo pa ima veliko mladih zbiralcev, ki so že sedaj v samem vrhu mladih slovenskih filatelistov. Ti bodo sposobni voditi društvo in bodo poprijeli za delo že letos. PRIZNANJA TEN1SACEM -Namiznoteniška zveza Slovenije praznuje letos 50-letnico. Ob tej priložnosti so prejeli najzaslužnejši za razvoj namiznega tenisa v Kočevju plakete. V tem jubilejnem letu bodo razna društvena in meddruštvena pa tudi mednarodna namiznoteniška tekmovanja. Nekaj jih bo v Kočevju. OČISTIMO OKOLJE - Pomlad je tu, vsaj koledarska, če že vreme nagaja. Sneg je skopnel in pokazala se je vsa navlaka in nesnaga, ki smo jo odmetavali pozimi okoli hiš, po dvoriščih in drugod. Morda pa bomo le kak lep sončni dan izkoristili za prostovoljno očiščevalno akcijo? Pri tem naj bi sodelovali hišni sveti, mladina in šole, vsak na svojem območju. Komunalno podjetje pa naj bi naredilo načrt za sprotno odvažanje nabrane navlake. Vprašanja na nepravi naslov Delegatska vprašanja in odgovori nanje so vedno zelo razgibana točka dnevnih redov sej zborov občinske skupščine Kočevje. Na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti so delegati spet zastavili vrsto vprašanj o raznih komunalnih, cestnih, gradbenih in šolskih zadevah. Večino teh vprašanj bi morali pravzaprav delegati nasloviti na razne SIS, predvsem na SIS za komunalno in cestno dejavnost pa na SIS za izobraževanje itd. Mnoga vprašanja torej niso poslana pravemu organu. Zato se dogaja, da delegati oziroma delegacije dobe odgovor: „ Vaše vprašanje smo posredovali na ta in ta naslov oziroma tej in tej SIS". Taki odgovori seveda ne zadovoljijo delegatov, ki menijo, da se pač nekdo odgovoru izmika. Občani, delegati in delegacije morajo torej narediti pri poznavanju samoupravnega reševanja zadev korak naprej. Čas je, da bi vedeli, na kateri naslov vprašanje sodi, oziroma kdo je v našem samoupravnem sistemu pristojen za njegovo reševanje. Dogaja pa se in se bo še, da nekatere SIS na vprašanja, predloge in zahteve občanov, delegatov in delegacij sploh ne odgovarjajo. Šele v takih primerih naj bi nato isto vprašanje naslovili še na občinsko skupščino, ki bi po uradni poti zahtevala odgovor pri pristojni SIS. J. PRIMC Odpadki so strup ali surovina Z odpadki onesnažujemo okolje in si tako uničujemo zdravje, namesto da bi jih zbirali, nekatere uporabili za surovine v industriji, druge pa odložili na urejenem smetišču Pobiranju in odvažanju odpadkov je bila posvečena zadnja se|a doma lahko zbrali veliko več papir-sveta za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL Ribnica, ki je Ja’ l'uni' železu, stekla m drugega bila 21. marca. ' Med razpravo so člani svet Na njej so najprej ugotovili, da nekontrolirano odlaganje odpadkov ogroža izvire pitne vode. Tako so odkrili odlagališči odpadkov celo okoli 100 m nad izvirom pri Blatah, kjer je zajetje za kočevski in ribniški vodovod, pa tudi nad zajetjem za vodovod v Loškem potoku. Odpadki, odvrženi v reke, požiralnike in podzemske jame, spet onesnažujejo vodo, razen tega mašijo vodne poti v podzemlju, zaradi česar prihaja pogosteje do poplav. Zaradi vsega tega so sklenili predlagati občinski skupščini, naj odlok o obveznem odvažanju smeti, ki velja zdaj le za Ribnico, razširi še na vasi okoli Ribnice, Dolenjo vas in Sodražico. Tako ne bo le manj onesnaženo okolje, pač pa bo bolje izkoriščeno tudi vozilo za odvoz smeti, ki ga zdaj uporablja Komunala le dvakrat na teden.. Ponovno so se zavzeli, naj vse KS določijo prostor za odlaganje smeti. Pri tem so nekateri predlagali, da bi se posvetovali s strokovnjaki, saj je znano, da je na kraškem svetu odlaganje smeti lahko povsod nevarno. Sklenili so tudi, da bodo zaprosili rojaka magistra Marijana Ivanca, naj bi izdelal študijo o odvažanju smeti v ribniški občini. Precejšen del razprave so posvetili rednemu odvozu in odlaganju „trdih“ odpadkov, se pravi tudi takih, ki bi jih naša industrija lahko predelovala. Zdaj take odpadke za devize celo uvažamo, medtem ko bi sveta z obžalovanjem ugotavljali tudi, da kljub vabilu ni med njimi predstavnikov tistih, ki bi k uspešnejšemu varstvu okolja lahko največ prispevali, to so gozdarji, ribiči, lovci in miličniki, pa tudi tistih, ki okolje najbolj onesnažujejo: Inles Ribnica, Sukno Jurjeviča itd. J. PRIMC RIBNIČANI V MUENCHNU Turistično društvo Ribnica sodeluje z ostalimi jugoslovanskimi izdelovalci spominkov in predmetov domače obrti na sejmu v Muen-chnu, ki se je začel 16. marca in bo trajal do danes, 29. marca. Ribničani, ki so v okviru jugoslovanskih raz-stavljalcev poslali na sejem večjo zbirko (težka je bila kar 100 kg), razstavljajo suho robo, keramiko oz. lončarske izdelke in spominke. otroci brez igrišč - v Ribnici je le na Trgu Veljka Vlahoviča urejeno otroško igrišče. Otroci iz drugih stanovanjskih blokov se znajdejo, kakor se pač sami znajo. Srečo si sami ustvarjamo Odvisna je predvsem od tega, kako in koliko dohodka ustvarimo ter kako ga razporedimo Kljub nekaterim pomanjkljivostim je akcija „Zaključni računi 1978“ v ribniški občini uspela. Tako je potek akcije ocenil občinski svet Zveze sindikatov na seji 20. marca. Razpravljali in sklepali so še o poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja, o programu dela kluba samoupravljalcev in o drugih zadevah. Razprava o zaključnih računih je potekala v dveh fazah. Že v januarju in prvi polovici februarja so o poslovanju v minulem letu razpravljali člani sindikata po sindikalnih skupinah, obratih in tozdih, nato pa ob sprejemanju zaključnega računa razpravo ponovili. Kot eno najbolj uspelih so ocenili razpravo v tozdu Inlesa v Sodražici. Material zanjo je bil pregledno in razumljivo pripravljen, samo tolmačenje pa podano zelo poljudno. V nekaterih tozdih je ob razpravi izostalo poročilo o delu organov samoupravljanja (delavskega sveta, delavske kontrole, komisij). Vse te organe so tudi premalo pritegnili v akcijo „ZR 78“. Člani kolektivov so še posebej posvetili pozornost delovni storilnosti. Ob tem so ponekod opozarjali tudi na visok bolniški stalež, drugod na preslabo delovno disciplino itd. Žal pa so dali le malo predlogov, kako bi te in druge pomanjkljivosti odpravili. Precej razprav se je sukalo okoli investicij oziroma posodobitve proizvodnje. Delavci so se strinjali z načrti, ki predvidevajo za letos v občini kar 350 milijonov dinarjev vlaganj. Ob tem so še posebej poudarili, da je treba sprejete načrte tudi uresničevati, saj so ponekod investicije v precejšnjem zaostanku. Člani delovnih kolektivov so letos precej bolj temeljito kot v minulih letih razpravljali o gospodarjenju oziroma ZR. S takimi razpravami bodo nadaljevali vsake 3 mesece ob periodičnih računih. O „ZR 78“ so razpravljali tudi na zadnji seji zborov občinske skupščine. Podrobneje pa bodo te podatke obravnavali, ko bodo obdelani in znani za vso občino. Po doslej znanih podatkih so vse OZD zaključile lansko poslovanje brez izgube. Znan je tudi podatek, daje lani znašal povprečni čisti osebni dohodek v gospodarstvu ribniške občine 5.398 din. J. PRIMC 900 let Ribnice Kaj pripravlja Turistično društvo za proslavo? Ribnica bo slavila leta 1982 devetstoletnico obstoja. Imenovali so že pripravljalni odbor za pripravo proslave te obletnice, ki ga vodi predsednik občinske skupščine Stane Kromar. Za to obletnico bo svoj delež prispevalo tudi Turistično društvo Ribnica, ki je nosilec ureditve parka kulturnikov v ribniškem gradu. Ta park bo odprt prav v okviru proslav 900-letnice Ribnice. Turistično društvo je ureditev parka kulturnikov zaupalo strokovnjakom. Tako pripravlja načrt ureditve spomenikov in spominskih obeležij inženir arhitekture Vlasta Kopač, ureditev samega parka pa inženir Miha Ogorek, direktor Arboretuma Volčji potok. Poročali smo, da doprsni kipi štirih najzaslužnejših kulturnih mož iz ribniške občine v parku kulturnikov že stoje. Postavili so jih lani. Tem kipom pa se bodo pridružili še novi. V širši izbor je prišlo kar 60 imen zaslužnih kulturnikov in drugih delavcev. Izmed njih jih bo predvidoma dobilo kipe le 20 do 30, ostali pa redefe, embleme in skupne spominske plošče. Razen že omenjenih sodelujejo pri urejanju ribniškega parka kulturnikov še drugi priznani slovenski strokovnjaki od slavistov do kiparjev. Seveda bo Ribnica za 900-letnico izdala tudi svoj prospekt, značke in razglednice. Turistično društvo bo razpisalo tekmovanje za najlepše urejene vrtove, balkone in okna. Organizirali bodo sejem, turnirje itd. J.P. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI RIBNICA: DANES ŠTAFETA Danes, v četrtek, 29. marca, bomo ob 10.15 v Ribnici sprejeli letošnjo zvezno štafeto mladosti. Svečanost bo pred domom JLA. Nato bodo ribniški mladinci odnesli štafetno palico s pozdravi za predsednika Tita proti Rašici, kjer jo bodo predali mladincem iz občine Grosuplje. DAN VARSTVA OKOLJA - V ribniški občini je 24. april „dan varstva okolja". Na ta dan bodo krajevne skupnosti v sodelovanju z raznimi društvi, mladino in krajani izvedle očiščevalne akcije na svojem območju. Po sedanjem predlogu naj bi očistili tudi Tentero, kije najbolj zasmetena. KAM Z AVTOM? - Mladi imajo radi tehniko. Včasih kupijo celo že precej odslužen avto, ga za silo usposobijo in se potem z njim vozijo po bolj ali manj skritih poteh in cestah. Ko avto „crkne“, ga puste, ki er so mu pač pošle moči. Taka starina leži tudi v gozdu pri Loškem potoku in gotovo ni v okras naravi. Vendar mladinci ne morejo storiti kaj dosti drugače, saj ni nikjer v občini prostora, ki bi bil določen za odlagarye starih avtomobilov, štedilnikov, hladilnikov in podobnega „pleha". RIBNIČANI NA SEJMIH - Turistično društvo Ribnica bo po svojem programu za letos obvezno sodelovalo na več sejmih in razstavah doma in v tujini. 9. septembra bodo organizirali svoj „Ribniški semenj", oktobra pa bodo sodelovali še na razstavi v Slovenjgradcu. V neobveznem delu programa so si zapisali še sodelovanje na sejmu v Pordenone (Italija) in sejmu drobnega gospodarstva v Kranju. Oba sta spomladi. KDAJ ČISTILNA NAPRAVA? - Čistilna naprava za Ribnico bi morala biti dokončana že 15. februarja, a še danes ni. Dogaja se, da ob večjem vodnem stanju Bistrice odpadna voda bruha iz čistilnih naprav in celo zaliva kleti blokov. Kaže, da bodo vse te nevšečnosti odstranjene šele, ko Bistrica ne bo več preveč naraščala, to pa bo takrat, ko bo zgrajeno akumulacijsko jezero, v katerega bodo odtekale odvišne vode. - Zakaj pa opominjaš le se-zonce in tujce, naj ne mečejo odpadkov po tleh? - Ker le pri njih ni potem nobenih posledic; domači huli-gančki namreč upoštevajo opozorilo, kasneje pa se maščujejo tako, da nareide drugod še večjo škodo. REŠETO Končno bolj pogumni načrti KS Kostel Dokončujejo halo Itas, bencinsko črpalko in stanovanjsko-poslovno stavbo — Posodobiti ceste, zgraditi čistilno napravo in vodovod ter prostore za celodnevno šolo — Pomagati razvoju kmečkega turizma Člani sveta KS Kostel so pred kratkim sprejeli delovni program za letos in srednjeročni načrt. Tajnik KS Miha Štefančič je v razgovoru o tem načrtu poudaril. RECITATORJI IZ VASI — FARE — Mladinske organizacije | krajevnih skupnostih v kočevski občini delajo vedno uspešneje.! posebno so mladi uspešni na športnem in kulturnem področju. „Lansko delo KS smo ocenili zelo dobro, saj je bila večina načrtovanih nalog tudi uresničena. Najpomembnejše je, da se je začel uresničevati dolgoletni sen Kostelcev: zaposlovanje v domačem kraju. Novi obrat Mladi kritično o sebi in drugih Iz razgovorov republiške delegacije ZSM z mladino v Itasu in na gimnaziji Med obiskom republiške delegacije ZSM v kočevski občini so tudi mladinci v Itasu in gimnaziji zelo kritično ocenili svoje delo ter odnos drugih do mladine in njenih organizacij. Tako v Itasu kot v gimnaziji so ugotovili, da je malo mladincev med tistimi, ki aktivno delajo v svojih organizacijah in drugod. Menili so, da so prizadevna le vodstva organizacij in še nekaj članov, ostali pa stoje ob strani. Kljub temu pa se mladinci tako v osnovnih organizacijah ZSM v Itasu kot v gimnaziji lahko pohvalijo tudi z uspehi! V Itasu dosegajo največje uspehe na športnem področju, sorazmerno veliko mladih je delegatov v zborih občinske skupščine ali SIS, sodelovali so pri razpravi o zaključnem računu, organizirajo mladinsko politično šolo itd. Med kritičnimi zadevami, na katere so opozorili mladinci Itasa, pa naj omenimo premajhno skrb za stanovanja za člane kolektiva, slabo je spodbujeno inovatorstvo; nagrajevanje po delu ni najboljše, zato beže kadri iz proizvodnje v administracijo. (»Delavca je treba vrniti proizvodnji!" so poudarili). Interno glasilo je utihnilo, program pripravništva je premalo dodelan, delovna disciplina ni najboljša (alkoholizem), prehitro narašča število delovnih invalidov itd. Tudi gimnazijska mladina dosega lepe uspehe v svoji organizaciji in v raznih krožkih oz. izvenšolskih dejavnostih. Vendar so tudi gimnazijci zelo kritično ocenili svoje delo. Tako so veijetno nekoliko prestrogo ocenili, da „dela le vedno istih 20 izmed 350 dijakov, večina pa stoji ob strani". Radi bi imeli večkrat plavanje, pa mora gimnazija za uro uporabe bazena plačati 360 din. Za matematično-fizikalno-astronomski krožek ni zanimanja, čeprav so to vede bodočnosti. Na področju samouprave so ugotovili, da se vsak zaveda pravic, dolžnosti pa manj. Razveseljivo pa je, da se nekateri dijaki že povsem pravilno zavedajo, da samoupravljanje zahteva dosti večjo delovno in splošno disciplino kot ostali sistemi. J. PRIMC ltasa bo res začel delati šele maja, vendar je bilo glavno delo v zvezi s tem opravljeno lani. Letos bomo Itasu pomagali pri nabiranju delavcev za novi obrat. Gradili smo tudi poslov-no-stanovanjsko stavbo in bencinsko črpalko. V celoti ni bil uresničen program popravila vaških cest. Tudi kategorizacija cest med posameznimi vasmi še ni narejena, čeprav je bil predlog KS že posredovan. Lani smo začeli uresničevati program preskrbe z vodo na območju bivše KS Banja loka. Pripravljeni so vsi projekti za gradnjo vodovoda Kostel-Banjaloka. Gradnja se bo začela letos, izvajalec del bo Hydrovod Kočevje v sodelova- nju z mladinsko delovno brigado in pripadniki JLA. To je v tem letu tudi največja investicija. Hkrati bomo reševali preskrbo z vodo za ostale kraje. Letos bo treba postaviti čistilno napravo za naselja Fara, Potok in Vas. To gradnjo bosta financirali SIS za komunalno dejavnost in KS.“ Nadalje je poudaril, daje bilo veliko narejenega tudi na področju samoupravne organiziranosti in izobraževanja pripadnikov civilne in narodne zaščite. Analize kažejo, da so naloge v zvezi z vojaško vajo „Zmaga 78/79“ v glavnem uspešno rešili. Lani je KS začela širšo akcijo za pospešitev kmečkega turizma. Njeni rezultati se bodo pokazali šele v naslednjem sred- njeročnem obdobju. Seveda pa je uspeh odvisen tudi od posluha širše družbene skupnosti. Tajnik Stefančič je glavne naloge KS v naslednjem srednjeročnem obdobju opredelil tako: ,.Akcije, ki smo jih začeli lani, je treba čimprej dokončati. Razen tega načrtujemo grad; njo nove osnovne šole, ki naj w zadovoljila potrebe celodnevne šole in predšolskega varstva, ureditev kanalizacije in priklju; čitev na čistilno napravo; večji razmah kmečkega turizma, asfaltiranje nekaterih poti, nadaljevanje gradnje vodovoda in dokončno izdelavo urbanističnega reda. Tudi na samoupravljanje in izobraževanje nismo pozabili." FRANC CIMPRIČ Sedem rešenih, dva na sodišče Poravnalni svet pri KS Kočevje letos uspešno dela Nova pekarna z zamudo Kako je z rejo živali v mestu? Na zadnji seji zbora KS občinske skupščine Kočevje so odgovorili na nekatera delegatska vprašanja. Izmed odgovorov smo izbrali tista, za katere smo menili, da občane najbolj zanimajo. KDAJ NOVA PEKARNA? - Novo pekarno bi moralo Žito zgraditi v Kočevju žc letos, začetek gradnje pa je bil predviden v marcu. Zaradi predelave načrtov in zagotavljanja potrebnega denarja za gradnjo se bodo dela zakasnila. KDAJ TRGOVINA Z AVTOMOBILSKIMI DELI? - Ta trgovina bo v novem bloku, ki ga te dni vseljujejo v Kidričevi ulici. Trgopromet bo tu odprl trgovino, ko bodo prostori popolnoma dokončani in ustrezno opremljeni. PO KOČEVJU TEKA VELIKO NECEPLJENIH PSOV - Izvršni svet občinske skupščine je že pripravil predlog odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali. Odlok bo dan v obravnavo že na prihodnji seji zborov občinske skupščine. Delegacija KS Rudnik-Šalka vas je na zadnji seji zbora KS ponovno načela vprašanje o oskrbi s pitno vodo, in sicer predvsem rudarskega naselja in Salke vasi. To vprašanje so zastavili že oktobra lani. Takrat seje oskrba z vodo za nekaj tednov izboljšala, nato pa spet poslabšala, ker, kot je dejal delegat, se ne ve, kdo naj bi plačal elektriko za črpalko vode, ki potiska vodo na to območje. Delegati in delegacije so opozorili, da se še nekatere druge zadeve zelo počasi ali pa sploh ne rešujejo, čeprav je bil o njih že nekajkrat govor in so bile celo dane obljube, da so zadeve rešene, oziroma da bodo v kratkem. Med taka vprašanja sodijo: dokumentacija za novo naselje v Stalcerjih, vprašanja v zvezi z Romi, izobešanje zastav itd. Pri krajevni skupnosti Kočevje-mesto je letos začel zelo uspešno delati poravnalni svet. Predsednik mu je Stane Lavrič, njegov namestnik Janez Hering, člani pa še Marta Žlindra, Zinka Zemljak, Rajko Jenko in Vlado Planinc. Letos je poravnalni svet že trikrat zasedal in obravnaval 9 zadev. Se- ŠTAFETA DANES V KOČEVJU Danes, 29. marca, bo ob 18.30 pri spomeniku v Kočevju osrednja svečanost ob sprejemu zvezne štafete mladosti. Štafeta bo prenočila v Kočevju, jutri zjutraj ob 7.15 pa bodo mladi Kočevci predali štafetno palico v Starem trgu mladincem iz Črnomlja. Štafeto bodo danes ob 10.15 svečano sprejeli tudi v Ribnici, in sicer pred domom JLA. dem zadev je uspešno rešil, v dveh primerih pa mu ni uspelo doseči poravnavo. O rešitvah sproti obveščajo Temeljno sodišče. Za obravnavo imajo trenutno še pet zadev, ki jih bodo skušali rešiti v kratkem. Največ sporov, kijih obravnava svet, sodi med kazenske zadeve, se pravi, da gre za obrekovanja, žalitve, lahke telesne poškodbe itd. V enem primeru pa je šlo tudi za neporavnan račun manjše vrednosti. J. P. S TAN O V ANJSKO-POSLOV-NA STAVBA - V Vasi -dokončujejo stavbo, v kateO bodo stanovanja, banka, P0^. in krajevni urad. Tri stanova# v njej je kupil Itas za potrebe članov kolektiva njegovega n°| vega obrata pri Pirčah. (Foto* Primc) Sodobna cesta ob Kolp flolav/M f~lr\ 7H npofi oncnnHar. 11111113. SsfflltiraillC D2 d O ^ m I Delavci Gozdnega gospodarstva Delnice-tozd Gradbeništvo so že začeli pripravljalna dela za posodobitev ceste Brod na Kol-pi-Čabar, in sicer na odseku Brod-Kuželj, ki bo predvidoma posodobljen do oktobra letos. Zemeljska dela in priprava podlage za asfalt bodo končana Tl Maja referendum za samoprispevek Občinski proračun pod streho — Huda kri zaradi davkov — Delegati niso zadovoljni odgovori na svoja vprašanja — Racionalneje graditi stanovanja Minuli teden so na ločenih sejah zasedali zbori občinske skupščine Koče\je, ki so v glavnem enotno osvojili vse predlagane odloke in predloge, zapletlo seje le pri spremembi odloka o davkih občanov, o čemer bomo poročali posebej. Program dela vseh treh zbo- milijonov din večji, kot so bili TRIJE NASTOPI FOLKLORE - Kočevska folklorna skupina (vodi jo Cveto Križ) je v marcu nastopila na prireditvah, posvečenih dnevu žena in mednarodnemu letu otroka, ki so bile v Livoldu, P^dpreski in Vasi-Fara. (Foto: Primc) rov občinske skupščine je bil sprejet brez večjih pripomb. Tudi občinski proračun za letos, ki predvideva za okoli 34,473.000 din prihodkov in odhodkov, kar je za 24 odstotkov več kot lani, je bil sprejet brez večjih pripomb. Omenimo naj le, da so bili zahtevki porab-niicov proračuna za okoli 7 ocenjeni prihodki. Zelo živahna je bila razprava o poročilu o zbiranju in porabi samoprispevka v obdobju 1974 do 1978 in o predlogu sklepa za razpis novega referenduma. Oba dokumenta sta bila sprejeta. Do referenduma, ki bo 13. maja, bomo o tem še podrobneje poročali. Brez posebne razprave je bil osvojen tudi družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji. Pripomba je bila le, da je treba na njegovi osnovi čimprej sprejeti tudi program njegovega uresničevanja, saj se sicer lahko zgodi, da bo uresničevanje šepalo. Zelo živahno je bilo pri delegatskih vprašanjih in odgovorih nanje. Več delegacij je izreklo pripombo, da so delegatska vprašanja pomanjkljivo zapisana, odgovori nanje pa tudi preveč nejasni, nezadovoljivi, oziroma celo izmikajoči se. junija, asfaltiranje pa do konca septembra. Nova cesta s10 Kolpsko dolino bo potekala razen manjših popravkov P® stari makadamski. Širina asfaltne površine bo 6 m. Dela so se začela, vendar vsega denarja za prvi odsek do Kužlja še ni. Investitor zagotavlja, da ga bo preskrbel dovolj zgodaj. Kaj pa naprej? Pogovoriti se bo treba z odgovornimi predstavniki SR Slovenije ift SR Hrvatske ter zagotoviti potrebni denar, da bo cesta po dolini Kolpe in Čabranke čimprej gotova, kajti to je za prebivalce ob zgornjem teku t mejne reke „cesta življenja", kot J sami imenujejo. Prebivalci so pret’ čani, da bo cesta kmalu zgraj®^ Veliko pričakujejo tudi od na'* dolgoročnega razvoja mejnih ob ^ v zgornjem toku Kolpe, ki je str načeloma sprejet na skupnem Stanku v Vrbovškem. Prisostvo> so mu predstavniki občin: Ca ' Delnice; Duga Resa, Ozalj, K0*"6 Lj in Metlika, predstayfl občin Novega me*1.! Črnomelj skupnosti ootin Reke in Karlovca ter predstavn . SR Slovenije in SR Hrvatske-njem so poleg drugega sklenili, ^ treba strniti sile in zagotoviti d ^ za dolgoročni razvoj teh manj vitih območij. Naslednji skupm stanek bo že aprila v Črnomlju- .* ' FRANC ClMP* Padel star le 24 let -V 16 let star sprejet v SKOJ in KP — Z 18 leti okrožni sekretar SKOJ — Takrat, ko ni bilo denarja, dela, kruha — Po vojni predolgo pozabljen Močno moralno podporo je Vtdeniču nudila pri delu njegova mati Terezija, odločna in blaga ženska. Vsi smo jo zelo cenili in spoštovali. Njene spodbudne besede so nas in Albina vodile, da smo akcije in navodila dosledno izvrševali. Ta žena je po vojni ostala osamljena in pozabljena, česar pač ni zaslužila. Umrla je pri svoji hčerki Rezki v Kočevju. Pogreba 26. julija 1958 smo se udeležili razen grobarjev in godbe le še njena hčerka Rezka, Gizela Še- ško, Vilko Kajfež in jaz, šele kasneje, med pogrebom, se je priključilo še nekaj ljudi. Resje bil to pravi proletarski sprevod. Zadnja pot te velike delavske matere, matere zavednega sina slovenskega naroda in revolu-cionaija Albina Videniča, je bila zato še posebno žalostna. Sadove njunega dela uživajo tudi tisti, ki so zavrgli in pozabili njegovo mater in Albina, ker so se bolj vrgli v boj za položaje in na lov za dinarje. Takoj po prihodu okupatorja v naše kraje je odšel Videnič v ilegalo. Organiziral je prvo ilegalno tiskarno OF na Kočevskem, ki je bila pri Plutu v Gorenju. Bil je organizator prvih odborov OF in prvih diverzantskih trojk na vsem območju od Barja do Kolpe. Prvo tako trojko je organiziral že 6. julija 1941 v vasi Crni potok pri Kočevju, njeni člani pa so bili Aleksander Čero, Alojz Lavrič in jaz. S člani SKOJ oz. trojk je sredi Kočevja organiziral poleti 1941 sabotažno akcijo na motorna vozila. Zaradi njegovega pogumnega delovanja je okupator že 1941 razpisal nanj denarno nagrado. 6. septembra 1941 sva bila zmenjena, da se bo oglasil pri meni v Črnem potoku in da skupaj odideva v Predgrajsko dolino, kjer bi organizirala med taftikajšnjo mladino SKOJ. Na žalost sem ga čakal zaman. V noči od 5. na 6. september 1941 so ga Italijani zaradi izdaje kočevskega Nemca Wilija Smerguta skupaj s Francetom Vidičem v Šalki vasi prijeli in zaprli. To sem zvedel šele po dveh dnevih, ko sem poizvedel, kaj je bil vzrok, da ni prišel v Črni potok. Kakšen je bil postopek Italijanov z ujetimi aktivisti in borci, je znano. Neusmiljeno sojih pretepali in mučili, da bi dobili podatke še za ostale. Videniča in Vidiča so vsa pretepena iz kočevskih priporov pripeljali v ljubljanske zapore, kjer so ju POPRAVEK V delu podlistka „Padel je star komaj 24 let" je prišlo po krivdi tehničnega oddelka oz. ..tiskarskega škrata" do zamenjave slike in podpisa. Tako je bila pred 14 dnevi objavljena spominska plošča Videniču in Gorniku, ki je v Kržetih na Gori, podpis pod njo pa je sodil pod sliko spominske plošče Videniču na Rudniku pri Kočevju, ki jo objavljamo danes. Prosimo za razumevanje. obsodili na večletne zaporne kazni. Videnič je prestajal kazen v zaporih v Kočevju, Ljubljani, Trstu in Firencah. Zapore, prestajanje kazni in datume sije beležil na žepni robček, ki ga sedaj hrani kočevski muzej. Veliko je pretrpel. Kljub mučenju in trpinčenju pa ni ničesar izdal. Pomoč v zaporih so mu ; 1 * ‘ ^ ' V »imji toVglr I<* iM.»l in *«•!»<* j| /,, k* v /ir.tvnrftftvvr»*(» l.l\'v‘!i ||||| ok(• "*$ ' 'In/nl \ \ I|.\ \ () \ '■'* "M* I,>ki KI' > Sotlr.i .* tr,i 7" ri ,i\ nji-,1,1 |*jVi ' ' PLOŠČA VIDENIČU - Na bivšem prosvetnem domu na Rudniku pri Kočevju je spominska plošča temu organizatotju vstaje, ki je tu v bližini pred vojno tudi stanoval. (Foto: Primc) 1Pd« nudile njegova edina sestra režija in članice KP iz Koč^J ’ ki so mu pošiljale v zapor de in pakete. Njegov oče in nVJ sta bila takrat internirana m nista mogla pomagati. *. Spomladi 1944 je Videni? uspelo pobegniti okupatorja Prišel je v partizane na taKr ribniško okrožje, ki se je ” . jalo na Travi nad Čabrom-d telesno izčrpan, po duh delu pa še bolj preka^n r£vRib. cionar. Okrožni komite K* . nica ga je imenoval za ms toija pri rajonskem kom J KP Ribnica ki se je W nahajal pri Novi Štifti pn K* , ci. Po napadu na komand mesta in aktiviste rajona -ca pri Novi Štifti se je v gozdove Velike gore- 1 je odšel na Kočevsko-R'h v okrožje. 15. maja 194 J globeli pri Sodražici pade { go Makorel, ki je bil . sekretar rajonskega kom^j Sodražica. Na njegovo m bil imenovan Albin Viden' • . dolžnost je Videnič opr zelo vestno in požrtvovalno. KOfiEUSKE NOVICE TELEVIZIJSKI SPORED) PETEK, 30. Ul. JUGOBANKA 1 Od Angleščina, neti? V SOLI: Ruščina, do petka, Elektronika 10.00 TV V SOLI: ffenka, Zgodoivna 17 in n ^ ponovitev 7.20 POROČILA 17 an ^ FONTAINOVE basni 18 ?n NEV1 Z GUMBKOM ^dRr^K0NCERT: tange' Uvel-^M0 Je rock skupin, ki so se dok ^ *e v Prej^nJem desetletju, .al nJ° Popularnost pa uživajo še nJ-Mednje sodi gotovo zahodno-Drav ■ ll?° Tangerine Dream, če-l., l'e mimo obdobje t i. Mmičnega rockai E Froes6i c i, . .e tn P. Baumann pa še zmeraj bo P ° 'zk*jučno elektronsko glas-od h ni'ltove skladbe so krajše sod' f56- m'nut» med polurne pa slišal' Ud' R*coc'let; tokrat jo bomo katert v nastoPa v coventryjski 1975 ^ S° 88 televizijci posneli 18.40 OBZORNIK 18.50 DRUŽBENA SAMOZAŠČITA: pes, Človekov prijatelj Nič nas ne sme presenetiti. V sklop te široko zasnovane akcije, katere namen je krepitev obrambne pripravljenosti, sploh pa podružblja-nje odnosov na področju SLO in družbene samozaščite, se vključuje tudi nekaj krajših televizijskih oddaj. Tokrat bo govor o vlogi šolanih psov pri reševanju ljudi in imetja izpod plazov in ruševin. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 21.00 Serif v new yorku 22.10 TV DNEVNIK 22.25 625 22.45 NOČNI KINO: ANGELA DAVIS Angela Davis, črna profesorica filozofije na dveh ameriških univerzah in vplivna bojevnica za rasno enakopravnost, je oktobra 1970 postala sovražnica države št 1. Obtožili so jo ugrabitve in zarote, preganjati jo je začela policija. Dokumentarni filmski prikaz življenja Davisove do 1976, ko je bila izvoljena za predsednico Nacionalnega združenja za boj proti rasizmu, 4 posnel francoski režiser Jean Daniel Simon. Ne gre za kronološko podajanje dogodkov, početja Davisove so prikazana v luči boja črncev za človeške pravice, pri tem pa film razgalja podobo ameriške zdajšnjosti, ki ni naklonjena komunistom. 16.55 Test — 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Magnet - 18.15 Pozdrav jugoslovanskim brigadirjem - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 22.00 Gost urednik: Radovan Pavlovski - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portret Jovanke Radojevič-Kice - 21.50 Zabavata vas John Denver in Frank Sinatra - je po njenem lastnem scenariju 22.40 Glasbeni atelje S°BOTA, 31. III. JUGOBANKA I J.00 POROČILA 8 ls c£0DBE 0 PRISMUKIH Skl t>£? ANJE OB PARUZAN-s^PESMI 9 ns ?.ABICIN VNUČEK Mali SVET lili c SG ~ PRED CIM? i j i? F. Cialente: CAMILLA •25 625 ■i-^POROdLA SKILAS11 LEV, mladinski ,Jisti- so z zanimanjem sprem-t , ,narazanko Daktari, se bodo Krat spet srečali z istimi igrald, ki raziskovalnem središču proučujejo >••••••••••• nedelja, i. iv. JUGOBANKA I 8.50PGROCila lUTBrf NEDELJSKO DOBRO N*T OKTET BRATOV PIR- A. Marodič: MARIJA 1] in UUCA SEZAM 17iS ^ETIJSKA ODDAJA ^3t° POROČILA ^tastroff Športnik Dos^a poročila 1969 NaSeGA CASA: LETO ^ggKTIVA SLOVENS KE obnašanje živali. V središču pozornosti bo Clarence, nenavadno krotki lev. Kmalu ugotovijo, daje vzrok za njegovo čudno obnašanje, ki ne pristoji kralju živali, škilavost. Seveda je potrebna operacija, ob pripravah na to pa se bodo pred gledala zvrstile še druge bolj ali manj krotke živali, vmes pa bo tudi nekaj spletk človeške narave. Film je 1965 zrežiral Andrew Marton, glavne vloge pa igrajo Marshall Thompson, Betsy Dreke in Cheral Miller. 17.10 CIBONA: BOSNA, prenos košarkarske tekme 18.40 NAS KRAJ: SLIVNICA 18.50 OČKA, DRAGI OČKA 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 H. daus: RUBENS 20.55 MODA ZA VAS 21.00 TV ŽEHTNIK 21.50 LOVCI NA SKALPE, film 1968, torej leto dni pred snemanjem znamenitega filma Konje stre- ••••••••••• TV DRAME - S. Grum: JOSIPINA Franc Uršič je scenarij za televizijsko dramo sestavil iz pripovednih prvin različnih Grumovih novel, ki govorijo o občutju življenjske osamljenosti in bolečine. Uršič je dramo tudi zrežiral, glavne vloge pa igrajo Polde Bibič, Majda Potokar, Meta Vranič, Jožica Avbelj, Marjeta Gregorač, Majda Grbac in drugi. POROČILA IVANHOE, film Za enega najbolj znanih romantičnih zgodovinskih romanov je angleški pisatelj Walter Scott prikrojil zgodovinske dogodke iz 12. stol. 17.55 Test — 18.10 Poročila — 18.15 Folklora - 18.45 Krilati farmacevti - 19.30 TV dnevnik - 20.00 25 let beograjske Glasbene akademije - 21.00 Poročila -21.10 Iz oči v oči •••••••••••« prestol zasedel njegov brat John, ki s pomočjo Normanov vlada proti volji Saksoncev. Ivanhoe se tako bori tudi zoper Johnovo tiranijo, kot roman pa tudi film, ki ga je ameriški režiser Rjchard Thorpe posnel 1952, močno črno-belo prikazuje dogajanje in zgodovinske like. Glavne vloge igrajo Robert Taylor, Elisabcth Taylor in Joan Fontaine. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 KMEČKI PUNT, nadaljevanka zagrebških televizijcev 21.05 ŽIVE NAJ VSI NARODI 21.50 TV DNEVNIK 22.05 Športni pregled 8.55 Poročila - 9.00 Oddaje za JLA - 15.30 Nedeljsko popoldne -19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Celovečerni film Pn!! ••••••••• ^NEDELIEK. 2. IV. ^ugoban ka 1 ski krI;V,V SOLI: Pravljica, Planin- 10.00 L?,a Prosti čas Kisanlra TA ŠOLI: Materinščina, nTr!; Fizika 15.00 ^ ^ ŠOLI: Za najmlajše Cvit’".16-00 ™ V - Gre za čas križarskih vojn, ko Ivanhoe (to je kajpak izmišljen literarni junak) zbira odkupnino za ujetega kralja Riharda Levjesrčnega. V odsotnosti slednjega je angleški »••••••••••A Soli, , vi tev . 17!2s v°dR0Cila S&ffiffiai* 0BISKU: BUI> I8.05 ££ASTROFE HtibolS10 V G0RE lili s k . * bodo tokrat sezna- Poteh. \nJ0 po razHčnih planinskih .mdiŠču n|VS6eno iti P° grušču, skali, odvicn 1 sne8u’ napornost hoje pa ^zP°n m2 ^ 0d Položnosti poti. navzdol i ^ P0?!3^3 trud, pot Pol na J* !"n°g° lažja, čeprav tudi hribolaiT5 ’ W kai lahko skalijo 0|ažčevo navdušenje. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 P. Lužan: SREBRNE NITKE, predstava gledališča Glej Stari, osameli, prepuščeni spominom — to so ljudje iz doma za ostarele. Različne življenjske poti so jih privedle pod eno streho, kjer čakajo na usoden trenutek, ki mu nihče ne uide - prihod smrti. Tu so obsedeni šahist, ki ne prenese poraza, prenapet žandar, na moč osamljen starec in še eden njemu podoben, ki morda celo ni iz istega nadstropja. Tej ujetosti v spomine na preteklost in životarjenju stojita nasproti snažilka in hišnik - ona nenehno gode eno in isto ljubezensko zgodbo, on pa se nič ne brani potolažiti njeno hrepenenje. To igro Pavla Lužana so v lanski sezoni uprizorili gledališčniki Gleja, televizijsko priredbo pa je oskrbel režiser gledališke predstave Božo Sprajc. Igrajo Maks Furjan, Brane Ivanc, Janez Hočevar, Branko Miklavc, Barbara Jakopič, Franc Markovčič in Vinko Podgoršek. 21.05 KULTURA IN SAMOUPRAVLJANJE 22.05 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Usoda nekega Carlija - 18.00 Pravljica -18.15 Dokumentarna oddaja — 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja — 20.35 Izkušnje - 21.05 Poročila -21.05 Poročila - 21.15 Film TOREK, 3. IV. JUGOBANKA 8.45 TV V ŠOLI: Naše, tvoje, moje, Ali ste vedeli? , Fizika, Ladjedelni- štvo, TV vrtec, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Zemljepis, Risanka, Glasbeni pouk 14.45 TV V ŠOLI, ponovitev 15.15 ŠOLSKA TV: Angažirani lepak, Znanost, kultura in umetnost v NOB, Radiološko opazovanje 17.20 POROČILA 17.25 TUJA FOLKLORA: POLJSKA 17.55 PISANI SVET: SREČA 18.30 OBZORNIK 18.40 PO SLEDEH NAPREDKA Tokratna oddaja je posvečena tridesetletnici Inštituta Jožef Stefan, torej največji slovenski znanstvenoraziskovalni ustanovi. Naj pr q bomo videli prikaz dela raziskovalcev z oddelka za liziko trdih snovi. Seznanili se bomo z njihovo osnovno nalogo, to je raziskovanjem tekočih kristalov. Številni strokovnjaki za biokemijo se ukvarjajo z raziskovanjem bioloških katalizatorjev. To se encimi, njihova izolacija pa je nadvse zamudno delo, toda rezultati so še kako koristni v industriji. Za pogon jedrskih elektrarn je seveda potrebna uranova ruda, zato bo zaključni prispevek oddaje prikazal, kako hitra, preprosta in zanesljiva je metoda za odkrivanje ležišč uranove rude, ki so jo izdelali strokovnjaki tega slovenskega inštituta. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TURIZEM 1979 - KRUH AU POGAČA? Lanska turistična bera je bila uspešnejša od pričakovanj, zato se sprašujejo, ali bomo tudi orno tudi letos deležni precejšnjega kosa evropske turistične pogače. Oddaja bo skušala prikazati prizadevanja pristojnih, da bi kar najbolj zadostili turističnemu apetitu, čeprav marsikaj pri tem le ne gre po načrtih. 20.45 A. Decaux: ROSENBERGA NE SMETA UMRETI Gledali bomo prvega od štirih delov francoske nadaljevanke, ki bo govorila o zakoncih Ethel in Juliusu Rosenbcrg, ki sta bila obtožena izdaje atomskih skrivnosti SZ, a krivde nista nikoli priznala, 1953 pa so ju po sodnem procesu, ki je pritegnil vso svetovno javnost, usmrtili v ameriški kaznilnici Sing-sing. Mnogi so še zmeraj trdno prepričani, da sta Rosenbcrga umrla nedolžna ter da sta bila zgolj žrtvi lova na čarovnice med veliko protikomunistično gonjo, ki jo je sprožila hladna vojna. Scenarij za nadaljevanko, ki bo dokaj nazorno prikazala številne plati zadeve Ro-senberg, je napisal Alain Decaux, režijske posle je opravil Stellio Lorenzi, glavne vloge pa igrajo Marie-Jose Nat, Gilles Segal, Jean Topart, Georges Vrilson in Francois Dyrek. 21.50 EVROPSKI OPERNI PEVCI: BISERKA CVEJIC 22.15 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Nove knjige — 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV drama - 21.40 Včeraj, danes, jutri - 22.00 Znanost - 22.45 Žabavnoglasbena oddaja ljajo, mar ne!, je po scenariju Williama Nortona ameriški režiser Sydney Pollack posnel Lovce na skalpe. To je film o starem kavboju in bivšem črnem sužnju, ki zasledujeta tolpo lovcev na indijanske skalpe. Ob akcijski plati filma, kjer seveda ne manjka napetosti in streljanja, je v ospredju prijateljstvo med junakoma, ki sta sčasoma kos vsem medsebojnim zadregam zaradi različne barve kože. Igrajo Burt Lancaster, Ossie Davis, Telly Sava-las, Shelley Winters, Nick Cravat in drugi. SREDA, 4. IV. JUGOBANKA 1 9.00 TV V ŠOLI: Matematika, Zagrebški muzej, Hej, brigade 10.00 TV V SOLI: Izobraževalni film, Risanka, Kocka, kocka, Reportaža 17.35 POROČILA 17.40 ZGODBE O PRISMUKIH 17.55 VINCENT VAN GOGH 18.20 NE PREZRITE 18.35 OBZORNIK 18.45 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: PORABJE, 1. del V Porabju, majhnem košču Železne županije na MAdžarskem, živi okoli pet tisoč Slovencev, televizijci pa bodo z oddajo v treh delih prikazali njihovo kulturno življenje. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: DALEČ PROČ IN BLIZU Gledali bomo filmski prvenec švedske režiserke Marianne Ahrne. Dogajanje se odvija v bolnišnici za duševno bolne ljudi. Seveda ne gre za pripoved o psihiatriji in čem strokovnem, pač pa o ljubezni in razumevanju v okolju, ki je svet zase. In znotraj tegr sveta se ljudje na vse načine borijo, da bi si spet pridobili svobodo. Režiserka je pred tem celovečenim filmom posnela tudi nekaj dokumentarcev, tako npr. o splavu v Franciji pa o ločitvi v Italiji. Film Daleč proč in blizu je nastal 1976 in je vznemirljivo delo, ki od gledalcev zahteva dobršno mero opredeljevanja do stališč, ki jih zavzema. Zato se je filmsko uredništvo ljubljanske televizije odločilo, da bo po predvajanju filma pripravilo okroglo mizo, za katero bodo poznavalci osvetlili nekatera vprašanja, ki jih zastavlja Ahmejeva. V njeni stvaritvi pa igrajo glavne vloge Lilga Kovanko, Robert Farrnt, Annicka Kronberg in Helge Skoog. 22.15 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo - 21.30 Zabavnoglasbena oddaja -22.15 TV dnevnik §••••••••••< ČETRTEK, 5. IV. JUGOBANKA 1 8.55 TV V ŠOU: Geometrija, Selitev ptic, Avstralija 10.00 TV V ŠOU: Francoščina 10.30 TV V ŠOU: Umetnost, Risanka, Kemija 15.55 ŠOLSKA TV: Angažirani lepak, Znanost, kultura in umetnost v NOB, Radiološko opazovanje Prvi prispevek bo govoril o tem, kako je v likovni učilnici mogoče uresničiti idejo o razlaganju odnosa do sveta brez pisane besede. Za to je potreben lepak, ki ga učenci naredijo z lepljenko iz fotografij. 17.00 POROČILA 17.05 OPERA NARAVE 17.55 TELEVIZIJA BREZ TREBUHA 18.35 OBZORNIK 18.45 ČAROBNO SEDLO 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OCl KRITIKE 20.45 ABERFAN, opera kanadske televizije Opero z gornjim naslovom je napisal skladatelj Raymond Pannel, za televizijo pa jo je priredil John Thomson. Delo, ki govori o kanadski vasi Aberfan, kjer je 1962 umrlo 116 šolarjev zato, ker je jalovina premogovnika poKopala šolsko stavbo - torq to( delo o tragediji, ki je pretresla svet, je 1977 na salzburškem festivalu prejelo nagrado za najboljšo televizijsko opero, glavne vloge pa pojejo najboljši kanadski operni umetniki. 21.30 ŠTIRI ŽENSKE 22.25 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Tehtnica - 18.15 Znanost - 18.45 Kviz: Peščena ura - 19.30 TV dnevnik -20.00 To sem jaz - 21.00 Zabavnoglasbena oddaja - 22.00 Včeraj, danes, jutri - 22.15 Dokumentarna oddaja PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 30. Ul. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Volk). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski Nasvet (inž. Miroslav Jug: Problematika in izkušnje pri obiranju hrušk). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (L. Kovačič - S. Mihelčič: Na luno). 14.22 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.04-4.30 Nočni program. SOBOTA, 31. ID. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Dve polonezi F. Chopina igra pianist S. Cherkassky. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (mag. Milan Rovan: Škode v gozdarstvu lani). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevcem Mirom Ungarjem. 15.45 S knjižnega trga. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, I. IV. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Dane Zajc: Kralj Matjaž in Alenčica). 8.47 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna (B. Šoemen: Humoreska). 11.00 Pogovor s poslu- šalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.2o Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru Berry Lipman. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra (Marjan Marinc: Dediči, 6. del). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (R. Sloboda: Govoreči psi). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program., PONEDELJEK, 2. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringa-raja. 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v aprilu). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Kulturna komika. 18.05 Izročila tisočletij. 18."2S Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Vitala Ahačiča. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz del Richarda Wagnerja. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (M. Kundera: Proza). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 3. IV 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Obisk v gozdarski zadrugi Mislinja). 9,30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Joža Urbas: Kako je mogoče izboljšati mesnatost prašičev). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Družba in čas (Gojko Stanič: Vprašanja opredeljevanja delavsko razrednega osvobodilnega interesa). 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (Beno Zupančič - V. Frantar: Veselica). 21.32 Zvočne kaskad 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (J. Slovacki: Pesmi). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 4. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori (Moj otrok je levičen). 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktulani problemi marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Šilc: Novosti na trgu s koruznimi hibridi in rezultati poskusov). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma (Izidor Cankar: Obiski). 18.05 Kaj radi poslušajo. 18.30 Koncert za besedo (Šaljivo). 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (Psevdo Longinus: O vzvišenem). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 5. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (Jugoslovanska zborovska ustvarjalnost; 2. del). 9.35 Narodne in ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Babnik: Izbira prostora in obseg čebelnjaka). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Mehurčki. 15.45 Jezkovni pogovori. 18.05 Iz opernega sveta. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literani večer (Ob 100-letnici rojstva Josipa Murna; 2. del), pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (Ob 100-letni-ci rojstva Josipa Murna; 2. del), nokturno (I. Kadare: Trojanski konj). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.05-4.30 NOčni program. 0.05-4.30 Nočni program. tedensK6le Četrtek, 29. marca - Jernej Petek, 30. marca - Branimir Sobota, 31. jharca - Modest Nedelja, 1. Aprila - Hugo Ponedeljek, 2. aprila - Franc Torek, 3. Aprila - Rihard Sreda, 4. aprila - Izidor Četrtek 5 aprila - Vincenc LUNINE MENE 4. aprila ob 10.57 uri - prvi krajec NOVO MESTO - KINO KRKA: 30., 31. 3. in 1. 4. ameriški barvni film Elita morilcev. 2. in 3. 4. francosko ameriški barvni film Vijoličasti taksi. 4. in 5. 4. ameriški barvni film Pasji popoldan. BRESTANICA: 31. 3. in 1. 4. ameriški barvni film Jakuza. BREŽICE: 30. in 31. 3. italijanski barvni film Hopa - cupa v postelji. 1. in 2. 4. ameriški barvni film Old Suherhend. 3. in 4. 4. brazilski barvni film Črna sužnja. ČRNOMELJ: 31. 3. ameriški barvni film Za pest diamantov. KRŠKO: 31. 3. in 1. 4. ameriški film Mandingo. 4. 4. ameriški film Preporod v divjini. 5. 4. francoski film Gilly. MIRNA: 31. 3. film Mož, ki je prišel na zemljo. MOKRONOG: 31. 3. film Škofova spalnica. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 29. do 31. 3. in 1. 4. film Spoznati pop pevca. 1. 4. otroški film Wine-tou. Od 2. do 4. 4. italijanska komedija Charleston. RIBNICA: 31. 3. in I. 4. ameriški barvni film Sokolova senca. SEVNICA: 31. 3. in 1. 4. film Goldfinger. 4. in 5. 4. film Afrika expres. SLUŽBO DOBI IŠČEM zidarja za gradnjo visokopri-tlične stanovanjske hiše do tretje faze v Ljubljani. Ponudbe pod šifro: ,,MAJ“ TAKOJ sprejmemo v Ljubljani zanesljivo mlado dekle za sprehode s predšolskim otrokom in pomoč v fospodinjstvu. Naslov: Jožica modiš, Krakovska 27, Ljubljana. KOVINOSTRUGARJA (st. ključavničarja - priučenega strugarja), sprejmem takoj v redno zaposlitev. Vse ostalo po dogovoru. Slapničar, Cegelnica 39 a, Novo mesto, telefon (068) 21-096. VAJENCA za kovinostrugarja -strojnega ključavničarja ali rez-kalca sprejmem takoj 'ali po dogovoru. Slapničar, Cegelnica 39 a, Novo mesto. ZA DELO v gostinstvu takoj sprejmemo delavko. Stanovanje preskrbljeno. Plačilo in delovni čas po dogovoru. Gostilna „Muha“,. Lokev št. 138, 66215 Divača. IŠČEM gradbeno skupino za postavitev nove hiše v Sevnici. Ponudbe na upravo lista pod šifro: ..ZAČETEK V MAJU“. STANOVANJA NUJNO potrebujem sobo v Šentjerneju ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1205/79) ali telefon (068) 22-125. ŽENSKI osebi oddam v najem opremljeno sobo s souporabo kopalnice. Ogled 30. in 31. marca. Ruža Pleničar, Volčičeva 10, Novo mesto. ŠTUDENTKI oddam opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (1336/79). SAMSKO dekle išče v bližnji okolici Novega mesta po možnosti opremljeno sobo. Delam v izmeni in bi po dogovoru lahko tudi kaj pomagala. Naslov v upravi lista 0355/79). IŠČEM sobo v Novem mestu z možnostjo kuhanja. Naslov v upravi lista (1354/79). SOBO, neopremljeno, centralna kurjava, oddam samski ženski s 1. aprilom. Ločna 14. Motorna vozila UGODNO prodam Z 750, letnik 1973, odlično ohranjeno, Ogled v popoldanskem času. Andrej Stcmberger, Šentjernej 62. PRODAM po ugodni ceni dobro ohranjen fiat 850. Ogled vsak dan. Nad mlini 61, Novo mesto. PRODAM osebni kombi IMV 1600, letnik 1970. Grič 6, Kostanjevica. PRODAM avto Škoda, letnik 1973, zaradi odhoda v JNA. Alojz Kovačič, Senovo 220. PRODAM traktor Zetor 4911, nov, S revo Ženih 20 ur. Alojz Šutar, irešje 11, Šmarješke Toplice. PRODAM NSU 1000 po delih in čoln Maestral 8 z motorjem (4 KM). Franc Potočar, Vel. Bučna vas 35. ZAMENJAM dyano 6, letnik 1977, prevoženih 27.000 km, za zastavo 1300, letnik 1977 ali 1978. Ogled možen ob petkih od 16. ure dalje, v nedeljo do 14. ure. Naslov: Stanko Bukovinski, Prilipc 23, Brežice. UGODNO prodam zastavo 1300 v voznem stanju, neregistrirano. Marjan Škarja, Gor. Jesenice 4, Šentrupert. PRODAM fiat 125 PZ. letnik 1970 (motor generalno obnovljen), lahko tudi po delih. Franc Krištof, Gorenja vas 23, Mirna 68233. TOVORNI mercedes kasonar 4,50 x 2,30 starejši letnik, v celoti obnovljen, takoj prodam. Drago Re-denšek, Heroja Maroka 24, 68290 Sevnica. PRODAM VW, starejši letnik, dobro ohranjen in tehnično pregledan. Kranjc, Dol Vrhpolje, Šentjernej. PO ZELO ugodni ceni prodam dva austina 1300 (letnik 72 in 70), eden registriran do 3. 3. 1980, v dobrem stanju, drugi za dele. Cena za oba 18.000 din. Naslov v upravi lista (1324/79). Informacije po telefonu 21-820 dopoldan. NUJNO prodam brezhiben BMW 1600, letnik 67, registriran do februarja 1980. Cena 7,5 M. Erno Zorc, Rostoharjeva 82, Krško. PRODAM traktor znamke Lanz 500. Darko Reberšek, Armeško 9, Brestanica. AMI 8, 1975, 46.000 km, karambo-liran, prodam po delih ali skupaj. Gorenc, Gradišče 1 A, Dol. Topli-cc. PRODAM zastavo 101 (letnik 1972) ali zamenjam za kak drug avto in fiat 750, letnik 1973. Vovko Marjan, Potov vrh 26, Novo mesto. PRODAM škodo 1000 MB na novo registrirano. Oberč, Križišče, Ra-lCcl PRODAM Z 101 L, oktober 76. Brezovar, Gotna vas 44, Novo mesto, telefon 23-664. PRODAM zastavo 850, letnik 1970. Silvo Plantan, Prapreče 12, Straža. PRODAM Simco 1000 GLS, 1974. Anton Blažič, Pod Trško goro 13. PO DELIH prodam fiat 125. Franc Radovan, Loka 3, Šentjernej. PRODAM Renault 12, caravan. Lojze Pavlič, Vel. Bučna vas 31 (v popoldanskem času). PRODAM VW 1500 novejši letnik. Ogled pred osnovno šolo Grm v petek od 15. do 18. ure. Anton Miklič, Slakova 2, Novo mesto. PRODAM Ami 8, letnik 72 (motor v okvari) in zastavo 750, starejši letnik. Ponudbe na naslov: Andrej Simčič, Orehovec 37, Kostanjevica. PRODAM avto fiat 850. Na Lazu 29, Novo mesto. PRODAM kdo s pomožnim motorjem APN 4. Informacije: Alojz Hribar, Sevnica, telefon 81-511 od 6. do 14. ure. PRODAM LADO F (karavan), letnik 74/75. Anton Kostrevc, Mestne njive 7, telefon 22-387 popoldan. KARAMBOLIRAN R 4 ugodno prodam po delih. Meden, Ribnica, Gorenjska cesta 26. UGODNO prodam R 4, letnik 71. Jože Urajnar, Hudeje 8, Trebnje. Ogled v popoldanskem času. PRODAM traktor Goldoni 30 KM (zglobnik s hidravličnim volanom) in priključki: pogonska kiper prikolica, plug, freza in traktorska jermenica. Anton Kunej, Brestanica 155, 68280 Brestanica. PRODAM Dyano 6 L, letnik 1978. Informacije na telefon (068) 75-505. Poljaševič, Ravno n. h., Raka. LADO bele barve, prevoženih 17.000 km, prodam. Ogled v petek popoldne. Becele, Lobeto-va 18, Novo mesto. PRODAM NSU 1200 C, dobro ohranjen. Gotna vas 2. PRODAM dobro ohranjeno katrco (Renault 4), letnik 1976. Ogled vsak dan v Žabji vasi 39, Novo mesto. PRODAM fiat 126 PZ. Marko Badovinac, like Vaštetove 17, Novo mesto. PRODAM AMI 8 break, letnik 71, dobro ohranjen. Naslov: Nad mlini 4, ali telefon 21-602 vsak dan popoldan. PRODAM katrco — Renault 4 v dobrem stanju in po ugodni ceni. Informacije na telefon številka (068) 85-232. PRODAM dobro ohranjen citroen GS klub. Tekstor Zdravko, Lešni-ca 1. TAM 4500 prekucnik, registriran, prodam ali zamenjam za osebni avto. Telefon: (068) 23-442. UGODNO prodam Mini 1000, letnik 71. Dare Gliha. Žužemberk 50. PRODAM PRODAM kvalitetno seno in otavo. Činkole, Srebrniče 7, Novo mesto, / 4.000 kg kvalitetnega sena prodam po ugodni ceni. Gostilna Štefani č, Draga tuš. / STAJICO, okroglo, mrežasto, prodam. Angela Žibert, Ljubljanska 20, Novo mesto. PRODAM sadike žive meje. Pokom}', Novo mesto, Drejčetova pot 11. PRODAM (poceni) otroški voziček. Ostojič, Mestne njive 5, Novo mesto. PRODAM plug obračalnik za konjsko vprego. Alojz Stiman, Čatež ob Savi 4 A, Brežice. PRODAM seno in otavo. Cvelbar, Šmarjeta 5, 68220. PRODAM malo rabljeno traktorsko kabino, izdelek Kovinarja Brežice, in plug za vinograd. Simonič, Ručetna vas 1, Črnomelj. PRODAM mlado brejo kravo. Lenart, Smolenja vas 41. PRODAM dobro ohranjeno omaro, 3 fotelje, kavč in mizico. Ana Kralj, Lobetova 24, Novo mesto. UGODNO prodam kosilnico BCS in brejo telico. Viktor Kužnik, Pod-lisec 6, Dobrnič, 68211. PRODAM vprežni obračalnik na gumijastih kolesih in moped tribrzi-nec. Oboje zelo malo rabljeno. Naslov v upravi lista (1187/79). PRODAM mešalec za beton (nov) ter tovorno prikolico za osebni avto. Naslov v upravi lista (1193/79). PRODAM kompresor Trudbenik, skoraj nov (100 1). Cena 9.000,00 din. Ludvik Klun, Goriča vas 2, 61310 Ribnica, telefon (061) 87-262. UGODNO prodam televizor in klavir. Naslov v upravi lista (1203/79). MONTAŽNO garažo (novo) zaradi pomanjkanja prostora prodam. Durini, Novo mesto, C' 15. Glavni trg KUPIM lesen pod, gradbeno barako ali leseno garažo. Naslov v upravi lista (1176/79). PRODAM frezo Agrijo s priključki (koso, jermenico in prikolico). Jože Hudoklin, Brod 12, Podbočje- PRODAM suhe smrekove deske in nov voz, še neokovan. Oddam tudi opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (1311/79). PRODAM grablje Sonce. Murn, Pod-gora 6. CEPLJENE trte: žametna črnina, modra frankinja, laški rizling, kraljevina, plaveč in žlahtnina imam na zalogi. Kranj šek, Žebnik 34, Radeče, telefon: (061) 819-246. PRODAM novo trivrstno diatonično harmoniko Melodija. Duri H, E, A. Drago Tratnik, Irča vas 5, Novo mesto. PRODAM kombajn Lanz motor mercedes S 18 v voznem stanju, potreben manjšega popravila. Cena po dogovoru. Ponudbe osebno ali na naslov: Anton Molek, Slamna vas 19, 68330 Metlika. KANARKE samice dobrih pevcev, oranžne in rumene, proda Jože Turk, Krško, Tovarniška 3. PRODAM dva mlada junca, skupna teža okoli 1.000 kg. Dolenja vas 7, Mirna peč. PRODAM diatonično harmoniko in dele za Z 750. Jože Kavšek, Dol. Težka voda 21, Stopiče. PRODAM gajbice za krompir in krompir. Naslov v upravi lista (1333/79). MEŠALEC Lcscha (100 1) prodam. Martin Božič, Milana Majcna 2, Novo mesto. UGODNO prodam BCS kosilnico Diesel, dobro ohranjeno. Alojz Žabkar, žaga, Grmovlje, Škocjan. PRODAM leto in pol staro psico, nemško ovčarko, z rodovnikom. Viktor Antončič, Kristanova 30, Novo mesto. UGODNO prodam gradbeno barako. Informacije na telefon: 21-110 in 25-572. PRODAM novo termoakumolacij-sko peč znamke AFG. Majda Žagar, Birčna vas 38. PRODAM suho seno. Anton Štem-berger, Mirna peč 17. SPLOŠNA bolnišnica Novo mesto bo v ponedeljek, dne 2. aprila, prodala na javni dražbi košnjo sena in otave. Interesenti naj se zglasijo ob 9. uri na ekonomatu bo Inišnice. KUPIM KUPIM jeklenke za avtogeno varjenje. Alojz Turk, Podturn 1, Dol. Toplice. PRODAM rigolano parcelo za vinograd (10 a). Možna gradnja. Naslov v upravi lista (1180/79) ali telefon 84-902. PRODAM 8 arov vinograda s shrambo na lepi sončni legi. Dostop z vsakim vozilom. Anica Kalin, Lobetova 9, Novo mesto. PRODAM vinograd z vinskim hramom v bližini Senovega. Cesta do parcele, voda na parceli, elektrika v bližini. Naslov v upravi lista (1198/79). PRODAM vinograd, sadovnjak in gradbeno parcelo z vso dokumentacijo na lepem kraju v Beli krajini nad Suhorjem. Naslov v upravi lista (1201/79). V LJUBLJANI prodam polovico hiše z dvosobnim stanovanjem in vrtom za gotovino. Telefon: (061) 341-409. PRODAM starejšo hišo z lepim vrtom, telefonom v središču Črnomlja. Ponudbe pod šifro „GOTOVINA“. PRODAM večjo starejšo hišo za rušenje. Branko Smrekar, Veliki Obrež 62, Dobova. PRODAM ali dam v najem travnik v velikosti 70 arov. Prodam tudi seno. Martinja vas 26, Vel. Loka. PRODAM gradbeno parcelo z gradbeno dokumentacijo. Ponudbe pod šifro: „1 KM OD DOLENJSKIH TOPLIC*. POČITNIŠKO hišico (30 m2) 2 krat s 13 ari zemlje, od tega 7 arov vinograda, prodam 6 km od Sevnice za 25 M z opremo (novo) še 3 M. Grčar, Ljubljana, Vlahovi-čeva 2, stanovanje 113. HIŠO, enostanovanjsko, takoj vseljivo, na lepem mestu, prodam v Novem mestu. Franc Jenič, Potok 2, Straža. JREKUCI- ^ MARIJA ZALOKAR, Šmarje pri Šentjerneju, prosim vse, ki o meni po Šentjerneju raznašajo neresnične govorice, da s temi govoricami prenehajo, ker bom v nasprotnem primeru tožila vsakogar, ki bo o meni govoril karkoli neresničnega. JAVNO prepovedujem pašo kokoši na parceli Lovišča, Gor. Nemška vas 12. Novak - Košir. PODPISANI ALOJZ ERLAH, Krška vas, prepovedujem pašo kokoši po naših parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ALOJZIJ JOŽEF, Herinja vas 11, prepovedujem vsako izkoriščanje vožnje in hoje po novi poti Rešovci-Borse. Vsi uporabniki poti se morajo javiti pri Alojziju Jožefu do nedelje in plačati prispevek stroškov. Neupoštevanje prepovedi se bo sodno preganjalo. RAZNO MOŠKI star 40 let, nealkoholik, išče ženo za skupno življenje. Ponudbe pod šifro: „NESREČEN“ Ob smrti mojega moža FRANCA BLATNIKA iz Šentjerneja 78 se iskreno zahvaljujem Zvezi borcev, tov. Iskri ter sosedom in sorodnikom za podarjene vence in denarno pomoč. Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred. Žalujoča: žena Ana. li BR£žlŠK€,k:irv | P0R0DNI$NIC£v*> * V času od 18. do 23. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Mirjana Bezjak iz Vrhovca - dečka, Marija Husta z Otoka - deklico, Marija Živko iz Samobora - Ivano, Boža Dejak iz Male Gorice - Emino, Ivana Kozole z Malega Kamna -Franca, Ivka Belan iz JaruŠja -Svetlano, Antonija Baškovič iz Brežic - Tadeja, Štefica Martinko iz Šenkovca - Jeleno, Božica Postru-žin iz Radakova - Tatjano, Stanislava Pavkovič iz Velike vasi - dečka, Zdenka Lipej iz Brežine - Aleksandro, Branka Rubinič iz Kladja -Ivana Ana Muha iz Otavnika — mmmm deklico. Jožica Lakner iz Arta -deklico, Justina Zupan iz Pečic -deklico, Pavla Vajdič iz Vukovega sela - Maria. Dana Miškovič iz Bregane - dečka, Božica Stiperski s Kapelskega vrha - dečka. Danica Ločičnik iz Sevnice - Aljošo, Elizabeta Žučko iz Mrčnih sel - Ido, Zorica Oslakovič iz Samobora -deklico, Zlata Prah iz Dobove -Matjaža. ČESTITAMO! V preteklem tednu so umrli: Kristina Bizjak, gospodinja iz Bušece vasi, stara 70 let; Marija Jazbec podpiranka z Gore pri Krškem, stara 69 let; Ivan Germovšek, kmetovalec iz Stare vasi, star 77 let. II NOVOMfSKE hORODNiSNiCEfti V času od 15. do 21. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Jevnikar iz Mokronoga -Boštjana, Štefica Čulig iz Vrhovca Nikdino, Marija Nadrih iz Dolnjef? Medvedjega sela - Tadeja, Zdenka Stipanic iz Kloštra - Daliborja, Mirjana Markovič iz Krškegi -Juraja, Nada Bale iz Šentjanža -Greto, Dragica Becele s Sela I*1 Zburah - Andrejo, Vida Plut lZ Cegelnice - Klemena, Nevenka Rožman iz Fučkovcev - Silvestra, Marjeta Verček s Trške gore -Marjeto, Elizabeta Šepetave z Bizeljskega - Janjo, Majda Gregoršpec iz Leskovca - Boštjana, Antonija Mi” z Blance - Barbaro, Danica Hrvatin iz Cegelnice - Mitja, Milena Kuhar iz Reštajna - deklico. Nevenka Gašperšič z Drske - deklico, Milen* Krejan iz Stolovnika - deklico-Anica Ladešič iz Blatnika - deklico« Angela Štrukelj iz Okroga - dečka in Antonija Šprogar iz Semiča Roka ČESTITAMO! mi- DRAGI ženi in mamici IVANKI KERINOVI iz Novega mesta za njen življenjski jubilej želijo še mnogo zdravih in srečnih let mož Lojze, sinova Dušan in Zoran ter vsi, ki jo imajo radi. DRAGEMU očetu ANTONU PAVLINU s Potovega vrha 51 za 70. rojstni dan iskreno čestitajo in mu želijo še veliko zdravih let žena Ančka, otroci: Anica, Štefka, Metka z možmi. Tone, Peter in Jožica ter vnučki: Igor, Alenka, Lidija in mali Jure. tffOBVESTILAl SPOROČAM strankam, da bo bife na Rdečem kalu odprt od 1. aprila. Alojz Rogelj, Rdeči kal 11, Dobrnič. KVALITETNO in hitro opravljam vsa vodnoinstalaterska dela (instalacije, popravila, čiščenje bojler-jev). Instalatcrstvo Matej Žlender, Senovo 64, telefon (068) 75-337. ROLliTE in žaluzije vseh vrst z dveletno garancijo vam izdeluje roletarstvo Medle, Žabja vas 47, telefon: 23-673. Se priporočam! FRIZERSKI SALON MILKA, Novo mesto, Partizanska 3, obvešča cenjene stranke, da z 2. 4. 1979 nudimo usluge: v ponedeljek, torek, sredo, četrtek od 6. do 20. ure, petek, soboto ob 6. do 13. ure. Naročila sprejemamo tudi po telefonu: 21-282. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustila naša nadvse draga sestra in teta MARIJA VESELIC iz Črnomlja, Kajuhova 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali in ji storili karkoli dobrega. Hvala stanovalcem bloka na Kajuhovi 2, posebno Marjanci Lozarjevi, Jožici Tomažinovi in Ivanki Zlobčevi za nesebično pomoč in nego. Hvala vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo spremili na njeni poslednji poti. .Žalujoči: sestra Katarina Dragoš v imenu sorodstva Črnomelj, dne 23. marca 1979 asamsmmmmm ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, starega očeta, dedka ter brata IVANA STRNADA iz Senovega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in članom kolektivov: Metalni Senovo, Lisci Senovo, IGM Sava Krško za podarjene vence ter cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Malavašiču za vso skrb in nego, pevskemu zboru ter govorniku za poslovilne besede in župniku za poslovilni obred. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija z družino, sinovi: Ivan z družino, Andrej z družino, Rudi z družino, vnuki z družinami, brat Andrej ter pravnuki Senovo, dne 3. marca 1979 DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST,Novo mesto USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, s nica in Trebnje. „ ,ma. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predstu nik: Slavko I.upšina. j UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni ure« nik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Mar) Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey. 1 Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Laz Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. . „ IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna narocn 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za 'n°^c „ stvo 480 din ali 25 ameriških dolaijev oz. 50 DM (oz. ustrezna druB valuta v tej vrednosti) - Devizni raC 52100-620-107-32000-009-8-9. , ,pni OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na dol°“_ strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na P strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaJJ j beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 o 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skup ne SRS (št. 421 1 /72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuj davek od jirometa proizvodov. tu- TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem me« . Ulica 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, — . uprave: 68U Novo mesto. Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23—611.- Nena 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: talcev 2, p.p Movo mesto, u».u. u6 F.F. v--/ *r --- f.mj m čenili rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stavo*,‘‘ . .. prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto Barvni filmi in tisK. ska pravica, Ljubljana. J ZAHVALA V 75. letu starosti nas je po krajši bolezni zapustil naš dobri, skrbni mož, ata, stari ata, brat in stric FRANC GAZVODA iz Brusnic Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam pomagali, nam izrekli sožalje ter Pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala za opravljeni obred župniku ter dekanu za poslovilni govor, Ivanki Boltez za govor in pevcem iz Gabrja in Brusnic. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Lojzka, sinova Janez in Martin, hčerke Marija, Ani in Albina z družinami, bratje, sestre in drugo sorodstvo ZAHVALA V 46. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric JOŽE JORDAN s Suhoija pri Dol. Toplicah in m tistim, ki ste nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje . na,b v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, se iskreno ““bvaljujemo. Topla zahvala članom ZRVS Dolenjske Toplice za deležbo na pogrebu, župniku za lepo opravljeni obred in vsem, w ste spremili pokojnega na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil dobri oče, stari oče, ded in brat JANEZ PREŠEREN kmet in VVI Iskreno se zahvaljujemo sosedom, ki so nam v težkih trenutkih zdravnUm P056*3"? v"h Zahvaliuje™° se vsem dežurnim vsem £om’ Posebno dr' Vodmku za tolikokrat™ obisk. Hvala Vvi ki ste nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje. Zahvala opravr3 darovani venec. Iskrena hvala duhovnikom za lepo sprem p11* obred- Se enkrat vsem, ki ste ga tako v velikem številu nina hiegovi zadnji poti, najlepša zahvala. Žalujoči, hčerki Mici in Pepca z družino, Johan, Jože France z družinami. m ZAHVALA Dne 22. 3. 1979 nas je v 78. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in praded MATIJA JANKOVIČ iz Čateža ob Savi 46 ?wkc^i^i^U?ixmoje8a moža> očeta skrega očeta Matije nesebično L *3’ “ zahvaljujemo dobrim sosedom za kolektivom^ V najtežjih trenutkih, sorodnikom in znancem, TOZD r JU °.dn(¥a gospodarstva Novo mesto, SGP Pionir sodelavk sektor Novo mesto, tovarne pohištva. Brežice, vence ■ a uPrave> montažnemu oddelku izmene za podarjene Poslovi " Nevskemu zboru, govorniku tov. Zevniku za in vsem t- odprtem grobu, župniku za opravljeni obred tskrena hvala? 83 V takem številu spremili na njegovi zadnji poti, žalujoči: žena Ana, sin Tone, hčerka Zinka in brat Jože z družinami. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, ded, praded, brat in stric FRANC KOTAR iz Velike Loke 47 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in ostalim vaščanom za pomoč in vsem za darovane vence in izrečeno sožalje. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Trebnje za skrbno nego, ZB, gasilcem, pevcem in vsem, ki ste spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Posebna hvala predsedniku sveta KS za poslovilne besede v imenu vseh organizacij in društev ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: Žena Marija, sinovi Ludvik, France, Emil, Drago in snaha Anica z družinami, sestra Lojzka in drugo sorodstvo V SPOMIN 30. marca bodo minila žalostna tri leta od tvoje prerane smrti, nepozabni ljubi brat STANKO JERMAN Ločka 2 Ostal boš vedno v naših srcih. Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate lučke. Vsi njegovi ZAHVALA V 74. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, ata, stari ata, stric in tast LUDVIK LAVRIČ iz Loškega potoka Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, še posebej lovski družini Loški potok, Domu Majde Sile Novo mesto, pevskemu zboru Ivan Vrtačnik, govornikom, vsem, ki so z nami sočustvovali, poklonili pokojniku vence in cvetje in se poklonili njegovemu spominu. Žalujoči: žena Karla, sin Stane, hčeiki Marta in Joži z družinami in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete JOŽICE ZORN iz Semiča se iskreno zahvaljujemo dr. Starcu in strežnemu osebju iz splošne bolnice Novo mesto za trud. Zahvala velja tudi vsem, ki ste nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami, govorniku Martinu Golobiču za poslovilne besede ob prerano odprtem grobu, godbi Metlika ter župniku za opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta FRANCLJA PILTAVERJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo Agrarii Brežice, IMV Brežice in Novo mesto, ZB, župniku za opravljeni obred, govornikom in pevcem, ki so sodelovali pri zadnjem slovesu. Žalujoči: sinova Vladimir in Franci ter hčeika Rezika z družinami. Krška vas, dne 26. 3. 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica VINKA HROVATA iz Uišnih sel se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebna hvala sosedom Malinetovim in Klobučarjevim za vso pomoč, ki so nam jo nudili, Gasilskemu društvu za lepo organiziran pogreb in vence, hvala župniku za opravljeni obred. Žalujoče: sestre Berta, Pavla in Micka, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo Z A H V L A Ob nenadni izgubi dragega moža FRANCA PERA se iskreno zahvaljujem vsem znancem in vaščanom za nesebično pomoč ter župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: žena Ančka ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očetu DRAGA ŠTIMCA iz Osilnice 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli ustno ali pismeno sožalje. Posebno se " ijemo osebju bolnice Petra Deržaja, zdravnikom, sestram ter strežnemu osebju za njihovo nesebično pomoč. Zahvaljujemo se občinskemu odboru ZB NOV Kočevje, podjetju KGP Kočevje obratu za kooperacijo, Osnovni šoli Vas-Fara, govornikom in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili do njegovega preranega groba. Žalujoči: žena Anica, hčeiki Meta, Maja z možem in sin Drago. V Osilnici, dne 19. marca 1979. ZAHVALA Do dna je izpila čašo trpljenja in prehitro me je zapustila po večletnem trpljenju moja zlata sestra TEREZIJA KMET Gor. Podšumbeik Ob bridki izgubi se iskreno zahvaljujem dobrim sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so mi priskočili na pomoč v najhujši sili Dolžna sem se zahvaliti zdravnikom iz Trebnjega, ki so ji lajšali bolečine med dolgoletno boleznijo. Zahvaljujem se domačemu župniku za večkratni obisk na domu in za tolažilne besede ob času njene bolezni. Srčna hvala g.Janezu Zaletelu za njegov lepi poslovilni govor in spremstvo na zadnji poti, LD iz VeL Gabra za venec in spremstvo, nadalje pevskemu zboru, vsem darovalcem cvetja in vencev, vsem za izraženo sožalje ter za pomoč v teh težkih trenutkih. Globoko žalujoči: sestri Angelca in Marija 5 s s s I ! I I 5 5 * * Umetnik cvetočega sveta^ Črnolas in skromen, z značilno baretko na glavi nikakor ne daje videza tako znanega hortikulturnega strokovnjaka, kakršen je, kajti z vsakomer se rad pogovarja in svetuje. Vse od Beograda do Velenja, Ljubljane in Novega mesta ter še vmes po dolgem in poprek so kraji, kjer sta za urejenim videzom naselij, tovarn in lepih vrtov skrita zamisel in načrt Marka Jelnikarja. Pred lansko konferenco mest, ko so Novo mesto zares enkrat temeljito hortikulturno urejali, je prišel na pomoč Ljubljančan Marko Jelnikar, ki pa je tudi že prej dolgo let sodeloval pri posameznih olepševalnih akcijah na Dolenjskem. Ostal je vse do zdaj, kajti medtem je zbolel upravnik novomeške vrtnarije, in je ljubeznivo tudi v tem primeru priskočil na pomoč s svojim bogatim znanjem in izkušnjami Vseskozi zanimiva življenjska pot višjega vrtnarskega tehnika Marka Jelnikarja je za širšo javnost zanimiva zlasti v tistem desetletnem obdobju, ko je bil v Beogradu upravnik bivših dvomih nasadov in pionir hortikulturnih del v Novem Beogradu. Pod njegovim vodstvom so urejali okolje poslopij zveznega izvršnega sveta in vso diplomatsko kolonijo. Prav na to obdobje ima tudi sam lepe spomine, ker se je imel večkrat priložnost srečati s predsednikom Titom, ki se je za nasade in rastline sploh živo zanimal „Nasade bivšega kralja na Dedinju je nekoč urejal eden najbolj znanih arhitektov na svetu, po zadnji vojni, ko je bil Beli dvor prazen, so tudi vrtovi postali zapuščeni. Leta 1954 je maršal Tito dobil funkcijo predsednika republike, zato je tudi Beli dvor dobil pomen državne rezidence predsednika in je bilo potrebno nasade obnoviti in delno na novo urediti. To nalogo so poverili meni. Ker pa takrat ni bilo tovrstnega strokovnega kadra, je bila moja naloga tudi notranjost urejati in hortikulturno ran-žirati, posebno kadar so prišli gostje iz drugih držav. Predsednik Tito se je vselej osebno zanimal za naše delo. Večkrat nas je sredi dela presenetil z obiskom, se zanimal, kako sadimo, kako posamezne rastline rastejo in podobno. Nekoč se nam je celo pridružil pri sajenju rastlin in je pri tem prizadevno pomagal V spominu pa mi je ostal tudi dogodek pred konferenco neangažiranih držav v Beogradu leta 1961. Takrat smo urejali rezidence 64 šefov tujih držav, seveda pa tudi poslopja in okolico zveznega izvršnega sveta, skupščine itd. Dan pred začetkom konference je predsednik Tito obšel najpomembnejše objekte in ugotavljal, če je vse v redu Za nas, ki nam je bila poverjena hortikultura, je bila za ves trud najlepše plačilo predsednikova izjava: „Povejte tudi svojim sodelavcem, da sem zelo zadovoljen ” Pohvala iz njegovih ust ima toliko večjo ceno, kajti maršal je zelo natančen in tudi zahteven Po vrnitvi v Slovenijo je tovariš Jelnikar nadaljeval, kjer je že prej začel: s poučevanjem mladih strokovnjakov, s pisanjem učbenikov in literature. V enem letu je pošla njegova knjiga „Moj vrt, moje veselje", ki jo ima zagotovo doma vsak resničen ljubitelj cvetja. Prav tako je tržišče lepo sprejelo že drugi ponatis knjige pomagamo vam vrtnariti ” Za rastline ima Marko Jelnikar poseben čut, ki je malokomu dan. Kljub vsej ljubezni do hortikulture pa tudi on ni izjema v slovenskem pregovoru, da je kovačeva kobila vedno bosa. Doma sploh nima vrta! Zakaj ne? „ V sezoni je toliko dela, da niti ne zmorem vsega, torej me sploh ni doma. Ko pa je sezone konec, je tudi za domači vrt prepozno ...” R. BAČER Krka 8.848 metrov nad morjem? Novomeška tovarna zdravil je za 7. jugoslovansko himalajsko odpravo posebej izdelala napitek „Maratonik plus" - Do vrha sveta naj bi ga zaužili 135 kg 4 \ * * * * s < ru Konec februaija je krenila na pot 7. jugoslovanska alpinistična odprava (VII. JAHO), ki namerava po zahodnem, še nikoli raziskanem grebenu priti na vrh Mount Everesta, najvišje gore sveta. Na teme očaka gora so doslej stopile noge 52 ljudi. Ce se bo nekje maja to posrečilo tudi članom himalajske odprave, bomo lahko zapisali, da je novomeška tovarna zdravil Krka izdelala preparat, ki je bil učinkovit tudi 8848 metrov nad morsko gladino. Vsa zadeva se je začela nili glave in v kratkem času oktobra lani, ko je dr. Evgen Vavken, član odprave in kirurg travmatolog na .Kliničnem centru v Ljubljani, na novomeško „Krko” naslovil prošnjo za pomoč; za odpravo naj bi „Krka“ pripravila poseben preparat, ki bi vseboval glukozo in elektrolite. Ta zmes bi himalajcem pomagala nadomestiti tekočino in elektrolite, ki jih bodo izgubili na poti po veliki vročini ter zaradi velikih fizičnih naporov. Krkini strokovnjaki so stak- AVTU NA TIRIH PRIZANESLA DVA VLAKA V četrtek zvečer je 31-letni Martin Novšak iz Boštanja peljal z osebnim avtom od Sevnice proti Blanci. V Vranju je pripeljal do železniškega prehoda in zaradi neprimerne hitrosti pod spuščajočo se zapornico zapeljal na tir. Avto se je ustavil na progi. Železničarjem je uspelo strojevodjema prihajajočih vlakov (iz Zagreba in Ljubljane) pravočasno sporočiti, da je na progi v Vranju ovira. Vlaka sta ustavila. Zaradi avtomobila, ki se mu je preveč mudilo čez progo, sta imeli kompoziciji 8 minut zamude. ZMAGA ZAKONCEV VUKOMANOVIČ Minulo nedeljo je bilo končano tekmovanje zakonskih parov v kegljanju. Vsi tekmovalni pari -skupno jih je deset - so z območja krajevne skupnosti „Ivan Omerza ‘, Livold pri Kočevju, tekmovanje pa je bilo v Mozlju. Vrstni red: 1. par Vukomanovič 1286 podrtih kegljev, 2. Pretnar 1265, 3. Rijavec 1256, 4. Hajdinjak, 5. Salomon itd. Zanimanje za tekmovanje zakonskih parov je bilo veliko med tekmovalci in med gledalci, zato bodo že letošnjo jesen organizirali novo. PADEL 7 METROV GLOBOKO 20. marca dopoldne se je v IKON Kostanjevica hudo poškodoval pri delu 49-letni Silvester Kuntarič. Ustavilo se je dvigalo. Elektrikar Kuntarič se je po lestvi povzpel k stikalni omarici. Mostno dvigalo je zanihalo, Kuntarič je zgubil ravnotežje in padel 7 metrov globoko. Zlomil si je hrbtenico, izpahnil ramo in pretresel možgane. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Ul pripravili preparat, ki so ga krstili „Maratonik plus“. Člani himalajske odprave so ga na pripravah preverili do obisti. Vsebuje glukozo, vitamine in minerale: natrij, kalcij, fosfor, kalij, železo in seveda, dišavo, da je zadeva sploh za v usta. Himalajska odprava na Mount Everest je dobila za popotnico 135 kilogramov Krkinega „Ma-ratonika plus“. To je 1500 zavitkov po 90 gramov. Proti strehi sveta se je odpravilo še nekaj drugih Krkinih izdelkov. Tako čaji, čez sto stekleničk „Kamillameda“, 3.000 tablet „Apirovala“, mazilo in tablete propolisa in tudi nekaj v tistih krajih dokaj znanega, pri nas pa čudežnega korena žen—šen. „Krka“ je mimo posebnih zahtev himalajske odprave razvila tudi preparat, ki nima vrhunskega „plusa“, še vedno pa se imenuje „Maratonik“. Slednji je namenjen predvsem športnikom in ljudem, ki so fizično precej obremenjeni. Zadeva vsebuje glukozo, fruktozo, natrij, citronovo kislino, saharin in arome. Preparat je posebno uspešen pri večji fizični aktivnosti — ko se poveča poraba maratonik NAPITEK ZA ŠPORTNIKE „MARATONIK“ - Manj vrhunski poživilni napitek bo Kika izdelovala tudi za športnike, momaije in trimčkaije. glukoze, hkrati pa telo z znojenjem izgublja soli in tekočino. Posledica je zmanjšana fizična sposobnost. „Maratonik“ pa naj bi hitro nadomestil izgubljeno energijo, sol in tekočino ter uravnotežil telo. Za „Maratonik“ je med drugimi že spraševal tudi koprski oddelek za zdravstveno varstvo pomorščakov za slovenske momaije, ki plujejo v tropih. „Maratoniku“ podoben preparat namreč zdaj uvažamo. Kako pa žabe? Le z dovolilnico — Za krivolov določene kazni • Ribiška družina Kočevje opozaija vse lovce žab, da lahko love žabe le z dovolilnico, ki jo dobe v pisarni Turističnega društva Kočevje na avtobusni postaji. Dnevna dovolilnica velja za domačine 50 din, za tujce pa 100 din. Dovoljen ulov je 30 žab. Tudi za žabe — kot za ribe -velja varstvena doba, in sicer za sekuljo — plavčka od 1. do 31. marca, za zeleno žabo v stoječih vodah od 1. aprila do 31. maja, v tekočih vodah pa vse leto. Lov žab ureja zakon o sladkovodnem ribištvu. Ta predpisuje tudi kazni za krivolovce. Te znašajo za vsako žabo, uplenjeno brez dovolilnice, po 10 din; za vsako žabo, uplenjeno v varstveni dobi, pa 15 din. Nadzor nad lovom žab izvaja ribiška družina. Seveda pa vsa ta določila ne veljajo le za območje občine oz. ribiške družine Kočevje. Ribiška zveza Slovenije je o režimu lova žab obvestila vse ribiške družine na svojem območju. ZAČETEK POMLADI V METROPOLU V sredo, 21. marca popoldne, so novomeški miličniki pridržali do iz-treznitve 27-letno Ano Kozlevčar iz Dečje vasi, ki je v hotelu Metropol kričala, prepevala, vriskala in prosjačila za pijačo. Istega dne so možje postave iz istega hotela odpeljali na treznenje tudi 35-letnega Dušana Lojiča iz Polhovega gradca. n Polfinale:„V zdravju je moč 30. marca ob 18. uri bo v novomeški športni dvorani polfinalno srečanje Krka — Železarna — Vstop prost OBVESTILO MATURANTE 4. d., letnik 1969, prosimo, naj svoje prijave za 10. obletnico mature, ki bo 21. aprila 1979, pošljejo na naslov; Majda Mum, Dolenjski list, Glavni trg 3, 68000 Novo mesto ali sporo čijo po telefonu 23-611 ali 25-557.0 kraju in času obletnice vas bomo obvestili po prejeti prijavnici. Z akcijo mariborskega tednika 7 D ’V zdravju je moč’ so se Novome-ščani, zlasti delavci novomeške Krke, tovarne zdravil, dodobra spoznali 23. februarja. Takrat je Krkina ekipa pred več kot 1300 navijači v Športni dvorani v Novem mestu v zanimivi športno-rekreacijski prireditvi tesno premagala odlično vrsto kranjske Save in se uvrstila v polfinale. Med tem časom so se Krkini športniki pospešeno pripravljali, zakaj za nasprotnika so dobili preverjeno najmočnejšo ekipo med vsemi udeleženci; železarje z Raven. Krkina 'obveščevalna’ služba je že zved- KAKO JE KOLEDAR REŠEVAL TOVARNO # V delovni organizaciji Hi-0 trostroj so izdelali samokol-0 nico, ki so ji dali konstruktor- ji ime „Gregor”. Na tržišče so ® jo vrgli po ceni tisoč petsto ® dinarjev, a že po tednu dni se # je pokazalo, da z dobljenim 0 denarjem ne bodo mogli kriti ^ niti proizvodnih stroškov, kaj _ šele druge izdatke. * Pa so prekrstili Gregorja v • Benjamina in cena je posko- # čila za sto dinarjev. Krajani so 9 kupovali samokolnice, ker so ^ jih potrebovali, četudi z njimi niso bili zadovoljni, saj so • kolesa cvilila, da so se parali • živd. Mazanje ni pomagalo • nič, strokovnjaki Hitrostroja ^ pa so izračunali, da je Benja-0 min prepoceni in da jim prinaša izgubo. Skupina stro- kovnih delavcev je preimenovala Benjamina v Walterja, nato Walterja v Konrada, Konrada v Ernesta, le-tega v Albina in slednjega v Alexan-dra, ki je veljal na tržišču že blizu dva tisoč tristo štirideset dinarjev in je cvilil kot hudič, da so kupci pisali hudičevo jezna pisma na direkcijo Hitrostroja. Ko je privatnik Gumič povišal ceno kolesom, ki jih je kot kooperant izdeloval za delovno organizacijo Hitro-stroj, je postal Alexander Helmut, ob podražitvi elektrike pa Helmut ij bil več Helmut, ampak se je klical Bert. Samokolnica Bert je bila Bert le toliko časa, dokler. niso zamenjali na črpalkah cen bencinu. V tem trenutku je postal Bert Erwin in zanj je bilo treba odšteti v trgovini pri Zarjavelem vijaku nič več in nič manj kot tri tisoč sto dvajset dinarjev. Jožič Repič je bil ob nakupu zelo jezen in v raztresenosti je pljunil na os cvileče samokolnice, ko mu je proti domu pela: „Cviv-cvav-cviv-cvav.” Čas pa je prinašal nove zapletljaje in samokolnica je dobila še naslednja imena; Antonius, Rita, Otto, Ferdinand, Marija Magdalena, Jaro, Lado, Silva, Julka, Hildegard, Gisela, Florian, Dorothea, Agatha, Vitus, Lea, Berthold. In Berthold je veljal, na primer, že sedem tisoč dvesto ••••••••• •••••••••••••••••••••••••• osemdeset dinaijev, njegovo kolo pa je cvililo veliko bolj ® kot Gregorjevo. • „Tako ne gre ’'eč naprej, | je rekel nekega dne strokov-® njak, plačan za izmišljevanje • imen. % „ln kaj vas muči, dragi £ kolega? ” ga je sočutno vpra- £ šal tehnični direktor Hitro- ^ stroja. „Razneslo mi bo glavo. Po • vseh razpoložljivih koledarjih • brskam za imeni, a novih % skoraj ni več.” £ „Bodite malce bolj pro- q žni,*' mu je svetoval tehnični direktor in si zatisnil ušesa, ® kajti mimo okna so peljali • novega Bertholda. • Strokovnjaku se je posvetilo v izmučenih možganih in tržišče so preplavile samokolnice „Gregor de Luxe.'’ TONI GAŠPERIČ ••••••••••• ela, da nasprotno ekipo sestavljajo številni odlični športniki, med njimi taki, ki so pred leti oblekli celo dres z državnim grbom, s čimer se Dolenjci ne morejo postaviti. Navzlic temu gredo ’ kr kaši’ v boj z železarji optimistično razpoloženi. Ne nazadnje tudi zato, ker se bodo ponovno pomerili v domači dvorani in ker spet pričakujejo izdatno pomoč navijačev. Tudi tokrat bo poleg kulturno-zabavnega programa nastopil humorist Vinko Šimek, srečanje bo vodil Mito Trefalt, vrsti pa se bosta pomerili v naslednjih disciplinah: v štafeti, predklonu, merjenju moči, kotaljenju zračnic, podajanju medicinke preko glave, podajanju medicinke sede, slalomu na smučeh, preskoku preko vrvi in vlečenju vrvi. Prireditev se bo začela ob 18. uri. J.P. • SFI1®®2* Dolenjci gojimo hmelj že f| poldrugo stoletja h 1 ti n o Zanimive ugotovitve Savinjskem zborniku V četrtem Savinjskem zborniku (1978), ki v številnih razpravah in člankih z različnih vidikov obravnava območje Savinjske doline, je posebno tehten in zanimiv prispevek pravnika in znanega publicista Jaka SLOKANA. Avtor je po rodu Savinjčan in zadnje čase se še posebej posveča zgodovini hmeljarstva-Tako je v tem zborniku priobči' „prvi snopič", kot sam p»v'’ „hmeljske kronike". V nji obravnava hmelj in hmeljarstvo v naših krajih od prvih začetkov pa tja do konca prejšnjega stoletja’ V kratkem zapisu povzemam^ kar piše o hmelju na Dolenjskem. 1830 Leta 1830 je na Dolenjskem zasadil za takratne razmere vsekakor veliko hmeljišče - okoli 10 oralov - lastnik graščine Ruperč vrh (Langerjevi) in hmelj prodajal dunajskim pivovarnam do leta 1870. 1833 Graščina Poganec (pri Novem mestu) je 22. 10. 1833 zaprosila Kmetijsko družbo v Ljubljani nove hmeljske sadike, poročala o svojem hmeljniku - 800 kvadratnih V.iafter — ter priporočal3 širjenje hmeljarstva. S svojin1 hmeljem je zalagala graške n1 dunajske pivovarne do le,a 1848. 1834 Brez najmanjšega pridržka p°' membna za nadaljnji razvoj slovenskega hmeljarstva je razprava gospodarskega svetovalca turjaških knezov J. Ochsenbauerja na graščini Soteska ob Krki. Ta je sam gojil hmelj na površini pol orala. Naslov njegove razprave/*’ bil „ Kurze Anleitung zum Hop-fenbau in Krain" - natisnjena V Illyrisches Blatt leta 1834. 1854 Tega leta je Janez Zalokar, „fajmošter v Škocjanu pri Mokronogu, ud c.k. kranjske kmetijske družbe, zložil Umno kmetovanje in gospodarstvo." Knjigo je izdala Kranjska kmetijska družba. V knjigi piše tudi o hmelju: „Hmelj, žlahtni in dragi češki hmelj, je bil od začetka divji, in je z obdelovanjem 111 oskrbovanjem požlahnjen. P8 tudi divji hmelj ima, posebno v dobri zemlji, koristne lastnost’’ in pri nas na Dolenjskem rast* gnojnih mejah tako !•«*• *** „ dišeč, da bi B“ od žlahtneg težko razločil- Ga tudi bero i" počeno, olarjem prodajajo, K» za ol (pivo) je potreben." SENOVSKI PLANINCI BODO ZBOROVALI Planinsko društvo Bohor s Se-novega bo imelo v torek, ’■ aprila, v mali dvorani Delavskega doma v Krškem letno konferen' co. Na zborovanju - začelo se bo ob 17.00 - bodo pregledal* in ocenili delo v minulem leiu ter sprejeli delovni načrt za tos. Udeleženci bodo lahko PrI' sluhnili zanimivemu predavanj11 z barvnimi diapozitivi. Pod naslovom ..Nepozabna pustolovk1; na - Grenlandija" bo o odprayl na ta ledeni otok govoril nje*1 vodja inž.arh. Janez Bizjak. ZAKONSKA JUBILANTA IZ KVASICE - Pred čmomalj^ matičaijem sta si po petdesetih letih skupnega življenja P ^ kratkim ponovno obljubila zvestobo Marija in Matija Matkovi? Kvasice. Slavnostni obred je bil opravljen v navzočnosti MatkoV vih otrok in vnukov. POT K ZNANJU Sedemletni program izgradnje šol, ki je bil *Prajet v skupščini občine Novo mesto v marcu '“72 in podprt s samoprispevkom ob&anov v tr'najstih krajevnih skupnostih, se izteka. Z 31. majem se izteče na referendumu izglasovana obveznost plačevanja samoprispevka. Hitremu gospodarskemu razvoju občine Novo n>esto ni v enakem obsegu in enako hitro sledil razvoj družbenih dejavnosti. Značilen primer velikega zaostajanja za razvojem gospodarstva je Sfednje šolstvo, ki danes niti po obsegu niti po vsebini, še manj pa po materialni osnovi sledi P°trebam gospodarstva. Za že sprejeti program razvoja usmerjenega izobraževanja je pomanjkanj® ustreznega šolskega prostora odločilen zaviralni dejavnik. Uvedba novih izobraževalnih smeri 'n poklicev v naše srednje šole je vezana na nove Pr°storske kapacitete, ki jih je potrebno čimprej graditi. Družbenoekonomski razvoj irrprogram usme-r'tve na področju osnovnošolskega izobraževanja, ^Prejete na kongresih Zveze komunistov Slovenije ln Jugoslavije, postavljata zahtevo po postopnem ovajanju celodnevne osnovne šole. Le-ta pa zahte-Va sodobnejše prostore za vsestransko celodnevno v*9ojno izobraževalno dejavnost, ki obsega poleg P^uka še vrsto drugih vzgojnoizobraževalnih aktivnosti. Koncept celodnevne osnovne šole je Pomembno vplival že na izvajanje sedemletnega Ptograma izgradnje osnovnih šol 1972—1978, kar ?* ie prav zaradi tega namesto planiranih prizidov ^vršila novogradnja šolskih poslopij, ki omogočalo uvedbo celodnevne osnovne šole. Takšna usmeritev bo morala veljati tudi v nadaljnji Vgradnji. P° zgoraj ugotovljenem stanju na področju usmerjenega izobraževanja in na področju osnov-nega šolstva ter na osnovi sprejetega programa razvoja usmerjenega izobraževanja in koncepta Postopnega uvajanja celodnevne osnovne šole je odbor za gradnjo šol občinske izobraževalne skupnosti ob sodelovanju oddelka za družbene Javnosti SOB Novo mesto pripravil predlog Pmgrama izgradnje šolskega prostora za obdobje 1979-1985 s predlogom izračuna možnih virov sredstev za financiranje programa izgradnje. Osnovne značilnosti predloženega programa so: — za osnovne šole predvideva in upošteva prostorske potrebe za celotno osnovno šolo; — za usmerjeno izobraževanje predlaga izgradnjo novih kapacitet za 2.000 učnih mest, s čemer bo omogočena odprava periodičnega pouka v poklicnih šolah in prehod le-teh na celoletni pouk in uvedbo novih izobraževalnih smeri in poklicev, ki jih naše gospodarstvo nujno potrebuje, pa jih ne moremo izobraževati predvsem zaradi pomanjkanja učnih prostorov v šolah; — med možnimi 5 viri sredstev za financiranje izgradnje upoštevamo tudi samoprispevek občanov iz vse občine v višini 1 % od neto osebnega dohodka in katastrskega dohodka, kar predstavlja v skupnem izračunu 13 % potrebnih sredstev. Poročilo o dosedanji izgradnji s poudarkom na obdobju 1972—1978 nas seznanja z dosežki in problemi v dosedanji izgradnji šolskega prostora v občini Novo mesto. Ko bomo prebrali poročilo, bomo videli, da ni osnovne šole v občini, za katero bi ne bilo v dosedanji izgradnji nič narejeno. Pri vseh osnovnih šolah se je že doslej gledalo na čimprejšnje izboljšanje prostorskih pogojev. Za vse to so delovni ljudje in občani solidarno združevali sredstva. In če imajo krajani v nekaterih krajevnih skupnostih problem šolskega prostora že v celoti rešen, je sedaj toliko večja njihova moralna obveza, da tudi s svojimi sredstvi v obliki samoprispevka sodelujejo pri nadaljnji izgradnji šol v drugih krajevnih skupnostih. Če bomo primerjali poročilo o dosedanji izgradnji in program nadaljnje izgradnje, bomo ob razveseljivi ugotovitvi, da je bila dosedanja izgradnja dokaj uspešna, morali tudi ugotoviti, da pa so potrebe še zelo velike in da bo potrebno združiti vse sile in sredstva, da bi predloženi program pravočasno uspešno uresničili. BOGATEJŠI ZA ŠTEVILNE NOVE ŠOLE «**»- libidi POROČILO O DOSEDANJI IZGRADNJI ŠOLSKEGA PROSTORA Načrtno izgrajevanje in urejanje osnovnošolskega prostora se je začelo v naši občini že v letu 1962, ko je bil sprejet 10-letni program izgradnje in posodabljanja šolskih objektov. Izhodiiče za usmeritev programirane izgradnje je bila reforma osnovnega izobraževanja, ki je uzakonila osemletno osnovno šolo. Zaradi tega je bila potrebna izgradnja šolskih objektov v večjih krajih, kjer so se oblikovale centralne in samostojne osnovne iole. Začeli smo graditi in urejati šolska poslopja v krajih, kjer je bila največja potreba in kjer je kazalo, da bo tudi nadaljnji razvoj kraja in okolice omogočil obstoj in nadaljnji razvoj popolne osnovne šole. PROGRAM IZGRADNJE SOL 1962-1971 Po programu izgradnje šol 1962-1971 so bila zgrajena nova šolska poslopja za osnovne šole v Šentjerneju, v Mirni peči, v Smarjeti in v Škocjanu ter poslopje za dve srednji šoli — ekonomsko srednjo šolo in šolo za zdravstvene delavce v Novem mestu. Vsa ta poslopja so bila zgrajena brez telovadnic, kabinetov in drugih potrebnih prostorov za sodobnejše vzgojnoizobraževalno delo in drugo dejavnost šol. Dozidave učilnic in nekaterih drugih prostorov ter dela modernizacija starih poslopij so bile izvršene pri osnovnih šolah Šmihel (sedaj Milka Šobar—Nataša), Žužemberk in Vavta vas. V tem programu je bila tudi izgradnja novega šolskega poslopja v Dol. Tplicah, ki pa ni bila uresničena zaradi pomanjkanja sredstev. DOPOLNITEV PROGRAMA IZGRADNJE V LETU 1969 V letu 1969 je občinska skupščina Novo mesto sprejela 5-letni program razvoja občine, v katerega je bila vključena tudi izgradnja šolskih prostorov, ki naj zagotovi boljše materialne pogoje za delo šol. V tem programu je bila predvidena: — izgradnja novega šolskega poslopja v Dol. Toplicah; — izgradnja dveh novih osnovnih šol v Novem mestu (Grm, Bršljin) ter poslopja za Posebno osnovno šolo v Novem mestu; — dozidava učilnic in drugih prostorov pri osnovnih šolah Brusnice, Šentjernej, Vavta vas in pri osnovni šoli Milka Šobar-Nataša, Novo mesto; - notranje preureditve in modernizacija osnovnih šol Prevole in Katja Ruoena Novo mesto. V tem programu so bile planirane tudi gradnje objektov za potrebe poklicnih in srednjih šol v Novem mestu, in sicer: - izgradnja učnih delavnic za poklicno kovinarsko in avtomehaniško šolo; - izgradnja učilnic za potrebe šolskega centra za gostinstvo; - izgradnja telovadnice za potrebe ekonomske, zdravstvene in poklicnih šol; - ureditev centralne kurjave v gimnazijskem poslopju. Tako široko zasnovan program izgradnje šolskega prostora je temeljil na predvidevanjih, da bo Republiška izobraževalna skupnost omogočila najetje večjih posojil ob ugodnih pogojih, da bo pri bankah možno najeti posojilo pod znosnimi pogoji in še posebej na predvidevanju, da bodo občani in delovne ter druge organizacije s samoprispevkom zbrali znatna sredstva v ta namen. Program je torej že v dobršni meri bil zasnovan tudi na samoprispevku občanov. Po tem programu sta bili do konca leta 1971 zgrajeni novi šolski poslopji za osnovni šoli Grm in Bršljin v Novem mestu. Pri tem je bilo šolsko poslopje v Bršljinu nedokončano, manjka 14 učilnic Dograjeno in preurejeno je bilo poslopje osnovne šole Prevole. Preurejeno je bilo gimnazijsko poslopje. Poklicna kovinarska in avtomeha-niška šola je dobila najnujnejšo mehanično delavnico, dijaški dom Majde Šilc je dobil centralno kurjavo in sodobne sanitarije. Pri uresničevanju izgradnje osnovnih šol Grm in Bršljin je imel pomembno vlogo samoprispevek občanov, pa tudi prispevek delovnih in drugih organizacij iz območja KS Novo mesto. Občani KS Novo mesto so se že leta 1967 na referendumu izrekli za samoprispevek za gradnjo šol in ga plačevali vse do leta 1971. To pa je bil tudi začetek sistematičnega in načrtnega vključevanja dodatnih sredstev občanov za hitrejšo izgradnjo šolskega prostora v naši občini. * PROGRAM IZGRADNJE SOLSKEGA PROSTORA 1972-1981 30. marca 1972 je občinska skupščina Novo mesto sprejela nov 10-letni program izgradnje šolskega prostora. Vključil je vse neizvršene naloge iz prejšnjega programa in opredelil novogradnje, dozidave in preureditve za 13 osnovnih šol in za Posebno osnovno šolo. Program je upošteval takrat znane normative za gradnjo šol in potrebe po šolskih prostorih v posameznih krajevnih skupnostih. Zajel je vse takratne potrebe po osnovnošolskem prostoru v občini. Znotraj razdeljen na 5-letno, 7-letno in 10-letno obdobje realizacije je bil takle: Objc-kt Vrsta dol kapacitete povr. potrebna ob j, finančna m2 s.cene 71 (v ooo dinj.. A. PETLETNO OBDOBJE 1972-1975 - 1. Osnovna šola Dol. Toplice negogrn-d n j,? ' 16 učilnic telovadnica varstvo 3 ?oo lo.ooo 2. Osnovni' šola Brusnice dozidava 4 učilnice telovadnica 1.2oo 3 • 600 3- Osnovna šola Šentjernej 4. Osnovna sola Katja Rupena Novo nesto dozidava adaptacija centr.kur. modernizac 16 učilnic telovadnica 3.9oo 14.000 2.ooo 5- Osnovng šola Milke Sobar Novo mesto dozidava preuredit. 6 učilnic telovadnica 1.2oo 4.8oo 6. Posebna šola Novo mesto novogra- dnja 18 učilnic telovadnica internat 3.4oo 12.ooo 7. Osnovna sola Stopiče dozidava 4 učilnice 5oo 2.5oo 8. Osnovna šola Bršljin dozidava 14 učilnic 2.ooo 7.000 9. Osnovna šola Vavta vas dozidava 8 učilnic telovadnica 1.2oo 3 • 600 Skupaj : potrebna sredstva za 5-letno obdobje 59.5oo B. DODATNI PROGRAM za 7-letno obdobje 1977-1978 lo. Osnovna šola Žužemberk dozidava 8 učilnic 1.2oo 11. Osnovna šola dozidava 4- učilnice Otočec telovadnica 1.2oo Skupaj : potrebna sredstva za 7-letno obdobje C. DODATNI PROGRAM za lo-letno obdobje 1979-1981 12. Osnovna šola Mirna peč 13. Osnovna šola Šmarjeta 14. CS Škocjan 4.000 3.600 67.1oo dozidava 4 učilnice telovadnica l«45o 3.8oo dozidava 2 učilnice telovadnica 1.25o 3.2oo dozidava telovadnica 46o I.600 sredstva za lo- -letno obdobje 75.700 S samoprispevkom so občani novomeške občine učinkovito pripomoči, da so zrasle nove šole. Na šiiti osnovna šola v Dolenjskih Toplicah, na spodnji fotografiji posebna šola v Novem mestu V Šentjerneju raste novo šolsko poslopje (zgoraj), v Bursnicah pa so v novih šolskih prostorih lal,KU uvedli boljši pouk. Tudi tu bi brez samoprispevka ne dohiteli potreb in želja. DOLEHJSEI UST Novem mestu. Osnovna šola v Stopičah je v najslabšem stanju, zato upravičeno upajo tako učitelji kot učenci,da jim ne bo treba več slediti pouku v razredih s podprtimi stropi. novograd. kapacitete površina potreb. leto Objekti razširit. v 1 izmeni objekta fin.sr. pričet. dogradit. m2 po ceni gradnje adaptac. 1971 Dijaški dom dozidava 300 učencev 5.000 15,000.000,00 1974 šolski center za gostinstvo dozidava 4 učilnice 500 2,000.000,00 1975 Šolski center * tehniških in novogradnja 26,000,000,00 1976 poklic, šol 1. faza 600 učencev 5.800 Ekonomsko administrativni Šolski center dozidava telovadnica 600 2,000.000,00 1980 skupaj 45,000.000,00 samoprispevki občanov in • r,spevki delovnih organizacij izgradnjo solskega h°ST0RA V OBČINI NOVO MESTO p voiiv Pn obnov' šolskih poslopij po končani rial,, So prebiva,c' prispevali, večinoma v mate-a|U in s prostovoljnim delom. Samoprispevek kot pomembnejši finančni vir a^dnjo šolskega prostora se je v naši občini IPrej uveljavil v krajevni skupnosti Novo mesto. leta*3^50 93 P'a^eva'' °d 'eta 1967 do konca jn d -- Za gradnjo novih osnovnih šol na Grmu sred st nu’ Pole9 samoprispevka so namenska meške^ 23 iz9radni° tetl šo1 prispevale novo-delovne in druqe orqanizacije. skupnih stroških izgradnje osnovnih šol Bršljin v višini 31,000.000,00 din so V Gr"i in ^ašali delov , s?m°Pr*spevki občanov in prispevkov je 39 ]'% n dru9'h organizacij 12,106.000 din, to bilo, da se bo zbralo l97?fTi0pr’spevek za iz9radnjo šol po programu naci-JT • ® v ^ krajevnih skupnostih je dal Slednje rezultate: Planirano je 35-J)0.000.00din, din acija do 31. 12. 1978 je bila 46,705.000 izt 9Ceniuiern°. da bo do 31. 5. 1979, ko se din * sanri0Pr'spevek, zbralo še pribl. 4,000.000 i sredstva v Od tega 31 P°sameznih krajevnih skupnostih zbrali (do . ^ako bodo znašala skupna zbrana sr« Krajevnih skupnostih 50,705.000 din. DOfiAmo^niU i : ~___:_ i.. KS Novo mesto 32,109. <• KS Otočec 1,144. * KS Šentjernej 3,350. J-KS Prečna 213. * KS Brusnice 709. KS Žužemberk 2,266. '• KS Stopiče 782. I' KS Gabrje 166. in 0rehovica 236. '«• KS Birčna vas 358 ' KS Straža 3 290 . ■ KS Bučna vas 587 4 KS Dol. Toplice 1,495 000 din 000 din 000 din 000 din 000 din 000 din 000 din 000 din 000 din 000 din 000 din 000 din .000 din REALIZACIJA IZGRADNJE SOLSKEGA PROSTORA PO PROGRAMU 1972-1979 Predno poročamo o izvršitvi programa izgradnje šolskega prostora v zgoraj navedenem obdobju, moramo poudariti naslednje ugotovitve in dejstva, ki so vplivala na potek izgradnje: — zaradi novooblikovanega koncepta razvoja celodnevne osnovne šole je bilo potrebno program izgradnje bistveno spremeniti. Ker se predvideva postopni prehod vseh osnovnih šol v celodnevne osnovne šole, je bilo potrebno pri novogradnjah in dozidavah upoštevati potrebe enoizmenskega pouka, kar je pomenilo vsaj podvojitev prej načrtovanih šolskih prostorov. — Potrebe po prostorih za srednje šole in dijaške domove so se v tem obdobju zelo povečale zaradi vedno večjega vključevanja otrok v srednje šole. Ker ima Novo mesto vlogo regionalnega srednješolskega središča, se je kot prednostna naloga na tem področju pojavila izgradnja domskih kapacitet, ki je bila uresničena v novem srednješolskem kompleksu in je bilo potrebno zgraditi na novo vso komunalno in energetsko infrastrukturo, kar je znatno obremenilo že tako šibke vire sredstev sklada za gradnjo šol. Iz združenih sredstev v republiki se je po dogovoru lahko gradil le objekt, zemljišče, komunalna in druga oprema pa iz dodatnih lokalnih sredstev. — V vsem tem obdobju ni bilo mogoče najemati kreditov za naložbe v šolski prostor, pa je zato bilo potrebno sredstva najprej v celoti zbrati in šele nato začeti graditi. Takšna je bila družbeno sprejeta stabilizacijska gospodarska politika, ki je uspela zajeziti inflacijske težnje, hkrati pa je zavrla tempo planiranega uresničevanja programa izgradnje šol in izdatno vplivala na njegovo podražitev. — Pomanjkanje urbanističnih dokumentov za lociranje šolskih objektov in nesolidnost izdelovalcev investicijsko tehnične dokumentacije je v precejšnji meri vplivala na kasnitev in podražitev planirane gradnje. — Cene gradbenih in ostalih storitev so rasle znatno hitreje kot viri sredstev. Za primerjavo naj navedemo, da znaša pogodbena cena za izgradnjo osnovne šole v Šentjerneju toliko, kolikor je bilo planiranih vseh sredstev, potrebnih za izvedbo programa v sedmih letih. Navedena in še druga dejstva so vplivala na izvrševanje 7-letnega plana izgradnje šol tako, da je bil izvršen v naslednjem obsegu: Kaj je bilo - zgrajeno - dozidano - adaptirano - kdaj_________ koristna stroški usklajenost površina izgradnje s prvotnim v ooo din programom OS Baza 2o Dol.Toplice OS V„P?der- ?,iča Batreja Brusnico 3. Posebna OS Dragotin Kette, Novo mesto OS Katja Rupena Rovo mesto 1.8o5 17-136 2.8oo 30=54-6 OS N.h. Martina Kotarja Šentjernej 6. 0u Janez Trdina Stojiče novo.šolsko 3*14o 13.ooo poslopje 73 - 16 učilnic - telovadnica -- 2 igralnici za predš.v. - 22 kabinetov - kuhv in jedil. - večnamen.pr. novo šolsko poslopje 77 - 13'učilnic - 1 telovadnica - 5 kabinetov - 23 drug.prost novo šolsko poslopje 73 - 16,učilnic - lo spec.učil. - 1 telovadnica - S kabinetov - upr.in drugi pr adaptac. in dozidava - ured.fasade - poprav.oken - notr.ureditev - izgr.šol.kuhinje in manjše telov. - prekritje strehe (gradnja-dozi- 5*796 66.500 dava je v teku) - 16 učilnic - telov.-dvorana - adapt.obstoj-posl. -- kabineti - večnam.prost. - delavnice - upr.prost.in knjig. načrti za dozidavo in adaotac 7. Energetska postaj?. za potrebe Po Dijaš.dom? in centra usmer.izobraž* usklajeno v celoti s prvotnim programom 12o 7.4-00 (doz.telov.) bistveno povečan v primerjavi s prvotnim programom usklajeno v celoti s prvotnim programom usklajeno s programom usklajeno s programom, po--_več. za po-’trebe CCS in kraj. kult. središče 1.524 po TDrogrvau 6.464 Podpisniki družbenega dogovora so se sporazumeli, da bodo sredstva za realizacijo programa, ovrednotenega na 67,100.000,00 din po cenah iz leta 1971, združili v naslednjih razmerjih: 1. krajevne skupnosti in delovne organizacije 35 milijonov 2. Temeljna izobraževalna skupnost 7 milijonov 3. občina 25,1 milijonov. Udeleženci dogovora so ustanovili sklad za gradnjo šol v občini Novo mesto z nalogo, da skrbi za realizacijo sprejetega programa izgradnje šol. Sklad je upravljala 41-članska skupščina in 11-članski izvršni odbor. PROGRAM IZGRADNJE SREDNJEŠOLSKEGA PROSTORA 1972-1981 Obenem s programom izgradnje osnovnošolskega prostora je 30. marca 1972 sprejela občinska skupščina tudi program izgradnje srednješolskega prostora 1972—1981. Ob tem je bilo poudarjeno, da je pomanjkanje prostora v srednjih in poklicnih šolah zelo pereče. Z vključitvijo okoli 70 % mladine od 15 — 19 let v srednje šole, kakor je predvidevala resolucija o dolgoročnem razvoju SR Slovenije, pa bo pomanjkanje srednješolskega prostora v Novem mestu postalo še znatno večje. Ob tem, ko je občinska skupščina sprejela program potrebnih gradenj, pa niso bila zanje določena sredstva. Poudarjeno je bilo, da je nujno sistematsko enotno rešiti vprašanje investicij za srednje in poklicne šole ter dijaške domove za vso SR Slovenijo. Program najnujnejših potreb po izgradnji srednješolskega prostora za obdobje 1972—1981 je bil naslednji: Ob sprejemu programa je bilo poudarjeno, da 9a bo možno uresničiti pod naslednjimi pogoji: občani, delovne in druge organizacije prispejo 1/3 potrebnih sredstev; občinska skupščina v proračunu zagotavlja letno 30 % potrebnih sredstev; dolgoročni krediti pod ugodnimi pogoji; " ^financiranje Republiške skupnosti za vzgojo 'n izobraževanje in za otroško varstvo v višini 15 % potrebnih sredstev; odprava depozita in omejitve investicijske 'Zgradnje objektov družbenega standarda. Uresničitev programa je bila torej v dobršni |j1eri pogojena s samoprispevkom občanov. Za , resničitev programa je bil v 13 krajevnih skupnostih 14. in 15 maja 1972 izveden referendum .3 samoprispevek, na katerem se je večina obča-0v odločila za samoprispevek: za obdobje od 1. junija 1972 — 31. maja •979; i~ kfaievne skupnosti Birčna vas. Brusnice, Bučna vas, Dol. Toplice, Gabrje, Novo mesto, . Orehovica, Otočec, Prečna, Stopiče, Straža, Šentjernej in Žužembekr, Temeljna izobraževalna skupnost Novo mesto. Občinska konfe-j renca SZDL, občinski sindikalni svet in občina Novo mesto so sklenili družbeni dogovor o združevanju sredstev in načinu usreničitve ! Programa izgradnje osnovnošolskega prostora v občini Novo mesto za obdobje 1972—1979. S tem dogovorom so potrdili 7-letni program novogradenj, razširitev, dograditev in adapta-c'i 11 šolskih poslopij. Krajevna skupnost Bela cerkev, Mirna peč, in Šmarjeta, v katerih je bila predvidena šele po letu 1979, takrat niso izvedli J DOHODKI IN IZDATKI SKLADA ZA GRADNJO SOL V OBDOBJU OD 1972 - 1980 Sredstva za gradnjo osnovnih in srednjih šol so se zbirala iz različnih virov in osnov, in sicer: iz bruto osebnih dohodkov, iz dohodka TOZD, iz samoprispevka občanov in iz drugih virov. V tem obdobju se je menjal tudi sistem zbiranja sredstev. Od leta 1972 do 1975 so TOZD in delovne skupnosti združevala sredstva po stopnji 1 % od BOD na osnovi posebpega sporazuma. V času od 1976—1978 pa so ta sredstva vkjučena v redno stopnjo prispevkov OIS iz BOD. Krajevne skupnosti so v celotnem obdobju združevale sredstva po naprej dogovorjenem razmerju. Dohodki Vrsta sredstev stopnje in osnove Priliv sredstev 1972-1978 v 000 din sredstva za osnovne šole po posebnem sporazumu 1 % od BOD sredstva za osnovne šole, vključena v redno stopnjo prispevkov iz BOD 18.964 41.715 — sredstva iz samoprispevka krajevnih skupnosti za osnovne šole 46.705 - sredstva TOZD 0,40 % iz dohodka za srednje šole 12.018 — sredstva za srednje šole vključeno v redno stopnjo iz BOD 19.285 — sredstva iz proračuna SOB» 3.664 — ostali dohodki — obresti, provizije, itd. 194 Skupaj 142.545 Po letih so se sredstva iz vseh navedenih virov zbirala takole: - leta 1972 2.412 - leta 1973 8.364 - leta 1974 10.517 - leta 1975 14.565 - leta 1976 32.943 - leta 1977 32.068 - leta 1978 41.676 Ocena dohodkov od 1. 1. 1979 do 31. 5. 1979: — iz samoprispevka 4.300 — iz redne prispevne stopnje za OIS 18.000 — iz dohodka TOZD 0,40 % za srednje šole 6.000 Skupaj 28.300 Izdatki (po pr- nežnih objektih. ki so že bili zgrajeni in objektih. ki so v gradnji) Objekt izdatki iz sklada v 000 din skupni stroški izgradnje v 000 din Obrazložitev Osnovna šola 9.552 3.448 iz prora- Dol. Toplice 13.000 čuna SOB Posebna osnovna 30.546 30.546 — šola Novo mesto Osnovna šola Brusnice 17.186 17.186 Osnovna šola 3.493 iz lastnih Katja Rupena sredstev iz prisp. Novo mesto 3.907 7.400 TOZD Energetska postaja za šol.kompleks v Šmihelu 6.464 6.464 — Osnovna šola Objekt v gradnji. Šentjernej 27.830 66.330 razlika 38.500 pokrita s krediti izvajalca in garancijo Osnovna šola ,1.524 ocena izdatek za načrte Stopiče 50.476 gradnja po novem Šolski center planu razliko 12.909 je za gostinstvo ŠCG zagotovil iz Novo mesto 1.200 14.109 last. virov in kreditov Dijaški dom Razlika 50.575 iz Majde Šilc 11.630 sklada za dijaške Novo mesto 68.505 domove, kredit 6.300 Center usmerj. izdatek za urejanje izobraževanja 17.072 ocena zemljišča in načrte Novo mesto 200.000 izgradnja po novem planu Ekonomsko admi- nistrativni izdatek za načrte. šolski center 748 izgradnja po novem Novo mesto — planu Skupaj 127.659 223.450 ocena stroškov iz- gradnje objektov pod št. 7,10 in 11 ni zajeta v seštev. ^ Pregled skupnih izdatkov za izgradnjo šolske-prostora nam pokaže, da smo v preteklem lobju poleg sredstev sklada za gradnjo šol Sine Novo mesto pridobili še znatna dodatna sredstva iz drugih virov, predvsem iz združenih sredstev pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, nekaj pa tudi iz proračuna občine in namenskih prispevkov TOZD. Stik % ZAKLJUČNE UGOTOVITVE IN PREDLOGI vsem se je pokazalo, da so bile prej planirale kapacitete premajhne in da je potrebno planirat' več prostora. Razvoj srednjega šolstva je bil Če bi na zaključku poročila o izgradnji osnovnih šol v obdobju 1972—1978 navedli le podatke, da smo iz plana realizirali izgradnjo ali prenovo štirih šol, da je izgradnja pete šole (Šentjernej) v teku in da so ostale nerealizirane prizidave na šestih osnovnih šolah, bi lahko prišli do napačnega zaključka, da je bilo narejeno odločno premalo. Zato moramo ob zaključku poročila ponovno poudariti, kar smo navedli že spredaj. V tem obdobju so nastale nove potrebe in so se izoblikovali novi pogledi o sodobnejšem konceptu gradnje šolskega prostora. Prizidave bi bile le zasilne rešitve in še to kratkotrajne. Program, kakršen je bil narejen 1972, je bilo dejansko potrebno sproti temeljito revizirati. Pokazalo se je, da je potrebno, čeprav se s počasnejšim tempom izgradnje, problem reševati celovito in za daljše obdobje. Tako smo prišli do spoznanja in po njem se je gradbeni odbor Občinske izobraževalne skupnosti tudi ravnal, da je potrebno izgrajevati šolski prostor v takšnem obsegu, da bo omogočil enoizmenski pouk, s tem prehod na celodnevno osnovno šolo in na vsebinsko bogatejše in uspešnejše vzgojnoizobraževalno delo. Takšen in poudariti moramo edino pravilen način izgradnje novega osnovnošolskega prostora nam mora biti vodilo tudi pri nadaljnjih odločitvah in programih izgradnje v naslednjem obdobju. Program izgradnje šolskega in domskega prostora za učence srednjih šol je v tem obdobju doživel celovito spremembo, ki jo je narekoval koncept razvoja usmerjenega izobraževanja. Pred- r.w.wwi ■ aiovjiijcya j - . namreč znatno hitrejši kot smo predvideva'' Tako se letos vključuje v srednje šole že 90 ^ otrok po končani osnovni šoli. Sledeč te"1 potrebam in novim konceptom razvoja usmeri«" nega izobraževanja, kjer je bistvena nova zahteva, odprava periodičnega pouka na poklicnih šolah, je potrebno celotni program izgradnje prostora za usmerjeno izobraževanje ponovno preveriti m dopolniti. Praktičen ukrep realizacije povečanih potreb je bila že izgradnja dvakrat večjih domskih kapacitet od prvotno planiranih. Novo mesto, ki ima v srednjem šolstvu vlogo širšega šolskega središča za Dolenjsko in Spodnje je moralo zgraditi ustrezne c Čeprav lahko ugotovimo, nji in prenovi šolskega in domskega prostora bil' doseženi zadovoljivi rezultati, pa nas glavn« naloga .'izgradnja novih 2.000 učnih mest " srednjih šolah, še čaka v prihodnjem srednjeroč" nem obdobju. S to izgradnjo bo na srednjih šol«'! omogočen enoizmenski pouk, brez katerega n' mogoče v celoti realizirati koncepta usmerjen«^ u viuyu siDCljd ) Spodnje posavsko regijo, zne domske kapacitete-vimo, da so tudi v izgrad- izobraževanja. Pri izgradnji šolskega prostor« potrebe usmerjenega izobraževanja pa ne bob10 smeli pozabiti na sestavni del tega izobraževanj«-to je višje in visokošolsko izobraževanje ob del« in iz dela, ki se v Novem mestu vedno bob uveljavlja in se bo v bodoče uveljavljalo še hitrej«-Poročilo lahko zaključimo z ugotovitvijo-, da smo bili v preteklem obdobju v izgradil' šolskega prostora dokaj uspešni. Seveda pa 50 pred nami v naslednjem obdobju še zelo P°' membne naloge, ki bodo zahtevale maksim«lne napore vseh delovnih ljudi in občanov. Vrsta sredstev stopnja in osnova DOHODKI SKLADA. ZA GRADNJO ŠOL V OBDOBJU 1972-1978 en rrr -r- — n ■ V!*" "* ■— ^Priliv isnoiVi T972"~cT s r e~-čT !F Tf~e v“ v ooo din_ SkupaT 27° 6.dalje 1973 1974- Sredstva za OŠ po posebnem sporazumu 1 % od BOD 1. 5oo 1979 1976________1977 1978 5.166 3.298 5.573 3.4-27 1972 - 12Z§ . Sredstva za OS vključena v redno stopnjo iz BOD Sredstva iz samcmrispevka krajevnih skupnosti za OS Sredstva TOZD o,4-o /o iz dohodka za srednje šole po družbenem dogovoru Sredstva za srednje šole vključena v redno stopnjo iz BOD 912 3.183 5.22o . 7.161 18.964- lo.ooo 15.715 16.000 41.715 3.818 9.592- 11.819 46.7o5 01 \r 1.803 4-.957 443 4.815 12.018 Sredstva iz proračuna 1.964 4. 000 1. 7oo 6.285 9.ooo 19°285 3.664 Ostali dohodki-obresti, provizije in nakazila JUTRIŠNJA ŠOLA V NAŠIH ROKAH JUTRIŠNJA ŠOLA V NAŠIH ROKAH SfS J f m PROGRAMI IZGRADNJE ŠOLSKEGA PROSTORA ZA OBDOBJE 1979 - 1985 PREDSTAVITEV PROGRAMA ra ^fdloženi Program izgradnje šolskega prosto-j Vk'iučuje izgradnjo osnovnošolskega prostora Vania°St°ra Za P°trebe usmeriene9a izobraže- upošt Pr°?rarn'raniu za osnovnošolski prostor so 5oio e«an' normativi za celodnevno osnovno Pouka ^ V Ce,oti za uvedbo enoizmenskega dejavno'0 23 raz^'rieno vzgojno izobraževalno prj _ bra|ev pro9ramiranju prostora za usmerjeno izo-trebne^k6 Pa gre 23 Pokr'tie potreb po najpo-rnater * i prostor'^< k' nai omogočijo realno v^goi'a osnovo za vsebinsko poglabljanje naibor°IZOt)ra*eva*ne9a ^e*a 'n usP°sabljanje za ne M 1 potrebne poklice v združenem delu občilo mesto in širše, dene ,e.n' Program, upoštevajoč zgoraj nave-__ Usnr'eritve, zagotavlja : enoj 2a vse osnovne šole v občini prehod na Cei 2nf1en$ki pouk in s tem možnost prehoda na onevno osnovno šolo, pr 7 na področju usmerjenega izobraževanja Cj. °d na enoizmenski pouk, celoletno organiza-Poal ^.ulr°9ram izgradnje šolskega prostora za osnov-prj n'Umerjeno izobraževanje je z maksimalnimi M0 a evanji delovnih ljudi in občanov občine jp, 0 m«to možno realizirati. V njegovi izvedbi v n0v p?memben delež tudi samoprispevek obča-za ' hi9av v^'n' 1 0/0 oc* net0 osebnih dohodkov Planu ie petib *et Paniramo v finančnem nje za zagotovitev realizacije programa izgrad- l2GRADNJA OSNOVNOŠOLSKEGA PROSTORA tetpPr|l?.9rarn izgradnje osnovnošolskega prostora pe 6,1 na ocenah sedanjega stanja in predvide-ščih razv°ia krajevnih skupnosti, v katerih sredi-Predl S0 nabaiai° popolne osnovne šole. Vse p0sa a9ane novogradnje, dozidave in adaptacije be rTjezr'ih šolskih poslopij so prirejene za potre-Pro e dnevne osnovne šole. To pomeni, da so i2m9era-irani prostori, ki bodo omogočili eno-nski pouk in celodnevno organizacijo dela. Zgoraj navedena programska izhodišča za prihodnjo izgradnjo osnovnošolskega prostora dajejo odgovor na vprašanje, zakaj spreminjamo prejšnji program izgradnje, ki je povsod predvideval le prizidave. Novi program predlaga novogradnje tam, kjer s prizidavo ni možno dolgoročno rešiti potreb v smislu celodnevne osnovne šole. Program izgradnje je podrobneje obrazložen v naslednjih tabelah in utemeljitvah. UTEMELJITEV PROGRAMA NOVOGRADENJ, DOZIDAV IN ADAPTACIJ NOVOGRADNJA OSNOVNE SOLE NA DRSKI V NOVEM MESTU IN ADAPTACIJA STAVBE OSNOVNE SOLE MILKA SOBAR - NATAŠA NOVO MESTO Na območju Drske, Irče vasi in Broda nastaja novo mestno naselje z okoli 3.500 stanovalci. V okviru tega naselja je načrtovana tudi izgradnja osnovnošolskega objekta za celodnevno osnovno šolo za okoli 860 učencev v 28 oddelkih. Nova šola na Drski in sedanja osnovna šola Milka Šobar-Nataša naj bi se organizacijsko združili v eno šolsko organizacijo. Osnovna šola Milka Šobar — Nataša je prostorsko utesnjena med železniško progo in cesto in načrtovanim industrijskim tirom v IMV in je kakršnokoli razširjanje nemogoče. Zato naj se stavba adaptira le za potrebe nižjih oddelkov, za 8 oddelkov in okoli 250 učencev. Adaptacija je obsegala ureditev centralne kurjave, večnamenskih prostorov, razdelilno kuhinjo ter manjšo telovadnico. Ocenjena je na 8,000.000 din. Novogradnja osnovne šole na Drski je ocenjena na 76,164.000 din. Glede na izredno hiter porast števila šoloobveznih otrok v Novem mestu, kjer je v šolskem letu 1978/79 že 2.900 otrok, to je 40 % vseh osnovnošolskih otrok v občini, spada gradnja nove šole na Drski med prioritetne gradnje. DOZIDAVA IN ADAPTACIJA ŠOLSKEGA POSLOPJA OSNOVNE SOLE „JANEZ TRDINA" STOPICE Poslopje je bilo po vojni obnovljeno, pri tem pa obstoječi temelji in zunanji zidovi niso bili ustrezno sanirani. Gradnja poslopja je bila opravljena brez raziskav tal in je del stavbe zgrajen na nasipu, ki ni bil predhodno dovolj utrjen, zaradi česar je prišlo do posedanja. Temelji in zidovi so razpokali. Stropovi so postavljeni na lesenih tramovih različnih dimenzij, ki so bili pri obnovi poslopja še nepresušeni in so zato v kratkem času strohneli. Zaradi neustreznih dimenzij stropnikov so se stropovi upognili in jih je bilo treba podpreti s posebnimi podporniki. Čeprav so zdaj stropi podprti, še vedno grozi nevarnost porušitve ob vsakem najmanjšem potresu. Tako je sedanja stavba skrajno neprimerna in nevarna za pouk. Šola ima le 6 učilnic in en prostor v izmeri 70 m2 za telovadnico. V neprimernih kletnih prostorih se nahajata kuhinja in jedilnica. Pogoji za vzgoj-noizobraževalno delo v sedanjem poslopju so skrajno neprimerni. Prizidava novih prostorov in adaptacija obstoječih je zelo nujna naloga. Investicija je ocenjena na 50,476.000 din. NOVOGRADNJA SOLSKEGA POSLOPJA ZA OSNOVNO SOLO OTOCEC Šolsko poslopje, zgrajeno pred 113 leti, je imelo le štiri učilnice ter stanovanje. Po izpraznitvi se je stanovanje predelalo v dve zasilni učilnici po 28 m2. Na šoli je 12 oddelkov, ki delajo v skrajno neugodnih razmerah. Poslopje je sredi vasi, obdano z drugimi stavbami in nima niti najmanjšega prostora za dozidavo. Igrišče ima šola na drugi strani zelo prometne regionalne ceste, kar ustvarja stalno življenjsko nevarnost za učence in učitelje. Razen štirih normalnih in dveh zasilnih učilnic nima šola nobenih drugih prostorov za vzgojnoizobraževal-no delo. Na osnovi zgoraj navedenih dejstev in ogleda na terenu je strokovna komisija ugotovila, da dozidava, kakor je bila načrtovana v prejšnjem programu, in izvedljiva. Nujno potrebna je izgradnja novega šolskega poslopja na novi lokaciji, ki je urbanistično že opredeljena, izdeluje pa se že tudi zazidalni načrt. Investicija je ocenjena na 25,000.000 din. PRIZIDAVA SOLSKEGA POSLOPJA OSNOVNE SOLE BRSLJIN NOVO MESTO Poslopje osnovne šole Bršljin je bilo zgrajeno leta 1971. Dograjen je bil le trakt za višje oddelke s telovadnico, šolsko kuhinjo, jedilnico in večnamenskih prostorov. V traktu za nižje razrede, ki naj bi se zgradili kasneje, je načrtovano 14 učilnic in upravni prostori. V osmem letu delovanja šole se je število učencev od planiranih 450 povzpelo na 712. Po predvidevanjih urbanističnega razvoja Bučne vasi in Bršljina ter drugih bližnjih naselij bo leta 1985 na tem območju 850 šoloobveznih otrok. Sedanja prostorska stiska in hiter porast števila učencev narekujeta čimprejšnjo dograditev manjkajočih prostorov za potrebe celodnevne osnovne šole. Ker je prejšnji projekt zastarel, bo potrebno na novo projektirati. Pri tem bo treba upoštevati ustrezno ambi-entalno vključitev prizidka k sedanji stavbi in potrebe celodnevne osnovne šole. Investicija je ocenjena na 36,000.000 din. PRIZIDAVA SOLSKEGA POSLOPJA OSNOVNE SOLE GRM V NOVEM MESTU Šolsko posjopje, ki je bilo zgrajeno leta 1971, ne omogoča v celoti realizirati prehoda na celodnevno šolo, ki se je na šoli že pričela s šolskim letom 1978/79 za 16 nižjih oddelkov. Kapacitete šole so sedaj skrajno preobremenjene, saj je v njej okoli 250 učencev več, kot je bilo v načrtu predvideno. Sedaj ima šola 1.000 učencev, poslopje pa je bilo zgrajeno za 750 učencev. Število šoloobveznih otrok v njenem šolskem okolišu bo do leta 1985 naraslo na 1125. Nujne prizidave, ki jih je možno opraviti kljub utesnjenosti šole, so prizidava in povečanje kuhinje in jedilnice, prizidava manjše telovadnice in več prostorov za interesne dejavnosti. Investicija, ki je prioritetnega značaja zaradi že uvedene delne celodnevne organizacije dela, je ocenjena na 17,000.000 din. NOVOGRADNJA SOLSKEGA POSLOPJA OSNOVNE SOLE VAVTA VAS Stara šolska zgradba je bila zgrajena s štirimi učilnicami. Prizidana je bila v letu 1964, ko so bile prizidane 4 učilnice in 2 upravna prostora. V programu 1972 - 1979 je bila predvidena še prizidava 8 učilnic. Strokovna komisija je ob ogledu na terenu ugotovila, da prizidava ni več možna, ker so v neposredni bližini šole zgrajene zasebne stanovanjske hiše. Ugotovljeno pa je tudi bilo, da prizidava ne bi zagotovila potrebne funkcionalnosti objekta za celodnevno osnovno šolo. Predlaga se novogradnja šole izven naselja v smeri proti Drganjim selom, kjer bo možno zagotoviti tudi potrebna zemljišča za šolska igrišča in športne objekte. Predlagana investicija je ocenjena na 27,300.000 din. PRIZIDAVA SOLSKEGA POSLOPJA OSNOVNE SOLE NARODNEGA HEROJA IVANA KOVAČIČA - EFENKE, MIRNA PEC Šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1968, vendar projekt ni bil v celoti realiziran. Odpadel je trakt s štirimi učilnicami. Šola nima telovadnice niti športnih igrišč. Tako novo poslopje že ob otvoritvi ni ustrezalo takratnim zahtevam vzgoj-noizobraževalnega dela. Da bi se tudi tu lahko uresničil program celodnevne osnovne šole, je nujno dograditi 6 učilnic, kabinete, telovadnico, kuhinjo, večnamenske prostore in šolska igrišča. Investicija je ocenjena na 13,220.000 din. PRIZIDAVA SOLSKEGA POSLOPJA OSNOVNE SOLE „29. OKTOBER" SMARJETA Šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1970, toda ne v celoti. Soli manjkajo učilnice, telovadnica in igrišča. Za uresničitev programa celodnevne osnovne šole je potrebno prizidati: 3 učilnice, kabinete, šolsko kuhinjo, telovadnico in večnamenske prostore. Urediti je treba tudi igrišča. Investicija je ocenjena na 11,100.000 din. PRIZIDAVA SOLSKEGA POSLOPJA OSNOVNE SOLE ŠKOCJAN Tudi šolsko poslopje v Škocjanu, ki je bilo grajeno po enaki tehnični dokumentaciji kot poslopje v Mirni peči in Šmarjeti, v letu 1971 ni bilo v celoti zgrajeno. Za celodnevno organizacijo dela je potrebno prizidati še štiri učilnice s kabineti, telovadnico, šolsko kuhinjo in večnamenski prostor. Urediti je treba tudi igrišča. Investicija je ocenjena na 11,100.000 din. NOVOGRADNJA SOLSKEGA POSLOPJA OSNOVNE SOLE 2U2EMBERK Šolska stavba je bila zgrajena konec prejšnjega stoletja, v vojni porušena in po vojni kmalu obnovljena. Leta 1976 je bilo poslopje prizidano, vendar kljub temu ne ustreza sedanjim potrebam. Po programu 1972—1979 je bila predvidena še nadaljnja prizidava 4 učilnic in telovadnica Po ogledu na terenu je strokovna komisija prišla do sklepa, da prizidava ne pride v poštev iz več razlogov: zaradi manjkajočih zunanjih površin za izgrišča, zaradi neustrezne lokacije šole na križišču dveh razmeroma močno frekventira-nih cest in nefunkcionalne razporeditve sedanjih prostorov, ki jim ni mogoče ustrezno prizidati še novih potrebnih prostorov. Potrebna je novogradnja šolskega poslopja na novi lokaciji, ki je že opredeljena. Investicija je ocenjena na 54,360.000 din. V predloženem programu vrednostno niso posebej zajete potrebe po dograditvah podružničnih šol v občini, predlagamo pa, da jih zajamemo in izvršimo hkrati z izgradnjo matične šole, ko jo bomo prilagajali za potrebe celodnevne šole. Pri vseh podružničnih šolah manjkajo predvsem zaprti prostori za telovadbo, ki bi hkrati lahko bili kot prostor za kulturne in druge potrebe krajanov. IZGRADNJA OSNOVNOSOLSKEGA PROSTORA 1979 (število, vrsta in velikost načrtovanih - 1-985 prostorov) §-£=i=!=§=J==S!|Q_===== ==„_2i32Ž_____________2.125 .5-24?. Št Prostori Stopice Otočec if.m . Drska" Vavta vas Mirna pec pr. m2 skup c m2 st. pr. m2 skup. m2 št. pr. m2 skup. m2 st. pr „ m2 skup. m2 st. pr. m2 skup« m2 1. splošne učil. 6 85 39o 6 60 36o 8 65 52o ...J. ■ . 6 60 36o 2. specialne " 8 75 600 6 7o 42o 16 75 12o8 8 7o 56o 6 7o 42o P. prostori za var. 1 4. in M.Š. 2 60 12o 1 5o 5o — - — 1 5o 5o delo učiteljev 2 45 9o 1 2o 2o 5 45 225 2 2o 4o 2- 2o 4o 5« delo učencev 2 45 9o 1 2o 2o 5 45 225 2 2o 4o 2 Po 4o 6. delavnica 1 18o 18o 1 9o 9o 1 lSo 18o 1 9o 9o 1 9o 9o telovadnica 1 556 556 1 288 288 1+1 Soo 800 1 283 288 1 288 288 •3» knjižnica 1 14o 14o 1 9o 9o 1 14o 14o 1 9o 9o 1 9o 9o 9. kabineti 4 4 0 16o 3 2o 60 5 4o 2oo 3 2o 60 4 2o ij C 80 lo. večnam.prostor 1 23o 28 0 1 lSo 18o l 28o 28o 1 18o 18o p 1 0 v 11. kuhinja 1 13o 13o 1 80 80 1 13o 13o 1 80 80 1 So t* 50 12. proštov.dejav. 4 2o 80 2 2o 60 6 2o 12o 4 2o 80 2 2o 80 13» upravni prostori 4 4o 16o 4 2o 80 6 4o 24o 4 2o 80 ? 2o ' T t. 4o 14. hodniki,sanitar. in j ■ — dr. prip.prost. 397 3_2? 327 979 979 3_7.7_ - m 1 9Z* 2.2Z5. IZGRADNJA ŠOLSKEGA PROSTORA ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE V Novem mestu je usmerjeno izobraževanje organizirano v 6 šolskih centrih: — šolski center za gostinstvo, — ekonomsko-administrativni šolski center, — šolski center za kmetijstvo, — zdravstveni šolski center, — gimnazija s pedagoško gimnazijo, — izobraževalni center za tehniške stroke. Obstoječa mreža in kapaciteta srednjih šol ne zagotavljata potreb združenega dela po kadrih v zadovoljivi meri. Posebno pereč je problem pomanjkanja kadrov na področju tehniških strok, še posebej na področju kovinsko predelovalne industrije. Na prognozi družbenega dogovora občine Novo mesto za naslednje srednjeročno obdobje mora razvoj mreže usmerjenega izobraževanja slediti predvsem uresničevanju srednjeročnih planskih nalog zadovoljevanja kadrovskih potreb združenega dela v občini in regiji. Za načrtovanje potrebnega prostora za usmerjeno izobraževanje so pomembne naslednje smernice: — odprava periodičnega pouka na poklicnih šolah, — porast števila učencev, — predvidevanje, da bo v šolskem letu 1985/86 obiskovalo srednje šole v Novem mestu okoli 4.000 učencev, kar narekuje izgradnjo 2.500 novih učnih mest v šolah. Pri načrtovanju novogradenj in adaptacij po tem programu so upoštevane naslednje smernice: — odprava nefunkcionalne razporeditve prostorov, — izgradnja prostorov za šolske centre, ki imajo največjo prostorsko stisko, — koncentracija srednjih šol v tri šolske komplekse, — zagotavljanje ustreznih delavnic za poglobljeno usposabljanje. V obdobju 1979—1985 so planirane izgradnje naslednjih šolskih objektov: IZGRADNJA POSLOPJA ZA CENTER USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA NA IZOBRAŽEVALNI CENTER TEHNIŠKIH STROK, PEDAGOŠKIH STROK IN ZDRAVSTVENIH STROK Izgradnja poslopja za tri izobraževalne centre v šolskem kompleksu Šmihel, Novo mesto, je izrednega pomena za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj. Skupna kapaciteta je 1.800 učnih mest za učence in študente, od tega: tehniške stroke za 1.200 učencev in študentov, zdravstvene stroke za 300 učencev in pedagoške stroke za 300 učencev in študentov. Vsi navedeni šolski centri imajo sedaj izredno slabe pogoje za delo. Tako ima npr. center tehniških strok za 1.000 rednih učencev le 6 lastnih učilnic za teoretični pouk. Pouk poteka v raznih drugih šolskih prostorih. Za pedagoške poklice se izobražuje mladina v gimnaziji pedagoške smeri, ki gostuje v prostorih gimnazije in na oddelku pedagoške akademije, ki ima zasilne prostore v poslopju osnovne šole Katja Rupena. Zdravstvena šola deluje v poslopju skupaj z ekonomsko-admi-nistrativnim šolskim centrom. Poslopje komaj zadošča za potrebe ekonomske in administrativne šole. iMujnost izgradnje poslopja za zgoraj navedene tri šole narekujejo tudi planirane nove učne smeri, ki smo jih opredelili s programom razvoja usmerjenega izobraževanja v občini Novo mesto, Izgradnja novega poslopja bo od sedanjih 18 poklicev, kolikor jih sedaj dajejo navedeni trije šolski centri, omogočila izobraževanje za 37 poklicev. S tem se bodo odprle znatno večje možnosti za izobraževanje in usposabljanje za delo in iz dela in omogočilo hitrejše zadovoljevanje potreb po novih strokovnih kadrih. Poseben pomen in vpliv na nujnost izgradnje imajo tudi študijske smeri in oddelki višjih in visokih šol za študij ob delu in iz dela, ki jih je v skladu s programi pridobivanja strokovnih kadrov potrebno še razširiti in povečati v njih število kandidatov. Z izgradnjo poslopja za navedene šolske centre se bodo sprostile prostorske kapacitete v obstoječih šolskih poslopjih. Le-te bo možno z manjšimi sredstvi posodobiti. Izgradnja bo omogočila prehod na enoizmenski pouk in odpravo periodičnega pouka na pokicnih šolah. V poslopju centra usmerjenega izobraževanja bodo naslednji prostori: 70 učilnic, 2 veliki predavalnici, telovadnica, knjižnica, metodični kabineti, v skupni izmeri 6.870 m2. Upravni prostori in večnamenski prostori bodo znašali 2.700 m2. Bruto zazidana površina šolskega objekta bo znašala 12.750 m2. Zgrajeno bo več delavnic z neto površino 2.330 m2. Skupaj delavnice in šola: bruto zazidana površina 15.500 m2. Investicija je ocenjena na 200,000.000 din. Začetek gradnje je predviden v jeseni 1979, dokončanje gradnje pa v avgustu 1981. Predvideni so naslednji viri za financiranje: prispevek za investicije v usmerjeno izobraževanje v okviru redne stopnje prispevkov za O IS, prispevek iz dohodka TOZD, združena sredstva pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, premostitveni krediti izvajalcev in dobaviteljev, bančni krediti in garancije. PRIZIDAVA K POSLOPJU EKONOMSKO-ADMINISTRATIVNEGA ŠOLSKEGA CENTRA Zaradi pomanjkanja prostora ekonomsko-administrativni šolski center že vrsto let odklanja kandidate za vpis v šolo. Potrebe združenega dela po ekonomsko-administrativnih kadrih so znatno večje kot jih lahko zagotavlja šolski center pri obstoječih prostorskih zmogljivostih. S prizidkom k obstoječem poslopju bi pridobili 7 specialnih učilnic, 6 splošnih učilnic, 3 kabinete in prostore za interesne dejavnosti. Investicija je ocenjena na 20,000.000 din. IZGRADNJA POSLOPJA ZA KMETIJSKI SOLSKI CENTER NOVO MESTO Kmetijski šolski center se mora čimprej zaradi nadaljnjega razvoja Industrije motornih vozil izseliti z Grma na novo lokacijo Pod Trško goro. Tam so bile pred leti že zgrajene šolske delavnice za praktični pouk. Novogradnja šolskega poslopja je planirana za 480 učencev enoletne poklicne šole, dvoletne poklicne šole in tehniške kmetijske šole. V šolskem centru se izobražujejo kmetijski delavci in strokovni kadri v petih poklicih. Poleg šolskega poslopja je predviden tudi dijaški dom za 180 učencev. Celotna investicija je ocenjena na 83,453.000 din. Po pogodbi med IMV, občino in Kmetijskim šolskim centrom bi morala biti gradnja nove šole že pred leti zaključena. Za izgradnjo potrebna finančna sredstva bo zagotovila posebna izobraževalna skupnost za kmetijstvo in Industrija motornih vozil Novo mesto. NAKUP IN ADAPTACIJA PROSTOROV ZA POTREBE GLASBENE SOLE »MARJANA KOZINE" NOVO MESTO Glasbena šola gostuje že vsa leta v poslopju osnovne šole „Katja Rupena". Prostori, ki jih glasbena šola uporablja, so za njene potrebe neprimerni, hkrati pa jih za svojo dejavnost nujno potrebuje osnovna šola Katja Rupena. Glasbena šola bo glede na interese in potrebe mladine morala povečati vpis na 450 učencev. Za takšen obseg dela potrebuje: 4 večje učilnice zaskupinsko delo v izmeri 230 m2, 15 učilnic za individualni pouk za posamezne instrumente V izmeri 300 m2, prostore za knjižnico, zbornico in upravo v izmeri 135 m2. Za normalno delo 450 učencev potrebuje glasbena šola 665 m2 prostorov za pouk, pri tem pa še površine za hodnike, stopnišča in sanitarije. Za potrebe glasbene šole v zgoraj navedenem obsegu bi se dalo primerno preurediti prOStore , sedanjega zdravstvenega doma. Stroške odkupa dela zgradbe starega zdravstvenega doma, adaptacijo teh prostorov in nabavo potrebne opreme ocenjujemo na 10,000.000 din. , N/ 6.2. Šolski prostor za potrebe srednjih šo1 Šola (dom) Kaj je bilo - izgrajeno - adaptirano - kda.i _______ koristna stroški iz- usklaje-površina gradnje v nost s ooo din px'ogi'£itn®^1 1. šolski cen- - adaptirano ter za go- - pridobljeno stinstvo 11 učilnic lo delavnic 5 kabinetov knjižnica 1974 2. Dijaški^dom - novo poslopje Majde Sile - kapaciteta i Novo mesto 43o gojencev 1978 3. Center - priprave na usmerjenega gradnjo v teku izobraževanja urejanje zemljišč - načrti M 2.354 14.1o9 od tega l„2oo iz sklada za gradnjo šol pri 0IS program znatno povečan 68.505 17.o72 4. Ekonomsko administrativni šol. center dvokratno večje kapa* citete od prvotno pl‘ znatno po-več.kapacitet v primerjavi s prvot.prog- - raziskave terena - načrti za dozidavo 748 .1 ZGBADNJA OSNOVNOŠOLSKEGA paOSEOitt 1979 ” 1935 (število, vrsta in velikost naorto.anih prostorov) 2ap‘; at. Prostori 1 Število prostorov., in m2. po. .šolah. _ ____________________ If. jn. BjJ Iji n : _ _JL» m m 2 Zu>: emb "*rk st. in o „ Šmarneta Skoct1aa skup o sto m2 skup u "st Grm ... 2?..________ m2 >t ..SZjl______ SltUp. m2 št. m< skup, m2 Skupna neto površina: 3.63o 1.15o 926__________= st ££. 1 o splošne učil« 8 65 52o - - - — — - 14 65 81o 2.. spec. učilnice 8 75 6oo 3 70 21o 2 7o 14o — — “• 5. v pr.za var. in M. S.- — - 1 5o 5o - — — — — • 4. delo učiteljev 2 45 9o 2 2o 4o 2 2o 4o 2 45 9o mm 5. delo učencev 2 45 9o 2 2o 4o 2 2o 4o 2 45 9o 4 6. delavnica 1 18o 18o 1 9o 9o 1 9o 9o 1 18o 18o — 7. telovadnica 1 556 556 1 288 288 1 288 288 1 288 288 1 3. knjižnica 1 14o 14o 1 9o 9o 1 9o 9o 1 14o 14o 1 9. kabineti 4 4o 16o 2 2o 4o 2 2o 4o 9 4o 360 4 lo.. večnam.prostor 1 28o 28o - — - — — — — mm u. kuh. in jedili 1 13c 13o 1 5o 5o 1 5o 5o — — 1 12. prostovolj.dej. 4 2o 80 4 2o 80 4 2o 80 11 2o 22o •■ 13. upravni prost. 4 4o 16o 2 2o 4o 1 2o 2o ** 14. bedniki,sanitar.in dr.pripoprostori 644 132 48 239 m2 m2 sSup. 45 18o 288 288 14o 14o ^•o 16o 13o 13o 144 1.042 IZRAČUN M02NIH VIROV SREDSTEV ZA KRITJE PROGRAMA GRADNJE SOL V OBČINI NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD 1. 6. 1979 DO 31.12. 1985 V Priloženi tabeli izkazujemo osnove in vire redstev za realizacijo programa gradnje šol v z9°rai navedenem obdobju. Izračun potrebnih investicijskih vlaganj je po letih tudi valoriziran z 18 %, kar pomeni, da med razpoložljivimi in potrebnimi sredstvi nastaja tabela osnov in virov sredstev po letih razloč- nominalna razlika 102,660.000 din, ki jo bo n° razlaga, da je v letih 1979 - 1985 možno možno kriti v teku izvajanja investicij: *brati 682.340.000 din lastnih sredstev za realiza-c,l° programa investicij v usmerjeno izobražence in osnovno šolstvo. b Bračun priliva sredstev iz prispevne stopnje Uto i\eAkn:u comrtnricnpuka in npfn °seb a) s krediti republiške in posebnih izobraževalnih skupnosti za investicije v objekte usmerjenega izobraževanja, 0 osebnih dohodkov, samoprispevka in neto b) s krediti republiške izobraževalne skupnosti T0>ne9a dohodka in prispevka iz dohodka pri investicijah v objekte osnovnih šol, (I ^ je po letih prikazan iz valoriziranih osnov c) s krediti dobaviteljev šolske opreme v višini 50 valorizacija 18 %, kar naj bi po izkušnjah rezalo vsakoletni rast-cen in produktivnosti). % vrednosti za dobo 5 let, d) s premostitvenimi krediti gradbenih izvajalcev za čas gradnje posameznega objekta, letne dinamike (vrednost vseh vlaganj delimo s 6 e) s premostitvenimi in dolgoročnimi krediti leti) ter da so v letu 1984 po cenah tega leta bank in bančnimi garancijami. oddana tudi investicijska dela za leto 1985. To Kombinacija uporabe kreditnih virov za kritje pomeni, da bi z uporabo bančnih in drugih razlike med predvidenimi zbranimi in potrebnimi kreditov zmanjšali razvrednotenje zbranih sred- sredstvi bo stvar operativne odločitve v času stev. izvajanja programa. Z namenom, da se z vsemi oblikami krediti- Pomembno je dejstvo, da je z valorizacijo ranja pospeši in ceneje realizira program investicij virov sredstev in investicijsko naložbo onemogo- za šolstvo, bo morala občinska skupščina sprejeti čeno bistveno razhajanje med dejansko zbranimi ustrezno usmeritev tistega dela razpoložljivih in zaradi inflacije dejansko potrebnimi sredstvi v sredstev prebivalstva pri bankah (hranilne vloge), času izvajanja programa. ki 9a 'ahko usmeri v kreditiranje izgradnje objek- Izvedba programa pa vendar zahteva, da so vse tov za potrebe izobraževanja, investicije pogojene in izvajane najmanj v obsegu v 000 din r i T 1 v sre 'd s t e v 0 P i s osnov 1*977 1.6*-31 12 = 198o 1 O r- JL 1981 —3™ Bruto OD z uporabo ladeksa rasti 118,o 2»Neto OD kot osnova za samoprispevek 9il.ooo l,845«ooo 5»Katasterski dohodek kot Qs.no va za samopri sp e vek 45» 65o____78» 26o 1984 * 1985 1.1.-31.5- Skupaj 1979 - ■Aa%ž_ _T~ 1,357.000 2,767 = ooo . 3,853-'ooo 5,364.ooo 3,265.000 4,546.ooo 6,33o.ooo 25.15o 9.H0 »Delež sredstev, ki se RZ, 0/ zbira za invest. v šolstvu ’ 0 z redno stopnjo pri OIS, °d. bruto OD 5-Sredstva sanoprisp.občanov v KS v višini 1 % od izplač.neto OD S.Sredstva samoprispevka obČanov-kmetov 1 % od katastr„dohodka 7.Sredstva iz dohodka TOZLf v višini o,4o % po posebnem sporazumu 8.000 ^»Sred.proste združene araortiz. 0 o ■? . £Ji '-n ^ nn n ln lnn.Q?n 118.2Qo 115.o9o 118.25?____682. ^4o SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO IN OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST NOVO MESTO PREDLOG ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA IZGRADNJO ŠOLSKEGA PROSTORA Za uresničitev programa izgradnje šolskega prostora v občini Novo mesto v obdobju 1979 — 1985 je poleg drugih virov sredstev načrtovan tudi samoprispevek občanov. Zato dajemo predlog za uvedbo samoprispevka v javno razpravo skupaj s predlogom programa izgradnje šolskega prostora. Predlagamo, da se uvede samoprispevek za območje občine. Uvede naj se za obdobje petih let, in sicer od 1. junija 1979 do 31. maja 1984. Predlagamo, da naj znaša višina samoprispevka 1 % od osnove. Samoprispevek za izgradnjo šolskega prostora naj bi plačevali: 1. zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka, po stopnji 1 % mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek. 2. Zavezanci za davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti: v višini 1 % katasterskega dohodka letno, razen tistih, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir preživljanja, njihov katasterski dohodek pa znaša manj kot 3.000 dinarjev. 3. Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti): v višini 1 % od čistega osebnega dohodka. 4. Upokojenci po stopnji 1 % od pokojnine mesečno, razen tistih, ki prejemajo mesečno pokojnino z varstvenim dodatkom. Za uresničitev programa izgradnje šolskega prostora v obdobju 1979 — 1985 so potrebna sredstva v višini 785.000.000,00 din. S samoprispevkom bi se predvidoma zbralo 123.230.000,00 din, to je pribl. 15,7 % od skupno potrebnih sredstev. Sredstva samoprispevka naj bi se zbirala na posebnem računu Občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto. Le-ta mora tudi zagotoviti občanom neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka. Novo mesto, 27. 2. 1979