Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 9. nadelja: 2. po Binkoštih, Primož, Felic. 10. poodeljek: Marjeta, kraljica; M*vrin. 11. torek: Bamaba, ap.; Marcijan. 12. sreda: Jinez Fak , sp.; Flora. 18. četrtek: Anton PadoTantki, spoe. 14. petek: Srce JezusoTo; Bazilij, ikcf. 15. sobota: Vid, mudonik; Modest. * Duhovniške vesti. VeleS. g. Jernej FrangeS, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici, je bil povodom kanonične \izitacije in sv. birme imenovan knezoškofijskim duhovnim svetovalcem. — C. g. Franc Stuteo, kaplan pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža, je prestavljan h Kapeli pri Radencih. — C. g. Ivan Topolnik, kaplan pri Kapeli, je stopil v začasni pokoj. f P. Enieran Šlander. V Gornji Radgoni je umrl v četrtek, dne 30. maja, jduhovni svetnik lavant*: in sekovske škoiije, p. Emeran Slander, v 73. letu svoje starosti. Pbkojnik je bil rojen v Grajski vasi v, prijazni Savinjski dolini. Gimnazijske Študije je dovršil v Celju ter potem vstopil v red sv. Benedikta v, Admontu. Primiciral je dne 14, avgusta leta 1864 in je bil namešeen v Hallu od leta 1864—1866. Kot kaplan je pastiroval v Sausalu do leta 1869. Tega leta ]© bil prideljep oskrbpiku admontskih vinogradov vRadgoni in Ljutomeru do leta 1877, Od tega leta naprej do svoje smrti je bil pa samostojen oskrbnik. Pogreb se je vrSil v soboto ob '/»10. uri dop, N|aj v miru počiva! Iz Jnstlčne službe. Pra(vni prakiikant v Mariboru. gospod Rihard Mcditz je imenovan sodnim avskultantom. * Romarski vlak na Trsat priredi vsled sploSne želje ^tajerskih Slovencev tudi letos Slov. krS6. soc. zveza. Vlak bo vozil iz Maribora dne 8. jiilija ob 1. uri po polnofi in se bo vrnil nazaj v Maribor dn& 0. julija ob 8. uri zvečer. Cene so iste kakor lani* Natanftni voz.tii red, vspored pobožnosti, sploh. vse, kar jo potrebno, objavimo v prihodnji Številki,. * Promoclia. V petek, dne 7. junija, \>o promoviral na dunajskem vseučiliŠČu odvetniSki kandidat g. Janko Vidic iz Ljubnega na Gorenjskem, starejšina ,,Danice", doktorjem prava. Cestitamo! * Devica Orleanska, blažena Ivana ArŠka (d* Arc). Letos je preteklo 500 let, odkar je zagledala Iu5 sveta ta junaška deklica (6. jan. 1412). Umevmo je, da se je Francozi spominiajo s sla\Tiostnimi prireditvami. V nedeljo, dne 19. maja, je bil Pariz niej na Cast bogato okraSon: modro-bele zastavc blažono ,,3evice Orleanske" so vihralo i>oleg narodne trobojnic^, somiptje tudi rdemo-b«lo pappževe. Pri božji službi po raznih oerkvah, posebno v mogoftni gotski oerkvl NaSe Gospe (Notre Dame), so zgovorni pridigarji pred neštetimi poslušalci slavili narodno junakanjo, ki jo je cerkev nedavno razglasila za blaženo. Dve njeni sohi v Orleanu, kakor tudi dve v Parizu, so tisto nedeljo obsipali in kar zakrili s samimi cvetličnimi venci. Kakor domoljubni, tako tudi verski duli Še ni izumrl v tej lepi deželi vkljub nasilstvu protikršeanskih strank, Upati smemo, da bo Franciji za katoli&anstvo napofiila Se druga pomlad. * Iz šole. V stalni poktoj ]e stopila uciteljica rofinih deJ v ŠoŠtanju in TopolMci, Gabrijela Gabrovec; v za&asni oa stalna uciteljica v St. Janžui pri Spodnjem Dravogradu, Marija DominkuŠ, Prestavljena 3e učiteljica Marija Valencak iz Zibike v.St. Jurij v SL goricaji. Imenovane so: Ana Pirc-Gabrič za učiteljico v Artičah, provizorična uciteljica pri Sv... Barbari v Halozali 'Marija Lebar je imentovana za stalno u6iteljico, istotako je imenovana za stalno učiteljico na Blanci Julijana Petrinčič, * Saiui priznavajo. ,,Narodni List" je v zadnji številki priznal, da pridejo, če se bo štajerski deželni zbor razpustil, po novih volitvaJi zopet dosedanji poslanci Kmečke zveze v deželni zbor, List pravi: ,,Položaj S6 ne bo izpremenil, ker bodo klerikalni slovenski kmetje poslali v deželni zbor iste hujskače kakor sedaj." Naši liberaloi so torej obupali sami nad seboj. Pri nas na Stajerskem, kakor sploh ria Slovenskem, za liberalce ni ne cveta in &e manj sadu. Casi, ko je Šla liberalna pšenica v klasje, so minuli. Zdaj se ti ljudje tolažijo še s tem, da psujejo naše poslance s hujskači. S hujskači pa so liberalci mislili sebe, saj se liberalec dandanes razume samo na hujskarijo, laži, zabavljanje, pri tem pa §e na to, da spravi svoje denarne zavode na kant, kakor se je zgodilo to pri Glavni posojilnici in Agro Merkurju, * Liberalec in resnicoljubnost. Da je bil pristaš S. L. S., g, Ivan Kregar, pred čeljskim ponotnim sodiščem oprošeen, to je liberalni slovensln svet silno razburilo, V duhu so že videli liberalci Kregarja in njegove soobtoženke ječati v globokili jefiab, a prišlo je druga5e, Pošteni mozje, ki so sedeli na celjski porotni klopi, so spoznali, da dandajaes na liberalno ovadu&tvo ni polagati nikake resposti in so o\> tožence soglasno oprostili. Glasilo slovenskih liberalcev, ,,Slovenski Narod", katerega s posebno slastjo prebirajo liberalni učitelji in ur.adniki, pa skuša še po obravnavi o2rniti Kregarja, dasiravno se je v sodni dvorapi jasno dokazalo, da so Kregar in soobtoženke nedolžni. Liberalno nafeelo je: UdarjaJ po bratu Slovencu, laži o njem, Škoduj mu gmotno, poslužuj se za dosego svojega cilja in namena sred'stev. <5etudi so najgrša in najpodlejša. LiberaJeo s« veže z lažnjivci, , veže se z narodnimi nasprotniki, veže se s sleparjem., zvezal bi se magari s samo hudobo, samo, da bi spravil s tega sveta vse ,,klerikalce". Pa to je šment, da liberalcem njih hudobno pocetje ne gre po sreči, smola jili spremlja po vseh potih. Od laži so živeli, od laži tudi povsod urairajo, * V Liufcljani so dne 30, maja priredili pristaši Slovenske ljudske stranke časten večer oproščenemu občinskemu odborniku Kregarju. Vsi g.ovorpiki, ki so pri tem vefieru nastopili, so povdarjali, da je treba nadaljeva.ti brezobziien boj proti liberalizmu in pred vsem proti liberalnim gasopisom ter na vse moči delati, da bo zahajal v vsako pošteno slovensko hišo katoliški časnik, Stajerci iraamo dovolj povoda, da se pridružimo temu sklepu kranjskili soraišljenikov. Sedaj pride drugo polletje in lepo bi bilo, ako bi število naročnik.ov s 1. julijem zopet poskočilo za par tiso6ev, Ako hočemo, se to lahko zgodi, zato kliftemo: Na delo! * Voditelj slovenskili socialnili demokratov se imenuje Etbin Kristan. Ljubljanski ,,SloveHec" ve o njem povedati, da je bil ta Etbin Kristan z razsodbo z dne 16. septembra 1895, št. 19.680 pred sodiščem Alsergrund na Dunaju obsojen na lOdnevni zapor radi prestopka proti par, 461 kazenskega zakonika, torej rad'i poneverbe ali goljufije. * Katoli&ka ^Unijja". Na Dunaju se je ustapovila dne 30. maja Katoli&ka Unija (Zveza), ki ima namen, zvezati vse katoliške organizacije cele Avstrije brez razlike na narodnost. Na sliodu sta govorila izmed Slovencev dr. Korošec in dr_. Krek, V odbor, ki ima pripraviti to zvezo in jo voditi, sta bila izvoljena iz naSe škofije stolni dekan dr. Mlakar iri dteželnega glavarja nainestnik dr., Jankovic, * Siiajna zmaga katoličapov v Belgiji. V nedeljo so se vršile v Belgiji volitve za državni zbor, Kljub temu, da so se liberalci in socialni demokratje združili proti katoličanom ip so se z divjo silo vrgli v volilni boj, hoteS iztrgati katoliški stranki večiiM iz rok, so vendar katoličani krasno zmagali. Dosedaj je imela kaioliška stranka v belgijskem državnem zboru samo 6 glasov vefiine, sedaj pa Šteje njena večina celo 10 glasov. Za liberalco je letos slabo leto. Propadli so na D.unaju in sedaj tudi y lcatoliški Belgiji, Tudi za slovenske liberalce je pnopad njib b«lgijskih bra!tcev slaba tolažba, * Bolgarski kralj Ferdinand je v soboto, dne 1. junija, s kraljico Eleonoro in s svojima sinovoma, prostolonaslednikom Borisom ter princem Cirilom prišel na Dunaj na obiske naSega cesarja. Na kolodvoru so pričakovaJi bolgarske goste cesar, prestolonaslednik Franc Ferdinand tor vsi na Dunaju navzoci nadvojvodi, Duiiajsko ljudstvo je na ulicali glasno pozdravljalo cesarja in bolgarskega kralja. Obisk je znamenje, da živi pridna bolgarska dežela z našo državo v zelo prijateljskih' razraerab. NaS cesar je zopet popolnoma zdrav in baje zelo dobro in zdravo izgleda. * Plj[an8evanie in družina. Dr. Demme, otroški zdravnik v Bernu v Švici, je opazoval od leta 1878— 1890 otroke 10 pijanih ip 10 zmerpiti družip. V družinah starišev-pijancev je bilo 57 otrok. Od teh jih je umrlo 12 takoj po rojstvu za življensko slabostjo, 13 pa v prvih mesecih za božjastjo, 6 je bilo norih, 16 bolehavih in telesno nerazvitih, le 10 je bilo popolnoma zdravih. Izmed 61 otrok; zmernih družin so umrli le 3 takoj po rojstvu, 2 v prvib mesecih, 6 je bilo bolehnih, vsi dtugi pa zdravi. Tako vpliva pijaneevanje starišev na otroke in jim uniSuje zdravje in življenje že v nežnih letiK, ali pa jih ^tori pohabljene in nesreene za celo življenje, NajžalostnejŠe pa je, da podedujejo otroci po stariših nagnenje do pijače. * Casoplsje n.a 'Ogrskem naglo raste. Pred 30, leti je bjlo na Ogrskem le 320 časnikov, sedaj jih je 2050. V Budimpešti izhaja 33 dnevnikov, ki imajo 2 milijona naročnikov. Na Dunaju izhaja le 21 dnevpikov v 900.000 izvodih... Ogrski judje zna]o posebno dobro izrabljati moč Basopisja. Katoliški Slovenci, strnimo se tesno Okrog naših katoli§.kih listov. ,,Slov. Gospodar" naj se Širi vedno dalje in dalje. KviŠku zastava slovenskega katoliškega Basopisja! * Banka ,,Slaviia", Dne 15. maja se ]e vrgil v Pragi viharen obfepi zbor zavarovalpice banke ,,Slavije". To zavarovalno družbo imajo po večini v svojih rokali pristaši liberalnih Mladofiebov. Katolicani nimajo v upravnem svetu nobenega zastopnika, Med opozicijo in veeino je prišlo na obCnem zboru do burnili prizorov. Manjšina je oSitala liberalni večini slabo gosi.iodarstvo. Za nas §lovence je najbolj pametno, da zavarujemo svoje imetje in življenje pri domaeih zavarovalnicali, ki jih dobrq poznamo. Taka je ,,Vzajemna zavarovalnica" v LjubljanL. * Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani nam ]e po svojem glavnem zastoppiku za Stajersko, g. Pograjcu, vposlala letno poročilo za leto 1911, iz katerega povzamemo sledeče: Do konca leta 1911 se je izdalo v oddelku za požare 80.424 polic, v oddelku za zvonove 2438 polic, pa novo v letu 1911 12.738 polic. Skupna zavarovalna svota zna&a 142 milijonov, 879 tiso6428 K, prirastka v letu 1911 je nad 11 milijonov K. Odškodnine je placala Vzajemna v oddelku požara v letu 1911 339.6G8.79 K, v oddelku za zvonove pa 5 tisoč 434'38 K; skupno v 20 letili 1 miliion 152,411'08 kron. Za varnost obveznosti Vzajemne zavarovalnice jamcijo poleg plaCila zavarovancev, Ki so leta 1911. že plaeali 40^.509i'80 K, Se sledeči plodonosno naloženi zakladi: osjtanek ustanovnega zaklada 80,000 K; varnostni zaklad 35,000 K ter premijska prihrana 91 tisoč 746'22 K, Navedene številke jasno kažejo napredek naše edine domace zavarovalnice, ki se s tera sama priporoSa. NaŠa domafta zavarovalmica je pa tudi v tem hudem letu požarov pokazala svojo krepkost ter dokazala, da je vredna zaupanja, katerojej izkazuje veinha Slovencev, Vzajemno zavaroMalnico zastopa za Stajersko g. Franc Pograjc v Mariboru, ki |e vnet naŠ pristaS in rad podpira naša druStva. Velika narodna veselica na Cinžatu pri Falu, ki se vrši v pedeljo, dne 9, junija, bo sestanek Slovencev iz cele DTavske doline in PoHorja, Opozarjamo Še epkrat, da se vrši veselica tudi pri slabem vremen«, ker je na razpolago velik kozolec, ki ima proslora za veS sto ljudi. Za zabavo in izborno postrežbo je preskrbljeno, tako, da ne bo nikomur žal, ki se udeloži te narodne veselice na naSem zelenem Pohorju. Na veselo svidenje Slovenci in Slovenke iz Dravske doline in iz zelenega Poliorja! * Koroška slov. niladlna je imela Binkoštni ponedeljek v telovadnici Narodpe Šole vSt. Rupertu pri Velikovcu prav lep shod, na katerem so govorili gg. r. Marko Natlačen iz Ljubliane kot zastopnik Slo\. Straže, državni poslanec Grafenauer in msgr. Val. Podgorc. Sklenilo se je, da paj bo na BinkoStai ponedeljek vsako leto ondi shod, KoroŠka mladina gre po stopinjah na§e vrle štajerske mladine. * C. kr. poštnohranilnični urad na Dunaju je te dpi razposlal račun za leto 1|911. Dpe 31, cLecembra je v uradu poslovalo 2415 uradnikov obojega spola in 157 strežnikov. Denar zbirajo vse pošte po državi, Sprejelo se je za 18,873.967 K 23 vin., izdalo pa za 9,017.014 K 24 vin., in za 9,956.952 K 9& vin. dobili so čistega dobička. * »Oletiiica Irozveze. Dne 22. maja je minulo 30 lct, kar obstoji trozveza raed državami Avstrija, Neracija in Italija. NajveČji dobiček od trozveze ima Nemčija, ker se vsled njenega vpliva v Avstriji podpira nem&ki duh, obenem pa ima Nemčija tudi velik gospodarski dobiček od te zveze, * Koleka proste so vse prošnje, ki jih. vložijo lastniki živine radi odprave varnostnih odredb proti raznim kužnim boleznim, napašajoS se na postavo o kužnih boleznili od 6. avgusta 1909 in tozadeA'ne odredbe z dne 15. oktobra 1909^ Ce se vloži taka pro§nja za odpravo varnostnih odredb, naj se sklicuje posestnik na tarifno določbo št. 44 pristojbinskega zakona. * Izvažaiije živine iz Srbije v Avstrija Dolofteno Stevilo svinj za izvažanje iz Srbije v Avstrijo je bilo doseženo s 1.. junijem. Odslej se do sklepanja iiovili pogodb med obcma državania po sme uvažati v Avstrijo srbskih svinj.; radi tega je pričakovati, da ostanejo cene našim sviujarn trdne ali pa se celo vzdignejo. Rogate živirie sme Srbija še poslati v Avstrijo 50.000 glav. Seveda se pošilja le meso zaklaiie živine. * VinoRradi na Hrva&kem so vsled letošnjih pomladnih mrazov veliko trpeli. Ponekod je uničenega do % zaroda, ponekod lo 10%. Trpele so zlasti zgodnjo vrste. Tudi zgodnje sadje ]e pozeblo. * Kužne boleznl. Crne koze so se pojavile tudi v Pragi. Sedaj je dognano, da; so črne koze na Poljsko in Ceško zanesli iz Italije. — Kolera se je po]avila zopetf v Južni Italiji, kakor porogajo nekateri listi. * Voiaški dopusti, katere je uvedla vojna uprava za fias, ko se sprajvlja]»o poljski pridelki, &o za; kmetski stan anatna pridobitev, PomanjKanie delavr cev je ob tem 6asu najbolj obcutno. iTaki dopusti so dovoljujejo kmeiskim posestnikbm, oziroma njihovim stanovom in pa poljedelskim delavcem po poklicu, in sicer pridejo ti zadnji v poštev osobito tedaj, ako služijo v zadnjem letu, Cas za dopust d<olo6i po posameznih četah zborno (korno) poveljstvo v sporazumu s političpimi oblastmi. Dopusti se podeljujejo, kolikor dopu&ča vojaška služba. za žetev, za košnjo, trgatev in nekatera druga opravila, ki imajo za posamezne kraje vecji in splošnejši pomen. Navadno traja dopust 3 tedne. Prositi za dopust ima pravitoma vojafe sain pri raportu; dovolitev in odklonitev pristoji četnemu poveljniku in je seveda zavisna od obstojecih službeniK razraer in od tega, kako se dotienik vede, TMoštvo pa dopustu mora nositi civilno obleko, Dopustniki imajo, ako se izkažejo z dopustnico, pa železnicali pravico do takih znižanih cen kakor vojaŠke osebe, ki potujejo izvenslužbeno, * Osrednja zadriigs za ^Tiovčeaje živine in pospeševanje živinoreje, reg. zadruga z omejenim poroštvom ima v pondeljek, dne 10 jnn. ob 9 uri dop. v prostorih Zadruž. Zvoze v Mariboras»oj občai zbor, h kateremu se vsi člani uljudno vobijo. Dnevni red: Poročilo načelstva in nadznrstva, odobritev rač. zaključka za 1. 1911. Sluiajiiosti. Ako ob 9. uri di dovolj članov navzočih se vrši d«ngi občni zbor eno uro pozneje, ki sklepa ob udeležbi vsakega števila zatlrnžn.kor. Mariborski okraj. Marlbor. Izžrebani porotniki. Zla porotui^ko zasedanje v mesecu juniju so izžrebani naslednji porotniki: Glavni porotniki: iz mariborskega mesta: Franc Pergler mlajši, kolarski mojster; Fran Pod.goršek, bandsjžist; Jožef Sagaj, hiSni posestnik; Ai Stauder, gosttilničar; iz lnariborskega okrajnega glavarstva: Peter Lorber, mlinar in posestnik, Gornji Por5ič; dr, Milaa Gorišek, odvetnik, Sv. Lenart; Franc Sabeder, posestnik, Gornja Korenaj; Anton Baurr^gartner, posestnik, Pernice; Fran Ferk, posestnik v Ciringi; Franc Vollmaier, posestnik, Vurmat; Alfonz H6geirwarth, trgovec, Fram; 'Fr. Korman, posestnik, lCumen; Ivan Pinterič, posestnik v Rušah; 'Janez Reibenschuh, posestaiki, Pobrež]8;; Stefan Pliberšek, posestnik, Gornja Bistrica; Andr,: Mahoritsch, gostilničar, Makole; Steian Poherc, posestnik, Sele; 'Ivan Cakš, pek, Slovenska, Bistrica; iz ptujskega mesta: Hans Molitor, lekarnatr; Ljudovik Schosteritsch, trgovec; Iz ptujskega okrajn©ga glavarstva: Adalbert Perko, trgovec, \Ormož; la Ijutomerskega okrajnega glavarstva: Karol KoratKj ravnatelj opekarne v Crešnjevcih; Vincenc Steinbreper, oskrbnik v Negojvi; Janez Hragovec, posestnik, Mala Nedelja; 'Aleksanden Anoscheg, posestnik v Ljutomeru; Franc Wirtli, steklar, Ljutomer; 12 slovenjgraškega okrajnega glavarstva: Alojzij Bra'dormann, posestnik, Marenberg; Edvajrd Pivec, posesti, Ribnio^; Jožel Ptaenik, posestnik, Ribnica; Pavel Osrajnik, posestnik, Vuhred; nadomestni porotniki:] Ivan Andraschitz, trgovec; Viljem Berner, pek; P» Drofenik, mizar; Alojzij Frei, hiSni posestnik: Josb Katitsohitsch, trgovec; Maks K6nig, lekarnar; 'Aleksander Letonja, kTojajč; Janez Lewesch, hišni p«>sestnik; 7osip ^Lej^rer, mesar, vsi iz mariborskega mesta. ra Marlbor. Na nedeljskem cvetličnem slavlju, cegar cisti dohodek je bil namenjeri za olepSevalpo druStvo, so nekatere nemŠke frajlce pobirale tudi za Šulferajn in Sudmarko. Obžalovanja Vredni so tisti Slovenci, ki so vkljub temu vstrajali pri tej prirecKtvi. — Klobufiar Bregar v Gosposki ulici se huduie pocostilnali nad tistimi Slovenci, ki ga pikajo po casnikih, ker ,je v Kamnici se pri obeinskih volitvah takb silpo trudil za posiliriemce, Ta jezljivi gospod je oela rekel: ,,Vun dto Pfofn unt do bindišn Pauern bin i net reich wurdp." No, no, g. Bregar, bodite vendar drugokrat bolj odkritosrčni, pa vrzite vse tiste ..bipdifi paure" vun iz VaŠe štacune, pa Vam pe bo treba postati Se bolj bogat. m Eamnlca. Nadueitelj Hofbauer je odložil županstvo. Vzel si je tudi dopust za cele tri mcseoo, ker se je bojda prevec zjezil pri volitvali. Zakaj pa? Saj smo slovenski posestBiki imeli vendar pravieo in dolžnost, se volitve udeležiti. Sicer pa svetujerao g. Holbauerju, naj se nejezi preve8, ker jeza škodnje zdravju. ra Pesnica. Vedno bolj se Širi vest, da je šulferajnska šola na Pesnici že zagoiovljena. Pobirajo se za njo na vse mogoče nafeipe Judeževi groši. Prirejajo se gledaligke predstave, pričenja se tudi polagoma lov na slovenske otroke. Nemšlcih otrok pamrec na Posnici ni, da bi zahajali v njo; zato jo hočejo pesniški odpadniki napolniti s slovenskimi, da na ta nafiin vzgojijo narodne izdajice. Slovenski Pesniftanje pa imejmo pamet ter ne dajmo nobcnega otrolca. v to šolo-mueilnico, ker v eno- ali dvcrazrednici sc otrok gotovo ne raore toliko naučiti, kakor pa v dvojezifini petrazrednici v Jarenini. Qtroci slovenskih stari&ev v slovensko šole! m Sv. Marjeta ob Pesnici. Na Trojifeko nedeljo, dne 2. jnnija t. 1., je vladalo v naši župniji cisto in neskaljeno veselje, Proti osrai uri zjutraj so med slovesnim streljanjem in zvonen,;em došli k nara prevzvišeni g, knezoškof, da nam birnmjo naSe otroko, pa tu-. &, da nam blagoslovijo našo novoslikano, znotraj ip .zunaj cedno prenovljeno iarno cerkev. Pod mogočnimi, krasno opletenirai, od vihrajoeih zastav obkroženimi ¦slavoloki, so bili PrevzviŠeni prisrcno pozdravljeni že ,pri vstopu v župnijo po inladenki JoŽefi Ferk, potem v občini Vosek po učenki Mar, Podhostnik, zlasti pa -v bližini cerkve vpri&o neštevilne množioe ljudstva po domačem g. župniku, po ucenki Alojziji Pavalec, mladenki Mar. Uhl, mladenicu Fi\ Vakaj, po zastopnikih ufiiteljstva, c. kr. orožništva in občinskik odborov. Po slovesnein vhodu v cerkev, so Nadpastir najprej blagoslovili nove, oziroma prenovljene kipe, podobe, slikarije in okraske na treh oltarjih, po vsej cerfcvi in v zakristiji, vec križev in oerkveni tlak, Blagoslovljenje je trajalo od 8. do y210. ure. Nato so služili sveto mašo, med katero so skbraj vsi prigujoci verniki iz Njihovih rok prejeli sveto obhaiilo, Po maši so nam na podlagi besed nedeljskega lista ,,Ljubimo torej Boga, ker nas je on poprej ljubil!" s pridižnice razložili, kako nam slikarije na treh poljih cerkvenega oboka, namreč križ, Srce Jezusovo in sveta evharistija, oznanjujejo ljubezen božjo, in kako so nam svetpiki, ki so naslikani kot 6astilciieJitreh(svetiliznaKov,vzgled gorece ipi požrtvovalne ljubezni do Boga. Zares, naša lična cerkev, ki smo jo pod modrim vodstvom svojega duSnega pastirja z združenimi moSmi za blizu 8 lisoč kron dali tak.o lepo popra\#ti, nam bo odprta knjiga, iz katere se bomo mogli vselej učiti, kako naj častimo sveti križ, presv. Srce Jezusovo, zlasti najsvetej&e Rešnje Telo. K sklepu v srce segajoče pridige so premilostivi knez izrekli višepastirsko zahvalo vsem, ki so pripomogli k preobnovitvi naše eerkve ter so vle. g. JerP. Frangeža oSitno imenovali za svojega kn, šk,- duhovnega svetovalca, To bdlikovapje nas je vse vzradostilo, ki poznamo blagega gospoda župnika. Po pridigi ip po molitvi za rajne je prejelo 250 otrok zakrament svete birme, Veličastna, riepozabna slavnost, je trajala do 1. ure popoldne, Dasi je bila nedelja, je vendar prihitelo k nam 14 duhovnikov (v Kamnici jih je bilo na binkoštni torek 18), da se še epkrat poklonijo svojemu prevzvišenemu Nadpastirju, ki so dbvrišili pri nas birmovanje v dekanatu Maribor ob levem Dr. bregu., v katerem je bilo skupaj 2795 birmancev. Slavnosti pri nas sta se udeležila tudi gg. gra&čak na Hrastovcu, Al. pl, Kottlas, in poveljnik orožništva, ritmojster Oskar Hauer, Med obedom so domači pevci kaj izvrstno zapeli primernih pe•smi, Zadnjo, ,,Pozdrav", je zložil in poklonil ekscelenci g. ucitelj Mirko Vauda. Premilostivemu knezu kti6emo v slovo iz Jtivaležnih src, kar je bilo zapisano na sprejempera slavoloku: Prisrfina Vam zahvala bodi, Naj angel božji z Vami hodi! m Iz mariborske okolice. Po paMjucju mi pride v roke ptujski ,,Stajerc". Malo ga pogledam in vidira med dopisi ,,Gams, (obc, volitve)," Potem iz KoroSkega: ,,KoroSci, razširjajte ,,Štajerca", ki je edini list v slovenskem jeziku!" Ce je to res slovenski list, pa ne zria, kako se imenuje Garas slovensko, je v slovenskem jezilču še vefiji revcek kot v politiki. Dopisnik najbrž ni dosti hodil, in zato mu svetujem, naj •gre v Kamnico, tam se bo že naucil, kako se pravi jk) slovenski Gams. Seved'a mariborske gospode so letošnje občinske volitve malo pretresle povspd, ne samo v Kamnici, kajti kmetje se bodo pofiasi spametovali iri pokiazali Štajerčijanoem hrbet; na ptujskega smrdljivega "Siopsarskega ,,Stajerca" pa tako nobeden ne verjame. Nekateri mariborski trgovci ga vsiIjujejo, in 6e ga Se kateri vzame, rece: Za stranišče je dober, za drugo pa pi. Najbolj so zdajvolitve mestnim gospodom možgane v glavi zmešale, Dozdaj je bilq zmirom vse dobro, kar so mariborstfi gospodje sklenili v obfiinskem odboru; najbolj so gledali na oeste, pa samo tedaj, kadar je bilo nialo dežja; tedaj je moral dobro paziti, da si ni Sevelj sezul, zdaj bo baje že boljSe, m Sv. Krlž pri Mariboru, TukajŠnje Bralno 'društvio slavi letos, kakor se je že povdarjalo, 251etnico svojega obstanka. Slovesna proslavitev iste se bo 'Obhajala dne 4, avgusta t. 1. Slavna bratska društva ¦od blizu in daleč se že sedaj opozarjajo na to slavlje ter se prosijo, da isto blagoliotno upofetevajo ter svoje prireditve za ta dan opustijo in prav mnogoštevilno pohite na skrajno severno toSko med obmejne brate Slovence k prijaznemu Sv, Križu na visokem Kozjaku. Zlasti se Še vabijo bratje Orli iz Maribora, Hoč in Slivnice, da nas ob tej priložnosti poSastijo s svojim skupnim obiskom in — ako mogofie — razveselijo z javno telovadbo. Cenjeni rodoljubi se pa lepo prosijo, da pam za to redko domoljubno slavnost, blagovolijo nakloniti velikodušne darove v vinu ali denarju. Morebitne poŠiljatve naj se naslovijo na g. Filipa Galunder, župana pri Sv. Križu nad Mariborom, pošta Z'gornja sv. Kungota. Slovenci, dan 4. avgusta bodi velicastni skupni praznik obmejnih Slovencev na prijaznem grifiu pri Sv. Križu nad Mariborom! ra Iz Slovenskih goric. rZe 6ez leto dni se klati okoli Sv. Lenarta po Slov. goricali s svojo ženo nek agent, Na ta dva eloveka se bo raorala obrniti vecja pozornost. Vsiljujeta namrefi paSemu ljudstvu svojo tujo zavarovalnico. To delo se jima sicer ne more zabraniti, pač pa se je cuditi raznim tukajšniim zastopnikom Vzajemne zavarovalnice in Slavije, da na to dvoiico bolje ne lobrnejo svoje pozornosti. Dotifini agent je namreč tudi znan kot posebno hud Neraec. On soloh ne zna slovensko govoriti, ampak celo delo pngovarianja za zavarovalnico prevzame njegova soproga. Znanik mi je ve6 slučajev, kjer se je ta agent hudoval nad slovenskimi poslanci m hvaJi ljudstvu nemško, oziroma Štajerčijansko politiko. Zdi se, kakor da bi ta clovek ne bil samo plaftan kot zavarovalm agent ampak obenem tudi kbt politicen agent. Na&e- mu ljudstvn v Slov. gorioah okrog Sv. Lenarta pa se svetuje, naj prevec ne zaupa temu agentskemu paru, ampai naj ga kar odslovi. Takobbdeizostala marsikatera neprijetnost in morebitna tožba. Na ta način se bode odvrnila marsikatera Skoda. Priporoča se tedaj še enkrat: V prihodnjič se bode moralo z vefiio pozornostjo opazovati ,,deliovanje" tega agenta po SloArenskih goricaji! m St. II. v Slov. gor. Naseljeni in novopeceni lutrovci gojijo že delj Sasa željo po lastni protestantovski cerlad, Dosedaj opravlja lutrovski pastor protesiantovsko službo božjo pri Hempelnu v Cirknici. A Svabi s tem niso zadovoljni. V nedeljo, dne 2. junija, sta se vršila dva shoda radi protestantovske molilnice, ki bi se naj zidala nekje všt. Ilju, A zediniti se pe morejo lutrovski verniki, kje naj bi stala ta cerkev. Nekateri jo hočejo imetir v Št. Ilju, drugi v Cirknici^ nekateri pa celo na Stari gori, da bi imeli do nje bližje sedanji in bodoči svečinski častilci Martina Lutra. Upali so, da jim bo dala Sudmarka denar, a ta ga nima, prazna je njena kasa. T.ako dale6 ieže torej prišlo, da dobimo v St Ilju y doglednem času lutrovsko cerkev, KatoliSki Slovenoi stojte na straži! m Sv. Rupert v Slov, gor. Dpe 22. maja t. 1. se je poročil vzgledni mladenifi Jakob Stiper, predsednik našega Bralnega društva, s pridno mladenko Ivano Silec, Na mnoga in srečna leta! — Danes, dpe 3. junija, pa smo spremili k liladnemu poeitku g. Tomaža Krajnc, v^leposestnika v Spodnji Voličini. Pogreb ie bil jako slovesen. Udeležba je bila velika. Pokojnik, star 80 let, je bil mož stare korenine, globokoveren in blagega znabaja. Pocivaj v miru! m Slivnlca pri Mariboru. Ko sem gel poTegetthoffovi ulici v Mariboru na binkoštni ponedeljek na kolodvor, me sregajo štirje inestni gospodiei. Pozdravim jih, opi me pa zanicljivo pogledajo, in ko so zapazili znak Orla, se glasno zakrolioftejo in ria pozdrav odgovorijo: ,,Das ist ein [windischer Tirotl!" 'Jaz pa grem rairno dalje svojo pot! To vam je nemška omik.a! — Slivniški Orel. m St. Lovrenc riad Mariborom. Slovenci! Pojdimo prihodnjo nedeljo poploldne ob 3. uri na veliko ljudsko veselico pri Brezoneliju na Cinžatu! Mariborski rokodelski pomočniki bodo uprizorili krasno in poufino gledaliSko igro; Saljivo streljanje in drugepoštene zabave se bodo nudile! Prijetna pol z-a izlelmke vodi mimo narodne Lamprehtove hi§e na Kumenu. Izletimo! — Sentlovrenška Slovenska Straža. m Radje. V naši občini s_e je treba z odprtimi !o6mi in trdnim značajem postaviti v bran proti tujemu nasilstvu, Zakaj trpite kraetje in sosedje — nesateri še nevede pomagate — med seboj novoustanovljeno druStvo? Ali ne veste §e tega, da prede pajek svoje mreže, da dobi svoj plen, katerega vjame in mu neusmiljeno izpije k^ri. Tako dragi moji sosedje iinetje rafiki, ne pustite, da se Šopirijo tujci v vaSi sredini, ne dajte se vjeti v njihove zanjke, katere so za vas tako zvito spletene, ampak dajte vedeti onim politiČnim pajkom, da je njih trud zaman. NeKateri pravijo nepremišljeno: bolje za naže otroke, ako znajo nemški. Dobro, pritrjujem, da se naj vsak trudi, da se kolikor mii mogoše tujih jezikov nauči. Ali mislite conjeni bralci ,,Slovenskega Gospodarja", da je onim nemškira društvom, ki se vsiljujejo v vašo sredino, to je tistim pajkom, ki vam nastavljajo mreže, za vas in va&e otroke in za našo boljšo bodočnost? Ne, njim je za va&e prihranjene krtinice in za va&o deco, ki bi jo radi potujcili. Ali morete mirno gledaiti tiste privandrane škrice, ki vas raerijo od pete do vrha in hočejo takorekofi gledati preko vaših glav, kakor da bi bili vsi od njih odvisni, Njihove o&abne in castiželjne o5i niso važi prijaielji. Torej Raganci, oprezni in previdni bodite, ne dajte raznim ribi6em dobrega lova, naj se vrnejo s svojimi mrežami v visoko gorovje, kamor najbolj spadajo. m Zg. Poliskava. Dne 3. t. m. je umrl po dolgi, mucni bolezni, g. Ferdinand Sohlosser v 41. letu svtoje starosti. Bil je vedno vnet in zaveden Slovenec in katoli5an, kar je zlasti pokazal za Časa svojega županovanja; vedno je bil tudi zvest naročnik. in bralec ..Slovenskega Gospodarja". Lani je moral vsled neizprosne jetike odložiti županstvo in letos je podlegel tej bolezni. Pogreb vrlega rajnega se je vršil V sredo, dne 5. junija zjutraj. Lahk.a mu zemljica! Žalujofii soprogi, materi in bratu naše sožalje! m Mtribor. Za dijačko kuliinjo «o dsrovali naslednji p. n. do brotniki in dobrotnice: Spintrč, prof. '2 K; hranilni.a in posojilnica ns Dolu 20 K; slovensk) sedmoš l<*i mariborske gimnazije na mesto venca na grob pn.f. dr Šorna 15 K; Jezo-Sek, notar na Vranskem, na mento venca na gn.b Dadsvetnika Josipa Rotner 10 K; Volčii, župoik. vrečo krompirja. Vsem dobiotBikom in dobnitnicam gtotern Bog plati! m Jftrenlna. Na Petrovo, 2rt. junija se vrfi tuk»j Telik dekanijski dekliški Bhod. V cerim in na ehodu zunaj cerkve gorori dobro zaani mladinski organizstor g dr Hohajec iz Maribora. Dekleta iz SIot. gorio, 29 junija v JarcDino! m D, M. v Puič«vl. PušaTČani! Ako želite videti poutljiro gledališko predstavo, slišati lepo pctje, zadeti nf»gtno sretinjo" pri streljanju in iuieti poSteno zabavo, prihitite gotovo prihodnjo nedcljo popoldne na činžat k Brezonoliju na veliko Ijudsko veselico, katero priredi ^Podružnica Slov. Straže" z» St. Lovrenc in Puščavo s sodelovanjem mar borske. m Smalnik. Smolničani! Iskaeim^ se knt zar»dne Rlovence in pojdimo t nedeljo popoldne v činžat k BreEoneliju na veliko ljudsko Teselico. m 8v. Lenart v Slov. gor. Katol. polit. drnStvo priredi t oedeljo, dne lfi. junija t. 1. dopolilne župsnski nhod. Porofajo poslanci dr. tCorofioc, RoSkar, Pisok. Nataučoeje poročilo aledi v prihodnji štcvilki. ZupaDi, pa tudi drugi možje ia mlaaen f i. vbi na shod. m H»Č8. Dne 16 junija to rani službi božji ima naša kmedka hranilnica in pogojilnira redni leini občni zbrr pri Karlti Novaku. GoToril bo g. n»dre»izor Vlad. PušeDJak Možje pridite! m HoGe. Našc braluo druSty > priredi v Dedeljo rine 9 junija po večernicah s nodeloraDJem DAliski? Zveze vetelico, katere čisti dobijek se porabi za nabavo no»e zastavp MladeniSke Marijine drutbe. Dnerai red je ta le: 1. Petje, poje mešan zbor. 2. Govor, gurori članica d«kliske Zvere. 8. Dcklamaeija. 4. nCtšica kare° vegtloigra t enem de- janja, icrajo dekleta. 6. SreioloT. Srdež 1 K, »tojiš«© 40 vin. Vsi *a vedni Hočani in sosedje, pridite v dbilnem šteTilu. Ptujski okraj. p Ptnl. Prav veseli dan je bil dne 2, ]unija za našo mladino. Marijina družba in telovadni odsek Orel sta naredila izlet na Vurberg. Udeležilo se ga ie 30 članov z gosp. duhovnim voditeljem, dateri je imel tudi pozno pridigo. V lepih besedali nam je razložil, kakšen inora biti mladenič, ki se sme imenovati katoliško-naroden mladenič: veren, trezen, paroden. Pri poznem sv. opravilu so pristopili vsi mladenici k mizi Gospodovi. Po opravilu smo se podali v gostilno gospoda Goloba. Omeniti morajn, ko smo prišli prvikrat proti gostilni g. Goloba, ni še bilo nikjer nič napisano, k'o smo se pa vračali, je bilo na plobovih s kredo napisano 3krat ,,Cuki". O ti olika vurberških nasprotnikov! In kako neumni so &e vrhu tega naši liberalci in pemškutarji, ker kar po plotovib pišejo svoja prava imena. Nismo se prav nič jezili zavoljo liberainih in nemškutarskih čukov^ temveč z orlovskimi znaki smo ponosno korakali naprej mimo zaplotnih naprednjaških čukov. p Ptuj. Kdor želi kupiti kakih 900 litflov viua, sladkega, svetle barve, liter po 58 vin., paj se oglasi v pisarni Kmefike posojilnice v Ptuju, p SpubJje pri Ptuju. JSTa BinkoStui ponedeljek je bil izvoljen županom naše obfiine g, 'Job, posestnik, ki je izvolitev tudi sprejel, p Mihalovci. Mladi Petovar baje zatft ni ve6 hotel biti v šolskem odboru, ker so si ga ormoški Sokoli volili v odbor, v dveh odborih pa ne more dobro delovati; verujemo, saj v nobenem nie kaj ne stori. p Gornje Šalovce. 2e dolgo let opazujem, kako lepo napredujejo na&i posestniki v verskih in gospodarskili receh. Posebno raladina, oziroma dekleta, se prav pridno zbira pod zastavo Marijino. NaŠ sovražnik liberalizem, ki je že povsod iskal stanovanja, se je tudi priklatil v našo občino. Nekatera dekleta so se že precej navlekla liberalnega duha in zažela lažnjivo napadati poštene ljudi in Marijine družbenice, udeleževati se plesišč in drugih liber.alnih veselic, Ne dolgo od tega so dobila na liberalnem plesišču od faptov steklenico žganja in posledica je bila, da so na poti domov ponoci izgubila v cestrii luži svojo tovarisico, Kaj ne, taka dekleta pa so poklicana, da bi sodila Marijine družbenice? Ta liberalna dekleta, ki niso ne tic ne mi&, naj bi si ustanovila svoje društvo z napisom: ,,ahtlc za šest." Znaki pa bi morali biti sestavljeni tako-le: mala železna ploŠ-cica, na vrliu Šopek, pod šopkoin smodke navskriž, spodaj pa steklepicica z napisom: ,,ahtlc za šest," Po takih znameniih bi se ta liberalna družba najbolje spoznala. p Svetinje. Dovolite malo prostora tudi za liberaloe! Vi ne veste, kako grozna nesre2a prihaja bez celi ljutomersld ip ormožki okraj in cez srediSko cesarstvo, Že sedaj, ko nas še ni zadela, smo popoliioma pobiti gospodje liberalci, ko nas pa zadene, bomo pa gotovo vsi pro6. Pomagajte torej, prosim. Vi veste, kako strašno radi imamo vsi naSega Komarovega Mihaleka, saj bi ga tudi vi imeli, Se bi ga le enkrat videli. To vam je lep Človek, 6rne lase in crrie oci, pa nosek, oh, tega je bilo veselje gledati, tako lep je bil, da ga ni takega v petih kraljestvih; bil je prav sredi lica, malo nadl ustmi, bil dolg, pa ne prevec, pa bil je tanek, pa ne preveS, bil je pa tudi kratek, pa vendar ne preveč. Zdaj pa ta nesreca, ta lep nosek, v katerega se je zagledala najkrasnejSa vseK žensk, pa jtii vefi lep; oh. groza. Že dolgo smo se bali za to lepo stvarico, zdaj pa je vsega konec. Mihalek je namreč vtaknil svoj nos v vsako reft, seveda tubi v vsako Jdet, fee le ni bila prazna, rad bi ga vtaknil tudi v vsak literček, pa se mu je zgodila pri tem strašna nesreca; gleštal sem ga zadnjikrat pri Jeruzalemu in videl vse na lastne ofti, Bilo mu je menda zmanjkalo zvenka, žeja pa je bila,še velika^ zato je takoj, ko je bil kovac že proč, bežal k njegovemu litru, kitro posrkaJ, kar je kovaču ostalo potem si pa ranil svoj drobni nosek in zdaj, Cujte, mu je začel otekati, daje tak, da ni veft prejšnjemu podoben; vsak dari si ga (xl 8. do 9. ure popoldne in od 3, do 10. ure poniv či ogleduje v ogledalu, tarna in vzdihuje ter nravi: Joj, joj, kaj bo, zdaj pa nisem vec Koraarov Mibalek, zdaj sem pa nosorog, joj, ]oj, joj. — Ta žalost g,re Komarovemu Mihaleku, ali kakor se zdaj iinenuje, nosorogu, tako k srcu, da zadnjič svojega najboljšega prijatelja ni vefi spoznal, ko sia se sreftala. Po pravioi se bojimo, da so mu tudi možgani zafteli otekati: in kaj bi bilo, fie bi nam ta, nam tako dragi Mihalek, ne nosorog, same žalosti nad samim seboj umrl, Vidite, g. urednik, to Vam je žalost, kaj si oomo mi začeli, kdo b<o potem vodil raznc vaje, kdo praznil prijateljem in neprijateljem kleti! Dajle, pošljile nam zdravnika, ki se spozna na take Živalice, kakor so nosorogi in ki more iz njih zopet narediti Komareke, sicer bo s Komarovim 'Mijialekoin konec vseh njegovih prijateljev v lotmerškem in ormoškem okraja in v središkem cesarstvu. p Si-edlšče. V eni Stevilki ,.Slovenskega Gospodarja" smo nasvetovali naSemu Ščureku, naj vzame svojo ))isago ter naj v kratkem odpoluje iz SredišSa. Takoj drugi dan nas je presenetil s svojo nenavadno ubogljivostjo, ko je jemal slovo od svojili liberalnih1 prijateljev, pripravljen za odhod. Dasi Se slab in nerazvit, se je vendar podal na pot ter je že dvakrai izpraznil svojo bisago na domu liberalnega preroka .,Narodnega Lista", ki je kot kruSni ofie našega S6ui-oka razposlaJ dogodke svojega rejenoa, kateri si jih jo prav skrbno zapisoval, po celem svetu z zavostjo, da je storil s tem svojo dolžnost. Slu^aj jo nanesel. da je tudi do mene priromala popotria torba našega ŠSureka s svojimi znamenftlstmu Prebrskal sem njegove zapiske ter menil, da najdem med drugo šaro tudi tistih 30.000 K, ki so bile namenjene pokopcevanju ,,zvezarsk'e golazni", pa sem se zelo motil. NaŠel sem samo opise posameznili duhovnikov, Orlov in drugih Jderikalnih" mož. Posebno na&ega č. g. kaplana kaj rad obiskuje, zato pa jje tudi to vtaknil v svojo bisago ter je opisal vse, kar se še ni zgodilo ali pa ima zaznamovano drugafte, kakor se je zgodilo. Med drugimi ima tudi zapisapo, da ]e hodil v Maribor gledat in poizvedovat za dopisnikom Slovenske Straže, ,,Gospodarjevega" pa že baje dobro pozna. Ce je pa temu tako, si pa le pridi po obljubljepo smodko, katera je že dolgo pripravljena ip; pričakuje tistega liberalcka^ kateri bo zvedel za 55opisnika ,,Slov, Gospodarja". Ker pa bi naš šBurek rad prejel omenjeno darilo, si domišljuje, da je res uganil dopisnika, katerega ime bo pa moral seveda prej povedati. Kaj ne, skomine imaš po smodki, s katero bi se ti kratkočasil na svojem ponočnem potovanju. Se razume, da &Čurki potujejo le ponoSi, ker je to ponocjii mrces. Sv. Križ tik Slatine. V nedeljo, dne 9. junija, priredi semkaj celjska orglarska šola pod vodstvom g. K. Bervarja izlet Gojenci bodo peli popoldne pri vecernicah in priredili na naših krasnih orgliali koncert, potem bodo v Citalnici predstavliali dve igri: ,,Kmet in fotograf" in ,,Krcmar pri zvitem rogu"; nazadnje bo pevski koncert na vrtu g. Franca Ogrizekl Vsi Križevliani ip liubi sosedje so k temu s tem prijazno vabljeni. Ljufomerski okraj. I Mala Nedelja. Naša voda Tiirja preplavi cele travnike ob strugi, 6e n. pr, 4 dni deži. V njej pa so tudi dobre ribe, imenujejo se: karasi, pesa&i, kleni, pa tudi piškori. Do teh rib imajo nekateri ljudje posebno poželenje; eudno je le to, da kažejo nekako nevošljivost, In to v taki meri, ki ni na mestu. Cudni ljudje! 1 Sv. Jurij ob Seavnici. Kruta smrt nam je zopet ugrabila dne 25. maja pridno mladenko Marijo Vrbnjak iz RožiČkega vrha, staro 16 let. Rajna je bila pridna Marijina družbenica in je umrla po kratki In mucni bolezni, sprevidepa s tolažili za umiraioSe, vsled zastrupljenja krvi. Pogreba se je udeležila v ponedeljek velika množica ljudstva, Mnogo njenih sovrstnic, )d so 30 drugače tako težko med seboj pogrešale, so jo spremile belo oblečene jja njeni zadnji poti. Dragim stari&em, ki so stavili v njo najboljSe upe, pa naše sožalje. Rajni svetila vecna luB! 1 Terbegovei. Dne 20. maja je umrl 84 let stari veteran Peter Žnuderl. Rajni je služil nad1 9 let pod slavnim Radecky-jem. Bil je navzoč v tedanjih bitkah in kakor je veekrat pripovedoval, so naši vojaki padali okrog njega, pa Vsemogocni mu je bil milostljiv, da ga ni zadela nobena krogla. Od vojakov se je vrnil v svojo domovino v župnijo Sv, Benedikta v Ihovo. Od tam se je preselil v župnijo Sv. 'Jurija ob Sčavnici v Terbegovce, kjer ]e bil do pozpe starosti vzoren gospodar, Zapušča Sestero doraslih in preskrbljenih otrok ter lepo premoženje, DomaCo veteransko društvo mu je priredilo veliftasten pogreb. Spremili so ga z Kocmutovo godbo do farne cerkve in na pokopaliSče. Naj v miru pociva! 1 «sla N«d»l|a. Kmetijska podražnica naznanja, da se vrsi t aedeljo, dne 9. t. m. po rani službi božji v aoli predavanje o živinoedravništva, ki ga ima okr. živinozdravnik g. Pirnat i«; Slov. Gradea. Pred vsem bode ponk o uporabi trsakarjev ia požiralnikovib cevi t slučajih napenjanja goveje živine, katere dobi podružaica od c. kr. kmet. druž^e; nadalje se bo razpravljalo o najpogostejših živinskih boleznih- Vs>ikomur je prosto, etaviti vprašanja tičočih se živinczdrav- ¦iike 7<:de. . , 1 Sornla Rcdgona. Dekliška Zveza prrredi povodom svoje desetletnice, dne 16. junija t. 1. slavnost » sledečim vsporedom: 1. Predpoldne v crkvi: 1. Ob 9. nri pridiga; pr> prid;gi blagoslovitev sli«e presv. Srca Jszusovega v spomin desetletnice Dekliške Zveze 2. Slovesna bv maša in skupno sv. obhajilo deklet. II Popoldne. Veselica na vrtu goatilne g. O8ojnik v Gor. Radgoni: 1. Pozdrav predaedaice. 2 Pozdrav Srca Jezusovemn Št. peternka narodna dekleta". Prizor t enem dejanju Spisala Tončka Kovačič. 3. Slavnostni govor. 4. ,,Ob desetletni-iu. Dakl. Tončka Kovačič 5. O zgodovini gornjeradgonske Dekl šks Z.eze. G'ivori Anica Gomilšak. 6 Govor pred podobo presv. Srca Jeznsjvega J. Petivar. 7. nKako naj ženska ljnbi svojo domomoTi-ui". Gnvori Teretika Kovačič. 8. Narodne pesmi Poj<5 dekleta Zveze 9 nMatorioa podoba". Igra v petih dejanjih; igrajo članice gornjoradg oaske Dekiiške Zveze. 10. Nastopi drngih govornikov m go; vornic izuied došlih gostov. Pridigo in goror pri popoldanski slaTn.sti je prevz?>] g. prof. dr. Hohnjec. Konjiški okraj. k Tolstl vrff pri Konjioah, ,,,Stajergev" dopisupeek se je v svojem listu dne 26. maja t. 1. št. 21 predrznil me napasti z lažnjivira dopisom, riamreč, dame je tožila neka žepska, ter sem bil obsojen na 50 kron gtobe; in sicer zaradi podpore po lanski suši. Sedaj pa mi dopisunfiek le kar naravnost odgovori, kedaj scm imel jaz |>ravdo z dotično osebo, kdo me je obsodil na 50 kron globe in kam se je izplačal oflmerjeni znesek? Hitro z resnicnirn pojasnilora na dan! To mi moraš v kratkem dokazati, kajti sicer ostaneš prebrisani ..Stajerčev" dopisunček z bistro glavico tako dolgo obrekovalec in lažnjivec, dokler ne pridteš z resnico na dan. Kmahi se bo na tebi izkazala resnica znanega pregovora: Laž ima kratke noge. Kon5no pa naj šo tudi povem, kar se ti6e zaradi podpore po sugi, pri kateri se ni moglo vsem vstreci: Da kakor Še vsemogofini Bog p.i mogel vsem ustreči, kako b'i torej mogel jaz? Turk Fr., obft. predst. na Tolstera vrliu pri Konjicali. k GračiC. Minuli četrtek je po kratki bolezui umrl priden hlapec Jožef Cretnik, star 73 let, rt)jen na Frankolovem. V dolgi dobi službovapja doživel \e 5as, v katerem jo postal hlapec z gospodarjem enakopraven d'ržayl]an. Dandanes ima pri volitvah v državni in deželnl zbor glas hlapca enako veljavo, kakor glas grofa ali iJrugega gospoda, In sedanji pokojnik je novopridobljeno pravico, oziroma državljapsko cfolžpost, izvrševal ob volitvah v prilog Slov. ktnečke zveze. Sveti mu večna Iu6i Celjski okraj. Cel|e. Volitve v celjski mestni zastop se vrše dne 10.., 11, in 12, junija t, 1.; prvega dne voli III., drugega II. in tretjega dne I, razred. Vsak razred voli 8 odlx»rnikov in 4 namestnike. c Celje. Leta in leta se že vrši v Celjii boj med slovensh-om in nemštvom, oziroma nemškutarstvom. Stari, deloma že rajni rodoljubi, na čelu jim rajni dr. Decko., so s treznim delom pripravljali tla za — slovensko Celje, Vedno več slovenskih obrtnikov se je naseljevalo v nažem mestu, hiša za liišo je prehajaia v slovepske roke, a nesreča je hotela, da so si prilastili rešilno ,,.narodno" delo v Celju ljudje, ki so za liberalne uSitelje, advokate, uradnike iri Škrice osnovali takozvano ,,Narodno stranko", Ta hip, ko so razni Kukovci, BožiČi, Spindlerji, Lesnicarji in kako se že zovejo razni vodniki in korporali ,,Narodne", je bila zapečatena usoda slovensKega Celja. Ce bi jih z bicem priganjal, se ti ti ljudje ne bodo brigali za razvoj Celja, saj imajo nujnejše delo razsajati in klobasariti po liberalnih' shbdih, tarbati ljudi, streljati s papirnatimi fcanoni na obstrukcijonističnega zmaja, vezati se pri volitvah zoper ^,klerikalce" z najstrupenejšimi nemškutarjij ker se menda s tem na|lepSe reši ,,uarodpa" cast ,,Narodne stranke", Ni se torej cuditi, ako je v ofiigled1 takemu vzglednemu delovanju te ..Narodne" se slovenstvo v Celju tako povzdignilo, da je med 940 volilci III. razreda za obginske volitve baje samo 165 volilcev-Slovenoev, v II. med 65, celo 21 in v I. med 210. 39 slovenskih, kakor prerokuje evangelij slovenske liberalne ipteligence, ,,Slov. Narod". Ta članek tudi pravi, da so liberalci med nižjimi sloji ,,oprayili najmanj narodnega in gospodarskega de la za njih narodnostno probujo in samozavest ter za njih gospodarsko okrepitev." Seveda, ce se mora zunaj Celja Jiujskati proti rodnim bratom, proti K. Z., ne preostaja 5asa za osvojitev Celja, Gotovo se zdi liberalcu p.emSkutar manjše zlo kot slovenski ,,klerikalec", Daleč, daleč ste prijadrali liberalci v Celju. c Hmelj. Na zateckem hmeljskem trgu je postal promet s hmeljem slabejši. Cene so pri slabem hmeIju za netaj kron padle, Za tujim hmeljem se tudi malo povprašuje. Stajerskega in ogrskega hmelja je Še preoej na trgu, a se ga le malo proda. — Rast hmelja je radi zadnjega deževja na Ceškem, kakor tudi v naših krajih, precej zaostala. c St. Jurlj ob juž. žel, Zgorela je poldrugo leto stara Neža Križnik, ker se je v neopaženem trenotku igrala z vžigalicami. — G. Avgust Kincl j€ kupil sosedno Kartinovo hišo, svojo pa je prodal gospodu postajevodji Žrjavu. — Kapelica v spod'njem trgd g. Gerzina je do malega dogotovl]epa. Kapelico in kip presv, Srca 'Jezusovega blagoslove prevzviSeni Kpez in Škof, kb pridejo birmovat, c Dramlje. Pogovor treh drameljskih naprednjakov o bližajoeih se občinskih volitvah. Ufeitelj: Ljubi Jarnovig, kaj ti neki leži na srcu, da si že nekaj 6asa sem tako žalosten? — Dijaki v pokoju: Tudi jaz sem že to opazil pred nedavnim. — Trgovec Jarnovifi: Kakor vama je znano, smo vsak dan bliže občinskim volitvam. — Ucitelj: Te volitva pa ja ne morejo imeti tako žalostne vsebine^ — Jarnovic: Za tebe že ne, ampak meni bo pa takrat huda predla, kakor še nikdar poprej. — Dijak v pokoju: To so ti prerokovali ..klerikalci" že lansko leto, toda ]az mislim, da se v tem oziru ni treba ozirati na ,,klerikalne" preroke, kajti dtobrosrčni Drameljcani so nam že gotovo odpustili naše, ne ravno lepe reci, ki smo jih uganjali pri zadnjih državnozborskih vtolitvah, — Učitelj: Ravno to sem hotel tudi jaz reči. — Jarnovič: Na tista prerokovanja res ne dam veliko, ali moje sanje, to je za mojo bodočpost nekaj usodepolnega. — Učiteli: In te so? — Jarnovic: O popolnem porazu naSe stranke. — Dijak v pokbju: Kaj res toliko držiš na sanje ? — Jarnovič: IzkiiŠnja me je že precej naučila, kajti moje sanje se navadno uresničijo. — USitelj: To ti pa jaz tudi verjamem, kajti lansko leto si tudi pravil, da se ti je sanjalo, da Roblek paide, In kaj je bilo? Sanje so se uresnicile. — Dijak v pok,: Sedaj, ko imamo še dovolj časa, bi se pa s spretno agitacijo le Se dalo nekaj dosefii, — Učitelj: Za posknsiti bi bilo. Ti imaš vsak dan 24 ur prostega 5asa in greš la.hko k vsakemu volilcu na dom agitirat, nekaj giotovo dosežeS. — Dijak v poic.: VeŠ, kar se ti&e mojega prostega Casa, mi nikar ne predbacivaj, ker o tem sem že od dnigih dovolj sliSaL — Ueitelj: Oprosti, jaz nisem mislil tako. — Dijak v pok.: Kar je v moji moči, bom že storil in ujiam, da ne brez uspelia. — Jarnovič: Jaz pa nad zmago popolnoma obupavam, zlasti ker mi je lani po volitvah dal na znanje v,,Slovenskem Gospodarju" neld ,,klerikjalec", da dobim letos ftoplacano glavnico iu obresti, in kaj je liotel s tem reči, gotovo razumeta. Da bi pa naš ljubi dijak po hišah' agitiral, je nevarno, ker jo &e lahko k]e izkupi in nelivaležni ..klerikalci" bi ga začeli v 3,Slov. Gospodarju" obirati.. — Dijak' v pok,: Parkrat me je že tako zadelo nekaj maloga, toda vkljnb temu hočem napeti vse mofii, samo. da potisnemo ,,klerikalce" nazaj. — 'larnovič: Od kar nas je B. Jesenek zapustil, je to nem<ogoee. — Učilelj: Od tega gloveka bomo pa v ,,Narodnem Listu" Še pisali take reči, da bo, želec si miru, popolaoma utihnil. — Jarnovič: To pa ni ravno priporočliivo, kajti on nam za vsako malenkost tako zabrusi nazaj, da nam lcar sape zmanjka. — Ucltelj: Potem bi bilo pa pajboljSe, dobiti ga zopet v našo stranko. — Dijak v pok,: Da je to riemogoSe, vama pa jaz jamčim. — Jarnovic: Hvala lepa zlasti tebi, ljubi Student, da si me prišel tolažit, ker ti si v tem oziru svojo spretnost že večkrat pokazal. — Dijak v pok.: To je malenkost, želim pa, da se o celi zadevi natanoneje dogovorimo, — Jarnovie: Pi'0sim, sem za to vedno pripravljen. — Ufiitelj: Ker sem ravno potreben spanja, zato ti želim samo še lahko nofi, — larnovic obema: Lahko noč, na svidenje! c Ponlkva ob juž. žel, Meseca sveeana smo spremljali k veenerau pocitku pridno mladenko Terezijo Mocpik; bilo je dekle pobožnega in mirnega zna8aja. Dne 20, maja pa smo spremili k zadnjemu počitku pridno mladenko in članico Marijine družbe. Marijo Zatler, Pokojna Marija je bila izborna cerkvena pevka, Obema blag spomin in zemljica lahka! c Sv. Peter na Medvedovera selu. Tukajšnja Hranilnica in posojiliiica je obiiaiala na Binkoštni ponedeljek svoj ob«5ni zb'oi\ V štirih letili svojega delovanja je izkazala 201,061 kron 33 vin. deparnega prometa, leta 1911 je ta znaSal 44.836 kron 29 vin. Udov je štela 68, liranilne vloge zria&ajo 20.440 K 38 vin., posojila pa 16.891 K 48 vin. Cistega dobicka je lani izkazala 314 K 85 vin, Rezervni zaklad znaša 385 K 19 vin. Z ozirom na mali okoliŠ naŠe domaBe župnije se naS denarni zavod lepo razvija. Marsikak prihranek je omogočil zlasti naii mladini, ki se ga rada oklepa, ŽelimOj da raste in cvete tudi v bodoče in gospodarsko povzdigne ter osamosvoji na§o župnijo! Zato se ga z veseljem vsi domačini in z vlogami tud'i domači rojaki, kakor doslej, poslužujte! c Iz Mrzlice. »Friištig je kuaan, le paj se hladi, jaz z reSpetlinam grem gledat, kaj v Žauc se godi", sem rekel oni dan, ko sem si zajuitrk skuhal. Ravpo v tem mi pa prinese onegov fant ,,Narodni List" in pravi: ,,Očka, Vas bodo pa Žauc prestauli, je že tukaj zapisano." — ,,Tritaužn zelenili kap, to pa že ne! Dokler je Zalec liberalen, že ne bom po Žalcu svojega stanovanja iskal." Pogledam v ,,Nar, List" in res čitam notri, da v Žalcu stapujem, kakor pravi dopisnik. No, glej ga no dbpisunSka kako si ,,pogrunta", pa se je vsekal, kar do možgan, No, je pa6 sitnjo, ako človek pe ve, kje je Mrzlica, pac Bog pomagaj in pa zemljevid, Ako tistega vzame§ v roko, boš kmalu našel, ako si malo bolj razumen, kakor se ti vidi,. No, ja, pa pri liberalcih je že tako, da mislijo, da znajo le po mestih in trgih ljudje pisat, drugje pa ne. Potem pa pridejo dopisi v liberalne liste bogve od kod, pa jim je po veBini urednik oce ali pa kateri drug tak bratec, Mi, ki smo ,,crni", imamo pa v glavi svetlo, pa tudi tukaj v hribib. katero ,,pogruntamo", da uredniku ni treba popravljati; §e pike ne prestavi tako daleč, kot je liberalna pamet,. Nadalje me poziva, naj poročam, zakaj je bil obsojen farovžki hlapeo in kako je prišel načelnik petrovških ,,čukov" do denarja, da je popival s ,,8rno damo". Kaj mene briga faroviki hlapec in njegov zapor, in ti raisliš, ako je kje eden hudoben hlapec, da ie pa vse pokvarjeno, kakorsodim iz tvojega dopisa. O naŽelnik.u Orlov pa ne veš nič slabega, samo črno ti je vse, ker, kakor slutim, samo v tesno gledaš, zato ti že cuk dela strab, Orel pa konec politicnega življenja, In ker izzivaš pa ta naBin, le pridi z dopisi in imeni na dan in poročai resnico o hlapcu in načelniku, ti bom pošteno zabrusil v obraz. Imam dober rešpetlin, da gledam s prijazpega griča tja v tisti Zalec, kjer misliS, da stanujem, pa se pošteno motiŠ, ker v Žalcu nisem nikdar stanoval in nikdar ne bom, dokler bo kraljeval tam liberalizem. Ce me pricfeš na Mrzlico obiskat, ti bom postregel s kupico lirušovca, pa ti povedal Kaj finega, vem marsikaj. Malo ,,lu&tn" sem tudi rad, in rad povein kaj za smeli. Saj ,,klerikalci" nismo take cmerike, da bi se mogli naprednjaki zavoljo nas kislo držati; 6e pa ,,g»arcev" ni, kaj nas to skrbi. Daste mi zdravi! — Puščavnik na Mrzlici. c Št. Jur cb Taboru, LetoSnji koledar&ek S. K. S. Z. izkazuje, da ima Slovenska Straža v Saviniski dolini 4 podružnice. Med njimi je tudi naša, V zadnji odborovi seji se je porocalo, da je imela lansko leto 63 elanov in da je priredila slavnost v prid Slovenski Straži. Prejemkov je bilo 122 K. Najvec zaslug za lep prospeh podružnioe imajo odbornice naSe Dekliške zveze, ki so s livalevredno marljivostjo ip vstrajnostjo nabirale claparino po okolici, tako zlasti Z. Krašovec iz Pondurja, U. Gra&inar v Kapli, M. Culk v Ojstriški vasi, E. Culk v Taboru, L, Lukman v Crnem Vrlm, M. Blatnik v Smiklavžu. Med Ločani pa je vrli A. Vasle nabral ob dr, Koroščevi zmagi znatno svoto. Vsem Bog plati! Sklenilo se je, prirediti tudi letos slavnost v korist S. S., da se tako dostojno si)omnimo SOletnice snirti slovenskega apostola A. M. Slorašeka, Odličen govornik iz Maril>ora nam .je obljubil svojo pomoe. Podružnica ima v zalogi narod'ni kolek in papir, navadni in pismeni, pri trgovcih g. F. Krašovcu, M. Cukalu i, dr, pa se dobijo vžigalice in kolinska cikorija v prid obmejnim Slovericom, kai" priporoeamo vsem zavednim v nakup. Vsak junak.a se pokaži v delu pri Stov. Straži! c Sv. Pavel blizu Prebolda. Za danes hocem samo nekolikV) poročati o naSem Katoliško-slovenskem izobraževalnera društvu. Majnik — dnevi zadetega cvetja in pomlajenega življenja — je razveseljeval ne le naravo, temvefi i naše druStveno življenje in delovanje. Že število udov, ki se bo pa gotovo Še vedno pomnoževalo, je prifia, da ne spiino, četudi ne prirejamo bogve kako nrupnih veselic. S tiliim, podrob- nim, pa vstrajnim samoizobraževanjem se lepo razvijamo. V ta namen ima društvo in odseki poleg lepe knjižnice zlasti velikto naših časopisov. Priredili snio pred kratkim dve lep_i igri. In fla bi videli igralce in igralke, kako lepo so pogodili svoje vloge! Vsa čast jim! Saj smo slišali pohvalo celo iz vrst takih ki »klerikalcem" niso ravno posebno naklonjeni. SeVeda pa je nase delo, zlasti mladinsko, trp v peti izvestnim od oeljskega solnca pomlajenim, sicer pa precej starim liberalcem, ki kolikor mogjoce zabavljajo osobito čez Orle in Dekhško zvezo. Toda mi gremo naprej mi mladi, mimo vseh pljunkov in blata ter groženj li; beralnih pojacev; vaše prazne besede več ne vlecejo Vaše hberalno easopisje in lažnjivi dopisi morejo sicer povzrociti veliko hudega, ee pa ljudi le prevee vlečejo, postanejo smešni, Zato se nifrče preveč ne vznemirja čez vaSe zastrupljevanje^ eeš, kaj bo. Ljudje so bolj pametni kakor liberalni šentpavelski dopisnik ,,Narodnega Lista" in sodijo bolj trezno, kakor stara, obrabljena šentpavelska liberalna luc. c Vransko. V našem, sicer zdravem kraju, se leto&njo spomlad bolj pogosto oglašajo zvonovi. Pokcfcpali smo zaporedoma tri žene in nekaj otrok, sedaj je pa začela pobirati smrt moi&ke, in sicer je ugrabila dne 27. maja UBenca Frapoa Krašovec, Isti dan je pa tudi umrl njegov boter, gostilpiear in posestnik Ivan Blatnik, znan po imenu Cere; bil je vrl naS pristaš. Ker je bil ugleden mož, so se liberalci večkrat prizadevali, ga dobiti na svojo stran, toda zastonj, rajni se jim ni vdal, Tudi njegov sin je naš vrli somiiljeniŁ.. Rajni Cere, počivaj v miru! Žalujoci rodbini naSe sožalje! c Polzela. Pri zadn]i se]i je obcinski odbor soglasno sklenil, darovati za stavbo nove bolni&nice usmiljenih bratov 1000 K pod pogojem, da se ista zida v Sv.. Petru v Savipjski dolipi, To je vsekakor hvalevredna misel občinskega odbora; pa še bolj hvalevreden je nastop župana pri dTažbi lova, kjer je pridobil obeinski blagajni 3600 kron, katero svoto na~ merava porabiti deloma za popravilo občinskih oest in potov, delonia kot darilo za novo bolnišnico, ObČine, posnemajte! c Mozirje. Neusmiljeni g, uredniki! Zakaj neki tako neusmiljeno rešetate našo tržko občino? Saj so se vendar vzorno sekati <okoli 80 oralov veliki tržki gozdovi, saj so se vendar nad 1 meter debeli hrasti v najlepŠem redu spravili iz tržltih pa&nkov. Kdo nam more neki kaj zato, 5e se kje kak racun izgubi ? Kdo nam more kaj zato, 5e je viSja oblast zahtevala, da se mora glavno premoženje občine trga Mozirje prepisati na upravi&ence? Kdo more kaj zato, Be je c. kr. okrajna sodnija v Gornjem Gradu dne 31. oktobra 1911 vknjižila tržko posestvo na posamezne upravičence, da si izvolijo posebni odbor za oskrbovanje solastnega zemljišča? Kd!o more kaj zato, ce so pokazali upravičenci hrbet nekdanjim mozirskim mogot«em in so si izvolili za načelnika g. Iv, Cesarja. Kdo more neki zato, če se je dotiBni volilni akt v občinski pisarni izgubil! ? Kdo more kaj zato, ako se ]e gosp. župan baje izrazil, da so mu vzeli gospodarstvo iz rok? Kdo more neki zato, ako nekda. vladajoBe mogotoe to hudo, hudo boli? Oh, oh, g. uredpik, ako bi ue imeli ti gospodje tolažilnega sredstva, namreB, da ^so svoje zasluženo plačilo že prejeli, oh, potem bi bilo res za ,,scagati". Sedaj pa zbogom, g. urednik, ne ibodite prevec hudi nad starokopitneži! Cez 8 mesecev imamo občinske volitve, med tem Basom se pa kaj k nam oglasite. Smarje pri Jelšah. Od binkoštne sobote do trojiSke nedelje pppoldne smo obhajali pri nas evbaristiSki misijon, ki so ga z veliko Vmerao in nenavad«o obilni udeležbi vodili čc. gg. Zdravljič, Birk in iZorko. Pomagali bo cc. gg. kapucini iz Celja in di> šni pastirji sosedtiih žnpnij. Bil je to nepricakovano lep, veližasten praznik za vso obširno Marijino župnijo, obliajan ' v cast božjemu Zfrelicarju, pelikanujagnjetu v evharističnem letu kot priprava na 16,. in 17. t. m. pri nas se vrgečo sv. birmo. Naravnost impozifntno se je razvila sklepBna procesija, k(akor je Smarje paB Se ni kmalu videlo, na okrajni oegfti proti Skaletu. Bila je prelepa ljudska slavnoat. c Sv. Jedert. Na veBer dne 28. aprila je umrl priljubljeni in v obče spoStovani posestnik v Govcah, Ignaoij Kornik. Rajni je bil zpafiajen mož, ob Basu državnozborskih ali občinskih volitev je stal vedno trdno in neoma,jano. Oddal je vedno svoj glas stranki, katera se bojuje za sveto vero in katoliško stvar, Bil je velik dobrotnik' cerkve in revežem; v njegovi hiši je rinšel vsakdo mirno zavetišfie, nihče se ni vrnil, da bi ne bil uslišan. Rajni je bil star 56 let, 28 let zvcst mož svoji ženi in dobri oBe svojim otrokom. V njegovi hiši je vladala prava pobožnogt in lepi mir, prepira niso poznali. Da je bil rajni priljublien >daleč na okoli, ]e pokazal njegov pogreb, kateri se je vršil dne 30. aprila. Sprevorl so vodili domači B.^g. Župnik ob asistenci S6. gg. kaplanov iz LaSkega. GinIjivi nagDvor pri odprtem grobu so imeli domači C. g. župnik. Doma<'i pevski zbor je zapel rajnemu ginlji¦vo nagrol>nico. Bog mu daj veBni mir!  c Galidja. Slov. f<at. izobraževalno drn^tvo v Galieiji pnredi v nedeljo, dno 9 junija t. 1. veselr-o rri g. Fr. Rcherju v Pernovetn, ob 8 nri popoldan z zanimivim vsporedom, katerj bo Vas gotovo zaDimal. Igra tudi zaaoa godba. Sosednja društva vabimo, da nas tedaj obilno posetijo. .^———— Brežiški okraj. b BrežiCe. V Gradcu je dne 31. maja umrl nad•revideut južne Železnice in postajenafeelnik y Breži.cah, g. Franc Zupanfiič, Rajnega so prepeljali v toa•fibor. N. v m. p.! b Artiče pri Brežicah. Shod S, K. Z. se vrši dpe 9. juirija po pozni sv. ma&i, Porocat pride g. dr Ivan Benkovič in drugi. Vabljeni so vsi naSi prista^ ši iz domace in sosedpjih Župnij in obcin ks mnogoštevilpi udeležbi. Graška gora pri Rajhenburgu. Na BinkoStni torek se je vrgil v priiazni romarski cerkvi na Graški gori y Posavju okrožni shod Dekli&kih zvez. Od vseh ^trani je prišlo velikansko Število mladenk, da bi poslušale na prižpici besede obce priljubljenega in znanega cerkvenega govornika g. profesorja 'dr. Antona MedVeda iz Maribora. Po cerkvenem opravilu se je vršilo velezanimivo zborovanje, katero je zelo spretno vodil vlc. g. DobrSek, župnik v Sevnici. Na zborovanju so bile Bastno zastoparie mladenke iz štirih sosedn]ih župnij, Dekleta so izttorpo deklamirale več lepih pesini, ki so navdu&ile vse poslušalce, Versko-narodno gibanje med vrlimi mladenkami v Posavju nam je porok, da biva tukaj narod,, ki ga pikdar ne okuži verska in narodna mlaŽnost.  Vestnik mlad. organizacije. Sv. Troilca v Halozah., Veselja polni dan za trojiško faro je bil prazaik presv, Trojice, ko se j© po neumornem trudu g, župnika posreBilo ustapoviti Marijino družbo za dekleta. Zbirali so dekleta, jih pouCevali ip ufiili Marijo ljubiti in posnemati njene &edn:osti. Pa njihov trud ni bil zastonj. Oglasilo se je 72 mladenk trojičke fare, katere so imele toliko poguma, da so se vkljub mnogovrstnim oviram odlofiile, posta^ ti Marijine Kčere in stopiti pod njeno varstvoin bramb«o. Da bi pa ostal ta dan dobrim trojičkim faranom neizbrisljiv v spommu, so 6. g. župnila poklicali po vsej slovenski zemlji znanega in duhovitega govornika, preč. g. d r. Hohnjeo. aiz Maribora, kateri so blage volje sprejeli ne samo slovesni govor pri pozni sveti maši, ampak tudi slovesni sprojem deklet v Marijino družbo. Da je bil ta dan res dan veselja, je pokazala natlačeno polna velika cerkev pobožnega ljudstva. Tbliko ljudstva že leta in leta ni bilo zbranega pri Sv. Trojici kakor letos. Vse je bilo radovedno, kaj bo? In ko so videli neustraSen.e mladenke v beli obleki prvikrat skupno pristopiti k mizi Gospodovi in se združiti s svojim ženinom, so bili pobožni farani ginjeni veselja in radosti, Do viška pa je prikipelo veselje, ko so pree. g. dr. Hohnjec popoldan v krasnem in jedernatem govoru spodbujali mladenke, naj ostanejo dobre bBerke Marijine in tudi svojim telespim starišem, !Mairsikatero materino oko je porosila solza veselja, ko sovidele svoje ljube hcerke z gorečimi sveBami f roki se posvetiti Materi božji, in ko so sprejele svetinje, znake Mariune družbe, Pobožnost pa se }e konfeala s krasno petraii litanijami božjega Srca Jezusovega. In tako je bil konBan slovesni dan. Ti pa, najmlaiša Marijina družba, rasti in procvitaj ter vplivaj na druge mladepke, da se bodo oklenile tebe in razširjale čast Marije, H kopcu pa se izreka najsrčnejša zahvala preč. g. dr. Hohnjeou za njihove krasne besede, domacemu g. župniku za njihov trud, in vsem dobrim stariSem, kateri so pustili svoja dekleta v Marijino družbo, Vsem pa naj bode Marija plačnica. Po konganem cerkvenem opravilu je bil sliod pri cerkvi, na katerem je govoril g. dr. Hohnjec o potrebi in naBinu izobraževalnega dela med našim Ijudstvom. Ustanovila se je mladeniška zveza, h kateri je takoj pristopilo 32 mladeničev. Izbran je bil sledeči odbor: Hren Jožef, predsednik; Pernek Anton, podpred^sednik; Kolar Miha^l, tajnik; Fuks MatevŽ, tajnikov namestnik; _Svenšek Franc, blagajnik; Lozinšek Jožef, blagajnikov namestpik; SvepSek Jožef, knjižnicar. Prihodnji sestanki mladcniBev bodo vsako prvo nedeljo v mesecu, Sv. Peter na Medvedovem selu. Dekliška slavopst naže Dekliške zveze na Binkoštno pedeljo in ponedteljek je lepo uspela. Igri ,,Ve5na mladost" in ,,Veena lepota" ter ,,Marijin otrok" sta mofeno dopadli vsem obJskovalcem iz domače ip sosednjih župnij. Saj pa sta bili res lepi ne le po vsebini, temvefe tudi po spretni uprizoritvi naših mladenk. Zlasti nam je ugajalo petje v igri ,,Marijin otrok". Dobra igra je velikega izobraževalnega pomena za igralce in za posluŠalce, obenem nudi nad vse plemenito zabavo, Mladina, ki se rada izobražuje po poučnih shbdih ter po lepih igrah, se kaj primerno pripravlja za bodoče delovanje. Orniož. Na Binkbštni ponedeljek je imela tukajSnja Mladeniška in DekliŠka zveza svoj meseBni shod. Na shodu je predaval predsednik Mladeniške zveze iz Sv, Lenarta, mladenič Korpar, o boju zoj>er alkohol in o slabem Casopisju, Predavanje je napravilo na zbrane mogoBen vtis. Predavala je Še tudi zastopnica Dekliške zveze iz Velike Nedelje. Lepo uspelo zborcvanje je zaključil predsednik s povdarkom o potrebi negovanja mile slovenske pesrai v vseh katoliško-nartodpih izobraževalnih društvih, Najnovejse. Vojnlk. Kmečka zveza je priredila dne 2. junija pri nas političen shod. Dr. Korošec je prav lepo pokazal delovanje državnega zbora. Dr. Benkovič pa jo govoril o deželnem zboru. Udeležba je bila precej obilna. Za predsednik.a je IjjI izvoljen g, M. Bikošek. ¦ Zborovalci, med katerimi je bilo nekaj tudi takili, kateri dosedaj niso bili v taboru Kmefcke zveze, so izvajanjem gg. poslancev pazljivo sletlili iu jim pritrjovali. Ob koncu je predsednik zborovanja v imenu zborovaleev zaKvalil gg. poslancema za njiju temeljita poročila ter se je izreklo poslancem Slov. ljudske stranke popolno zaupanje, kar so izrazili zborovalci s krepkim trikratnim ,,Živio". Pri Sv. Petru na Medvedovem selu priredi kmetijska podružnica Mestinje-Sv, Peter v nedeljo, dne 9, junija, ob 3. uri popoldne pri župnikovem 5ebelnjaku čebelarski shod, Govoril bo cebelarski potovalni uSitelj Jurančic, "Cebelarji domaci in iz soseclnjih župnij, pridite polnoištevilpo! HoCe. Dne 16, t. m. popoldne je zborovanje Mladeniiške zveze in Orlov, Mladeniei, pridite! Sv. Križ nad Mariboronu V nedeljo, dne 9. junija, bo g. potovalni učitelj Pirstinger pouBeval ob 11. uri dopoldne v Kočevarjevi gostilni, popoldne ob 3. uri pa na prostem pri Sv, Urbanu. Slov. Bistrica. V nedeljo, dne 9t t. m. predstavljajo dijaki mariborske gimnazije Šaloigro ,,Mo«i uniforme". PriČetek ob 4. uri pop. Cisti dobiček je pamenjen dijaški kuhinji. Gradec. GraŠkim rojaktom priredi dna 16. junija društvo sv.. Marte veliko veselico z vsakbvrstnim vsporedom v vseh prostorih druStvepe hiše. Pozivamo graške rojake, da se je udeleže v kar najvefcjem šte\ilu, osobito, ker je čisti dobieek namenjen društvu samemu. NatanBneje prihodnjic, Državnl zbor. Razpravlja se o uradpiških plačah^ Izmed Slovencev je gjovoril že dvakrat poslanec d r. Korošec ter povdarjal, da se mora znažati število uradnikov in poiskati novih denarnili virov, predno se zvišajo uradnikom plače, Ne gre, da bi se v sedanjih Basih enim dajalo, ubogim stanovom pa je-raalo. Slovenski poslanci pod, sedanjimi razmerami ne morejo biti za zviSanje kakorsnih.bodinovib.plaS, Zaliteval je tudi uradnike, ki so iste vere in nanocllnosti kakor prebivalstvo, med katerim delujejo. Ogrski drž. zfoor. Predsednik grol Tisza je v torek, dne 4. junija. nasilno ogrsko obstrukcijo premagal s silo, Najprej je državnozborska večina sprejela predlog, naj se vršita po dve seji na dan, Med gromovitim .hruščem opozicije, ki se je pomnoženia sejnih ur z vsemi močmi branila kot zlomilnega, sred' stva s\roje odporne sile, Je bil ta predlog sprejet. Potem da predsednik na glasovanje predlog, da se brambna predloga brez vsakega nadaljnega govorjenja sprejme v 2. in 3, branju. Po zbornici se je razle.galo tuljenje, krifianje, žvižganje, ve&ina pa je vstala k glasovapju in predsednik' je izjavil, da je brambna predloga sprejeta. Popoldne je bila druga seja, ki jo je moral predsedpik vsled neprestanega kricanja opozicije večkrat prekiniti. Ker to ni nifi pomagalo, ]e kar ukazal policistom, naj uderejo v. zbornico ter odpeljejo najbolj razgrajajoce poslance. Ko se je to zgodilo, so odšli tudi ostali poslanci opozicije, in v miru je bil sprejet predlog poslanca Telekija, da se ie vse to, kar se je zgodilo predpoldne, zgodilo iz volje zbornične večine in se odobrava jpostopanje predsednika, Požari. V vasi Šencur pri Kranju na Kranjc skem je dne 3. junija popoldne izbruhnil stragen p(ožar. Pogorelo je 13 hiš in 37. gospodarskih poslopij. Posestpiku Zadniku, kjer je zaželo goreti, je zgorelo tudi 7 glav goveje živine, 6 glav pa je nevarno ožganih. Nevarno ranjeni sta dve osebi. Sumi se, da je zažgala hudobna roka, — V Carigradu, stolnem mestu Turgije, je izbruhnil dne 3. iunija predpoldne strahovit požar, ki ]e upepelil velik1 del mesta. Pogorelo je od 1000 do 2000 hiš, Požar traja dalje. gkoda znaša nad 5 milijonov. — Velik požar je unieil dne 31. maja mesto DSesire v azijski Turciji. b Družmlrje pri Šoitaoju. Veselica požame brambe v Drnzmirjn dne 16. junija obeta biti zelo lepa. Začelo se je že s pripravami, tako, da bomo goste kar najbolj zadovoljili. Z blagoslovljenjem gasilnega doma in nove brizgalnice se razvije velika ljudska veselica. Eer je poiarna bramba v Družmirju kb delavno društvo, ki je že večkrat pokazalo svojo hrabrost, prosimo, da se vsa društva pri Bvojih prireditvah ozirajo na to naše Blayje tako, da bomo mogli 16. junija pozdraviti kar taj ve6 goatov. Na pomoč! s St. Janikl fantje in d«kleta priredijo dne 9. junija ob 3. nri pop. gledališko predstavo z dv*ma igrama v župnijskih prostorih. Pri reselici sodeluje pevski in tamburaški zbor. Vabimo vse zavtdne Slovence. Zabave in smeba bo na cente. Blagajna se odpre ob 3. uri pop. Po veseliV' prosta zabava b Skale. Bralno društro v Šalab priredi v nedeljo, dna 28. jnn. veBelico in sicer z gledališko predstavo nčeyljar" 8 tamburanjem in petjem. Širši in natenčnejši ispored objavimo pravočasno Društro je nameravalo prirediti to stvar prej. a smo bo ozirali na sossdnja društTa ker imajo tudi prireditve prejšnje nedelje, in se hočemo tndi mi istih udeležit', kar pa potem tudi obratno pričakajemo. Škalčani vedno 7 velikem številu posečajo narodne prireditve pri sosedih, zlasti v Šoštanju, Šmtrtnn it«., ter prosimo, da se nam v isti meri vrne. s Sv. Andraž pri Velenjo. V nedeljo, dne 9. junija ob 8. nri po ranem bv. opravilu so vrši astanovni shod mladouiške zveze v droštveni sobi b Sf. Janž na Vinski gori. V nedeljo, dne 9. junija, priredijo ob 3. uri šentjurska dekleta igro: ,Oh ta Pokna", fantje pa nKmet in fotograf. Vmes bo petje in tambursnje. Začetek ob 3. uri popoldan.